OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Celje - skladišče D-Per III 5/1998 5000005615,11 COBISS 0 Savinjska dolina doživela nov potop Novembrsko deževje je tudi letos povzročilo poplave, ki so bile za Spodnjo Savinjsko dolino še bolj usodne kot leta 1990. Na območju Vranskega in Malih Braslovč je voda začela poplavljati že v sredo, 4. novembra zvečer, nato pa se je vodna ujma čez noč nadaljevala po Bolski, Ložnici, Savinji in njihovih pritokih navzdol. V četrtek zjutraj so bile neprevozne številne ceste, ljudje niso mogli na delo, v Preboldu, na Vranskem in v Taboru ni bilo pouka. Poplavljena so bila mnoga podjetja. Škode naj bi bilo po prvih ocenah kar za okoli milijardo tolarjev. S pomočjo helikopterja so si posledice poplav ogledali tudi podpredsednik vlade in ministra za okolje ter promet, prizadeta območja pa je obiskal poveljnik slovanskih gasilcev. Več o vodni ujmi na strani 24. Volitve 80 hudo resna zadeva. Celo tako resna, da bo naše številčno izredno skromno uredništvo v novembru izdalo kar dve številki Savinjčana. Pred vami je prva, že naslednji teden pričakujte drugo. Savinjčana, ki ga imate v roki, si kar shranite. V njem so namreč objavljeni že doma oglejte, kdo vse vas vabi, da mn daste svoj glas. V tet d&eh ste kot občani pač najmočnejši - nikomur ni vseeno, katero številko na glasovnicah boste obkrožili. Da se boste laže odločili med kandidati, se vam le-ti predstavljajo še na posebnih volilnih straneh. Če boste Savinjčana spravili v predal, boste čez štiri leta lahko preverili, koliko predvolilnih obljub je bilo uresničenih. Sedanji župan in občinski svetniki pa se bodo morali poleg predvolilne kampanje ukvaijati še s posledicami katastrofalne poplave. Vodne ujme se pač ne menijo za čas in aktualne politične razmere. Izpod neba se kaplje združijo v silovite hudournike, kijih ne ustavijo niti požrtvovalni gasilci. Ali se tolikšne škode res ne bi dalo preprečiti? So pristojni ukrepali pravi čas? Kdaj bodo ljudje dobili povrnjene vsaj del škode? Ali se pred poplavami ni mogoče zavarovati? S temi vprašanji se bodo najbrž ukvaijali še novi župani in svetniki. V Savinjčanu tokrat le nekaj prvih podatkov o novembrski vodni njmi. Morda boste v tej številki pogrešali tudi katero od stalnih rubrik, ki so zaradi povečanega obsega volilnih strani izpadle. A Savinjčan je pač odraz utripa Spodnje Savinjske doline. Izšel sedmi Savinjski zbornik SAVINJSKI V začetku novembra je po desetih letih izšel novi zvezek Savinjskega zbornika. Založnik in izdajatelj zbornika je Občina Žalec, za njegovo pripravo pa je bil zadolžen osemčlanski uredniški odbor z glavnim urednikom Brankom Goropevškom. Desetletje življenja v Savinjski dolini, ki je bilo gotovo najbumejše v obdobju, odkar je izšel prvi Savinjski zbornik, je v 75. tekstih orisalo 56 avtorjev. Objavljenih je tudi več barvnih reprodukcij akademskih likovnih ustvarjalcev. Predstavitev sedmega Savinjskega zbornika bo v ponedeljek, 16. novembra ob 18. uri v Občinski matični knjižnici Žalec. Martinovanje v Žalen VtOJM* Turistično društvo, trgovci in gostinci vabijo na tcl.i 718-285 715-140 PražaTha in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 2.000 Sfl Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg MARTINOVANJE v sredo, 11. novembra 1998, od 10. do 16. ure na Mestnem trgu pred Blagovnico ŽANA v Žalen. Poleg pokušnje mošta in kostanja bodo organizatorji poskrbeli za kulturni program in zabavo. VOSNJAK PROIZVODNIM CISTERN ZA VINO iz nerjaveč« pločevine TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: (063) 702 -100 Naslednja številka bo izšla 18. novembra 1998 LETO XX - številka 11 - november 1998 * cena 200 SIT GRAFIČNI DESIGN - IZDELAVA IN VZDRŽEVANJE INTERNET STRANI TISK marginalija Drešinja vás 49. 3301 PETROVČE Tel.: (063) 708-194, fax: 708-280 E-mail: ínfo@margis-sp.si http : / / www.margis-sp. si Sprejet rebalans, kot ga je predlagal župan______________________________ Za nadaljevanje 37. redne seje za zaprtimi vrati ni glasoval noben svetnik Za nadaljevanje 37. seje, ki so jo žalski svetniki 15. oktobra prekinili za 14 dni, je bilo slišati, da bo potekala za zaprtimi vrati. Tak sklep je na začetku nadaljevanja seje 29. oktobra predsednik občinskega sveta res tudi predlagal z utemeljitvijo, da bi z zaprtjem seje za javnost preprečili predvolilne razprave in obtožbe svetnikov, predvsem pa kandidatov za župane. Za tak sklep pa nato ni glasoval nihče od takrat 23 prisotnih svetnikov. Minister janko Kušar z gostitelji pred domom oskrbovancev v Šeneku na Polzeli. Minister Janko Kušar v Žalcu in na Polzeli janko Kušar, minister brez resorja, odgovoren za koordinacijo delovnih teles s področja socialnega varstva, je bil na obisku v Žalcu. V prvem delu obiska se je srečal z županom Občine Žalec Milanom Dobnikom, načelnikom Upravne enote Matjanom Žoharjem in drugimi. Tu so ga seznanili s problematiko na področju socialnega varstva, domskega varstva in s pripravami na gradnjo varstvenega delovnega centra za duševno prizadete ter o poteku izvedbe javnih del pri organiziranju pomoči na domu. Za dokončanje seje so imeli svetniki na dnevnem redu še devet točk, vendar pa so že na začetku na predlog župana z dnevnega reda umaknili odlok o ustanovitvi zavoda za turizem Žalec. Seja se je nadaljevala z obravnavo predloga odloka o rebalansu letošnjega občinskega proračuna. Na predlog je bilo vloženih pet amandmajev, vendar noben ni bil potrjen. Anton Grobler je poudaril, da je bila krajevna skupnost Tabor med tistimi, ki so bile-z uveljavitvijo enega od amandmajev pri sprejemanju letošnjega proračuna oškodovane, saj je zaradi amandmaja dobila več kot 4 milijone tolarjev manj, kot je bilo predvideno v prvotnem predlogu letošnjega proračuna. Zato je predlagal, da bi z rebalansom KS Tabor dobila dodatna sredstva za ureditev središča naselja Tabor in za prekoračitev investicije na cesti Spodnji Miklavž - Šalamon. Za tak sklep je glasovalo 6 svetnikov, 7 pa jih je bilo proti (prisotnih je bilo sicer 27 svetnikov). Za amandma Franca Sušnika, da bi iz proračuna namenili sredstva tudi za odkup zemljišča na Vranskem, na katerem že vrsto let stoji avtobusna postaja, so glasovali le trije svetniki, 10 pa jih je bilo proti. Tudi predlog janka Kosa, da bi 9 milijonov tolarjev namenili za dokapitalizacijo sklada za razvoj obrti in podjetništva, ni dobil zadostne podpore, saj je 7 svetnikov glasovalo proti, 7 pa za. je pa župan Milan Dobnik zagotovil, da bo sklad kljub temu dokapitaliziran, če bo občina v tem letu še dobila dodaten prihodek iz prodaje premoženja. 8 svetnikov je bilo za, 14 pa proti predlogu Ivana Faleta, da bi za pločnik v Letušu z rebalansom namenili 5,5 milijonov tolarjev, 9 svetnikov pa je glasovalo za in 7 proti predlogu Franca Žolnirja, da bi milijon tolarjev namenili za ureditev grobišča v Marija Reki. Rebalans je bil nato z 21 glasovi za in dvema proti potrjen v obliki, kot ga je predlagal župan. Predvidenih prihodkov bo 2.778.900.000, odhodkov pa 2.601.100.000 tolarjev. Tudi v zvezi s poročilom o dosedanji realizaciji letošnjega proračuna ni bilo obširne razprave. Nekatere investicije so bile sicer prekoračene, večina prekoračitev pa je bila vključena v rebalans proračuna. Nepokrite naloge v tem letu se bodo prenesle na bodoče nove občine, na tiste seveda, kjer takšna investicija poteka. Brez pripomb so nato svetniki v drugi obravnavi potrdili tudi spremembe odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, in odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti. Vendar pa so pri slednjem izločili najbolj sporno območje reke Ložnice, o katerem bodo pripravili poseben odlok. Poročila nadzornega odbora o krajevni skupnosti Galicija zatem sploh niso obravnavali, čeprav je bilo na dnevnem redu. Po pojasnilu Franca Žolnirja naj bi bilo namreč v gradivu za sejo le delno poročilo nadzornega odbora, končno poročilo pa naj bi obravnavali na naslednji seji. Po obravnavi premoženjsko-pravnih zadev in glasovanju o pobudah so na dnevni red uvrstili še spremembo odloka o javnem komunalnem podjetju Žalec. Skupščino komunalnega podjetja zdaj namreč sestavljajo župan, vodja oddelka za okolje in pet predstavnikov občinskega sveta, z delitvijo občine pa naj bi bili v njej župani novih občin oziroma njihovi namestniki. K.R ••••••••••••••••• Seznanili so ga tudi s problematiko reševanja zadev po vojnih zakonih. Drugi del obiska pa je potekal v domu upokojencev na Polzeli, kjer ga je direktorica doma Marinka Povše sez- nanila z njihovimi načrti za razširitev doma in s problematiko domskega varstva in zdravstvenega varstva oskrbovancev. Prostorska stiska narekuje novo investicijo za izgradnjo oziroma rekonstrukcijo, ki bi zagotovila najmanj 50 novih mest, upoštevaje ciljno kapaciteto doma, 220 oskrbovancev. Minister Kušar je ob koncu obiska obljubil pomoč. T. Tavčar ••••••••••••••••a••••••••••••••• Predčasno glasovanje bo na sedežih občinskih volilnih komisij: - Braslovče (Krajevna skupnost Braslovče), - Polzela (Krajevna skupnost Polzela) - Prebold (Krajevna skupnost Prebold) - Tabor (Krajevna skupnost Tabor), ) - Vransko (Krajevna skupnost Vransko), in - Žalec (Občina Žalec) dne 17,18. in 19. novembra 1998, v primeru drugega kroga volitev za župana pa dne 1., 2. in 3. decembra 1998 od 9. do 17. ure Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, imajo pravico, da glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo pristojni občinski volilni komisiji najkasneje 3 dni pred glasovanjem (do 19. novembra 1998, za morebitni drugi krog volitev pa do 3. 12. 1998). Volivci, ki želijo uveljavljati pravico do glasovanja na domu, morajo poskrbeti, da nekdo izmed članov družine ali kdo drug na sedežu občinske volilne komisije izpolni posebni obrazec za glasovanje na domu. Volivci, ki na dan volitev niso v kraju stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok, lahko glasujejo po pošti. Pe pošti lahko glasujejo tudi oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu ter volivci na zdravljenju v bolnišnicah, če to sporočijo pristojni občinski volilni komisije 7 dni pred dnem glasovanja (do 15. novembra 1998, za morebitni drugi krog volitev pa do 29. novembra 1998). FOTO RIZMAL Žalec'Celje ATELJE - LABORATORIJ - TRGOVINA Ždeč, Savinjska 18, teU 063/715-130 ta 711-256 Celje, Mariborska 1, td: 063/32475 In 0609/ 654-389 Izdelujemo ■DIGITALNI STUDIO, PRIPRAVA ZA TISK ■PLAKATI, POSTERJI, JUMB0 PLAKATI -LAMINIRANJE, KAŠIRANJE -RETUŠIRANJE, POVEČAVE -IZDELAVA FOTOGRAFIJ DO FORMATA 15x21 V l.URI. PRIZNANIH PROIZVAJALCEV HEWLETT PACKARD TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE vabi na predavanje - delavnico “POZITIVNA VIZUALNA KOMUNIKACIJA KRAJINE IN NJENEGA VIDEZA”, ki bo v sredo, 18. novembra 1998 ob 14. uri v prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec, v Žalcu, Levstikova ul. 2. V\jndno vabljeni vsi, kijih zanimajo možnosti uporabe barvnih kombinacij pri obnovi fasad, stavbnega pohištva in pri urejanju vrtov ter okolice, torej vsi, ki se zavedajo, da je harmonizirana, urejena in čista dežela predpogoj za ugodnejše bivalne pogoje prebivalcev in za razmah turiz-- ma. PRIJAVE (brez kotizacije) IN INFORMACIJE : TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE, GIZ PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC, Ulica Heroja Staneta 3, 3310 ŽALEC Tel. 717-533, fax. 718-116 Kdo bodo novi župani? Samo še do 20. novembra bomo sprejemali napovedi v nagradni akciji Kdo bodo novi župani? Na razglednicah Esmeralde nam torej pošljite objavljen kupon. Izmed kuponov s pravilno napovedanimi župani bomo izžrebali tri nagrajence. Pn/a nagrada je vrtna kosilnica v vrednosti 60.000 SIT, 2. nagrada 10 kg kave Caffe Tropic in 3. nagrada 50 litrov laškega piva. Napovedujem, da bo župan občine ŽALEC:............................................. občine POLZELA:........................................... občine PREBOLD: .......................................... občine BRASLOVČE:......................................... občine TABOR:............................................. občine VRANSKO: .......................................... Moj naslov:............................................... &SP sisraafleGsasaäfcKr dksM>> ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC tel. in faks: 063 / 717-333, 715-200 mobitel: 0609 / 644 546 elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran http://www.savinjski-obcan.si REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE tel. in faks: 715-200, 717-333 Časopis SAVINJČAN izdaja ČZP SAVINjSKI OBČAN, d o.o. Žalec, Šlandrov trg 23, 3310 ŽALEC Tel. in faks: 717-333, 715-200 Žiro račun: 50750-601-193372 DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK: JANEZ KROFLIČ TAJNIŠTVO: MARI|A CILENŠEK NAKLADA: 15.000 izvodov TEHNIČNO UREJANJE IN PRIPRAVA TISKOVNE FORME: MARGINAUjA d.o.o. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen 1PD. Volitve '98 Minister Dragonja o problemih tekstilcev Društvo menedžerjev in strokovnjakov občine Žalec - Golding klub je svoje redno mesečno srečanje oktobra pripravilo v prostorih Tovarne nogavic na Polzeli. Tema srečanja je bila namreč problematika tekstilne industrije, ki ima tudi v gospodarstvu Savinjske doline precejšen delež. Poleg svojih članov so na srečanje povabili tudi predsednika vlade dr. janeza Drnovška, ki pa je bil zadržan zaradi drugih obveznosti. Na Polzelo pa je prišel minister za gospodarstvo Metod Dragonja. Probleme tekstilne industrije je podrobneje predstavil direktor polzelske tovarne nogavic Alojz Došler. Po podatkih Upravne enote Žalec se samo s proizvodnjo tekstilnih izdelkov na njenem območju ukvarja 7 pravnih oseb in 39 samostojnih podjetnikov, pet pravnih oseb se poleg trgovine ukvarja tudi s proizvodnjo tekstilnih izdelkov, dve poslovni enoti pa imata družbi s sedežem v drugi upravni enoti. Da tekstilna industrija zavzema pomemben delež v gospodarstvu Savinjske doline, kaže podatek, da je v njej zaposlenih 19,9 odstotka vseh delavcev. Več kot petsto zaposlenih imata dve tovarni, tri so srednje velika podjetja z več kot 50 zaposlenimi, vse ostale pravne osebe in samostojni podjetniki pa v povprečju ne zaposlujejo niti enega delavca. Medtem ko tekstilna industrija v Savinjski dolini zavzema pomemben delež glede števila zaposlenih, pa njen delež v prihodkih (7693 mio SIT v letu 1997) in odhodkih (7.605 mio SIT) celotnega gospodarstva znaša samo 9,9 odstotka, delež dobička pa je le 6,5 odstotka dobička celotnega gospodarstva. Kot celota je tekstilna panoga lani poslovala pozitivno, v nasprotju z letom pred tem. Samo ena pravna oseba je poslovala z izgubo. Povprečna plača na zaposlenega pa je bila v tekstilni industriji pod povprečjem gospodarstva v Upravni enoti Žalec in tudi pod povprečjem te panoge v Sloveniji, saj je znašala med 57.000 in 86.000 SIT (povprečna plača gospodarstva v upravni enoti Žalec je bila 105.890 SIT). Tekstilci se srečujejo z mnogimi problemi. Ponudba domačih izdelkov je zelo velika, po drugi strani pa se srečujejo s poplavo cenenega tujega blaga in tudi s ponudbo priznanih tujih blagovnih znamk. Pesti jih finančna nedisciplina, zaradi nelikvidnosti morajo najemati drage kredite. Težave jim povzroča razkorak tečaja tujih valut in rast cen na drobno doma, rastejo vhodni stroški, bremenijo jih velike zaloge. Tekstilci od države zahtevajo, da jim zagotovi normalne pogoje poslovanja, vsaj približno takšne, kot jih ima njihova konkurenca na tujih trgih. Minister Dragonja seveda za probleme tekstilcev ni slišal prvič. Po njegovih besedah vlada razmišlja, da bi za delovno-inten-zivne panoge pripravila določena izhodišča oziroma program povečevanja konkurenčne sposobnosti teh dejavnosti in ohranjanja delovnih mest. Z dodatnimi selektivnimi fiskalnimi instrumenti naj bi razbremenili te dejavnosti. Nadaljujejo se koordinirane aktivnosti za znižanje obrestnih mer in za odpravo specifičnih mehanizmov obresto-vanja in zamudnih obresti, pri čemer se vlada sooča s precejšnjimi odpori. Kot možnost, ki jo je navedel minister Dragonja, je tudi uporaba dodatnih zaščitnih ukrepov za podjetja, kjer je ogroženost delovnih mest največja, kar se sedaj posebej preverja v luči pridružitvenih sporazumov z Evropsko zvezo. Vlada razmišlja o dosedaj manjkrat uporabljenih posegih na carinski tarifni zaščiti določenih skupin proizvodov. Rešitev tudi za tekstilce pa ne bo čez noč, oziroma na vprašanje - kdaj naj bi se zgodilo vse omenjeno, minister ni dal natančnega odgovora. Po pogovorih o problematiki tekstilne industrije si je minister Dragonja ogledal proizvodnjo Tovarne nogavic, nato pa še modno revijo. K. R. Minister Dragonja med ogledom proizvodn/e. Volilna konvencija ZLSD___________________• V prostorih gasilskega doma na Ložnici pri Žalcu je 22. oktobra potekala volilna konvencija območne organizacije ZLSD. Zbranim je najprej spregovoril predsednik OO ZLSD Žalec Franci Tratar. V uvodu je izrekel dobrodošlico vsem udeležencem konvencije, še posebej pa je pozdravil kandidate za župane, v občini Žalec Lojzeta Posedela, v občini Prebold Vinka Debelaka, v občini Braslovče Nikolaja Rožiča in kandidata ZLSD za župana Romana jermana. Z voljo in znanjem za župana občine Polzela V prostorih krajevne skupnosti Polzela je bila novinarska konferenca, kjer je Socialdemokratska stranka Slovenije, občinski odbor Polzela, predstavila svojega kandidata za župana občine Polzela. To je nestrankarski kandidat, osemimridesetletni Ljubo Žnidar, po poklicu inženir gradbeništva, zaposlen pa pri Cestnem podjetju Celje kot operativni vodja izgradnje mostov in viaduktov. 0 kandidatu ter o svetnikih, ki jih je podprla SDS, je najprej spregovoril predsednik SDS Slovenije, občinski odbor Polzela, Alojz Lenič, ki je med drugim dejal, da ima stranka na Polzeli že več kot 300 svojih članov, prav tako pa tudi veliko število simpatizerjev. Moto kandidata za polzelskega župana Ljuba Žnidarja je "Z voljo in znanjem za župana občine Polzela". Kot je dejal, bo, če bo izvoljen, pristopil k izdelavi razvojnega programa. Reševati bo treba tiste probleme, ki so osnovnega pomena za občino. V ospredju je vsekakor izgradnja vodovoda Podvin - Dobrič, dograditi je potrebno kanalizacijo Breg -Ločica in pospešiti izgradnjo le-te v celotni občini. Ob tej izgradnji je potrebno napeljati tudi plinsko omrežje. Ker je odvoz smeti za občane med najdražjimi, se bo zavzemal, da se poišče tržno ugodnejšega odjemalca. Eden od najpomembnejših dejavnikov za razvoj gospodarstva v občini je predvsem razvoj malega gospodarstva, zavzemal pa se bo za hitrejši razvoj kmetijstva in poleg hmeljarstva pospešiti tudi razvoj drugih tržno zanimivih kmetijskih panog. Podpiral bo športno področje, razvoj devetletnega šolstva, izgradnjo podružnične šole v Andražu, razvoj turistične dejavnosti, reševanje stanovanjske problematike mladih družin, varovanje okolja in kulturne dediščine. T. Tavčar V nadaljevanju je Franci Tratar povedal, da je ZLSD v zadnjih štirih letih naredila veliko za promocijo stranke ter razširila svoje delovanje in organiziranost na Mladi forum in Ženski forum. Dejal je tudi, da so odprta stranka, ki je pripravljena na sodelovanje z vsemi strankami in ljudmi, ki se trudijo za dobrobit Savinjske doline in njenih prebivalcev po načelih in programu socialdemokratske stranke, ki'je prilagojena potrebam in željam ljudi v Savinjski dolini. Da je temu tako, je dejal, pa potrjuje tudi dejstvo, da za uresničitev teh ciljev podpirajo skupne kandidate za župane v občinah Žalec, Prebold in Braslovče. V nadaljevanju konvencije so zbranim spregovorili še vsi že omenjeni kandidati za župane ter nosilci list ZLSD po volilnih enotah. Ob zaključku so člani stranke s tajnim glasovanjem podprli še kandidatne liste svojih kandidatov za občinske svete ter izrekli vso podporo svojim oziroma skupnim županskim kandidatom v novoustanovljenih občinah. D. Naraglav Upravni in nadzorni odbor GOLDING KLUBA ŽALEC, društva menedžerjev in strokovnjakov občine, sta na svoji 24. redni seji, dne 27 10. 1998, med drugim obravnavala tudi aktivnosti v zvezi z bližajočimi volitvami. Sprejeli so sklep, da javno podprejo kandidaturo g. Lojzeta Posedela kot najbolj primernega kandidata za župana "nove” občine Žalec. NOVEMBER 1998 Na Polzeli je občinski odbor ZLSD, v sodelovanju z območno organizacijo ZLSD Žalec, pripravil predstavitev kandidatov za občinski svet ter kandidata za župana Občine Polzela Romana lermana. Kot gosta pa sta se srečanja udeležila predsednik stranke ZLSD Slovenije Borut Pahor in kandidat za župana Občine Žalec Lojze Posedel, ki ga v Žalcu podpira pet strank, vključno z ZLSD. Na sliki: Z leve Lojze Posedel, Borut Pahor in Roman jerman D.Naraglav Ob tednu vseživljenjskega učenja UPI - Ljudska univerza Žalec je ob tednu vseživljenjskega učenja, ki je pod geslom Slovenija, učeča se dežela potekal od 19. do 25. oktobra, pripravila tudi slavnostni andragoški zbor. Na njem je zaposlene in zunanje sodelavce Ljudske univerze pozdravil direktor prof. Andrej Sotošek, ki je predstavil tudi program in delo tega zavoda v tem poslovnem letu. Izobraževalno leto 1997/98 je UPI Ljudska univerza Žalec končala zelo uspešno, saj je bilo v najrazličnejših izobraževalnih oblikah vključenih 2249 udeležencev, od tega 1586 v programe za pridobitev izobraževanja in 613 v programe splošnega izobraževanja. Programe za pridobitev izobrazbe je uspešno zaključilo 223 udeležencev. Uspešni so bili tudi pri posodobitvi učne tehnologije in prostorov, saj so uredili novo računalniško učilnico, računalniško omrežje, novi ISDN telefonski priključek in se povezali z internetom. Obnovili so telovadnico, garderobe, sanitarije in nekatere druge spremljajoče prostore, obnovili so tla v drugem nadstropju, prebelili prostore in zamenjali dotrajane table, kupili pa so tudi novo šolsko pohištvo za 150 udeležencev. Letošnje šolsko leto se je prav tako začelo uspešno. Število redno zaposlenih ostaja enako -12, od tega je 6 andragogov. Siri pa se število zunanjih sodelavcev in predavateljev, saj uvajajo tudi nove oblike izobraževanja in programov. Ohranjajo programe za predšolske otroke, šolsko mladino, odrasle in starostnike, veliko energije in strokovnega dela pa bodo po besedah Andreja Sotoška namenjali brezposelnim. Izkoristili bodo samostojne verifikacije srednješolskih programov, saj organizirajo izobraževanje na področju strojništva, .elektrotehnike, ekonomije in trgovine samostojno kot matična šola. Letos imajo kar nekaj novih izobraževalnih programov: visokošolski program poljedeljstva in vrtnarstva (Kmetijska fakulteta iz Maribora), program Trgovec za današnji čas (program za brezposelne) in program središča za samostojno učenje, uvesti pa nameravajo še en nov visokošolski, dva srednješolska in še dva nova programa usposabljanja. K. R. Forum in demokrati skupaj na volitvah V Gotovljah sta stranki Slovenski forum in Demokrati Slovenije pripravili novinarsko konferenco, na kateri sta predstavili predvolilni sporazum in skupne kandidate za župane in občinske svetnike. Program Slovenskega foruma je predstavil predsednik stranke mag. janez jug. Med drugim je poudaril, da si forum prizadeva predvsem za razvoj in ekonom-sko-socialne projekte. Za lokalne volitve je Slovenski forum kot pripravo na državno-zborske volitve leta 2000 sklenil koalicijo z Demokratsko stranko, ki naj bi se ji pridružila tudi Krščansko-social-na unija. Vendar na državni ravni do podpisa dogovora s to stranko še ni prišlo, je pa ta povezava že sklenjena v žalski občini. Geslo foruma na letošnjih lokalnih volitvah je Vsem ljudem prijazna občina. Na novinarski konferenci se je kot skupni kandidat obeh strank najprej predstavil kandidat za župana občine Žalec Henrik Kranjc iz Gotovelj, zaposlen na upravni enoti Žalec in predsednik krajevne skupnosti Gotovlje. Njegov moto je Nalijmo si čistega vina in ga skupaj izpijmo, prizadeval pa si bo predvsem za transparentnost dela občinske uprave, red, delo in razvoj občine Žalec. Med drugim si bo prizadeval za izkoriščanje petega evropskega cestnega koridorja in tretjega avtocestnega križa, ki bo povezal Koroško z Zasavjem in Zagrebom, ob tem pa tudi za oživitev obrtne cone Arnovski gozd, ki leži ob tem križu in ki po več letih še ni zaživela. Predstavili so tudi liste kandidatov za občinske svetnike. V prvi volilni enoti občine Žalec je nosilec liste Branko Lešnik iz Galicije, v drugi enoti Henrik Kranjc, v tretji Stanislav Lesjak iz Petrovč in v četrti Bruno Kotnik. V svoji predstavitvi je Branko Lešnik poudaril predvsem ureditev razmer v okolici kamnolomov v žalski občini, Stane Lesjak pa gradnjo obrtne cone Arnovski gozd, dokončno sanacijo čistilne naprave v Kasazah, gradnjo kolektorjev, odškodnine kmetom na vodovarstvenih območjih, dokončno rešitev problema odpadkov in revizijo vseh občinskih prostorskih planov. Poleg občine Žalec imajo Demokrati Slovenije skupaj s Slovenskim forumom kandidata za župana še v občini Prebold, to je Davor Derča, in nepopolno listo za občinske svetnike, katere nosilec je Ivan Cvar. K. R. NOVEMBER 1998 ZAUPAJMO V PRIHODNOST! Žalska občina je skupnost sposobnih in delovnih ljudi v podjetjih in obrtnih delavnicah, v kmetijstvu, šolstvu, zdravstvu, športu in kulturi, v gasilskih in številnih drugih društvih in organizacijah. Zato mora imeti takšnega župana, ki razume želje vseh generacij, v vseh krajih in v vseh dejavnostih. OBLJUBE NISO BILE PRAZNE, VELIKO SMO NAREDILI! Izgradnja avtoceste je od občinskega vodstva zahtevala velik napor. Z zgrajeno avtocesto je občina še bolj zanimiva za podjetnike. Občina je že doslej dosegala nadpovprečne rezultate na področju gospodarstva. Močno gospodarstvo daje možnost za razvoj vseh ostalih področij. rof. MILAN DOBNIK, SKD Kot dosedanji žalski župan Vas na temelju dosedaj a dela in skupaj doseženih uspehov vabim, da sodelujemo tudi naprej. Ob nastopu mandata župana Dobnika je bila v občini vrsta nerešenih zadev. Najzahtevnejši sta bili polna deponija komunalnih odpadkov in nedograjena čistilna naprava v Kasazah. Obe smo uspešno razrešili. Odpadke odlagamo na regijsko deponijo, čistilna naprava je dograjena tako, da ni več moteča za okolje. Njena dokončna ureditev ostaja še naprej županova prednostna naloga. Župan je vzpostavil dobre stike z ministrstvi ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Ob obisku ministra za kulturo je bilo dogovorjeno sofinanciranje obnove strehe na kulturnem domu v Žalcu. Ob podobnih stikih smo dosegli sodelovanje države pri gradnji šol, telovadnic, cest in razvoju demografsko ogroženih območij. Župan ima rad mlade in šport. V času, kar vodi občino Žalec, se je položaj v naših šolah močno izboljšal. Pridobljeni so bili novi prostori, nove telovadnice in igrišča. Žalski študentje so dobili svoje prostore. Naši športniki so dosegli vrsto odmevnih uspehov. Župan si je vedno vzel čas, da jim je ob tem izkazal pozornost. KAR SMO POSTORILI DOSLEJ, NAM LAHKO VZBUJA ZAUPANJE IN OPTIMIZEM! Moji cilji so, da bo občina: V GOSPODARSTVU: - nudila ugodna posojila preko sklada za razvoj obrti in podjetništva - nudila ugodnosti podjetnikom in obrtnikom začetnikom - pomagala kmetom, da se bodo lažje posodobili in bodo tako sposobni preživeti v yse hujši konkurenci - namenila posebno pozornost razvoju turizma - spodbujala razvoj, razvijala ideje in pomagala, da bomo prepoznavni doma in po svetu V KOMUNALI: - skrbela za nemoten razvoj in delo krajevnih skupnosti - za oskrbo z zdravo pitno vodo - za graditev kanalizacije in dograditev čistilne naprave NA PODROČJU SOCIALE: - za gradnjo stanovanj - za vklujčevanje starejše generacije v vse tokove življenja v občini - za pomoč prizadetim NA PODROČJU KULTURE: - za to, da bi žalska občina še naprej ostala odprta za vse kulturne tokove - za ustvarjalno delo ljubiteljske in poklicne kulture - za varovanje kulturne dediščine ČE SEM VAS PREPRIČAL S SVOJIM DOSEDANJIM DELOM IN ZAUPATE MOJEMU PROGRAMU, VAS VABIM, DA NA VOLITVAH GLASUJETE ZA ŠT. 4 Kandidati za svetnike SKD podpiramo program našega župana prof. Milana Dobnika! POSEBNO SE BOM ZAVZEL ZA: VOLILNA ENOTA 1 - Mestna skupnost Žalec in Krajevna skupnost Vrbje Milan Lesjak, dr. veterine Zgraditev Glasbene šole v Žalcu! Matjaž Lesjak, dr. medicine Človeku prijazno mesto! Božena Pinter, medicinska sestra Pomoč starejšim in prizadetim! Dušan Košir, avtomehanik Poudarjeno skrb za mlade! Roman Podlesnik, prometni tehnik Pomoč obrtnikom in kmetom! Henrik Čuvan, grafični oblikovalec Za prenovo in oživitev starega mestnega jedra! VOLILNA ENOTA 2 - Krajevna skupnost Šempeter, Krajevna skupnost Gotovlje in Krajevna skupnost Ponikva SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Marija Kos, gospodinja Da Ponikva ne bo pozabljena! Srečko Podpečan, kovinostrugar Pomoč ljudem v hribovitem območju občine! SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI V OBČINI ŽALEC ŽELIMO RAZVITI V OBČINSKEM SVETU USPEŠNO IN PRISTNO SODELOVANJ Z ŽUPANOM IN SVETNIKI VSEH STRANK V DOBROBIT NAŠE OBČINE, NAŠE LEPE DOLINE IN VSEH L|UDI, KI V N|E| ŽIVIMO IN DELAMO. ČE SE ZAVZEMATE ZA USPEŠNO RAZREŠEVANJE ZADEV IN SOŽITJE V OBČINI, GLASUJTE ZA ŠTEVILKO (S)- SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI! Janez Ograjenšek, avtoklepar Urejanje kanalizacije v KS Galicija! Franc Šumej, strojni tehnik Ureditev prometa v Levcu! Ivan Kuder, kmet Gradnjo telavodnice v Grižah! Štefan Vodeb, elektrodelovodja Ureditev cest v Zabukovici in Grižah! Jožef Dobravc, dipl. oec. Cesto Roje - Vrbje in ločeno zbiranje odpadkov! Amon Turinek, kmet Vodovod in cesta Podkraj - Stebovnik! Anton Rozman, skladiščni manipulant Enakomeren razvoj vseh krajev v občini! Franc Golavšek, strojni mojster Prometno ureditev središča Šempetra! Anton Lipovšek, upokojenec Za zaposlovanje mladih! Bojan Cetina, kmet Za učinkovito pomoč kmetom! VOLILNA ENOTA 3 - Krajevna skupnost Petrovče, Krajevna skupnost Galicija Martin Drev, mojster avtoklepar, avtoličar Ureditev kanalizacije v Drešinji vasi in Petrovčah! Andrej Križan, avtomehanik Izgradnjo šole na Jfju! Drago Pintar, ing. strojništva Vzpodbujanje ustvarjalnosti in kreativnosti! VOLILNA ENOTA 4 - Krajevna skupnost Griže, Krajevna skupnost Liboje Stefan Goričanec, prometni tehnik Dograditev gasilskega doma v Libojah! Mitja Polavder, trgovec Pločnik Griže - Zabukovica! Gabniela Selevsek prof. matematike Izgradnjo kanalizacije v Migojnicah in Grižah! Martin Ožir, Vodovod na Brnico! Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije MISLI GLOBALNO, VOLI LO.K.ALNO. / ^ Liberalna demokracija Slovenije ^ VINKO DEBELAK kandidat za župana Občine Prebold POZNAM KRAJE, POZNAM LJUDI IN NI Ml VSEENO, KAKO BOMO ŽIVELI JUTRI Rojen sem bil 30. 9. 1956 V Šeščah. Sem dipl. ing. gradb., oče hčere in sina. Delal sem kot projektant, nato sem bil 4 leta podpredsednik IS SO Žalec, sedaj pa sem 3 leta predsednik uprave Ingrad VNG. 30 let sem član gasilske organizacije, sedaj sem predsednik Gasilske zveze Žalec in 10 let predsednik PGD Groblja. 1. Za dosledno in javno delo. 2. Za prijetno življenjsko okolje vseh občanov. 3. Za spoštljiv odnos do vseh občanov. 4. Za nova vlaganja, delovna mesta in razvoj. uKar najhitreje bo potrebno nekaj narediti na področju komunalne infrastrukture, športa, turizma ter varstva naravne in kulturne dediščine. Moje delo bo dosledno in javno.” LPS ( Liberalna demokracija Slovenije) NIKOLAJ MARTIN ROŽIC kandidat za župana Občine Braslovče KUUČ DO USPEHA JE ENAKOPRAVNO ZASTOPANJE POTREB VSEH PREBIVALCEV Po diplomi na geodeziji in na Gradbeni fakulteti sem prve delovne izkušnje nabiral pri izgradnji avtocest v Nemčiji. Kasneje sem delal na Vodni skupnosti Savinja v Celju, postal generalni direktor v Nivo Celje, bil direktor Hidrogee iz Maribora, sedaj pa sem tam prokurist. Sem član Ekološkega sklada Republike Slovenije. V občinskem svetu v Žalcu sem bil vodja svetniške skupine, predsedoval sem statutarni komisiji ter odboru za okolje in prostor. Sem velik ljubitelj narave, predvsem pa doline reke Savinje, od njenega izvira do Celja. 1. Sorazmeren razvoj vseh krajev in vasi. 2. Izboljšanje pogojev gospodarjenja malih podjetnikov in obrtnikov. 3. Dobro medobčinsko sodelovanje. 4. Poiščimo sredstva za hitrejši razvoj podeželja. uIskal bom možnosti razvoja v vsaki krajevni skupnosti sedanje občine. Zavzemam se za razvoj turistične infrastrukture in ohranjanje naravovarstvene dediščine, izboljšanje pogojev gospodarjenja malih in srednje velikih podjetnikov in obrtnikov ter bolj enakopravno obravnavanje kmetijstva.” LPS ( Liberalna demokracija Slovenije^) XMUtnu Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije LOJZE POSEDEL, nestrankarski kandidat za župana Občine Žalec “KAR JE DOBRO, NAJ OSTANE, SLABO SKUPAJ IZBOLJŠAJMO!” lds QLiberalna demokracija Slovenije^ LDS ( Liberalna demokracija Slovenije j GLAVNI POUDARKI IZ VOLILNEGA PROGRAMA 1. Izkoristimo skupne moči in položaj naše občine za hitrejši in uravnotežen razvoj gospodarstva in negospodarstva v vseh okoljih. 2. Strpnost v različnosti, medsebojno sodelovanje in zaupanje brez omejenih strankarskih interesov. Demokratična stranka upokojencev Slovenije, DeSUS LDS ( Liberalna demokracija Slovenije") fSLS Slovenska ljudska stranka 9 Tp/prtK Zeleni Spodnje Savinjske doline ZDRUŽ1NA USTA socialnih demokratov 3. Enakopravni odnosi med občino in državo in sodelovanje s sosednjimi občinami. 4. Podprimo druženje in ustvarjalnost mladih In zagotovimo socialno varnost in pomoč starejšim. 5. Spoštljiv odnos do narave z reševanjem ekoloških problemov. LOJZE RAK neodvisni kandidat za župana Občine Tabor REZULTATI IZ PRETEKLOSTI SO TUDI GARANCIJA ZA PRIHODNOST BRANE TURNŠEK neodvisni kandidat za župana Občine Polzela RAD IMA POLZELO, ŽELIM, DA BODO KRAJI TE OBČINE ZNANI ŠIROM PO SLOVENIJI “Zavzemal se bom za šolstvo, otroško varstvo, socialne zadeve, za izboljšanje komunalne infrastrukture, za pospešitev malega gospodarstva, pomoč v kmetijstvu, podpiral bom delovanje društev in razvoj turizma.” “ Zavzemam se za varstvo okolja, razmah podjetništva, ohranitev zgodovinske dediščine, razvoj šolstva, kulture, zdravstvenega varstva in drugih družbenih dejavnosti. Sodelovati želim z vsemi občani, ne glede na njihovo politično prepričanje in krajevni izvor.” Rodil sem se 26. 8. 1955 v Celju, stanujem pa vsa leta v Žalcu, sem poročen In oče dveh hčera. Osnovno šolo sem obiskoval v Žalcu, po končani gimnaziji pa sem diplomiral na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. Moja prva zaposlitev je bila v Železarni Štore, nato sem nadaljeval svoje delo v Hmezad Agrini Žalec, sedaj pa sem vodja oddelka za finance Občine Žalec. Moje stalno funkcionalno izobraževanje ter organizacijske in strokovne izušnje so garancija, da bom delo župana dobro opravljal. Aktivno delujem tudi zunaj občinske hiše, sem predsednik upravnega odbora Društva managerjev in strokovnjakov Občine Žalec. Poleg tega pa aktivno sodelujem tudi v športnih in drugih društvih. Rojen sem bil 4. junija 1940 v Celju. Osnovno šolo sem obiskoval v Taboru, nižjo gimnazijo pa na Vranskem. V Iskri v Kranju sem obiskoval IKŠ. V Ljubljani sem končal večerno gimnazijo 1963 in študij I. stopnje na Fakulteti za strojništvo 1966. Bil sem zaposlen na Inštitutu Jožef Štefan, Sigma Žalec, Aero Celje, Gradnja Žalec. Od leta 1968 sem deloval v krajevni samoupravi, bil sem štiri mandate predsednik KS Tabor, deloval sem v SIS-ih Občine Žalec, bil predsednik Kulturne skupnosti Občine Žalec in predsednik SIS za komunalo in ceste. Od leta 1994 intenzivno spremljam delo KS In se aktivno ukvarjam s petjem. 1. Kandidat, ki pušča za seboj globoke brazde. 2. Znanje + izkušnje = naš župan. 3. Rezultati iz preteklosti -garancija za prihodnost. 4. Biti župan za vse občanke in -občane. Rodil sem se 24. 6. 1956 v Celju. Po končani osnovni šoli sem se izučil za strojnega ključavničarja in se zaposlil v Tovarni nogavic Polzela. Bil sem aktiven v mladinski, gasilski in športni organizaciji. Skupaj s soigralci sem ustanovil Košarkarski klub Polzela in ga dolga leta tudi uspešno vodil. Ob delu sem zaključil srednjo tekstilno šolo. Intenzivneje sem se posvetil klubu, ki z uspehom zaseda drugo mesto v državi in uspešno zastopa Slovenijo tudi izven njenih meja. 1. Brez praznih obljub. Potrebno bo narediti vse, kar zmoremo z lastnim znanjem in sredstvi. 2. Razvijati dobre odnose z drugimi občinami, poiskati skupne interese in jih zadovoljivo reševati. 3. Delo z mladimi - to je naša prihodnost, delo s starejšimi -to je upoštevanje izkušenj. 4. Ekologija je naša skupna naloga. NOVEMBER 1998 Volitve 98 fSLS GRE ZA PRIHODNOST Slovenska ljudska stranka KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE VRANSKO KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE BRASLOVČE ANDREJ PEČOVNIK GORIČAR DUŠAN Rodil sem se 23. 5. 1963 v Celju. Osnovno šolo sem obiskoval na Vranskem, potem pa sem v Mariboru dokončal elektro - IV. stopnjo. Leta 1983 sem se poročil z ženo Marjano, v naslednjem letu se nama je rodila hči Moni. Na Vranskem sem se vedno dobro počutil in ga imam rad. Nikoli nisem živel drugje, zato sva si z ženo postavila dom v Brodeh, kamor smo se preselili leta 1991. Ker so se pokazale možnosti in potrebe, sem leta 1994 postal samostojni podjetnik. Ukvarjam se s servisno dejavnostjo. Tudi sam sem si vedno prizadeval za razvoj kraja. Tu živim in mi ni vseeno, kaj se z njim dogaja. Pri svojem delu z ljudmi sem se naučil, da vedno obstajajo poti tudi za drugače misleče. Želim sodelovati, želim prispevati k spremembam in se potruditi, da bodo manjši ali večji problemi v lokalnem ali širšem področju rešljivi v dobro čim večjega števila krajanov in občanov. Zato sem se odločil, da sprejmem kandidaturo za župana novoustanovljene občine Vransko. Program, ki sem si ga zastavil, je precej obsežen in vem, da ga brez vaše pomoči, spoštovane občanke in občani, ne bo mogoče izpeljati. Predstavili smo ga z 12 programskimi smernicami. Občina Vransko bo ena od manjših, vendar moramo v tem najti svojo prednost. Naš kraj imamo radi, zato volimo zanj! Dolgoletne izkušnje pri vodenju KS Braslovče, pri razvoju podeželja, promoviranju nove občine in možnosti razvoja v novi občini so elementi, ki so me spodbudili h kandidaturi za župana občine Braslovče. Ne bosta se cedila med in mleko, prepričan pa sem, da ima nova občina bistveno večje možnosti pri enakomernejšem razvoju v vseh KS. Zavzemam se za bistveno večji vpliv posameznikov v novi občini in ohranjanje KS. Za učinkovitejše in hitrejše ustvarjanje pogojev pri pospeševanju razvoja kmetijstva, turizma, drobnega gospodarstva, odnosov s cerkvijo, športa, kulture, šolstva, stanovanjske problematike in s tem skladen razvoj vsakega kraja posebej in nove občine kot celote. Za neposredno odločanje in upravljanje s prostorom, na katerem živimo, s poudarkom na ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine. Za večji napredek pri varovanju okolja. Za večji napredni stik med občinskim svetom, županom in občani. Za zagotavljanje optimalne gradnje komunalne infrastrukture v celotni občini. Z znanjem, iskušnjami, ljubeznijo do tega lepega koščka slovenske zemlje in seveda z vašo pomočjo se bom trudil skupaj z vami ustvariti lepšo prihodnost in kvalitetnejše življenje v novi občini. KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE PREBOLD JAGER JANEZ NEODVISNI KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE POLZELA NA LISTI SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE MARJAN SEVER Rodil sem se leta 1957, v kmečko delavski družini Čulk -jager, kot peti otrok, v Latkovi vasi. Po končani osnovni šoli sem nadaljeval šolanje za trgovca v Celju. Ob delu sem nadaljeval študij in ga zaključil kot komercialni tehnik. Prvo leto sem bil zaposlen pri zasebniku, nato pa nadaljeval delo pri Agrotehniki v Celju. Ob ustanovitvi podjetja Agrina sem se zaposlil kot Samostojni komercialist za nabavo kmetijskih strojev in rezervnih delov. Po sedemnajstih letih dela v podjetju Agrina sem ustanovil lastno trgovsko podjetje. Trenutno sem samostojni podjetnik in lastnik vsem dobro poznane trgovine Manel v Latkovi vasi in Dolenji vasi. Ves čas živim v Latkovi vasi, sem poročen in oče dveh hčera. Ves čas aktivno sodelujem v več društvih, ker pa mi ljudje zaupajo, so me izvolili tudi v krajevne in vaške skupnosti. Za kandidaturo za župana sem se odločil na željo krajanov, ker si Rodil sem se 6. 9. 1957 kot četrti od šestih otrok tedanjega župana občine Tabor. Po končani gimnaziji v Celju sem diplomiral na agronomskem oddelku Biotehnične fakultete v Ljubljani. Leta 1982 sem se poročil in v zakonu z ženo Nado so se nama rodili trije otroci. Leta 1987 sem prevzel očetovo kmetijo in se posvetil hmeljarstvu. Na božični dan leta 1993 smo se preselili v novo hišo, ob kateri ves čas širimo zbirko okrasnih rastlin. Za župansko kandidaturo sem se odločil zato, ker sem človek, ki ne prenese krivice, laži in hinavščine, ker verjamem vase in v svojo sposobnost za izbiro najboljših ljudi za delovanje na številnih življenjsko pomembnih področjih nove občine. Za pitno vodo, ki odteka iz naše občine, bom zahteval rento, ta denar pa namenil za urejanje naselij Miklavž, Loke in Črni vrh, del pa za raziskave in morebitno stekleničenje. želijo v občini Prebold ljudi, ki niso obremenjeni s preteklostjo, sam pa menim, da je novoustanovljeni občini potrebno vodstvo, ki bo kreativno in sposobno prisluhniti željam in zahtevam občanov. Obdržati želim sedanje lokalne skupnosti in vaške odbore in prepričan sem, da si bomo skupaj ustvarili pogoje za večji razvoj kraja in lepšo prihodnost. Kot župan občine Prebold se bom zavzemal, seveda skupaj s svetniki, za čim boljše pogoje Bodoči razvoj naše občine vidim v razvoju obrti, ki ima s prihodom avtoceste in EU neslutene možnosti s širitvijo kooperantskih poslov, kmetijstva (vključevanje v program PHARE) in turizma (projekt CERPOV). Kot društveni človek bom podpiral w delovanje vseh društev v naši občini, poleg tega pa intenzivno iskal možnosti za vključevanje mladih v njihove interesne združbe. Za obstoj občine je pogoj tudi osnovna šola. Trudil se bom, da bo delovanja obstoječih gospodarskih podjetij, razvoj malega gospodarstva, kmetijstva, v komunali doseči ločeno zbiranje odpadkov, obenem pa poceniti odvoz smeti. Prebivalcem občine bo potrebno nuditi več pomoči pri zbiranju raznih soglasij, da ne bo treba v nedogled čakati na razna dovoljenja. Zagotoviti bo potrebno zdravo pitno vodo, tu mislim predvsem zamenjavo vseh nezdravih azbestnih cevi, izgraditi pločnike in s tem poskrbeti za varno pot. Redno se bo potrebno prijavljati na vse razpise državnih institucij in tako zagotoviti del sredstev za uspešno delo in hitrejši razvoj občine, saj vemo, da je del naše občine še vedno demografsko ogrožen. Kmetijstvu, ki v zadnjem času močno nazaduje, bo potrebno pomagati s specializacijo v intenzivno pridelavo ekonomsko donosnih kultur. Skratka, treba si bo prizadevati, da ostane krajina prijazna in naseljena, obenem pa zagotoviti pogoje za lepši dohodek in prijetno življenje vseh prebivalcev občine. hitro dograjena, toda ne na račun drugih nujnih zadev v kraju. Vsi dijaki in študentje iz naše občine morajo dobiti štipendijo, pa čeprav Skromno. V času mojega županovanja občina Tabor ne bo zaposlovala novih ljudi, prav tako ne bo razpisan noben samoprispevek. Delovanje občine bo zelo prilagodljivo in vedno bomo nudili vsaj za odtenek boljše pogoje kot sosedje. Odprl bom spletno stran na internetu, kjer bomo predstavili svoje značilnosti, možnosti in ponudbe. Stalno bom strmel za promocijo naše občine kot sredine, v kateri je življenje prijetno. Piva večja promocija kraja bo nasledje leto, ko TVD Partizan Tabor po 25 letih ponovno organizira državno prvenstvo v krosu. Taborčani, pridite na volišče in dajte svoj glas človeku, ki izžareva zdravje, moč, veselje do življenja in skupaj bomo ustvarili občino, ki nam jo bodo zavidali. Rodil sem se 14. 9. 1946 v delavski družini na Polzeli. V Celju sem dokončal srednjo tehniško šolo in pridobil izobrazbo strojni tehnik. Moje zaposlitve so bile v EMO Celje, SIP Šempeter in predzadnja zaposlitev Pohištvena industrija Garant Polzela. Trenutno sem zaposlen v lastnem podjetju, ki ga tudi vodim. Ves čas živim na Polzeli, kjer sem si ustvaril družino in dom. Imam ženo, sina in hčerko ter dva vnuka. V letih 1979 do 1983 sem bil predsednik sveta krajevne skupnosti Polzela. S pomočjo vseh krajanov in družbenih dejavnikov nam je uspelo ustvariti izredno ugodno delovno klimo. Dosegli smo zelo dobre rezultate na vseh področjih življenja krajevne skupnosti Polzela. Marsikdo se tega spominja še danes. Pred nami je novo obdobje samostojne občine Polzela. Menim, da je to pravi izziv za vse krajane krajevne skupnosti Andraž in krajevne skupnosti Polzela kot možnost za hitrejši, načrtovan in skladen razvoj na vseh področjih zadovoljevanja potreb in razvoja družbenega življenja. Kot kandidat za župana naše občine vas vabim k skupnemu, usklajenemu in dobremu delu. PROGRAMSKE SMERNICE * Nadaljnji in hitrejši razvoj gospodarstva: - Zagotavljanje pogojev za razvoj obstoječe industrije, samostojnih podjetnikov in malih podjetij. - Zagotavljanje pogojev za nastajanje novih malih podjetij in s tem pridobivanje novih delovnih mest. Zagotavljanje pogojev s pomočjo države za dobro gospodarjenje na kmetijah. Na manjših kmetijah bodo potrebne dopolnilne dejavnosti. - Srkb za razvoj družbenih dejavnosti: šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo. - Skrb za razvoj kulture in športa. - Oživitev dejavnosti društvenega in družabnega življenja. - Skrb za mlade in njihove potrebe. - Pridobivanje novih stanovanj za mlade družine in druge. - Na področju vodnega gospodarstva izpostaviti izgradnjo jezov na Savinji in ureditev poplavnega področja Ložnice. - Izboljšati vodooskrbo s pitno vodo. V bodočnosti si po možnosti zagotoviti lastne vire pitne vode. Priprava prostorskih dokumentov. Načrtovanje in izvajanje del na komunalni infrastrukturi. Vzpostavitev dobre in racionalne organizacije občine s poudarkom na kontroli in pregledu porabe družbenih sredstev. Vzpostavitev pogojev za delo vanje krajevne skupnosti v Andražu in na Polzeli z dobrimi relacijami od vsakega gospodinjstva do krajevne skupnosti in naprej do občine. Vzpostavitev dobre informiranosti občanov. Vzpostavitev dobrih odnosov s sosednjimi občinami. Povezovanje z občinami pri skupnih projektih. Vključevanje v državne razpise CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnove vasi). Vzpostavitev dobrih relacij med občino in resornimi ministrstvi v zvezi z določenimi problemi. Pomoč in svetovanje pri pridobivanju zaposlitve. Posebno skrb posvečati varstvu okolja in kulturnim dediščinam. Vabljeni na volitve, odločitev je vaša! GRE ZA PRIHODNOST SLS Slovenska ljudska stranka nadaljevanje na strani 11 KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE TABOR NATE K MARJAN DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE KAJ HOČEMO? • gospodarski razvoj in možnosti zaposlovanja • državo solidarnosti brez revščine • zagotovljene pravice upokojencev in invalidov • možnosti za zdravljenje brez omejevanja • enake možnosti za šolanje • demokracijo brez žaljivk in zmerjanja ZAHTEVAMO: • SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC • SPOŠTOVANJE ZAKONITOSTI IN PRAVNEGA REDA • URAVNOTEŽEN REGIONALNI IN EKOLOŠKI RAZVOJ VZTRAJALI BOMO NA: • POSTOPNEM UVAJANJU VDOVSKIH POKOJNIN • ZAKONSKI UREDITVI DODATKA ZA REKREACIJO V VIŠINI 85 % POVPREČNE STAROSTNE POKOJNINE • USKLAJEVANJU POKOJNIN S PLAČAMI • NADALJNJEM "ČIŠČENJU" POKOJNINSKE BLAGAJNE • SPREMEMBI ZDRAVSTVENE ZAKONODAJE KOT PARLAMENTARNA IN VLADNA STRANKA SMO: • ZAGOTOVILI REDNO IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN PREPREČILI POSKUSE ZA NJIHOVO ZAMRZNITEV • PONOVNO VZPOSTAVILI USKLAJEVANJE POKOJNIN Z GIBANJEM PLAČ IN ODPRAVILI ZA UPOKOJENCE UNIČEVALNO "FEBRUARSKO FORMULO" • ZADRŽALI DODATEK ZA REGRES UPOKOJENCEV IN ZAGOTOVILI NJEGOVO POSTOPNO RAST • USTAVILI MNOŽIČNO PRISILNO UPOKOJEVANJE IN DOSEGLI PREMIK K IZENAČEVANJU PRISPEVNIH STOPENJ ZA POKOJNINSKO BLAGAJNO • PREPREČILI PONOVNE POSKUSE PRIVILIGIRANEGA UPOKOJEVANJA POSLANCEV IN ZAGOTOVILI ZAMRZNITEV NAJVIŠJIH POKOJNIN DO RAZMERJA 1 : 4,2 SMO STRANKA STVARNOSTI, STRPNOSTI IN MODROSTI VOLITE KANDIDATNE LISTE DeSUS* ZUPANA, KI |U DeSUS PODPIRA: OBČINA ŽALEC odfiàia In S-.^i k^lilUlU' ŽALEC - četrtek, 12. 11., Dom II. slovenskega tabora ob 19.30 Predprodaja vstopnic: Kulturni dom marginalija KOTftIK Igor KOTHIK Nikole Tesle 6, Žalec Izobraževanje kmetov SIT Danilo Gojzdnik, s.p. tel. Gotovi je 137 3310 Žalec 063 715 005 Rezervni deli na zalogi Delovni čas: od 8. do 1 7. ure, sobota od 8. do 1 2. ure! Za obisk se priporočamo! Enota za kmetijsko svetovanje Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje v Žalcu, je tudi za to jesen in zimo pripravila več predavanj in delavnic za kmetovalce. Trenutno je znan program do konca letošnjega leta. Tako je že bilo predavanje za izračunavanje gospodarnosti na kmetiji s pomočjo kataloga, naslednje pa bo v sredo, 18. novembra, ob 10. uri v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu in ob tej uri bodo vsa ostala predavan- ja. Govorili bodo o vodenju reprodukcije, ugotavljanju pojatev ter vplivih prehrane na reprodukcijo pri kravah. Predavala bosta mag. (anez Šketa in dipl. inž. Marko Tevž. 25. novembra bo predaval dipl. inž. Darko Simončič o posledicah priključitve Slovenije v Evropsko zvezo in davku na dodano vrednost. 11. decembra bo predavanje o načrtovanju uspešnega poroda pri svinjah in ukrepih pri sesnih pujskih v prvem tednu starosti, predaval bo dr. vet. med. Dejan Židan. 16. decembra bosta mag. Zlatka Gutman-Kobal in dipl. inž. Andrej Soršak govorila o zanimivostih v predelavi sadja z vodeno degustacijo. Zadnje predavanje, ki ga bo vodila dipl. inž. Helena Prepadnik, pa bo v tem letu, 23. decembra, o prehrani visoko produktivnih krav. T.Tavčar • GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, ADAPTACIJE • SLIKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT FASADE • PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO Delovni čas prodajalne: pon,- pet. od 8. do 18. ure sob. od 8. do 12. ure POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! Vabljeni! ANT d.d. ŽELA Iffdtistrijfekfi, « prodajalna POLZELA tel.: 063/ 70 37 130 70 37 131 i VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 16.11.1998 do 20.1.1999 za nakupe nad 10.000,00 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju 50 bogatih nagrad 1. nagrada: otroška soba LEA NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, pisarn, jedilnic, kuhinj; omare vseh dimenzij, kosovno pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, pohištvo iz masive; - KUHINJA NINA Kdor je z majhnim zadovoljen, odslej ne bo več. JÈËSm Stanovanjska posojila v Banki Celje so odslej tako ugodna, da si lahko tudi Vi privoščite več. Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 4.5% daiie. Posojilo Vam je na voljo za obdobje do 20 let. Do 20% posojila lahko koristite v gotovini. Oglasite se v Banki Celje, kjer Vam bomo z veseljem ponudili pravo rešitev. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celie.si. Vabimo Vas ne glede na to, če ste komitent ali pa boste to postali. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. «> banka celje V varnem zavetju tradicije EXTRA GRAD GRADBENA IN OBRTNA DELA Lepa pot 5, 3000 CELJE tel., faks: 063 / 453-562 FRIZERSKI SALON Albina Ul.Savinjske čete 1, Žalec,tel.:717-247 (ob butiku NIKA pri cerkvi) CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO ODPRLI NOV FRIZERSKI SALON V ŽALCU. ŠTUDENTOM IN UPOKOJENCEM NUDIMO 5% POPUST! REDNE STRANKE PA OB VSAKEM 10. OBISKU PRI NAS ZASTONJ VODNA ALI FEN PRIČESKA! Del. čas: vsak dan od 6. do 18. ure, ob sobotah od 6. do 13. ure. Veselimo se Vašega obiska. Vljudno vabljeni! ----------------------------------------\ RAZVOJ Kuhinje in kopalnice POLZELA, LOČICA 75-a CJOTGniG tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 19. ure BELA TEHNIKA vse za centralno ogrevanje AKCUA V MESECU NOVEMBRU Kuhinje Gorenje 30% popust Kopalnice Gorenje 20% popust V_______________________________________/ SERVIS IN TRGOVINA kardani CERJAK, BYPY, WALTERSCHEID cisterne in trosilci CRE1NA, VICON škropilnice - traktorske_____ Utonil v naraslem potoku V četrtek, 5. novembra zjutraj je bil v Čmovi v pritoku potoka Trebušnica najden mrtev Milan K. (47 let) iz Laz pri Velenju. Policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da se je pokojnik prejšnji večer peš vračal proti domu. Med potjo je padel ali zašel v potok, ki je bil zaradi dežja narasel, in se utopil. Huda nesreča pri Čepljah Prejšnji petek ob 5.20 uri se je na magistralni cesti Celje - Vransko, na nad- vozu čez avtocesto izven naselja Čeplje zgodila huda prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila Štefan K. (50 let) iz Nove Cerkve je vozil iz smeri Celja proti Vranskem. Na nadvozu je vozilo zaradi poledice začelo zanašati. Na levo stran ceste ga je zaneslo v trenutku, ko mu je iz nasprotne strani pripeljal voznik osebnega avtomobila Bojan B. (24 let) z Vranskega. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja. Voznik Bojan je umri na mestu nesreče, voznik tovornega vozila pa je bil lahko telesno poškodovan. MALI OGLAS - MALI OGLAS - MALI OGLAS - MALI OGLAS PRODAM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, 1,3 ha, v Ločici pri Vranskem. Informacije na tel. št.: 063/725-464 (ob sobotah). Starejšo hišo s parcelo v velikosti 12.000 m2 v Šempetru prodam. Informacije po tel.: 857-206 (po 17 uri). V našem domu je praznina, v naših srcih bolečina. Čeprav te z nami več ne bo, spomin nate umrl nikoli ne bo. ZAHVALA v 56. letu starosti nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil predragi mož in očka JOŽE BREČKO iz Prežihove ulice v Žalcu. Ob boleči in nenadomesdjivi izgubi se toplo in iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ves čas njegove bolezni stali ob strani, ob smrti pa izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala vsem prijateljem in sorodnikom, še posebno družinama Kruleč in Emestel, gostišču Štorman, podjetju Mc Donald/s, vsem dobrim sostanovalcem, Zdravstvenemu domu Žalec, Mestni skupnosti Žalec, Krajevni skupnosti Petrovče, Občini Žalec, g. župnikoma iz Žalca in Petrovč, pogrebni službi Tišina in vsem, ki smo vas nehote prezrli. Vsem in vsakemu posebej HVALA. Neutolažljivi njegovi najdražji: žena Danica, hči Mateja in sin Marjan &vetičč