LITIJA ★ MAREC 1991, ŠT. 3 POŠTNINA PLAČANA NA POŠTI LITIJA Odprli večnamensko dvorano v Litiji V Litiji deluje že nekaj časa v okviru P D Litija alpinistični odsek. S postavitvijo umetne plezalne stene v novi dvorani se tudi mladim plezalcem obetajo boljši vadbeni pogoji. (Foto: K. Šušteršič) / Odbor za izvajanje krajevnega samoprispevka KS Litija je na svoji seji dne I 5. 2. 1991 na predlog predsednika odbora Jožeta Mirtiča sprejel predlog o svečani otvoritvi I. faze izgradnje javnega športno rekreacijskega objekta, ki seje odvijala v soboto, 9. marca 1991. Večnamenska dvorana je vsekakor najnovejša pridobitev občine Litija in njenih občanov, saj predstavlja največjo investicijo v zadnjem desetletju. Končna vrednost objekta po zaključeni drugi fazi in zunanji ureditvi je ocenjena na 60 milijonov dinarjev, medtem ko so sc sredstva za njeno izgradnjo doslej zagotavljala deloma iz sredstev občinskega proračuna, deloma iz sredstev krajevnega samoprispevka KS Litija levi breg in KS Litija desni breg. Čeprav je bila s sobotno prireditvijo tudi slavnostno zaključena prva faza izgradnje, naš večnamenski javni športnorekreacijski objekt še ne bo popolnoma pripravljen na uporabo in izvajanje naših skupnih potreb. Krajevni samoprispevek krajevnih skupnosti Litija levi breg in Litija desni breg se z naslednjim mesecem izteka. Tudi občinski proračun, preobremenjen z nujnostjo reševanja gospodarskih, razvojnih in finančnih problemov gospodarstva, izvirajočih iz preteklosti, ter zagotavljanjem sredstev za minimalno delovanje javnih služb in zavodov, nima več na voljo razpoložljivih investicijskih sredstev. Za dokončanje druge faze in zunanje ureditve dvorane bi potrebovali še 10 milijonov dinarjev, ki jih bo treba zagotoviti tudi s sponzorstvi in soinvestitorstvom. Po zaključenem razpisu oziroma postopku za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvrševanje javne službe v večnamenskem objektu (predvidoma v začetku aprila) bo Izvršni svet Skupščine občine Litija le-temu podelil koncesijo. Šele po izbiri in določitvi koncesi-onarja, ki bo skladno z načelom dobrega gospodarja izvrševal javno službo pri organizaciji nacionalnega programa telesne vzoje v osnovnih šolah in nacionalnega programa športne in rekreacijske dejavnosti ter organizaciji drugih pridobitniških dejavnosti, bo naš objekt zaživel v svoji polni namembnosti. Marko Povše Hi*: < ti * m * Oh odprtju večnamenske dvorane so gostje, Litijani in okoličani zasedli tribune. Bo toliko zanimanja za dogajanja v dvorani tudi v prihodnje? (Foto: K. Šušteršič) V kulturnem sporedu sta se predstavila Pihalni orkester iz Litije in plesna skupina mažoretk iz Trbovelj (Foto: K. Šušteršič) 99999999941114 STRANKE SPOROČAJO Šumijo gozdovi domači Okrogla miza o prihodnosti gozdarstva pri nas, ki jo je organizirala Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka Litija Kar precej burna razprava se je razvila med udeleženci predlaganega osnutka popravljenega zakona o gozdovih, ki ga je predstavil svetovalec za gozdarstvo pri kmetijsko gozdarskem ministrstvu republiške vlade. Pripombe o pristranskem, predvsem pa še mnogo preveč ohranjanje dosedanjega gozdnogospodarskega sistema so se vrstile iz vrst kmetov in predstavnikov SKZ-LS. Glavni predlogi razpravljal-cev k osnutku zakona so naslednji: 1. Odkazilo drevja za posek lahko ostane kot obvezno opravilo samo v državnih, zadružnih, varovalnih in posebnih gozdovih, nikakor pa ne more veljati obvezno v ostalih gozdovih, ki so v zasebni lasti, kajti če hočemo zakonodajo, ki bo prilagojena evropskim normam in če hočemo dati zaupanje lastnikom gozdov, je potrebno javno opredeliti ta člen. 2. Javna gozdarska služba je predimenzionirana - gozdovi ne bodo mogli prenesti tolikšne obremenitve, gospodarstvo pa je v teh časih neupravičeno obremenjevati še s to proračunsko postavko. Veliko bolj koristno dejanje za ohranitev neokrnjenega okolja in gozdov bi bila zagotovitev sredstev za obnovo gozdov (nabava sadik za pogozdovanje, delo v gozdu, vzdrževanje vlak, ki bi bilo vse na bremenu lastnika gozda ter dopolnilno izobraževanje lastnikov gozdov), kar bi bilo zagotovljeno že ob zmanjševanju za enega strokovnjaka v občini. Nujno je potrebno uvesti komisijo za nadzor nad javno gozdarsko službo s strani lastnikov gozdov, ekologov in družbenopolitične skupnosti, tako kot deluje komisija kmetijsko-svetovalne službe. 3. Reorganizacija TOK-ov je zelo nejasna, saj omogoča samo določilo, v katerem se lahko TOK preoblikuje v gozdarsko zadrugo. Nujno je potrebno uveljaviti možnost, da se lahko TOK-i razdelijo na več gozdarskih oz. kmetijsko gozdarskih zadrug, saj je prav ta interes na našem področju zelo velik. 4. Opravljanje razpisnih del v gozdovih po izidu zakona o gozdovih ne sme biti privilegirano za nobeno podjetje, ampak le na podlagi najboljšega ponudnika in strokovnega znanja. Drugače pa so se udeleženci strinjali, da je le nekaj novosti, kot so sprostitev trga z lesom, ločitev strokovne funkcije gozdov od poslovne, bile pa so še izpostavljene pripombe, da je potrebno višino prometnega davka na promet z lesom določiti že v zakonu. Gost okrogle mize je bil tudi Tone Hočevar, član delovne skupine za gozdarstvo pri Slovenski kmečki zvezi - ljudski stranki. Okrogle mize pa so se udeležili še predstavniki GG Ljubljana TOK-a Zasavje in TOZD-a v Litiji, KZ Litija, Janez Lukač - poslanec v zboru občin, predstavniki strank v občini Litija, naravovarstveniki, kmetje itd. Z zgoraj naštetimi predlogi smo zadolžili vse pristojne, ki so sodelovali na razgovoru za katerega mislim, daje bil zelo koristen, kajti bregova še vedno loči dolina, ki pa je za uspešno delo na tem področju le pregloboka, k temu pa je doprineslo tudi neobjektivno poročanje v sredstvih obveščanja. Upam, da če bomo dali zaupanje lastnikom gozdov ob upoštevanju evropskih kriterijev, bodo še vedno šumeli naši gozdovi. Franci Rokavec Ali je res, da bo v Sloveniji v kratkem namesto sedanjih 62 občin nastalo kar 300 občin? Kdo in na kakšen način bo o tem odločal? Ali bodo krajani in sedanje občine pri tem imele kaj besede? Ali bo državnih uslužbencev več ali manj? Kaj bo z občino Litija? Bo Šmartno samostojna občina? Koliko županov bo po novem na litijskem? Bo v Litiji okraj in okrajni glavar? SDP STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE SLOVENIJE Na vsa ta vprašanja in šc številna druga, ki se odpirajo v zve/i z načrtovano preobrazbo občin bomo skušali odgovoriti na OKROGLI MIZI O PREOBLIKOVANJU OBČIN ki bo v četrtek, 4. aprila 1991, ob 18. uri v veliki sejni sobi SO Litija, Jerebova ul. 14. Milan Ha laik Slane Vlaj Peter Bekeš Na okrogli mizi bodo sodelovali: - Milan Balaž.ic, poslanec SDP v republiškem družbenopolitičnem zboru in predsednik komisije za notranjo politiko republiške skupščine, ki se bo z vprašanji reorganizacije občin šc posebej ukvarjala, - mag. Stane Vlaj, sekretar odbora za lokalno samoupravo v republiški skupščini, - Peter Bekeš, podpredsednik SDP in poslance v republiški skupščini. Že ob razpravi o osnutku nove slovenske ustave se je pokazalo, da je preoblikovanje lokalne samouprave, šc posebej občin, eno tistih vprašanj, ki najbolj buri duhove in prav gotovo jih bo burilo še kar nekaj časa. Glede na to, da sedaj še ni nobenih dokončnih odločitev o tem, kakšna bo bodoča organiziranost občin, je sedaj pravi trenutek, da se vključite v razpravo. Vse, ki bi o teh vprašanjih radi zvedeli kaj več, oz., ki bi o njih radi povedali svoje mnenje, vabimo, da se okrogle mize udeležite. STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE LITIJA Srečanje socialdemokratov iz druge volilne enote V Kamniku so se zadnji dan februarja zbrala občinska vodstva iz Kamnika, Domžal, Litije in Ljubljane Most. To je bilo prvo tako srečanje po lanskih volitvah in je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj med občinskimi vodstvi o dosedanjem delu in uspehih znotraj posameznih občin. Srečanje je nastalo na pobudo republiškega poslanca Franceta Tomšiča, ki meni, da je potrebno okrepiti prisotnost socialdemokratske stranke v tem izrazito industrijskem okolju. Izkušnje kamniških socialdemokratov segajo v zgodnjo pomlad leta 1989. Tedaj so v svojih vrstah združevali politično alternativo obstoječi partijski eliti na Kamniškem. Vsekakor so bili kamniški socialdemokrati pomembno gonilo demokratizacije političnega prostora v občini in pomemben dejavnik v predvolilni kampanji Demokratične opozicije na Kamniškem, kot se je imenoval kamniški Demos. Po volitvah so njihove sile nekoliko usahnile, morda tudi zaradi neuspeha na občinskih volitvah - v občinski parlament sta vstopila samo dva socialdemokrata. Trenutno se kamniška podružnica predstavlja z dvema republiškima poslancema, podpredsednikom občinske skupščine, odbornico družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, poleg tega pa so člani stranke prisotni v vseh občinskih komisijah, hkrati pa so tudi vidni aktivisti tovarniških sin-dikatov, Domžalski in litijski socialdemokrati so sc zaradi spleta okoliščin in negotovosti prelomnega obdobja organizirali šele po volitvah, zato sedaj delujejo izven občinskih parlamentov. Moščanskih socialnidcnio-krali so se organizirali v predvolilnem obdobju, tako da so vstopili v občinski parlament. Konce lanskega leta jih je močno prizadela, v slovenskem prostoru zelo odmevna afera, ki jc doživela epilog z. izključitvami na celjski konferenci. Tako so izgubili del svojih odbornikov, vendar so se ob pomoči mestne centrale in koalicijskih političnih partnerjev ponovno vključili v politične lokove moščanske občine. Udeleženci sestanka so spregovorili o sodelovanju s političnimi partnerji. Ugotavljajo, da obstojajo dobri odnosi z, Demosovimi strankami, s katerimi jihdružijo nerealizirani cilji. / ostalimi strankami še ni vidnih znakov zaupanja v sklepanje interesnih partnerstev. Litijski socialdemokrati so sc pohvalili z dobrimi odnosi s socialisti, kamniški pa so opozorili na nastajanje izven-slrankarskih povezav z izrazito soci-alnoliberalno vsebino z jedrom v Slovenski demokratični zvezi. Sploh pa jc prišlo med udeleženci do izra- za prepričanje, da jc SDSS odprta tudi za vse demokratično misleče bivše člane Zveze komunistov. Člani vodstev so izrazili precej predlogov za širjenje socialdemokratske misli v svojih okoljih. V prihodnje bodo poskušali prisluhniti življenjskim potrebam v svojem okolju ter oblikovati strokovno jedro iz svojih članov in simpatizer-jcv. Ugotovili so, da delovanje znotraj oblasti zahteva ogromno znanja in tudi to, da zaupanje svojih volil-cev lahko potrdijo le tako. da se modro upravlja z mehanizmi oblasti. Pomemben cilj socialdemokratov v tem izrazito industrijskem okolju je krepitev gospodarske demokracije, ki je učinkovita s pluralizmom v sindikalnem organiziranju. Poudarili pa so, da ne želijo socialdemokratskega sindikata ali katerega drugega strankarsko organiziranega sindikata. Želijo biti odprti za vse sindikalne zahteve in jih odgovorno tudi zastopati v oblastnih institucijah. France Tomšič je zelo podrobno opisal svoje izkušnje v sindikalnem organiziranju, prisotne pa je seznanil tudi s socialdemokratskim modelom lastninjenja družbene lastnine. Ta predvideva, da se del družbenega kapitala razdeli med vse pol- noletne državljane v obliki delnic po enakih deležih, ostalo pa se nameni prodaji in razlaščenim lastnikom. Predstavljeni model predvideva brezplačno razdelitev dela družbene lastnine, kot kompromisno rešitev pa je Tomšič omenil prodajo te lastnine po izjemno znižani vrednosti. Tako bi omogočili začetno osnovo na začetku privatizacijskega procesa vsem državljanom, potem pa bo takoj začela delovati neizprosna logika tržnega sistema, ki bo zelo hitro vzpostavila ustrezna lastninska razmerja v podjetjih in ustanovah. Tomšič meni, da privatizacija zamuja, zato se povečuje število divjih privatizacij, agonija nelastnine pa znižuje število zdravih podjetij, ki so edina lahko zanimiva za takojšnje olastninjenje. Udeleženci srečanja so izrazili bojazen, da bo odlašanje s sprejemom privatizacijskega zakona povzročilo masovno podržavljanje podjetij. Menijo namreč, da država ne bo dober gospodar. Udeleženci srečanja so se na predlog kamniških socialdemokratov odločili, da bodo sodelovanje poglobili in da bodo takšna srečanja redna oblika dela občinskih odborov v drugi volilni enoti. Igor Podbrežnik Zeleni litije obveščajo Zeleni Litije smo do sedaj svoje člane in simpatizerje obveščali s posameznimi izdajami Informacij. Od kar pa zopet izhaja Glasilo občanov, bomo v njemu obveščali vse občane o naši dejavnosti. Program Zelenih je dobro poznan in se nanaša predvsem na varstvo okolja, za kar sc naši člani in trije občinski poslanci iz stranke Zelenih v občinski skupščini zavzemamo. Seveda pa poleg prioritetnih nalog iz našega programa podpiramo tudi vse predloge v občinski skupščini, ki so usmerjeni v splošno korist vseh občanov Litije. Naša stališča in zahteve se počasi, a vztrajno prebijajo v občinske odloke. Prepričani smo, da do marsikaterega predloga za nasilne, oziroma škodljive posege v naravo sploh ne pride, že samo zaradi tega, ker vsi vemo, da Zeleni Litije ne bomo dovolili, da bi do teh predlogov prišlo. Naša glavna zahteva v občinski skupščini je ureditev centralnega odlagališča odpadkov, kar je predpogoj za odpravo in sanacijo divjih odlagališč odpadkov. Občinska vlada sc je resno lotila tega problema, naša naloga pa je, da vztrajamo, da ga tudi v dogovorjenih rokih reši. Zeleni Litije se v tem času angažiramo tudi v korist vrtičkarjev. Od občinske vlade zahtevamo, da uredi status in pravice vrtičkarjev tako, da zaščiti te površine pred pozidavo, poveča njihov obseg in uredi sistem uporabe teh zemljišč v korist najemnikov. Mnenja smo, da uporaba teh zemljišč prinaša korist ljudem v kriznih časih, hkrati pa nudi ljudem možnost rekreacije in sprostitve. Obveščamo vas, da imamo Zeleni Litije svoj prostor v Litiji. Trg na Stavbah I, v I. nadstropju (bivša SZDL). Pisarna je za vse odprta vsak torek od 18.30 do 19.30. Izven tega časa pa lahko pisna obvestila, pripombe in predloge oddate v poštni predalček pri vhodu v poslopje Trg na Stavbah 1, ki jc označen z našim imenom. Sicer pa je naš naslov: Zeleni Slovenije - Odbor Litija, poštni predal 50, Litija Prosimo vas, da vsak pisni prispevek podpišete in opremite z vašim naslovom. Pričakujemo in vabimo vas, da se nam pridružite pri našem delu. Obiščite nas, ali pa nam na drug način posredujte vaše predloge in pripombe. Zeleni Slovenije - Odbor Litija IZ KRAJE VNIH SKU Javna razgrnitev variantnih predlogov strokovnih rešitev za ureditev središča mesta Litije na levem in desnem bregu Save V sprejeti in veljavni urbanistični dokumentaciji, to je v urbanističnih zasnovah naselij Litija in Šmartno, je določeno, da se območje mesta Litija ureja z zazidalnimi načrti. Enako je bilo opredeljeno tudi v dokumentih, ki so veljali pred sprejetjem sedaj veljavnih. Tako je bil v prejšnjih letih izdelan in sprejet zazidalni načrt za Litijo - desni breg, ki pa je bil nato večkrat spreminjan in dopolnjevan. Dopolnitve in spremembe so narekovali trenutni problemi, ki jih je bilo treba sproti in hitro reševati (gradnja novega mostu čez reko Savo, gradnja nadvoza čez železnico, prizidek k osnovni šoli, potrebe po stanovanjih na Rozmanovem trgu, gradnja večnamenske dvorane). Za mestno središče na levem bregu Save pa do sedaj ni bilo pripravljenega in sprejetega nobenega prostor- sko izvedbenega dokumenta. Generalnega načrta za ureditev mesta nismo nikoli imeli, čeprav bi bil nujno potreben kot osnova za usklajen in načrten razvoj mesta s primestnim območjem. Zato so posledice stihijskih posegov v prostor z reševanjem problemov od primera do primera vidne na vsakem koraku. Poselitvena stanovanjska področja nimajo zagotovljenih oskrbovalnih kapacitet, prometna infrastruktura in režim v starem mestnem jedru je nemogoč, ni urejen statični promet, primanjkuje organiziranih parkirišč tako za osebni kot tovorni promet, ni načrtovanih prepo-trebnih servisno oskrbovalnih površin skupaj z organizirano tržnico, ni določene lokacije za avtobusno postajo, ni postavljenega trdnega koncepta ureditve starega mestnega jedra (revitalizacija), tako ne na desnem kot ne na levem bregu Save. Zato je v novembru mesecu lanskega leta občina Litija podpisala pogodbo z Urbanističnim zavodom - Projektivnim ateljejem iz Ljubljane kot najugodnejšim ponudnikom pogodbo o izdelavi kompleksne urbanistične ureditve mestnega središča na desnem in levem bregu Save. Z izdelavo načrtov za to območje so na osnovi temeljite analize ob upoštevanju konstant v prostoru pripravili variantne strokovne rešitve za usklajen koncept razvoja ob upoštevanju tako poselitvenih zmogljivosti na eni strani kot spremljajočo infrastrukturo na drugi. Bodoči posegi v prostor na tem občutljivem območju bodo organizirani, vnaprej načrtovani. Dokončni načrti bodo opredeljevali trden razvojni koncept mestnega središča, določali novogradnje, revitalizacijo starih. za Litijo pomembnih objektov, pogoje rekonstrukcij, varovanje kulturne in naravne dediščine v mestnem jedru, namembnost objektov in površin na obravnavanem območju, prometni režim, oskrbo, lokacijo družbenih objektov, potek obvoznic, površine za rekreacijo in odmor ipd. Ker gre za dokumente, ki so za nadaljnji razvoj in urbanizacijo mesta bistvenega pomena, seje Izvršni svet odločil, da variantne rešitve strokovnih rešitev javno razgrne. Javna razgrnitev dokumentov bo v avli Občine Litija, Jerebova ulica 14, in sicer od 1.4. 1991 do 15.4. 1991. Prosimo občane, da si predlagane rešitve ogledajo, podajo svoja stališča in predloge ter jih posredujejo Izvršnemu svetu občine Litija. Viktor Šešok svetovalec za urbanizem Nov gasilski dom na Polšniku že služi namenu Do sedaj se nismo predstavljali, temveč trdo delali. Ponosni smo na nov gasilski dom. Res so v naši KS raztresene vasi, a je kraj vendarle bogatejši za en pomemben skupen objekt. Gasilsko društvo Polšnik je bilo ustanovljeno leta 1932. Zgrajen gasilski dom je bil med vojno porušen, kakor tudi mnoge vasi. S trdim delom se je pričelo novo življenje na vasi. S tem je oživelo tudi gasilstvo in pričelo delovati. Prostor za oro- dje in opremo je bil v stanovanjski hiši, ki je bila pozneje prepisana na GD. Vendar prostori in okolica niso odgovarjali temu namenu. Zamisel o gradnji novega gasilskega doma na Polšniku seje gasilcem našega društva porajala v letu 1975. Problem je nastal glede zemljišča kot tudi vseh potrebnih soglasij. Za ureditev le-tcga smo potrebovali skoraj dve leti. Za gasilski dom in večnamenski objekt je izdelal projekt zdaj že pokojni Janez Križaj iz Ljubljane. Za njegovo prizadevnost in vsa brezplačna dela smo mu gasilci zelo hvaležni. Končno smo leta 1983 položili temeljni kamen na zemljišče, ki smo ga kupili od Zemljiške skupnosti Litija. Seveda seje s tem najtežji in zahtevnejši del gradnje šele začel. Kljub težkim razmeram so gasilci in krajani vztrajali in leto za letom postopoma gradili. Do sedaj je bilo opravljenih skupaj I 1000 prostovoljnih ur in preko 280 km, prevoženih s traktorji. Kmetje so darovali les, hrano in pijačo. Spisek darovalcev, ki so karkoli pomagali, hranimo v arhivu. Številke delovnih ur in zbranega denarja ter prevoženi kilometri nam pričajo, kako se na humani način rešijo zadani sklepi. Izdatno pomoč nam jc nudila tudi širša družbena skupnost: OGZ Litija, SO Litija, GG Litija, Zavarovalna skupnost Triglav, KS Polšnik in še nekateri drugi. Dom jc zgrajen strokovno in funkcionalno. V njem je več prostorov: - v kleti jc garaža, sanitarije in še dva prostora, - v pritličju sta dve garaži, sanitarije, garderoba, - v prvem nadstropju je pisarna, sejna soba in še neizdelani prostor za stanovanje hišnika, - podstrešje jc veliko: dve sobi in manjši prostor. 7. julija lani jc napočil dan, ko smo dom slovesno odprli. Trak je prerezal litijski župan Miro Kaplja. To je bil dan zmagoslavja za vse gasilce in krajane, ki so od vsega začetka poleg svojega obveznega dela sodelovali pri gradnji doma. Veselje je trajalo pozno v noč ob zvokih ansambla FANTJE Z VSEM VETROV. Zavedamo se, da jc pred nami še veliko nedokončanih del znotraj doma in ureditev okolice. Prepričani smo, da nam bo tudi to uspelo do prihodnjega leta, ko bo društvo slavilo 60* letnico, Ob tej priliki se upravni odbor GD Polšnik lepo zahvaljuje za nuđeno pomoč vsem, ki so spoznali, da jc gasilstvo pri nas potrebno in so še pripravljeni pomagati. Za ostale krajane, ki do sedaj niso ničesar prispevali, jc še vedno čas. da se priključijo. Mislimo, da bo gasilski dom pripomogel k razvoju društva, v katerem preventiva zelo lepo napreduje. Dom bo služil tudi rodovom, ki prihajajo za nami. Amalija Razpotnik Gasilski dom na Polšniku je v ponos gasilcem in krajanom PNOSTI OBČINE LITIJA V Hotiču zaključili prvi samoprispevek V krajevni skupnosti Hotič so v zadnjih štirih letih zgradili naslednje objekte: - Leta 1986 so pridobili dokumentacijo za mrliško vežico, naslednje leto nakupili material in jo v letih 1988 in 1989 tudi dogradili, sloj finega asfalta na dovozni cesti pa bodo položili letošnjo spomlad. - Uredili in asfaltirali so cesto skozi Zgornji Hotič. - Cesto na Bitičc uredili in delno asfaltirali, prav tako cesto Kurja vas-Konj-Krhličje, delno urejena pa je tudi cesta Krhličje-Strožnik. Pri asfaltiranju cest je s svojo udeležbo sodelovala tudi Občinska cestna skupnost. - Sezidali so avtobusno postajališče v Spodnjem Hotiču, ga asfaltirali in uredili javno razsvetljavo. - Leta 1987 jc bila dokončana kulturna dvorana v Gasilskem domu. - Lani jc bil zgrajen vodovod za Jesenje (nov rezervoar in glavna dovodna cev). - Vse te naloge je svet krajevne skupnosti pod vodstvom Berta Pintariča uresničil iz sredstev krajevnega samoprispevka, z dodatno zbranimi sredstvi in z veliko prostovoljnega dela večine krajanov. Ker seje samoprispevek iztekel, že vodijo razpravo o uvedbi naslednjega, ki ga bo, če se bodo krajani zanj odločili, uresničeval svet krajevne skupnosti, ki mu predseduje Hubert C imperman. Svet krajevne skupnosti Hotič obvešča vse občane, da so uradne ure KS Hotič v Gasilskem domu v Spodnjem Hotiču vsako sredo od 19. do 20. ure. Zahtevne naloge litijskih gasilcev (iasilsko društvo Litija je specifično, ki ima zahtevne naloge s svojo razpoložljivo gasilsko opremo, /.al pa mu primanjkuje operativnega članstva; večletna prizadevanja, da bi v svoje vrste pritegnilo mlade člane, nikakor niso uspešna. To so poudarili na letnem občnem zboru društva, kjer sta o njihovem delu poročala predsednik Zvone Ulanec in Branko Ojnik. Litijski gasilci so lani izvedli 18 intervencij ter sodelovali pri 8 požarih, dveh prometnih nesrečah z razlitjem nevarnih snovi in 2 prometnih nesrečah. V teh reševalnih akcijah je bilo porabljenih 472 delovnih ur. V 1990. letu sta bili dve večji akciji - reševanje ljudi in živali ter materialnih dobrin oh poplavi in črpanju vode v Litiji, kjer so sedclovala tudi sosedna gasilska društva, in prevoz pitne vode, kar je potekalo skozi vse leto. Poleg teh in drugih nalog pa se je društvo tudi uspešno vključevalo na tekmovalnem področju. Litijsko društvo tudi v prihodnje čakajo zahtevne naloge, zato se morajo člani nenehno izpopolnjevati in opremljati, da bi bili kos tem nalogam. Zlasti se povečuje število intervencij reševanja zunaj požarnega varstva - nevarne snovi in prometne nesreče. Zato bodo v letu 1991 napotili na specialno izobraževanje za reševanje pri prometnih nesrečah kompletno reševalno ekipo, prepotrebno reševalno orodje pa so že dobili. V litijskem društvu močno po-grešajo potapljače, vendar jih v svojih vrstah nimajo. Mogoče je kdo od krajanov že usposobljen za tovrstno dejavnost in bi bil voljan sodelovali pri reševalnih akcija h. Na letnem občnem zboru so poudarili, da bodo v Litiji morali poskrbeti za povečanje števila operativnih članov, pojavlja sc tudi potreba po novem gasilskem avtomobilu, ki bo kos terenskim zahtevam, v gasilske vrste pa naj bi pritegnili zlasti več mladih. B. O. Enkraten ulov Roman Smeje, član RD Litija je na sam dan »plebiscita« ujel ogromnega krapa v reki Krki v Kostanjevici. Krpan »luskinar« je tehtal 14.60 kg. Roman je lovil na najlon PLATIL, debeline 0,1 K mm. Velikan je prijel na kruh. borba jc trajala 25 minut. Teren jc bil zelo razmočen in srečni ribič bi skoraj zabredel v mrzlo Krko, če ne bi bilo pomoči s kopnega. Dobra kapljica v podgor-janski zidanici jc pripomogla, da so dolenjski lovci priznali, da recimo I leto star srnjak nc bi pretehtal velike ribe. Romana sem resno vprašal, kaj jc mislil, da ima na trncku. On pa jc kratko odgovoril: »SRBSKO PODMORNICO«. Poje rekordni krap člana RD Litija. Jože Smeje Aleško je dokazal, da je močan fant.' (Foto: Zofka) Ljubitelji konjev - preberite! Prvi spomladanski dnevi ponujajo možnost, da vam predstavimo nov klub v litijski občini. Ustanovila ga jc skupina ljubiteljev konjev 15. junija 1990 in ga poimenovala LJUBITELJSKI KONJENIŠKI KLUB LITIJA Sedež kluba je na Ponoviški 11 a v Litiji. Ustanovili smo ga z namenom, da bi združili vse ljubitelje konjev in konjeniškega športa. Obstoječi klub bi omogočal izmenjavo izkušenj, pridobivanje in širitev znanja pri vzgoji konj. hkrati pa bi obujali in ohranjali to umirajočo kulturo slovenskega naroda. Uredili smo 6 boksov - prostorov za konje in ogrado za nadzorovano jahanje. Trenutno imamo 3 konje. Seveda imamo kot začetniki še nekaj težav, a upamo, da jih bomo s skupnimi močmi in razumevanjem širše skupnosti le premagali. Naš cilj, ki ga želimo doseči, je združitev narave in živali - ali povedano na kratko - terensko jahanje. Ni lepšega kot izlet v naravo na konjskem hrbtu. Upamo, da bomo ta cilj kmalu dosegli in pot do njega ne bo preveč trnova. Zaželeni ste vsi. Nekateri ste nas že obiskali in se celo včlanili v naš klub. Vpisnine in članarine ni. imeti pa morate veliko dobre volje ter ljubezni do živali in narave. Če se nam boste pridružili, vam zagotavljamo, da vam ne bo dolgčas. Konjeniški pozdrav IHA-HA! Ljubiteljski konjeniški klub Litija, Ponoviška 1 la, Litija VZGOJA IN w Sole v naravi v bodoče ne bo? Po treh zelenih zimah smo le pričakali zimo s sicer tankim snežnim plaščem tudi doma. V Gabrovki in na Dolah že tri zime nismo peljali učencev v zimsko šolo v naravi. To nam zaradi ekonomske krize in nižjega socialnega statusa staršev tudi letos ni uspelo v pravem smislu. Organizirali smo le smučarski tečaj ob vlečnici na Dolah. Ta oblika je z vidika socializacije, osamosvajanja, graditve samozavesti, samostojnosti, spoznavanja narave, novega okolja... res skromnejša, vendar je v tem trenutku v našem prostoru le-ta realno izvedljiva, saj je bila ob izpadu sredstev občine Litija približno 2,5-krat cenejša od šole v naravi v kakšnem drugem kraju. Omeniti moram, da je do sedaj del stroškov krila občina, oziroma interesne skupnosti s področja izobraževanja, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva. Tako so starši prispevali le za stroške penzionskih storitev in opreme, pedagoške in zdravstvene storitve, prevoze in pomoč učencem iz šibkejših družin pa je zagotovila občina. V letu 1991 pa bo breme celotnih stroškov padlo na ramena staršev. Tako je trud več deset ljudi s področja telesne kulture, izobraževanja zdravstva in socialnega varstva skozi deset in več let, da bi omogočili otrokom učenje plavanja in smučanja v obliki šole v naravi, dobil svoj epilog: konec sofinanciranja v trenutku, ko naj bi se Slovenija približala Evropi. Čeprav nisem imel namena pisati o letni šoli v naravi, ki smo jo izvedli septembra 1990, naj navedem nekaj podatkov o številu neplavalcev s področja krajevnih skupnosti Dol in Ga-brovke. Z Dol je bilo od 46 učencev 28 učencev (60,87 %) prvič na morju, iz Gabrovke od 57 učencev 14 (24,56 %) prvič na morju, skupaj torej od 103 učencev 42 učencev (40,78 %) prvič na morju. Ob prihodu je preplavalo več kot 25 m, to je lormo za plavalca pripravnika e 14 učencev (14,56%). Ko smo se po osmih dneh vračali, je preplavalo več kot 25 m 73 učencev (70,80 %), 15 učencev je preplavalo od 5 do 20 m, ostali so drseli na vodi. Splavalo je torej 59 učencev (57,28 %). Če. bo odnos družbe vnaprej tako negativen do šole v naravi, kot je to leto, potem lahko pričakujemo, da bo že čez 5 let na področju Dol in Gabrovke okoli 80% učencev zapustilo osnovno šolo, ne da bi znalo plavati, torej bodo v za življenje najpomembnejši športni zvrsti nepismeni. Podobna situacija je tudi v smučanju. Čeprav znanje smu-panja ni življenjsko pomembno, smo ga Slovenci uvrstili v nacionalni program in v njem dosegamo zadnje desetletje najvišje rezultate v svetovnem merilu. Tečaja smučanja na Dolah so se udeležili vsi učenci 6. in 7. razreda z Dol in Gabrovke. Od 48 učencev je znalo zavijati 12 učencev, 10 jih je znalo peljati naravnost, 26 učencev pa je prvič stalo na smučeh. Razdelili smo jih v pet skupin po 8 do 11 učencev v skupini. Vodili in učili so jih trije zunanji sodelavci in dva zaposlena v šoli, eden pa je vodil šolo teka na smučeh. Po končani šoli smučanja je 22 učencev vijugalo v paralelni tehniki, ostali pa so zavijali v osnovnem zavoju ali v plugu. Tečaj smo izvajali po naslednjem urniku. Po dveh urah pouka smo učence iz Gabrovke z avtobusom odpeljali na Dole, kjer so že čakali učenci z Dol. Sledile so tri ure smučanja ob vlečnici, ki sojo člani športnega društva z Dol usposobili po treh zimah mirovanja. Zaradi prostorske stiske v stari šoli smo kosilo delili kar v novi. Po kosilu so učenci aktivno počivali. Igrali so različne igre in analizirali svoje na novo pridobljeno znanje smučanja, posnetega s kamero. Tri popoldanske ure smučanja so bile udeležencem v začetku pravi izziv za hitro na- predovanje v znanju smučanja, proti koncu tedna pa možnost za čim večje število presmuča-nih kilometrov. Učenci, ki niso imeli svoje opreme, so dobili šolsko, ki pa je, žal, že precej iz-trošena. Izvedli smo tudi osnovno šolo teka na smučeh. Otroci v začetku niso bili navdušeni nad tekom na smučeh. Ko pa so začeli teči, jih je bilo težko odgnati od tekaških smuči. Tekaška oprema je neprimerno lažja in giblji-vejša od alpske, hitrost manjša in zato padci manj boleči in seveda bolj zabavni. Snežne razmere so bile zelo ugodne prve dni, zadnje pa je bil sneg težji, zato so se učenci še bolj z užitkom lotili tekaških smuči. Sobota je bil dan tekmovanj v veleslalomu in teku. Tečaj smučanja smo zaključili s podelitvijo priznanj in diplom. Učenci so bili zadovoljni, vendar so ugotovili, da je bilo premalo časa za sprostitev, družabne igre, ples, kramljanje . . . Igor Medved w Sola v naravi - korak naprej ali nazaj? narska šola je že šestič čen, vendar je nesprejemlji- bi poiskali ustrezno reš: Šmarska šola je že šestič zapovrstjo organizirala zimsko šolo v naravi na Vogarju nad Bohinjem. V planinskem domu PD Železničar smo preživeli pet nepozabnih dni. Šola je vsebinsko zelo dobro uspela, žal pa je celotno financiranje in organizacija padla na ramena staršev in učiteljev. Dolga leta smo se športni pedagogi trudili, da smo to dejavnost uvrstili v naše programe in zagotovili tudi dodatna sredstva, tako da so starši krili samo stroške bivanja. Z novim načinom financiranja pa očitno v Litiji ne vidijo potrebe po takšni obliki dela, saj letos iz proračuna ni bilo namenjenega niti dinarja. Pristojni neprestano obljubljajo, da se bodo programi sfinancirali glede na prejšnje leto, žal pa v praksi ni tako. Zavedamo se, da je položaj v gospodarstvu kriti- čen, vendar je nesprejemljivo, da se ne financirajo programi, ki so v naši revni občini nujno potrebni, saj je to za veliko večino otrok prvi stik s svetom zunaj občine že dlje časa. Da starši ne morejo prenesti celotnega bremena, seje pokazalo v letošnji zimski šoli v naravi, saj se je je od 68 petošolcev udeležilo le 23 učencev. Športni pedagogi bomo skušali tudi v prihodnje organizirati takšne oblike pouka, s tem da bodo starši v celoti pokrili stroške, pa čeprav bo za nekatere udeležba praktično nemogoča. To je stališče našega kolektiva in tudi nekaterih strokovnih institucij v republiki. V prihodnje pričakujemo, da bodo skušale pristojne občinske službe dobiti mnenje od izvajalca dejavnosti, to je od osnovne šole, ki celotno zadevo teoretično in praktično pozna. Na podlagi tega mnenja naj bi poiskali ustrezno rešitev, ne pa kot so storili letos, ko so denarno pomoč ukinili na strogo administrativen - pisarniški način. Kot smo že omenili, so dobro zastavljeni sistem financiranja šole v naravi neodgovorno in brez dogovora Z nami podrli. Zato pričakujemo, da bodo odgovorni z našo pomočjo do letne šole v naravi oziroma do novega šolskega leta našli ustrezne rešitve. Ena generacija učencev je že bila oškodovana. Ne dovolimo, da se to zgodi tudi naslednjim! Učencem moramo ponuditi dodatne dejavnosti, v katere se radi vključujejo, ker le tako od njih pričakujemo, da se bodo čutili sposobne vključiti se v sodobno družbo. Od nekoga, ki mu malo daš, pač ne moreš veliko pričakovati. Jani Peterlin IZOBRAŽEVANJE Imam svoj mir in svojo srečo Darinka Kobal je učiteljica v Šmarski osnovni šoli. Pred tem je poučevala v podaljšanem bivanju OŠ v Litiji. Že dolgo časa uči na drugačen način in se zavzema za drugačno šolo. Že od vsega začetka je aktivna v Klubu staršev za boljšo šolo in Klubu učiteljev Ljubljana. Nekateri njeni članki in pisma so bili objavljeni v reviji Otrok in družina, njeno pismo pa je objavila tudi Manca Košir v svoji knjigi Ženska pisma, ki je pred kratkim izšla pri nas. Kako ste prišli do drugačne šole, drugačnega poučevanja oziroma tistega, kar se popularno imenuje integrirani pouk? Ze zelo dolgo govorim, da je do drugačnega poučevanja prišlo zaradi drugačnosti tovarišic, njihovega drugačnega značaja in želje po drugačni, sproščeni, prijetni in igrivi šoli. Sama sem prišla do integriranega pouka v podaljšanem bivanju. Morala sem iskati nove oblike, delo v igri in drugačnosti učenja. Imela sem idealne možnosti dela v razredu brez zvonca. Mislim, da sem delala dobro, brez večjega govorjenja, brez večjih dodatnih sredstev in razvpitega denarja. Zares pa jc, da tč oblike dela zahtevajo ogromno priprav in dela doma. Rekla bom tako, da lahko integrirani pouk učijo ljudje, ki imajo veliko domišljije, ki so kreativni, ustvarjalni in imajo mnogo smisla za organizacijo dela, tako da le-to ves čas teče in ima vsak otrok vsak trenutek dovolj dela zase, ki je primerno njegovi stopnji. Dobro pedagoško oko vidi vse to in le tisti, ki svoje delo jemljejo površno, širijo govorice, da v takem oddelku vlada anarhija. Vendar pa menim, da integrirani pouk ni edina oblika pouka in tisti učitelji, ki jim bolj ustreza klasičen način, naj tako učijo tudi naprej. Poznam mnoge lovari-šice, ki učijo integrirani pouk že deset in tudi več let in sc dobesedno niso nikoli držale učnih načrtov. Vaše delo je povezano tudi s Klubom staršev za boljšo šolo in s Klubom učiteljev Ljubljana. Kaj nam lahko poveste o delu teh dveh ustanov? Klub staršev za boljšo šolo ureja odnose med učitelji in starši. Zavzema se za boljšo, človeško in življenjsko šolo. Svetuje odpravo kontrolnih nalog, premočnega psihičnega pritiska nad otroki, zavzema pa se za vzgojo v enaki meri kot za izobraževanje. Bila sem med tistimi, ki sodelujejo pri Klubu žc od začetka in skupaj smo kasneje ustanovili Klub učiteljev Ljubljana. Jeseni smo sc na šmarski šoli na seji sveta staršev pogovarjali o ustanovitvi takega kluba tudi pri nas. Njegov namen bi bil iskanje rešitev, ki bi povezovale šolo in dom in bile v korist otrok. Zato naj ne bi bil namen kluba iskanje učiteljevih napak. Vendar pa ta klub še ni zaživel. Kako so z vašim delom zadovoljni starši in otroci? Z otroki in starši imam zelo prijeten odnos in dobro sodelujemo. Poleg individualnih razgovorov imamo okrogle mize, ki so zelo dobro obiskane. V februarju smo imeli po ogledu igre z žogo v telovadnici okroglo mizo med starši in otroki. Koncert ob dnevu žena jc žc moja tradicija. In tudi letos je uspel. Mame so bile vesele in srečne in to jc bil moj namen. Bi nam za konec zaupali še kakšno misel, oziroma vodilo pri vašem delu? Rekla bi nekaj o sreči, in sicer to, kar sem mnogim zapisala v novoletne voščilnice: Biti moraš srečen, da lahko nekoga osrečiš, treba jc nekoga osrečiti, da bi ostal srečen. Vidite, spet sva na začetku. Tako malo ljudi poznam, ki so našli svoj notranji mir, svojo osebno svobodo, ki so zares srečni in lahko s to svojo srečo bogatijo tudi druge. Ampak če verjamete ali ne, tudi to spada k drugačni šoli in moji drugačnosti. Jaz imam namreč svoj mir in svojo srečo. O Klubu učiteljev pa boste lahko prebrali v naslednji številki GO. Zapisala: Vida Klcmcnčič Moj otrok je drugačen To je naslov knjige pisateljice dr. Marije Eggove, v kateri jc opisala razvoj svoje punčke, ki je bila drugačna od ostalih otrok. Tudi naše delo, ki bi ga rade predstavile, je drugačno. Obravnavamo otroke, ki potrebujejo drugačno vzgojo in izobraževanje. Smo specialni pedagogi, ki otroka specialno - vsestransko obravnavamo in ga skušamo pripeljati do pravilne vključitve v življenje. V naših oddelkih oziroma razredih je manjše število otrok zato, da se specialni pedagog lahko poglobi v vsakega otroka, spoznava njegove sposobnosti in možna področja in temu primerno razporeja zahteve ter ga vsestransko razvija. Zahteve na enoti so manjše in prilagodljive sposobnostim učencev. Razvijamo predvsem splošno znanje, potrebno za življenje. To so praktične in delovne navade, ročne spretnosti, osnove vedenja itd. Naš uspeh je boljši, če se v proces vzgoje vključijo tudi starši. Zato prosim vse starše, da sodelujejo z učitelji, ki poučujejo njihove otroke, kajti v slogi je moč. Ob tej misli prosim tudi vse občane, da sprejmejo v svojo sredino naše otroke Igre z žogo v telovadnici, organizirane za starše in otroke. (Foto: Janez Kobal) take, kot so, da jim pomagajo in jih po svojih močeh usmerjajo v pravilno življenje. Zavedamo se, da ob pravilnem sprejemanju ne bi brale spisov, ki razžalostijo tudi nas. BILO MIJE HUDO Hudo mije bilo, ker nisem smela igrati s prijateljicami gumitvista. Rekle so, da ne znam skakali. Jaz sem rekla, da znam. Zavpite so mi: »Pojdi stran«! Toda hočem skakati gumitvist! Joj, kako mije bilo hudo! Res, bila sem užaljena. To se je zgodilo v naši ulici. Hude so bile Sonja, Tanja in Nataša. Maja Potrudimo se in poskrbimo, da naši otroci ne bi bili več žalostni. Enota s prilagojenim programom deluje na OŠ Dušan Kveder-Tomaž Litija na Cesti komandanta Staneta. Obravnavamo otroke z območja občine Litija. Naši učenci imajo različne težave, ki jih skušamo s posebnimi specialnimi metodami blažiti in odpravljati. Našo dejavnost radi pokažemo, zato večkrat organiziramo razstave izdelkov, ki jih tudi prodajamo, denar pa porabimo za izlete, ekskurzije, šolo v naravi ali pa ob koncu šolskega leta organiziramo piknik skupaj s starši, kjer sproščeno pokramljamo. Ob tej priliki bi se rada zahvalila Ribiškemu društvu Litija, ker nam omogoča takšna srečanja pri njihovem domu. Dobro razumemo človeške stiske in vsem skušamo pomagati, kolikor pač moremo. Svojo pomoč ponujamo vsem staršem, ki opazijo, da so njihovi otroci na katerikoli način drugačni. Naj se oglasijo pri nas; znale bomo prisluhniti težavam in jim pomagati z nasveti. Neli Škrbec, pedagoški vodja V Jevnici praznovali dan žena KS Jevnica je v soboto, 9. marca 1991, v jevniškem zadružnem domu organizirala letos zadnjič proslavo ob dnevu žena, saj bo ta mednarodni praznik v prihodnje zamenjal materinski dan. V skoraj dveurnem programu seje zvrstilo veliko nastopajočih, ki so s svojimi nastopi voščili materam, ženam in dekletom ob njihovem prazniku. Predstavili so se: moški pevski zbor KUD Jevnica, učenci jevniške osnovne šole, malčki iz vrtca »Jurček«, recitatorji in skupina Rondo. Po »uradnem delu« proslave seje pričelo še družabno srečanje z znanim ansamblom Čuki, katerega pokrovitelji so bili Marinka Ostrež, Vesna in Milan Šarbck, Srečko Benčič, Diskoteka Slovenija in Jani Jerant. Karmen Benčič SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI ODBOR LITIJA Slovenski kršćanski demokrati se ves ćas obstoja zavzemamo za primerno ovrednotenje mate instva. Perindvajseti marec je materinski dan. Vsem mamam, ki vam je materinstvo ena najvi-tjih vredno., najprej HVALA ZA ŽIVLJENJU Vemo. da na materinski dan gostilne ne bodo potne mam, da podjetja ne bodo dajala prostih ur in nageljekov. vedite pa. da smo na vas ponosni, da vam želimo zdravja, poguma in SREČEN PRAZNIK Slovenski kršćanski demokrati odbor Litija Vsem občanom vošOimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Spoštovane občanke in občani! Mnogo vstajenjske radosti, miru in zaupanja naj polni vaša srca in vaše domove. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA -LJUDSKA STRANKA LITIJA ROJSTVA, POROKE, SMR TI V mesecu februarju 1991 se je na območju občine rodilo 6 dečkov in 5 deklic. Na gradu Bogcnšperk se je poročilo 16 parov, med njimi: Borštnik Aleš, ing. fizike iz. Ljubljane in Pribakovič Ana, dipl. ing. fizike iz. Ljubljane Kovačcvič Borut, elektrikar iz Ljubljane in Husu Breda, dipl. ing. farmacije iz Ljubljane Hribar Janez, strojni ing. iz Ljubljane in Zupan Simona, ekonomski tehnik iz Ljublja- Džakula Peter, študent iz Ljubljane in Pcrpar Ksenija, študentka iz Ljubljane Vvallas Jože, zidar iz Trbovelj in Štefanec Marjctka, frizerka iz. Trbovelj Mama Pravzaprav mc sploh ne moti, kateri datum je bil ali pa bo določen kot dan za matere - mati postaneš in si sleherni dan od trenutka, ki je med najlepšimi v življenju -rojstva otroka: Alenka Tone Pavček Hvalnica novorojencu, enemu izmed milijarde otrok našega planeta Pozdravljen, ki si prišel iz teme in iz gluhe noči vesoljstva, iz dalj neznanih, kjer slolisoči čakajo nestrpno na znak, da lahko pridejo in stopijo v luč; a ti si prišel, ves up in ves luč, še čisto nič senca, in z jokom naznanil vsem, celo nemim: Hočem živeli! Pozdravljen, ki si prišel. Zahvaljena milost, ki le je napotila k nam in naš dom napolnila s smehom in jokom. Tako se soha polni s svetlobo, tako se silna moč loči v nas in se hoči pred nami neumišljeni Irak. ki vodi v prihodnost. Tebi, mati, pišem tO pesem, tebi. ki si v svet me popeljala, ti, ki si prva nežen poljub mi dala. Oprosti, mati. ker se spreminjam, ker nisem tista več, oprosti, mali, ker odraščam, ker tvoja mala punčka nisem več. A nekje v sebi sem še ista. Tista deklica tvoja mala, ki ti rože za praznik je brala. Tista, kise nagajivo je smejala, lista, ki srce je zale dala. Zato oprosti, mali, ker odraščam, oprosti mi, če se spreminjam. Hvala ti, mati, za besede, za življenje in ljubezen. barbara Renčoj Okorn Borut, avtomehanik iz. Velikega vrha in Godec Alojzija, bančna delavka iz. Velike Kostrevnice Novak Ivan, prometni tehnik iz. Malega Bre-bovnika in Jakoš Marija, administratorka iz Kresnic Abram Stanislav, dipl. ing. elektronike iz Hrastnika in Vavtar Anita, dijakinja iz Hrastnika Baranašič Danilo, PTT tehnik iz Šmarja Sap in Kovačič Klara, tekstilni konfekcionar iz Šentrupcrta Klcmenčič Marjan, avtoklepar iz Brega pri V. Gabru in Kane Andreja, administratorka iz Šentpavla na Dolenjskem Umrli v mesecu februarju: Jakoš Marija, stara 93 let, iz Kresniškcga vrha Bcbar Katarina, stara I 5 let, iz Litije .lesenšek Silvester, star 51 let, iz Bitič Cvetežar Avgust, star 83 let, iz, Litije Pavlin Marija, stara 85 let, iz Prevega Kisel Jožef, star 91 let, iz Moravč pri Ga-brovki Jelka Brk Popis prebivalstva Od 1. do IS. aprila bo na ozemlju celotne SFRJ ponovno izveden POPIS prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev. To bo že osmi jugoslovanski popis prebivalstva, ki bo prav tako, kot so popisi v letih 1961, 1971, 1981, zajel celotno ozemlje .Jugoslavije. Letošnji popis je predpisan s posebnim zakonom (lir. I. SFRJ, št. 3/90). Vsebino popisa, določeno s tem zakonom, dopolnjuje glede na potrebe Republike Slovenije Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991. (Ur. I. RS, št. 8/90). Zakon določa, da v Republiki Sloveniji vodi in organizira popis Zavod Republike Slovenije za statistiko, v občinah pa ga pripravijo, organizirajo in izvedejo občinske popisne komisije. Občinska popisna komisija je v ta namen določila 80 popisovalcev. Le-ti se bodo izkazali s pismenim pooblastilom, ki ga je izdal direktor Zavoda R Slovenije za statistiko. Osebe, ki so zajete s popisom, morajo dati na vsa vprašanja iz popisnih obrazcev pravilne in popolne odgovore. Podatke o odsotnih članih gospodinjstva bo dal tisti član gospodinjstva, ki so mu podatki najbolj znani, o otrocih, starih do IS let pa eden izmed staršev, posvojitelj ali skrbnik. V kolikor popisovalec ne bo našel nikogar doma, ho pustil obvestilo o ponovnem obisku. Podatki, zbrani s popisom, se lahko uporabljajo samo za statistične namene, razen tistih, ki bodo uporabljeni za vzpostavitev registra stavb in stanovanj ter registra kmečkih gospodinjstev. Varstvo podatkov, zbranih s popisom, ki se nanašajo na določenega posameznika, se zagotavlja v skladu z zakonom. Občinska popisna komisija IZ LJUDSKEGA IZROČILA V pričakovanju velike noči in njenih dobrot Po odhodu pusta večina od nas žc težko pričakuje pomlad, ko sc vse okoli nas prebuja, 7.eleni in cveti. Tudi pri naših prednikih so bila občutja podobna, o tem nam pričajo tudi pesmi, ki so jih peli. S prihodom pomladi so se pričela tudi prva opravila na poljih, prebudila pa so sc tudi razna društva, predvsem dramska skupina, ki so vašča-ne v Prosvetnem in Sokolskem domu vsako nedeljo zabavale s pripravljenimi igrami. Pogosti so bili tudi koncerti pevskega zbora /von in Prosvetnega zbora, često pa so povabili na gostovanje tudi igralske skupine iz drugih krajev. V tem času so začeli pregledovati svojo opremo tudi gasilci, saj so bili v vetrovnem spomladanskem vremenu pogosti požari, ki so zahtevali stalno pripravljenost vseh. Še posebej jc lepo vreme privabljalo v naravo otroke, ki so svoj prosti čas izpolnili z igranjem »tatov in žandarjev«, ali pa so bili včlanjeni v razna talovadna društva (Orel, Soko-I). Veliko dela so imeli tudi vaški obrtniki, saj so naročila zaradi bližajoče sc velike noči kar deževala. Čas pred prazniki so izkoristile šc zlasti ženske, saj jc bilo treba pospraviti hišo, šc preden so se pričela večja opravila na poljih. Pomladno sonce jc privabilo na plan prve cvetove, pričel sc jc odpirati tudi dren. to pa jc bil znak, da sc približuje cvetna nedelja. Te so se najbolj veselili otroci, saj jc napočil čas butar. Le-te so bile različnih velikosti, izdelave, odvisno od izdelovalca in premožnosti gospodarja. V glavnem pa so bile izdelane iz leskovih šib, na zgornjem koncu ovitih z, bršljanovimi vejicami, polnimi jagod, okrašene s cvetočim drenom, na vrhu jc bilo čimlepše jabolko ali pomaranča, križ iz božjega lesa ter obvezna brinova vejica, ki je bila zelo primerna za nagajanje. V cerkvi jc bila šc posebno velike pozornosti deležna velika butara, ki sta jo iz graščine ponavadi prinesla dva hlapca. /. vsemi nosilci butar je imel veliko dela mežnar, ki jc pazil, da sc niso preveč »brinčkali« z bodečim brinjem. Butare so v cerkev navadno nosili hlapci ali otroci, čc pa lc-tch ni bilo, so nosilca najeli in ga tudi lepo nagradili. Blagoslovljeno butaro jc nato gospodar razstavil in iz nje naredil križec, ki jih je pribil na hlev in druga poslopja, postavil na njive in travnike, nekaj bršlJa- na je pojedla živina, ostalo pa so pospravili na podstrešje. Kadar je poleti moJno treskalo, so ga zažigali in se s tem obvarovali pred nesrečo. Čas od cvetne pa do velike nedelje se imenuje veliki teden, mineval pa je v znamenju priprav na velikonočne praznike. Otroci so se urili za sekanje pirhov kar na krompirju. Na veliki četrtek so utihnili zvonovi, (dejali so, da so odšli v Rim), namesto njih seje iz zvonika oglašala raglja in to vse do prve aleluje v soboto. Ragljc so izdelovali tudi otroci in jih pritrjevali na zaboje, izdelava pa jc trajala kar nekaj dni. Zanimivo je bilo tudi razbijanje odpadnih zabojev v sredo, četrtek in petek popoldan, ko so ljudje »strašili Boga«. Ostanke razbitih zabojev pa jc nato porabil mežnar. da je v soboto zakuril blagoslovljen ogenj. V soboto zjutraj so prišli otroci, pa tudi že večji fantje od blizu in daleč z gobami, na katerih so potem domov in k sosedom odnesli blagoslovljen ogenj. Pogosto so imeli fantje zelo slabo obutev, ki jih jc pri teku ovirala. Zato so čevlje pustili kar pri cerkvi in bosi čim hitreje tekli, da so ogenj prinesli v kar največ hiš in domov - najhitrejši so vedno dobili nagrade. Gospodinje so z. gorečo gobo zakurile v štedilnikih ali pečeh in potem skrbele, da ogenj ni ugasnil. Poleg tega jc bilo sobotno dopoldne namenjeno barvanju pirhov, pri čemer so zelo radi pomagali tudi otroci. Ko je bilo vse pripravljeno, so jedi odnesli k »žegnu«. Običajno so nesli kuhano prekajeno meso, potico, pirhe in hren, vsaka teh jedi pa ima svoj pomen; kakor tudi juha iz olupkov repe in kaše. zakuhane v vodi, v kateri se jc kuhalo meso in sc imenuje »aleluja«. Jedila so žegnali v cerkvi, v bolj oddaljenih vaseh pa pri božjih znamenjih ali vaških kapelicah. Skoraj vse gospodinje so se strogo držale starega običaja in so z žeg-nanimi dobrotami postregle šele v nedeljo zjutraj. V nedeljo zjutraj so ljudi, ki so prihajali k procesiji, spremljali potrkavajoči zvonovi, streli iz možnarjev in manjših topov. Otroci so imeli polne roke dela s sekanjem pirhov in pomaranč -na pirhe in pomaranče so metali kovance in, če seje kovanec zaril v lupino, je dobrota končala v mctalčevem želodcu. Veliko ljudi sc je v nedeljo zjutraj odpravilo k pricesiji na Javorje. Procesija se je tam pričela že ob svitu. tako. da so imeli ljudje čudovit razgled v dolino ob vzhajajočem soncu in prebujajočem se dnevu. Hribi so bili obsvetljeni z jutranjim soncem, vse to pa je spremljalo zvonjenje zvonov. Po jutranjih mašah so vsi pohiteli domov na težko pričakovan velikonočni zajtrk, ki sta ga pričela oče in mati z molitvijo. Po končanem zajtrku so zažgali še kruhove drobtine in jajčne lupine. Na velikonočno nedeljo so bili ljudje običajno doma, v ponedeljek pa so obiskovali svoje sorodnike. Prav gotovo bo tudi letos po naših domovih na veliko nedeljo polno dobrot, saj se tako bogatemu ljudskemu izročilu kljub minulim letom ne smemo in ne moremo pdreči. Verjarrfcm tudi, da sc bodo mnogi očetje pomerili s svojimi otroci v sekanju pirhov in pomaranč ter s tem oživili lep velikonočni običaj, otrokom pa pripravili posebno veselje. Zato vsem želim vesele velikonočne praznike. Informator: Martin Mah, Šmartno pri Litiji Zapisala: Karmen Požek Postni in velikonočni običaji V postnem času pred veliko nočjo sc včasih ni jedlo mesa. Na kmetijah je bil takle jedilnik: zjutraj so spili mleko ali čaj, največkrat lipov, opoldan so jedli žgance z zeljem, zvečer pa kormpir v oblicah. Golobova mama pravi, da so pri njih v tem času veliko jedli proseno kašo: bila je lahko mlečna, mešana z zeljem, pečena, jabolčna ali češpljeva. Na cvetno nedeljo so imeli malo boljše kosilo. Že v soboto so skuhali suhe hruške, da so imeli naslednji dan hladen kompot. V nedeljo pa so dali v peč ješprenj s svinjsko kračo, ki seje tam počasi kuhal sam, ko so šli člani družine k maši. Tisti, ki je na ta dan nesel butaro, pa je dobil pri kosilu še kakšen priboljšek. V tem času so hrano zabelili z maslom, ki so ga sospodinje same topile. Na veliki četrtek so pripravili boljše kosilo kot spomin zadnje Jezusove večerje. V petek in soboto dopoldan je bil strogi post in šele v soboto opoldne so lahko jedli dobro kosilo z obvezno juho iz svinjskega mesa. Za veliko noč so gospodinje spekle rozinov šarkelj, rozinov štrudelj in orehovo potico. Če ni bilo orehov, so sladke krhlje posušili in zmleli ter naredili potico. Ponavadi so en kolač prihranili za prvo nedeljo po veliki noči - belo nedeljo. Tudi takrat so imeli na mizi šunko in pirhe. In še recept za dober rozinov kolač: 0,5 kg moke, 4 rumenjake, 20 dag masla, 5 dag kvasa in 10 dag rozin. Sladkor in mleko dodamo po želji. Po pogovoru z Golobovo mamo iz Velike Kostrevnicc zapisala Lijana Lovše, kmetijska gospodinjska svetovalka .___J Maksim Gaspari: Butare Pevski zbor v Jevnici praznoval 45 let delovanja Mešani pevski zbor KUD Jevnica je v soboto, 2. marca 1991, v polni dvorani jcvniškega zadružnega doma s koncertom proslavil svojo 45-lctnico uspešnega in nadvse plo-dovitega delovanja. Če se ozremo skozi zgodovino pevskega zbora, je vsekakor 45 let kar zavidljiva doba. V tem času je bilo prepetih veliko pesmi in v zbor so pevci stalno prihajali in odhajali, dogajanje v družbi pa je tudi v zboru pustilo svoj odsev. Njegov začetek sega v leto 1945, ko je skupina žensk začela peti pod vodstvom Leopolde Kovic. Leto kasneje je v Jevnieo prišel Miha Vahen in deloval v zboru polnih 34 let - najprej z otroškim in ženskim, leta 1952 pa so se ženskam pridružili še moški in tako je bil osnovan mešani pevski zbor. Poleg Mihe Vahna je na zbor imel velik vpliv tudi skladatelj Pavle Kalan, ki sta ga skupaj skozi čas sooblikovala v takšnega, kakršen je danes. Pavle Kalan je v svojem pismu,, namenjenem otroškemu pevskemu zboru in pevcem mešanega pevskega zbora KUD Jevnica, rekel takole: »Nc spominjam se več, ali jena pevski prireditvi leta 1949 v Kresnicah že nastopal pevski zbor v mešani ali le v ženski zasedbi. Dobro pa sc spomnim ubranega petja maloštevilnega mladinskega zbora jevniške osnovne šole, ki seje v naslednjih letih prelevil v otroški zbor »Jcvniških škorčkov« in oral ledino na področju otroškega zborovstva. Prepričan sem. da danes tako priljubljeni otroški zbori ne bi živeli in uspevali brez »Jcvniških škorčkov«, brez prizadevanj, ki sva jih v oblikovanje takrat novega načina mladin- Podelitev Gallusovih bronastih, srebrnih in zlatih značk pevkam in pevcem mešanega zbora skega petja vlagala z dragim Miho Vahnom. Nc vem sicer, koliko pevcev nekdanjega jevniškega odraslega zbora šc sodeluje v mešanem pevskem zboru. Vem pa, da je v njem vrsta nekdanjih »Jcvniških škorčkov«, s katerimi sem se pogosto srečeval na vajah, z nekaterimi tudi v šoli.« Leta 1980 pa je Miha Vahen zaradi bolezni prenehal z, delom, zbor je prevzel Janko Kukovica, ki je že prej deloval v zboru kot pevce, sedaj pa ga že peto leto uspešno vodi Jože F.ržen ml. Spored pesmi za koncert je bil izredno pester, njihov izbor predstavlja značilnosti posameznih obdobij petja, ki pa so vidne šc danes in so jih s pesmimi skušali obuditi. Mešani pevski zbor je v prvem delu zapel štiri pozdravne pesmi, in sicer Slovenska dežela M. Vipavca, primorsko narodno Dober večer, Prešernovo Luna sije in Schvvabovo Škrjan-ček poje. žvrgoli. Čeprav maloštevilna dekleta ženskega pevskega zbora so kljub temu ubrano in z veliko toplino zapela dve pesmi. Tam na vrtni gredi F. Ocvirka in Osa- mljeno doni zvonček C. Preglja. ».Icvniški fantje« so za svoj večer i/ brali primorski ljudski pesmi Barči-ca in Tam na vrtu. Otroški pevski zbor jevniške osnovne šole se je predstavil v dveh delih: prvi in drugi razred s pesmijo Sijjj. sijaj sonetu ki ga je vodila Darja Kukovica. učenci tretjega in četrtega razreda pa so pod vodstvom Suzane Likar zapeli Polževo snubitev. V drugem delu koncerta je mešani pevski zbor zapel osem pesmi in s tem seje tudi končal njihov program. Predsednik /KO Lilija Boris /užek je članom v imenu /KOS za dolgoletno sodelovanje v pevskih dejavnostih podelil pet bronastih, tri srebrne in eno zlato Gallusovo značko. V spomin na prvo občinsko revijo v Jevnici pred 13 leti je celotnemu pevskemu zboru izročil šc Gallusov koledar in ploščo. Oh koncu uspešnega koncerta sc je podpredsednik KS Jevnica Slavko Rokavec zahvalil obisko-valcem in nastopajočim ter obljubil, da bodo pevsko dejavnost v tem kraju podpirali še naprej. Karmen licnčič Kulturni dan - domače obrti V soboto. 16. 2.. smo imeli 3. celodnevni kulturni dan z naslovom Domače obrti na področju Gabrov-kc in njene okolice. Učenci predmetne stopnje so bili razdeljeni v skupine, obiskali pa so naslednje rokodelce: sodarja Jožeta Tomca. mlinarja Martina Rezka, šiviljo Ivanko Šporcr. rezbarja Darka Kotarja. mizarja Bojana Kotarja in kovača Vilija Kastelica. i čenči so sc na obisku seznanili z obrtmi, s katerimi sc posamezniki ukvarjajo. Ogledali so si delavnice, orodje, ki ga obrtniki uporabljajo pri svojem delu. in končne izdelke. Opazovali so gostitelje pri delu in tako videli, kako sc naredi škaf. kako se sešije krilo, spoznali so delo v kovačnici. v rezbarski in mizarski delavnici, v mlinu. Po obisku na domu so se učenci vrnili nazaj v šolo. kjer so nadaljevali / delom. Vsaka skupina |c izdelala plakal o obrti o/, obrtniku, ki ga je obiskala. Sledilo je poročanje posameznih skupin. Vsem. ki sle nas tako prijazno sprejeli na svojih domovih, se najlepše zahvaljujemo. Hvaležni smo vam. da ste nam predstavili svoje delo. lepo bi bilo. da bi sc domače obrti ohranile, da bi mladi rodovi nadaljevali s tradicijo očetov m dedov. Mogoče ho tudi naš obisk pn vas nekaj doprinesel k temu. Hvala vam. Anica Resni k \a jubilejnem koncertu so se predstavili tudi najmlajši jevniški pevci pod vodstvom učiteljice Darje Kukovica Ob dnevu žena V Gabrovki tudi letos nismo pozabili na žene. matere, tete in babice. Pri reditev, ki je bila v petek, 8. marca, so organizirali KS (iabrovka. IIP K/ (iabrovka in OŠ Lojze Hoslnik-Jovo. Jedro kulturnega programa je bil mali koncert pevskih zborov. Slovesnost seje začela z nastopom malčkov iz vrtca, otroškega pevskega zbora in učencev OŠ. ki so se predstavili z dcklama-cijami. Prisrčen nastop so mladi pevci zaključili s pesmico Naš kuža, ki jo je zapela drugošolka Tjaša Korelc ob spremljavi klavirja in kitare. V drugem delu je s krajšim programom nastopil domači moški pevski zbor. Nato so bili na vrsti gostje, in sicer MP/. Lipa iz Litije. Prvič so zapeli pod vodstvom dirigenta Ivana Kolarja. Predstavili so nekaj pesmi z repertoarja, ki ga pripravljajo za koncert ob 105-lctnici ustanovitve zbora. Prireditev seje zaključila s pesmijo obeh moških zborov. Anica Rcsnik Dve razstavi in koncert /bž/ Akademski slikar Jože Meglic, likovni pedagog na šmarski osemletki, je pripravil v februarju kar dve razstavi; 8. februarja v rodnem Tržiču in teden dni pozneje v hotelu Medijske Toplice pri Zagorju. Pred odprtjem druge razstave je potekal v obnovljeni Valvasorjevi kapeli na Izlakah vokalni koncert, ki sta ga izvedla Litijski in Zagorski oktet, v samem razstavnem prostoru pa je nastopila tudi slikarjcva hčerka Urška, študentka J. letnika Glasbene akademije v Zagrebu. Dobrodelna prireditev /bž/ Zadnjo februarsko nedeljo je v dvorani šmarskega kulturnega doma gostovala mladinska veroučna skupina iz. Šmartna pod Šmarno goro. Zaigrala je ljudsko veseloigro »Kje je meja?«, ki obravnava spor dveh kmetov - sosedov zaradi meje in kako lahko ljubezen dveh mladih, čeprav iz nasprotnih si taborov, to sovraštvo poruši. Prostovoljne prispevke od predstave, v kateri je tudi veliko petja narodnih pesmi, so mladi Šmarčani namenili lačnim otrokom. Obisk kulturnih prireditev v Ljubljani /rm/ Litijska kultura ni bila nikoli prav bogata, letos pa je postala revna. Tako smo v tej sezoni prekinili z devetletno tradicijo gledališkega abonmaja v Litiji. Ker pa nekaterim ni vseeno, kako kulturno živijo naši občani, smo v letošnjem letu organizirali že dva obiska prireditev v Ljubljani. Na sam slovenski kulturni praznik smo sc z avtobusom odpravili pogledat v Sovensko mladinsko gledališče zanimivo predstavo Vena Taufcrja Odisej sin ali svet in dom v režiji njegovega sina Vita Taufcrja. 1 I. marca pa smo organizirali ogled znamenite Verdijeve opere AIDA v Cankarjevem domu. Žal smo uspeli dobili le 33 vstopnic, čeprav je bilo zanimanje, kljub visoki vstopnini, precej večje. S podobnimi organiziranimi obiski kulturnih prireditev bomo v prihodnje nadaljevali, tako da bomo sčasoma obiskali vse ljubljanske gledališke hiše. IZ KNJIŽNICE Če je pomladanska utrujenost za vami in ste si nabrali novih moči. vas bo seveda zanimalo, kaj smo v aprilu pripravili za vas in vaše najmlajše. VABIMO na: - LRK PRAVLJIC; vabljeni so otroci od 4. do 10. leta, zvedeli pa bodo veliko novega o PALČKIH, VELIKANIH, ČAROVNICAH in ZMAJIH. Dobimo se: V TOREK, 2. aprila in 17. aprila ob 17. uri v KNJIŽNICI ŠMARTNO in V SREDO, 3. aprila in 18. aprila ob 17. uri v KNJIŽNICI LITIJA. SRICAN.il S PISATI I..IICO MARINKO I Ril/KI NC (datum bomo sporočili i obvestilih na Valu 202. Radio Trbovlje in s plakati). Zvone Šerugft v Litiji Zvone Scruga. znan svetovni popotnik in avanturist, ki sedaj obiskuje slovenske kraje ter prestavlja svojo knjigo in opisuje popotovanja, seje v torek, 26. februarja, ustavil tudi v dvorani na Stavbah v Litiji. Občinstvu je predaval o svojem nadvse pestrem in zanimivem potovanju preko petih celin in skozi kar 45 držav. Z motorjem jc prevozil 150 lisoč kilometrov, /raven jc prikazal več kol tisoč diapozitivov z osem računalniško vodenimi projektorji. Potovanje / motorjem okoli sveta jc začel I. julija 1983 skupaj z ženo Romano, ko sta z letalom odpotovala v Ncw York in nato Z motorjem nadaljevala pot proti Centralni in Južni Ameriki. Denar za naslednjo pot sla delno /brala sama. delno so jima pomagali pokrovitelji (vsi stroški potovanja so znesli kar 40 tisoč DEM) in ob njihovi pomoči sta se odpravila iz Ljubljane proti Srednjem Vzhodu - Turčija, Indija, Filipini - vse do Avstralije. Iz Avstralije sta se z letalom vrnila domov, po »uradni« poroki pa sta se odpravila šc na »kratko« enoletno poto- vanje po afriški celini. V svoji knjigi Drugačne zvezde jc poskusil na 470 straneh in z 80 barvnimi fotografijami prikazali vsaj del tega nadvse čudovitega »nuna nja«. predvsem pa se je osredotočil na črno celino; popotovanje skozi dežele tretjega sveta, spoznavanje ljudstev, pri katerih se je čas skorajda ustavil, vožnja mimo revnih, lačnih, a kljub temu na nek način srečnih in zadovoljnih ljudi,... Opisuje zgodbo o svetu in drugačnosti dveh ljudi v njem: na eni strani propadanje in velika revščina, a na drugi strani bogastvo, eksotika in avanture. Nemogoče jc v nekaj stavkih povedati toliko zanimivosti, ki jih je povedal Z\onc Scruga. zato pa. kogar zanima, si lahko kar prebere v knjigi, /a konec je zaupal še svojo željo ki jo bo. kot pravi, v prihodnje tudi uresničil, to pa je potovanje po prostranosti največje celine - Azije Na žalost je bilo zanimivosti s potovanj Zvoncta Seruge deležnih samo okrog 80 ljudi, kar je za tako velik kraj. kot je Litija, prava škoda. Karmen Benčič w Stare obrti v Smartnem V soboto 23. februarja, smo šmarski šolarji povabili medse domačine, ki še znajo izdelovati nekatere izdelke domače obrti. Spoznavanje tega dela narodnega bogastva jc bila namreč glavna tema kulturnega dne. Tako je pod spretnimi prsti Micke Hribovškovc nastajala pletena košara. Izdelovanje jerbasa in vpletanje steklenic nam je prikazal Karel Ste-fanec. Z zabavnimi pripovedmi o življenju nekoč nas jc razveseljeval šmarski čevljar Jurij Loc, ki nam je med drugim pokazal tudi, kako se izdeluje dreta. Za dekleta je bil zanimiv obisk pri Mariji Mcrz.cl. ki nam jc izdala nekatere skrivnosti krojenja in šivanja, in ko se lepo obujc-mo in oblečemo, sc spodobi, da jc urejen tudi nas tlom. Zgovorni Ivan Baje nam je pokazal in povedal, kako se naredi dobra brezova metla. Zadnja dva mojstra pa smo našli kar v šoli. Janko Slimšck je znal povedati veliko zanimivega o struženju lesa in o izdelovanju uporabnih predmetov, ki nastanejo pri tem. Tine Permc pa jc medtem izdelal lično prucko. Ogledi so bili le eden od delov kulturnega dne. Veliko gradiva o starih obrteh in poklicih smo posneli tudi na videokasete. Tako so nekateri naši učenci obiskali mlinarja Leopolda Lavriha v Podrojah. kovača Iranca Žcleznika v Podsi-tarjevcu in scdlarja-tapetnika Ivana Kolarja v Smartnem. Podobne obiske so na svojem področju zabeležili učenci iz OŠ Ga-brovka. mi pa smo si kaseto sposodili in s predvajanjem popestrili prikaz. Dobre stare čase je prekril prah. Dolgo dolgo je že tega. kar so ob rekah pela mlinska kolesa, kar so pridne roke ob zimskih večerih spletale košare . . . Škoda je. da novi časi brišejo iz spomina in življenja tudi stare obrti in poklice. Ali si morda želimo preveč, če upamo, da je ta kulturni dan navdušil koga od učencev, da sc bo naučil katere od prikazanih veščin in jo tako rešil pred pozabo? Danica Sedevčič Za brezove metle je najboljše vejevje mladega brezja, ki raste ob robu gozda, ročaje pa naredim iz leske, pravi Ivan Baje, ki letno naredi 50 do 60 metel. (Foto: K. Sušteršič) Micka Hribovšek izdeluje košare iz vrbovih viter in plastike; nekaj jih proda posameznikom, ki jo oskrbujejo z materialom, nekaj pa jih tudi proda, saj jih ima vseh velikosti. (Foto: K. Šušteršič) i i ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, babice, prababice in tašče MARIJE DOLINAR z Vač se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in darovali za maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem z Vač za lepo petje. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Pavla z. možem Zdravkom, vnuk Zdravko z ženo Vero in pravnuka Primož ter Alja Pomlad na vrl bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla ho na mina tla in jokala, ker le ni. (narodna) ZAHVALA Ob slovesu od našega dragega AVGUSTA CVETEŽARJA st izrekamo iskreno zahvalo vsem za številna ustna in pisna sožalja, čudovito cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Pihalnemu orkestru in pevcem ter govornikoma tov. Blažiču in tov. Jesensku. Hvala tudi članom kolektiva Elme, Predilnice Litija in Osnovni šoli Litija. Žalujoči: vsi njegovi Delo. skrb. trpljenje bilo njegovo je življenje ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka FRANCA KOMATA iz Tihaboja pri Gabrovki sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam ustno in pisno izrazili sožalje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter zanj darovali za svete maše. Iskrena hvala tudi medicinski sestri Ivanki, ki mu je v težki bolezni lajšala trpljenje. Zahvaljujemo se tudi GD Tihaboj, Gabrovka in Selo, ter pevcem za zapete žalostinke, govorniku Stanetu Mikliču pa za iskrene poslovilne besede. Hvala tudi cerkvenim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vam iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi drage mame. stare mame in prababice MARIJE HAUPTMAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje ter ustno in pisno izrečeno sožalje Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Kolšku za večletno lajšanje bolečin, g. župniku za lepo opravljen obred in Gasilskemu društvu Zavrstnik za spremstvo. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta in tasta BRUNA VIDEMŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje, sveče ter izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom Franciju Jcrinu. Štcfi Krhlikar, Vi liju Frumanu z ženo. Iskrena hvala litijski »Lipi« in Matu Savšku za zadnje besede in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Vera, sin Miro z družino in ostali sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame. stare mame in prababice ŠTEFANIJE LAMOVŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkem trenutku pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in jo številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku Dobrun Francu in pevcem za zapete žalostinke. Mož Jernej, sinovi Lado, Edvard, Jernej, Jože, Anton, Maks z družinami ZAHVALA Ob izgubi našega dobrega očeta, brata, svaka, dedka in pradedka KARLA KOPRIVNIKARJA Miška 4 Šmartno pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izražali sožalje in izrekali tolažilne besede, darovali cvetje in sveče ter sc poslovili od njega na domu in ga pospremili na njegovi zadnji poti v tolikem številu. Posebna zahvala Franciju Rovšku, pevcem obeh zborov, gasilcem iz Štangarskih Poljan in organizacijam ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Oh boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, brata FRANCA MAKA iz Zagozda 5 Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter vsem prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožaljc, darovali cvetje in sveče in pospremili pokojnega na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo sc KS Dole, HP KZ Gabrovka-Dole, GRADMETALU Litija in KORI Radeče. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter govorniku Mirku Vrtačniku za iskrene poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala! Žalujoči: žena Justi, sin Dušan, hči Majda in ostalo sorodstvo Leto je it dni. kar med nami tebe ni. I' naših srcih je spomin poln trpljenja m bolečin. V SPOMIN 20. marca mineva žalostno leto, kar smo se poslovili od našega predragega BRANKA STRMLJANA Hvala vsem, ki sc ga spominjate, in postojite ob njegovem preranem grobu. Mami Ani, oče Stanko in sestra Mateja v imenu vsega sorodstva 7.C lelo eno v grobu spiš. ne mine ura. dan ne noč -da ne hi bila ti med nami. ni moč izmerili, kako boli, ko tebe, draga mama. več v našem domu ni. V SPOMIN 2. marca je minilo leto dni od smrti naše drage mame MARIJE KOTAR iz Javorja pri Gabrovki Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se jc spominjate ter sc ustavite na njenem grobu. Vsi njeni Skrb, tlelo, bolezen in trpljenje tvoje bilo je življenje. Bolečino in trpljenje si presuda. ■ zdaj boš v preranem grohu spala. V SPOMIN Minilo je leto tihe žalosti, odkar nas je prezgodaj zapustila naša mama in stara mama FRANČIŠKA PETRIČ Spomin na tebe bo večno živel! Majda Koprivnikar in ostali V SPOMIN I. marca letos je minilo eno leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dedek, oče in mož JANEZ DOLŽAN čevljarski mojster v pokoju, borec NOB Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Vsi njegovi: žena Cilka, sin Ivo z ženo Marino, vnučka Aleš z ženo Vito in Monika V SPOMIN FRANCIJU WEISSU 15. marca se je izteklo drugo leto, dragi sin in brat, odkar se jc posled-njič spustila zavesa na odru tvojega mladega in prekipevajočega življenja. Ostali smo strti in tako nepopisno sami. V svojih srcih te bomo nosili večno in ti ostajaš zmeraj naš. Tvoji: mami. brat Darko in mama V SPOMIN Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. (Tone Pavček! 22. aprila letos mineva žalosti in bolečine polno leto, odkar nas jc po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata in stari ata ANTON ŠEGA iz Litije Hvala vsem, ki sc ustavite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi NAŠE OKOLJE ZRAK NAS VSAKDANJI Največji onesnaževalci zraka so v Sloveniji termoelektrarne, ki emitirajo kar 68 % vsega so2 pri nas. Sledijo industrija, ogrevanje in promet. Samo v severni Sloveniji izbruhajo kurilne in druge naprave več so2 kot cela Republika Avstrija. Promet je hud onesnaževalec okolja. Ocenjujejo, da v povprečju prispeva kar 30 % raznih strupenih snovi k skupni onesnaženosti zraka. Stanje bi se izboljšalo z izgradnjo obvoznic mimo naselij, kjer bi vozila pri optimalnih hitrostih oddajala najmanj strupenih snovi in v neosvin-čenem bencinu. Zrak poslabšuje tudi prevelika in neracionalna poraba energije. Če so hiše oz. stanovanja slabo izolirana, je poraba kuriva znatno večja. Tudi neracionalna raba tople vode povečuje porabo energije. Kurjenje z žaganjem povzroča sproščanje velikih količin CO (ogljikovega monoksida), ker ni ustreznih peči, prilagojenih temu kurivu. Človek je edino živo bitje, ki si je do neke mere podredilo naravo.' V svojem razvoju je naselil vse klimatske pasove na zemlji. Naučil se je izkoriščati nakopičeno energijo različnih goriv - predvsem fosilnih in postal na koncu odvisen od te vr- ste energije. Naravni viri goriv so omejeni, z vsako tono porabljenga premoga ali nafte se bližamo njegovi dokončni izrabljenosti. Svetovne zaloge premoga so ocenjene na uporabnost za naslednjih 200 let, nafte za 50 do 70 let in Kemijske sestave in kalorične vrednosti nekaterih premogov in naftnih derivatov: Vrsta premoga % negorlj. sestavin %S Kalorična moč MJ/kg Specifična vsebnost S /gS/42 MJ/ Rjavi Banoviči Rjavi Breza Lignit Kreka Lignit Kolubara Rajvi Laško Rjavi Senovo Rjavi Trbovlje Rjavi Zagorje Lignit Velenje 21.4-31.6 30.6-32.0 24XM3.6 19.6-35.9 27.4- 38.0 31.0- 37.7 24.5- 37.4 32.1- 38.2 27.5-33.9 0.9-1.4 2.5-2.8 0.4-0.6 0.4-1.7 0.5-0.7 2.9-3.2 2.7-3.0 1.2- 1.5 1.3- 1.9 11.6-17.5 15.5- 19.3 8.0-11.8 6.10-17.0 9.5-20.7 15.6- 18.0 12.3-18.4 ITT IO D 3,4 6,3 2,0 3,9 1,7 7,6 7,0 3,5 6,4 12.. /— 18.y 9.9-10.9 Vrsta goriva %S Spod. kalor. Specif. vsebnost moč /MJ/kg/ S/gS/42 MJ EL Special LS Srednje 1.0 1,5 3,0 41,8 41,02 39,47 1,0 1,5 3,1 Boljši zrak bi imeli tudi, če bi uporabljali goriva z manjšo vsebnos- zemeljskega plina za 40 do 50 let. Glede na neenakomerno porazdeljenost teh goriv bo do hudega pomanjkanja v nekaterih predelih prišlo že znatno prej. Vsa ta spoznanja so pripeljala do intenzivnega iskanja možno- sti za uporabo alternativnih virov energije oziroma do obnovljivih virov. Vse to pa nas prisiljuje na racionalno rabo energije, kar obenem prispeva tudi k zmanjšanju onesnaženosti zraka. Martin Brilej 32 °'o ogre 20 "/o stekla/okviri 8 reže/zračenje 28 % okna . 6 % klel tj o žvepla 18 % /unanje stene Poraba energije je v neposredni odvisnosti od vrste zgradb in stanovanj. Pri velikih toplotnih izgubah je tudi poraba energije večja in zato tudi zrak slabši PRAVILNO KURJENJE V KLASIČNIH (NAVADNIH) PEČEH ALI KOTLIH NA TRDO KURIVO V klasičnih kotlih kurimo v kurišču, od koder se plini dvigajo navzgor mimo pregrad do dimnika. Pravilno kurjenje mora zagotoviti enakomerno odgorevanje kuriva. Todesežemo na dva načina. Slika l kaže prvi način: zakurimo na kupu premoga, ki odgoreva skladno s količino dovedenega zraka. Na sliki 2 je prikazan drugi način: zakurimo drva do žerjavice, ki jo potisnemo na eno stran kurišča, ob njej pa naložimo premog, ki odgoreva s strani skladno s količino dovedenega zraka. NEPRAVILNO KURJENJE V KLASIČNIH PEČEH ALI KOTLIH NA TRDO KURIVO Slika 3 kaže nepravilno kurjenje v klasičnih kotlih. Na žerjavico smo naložili premog, ki žerjavico najprej zaduši (izkoristek kuriva je slab, onesnaženje zraka je veliko), potem pa zagori v celoti. Ker veliko toplote naenkrat ne potrebujemo, regulator vleka zmanjša dotok zraka v kurišče, zalo se ogenj duši in spet pride do enakih posledic: slab izkoristek kuriva, kondenz dimnih plinov že v kotlu in onesnaževanje okolja z ne dovolj zgorjenimi plini. PLANINSKI KO TIČEK Pomlad jc žc tukaj, zato vas vabimo, da si kakšno prosto soboto ali nedeljo oh ujete planinske Čevlje in se odpravite ven. Ni treha daleč, lepot je dovolj tudi v domačem kraju. Tokrat vas vabimo na Jančc (792 m). Te sicer niso v naši občini, je pa zato planinski dom, ki stoji na Janškcm hribu last litijskega planinskega društva. Na pot te odpravimo kar iz Litije, Na ograji Ciorcnčcvc hiše nasproti lekarne visi rdeča tablica, ki nas pouči, da jc do .lanč tri ure in pol hoda. Mimo Plečnikovega spomenika padlim borcem sc napotimo proti zgradbi AMD in pri prvi na slednji stavbi pod cesto ob Savi (Podkrai 8). kije hkrati tudi najstarejša hiša v Litiji, zavijemo levo na strmo stezico. Pot je poslej vsekozi skrbno markirana s kna-felčcvimi markacijami, naleteli pa bomo tudi na smerne table, ki jih je leta 1988 postavilo PO Špik, ki je takrat na Jan-čah pripravilo osrednjo prireditev ob dnevu planincev. Pot nas skozi gozd vodi do samotnih domačij Širmanskega hriba, čez pobočja Kamplovega hriba, mimo Male Siangc in Tujega grma do Janč. Tudi če hodimo po tej poti prvič se ne bomo izgubili, če le skrbno sledimo markacijam. Dom na Jančah je odprt vse dni v tednu in v njem vam bodo radi potešili žejo in lakoto, ki sc bosta po hoji upravičeno oglasili. Razgled z Janč jc ob jasnem vremenu imeniten: vidimo Julijce s Triglavom, verigo Karavank od Kepe do Košute. Nanos in Snežnik, da ne govorimo o bližnjih vrhovih v Zasavju. Najlepši pa jc pogled na Kamniške alpc, katerih sklenjena veriga jc pred nami kot na dlani. Najhitreje bomo spet doma. čc bomo sestopili po označeni poti v Jcvnico. kjer bomo v eni uri in četrt. Borut V u kovic Franci Strus Planinski dom na Jančah (risba akad. slikar Anton Roje) Kratke novice Planinski izlet za mesec april - Občni letni zbor PD Litija bo v soboto, 23. marca 1991, ob 18. uri na Kegljišču v Litiji. Vabimo vse planince, da se ga udeležijo. - Članarina /a leto 1991 znaša za člane 100,00 din, za mladinec 50,00 din in za otroke 30,00 din. Poravnate jo lahko na občnem zboru ali doma pri blagajni-čarki društva Stelki l.ipužič. Cesta Zasavskega bataljona 5. vsak četrtek med 16. in 18. uro. - Desetega planinskega pohoda na Tišje se je v slahem vremenu udeležilo 912 pohodnikov, med njimi pa jc bilo 79 takšnih, ki so bili na vseh dosedanjih pohodih. - Planinsko šolo je konec januarja uspešno končalo 33 udeležencev. Mladi planinci so poiluiali 15 različnih predavanj litijskih planinskih delavcev, vodnikov in alpinistov. Ob zaključku na Kumu pa so izvajali ludi praktične vaje zaustavljanja s cepinom, gibanja ob vrvni ograji, splctanja vozlov ild. Solo jc vodila Ana Mohar-Cača. - Planinsko društvo Lilija bo letos organiziralo že II. planinski tabor, tokrat bo v Bohinju. Potekal bo v dveh izem-nah, in sicer: od 14. 7. 1991 do 21. 7 1(>9I /;i učence 4.. 5. in 6. razredov osnovnih šol, od 21. 7. 199! do 28. 7. 1991 pa za učence 7. in 8. razredov ter srednješolce. Okvirna cena za mlajšo skupino jc dinarska protivrednost 160 DEM, za starejšo skupino pa dinarska protivrednost 200 DEM, V ceno ni vračunan prevoz do tabora in nazaj. Plačilo jc možno v štirih obrokih. Prijave sprejemata do 31. 3. 1991 tajništvo OS Litija in mentoricu Ana Mo-har. Borut Vukovič Dare Juhant v Himalaji FOTOGRAFI PLANINCI Planinsko društvo Litija želi izdati razglednico z motivi z Badjuro-vc krožne poti, zato preko tega razglasa: - vabimo vse, ki imajo kvalitetne dia posnetke z motivi z Badjuro-vc krožne poti. da jih do 30. 5. 1991 pošljejo na naslov: Planinsko društvo Litija, p.p. 16, 61270 Litija z oznako: »za foto natečaj«. Še posebej smo zainteresirani za motive kontrolnih točk Badjurove krožne poti: Ostreža, Tišja, Bogenšperka. Javorja, Pristave, Obolne-ga, Janč. Miklavža, /g. Slivne. GEOSSA in Zasavske gore. Posnetki so lahko iz. vseh letnih časov. Med prispelimi fotografijami bo posebna komisija izbrala najuspešnejše in z lastniki dosegla dogovor o odkupu in objavi, ostale pa bo vrnila pošiljateljem, zato ne pozabite pripisati svojega naslova. Upravni odbor PD Litija Akcija Planinskega kotička V planinski zgodovini Litije je precej »lukenj«. Vsaj nekatere bomo skušali zapolniti tudi s pomočjo bralcev. Tokrat prosimo za vaše sodelovanje pri naslednjih dveh vprašanjih: SLOVENE HIMALATAN V petek, 15, marca, jc v Nepal odpotovala še glavnina naše 12-članskc odprave na 8586 metrov visoko Kangčcndzcn-go. Prvič v zgodovini naših himalajskih odprav sc osvajanja enega izmed 14 ose m tisočakov udeležuje tudi član AO Litija Dare Juhant. /, alpinizmom se je začel ukravjali pred 12 leti in v tem času je opravil več kot 500 vzponov v domačih in tujih gorah. Najvišje doslej se je povzpel na Pik Kuržcnjcvskc (Pamir. ZSSR) 7105 mcirov julija 1990. Do vznožja gore bodo iz Kalmanduja potrebovali I 2 dni. Za osvojitev vrha pa imajo na razpolago mesec dni. Upajmo, da jim bo zastavljene cilje uspelo uresničiti, za našega Darcla pa držimo pesti še posebej močno. Domov se bodo vrnili predvidoma 25. maja in ker jc Darc s sabo vzel tudi fotoaparat in videokamero. lahko pričakujemo tudi zanimivo predavanje. Odprave pa se ne bi mogel udeležiti, čc mu pri denarnem delu ne bi velikodušno pomagali nekateri sponzorji: PD Litija. SO Litija, ZTKO Litija, Mesarija in pre-kajevainlca Šmartno in diskoteka Slovenija iz Rihč. Igor Jurič 1. Iščemo Litjana, ki je bil največkrat na Triglavu: (ime in priimek, točen naslov) Na Triglavu sem bil (kolikokrat, leta oz. po možnosti datumi) Predlagamo, da se javite vsaj tisti, ki ste bili na Triglavu vsaj desetkrat. 2. Iščemo Litjana. ki je stal najvišje: (na trdnih tleh seveda). (ime in priimek in naslov) (gora oz. vrh) (metrov) Vašo pošto pričakujemo do 30. 4. 1991 na naslov: Planinsko društvo Litija, z oznako za PLANINSKI KOTIČEK. O rezultatih bomo poročali v majski številki Glasila občanov. POTOPIS Piše: Miran Juvančič Pri veleposlaniku Borisu Cizlju Eden izmed pomembnih dogodkov na najini dolgi poti je bil tudi obisk pri našem veleposlaniku, ki uživa velik ugled med vso to svetovno elito. Priljubljen je v krogu diplomatskih osebnosti, med gospodarstveniki in v širši javnosti, vključujoč tiste, ki se ne strinjajo preveč s trenutno gospodarsko in politično situacijo. Skratka, diplomat v pravem pomenu besede. Bilo je že pozno, ko nas je v veliki, za naše razmere razkošni hiši sprejela žena diplomatovega šoferja. »Konzul je trenutno na neki poslovni večerji in pride nekoliko kasneje. Prosil meje, naj vaju sprejmem« Motor z vso kramo sem zapeljal v garažo. »Oh, tudi če bi bil zunaj, ti nihče ne bi ničesar zmaknil.« so mi pojasnili. Pa sem se kljub temu bolje počutil, ko je bil na varnem. Posebno še zdaj, ko sem se avstralskega načina življenja šele učil. »Z možem sva prišla v Avstralijo, da kaj zasluživa«, pravi. »Saj vesta, kako je v Jugi. Možje šofer osebnega vozila. Tudi voženj nima posebno dolgih, tako da kar dobro shajava. (cz čas sc bova vrnila in upam. da bo življenje teklo z malo manj truda kot sicer.« Mesto jima jc všeč in. kot pravi, sta se na ta tempo kar hitro navadila. »Kako tudi ne,« pomislim, »saj jc laže iti s slabšega na boljše kot obratno.« Kljub prijetnemu kramljanju sem večkrat pomislil le kako neki izgleda veleposlanik Boris. "Končno jc na dvorišču ustavil avto. Slišal sem Žira hen pogovor, ki ga jc prekinjal smeh. Naposled je pred nami stalo nekaj ljudi. Le kako naj ugotovim, kdo jc pravi? Skrb pa jc v trenutku, ko smo sc pozdravili, splahnela. Mož najboljših let, dinamičen, sproščen, predvsem pa preprost in izredno komunikativen, je razblinil vse pregrade, ki sem sijih prej umišljal. Povabilo na večerjo in druge stvari so kar deževale iz njega. »Malo sem v zagati glede postrežbe, kajti družina je že odšla na dopust v Slovenijo, pa se bomo že nekako znašli. Zelo sem vaju vesel, prijateljem v Sloveniji sem s telefaxom sporočil, da prideta«, je hitel pripovedovati, ko smo sc nameščali v udobne fotelje. Človek, ki je bil že marsikaj v življenju, od direktorja v domovini do veleposlanika v daljni Avstraliji, je dajal videz neverjetne sproščenosti, lakoj seje znal vklopiti v pogovor na ravni dveh navadnih »smrtnikov«, kot sva bila midva, za naju je celo žrtvoval svoj skopo odmerjeni čas spanja. »Povejta mi. kako sta se sploh odločila za tako pot in kakšni so vajini načrti?« je takoj začel z vprašanji. Pojasnila sva mu. da jc svet pač okrogel in da sc da okoli njega zlahka potovati, če imaš denar. »V najinem primeru to niti ni tako Zlata obala - Surfers paradise. Trenutek spokoja na poti, dolgi 20.000 km lahko, kot bi si človek na prvi pogled mislil. Z veliko volje in odpovedovanja sc pa doseže tudi nemogoče. In tako sva sedaj tu. Nameravava do Aliee springs v centralni Avstraliji, nato pa sc bova vrnila preko Adelaidc do Mclbourna. Od tam naj bi šla žena domov k otrokoma, jaz, pa bi nadaljeval pot proti severu.« Bil je navdušen nad najinim načrtom, pripravljen nama jc bil tudi pomagati, čc bi zabredla v težave. Dal nama jc telefonsko številko s pripombo, da ga lahko pokličeva ob katerikoli uri, čc bi potrebovala pomoč. To nama jc olajšalo dušo. Pomirjena sva sc naslednjega dne podala na pot. kajti vedela sva. da sc nanj lahko zanese -va. »Kakšno jc življenje tu?« sem vprašal. »Vidiš, dobro vprašanje«, je odvrnil in nadaljeval z isto vnemo kot v trenutku, ko smo sc spoznali. »Tu doli je standard dober, saj navaden izučen delavec zasluži na teden najmanj 400 dolarjev, (c npr. stane kilogram žive teže prašiča I dolar, ga zasluži v dveh dneh ali še prej. Za enoletno kra-vico pa odšteje enotedenski zaslužek. Torej, mesa ne stradajo, tudi upokojenci ne, ki dobijo po 260 dolarjev na 15 dni. ne glede na to, ali so delali ali ne. Taki imajo celo prednost, kajti človek, kije garal vse življenje, si ustvaril standard in prihranil v banki nekaj denarja za na stara leta, sc lahko obriše pod nosom. Temu niti pokojnina ne pripada, saj sc lahko živi s prihranki. To pa sc mi ne zdi v redu. Pa jc tako. žal. V Avstraliji ni nobeden lačen, za tojc poskrbljeno, saj jc nacionalni dohodek na prebivalca 15.000 dolarjev za razliko od vašega, kije tri tisoč dolarjev. Na policah v trgovini so stvari kar po vrsti cenejše kot 'gori'. Kar poglejte! Pokažem vam, koliko stanejo jajca, da ne bosta rekla, da sc izmišljujem. Pa kruh. meso, mleko, vino. Kar po vrsti lahko naštevaš. V trgovinah imamo na desetine vrst mesa: ovčjega, govejega, ki sta sploh poceni, pa svinjskega itd. Cene se odvisno od vrste mesa gibljejo že od enega dolarja naprej. V primerjavi z. vašimi je tu skoraj zatonj. Prav tako sadje. Avstralija ima mnogo vrst sadja: od jabolk, hrušk do raznih tropskih sort. Krompir sadijo dvakrat na leto. Pomaranče, banane in limone rastejo na vrtu. Resda je tu na jugu hladneje, posebno v ( anbcrri pod hribi, Gihsland je blizu in ima povprečno kar hladno podnebje. Moram reči, da imata kar srečo,« nadaljuje, »saj sc jc letošnja pomlad pričela tako rekoč po koledarju in vremenu pred dvema dnevoma. Letošnjo zimo je nenehno deževalo. Bila je to najvlažnejša zima v tem stoletju in ni prav nič koristila kmetijskim pridelkom. Vprašanje je, kaj bos trto. Premokroje.« »Saj Avstralija nima razvite vinogradniške tradicije,« sem mu vskočil v besedo. »Nima je, a s tem še ni rečeno, da ne proizvaja dobrih vin,« jc odvrnil. »Kot veste, je Avstralija multinacionalna družba. Na njenih tleh živi 130 narodnosti. Vsaka pa je s seboj prinesla tudi svojo kulturo, navade in znanje. Do leta 1940 je bila avstralska kuhinja tako rekoč angleška, se pravi zanič. Po vojni seje spremenila. Prišli so Francozi, Grki, Italijani, tudi Jugoslovani in Kranjci med njimi. V trgovinah dobiš npr. kranjsko klobaso, ki jc mnogo boljša kot avstralski mesni 'zvarki', in srbske ćevapčiće. Posebna vrsta jc tudi svetovno znana kitajska prehrana. Prehrambena industrija jc ena izmed najpcslrcjših na svetu. Francozi so, recimo, odlični vinogradniki. Prav v zadnjih letih jc vinogradniška kultura doživela razcvet. Pred dobrimi desetimi leti ni bilo dobrega avstralskega vina. Pa poglej sedaj! Pridelujemo ena izmed najkakovostnejših svetovno priznanih vin, ki kar zapovrstjo na vinarskih sejmih osvajajo najvišja odličja.« »Kaj pa gospodarstvo? Baje ni v zavidljivem položaju?« sem ga vprašal. »Z gospodarstvom pa je tako: dela sc, lahko pa bi se delalo več in bolje. Kot veste, zakoni ščitijo domačo industrijo, to pa ni najbolje. Ampak izgubili se ne bodo, ti Avstralci. Tu so tudi tuja vlaganja, predvsem Američanov, Skandivanccv. Skratka, vsakdo, ki kaj zna in ima pod palcem kaj kapitala, jc dobrodošel. Tem so vrata na stežaj odprta. Jc pa še nekaj, česar ne gre podcenjevati. Avstralija jc kol najmlajši kontinent tudi najmanj izkoriščena, kar se naravnih bogastev tiče. Prepolna jc rud, od zlata, bakra, cinka, svinca, premoga, urana in šc bi lahko našteval. Domorodci so svojčas opale obirali na površju, sedaj jih belci kopljejo v jami s stroji. Na jugu so šc dandanes zlatonosne reke. Vzameš sito in kramp in greš v akcijo. Ime zlatokop pomeni v avstralskem žargonu vzvišen naziv. Najpomembnejše jc to, da so vse te rude na površju. Imamo drugi največji rudnik bakra - dnevni kop - na svetu. Našli so ga, ko so kopali WC za zlatokopc. Prav lako jc z uranom. Veliko je tudi naftnih nahajališč. V zadnjem času so odkrili ogromne zaloge nafte in zemeljskega plina ob severni tropski obali med Avstralijo in Indonezijo. Ni dolgo tega, ko so sc dogovorili, kako bodo delali in, kar jc najpomembneje, delili dobiček.« Spomnil sem sc, da mi jc Slovenec, ki je delal pri izgradnji naftovoda v Cžuccnslandu in Novem Južnem Wclsu, pravil, da so premog kopali s krampi tako rekoč kar na površju. Pogovor jc potekal pozno v noč. Ura seje bližala eni. S kančkom čudnega občutka, da sva mu ukradla kar lep kos počilka. sva mu zaželela lahko noč v spoznanju, da sva spoznala dobrega, pravičnega in plcmcnilcga moža. SC danes si šte-jeva v čast, da sva bila njegova gosta. V družbi prijetnih domorodskih otročajev POTOPIS Piše: Igor Jurič S kolesom od obale do obale Pet mesecev, toliko časa smo namreč preživeli v ZDA, nismo le kolesarili, ampak smo izkoristili tudi za podrobno spoznavanje življenja Američanov. Čeprav se imajo vsi skupaj za Američane pa človek le v malokateri državi sreča tako pisano množico narodnosti kot tu. Poleg prvih prebivalcev Amerike - Indijancev, živi tu še ogromno drugih narodnosti, ki so sc vse skupaj več ali manj, v ameriškem kotlu (»melting pot«) stopile v en, 250 milijonski narod. Večina jih jc na to, da so Američani, tudi zelo ponosna. Najlažje sc to opazi, ko se sprehajaš in pred skorajda vsako hišo vihra na drogu vsaj ena državna zastava. Človeka to preseneti, saj je od doma navajen, da zastave vise le ob praznikih. In čeprav Slovenci v zadnjem času močno poudarjamo, kdo in kaj smo, nisem opazil zaradi tega nič več zastav na hišah. In kakšni so Američani? Sodeč po filmih, ki jih gledamo pri nas, bi človek dejal - to je dežela množice avtomobilov, bogatašev ter postavnih lepotic. Toda ne, sploh sc ne zavedamo, kako veliko napako delamo pri tem. V resnici popolnoma drži samo prva stvar. Vsaka družina ima minimalno dva avtomobila, v povprečju pa tri do štiri, odvisno od števila družinskih članov. Bogatašev, tistih pravih, imajo sicer ogromno, a še več je popolnoma obubožanih ljudi, ki se preživljajo tako, da hrano in obleko poiščejo v kantah za smeti, noč pa preživijo na ulicah, skriti v zavetju kartonastih škatcl, ki jih varujejo pred mrazom. Ob pogledu na te uboge pare, jc človek tako pretresen, da sploh ne more razmišljati, kaj šele, da bi filozoriral o enakosti med ljudmi. Šele ko sem se vrnil domov in srečal naše ljubljanske klošarje, me je prešinila misel, da so v primerjavi z ameriškimi tovariši pravi bogataši. Kar pa se tiče vitkih in postavnih lepotic, je bilo razočaranje popolno. Povprečna Američanka v resnici sploh ni športne postave. Narobe, skorajda vsaka jc »močnejših kosti« in celulitis jc povsem običajna stvar. To pa še ne pomeni, da dekleta ne nosijo z užitkom mini kril. In to je ena od stvari, ki jih občudujem pri Američanih. Sploh se namreč ne obremenjujejo z raz- ppsn m m mišljanjem, kaj si drugi mislijo o njih. Ko smo na koncu potovanja potegnili črto pod Američankami, smo prišli do »znanstvene« ugotovitve, da v Ameriki »fejst« dekleta lahko vidi človek samo na farmah, v Kaliforniji in ob obali Mehiškega zaliva. Razlaga, zakaj je to tako, je čisto preprosta, dekleta na farmah delajo, jahajo, »obalna« dekleta pa se ukvarjajo z vodnimi športi. Seveda to pozitivno učinkuje na njihove obline. Pri moških je stanje podobno, vendar so možakarji malce na boljšem, kar se tiče debelosti, ker je »mati narava« do njih nekoliko prizanesljivejša. In še na nekaj ne smem pozabiti. Človek pri navezovanju stikov 7. Američani nima nobenih problemov. Ker so neverjetno komunikativni. To velja tako za ženske kot tudi moške. Nič nenavadnega ni, ko sediš npr. v baru, da prisede dekle in se začne s tabo pogovarjati, kot da sta že dolgoletna prijatelja. Naj poudarim, da brez kakršnihkoli »globljih« namenov. Američani so namreč neverjetno odprti pri medsebojnih odnosih in sploh ne obračajo pozornosti na to ali se s kom poznajo ali ne. To je najbrž tudi vzrok, da se znajo odlično zabavati. Tujec, ki pride med njih, pa nima nikakršnih neprijetnih občutkov, ko se pomeša med njih, saj jc takoj sprejet. Nam seje velikokrat zgodilo, da smo priko-lesarili v mestece in hitro seje našel kdo, ki se je želel pogovarjati z nami. Seveda pa nam ni ostal dolžan niti »pivca«, ki je v poletni vročini pomenilo pravi »božji« blagoslov, (se nadaljuje) HUMORESKI Nenad Niko Zupančič Jezni vrabček Kako mi ureja bratranci in sestrične na živce! Ko hi le vedeli! Tak zarod! Vsak grižljaj mi snamejo z ust. Pa ne. da bi se jih hal! Le sil sem jih! Do grla! Včeraj so obesili zastavo. Ha! Zastavo. Spel neka/ proslavljajo. Pravijo, da SO na oblasti. Moj bog! Vrahčki. pa na oblasti! Sicer pa. nikoli nisem dvomil o njihovi pameti. Na. spet mi je najljubši iz maminega rodu snedel črvička. Pa ravno on. ki sem ga vse življenje še edinega spoštoval. Kar tako' Čir. čiv. in me je odrinil. Pa pravi, da je zrel za oblast, kako se ji' mučil, ko je včeraj obešal zastavo, bledo zastavo, že ne vem kolikokrat oprano; in še narobe /o je obesil, t 'smili se! Odločil seiii sc. Grem! Za vedno! In to. kam daleč, kjer ni oblasti. Ne zastav, briga me. kaj si bodo mislili in ročamo! Cfhmna m«>>/