Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih In dnevih po praznikih Posamezna številka Din 1*—. lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 80'—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30 00 tn 30-7’
Rokopisov no vračamo.
Oglasi po tarifi Id dogovoru. Oprava
v Ljubljani, Gradišče! tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4 Pošt Seh. ralli LluMlana 13621
St. 99	Ljubljana,	četrtek,	dne	30.	aprila	1931	Leto	II.
Fašistovsko- sovjetske spletke proti Panevropi
Fašisiovsti iisk grozi z izstopom Italije iz komisife za Pasievropo, ker iraktirajo Husijo in Turčijo kot nezaželene goste - Italijanski upi od nove pogodbe s sovjeii
Nemec državni podtajnik v Romuniji
Novi inistrski predsednik v Romuniji profesor Jorga je imenoval poslanca Rudolfa Brandscha za državnega podtajnika za narodne manjšine v Romuniji. Brandsch je prvi Nemec, ki je postal v Romuniji član vlade.
N j. Vel. kraljica Marija v Zagrebu
Zagreb, 29. aprila. AA. Z rednim beograjskim vlakom, ki mu je bil priključen dvorni vagon, je prispela danes točno ob 16.35 na zagrebško po-stajo Nj. Vel. kraljica. Čeprav se je prihod iz-v.šil inkogniU ii. p: ebivalstvo o njem ni bilo obveščeno, se je venaar na postaji zbrala velika množica ljudi. Vsi ki so zvedeli, da pride jugoslovanska kra.' a so pohiteli na postajo alt pa pred »Zbor«, da Nj. Vel. izkažejo ljubezen in spoštovanje.
Ko se je iz poslednjega vagona prikazala postava Nj. Vel., so pretresli zrak dolgotrajni in navdušeni vzkliki. K vagonu so pristopili v imenu oblasti ban dr. Ivo Perovič, armijski komandant general Marič, divizijski komandant general Ječmenič mestni načelnik dr. Sjepan Sr-kulj, šef polici e dr. Janko Bedekovič, minister n. r. dr. Oton Prangeš in direktor državnih železnic v Zagrebu šneler. V kraljičinem spremstvu sta bila dvorna dama ga. Grujič in adjutant polkovnik Krstič.
Med tem ko so še zrak pretresali navdušeni vzkliki, je podal Nj. Vel. poročilo general Marič. Nato so pozdravili Nj. Vel. kraljico ban dr. Perovič, mestni načelnik dr. Srkulj in minister dr. Prangeš, nakar je Nj. Vel. kraljica med vzklikanjem množice krenila s svojim spremstvom skozi gosti špalir do svojega avtomobila, ki se je z njim odpeljala naravnost na prostor zagrebškega velesejma.
Pred »Zborom« se je takisto zbrala množica ljudi, ki je nestrpno čakala, da se je na vogalu pri borzi prikazal kraljičin avtomobil. Takrat je prebivalstvo začelo navdušeno vzklikati Nj. Vel. Se preden so vzkliki utihnili, je ob vhodu na sejmišče na če’u vsega odbora in razstavljalcev pozdravil Nj. Vel. kraljico generalni direktor Erber, ki je v svojih besedah dal izraza iskrenemu in globokemu veselju vseh gospodarstvenikov in v ega prebivalstva, da spet vidim v svoji sredi ljubljeno kraljico. Govornik se je Nj. Vel. zahvalil za čast, ki jo je izkazala s tem, da je sprejela pokroviteljstvo nad razstavo, zlasti pa s tem, da je velesejem osebno posetila, tako velesejmu samemu kakor tudi mestu in banovini.
Ravnatelj Erber je Nj. Vel. kraljico vodil po vsem sejmičšu in ji tolmačil pavilione.
Albert Thomas v Beogradu
Beograd, 29. aprila. AA. Predsednik centrale Industrijskih korporacij Ignjat Bajloni je danes °b 13. priredil kosilo na čast ravnatelju mednarodnega urada za delo Albertu Thomasu. Svečano kosilo je bilo v hotelu Srpski kralj.
Turški konzul v Skopi ju
Beograd, 29. aprila. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je turški predsednik republike imenoval Ali-Riza-beja za turškega konzula v Skoplju, in da mu je jugoslovanska vlada podelila eksekvaturo.
Bolgarska kriza
Sofija, 29. aprila. A A. llolgarska agencija poroča: ]>0 avdijenci pri kralju Borisu, ki je trajala dve uri, je mandatar krone, šef demokratske stranke Malinov izjavil, da je poročal kra-'iu o sedanjih rezultatih svojih pogajanj. Mali-®.®y je dalje izjavil, da bo tudi dalje delal v jhb.da izvrši poverjeno mu misijo.
‘Sofija, 29. aprila. AA. »Zora« trdi, da zahteva emokratičeski zgovor« zase pet ministrstev v novi vladi, nacijonalni liberalci pa dva. Tako bi demokrati Malinova dobili samo dva portfelja, ker jih je vseji skupaj le devet. Mnogo govore o teni, da bo novo vlado sestavil samo »Detno-kratičeski zgovor« z demokrati, vendar »Zora« misli, da Malinov nima mandata za sestavo take vlade. Po njenem mnenju bo Malinov vrnil man-nat, ce mu misija do popoldne ne uspe.
Balkanski teden
Atene, 29. aprila. A A. V Atene so danes dospeli predstavniki balkanskih držav, ki bodo sodelovali pri balkanskem tednu, ki se je začel danes dopoldne s sestankom v atenski trgovski zbornici.
Rim, 29. aprila, d. »II Lavoro Fascista« piše danes za izstop Italije iz Briandove evropske komisije in pravi: Briandov komunike in evropska unija v svojem bistvu in v svojih ciljih nista več prav posebno jasna. Italija mora panevropski projekt znova proučiti. Temeljni pogoj Italije za pristop k Briandovemu načrtu je bil solidarnost vseh evropskih držav in evropsko sodelovanje Če sedaj smatrajo sovjetske Rusijo in Turčijo le kot nezaželene goste, potem je jasno, da je odpadel eden od temeljnih pogojev za Italijo, kajti s tem je dokazano, da hoče biti evropska unija v resnici samo blok zveznih držav proti obema ostalima državama in da se Brian-dova ideja utelešuje v protisovjetski in protiturški kombinaciji, ki ima namen ščititi edino le interese skupine držav, ki jih vodi finančno in vojaško-pariška politika. Zato mislim, da Italiji ne preostane nič drugega, kakor skleniti svoj izstop iz te kombinacije, ki je popolnoma druga kakor tista, ki smo jo želeli.
List končno vprašuje, ali ne bi bila Nemčija, ki se je glede udeležbe Rusije in Turčije na Panevropi izjavila v tistem smislu kakor Italija, pripravljena, če Italija izstopi iz evropske komisije, storiti isto.
Rim, 28. aprila, n. Vsi fašistovski listi vsestransko komentirajo novi italijansko-
Beograd, 29. aprila. 1. Albert Thomas je imel danes dopoldne o ministrstvu za soci-jalno politiko in narodno zdravje daljšo konferenco, ki je trajala od 10. do 11. ure in čez. Pol ure pred poldnevom je v hotelu Srbski kralj sprejel novinarje.
Na vprašanje o njegovem zanimanju za položaj našega zadrugarstva in o njegovih poselili pri naših zadružnih organizacijah v Ljubljani in Zagrebu je dejal: »Na žalost nisem imel prilike niti časa posetiti same Jidrugarje. Kar sem pa videl v Ljubljani, mi je ugajalo, in prepričan sem, da sloni bo'očnost Jugoslavija a tem zadrug i pokretu, katerega razvoj v tem pravcu je treba podpreti. Naravno je, da nam morajo biti Danci še v vsem za vzor. V Zagrebu so mi dejali, da je opaziti po vsej Hrvatski
sovjetski trgovinski sporazum, ki so ga sklenili na enaki bazi kakor prejšnjega, ki je te dni zapadel. Italijanska vlada se je s to pogodbo obvezala, da bo garantirala italijanskim izvoznikom v Rusiji njihove dobave za Rusijo za znesek 350,000.000 lir. Sovjetska Rusija se je obvezala, da bo letos nabavila industrijske proizvode za to vsoto, v prvi vrsti ladje.
»Giornale d’ Italia« meni, da bo letošnji izvoz Italije v sovjetsko Rusijo znatno zmanjšal pasive italijanske trgovinske bilance v odnosu napram sovjetski Rusiji. Dosedaj je Italija uvažala iz Rusije mnogo več blaga, nego je izvažala v Rusijo. Italija je bila na 7. mestu držav, ki uvažajo svoje blago v Rusijo. Celo Francija in Švedska, ki sploh nimata urejenih trgovinskih zvez z Rusijo, sta bili pred njo. Značilno je, da so na prvem mestu držav, ki uvažajo v Rusijo, Združene države. To je po mnenju rimskega lista dokaz, da pogodba, ki jo je sedaj Italija sMenila s sovjetsko Rusijo, nima nikakega političnega značaja, ker tudi Amerika kot glavna uvoznica z Rusijo ne samo 'ii "/postavila no talnih odnošajev. nego ž njo noče imeti sploh nikakih političnih stikov.
Trgovinski zastopnik sovjetske vlade v Italiji Levenson je dal uredniku omenjenega rimskega lista izjavo o italijansko-ruskih trgovinskih odnošajih. Naglašal je
razvoj zadružnega pokreta. To je dobro. Mislim, da bo ta sistem najbolj konvemral vsem državam, ki niso pretežno industrijsko razvite.
O dvojnem položaju obrtnikov, ki so če-sto delodajalci in delavci obenem, je Albert Thomas dejal- »Zares, njiho" položaj jim nalaga dvojno dolžnost in dvojna materijal-na bremena Mislim, da so dobro storili, ko so se obrnili na organizacijo mednarodnega delovne a urada. Čim težji je njihov poli žaj, toliko bo j sta jim potrebni socijal-na poinoč in varstvo. Znano je, da obstoja ce o posebna uredba, s katero so se regulirale njihove obveznosti. Za poljedelci ima Jugoslavija največji procent obrtnikov in baš zaradi tega ni vseeno, kakšen je njihov gmotni položaj. Oni morejo docela računati
važnost nove italijansko-sovjetske trgovinske pogodbe, ki je, po njegovem mnenju, mejnik v razvoju gospodarskih odnošajev med obema državama. Ni dvoma, je dejal, Levenson, da stopajo gospodarski odnošaji med obema državama v novo fazo, ki bo z vzajemnim aktivnim sodelovanjem rodila mnogo dobrih rezultatov. Italijansko-ruski odnošaji so postavljeni na solidno bazo, ker se recipročni interesi docela skladajo. Levenson je izrazil svoje zadovoljstvo, da se je v zadnjem času ruski uvoz v Italijo znatno povečal.
Rimski list seveda pozdravlja to izjavo Levensona in pozivlje italijanske uvoznike, naj uvažajo čim več ruskih surovin, predvsem les in poljedelske proizvode.
Rim, 29. aprila. AA. Uradni komunike navaja o pravkar sklenjeni dobavni pogodbi med italijanskimi industrijami in sovjetsko Rusijo tele podrobnosti:
Država bo jamčila 75°/o vrednosti vsake posamezne dobave. Naročila predstavništva sovjetske trgovine v Rimu bodo razdelili med tvornice za kable, instalacijske naprave za kemične tvornice in druge industrije. Nadalje bo italijanska industrija dobavljala letala, jeklo, precizijske stroje itd. Sovjetska Rusija bo plačala naročila v 25 mesecih.
Bodočnost Jugoslavije je v zadružnem pokretu
Ilove važne izjave Alberta Ihomasa novinarjem - »Kar sem videl v Ljubljani, mi je
uga;alo« - Metade za pobijanie gospodarske krize
Odpor proti »Anschlussu« na Češkoslovaškem
Govor dr. Kramara v zunanjepolitičnem odboru čsl. parlamenta — Pristop češkoslovaške k carinski uniii bi pomenil samomor
Praga, 29. aprila, d. Zunaji odbor poslanske zbornice je danes nadaljeval razpravo o ekspozeju dr. Beneša glede nem-ško-avstrijskega pakta za carinsko prilagoditev. Med drugimi je govoril narodno demokratični poslanec dr. Kramar, ki je izvajal: Njegova stranka zavzema napram carinski zvezi in napram povabilu Češkoslovaški, da pristopi k carinski zvezi, isto stališče kakor dr. Beneš, Prav nobenega dvoma ni, da je današnja Avstrija element pokoja in miru in da je ne samo po svoji po-
Poljsko-jugoslovansko prijateljstvo
Svečana akademija na čast Jugoslovanom v Gdin.ji
Varšava, 29. aprila. AA. Pat poroča: Včeraj zjutraj je prispela v Gdinjo skupina jugoslovanskih izletnikov, kakih 70 po številu. Že na postaji jim je bila prirejena prisrčna dobrodošlica, nato pa so goste spremili na svečano akademijo, ki so jo priredili njim na čast. Tam jih je predsednik prirediteljskega odbora toplo pozdravil v jugoslovanskem jeziku. Po akademiji so gostje napravili izlet z ladjo. Ob povratku je bil njim na čast prirejen svečan obed, na katerem je več govornikov proslavljalo
lit?ki, temveč tudi po sestavi svojega prebivalstva pacifistična. Nasprotno pa je v Nemčiji inočno gibanje, ki kaže odločno militaristične tendence. Ne moremo dr. Bene-šu pritrditi, da bi imela vsaka carinska zveza za posledico popolno gospodarsko m politično združitev držav. Toda Nemčija je gospodarski in politični priključek od leta 1919. dalje sistematično pripravljala. Dr. Kramar je končno izjavil, da bi smatral pristop Češkoslovaške k načrtu carinske zveze za samomor.
prijateljske zveze med Poljsko in Jugoslavijo in veliki pomen sodelovanja obeh držav.
Gostje so si nato ogledali novo in čedalje pomembnejšo slovansko luko na Balti-tiku, zvečer pa so nadaljevali svojo pot v Varšavo.
Letalo s hitrostjo 200 km na uro
London, 29. aprila. AA. Anglija bo zgradila potniško letalo z 200 miljami hitrosti na uro. Konstrukcija letala je zaenkrat tajna.
na sodelovanje organizacije dela. Njihova vprašanja se bodo proučila s posebno paž-
njo.«
O naši delavski zakonodaji je dejal: »Vi imate izredno zakonodajo še iz 1. 1922., vendar mislim, da je bilo dobro, da ste postavili vašo zakonodajo na visok nivo. Z dvema metodama se da pobijati gospodarska kriza Z znižanjem socijalnih bremen in z zboljšanjem splošnih gospodarskih razmer ,Taz sem izključno za drugo metodo.«
Ko je končal svoj govor z novinarji, se je g Albert Thomas poslovil in odšel na magistrat, kjer je imel sestanek z županom Nešičem. Nocoj ob 22.50 odpotuje v Sarajevo, tz Sarajevo na Cetinje, od tam pa 4. maja v Albanijo.
Vprašanje grško-katoliškega patrijarhata v Benetkah
Rim. 29. aprila, r. Vatikanski organ »Osser-vatore Romano« demantira rest, ki so jo objavili nekateri listi, da namreč Vatikan namerava ustanoviti grško-katoliški patrijarhat / Benetkah Ta patrijarhat naj bi po omenjenih vesteh deloval za razširitev unijatske cerkve na Balkanu.
Proces proti članom terorističnih organizacij
Beograd, 29. aprila. 1. Danes ob 8'30 se je pred državnim sodiščem nadaljeval proces proti Kirchmeierju in tovarišem. Državni tožilec dr. Djastro je nadaljeval čitanje obtožnice. Ko je obtožnico oo 9 30 prečital, je predsednik sodišča g. Armerič izjavil, da se je sodišče odločilo, da se bodo najprej obravnavale one točke obtožnice, ki se nanašajo na atentat na vlak. Prvega bo sodišče zaslišalo obtoženca Kirchmelerja. Obtoženci se razdelijo v 4 skupine: 1. skupino tvorijo oni, kt so obtoženi v zvezi z atentatom na vlak pri Vrhpolju, 2. skupino Talman, Herman in Grod, ki so hodili na Madjarsko in pripravljali teroristično akcijo, 3. skupino oni, ki so sodelovali pri tej akciji, a meje niso prekoračili in
4.	skupino ostali obtoženci. Po tem sporočilu je predsednik sodišča prekinil razpravo.
Po odmoru se je pričelo zasliševa-je obtoženega Mije Kirchmeierja. Ta je obtožen, da je z namenom, da poruši železniško progo med Vrhpoljem in Mikanovci, postavil v družbi z Mijom Seletkovičem v noči med 21. in 22. aprilom p. 1. na tir peklenski stroj, ki bi bil moral eksplodirati, čim bi vlak stekel preko njega. K sreči se to ni zgodilo. Zaslišanje Kirchmeierja se Je dopoldne zaključilo. Predsednik je napovedal nadaljevanje procesa za jutri. Na redu bosta obtoženca Devčič In Carevič.
Neizrabijena prilika
V strankarskih časih je jugoslovanska notranja politika bolehala zlasti na dveh napakah. Njena prva napaka je bila, <la ni imela nobenega jasno odrejenega pravca, da je vedno kolebala iz ekstrema v ekstrem in da ni nihče prav vedel, kakšno stalisCe •«>vzame jutri do konkretnega vprašanja. Posledica te nejasnosti v jugoslovanski notranji politiki je bila, da tudi ni imela nobene agitatorične sile v sebi, ker kdo se more ogrevali za politiko, ki se menjuje od danes na jutri. Druga glavna napaka jugoslovanske notranje politike v strankarskih časih pa je rezultirala i/> njene prve. Ker ni imela jasne smeri, tudi ni mogla vzgajati ljudi in kar je bilo najtežje, večina strank sploh ni hotela volivcev vzgajati drugače, ko v strankarskem duhu. Vsled te enostra-Bosti pa je morala nazadovati politična na-obrazba volivcev in s tem tudi njih državljanska tvornost.
Nekateri posamezniki so ti napaki tudi jasno spoznali in ne enkrat poskušali jih odpraviti ter dali jugoslovanski notranji politiki pozitivno in odrejeno smer. Vsi ti poizkusi pa so se izjalovili in so se morali izjalovili, ker niso stranke dopuščale objektivne diskusije. Brez te pa je nemogoč« zgradili pozitiven in aktualen političen program, še manj pa je mogoča brez objektivne diskusije prava- vzgoja državljanov.
In vendar je pozitiven in aktualen političen program nujnost, brez katere je vsak napredek nemogoč. Življenje postavlja vsak dan nova in važna vprašanja, na katere je treba takoj in pravilno odgovoriti, ali pa je izključena vsaka dobra politika.
Tako n. pr. je napoved nemško-avstrij-ske carinske unije razgrnila celo vrsto vprašanj, ki so za naš narod in zlasti še za naše gospodarstvo odločilne važnosti. Tako bi morala naša politika takoj vedeti, kaj nam more napovedana carinska unija koristiti ki škodovati v političnem, kaj v gospodarskem in kaj v kulturnem pogledu. Na podlagi točnih podatkov pa bi morali potem tudi vedeti, če je ta unija za nas sprejemljiva ali ne. Vse to se da čisto točno ugotoviti in če bi se rezultati teh raziskovanj objavili, bi vsak naš človek vedel, kako naj sodi o tem vprašanju in politična zavest vseh bi se takoj znatno dvignila. Kar pa je glavno, bi vedeli vsi, da delamo prav in z objektivno diskusijo bi se zavarovali pred napakami.
Sličnih aktualnih vprašanj nam prinaša skoraj vsak teden, gotovo pa vsak mesec, a nikjer se ne poskuša, da bi se ta vprašanja temeljilo in brez predsodkov razmo-trivala. Kakor pač nanese prilika, takšno je tudi naše stališče do teh vprašanj in Če napačno ali pravilno, o tem se le malokdo meni. In vendar je sedaj prilika, kakor še nikoli, da se vsa ta vprašanja razmotrivajo na čisto objektiven način, kajti danes ni več strank, ki so pospeševale vsako objektivno diskusijo, ker so presojale vsako vprašanje le z ozkega strankarskega stališča. Seveda bi se vsa ta vprašanja razmo-trivala le s strokovnega stališča in bi imeli tudi besedo le strokovnjaki.
še važnejše pa je, da bi se sedanji čas izrabil za dobro politično vzgojo ljudi, da bi se ljudje naučili presojati razna vprašanja tudi brez strankarskih očal in samo z jugoslovanskega stališča. Jugoslovanski program, ki obsega vse javno življenje in ki zalo mora biti vedno aktualen, ne more počivati, temveč mora dobivati vedno jasnejšo vsebino. Mora pa postati tudi vsem Jugoslovanom vedno jasnejši in zalo ga treba s predavanji tolmačiti. Tako 11. pr. je sedaj naravnost nujna potreba, da se po vseh naohiaževalnib društvih podrobno razloži jugoslovanski program, kakor je podan v zadnji resoluciji sokolske skupščine in ki je natisnjen v knjigi »Pota in cilji«. Ta knjiga bi morala dati povod za celo vrsto predavanj in tudi diskusijskih večerov, ker šele potem bi la program poslal v resnici last tudi najširših slojev. Treba se zavedati, da je prenehalo strankarsko življenje zato, da se nehajo oni strastni prepiri med narodom, ki bi nas kmalu vse skupaj razdvojili. Ni se pa nehalo strankarsko življenje zato, da bi mestu njega nastopilo kulturno mrtvilo. Narobe, mesto strankarskih prepirov naj bi nastalo intenzivno kulturno življenje, ki bi ves narod dvignilo in mu dalo pravo državljansko zavest. V ta visok cilj je treba izkoristiti sedanjo lepo priliko in potem se bo ustvarila podlaga za dobro jugoslovansko politiko, ki jo bo v podrobnostih razumet ves narod, ker bo njegova duševna last. Več politične vzgoje narodu v jugoslovanski smeri!
t~.— i/ar r—>-.	-	rvr	:	-
Afera prof. Mouiina pred belgijskim parlamentom
Iz java zunanjega ministra Hymansa — Nove protifašistovske demonstracije
Bruselj, 29. aprila. AA. Na včerajšnji seji poslaniške zboruice je predsednik odločno pozval k redu nekega komunističnega poslanca, ki je stavil interpelacijo o aferi prof. Mouiina in pri tej priliki imenoval italijanske sodnike morilce. Takoj je vstal zunanj minister llymans in odločno protestiral proti taki žalitvi italijanskih sodnikov ter na kratko orisal dejstva v aferi prof. Mouiina. Dodal je, da ima Moulin polno svobodo obrambe. Belgijski poslanik v Rimu in tamošnji generalni konzul sta takoj storila vse, kar je bilo treba za Mou-linovo obrambo, in glavna razprava, ki se
v Bruslju
bo vršila pred izrednim tribunalonfc, bo popolnoma javna. Minister je svoj govor sklenil s pozivom, da je treba paziti na to, da se ne kali ozračje prisrčnih odnošajev med državami, ki so bile zaveznice v svetovni vojni.
Pariz, 29. aprila. AA. Iluvas poroča iz Bruslja: Včeraj so bile spet velike demon St racija za prof. Mouiina. Demonstracij se je udeležilo 3000 študentov vseli fakultet. Na čelu povorke je korakalo 8 profesorjev bruseljske univerze. Povorka seje ob 18*15 mirno razšla.
Naglo gospodarsko propadanje Reke
Svobodna carinska cona je ostala ski listi o silnem napredov
Budimpešta, 29. aprila, n. Kakor znano, je italijanska vlada ustanovila v Kvarneru svobodno carinsko cono, da bi s tem olajšala gospodarski napredek in razvoj Reke in sosednih italijanskih krajev. Kakor pa vse kaže, te konccsije italijanske vlade re-škemu gospodarstvu niso v ničemer koristile.
Madjarski listi se bavijo z gospodarskim vprašanjem Reke in Sušaka in izvajajo, da se je promet na Sušaku v zadnjih letih silno povečal, medtem ko je opaziti na Reki le neznaten porastek. Italijanska vlada je menila, da bodo velika industrijska podjetja izrabila reško svobodno carinsko cono ter na ozemlju, ki uživa carinske predpra-
brez vsakega učinka — Madjar-
anju prometa na Sušaku
vice, osnovala svoje tvornice in podjetja. Nade italijanske vlade se niso izpolnile. Sedaj so se pričeli kompetentni rimski krogi bavili z mislijo, da bi podaljšali rok svobodne carinske cone v Kvarneru še za na-dalj- ih 10 let, ker bi morala sicer Reka popolnoma podleči Sušaku.
Listi ugotavljajo, da je znašal lela 1926 skupni reško-sušaški promet 998.000 ton. Od tega je odpadlo 27 % na Susak. Lani pa je sam Sušak premogel 718.000 ton prometa, medtem, ko je Reka imela le malo več. Potemtakem je od lela 1926 dalje Sušak stalno napredoval, čeprav je Reka dobila razne beneficije.
Zaključek konference Male antante tiska
Prihodnja konferenca se
Bukarešta, 29. aprila. AA. Rador poroča: Konferenca Male antante tiska je končala svoja dela. Po končani konferenci je bil objavljen tale komunike:
Sedma konferenca Male antante tiska v Bukarešti je s popolnim uspehom končala svoje delo. Tudi to pot se je ugotovilo popolno soglasje med zastopniki Male anlan-
bo vršila v Jugoslavi ji
te tiska tako glede političnih smotrov kakor tudi glede profesionalnih ciljev tiska Male antante. V vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, se je pokazalo soglasje in vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Ti sklepi pomenijo napredek v življenju te organizacije. — Prihodnja konferenca Male antante tiska bo v Jugoslaviji.
N j. Vel. kraljica in princi bodo ves maj v Splitu
Split, 29. aprila, k. Mestni občini je bilo javljeno, da pride jutri v četrtek ob pol 8. popoldne v Split z dvornim vlakom Nj. Vel. kraljica Marija s svojimi otroci princi Petrom, Tomislavom da Andrejem. Dalje pride knegiuja Olga s svojima otrokoma Aleksandrom in Nikolo kakor tudi njena sestra Marina. Visoki gostje ostanejo v Splitu ves mesec maj in se nastanijo v pen-zijonatu »Split«. Včeraj je zaradi tega došla v Split tudi četa kraljeve garde.
Danes sestanek romunskega parlamenta
Bukarešta, 29. aprila, n. Politični krogi pričakujejo z velikim zanlmanjm jutrišnji dan. Jutri se namreč sestane parlament. Prav posebej pa še pričakujejo, da bo vlada stavila v parlamentu vprašanje zaupnice. Stališče posameznih strank še niso znana ter jih bodo parlamentarni zastopniki strank zavzeli šele danes na svojih klubskih sejah. Gotovo je edino leto, da bodo liberalci glasovali za vlado. Vlada bo predložila parlamentu nekaj zakonskih načrtov, med njimi načrt zakona o monopolu na sladkor, petrolej in špirit, načrt zakona o štednji in zakonski osnutek o pobijanju nezaposlenosti.
Bukarešta, 29. aprila, n. V Bukarešto je prispela madjarska delegacija, ki Jo vodi bivši minister Gratz. Delegacija ima nalogo pričeti z zastopniki Romunije pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe.
Rim, 29. aprila, n. Današnja »Tribuna« poroča, da bo romunska vlada na mesto dosedanjega polsanika v Rimu knez Ghice, ki je bil imenovan za zunanjega ministra, Imenovala za poslanika v Rimu bivšega državnega podtajnika pri predsedstvu vlade Tilea.
Bukarešta, 29. aprila, d. Rektor kološvarskega vseučilišča profesor Hatzegad je bil imenovan za ministra brez portfelja. On ima nalogo, da se i->»vi s sedmograškimi vprašanji.
Dementi vesti o Hinden-burgovem odstopu
Berlin, 29. aprila. AA. Merodajni krogi izjavljajo, da so vse vesti o bližnji demisiji predsednika Hindenburga neresnične. Hindenburg ni podal o tvojih namerah nobene izjave. Vse vesti o tem so zgolj domnevanja.
Vohunska afera v Marseilleu
Marseille, 29. aprila. A A. Tukajšnja policija se bavi z vohunsko afero, v katere središču stoji inozemec Pohl, ki se je leta 1930. gibal največ po Provenei, najbolj pa v departementu Bouches du Rbone, zlasti okoli letališča v Islresu. Policijska preiskava Je dognala, da je bil Pobi y odnošajib z neko damo, ki so jo večkrat videli v družbi letalskih oficirjev. Pohl je očivjdno začutil, da ga zadnje čase opazuje policija in je nenadoma izginil.
Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madjarsko
Budimpešta, 29. aprila, d. Sekcijski načelnik češkoslovaškega zunanjega urada dr. Friedmann pride 1. maja v Budimpešto, da tam z madjar-skim pooblaščenim ministrom Alfredom Nicklom začne madjarsko-češkoslovaška trgovinska poga JanJa.
Delo propalice Paveliča
Beograd, 29. aprila, o. »Hrvalska«, najstarejši emigrantski list v Ameriki, ki izhaja v Chicagu, je objavil v svoji poslednji Številki pod naslovom »Dr. Pavelič v službi Italije« privatno pismo, ki ga je dobil neki naš človek v Ameriki od svo jega znanca iz Istre in v katerem je o sedanjem delovanju dr. Paveliča rečeno:
»Pred kratkim smo opazili v Opatiji t.rvat-skega propalico dr. Paveliča. Srečal sem ga na potu v spremstvu dveh »službenih«. Čim sem ga opazil ,sem krenil stran, ker me je zaskrbelo, da bi se mi, če bi me opazil, ne zgodilo, kar se je pripetilo že mnogim našim tukajšnjim Istranom. Ne vem, če vi tam veste za njegovo tukajšnje delo. Ne mislim na separatizem, temveč na ono ogabno delo in kampanjo, ki jo vodi tu v Istri in po drugih naših zasužnjenih krajih proti našemu življu. Čim je prispel sem, so takoj zaprli nekaj mojih znancev. Pozneje se je izkazalo, da so jih aretirali na njegovo zautevo. Zapisal sem to, da boste vedeli, kako izgledsjo ti hrvatski spatrijotje«. Oni se ne plašijo niti najpodlejših sredstev: denuncijacije. Danes že ptiči pojo, da hvatske separatiste plačuje in podpira fašistovska Italija v sporazumu z onimi na Dunaju — pristaši Otona Habsburškega. Centrala te kampanje je v rokah bivšega generala Sarkotlča na Dunaju, kjer se zbirajo bivši častniki stare Avstrije, ki prejemajo plače po Sar-kotiču za lo izdajalsko delo proti svoji lastni domovini
Krvavi izgredi na Portugalskem
Liibona, 29. aprila. A A Včeraj so se vršile v mestu velike demonstracije. Policija je streljala in ranila 15 dijakov. Trije demonstranti so hudo ranjeni. Vojaštvo in policija sta aretirali 60 oseb. Demonstracije so vodili vseučilišč-ni dijaki, ki so burno vzklikali proti diktaturi Carmone. Slične demonstracije so se vršile v Oportu in v Bragi, kar dokazuje, da se gibanje proti diktaturi liri Lizbona, 29. aprila. AA. Nadškof v Funclia-lum na Madeiri je posetil mornariškega ministra. da posreduje glede pogojev, pod katerimi bi se uporniki vdali. Mornariški minister je odgovoril, dn pozna vlada samo en pogoj, in to je brezpogojna predaja.
Nemško-avstrijska pogodb, in Madjarska
Budimpešta, 29. aprila, d. Na današnji seji zunanjega odbora poslanske zbornice je zunanji minister grol Karolyi povdarjal vnovič, da bo madjarska vlada napram gospodarskemu načrtu Avstrije in Nemčije, glede katerega ni še vse popolnoma jasno, tudi v naprej stala na stališču čakanja. To pa ne pomeni, da bi se. s posameznimi državami ne vodila neposredna pogajanja, kakor n. pr. z Kalijo in Avstrijo, v ■prihodnjem mesecu z Nemčijo in v najkrajšem casu s Češkoslovaško. Na programu vlade so nadalje pognjanja o koučnoveljavni pogodbi z Romunijo. Ta pogajanju bodo ob obojestranski dobri volji akoro gotovo imela za obe državi ugodne rezultate.
Budimpešta, 29. aprila, n. V svojem ekspo-zeju.o neinš-ko-avstrijskem načrtu carinske zveste je zunanji minister grof Karolyi omenjal tudi ' francoski proti predlog in naglasil, da ta protipredlog madjarski vladi ni znan. Madjarska vlada mora zato v tej stvari počakati, pred-no zavzame končnoveljavno »tališče.
zaiiopniLi nesnšlte hiJudriie!
Ljubljana, 30. aprila. Danes popoldne bo prispela v Ljubljano skupina industrijalcev iz Nemčije, ki so se napotili na večdnevno študijsko potovanje po Jugoslaviji. Včeraj so odpotovali iz Monakovega; na Jesenicah so si ogledali tovarne Kil), preden so se odpeljali v Ljubljano.
Ob 18. uri se bodo gostje sestali z našimi gospodarskimi interesenti v Zbornici za TOL Naši industrijski krogi in kupčijski krogi se bodo mogli pogovoriti neposredno s predstavniki nemške industrije glede morebitnega gospodarskega sodelovanja v bodočnosti.
Potovanje leh nemških gostov po naših trgovskih in industrijskih središčih je, tako kaže, prvi korak k gospodarskemu tesnejšemu zbližan ju med porajajočo in mnogo obetajočo Jugoslavijo in industrijsko izkušeno Nemčijo.
Med izletniki nemških industrijcev v Jugoslavijo so tile gg.: Haas Begeii, lastnik tvornice Johann Keller, Frankfurt a. M., Erich Drcsslcr, solastnik tovarne Vereinigte Stahhverke A. G. Siegen, Heinrich Droste, predsednik industrijskega podjetja v Diisseldorfu, dr. ing. Max Ilcimliaiise, jugoslovanski častni generalni konzul v Berlinu, dr. Heffe, član vodstva tovarne Schminke & Co.. tovarne umetnih barv v Diis-seldorfu, dr. Otto Kaufmana, član vodstva tvrdke Kaufmanu EFOS, tovarne mozaičnih plošč v Niedersedlitzu, Arthur Fritz Koppcl, član tvrdke Paul Brandenburg BSOS Berlin, Ludvig Hanimer, mestni arhitekt v Frankfurtu a. M.,
H.	Rotemiilier, član tvrdke NVintertal A. G., ka-lijska industrija, Kassel, dr. Rosental, župan v Duisburgu, dr. H. K. Hindiek, Bochum, Richard Senger, advokat in član trgovskega razsodišča v Hamburgu, Heinz Szrelein, lastnik kemične tovarne v Diisseldorfu, Brlmrdt Wilich, diplomirani ekonom in član tvrdke RAVI iz Osna-brikka, H. T. AVillucr, ravnatelj tovarne in član tvrdke za izdelavo jekla iz Kassel«. Uazrn imenovanih sodelujejo pri tem izletu en referent nemškega ministrstva za trgovino, dalje tehnični režiser Ha lin iz Diisseldorfa, strokovni referent Albert Keller iz Diisseldorfa, kot predstavnika nemško - jugoslovanskega trgovskega društva, ki se zdaj snuje in ki se bo bavilo z uvozom jugoslovanskih izdelkov v Nemčijo in izvoza nemških izdelkov v Jugoslavijo pa gg. Rosenbauni in Klossc.
Pozdravljamo vse odlične zastopnike nemške industrije v naši sredi in jim želimo, da bi odnesli iz naše domovine v svoje kraje najlepše vtise in pa da bi se na svoje oči prepričali, da smo mlad, razvijajoč se narod, ki bo svoje ogromne prirodne zaklade dvignil s svojo pridno roko v blagostanje vseh, narod z bodočnostjo, ki ima vse pogoje, dn postane velik, ino6u» in bogat.
Dr. lienner novi predsednik avstrijskega parlamenta
Dunaj, 29. aprila, d. Na današnji seji Narodnega sveta je bil pri drugi volitvi izvoljen i* predsednika Narodnega sveta nekdanji »očija-jalno-dciuokratični kailcelar dr. Karel Renner.
Zanj je bilo oddanih 08 glasov socijalnih demokratov, 18 glasov pa je dobil drugi predsednik krščanski socijalec dr. Itameck. Pri prvi volitvi so se socijalno-demokratski glasovi zadinili na dr. Rerinerja, meščanske stranke pa So glasovale za svoje lastne kandidate. S tem so bili glasovi razcepljeni in noben kandidat ni dobil večine. Pri drugi volitvi je večina meščanskih poslancev oddalo prazne glasovnice, le nekateri krščansko-socijalui in heimwehrovski poslanci so glasovali zopel za dr. Ra mečka.
Delavske demonstracije na Španskem
Pariz, 29. aprila. AA. Ilavas poroča iz Seville: Mnogoštevilni brezposelni delavci so se zbrali pred poslopjem mestnega magistrata in zahtevali dela. Po tej demonstraciji je velika povorka krenila po mestnih ulicah. Delavci so demonstrirali proti meščanom, tako da so mnogi trgovci zaprli svoje trgovine, drugi pa so stopili na prag in delili delavcem brano in denar.
Zračni promet Beograd-Dunaj
Zagreb, 29. aprila, k. Prvega maja se otvori zračni potniški promet med Beogradom in Dunajem. Ta promet bodo oskrbovala tri društva in sicer: naše društvo za zračni promet, francoska družba »Gidna« in slednjič družba :«Austru-Flugc, Cena vožnje iz Zagreba do Beograda je 520 Din, iz Zagreba do Gradca 400 Din, iz Grad ca do Dunaja 32') Din in iz Zagreba do Duuaja 720 Din.
Krst s tekočim zrakom
Heidelberg. 29. aprila. A A. Danes se je tu vršila edinstvena svečanost. Krstili so letalo prvič v zgodovini s tekočim zrakom. Rektor univerze je razbil nad letalom steklenico tekočega zruka, nakar je bilo letalo v nekaj trenutkih v gostem oblaku dima.
Hud potres v Rusiji
Pariz, 29. aprila. A A. Iz Moskve poročajo: Hud potres je prizadel Transkaspiško Sovjetsko republiko Nehičevan. Tri oblasti te republike so od potresa precej trpele. Tudi človeške žrtve je polres zahteval, vendar njih število še ni znano.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 29. aprila, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nobene bistvene izpremembe hladnega, spremenljivega vremenskega značaja. Tuinlam kratkotrajen
dež.
Predavan7« profesorja I. I. Lapšina
V soboto 25. in nedeljo 26. t. m. je predaval v Ljubljani kot gost Ruske Matice znani filozof
I.	I. Lapšin, bivši profesor na Peterburški univerzi, ki živi sedaj v Pragi. V prvem predavanju se je odlični gost bavil z filozofijo muzike, v drugem pa z metafiziko Dostojevskega. Na splošno željo tukajšnjih muzikalnih krogov, da bi imel še eno predavanje v okviru Glasbene Matice, je odlični gost podal v ponedeljek 27. t. m. mojstrski razbor umetniškega ustvarjanja Muaorgskega. Na vseh predavanjih je prof. Lapšin pokazal ne samo svoje globoko znanje, ki je enako temeljito v filozofiji kakor v teoriji muzike,in v leposlovju, marveč tudi vse vrline briljantnega in nazornega prednašanja snovi, tako da so njegova predavanja zapustila vsem nepozaben utis in je žel splošno in nedeljeno priznanje mnogoštevilnega in izbranega občinstva. 28. t. ni. je prof. Lapšin odpotoval v Prago. Na kolodvoru so se od njega poslovili predstavniki tukajšnje ruske kolonije in nekateri ljubljanski prijatelji. H koncu izražamo še splošno željo, da bi se odlični gost čim prej vrnil v našo sredo in imel večji ciklus predavanj o muziki, kakor je to že storil letos v Beogradu.
Jubilej narodnega borca
V sredo je slavil v svojem rodnem Velikem Bečkereku sedemdesetletnico življenja eden naj agilnejšili narodnih tribunov in kulturnih delavcev v polpretekli dobi borb za pravice in svobodo svojega naroda, g- dr. Emil G a v r i 1 a. Ne bom obširen. Le v par potezah, z nekaj stavki bi rad naznačil pomen in vrednost in obsežnost slavljenčevega dela skozi dolga desetletja.
G. dr. Gavnila se je pretežno udejstvoval kot publicist in časnikar. Po dovršenih pravnih iu filozofskih študijah v več središčih v inozemstvu je še kot advokatski pripravnik začel v svojem rodnem mestu izdajati časopis »G 1 a s«, ki je bil prvi srbski časopis v teh krajih. Leta 1893. je sprejel uredništvo znane novosadske »Zastave«, kjer je delal predvsem za čim boljše zveze Srbov z drugimi v Avstro-Ogrski zatiranimi slovanskimi narodi. Tako je v tem Času stopil v ožji stik s posameznimi vodilnimi osebnostni med Hrvati iu Čelioslovaki. Mnogo se je boril za cerkveno-prosvetno avtonomijo v krogu Avstro-Ogrske in je v ta namen sklical v Sremske Karlovce v zgodovini znano mitro-politsko zborovahje leta 1894. Dobre zveze je imel tudi z Romuni. Pred nekaj dnevi ga je eden beograjskih časnikarjev nazval celo začetnika Male antante. Leta 1895. je organiziral kongres Srbov, Hrvatov in Romunov v Budimpešti.
Pq t<jj plodonosni periodi dela za Srt>e v današnji Vojvodini, je na prošnjo posameznih prvoborilcev za pravice Bosne in Herceeovine g. dr. Gavrila odšel v Sarajevo, kjer je neumorno in požrtvovalno delal 22 let, vse od 189fl. do 1918. Narodnostni pokret, ki je vsled večnih preganjanj in maltretacij rapidno rastel in zoret v žetev, je v g. Gavrili našel solidnega pomagača in marljivega sotrudnika. Da bi vse klene narodne sile enostransko, usmeril in zedinil, je teta 1905. osnoval prvi politični dnevnik v Sarajevu z naslovom »S r p s k a r i j e č«. Hkrati
pomagal pri prganizatoričnem in prosvetnem delu, ustanavljal čitalnice, denarne zavode z domačim kapitalom itd. Posebej mnogo se je boril za versko-prosvetno avtonomijo Srbov v Bosni in Hercegovini iri tudi sestavil načrt zanjo. Njegovo delo je bilo težko, odgovorno in z Dunaja Pešte črno gledano.
Ko je junija leta 1914. padla zadnja pretveza in se je zamajal ves Balkan in kmalu za njim tudi ostala Evropa, so prišli tudi za g. Gavrila težki dnevi. Obtožili so ga veleizdaje in ga skozi ves vojni čas vlačili iz ene ječe v drugo. Šele leto 1918. mu je dalo svobodo. Na narodnem shodu v Novem Sadu so ga z navdušenjem izbrali za svojega odposlanca.
Po prevratu je bil g. Gavrila nekaj Časa veliki župan Torontalsko-tamiške županije. Zadnji as nianj izstopa v javnih razpravljanjih, pač pa
precej piše. Zanimivo je dejstvo, da je gospod dr. Gavrila še pred enim desetletjem, v dobi najostrejših političnih bojev, predlagal razdeli-
tev naše države na devet upravnih ediuic in na ta način nekako nazrl razvoj naše države in njeno zadnjo upravno delitev ua banovine.
Skrb za brezposelne v Trbovljah
Za ustanovitev narodnega akcijskega odbora v rudarskih revirjih
Na seji starešinstva in finančnega odseka trboveljske občine 25. t. m. je bilo med drugim sklenjeno, da se ustanovi tričlanski odbor, ki bo imel nalogo posredovati vsem v občini se nahajajočim brezposelnim delo. Razen tega pa je bilo sklenjeno, da nakaže tudi občina v brezposelni podporni fond znesek Din 30.000 za podpore brezposelnim rudarjem in družinam. — Oba sklepa pričata, da županstvo skuša s hvalevredno inicijati,vnostjo odstraniti in omiliti bedo med našim delovnim narodom.
Dasiravno pomenita predmetna sklepa precejšen korak v socijalnem pogledu naprej, kajti s tem bo poverjena skrb za brezposelne posebnemu permanentnemu odboru, vendar smo mnenja, da bi se morala ta hvalevredna akcija zasnovati na nekoliko širši podlagi, kajti vsi znaki kažejo, da se socijalna in gospodarska kriza tako kmalu še ne bo polegla. Ali bi ne kazalo v današnjih težkih socijalnih in gospodarskih prilikah osnovati v občini poseben narodni akcijski odbor, ki naj bi podvzemal vse potrebne akcije na merodajnih mestih v vseh vprašanjih, ki so v zvezi s težkim položajem prebivalstva v rudarskih revirjih?
Na čelu te akcije naj bi bil župan, ki bi pri-
Iz mežiške doline
Še ne rešeno vprašanje vojne odškodnine.
Odbor vojnih oškodovancev, oddelek za Koroško v Prevaljah, prav marljivo deluje. Ne mine skoro tedna, da ue bi se odposlala prošnja na eno ali drugo merodajno mesto. Tako je bilo odposlano že nešteto prošenj na razna ministrstva, na g. ministrskega predsednika, na lianako upravo itd. Čeprav te prošnje do danes še niso imele zaželjenega uspeha, smo trdno uverjeni, da bo prebivalstvu povrnjena ona škoda, ki mu je bila povzročena ua Koroškem leta 1919. Kakor smo že poročali, je bila ta škoda takoj po umiku avstrijskih čet ugotovljena in cenjena po »Deželni vladi za Slovenijo« v Ljubljani.
Ko je minulo sedaj že celih 12 let od onih žalostnih dogodkov, si dovoljuje prizadeto prebivalstvo te obmejne pokrajine apelirati na vse merodajne faktorje da po svojih močeh delajo na to, da se izplačilo te škode čimpreje izvede. Uverjeni smo, da bodo merodajni činitelji vpo-števali prošnje vojnih oškodovancev. Po 6. januarju smo uverjeni, da bo tudi za nas na severni meji prišel čas, da dobimo vojno odškodnino izplačano.
Razvoj strelskega sporia r mariborskem okrožju
Maribor, 28. aprila.
V nedeljo 3. maja bodo naše strelske družine zopet redno pričele vaditi. V Mariboru bo otvoritev nove slrelske sezoue izvršena na slovesen način s povorko iz mesta na strelišče v Radvanje in z vojaško godbo. Otvoritve se bodo udeležili tudi številni zastopniki podeželskih strelskih družin.
Strelski šport je bil pri nas do nedavna še skoraj docela nepoznan, toda agilna oblastna strelska družina v Mariboru ga je pod neumornim vodstvom svojega predsednika g. polkovnika Bože Pntnikoviča kmalu popularizirala tudi po deželi. Doslej je ustanovila strelska društva v Hotinji vasi, Dobrovcah in Skokah, Šmarju pri Jelšah, Rušah, Šsmarjeti ua Dravskem polju, Dogošah pri Mariboru, Podovi in Ljubnem ob Savinji. Vsa ta društva so zelo agilna in so nekatera tudi že dosegla prav lepe uspehe.
Da se strelski šport še bolj razširi, pa se pripravlja ustanovitev še novih društev v Kamnici pri Mariboru, Cirkovcah pri Pragerskem, Slovenski Bitsrici, Račah, Framu, Sv. Janžu na Dravskem polju, Ptuju, Ormožu, Središču, Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Sv. Benediktu v Slov. goricah,
tegnil k sodelovanju vse sloje prebivalstva; zastopani naj bi bili trgovci in obrtniki, deiavci in kmetje, nameščenci in posestniki, ne smeli bi pa manjkati tudi zastopniki na teritoriju občine obratujočih podjetij. — K tej velevažni narodni akciji naj se pritegnejo samo resni, preudarni in pametni možje, ki jim je dobrobit našega trpečega naroda res pri srcu. Ta akcija naj bo izrazito narodna, zato naj se že v naprej Izključujejo vsake tej prepotrebni ustanovi tuje tendence. Akcijski odbor bi moral sestaviti točen program svoje akcije, ki naj bi obstojala v prvi vrsti v lokalnih ukrepih, v kolikor se v danih okoliščinah da pomagati prebivalstvu, ki trpi vsled brezposelnosti in manjzapo-slenosti, v drugem redu pa v intervencijah pri vladi, banski upravi in na dragih kompetentnih mestih. — Uverjeni smo, da bi dosegel tak narodni akcijski odbor za prebivalstvo zadovoljive uspehe, ker je evidentno, da združen narod več doseže, nego razkosan In razbit vštevilne nasprotujoče si struje, ki si brezupno prizadevajo pridobiti z uspehi naklonjenost naroda, zato tudi ne dvomimo, da se bo ta prepotrebni narodni akcijski odbor v Trbovljah prav kmalu ustanovil.
Pesnici, Št. liju. Sv. Kungoti, Svečini, Sv. Juriju ob Pesnici, Dravogradu, Slovenjgradcu, Gušta-nju in Prevaljah. Vsa ta nova strelska društva bodo ustnovljena še letos, in sicer večinoma na iniciativo samih kmečkih fantov, ki se zavedajo patriotičnega pomena strelskega športa in koristi, ki jim jih nudi pri odsluženju vojske.
Razen tega si bo mariborska Oblastna strelska družina zgradila Še letos lastno športno strelišče pri Treh ribnikih na ozemlju sedanjega veleposestva baronov Tvvicklov. S tem bo dana vsem Mariborčanom možnost agilnega sodelovanja, posebno pa vežbanja. Kakor omenjeno, je to v prvi vrsti zasluga predsednika g. polkovnika Bože Putnikovida, pa tudi njegovih agilnih sodelavcev gg. kapetana Gabriča, kapetana Jančikoviča, tajnika Reje, odbornika Moravca itd.
Pismo iz Sevnice
Sevnica, 27. aprila.
Že dolga leta smo se borili za najnujnejšo življenjsko potrebščino, za zdravo vodo, katero je mogoče dobiti v Sevnici le s pomočjo vodovoda. To potrebo smo občutili osobito od leta 1918, ko je zraven vojnih žrtev pobrala griža v Sevnici in okolici okrog 600 oseb.
V letu 1920 je odšla komisija, obstoječa iz štirih uglednih odbornikov občine Sevnica pod vodstvom g. Kruleja Ernesta k izvirku v 5 km oddaljeni kraj Brezje in sklenila z lastniki zemljišč pri izvirku pogojno kupno pogodbo. Takratni občinski odbor, obstoječ iz večine okoliških odbornikov, je seveda kupno pogodbo gladko odbil in zadeva vsled tega ui prišla do uresničenja.
Po 6. januarju 1929 je pa nam zasijalo tudi v tem pogledu lepše solnce. Po smrti zaslužnega župana Lamperja je bit imenovan za župana g. K r u 1 e j Ernest, najtrdnejši bojevnik za jugoslovansko idejo, kateremu je grozila med vojnimi viharji radi boja za svobodo smrtna kazen. Takoj po nastopu mesta za župana je pod-vzel zopet akcijo za vodovod, katero je banska uprava vpoštevala in jo tudi podprla.
Te dni je dospelA že prva pošiljka vodovodnih cevi. Na kolodvoru v Sevnici se je zbralo 13 voznikov z liarodnimi zastavicami in okrašenimi vozovi. Však je dobil svojo količino cevi, nakar se je ta krasna povorka pod spremstvom godbe napotila v trg Sevnica, ki je bil ves v zastavah. Vse zbrane tržane je naš vrli župan pozdravil spričo sadu svojega dolgoletnega truda.
Za županom Krulejem je tudi požrtvovalni posestnik A. Strnad v zbranih besedah očrtal borlio za vodovod. Naša požrtvovalna mama g. Verbičev« je s svojimi nastavljenkaini postregla voznike iu spremstvo.
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI
Dram«
Začetek ob 20 uri zvečer.
Četrlek, 30. aprila; »Slehernik*. Predstava v operi. Red D.
Pelek, 1. maja: Zaprto.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 30. aprila: »Slehernike, dramska predstava. Red D.
Petek, 1. maja: Simfonični koncert v Unionski dvorani. Izven.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek, 30. aprila ob 20. uri: »Cirkuška princesa« ato. C. Kuponi.
Petek, 1. maja: Zaprto.
Sobota, 2. maja ob 20. uri: »Odgodena noče. Zadnjič. Cene od Din 12 do 2.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 4. maja ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Gosto vaflje mariborskega gledališča.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefo-va« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.	471
Ljubljana, četrtek, 30. aprila. 11.45 Šolska ura: Otroške narodne pripovedke (Mdderndorfer). 12.15 Plošče (slovenske pe-emi, Singerji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje.
19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Iieya: Klima Severne Amerike. 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Pevski solistični večer ge. Pavle Lovšetove in hčerke Koncert Radio orkestra. 22.30 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, petek, 1. maja. 12.lj5 Plošče (operne arije, ouverture). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester. 19.00 Dr. S. Lapajne: Avtorja' in njihove pravice. 19.30 Dr. Lovro Sušnik; Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura: Materinski dan (Krekova gospodinjska šola). 20.30 Flavta solo s klavirjem. (Flavto igra Slavko Korošec, pri klavirju dr. Švara. 20.15 Radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek. 30. aprila. 10.30 Prenos cerkvene svečanosti in akademije iz Ozalj grada ob proslavi Zrinjskega in Frankopana. 17.00 Jugoslovanska glaaba. 18.30 Novice. 20.r5 Poročila. 20.30 Novice. 22.40 Po tujih postajah.
Zagreb, petek, 1. inaj«. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče-. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 18.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Pesmi: po-je*ta Anita Mitrovič, Theo Hermann (bas) — člana opere v Darmstadtu. 21.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice. 22.40 Plesna glasba.
Beograd, četrtek, 30.. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče.
17.00 Predavanje. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Narodne z dudo. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Poročila. 22.50 Večerni koncert
Beograd, petek. 1. maja. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 šolski Radio. 10.00 Plošče. 17.00 Plošče. 17.30 Koncert.
18.00 Narodne s harmoniko. 19.30 Nemščina.
20.00 Recitacije. 20.30 Violina. 21.10 Vokalni koncert. 22.30 Poročila. 22.50 Jugoslovanski koncert.
Praga, četrtek, 30. aprila. 11.15 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 16.20 Otroška ura. 16.30 Komorna gjasba. 19.05 Prvi maj nekdaj in danes. 19.25 Mandoline. 20.00 Koncert opernega orkestra. 2L00 Orkestralni koncert.
Praga, petek, 1. maja. 7.00 Koncert. 10.30 Promenada po Pragi. 11.00 Matineja. 12.05 Orkestralni koncert. 13.05 Plošče. 45.90 Pesmi.
19.00 Pevski koncert. 20.30 Drama. 21.00 Orkestralni koncert. 22.20 Plošč«.
C«/da
FarnznoF
So man
60
>1 °d pogoji, ki si jih slišal — da! Čemu to vprašanje?«	1
»1-p/mMo	Ti’*	CaryU	nirniral komaj slišno,
mP mllirH S	H®	',,,iSel	- IHJ b0dite h,,di ri:'-
e,	zar“dl	,	eP	—	ker	sem mislil, da ste tako
zelo naklonjeni Lucihji zato, ker imate z njo druge namene za poznejša leta.*
»Druge namene? Ne razumem te.«
Boječi mladenič je v nemirni naglici jecljal: »Mislil sem, mylord	— da	morda — da jo boste sami zasnubili,
ko	dorasle. Saj je	tako očarljivo	lepa;	že večkrat	se je
zgodilo, da je varuh vzel za ženo svojo varovanko.«
Učinek teli besed je bil takšen, da je mladenič prekrasen obmolknil. Farnmor se je opotekel nazaj, kakor •la ga je zadel strel. Obličje mu je prebledelo od gro/e.
».faz, da	bi se	oženil z njo —	jaz?	Vsemogočni	Bog!
Ce	bi vedel,	kaj si	zdaj izrekel!«
Prvič v življenju je Lionet Caryll videl svojega jeklenega strica iz ravnovesja in presenečen je strmel v ocinek svojih besed. Vendar pa je Farmnorova slabost ‘rajala samo trenutek, že v naslednjem hipu se je popolnoma obvladal.
»Tvoja skrb ni utemeljena,« je rekel mirno. »Jaz nisem prijatelj zakona, zadostuje naj ti velika starostna razlika med njo in menoj. Le pošteno izpolni moje pogoje in tedaj born tudi jaz izpolnil svojo obljubo. Zdaj pa pojdi k svoji tovarišici; že dolgo čaka nate. O tej stvari sva se dovolj razgovarjala.«
Caryll je slušal Farnmora in počasi korakal preko trate. Kljub zlatemu upanju, ki mu je od daleč prikimavalo, je bil razburjen in nezadovoljeu. Iz obnašanja svojega slavnega strica je prišel do sklepa, da skriva stric v svojem srcu neko skrivnost, ki mu je on, slabotni mladenič, ne bo nikoli izvabil. Toda tudi Farnmor je bil razburjen. Dolgo časa je še korakal v nočni tišini nemirno gori.in doli. Nečakovo vprašanje ga je navdalo z gro/.o. Roka, ki je bila omadeževana s krvjo njenega očeta, naj stisne njeno v zakonsko zvezo? Njeno nedolžno srce naj počiva na prsih, v katerih se skriva temna skrivnost? On, morilec njenih roditeljev, naj jo pelje k oltarju kot svojo ženo? To se mu je zdelo krvoskrunstvo in odločno je odgnal od sebe to strašno, misel.
Caryllovi pomisleki so bili neutemeljeni. Farnmor je gojil samo za Lucilijo nežne občutke, toda U občutki so bili tudi docela nesebični. Lastni oče bi je ne mogel bolj ljubiti kakor njen varuh in zatajevana bolest, ki jo je nečak zaslutil v hladnem in mirnem stričevem glasu, je imela povsem drugačen vzrok, kakršnega je doumeval Nello. Ta bolest je izhajala iz zavesti, da ni daleč več lisli dan, ko bo moral izročili tujim rokam zapuščino
zvestega, z bridkim kesanjem objokovanega prijatelja, in je ne bo mogel več ščititi.
Ko se je Farnmor vrnil v salon, je našel tam Luctlio samo; na dolgem stolu je napol sedela, napol ležala iu nudila očem ljubko sliko.
Tiho se ji je približal in rekel s prijaznim glasom, s kakršnim ni govoril z nikomer na svetu: »Sanjačka, o čem razmišljaš?«
Smehljajoč ga je pogledala. »Na Vas sem mislila, je odgovorila. »Pomislila sem, kako veliki, silni ste, ker se Vas vsi boje, in vendar ste pri tem tako dobrega srca. In potem sem se spomnila svojega rajnkega očeta, s katerim sta si bila taka prijatelja, da ga še danes niste pozabili.«
Nekaj časa sta molčala. Nato je mlada deklica vnovič začela: »Prosim, povejte mi, lord Cecil, kje in kdaj je umrl?«
»Umrl je v tuji deželi.«
»In ste bili pri njem, ko je umrl?«
»Da.«
»Ali je trpel?«
»Upam, da mu je bil Bog usmiljen.« Pri teh besedah se mu je glas tresel.
»Torej je umrl srečen?«
»Umrl je spravljen v. vsemi, celo s tistimi, ki so mu napravili krivico. Srečen pa ni bil, ker je zapustil tvojo mater, ki je bila ledaj skoraj tako mlada, kakor si li.<
Lucilia je vzdihnila. »Veni,« je rekla, »iu njegova smrt je povzročila njeno.«
Jz Dravshe banovine
<1 Obnovljen telefonski promet Maribor—Kr-uovo. Oti 20. apnila t. 1. je olvorjen telefonski promet Maribor—Krnovo. Pristojbina za navadno govorilno enoto v telefonskih relacijah Cankova—Ratkersburg in Cankova M uredi znaša 16-50 Din.
d Razpisana služba pogodbenega poštarja.
Razpisuje se služba pogodbenega pošlarja pri pošti Sv. Jurij v Slovenskih goricah 111/8. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na Dravsko direkcijo pošle in telegrafa v Ljubljani do 10. maja t. I.
d Poziv Slovenski Krajini. V Soboti hočejo postaviti spomenik vojakom, ki so leta 1918. pri ponesrečenem zavzetju mesta padli. Ob tej priliki simo se akademiki iz Slovenske Krajine v Ljubljani spomnili, da naši možje, ki so v težkih razmerah, ko so nam vladali Madžari, gojili pri nas slovensko narodno zavest im tako pripravljali naše osvobojen je, še nimajo spomenikov. Mogoče bi tli naši zaslužni možje tudi zaslužili kak spomenik in bi bila naša dolžnost, misliti na to? — Prekmurski akademiki.
d XI. Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 30. maja do 8. junija t. 1. je popolnoma zaseden, vsled česar uprava velesejma ne more več prejemati prijav za razstavne prostore v paviljonih. Na razpolago je le še nekaj nepokritega prostora na prostem.
d Prepovedan listi. V spisek prepovedanih listov so pošte vpisale »La Tribuna Illustra-ta«, »Uj olere Naptara«. Ponovno se opozarja, da se prepoved sovjetskih spisov nanaša na vse spiše, ki izvirajo iz Sovjetske Rusije ne glede nato, v katerem jeziku so pisane.
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.	398—3
d Sokol dravinjskega okrožja priredi v nedeljo 3. t. m. pešizlet k agilni četi v Špitalič. Ob 2. uri popoldne se vrši tekma čet; ob 4. uri uprizori četa Špitalič igro »Domen«. Vabljeni so vsi prijatelji Sokola. Če bo skrajno slabo vreme, bo izlet in igra 10. maja ob istem času.
d Prošnja javnim uradom, ustanovam in podjetjem. Osrednja protituberkulozna liga je za letošnje prolituberkulozne dneve izdala propagandne ko Jeke, ki se bodo te dni pričeli razprodajati. Liga bo ko loke dostavila vsem večjimi podjetjem in javnim ustanovam s prošnjo, da bi jih ob priliki protituberkuloznih dni na-lepljali na vse dopise. Ker so koleki namenjeni za zbiranje sredstev za počitniške kolonije otrok in za protituberkulozno akcijo lige, prosimo vse, da odkupijo čim več kolekov in tako materieluo pod pro to dobrodelno gibanje.
Pijte original »CHABESO«. 1114 d Auton Lajovic: t) samospevov. V založbi Glasbene Matice ljubljanske je izšla te dni nova zbirka samospevov, in sicer 9 Lajovičevih samospevov, ki so bili svojčas priobčeni v raznih letnikih glasbene revije Novi Akordi. So to najlepši Lajovčevi samospevi, ki se kaj radi izvajajo na koncertnem odru. Prepričani smo, da je z zbirko ustreženo vsem ljubiteljem našega petja. Cena 40 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah.
d Protitiibcrkulozni dnevi. Od 2. do G. maja letos se prirejajo po vsej državi protituberku* lozni dnevi, ki imajo namen propagande, higienskega pouka o čuvanju pred jetiko in zbiranja sredstev za protituberkulozne akcije. Na področju Dravske banovine se bodo ob teh dneh vršila po nalogu kr. banske uprave poučna predavanja s pomočjo sreskih sanitetnih referentov. Vse šole bodo ob teh dneh posvetile nekaj ur pouka, kako se je varovati pred tuberkulozo. Predavanja bodo priredili tudi zdravniki socialnega zavarovanja. Osrednja pro-lituberkulozna liga je za te dneve izdala posebne propagandne koleke. Vabimo vso javnost, da kupuje le koleke in tako pomaga pri zbiranju sredstev za protituberkulozno gibanje. Z nakupom teh kolekov bo vsak lahko sodeloval aktivno v boju proti jetiki. — Osrednja proli-tuberkulozna liga.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 7038, lemnometer 4-(>, relativna vlaga 90%, smer vetra WS\V, oblačnost 10, dež (3-2). V Mariboru je 1;a zal barometer 701-7, termometer 5-4, relativna vlaga 85%, tiho, oblačnost 10, dež (4*1 mm). Drugod je bilo vetrovno in oblačno. Deževalo je v Zagrebu (2'2 mm), v Sarajevu (101 mm), v Kumboru (3-4 mm), v Splitu (7-2 mm), na Visu (4-2 mm).
Za male prince in princeske
najmodernejši vozički v Kalogl pri
JOSIP KVEDER
Krekov trg 10.
5630
Opazovanja oib 7. uri. Najvišija temperatura je bila v Ljubljani 16-1 (3-4), v Mariboru-13-8 (3-5), v Mostaru 20 2 (9-8), v Zagrebu 18 3 (6-4), v Beogradu 19-4 (7-2), v Sarajevu ,19-2 (5), v Skoplju 20-2 (7-6), v Kumboru 193 (1/2), v Splitu 18-4 (10-6), na Visu 18-8 (10-2). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Gjubljtma
Četrtek, 30. aprila 1931, Katarina. Pravoslavni: 17. aprila, Simeon.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in Ram or na Miklošičevi cesti. *
■ Mnogokratnik davščine. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila mnogokrat nik za mesec marec 1931 na 913 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi. — Mestno načelstvo v Ljubljani.
■ Uradne ure pri sodiščih v Ljubljani so od
I. maja do 30. septembra t. 1. ob delavnikih od 7 30 do 12-30 in od 16. do 18., ob sobotah od 7'30 do 13 30, a ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. — Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani.
■ Župni prednjaški tečaj sokolske župe Ljubljana za vodnike in vodnice naraščaja in dece, ki bi se moral vršiti od 3. do 10. maja, moramo radi obolenja vodnika tečaja preložiti na poznejši čas. Kdaj se bo vršil, bomo pravočasno naznanili. Zdravo! — Župno načelništvo.
■ Na III. simfoničnem koncertu, ki ga priredi gledališka uprava v petek 1. maja, sodeluje v
II. delu koncerta pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča. Matični ženski zbor izvaja tri narodne legende na besedilo iz Štrekljeve zbirke, katero je uglasbil brez dvoma eden najplodovitejšili naših komponistov g. Emil Adamič.
■ Jaroslav Krička: Izkusil java v puščavi. Kantata za soli, zbor in orkester je naslov delu, katerega izvaja jutri na III. simfoničnem koncertu pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske s sodelovanjem solistov (Bernot - Golobova, Milan Jug in Anton Petrovčič) ter s spremljevanjem Orkestralnega društva Glasbene Matice in opernega orkestra. Kantata spada med najnovejša simfonična dela češke literature, je v vsakem pogledu dovršeno umetniško delo, zelo pogostokrat izvajano v domovini, pri nas pa se prvič. Skladatelj je porabil znano besedilo iz sv. pisma, kako je šel Jezus v puščavo, da bi se tam postil 40 dni in 40 noči, a prišel je k njemu izkušnjavec in ga izkušal. Glavno vlogo v lej kantati je določil skladatelj deloma orkestru, deloma pa pevskemu zboru. Solisti nastopajo le vmes po potrebi in v smislu besedila. Podrobna razlaga oziroma kratek uvod v to delo je ti-
skana v koncertu programni knjižici, kjer je tiskano besedilo Izkušnjave in pa besedilo vseh Ireh Adamičev in narodnih legend, ki se tudi izvajajo na tem koncertu. Opozarjamo, da je začetek koncerta točno ob 20. uri. Dvorana Unionska, datum petek 1. majnika. Vstopnice v Matični knjigarni.
■ Dne I. majnika ob 20. uri se prav gotovo vrši III. simfonični koncert gledališke uprave. To sporočamo p. n. občinstvu, ker so nastali nekateri dvomi, češ ali bo koncert 1. maja ali ne z ozirom na to, da so druge proslave lega dne prepovedane.
■ Prva repriza »Slehernika« bo danes. Vipri-zoritev misterija o življenju in smrti bogatina Slehernika je zapuslila občinstvu, ki je v nedeljo napolnilo operno gledališče, izredno globok vtis. Delo bo nedvomno privabilo v gledališče množice religijozno čutečega meščanstva in prebivalstva z dežele. Misterij je spesnil v strogo katoliškem duhu znani katoliški pesnik Hugo Hoffmamusthal, mojstersko ponašil im priredil pa Otom Župančič. Predstavo priporočamo ne le vsem vernikom, temveč tudi onim, ki se hočejo poučiti o poslednjih rečeh. Seveda ludi noben ljubitelj vznesene pesniške besede ne bo zamudil te prireditve, ki »pada nedvomno med najbolj uspele predstave naše drame. Predstava se v rži v opernem gledališču, cene so običajne dramske. Predstava je za red D.
■ Razstava pismenih in risarskih izdelkov obrtno nadaljevalne šole za umetno im oblačilno obrt na Prulah bo 3. maja od 9. do 10. ure. Vabijo se vsi, posebno pa mojstri im pomočniki te strok.	Vodstvo.
■ Stavbiuskini delavcem! Odsek stavbinskih delavcev Narodne strok ovne zveze sklicuje za v nedeljo 3. maja ob 9. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (bolniška blagajna) na Miklošičevi cesti Člansko zborovanje. Odsek vabi vse člane da se sigurno udeležijo tega važnega sestanka, ker se bo na njem poročalo o prvem razgovoru, ki so ga zastopniki organizacije imeli s zastopniki poslo-davcev. Na sestanek smejo člani pripeljati tudi svoje prijatelje-stavbinske delavce.
■ Jahalna prireditev Kola jahačev in vozačev >Prestonastedmik Peter« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 3. maja t. 1. ob 3. urj popoldne na Šladijonu ob Dunajski cesti veliko Jahalno in skakalno konkurenco. Prijavili so se številni jahači in jahačice iz Zagreba in Ljubljane iz oficirskih im civilnih krogov. Skakalo se bo čez različne zapreke do višine in širine 1.-20 m. Poleg tega bo takozvano poslušno skakanje, ki obstoja v toni, da bodo postavljene različne zapreke šele na dan tuni ir a zato, da jih noben'konj poprej ne spozna. Med stakatoo konkurenco se bo vršilo dresurno jahanje, pri katerem bodo udeleženci morali dokazali dresu,ro konjev v koraku, kasu in galopu. Razpisana so lepa darila, lako, da bo prireditev gotovo dobro uspela.
Jz drugih banovin
Strašen samomor v Mostaru
Premožen podjetnik se je polil z bencinom in sc zažgal.
V torek zjutraj je sirena mostarskih gasilcev alarmirala vse prebivalce. Ker je vso noč treskalo in grmelo, so se vsi menili, da je udarila strela v kako poslopje. V resnici se je pa odigrala samo življenjska tragedija dobro stoječega lastnika avto-garaže Elijaša Atijasa. Ta se je v samomorilnem nmenu v kleti svoje hiše polil z bencinom in se zžgal. Obupni klici na pomoč tega nesrečneža so zbudili pozornost sosedov, ki so takoj poklicali gasilce na pomoč. Med tem je neki Atijasov uslužbenec priskočil nesrečniku na pomoč in ga po dolgem naporu z mokrimi rjuhami pogasil. Atijasa so nato odpeljali v bolnico. Gasilci so med tem preprečili, da se požar ni razširil, kajti vneli so se tudi razni predmeti v kleti.
Atijas je bil zadnje čase živčno bolan. Obsedla ga je tudi misel, da ga nekdo vedno preganja. Zaradi tega je obdolžil svoje najboljše prijatelje, da mu strežejo po življenju. Atijas je bil na glasu resnega in solidnega podjetnika in je njegov obupen čin vzbudil zato v Mostaru tem večjo senzacijo.
Lepa razbojnikova sestra, 17-letna Sava
Kako je razbojnik Medič umoril orožnika.
Za razpravo proti razbojniku Mediču vlada v Šibeniku vedno večje zanimanje. Dvorana je dan za dnem polna. Mnogo občinstva pa mora oditi, ker za vse v sodni dvorani ni prostora. Ko so Medina pripeljali zopet v dvorano, je predsednik senata prečital obtožnico, ki ga obtožuje, da je 20. januarja lani po zrelem premisleku v čekič-planini umoril z vojaško puško orožnika Marka Veziča. Obtožnica zahteva za ta zločin smrtno kazen. Mediča so zasliševali nad 2 uri. Izjavil je med drugim, da je prišel tedaj zgodaj zjutraj v bližino svoje rodne hiše. Ker se ni upal v vas, se je skril v očetovo ogrado in je čakal, da bi se mu kdo od njegovih približal. Prišla je zares Medičeva sestra Sava, katero je prosil, naj mu prinese britev. Nato sta se razgovarjala. Medič pravi, da je tedaj opazil v oddaljenosti 8 metrov dva orožnika, ki sta korakala proti njemu. Eden orožnikov je ustrelil na Mediča, pa ga ni zadel. Medič je zbežal in se skril za neki zid. Tedaj se mu je približal orožnik Vezič in nameril puško na Mediča. Razbojnik je bil pa spretnejši in je sprožil prvi ter zadel orožnika v srce. Orožnik je bil na mestu mrtev. Na veliki šolski tabli so sodniki narisali položaj terena, kjer se je zločin izvršil. Medič se je pa izgovarjal, da se ne razume na bele krivulje na tabli in ni hotel pojasniti podrobno, kakšen je bil položaj. Zaslišan
je bil nato orožniški podnarednik Ivankovič, ki je z umorjenim orožnikom napadel razbojnika. Po njegovi izpovedi je bila zaslišana Medičeva sestra Sava, ki je zelo lepo 17-letno kmečko dekle. Ona je bila edina priča tega dogodka. Po zaslišanju je, predno je zapustila dvorano, obstala pri bratu in ga poljubila.
b Največja občina v državi. Ena največjih občin v državi je Ivanec, v kateri so našteli pri zadnjem ljudskem štetju 20.857 prebivalcev. Od zadnjega ljudskega štetja leta 1921. je število prebivalstva naraslo za 2.107 duš.
b Zanimiva ugotovitev zagrebškega kinopod-jetnika. V Zagrebu so imeli te dni podjetniki kinomatografov iz vse države svoj 3. kongres, kateremu je predsedoval zagrebški kinopodjet-nik dr. Aranitzki. Ugotovil je v svojem dolgem govoru, da se kinopodjetnikom v naši državi ne godi tako dobro, kakor si mnogi mislijo. Ugotovil je pa tudi, kar je bolj zanimivo, da so obsojanja vredna filmska podjetja, ki posojajo našim kinopodjetnikom proizvode filmske industrije. Pravi, da nemška in ameriška filmska industrija ni izpolnila nad našega občinstva niti kinopodjetnikov.^ Nemška filmska industrija izvaža k nam zvočne filme, ki so zgolj lokalnega značaja in le redkokdaj je med temi kak dober film. (Tako torej zagrebški kinopodjetnik. V Ljubljani je pa prav vse, kar ima ime zvočni film, najmanj velefilm, če ne še kaj več. Op. ur.)
b Obupen čin umobolnega. Iz Vinkovcev poročajo, da je 221etni umobolni Božo Tešič skočil skozi okno, medtem, ko so ga v prisilnem jopiču peljali z vlakom v Tuzlo. Obležal je ob progi mrtev.
b Prebivalstvo Sarajeva. Po zadnjem popisu prebivalstva ima Sarajevo 72.683 prebivalcev. Od teh je 37.092 žensk in 35.591 moških. — V Višegradu so našteli 4.702 prebivalca. Tudi tu so ženske v večini.
m Samomor mladega mornarja. Na potniški ladji »Crna gora« se je odigrala im Dravi pri Osijeku še nepojasnjena drama. 261etni mornar Mate Maroš si je pognal krogljo iz samokresa v prša. V bolnici so ga operirali in mu rešili življenje. Mladenič noče povedati, zakaj si je hotel vzeti življenje.
I) Zločin vaškega babjeka. V Virovitici so aretirali 521etnega Nikolo Jakovino, ki je s pomočjo svojega sluge hotel umoriti svojo ženo Magdaleno. Magdalena zadnje čase ni živela z možem, čeprav sta imela 7 otrok. Nikola je imel namreč razmerje z neko mlajšo sosedo. Nikola se je pa hotel žene odkrižati in jo je pred dnevi ponoči napadel. Ustrelil je skozi okuo v njeno sobo, pa je k sreči ni zadel. Ženi je skušal dopovedati, da so jo napadli razbojniki. Orožnikom se je možakar zdel sumljiv in so ga prijeli. Po dolgem zasliševanju je priznal, da je hotel ženo umoriti in se polastiti njenega dela premoženja, ker ga je ovirala v njegovem razmerju s sosedo.
Celfe
* Važno za čebelarje. Čebelarji dobijo vse čebelarske potrebščine od blagovnega oddelka Čebelarskega društva tudi pri skladišču Kmetijske družbe v Celju.
* Smrtna kosa. V javni bolnici sta 28. t. m. umrli 18-letna Zidanški Uršula, dninarica iz Loke pri Žuzmu ter 65-letna Kačnik Marija, dninarica iz Kamenče pri Braslovčah.
* Borza dela v Celju išče 2 konjska hlapca, liliipc^v h govedu, J kravarja — Švicarja,
2 kocijaža, 2 poljska delavca, po 1 kovača, kolarja, predilca in kodralea žime, čevljarja, sladoledarja, slikarja, 3 pekovske, 2 kovaška, 2 mizarska ter po 1 podobarskega, sodarskega, čevljarskega, mlinarskega vajenca, 38 kmetskih dekel, 4 poljske delavke, 1 perico, 1 šiviljo perila, 1 Jikarico, 6 hotelskih in gostilniških kuharic, 5 servirk, 2 hotelski sobarici, 2 natakarici, 5 kuharic, 12 služkinj ter 1 šiviljsko vajenko.
* Razprava proti Lavrenčakii in soobtožencem iz okolice Šmarja radi uboja Štuklcca Avgusta, ki se je pričela v torek zjutraj, je bila preložena na poznejši čas, ker so se pojavili novi momenti v obtožbi.
* Hudičev graben, ki so ga plazovi zadnje zime skoraj popolnoma uničili, so člani SPD v Celju temeljito popravili ter zabijali nove kline in potegnili nove vrvi. Ta priljubljena in divje romantična pot je sedaj zopet dostopna.
* Dar rešilnemu društvu. G. dr. Jeger iz Podčetrtka je rešilnemu društvu v znak zahvale za hitri prevoz iz Podčetrtka v celjsko bolnico naklonil 100 Din, za kar se mu društvo javno zahvaljuje.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V
času od 8. do 14. aprila je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 2; Škrlatica v mestu 3, v okolici 1; davica v mestu 3, v okolici t; rdečica v mestu 1, v okolici 1.
* Dva svetovna potnika, eden 8, drugi že 11 let star sta v torek zvečer prispela v Celje, pa ju je policija že na kolodvoru prijela ter drugi dan vrnila staršem iz kraja v okolici Ljubljane.
Maribor
m Prihod češkoslovaških železniških uradnikov. Jutri ob 13*58 prispejo s praškim brzovla-Uvom na tukajšnji glavni kolodvor češkoslovaški železniški uradniki, ki potujejo na poučni izlet po naši državi. Na postaji jih bodo sprejeli našii železniški uradniki in člani JCL. Izletniki potujejo z istim vlakom dalje v Ljubljano, na Bled, itd. Vračali se bodo 16. maja z vlakom, ki pride v Maribor ob 14-45.
m Zadnji dan Trstenjakove razstave. Razstava Trstenjakovih slik iz Srske Lužice bo odprta samo še danes.
m Premestitve. Sl. majem sta premeščena od novomeškega k tukajšnjemu okrožnemu sodišču sodna praktikanta gg. Vladimir Punčuh in Emil P u -r e b e r.
m Sprememba v komi »arija tu Podpornega društva železničarjev. Kraljevska banska uprava je imenovala za člane komisarijata Podpornega društva želez, delavcev in uslužbencev v Mariboru, katerega odbor je bil pred dvema letoma iz raznih vzrokov razpuščen, železniškega uradnika Zavadlava kot predsednika, železniškega uradnika Artiča in železniškega ključavničarja Koresa pa kot svetovalca. Naloga novega komisarijata je obenem, da pripravi prehod k redni upravi podjetja, ki združuje več milijonov premoženja in ki je pred leti kupilo bivši Delavski dom na Ruški cesti.
m Prebivalstvo Sv. Petru. Pri Sv. Petru pod Mariborom so pri sedanjem ljudskem Štetju našteli 1622 prebivalcev, ki so vsi Slovenci Tako je torej Sv. Peter najčistejša slovenska občina v mariborski okolici. Od leta 1921. je prebivalstvo narastlo za 184 duš.
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m Tujsko-prometna konferenca. V sredo zvečer je bila v hotelu Orel tujsko-prometna konferenca, ki jo je »klicala tukajšnja tujsko-prometna zveza. Bansko upravo je zastopal banski svetnik Narte Velikonja, tujsko-prometno zvezo v Ljubljani pa ravnatelj Pintar. Od Mariborčanov so prisostvovali okrajni glavar dr. Hacin, zastopnik mestne občine dr. Veble, zastopnik tujsko-prometne zveze dr.* Senjor, zastopnika zveze gostilničarskih zadrug Zemljič in Petelin, zadružni inšpektor Založnik i. dr. Banskii svetnik Velikonja je v temeljitih izvajanjih orisal pomen tujskega prometa za narodno gospodarstvo in pomen turistične propagande, posebno z razstavami kakršne prirejajo po drugih drža-žavah že več let. Prvii dve takšni razstavi bodo priredili pri nas šele letos v okviru zagrebškega in ljubljanskega velesejma. Banska uprava je pozvala že občine in društva, da pri teh razstavah sodelujejo. Ob koncu konference so prejeli ra-zne konkretne predloge o podvigu tujskega prometa v Mariboru in po deželi.
m Nova trgovina A. Lesjak, Gosposka ul. 11 nudi po najnižji dnevni ceni stalno svežo praženo kavo, čaj mast, riž, olje, moko in vsa druga živila.	1005
m Sprememba v najstarejši brivnici. Josip Ilolzer, ki je izvrševal že od leta 1891. brivsko obrt na Slomškovem trgu, se bo te dni preselil v Avstrijo. Brivnico bo prevzel dosedanji pomočnik Karel Farič.
tn Eksekutor v gledališki garderobi. V torek zvečer je bila ženska garderoba našega gledališča pozorišče izredno zabavnih prizorov. Po predstavi »Kneginje čardaša« se je nenadoma pojavil v garderobi neek pevke, ki je bila še v negližeju, nek tukajšnji odvetnik z eksekutor-jem in hotel zarubili vse njene stvari. Imel pa ni sreče. Najprej so mu igralci sneli klobuk z glave, češ, da se ne spodobi, da bi bil v Thali-jneni hramu pokrit. Nekdo je med tem ugasnil tudi luči in vse igralkino premoženje je nezna-nokam izginilo; ostal je samo prstan, napravljen za oder in seveda nepristen, a odvetnik ni hotel verjeti, da je tako brez vsake cene in ga je — zarubil. Ko je odhajal, so run fjrrt-Vi, pomnoženi z občinstvom, priredili na cesii ovacije. O zanimvem dogodku se je kmalu razvedelo po mestu, v splošno veselost in zabavo.
m Iz gledališča. Danes, v Četrtek se bo ponovila Kalmanovu opereta »Cirkuška princesa« za abonente C io lastnike kuponov. V soboto bo poslednja vprizoritev burke »Odgodena noč« po kinematografskih cenah. V nedeljo popoldne bo mladinska igra »Začarana žaba«, zvečer pa premiera Szinnajeve operete »Kavalir Miško«.
m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče za Maribor in okolico: 10 hlapcev k govedu, 4 hlapce h konjem. 1 čevljarja, 1 krojača za boljše obleke, 1 mizarja, 1 sedlarja, 3 železo-strugarje, 3 monterje, 2 navadna delavca, 1 dimnikarja, več vajencev slaščičarske, pekovske in krojaške obrti. Za Južno Srbijo: 200 zidarjev, 20 polirjev, 80 tesarjev in 60 delavcev za zidarska dela. Za deželo: 1 kmečko gospodinjo, 38 dekel, 3 natakarice, 1 plačilno natakarico. Za Maribor: 1 vzgojiteljico, 25 služkinj, 1 po-strežnico, 1 pletiljo, 1 modistinjo, 12 kuhric, 1 hotelsko kuharico, 1 trgovsko vajenko ter 3 sobarice.
m S sejma za živino. Na sejmu za živino v torek je bilo 542 živali, in sicer 15 konj, 14 bikov, 159 volov, 339 krav in 15 telet. Kupčija je bila srednja, prodalo se je 200 živali, od teh po 7 za Avstrijo in Italijo. Cene: voli. debeli, kg žive teže 5‘50 do 6'50 Din, poldebeli 4'25 do 5, plemenski 5-50 do 0, biki, klavni, 5 do 6, krave, debele klavne, 3-50 do 6, plemenske 4-50 do 5, za klobase 2 do 2’50, mlada živina 5’50 do 6‘50, teleta 9 do 10 Din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 18 do 20 Din kg, II. 14. do 16, meso bikov, krav, telic 9 do 12, teletina I. vrste 22 do 35, II. 12. do 20, svinjina 14 do 25 Din.
m Trg v sredo. Včerajšnji trg je bil bolj slabo založen in obiskan. Krompirja je bilo le četvero voz, lončevine in lesnine ‘2 voza, sena 8, slame pa 1. Perutnine so okoličanke prinesle krog 400 glav. Cene mesu in perutnini se niso spremenile, krompir se je prodajal po l-50 do 1-75 kilogram, letošnji pa po 10 Din, grah v stročju po 14 do 16, italijanska solata po 12 do 14, maslo po 36 do 44 Din, kislo zelje po 4, repa po 2, artičoki po 3 do 5, jajca po 075 do 1-25 eno, jabolka po 10 do 14 Din kg, koruzno lubje po 35 do 40 Din vreča, seno po 150 do 170, slama pa po 60 do 100 Din 100 kg.
^ m Usodna posledica igre. V torek je lOletni Franček Črešnar v Smrečini med igranjem pograbil neko sekiro iu pričel sekati kos lesa. Pri tem mu jq pomagal 21etni bratec Stanko. Fran« ®eku je pa pri udarcu spodletelo, zamahnil je po bratovi roki in mu odsekal sredinec na levi r • ,Ptr°ka so prepeljali v bolnišnico.
m Tatvina kolosa. Antonu Očišniku, slugi Zdravstvenega doma je v torek dopoldne neznanec ukradel izpred glavne pošte na Slomškovem Imno	vredno	kolo	znamke »Nero« štev.
^ ,lvai'u Cviklu, posestniku iz Trčove pa je 'JV®rat ^Rinilo kolo izpred palače okrožnega sodišča. Vendar tat ni imel sreče, kajti opazila in spoznala ga je neka žejiska.
m Nezgoda na trgu. Na Slomškovem trgu se je v torek nenadoma vsled onemoglosti zgrudila na tla 471et»a Marija Lešnikova, bivša kuharica m se pri padcu poškodovala po obrazu. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnišnico
m Aretacije V torek sta bila v Mariboru aretirana: Ludvik Štuhec iz Bolehnecev pri Mali Nedelji, ker ga zasleduje vojaška oblast zaradi pobega in Ivan T. radi pijanosti.
Ptuj
Krajevna protituberkulozna liga v Ptuju sklicuje za. soboto 2. maja ob 8. zvečer v dvorani mestnega magistrata (II. nadstropje) svoj prvi redni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila
0 dosedanjem delovanju in volitev novega od-
1 •r?' Vabljeni vsi člani lige pa tudi vsi ostali,
hočejo sodelovati v tej prepotrebni organi-zaciji.
Mežica
Letošnji občni zbor »Jadranske Straže«, mestni odbor za gornjo mežiško dolino v Mežici je pokazal veliko delavnost in uspeh društva. Izvolil se je naslednji odbor: g. Ryndin Konstantin, predsednik; Kolilenbrand Peter, podpredsednik; Maueliler Franjo, tajnik; Govejšek Tone, blagajnik; odborniki pa gg. inž. Uršič, inž. Baraga, inž. Pirkmaier, Mlakar, Pogorevčnik, Pernuš, Tomše in Logar. Nadzorstveni odbor paa gg. inž. Fettich, Vončina Albin, Sevšek, Ule in Juvan.
Črna. Ljudsko štetje je končano in je pokazalo, da občina prav lepo napreduje, ima namreč 663 oseb prirastka. V občini imamo 1367 'n o škili in 1343 žensk, skupaj torej 2710, leta 1921 pa 2047.
Svatovski avto povozil ©letno deklico
Usodna avtomobilska nesreča v Podbrezju -- Milenka Mihelčič
na mestu mrtva
2*ef©vanje po zvezdz večernicz
^ • 62-K.o je pajek opazil novi plen, je urno opustil svoje delo ter se okrenil proti uusanu, da bi tudi njemu vrgel zanko krog telesa. Ker pa navzgor ni šlo tako lahko kakor navzdol, je zgrešil cilj Da-san je ta trenutek izkoristil, približal se še bolj pajku ter ga z dvema dobro namerjenima streloma ubu. ^ival se je mrtva zvalila po svoji močni mreži na tla. Boj je bil srečno dobojevan.
Na Br^jah je bila danes zjutraj poroka. Poročil se je neki par iz Maribora. Ob 3. uri popoldne so odhajali z Brezja z avtomobilom. V bližini Podbrezja nedaleč od znane gostilne Pavlin se je na ovinku pripetila težka avtomobilska nesreča. Svatovski avto je povozil 6-letno Milenko Mihelčič, doma jz Srednje vasi pri Podnartu. Avto je vozil zelo počasi. Šofer je
dajal znamenja s liupo, toda otrok je po neprevidnosti stekel čez cesto. Avto ga je z blatnikom zadel in povozil. Otrok je bil na mestu mrtev. Odnesli so ga v bližnjo hišo. Družba je nato nadaljevala svojo pot proti Podnartu, tam so se vsi takoj javili pri orožnikih. Nato so se odpeljali dalje proti Kranju in Ljubljani.
Pod voz je padel
Posestnik, ki pri vožnji nima sreče
Kamnik, 29. aprila.
Posestnik I. Ogrinec, vulgo Medved, iz Podgorja pri Kamniku je danes dopoldne peljal po Šutni voz, naložen s hlodi. V voz sta bila vprežena dva vola. Pri Terpincu je krenil po klancu navzdol proti sejmišču, pri tem pa je menda pozabil zavreti voz, ker so jo voli v precejšnjem diru pobrali po klancu. 72-letni mož jih je zaman skušal ustaviti. Z eno roko se je držal ža ročico, z drugo pa je nategoval vajeti. Na mostu čez potok Mlinščico pa je nenadoma padel in zadnje kolo težko naloženega voza mu je šlo čez levo nogo ter mu zdrobilo kost nad gležnjem. Takoj so prihiteli ljudje in ga odnesli k okrožnemu zdravniku dr. Matjašiču, ki mu je nudil prvo pomoč. Posestnik Ogrinec si je pred par leti pri enaki nesreči poškodoval desno roko.
Poskusen samomor
Nesrečna delavčeva žena — Surov napad — Žrtev neprevidnosti
Ljubljana, 29. aprila. 31-letna delavčeva žena Mimi Tomanova iz Kozarjev, občina Dobrova, je v samomorilnem namenu pila lizol. V smrt je hotela radi družinskih razmer. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v splošno bolnico in ji izprali želodec.
23-letni posestnikov sin Jernej Smolnikar iz Raven, občina Ilruševka, se je vračal od maše domov. Med potjo je srečal brate Hočevarje. Med njimi in med Smolnikarjem vlada že delj časa staro sovraštvo. Bratje Hočevarji so napadli Smolnikarja, ga nabili, zadali mu z nožem več ran po životu in ga, ležečega na tleh, še osuvali s čevlji v trebuh. Smolnikarjeve poškodbe so zelo resne.
20-letni godec Albin Rajliard z Jesenic se je vračal zvečer v rožcah na Jesenice. Medpoloma je srečal fante, ki so bili prav tako v rožcah. Vnel se je prepir, ki mu je sledil pretep, v katerem je eden izmed napadalcev prerezal Rajhardu vrat.
12-letni učenec meščanske šole Karol Vavpotič iz Kamnika je s tovariši streljal s puščicami. Med streljanjem ga je iznenada zadel tovariš s puščico v levo oko. Težko ranjenega so prepeljali v splošno bolnico.
Trebnje
Liccncovanje bikov. Pretekli teden se je vršilo v Trebnjem in na Veliki Loki licencovanje bikov. Komisiji je bilo predstavljenih veliko število bikov izredno lepili eksemplarjev, ki so prejeli dopustnice in nagrade.
Prednjaški tečaj v Zagrebu. Razpisan je pred-njaki tečaj za lahko atletiko v Zagrebu. Članstvo okrožja mirenske doline obveščamo, da sprejema prijave okrožni tajnik v Trebnjem.
Ej, tako, za ravbarje. Poročali smo že o brezsrčnem napadu, ki se je dogodil na veliki petek, ko sta bili dve stari ženici napadeni od neznanih storilcev. Storilci so že izsledeni. Obe ženici sta prejeli poziv k zaslišanju. Udeležila se je pa zaslišanja le ena. Nikdar ni bila starka pri sodišču in je bilo to prvič v njenem življenju. Bila je vsa zbegana in je v tej razburjenosti zavila mesto na sodišče v občinsko pisarno, ki se nahaja v istem poslopju. Na navzočega uslužbenca je slavila sledeče vprašanje: »Vi, kje je pa tako, ki je za raubarje.« Na vprašanje koga išče, je pojasnila: »Oh, no, ne morem reč, ej tako, ki je za raubarje.« Navzoči je bil na jasnem, da ženica išče sodišče, posebno ko je pokazala poziv k zaslišanju, in ji je uslužbenec pokazal pot v prvo nadstropje, kjer je nameščeno okrajno sodišče.
April, še vedno rogovili pri nas nestalno aprilsko vreme. Dežuje še vedno. Vmes pada tudi toča. Tudi je nekajkrat treščilo v okolici.
Telovadba. Po novi ureditvi se vrši članska telovadba vsako drugo sredo, in sicer za proste zletne vaje v stari občinski pisarni, vsako drugo sredo pa orodna telovadba v telovadnici na ma-rofu.
Gornjigrad
Načrt Sokolskega doma bo v sobolo in nedeljo razstavljen v izložbi trgovine br. Božiča in br. Žmavca. Z gradnjo se prične v kratkem. — Pevsko društvo »Oljka« iz Celja priredi v nedeljo 3. maja izlet v Gornjigrad in bo ob t«-j priliki koncertiralo ob 15. uri v graščinski dvorani prevzvišenega nadškofa dr. A. B. Jegliča. — V novo ustanovljeni pododbor ZKI) za gornjegrajski srez je Sokolsko društvo delegiralo advokata hr. Sbriroja, Narodna čitalnica pa učitelja g, Tratnika.
Št. Jurij ob južni železnici
Smrt. V ponedeljek 27. I. m. je v CJrobelnem po dolgem bolehanju umrl ugledni gostilničar in posestnik g. Jožef Kinel, eden izmed petih bratov znane šentjurske-rodbine Kinel. Vrlemu možu in uglednemu občanu bodi ohranjen trajen spomin. Žalujočim naše sožalje.
\ rnitev gdč. Kajčeve. Pretekli teden se je vrnila z bolniškega dopusta učiteljica gdč. Veia Kajč, katero smo že težko pogrešali, posebno I.er nas je prod kratkim zapustila njena tovarišica gdč. Marija Zdolškova. Gospodični učiteljici in vestni Sokolici želimo, da bi se_ v naši sredi prav tako dobro počutila kot se je pred odiiodom na zdravljenje in obenem želimo, da jo kot podnaČelnico našega Sokola zopet vidimo v telovadnici, kjer jo že čaka težka naloga, ker nas j. zapustila naša načelnica in mora sedaj vadit: članice načelnik br. Rongnilor. ki je itak že preobložen z delom.
Novo mesto
»Narcisni dan« v korist visokim in plemenitim ciljem našega pomorsko-obranibiiega udru-ženja priredi tukajšnja podružnica »Jadranske Straže« v nedeljo 3. maja. Meščani in okoličani, podprite z malim darom velike namene!
Izlet na Cerovec k svetemu Florjanu napravijo šmihelski gasilci in samaritanke v nedeljo. Iz Šmihela jih spremi godba. Zanimiv bo tudi pogled na lične kroje brhkih samaritank. Izletniki imajo ob desetih dopoldne gori mašo, potem pa je prosta zabava.
Napisne table po okoliških vaseh v novi obliki le počasi nastajajo. Najdejo se še primeri iz davne dobe narodnega suženjstva. Temu izgleda, da bo sedaj konec, šmihel-stopiška občina je dobila te dni predpisane nove vaške table in tako za orijentacijo ne bomo več v zadregi in v drugem oziru tudi ne.
Občinske ceste so ponekod tudi prava sramota za nas. Ljudje se pritožujejo nad njimi, tisti pa, ki jih največ rabijo, se ne zmenijo za njih popravilo in tako je vsak dan slabše. Treba bi bilo misliti tudi na to.
Primer žilave pridnosti, ki javnosti ne sme ostati neznana, najdemo v osebi upokojenega učitelja g. Alojzija Lilije v Šmihelu pri Novem mestu. Sodeluje in z vsemi silami skrbi za prospeh čebelarskega kot tudi sadjarskega društva. Duša je gasilskemu društvu v Šmihelu in tamošnji kmečki prosveti. Največ po njegovi zaslugi se je ustanovil tam Sokol, ki mu je on tudi starosta. Novomeška podružnica »Slov. plan. društva« pa bi brez njega najbrž sploh ne uspevala. Vse hribe in doline, Gorjance in gorice, vse je opremil z markacijami in spet se pripravlja na nov »markacijski pohod«. Možu dela gre javno priznanje in vsa Čast.
Gostilniška zadruga za srez novomeški ima svoj redni letni občni zbor v soboto ob pol dveh popoldne v gostilniških prostorih hotela Win-discher v Kandiji. Dnevni red običajen.
Prireditev PRK meščanske šole. V soboto 25.
1.	m. zvečer je stopila na sokolskem odru prvič pred javnost mladina tukajšnje državne meščanske šole. V nagovoru na občinstvo je najprej g. ravnatelj šole pojasnil pomen meščanskih šoj za narodno izobrazbo. Nato sta sledili deklamaciji. Slednjič je mladina nastopila v otroški tri-dejanki »Vanda« in pokazala pri tem tako siguren in lep nastop na odru, da je žela prav toplo priznanje izbranega občinstva. Med odmori je sviral iz prijaznosti naš vrli sokolski orkester, da je bil ves večer res umetniški užitek za prijatelje mladine. V nedeljo 26. t. m. pop. je mladina ponovila predstavo. Moralni uspeh prireditve je popoln, gmotni zadovoljiv. Vrli mladini in njenemu učiteljstvu pa kličemo le naprej po dosedanji poti.
Člani novomeške čebelarske podružnice dobe po zelo primerni ceni satnice pri g. A. Liliji v Šmihelu. Zaloga ni več velika, zato čebelarji, pohitite!
Kranj
Strelska družina v Kranju priredi v nedeljo 3. maja kot zaključek sobnega streljanja ob 14. uri strelsko tekmo z malokaliberskimi puškami v vrtu hotela »Stara Pošta«. Vabljeni vsi člani in nečlani. Po razdelitvi daril prosta zabava v restavracijskih prostorih. Če bo slabo vreme, se tekma preloži na drugo nedeljo dne 10. maja.
Poljčane
Pešizlet Sokola v Špitalič. Dravinjsko sokolsko okrožje priredi ob lepem vremenu v nedeljo 3. maja pešizlet v zgodovinsko znani kraj Špitalič pri Žičah — znane po Žičkem samostanu. Tz Poljčan se odpeljemo ob 10'50 s Ko-njičanom do Loč, nakar krenemo skupno z ostalimi društvi peš do cilja. Ker je pot iz Špitaliča do Poljčan precej dolga (nad 4 ure), bo za povratek na razpolago avto. Udeležite se tega prvega pešizleta našega okrožja v čim večjem številu! Zdravo!
Slovenska Bistrica
Razstava ročnih izdelkov obeh razredov obrtne nadaljevalne šole, katere zaključek je koncem tega meseca, bo v nedeljo 3. maja v delavnici tukajšnje meščanske šole.
Sokolsko delo. V nedeljo 26. t. m. je imel br. Rizmal Melhijor, ravnatelj tukajšnje meščanske šole, dobro obiskano predavanje za selsko čelo v Šmartnem na Pohorju. Selška četa v Laporju je priredila isti dan lepo uspelo igro. — V nedeljo 3. t. m. bo prvi telovadni nastop sel-ske čete v Vrhlogah, obisk za člane obvezen, po možnosti v krojih. — Tudi naše domače društvo se pripravlja na svoj nastop z vso vehemenco. člani pripravljajo za 9. maja tudi Pe-trovečevo »Ploho«,‘ ki pa bo morala biti najbrže odložena na poznejši čas. V maju bo priredil dalje še naš sokolski orkester koncert, kjer bo sodeloval vijolinist g. Dežele, sodnik v Šmarju pri Jelšah.
Poroka. Poročena sta bila v nedeljo 26. t. m. g. Konrad Toporiš*, krojaški mojster in gdč. Ilasler Rozalija. Čestitamo!
Na Planini še sneg. Kakor smo zvedeli, je zadnje dneve k že ležečemu suegu zapadlo še precej snega. Vendar pa mu je sedaj menda odklenkalo, kakor je videti tudi iz močno narasle Bistrice in drugih potokov.
Občili zbor olepševalnega društva je bil 18. t. m. v restavraciji WaUand in dokaj dobro obiskan. Ugotovilo se je, da je bilo 27.342 Din dohodkov in 21.912 Din izdatkov, torej 5430 Din čistega prihodka. Letos bo društvo organiziralo udeležbo na Tujsko-prometni razstavi in izda propagandno brošuro. Uredilo bo dalje Gradiše v otroško igrališče in podaljšalo kolodvorski drevored.
Zagorje
SPI) Zagorje priredi 1. maja skupen izlet na Sv. Planino, odhod poljuben v skupinah. Vabljeni vsi planinci. — Odbor.
Ljudsko Stelje v občini Ržlše. Občina meri 1875 ha in šteje 275 hišnih številk. Popisovalci so našteli 1093 moških in 1153 ženskih oseb, skupno torej 2246. Najbolj obljudena je davčna občina Loke, ker so tu naseljeni rudarji. Število prebivalstva se je od zadnjega štetja zmanjšalo za 151 ljudi.
Bled
Ne smo središče, ampak tudi kolodvorsko o-kolico je treba lepšati in skrbeti za boljši promet. To nalogo je prevzelo naše prometno in olepševalno društvo. Lani je z mnogimi stroški in trudom napravilo stezo za krasno razgledišče Kukavnlco. Letos je treba postaviti tam uto za zavetje pred dežjem. Klopi manjka kakor tudi markacije na raznih krajih. Sredstev za to ni, Zato pa napravi društvo prihodnjo nedeljo v hotelu »Triglavu« zabavni večer s plesom, da si pomnoži nekoliko svoje dohodke, katerih je zelo potrebno. Vsi prijatelji društva so vabljeni.
Scfeclslvo
Ustanovitev Sokola v Grahovem
V nedeljo 26. t. m. je razprostrl svoja krila Sokol v Grahovem Ustanovila se je sokolska četa sicer ob skromni udeležbi. Da pa bo sokolska četa uspevala, nam jamči predvsem mladina in skoro vsi ugledni možje. Občni zbor, ki ga je vodil brat Mercina, so posetili delegati matičnega društva iz Cerknice bratje: starosta dr. Baričevič, dr. Kraševec in dr. Pušenjak. Vsi, zlasti br. dr. Baričevič je v svojem govoru temeljito pojasnil pomen m bistvo sokolske mlati, kar je na vse zborovalce napravilo zelo ugoden utis. Občni zbor Je potekel v bratski slogi Ui se je izvolil odbor, ki bo predložen župni upravi v potrditev. S telovadbo bo sokolska četa kmalu pričela. Zdravo Sokol čuvar naše zapadne meje!
Ustanovitev sokolske čete v Orlivasi
Na belo nedeljo se je vršil v Orlivasi ustanovni občni zbor kmetske sokolske čete v društvenih prostorih »Društva kmetskih fantov in deklet« ob polnoštevilni udeležbi. Celjsko sokolsko župo so zastopali starosta brat Smert-nik, tajnik brat Čepin in dve sestri, Sokola v Braslovčah pa starosta brat Lušin. Uvodoma j* pozdravil vse navzoče člane in goste starosta brat Ivan Kronovšek ml., ki je tolmačil cilje novoustanovljene sokolske čete, ki bo posvečala glavno skrb vzgoji svojega članstva. Vzgoje je kmetski človek najbolj potreben in sicer vzgoje, ki je bila dosedaj pomanjkljiva in včasih tudi zgrešena. Tudi kmetski človek se mora zavedati, da je istovreden z drugim in se mora tudi zvedati, da ima do države ne le pravice, ampak tudi dolžnosti. Nadalje se bo gojila telovadba, ki je glavni smoter Sokolstva. Župni starosta brat Smertnik je nato podrobno razložil cilje sokolske organizacije in navajal medsebojne odnosaje Sokolov. Občni zbor je pozdravil tudi starosta Sokola v Braslovčah brat Lušin, želeč sokolski četi obilo uspehov.
Nato je bila izvoljena društvena uprava, ki bo predlagana župi v potrditev. Upravo tvorijo: strosta br. Ivan Kronovšek ml., prosvetar br. Josip Jarh, načelnik br. Fran Kolšek, načelnica m tajnica sestra Vera Plaskanova, blagajnik br Ivan Cizej, odborniki bratje Franc Stepišnik, 1' rane Žilnik in sestra Roza Kajtnerjeva. Nadzorni odbor: br. Fran Kronovšek in br. Fr. 'lurk. Prepričani smo, da bo novoustanovljena sokolska Čete mnogo doprinesla pri vzeoii in proevitu Orl e vasi. Zdravo!
Uspešno delovanje Sokola v Škocjanu
Naš Sokol, ki je bil pred kratkim obnovljen, je pričel sedaj v vseh smereh prav agilno delati; vse težkofie, ki so se nam dosedaj stavljale na pot in ovirale vsako smotreno delo, so odpravljene. Odprta natri je ravna pot, mi pa smelo po njej!
V nedeljo 19. t. m. sta prišla k nam odposlanca župe iz Novega mesta br. Splihal in brat Matko. Ob enih popoldne je pričel vaditi telovadce br. šplihal. Udeležilo se jih je lepo število okrog 20 — za prvič naravnost presenetljivo. Pohvalil jih je in izrazil laskavo mnenje, da je materljal povoljen in je pričakovati dobre telovadce. Po telovadbi Je dal našim vaditeljem podrobna navodila za nadaljne delo.
Ob treh je imel župni tajnik br. Matko pomembno predavanje ob številni udeležbi Skoči-Jancev in okoličanov. V nazornih besedah je razložil smernice sokolstva in vodilno idejo. Obravnaval je v glavnem delavnost, vzgojo Sokola kar je posebno povdarjal — da nam bo dal naš sokolski naraščaj zdrave, močne, plemenite, zveste in narodno zavedne može. Naš program sloni na delu, zvestobi in bratstvu! Koder se širi sokolska misel, tam poganjajo značaji krepki in zdravi. Priporočal je fantom vedenje, ki bo vredno Sokola, naj se odvadijo kletve in pijančevanja, naj se izogibljejo pretepov; obenem je ugotovil, da zadnja leta pred novomeškim sodiščem razprave iz naših krajev vse bolj ponehujejo, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo.
Ob 16. se je vršila prva odborova seja našega obnovljenega Sokolskega društva. V glavnem se je razdelilo delo. In sicer: statistika br. Zupeš, matrika br. Globevnik ml. in zdravstveni odsek br. Malešič. Nadalje se je sklenilo, da se bo nekaj članov in članic udeležilo ob nedeljah telovadbe pri župi v Novem mestu, da se tako lahko prične potem z redno telovadbo. Sklene se nadalje, da se bo vršila redna telovadba za sedaj le ob nedeljah, za člane in članice. Nekaj članov pa bo redno telovadilo tudi med tednom, da se bodo drugi oddaljenejši lažje učili in sicer naj bi redno vadili Skočijanci: br. H. Pungerčič, ml., br. Janko Malešič, br. Lojze Zupet, br. Peter Durjava in br. Prane Mole.
Sokoli — škocijanci, glave pokonci, pustite kapetiče, napredek in osveta, to naša bo osveta!
Gospodarstvo in tehnika krompirjevih
nasadov
Karavni predpogoji go valed izrazite aklimati-s.icije krompirja precej Širokogrudni. Vendar ljubi krompir bolj vlaino-hladno, kakor toplo-vlažno klimo, podnebje torej kakršno je baš v pretežni večini po naših krajih. Gomolj uspeva najbolje v rahli in dobro prezračeni zemlji. Težka ilovnata zemljišča, kljub skrbni negi, ne prinašajo dobrih prinosov. Saj vemo iz prakse, da pri takih zemljiščih običajno zadostuje močan naliv poleti, ki nekako hermetično zapre gornjo zemeljsko plast in s tem ogroža ves pridelek.
Razni poskusi Bins>wagerja so soglasno dokazali važnost zrahljane zemlje za uspevanje krompirjevih nasadov. Ta priznani agronom je nesporno ugotovil, da se večina koreuinskih vlaken nahaja redno 50 cm pod površino gornje zemeljske plasti, ter da segajo glavne in stranske koreninice do l m v globino. Razmeroma maia potrošnja vode pomaga krompirju, da tudi večjo vročino v posameznih časovnih razdobjih prilično dobro prestane. Važnejša, kakor množina padavin pa je njena pravilna razdelitev. Vodna potrošnja poznega krompirja je v mesecu maju in tudi juniju malenkostna. Padavine v juliju in avgtislu pa so za dobro letino odločilnega pomena. V tem se križajo tudi interesi žitnega poljedelca z interesi obdelovalca krompirja.
Pripomniti pa je treba, da ne veljajo vsa pravila za vse vrste krompirja. Največ pažnjo moramo posvečati dognanju, katere vrste so za določeno podnebje najbolj primerne. Tu morajo v prvi vrsti govoriti razne preizkuševalne postaje, kakor tudi dobro preizkušena načela, ki so si jih osvojile poljedelske institucije in sre-ski poljedelski referenti. Kakor se vrši z veliko
vnemo danes hvalevredna selekcija sadnih sort v posameznih okrajih, tako bo moralo selekci-joniranje postopoma poseči tudi po vseh drugih poljedelskih in sploh kmetijskih panogah.
Aklimatizacija krompirja k vlažno-hladneinu podnebju je pripomogla, da sega pridelovanje krompirja danes tudi v višinske doline in omogoča alpskemu prebivalstvu preskrbo a tem važnim, neobhodno potrebnim živilom. Naraščajoča nadmorska višina obdelovalnih krajev povzroča razmeroma malenkostno oslabljenje donosa. To dejstvo dovoljuje našemu gorskemu prebivalstvu santopreskrbo, ne da bi rentabilnost donosa igrala kako pomembnejšo vlotr . Lastni pridelek krompirja je eno najvažne ih vprašanj našega malega kmeta in kajžaija.
Svoječasno siuo v »Jugoslovanu« naglasili, da je tudi pri krompirju potreba oistega semena odločilnega pomena za dober in zdrav pridelek. V to svrho je potrebno seveda, da se vrste krompirja kolikor mogoče omejijo. Pri tem pa ne smemo iti predaleč. Vsako gospodarstvo mora v splošnem saditi troje vrst krompirja, zgodnjo vrsto, srednjo in pozno. To je potrebno iz gospodarskih ozirov ker pomeni tak postopanje razdelitev rizika na več enot. Če iz raznih vremenskih neprilik zadovoljivo ne obrodi ena vrsta, bodo gotovo obrodile ostale in nasprotno. S tem smo izločili iz gospodarstva vse špekulativne momente in se zavarovali za sigurno preskrbo. Drugače je seveda z onimi sadeži, ki so namenjeni kupčiji. Tu je v prvi vrsti odločilen trgovsk moment, ki pa gotovo vpliva tudi na ostale sorte, tako da niti tu nismo povsem navezani samo na eno sorto.
Gospodarske vesii
XMcdnarodnost XI. velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija t. I. najlepše dokazuje pregled razstavljalcev. Najraznovrst-nejše blago po tovarniških cenah razstavi na prostoru 40.000 m* skoraj 800 tovarn, od teh ena tretjina iz inozemstva Ln sicer iz Anglije, Avstrije, Belgije, Brazilije, CSR, Danske, Francije, Finske, Grčije, Nizozemske, Italije, Litve, Nemčije, Madjarske, Poljske, švedske, Švice in Severe Amerike. Legitimacije, ki upravičujejo do polo vre ne vožnje na železnici, veljajo Din 80'— in se dobe pri denarnih zavodih, zastopnikih, trgovskih organizacijah. Potniku itd. tu direktno od velesejmskega urada.
X Denarni zavodi, ki se niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk ljubljanskega velesejma, pa jih žele prevzeli v prodajo za XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 30. maja do 8. junija t. 1. naj to spor oče uradu velesejma v Ljubljani.
X Društva, organizacije itd., ki imajo za'letošnjo pomlad predvidene svoje kongrese m slične prireditve, prosi uprava ^ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnjega XI. velesejma od 80. maja do 8. junija. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost pri upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
Borzna poročila
dne 29. aprila 1931.
Devizna tržišča Ljubljana. 29. aprila. Amsterdam 22'86, Berlin 18-530—13-560, Bruselj 7-9135. Budimpešta 9-9124, Curih 1093-80-1096-80, Dunaj 7'9861 do 8-0161, London 276-57, Newyork 50-65—56-85, Pariz 222-27, Praga 108—168-80, Trst 297-58 do 297-73.
Zagreb, 29. aprila. Amsterdam 22*83—22*89, Dunaj 708-61—801-61, Berlin 13-53—13-56, Bruselj 791"35 bl„ Budimpešta 980-74—992-74, London 276-17—276-97, Milai) 29662—298-62, New-york ček 5665—56-85, Pariz 222-27 bi., Praga 168-168-80, Zurich 1093-80—1096-80.
Beograd, 29. aprila. Berlin 13-53—13-56, Bruselj 798-61—792-61. Budimpešta 980-74—992-74, London 276-17-276-97, Milan 296-58—298-58, Newyork 56-65—56-85, Pariz 221-27—223-27. Praga 168—168-80, Zurich 1093-80—1096-80, Stockholm 16"3596—16'3896.
Dunaj, 29. aprila. Amsterdam 285-54, Atene 9215, Beograd 12*4063, Berlin 169*117. Bruselj 98*81, Budimpešta 123*88, Bukarešta 4*2280, London 34-556, Madrid 74*60, Milan 37*21, Newyork 710*50, Pariz 27*76, Praga 21*045. Sofija 5*147, Stockholm 190*30. Kopenhagen 190;10, Varšava 79*61, Curih 136*88.
Curih, 29. apr. Beograd 9*1310, Pariz 20*2937, London 25-2462, Newyork 519-075, Bruselj 72-25, Milan 27*1825, Madrid 53*90, Amsterdam 208-70, Berlin 123-64, Dunaj 73*07, Sofija 3-76, Praga Varšava 58-175, Budimpešta 90-525.
Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 29. aprila. Drž. papirji: 1% inv. pos. 88—88-50 (88), voj. škoda ar. 425-50—426 (425—426), kasa 426—426-50, jun. 416—426-50, 4% agr. obv. 51-50-52-50. 7% Bler 83-83*25 (82*75—83*50). 8% Bler 93—93*50 (92*75—93), 7% pos. hipot. b. 84-25—85 (84-87), Beglučki 67-75 —68. — Banke: Hrvatska 50—60, Pra-štediona 925—930, Union 174—176 .Jugo 73—74, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 67 d.. Narodna banka 7825—7950, Srbska 186—190. — Industrija: Sečerana Osijek 294—300, Trboveljska 305—312, Slavonija 200 d., Vevče 128 d. — /.emaljska 140—144, Nar. šum. 25 d.. Gutt-mann 128—132, Slareks 37 —38, Danica 85. Isis 45—50, Dubrovačka 350— 380, Jadranska plovid-ba 525 d., Oceanija 175—198.
Beograd, 29. aprila. 1% inv. pos. 89, 7% Bler 83—83*50, 8% Bler 94, 7% pos. liip. b. 85-25 do 8V75. 4% agr. obv. 51—52. voj. škoda 426-50 do 427*50, uit. maja 427, uit. junija 427-25, uit. avg. 427-25, Narodna banka 7820.
Dunaj, 29. aprila. Bankverein 1605, Kreditni zavod 45*50, Dunav-Sava-Adria 13*85, Prioritete 89*15, Levkam 3.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 29. aprila. 7% Blaire 81-75—82-75. Newyork, ‘29. aprila. 8% Blaire 92—92*50, 7% Blaire 81*50—82, 7% pos. Drž. hip. banke 83-50—84.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet: 1 vag. koruze.
Novi Sad, 29. apr. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 16 vagonov, koruza 20, moka 4, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 29. aprila. Tendenca: slabša, pšenica: ustaljena; promet: miren. Pšenica: maj 15-38—15-48 (15-45—15-46), junij 15-10—15-35 (15*33—15-34). llž: maj 13-70—13-75). Koruza: maj 13-33—13-45 (1343—13-44), julij 13*66 do
13-78 (13-72—13-74), trans, maj 10-70-10-80 (10-75—10-80).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 2 vagona oglja.
Spevi
Zagrebški glasovi o gostovanju Gradjan-skega v Ljubljani.
Ljubljana. 29. aprila.
Poraz Gradjanskega po Iliriji je vzbudil v Zagrebu veliko govorjenja in komentiranja, kar je našlo svoj odmev v dnevnem časopisju.
Ponedeljske izdaje so prinesle kratka poročila, v naslednjih dneh pa komentar ln razmotriva-nja za predstoječe liga tekme. Vsi časopisi soglasno priznavajo zasluženo zmago Ilirije in podčrtavajo, da je le sreča rešila Gradjanskega od še večjega poraza. V tem sta li edina »Jutranji tlis* in »Novosti«. Slednje prinašajo pod velikim naslovom »Opomena zagrebačkim klu-bovlma pred liga-utakmtee«.
»Ali je Ilirija zaslužila zmago 2:0 in ali je rezultat realen? Nikakor ne! Srešen in Mihel-.čič sta rešila Gradjanskega in nista dovolila, da se ponovi tragedija iz 1927, ko je Ilirija petkrat stre sla mrežo »purgarjev« in jih elemen-tirala iz tekmovanja za državno prvenstvo.«
H koncu pravi poročilo: »V splošnem moramo pribiti, da je nogomet v Ljubljani napredoval in da predstavljata danes Ilirija in Primorje dva solidna elana, ki sta zmožna zelo častno zastopati ljubljanski šport v skorajšnjih liginih tekmah. Oba kluba imata mladi in požrtvovalni moštvi, ki se do onemoglosti borita za barve svojega kluba. Vse zagrebške klube čaka v Ljubljani težka dolžnost in se more vsako, tudi najmanjše podcenjevanje težko maščevati. Primer Gradjanskega naj Jim bo memento.«
Otvoritev kolesarske sezone na Gorenjskem.
Agilna kolesarska sekcija SK »Bratstva« na Jesenicah je priredila v nedeljo, dne 26. t. m. zelo uspešno otvoritveno dirko na progi Jesenice -Lesce in obratno. Najboljši čas dneva je dosegel g. Ivan Gregorič (SK Disk, Domžale) v juniorski skupini, prevozivši progo 35 km v 1 url 2 min. 17 sek., kar odgovarja povprečni brzinl 30 km 400 m na uro.
V glavni skupini je startalo 5 vozačev z na slednjimi rezultati: 1. Rozman Štefan, Perun, Maribor, 1:2:52; 2. Jager Josip, Velo-bataljon, 1:2:52*2;	3.	Valant Ivan, Motokoles. Ilirija
1:2:52*4; 4. Poličar Franc, SK Bratstvo 1:2:52*6; 5. Zgur Aleks. ASK Primorje, Ljubljana 1:4:7.
Moderna električna svetilna telesa
v nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lainpione etc.)
iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira
ELEKTROIIDUSTRIIA D. D
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13
Telefon interurban 2314	983
V skupini juniorjev je startalo 9 vozačev: 1. Sušnik Stanko, Zagorje o. S. 1:5:23; 3. Bertoncelj Ivan, ASK Primorje 1:6:32; 4. Grabec Iv., Gregorčič Ivan, SK Disk, Domžale 1:2:17; 2. ASK Primorje 1:8:46; 5. Kuhar Franc, SK Disk 1:9:23; 6. Lenček Ivan, SK Disk 1:10:37.
Razne vesti.
ASK Primorje — lahkoatletska sekcija, javlja svojim članom, da se vrše treningi na igrišču vsak ponedeljek, sredo in soboto od 3. ure naprej; Za one, ki so zaposleni v uradih, od 6. ure naprej in v nedeljo dopoldne. ASK Primorje vabi vse one, ki se zanimajo za lahkoatletiko, naj sc vpišejo v njegovo sekcijo, ki uživa sloves ene najboljših v državi in je bilo nanovo opremljeno z orodjem in opremo.
BSK v Carigradu. BSK je igral v torek pred velikim številom gledalcev svojo orvo tekmo v Carigradu s klubom Bšiktaš. Rezultat I t (01'. BSK je i, ral zelo lobro.
RAZPIS
lahkoatletskega narodnega mitinga, ki ga priredi SK Ilirija dne 17. maja t. 1. ob 1430 na lastnem igrišča ob Celovški cesti v Ljubljani s sledečim programom: 1. tek 100 m; 2. met krogle; 3. tek 1500 m; 4. skok v višino za juniorje:
5.	skok v višino za seniorje: 6. tek 100 m za uniorje; 7. met diska; 8. tek 400 m; 9. skok s palico; 10. tek 1000 m za juniorje; 11. skok v daljavo; 12. met kopja; 13. tek 5000 m; 11. štafeta 4 + 100 ra; 15. pripravljalne vaje.
Tekal išče je dolgo 386 m in ima dva nedvig-njena zavoja ter je posuto z ugaslimi ogorki.
Prijave s prijavnino Din 5 za osebo in Din 10 za moštvo štafete naj se pošljejo na naslov:
prof. Čop, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Poslednji rok prijave je 10. maj do 12. ure opoldan. Prvi trije v vsaki disciplini kakor tudi moštva štaiete prejmejo i kolajne.
Tekmovanje se viši po pravilniku J. L. A. S.
SK Ilirija.
g
URE ZA BIRNO
nudi najcenejše
•VAH PAKIŽ
Ljubljana
Pred Škofijo štev. 15
« d^lUakliCIfCl'
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih stik v 4 urah.	986
lz|
ava
Podpisani tem potom izjavljam, da nisem nikdar mislil pri razgovoru v vlaku dne 28. aprila 1931 glede montiranja vodomera po tukajSnjem inštalaterju, da bi pri tem zaslužil katerikoli občinskih funkcijonarjev, najmanj pa gosp. župan Vodošek Gustav ali pa načelnik upravnega odbora gosp. Pavlin Vinko. Izjavljam ponovno, da nisem imel namena žaliti omenjena gospoda kakor tudi ne celokupnega občinskega odbora. Trbovlje, dne 28. aprila 1931.
Anion Medvešek, Trbovlje
Človek ne velja nič
če se ne zna sam uveljaviti. Tudi svoje zunanjosti ne sme zanemarjati. Pred vsem ne sme nositi čevljev z izhojenimi petami.
PALMA podpetnlki so zato tudi tako priljubljeni v vseh kulturnih državah, ker so elegantni in trajnejši od kožnih pet.
Ne radi luksusa, temveč iz< ozirov prevdarnosti in varčnosti se nosijo čevlji samo s
PALMA
gumijastimi podpetiiiki! Domači produkt
K!
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zveziia“
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Llubllann
7G2
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468
•ajceneje ln v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljublfana, Židovska ulica ln Stari trg
Sveže, najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne Dr. O. IMO-
COLI-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
324
Kdlor
hoče elegantno oblečen biti, naj se zglasi pri
Gombocu
Maribor
Tattenbachova ul. 14
Telelon 2059
X Premog suha drva
PogatiJli, Bohoričev* ulica 5
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela
A. KOS
Ljubljana, Mestni trg št. 25 (nasproti magistrata).	io<)4
Pianini!
Pianini! Pianini!
Iz Uerlina je došel potnik tovarne klavirjev in . pripeljal s seboj 3 pianine za reklamo, ki jih proda želo poceni. Pianini so s pravim angleškim mehanizmom. — Vprašati v hotelu »Slon«.	1145)
Lepo
stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin, v vili ob južni železnici, opremljeno ali prazno, z lepim vrtom, se odda v najem. Primerno tudi za letovišče. Natančnejše v upravi.	1153
Zahvala
Oh priliki nenadomestljive izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše predobro nepozabne mamice, stare mamice, tete in tašče gospe
Fani Golli roju Hafner
vdova davžnega upravitelja
se zahvaljujemo vsem, ki so nam z izrazi iskrenega sočutja in sožalja nudili utehe v težkih urah, nadalje vsem mnogobrojnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili blagopokojnico na njeni poslednji poti ter ji darovali številne vence in krasno cvetje.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1931.
Žalujoči ostfali
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
IV.	No 5696/45.	1106—3—2
Izpraznjene in razpoložljive učiteljske službe na osnovnih šolah Dravske banovine.
Na osnovnih šolah Dravske banovine so izpraznjene in na razpolago naslednje učiteljske službe, ki prihajajo v smislu § 97. zakona o narodnih šolah v poštev za razpored učiteljstva po prošnjah:
SREZ BREŽICE.
Globoko: ena služba za učitelja.
Kapele: ena služba za učitelja.
Pišece: služba šolskega upravitelja in ena služba za učitelja.
Jevnica: služba šolskega upravitelja in ena služba za učitelja.
Blanca: ena služba za učiteljico.
SREZ CELJE.
Celje: mesto, deška osnovna šola: ena služba učitelja.
Braslovče: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico.
Dobrna: ena služba za učitelja.
Griže: ena služba za učitelja.
Kalobje: ena služba za učitelja.
Letuš: služba šolskega upravitelja. ■Liboje: služba šolskega uparvitelja.
Jjotte: služba šolskega upravitelja.
SREZ C A BAR.
Ni služb na razpolago.
SREZ DOLNJA LENDAVA.
Ontiha; ena služba za učiteljico. Dokleiovje. služba šolskega upravitelja. Dolga vas: ena služba za učiteljico. Gaberje: ena služba za učiteljico.
Ivanci; služba šolskega upravitelja.
Gornji Lnkofi: ena služba za učitelja ali za učiteljico.
Kobilje: služba šolskega upravitelja. Odranci: ena služba za učitelja.
Pjnce: ena služba za učiteljico.
Turnišče: ena služba za učitelja.
SREZ GORNJI GRAD.
Bočna: ena služba za učiteljico.
Gornji grad: ena služba za učiteljico. Ljubno: ena služba za učiteljico.
SREZ KAMNIK.
Krašnja: ena služba za učiteljico.
SREZ KOČEVJE.
Itorov«:: služba šolskega upravitelja, »fthorji: ena služba učitelja-upra vitel ja. Krvava peč: služba šolskega upravitelja ali šolske upraviteljice.
Ribnica, deška osnovna šola: ena služba za učitelja.
Ribnica, dekliška osnovna šola: dve službi za učiteljici.
Dvorska vas: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico (primerno za zakonski učiteljski par).
Velike Lašče: ena služba za učitelja. Trava: služba šolskega upravitelja.
SREZ KONJICE.
Cadram: dve službi za učiteljici.
Konjice*, dekliška osnovna šola; služba Šolske upraviteljice.
Sv. Kunigunda: ena služba za učiteljico Pmhova: ena služba za učiteljico.
Špitalič: ena služba za učiteljico. Tepanje; ena služba za učiteljico. Vitanje: ena služba za učiteljico.
SREZ KRANJ.
Poljane nad Škofjo Loko: ena služba za učitelja.
Kranj: ena služba za učitelja.
Selca nad Škofjo Ix>ko: služba šolskega upravitelja in ena služba za učitelja.
SREZ KRŠKO.
Kostanjevica: ena služba za učitelja. Krško; ena služba za učitelja-Radeče pri Zidanem mostu: služba šol Bkega upravitelja.
Bošta.nj ob Savi: ena služba za učitelja. Cerklje ob Krki: ena služba za učiteljico. Črneča vas: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico (primerno za zakonski učiteljski par).
Dobovi: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico (primerno za za konski učiteljski par).
Sv. Križ pri Kostanjevici: ena služba za učitelja.
Sv. Jurij pod Kumom: ena služba za uči-*ttljak
Vcliljf Podlog: služba šolskega upravitelja.
Zantcško: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico (primerno za zakonski učiteljski par).
SREZ LAŠKO.
Laško: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico.
Trbovlje : deška osnovna šola: dve službi za tirilelja.
SltliZ LITIJA.
Dole pri Litiji: ena služba za učiteljico. Toplice pri Zagorju: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico.
Znojile: služba za učitelja-upravitelja ali za učiteljico-upraviteljico.
SR KZ LJ L’ BLJ ANAM ESTO. Ljubljana: VI. deška osnovna šola: ena služba učitelja.
SREZ LJUBLJANA-OKOLICA.
Horjul: služba za šolskega upravitelja. Vrhnika: ena služba za učiteljico. Šmarje-Sap: služba šolskega upravitelja.
SREZ LJUTOMER.
Cezanjevei: služba šolskega upravitelja. Ljutomer: ena služba za učitelja.
Radenci: dve službi za učiteljici.
Siogovci: ena služba za učitelja (za razred z nemškim učnim jezikom).
SREZ LOGATEC.
Žiri: ena služba za učitelja.
Stari trg pri Rakeku: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico.
Dolnji Logatec: ena služba za učitelja.
SR KZ MARIBOR DESNI BREG.
Makole: ena služba za učitelja ali za učiteljico.
Sv. Martin na Pohorju: ena služba za učiteljico.
Devica Marija v Brezju: ena služba za učiteljico.
Zgornja Polskava: ena služba za učiteljico.
SREZ MARIBOR LEVI BREG. Maribor III.: deška osnovna šola: ena služba za učitelja.
Maribor: 11. dekliška osnovna šola: ena služba za učiteljico.
Sv. Ana v Slov. goricah: ena služba za učiteljico.
Sv. Jurij ob Pesnici: ena služba za učitelja ali za učiteljico.
Sv. Jurij v Slov. goricah: dve službi za učitelja ali za učiteljici.
Maribor: pomožna šola: služba upravitelja.
Sv. Marjeta ob Pesnici: ena služba za učitelja ali za učiteljico.
SREZ MURSKA SOBOTA.
Cankova: ena služba za učitelja.
Dolnji Slaveči: služba šolskega upravitelja.
Domanjšcvci: služba šolskega upravite-]ia- .v.
Fikšinci: služba šolskega upravitelja. Gederovei: služba šolskega upravitelja. Grlinci: ena služba za učiteljico.
Krog: služba šolskega upravitelja. Mačkovci: služba šolskega upravitelja. Murska Sobota: ena služba za učitelja in dve službi za učiteljici.
Sv. Jurij v Prekmurju: ena služba za učitelja.
Tišina: dve službi za učitelja.
Trdkova: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico (primerno za zakonski učiteljski par).
SREZ NOVO MESTO.
Podstenice: služba učitelja-upravitelja. Sela pri llinjah: služba učitelja-upravitelja.
Dolnja Topla Reber: služba učitelja-upravitelja.
SREZ PREVALJE.
Kapla: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico.
Marenbcrg-trg: ena služba za učiteljico. Mežica: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico.
Sv. Ožbald: služba šolskega upravitelja ToMi vrh: služba šolskega upravitelja. Muta: služba šolskega upravitelja. Vuhred: služba šolskega upravitelja. Vuzenica: ena služba za učitelja.
SREZ PTUJ.
Sv. Andraž v Slov. goricah: ena služba za učiteljico.
Ptuj-okolica: deška osnovna šola, ena služba za učitelja.
Sv. Urban pri Ptuju: ena služba i» uči tel ja ali učiteljico.
SREZ RADOVLJICA.
Kropa: ena služba za učiteljico.
Nomenj: služba šolskega upravitelja.
SREZ SLOVENJGItADEC.
Sv. Andraž pri Velenju: ena služba za učitelja.
Št. lij pri Velenju: ena služba za učite ljico.
Razbor: služba učitelja-upravitelja. Šmartno pri Slovenjgradcu: ena služba
za učiteljico.
Slovenjgradec: ena služba za učitelja in ena za učiteljico.
Šoštanj: dve službi za učitelja.
Velenje: ena služba za učiteljico.
SREZ ŠMARJE PRI JELŠAH.
liozjc: ena služba za učitelja.
Lemberg: ena služba za učiteljico.-
Pilštanj: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico.
V smislu naredbe ministrstva prosvete, izdane pod O. Br. 23296 z dne 23. marca 1931. (tuur. okrožnica IV. No. 5G96/1 z dne . aprila 1931.) sestavljene in opremljene prošnje, kolkovane s kolkom za Din 5-—, morajo biti predložene semkaj po sreskih načelstvih
najkesneje do 15. maja 1931.
Kolek Din 20-— za rešitev se bo zahteval naknadno, po eventualnem imenovanju prosilcev.
Resneje došle prošnje se ne bodo upoštevale.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1931.
*
111.	No. 4011/1.	1124
Razglas
glede dodeljevanja zemlje kolonistom in dobrovoljcem v Južni Srbiji.
Ker se zopet množe urgence onih agrarnih interesentov, ki jim doslej ni bila dodeljena agrarna zemlja v Južni Srbiji, razglaša vrhovni poverjenik agrarne reforme v Skoplju pod br. 4400 z dne 6. marca 1931. sledeče:
Agrarna zemlja se bo v tekočem letu dajala strogo po redu, kakor so bile vložene zadevne prošnje. V tem letu se bodo ešile prošnje, ki so bile vložene v letih 1919., 1920., 1921., 1922., 1923. in 1924.
Nihče naj ne prihaja osebno radi dodelitve zemlje v Južno Srbijo, preden ne bo od oblasti pozvan, ker si s lem napravlja samo nepotrebne stroške in izgublja čas. Na noben način ne bo mogel s svojo prisotnostjo povzročiti hitrejše rešitve svoje prošnje.
Interesenti, ki prosijo za zemljo kot do-brovoljci-borci, naj poskrbe, da dobijo do-brovoljska uverenja po čl. 19. pravilnika (Službene novine br. 69/XXIV od 26. marca 1930.), ker stara uverenja niso več veljavna.
Vsi uradi, ki imajo eventualno še stare prošnje, naj jih takoj z overovljenimi podatki pošljejo vrhovnemu poverjeniku agrarne reforme v Skoplju.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. aprila 1931.
Razne objave
Štev. 63/1.	*	1150
Vabilo
na spomladansko plenarno seasedanje plenuma sreskega kmetijskega odbora, ki se bo vršilo v soboto, dne 2. maja 1931 ob devetih dopoldne na sreskem načelstvu, soba št. 1.
Dnevni red:
1. Otvoritev zasedanja, ugotovitev sklepčnosti.
2. Čitanje zapisnika rednega zasedanja od 23. aprila 1930.
3. Predsedniško poročilo.
4. Letno poročilo sreskega kmetijskega referenta.
5. Proračun za leto 1931.
6. Pismeni predlogi članov.
7. Slučajnosti.
Morebitne pismene predloge morejo člani vročiti najkesneje do sobote dne 2. maja ob sedmih zjutraj predsedniku ali sreske-mu referentu.
Murska Sobota, dne 22. aprila 1931.
Ing. Wenko, s. r., Jan. Titan, s. r., sreski kmetijski referent. predsednik.
*
1154
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II. razreda drž. realne gimnazije v Ptuju za Šolsko leto 1924/1925 na ime: Gorišek Boris, rodom iz Št. Lenarta v Slov. goricah.
Proglašam ga za neveljavno.
Ljubljana, dne 29. aprila 1931.
Gorišek Boris, s. r.
*
1131
Objava.
Izgubil sem maturitetno izpričevalo o višjem tečajnem izpitu drž. gimnazije v Kranju na ime: Bergelj Franc, rodom iz Vrbe na Gorenjskem.
Proglašam ga za neveljano.	6
Bergelj Frane, s. r.
*
1126
Objava.
Izgubil sem letno izpričevalo 111. razreda državne realne gimnazije v Celju, izdano v jeseni 1925/26, ter ga proglašam za neveljavno.
Miran Pečar s. r.
•gg
Štev. 8236/1*	1127
Objava.
Izgubil sem potni list, glaseč se na ime Tkalec Matija, izstavljen pri sresikem poglavarju v Dolnji Lendavi pod štev. 4180/1, Reg. pod 641 dne 3. junija 1930. Proglašam ga za neveljavnega.
Tkalee Matija e. r., Beltinci.
*
1151
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo, vozno dopustilo, izdano od sreskega poglavarstva v Celju leta 1924. na ime Likar Cvetko, Celje.
Proglašam jo za neveljavno.
Likar Cvetko, s. r., Celje.
Računski zaključek
Tovarne verig d. d. v Lescah za leto 1930.
Aktiva.	čista	bilanca	k	31.	dcccrabru	1930.	Pasiva.
1.	Blagajna in dobroimetje pri PoStni hranilnici .... 2.	Dolžniki	 3.	Stavbe in zemljišča . . . 4.	Stroji in električne naprave 5.	Inventar	 6.	Zaloga surovin, polizdelkov in izdelkov	 7.	Tehnične obratne potreb- ščine 		Din 138.097 16 1,379.021-86 1,094.242-15 401.641-46 76.314-09 2,324.161-38 133.(507-83	1.	Delniška glavnica .... 2.	Rezervni sklad	 3.	Upniki	 4.	Prenos dobička iz leta 1929 . 2.075‘61 5.	Dobiček v letu 1930 .... 177.83091	Din 2,500.000-— 514.609 10 2,352.500-29 179.906-62
			
	6,546.976-91		5,546.976-91
			
S knjigami primerjali in v soglasju našli:
”• Nadzorstveni svet:
Rihard Schwinger, 1. r.	Dr.	Jože	ltasaj,	I.	r.
Josip Globočnik, 1. r.
Debet.
Kredit.
	Din		Din
1. Plače in mezde	 ‘2. Davki in pristojbine . . . 3.	Obresti in provizije . . . 4.	Odpisi na strojih, premični- nah in nepremičninah . 5.	Upravni stroški	 6.	Prenos dobička iz leta 1929 7.	Čisti dobiček v letu 19H0 .	1,780.918-34 169.348*43 289.329-40 293 753-48 1,092.361-96 2.075-61 177.830 91	1.	Brutto prebitek	 2.	Prenos dobička iz leta 1929	3,793.642-62 2.075-61
	3,795.618-13		8,795.618 13
		l	
S knjigami primerjali in v soglasju našli:
Nadzorstveni svet:
Rihard Schwinger, 1. r.	Dr. Joie Basaj, I. r.
Josip Globočnik, 1. r.
Objava.
Glasom sklepa IX. rednega občnega zbora z dne 16. aprila 1931 bo izplačevala Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu za leto 1930
6% dividendo, to je Din G — po delnici za kupone št. 9, ki se bo vnovčeval počenši s 17. aprilom 1931.
Kupone bo vnovčevala Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodar-tka banka v Ljubljani.
V Lescah pri Bledu, dne 16. aprila 1931.
Upravni svet.
£. drl. ilcmarqae:	79
ž»©f naEaj
Roman
(Copyright by M. Feature Syndicale.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedmi.)
Pokonci nas je doslej držalo to, da smo bili skupaj. Tudi zdaj v šoli smo bili še tovariši, ki so spadali skupaj. Zdaj se je pa začelo tudi to rahljati. Odločitev prihaja. Izpiti so bili signal začetka in ločitve. Dolgo časa so nam bile vsem skupne skrbi in veselje, življenje in smrt. Zdaj pa naj bo vsak sam zase postavljen pred goro bodočnosti, skozi katero se bo moral prekopati. Vsak sam zase.
Zapuščeni smo bili in smo zapuščali. Zdaj, ko se poslavljamo tudi od tistega, kar nam je bilo vsem skupno, zdaj ne preostaja vsakemu izmed nas nič drugega ko golo življenje. Nič več in nič manj. Kaj zdaj?
V.
Previdno sem se plazil dalje. Počasi, centimeter za centimetrom. Solnce žge po rumenih pobočjih, bodičevje cvete, zrak je soparen in tih, na horicontu vise privezani baloni in zastavicam podobni oblaki. Pred mojo jekleno čelado se majejo rdeči listi maku.
Prav rahlo, komaj slišno kopanje se čuje iz druge strani, tam izza grmovja. Potem je zopet vse mirno, čakal sem in prisluškoval. Po steblu kamilice pred menoj se je plazil hrošč z zeleno zlatimi perutmi. S tipalnicami je tipal po zobčastih peresih
cvetke. Zopet je zavel rahel šum po zraku. Izza grmovja se je pokazal rob čelade. Pod njim čelo, svetle oči, ostro zarezane ustnice — izpraševajoče so se ozirale oči po pokrajini ter se ustavile nad belim blokom papirja in nad par svinčniki za risanje. Mož je risal brez slutnje pastel tam iz daljave in temno bukev v trepetajočem ozračju.
Potegnil sem k sebi ročno granato. Precej dolgo je trajalo, dokler je ležala pri meni. Z levico sem jo odtrgal in štel brezslišno. Potem sem jo zalučal v plitkem loku proti grmovju robidja. Hitro sem podr-čal nazaj v svojo luknjo, stisnil telo ob tla, obraz v travo in odprl usta.
Prasket eksplozije je trgal zrak, drobci granate so frčali; zategel, od strahu divji krik se je dvignil. V roki sem držal drugo granato ter kukal skozi špranjo v kritju. Anglež je ležal prosto na polju, goleni je imel odtrgane, kri je bruhala iz ran, za njim so se vlekle zavojce ko posamezni ovoji; ležal je na trebuhu in vesljal z rokami po travi, usta je imel široko odprta in je kričal.
Prekopicnil se je ter me zagledal. Takrat se je oprl na roke in se vzpel ko morski pes. Kričal je nadme in krvavel, krvavel — Rdeči obraz je postajal plavkast, začel je lesti skupaj in pogled se je lomil; končno so bile oči in usta samo še črne votline izora-nega obraza, ki se je začel nagibati na zemljo, klecnil in se zgrudil v grmičevje kamilic.
Plazil sem se proč in se hotel doplaziti do naših jarkov. Toda še enkrat sem se ozrl in zagledal — da je mrtvec zopet oživel. Vzpel se je, kot da bi se hotel
spustiti za menoj v tek — Potegnil sem drugo ročno granato in mu jo zalučal nasproti. Padla je meten poleg njega, se zatrkljala in obležala — jaz sem štel,
štel zakaj se ne razleti? — Mrtvec stoji in se
reži, jaz pa sem vrgel še eno granato — tudi ta ja odpovedala —- zdaj je napravil oni tam že par korakov, s svojimi štrclji je tekel, se režal in stegoval roke za menoj — vrgel sem zadnjo granato — padla mu je na prsi, toda kar odpihnil jo je — takrat sem skočil pokonci, da bi zbežal, toda noge so mi odpovedale, kolena so mi postala mehka ,ro surovo maslo; neskončno počasi sem vlekel noge za seboj, ki so bile ko na tla prilepljene; vlekel sem se in se poganjal naprej, že sem slišal sopihanje zasledovalca, z rokami sem trgal svoje udajajoče se noge — toda od zadaj so se na mojemu tilniku sklepale roke, me potiskale nazaj, k tlom. Mrtvec je klečal na mojih prsih, zagrabil je iz trave zavoj ce, ki so se vlekle za njim, ovil mi jih je krog vratu in se hehetal: »Zdaj prideš tl na vrsto —« Obrnil sem obraz proč, napel vse mišice, se vrgel na desno, da bi se ubranil zadrge — takrat sem pa zagledal ob strani, v žični oviri tri Francoze, ki so se vzpenjali in se majali ko punčke za otroke. Pokimavali so z glavami, ploskali s svojimi iztegnjenimi rokami — potisk, dušeča bolečina v grlu, mrtvec me je vlekel naprej proti bregu'jame za apno, valil me je noter, — lesketanje bajonetov in režeči se zobje so me zabodli v oči, izgubil sem ravnotežje ter se poizkušal trdno oprijeti, oni pa je začel sekati z bajonetom po mojih prstih. Polzel sem, padal, kričal, padal brezkončno, kričal, tolkel, kričal —
Današnji Kreinlj
Bivši 8ov\jeteki diplomat Dmitrijevski je objavil v berlinskih Časopisih nekaj prav zanimivih podatkov o Kremlju in o današnjem življenju v bivši canski prestolici. Med drugim piše:
»Tu se je začela Rusija. Tu so nekdaj care-vali mogočni carji brez vsakega stika z ljudstvom za debelimi im mogočnimi zidovi. Ljudem so se kazali samo o svečanih prilikah, oblečeni v dragocene obleke. Tu se je rodil Peter Veliki, odkoder j« prodiral dalje na zapad do Baltiškega morja, kjer je ustanovil novo pre stolico in novo državo. Danes pa tukaj gospodari in dela sovjetska vlada.
Za visokimi kremeljskimi zidovi se razprostirajo trgi. ulice, sitara in nova poslopja, samostani, muzej in vojašnice. To je mesto v mestu. Vse to je tukaj nakopičeno na malem prostoru.
V Kremlju sianujejo danes skoro vsi člani Sovjetske vlade in vsi prvaki komunistične stranke. Poleg njih pa stanujejo tu tudi razni »invalidi« komunistične stranke, razna »dvorska« služinčad in pa bivše žene in prijateljice mogočnih dostojanstvenikov. Kdor stanuje v Kremlju, ta sipada v »boljšo družbo« in uživa vsakovrstne privilegije. Vsi pa, ki tu pre<bivajo, imajo prostorna stanovanja in se jim ni tireba stiskati kakor drugim ljudem na ozkem prostoru. Če pa kdo umrje, se začne ljuita borba zanijegovo stanovanje; o teh borbah odločuje navadno sam Stalin.
Ljudje v Kremi ju žive kakor je živela nekdaj gospoda. Oni imajo svoje zaloge živeža, imajo svojo velikansko obednico, svojo pekarijo, svojo brivnico, svojo bolnišnico in lekarno. Tako živi Kremi 1 j tudi še danes svoje lastno življenje. Niti v Moskvi in še manj na deželi nihče pravzaprav ne v<5, kako se v Kremlju živi. V Kremlju pa vedo vse .
Nobena vlada na svetiu ne skrbi tako zelo za oserbno varnost svojih člamov 'im ni taka odrezana od ljudi kakor prebivalci Kremlja. Kremlj je danes silno dobro oborožena trdnjava. Na zidovih pa tudii na drugih mestih je vse polno najmodernejšega orožja, stražo pa ne mirujejo nikdar. Vhodov v Kremlj je dosti, odprti pa so samo štirje: dva za pešce, dva pa za avtomobile. Ponoči pa so odprta le dvojna vrata. Brez posebnega dovoljenja pa ne more nihče iz Kremlja ven. Stalna dovoljenja za vhod im odhod iimaijo samo tisti, ki v Kremlju stanujejo.
V notranjosti Kremlja je poseben prostor za najmodernejše avtomobile, s katerimi se vozijo najviišji predstavniki sovjetske vlade. Okoli tega prostora pa so igrališča za otroke kremeljskih prebivalcev im sprehajališča za kremeljsko služinčad in za vojake.
Za varnost prebivalcev Kremlja pa skrbi še poseben oddelek sovjetske tajne policije.
Za kaj izdajajo Angleži svoj denar
»Eeonomic Journal« objavlja zanimivo statistiko o tem, za kaj vse izdajajo Angleži svoj denar. List je izračunal na podlagi vseh mogočih podatkov, da znašajo povprečni letni dohodki prebivalstva v Angliji 4188 milijonov funtov ali 1156 milijard dinarjev. Od te velikanske s v ote porabijo Angleži na leto za brano 20-1 odstotka, na stanovanju 12-3 odstotka, za obleko 10-4 odstotka, za direktne davke 9 odstotkov, za pijačo 7'4 odstotka, za potovanje 5-7
Največja nogometna tekma v Angliji
Vojvoda Gloucester, tretji sin angleškega kralja, čestita zmagovitemu moštvu.
Prvi nebotičnik na Dunaju
Na Dunaju še nimajo nebotičnikov v pravem pomenu besede, ker je to preprečeval dosedaj veljavni stavbeni red. V najnovejšem času pa so dovolili tudi zgradbo nebotičnikov in tako bodo v dunajski »Herrengasse« začeli zidati v kratke.1 i ) nadstropij visoko poslopje. Doslej •io imele najvišje stavbe na Dunaju komaj po 7 nadstropij.
Denar v čevlju
Kakor poročajo z Berlina, je dni žena nekega rokodelca dala beraču par ponošenih čevljev svojega moža, ne da bi bila vedela, da hrani mož v čevljih svoje prihranke. Beraču pa čevlji oči vidno niso bili prav tn zato jih je prodal najibližjemu čevljarju za malenkosten denar. Mojster e pa kmalu nato bral v časopisih, da e nekdo skril v svojih čevljih 1500 mark. Poštenjak je takoj pogledal stare čevlje, ki jih je bil pred par dnevi kupil, in je res našel med podiplalii zataknjen denar. Mož se je takoj javil na policiji in prejšnji lastnik čevljev jo dobil ves svoj denar nazaj.
Ženske nore
Te dni je prišla lt nekemu zdravniku v Budimpešti ženska, ki je takoj po svojem vstopu v zdravnikovo sobo odložila svoj kožuh in se postavila pred zdravnika — brez druge obleke! Ženska je zahtevala od zdravnika morfij in druga mamila in je zagrozila zdravniku, da bo takoj odprla okno in klicala na pomoč, češ da jo hoče 7/1 ravni k zlorabiti, če ji ne zapiše zahtevanega recepta. Zdravnik se je res vstrašil te grožnjo in je ženski vbrizgnil porcijo morfija. Ta dogodek se je ponavljal pri ve K zdravnikih, dokler ee ni našel energičen zdravnik, ki se ženskih groženj ni vstrašil im je poklical takoj tele foni črno policijo na pomoč, čim je ženska vstopila v njegovo sobo, ter jo dal odpeljati v zapor.
odstotka, za tobak 2'8 odstotka, za zabave in šport 2 odstotka, za verske namene 1 odstotek, za čtivo 09 odstotka, za razne malenkosti 3'G odstotka, v hranilnice znosijo 9-5 odstotka, za r-azne druge izdatke pa porabijo 4*4 odstotke.
Ljudje splošno mislijo, da porabijo Angleži mnogo denarja le za jed, pijačo in zabavo; statistik« pa kaže, da to ne drži. Zapijejo Angleži res precej, skoraj eno desetino svojih dohodkov, toda pri tem je treba pomisliti, da giro od tega denarja zaradi visokega davka na alkoholne pijače prav lep del v državno blagajno.
Papež zapušča Vatikan
Papež je 24, aprila drugič zapustil Vatikan, odkar je sklenil pogodbo z italijansko vlado, da posveti novi sedež organizacije za razširjanje vere. __________________________________________________
Praznoverni Nemci
Iz občine VVittau je dobila neka nemška Knjigarna sledeče pismo:
V nekem koledarju, ki ste ga vi izdali leta 1926., sem bral, da imabi vi v zaloga razne »tajne« knjige. Nas mučijo čarovnice in naša živina gine. Zato vas prosim, da mi pošljete v vašem koledarju omenjene tajne knjige, ampak sauno take, ki so za preganjanje čarovnic.«
To je »kultura« dvajsetega stoletja I
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnck. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani
Novi nemški poslanik na Dunaju
Novi nemški poslanik na Dunaju dr. R i e tli (v ospredju na levi strani) izroča predsedniku
avstrijske republike svoje poverilnice.
30-Ietnica prve gorske
železnice 90. maja 1901. so izročili prometu prvo gorsko železnico med Draždani in predmestjem Loschwitz.