Murska Sobota, 16. avgust 2007, leto LIX, št. 33, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra srpan kar ne skuha, tudi ^mavec ne prekuha. Krizno vodenje ni več potrebno Boruta Meha je po petih letih na predsedniškem mestu zamenjal Aleš Kumperščak -Nova uprava bo poslovno konsolidacijo vodila kot podjetniški in socialni projekt Stanka Vauda Benčevič, oblikovalka oblačil in tekstilij ter kostumografka Cela Slovenija je koruzna Ustili krc STR. 7 । Cms,Tga ht^t^cka reži-k^anšijan Vreme Sprva bo sončoo in vroče, se bodi plohe ii Čestitamo ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom uredništvo str. 14 - Praznik Marijinega vnebovzetja ali velika maša Turniška božjepotna cerkev razglašena za škofijsko romarsko središče Na »prouško« (proščenje) k Mariji pod logom v Turnišče str. 2 - Voda iz Plndže brezhibna, šulinska vrtina ostane zaprta Petvalentna oblika arzena iz geoloških podlag Po enem tednu konec delitve brezplačne vode v plastenkah -Lapajne ne ve, kako so se izmuznili podatki iz še neobjavljenega poročila str. 6 - Lendavska občina načrtno uničuje komarje Preparat je razvrščen med nenevarne Največja poraba biocidnih izdelkovjevPomurju Pisano Durovski ni več trener Nafte Po katastrofalnem porazu Nafte proti Domžalam bodo v naslednjih dneh poiskali novega trenerja, do takrat pa treninge vodi dosedanji pomočnik in legenda pomurskega nogometa Štefan Skaper NAROČNIK AKTUALNO 16, avgust 2007 - WJf '1 Komentar Voda iz Pindže brezhibna, šulinska vrtina ostane zaprta (Samo)zavedajoči se priključitvenega praznovanja Tokratni zapis ob prazničnem dnevu Prekmurja sem sklenil oblikovati kot preprost razmislek na temo naše percepcije in dejanskega zavedanja praznika. Od mnogih možnih rdečih niti sta mi v teh dneh dve še posebej pri srcu Kaj in koliko sploh vemo o tedanjih usodnih dogodkih ter življenjskih razmerah prekmurskega človeka in kako se nas praznik konkretno dotika, slehernega med nami? Pa tega seveda'ne nameravam zapisati povsem v sti- lu prizadetih krikov in trkanja na srca ali na abstraktno kolektivno vest, kot se je pridušal von Hoffmannstahlov Slehernik. Razmišljam na osnovi konkretnih vprašanj. Kaj vemo o prevratu in priključitvi leta 1919? Morda tisto, kar smo zvedeli iz ust starejših sorodnikov, sosedov... ali kar so/niso nas naučili v šoli? Včerajšnji (ponedeljkov, 13. 7.!) pogovor z zgodovinarjem mag. Francem Čušem na Murskem valu, ki sem ga poslušal od prve do zadnje besede, me, jasno, ni pustil ravnodušnega. Že kmalu me je zasrbela roka in segla po telefonskem aparatu, da bi se v živo oglasil ter pohvalil tako idejo murskovalovcev kot tudi razlago mojega stanovskega kolega, očitno podkovanega v teh stvareh. A sem raje le poslušal. Nato pa seje oglasila starejša poslušalka iz Sobote in ga vprašala, če mu je kaj znanega o odhodu okoli 20 Prekmurcev, ki-so preplavali reko Muro, da bi na desnem bregu povedali, kako so za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji in se za to želijo tudi boriti, in kje je o tem, O njih kaj zapisanega, saj jaz nič ne vem, a je eden od njih bil moj oče...« Vprašanje je kolega očitno presenetilo in izvil seje s kratkim razmislekom o slabi raziskanosti dogajanj, o neobveščenosti itd. Sam dogodek - gre nedvomno za umik Jožefa Godine in njegovih tovarišev soborcev čez Muro 24. decembra 1918 pred madžarsko vojsko, kije odpihnila Jurišiča in avanturiste iz tedaj pravkar zasedenega Medmurja, ki so hoteli kar z levo roko mimogrede »osvoboditi« še Prekmurje - je le eden v dolgi vrsti podobnih zasukov v pokrajini tistega časa. Meni pa je dalo kar nekaj misliti o razsežnostih (ne)poznavanja. Hči aktivnega udeleženca dogodkov ne zna poiskati, »kje je kaj napisano«. Zadostovalo pa bi obiskati najbližjo knjigarno ali novo soboško knjižnico in povprašati. Takoj bi ji pokazali knjigo Naše Prekmurje (Pomurska založba, Murska Sobota, 1999), obsežen zbornik tekstov Matije Slaviča, enega najzaslužnejših za danes slovensko Prekmurje, kjer na kar več mestih »piše« o dogodku. Koliko izvodov knjige je bilo prodanih v samem Prekmurju? Drug nivo prav te razsežnosti je umeščenost priključitvenih let v naš, predvsem v pokrajinski izobraževalni sistem, saj z njim dobimo ali ne dobimo sploh osnovne informacije, kako smo Prekmurci-postali jugoslovanski in slovenski državljani. Kot po pravilu se seveda »pozabi« omeniti dejstvo, kako je s prekmurskimi Madžari in kako pravzaprav so oni postali prav to. Zato štejem radijcem in kolegu v dobro, da so v okviru te teme spregovorili tudi o regionalizaciji in dilemah okoli nje v zvezi s preteklostjo. Vsem skupaj, predvsem pa prekmurski mladini, želim, da bi spoznanja o razlogih prazničnega dne sprejemali neprisiljeno in vsaj s kančkom resničnega zanimanja za svoj prostor Na gornje hočem navezati naslednja vprašanja: Kdo bo v naslednjih dneh na okno hiše ali na • blok izobesil slovensko zastavo? Ali se to sploh splača za nek nov praznični dan, ob tem še ne dela prost? Koliko slovenskih državnih zastav pa je bilo v zadnjem letu kupljenih v Prekmurju, točneje od lanskega lepega avgustovskega popoldneva ter večera v Beltincih, ko smo lahko videli in slišali kardinala in predsednika vlade? Oziro ma od praznovanja 80-letnice priključitve z najvišjimi govorniki, predsednikom države in predsednikom državnega zbora 1999? Recimo takole -586 zastav! Sem zadel? Ne? Pa pri vseh teh novih ogromnih nakupovalnih centrih - mimogrede, a je v njih danes možno kupiti slovensko zastavo, takole, za praznik združitve Prekmurcev z matičnim narodom? Koliko pa stane? Namreč njegova obeleži-tev in (samozavedanje pri slehernem izmed nas. Doc. dr. Andrej Hozjan, zgodovinar, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru fHT« lnii|i: huWr ra hhmintrtd. d., M. Sobota Petvalentna oblika arzena iz geoloških podlag Po enem tednu konec delitve brezplačne vode v plastenkah - Lapajne ne ve, kako so se izmuznili podatki iz še neobjavljenega poročila V ponedeljek so se v prostorih Občine Gornji Petrovci na izrednem sestanku srečali člani občinskega sveta, predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor (Venčeslav Lapajne), Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota (Smiljana Aladič), direktor podjetja Pindža (Vladimir Hozjan), ki je uprav-1 jalec vodovodnega sistema v petrovski občini, ter župan Franc Šlihthuber. Po uradnih rezultatih zadnjih odvzetih vzorcev z dne 8. avgusta je voda iz vodnega zajetja Pindža neoporečna, medtem ko šulinska vrtina ostane zaprta, saj so v tej vodi primesi pet-valentnega arzena, kar je posledica sestave tal. »Z veseljem lahko sporočim, da je voda iz vodovodnega omrežja v Gornjih Petrovcih bolj zdrava kot marsikatera druga voda v Sloveniji. Zaradi panike med občani, ki je nastala po objavi senzacionalističnega pisanja o ■ prevelikih količinah arzena v vodi, pa smo prejšnji ponedeljek začeli deliti vodo v plastenkah, čeprav je bila Šulinska vrtina že od konca julija zaprta V prihodnje bomo sproti obveščali javnost s posebnimi obvestili, za kar bo skrbel poseben odbor,« je povedal Franc Šlihthuber. Hozjan je ponovno poudaril, da so solinsko vrtino zaprli takoj, ko so dobili podatke vzorcev z dne 12. julija, da je vsebnost arzena povišana (Umkgd namesto 10), da pa so bili naslednji vzorci odvzeti v času, ko je bila vrtina že zaprta. Prav tako je še enkrat poudaril, da uradnih podatkov o rezultatih drugega odvzema (26. julija), ko naj bi bila povišana vsebnost arzena na 24 mikrogramov na liter vode, Še vedno nimajo. Vodo so začeli razdeljevati zaradi splošnega vznemirjenja med ljudmi, ki je nastalo po napačnem pisanju v medijih, da je ta voda še vedno v omrežju. Ker so zaradi zaprtja šulinske vrtine imeli premalo vode v vodnih zajetjih, so vozili vodo iz vrtine na Hodošu in še prej naročili tudi analizo tiste vode. Tako je voda iz vrtine na Pindži kot iz vrtine na Hodošu neoporečna. Da nimajo rezultatov odvzetih vzorcev konec julija, je potrdil tudi Venčeslav Lapajne in pojasnil, da so te vzorce jemali zaradi splošnega pregleda stanja voda v vodnih zajetjih in da so podatki še vedno le v njihovem uradnem poročilu, ki ga upra-vljalcem vodovodov še niso poslali Kako so prišli podatki v javnost, mu ni znano! Ugotovljeno je bilo, da je izvor arzena v Smiljana Aladič: »Opisani so primeri posledic dolgoletnega uživanja vode, ki je vsebovala 300 miligramov arzena: šlo je za kožne spremembe, kožni rak, pljučni rak, spremembe na ožilju in živčevju. Vnos iz pitne vode skozi kožo in v pljuča je zanemarljiv.« Venčeslav Lapajne, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja, vodja oddelka za vodo, prehrano in predmete splošne rabe: »To ni arzen iz kriminalk, ampak so to železovi arzenati, ki prihajajo iz geoloških podlag, torej ne gre za onesnaženje s površine, saj gre za globoke vrtine od 100 do 200 metrov. Arzen je v petvalentni obliki, kar je pomembno poudariti, saj sev kriminalkah pojavlja trivalentni arzen, kije izjemno toksičen. Petvalentni arzen je sestavina v obliki mineralov kot železov aizenat, je pojav določenih geoloških podlag, ni neka huda posebnost, je pa problem, češe iz takega vodonosnika, ki je v stiku s temi geološkimi podlagami, izkorišča voda.« Dragica Dervarič, "Objavili so, da voda a u1-' 'j j omrežja ni dobra, pa vodo. Ko bodo spet W dobra, bomo pili spei Nikogar ne krivimo j Iu-zaradi česa je prišlo do Se mi pa zdi v redu, d-Č1'0^ ko reagirala, da namj'"'^ brezplačno vodo v pkdie"^' vrtini v Sulincih. bila izločena iz j 1 dnje analize vzorcev H ’ * | kažejo, da je vsetitfA': voljenih okvirih onM&jS mikrogram. Uporab?:i » ob upoštevanju ukrep«’j Pri reševanju oskrbi' - a gornjepetrovski o^"1 pomoč obljubib tud Skem ri::'i- i-r, I potrebno cim prej JI gradnjo vodovoda novci Kuke: lovanju z n tre mA zdravstveno varstvo PJ ™ kali vrtino z zadosti’1 vode Bernarda B to tiri 23. Prleški sejen po čelen Lotmerki Lotmerški sejem letos še zadnjič v takšni obliki Zaradi dežja so ga morali spet končati prej Tradicionalno in osrednjo turistično prireditev Prleški sejen po čelen Lot-merki je Turistično društvo Ljutomer kot organizator umestilo v čas, ko občina Ljutomer praznuje svoj občinski praznik. Sejem organizirajo že 23 let, v spomin na zapis Karla Grossmanna, ki je leta 1905 na filmski trak prvič zabeležil sejemsko dogajanje v Ljutomeru. »Tudi triindvajseta izdaja sejma je bila simbioza etnografske, kulturne, turistične in sejemske ponudbe,« je povedal Valentin Odar, predsednik Turističnega društva Ljutomer in dodal, da je letošnji sejem ponudil tako nadaljevanje, kot tudi nadgradnjo začetih in načrtovanih poti iz lanskega •.lahko kupijo bižuterijo in tnale besedah je prleški sejem kramarski sejem, kjer obiskovalci »h Ut sejma. Tako so bili obiskovalci deležni ponudbe vin na poti vinogradnikov, filmske umetnosti na Grossmannovi festivalski poti, izdelkov in izdelave domače obrti in turistične ponudbe na turistični poti. »Sejme pred dvajsetimi leti in sejme danes bi težko primerjali. Takrat so bili drugačni pristopi, pa tudi ljudje so bili drugačni. Na začetku je bil sejem v manjši obliki in se je odvijal le pred mestno hišo, danes pa se odvija po celem Ljutomeru, na vseh treh trgih. Tako je razlika že v sami organiziranosti,« ocenjuje razvoj sejma Odar. Po njegovih izdelke, trudijo pa se, da bi pripeljali čim več domačih obrti. Sicer pa je cilj sejma tudi druženje ljudi, predstavitev naše pokrajine in njene ponudbe Tradicionalno se je sejem začel ob pol devetih zjutraj z budnico in koncertom pihalnega orkestra Kulturnega društva Ivana Kavčiča, nato pa so obiskovalce poleg Odarja nagovorili še ljutomerski župan Franc Jurša, podpredsednik Turistične zveze Slovenije Štefan Dravec in predsednik Pomurske turistične zveze Damijan Jaklin. Poleg pestre ponudbe na stojnicah so na glavnem odru pripravili tudi bogat Na letošnjem sejmu je bilo okrog 90 stojnic inp besedah organizatorjev se Število stojnic, ki predstavljajo domače obrti, povečuje. Pose1-so bili na predstavitve lončarske, kovaške obrti, zanimive pa so bile tudi predice turističnega društva, Največja gneča je bila leto za stojnicami prleških dobrot. Foto: V. P kulturni program, v katerem so sodelovali učenci Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, ljudske pevke, folklorna skupina in tamburaši, organizatorji pa so poskrbeli tudi zabavni glasbeni del. Prleški > I-, . tul letni obliki, gaj 1 kmalu znčcli f/ti / mestnega Glavnega trgi, G'' tekal do sedaj. IZHAJA H ČETRTKIH. Uredništvo,- Ima Benko (direktorica}. Janez Volek {odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nata Runi er- dež .Sodre Bedei Bern,meBa»ti JWGm Uipi lhw lAlo (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (telinična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. st 5381720 (naročniška služba), n c. 5 K H1« j r, vermi (tratile) H8 I’ 10. e telefaksa 538 1711 Nereročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 16,25 evra (3.894,15 sit), letna naročnina 65,00 evra (15.576,60 sit), letna naročnina u naročnike v tujim 158-‘ iur*MM.'i irumeuhjihiiu.U otilti«44.10 w»|ll52fljS8iJ:.' tned ktatartui LZJemliOu « S napo- 0dSv " Preživela, zato je ' smiselnost dr-Petih Borut Meh zdaj »n ta^fnjc, da je vod- v Muri uspelo ^Ptotno-Muraje । ^ibolj kritične raz-lSPo»?“d’l?Ca bhki'P°no ■ So jo uspešno pre- hodili v tem Času. Dodeljena državna pomoč Muri je bila takrat relativno majhna, saj je znašala le 1.770 evrov na zaposlenega, me dtem ko so druge družbe za nove zaposlitve prejemale 6.200 evrov za zaposlenega. Poleg tega je Mura kar polovico prejete državne pomoči takoj vrnila državi na račun neplačanih davkov in prispevkov v letih 2001 in 2002. Posledice te pomoči v Muri čutijo še danes, saj do leta 2013 ne morejo konkurirati za nobena državna sredstva. Ker Mura deluje v delovno intenzivni panogi in v okolju, ki je v preteklosti izgubilo veliko delovnih mest, je uprava sanacijo Mure ves čas vodila kot podjetniški in socialni projekt, Borut Meh pa je prepričan, da bo tudi novi upravi uspelo Muro pripeljati do cilja, ki so si ga zastavili v strategiji razvoja do leta 2015 in da bo Mura dobila mesto, ki si ga v družbi uglednih svetovnih modnih podjetij tudi zasluži. Mura po njegovem ni le podjetje, Mura je za Pomurje tudi institucija, saj je od nje v veliki meri odvisno vse, kar se dogaja v tem okolju Po besedah novega predsednika Murine uprave Aleša Kum-perščaka je malo podjetij, ki so dokazala, da tekstilna in konfekcijska industrija lahko preživi in dela v taksnih razmerah, Mura pa Aleš Kumperščak, novi predsednik Murine uprave, je dopolnil 39 let, po poklicu je profesor matematike in fizike, pred prevzemom nove funkcije v Muri pa je bil direktor Beti Moda, d. o. o., ki je Betina hčerinska družba. Foto: Jure Zauneker je od tistih, ki jim je to uspelo. Za Muro se je po njegovem končalo obdobje finančne konsolidacije in pred njo je zdaj poslovna konsolidacija. S svojimi izdelki mora prodreti v Evropo, ne le na tržišče osrednje in zahodne Evrope pač pa tudi na preostale evropske trge. Da bi dosegli te cilje, bo potrebno trdo delo, predvsem pa sodelovanje vseh, od vodstva in zaposlenih do države. Za izvajanje zastavljene razvojne strategije potrebuje Mura ob tem še aktivno vlogo lastnikov in socialnih partnerjev ter večje razumevanje ožjega in širšega družbenega okolja. Aleš Kumpreščak zagotavlja, da se tudi z novim vodstvom razmere za štiri tisoč zaposlenih v Muri ne bodo bistveno spremenile. Predaja poslov, ki so jo opravili v preteklem mesecu, je bila korektna in vzorna; nič ni ostalo skritega in Kumperščak je prepričan, da bo novo vodstvo lahko pripeljalo Muro na pot uspešnega modnega podjetja. Zadolženost Mure v tem trenutku ni prevelika, morala bi normalno funkcionirati, zato tudi ne potrebuje več kriznega vodenja. Ludvik Kovač Prah, ki ga so ga sprožile informacije o izsiljevanju ali »reketiranju« lastnikov lokalov z vsiljevanjem lastne redarske službe, se Še vedno ni polegel. Pokrajina ob Muri je upravičeno zaskrbljena, saj stvar ne zadeva le lastnikov lokalov pač pa tudi njihove goste. Kot smo v Vestniku že poročali, naj bi pred časom skupina moških razbijala inventar in pretepala goste v soboškem lokalu Spartacus. S storilci se je dan kasneje želel pogovoriti lastnik lokala, vendar je na Pušči, od koder naj bi bili domnevni storilci, prišlo do množičnega pretepa, po katerem se je začela obsežnejša policijska preiskava. Iz Policijske uprave Murska Sobota so nam sporočili da o »omenjenih primerih Še poteka predkazenski postopek v zvezi s sumi storitve večjega števila kaznivih dejanj. Ko bodo zbrana vsa obvestila in izvedeni vsi potrebni ukrepi, bomo o vseh ugotovitvah na ustrezen način obvestili Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti.« Informacij o tem, ali je policija dobila še več prijav gostincev, pa zaradi interesa preiskave zaenkrat še ne morejo posredovati. V. P. ^krajina s preteklostjo b« ta 7ni/n etinia nrataLInctl ruvnn ■Uju se pokrajina lahko zave svoje preteklosti ravno luči takratnega časa, potem ji bo veliko lažje Pokrajina oble ““"P0" Klim ""u: zgodovi- Jih |e hiU ,,stavljen nemški asimilaciji, tako kot je bilo Prekmurje izpostavljeno madžarski asimilaciji. Drži pa sicer, da so prebivalci desnega brega ekonomsko v tistem času bistveno lažje dihali od Prekmurcev, ki so šele po priključitvi in po izvedeni agrarni reformi dobili minimalne pogoje za normalno preživetje. Vrnimo se k idejni platformi prostora, ki je temeljila na krščansko socialni ideji. Nosilci te ideje so bili brez dvoma močne osebnosti, ki so odigrale pomembno vlogo pri razvoju te ideje med obema vojnama na nacionalni ravni. Čc je Prekmurje po priključitvi prišlo do socialno ekonomske strukture, ki je omogočala minimalne pogoje preživetja njenim prebivalcem, so kljub temu Še vedno iskali vire za normalno preživetje v migraciji, bodisi stalni ali sezonski, medtem je Prlekija z radgonskim koncem dobila pogoje za svoj razcvet, predvsem zaradi zaokrožene posestne strukture in delno tudi zaradi avstrijskega kapitalskega vpliva. V času druge vojne sta se oba bregova ponovno znašla na začetku in pod pritiskom nekdanjih tlačiteljev. Povojni čas ju je postavil v vzporedno izhodišče. Najprej sta v času »kolektivizazije«, delovnih za-dmg in prisilne oddaje, torej z odvzemom akumulacije, gradila industrijo nekdanje države. Akumulacijo, ki je bila odvedena s tega prostora, nikoli ni bila povrnjena v enakovredni obliki. Na nek način je obmurski prostor plačal davek za svojo idejno (krščansko socialno) usmeritev. Nosilci in uresničevalci ideje so se znašli na robu družbe. Za partijsko oblast so bili moteči, ker so s svojo širino in avtoriteto partiji onemogočali popolno ideološko kontrolo prostora, podobno pa se jim je zgodilo znotraj cerkvenih krogov, iz katerih so pretežno izhajali. To pa zato, ker je tudi znotraj Cerkve prevladala neka druga »linija«, ki ji ta široki krščansko socialni duh nikakor ni ustrezal. Ob pogledu na ekonomijo se »oddana akumulacija« iz kmetijstva nikoli ni vrnila v pokrajino. Dobila je le industrijo »za roke« in ne za uporabo uma. Edina svetla točka je morda soboška mlekarna, ki pa jo je postavil Unicef. S tem pa je plačala davek, saj se je prostor začel intenzivno intelektualno siromašiti. Škarje, ki so odpirale pot k izobrazbi, so se neposredno jx> drugi vojni zapirale. Vse to mu je pobiralo energijo in postavljalo ^ak breg k sebi V začetku sedemdesetih, ko je prišlo do močnega pretoka akumulacije iz industrije nazaj v kmetijstvo, je ponovno potegnil kratko. Tisto, kar so kmetje ustvarili znotraj zadrug, so jim pospravili v kombinate. Če so ljudje na desnem bregu to še nekako prenesli, so ljudje na levem bregu bili prisiljeni v ponovni eksodus. Hirali pa so eni in drugi. Danes je pokrajina ob Muri na točki, ko ji definirajo miselni vzorec lokalni politiki, ki pod močnim vplivom »paradržavnih agentov« seštevajo pluse in minuse pridobitev in izgub, predvsem skozi delovna mesta in državno pomoč. Toda problem ni v tem, ampak v stanju duha. Katastrofa je, da prostor nima svoje »filozofije« in ne svojih »filozofov« s širino humanističnega duha, kot so ga premogli veliki možje tistega in preteklega časa v prostoru ob Muri. V današnjem času bi pričakovali, da se ob praznovanju pokrajina zave svoje preteklosti ravno v tej pozitivni luči takratnega časa, potem ji bo veliko lažje. Janez Votek 45. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM iMF.ONAROP^I od 25.8. do 31.8. 2007 Approved Event Vstopite v svet državnih, regionalnih in poslovnih predstavitev 1560 razstavljavcev iz 25 držav. Pokušajte hrano in vino, nagrajeno za kakovost. Odločite se za novosti s področja kmetijske mehanizacije in živilskopredelovalne industrije. Posvetujte se s predstavniki najpomembnejših mednarodnih gospodarskih, stanovskih in državnih institucij. Oglejte si strokovne razstave živali in vzorčne nasade. Uživajte na prireditvah in v gostinski ponudbi. 26. avgusta zabavna nedelja ob nižji ceni vstopnice! | | ■ POMURSKI SEJEM www.pomurski-sejem.si Dobrodošli v Gornji Radgoni! Dobro obdelano - odlično postreženo! Od »obote do petka. od 9, do m. zadnji dan tipna do 16 ur« Pomurski sejem, d.d. | Cesta na stadion 2.9250 Gornja Radgona, Slovenija Tel,: +386 2 / 5642 116 | Faks: +386 2 / 5642 160 | info@pomurski-sejem.si LOKALNA SCENA 16. avgust 2007 - VESI* 'TEMPIRANO Valentin Odar, predsednik Turističnega društva' Ljutomer: »Sejme pred dvajsetimi leti in sejme danes bi težko primerjali. Takrat so bili drugačni pristopi, pa tudi ljudje so bili dru- gačni. Na začetku je bil sejem v manjši obliki in se je odvijal le pred mestno hišo, danes pa se odvija po celem Ljutomeru, na vseh treh trgih: Glavnem, Starem in Miklošičevem Na sejmu pa je tudi več razstavljavcev. kakorjih je bilo na začetku. Tako je razlika že v sami organiziranosti. Prleški sejem je kramarski sejem, kjer obiskovalci lahko kupijo bižuterijo in male izdelke. Trudimo se, da bi pripeljali čim več domačih obrti, in to nam počasi tudi uspeva. Sicer pa je cilj sejma druženje ljudi, predstavitev naše pokrajine in njene ponudbe. Milena Vidovič, dedinja Voglerje-ve domačije; »Oče je imel veliko željo, da se vse to obnovi in zaživi. Ta stavba je kljub vsemu v središču Cankove, zato ne bi bilo prav, da bi začela postopo- ma propadati kot številne druge zgradbe z zgodovinsko vrednostjo. Vesela sem, da bomo uspeli uresničiti to očetovo željo.« Sidon ija Gorza iz Dobrovnika: •Lepo življenje je bilo v lepi naravi. Bilo je veliko žab in rib v potokih in na močvirnatih travni kih, pa tudi kač. Vendar pa se kač nisem nikoli ba la. Ni me bilo strah. Tudi ko sem šla peš ali se peljala s kolesom ponoči s tovarne planika iz Turnišča v Dobrovnik, me ni bili nikoli strah. Obratovodja mi je pozimi predlagal, da bi delala le dopoldne, da se mi ne bi bilo treba ponoči voziti domov, vendar pa sem mu odgovorila, da sem v gozdu gor zrasla in se ne bojim teme, gozda. V Planiki sem delala sedemnajst let.« Mojca Marovič, direktorica občinske uprave v Radencih; »Moram reči, da me je kolektiv dobro sprejel. Opravili smo že prve formalne pogovore in povedala sem, kaj kot direktorica občinske up rave pričakujem. K radenski občinski upravi je malo zaposlenih, zato bomo morali delovati kot dober tim in drug drugemu pomagati. S tem bo delo občinske uprave lažje, hkrati pa moramo biti bolj odprti do občanov in v večji meri pomagati članom občinskega sveta. Na dolgi rok, recimo v obdobju dveh, treh let, pa je treba razmišljati tudi o pravilnem razvoju občine, predvsem seveda na področju turizma.« Jože Štrakl, direktor Tondacha: »Prodajo na tujih trgih smo letos povečali za tretjino, več je izdelkov z višjo dodano vrednostjo in temu primerni so tudi finančni rezultati poslovanja.« Mojca Marovič - nova direktorica občinske uprave v Radenci Delovati kot dober tim Z letošnjim avgustom je tudi uradno prevzela funkcijo direktorja občinske uprave v Radencih Mojca Marovič. 58-letna univerzitetna diplomirana ekonomistka iz Staneti-nec, kjer živi i možem in hčerko, je v svoj zares pester delovni mozaik vgradila nov kamenček. Po diplomi na Ekonomsko-pos lovni fakulteti v Mariboru leta 1993 je bila najprej pripravnica v podjetju Radenska Tri srca, leta 1995 je postala prodajni referent v Radenski Diana v Murski Soboti, v letih 1996 in 1997 pa je bila v tem kolektivu vodja recepcije in turistične prodaje. Kmalu je napredovala, saj so ji v letih 1998-2000 zaupali funkcijo direktorice Centra za zunanjo trgovino Radenci Zatem je pot vodi v Ljubljano, kjer je bila v obdobju 2000-2004 vodja za strateško načrtovanje in koordinacijo Slovenske turistične organizacije, od decembra 2004 pa njena generalna sekretarka. Kako je prišlo do odločitve, da se preizkusite v novi vlogi direktorice občinske uprave v Radencih? nas je zanimalo »V bistvu sem že pred slabimi sedmimi leti sprejela izziv in se odpravila na delovno mesto v Ljubljano kot produktni vodja za turistično področje zdravilišč, ker sem imela občutek, da bi kot prebivalka pokrajine ob Muri lahko zelo dosti doprinesla širši regiji. Žal se je potem zadeva obrnila, ker je prišlo do zamenjave direktorja Slovenske turistične organiza-cije. Po reorganizaciji zavoda sem postala vodja za strateško načrtovanje in koordinacijo, kar je po menilo spet neposredni stik z gospodarstvom. Leta 2004 pa se mi je zgodil srečen dogodek, ko se mi je rodila hčerka. Že takrat sem sc odločala med tem, ali ostati doma ali pa se za določen Čas vrniti v Ljubljano. Ker mi je bila dana možnost napredovanja na mestu generalnega sekretarja Občinski svet Občine Hodoš Iščejo univerzalno žensko Mladinski dom v bivši stražnici potrebuje dobrega skrbnika, ki bo skrbel za stavbo in polno zasedenost Občina Hodoš je v okviru letošnjega občinskega praznika slovesno odprla in predstavila javnosti tudi novo pridobite, Mladinski dotn Hodoš, ki so ga uredili v obnovljeni ho-doski stražnici v okviru mednarodnega In-terregovega projekta Cesta stražarjev. Vrednost celotnega projekta je bila 90 milijonov tolarjev,izvajali pa so ga v sodelovanju z Naravnim parkom Orszeg na Madžarskem, na slovenski strani pa so jim pomagali sosednje občine, RA Sinergija in društva. Majhnost občine in skromni proračun je bila velika ovira pri pridobitvi sredstev, Še večji problem pa je bil v času izvajanja del potem ta sredstva tudi zares dobiti na svoj žiro, račun. Kakor je povedal župan Ludvik Orban, so jim delali sive lase predvsem preveliki zamiki pri izplačilu sredstev za že opravljena dela, denar za dela, ki so bila opravljena januarja, februarja in marca, so namreč prejeli šele julija. Veliko je tudi dodatni, stroškov, saj je bilo potrebno obnoviti fasado v celoti, namestiti komarnike, opremo za Gradnja glasbene šola še stoji Tadej Ružič zagotavlja, da bodo dela končali v roku Po županovem podpisu aneksa k pogodbi o gradnji glasbene šole v Murski Soboti v prvi polovici julija in po napovedi odgovornih v SGP Pomgrad, da bodo z deli nadaljevali takoj po prejemu podpisane pogodbe, bi seveda pričakovali živahno delo na gradbišču. A to še vedno sameva. Tadej Ružič, direktor podjetja SGP Pomgrad, pojasnjuje, da so nadaljevalna dela kooperantska Slovenske turistične organizacije*sem še enkrat zagrizla v to kislo jabolko. To je pomenilo vsakodnevno vožnjo v Ljubljano in nazaj domov. Po nabiranju izkušenj sem se počasi spogledovala z možnostjo zaposlitve v domači regiji. V več občinah so objavili razpis za direktorja občinske uprave. Prijavila sem na razpis v Radencih, kjer me je župan na podlagi osebnega pogovora izbral za direktorico občinske uprave « Kakšni so prvi občutki? »Moram reči, da me je kolektiv dobro sprejel. Opravili smo že prve formalne pogovore in povedala sem, kaj kot direktorica občinske uprave pričakujem. V radenski občinski upravi je malo zaposlenih, zato bomo morali delovati kot dober tim in drug drugemu pomagati. S tem bo delo občinske uprave lažje, hkrati pa moramo biti bolj odprti do občanov in v večji meri pomagati članom občinskega sveta. Na dolgi rok, recimo v obdobju dveh, treh let, pa je treba razmišljati tudi o pravilnem razvoju občine, predvsem seveda na področju turizma.« Za kaj si boste zlasti prizadevali? »Moje področje bo pač turizem, kjer sem najbolj doma, poleg tega pa tudi gospodarstvo. V Radencih imamo polnilnico mineralne vode, ki živi v sožitju z naravo. Na našem varovanem območju za zdaj ni dru gih perspektiv. Zato bomo morali poiskati svojo tržno nišo ali priložnost v nadaljnjem razvoju turizma. Za to imamo vse danosti in kapacitete V kratkem naj bi prišlo do sestanka s predstavniki turističnih društev in Zavoda za turizem in šport, da bi zarisali skupen kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni program. Ta program bomo potem predstavili Zdravilišču Radenci in drugim ponudnikom prenočitvenih kapacitet v občini. Tako bomo lahko upoštevali tudi njihove poglede in s sinergijskim učinkom storili največ, kar se za občino da narediti. To, da vsak sadi svoj vrtiček, ne kuhinjo,.jedilni pribor, posodo, posteljnino, brisače... Zdaj je končno vsa zadeva tako daleč, da bi sobe (za katere poznavalci trdi jo,da so nadstandardne) lahko ponudili gostom. Zato so na zadnji četrtkovi seji tudi sprejeli sklep o višini najemni ne oziroma cene za sobe. Ker so sobe za posamezne goste (kolesarje, izletnike) zares odlično opremljene, bo stalo prenočevanje v taki sobi 15 evrov. Za skupine otrok, ki se bodo udeleževali poletnih šol in taborov bo cena 8 evrov (brez hrane). Toda še preden boso poslali ponudbo na agencije, šole in spletne strani, morajo rešiti še en problem; najti skrbnika mladinskega doma Župan je priznal, da tega sam ne bo zmogel skrbeti še za nove objekte; tudi rože ne morejo imeti zasajenih, dokler ni določenega gospodarja ali skrbnika doma. Po njegovem mnenju bi to morala biti nekakšna univerzalna ženska, ki bi znala kuhata, ki bi skrbele za čistočo, prala in likala posteljnino, lahko pa bi vozila tudi novi občinski kombi. Ker nimajo ustanovljenega posebnega podjetja, bo ta in da s podizvajalci še potekajo usklajevanja glede časovnih rokov za delo na gradbišču. »Dela pa bodo zagotovo končana v časovnem roku, določenem z aneksom k pogodbi, torej sredi decembra,« je še izjavil. V ponedeljek so na gradbišče prišli prvi delavci, vendar njihovo delo še ni opazno, kaj več pa naj bi bilo videti v naslednjih tednih. V drugem primeru, tako Tadej Ružič, pogodbenega roka ne bo mogoče izpolniti. i £ k 0 I ti 91 Mojca Marovič, direktorica občinske v Radencih. Foto: M. J. vodi nikamor, in zaradi posameznih Jr dimo gozda, ni rešitev za občino ljucuje ambiciozna direktorica radens uprave Mojca Marovič, ki trenutno ■ plomski študij management in orga Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mari on Miia"^ oseba verjetno morala biti zapos^^^.uF občine. Vprašanje je tudi, ali bo im« samo v mladinskem domu, saj m ■' v njem ves čas gostje. Kakorkoli za lahko prav lep izziv, saj bo tudi o- > . . skrbnika doma in priprave vsebin d , tako za družine kot za šole, prav ■ piltfl'^ J primeren tudi za razna praznovanja polna zasedenost objektov pa 0 pred dodatnimi stroški - morebit'r |Ov»rt na zasedenost omogočila dodatna * i razmah turistične in gostinske el V okviru projekta Cesta urediti zgodovinsko pešp^ i V ai 'i1* bi bilo počivališče, v Krplivniku P loškem muzeju uredili kolesarm^ izposoje koles. Poleg ureditve SP\_|. tlidi1 izdaje publikacije so lani a-P' " ' ; brošure z naslovom Po sledeh ■,f- ' -------------------------------------L ■i Kot smo že poročali, so dda'^ (J zj ( stili konec maja, saj so končali S'n je bila z občino sklenjena partnerja nista uspela ^'piJijot1’1 ’ ' za obrtniška dela je znašala 1, ' je bilo dvakrat več od zagotov j .? jos . sredstev. Po pogajanjih sta I n. z f govor o nadaljevanju del, 11 dokončanje objekta, torej 8r _ 00 f dela in ureditev okolice pa podprt z evrov. Župan Anton Štiheč je P < iiSr njene pogodbe povedal, da J'h _ nim izvajalcem in racionabza r ^jet li znižati znesek, v katerem p pr Ijanje objekta. Občina bo dena' jji1 benih del zagotovila s pre 1 računskih sredstev. IBMK-16. avgust 2007 LOKALNA SCENA 5 kmetija Krplivnik dobila gospodarja Jasmina in Igor bosta tvegala bloško kmetovanje sta doslej spoznavala v tujini, odslej pa se bosta tudi sama poskusila kot kmetovalca na Goričkem 1 2,23/kg 6.63/7.96/kg 5,30/kg 3,13/kg 3.56/kg 18,-/15,75/kg 11,27/kg 7.67/6.57/kg Občina se namreč s tem, da bi se vsa lastnina in zemljišče preneslo na ustanovljeni Zavod Krpliva, ni strinjala, ampak je želela ostati lastnica tudi v prihodnje, najemniki, ki bi stanovali v hiši in MILFIU RolKtas sirove mladice • z lososom ali •z orientalskim poprom alt •z zelišči iz hladilnika, 150 g KIKHEHUISER Kolač različne vrste. 400 g HOMA..C Mini roladke 6x37 g UCHEHKAKFk Šamrole • oblite s čokolado ali • s kokosovim posipom ali • s sladkornim posipom 105 g/120 g VIVE LA FRANCE MH-Chbois kvašeno pekovsko pecivo •s kremo in koščki čokolade ali • s skuto ali •z lešniki 300 g KUCHEMCAISER Biskvitna rola da • malina-limeta ali * marelica ali • limona-jogurt 400 g letih 2003/04 v okviru projekta Nove poti socialne vključenosti in se je takrat imenoval ekosocialna kmetija, je bilo jabolko spora med Občino Hodoš in Društvom za socialno vključenost Mozaik. kmetovali na okolju primeren način, pa bi občini plačevali najemnino. Ker niso dosegli kompromisa, se je Zavod Krpliva preselil v Mursko Sobota, občina pa je sama nadaljevala z gradnjo in se končno tudi odločila oddati kmetijo v najem. V začetku tega tedna sta se v lično hiško, ki je narejena tako kot so gradili hiše v teh krajih pred sto leti, vselila Jasmina Žekš iz Lendave in Igor Cvitano-vič. Oba sta ekološko usmerjena, Jasmina pa se je nad ekološkim kmetovanjem navdušila na Škotskem, kjer je kar nekaj časa preživela v ekološki vasi. Toda Krplivnik ni ekološka vas (svetniki dopisa, s katerim naj bi podprli nasprotovanje sajenju gensko spremenjenih poljščin, niso hoteli niti prav pogledati), zato bosta imela kar precej težav, če bosta hotela v tej občini pridelovati zares ekološke pridelke. To pa je njuna največja želja Torej ne le bivati v stanovanjski hiši, v kateri je zaenkrat opremljena le spalnica (manjkajo pa še hladilnik, pomivalno korito mize za računalnik in predvsem peč za ogrevanja), ampak se želita prav zares ukvarjati z ekološkim kmetovanjem. Zato sta tudi upala, da jima bo občina po predaji okvirnega načrta dela in po podpisu pogodbe o najemu pomagala z 8419 v Krplivniku iz lesa in blata, krita s slamo, je bila v času gradnje učilnica v Štifta in Igor se želita ukvarjati z ekološkim kmetovanjem, toda pri tem bosta po-1 P°dporo ali vsaj razumevanje celotne vasi. dva tisoč evri zagonskih sredstev, s katerimi bi si nabavila potrebne surovine, posebna semena in pripomočke (npr. ročni mlin za žita, granitne plošče za pečenje), s čimer pa se večina svetnikov ni strinjala. »Pripravljala bova tudi razne zdrave napitke, domači kefir, pozneje pa bova dejavnost razširila, rada bi sama pekla tudi domači kruh. Ker imava vizijo, da bo tukaj ekološka kmetija in ekološki izobraževalni center, se bova trudila, da bova izobraževala ljudi s področja ekologije, povabila bova tudi razne predavatelje, vsi ki jih bo zanimalo kaj s področja ekologije, so pri nama dobrodošli, pokazala jima bova kako, jih informirala. Pripravljala bova tudi prezen-tacijske piknike, na katerih bova ponujala stvari, za katere se usposabljava. Zalivala bova le z vodo iz izvira, ki jo bova dodatno energijsko okrepila. Najino vizijo bova sproti dopolnjevala, delati pa želiva tako, da bo ustrezalo vsem, tako občini, turizmu in celotni regiji. Uredila bova internetno stran in poskrbela za promocijo ekološkega turizma na najini kmetiji in v celotni občini, kjer je tudi etnološki muzej in mladinski dom,« je seznanila svetnika Občine Hodoš s svojo vizijo Jasmina Žekš. Bernarda B. Peček GILLE Švedski -.škod i50g/t?5g Jasmina Žekš, najemnica ekokmetije v Krplivniku: »Jaz se že dlje časa ukvarjam s področjem ekologije, resda sem bolj vešča v kuhinji in na vrtu, Igor pa je delal že na veliko različnih ekoloških kmetijah v tujini. Zdaj bova najprej začela s pripravo trajnih suhih in polsuhih izdelkov, organskih surovin, ki jih bova morala na začetku seveda kupiti. Pripravljala jih bova in ponujala na kmetiji in na tržnicah. Sčasoma naj bi imela na kmetiji tudi kakšnega konja za jahanje in vprego, pripravljala pa bova tudi kreativne delavnice in tabore.« v ekološke kmetije t Wvniku je Občina Ho ta h ° Memnikih oziro- •it ° °^*nskl svet-^lekta, ki je nastal v MILFIHA Pusta skuta „ JLC io%m.m.vs.s.. fV ■ iz hladilnika, 250 g 2.60/kg d',rl I »kmečka salama in'vier-j T :----1 । j*. 1 ■111.।; -1.।' * AO * domača salama in Milanska A vsamaab • salama s česnom in salama Originalne ■anriMrike _ 1A' 9 iz hladilnika. 2x100 g Ohladil nika. ^QVO! 300 g/250 g ra Hofer udbe Hofer Hofer Ugodna in ponudba!" Holer trgovina d .n e www.hofer.si Prodaja samo v količinah, običajnih z,1 gospodinjit va Stike so predlogi za sni vii arije Vse cene veljajo za izdelke In dekoi a< ijskih dodaikev Cene so vevnhz vštetim DDV. Za napake vtisku ne odgovarjamo NOVO^ OTVORITEV v četrtek, 23.08.2007, ob 8.00 5000 Nova Gorica, Cesta 25. junija 1 L Obiščite našo novo poslovalnico. kjer vas čakajo enkratne otvoritvene ponudbe! Podrobnejše informacije na www.hofer.si (IZ)BRANO 16. avgust 2007 - 6 Barometer Lendavska občina načrtno uničuje komarje Preparat je razvrščen med Mag. Peter Puhan, generalni direktor slovenskih železnic, po rodu Prekmurec, se ni spomnil stoletnice odprtja železniške proge Kbr-mend-Murska Sobota, ki so jo odprli 26. julija 1907. Milko Durovski, trener nogometašev Nafte, je po nedeljskem (pol)ducatu »spa-kiral* in se poslovil od Lendave Aleš Kumperščak je od včerajšnjega dne novi predsednik uprave Mure. Branko Drvarič, direktor Kerne, ob dobri prodaji Ke-minih izdelkov na domačem trgu izpostavlja kar 60-od-stotno rast prodaje na tujih trgih. Slavko Verzel, kmet iz Tu-rjanec, je eden od največjih pridelovalcev mleka in eden tistih, ki zaupa v domače Pomurske mlekarne. nenevarne Največja poraba biocidnih izdelkov je v Pomurju Strokovna ekipa Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota te dni opravlja v naseljih lendavske občine uničevanje odraslih komarjev z zamegljevanjem. Občina Lendava, ki je naročnik storitve, se je odločila, da bo nadaljevala s sistematičnim uničevanjem komarjev, saj je od izvajalca prejela pisno obvestilo, da uporabljeni preparat ni kancerogen (ne povzroča raka), teratogen (ne vpliva na razvoj ploda v maternici) in ni hormonski motilec ter da je v registru biocidnih preparatov razvrščen med nenevarne. To so Lendavčani zahtevali po sporočilo ekoloških aktivistov, ki ga je Pomurski ekološki center sredi julija razposlal ekoš© lam in vrtcem V njem so zapisali, da bodo v postopku uničevanja komarjev ... z letalom raztrosili štirinajst ton hudo strupenega škropiva, verjetno bo to na območju ob Muri in Murski Soboti. Otrokom in učencem sporočamo, da se ne izpostavljajo škropivu...« Opozorilo je sprožilo burno reakcijo med učenci, učitelji in tudi starši, lendavska občina pa je na predlog izvajal- ca tudi preklicala že napovedano uničevanje komarjev »Strinjam se, da se spodbuja skrb za varovanje okolje, toda Pomurski ekološki center si pri nas preden je razposlal obvestilo, ni pridobil nobenega podatka Zato smo jih pisno prosili, da se v prihodnje glede podatkov obrnejo na nas,* je povedala mag. Jasna Zver, vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri murskosoboškem Zavodu za zdravstveno varstvo. Pri tem so mislili predvsem na navedbo, da naj bi za zamegljevanje uporabili štirinajst ton strupenega škropiva, post© pek pa opravili z letalom, kar ne Na uradu RS za kemikalije so v letu 2004 začeli s projektom sledenja uporabe biocidnih izdelkov v Sloveniji. Anketa po gospodinjstvih je pokazala, daje največja poraba biocidov, predvsem izdelkov za zatiranje škodljivcev in mrčesa, v Pomurju, najmanjša pa na Gorenjskem. Preparat, ki ga Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota uporablja za sistematično zatiranje komarjev z zamegljevanjem, je naveden v registru biocidnih preparatov pod številko 188 in velja za nenevarnega. Pri uporabi na terenu uporabljajo minimalno koncentracijo permetrina, in sicer 5 miligramov na kubični meter. Ker pa le gre za insekticid, je pri postopanju z njim potrebno upoštevati varnostne ukrepe, zato ljudem, ki imajo težave z dihanjem, otrokom in starejšim ljudem v času zamegljevanja odsvetujejo zadrževanje na prostem, čebelarje pa pozovejo, da čebele zaprejo v čebelnjake. en© ne dntgo ne drži. Kljub uporabi uradno dovoljenega preparata, pa so na zavodu resno vzeli mnenje o njegovi škodljivosti in začeli s postopkom preverjanja. »Podatke nam je moral poslati proizvajalec preparata, sami pa smo jih preverjali še na uradu za kemikalije, od koder smo dobili tudi inšpekcijski nadzor? je povedala sogovornica. Zamegljevanje in škropljenje komarjev zaposleni na zavodu opravljajo S posebnimi stroji v poznih večernih in zgodnjih jutranjih urah, vendar že četrto leto sistematsko le v lendavski občini, občasno pa tudi v Moravskih Toplicah in Radencih. Komarje zati- Neznani leteči predmeti Ivana Mohoriča Avtobus na nebu Androide imamo še zdaj Ivan Mohorič iz Idrije je nenavaden človek. Na predavanju v Murski Soboti je udeležence najprej posvaril: »Najprej se bomo dve uri posvetili kron© logiji, nato pa še v naslednji uri pregledali dogajanje v Sloveniji.* Po tem opozorilu o kar triurnem predavanju je srepo pogledal v množico, češ če se kdo smeje. Resda se nihče ni zasmejal, a jih je bilo kar nekaj, ki so mislili, da se predavatelj na začetku pač šali, da malo sprosti vzdušje. A Ivan Moh© rič se ni šalil. Po uri in pol je bil še vedno pri letu 1945. Čmrlj se požvižga na naše teorije Ta nenavadni človek proučuje seveda rudi nenavadne pojave. Namreč neznane leteče predmete in vse, kar je v povezavi z njimi, paranormalne pojave, legende čl© veštva, večna vprašanja. Prav lahko bi nastopal v znani ameriški seriji Dosjeji X. Mohorič je samostojni raziskovalec in član evropskega UFO (Unidentified Flying Objects) društva. Napisal je več knjig, katerih naslovi povedo že marsikaj: Tihi šepet davnine, Neznani leteči predmeti, Nezemlja-ni, Drakula, Odkod, človek, tvoja pot?, Firbecpa taki, Sangraal in V zvezdi piše vse. Nekdanji rudarski tehnik se je nekega dne povsem posvetil tistemu, kar leži na drugi strani resnice, kot sam pravi. Tako je postal tudi pisatelj, popotnik in novinar, čeprav večkrat poudarja, da novinarjev ne mara preveč, ker naj bi pogosto pisali »um© tvore* s tega področja, ki ga sam proučuje. •V Srbiji imajo dober pregovor, ki natančno odraža to, kar mislim glede nekaterih novinarjev - Nešto naučiopa ispeko za-nat,* pravi Ivan, ki meni, da tudi znanstvene teorije ne morejo razložiti vseh pojavov. »Pred bratoma Wright so vsi trdili, da človek ne more leteti. In zakaj sta potem Orville in Wilbur Wright leta J 903 vseeno poletela? Zato, ker nista brala teh trditev. Čmrlj po vseh fizikalnih in bioloških te© rijah nikakor ne bi smel leteti. In zakaj čmrlj vseeno leti? Zato, ker se požvižga na naše teorije.* To so nekatere od značilnih Mohoričevih izjav, ki jih ima v rokavu vse polno in s katerimi tudi zabava občinstvo na svojih predavanjih NLP-ji v našem sosedstvu? V Murski Soboti je predaval predvsem o neznanih letečih predmetih, na kratko NLP-jih. Tudi naša država nikakor ni izvzeta iz seznama območij, kjer naključni ljudje opažajo NLP-je. »V Sloveniji so mi ljudje, ki so videli neznani leteči predmet, dejali, da so videli na nebu avtobus. To je odvisno od tega, s katerega zornega kota gledaš.« Kljub lem opažanjem in zanimanju ljudi za tovrstne pojave Ivan meni, da posamezne države iz tega ne vedo iztržiti ničesar: »V San Mannu je vsako leto v začetku marca tridnevni kongres ufologov. To je tam tako zelo turistično promovira ‘ no, da si tamkajšnje oblasti po koncu kongresa vedno mane jo roke.« Ce smo že praktično pri Italiji, Mohorič pravi, da nobena druga država nima toliko statistično evi- načrtno uničevanje/ KP0,. lendavski župan Anwn . Število zamegljevanj ' od pojavnosti komarje- „ nosti poletja, letos Pa ^ ravili predvidoma dve cip. Strošek uničevani ,, jev je tako odvisen o © megljevanj, letno pa -okoli osem ti«°č Komarji torej pfl . zdravstveni proble«*’^,r alergijskih reakcij , , prenašanja viroz niso P bolezni, so pa toi ki ti tii H St >is lil h Na Pomurskem ekološkem centru so nam poven P°je,Maraton-,u Pilvl Stiski •'' Pogradu rojeni Tc °** ustvarjanju ^ibii i r scenar>st in fil- 1 Najpcej je končal 'H likovnih pa še Si v dramskih ume- 7* filmske režije na umetnosti v 1^ ku dobili vanje na fil-vLJutome-sanjalo, ^^"^^siemora-»n zemljevid? >Gr, * ''Mutomer prav SS"l’nna’ sa'imam 7hti}. 1 0 ujem, imam pa j.? ° Langu in Moment, pa ' ' ^rossmanomm. I tudi ljutomerska vina, ker sem ljubitelje dobrih vin. Res pa je, da še nikoli nisem bil na tem območju Slovenije. Bil sem presenečen, da so tukaj tako lepi kraji, še posebej so me navdušili hribi v okolici Ljutomera ter Jeruzalem in njegova okolica, pa tudi tukajšnja vina. Veliko je tudi zanimivih zgradb in čeprav je bilo veliko aktivnosti, sem se v tem okolju res lepo spočil« - Kako danes gledate na svojefilmske začetke in film Kdo neki tam poje? »Očitni so bili ti začetki zelo dobri, saj še vedno pijem zelo dobra vina na ta račun.«(Se glasno zasmeje in izpije kozarec vina.) - Ste pričakovali, da bosta filnta Kdo neki tam poje iti Maratonci tečejo častni krog doživela tek uspeh in gledanost? Šijan: »Menjajo se sistemi in druge stvari, narava ljudi pa ostane enaka.« 1 l ir [T »Bil sem nekoliko presenečen. To sta dejansko mala filma, narejena z malo denarja in malo snemalnimi dnevi. Cilj mi je bil, da čim bolje posnemam svoj prvi film. Imel sem dober scenarij ^•activa.si * »j skladu so bogate ^dnje, poletno nagradno izteče z žrebanjem 21. nbra2007. Spoznajte Slovenijo iz zraka Med dvodnevnim preletom z letalom boste odkrivali lepote nate dežele z drugega zornega kota. Izlet vkljuiuje tudi sprostitvene trenutke v enem od hotelov v Portorožu. Nagradni paket je sestavljen za Štiri osebe www.aircom.si Gorenjska banka . Nova KBM Volksbank - Ljudska banka Koper ■ Deželna banka Slovenije ka Slovenije ■ Raiffeisen Krekova banka Obogatite svoje Gospodinjstvo ča vrhunsko gospodinjsko opremo in izdelke za vsakdanjo rabo ni nikoli premalo prostora, kuhinjske posode in malih Gospodinjskih aparatov do Opreme za osebno nego. Barometer se splača kupovati, saj vsako plačilo s katerokoli kartico Activa sodeluje v nagradnem žrebanju, ne glede na vrednost nakupa, nagrado! in odlične igralce. Res pa je, da če je film dobro narejen, vsi pravijo, da je vse v njem dobro, čeprav so tudi pomanjkljivosti. Če pa je film slab, pa je kriv le režiser in vsi pravijo, da je režiser slab.« - V Sloveniji je kar nekaj vaših filmov tudi na videokasetah in zgoščenkah in se prav tako zelo dobro prodajajo ... »Vem, da se dobro prodajajo. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi na drugih območjih nekdanje Jugoslavije. Vendar pa jaz imam v finančnem smislu zelo malo koristi od te prodajo. Avtorji iz socialističnega obdobja smo očitno nekoliko slabo prešli to tranzicijo in imamo bolj slabo korist od našega preteklega dela« - Prav vaša generacija režiserjev je takrat spet pritegnila ljudi gledat domači film. Zakaj? »Moja generacija je največ spremenila s tem, da je naredila filme, ki so bili dokaj dobri z umetniškega vidika, obenem pa so tudi komunicirali z gledalci in jih vrnili v kinodvorane gledat domače filme. To je bilo zlato obdobje domačega filma, ko smo bili filmi kakovostni in obenem gledljivi, kar je danes težko vrniti. Ti filmi so komunicirali s publiko po celi takratni državi in tudi danes je veliko mladih ljudi, ki si te filme radi ogledajo. Dokaz je tudi predstavitev mojih filmov v Ljutomeru, ko je bilo tudi veliko gledalcev mlade generacije, ki so film zelo dobro sprejeli in se smejali šalam v njem. Pa tudi na ljutomerskih Grossmannov festival so me povabili dokaj mladi ljudje, kar mi Še posebej godi.« - Kako reagirate, ko gledate svoje stare filme? Z nostalgijo? »Običajno jih gledam samo z enim očesom Med projekcijo filma bolj opazujem, kako reagira publika. Pomembno mi je tudi, kakšna je kopija filma. V Ljutomeru sem bil zelo presenečen, zelo vesel, da je bila tako dobra kopija filma kot nova Ta- ko dobre kopije filma Kdo neki tam poje nisem videl že zelo dolgo, najbrž iz časa prvih prikazovanj filma. Sčasoma, če se film veliko gleda, kopija filma obledi, pordeči, Tu pa je očitno bila zelo nova kopija, narejena iz negativa filma. Ogledalo si ga je veliko ljudi, ki so se smejali in reagirali, kot so takrat, ko je bil film narejen. Spominjam se, ko je bil film prvič prikazan v Ljubljani in je prišla k meni neka gospa in mi rekla, kako sem uspel tako avtentično prikazati leto 1941, ko pa še takrat nisem niti bil rojen. Jaz pa pravim, da se ljudje dejansko veliko ne spreminjajo skozi čas. Težko se spreminjajo in mentaliteta v glavnem ostane ista. Menjajo se sistemi in druge stvari, narava ljudi pa ostane enaka. Če ne bi bilo tako, potem denimo ne bi mogli brati dela antičnih piscev.« -fe bilo v Srbijo pred desetletji več možnosti za ustvarjalno delo na filmu kot danes? »V Srbiji je vedno bila kaotična kinematografija, od leta 1953 je financiranje filma iz fondov le tretjinska. Tako so se morali filmarji naučiti, da se znajdejo. Ostala je tudi vez s publiko in naša publika ima naše filme rade in jih rada hodi v kino gledat. Ko so bili najtežji časi, je vedno nekdo uspel nekako snemati film. Bila je ta kontinuiteta in ostala je vez s publiko. To je sedaj nekoliko v krizi, saj se kinodvorane prodajajo na trgu, spreminjajo se v igralnice ali kaj drugega.« - Načrtovali ste tudi film o Leninovih balzanterjih v Rusiji. Ga boste uresničili? »Sedaj delam komedijo, ki je nekoliko mračna, vendar pa ni film v tistem smislu, kot je bila »komedija strave i užasa« Davitelj proti davitelju. Načrtujem pa tudi film z naslovom Polnjene tikvice z Leninovimi možgani, film o balzamerjih Leninove mumije v Moskvi, ki se sedaj skušajo znajti v novih časih. Iščem producente za ta projekt, iskal sem jih po Srbiji, pa tudi po Sloveniji. O tem pa se dogovarjam tudi z tujim producentom, ki je delal že film Emira Kusturice Podzemlje in morda se bo kaj premaknilo.« - Zakaj ste se odločili prav za film kot način umetniškega izražanja? »Zaradi komunikacije. Študiral sem slikarstvo, vendar sem začutil, da imam pri tem nekako omejeno število publike. Film pa komunicira s široko publiko, je bolj demokratičen, saj lahko kupiš vstopnico za kino, ki ni draga, lahko film gledaš ali ne, lahko film imaš rad ali pa ga popljuvaš, če ti ni všeč. Film je popularnejša forma v umetnosti kot slikarstvo, je bolj komunikativna, in to me je pritegnilo. Pa tudi delo z igralci, s filmsko ekipo me je vedno veselilo. Srečo sem imel, da sem lahko delal z res izvrstnimi igralci.« Jože Gabor Anton Balažek, župan Lendave, išče kupce za 26-od-stotni občinski delež v Komunali in Gramozu. Kot kaže, večinski lastnik omenjenih podjetij nima velikega interesa za nakup Thomas Moldestad iz Norveške je prejel glavno nagrado hudega mačka 2007 za slasher film Hladni Plen, eden najbolj gledanih filmov lanskega leta na Norveškem Milan Belec, predsednik društva Johanna Janeza Pu-cha, ob ohranjanju in varovanju tehnične kulturne dediščine na območju severovzhodne Slovenije skrbi za seznanjanje mladih s Pucho-vim delom in jih na ta način spodbuja za usmerjanje v tehnične poklice. Branko Kurbos. direktor Arconta, beleži stalno rast proizvodnje, za kar mu že zmanjkujejo prepotrebni delavci; ob tem je Arcont že nekaj let nied tistimi podjetji, ki so ocenjena z najvišjo boniteto. wwwZ.vestnik.si Božo Knehtl, direktor in lastnik Atriuma - novi mte-rieri, je vse bolj prepoznaven proizvajalec pohištva, ki je ocenjeno z najvišjo boniteto med podjetji. GOSPODARSTVO j 6- avgust 2007-hbbii Ljutomerčani skrbijo za gospodarstvo Poslovna cona brez trgovin Že razmišljajo o nadaljnji širitvi Občina Ljutomer je novo poslovno cono v Ljutomeru načrtovala že leta 2005, ko je na podlagi javne dražbe prodala del zemljišča za bivšim MTT-jem, kjer je bilo na razpolago nekaj več kot 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Pred kratkim pa so novo poslovno cono tudi dokončno uredili. Leta 2005 so bile na dražbi prodane tri parcele v skupni izmeri 9.051 kvadratnih metrov. Eno zemljišče, v velikosti 6.278 kvadratnih metrov, pa je bilo na javni dražbi prodano v letošnjem letu. Po zagotovilih župana so bile vse parcele prodane po zelo ugodnih cenah, in sicer 4,5 evra za kvadratni meter, občina pa naj bi zagotovila tudi komunalno infrastrukturo zemljišč. Slednjo so začeli graditi lansko leto in je obsegala izgradnjo meteorne in fekalne kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave, rekonstrukcijo ceste v ulici Jana Bankam ter gradnjo servisne ceste z enostranskim pločnikom. Investicijo, ki je znašala 462.691 evrov, so končali v letošnjem maju. Projektno dokumentacijo je izdelal Tehnični biro iz Murske Sobote, na podlagi javnega razpisa pa je bilo kot najugodnejši ponudnik za izvajalca del izbrano podjetje Nizke gradnje s Ptuja. Možnosti širitve poslovne cone vidijo ob reki Ščavnici proti hipodromu, kjer so nekatera zemljišča že v lasti občine, druga pa so v zasebni lasti. Če bo šlo vse po načrtih, bodo za povečanje poslovne cone namenili še dodatnih 13 137 kvadratnih metrov zemljišč, ki so že opredeljena kot stavbna zemljišča, vendar za to območje trenutno velja Ureditveni načrt Šport-no-rekreaeijskega centra Ljutomer, zato bodo predhodno morali izvesti postopek za spremembo ureditvenega načrta. V Ljutomeru so še posebej ponosni, da jim je v poslovno cono uspelo privabiti tri ze priznana podjetja: Prlekija, d. o. o, Arko, d o. oo., in Pegas, d. o. o. Sicer naj bi vsa tri podjetja že začela graditi letos, saj morajo po pogodbi z izgradnjo končati v petih letih. Vanja Poljanec Na dohodninske odločbe čaka še 8,4 odstotka zavezancev Pretekli četrtek je Davčna uprava Republike Slovenije (Durs) poslala še 30.843 dohodninskih odločb za leto 2006. Od tega bo moralo 7.836 zavezancev dohodnino še doplačati, 19081 zavezancev pa je takšnih, ki jim bo država morala denar vrniti. V tem sklopu pa je bilo poslanih še 3 926 odločb brez doplačila ali vračila dohodnine. Zavezancem, ki so plačali preveč dohodnine, naj bi Durs do danes že vrnil preplačano dohod nino, tisti, ki pa jo bodo morali doplačati, pa lahko to storijo do 28. septembra. Sicer pa je Davčna uprava republike Slovenije do sedaj že izdala 91,6 odstotka dohodninskih odločb za leto 2006, na svoje odločbe pa še čaka 8,4 odstotka davčnih zavezancev. V enakem obdobju lani je bilo taksnih zavezancev 31 odstotkov. V. P. Gramoz in Komunala še brez kupca ■ Lendavska občina prodaja celotni poslovni delež v družbah Gramoz in Komunala, vendar do ■ konca julija družbeniki s prednostno pravico uradno niso izkazali nobenega interesa za nakup. S a tem in pa objavo v Uradnem listu R Slovenije je občina prodajno ponudba odprla za trg. Najnižja ponudbena cena za žOodstotni delež v Gramozu znaša 751 tisoč evrov, za 26,36-odstotni delež v Komunali pa želi iztržiti najmanj 500 tisoč evrov Občina delež v Gramozu neuspešno prodaja že dve leti, sklep o prodaji premoženja v Komunali pa je občinski svet sprejel septembra lani. M. H. Tondach Slovenija Z večjim izvozom do boljših finančnih rezultatov Naložba v tovarno za proizvodnjo glazur in engob Gradbeništvo je v lanskem letu zabeležilo pravi razcvet, priložnost pa so izkoristili tudi v družbi Tondach Slovenija, saj so rezultate poslovanja izboljšali na vseh področjih. Povečali so proizvodnjo in prodajo svojih izdelkov, vse to pa se je ugodno odrazilo tudi na finančnem rezultatu. S svojo opečno kritino so lani v Sloveniji pokrili milijon 160 tisoč kvadratnih metrov streh, skupaj pa so ustvarili 17 milijonov evrov prihodkov, od tega dva in pol milijona evrov s prodajo na tujih trgih. Tem rezultatom primeren je bil tudi dobiček, saj je dosegel višino 1,7 milijona evrov bruto, po plačilu davkov pa jim je ostalo 1,3 milijona evrov čistega dobička. Direktor Jože Štrakl je zadovoljen tudi z rezultati poslovanja v letošnjem prvem polletju, saj so ti na lanskem nivoju. Predvidevajo, da bo do konca leta prodaja nekoliko nižja, saj manjše povpraševanje po njihovih izdelkih beležijo predvsem pri individualnih investitorjih. V pričakovanju uvedbe evra in v strahu pred podražitvami so se ti Proizvodnja v novi tovarni glazur in engob je povsem avtomatizirana, zato bo v začetku zaposlovala le dva delavca, z delom pa naj bi pričela v septembru. namreč lani v večji meri odločali za sanacijo svojih streh, letos pa se ponovno povečuje investicijska gradnja, vendar je tu manjše povpraševanje po opečni kritini, ki jo izdelujejo v opekarni Tondach. Za tiste, ki delajo za trg, je opečna strešna kritika cenovno manj ugodna, zato se raje odločajo za druge materiale. Kljub temu pa križevski opekarnarji s svojo strešno kritino dosegajo v Sloveniji 29-odstopni tržni delež. Pri sanacijah streh ta delež dosega celo 35 odstotkov, pri investicijski gradnji pa kakšnih 15 odstotkov, tako da 60 odstotkov strešnikov izdelajo za potrebe sanacij in 40 odstotkov za novogradnje. Občina Križevci pri Ljutomeru vmviiiu wjnivnaviM Zavrnili povišanje cen sm^ Odbor za komunalne zadeve išče ugodnejšo rešitev V občini Križevci bodo s 1. novembrom 2007 morali smeti začeti voziti v Puconce, Odlaganje komunalnih odpadkov na odlagališču v Ljutomeru bo z 31. oktobrom letošnjega leta zaključeno, saj bodo ljutomersko deponijo morali zapreti. To bo prizadelo tudi občino Križevci, ki pa je že podpisala pogodbo o sofinanciranju Centra za ravnanje z odpadki Puconci. Nova lokacija zagotovo pomeni spremembo stroškov prevažanja in odlaganja komunalnih odpadkov V Puconcih namreč cena za odlaganje Direktor Štrakl je še posebej zadovoljen s fi nančnimi rezultati v letošnjem prvem polletju, saj so ti boljši od lanskih, vzroke za to je pripisati povečanemu izvozu, saj so na tuje trge letos prodali za tretjino več izdelkov, večji delež v prodaji pa predstavljajo tudi izdelki z višjo dodano vrednostjo. Dobiček preteklih let, ki so ga ustvarili v Tondach Slovenija, je vključno do leta 2005 ostal v družbi in so ga namenili za naložbe, dobiček v letu 2006 pa so prvič v celoti prenesli avstrijske- Koncern Tondach, ki ima sedež v Avstriji in katerega del je tudi družba Tondach Slovenija, zaposluje že več kot 3.000 delavcev, ki izdelujejo izključno opečno strešno kritino. Letno izdelajo več kot 430 milijonov kosov strešnikov, z njihovo prodajo pa ustvarijo 250 milijonov evrov skupnih prihodkov. mu lastniku. Jože Štrakl pravi, da večino sredstev, ki jih namenjajo za investicije, ustvarijo s tekočim poslovanjem, saj je amortizacija razmeroma visoka in na voljo je dovolj likvidnih sredstev. Zato tudi bančnih posojil niso potrebovali, letos pa so pri eni od poslovnih bank prvič najeli 4 milijone evrov posojila in z njim poplačali posojilo, ki jim ga je pred leti, ko so posodabljali proizvodnjo in so potrebovali zagonska sredstva, posodila ena od družb iz koncerna Tondach. Če želijo s ceno in kakovostjo konkurirati na trgu morajo posodabljati proizvodnjo, to so v preteklih letih v glavnem že opravili, v maju letos pa na deponiji znaša dobrih 54 evrov po toni odpadkov, kar je bistveno več, kot je do sedaj stalo odlaganje na smetišču v Ljutomeru, kjer je bila cena 12 evrov za tono odpadkov. Na zadnji seji sveta občine Križevci so svetniki dobili predlog, ki je bil po izračunih občinske uprave najugodnejši, a bi kljub temu povzročil 46-od- stomo povišanje cen odvoza odpadkov. Svetniki so bili nad predlogom ogorčeni in so po skoraj dvourni razpravi sklenili, da točko enostavno umaknejo iz dnev- FRONTA? odnosi z jovnosfmi in tržno komuniciranj« »vww.fr. .h । । CkH’Mefodavo ul»co 34. 9000 Mursko Soboto, Slovanko 1 T- Jože Štrakl: »Prodajo na tujih trgih sin® povečali za tretjino, več je izdelkov dodano vrednostjo in temu primem150 finančni rezultati poslovanja. so se lotili naložbe v novo proizvodnjo, za lastne potrebe in potrebe koncerna 1 engobe in glazure. Ta proizvodnja K ^/1 tekala v eni od Tondachovih tovarn v A-pa širitev ni možna, zato so lokacijo i|St no izbrali v Sloveniji. V koncernu 1 ° 1 , .• za to odločili predvsem zaradi Prl mc’rn_l ||inTar pa tudi za to, ker je tu že zgrajena la.' 1 _1 - - - rt-n.ib"1 pa iuui za iu, Ker je iu zv ----- infrastrukturo. Novo mešalnico eng1 I urejajo namreč v prostorih nrkdiin* | Lokavcih, saj sc z lastno maloprodajo * J ukvarjali. Vrednost naložbe zato tudi 111 bodo zanjo potrebovali le okoli dva "• I Plače zaposlenih v Tondachu so republiškim povprečjem, z njimi sl(!L' i inflaciji, saj ta nikoli ni presegla letos pa si jih ponovno povečali za P ■ f odstotkov. Kljub avtomatizaciji P1^ v opekami zahtevno in delovni včasih niso najboljši. To so zapos^ predvsem v letošnji poletni vročin jim bodo za dva najbolj vroča izplačali poseben dodatek. rov. Opremo so v glavnem že nun« dnja bo povsem avtomatizirana. ' ;);t ‘j dva zaposlena, s proizvodnjo Pa j' dober mesec. Sredstva za to naložb-sami, konec prihodnjega leta naj1" dnja dosegla okoli tisoč ton ' pj,.' J glazure, kar 900 ton pa jih bodo p ■ S j opekarnam v okviru koncerna 1 " ^ol^r dah direktorja Štrakla ta proir*l*'n*'1., P , oporečna, zato tudi niso S«0" ' ^ikni poti. Le ta jo je za-v gledališč. kjer * 'Nikovala že številne ko-n gledališke predsu-«a recimo Mozartova *”*»** piščal in Bernstei-^flUI Candid. Še raje dela na samostoj-'*brnjck.ii|l_ zadnji je /-’'Išku-giasbeno-plesna • ki je do konca av-naogledv Llmetno-,1 Feriji v Mariboru. Za Jf' Mrihmvo je Stanka us- Pačila iz kovin, svi-ličja, papirja, ^Wij i, r v zjiia sebe ’"’jv videnje sveta. it(> modno obli-‘‘’"je. ilnogi verjetno ob '(dob up pomislijo, da /jton lahko tudi kostu-^^Zahnj se recimo vi ^favettli oblikovanju ’ |t ker si kot modni i4. ' ambasador neke mo-kL W nekje drugje. Ti tr lahko poigravaš z de- drugi in imajo zmeraj občutek, da je potrebno narediti vtis na druge. In ker je toliko drugih faktorjev, ti enostavno več ne Slovenija čisto koruzna. Spremeni ti strukturo celotne dežele. Koruza julija in avgusta enostav no spremeni Slovenijo. Ko se prevzame pustni čas, mogoče tudi zaradi tega, ker sem rojena na Ptuju; takrat se mi zdi me začne kar razganjati.« otopiti in ji dati lahkoto, jo oživeti. Spraševala sem se, kaj lahko storim, da to pločevino otoplim. Sodelovala sem s podjetjem Tri- jejo občutek lahkote, čeprav so težki recimo čez sto kilogramov.« - Verjetno te obleke niso nastajale po klasičnem načinu, da ste vi naredili skico in potem je nekdo vašo idejo izdelal? Ali pač? »Tukaj sem si pustila svobodo. Ko delam kostumografijo, moram narisati skice, iz katerih se potem naredijo oblačila, potem pridejo igralci, da jih poizkusijo, skratka, daš obleko v nek proces. Pri samostojnih projektih pa pustim, da me vodi material, da mi material sam pove, kaj iz njega sploh lahko narediš. Če bi najprej naredila skico, ne bi vedela, kaj vse mi omogoča material in potem bi imela tisoč težav. Tako pa ti material narežeš in takoj vidiš, ali se da zvijati tako ali tako, kako ga lahko oblikuješ in se mu približaš. Seveda sama tega ne bi zmogla, zato so mi, še posebej s konstrukcijo, pomagali v gledališkem ateljeju v Mariboru.« - F«š« razstava se iz kovine zlije v popolnoma drugačno zadnjo sobo, v kateri so recimo razstavljene še vaše obleke z vsemi tistimi naravnimi dodatki, od ličja do trte. Ali lahko te obleke tudi nosimo? »Tudi ta zadnja soba je topljenje kovine. Želela sem narediti -.-»»J * M realizator Sv, ’’1 tih postavili nekje ‘ i,r 'e to vedno moti-* x 11 m kr vn>1, manipu-■ u tick svojindivi-'ovek zase, in to ShJvT i”',u’gne tudi s po-:5t Jasno pa je, da se prepustimi । dru-Ni ki ustvarjajo 'Ut Manipulirajo z jt^ bendi, s kroji. Vedno bm vsi se temu v ' Sa’ ■ današnji tem-' bi a l'3 enosuvno ni’ **• 44bivsr it, ustvarjal toUfeo po-»uoMečeni po ’ ■'uhlv""|r n./*.11 , Martino, saj razmišljajo, da bi doma začeli tudi s pfeiL j' 11 Na bližnjem Turjanskem Vrhu imajo tudi vinogf* |to r r* nekaj vina pustijo za lastne potrebe, od sedem do r prodajo družbi Vinogradništvo Kapela. Ob vinograd1' f . novanjsko hišo, vendar živijo v glavnem v Turjancih,'• pJ ■ 'j dili prostore v stanovanjskem bloku. Tatjanin koHt' p F Sj 2 hlevu je šest kasačev in žrebiček. To so tekmovalni *'jr nira, na dirkah pa nastopa z drugim voznikom in fP poželi že lepe rezultate. J : raw -16. avgust 2007 KULTURA 11 J 3 S 4 F * i> I * ^deljeni hudi mački 2007 Živel Grossmann festival s prihodnostjo! Likovniki monoštrske kolonije v Filovcih Ko ogenj doda zadnje poteze t “u jhnem mestu se je " fUmski festi' kil- pomena. Da zgodil, ni tako tlijo !.................. Mntomer in za smo v petek zvečer na '% l'riodlive, ko »ona ^foi n'01 festivalu til '^P^ili štiri hude dwestjyJlc fi]insjie na. KJ],,,. M v mačka lahko ogle-1 lnovativne ter iz’ in raznolike ^iSla)0 ' v sestavi Blat' t ‘ Trušnovec .‘ ’u Imri.i lahkega °Valnem programu ’ Zave.*raiJ" hudi maček . 'kaRr, 'lllm'Zlomljeno , anHa>> Hladni plen rio (Grčija), Hladna Glavno nagrado hudega mačka 2007 je prejel Norvežan Thomas Moldestad za slasherfilm Hladni Plen, eden najbolj gledanih filmov lanskega leta na Norveškem. Branko Djurič o Šijanu: »Je eden tistih, ki dokazuje, da se z enostavnimi žanri lahko dela velike filme.« Slikanje in likovno ustvarjanje je običajno samotno potovanje v svet barv in spreminjanja lastnih idej v podobe na platno, v kamen ali papir. Slikarske kolonije, kjer se zberejo različni umetniki, pa so dobrodošle zato, ker v enkratnih skupnih ateljejih nastajajo podobe, ki so odraz starih izkušenj in novih navdihov. Nekaj posebnega je tudi letošnja šesta mednarodna likovna kolonija, ki poteka v Monoštru. Likovniki, ki ustvarjajo v Porabju, pa so z enodnevnim obiskom po Prekmurju naredili tudi izlet v svet keramike. »Letošnja kolonija je nekaj posebnega, saj smo k sodelovanju povabili deset eminentnih umetnikov iz štirih držav, dve slikarki sta iz Francije, po eden iz Italije in Slovaške, po trije pa so iz Slovenije in iz.Madžarske. Od Slovencev sodelujejo Dubravko Baumgartner, Goce Kalajdžijski, Endre Gonter, iz sosednje Italije pa je prišel zamejski Slovenec Klavdij Palčič,« je povedal Franc Gerič, vodja Galerije Lendava. »Celotna popestritev našega program je, da spoznamo tudi ta del Slovenije, Prekmurje. Ker nekateri običaji in obrti izginjajo, smo jim hoteli prikazati utrip ljudskega ustvarjanja in nove pristope, zato smo se ustavili pri lončarju Boj-necu v Filovcih.« Tu imajo posebno priložnost da se poizkusijo v likovnem ustvarjanju na glineni posodi, vazah, krožnikih. S to potezo so presenetili tudi umetnike, ki so bili nad to odločitvijo zelo navdušeni, saj delajo v drugih tehnikah in na druge materiale, izkušenj z glino pa jih večina nima. Vsak je v svojem stilu, s svojo motiviko in pristopom ovekovečil svoje ideje na f ' ji- /d ”dl^no opravljeno delo pa bi si zaslužili veNa posnetku Peter Beznec, Tomaž ■, r 1J- Horvat, manjka Mario Belovič. 5 i? ' ' 'n P^ultrygeist VJrii Jr jr dobil ti, bau8a, posnet ' t i‘ Moldesta-‘ prevzel in dejal, da se mu ta festival zdi nekaj posebnega in obljublja, da se bo na festival s svojimi filmi Še vračal. Hudi maček gotovo ni bil presenečenje, saj je nagra- domačih tleh * 4 4 I« r C D Vedno dobro razpoloženi Lloyd Kaufman je posebno nagrado organizatorja posvetil svetovnemu miru, dobremu vinu in celoluidu. eden najbolj gledanih filmov lanskega leta. Je dokaz, da lahko tudi tovrstni slasher filmi pritegnejo širšo publiko. Na izbor za mladega hudega mačka je prispelo kar dvanajst kratkih filmov iz Slovenije, Kanade, Srbije in Hrvaške. Komisija (Radovan Čok, Aleksander Radi-vojevič in Boštjan Lačen) je nagrado podelila srbski znanstveno fantastični komediji Rakete, ki jo je režiral Vladimir Mančič. Film govori o tem, kako parapsiholo- ške enote JNA zrušijo najdražje vojno letalo na svetu in s tem postanejo glavna tarča ameriške vojske. Kot smo slišali, je film v bistvu posmeh -mainstremu« današnje Srbije in demistifiakcija tega, kar se dogaja. Častnega starega mačka je Slobodan Šijan prejel iz rok Branka Djuriča Djura z besedami, da je bil Šijan vedno njegov vzor, primerjal pa ga je tudi s Chaplinom. »Šijan je eden tistih, ki dokazuje, da se z enostavnimi žanri lahko dela velike filme. Komedija je velik film, dobre komedije pa ni enostavno delati.« Šijan; »Ta nagrada mi veliko pomeni, saj je prva, ki sem jo dobil za življenjsko delo, prav gotov pa tudi ne zadnja.« Dodal je, da si je na festivalu ogledal kar nekaj filmov, še več pa jih je zavrtelo brez njega. Krivo je bilo odlično vino, pa tudi ljudje, prijatelji in njegovi oboževalci, ki so ga hoteli ujeti za kak trenutke in z njim poklepetati. Z mačkom v roki je zaklical: »Živel Grossmann!« Na oder je po posebno nagrado Tromin maček prišel tudi ves čas dobro razpoloženi Lloyd Kaufman, kije nagrado prevzel z besedami, da gre za festival, ki ima lepo prihodnost, posvetil pa jo je miru na svetu, dobremu vinu in celoluidu. A. Nana Rituper Rodež Za likovnike je bilo ustvarjanje na glinene posode pri lončarju Bojnecu v Filovcih veliko presenečenje. Bili so izredno navdušeni, marsikdo se je prvič srečal s keramiko. Zanimivo pri deiu z glino je. da ni nujno, da bo končni izdelek tak, kot se zdi, kajti žgana glina prinaša presenečenja. lončevino. Posebnost ustvarjanja na gline pa je v tem, da pri glini rezultat ni takoj viden, saj se bo končna podoba ustvarjenega predmeta pokazala šele potem, ko ga bodo vzeli iz peči. Tako je srečanje s svojimi stvaritvami tudi za umetnika lahko pravo doživetje. »Povabljeni umetniki so naši stari znanci, vsako leto pa povabimo tudi nekaj nam novih likovnih imen, ki doslej še tu niso bili. Prva leta smo povabili umetnike zamejskih Slovencev, sedaj pa jih izbiramo tudi širše. Načrtujemo, da bi v prihodnjem letu skupaj s priznanimi madžarskimi keramiki pripravili skupen projekt, katerega glavni poudarek bo na keramiki, in ne toliko na slikarstvu,« je še povedal Gerič. Dela, ki bodo nastala na letošnji likovni koloniji Monošter, bodo razstavljena novembra v Porabju, nato bo razstava potovala v italijansko Gorico, v začetku naslednjega leta pa jih bodo razstavili Še v Budimpešti. A. Nana Rituper Rodež _. . ~.... ■ r r---~-r--------------- ^ovi panonskih hiš kot estetska govorica ivSa^^loTrxtcnja. ° ®inuli če- Sc Znanoime ’»murskega 'k| h IS L Mmo SS£»»8r«a,a„v ■S. Snij k’B ’ll fl • L-vUniirJ -UK?" *"<1| P“*dtu mate ' Cstetske zna- ke. Tudi Baumgartner sedaj z različnimi materiali ustvari delo, na katerem platno prav sofistično postane podobno zidu. Zid sam pa se prav tako sofistično predstavi kot nekaj, česar ni, tako da je relacija platno-zid dvostranska. Detajl, ki ga slikar izbere, pa sam zase postane element estetske govorice. »Kar zanima Baumgartnerja, je ravno raziskovanje likovnega medija in iskanje lastnega duhovnega izraza. Pri njegovem slikarstvu namreč ne najdemo bliskovitih stilističnih skokov, ki bi za sabo puščali medprostore nejasnosti in nedoslednosti. To, kar odlikuje njegovo slikarstvo, sta strogost in načelnost, s katerima pristopa k svojemu delu, prav tako pa navidezno majhni stilistični premiki, ki pa so veliki, jasni in povsem logični v svoji osnovi,« je Dubravko Baumgartner pred enim od svojih del med drugim dejal umetnostni zgodovinar Robert Inhof iz Galerije Murska Sobota, ki je tudi uradno predstavil avtorja v Ljutomeru. Dubravko Baumgartner se je rodil leta 1979 v Murski Soboti. Leta 1998 je končal gimnazijo in strokovno šolo za oblikovanje v Szombatlielyu - smer grafika in grafično oblikovanje. Leta 2004 je diplomiral pri prof. Zmagu Jeraju in prof Nadji Zgonik na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na smeri slikarstvo. Sedaj živi v Petišovcih pri Lendavi, ukvarja pa se s slikarstvom, grafiko, oblikovanjem in fotografijo. Je ustanovitveni član Društva mladih likovnikov Lindart iz Lendave in član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ter Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. T. K. 12 IZ NAŠIH KRAJEV 16. avgust 2007-VESI# Cankova bo spet dobila svoj priljubljeni lokal v 250 let stari stavbi Vogler se vrača Izpolnili so največjo željo pokojnega očeta - Vzorno sodelovanje spomeniške službe, projektantov in občine - Po Voglerjevi in Helenini poti še Vila Vogler Helena Vogler, zadnja potomka Vogler je vib, ki so 1850. leta od tukajšnjih gro fov kupili letno lovsko rezidenco in jo 1863. leta spremenili v eno najuspešnejših gostiln, se je 1973. leta poročila z Alojzom Vidovičem, eankovskim komandirjem policije, ki pa je z velikim veseljem pomagal tudi v gostilni. V sedemdesetih letih je bila to še znana gostilna, potem pa so v njej bili najemniki in končno so se vrata mogočen stavbe zaprla. Ko v njej ni bilo več življenja, je začela propadati. Leta 2005 je oče umrl, že 2003. leta pa je postala lastnica njegova hčerka Milena Vidovič, ki se je odločila, da bo uresničila očetovo uajvečjo željo; da bo stavba spet živela. Skupaj s soprogom Petrom Obalom in sinom Primožem so se načrtno lotili dela. Pred sto leti je bila Voglerjeva gostilna uvrščena med sto najboljših slovenskih gostiln. 250-letna stavba je uspešno kljubovala času, toda ko v njej ni bilo več ni življenja, ko so jo ljudje izključili iz spomina, je bila njena usoda zapečatena Njeno osrednje mesto v kraju - ponudbo, parkirišče, dvorišče idr. - so prevzemali drugi. Ker je stavba spomepiško zaščitena, so se obnove lotili skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Suzana Vešligaj, ki je pripravila konzervatorski načrt obnove, jim je ves čas stala ob strani. Projekte je naredil atelje RATING, ves čas pa so sodelovali tudi s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota, Krajin- je 5 dstropju tudi žišči in gospodar" ’ rem bodo tudi pos ' ri, zbirka Avgusta 1 * ' domače obrti, pros nije, tabore, dehvr”-_ bodo le lastniki in r zato še iščejo dob. r J kader. Peter je učitelj ni šoli, Milena tip1:1' LJ mož pa je končal ■" d je tik pred pravos ' t.> torn. Veseli bodo želel z njimi sodeio poudarjajo, odprta1 skim parkom Goričko in Občino Cankova. Projekte so naredili z delno finančno pomočjo kulturnega ministrstva, od novembra lani, ko so dobili gradbeno dovoljenje, pa so dela -vodovodna in električna napeljava, odtoki, tlaki - financirali sami s svojimi prihranki. V slabem letu so stavbo pripravili tako daleč, da bo septembra od prla vrata kavarna, ki pa bo namenjena prav vsem gostom; to bo prostor, kjer se bodo lahko v miru usedli, spili napitek, pojedli sladico ... Ne bo gostilna, ker se v prvem zamahu niso upali lotiti tudi ponudbe hrane, je pa v kuhinji vse že pripravljeno in v njej kraljuje prav tako spomeniško zaščiteni štedilnik. V stavbi bo prostore dobila tudi turistično informativna pisarna, ki je mišljena tudi kot nekakšna vstopna točka krajinskega parka, v kleti bodo vinoteka, vinska klet in skladišče. V gostinskem delu bo več prostorov, njihova največja prednost pa bo terasa na delno zaprtem dvorišču, ki se lahko spremeni tudi v prireditveni prostor. Končana je šele prva faza obnove, v naslednji bodo uredili v gornjem na- st Ur Ul dj Iti k) N k Jo * Kn 'i Peter in Primož Obal sta prepričana, da bo marsikoga prepričalo tudi dobro Vogleijevo vino iz vadarskih goric. Čeprav gostilna ni bila odprta, so bili Vidoviči in Obali dobri vinogradniki in kletarji. Na posnetku iz leta 1918 sedi gostilničar Jurij Vogler skrajno desno; njegov sin Viktorje bil dober prijatelj soboškega podjetnika Benka. Berna^3 H To je eden najstarejših posnetkov Voglerjeve P Cankovi iz 1880. leta; tukaj so bile bila poleg S " klavnica, mesnica in prodajalna žita. Občina Radenci Plinovod še vedno buri duhove Štorklja je prišla na ogled Ljutomera Ja, kot kaže, je ta štorklja, ki gnezdi na župnijskem dimniku v Ljutomeru, želela videti tudi iz neposredne bližine, kako je tam dol v prleškem mestnem središču, zato je prišla na ogled in tudi pozirat pred mestna vrata, od tam pa seje ozda še proti fotostudiu Tivadar. M.T., J. G. V radenski občini se že nekaj časa intenzivno prizadevajo, da bi uredili plinovod v Športnem centru Slatina. V ta namen so angažirali strokovnjake iz Ljubljane, ki so si ogledali lokacijo bodoče- " ga plinovoda. Dogovorjeno je, da bodo predstavniki tega podjetja pripravili celotno dokumentacijo, in sicer od pridobitve koncesije do finančne konstrukcije. Znano je, da so za nogometno igrišče, ob katerem bodo zgradili plinovod, dobili gradbeno dovoljenje že leta 2004. S tem je bilo omogočeno, da se odpravijo nekatere pomanjkljivosti, vendar se to vse do danes ni zgodilo. Ker ni bila opravljene tudi legalizacija stanja, bo v prihodnje potrebno veliko finančnih sredstev, s katerimi bodo omogočili prestavitev plinovoda na ustreznejšo lokacijo. Čeprav si je občina prizadevala reševati probleme, so se le-ti nenehno pojavljali, npr. pri odmeri zemljišča in podobnem. Vse to terja, da v prihodnje najdejo tako rešitev, ki bo sprejemljiva za vse zainteresirane strani. Milan Jerše * dom starejših v Radencih Preteklo je kar dobrih devet mesecev, odkar so lani 17. oktobra na slovesnosti v Radencih Dom starejših občanov Radenci, te dni pa so končno stekla gradbena dela. Kot nas je seznani' ...; < je firma Dom starejših občanov Radenci, d. o. o., kot investitor gradnje, v januarju letos pridni’ 'd' * za gradnjo doma, v katerem bo predvidoma 86 apartmajev s 174 posteljami (maksimalna '• r/Pj ležišč). Projekta inženiring Ptuj, kjer so projektirali ta dom, je opravila določene spremembe, j č posegali v kvaliteto in funkcionalnost objekta. Z oblikovanjem in zamenjavo materialov so P po« poceniti. Dom je zasnovan kot nadstandardni - za ta namen je pridobljena tudi koncesija. ■ uči tudi prostori za upokojence ter pralnica. Strokovni nadzorje zaupan firmi Voit iz Murske Sob izvajalca pa je bilo izbrano podjetje SGP Pomgrad Murska Sobota. Dani Mauko % s Ljutomer V občini Ljutomer je bil pred kratkim objavljen razpis ugodnega posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za letos. Na voljo je 201.144 evrov za investicijske projekte in 20,865 za kreditiranje odpiranja novih delovnih mest. Vloge bodo sprejemali do porabe sredstev oz. najpozneje do konca letošnjega novembra. Pričakovati F sojili pod odstotna l'ri polletnim' 'r .pt L ju občine L«*’ zala nezap05* ^BOlIK -16. avgust 2007 IZ NAŠIH KRAJEV ^življenjepisa župnika Jožefa Lebarja iz Beltinec Pred novo mašo so mu zaplenili podobice Apače Bj?*3 življenjska pot se (iH- "4 ’^5 vBeltia-nkftr" Vraščal, dokler C u ’^«‘«11 k voja-1:1 m kljub hu ' niena doz<>re da hi P0*13’ **voisk-^ * 11 P° konca- Mii v Maribor na Vendar tudi to K J K ^ilo if„' J P056^ hudo mu * u|. _ ? frcd novo ma' i^v^ašniške po-^His^ vscmu ie sto’ hiteti/’rn4' službeno pot, blitvi v ' naiPrei kaplan v mesto dobil tratnega župnika Virska J?'' n' R;1 »c du ^1,. P^PeljalavČren-.Minkc' Šmarjeto ob Pe.. .. ‘Wnm Antonu oz. *' ^kh I f*™’141:1 M' ir vcd-111 v bistvo človeka in zanj je bi-posi , SOrodnik iz Ame-w ameriški bicikeh, kar je bila v tistih časih prava redkost Drugi so ga prav občudovali, ko se je vozil naokrog. Rad je hodil na izlete v naravo in rad se je vračal v domače v Beltince. Potem je prišla bolezen in na župniji ni mogel več delati. Kam pa zdaj? Najprej ga je vleklo na domačijo v Beltince in malo za šalo malo zares je rekel, da bi imel rad »status kmeta«, torej da bi kmetoval, se vrnil h koreninam svojih prednikov in predvsem staršev. Razmišljal je tudi, da bi šel k patrom v Pleterje, kjer bi se lahko umiril in odpočil od dela. Na koncu se je odločil za Dom starejših v Rakičanu, kjer prebiva že dve leti. Zdaj ga razveseljujejo predvsem obiski sorodnikov iz Beltinec in Gančan; veseli ga tudi to, da zanj lepo skrbijo, da lahko dosti bere versko in drugo literaturo ter sodeluje pri bogoslužju in da tudi kaj zapiše. Predvsem si želi, da bi bil bolj zdrav in bi mirno lahko živel svojo jesen življenja po bogati pomladi. Dominika Tibaut na$iPu ,n mejnemu prehodu *''^bzasovzadnjem času na komunalnem področju izpeljali kar nekaj projektov. Tako so vsa dru-sv°ie m°č' >n se vključila v akcijo za ureditev športnega centra (Laštat) v središču otroke ' igrišče za rokomet, mali nogomet, odbojko na mivki in za košarko ter peskovnik In gu- ' Projekt je bilo vloženih 12 milijonov tolarjev. Tudi na nogometnem igriščujo prizadevni športni s; in uredili novo tribuno s 120 sedeži, za kar so odšteli milijon 800 tisoč tolarjev, stem da S 1 "%. l 0 ^1 s prostovoljnim delom. Pred dnevi so uredili tudi površine v Nogači, kjer se vsako leto odvijajo Maia ji *• prostor so razširili, nanovo asfaltirali in uredili leseno hrastovo ograjo ob potoku Jedro. Ta ^hjse J4' 4'1S1 rniliJ°nov tolarjev. V prihodnje načrtujejo del potoka Jedro v tem delu vasi (Nogača) zajeziti o,, 'r° '”r Man spustiti ribe, kar naj bi bila dobra turistična promocija za bodoče Ribiške dneve na Ho-^fahn asfaltne prevleke po glavni cesti skozi vas Murska Sobota- Lendava, kakortudi okrog 700 10 ^'^'^trsh.Prevleke do križišča cest pri zaselku Mirišce-mejni prehod Hotiza - Sv. Martin na Muri. Naložbo je " 29 okolje in prostor R Slovenije. Besedilo in foto: Jože Žerdin Minulo nedeljo popoldne je bilo v rimskokatoliški cerkvi Marije Vnebovzete v Apačah srečanje članov župnijsko pastoralnih svetov območja lani nastale Škofije Murska Sobota. V 36 župnijah tukajšnje Škofije je v župnijsko pastoralne svete izvoljenih 771 vernikov. Večina teh se je udeležila srečanja. Za uvod so prisluhnili glavnim odlomkom Markovega evangelija. Mašo je vodil dr. Marjan Turnšek, soboški škof, ki je v nagovoru med mašo poudaril pomen čuječnosti kristjanov, ki je v teh kriznih časih še kako potrebna. Vsem zbranim pa se je tudi zahvalil za njihovo dejavnost in jih pozval, da svoje poslanstvo še naprej zavzeto opravljajo. Vrle gospodinje in vinogradniki apaške župnije so vse prisotne po maši pogostili. F. KI. wwyv.vestnik.si Mercator 0 Center Murska Sobota Sobota, 18. avgust, ob 10. uri Poletne dogodivščine Privoščite si nekaj poletnih dogodivščin v našem Centru! Se boste preizkusili v gradnji peščenih gradov ali si boste raje omislili potapljaški trening? To sta dve izbiri zabavnih nagradnih iger, ki vam jih ponujamo za osvežujoče avgustovsko poletno dopoldne. Za povrh pa še kakšen osvežujoč pogled na brhke plesalke v kopalkah in degustacija brezalkoholnih koktejlov. ODPIRALNI ČASI CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 12.00 ure «p»m VINTERSPORT ^LOTERUA SLOVEKJE Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj / Muista Sobota, Plese 9.9000 UursKa Sobota f Tel.: (02) 527 19 00 / Če si žrtev nasflja ali v stiski, pokliči! / L Pomoč je zaupna in brezplačna. / A Na volje sme 24 w na dan, vse dni v letu! C — ra iratwuwairti .W Aih kwata 13. 3 leta na sorodnem področju v banki, x uporabo standardnih orodij za delo na osebnem računalniku, > komunikativnost in organizacijske sposobnosti, > obvladovanje prodajnih tehnik in tehnik pogajanja, > tržno usmerjenost in vodstvene sposobnosti, KOMERCIALIST oz. KOMERCIALIST - BLAGAJNIK Od kandidatov (m/ž) pričakujemo: > V. ali AH, stopnjo izobrazbe ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri, > najmanj 1 leto delovnih izkušenj, r uporabo standardnih orodij za delo na osebnem računalniku, > komunikativnost, > obvladovanje prodajnih tehnik. Kandidatom nudimo: > delo v ambicioznem, kreativnem in urejenem delovnem okolju v Ljutomeru, > možnost izobraževanja in napredovanja, x zaposlitev za nedoločen čas, > stimulativno plačilo in x plačevanje kolektivnega dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. V kolikor se v teh pričakovanjih prepoznate, vam ponujamo priložnost, da se nam predstavite in nas prepričate, da ste pravi kandidat za naš kolektiv. Kandidatke in kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave v osmih dneh na naslov: Nova Kreditna banka Maribor, d. d.. Oddelek za kadre, Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor Rok za prijavo je vključno do 25. S. 2007. _| Pri Gradu tokrat tudi po angleško Pri Gradu se je tako kot vedno ob 15. avgu stu včeraj spet zbralo ogromno obiskovalcev -od tistih najmlajših pa vse do najstarejših. Kot vedno se je tudi tokrat vil boj za čim boljši in čim bližji parkirni prostor, saj je zaradi specifičnega terena pri Gradu precejšnje pomanjkanje parkirišč. A organizirana redarska služba, v kateri so bili mladi domačini, je skrbela za to, da je vse potekalo brez nepotrebne nervoze. Še nikoli doslej pa ni prišlo toliko organiziranih kolesarskih skupin oziroma posameznih kole sarjev. Na dan 15. avgusta občina Grad vsako leto tudi končuje praznovanje svojega občinskega praznika, ki je letos trajal od 28. julija. Seveda se je po pričakovanju največ ljudi zbralo včeraj, ko so verniki praznovali praznik Marije Vnebovzete oz. vel’ko meso, ves dan pa je bil v Porgi tudi kramarski sejem. Največ vernikov se je zbralo v cerkvi in okoli nje ob 10 uri, ko je bila slovesna romarska maša. »Danes smo vsi romarji. Pri tem se moramo spomniti na devico Marijo, ki nikoli ni odrekla pomoči, kadar jo je ' zanjo prosil kakšen popotnik Tako moramo Slavje v apaški župniji Veliki šmaren ali velika maša, kot rečejo na območju Apač, je pritegnila v cerkev, ki je posvečena Mariji Vnebovzeti, veliko vernikov od blizu in daleč. Prihajajoče je pred cerkvijo z igranjem pozdravila Apaška pihalna godba, v njej pa so potekale maše, najprej osma, nato pa slovesna maša, ki jo je daroval ob somaševanju domačega župnika Janeza Ferencka upokojeni župnik Jože Panič iz Ljutomera. Tako kot vsako žegnanje ali proščenje je tudi to v Apačah zaznamovalo veliko stojnic, kjer so ponujali razno kramo, le redki pa so bili rokodelci, ki so prodajali izdelke, narejene v svojih delavnicah. Med temi je bil čevljar Franc Gradišnik od Lenarta Med množico romarjev smo ustavili Ignaca Fajta iz Spodnje Ščavnice. »Rad grem na to žegnanje, zlasti odtlej, ko mi je umrla žena. Tukaj se srečujem z znanci in prijatelji, ki jih drugače bolj redko srečam. Včasih smo hodili na žegnanje peš in zato, da smo lahko na sejmu tudi sami pomagati v življenju tistim, ki so p "" j V življenju se moramo odločiti med dobrin11 poti ni,« so se vtisnite v spomin besede s prij n večkrat citirana misel ruskega pisatelja Do51' ? ■1 f religije je sočutje do trpečih.« Na kramars*" r । dalo dobiti različne stvari: od prevladuj* '- J nožev in medenjakov pa vse do zelišč, nog--' -tr- J sbenih zgoščenk Prav tako je bilo dobro ' . . p stinsko ponudbo. Omenjena prireditev p' (Je.N vsako leto več in več tujih turistov Tako se F obiskovalcev iz vse Slovenije, iz Avstrije in f/ besede v angleškem jeziku. Ignac Fajt iz Spodnje Ščavnice: -Na nobene”1 lončar, danes pa ga ne tem sejmu ni. Časis® kupih stvari, potrebne za delo na zen' i' 1 t j?!1 ’ kake grablje, Jesene vile, vrvi, za drugega, kar smo potrebovali pri hiši ^7";»' no kupovale lončeno posodo. Na noben1 kal lončar, danes pa ga na tem sejmu m Potrebe prebivalstva so drugačne, sicer p-1 kramarji, dobiš danes v trgovini « j# ™ L1 a WSIHIK -J6. avgust 2007 KRONIKA 15 . » Zaščita pred d—-. - lomilci H 5 J (f J ^»venska policija je v poletnih mesecih, J vsem v juliju, obravnavala večje število »till dejanj, pri katerih so storilci »izkori-, ” :J l>'i no vročino. Največ tovrstnih kazni-liubl'-an| na °bmočju Policijske uprave t J M liriki sr, namreč skozi odprta ali Hitu in balkonska vrata vstopili v sta-so v pritličju ali v prvih nad-141 ponoči, ko so oškodovanci spali, "rvi. k. i nj bilo nikogar doma. Stano-I so uhrčajtto zapustili skozi vhodna vrata, ’stin ' možnosti, da storilci vstopijo na ^kšen način, svetujemo našle-Mhfl l v pritličju oz. v nižjih nad-’ Sl tit|prc| oglejte kritične točke Iqj anjn Postavite se v vlogo vlomi-kje bi vi vstopili v stanovanje le* balkon ...). Tem točkam posveti-. el)"o puz/ir imsi Tržišče ponuja veliko ranho.nski]i rešitev v obliki dodat-n k za in balkonska vrata (po- na vhodnih vratih), ki so za "urJ < < iv h mogoče, 'klpn.i na kip. Na okenske poh-ali druge predmete, ki bodo keju s ,t,n‘P' primeru odpiranja okna. Ker 'ort ^^^itnih ukrepov, da storilec ne tj v stanovanje, priporočamo, da $ prečnim profilom, ki bo one-M “^Pitanje v celoti. Seveda mora biti ht & tDif 0 ' 'a ga n I mogoče sneti od t h' blokado priporočamo tudi za ^‘rala 3 VriltJL ^ata se bodo kljub temu Za bt|n°. ki bo omogočala zračenje, KI ^oknčalj vstop. Pod balkonska vra-:i :■ lahko namestite zagozdo, ki bo \ v J1 odpiranje za Širino, ki omogoča ^si j ali vrata lahko vgradite tehnič- 11 150 Priročni *ntern* ala™1* (na V ^katerih tehničnih trgovinah) na da Lnetnega stikala. Pri tem je treba pa-, Se Pravočasno zamenja baterijski \pa ^ln|dalor Za dolgoročno naravno ^kih8 " PrtPOr°^amo nasaditev vrtnic ali V V .| . ' L'tdi rastlin pod okna, balko- V 0 Pomoč policistom pri preisko-'V|b dejani jr dober opis predmetov fe 1 1H fotografija. Priporoča-t1r"^ dragocenosti fotografira-jUiiin ,.,e ' ■ levilo kosov ali vrednost), fo-yX|tbr *n j° v primeru kaznivega ’’ ’preiskovalcem. Če opazite, da stan°vanju nahaja nepovabljen R v fizično obračunavanje z s ?s! sltuša|ic zapomniti čim več m je n:i. karakteristik (barva las, pote-F'htn1*1131 Imucar/desničar, poseb-l telesu, smer pobega, vozilo), ni J* w |r storilec gibal, kaj je prijemal P°l*cistov pustite kraj nedo-' r,‘ Za L| b°do ohranile sledi, ki so po--:|j Tat rllfC dokazovanje kaznivega '■ "! pokličite Številko 113 ali ™ 't! h. h i^ko postajo Vse pomembne 'Oljnih nivem dejanju, storilcih (vendar XntllleVah) pa labko sporočite tudi ‘tdefon 080 12 00. Vir: www.policija.si K ^silneži vdrli v Puščo %« s strelnim orožjem ter ustrahovali prebivalstvo h i"1'sePpripetit 7- avgusta netil in razburil vse krajane na-^P**1 se je v našem naselju že c tokrat za incident, kije lf''i । Pome kot za večinskoprebi- +, lupina nasilnežev je dobesed-rn grozila s strelnim ^c^trall°vala jnebivalstvo. Krajani mij?‘r skupini pogumno postavili bila prisiljena zapustiti prizo- r C S * " 'Zi,'14 P dogodek končal brez uso-nih£e ni bil kuJeP°^kodo-1 . , 'l,f moramo, da se krajani na- *' -o i^^tnoma distanciramo od vzro-■ i " dogodka. Krajani ‘ 'h bi j ter zavarovali svoje Nikakor pa s tem ne podpi- Na Romskem taboru se niso mogli izogniti tudi neljubega dogodka na Pušči Varnostne razmere v romskih naseljih Kako dolgo bo policist za Rome benga, t j. hudič? Skoraj gotovo bi lahko rekli, da je bila najodmevnejša tema letošnjega Romskega tabora v Murski Soboti, ki ga je organizirala Zveza Romov Slovenije, Varnostne razmere v romskih naseljih, in to predvsem zato, ker je slučajno sovpadala s »spopadom dveh tolp* v romskem naselju Pušča, o Čemer smo poročali posebej v prejšnji številki Vestnika. Tokrat smo lahko po predavanju višjega policijskega inšpektorja pri Policijski akademiji Ljubljana Branka Novaka med drugim slišali (med razpravo), da je bilo posredovanje policije (štiri ure po začetku dogodka) daleč prepozno, da bi najbrž lahko vplival na umiritev razmer tudi policist, ki mu je Pušča dodeljena kot njegov varnostni okoliš, da policija ni posredovala javnosti pravočasnih in objektivnih Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov pri Zvezi Romov Slovenije: »Vprašamo se lahko, ali policija izvaja ukrepe za varno življenje v romskem naselju. Če so pristopi do posameznikov »mehki«, si več upajo, zato mislim, da bi morali biti bolj »trdi«. Zakaj se govori samo o kolektivni krivdi Romov? Ko je večja organizirana skupina vdrla v romsko naselje, so se Romi spontano organizirali za obrambo, saj so se zbali tudi za življenje otrok.« ramo posameznikov, ki so morebitni povzročitelji tega incidenta. Prepričani smo, da bodo organi pregona opravili svoje delo strokovno in s posebnim posluhom. V našem posebnem interesu je, da se okoliščine incidenta čim prej raziščejo ter storilci primerno kaznujejo. Krajani naselja Pušča smo pripravljeni nuditi vso potrebno podporo pri preiskavah in delu organov pregona. V zadnjih JO in več letih vlagamo velike na pore za vzpostavljanje sodelovanja med Romi in večinskim prebivalstvom, torej za sožitje, strpnost in integracijo. Želimo, da slovenska javnost ta dogodek vrednoti glede na dejanja posameznikov, in ne kot dejanja Romov. Darko Rudaš, romski svetnik MO Murska Sobota informacij in da je v romskem naselju Pušča več orožja, kot ga ima policija. Po besedah višjega policijskega inšpektorja pri Policijski akademiji Ljubljana Branka Novaka se v Svetu Evrope položaj, problemi in varstvo Romov obravnavajo na različnih področjih socialnih pravic, varstva manjšin, kulturnega sodelovanja in migracij. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v letu 1993 sprejela priporočilo z naslovom »Romi v Evropi«, v katerem med drugim ugotavlja, da Romi v veliki meri prispevajo h kulturni raznovrstnosti Evrope, saj so prava evropska manjšina. V tem priporočilu pa parlamentarna skupščina tudi ugotavlja, da se izbruhi rasnega in družbenega sovraštva pojavljajo vse pogosteje in da so napeti odnosi med skupnostmi privedli do obžalovanja vrednega položaja, v katerem živi večina Romov danes. »Kot najbolj izpostavljena etnija nastopa v slovenskem prostoru romska populacija. Statistično se je v zadnjem popisu leta 2002 opredelilo za Rome J. 246prebivalcev Slovenije. Ta številka ni realna. Po oceni poznavalcev se realno število prebivalcev, katerim je materni jezik romščina, giblje med 7.000 in 12.000prebivalcev. Glede na to zadnje število je približno &500 tako imeno vanih »avtohtonih« Romov. Po letu 1961. še v času skupne države z drugimi narodi takratne Jugoslavije, se je v določene dele države doselilo določeno število Romov, ki izvirajo z območij Bosne, Makedonije in Hrvaške. Slednje je potrebno omeniti zato, ker se ravno na območjih, kjer prevladuje »neavtohtona« skupnost Romov, pojavljajo največji problemi, vezani na varnost ter huda nasprotja med lokalnim prebivalstvom in Romi.« V nadaljevanju je Branko Novak dejal, da se policist pojavlja kot eden najbolj izpostavljenih, če pride do problemov. Policisti na lokalnem nivoju se dnevno srečujejo z varnostno problematiko, v kateri so udeleženi Romi kot kršilci. Statistični prikaz storitve prekrškov in kaznivih dejanj glede na nacionalno pripadnost ne obstaja in se ne vodi v evidencah, je pa neuradna ocena, da v določenih predelih Slovenije odstotek kršitev odstopa glede na narodnostno oz. etnično skupnost, v tem primeru gre za Rome. Razlogi so znani in če jih ne odpravimo v doglednem času, ni pričakovati izboljšanja stanja. Osnovni razlogi za Neizobraženost, nezaposlenost skupnosti, živeče v zaprtem enotnem prostoru, druga kultura in vrednostni sistem, so samo nekateri od mnogih razlogov, da omenjena populacija odstopa od preostalih etnij v Slovenji. Zelo pomembno Je usposabljanje policistov Policisti na lokalnem nivoju so sicer usposobljeni strokovno, delujejo zakonito, spoštujejo človekove pravice in svoboščine, so pa samo ljudje, ki izhajajo iz praviloma istega okolja kot tudi preostali prebivalci. Osnovno in srednje šolanje so praviloma tudi končali v domačem kraju. Tako ni čudno, da so tudi obremenjeni z negativnimi stereotipi in lokalno ksenofobijo navkljub šolanju na Policijski akademiji, kjer so vse vsebine vezane na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Pregled in podrobnejša analiza nekaterih postopkov policistov s pripadniki drugih skupnosti na območju Slovenije, ne samo Romov, je pokazala, da so posamezni postopki »padli« ali prerasli v večji interventni dogodek zgolj zaradi nevednosti in obremenjenosti z negativnimi stereotipi posameznih policistov, predvsem mlajših in po stažu neizkušenih. Zato so ciljna skupina usposabljanj vsi policisti, ne glede na staž in vrsto delovnega mesta, ki sicer delajo na etnično in kulturno heterogenih območjih. Vsako izobraževanje oziroma usposabljanje je striktno prilagojeno točno določenemu lokalnemu okolju. Izkušenj enega se ne prenaša rutinsko v drugega. Pri usposabljanju aktivno sodelujejo tudi pripadniki drugih skupnosti. Usposabljanje je metodološko namreč zasnovano tako, da se v prvi fazi pripravi Rome ali druge na sodelovanje, v drugi fazi pa ti sodelujejo na usposabljanju policistov v zadnjem delu, ko je vzpostavljen dialog kot eden glavnih načinov reševanja nastalih proble- mov. Jože Graj Branko Novak, višji policijski inšpektor »Ko pride policist v neko vas, kvečjemu pogleda kdo skozi okno, Če pa pride v romsko naselje, hitro pridejo ven skoraj vsi prebivalci. Zanje pomeni policist nekaj slabega, zato mu v svojem jeziku rečejo benga, kar pomeni hudič. Takšno poimenovanje izvira iz časov, ko so policisti, stražniki oz. drugi uniformirani prihajali v romska naselja in nastopali s silo.« Nataša Brajdič z Dolenjske je edina med policisti v Sloveniji, ki se opredeljuje za Ro-minjo. Z njeno pomoč (posredovanjem) so nekajkrat preprečili izbruh morebitnega nasilja v tamkajšnjih romskih naseljih. Tudi na Policijski upravi Murska Sobota nameravajo zaposliti policista iz vrst romske skupnosti. Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije: »V romskem naselju Pušča je več orožja, kot ga ima policija. Krivda je bila na obeh straneh.« Turistične prireditve Gornja Radgona - V soboto, 18. avgusta, ob 10. uri se bodo na Trgu svobode v Gornji Radgoni zbrali udeleženci protestnega spusta po Muri proti načrtovanim hidroelektrarn na naši reki Spust bodo organizirali skupaj Zeleni Slovenije in Zeleni Avstrije. V osmih čolnih bodo predstavniki osmih narodov protestirali proti osmim načrtovanim hidroelektrarnam na Muri. Po postankih v Lisjakovi strugi in Vučji vasi bodo ob 16. uri spust zaključili pri Babičevem mlinu v Veržeju. V primeru slabega vremena bo spust v soboto, 25. avgusta. Radenci - Čez poletje je na terasi hotela Radin vsak četrtek in soboto prireditev Poletni večeri v Radencih, Ob glasbenih nastopih so pripravili še stojnice ljudske obrti, na katerih obiskovalci lahko kupijo izdelke rokodelcev iz naše pokrajine. Banovci - V Termah Banovci čez poletje v Restavraciji pri Ba-novskem gusarju ob petkih pripravljajo glasbo na terasi, ob sobotah pa kuhajo bograč. Pripravljajo tudi program Poletje z Ba-novskimi gusarji Negova - Pri cerkvi v Negovi je TD Negova - Spodnji Ivanjci odprlo turistično pisarno, ki je odprta od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro in ob sobotah in nedeljah od 15 do 18. ure. V istih prostorih je znova na ogled razstava Negova skozi čas, ki je bogat z zapisi od leta 1106. Moravske Toplice - V športnem parku Term 3000 bo do 24. avgusta vsak četrtek, petek in soboto od 19. do 22. ure tržnica ročne obrti in turistična tržnica. Ob 20. uri bo vsak četrtek sledil nastop folklornih skupin in ljudskih pevcev, v petek bo nastop mladih nadarjenih glasbenikov ter plesna glasba v živo, v soboto pa bo plesna glasba Prireditve pripravljata TIC Moravske Toplice in Terme 3000. Cven - Turistično-informacijski center Cven je odprt do 1 oktobra vsako soboto in nedeljo od 10. do 19. ure. Bogojina - V okviru Košičevih dnevov bodo lovci LD Bogojina v nedeljo, 19. avgusta, ob svojem lovskem domu pripravili Hu-benovo lovsko mašo. Selo - Rotunda sv Nikolaja v Selu je odprta od torka do sobote med 9. in 17. uro. Bogojina - Plečnikova cerkev v Bogojini je odprta vsak dan do 17. ure Turistično-informativni center Šalovci Tudi v Šalovcih so dobili svoj turistično-informativni center. V pritličju zgradbe (ob trgovini), v kateri je sedež občine, so v petek, 10. avgusta, slovesno odprli prostore javne e-točke z brezžičnim dostopom in turistično-informativnega centra. Andreja Matuš bo pomagala turistom odkrivati lepote in zanimivosti Goričkega vsak dan od 9. do 17. ure, ob petkih pa do 16, ure. - B. B. P. Zlata lisička v Korovcih V Korovcih so minulo soboto pripravili prireditev z Na Otoku ljubezni so spet bujrali Mlinarska, bujraška in tkalska delavnica Od četrtka do nedelje je na Otoku ljubezni ob reki Muri v Ižakovci že šestnajstič potekala prireditev Bujraški dnevi. Tudi letos so med drugim pripravili prikaz biijranja reke Mure in tudi drugih dejavnosti povezanih z reko, torej vseh tistih stvari, ki so skozi stoletje bili simbol sožitja pa tudi boja človeka z reko. Glavni organizator prireditve je Krajevna skupnost Ižakovci v sodelovanju z vsemi društvi v vasi, pa tudi drugimi krajani, zato je tako v času prireditve in v dnevih, ko so se pripravljali nanjo, dejansko živela cela vas. Predsednik KS Marjan Zver je povedal, da bodo zbrani denar od prireditve namenili za razvoj vasi, pa tu- di Otoka ljubezni, ki postaja vse bolj priljubljena turistična točka, Veseli jih, da se v ohranjanje kulturne dediščine vključujejo tudi mladi, sicer pa v Ižakovcih delujejo štiri društva, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine. Glavni sponzor prireditve je bilo letos tretjič podjetje Panvita in triletna pogodba o sodelovanju se letos izteče. Predsednik uprave Panvite je ob tem povedal, da želijo prireditvi in krajanom Ižakovec pri njihovih prizadevanjih pri ohranjanju kulturne dediščine še naprej stati ob strani in jih sponzorirati. Novost letošnje prireditve so bile tkalska, bujraška in mlinarska delavnica, ki so potekale v organi- zaciji Zavoda za turizem in kulturo Beltinci v okviru projekta Mlinarska pot. Ob okrog petdesetih udeležencih delavnice so se s temi dejavnostmi lahko seznanili tudi drugi udeleženci prireditve in skušali tudi sami narediti kak izdelek. Mlinarsko delavnico je vodil mlinar Slavko, ki je v času priredi naslovom Zlata lisička. Po besedah predsednice Turističnega društva Korovci Danice Wolf si v vasi želijo, da bi vsako leto pripravili drugačno prireditev, saj ne marajo monotonosti. V sklopu letošnje, ki se je odvijala pred Bransbergerjevo domačijo, so imeli podelitev nagrad za naj... balkon v občini in otvoritev razstave slik, ki so nastale v slikar- skl koloniji. Ker jim je zagodlo vreme, so obiskana, na razstavi pa so sodelovali Karel Ko-sednar, Ernest Bransberger, Lojze Števanec, Vlado Sagadin, Anton BertalaniČ, Ivanka Lehner, Pupa Slak, Jožefa Benko, Ernest Lulik, Darinka Horvat, Lojze VeberiČ, Zora Šonaja, Marija Skledar in Irma Benko. V pozdravnem govoru je župan občine Can kova Drago Vogrinčič povedal, kako je prav, da kažemo svoje talente. Izkazali pa sta se tudi mladi prestavili načrtovan pohod v prvo polovico oktobra. glasbenici Lea Ružič, ki je zaigrala na frajtonarico, in Katjuša Lepoša, ki je zagodla na violino. Tričlanska komisija je dodelila najvišje ocene za najlepše urejene balkone Anici Krpic, Silvi Pugel in Erni Kerec za tretje mesto, za drugo mesto Milici Šadl in za prvo mesto Zlatki Kočar. Karel Kose dnar, predsednik Likosa, je ob otvoritvi razstave povedal, da je bila 11. kolonija v Korovcih najbolj V turističnem društvu so zelo veseli lepega obiska Fuks grabe, ki jo vsako leto obišče okrog 2500 gostov. Pravijo, da je to za njihovo vas zelo lepa številka in si želijo, da bi bilo na njihovem oktobrskem pohodu veliko pohodnikov. Lea Lehner tve tudi ves čas delal v mlinu in mlinarsko delo predstavljal obiskovalcem, btijraško delavnico je vodil Franc Ražonja, tkalsko pa Marija Kerčmar Aktivnosti na de lavnicah je vodila Elica Horvat, sodelovala pa je tudi etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska sobota, ki je ljudske obrti predstavila tudi s teoretičnega vidika. V okviru projekta Mlinarska pot pa gradijo na Otoku ljubezni tudi brezno hišo, ki bo Še popestrila turistično ponudbo. Na prireditvi so uprizorili še gledališko predstavo Gestrin -povodni mož v reki Muri, ki jo je izvedlo Društvo za izobraževanje Prikaz biijtanja, kot so ga izvajali nekoč. Logos Ižakovci. Organizirali so Tkanje so predstavile tudi Ana, Julijana in Trezika iz Ižakovec. -M I tudi bujraški kros po 11 Poti, rt^nko tcktnor^Jt predstavili pa so 'e | godci, pevci in pevski ■ I ski obrtniki iz Pomurja -■ valcem ponujali svoj.' , voljo pa so bile ves cas '‘’Ji «>ače jedi. V ucdrl/o f l mašo za ve in Iti je potekala prav tako’- i j ljubezni, daroval ku: i Marjan Turnšek, sla' vornik na pritrditvi J ( . f programom, ki je sledil । f je bil dr Lojze Poredoš I prireditve so si obiskuj f ogledali mlin in murti H z brodom čez Muri1 r,' I J. Ga., Mo- ■ I Potujoči muzej soboškega Motokluba Veterani Starodobnikivenem dnevu skozi štiri države Motoklub Veterani Murska Sobota je v soboto šestič organiziral Mednarodni potujoči muzej starodobnikov, in ..sicer letos kar po štirih deželah: Sloveniji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski. Na krosu je bilo okrog sto petdeset vozil, udeleženci pa so zapeljali tako z motornimi kolesi, kakor z avtomobili, pa tudi z enim kamionom oldtajmerjem. V koloni potujočega muzeja, ki se je vila po cesti, so bili udeleženci iz teh štirih držav, skozi katere je kolona peljala. Motoklub Veterani je s to vožnjo obeležil tudi obletnico svoje ustanovitve, saj delujejo že od leta 1992 in je tako letos petnajst let njihovega delovanja. Stan potujočega muzeja starodobnikov je bil na parkirišču pri BTC-ju v Murski Soboti, potem pa so se popeljali do mejnega prehoda v Gederovcih in v Avstrijo do Klbcha. Sledila je vožnja do Halbereina, od koder so se v Gornji Radgoni vrnili v Slovenijo in nadaljevali vožnjo do vozila. Ljutomera, Gibine in do Sv. Martina na Muri na Hrvaškem. Od tam so se popeljali do Goričan in Lctenyja na Madžarskem, od koder so se prek mejnega prehoda Pince vrnili v Slovenijo. Popeljali so se še skozi Lendavo, Dobrovnik, Moravske Toplice in do Martjanec. Vožnjo so zaključili v gostišču Čarda, kjer so tudi podelili spominske pokale vsem Ulic/ voznikom, na«। ■ huva z gliudso' \ ti je imela kov, kjer so se : pčali z jedmi 'n 1 so poudarili, d^1 ^ji'11,^ edinstveno v if'■ Evropi, ku dobniki prevO'I: 1 jf* štiri države. i 1 I l 11 4 I 1 « l 4 1 t l nsmiK-_ 16. avgust 2007 SPORT Priprave OK Galex Mir v polnem teku Z okrepitvami do večjih uspehov *^ojkarski klub Galex Mir se s ^nnul''r». ekipo aktivno pripra-odbojkarsko sezono to st bn začela v začetku ok-I priprave so vključili tudi tUK M Aim? Združenih ki je trenutno v Mariboru. Srečanje Ws’ -1 I’ 15 18,18,-12)do- Videlo se je, da so sobo-odkon atjj seje na začetku pri-preveč napak pri j servisu in v igri ob mre-wpravijo v OK Galex Mir jim to J * Sobočanov: Dragan Perišič, Andrej Tot in Zo- tropsko prvenstvo regij Radgonski karateisti sedmi I t Sadu je bilo rxdn|t' S& '■ prvem delu kole-j■ li, zveze Slovenije, ki je J ■•a liuitiririh-nn Z v niIk J -.irgu I ^ke prireditve. Pri-1 eto je Slovenija organiza-I P°r®vitve te mlade in / evropskega 1 ut‘ se je tekmovanja 1 * > tocvilo I ''' J'nega osebja. V org* I 'Spas11*'" 44 P™0111’*13 l K pot odpravilo I kt«.. aK>'b tekmovalcih, dveh | S^niKZS in me-I ‘vnlnkih tudi Primož I X ‘ PteJirdnik organiza- I W '-v*«’* " Ep regij, ki ga ’’<»00 ' gostil Maribor. * " ,/*1 ■ v 111! 'Unskih tekmoval-. eviln’h evropskih d ’ 'U0|i. ' )e sestavljalo ■ * J dn, LH 1111 rtKii i'1 iJ ‘^ih a"ldl:Wl111 1,1 14,1 Petnajst ekip p to* kit ah tako v ženski ^Mizni TEN|S Brez ^ebnih sprememb f f r rok in regt-NIZS ir ie p»’U " i ■, 4-r k D i|u iino d> Au nw:n SC'klubih je p*^ kipa ne bodo 'l'4'1 sestavo ekip v prin. npomur-im?Xr,n Puconci pri Potopi' l#nl' '"■'t ' 'd’< । p,,,... i.,, in pr’ ■' W Luka Krušit । S । ’ ^'Kaka, ki je odšel v X^’tela Awl t»3jl Vovka. * T»t-aopil njim mla- koristi prav vsaka tovrstna tekma, da lahko ocenijo svojo trenutno pripravljenost. Cilji za prihajajočo sezono so ambiciozno zastavljeni, saj računajo na visoko uvrstitev tako v državni ligi kot na finalnem turnirju slovenskega pokala. Povsod naj bi bili med štirimi najboljšimi ekipami v državi. Moštvo soboških odbojkarjev je doživelo tudi nekaj kadrovskih sprememb. Ekipo sta zapustila Branko Novitovič in Srdan Vračaric, prišli pa so povratnik Uspešna ekipa radgonskih karateistov. kot moški konkurenci. Slovenija je imela ekipe v obeh konkurencah, prva pa je nastopila moška. Marko Čuček, Mitja in Gregor Ješovnik (vsi Shotokan Gornja Radgona) so v 1. krogu premagali ekipo Sicilije, dinec Urban Bahčič Ker bodo Sobočani igrali v drugi ligi z žensko ekipo, sta k njim pristopili Ula Vukan in Staša Matis iz Kerne ter Andreja Lupša iz Ljutomera. Najboljša puconska igralka Maja Železen pa bo v novi sezoni igrala za Ljutomer. Lendavčani so izgubili igralca Klemna Mraka. Sicer pa se pomurski klubi že nekaj časa pripravljajo na novo sezono. Na državnih članskih pripravah v Radljah ob Dravi so Mitja Horvat, Bojan Ropoša in Dominik Skraban iz Kerne ter Sobočan Tomaž Roudi. Najboljši slovenski mla- Andrej Tot iz Salonita, srednji bloker Zoran Pavič (Šoštanj Topolšica) in srbski mladinski reprezentant Dragan Perišič (Mladi radnik Požarevac). S tako okrepljeno ekipo in igralci iz minule sezone (A. Grm, Kovačec, Čeh, Ceh v akciji v 2 krogu pa izgubili proti reprezentanci Hrvaške, sicer nosilcem več odličij z EP. Ker so se ti uvrsti-li v finale, sf> dobili priložnost v repasažu, za nasprotnike pa Turčijo. Čeprav so bili poraženi je di igralec Jan Žibrat je na desetdnevnih pripravah v Nemčiji pri To-kičevem klubu Frickenhausen. Na državnih mladinskih in kadetskih pripravah v Radljah bodo sodelovali Jan Žibrat, Urban Bahčič in Ula Vukan iz Sobote ter Dominik Škta-ban, Gorazd Horvat, Tomaž Pelcar, Ožbej Poročnik, Ervin Železen, Luka Krušič in Patrik Sukič iz Kerne Poleg državnega kapetana bo priprave vodil tudi puconski reprezentančni trener Mirko Unger ml Sicer pa bomo o ciljih pomurskih ligašev v novi sezoni poročali v eni izmed naslednjih številk M. U. Fujs, Panker, Marič, Kerec), ki jih bo še naprej vodil trener in kapetan Dejan Fujs - Geza, se nadejajo še večjih uspehov v prihodnje. Sicer pa se OK Galex Mir ponaša z več desetletno tradicijo ter aktivno deluje in utrjuje tradicijo odbojke v Pomurju. Klub nastopa v prvi državni ligi, v kateri zaseda visoka mesta, preteklo leto se je uvrstil na 5. mesto. Odgovorni v klubu se zavedajo, kako pomembna je vzgoja mladega kadra, zato posvečajo veliko pozornosti tudi nižjim selekcijam, ki so temelj vsake športne ekipe Trenutno v OK Galex Mir deluje 5 mlajših selekcij. V klubu se lahko pohvalijo, da so vzgojili vrsto državnih reprezentantov tako v Članskih selekcijah kot tudi v mlajših kategorijah. Milan JerŠe, foto: J. Z. njihova končna uvrstitev 7. mesto. S to uvrstitvijo so dosegli največji seštevek točk za reprezentanco in posledično za Shotokan kara-te-do klub Gornja Radgona, ki je tako postal najuspešnejši klub med karate klubi v pomurski regiji, saj je uvrščen na 10. mesto med ^0 slovenskimi klubi z 203,7 točke. Na tej lestvici je Karate klub Murska Sobota na 14. mestu (159,4), Karate sekcija TVD Partizana Ljutomer pa 15. (157,7 točke). Sedmo mesto je zagotovo dobra popotnica za nadaljevanje dela z izredno mlado reprezentanco, ki predstavlja okostje ekipe za jesensko svetovno mladinsko prvenstvo in člansko evropsko prvenstvo prihodnje leto. Veliki finale za člansko reprezentanco bo oktobra 2008; ko bo Tokio, glavno mesto matice karateja, gostilo 19- svetovno prvenstvo za člane in članice. Anton Rožman nogomet Durovski ni več trener Nafte Po porazu Nafte proti Domžalam je prvi trener članske ekipe Milko Durovski podal odstopno izjavo. O njej je vodstvo kluba razpravljalo v ponedeljek in sprejelo odločitev, po kateri Durovski ni več trener Nafte. V CAPOEIRA: plesno borilna veščina Capoeira je plesno-borilna veščina, katere začetki segajo 400 let nazaj, izvira pa iz Južne Amerike, natančneje iz Salvador de Bahie, ene izmed prvih brazilskih mest. Je veščina, ki ponazarja južnoameriški temperament. Prvi »capoeristi“ so bili afriški sužnji, ki so jih pripeljali z ladjami v Brazilijo, kjer so delali na različnih plantažah. Capoeira se izvaja v krogu capoeristov, ki igrajo na glasbila in držijo ritem dvema igralcema, ki se soočita na sredini. Capoeira je menjavanje plesa in različnih udarcev, sestavljena pa je iz treh elementov: plesa, gla-. sbe in rode (kroga, v katerem se soočita igralca). Igra zahteva visoko koncentracijo in intuicijo, pri čemer igralec skuša predvideti nasprotnikove poteze. Capoerist mora v igri spoznati nasprotnikove meje ter v obrambi in napadu dokazati svojo moč, gibljivost in zvitost. Igralca izvajata različno visoke udarce z obrati, ki vključujejo tudi salte, premete in prevale, najobičajnejša elementa sta kolo in salta mortale Ti niso samo za vzpodbujanje igre, temveč predstavljajo vrsto obrambe. To dokazuje, da morajo biti igralci zelo fleksibilni. Osnovni plesni korak je ginga in je namenjen povezovanju različnih gibov med seboj. Posebnost capoeire je v tem, da igralec v napadu na drugega nikoli ne uporabi dotika roke, kar izvira že iz zgodovine, ker so se sužnji bojevali z vklenjenimi rokami. Smisel capoeire je izvesti borilne elemente v ritmu glasbe in doseči čim lepši estetski videz. Igralca morata skladno združiti težavnost in veličastnost plesa, ravnotežje in hitrost akrobacij ter pretkanost borbe. Dober capoerist je tisti, ki z obrazno mimiko zavede nasprotnika, nakaže udarec tako, da se ga ne dotakne in ga potem ustavi Sprva se jo obvladali samo Brazilci, katerim je pomenila sprostitev in užitek ter so z njo izražali svoj temperament Danes je razširjena v preko 150 državah, v Braziliji postaja nacionalni šport, veliko funkcionarjev pa se zavzema tudi za capoeiro kot olimpijski šport Primerna je za vse starosti, saj v šolah capoeire že obstajajo prilagojeni programi za otroke in zenske. Capoeiro se da -natrenirati«. Treba je imeti nekaj znanja iz gimnastike in akrobatike, da na primer izvedeš salto ali premet na prostem. Smiselno je krepiti vse mišice telesa - ali s fitnessom ali pa z drugimi prostimi krepilnimi vajami (sklece, plezanje ...). Vaditi je treba različne udarce predvsem z nogami ter kombinacijo udarcev in akrobatike (premet raznožno, salta z udarcem ...). Capoeira se trenira s partnerjem, s katerim izmenično izvajaš ritmične udarce in akrobacije ob izvajanju glasbe. Je estetski šport. Gregor Ficko tenis Uspešna Klepačeva in Gaber Andreji Klepač, igralki TK Radenci, se je uspelo uvrstiti na glavni turnir v Torontu. V kvalifikacijah je gladko odpravila Argentinko Betino Jožami s 6: l, 6:2, nato pa še Nemko Arn Greto po ogorčenem boju s 6 : 4,2:6,7:6. Na glavnem turnirju jo v 1. kolu čaka Američanka Mailen Tu, 45. na svetovni lestvici, v primeru zmage pa številka ena svetovnega tenisa Justine Henin. V četrtek pa se je v Mariboru začel tumir za dečke in deklice do 12 za pokal Hervis. Prijavljenih je bilo 59 dečkov in 33 deklic iz vse Slovenije. Za tekmovalno-rekreacijski klub Ten šport iz Murske Sobote in Teniško šolo Jakopina je tekmoval Žiga Gaber (35-mesto na TZS do 12 let) iz Čemelavec pod vodstvom Jerneja Jakopine, ki je v svoji skupini osvojil 1. mesto, čeprav ni veljal za nosilca skupine. Z 9 : 4 je premagal Aljaža Radinskega (ŽTK MB), 15. na lestvici TZS, z 9:6 Mateja Tea Klepača (brata Andreje Klepač) in z 9:7 Luko Zgubiča (BR-MB) ter se brez težav uvrstil na glavni tumir. Poleg njega se je na glavni A-turnir uvrstil še Tine Veren (Radenci), Nino Cunk in Črt Kumer pa sta se uvrstila na B-turnir. G. F., M. J. naslednjih dneh bodo poiskali novega trenerja, do takrat pa treninge vodi dosedanji pomočnik in legenda pomurskega nogometa Štefan Škaper, ki bo to delo opravljal tudi na naslednji prvenstveni tekmi, ko Nafta gostuje na Ptuju. V igri za novega trenerja je nekaj imen, o katerih pa v klubu nočejo govoriti, saj želijo tehtno premisliti in najti trajnejšo rešitev. (F. B ) Remi Murinih mladincev V 2. krogu 1. SML je Mura 05 na domačem igrišču igrala z velenjskim Rudarjem. Izid je bil 2:2 (Flisar 2). Tudi Murini kadeti so se v 2. krogu 2. SKL pomerili doma z Rudarjem in izgubili z 2:3 (Zadravec, G. Pavel). M J. Prijateljske tekme Turnišče - Nafta 0 :13 (Etero-vič 4, Šoštarič 3, Bukovec 2, V, Vinko, Kocet, Gerenčer, Opareno-viČ). Na turnirju v Puconcih je zmagala Kerna, ki je v finalu z 1 : 0 premagala Tišino, tretji je Dobrovnik po zmagi s 4 : 2 nad Šala-menci. Preostali izidi: Panonija -Žitkovci 0 : 2 (Somi, Gazdag), Hotiza - Bogojina 2 : 0 (Vutek, Gjerkeš), Dobrovnik - Turnišče 5: 1 (Kutoš 2. Ratko, Tortna, Solarič; Škafar). Turnir v Benici: Polana je v finalu po streljanju enajstmetrovk s 7:6 (redni del 2:2) premagala Kapco. Tretja je Zvezda Dolina. Bistrica - Nafta mladi 4 : 2 (Vrbančič 4; Vaš in Horvat). (F. H M., F. B.) 18 ŠPORT 16. avgust 2007 -VOTI ŠPORT MINULI TEDEN ATLETIKA Sonja Roman je bila na mednarodnem atletskem mitingu v Leverkusnu s časom 4:10,36 tretja v teku na 1.500 m. S 4:09,13 je zmagala Alžirka Nahida Touhami, druga pa je bila Poljakinja Wiola Janowska(4:09,51) V avstrijskem Kapfenbergu je bil zadnji od Štirih mednarodnih atletskih mitingov iz serije Avstrija Top 4. V močni mednarodni konkurenci atletov iz 8 evropskih držav in ZDA sta odlično nastopila najboljša pomurska atleta Tina Jureš in David Horvat, člana AK Panvita, saj se vračata z novima ftoniembnima zmagama na mednaro dni atletski sceni. Da je bila konkurenca res kvalitetna, pove Ljutomerski 12. sejemski tek Slavila David Rihtarič in Darja Kokalj MAU NOGOMET Moravci] 12. rekreativni kolesar* maraton Po Prlekiji N. S., foto: N. S Lokostrelstvo uri, organizatorji pa pričakujejo 12 ekip ob blizu in daleč. O. B. Med 3o članicami je s časom 31,55 slavila Darja Kokalj pred Bernardo Ivančič (obe MNZ Policija), 34,36, tretja pa je bila Katja Vrdjuka (ŠD Severovzhod), 34,37. Domača predstavnica Polonca Rei-hss je bila enajsta. V skupnem seštevku vodi v Na turnirju v Motvarjevcih |e zmagala ekipa Ro-Som, v kateri ne igrajo le nogometaši iz Prosenjakovce, temveč tudi iz drugih krajev. fan Fujs (AS Triglav 101. V ženski konkurent Lokostrelski klub Valvazor iz Zagorja ob Savi je pripravil tekmovanje v disciplini FITA 900 krogov, ■seti P** podatek, da so tekmovali tudi nekateri atleti in atletinje, ki bodo nastopili na avgustovskem članskem svetovnem prvenstvu v Osaki na Japonskem. Tina Jureš je zmagala v teku na 200 m (24.51, veter ■ 0,4) in bila druga na 100 m (12.02, veter-0,6). David Horvat je slavil na 800 m (1:52,49) in s to zmago dokazal, da je bil neuspešen nastop na članskem državnem prvenstvu samo slab trenutek in ne večja tekmovalna kriza. Več kot 600 tekačev iz številnih držav se je na mednarodnem tekmovanju v avstrijskem Leibnitzu pomerilo na 6, 10 in 21 km. Zdravko Mauko (TS Radenska) je zmagal med veterani na 6 km. Rezultati - člani (134 tekmovalcev); 1. David Rihtarič (ŠD Severovzhod), 28,12, 2. Ivan Čorba (TS Ivanec), 28,27, 3- Severino Ogrizek (MNZ Policija), 28,36. Matjaž Soklič (TS Radenska) je bil sedmi, Endre Gonter (AK Panvita) pa enajsti. Na tradicionalnem, že 12. rekreativnem kolesarskem maratonu v organizaciji Kolesarske sekcije Športnega društva Radenci, ki se je letos preimenovat v maraton Po Prlekiji in s startom ne več pred Termami v Banovcih, temveč tokrat prvič pred Biotermami v Mali Nedelji, je sodelovalo kar 804 kolesarjev. Ti so imeli na voljo 65 km -maraton Po Prlekiji s tremi vzponi, mali maraton na 45 km (dva vzpona) in družinski ravninski maraton na 20 km Po pozdravnih besedah predsednika Kolesarske sekcije ŠD Radenci Jožeta Kagerja in župa- na občine Ljutomer Franca Jurše se je množica, v glavnem rekreativnih kolesarjev, zapeljala po trasi v prelepem okolju Prlekije skozi vasi Moravci, Godemarci, Vogričc-vci, Branoslavci in Zg. Kamenščak do Ljutomera in nazaj pred Bioter-me. Najstarejša udeleženca maratona sta bila 70-letna Marica Stanek iz Radenec in 81-letni Miroslav Mihec iz Maribora, najštevilčnejše ekipe pa so imeli KK Tondach s 70 udeleženci, Zavarovalnica Triglav Predanovci (26) in Kolesarska sekcija Drča ŠD Ruše (15). Vsi ti so iz rok predsednika društva prejeli tudi pokale, udeleženci z Radenska), 118, sedmi ter (AK Panvita), 110, Jožetova vdova Vika Lebar je predata pokal kapetanu Veržeja Simonu Vogrinčiču. ŠPORTNI RIBOLOV Na tekmovanju ob Roškarjevem ribniku v Lastomercih je sodelovalo 11 ribičev RD Gornja Radgona. Vrstni red: 1. Vinko Vnuk (7.950 gramov rib), 2. Milan Brenčič (4.55&g), 3- Peter Bratuša (4.2000 g). (OB.) Nogomet Tehnostroju turnir v Ljutomeru NK Ljutomer je pripravil 3. turnir v spomin na Jožeta Lebarja -Jusa. Poleg domačega člana 1. MNL Murska Sobota so na turnirju v spomin na preminulega nekdanjega velikega ljubitelja nogometa in predsednika ljutomerskega kluba nastopili še tretjeligaŠ Tehnostroj iz Veržeja, pomurski hgaš Gančani ter ekipa ljutomerskih mlajših veteranov. V polfinalu je Ljutomer z 1:0 premagal Gančane, Tehnostroj Veržej pa šele po streljanju enajstmetrovk s 6:4 (33 po rednem delu) mlade veterane Ljutomera. V finalu je Tehnostroj Veržej z zadetkom Vinkoviča z I : 0 premagal Ljutomer, v tekmi za tretje mesto pa so Gančani s 5 : 2 odpravili mlade veterane Ljutomera. V ekshibicijskem dvoboju so veterani Cvena z 1 : 0 premagali veteransko ekipo lendavske Nafte. KONJENISTVO Na kasaških dirkaj v Lenartu so sodelovali tudi ljutomerski kasači. Njihove uvrstitve so naslednje: 1. dirka, 3- do 144etni kasači: 3 Petrana Lobell (Novak), 1:22,7; 2 dirka: 2. Labina 1 (Seršen), 1:22,7; 5. dirka, VN Lenarta: 2. Paris dream (Kristl), 1:18,9,3. Pernila (Novak), 1:19,5; 6. dirka, pokal generala Maistra: 2. Polona (Predan), 1:22,5. STRELSTVO V Nagykanizsi so izvedli 6. turnir mednarodne lige z MK puško. Tako ekipno kot posamično so slavili domačini. Rezultati, ekipno: 1 PSLE Nagykanizsa 793 krogov, 2. PLE Zalaegerszeg, 787,3- SD Ljutomer, 768,4. SD Jezero Dobrovnik, 750. Posamezno: 1. Karo'ly (PSLE), 272, 2. Jože Šterman (Ljutomer), 269, 3 Aleksander Prapotnik (TSO Ormož), 267. (F. B ) Neposredno pred otvoritvijo so Javnemu zavodu za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomeru (ŠIM), ki je organizator sejemskega teka, podelili certifikat kakovosti po mednarodnem standardu ISO. Pomembno priznanje je iz rok direktorice ocenjevanja sistemov vodenja pri Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje Ane Priba-kovič Borštnik in ljutomerskega župana Franca Jurše prejel direktor SIM-a Branko Žnidarič. Tekaške prireditve na Glavnem trgu v Ljutomeru, kjer je bil start in cilj 12. sejemskega teka, ki šteje tako za slovenski kot pomurski pokal v rekreativnih tekih, se je kljub deževnemu vremenu udeležilo 271 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške ter 51 pohodnikov. Najstarejši udeleženec je bil 80-letni Hrvat Vilim Rap (TK Marathon 95). Dolžine prog so bile od 250 metrov za najmlajše do 8,5 km za člane in članice, tekli pa so tudi policisti. Pripravili so tudi 2-urni sejemski pohod po slikoviti pokrajini. BADMINTON V malezijski prestolnici Kuala Lumpur poteka od 13 do 18. avgusta svetovno prvenstvo. Na največjem tekmovanju tega športa igra kot član slovenske reprezentance tudi Lendavčan Miha Horvat iz BK Mladost Lendava. (F B.) več točkuiu.i ,'hi..lj njak (TS Radenska). sledijo 'm1’ tja Vrdjuka (SD Severovzhod/, ’ Simona Gomboc (Ivanovi). H Polonca Reihss (Ljutomer* Anemary Puhan (AS Trije novci), U5.Od7.do9 ^* zvrstile članice IS Šantl (108), Stanka Nidorš tm in Kristina Buzeti (94) ji Na občinskem teku ’ -sta bila najboljša Jun' ' m Kurja Karba ''^“7 mer), 5,31. Se deklicah in dečkih. žek (OŠ Ljutomer), gar (OŠ Sveti Jurij), Maji Panvita), Tomi Horvat (TW* $ Maja Mencigar (OsS-eda Andraž Šoštarič (SD P,a°^ Anja Benko (AK Panvita)-Lotrič (OŠ Puconci), dorfer (TS Radenska) in (OŠ Odranci). Milan Jerse. b”3 -a teku za pomurski pokal )W’* Soklič (TS Radenska) z 256 mi pred Ivanom Čorbo 233, in Matejem Fujsom (AK W* ta), 167. Peti je Štefan 1 vplačano surrniM na cilj topli utwok IP^^ I ‘j kuharji hotela mer), hn-rv ^Tr ske, vstopnico za ( v Bioterme in j Radenska plus Ai'rr' ska očala z logotip "L Radenska, d. d., R*1' । ■ Športno druŠt^0 zadnjo avgustovs*“ ‘p čakuje na 27. rekre^’. sarskem maraton u, ,r ,, dencih s startom °1' , Lovskim domom 1 rekordno število okrog 2000 kol^’h‘ o' . • mat1" kije štelo za siovy movalci lukosifr TVD Partizan i J * naslednje uvrstiti teja Žitnik (de*1, (|t/ bančič (veteram)’' y iv' Perčič (ml, d«č»>*i Ijan Perčič (članu- J Mali nogomet Klub malega nogometa Bunie-fekt iz G. Radgone prireja v soboto, 18. avgusta, 3- tradicionalni dnevno-nočni turnir na igriščih pri turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Začetek bo ob 16. l®niiK716. avgust 2007 SPORT 19 nogomet Hud poraz Nafte I Športni park v Lendavi, 1.500 I ttilcev, sodnik Emir Huselja Wtnje), strelci: 0:1 Kirm (29), ^ahora(52,llm),O:3Kirm 4Zahora(66),O:5Lju- • t.fJvimmčičCBD 1 Fintan OHajGT),ni Zračit Žuik.i, Ihner, (Igl). ■afia.1. — ia, Bukovec, Lunder, ™ ’■■’Kuni Bunc, Čeh (B. Ge-/■|c,,š?|ir... Trenevski(Zem-® C*n:iz (s. Vinko), Matjašec. Hotnžsie. Nemec, Aljančič, El * ” ■ Varga, Brezič, Knezo- ' * ankič (Zec), Zahora (Dvo-*; 1 Kirm, Žeželj (Lo Duca). vilti \i(te so doživeli v sre- Atualnim prvaki mi Dom-7® ^ga i najhujših porazov ./'“'"“I1-1 v državni ligi- Gle-zapuščali me-^'’niin i^rv »Naftašev* ^R|iKuwije Začetek sre-^kil Eendavčanom, ki “'MRini’iM m »osi ustvarili 7 rI" priložnosti za zadetek. - J. minuti 4. krog prve ligeTelekom Slovenije: Interblock - Hit Gorica 0:1 (0:1), Nafta - Domžale 0:6 (0:3), Maribor- Livar 3:2(1; 1), MIK CM Celje - Drava 6:0 (2 :0), Primorje -Koper 2 : 0 (1: 0). Pari 5. kroga: Koper - Interblock, Domžale - Maribor, Drava - Nafta (nedelja ob 17. uri). Livar - Primorje, Hit Gorica -MIK CM Celje. Razočarani Kuzma in navijači ušel po desni strani gostujoče obrambe in podal v sredino, vendar tam ni bilo nobenega od domačih napadalcev. V 26. minuti so Dom-žalčani po strelu Trenevskega z gotove črte reševali svoja vrata. V naslednji minuti je Sebok streljal z glavo, vendar preslabo za vratarja gostov Nemca, ki je žogo z lahkoto uje! Dve minuti kasneje pa zadetek gostov. Po napaki obrambe se je v gneči najbolje znašel Kirm in zadel v desni kot Kuzmovih vrat. Sporna pa je bila situacija v 32. minuti, ko je sodnik Huselja dosodil enajstmetrovko in izključil Ošlaja. Tako je Nafta celo uro igrala z igralcem manj. Pred odmorom je Maribor 4 3 0 19 Celje 4 2 2 08 Koper 4 2 1 17 Gorica 4 2 1 17 Primorje 4 2 0 26 Domžale 3 1 2 05 Interblock 4 1 1 24 Nafta 4 1 1 24 Drava 4 1 0 33 Livar 3 0 0 30 n. snl Vratar Kamnik ni mogel preprečiti poraza Na mestnem štadionu v Kranju, kjer se je zbralo 800 gledalcev, je bila v nedeljo tekma 1. kroga 2. SNL med domačim Triglavom in soboško Muro 05. Domačini so zmagali z 2:1, v polno pa sta zadela Burgar v 45. in Robnik v 66. minuti Edini zadetek za Sobočane je v 79. minuti dosegel kapetan Marko Balažič. Sodil je Damir Skomina (Koper). Postava Mure 05: Kamnik, Gobec, Toplak, Marič, Kramberger (V Horvat, 46), Kljajič, Slavic, Balažič, BenkiČ (Sreš, 60), Bozgo, Fajfar (Ivanič, 70). Rumeni kartoni: Robnik; Gobec, Benkič, Marič, V. Horvat. Podatek, da je bil najboljši igralec tekme Murin vratar Boštjan Kamnik, pove dovolj. Kljub njegovim odličnim obrambam »Muraši« niso izpolnili osnovnega cilja, da bi se iz gorenjske prestolnice vrnili s točko. Gostitelji so od začetka prevladovali na igrišču in samo vprašanje Časa je bilo, kdaj bodo povedli. Črno-beli so v prvem polčasu zapretili le v 11. minuti. Triglav je povedel v zadnji minuti prvega polčasa, ko je Burgar po strelu z glavo zadel v polno. Po izidu 2 :0 v 66. minuti je bil zmagovalec odločen. Šele enajst minut pred koncem tekme so Sobočani omilili poraz. Domačega vratarja Likozarja je s strelom z glavo ugnal Balažič. Milan Jerše proti Domžalam. Foto: J. Z. tretji zadetek dosegel še Kirm, ki je z strelom s kakih 40 m presenetil Kuzmo, ki je stal daleč pred vrati. V nadaljevanju so gostje prevladovali in dosegli še tri zadetke. Najlepši je bil Zahorin v 66. minuti, ko je z močnim strelom z roba 16 metrov zadel desni kot Kuzmo-vih vrat. Pomožni trener Nafte Štefan Škaper: »Prvi zadetek, ki so ga dali gostje, nam je pokopal vse upe za dober izid, nato pa še nesrečna enajstmetrovka in izključitev Ošlaja, tako da smo igrali 60 minut z igralcem manj. Domžale so bile boljši nasprotnik in zasluženo zmagale.« Trener Domžal Slaviša Stojanovič: »Današnjo zmago smo si strašno želeli. V Lendavo smo prišli po tri točke. Fantom lahko čestitam na zmagi. Do prvega zadetka smo imeli velike težave. Te je povzročal zlasti hitri MatjaŠec na desni strani. Tudi enajstmetrovka je šla na našo roko. Menim, da smo zasluženo zmagali.« Feri Horvat M. ženskega nogometa v SRC Filovci . — _----------- ta prihodnost ni bojazni k n i romurje ■.'"'■t«, 7"''obletnicodelo- K nogometa. Vselekc^ z?fK Pi, ^nl r nat0 . lc ŽNK Pomurje h । Sto- S'/’-slov^V* usPešno 1 zenski nogo-,b * nopime-P* 'p-ir. 'ednn p')m«rskih no- An/ minuli seŽO k ^ija iv novomeški L '■ ■ ki je odšla v nadaljnja pot Andreje Pavlovski, ki naj bi prestopila v ŽNK Maribor V klub so uspeli kot trenerja članske ekipe pritegniti priznanega strokovnjaka s PRO licenco Gorana Kb-veša. Ta poraza s prvakinjama Madžarske in Slovenije v pripravljalnem obdobju ne jemlje tragično. Po njegovem mnenju igra, ki so jo prikazale njegove igralke, ni bila slaba. Poleg tega nekatere glavne igralke pestijo poškodbe, zato je dal priložnost igranja mlajšim nogometaši-cam Te so velika prednost titovskih nogometašic, ki bodo tudi v letošnji sezoni startale na prvo mesto v prvenstvu in pokalu. Športni direktor ŽNK Pomurje Filovci Štefan Kozic pravi, da imajo v klubu trenutno na voljo okrog 80 igralk in 6 trenerjev, ki skrbijo za vse selekcije. Tudi v prihodnje bo dan poseben poudarek mlajšim selekcijam. M. J. Selekcija članic ŽNK Pomurje seje predstavila tudi s plesom. Foto: J. Z. čNi ------------------------------------------------------- (s "‘Pored pomurske nogometne lige s začetku derbi Tišina - Čarda iV...... tud< ' ^Pa 14 ' n°gometni i tniHiqr r '"'Uh 'J' ' ' domače , 111 kroga ZMGGan- , - hm?"’ f'Ui ntld, ca - Tromejnik, Rakičan - Dobrovnik; 2. krog (26. avgust): Čarda -Dobrovnik, Tromejnik - Rakičan, Polana - VIRS Bistrica, Kema Puconci - Aqua Ižakovci, ZMG Gančani - Petišovci, Šalovci - Hotiza, Tišina - Grad; 3. krog (2, september): Grad - Čarda, Hotiza - Tišina, Petišovci - Šalovci, Aqua Ižakovci -ZMG Gančani, VIRS Bistrica - Kema Puconci, Rakičan - Polana, Dobrovnik - Tromejnik; 4. krog (9. september): Čarda - Tro-mejnik, Polana - Dobrovnik, Kema Puconci - Rakičan, ZMG Gančani -VIRS Bistrica, Šalovci - Aqua Ižakovci, Tišina - Petišovci, Grad - Hotiza; 5- krog (16. september); Hotiza - Čarda, Petišovci - Grad. Aqua Ižakovci - Tišina, VIRS Bistri- ca - Šalovci, Rakičan - ZMG Ganča-ni, Dobrovnik - Kerna Puconci, Tromejnik - Polana; 6. krog (23-september): Čarda - Polana, Kerna Puconci - Tromejnik, ZMG Gančani - Dobrovnik, Šalovci - Rakičan, Tišina - VIRS Bistrica, Grad - Aqua Ižakovci, Hotiza - Petišovci; 7. krog (30. september): Petišovci - Čarda, Aqua Ižakovci - Hotiza, VIRS Bistrica - Grad, Rakičan - Tišina, Dobrovnik - Šalovci, Tromejnik -ZMG Gančani, Polana - Kerna Puconci; 8. krog (7. oktober): Čarda - Kerna Puconci, ZMG Gančani - NOGOMET Najbolje startal Rudar 1. krog 2. SNL: Triglav Gorenjska - Mura 05 2 : 1 (1:0), Krško -Bela krajina 2 :1 (2:0), Zavrč - Aluminij 1:2 (0:1), Rudar Velenje -Krka : 0 (2 : 0), Zagorje - Bonifika 1: 4 (1: 2). Pari 2 kroga: Mura 05 - Bonifika, Krka - Zagorje, Aluminij - Rudar, Bela krajina - Zavrč, Triglav - Krško. nogomet Pomurcem polovični izkupiček 1. krog 3. SNL vzhod: Tehnostroj Veržej - Koroška Dravograd 1 : 0, Črenšovci - Trgovine Jager Š. 0:2, Pohorje - Dravinja 0 : 5, MU Šentjur - Šmartno ob Paki 2:0, Malečnik - Kovinar Štore 3:1, Paloma - Roma 1 : 0, Stojnci - Odranci 1 : 2. Pari 2. kroga: Odranci -Roma, Kovinar - Paloma, Šmartno ob Paki - Malečnik, Dravinja -Šentjur, Trgovine Jager Š. - Pohorje, Dravograd - Črenšovci, Stojnci - Tehnostroj Veržej. Odločil Časar Igrišče v Veržeju, 150 gledalcev, sodnik Drago Klinc (Ptuj), strelec 1:0 Časar (60). Tehnostroj Veržej: Gergorič, Rebernak, Baler, Živič, Pučko, Vidmar, M. Vinkovič (Gregor, 64), D. Vinkovič (Potrč, 81), Časar, Vogrinčič, Kaučič (Karnet, 74). Rdeči karton: M. Kus (Dravograd, 72); rumeni kartoni: D. Vinkovič, Kaučič; Šišarica, M. Kus, Ž. Kus, Kašnik. Nesrečna zadetka v zadnjih minutah Igrišče v Črenšovcih, 100 gledalcev, sodnik Tomi Pospeh (Ljubljana), strelca: 0:1 Hernavs (86), 0:2 Asllanaj (90). Črenšovci: Pečelin, J. Gone, M. Balažič, Slana, Uršič, T, Horvat, Kostric, Doma (Antolin, 68), Kolarič, Zver (Marton, 63), P. Gerenčer. Rdeči karton: Pečelin (Črenšovci, 90); rumeni kartoni: Doma, Slana, Pečelin, Marton, Antolin, M, Balažič. Poraz šele v podaljšku Igrišče v Sladkem Vrhu, 200 gledalcev, sonik Želimirko Pavlovič (Krško), strelec 1: 0 Vajnhandl (92). Roma: A Baranja, K. Cener, G. Kovač (Kokaš, 86), Fekonja, D. Ce-ner, L Baranja, Grebenar, A. Baranja, M. Kovač (Vok, 75), I. Cener, Bogičevič 0. Baranja, 89). Rdeča kartona: Velički (Paloma, 87), K. Cener (23); rameni kartoni: Žabota, Petrovič, Podhostnik, Vajngerl, Velički, Unger, Grebenar. Preobrat v drugem polčasu Igrišče v Stojncih, 300 gledalcev, sodnik Aleš Partlič (Limbuš), strelci: 1: 0 Fridauer (11), 1:1 Tkalec (47), 1: 2 Zver (83). Odranci: ščančar, Erjavec, B Balažič (Zadravec, 46), Tkalec, Virag, Zver (Hozjan, 85), Jerebic, Zlatar, Kovač, Kerec, Halas. Rumeni kartoni: Gaiser, Rumež, Janžekovič, Kuserbanj; Zadravec. M Han Jerše Polana, Šalovci - Tromejnik, Tišina - Dobrovnik, Grad - Rakičan, Hotiza - VIRS Bistrica, Petišovci - Aqua Ižakovci; 9- krog (14. oktQber): Aqua Ižakovci - Carda, VIRS Bistrica - Petišovci, Rakičan - Hotiza, Dobrovnik - Grad, Tromejnik - Tišina, Polana - Šalovci, Kema Puconci -ZMG Gančani; 10. krog (21. oktober): Čarda - ZMG Gančani, Salo-vci - Kema Puconci, Tišina - Polana, Grad - Tromejnik, Hotiza - Dobrovnik, Petišovci - Rakičan, Aqua Ižakovci - VIRS Bistrica; 11. krog (28. oktober); VIRS Bistrica - Car- da, Rakičan - Aqua Ižakovci, Dobrovnik - Petišovci, Tromejnik - Hotiza, Polana - Grad, Kema Puconci -Tišina, ZMG Gančani - Šalovci; 12. krog (4. november); Čarda - Šalovci, Tišina - ZMG Gančani, Grad -Kema Puconci, Hotiza - Polana, Petišovci - Tromejnik, Aqua Ižakovci - Dobrovnik, VIRS Bistrica -Rakičan; 13. krog (11. november); Rakičan - Čarda, Dobrovnik -VIRS Bistrica, Tromejnik - Aqua Ižakovci, Polana - Petišovci, Kema Puconci - Hotiza, ZMG Gančani -Grad, Šalovci - Tišina. DOBRO JE VEDETI I6 VESI* I Vzljubite svoje telo R N/1 U R S K E LEKARNE Ste tudi vi nezadovoljni s svojo veliko zadnjico, celulitom in gubicami? Potem ste eden od mnogih, ki si ves čas želijo nekaj spremeniti. Vendar imate na voljo samo eno telo, zato bi bilo dobro, da ga čim prej vzljubite. To vam bo uspelo z malimi koraki in veliko volje. Verjetno si velikokrat rečete: »Nekaj moram storiti zase. Spet sem se preveč najedla za večerjo«. Večina žensk je nenehno nezadovoljna s svojim telesom in rudi premalo samozavestna. Čas je, da postanete bolj prijazni do sebe in svojega telesa. Pazite nanj in ga razvajajte ter ne pozabite, da je zdravje predpogoj za uresničitev vseh želja v življenju. V ogledalu vidimo našo resnično podobo, a kljub temu se nam ni treba stalno soočati z njo. Zato v stanovanju ne imejte kopico ogledal in ne preverjajte svojega videza v vsaki izložbi, mimo katere se sprehodite Raje se osredotočite na vsakdanjo, nekajminutno telovadbo Joga, pilates in podobne vadbe pomagajo, da se na zdrav način posvečate svojemu telesu, namesto da sovražite svoj celulit, maščobne blazinice m mlahavost mišic. Ljudje se razlikujemo po višini, teži, barvi las in oči ter zna- čajskih lastnostih. Zakaj bi morali biti torej vsi kot dekleta z naslovnic? One živijo od svojega videza, za nas pa je pomembneje, da smo zdravi in pozitivno naravnani, tudi če imamo kak kilogram preveč. Nehajte biti preveč kritični do sebe in svoje okolice. Osredotočite se na pomembnejše stvari, kot je videz, na primer na dobre odnose s prijatelji. Tudi če greste na fitnes ali aerobiko, ne mislite na to, kako težko vam je, ampak poskusite uživati v gibanju. Če se boste preveč obremenjevali z rezultati, boste hitro obupali in prenehali z vadbo, Kaj narediti? Vadite v družbi, saj bo tako čas najhitreje minil. Kilogrami se bodo topili kar sami od sebe, pa še dober klepet s prijateljicami si boste privoščili Nikar ne pretiravajte’ Tisti, ki preveč obsedeno vadijo, lahko postanejo odvisni, nobena odvisnost pa ni dobra. Raje bodite zmerni in se ne ženite preko svojih meja. Kaj narediti? Razmislite, kaj vas spravlja v slabo voljo, nato pa to stvar skušajte spremeniti. Včasih je potrebno zelo malo za srečo, kilogrami pa medtem izginejo, ne da bi sploh vedeli, kdaj se je to zgodilo. Tekmeci istega spola Razmišljate o tem, da bi svojega nadrejenega prosili za višjo plačo? Morate uspešno dokončati posel? Poskušajte si poiskati sogovornika, ki bo nasprotnega spola. Evropska raziskava je pokazala, da se ženske lažje pogajajo z moškimi, ravno tako kot se moški lažje pogajajo z ženskami. V primem, da se morajo pogajati z osebo istega spola, pa postanejo tako ženske kot moški tekmovalnejši in nasi-Inejši Pogovor med moškim in žensko je bolj umirjen in hitreje pripelje do želenega rezultata, s katerem sta oba zadovoljna. Raziskovalci tudi pravijo, da je rezultat takšnih pogajanj tudi večji poslovni uspeh. Podjetjem zato svetujejo, da ta dejstva upoštevajo, ko določajo, kdo jih bo zastopaj na poslovnih pogovorih in pogajanjih. So podatki v vašem računalniku dovolj zaščiteni? Vsi tisti, ki redno uporabljate internet, morate svoj računalnik, programe in shranjene podatke dobro zaščititi. Čeprav se vam zdi, da je to zelo zapleteno, v resnici ni. Kljub temu, da vam bo večina proizvajalcev programske opreme svetovala, kako jc najbolje, če dovolite operacijskemu sistemu (na primer Windows), da na internetu sam poišče morebitne posodobitve in jih sam tudi vgradi, to odsvetujemo. Na programčke za nadgradnjo se pogosto »prilepijo« tudi najrazličnejši virusi. Predlagamo, da nadgradnjo poženete ročno (to pomeni, da vas računalnik pred vsako vgradnjo programa vpraša, ali se s tem strinjate). Ko je računalnik med delom priklopljen na internet, lahko računalniški lisjaki s katerega koli konca sveta mirno brskajo po njegovi vsebini, če nimate varnostnega »požarnega« zidu. Najpogosteje morate posodabljati program za odkrivanje virusov. Ta pregleduje vašo elektronsko pošto, programe, ki jih želite vgraditi, in datoteke, ki jih želite odpreti. Med najpriljubljcnejšimi je gotovo Norton AntiVirus. Posodobitve se pojavljajo najmanj enkrat na teden, ta program uporabljajte vsak dan Največ računalniških virusov prodre v računalnik z brkljalnikom Internet Explorer Manj težav boste imeli, če ga boste zamenjali z brezplačnim programom Firefox, ki ga najdete na strani www.mozilla.org, od koder ga lahko tudi presnamete. www. pom uiske-leka rne.si Na pomoč, mačka imam! V pogovornem jeziku velja, da oseba, ki se pritožuje nad mačkoni, ponavadi trpi zaradi ene ali več naslednjih težav: glavobol, slabost ali bruhanje, blažja diareja, tremor, rdeče oči, žeja, slabo počutje, občutljivost na zvok in svetlobo, navali vročice, bolečine v mišicah, omotica, utrujenost, depresivnost, vzdraženost, slabša zmožnostjo koncentracije in pomnjenja ter poslabšano vizualno zaznavanje prostora. Vsi ti simptomi so seveda posledica prekomernega zaužitja alkoholnih pijač. Kaj povzroča mačka? Znano je, da alkohol povzroči depresijo centralnega živčnega sistema. S tem oslabi koordinacijo, spomin ter presojo in izkrivi vizualno ter slušno zaznavanje. Posledica uživanja alkohola sta še razširitev krvnih žil ter padec koncentracije glukoze v krvi (pozor sladkorni bolniki!). Čeprav po eni strani dobro poznamo učinke alkohola na organizem, pa dejavnikov, ki pripeljejo do mačka, ne razumemo popolnoma. Verjetno gre za posledico dehidracije, pomanjkanja spanja, nakopičenega acetaldehida in nekaterih snovi, ki dajo pijači barvo, vonj in okus. Vodka, gin in ostale čistejše alkoholne pijače vsebujejo manj teh dodatkov, kot recimo temno obarvane pijače (viski, portovec, brandy, rdeče vino). Pri slednjih se pogosteje in izraziteje pojavljajo simptomi, značilni za mačka. Zdravila zoper mačka Verjetno ni presenečenje, da obstaja nešteto »zdravil zoper mačka«. Prvo ter najpogostejše priporočilo je »klin s klinom«. A s tem težave ne rešimo, le preložimo jo. Da ne omenjam nevarnosti alkoholizma. Drugače pa obstaja cel kup živil, ki naj bi pomagale: zelje, banane, jajca, med, olivno olje, limonin sok, paradižnikova mezga ... Na žalost ni prav nobenega dokaza, da bi katera od teh dejansko pomagala Pred časom je bilo popularno zdravilo, ki je vsebovalo kombinacijo analgetika z antacidom. A sc razen v posameznih primerih ni izkazalo za učinkovito. Predvsem na internetu boste našlo še nešteto pripravkov, ki obljubljajo odpravo mačka v trenutku Ponavadi vsebujejo fumarinsko kislino, l-glu-tamin, artičoko, oglje, kalcijev karbonat, vitamine in minerale, idr. Kljub temu da si proizvajalec potencialno učinkovitega pripravka lahko obeta izreden dobiček, pa raziskave narejene do sedaj takega še niso našle. V lekarnah vam lahko pomagamo pri določenih simptomih Pri glavobolu raje kot acetilsalicilno kislino svetujemo paracetamol. Da dosežemo hitro rehidracijo, svetujemo pitje izotoničnih napitkov. Pri pojavu rdečih oči si pomagamo s kapljicami, ki vsebujejo tetrizoiin Zadnje, a najučinko- razkrivajo zdravilne skrivnosti St tl K tt it Pl li Pl I* Pt to Hi Pd »I vitejše zdravilo pa ostaja čas. Vzemite si ga, spočijte se ter dovolite, da organizem uniči ter izloči strupe, s katerimi ste ga prejšnjo noč zasitili. Preprečevanje mačka Verjetno sedaj že slutite, da vam čudežnega zdravila danes ne bom ponudil. Na žalost je tako tudi glede preprečevanja. Najboljši nasvet, ki vam ga lahko dam, je izogibanje alkoholu oz. pitje alkoholnih pijač v zmernih mejah. Da bi se izognili pojavu mačka naslednjega dne, svetujemo: - Dajte telesu Čas, da presnovi alkohol. Spijte torej le eno pijačo na uro, - Izmenično uživajte alkoholne ter nealkoholne pijače. Tako se boste tudi izognili dehidracijske-mu učinku alkohola. - Predhodno se dobro najejte. Hrana v želodcu upočasni absorpcijo alkohola ter tako zmanjša nevarnost pojava mačka. - Pred odhodom v posteljo spijte veliko vode. Izogibajte se temnim alkoholnim pijačam, kot so viski, brandy ter poceni.rdeče vino. Kot strokovnjak za zdravila vas moram na koncu opozoriti, da alkohol velikokrat prekriža pre snovne poti Posledice so lahko blažje ali pa v nekaterih primerih zelo hude. Zato se ob jemanju zdravil pitju alkohola raje izogibajte, oz. omejite njegovo porabo le na recimo kozarček vina ob kosilu. V tem primeru bo strah pred mačkom povsem odveč. Bojan Madjar, mag. farm. Več kožnega raka Mala nočna glasba Včasih se s starostjo vi jo tudi težave s spaW * da skupna raziskava " Case Western Reserve11 velanda in Budistične^ bolnišnice Tzu-Ou s M”, je pokazala, da si lah^ spanjem pomaga®05^ šanjem prijetne ■ Med opazovanjem sC tih oseb z motnja'• » starimi od 60 do 83 tovili, da lahko s 4^* v poslušanjem umirjenc' upočasnimo srčni uič hanje ter že venemo 26 odstotkov izboljsn nje. Rezultati radsk sčasoma Še izbolM !> ko so njeni udeleže* obvladali sproščanje Preizkušanje bolečine Pozitivno m buja samo vedrejšega do življenja, a m pan f; -dejansko zmanjša " Irt ra cine univerzi v Tulsi so J ljučenim v raziskav >/ različne fotografije j so bile prijetne, n * določene in ne ■ j prijetne. MedupJ^” tografij so osebe naključnemu zap . 1 lečinskih dražljaje' sili, naj ocenijo m*11 dražljaja. Pravzaprav ni P1 ■ da so ljudje zazna?1 n J šo bolečino med c j neprijetnih fotogr ' J živali med napadu J fotografij, npr ■ nih fotografi) P' url je vzbudilo precej ve. Jc to Še en ra^ , J je za srečo m vredno potrudi*?- 1 ! Raziskava, ki jo je vodila dermatologinja s klinike Mayo, dr. Leslie Christenson, je pokazala, da se je v pri mlajših odraslih v zadnjih treh desetletjih močno zvišala pogostnost bolezni z nemelanomskim kožnim rakom. Raziskovalci pravijo, da sta najverjetneje med glavnimi krivci za naraščanje te bolezni dolgotrajna ali intenzivna izpostavljenost soncu in uporaba solarijev. Predvidevajo, da se bodo težave z nemelanomskim kožnim rakom pri mlajši generaciji z leti še stopnjevale. Christensonova opozarja, da je treba s preventivnimi ukrepi začeti že pri otrocih - z omejitvijo časa, ki ga preživijo na soncu, in z redno uporabo sredstev za zaščito pred soncem, če želimo zaustaviti naraščanje števila bolnikov s temi vrstami raka. Kožni rak je dandanes najpogostejša oblika med rakavimi boleznimi. V Sloveniji so leta 2003 odkrili okoli 10.000 novih bolnikov z rakom, med njimi jih je bilo 331 z malignim melanomom in 1.563 z nemelanomskim i oblikami kožnega raka. k - k, S hojo Pol ure ša možnost > ■ za 30 odstotki J lahko uspes” । . dejavno^ . zdravja. In izpustili sprf’ X/ kako druX./V svoje zdraVJ1 jjii Ji neje je, da .j//.. kličete držite prav $ } v ki vas bo ' ' in ne bo n' , bo v vsak«* la Bolje je, sko. Moški P jemljejo dov ii <0 ■t k VBTNIK -16. avgust 2007 DOBRO JE VEDETI 21 groženje potrošnikov svetuje Izguba stvari na servisu Življenjsko poslanstvo ► ! C I J * J $ I* r JI v tft , n’k, ki nas je prosil za pomoč, je odne-^^ntna lenas v pOpravilo. Ker v dogo-en> 14 u aparata niso popravili, se je od-^no r' Pa w 111,1 povedali, da eno- ^l»hk 'Čl" njegov aparat. Zanima ga, 0 v takšnem primeru zahteva in kaj o 'Vl fa^ofl Zakon o varstvu potrošnikov v l^KVod1 ’3 Cc pod jetje uniči ali izgubi ^le i ' "IU ’e k'' dan v popravilo, vzdr-ir^. ^dodelavo, je dolžno potrošn iku po lTl v osmih dneh nov enak ^dtoij 31 n,u plačati odškodnino v viši-cene novega proizvoda. Če kbj( *^odupc ali pokvari proizvod, ki mu vzdrževanje ali dodelavo, '’^»to03 stroške v treh dneh odpravi-■‘-ihj 'irr)m" poškodbo, kadar s tem ne l!,ti in uporabnosti proizvoda. V totr^, ' ni mogoče zagotoviti, pripada '' da zahteva nov enak proiz-’opro^.H "m p|.ic.4 odškodnina v višini drob-4^. , ’ ent novega proizvoda. Združenje 1 l kih ' Pomuqa, Trg zmage 4, p. p. 207, ■ •B Sobota, Andrej Čimer Kolikokrat se vprašamo kaj je naše poslanstvo v življenju in ali ga živimo? Ne vem, kako je z vami, zase vem, da obstajajo trenutki, ko se o tem pogosto sprašujem, so pa tudi obdobja, ko o tem ne razmišljam. Po besedah Dawne Markove takrat, kadar smo sami in nam nič ne odvrača pozornosti, se pravi mnogi med nami ustrašimo lastne družbe. Naučili so nas, da moramo o sebi ohranjati podobo tistega, za kar menimo, da bi morali biti, in se v taki luči tudi kazati svetu. Zaradi strahu, da bi izvedeli, kdo v resnici smo, se izmikamo svoji usodi in stradamo zaradi lakote, ki smo jo sami zakrivili. Vsak do nas je tu zato, da bi ponudil tisto, kar lahko ponudi le on, toda ker se izogibamo samospoznavanju, začnemo živeti otopela življenja, v katerih ni prostora za strast in postanemo odtujeni od pravega namena naše duše. Toda, če smo dovolj pogumni, da pri oblikovanju svojega življenja črpamo iz lastne biti, zanetimo ogenj in ga resnično zaživimo. To pomeni, da se moramo odreči vsemu, kar ni v naši pravi naravi. Toda, kako bomo zmogli prepoznati resnico o sebi, če se ne bomo upočasnili in če si ne bomo v tišini prisluhnili? Kadar postanejo notranji zidovi naše duše popisani z grafiti, oglasnimi sporočili in mnenji vseh tistih ljudi, ki so nas kdaj poznali in nam prisodili določeno mesto, moramo za notranji zasuk opraviti generalno čiščenje. Vsak, ki želi odpotovati od znanega k neznanemu, mora prečkati brezno praznine. Sprva smo izgubljeni in zmedeni, šele nato - če smo v radovednem in igrivem čudenju pripravljeni prestopiti brezno - vstopimo v prostrano in neukročeno deželo, v kateri izgubi pomen in misli se spremenijo v zgodbe, glasbo, pesmi, podobe, zamisli. To je inteligenca srca, toda s tem nimamo v mislih domovanja naših,čustev, temveč povezovalne sposobnosti, s katerimi zaznavamo svet: intuicijo, iznajdljivost, modrost, ustvarjalnost, estetiko in zmožnost videti pomen. Šele med slednjim se nam razkrijeta naš namen in strast V zahodni Afriki obstaja rek, da je srce tisto, ki opušča, in da so roke tiste, ki sledijo. Zato lahko dom. Namen določa energijo, s katero se lahko obvežemo nečemu, ne določa pa končnega razpleta.« Kadar govorimo o namenu, se sprašujemo, zakaj smo poklicani. Gre za vprašanje, ki ni povezano s poklicno službo. Ne oziraje na službo, kaj je tisto, kar hočemo iz sebe priklicati in zakaj smo poklica- ziesede mode »Električno« modra barva Modra je globoko zasidrana barva v nas samih. Povezana je z nebom in morjem in prav zato se zdi, da je v našem življenju konstanta. Varnost in zaupanje, ki jo občutimo, kadar jo vidimo, nista iz trte zviti. Morje ni nikoli izginilo in nebo ni nikoli padlo. Prav zaradi takšnih asociacij je modra barva tista, na katero se lahko zanesemo, hkrati pa smo ji predani in od nje nekako tudi odvisni. Imamo celo paleto različnih modrin, med katerimi letos modno in dramatično izstopa tako imenovana »električna«. Oblačna sezona Nova sezona je vezana na jesen in zimo ter že zaradi splošno sprejetih nepisanih normativov -temnejša v barvi ter težja tudi v strukturi. Mo-I dri ne SO v dokaj sivi in črni sezoni popolno osvežilo. Vsaka temnejša modra bana pridobiva na moči. Najbolj resna in mogočna je seveda mornarsko modra barva, ki je prav zaradi tega pogosto v uniformiranih oblačilih policistov in pilotov. Predvsem gre za avtoriteto in zaupanje v katerem koli poslu. Če smo oblečeni v Črnem, določamo večjo distanco, medtem ko dajemo v modrem bolj prijateljski in dostopen videz. Z »električnim« poudarkom Dodatna modra energija je vidna letos v »električnem« odtenku. Njena dinamika je posebej vidna v modnih akcentih, kot so čevlji, rute, rokavice in tudi torbice. Moški jo bodo izbirali med kravatnimi in srajčnimi vzorci tkanin »Električno* modra barva se lepo kombinira tako s sivimi kot tudi z zelo temno rjavimi odtenki. V velikih površinah zna delovati preveč umetno, zato na primer za majhno večerno Privlačnost ---------—- '\)0 . " ,l 'F že precej lastnikov psov s JSla V ’I^K^ka našlo življenjskega " r “’“kavi ki m jo opravili v medna-, «<. 24 zaščHo živali RSPCA, se je FUnt,a lastniki malih živali pri is-. ‘0tnoi l4 Vll*ko prednost pred ostalimi. '''’d' ie namreč potrdila, da so l^^znali zaradi svojega psa, 5 b^tji ' 'e ce,° trdilo, da so si tako po-a’' ^Jlcnm zdaj živijo. Kot kraj, K^ati 3"'1’ *o najpogosteje omenili park ■ ,te Piskave pa so pokazali še eno ’hna . I|lstnost Avstralcev. Več kot tretjina 3 da bi raje živeli s svojim S svo’im partnerjem, če bi rečemo, da ne obstaja stvar, ki bi se ji reklo iskanje lastnega namena. Gre za ustvarjanje razmer, v katerih bo naš namen lahko našel nas. Ne gre za vprašanje, kaj je namen življenja, marveč za vprašanje, kaj naše življenje pomeni. Gre za to, da moramo biti pripravljeni sprejeti resnico, ko jo slišimo. Dawna Markova v knjigi »Nočem umreti, ne da bi živela«, pravi takole: »Da bi namen resnično odkrili in ga udejanjili, jxrtrebujemo drug drugega. Namen je le ozvezdje, ne cilj potovanja. Je vzorec, ki nam pomaga poiskati naš enkratni način, kako služiti drugim, in to je navsezadnje edini način, da služimo sebi. Namen ni nikakršna rešitev, odločitev ali dogodek. Ni nujno tisto, s čimer se preživljamo, pa čeprav je naše delo lahko sredstvo za njegovo izražanje. Namen je rečni tok, ki teče skrit pod le- ni. Dawna Markova je prepričana, da ima vsak otrok, vsak človek dar, samosvoja dušna semena, ki jih mora prinesti skupnosti, in do tega daru si zasluži neomejen dostop. Prepričana je, da vsak med nami prinaša enkratno vrednost večjemu občestvu. Ko razmišljamo o svojih darovih, se hitro strinjamo s Parkerjem Palmerjem, ki pravi takole: »Obstaja ravno toliko smernic za tisto, kar se mi ne zgodi in se mi ne more zgoditi v življenju, kakor za ono, kar se mi lahko.« Po njegovem mnenju pregorimo zato, ker skušamo dati nekaj česar nimamo. To pomeni, da nam naše omejitve in naši darovi lahko v veliki meri pokažejo, kje in kako bi morali živeti s svojim namenom. Mag. Simona Šarotar Žižek oblekico izberimo raje nočno modri odtenek, ki je za zvečer popolni as. Tatjana Kalamar Morales Pestrost jezikov Če verjamemo Stari zavezi, moramo sprejeti dejstvo, da je jezikovno mešanico povzročil prav Babilonski stolp. V prvi Mojzesovi knjigi, v Genezi (11, 1 - 9) izvemo, kako so ljudje gradili vse višji in višji stolp, ker so si želeli, da seže do nebes. Njihovega načrta Bog ni podpiral, zato je vzel jezik, ki ga je govorila neskončna množica okrog stolpa, in ga premešal, ljudi pa raztresel po vsej Zemlji. Vse to zaradi zamisli o stolpu. Babilonski stolp je prispodoba nočne more, v kateri se znajdemo, ko se ne moremo pogovarjati z ljudmi, ki govorijo drugačen jezik od našega. Vsak od nas bi si zato v uho z veseljem vstavil ribo Babilon ko, Če bi z njo tako kot junaki v znanstvenofantastičnem romanu Stoparski vodnik po galaksiji razumel vse svetovne jezike. Ker je to prepuščeno sanjam, nas čaka le to, da preprosto sprejmemo naši pisani Šopek jezikov in pisav ter uživamo v njihovi raznolikosti. IS, r K "Merljaku r’ ,ir P, 1 Sm®tanova juha e| 8 čebule, 15 g česna, 45 X ''sBt //'tnjavne osnove, 10 el sla-. . 'kn,'’' 8 škrobne moke, sol, beli ,. ' de" ’Opercmo ‘n razdelimo na cve-kSlt ^asl( olupimo in drobno It '■!feb ^n: na niem 4)"i ( °’nat0 dodamo sesekljan če- ■ S '' dodatno dve tretjini brokoliji^ Prem 010,1 nato za**ien10 2 zdenjav-sSSSJ41"10 ,n kuhamo 20 minut. '’DIil*1010, ponovno pristavimo in v 'r°koli. Malo prevremo, doda-fr' smo razmešali škrobno mo ko, prevremo, začinimo in pred serviranjem odišavimo z muškatnim oreščkom. * Nadevana piščančja bedra 800 g piščančjih beder (4 kose), 100 g korenja. 120 g pora, 120 g zelene, 120 gkuhane ga riža, 5 cl ulja. 20 g česna Za omako: 300 g pomaranč, 15 d perutninske osnove, 10 g sladkorja, 5 g koruzne moke, 8 cl sladke smetane, limonin sok Korenje, por in zeleno narežemo na rezance. Olje v ponvi segrejemo in na njem prepražimo zelenjavo samo toliko, da ovene. Dodamo sesekljan Česen ter začinimo s soljo in poprom, premešamo, da izvabimo aromo. Odstavimo z grelne plošče in ohladimo. Ohlajeni zelenjavi primešamo kuhan riž. Piščančjim bedrom na delovni površini z ostrim nožem odstranimo kosti in snamemo kožo, da dobimo zrezek piščančjega bedra. Zrezke rahlo potolčemo, solimo in popramo Na rob mesa nadevamo prepraženo mešanico zelenjave in riža ter zvijemo v rulado. Rulade zavijemo v prozorno folijo, krajce zavežemo in pečemo v pečici 30 minut pri 165’ C. Pečene odvijemo, narežemo in serviramo z omako. Priprava omake. Pomaranče razpolovimo, iz polovice iztisnemo sok, drugo polovico narežemo na kocke. Perutninsko juho pristavimo, da zavre, nato dodamo narezane pomaranče in sok pomaranč v katerem smo razmešali koruzno moko, sladkamo in prevremo. Po lastnem okusu okisamo z limoninim sokom, na koncu dodamo še sladko smetano in prevremo. Ocvrti koruzni polpeti 150 g koruznega zdroba, 30 cl vode, 10 g masla, sol, 80 g sira, 1 jajce, 20 g moke, 40 g drobtin, 2 jajci, olje za cvrtje Koruzni zdrob v slani vodi z maslom skuhamo. Odstavimo, malo ohladimo in primešamo jajce. Ohlajen zdrob na delovni površini razvaljamo na pol centimetra debelo. Z modelom za izrezovanje majhnih pogačic izrežemo polpete. Polovico polpet obložimo z rezino sira v isti velikosti in jih prekrijemo z drugo polovico polpet. Nadevane koruzne polpete povaljamo v moki, razžvrkljanih jajcih in drobtinah. Ponovno jih potopimo v jajca in povaljamo v drobtinah. Tako pripravljene polpete zlato rumeno ocvremo Slivove rezine Za testo: 250 g moke, 4 g suhega kvasa, 40 g sladkorja, ščep soli, 40 g masla, 2 rumenjaka, 10 cl mleka Za kremo: 800 g sliv, 40 g Škrobne moke, 25 cl vode, cimet Za smetanovo kremo: 3 jajca, 70 dag sladkorja, 4 cl ruma, 30 cl rastlinske smetane Moko pomešamo s suhim kvasom, dodamo toplo mleko v katerem smo razmešali sladkor, sol, maslo in jajca. Na hitro pognete-mo v gladko testo. Naredimo hlebček in ga pustimo počivati pol ure. Nato testo ponovno zgnetemo in ga razvaljamo v obliki modela 20 x 35 cm. Testo damo v pomaščen in pomokan model tako, da so robovi malo dvignjeni. Na testo enakomerno porazdelimo slivovo kremo, jo poravnamo, narahlo premažemo smetanovo kremo ter damo v pečico. Pečemo 50 minut pri 170’ C. Režemo ohlajeno. Slivova krema: Slive izkoščičimo in jih narežemo na rezine Damo jih v 20 cl vrele vode, kateri smo dodali cimet in kuhamo 3 minute. Nato primešamo v preostanku vode razmešano škrobno moko. Vse skupaj kuhamo toliko časa, da se zgosti. Odstavimo in ohladimo. Smetanova krema: rumenjake, sladkor in rum penasto umešamo. Beljake stepemo v trd sneg, prav tako rastlinsko smetano. Nato vse sestavine narahlo premešamo. oaiswe OTROSTva 16. avgust 2007 -- VEST* WiW, i z gumpiči se učimo tujih jezikov Te dni je bil dan mladih. In kmalu bo dan otroka in še teden otroka, pa spet kakšen dan posvečen otrokom. Kar nekaj dni na leto je uradno posvečenih mladini. Lepa priložnost, da preštejemo otroke, ugotavljamo, da se prebivalstvo stara, in povemo, da otroci vedno več zahtevajo in da jim je vedno težje zagotoviti »varnost in brezskrbnost«. Kaj pa se dejansko v teh dneh naredi zanje, za tisto običajno mladino, ki ni skrenila s poti in ki nima kakšnih posebnih potreb ali zahtev? Koliko v teh dneh družba pokaže, da ima rada svoje otroke, kaj naredimo, da jim je bolje in da imajo lepše otroštvo? Kopališča ta dan niso zastonj, obisk kina prav tako ne, kakšnih popustov tudi nimajo... Korenje all Korenček angleški jezik: the carrots (d kerods) Na kaj pomislite, ko slišite besedo korenje? Na zdravo in okusno zelenjavo, polno vitaminov ali na to, da ste kot otrok sedeli pri mizi, dokler korenja niste pojedli. Korenje je zelenjava, čudovite oranžne barve in je pogosto na naših krožnikih Brez korenja skorajda ne moremo skuhati kosila, dobre juhe, prikuhe, uporablja pa se tudi za sladice. Ste že kdaj poskusili korenčkovo torto? Korenček je tudi ena prvih zelenjav, ki jo dajo poskusiti dojenčkom. Obožujejo pa ga tudi zajci. Če je korenček malo obgrizen, to pomeni, da si gumpiči niso mogli kaj, da ne bi zagrizli v sočne plodove zemlje. Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, gumpiča pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Rišem Moj oče je velik, on rad se igra, žogo odbije visoko do neba. Čeprav je velik, ni velikan in tudi ni večji od naše hiše. On rad obleče srajco in hlače, ko gre od hiše. Ko ima prosti čas, se z mano in bratom igra. Takrat ni nič večji kol midva oba. Iva Kramar OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Polet v vesolje Ko nekoč sem se zbudila, sem si zaželela, da v vesolje bi letela. Vse je bilo v redu, dokler se nisem zbala, da bi tam postala stara! Ker tega sem se bala, sem si dejala, da bom raje kar doma ostala. A zelo sem si želela, videti komete in planete, zalo sem za nasvet vprašala tete. i One so dejale: »Ti kar leti, leti! Boš lahko vsaj planete in komete kaj vprašala!« Tako na koncu sem v vesolje odletela, tam videla kometa in planete, se na našo drago Zemljo nikdar nisem vrnila in sem nanjo čisto pozabila! Kirni Svetec, DOS Prosenjakovci Poleg tega je tudi pn nas vse bolj viden razkorak med družinami, ki svojim otrokom lahko veliko in celo vse nudijo, in med tistimi, ki otrokom komaj zagotavljajo najnujnejše. Ampak po drugi strani lahko parafraziramo Tolstoja, da so si vse srečne družine podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje. Saj tudi denar in bogastvo nista zagotovilo za lepo in brezskrbno otroštvo. Ne glede na materialne dobrine se lahko otrokom v različnih družinah slabo godi. Bolečina in trpljenje sta verjetno drugačna. Zato je prav, da nehamo te opozarjati in naredimo več za otroke, doma in v družbi. Tako malo potrebujejo, da se jim smeh na široko nariše na ustnicah! Nana.RR@vestnik.si nemški jezik: die Karotten (di karoten) madžarski jezik: sargarepa (šargarepa) španski jezik: las zanahorias (las zanaorijas) italijanski jezik: le carote (le karot) francoski jezik: les carottes (le karot) Vsi smo bili otroci Sova in lesni črv Vsak letni čas je zaznamovala kakšna neumnost Moje otroštvo - bilo je raznoliko in pestro, polno iskric in grmenja, takšnega in drugačnega, kar mi je prineslo kakšno prasko pa uidi dober nauk. Vsak letni čas je tako zaznamovala kakšna moja neumnost, ki se je najbolje spomnim sam, niso pa je pozabili niti moji starši in prijatelji iz otroštva. Spomnim se enega izmed poletnih letovanj na Jadranskem morju. Bil sem toliko star, da sem se ravno naučil plavati; in ko se niti približno nisem več bal vode, so bili moji napihljivi rokavčki preteklost. Izjemno rad sem se potapljal in z masko opazoval morsko dno ter z mrežico lovil ribe Za večerjo jih sicer ni bilo nikoli dovolj, ampak glavno je bilo, da sem skrajno užival Nekega dne sem bil spet v svoji »potapljaški akciji«, najprej v plitvini, nekoliko naprej pa se je voda na hitro poglobila in seveda postala tudi bolj zanimiva. Verjetno sem Šel malo predaleč, saj sem pozabil, da sem pod vodo in kar naenkrat... bljub, bljub Ne spomnim se natanko, kaj je bilo, vem samo, da sem bil pod vodo precej dlje, kot je to dovoljevala moja pljučna kapaciteta. Jz vode me je potegnil mimo plavajoči Italijan (od takrat imam zelo rad Špagete). Medtem ko sem lovil zrak, mi je nekaj govoril v italijanščini, razumel ga nisem nič, po njegovem izrazu pa sem vedel, da sem nekaj storil narobe. S kriljenjem rok je pritegnil pozornost mojih staršev. Ko me je oče potem vprašal, kaj se je zgodilo, sem prestrašen odgovoril; »Malo san pod vodo odo, pa taaaaaaaaaaaakšna velka riba je bila!« Pri tem sem raztegnil roke kot pravi ribič, ki prijateljem pripoveduje o svojem ulovu. Potem je sle- —-------------------------- —. . Dogajalo se je v bukvini frizuri, ko se je • jHpa1* p svoje gnezdo. Na lepem zagleda lesnega črva. V* p f ne z nedolžnim »Živjo!« Sova doda k temu po» na moji veji?« Črviček ji razloži: »Prišel sem se , P"'1' pozobat « Sova se razjezi, nekaj časa v prazno k ' ■ • zacvili: »Ma nucam ja nekaj sence! Poglej, koli' ” ,p f" ( Črv pa: »Ne boste, draga leteča gospa, kar tako z ■ ■ .,p in hitro pogrize vejo, da sova pade na senčna ■ * imaš senco!« je z božanskim nasmeškom oznani -imam res senco, ti pa nimaš več kosila,« reče soy- 1 ^ytC Toda ta lesni črv vseeno ne je samo lesa in Us,"v' notranje organe. " Nauk: Nikoli ni treba podcenjevati manjših- ’ ničkah je lahko najmočnejši strup! । Anamarija Nad; 7. c/9, Dopisni krožek : Naš maček nam pripravi presenečenj Naš maček je maček od glave do repa- Lep<* ■ ^kL * je rejen. Saj tudi poje za štiri mačke in je za stu'' n? maček ne bodi v mačjo šolo in ne zna šteti m'u.’ f 1 “ zadruge predmete nadarjen in že od malega j maček ima v naši veži igrišče: žogo lovi kot i ■ bi bil malo manj len m požrešen, bi nam Še v sr nar. Naš maček je progast in lepe postave. 1 ' , b -.c 1,1 i* | zvezda posta), če bi pri Mačka filmu v Butalah if* jr tigra igral. Res škoda je takega mačka, k lil'1111' , rkusu šel. Ker glejte, kar izvedeli smo zadal p ji* maček je pravzaprav - mačka. Ostal bo dom310 . Katja Mohorko, OŠ Sv-J '' Vaše prispevke, komentarje in menja o obdelujemo ah jih želite, da bi jih pošiljalte P0 ^ na naslov Nana.RR@vestnik.si ali po pošti veS^nota otroštva, (Jlica arh. Novaka 13,9000 Murska SC gleda prispevke na internetu, pa jih najde po^ R Mitja Peterka poučuje pri ljudski univerzi mlade in »tnlade po srcu« informatiko in računalništvo. Ugotavlja, da je današnja mladina zelo radovedna, in prav zaradi svoje zdrave želje po raziskovanju in znanju tudi veliko več ve in lažje spremlja vedno hitrejši razvoj. O računalnikih se marsikatere »finte« nauči tudi od mladih. Pravi, da imajo mladi računalnik v malem prstu, še posebno hitro pa ugotovijo tisto, kar bi si starši želeli, da še ne bi znali. dil tisti znameniti stavek: »Pa saj smo ti rekli, da tja nc hodi!« Pod vodo sicer ne hodim več - razen v nujnih primerih morje, ribe in špagete pa Še zmeraj obožujem. A Nino Dotto Lara Štrokaj Ula Litrop Otroštvo je čas, ko je igra s prijatelji izjemnega pomena. Ponavadi jo otroci potrebujejo še bolj kot hrano in pijačo. Lahko so tako zatopljeni v igro, da še tega, ali jim je vroče ali mrzlo, ne opazijo. V igri se poskušajo v različnih vlogah in pri tem posnemajo junake iz risank, računalniških igric pa tudi nas, pa če je to staršem všeč ali ne. Igra je tudi šola za življenje. Tako za hec, in to je super Nino Dotto, 9 let, Murska Sobota »Z bratom in starši smo šli na morje na Cres v Predoščico, to je vas na Cresu, kjer imamo hišo. Vsako leto hodimo tja na morje, in tam imam veliko prijateljev Zbiramo se na igrišču za nogomet. Svojih prijateljev v Soboti zdaj toliko ne vidim, eni so na morju ali kje na počitnicah, edino s sosedi se kaj dobimo. Največkrat igramo igrice na računalnik, pri Jakcu lahko igramo z džojstikom, drugje pa na tipkovnici Tudi na morju ima prijatelj Ivan »plej-stejšn etiko«. Igrice, ki se jih igramo, pa so iste tako v Soboti kot na Hrvaškem Od družabnih igric se najraje igram Obraze ter Človek ne jezi se. Včasih posnemamo tudi igrice iz računalnika ali risank, se streljamo s prsti (in to s prsti tudi pokaže- op. a.) ali pa z žogo. Tako za hec, in to je super. Na Hrvaškem se pogovarjam s prijatelji hrvaško, znam tudi angleško, italijansko pa še ne vem tako dobro.« Ah, dečki so dečki Lara Štrokaj, 10 let, Murska Sobota. »Med počitnicami sem bila najprej z mamo na otoku Korčula, potem pa sem šla še v Baško v kolonijo. Povsod je bilo enako »fajn«. Ampak ko sem bila v Baški, sem pogrešala mamo in atija, ko sem bila z ■ mamo, pa se nisem mogla z niKOi''' Baški smo se prijateljice kartale ' 1 varjale in se seveda tudi malo Jišpale i ril\if;J, ena je šminkala ustnice, druga trepa nl imela puder... Kako ne bi znale? Doni" le, kako to počnejo mame. In pri n,an’ snih starejših sestrah si pripomock« tudi najraje sposodimo. Hotele smo । so nam bili v Baški dečki všeč. Mislim. to opazili. Samo oni so sc itak po svoje .. s skakali,... ah, dečki so dečki. Deklice so dečki lepo urejeni. Za dečke je neje, da so vljudni, da niso decins^' f... deklic lepo obnašajo. Ne smejo govoriti. No, zdaj pa sem povedal vse ■ m $ n ft 4 'i 4 i? 4 Ah, Barbike so za male otroke jelo1* Ula Litrop, Renkovci, 8 let ’J12 * igram zunaj in veliko časa, še p'"1‘hr1 ti, preživim na našem dvorišču. sem že bila in sli bomo še na Gorenj je še posebno lepo, ker se lab*11! | , kP* in prijateljicami. Lepo je tudi, ko P'"'' „ na obisk ali pa jaz koga obiščem. 11 z žogo, kolesarimo ali pa gremo prijateljicami se več ne igramo z barr je za male otroke. Seveda sem rada 1 nalniku, kjer igramo igrice, ki so la ■ za deklice in dečke. Tudi na ’ inw veliko. Malo si pišemo o tem, mo. Imam še dve sestrici, Živo in ■ -no, saj se pri nas vedno kaj dogaja šam malo resno družbo. Z mlajšo . , težje igrati, ker se noče igrati KS1 -želela, najmlajša pa je še dojenček 1 A. Nana11... ■sl 4 ft 'J i fti * \ ustnik -16. avgust 2007 ____________________ 23 ^ončanka Mateja Hašaj Dekle, ki najbolj sovraži vzvišenost , bistvo je, da mlade privlači denar« puJ ^aj večina sicer pozna kot jul “etktga vata, ampak že pred leto- Ma,eia postala tudi so-W na»ga časopisa. Mlada in zmeraj 'tj J '1nM B^dončanka je najprej študi-na Filozofski fakulteti v kisala 1 diplomirala, a se je že Program Komercialist, ki ga v ^^borske ekonomske fakultete Soboti, samo za to, da tM:.1'*aZa!a da kot slavistka zmore *1 olj matematičnega. S< slovenščino, sedaj si se ''kotoiiTiiio. pa vendar si se dn n usmeriš v medije. Zakaj? ■i 'I; vleče radio, ker sem si že kot ’Me,' h|tud' niene lahko slišali iz te . ' 1 '' ■1 ■ je bil Vestnik tako blizu, , v 'ii ।. odločila, da se poizkusim lr-iu Vedno me je motilo, da so Iju-Jtalo,'1 Javljali, pa se o njih ni kaj dosti iu Ni z;n,. razočarani. Tako lahko । ;. -"'cm o njih. Poleg tega rada hodim ^Mi" Prireditvc na našem koncu in z nM d kaj napišem. Imam pač I %« ’ o ud |t potem še rajši delajo in ' jih lahko bere v njemu bližjem sprejemajo kot novi-ji4| "" t^enu? Si^JUd' "K pozna kot novinarko, bolj " voditeljico. Ampak za Vestnik Ococam iz krajev, kjer me ljudje že Najbolj romantična stvar, ki jo je doživela: »Sredi vinograda me je čakala vrtnica.« tako ali tako poznajo, ne zaradi radia ali časopisa, saj niso oddaljeni od mojega doma. Vsekakor pa sem zelo vesela, ko vidim nasmejane obraze organizatorjev in nastopajočih, če se na njihovi prireditvi oglasi kdo iz medijev.« - Kakšen bi moral biti po tvojem mnenju najbolj brani časopis? • Hitro odziven, zanimiv, poln dogodkov iz sveta in potopisov iz oddaljenih krajev, kot je na primer Aljaska ali kaj podobnega « - Kdo je v bistvu Mateja? »Mateja ima zelo rada kaktuse, ogromno časa porabi za svojega kužka Luksija in svojih pet mačk. Ogromno knjig preberem, ampak veliko tega je spet povezanega z mojim študijem slavistike Želim opraviti Še manjkajoče izpite, kar mi vzame ogromno časa. Poleti pa uživam ob prebiranju revij in sanjarjenju.« - O čem vse sanjariš? »Predvsem o potovanjih Za začetek bi recimo šla uživat in spoznavat Tunizijo; šla bi v Egipt, da bi videla piramide; tudi Aljaska bi bila po mojem mnenju zelo zanimiva, še enkrat pa bi šla obiskat države, v katerih sem že bila, kot sta recimo Grčija in Španija. Zagotovo pa bi tako temeljito rada spoznala tudi Slovenijo, ki je kljub vsem osnovnošolskim izletom ostala mala neznanka« - Kakšne so po tvojem mnenju možnosti mladih v Pomurju? »Omejene.« -Zakaj? »Zato, ker tudi če si dober, si za svojo kvaliteto premalo plačan. In dejstvo je, da mlade privlači denar.« - Si, ko si se odpravljala študirat, imela željo, da se vrneš v Pomurje? »Ja, ampak sedaj, ko sem tukaj, ko bi bilo potrebno tukaj začeti, pa me bolj vleče ven. Rada bi si najprej nekaj ustvarila in potem prišla nazaj. In tukaj ne vidim možnosti, da bi mi uspelo dovolj zaslužiti, da bi lahko uresničila vsaj del svojih zastavljenih ciljev. Ampak seveda moram najprej diplomirati in potem bomo videli, kako se bodo stvari odvijale naprej. - Vem, da si slavistiko študirala na pedagoški smeri. Ko boš velika, boš torej učiteljica? »Bi bili, ampak učila bi na srednji šoli, ne na osnovni šoli.« - In kakšna učiteljica bi bila? »Verjetno stroga.« - Bi učenci, ki bi prebrali več knjig, imeli privilegije? »Trudila bi se, da ne bi delala razlik, ampak ker sem tudi jaz samo človek, ti je verjetno kdo vedno bolj pri srcu kot nekdo drug.« - Lastnosti, ki jih pri ljudeh ne maraš? »Vzvišenosti, te pa res ne maram.« Vanja Poljanec Najljubša barva: roza. Najljubša pijača: cocta. Najljubša hrana: naravni zrezek v gobovi omaki. Zadnja knjiga, ki si jo prebrala? Roman Filio ni doma, ki ga je napisala Berta Bojetu. o vsem In o ničemer Mehanizacija duše ali ‘ osvobajanje duha? Sanje so zelo »izmuzljive« in znajo ob pogledu na realnost dokaj hitro zbledeti, še zlasti, ko so v igri naše a mbicije glede tega, kaj bi radi postali in naredili iz svojega življenja. Tako tudi vsak dobi svojo prvo zajetno injekcijo realnosti v mladosti, predvsem ob soočenju s starši glede želja in vizij o lastni prihodnosti Če bi otrok izrazil željo, da bi postal na primer pesnik ali filozof, bi pogosto in v večini dokaj hitro sledil odgovor: »Sin, tu ni prihodnosti, tu ni denarja. Bodi zdravnik ah pravnik, da bomo ponosni nate.« Resje tako, denarje prihodnost, therilo uspešnosti in cilj večine. »Grem tja, kjer je denarije bil odgovor, kije ležal na ustnicah večine, ko so bili vprašani o tem, kam gredo študirat Študij je »podvržen« povpraševanju in še tako velike sanje so zlahka zadušene, saj vendar od sanj ne moremo živeti. Ko pihajo vetrovi spremembe, obstanejo le tisti, ki so se pripravljeni prilagoditi in odpreti jadra oportunizma Tako narekuje nova doba tehnologije. Nove možnosti se odpirajo, kvaliteta življenja bo izboljšana, tehnika napreduje, a vendar se zdi, da se duša opoteka in zaostaja. Tehnika nam narekuje lastno tehniko organiziranega življenja, v kateri je produktivnost in nje izpopolnjevanje na prvem mestu. Gre se za dobro vseh (in za korist nekaterih). Razvoj je neizogiben in tudi Prekmurje ne sme zaostajati, kajti kdor zaostane, ne preživi. To dejstvo je najbolj vidno v trenutnem navalu nakupovalnih centrov, ki so zdaj že skorajpreplavili glavo kokoške. Vendar konkurenca mora biti in z njo se veča produktivnost, kar hkrati namiguje na kvantiteto nad kvaliteto. Kw tudi kaže, daje bila neprecenljivost časa precenjena, saj čas kar hitro dobiva svojo ceno, kleja med delom in življenjem je vedno boy meglena. Pojavlja se »big brother« efekt, pri katerem ima vsak zadano nalogo in mu je zagotovljeno, da ga na koncu za svoj trud čaka »nagrada«. Družba ima lastno interpretacijo sreče na velikem zvonu, ki odzvanja daleč med ljudi: »Bodi marljiv in boš uspešen. Naredi nekaj iz sebe, postani nekdo in našel boš srečo.« Ampak sreča se rada izmuzne tistim, ki jo iščejo v materialnih dobrinah, in tistim, ki so jim dnevi šteti, težko najdejo uteho v materialnem uspehu, ki so ga doživeli. Življenje, v katerem je glavna vrednota kos papirja, zna biti precej prazno. Vendar volja mnogih je želja vseh in tudi narava se bo uklonila volji človeka, volji do moči. Edino vprašanje, ki še ostane v zraku, ko vse drugo preide, je: »Bo cilj res upravičil sredstva?« Dašo Benko 24 RAZVEDRILO 16. avgust 2007 - VESW» JUL?.. HAJDHJAK M GARUHER VRTNA HIŠICA MANEKENKA CAMPBELL KRAJ V HALOZAH PETE SAW RAS OŽMANA MALAKI SLABO KRVNEŽ REKAV KAZAHSTANU UGLEDNI ISLAMSKI TEOLOG DLAKA NA ROBU VEKE MESTO V GRŠKI POKRAJINI EPIR RUSKO MESTO 06 MEJI Z MONGOLIJO STROJ ZA SkroplJE. NJE RASTUH LAIČNIH VERNIKOV ■DOMM« METRA pom šnrasFDE-ŽHAKOČUA OSAMLJENA SRUItKJbI MENICA ZA ZAKLJUČKU ŠOLANJA VESTNIK SIPIN GIBOM ORGAN ŽELAUNA IZ ALG NAVOJE ŽENSKO OBLAČILO M-ODLOČEH tao TOVARNA OPEKE JUŽNO-AMERIŠKA ŽIVAL BANTUJSKO LJUDSTVO V ZAMBIJI PEHNA ŠPANSKI PISATELJ MATEO) ULI NOVY ■ IRSKI TUHINJSKI DO LIHI MESTO V JUŽM FRANCLR NIČKAZA ZDRAVILNE TEKOČKE MORSKI RAK ANDREJ KAROLI TABLA IGRALEC CRUISE STAR raiJCKLA LOHLJEILIE PISK ROVT Z ROMANTIČNI ELEMENT V KATERO IZGINJA VODA DOSTOJANSTVENA AVSTRIJSKI NOGOMETNI KLUB KRSTA TISOČINA KRALJA LEARA ALUtMflJ JAMES ENSOR MESTOMA SEVERU TUNIZIJE RADUSKA NAPOVEDO. VALKA CRSKIBOG TEME SODOBNIK KELTOV LOMA OSTERC KARLI ARHAR Nagrade za izžrebane reševalce HOROSKOP NASPROTNA TRDITEV EVA LONOVKA PLOŠČA HAZDU NAS SUKAR (AMTON) TAJNI VOJAŠKI ODPOSLANEC pas pri KMIONU UDRTJE TAL, USAD ALENKA ZOR JOKANJE POD ZLATO OSREDNJA REKAV P0MWUU PUŠČAVSKA POKRAJINA V ETIOPIJI 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič 2. nagrada: paket presenečenja 3.-7. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 24. avgusta 2007. Reši lev Ime in priimek Naslov Nagrajenci Vestnikove križanke št. 31 (2.8.2007) Rešitev križanke: MEDVEDEK UHEC, FRANČEK TABULUGA 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovič Iris Krpic, Kuzma 19 b, 9263 Kuzma 2. nagrada paket presenečenja Janez Emberšič, Jezera 9, Rakičan, 9000 Murska Sobota 3--7. nagrada majica Janez Žižek, Cesta v Polico 11, 4207 Cerklje ne Gorenjskem Jože Ftajšker, Ivana Kaučiča 10, 9240 Ljutomer Julija Časar, Mačkovci 19,9202 Mačkovci Jožica Peček, Hudi kot 88, 2364 Ribnica Jani Božič, Postružnikova 4,9240 Ljutomer Izžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti. ONA: Ponovno se boste prehitro odločili za korak, o katerem bi morali temeljito premisliti. Lahko se zgodi, da se boste pošteno opekli, kar ne bo koristilo poslom, še manj pa vaši novi ljubezni. ON: Razočarali boste sebe in druge in si s tem prizadejali veliko škode. Drugič pa si ne zadajajte nalog, kijih ne morete izpeljati do konca, drugače se boste znašli v velikih težavah iz katerih se ne boste zlepa izvlekli. Počasi se daleč pride! ONA: Pazite se hitrega sklepanja poslov. Lahko a 2^ se zgodi, da boste potegnili krajši konec, ki pa je 8 resničnokatastrofalen.Edinašespremenljiva možnost je, da na nek način dosežete vsaj delno preložitev. ON: Po krajšem zatišju na ljubezenskem področju boste ponovno zasijali v vsem svojem sijaju in si pridobili naklonjenost osebe, ki vam že kar nekaj časa ne gre iz misli. Tokrat boste uporabili taktiko, ki se ji ne bo mogoče upreti, m ONA: Simpatičen znanec vam bo popolnoma ’ l 4 spremenil trenutne načrte. Toda samo brez skr-I L I bi - teden se bo končal prijetno, kot že dolgo ne. Za poslovne zadeve pa si boste morali najti čas ob kakšni drugi priložnosti... ON: Prijetna neznanka vam bo pošteno spremenila trenutne načrte, kar pa bo za vas nadvse prijetna zadeva. Konec koncev pa si tudi zaslužite, da je kakšen konec tedna tudi malo bolj sproščen in lenoben. ONA: Kritičen pogled na dosedanje avanture n vam bo odkril vaše realne možnosti pri nekom, M ki vam nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjujte, ampak mu pokažite predvsem vaše dobre lastnosti, slabe pa pustite raje za drugič. ON: Ježe lepo, da ste dejavni na skoraj vseh področjih življenja, vendar pa ne pozabite napolniti svoje baterije. Dobro bi bilo poklicati prijatelja, ki vasje ne dolgo tega povabil na partijo tenisa. ONA: Če se boste resnično potrudili, boste dosegli tudi tisto, kar se vam morda zdi povsem nemogoče. Nasmeh v prijetni družbi vam bo pomenil več, kot pa vse pohvale, kijih boste deležni. ON: Želeli si boste ogromno - dobili pa veliko manj! Toda nikar ne padajte v obup, saj imate še obilo časa za vnovičen poizkus. Nekdo vas bo povabil na prijetno zabavo, ji pa bo imela tudi svoje slabe strani ... M ; ONA: Prijatelji bi vam radi nagajali, ker so ne-"" 1 koliko nevoščljivi, vendar pa ne zlobni, zato jih 41 ne smete jemati preveč resno. Še najbolje bo, če se boste na njihova »spletkarjenja« odzvali na način, ki ga sploh ne pričakujejo ... ON: Ponovno se boste prepirali s prijatelji, ker se ne boste hoteli ukloniti njihovim zahtevam. Preveč ste samozavestni, zato tudi niste sposobni sprejemati tuje mišljenje, vendar morate vedeti, da vedno nimate prav. LITERARNA JUHAKWJA IVA ZORMANA NOČNI LOKAL HOROSKOP ONA: Ne smete tako hitro obupati, mogoče niste začeli iskati na pravem mestu, ali pa celo nočete priznati resnice takšne, kakršna je. Čas bo prinesel svoje, seveda pa bo k temu v veliki meri pomagal tudi... saj veste kdo. ON: Vaš pristop k reševanju trenutnih poslovnih zapletov bo naletel na precejšnje začudenje s strani vaših nadrejenih, saj jih boste s svojo iznajdljivostjo na nek način šokirali. Vse se bo obrnilo tako, kot ste si lahko samo želeli. ONA: Težave se bodo pojavile kot strela iz jasnega neba, vendar pa se ne boste pustili presenetiti, saj jih boste kaj hitro razrešili. Pri tem vam bo pomagal nekdo, ki si že dalj časa prizadeva priti v vašo bližino. ON: Ukrotili boste svoje nagnjenje do tveganja in prenagljenih sklepov. To vam bo prineslo prenekateri uspeh tako v službi kot tudi pri povsem zasebnih zadevah. Pa tudi partnerka bo znala ceniti to pozitivno spremembo. ONA: V neki zadevi boste prisiljeni priznati, da ste se hudo zmotili. In ne čudite se, če bodo prišle posledice, ki ne bodo najbolj prijetne narave ... Nekdo vam bo poskušal pomagati, zato pozor! ON: Odločitev o vašem nadaljnjem ljubezenskem življenju bo povsem na vaših ramah, zato se nikar ne obotavljajte, ampak naredite tisto, kar bi morali storiti že dolgo tega. Vse drugo vam lahko prinese le težave. >1 ONA: Nikar se ne zapirajte vase, ampak poglejte okoli sebe in kaj hitro boste opazili celo 4*4 kopico ugodnih kombinacij, tako v ljubezni kot tudi poslovno. Torej se vam v bližnji prihodnosti obeta precej živahnejše življenje od dosedanjega. ON: Naredili boste kratek premor na poslovnem področju, saj se vam počasi bližajo dnevi, ko boste mislili na vse kaj dragega kot pa deto. Posvetili se boste predvsem svoji partnerki in preživeli čudovit konec tedna. ONA: Dajte si duška, kajti sedaj je resnično vaš čas. Vaša nezainteresiranost bi lahko oškodovala oba. Šele proti koncu tedna se boste zavedli, kaj vam je ušlo skozi prste. Bodite drugič zato bolj pazljivi. ON: Čaka vas zanimivo srečanje, iz katerega lahko odnesete še kaj več, kot pa le poznanstvo. Mogoče pa je prav to tisto, kar že tako dolgo iščete, zato nikar ne počnite neumnosti, da vam kasneje ne bo žal. ONA: Na sprehodu boste srečali neznanca, s katerim bo prav prijetno klepetati, saj bosta prav hitro ugotovila, da imata precej podoben pogled na zadeve okoli vaju. In še preden se boste pošteno zavedli, se boste zaljubili. ON: Zavedajte se, da bo vaša trenutna osebna odločitev vplivala na ljudi, ki sovam najbolj pri srcu,zato se nikar preveč ne zaletite. Trezen premislek vam bo vsekakor koristil pri vaši odločitvi na ljubezenskem področju. TELIČEK GRŠKI GRŠKA PESNIK 5 4 7 S DEBELEJŠI PAPIR PREDMET POGOVORA PISEC IZVIRNEGA DELA PUŠČAVA NA SEVERU ČILA SLMAR (HANS) MEŠANA SOLAFA DOLG LETALSKI MAPAD OSNOVNA ŠOLA HAJVEČJA ČELNA BANJICA za sedeče UAAVAIUE NATRU RIMSKA NAŠEL. NA TROJANAH KAR NAM JE USOJENO OGRAJA, 6 9 4 5 6 6 9 7 DROBEN OBEH GOZDNI PLOD RIMSKA BOGINJA NEMŠKA ISKALKA (KAMM) OVCA. ERMM Š1LJAK NOBELU VEDA O GRBIH BEt*x K«l»* 1 8 4 Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo kjer bo: : vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval " Ali ste vedeli ... da je prvih dvajset afriških žene države Amerike, v kolonij01 1619 pripeljala nizozemska I^F ... da je bila francoščina uraden r• ■ ■ kot 600 let. n k£f ... da komarji ne marajo prijetno za njihove noge, , t ... da je azteški vladar Montezun,a ^r1 čokolad iz zlate čase, Čokolada P s ^ibE gosta, obarvana rdeče in začini1 . ji' ... da ce kokosi krmimo s PL r J |dr lahko te ležejo jajca z rwh1211' men jaka, ' ... da človek v povprečju na i!-*'11 ju '°0 ..W' ... da je na koncu pesmi »A 1W ‘^fiK jo izvajali Beatelsi zvok ultraz'""^^ F slišijo le psi in jo je Paul Jf svojega ovčarja Shetlanda, pfi ... da so zobje bobra tako ostu> * n jr ^4 , ci včasih uporabljali kot rezi * ... da so kačji pastirji eni najh"1 : da lahko letijo s hitrostjo od r crovnauro, , ... da čokolada vsebuje pbcnyl'd ‘^i,^ naravno substanco, ki naj bi reakcijo v človeškem telesu ■ zaljubimo? 25 Ko me črna prst zakrije, Bela smrt oko zapre, Prijateljstvo iz groba vpije, Prosim, ne pozabite me. V SLOVO dragemu prijatelju Simonu Jerebicu iz Srednje Bistrice roj. 24. 9.1977 za vedno - Matejka, Damir, Anita, ^eja, Gabrijela, Boštjan, Alenka, Denis, Dorotea, Aleksandra, Maja Vse življenje boriti si se znala, vso bolečino v sebi si držala. Težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdala, utrujena in nemočna za vedno si zaspala. ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča in babica Marija Temlin iz Andrejec 40 '1 ''"h zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, m Znancem> ste jo pospremili na njeni zadnji poti, Vence. cvetje, sveče in prispevke za mrliško vežico, H»i|a nam pa izrekli sožalje. $ Upniku m pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-Brebništvu Banfi in osebju Doma starejših Rakičan za ' 5|> pomoč in nego med njeno boleznijo. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči njeni najdražji Vse bolečine in težave si prestala, daj Bog, da boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Mirno in tiho nas je v 54. letu, aygusta 2007, zapustila draga žena in mama J 11» Terezija Vučko ,,. z Dolnje Bistrice 85 a ^leči .. 'J ’n n,7^' sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, I Ujr, /l,Jn‘ ki sit jo pospremili na njeni zadnji poti, Pa ^ak 'vcnce' sveče, za svete maše in cerkev. predstavnici Mure in sosedi Lidiji za ? ,KTCem iz Črenšovec in pogrebništvu Ferenčak. ^'sta „ 01 L in 013 brigade z mojstricama 11 Podjetju Mura, d. d., Zavarovalnici Triglav in Varstroju Lendava. Nad, sin Roland in hčerka Simona l! * s» r V SPOMIN moči njeni najdražji Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehi tro, a v naših srcih boš ostal. Helena Kociper Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, jima prižigate sveče in podarite cvetje. 13. avgusta je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Anton Lang od Svetega Jurija 72 in 25. avgusta bo minilo deset let, ko nas je zapustila draga je čas, ki da in vzame. Je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani vse spomine. V SPOMIN 15. avgusta je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Štefan Šimon iz Petisovec Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. „ Njegovi najdražji Oh, kako čas beži, ko te med nami ni, le v m islih naših si. Ostali sta le skrita bolečina in solza večnega spomina. V SPOMIN 20. avgusta bodo minila tri leta od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Bauman iz Tešanovec Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu. Pogrešamo te. Tvoji najdražji V SPOMIN is avgusta mineva 10 let od smrti naše drage žene, mame, babice in prababice Marije Košalin iz Doliča Vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, se je spomnite in prižgete svečko spomina - lepa hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustila draga mama, teta, sestra in babica Marija - Micka Bohinec iz Melov Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, prispevke za dobrodelne namene in za izrečena sožalja in sv. maše. Hvala g. župniku Hozjanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke ter pogrebništvu Vrbnjak. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni več boleru. Solza naša te ne bo zbudila, a nate vedno bo ostal spomin. ZAHVALA V 75. letu nas je zavedno zapustil dragi mož, brat, očim in dedek Rudolf Gerlec iz Gerlinec 107 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste darovali za vence, cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Jožetu Vinkoviču za |x>grebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, dalečje... V SPOMIN 18. avgusta bosta minili dve leti od takrat, ko me je zapustila draga mama Terezija Čergulj iz Turnišča, Panonska ul. 9 Iskrena hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu ter ji prižgete svečko in prinesete cvet. Sin Miran Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V SPOMIN Minilo je leto, odkar je 15.avgusta 2006 od nas odšel dragi Alojz Lukač iz Bakovec Hvala vsem, ki se spomnite nanj. Pogrešamo te - vsi tvoji V SPOMIN 12. avgusta minevata dve leti od takrat, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in brat Karel Škodnik iz Gradišča 14 b Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko spomina. Vsi tvoji, ki te pogrešamo V SPOMIN Vendel Šanko iz Prešernove ulice 25 v Murski Soboti Minilo je eno leto od smrti našega očeta, ki je umrl 12. avgusta 2006. Vsem, ki ste se ga spomnili z mislijo ali molitvijo, se zahvaljujemo. Žena Cedlija, sin Milan, hčerka Marija z možem Angelom, vnuka Tomi in Tine Prišel je Čas, ko si je izmučeno srce zaželelo le zaspati. Odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni več bolečin, za tabo pa je ostal le večen spomin. Vrnil si se v kraj, kjer bo poslej tvoj večni raj. ZAHVALA V 55. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, zet, brat, tast, dedek in stric Milan Henzel iz Bodonec 83 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter nekdanjim vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in nam stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, denarne prispevke in za dobrodelne namene. Posebej hvala duhovniku g. Severju za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi ter Društvu vojnih invalidov Pomurja Žalujoči vsi njegovi DRAGI DEDI, pogrešava te tvoja vnuka Michel in Vanesa! ■t 26 OGLASI 16. avgust 2007 - VESI# Motoma vozila VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez kaska)! F-AVTOCENTER, Plinarniška 1, Maribor, Tei.: 228 30 00. mOO4384 Kupim Zastavo 750, fičo. Informacije po telefonu 051 211 826. m004495 Živali BREJO TELICO za 1000 evrov ter bikca m teličko, stara 5 mesecev, za 950 evrov prodajo. Tel.: 041842 136. m004476 PURANE, bele, za nadaljnjo rejo, prodam. Tel.: 546 11 13.m004515 NESNICE, rjave, cepljene, stare 13 tednov, prodajo po 2,70 EUR. Dostava na dom. Tel.: 79235 71. m004518 MALE PUJSKE prodam. Tel.: 041 813 850. 01004551 NESNICE; mlade, bisex, grahaste, rjave in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja prodaja Farma pri Mostu, vzreja-lišče vseh vrst nesni c. Naročila Gostilna Horvat. Nemčavci, tel.: 528 1190, Franc Mavrin. Petanjci, tel.: 54615 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 553 1148, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m004071 Posesti NJIVO v Bratoncih (KO Beltinci), 61 arov, prodajo za 4000 evrov. Tel.: 031394 400. m004463 V NAJEM VZAMEM OBDELOVALNO ZEMLJO, več hektarjev, na območju Prekmurja. Tel.: 041 743342,m004462 ODDAMO OPREMUENO ENOSOBNO STANOVANJE (v II. nadstr.j, v centru M. Sobote Tel,: 041 729 193. m004470 VIKEND V SEBEBORCIH, velikost 90 m2 (klet, pritličje, mansarda), na 10 arski parceli, z vinogradom in sadovnjakom, prodamo. Tel.. 059 943 267. m004505 STAREJŠO HIŠO NA HODOŠU prodam. Tet: 0043 664 234 98 09. m0O4520 GARSONJERO, 32 M2, za eno osebo, oddam. Tel.: 00385 99 6894 362. m004534 Kmetijska mehanizacija FINANCIRANJE KMETIJSKE IN GRADBENE MEHANIZACIJE, RAZLIČNE OPREME, STROJEV, VILIČARJEV, POČITNIŠKIH VOZIL, PRIKOLIC ...AVTOMOBILI, P. R, Industrijska 9, MB, 02 228 30 20 m004373 TRAKTOR DEUTCH FAHR 4X4, sejalnico za žito Gruber, trosilnik hlevskega gnoja, kombajn za žito, pobiralec koruze in nekaj druge kmetijske mehanizacije prodajo. Tel.: 558 82 79. m004445 TR0S1LEC HLEVSKEGA GNOJA ugodno prodam. Tel.: 553 10 62. m004471 TRAKTOR URSUS kupim. Tel.: 051 232 298. m004480 SEJALNICO OLT, 19 redno, 3401 škropilnico. krožne brane, slamoreznico s puhal-nikom prodajo. Tel.: 572 10 76, m004489 ŽITNO SEJALNICO PANONIJA prodam, kupim pa valj za valjanje njiv. Tel.: 553 10 52. m004494 TRAKTOR IMT5136. SILOSKOMBAJN SIP, prodam. Tel.: 041546 577. m004498 STISKALNICO ZA GROZDJE, 1250, 1600 IN 2000 L, prikolico za grozdje, 15001,4000 I in 50001 ter obrezalnikza vinograd prodajo. Tet.: 031 550 988. m004513 TRAKTORTOMO VINKOVIČ 731. s priključki (plug, brana, pnkolica, kosa), prodam. Tel: 031 703623. m004522 SILOKOMBAJN SK 80 prodam. Tel,: 587 15 96. m004549 TRAKTOR MTZ 82,4 x 4 s 3 brazdnim plu gom, predsetvenik 3m, škropilnico 3301, 8 m del.širine, prodam Tel.: 547 10 94 po 17. uri. m004560 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, motokultiva-lorMuta, bočno koso za traktor Stayer prodajo kupijo pa enoosno prikolico, prekucne, 3 tonsko. Tel.: 558 81 43. m004562 TRAKTOR DEUTZ FAHR DX 110, ODLIČNO OHRANJEN, letnik 1986, prodajo. Tel:. 031338 369. m004564 DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG VOGELNO!, mulčer, izkopalnik krompirja in kosilnico BCS prodam. Tel.: 041 285 568. m004566 ROTO BRANO, širine 2,5 m, obračalni plug. 2-brazdni, traktor Zetor 69 11 prodam. Tel.: 031548 051. m004568 GRUBER, z 11 zobmi, širine, 2,5 m, znamke lemken, prodam. Tel.: 041 543 684. m004570 CISTERNO 80001. pocinkano in traktor Cafe - 90 KS, letnik 1992, prodam. Tel.: 041520 188. m004569 Kmetijski pridelki KORUZO za silažo prodajo. Tel:: 554 12 74. m004565 Razno Preklicujem veljavnost Zaključnega spričevala, letnik 1996/97 Srednje gostinske šole v Radencih, na ime Romana Verlič, Ihova 23. m004467 Delo ZAPOSLIMO VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA z najmanj 1 letom izkušenj v mednarodnem prometu ter izpitom C- in E-katego-rije. Prevozi se izvajajo v zahodno Evropo, zaslužek od 1400 da 2000 evrov za 9000 do 13000 km/mesečno. Prijave sprejemamo po telefonu 041 613 864 ali S. Rojko, d. o o., Tržaška 85, Maribor. mOO4277 Srečanja SMO PRUAZNAIN ZELO USPEŠNA POSREDOVALNICA ■ zdolgoletnimi izkušnjami in velikim številom članov. Posredujemo partnerja za občasna srečanja ali resno zvezo. izključno za nevezane resne člane iz vse Slovenije. Posredovalnica v »Zdravilnem dotiku«, Majda Šiftar, s. p., Gedero-vska 14, Černelavci. M. S., tel.: 52114 28,041 285615. m004531 Storitve POTREBUJETE DENAR, PA NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO REŠITEV. PLAČILO MA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI, P. R„ INDU STRUSKA 9, MB, 2283020. mOO4395 KREDITI DO 10 let ■ na KOJNINO (TUDI 09 j. M0ŽNDS1I#®* TUDI za DOHODKE POD &tJ. 78.000 sit)! 0BREMENI1EVrwf %! ODPLAČILO STARIH KREDU- ' _ MOBIL!, P. r.. induswsM" 228 30 20 m004407 o-pofita: prodaje.ToshlbaOinoasi TECRA A8 zmogljivost ZA ZAHTEVNE UPORABNIKE IN Z GARANCIJO VRAČILA DENARJA Rogov prod^ 01/5138 1 28, 5138 139 In tofonnadje; vn*rw.to*hti& UREJANJE POKOPALIŠČ Brezplačni prevozi opreme na dom. do 40 km, plačilo na več obrokov brez Vladimir Hozjan, s. p. Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 ’ Nagrobni spomeniki, tlaki, ■ W7111 kamnite mize, pulti, vaze in dctjgi ■ marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 '-1 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marj* ’ Ribiška pot 1 a, 9231 AUTOREAL & - prodaja traktorjev LAMBORGHINI ' I >» -servis traktorjev - servis klimatskih naprav ■ ' - popravila osebnih avtomobilov URECOLVOO^^dl« OBJAVA ■ UREJANJE ZtL j Pt^LON^1 ^11V- T TrTTTtr>G^L KOMPLETNE POGREBNE STORUVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELEN'1/ k BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA I 'O*1 r BREZPLAČNI PREVOZI D.O 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI . P SlSt P' itac'Je priprava dovoljenja in dokumen' Vestnik lahko kupite tudi na večini po^ saniranje vrtin in vodnjakov vgradnja črpalk in namakalnih Montaža kuhinj, dnevnih soh. spi jedilnic, pisarniškega pohištva. laminatov in stopnišč po ugod ibinik -16. avgust 2007 NAPOVEDNIK 27 51 (5 Spored radia Murski val UKI/94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648 KHz * fl ul"**51 ’11" >P - i* 9' । Dobro jutro, Mant>orsko pismo Asja Matjaž - 08.00 ' ;■H Petkova tema - 09.00 Poročila - 09.30 lOjo, 'n »h koncu tedna - 10.00 Poročila -IlUlFv- Poročila- 11.15Zamurjenci- »do Wv|ct- 12.05 Obvestila - 12.30 Od 'liiOpv*' -I'1 Poročila- 13.15 1. oseba ednine ijanto vam - 14.00 Poročila - 14.05 ®9i-1«. -1 '''domskih 60 - 15-30 Dogodki in od' Napoved sporeda-P 00 Osrednja po ItokltJ" Kl1 nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -Etri).19(10° ~ 18 $0 Radijski knjižni sejem ( Nevenka ^ib 15 Mladi val - 20.00 Zadnja 5r.;4i ( T^ žimzelenčki (Bojan Peček) - 20.30 '‘•“o do '^^tve Prekmurskih Slovencev z ma-isanj.,. ' neposredni prenos - nadal- Jelenčkov - 24.00 SNOP £.18, avgust - 05.00 Dobro jutro - 08 00 Po-1' ^'"Ida« * 09.00 Poročila - 0915 Biba ponovitev sredine oddaje - Odkrivamo M^ri j1 rrnl 3000 podatki po kapljicah -*»tj',. / “ 15.30 Dogodki in odmevi - 16 15 1*4 R d:i ‘ 17 M Osrednja poročila - 17.30 % 4 - 17.40 Mali oglas: - 18.00 Pesem ' '' Kd nar°dnozabavna lestvica -19.00 Poročila ‘ “ r Poje oddaja o zborovskem petju nato ' "’in pozdravi - 20.00 Zadnja -! -uf tenzivneva - š^vni^ dnji avtoce^ roir i’I^ 1 ur ž «k'h ^\opiača#''uiX; žepr^'’ nops«" zabtevanoce^ Helena Hašaj (na sredini) v družbi Marije Sakač in Antonije Benko, ki že pogrešata čaj in sveže pecivo, s katerim je zjutraj pričakala svoje sodelavke. Tri desetletja je bila v službi pri Podjetju za informiranje; v tem času je veliko delala s strankami. Delo z ljudmi ji je bilo vedno v veliko veselje in zadovoljstvo, pa tudi stranke, manj in bolj zahtevne, so cenile njeno prizadevnost. Z njimi je bila vedno prijazna, vse manjše zagate je znala hitro rešiti, s pravo besedo pa je znala vse postaviti na svoje mesto. Vedno se je zavzemala za malega človeka, mnogi pa se je spominjajo tudi po tem, da nikoli ni pustila, da bi kdo plačal kavo. Sodelavcem je naša Ilonka poleg plačilnega listka prinašala tudi smeh, odkritost in modrost, s katero je napolnila prostor, da smo je bili vedno veseli. Če je kdaj šlo kaj narobe ali je bil kdo slabe volje, ga je znala potolažiti in bodriti; pravičnost, za katero se je vedno glasno zavzemala, pa je rada ujela v misel, da »saka r.. enkrat pride na svoj šankret«. Z njeno zaključno mislijo -ge san iskrena, ge se odkrito po-ven« pa smet vse njene pripombe vedno sprejeli z odobravanjem in nasmehom. Kakšnih posebnih načrtov sedaj, ko bo imela več časa zase in svojo družino, še nima. Uživala bo v krogu najdražjih, v ponedeljek pa je na mesto v službo skupaj s hčerkama za nekaj dni odpotovala na izlet A. Nana Rltuper Rodež J n^P "JX/ h Ponl’J^onste7^- I likovisjih '.I''"?’? ven^e kjer P talskes”1’ a / * \r J-