Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ltabljanl vsak torek* četrtek in soboto. '■Mm Naročnina za avstro-ogrske kraje ia celo leto 14 K,za pol leta 7 K, ra četrt leta 3'50 K, HieiečnoA'20 K ; zaNemčiio-s^pd kfa.i'9% za ielrl leta 4 K; ;J»A1neVfl* za pol Ista 9’50 lj;t5pe*t leta 80 K. ¥L&k^nj» žsew8lte« IS g. Bekl&macijti ta poftalK« p?wW, KtfranMrana pisma >* k« *psf* {•»tj«, E#&cp,’al m s« »racija, lUUlH. Kn»*l«pa* pstlt-nctira (iiriM 88 mm) n takrat 10 vtikrat p« JagiTara. Pmi 64. štev. V Ljubljani, v torek, dne 29. junija 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnifitvo 'Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgove ulice 6/II. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca junija, da jo zopet obnovč. »Rdeči Prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14"— za pol leta 99 7*- za četrt leta 99 3*50 na mesec 99 l‘20 Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta 99 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta 99 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri- Poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Ljudsko šolstvo, učiteljstvo in ni. Napisal L. J. I. Mescca majnika letos je minulo Štirideset let, odkar je obveljal sedanji drž. šolski zakon. Ta zakon je bil takrat in je še danes znamenit, ker je po svojem besedilu res svobodomiseln, in bi se Avstrija še danes labko ponašala ž njim, če bi ga ne bile skopčile poznejše vladne naredbe (n. pr. ona iz leta 188S), Oni idealistični možje liberalnega kroja, ki so ta zakon sklepali, niso niti sanjali o tem, da bi zakon ne mr gel priti do tiste veljave, ki so mu jo hoteli dati sami. Menili so, da se bo na podlagi tega zakona razvilo svobodno šolstvo, to se pravi, šolstvo, ki bo gojilo izobrazbo brez ozira na verstvo in verske resnice in dogme, za katere naj skrbe verske korporacije, kakor hočejo, V kakšnem stanju je bilo šolstvo pred ustavno dobo, nam je znano. Učiteljskega stanu sploh ni bilo; poučevali so le duhovniki, Cerkveniki in pozneje nekaki učitelji, ki so pa bili še vedno obvezani opravljati cerkveniška opravila in so bili le uslužbenci cerkven:h dostojanstvenikov, župnikov i. t. d. Koncem osemnajstega in posebno tudi nad polovico devetnajstega stoletja so razburjali evropske države revolucionarni boji, ki so se vojevali pod zastavo osvoboditve, reete svobode in ta zastava je zaplapolala tudi v Avstriji, kjer je leta 1848 nastala prava buna in je zmagalo takrat nad fevdalci bogato meščanstvo^ in sicer s pomočjo delavstva in dijaštva. ~ Svobodomiselnost, ki se jo je navzelo avstrijsko meščanstvo v dobi bojev, je bila tudi podlaga daljnim borbam za ustavo, ki se je uvedla v našem cesarstvu v letih 1865—1870. Toda ustava, oziroma naprednejši zakoni so naleteli pri uveljavljenju na jako hude odpore. Posebno šolski zakon je postal zaradi boja, ki ga je pričel klerikalizem pod protektoratom papeževim^ proti temu zakonu v praksi prava karikatura onega zakona, ki je bil sankcioniran leta 1869. Voditelji svobodomiselnih meščanov so menili pomotoma, da bo z uvedbo ustave in naprednih zakonov res zavladal v Avstriji pravi napredek, in sicer so minili to zaraditega, ker niso bili dovolj poučeni o političnem položaju. Pomniti moramo PODLISTEK. Kapitan. Ti moje ljubo, ljubo morje, tebi moj pozdrav! Oj, ti morje s svojo lahno valovito gladino, 8 svojim mehkim sijajem, s svojimi nedosežnimi globočinami, s svojimi čudovitimi barvami, s svojimi skrivnostnimi čari, ljubim te, poznam te — N si mi vse. Da, poznam te. Vozim se po tebi °d svojih mladih nog. Ali se še spominjaš mladega dečka, ki se je igral ob tvojem obrežju in v čolnih po tebi, kakor se igrajo drugi otroci po varnih sobah in cvetočih vrtovih ? Ali še kaj veš, kolikokrat si me zmočilo, če se ti je zazdela •noja porednost že prenagajiva ? Ej, poreden sem bil in nagajal sem tvojim valčkom, tvojim vodam, a vse iz ljubezni do tebe. Kajti ljubil sem te, °^kar te poznam. Koliko mojih pogledov si po-P‘io ti in ona siva daljava, ki se razširja nad ^boj tja v nedogled... Koliko božanskih, rajskih *?nj sem stkal v tem zraku, ki se tako čudno *iblje nad teboj l Solnčni žarki, ki se razlivajo v *voje modre vode in rdečkasto odsevajo iz njih, s° Prihajali v moje sanje in jih zlatili. Edini Pfedmet vsem cvetočim stikam, kar jih je na* ®1® bujna in mladostna domišljija, si bilo ti *®°je morje, moje ljubo, tajno, bajno, krasno morie... I Peli smo slavospeve domovini, a jaz sem mislil nate; ti si mi bila domovina. Pisali smo ode o krasoti narave, a jaz sem sanjal o tebi; ti si mi bila vsa narava. Slavili smo vesoljnost, a moj duh je plaval nad teboj; ti si mi bilo veselje. Zamaknili smo se v krasoto nebeškega kra-ljevstva, a jaz sem bil zamaknjen vate; v tebi sem videl nebesa. Ti si mi bilo vsel V mladostnih letih sem ti posvetil svoje življenje, sem ti prisegel zvestobo in ostal sem mož - beseda. Tvoj sem, tvoje je moje delo, tvoje so moje misli, tvoji moji upi, tvoja moja ljubezen. Ljubim te z vso vnemo srca, ki je v tvojem svežem dihu tudi v o tarelih prsih ostalo mlado. Ljubim te, kadar si mirno in se tvoje tihe vode z lahnim šumljanjem prelivajo po tvojem gladkem površju in se komaj vidni valčki gibljejo, kakor bi jim neviden orkester igral lahkotne, ljubke plesne napeve. Ljubim te, kadar ti burja posega v globočine in dviguje visoke temnosvetle valove z belimi, razpenjenimi vrhovi, da butajo ob skale in ladje in žvižgajo glasne, ostre melodije. Ljubim te, kadar ti jug razbiča gladino, da divjaški razjarjen tiran, ki lovi z mogočnimi rokami čolne in ladje, da jih pogrezne v svojem mokrem, temnem brezdnu,.. Ljubim tvoje idile in tvoje namreč, da avstr, prebivalstvo vobče ni bilo prepojeno s svobodomiselnostjo, nego je bil revolucionarni pojav pri nas domala le odmev velikanskih političnih bojev, ki so se vršili tekom enega stoletja po sosednjih in drugih državah. Voditelji takratnih političnih bojev so pozabili, da je njih politični vpliv bolj utemeljen v zgodovini drug h narodov nego v globokem prepričanju domačega ljudstva. Naravnost sovražna pa je bila tem sovi tari jam aristokracija in velika duhovščina, ki je potem v mirnejših časih zopet dobila premoč, in jo ima še danes, dasi po nepotrebnem, v svojih rokah. Vsega tega niso vpoštevali tedanji političarji in prav zaraditega je imel klerikalizem toliko drznosti, da se je navalil na šolski zakon in ga v praksi vsaj do danes hudo oviral in pačil s svojim na-silstvom. Dolgo let po uvedbi šolskega zakona ni ni bilo pravega napredka glede šolstva, Sploh se ni upal noben šolnik odlečno nastopiti proti kršitvi zakona. * Šolski zakon (državni) pravi n. pr., da bodi Tigoja verskonravna. Zakonodajalec je mislil tukaj, da bodi vzgoja taka, kakršno uči ver?, kolikor se nanaša na kreposti in čednosti, ki so potrebne za današnje družabno življenje in ki so zapopadene v stavku «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe». Zakon je torej hotel, da naj šola izobrazi človeka za življenje, da bo stopil vanj z objektivnimi nazori o življenju, nikakor pa ni zahteval od posvetnega učitelja, da naj ta vteplje otrokom verske resnice in degme v glavo, ker ne spadajo k realni izobrazbi, nego so le subjektivne vrednosti za posameznika, pa tudi za državo in družbo, če smo vzgojili resnobne, pametne ljudi. Ljudstvo vobče torej ni umelo zakona, zaraditega se ni zavzelo zanj, pač pa ga je razumel klerikalizem. Vprašal bo kdo, kje pa je bilo učiteljstvo, kje meščanstvo, da se ni uprlo temu navalu na šolo? Omenil sem, da je bilo v oni dobi malo liberalnega prepričanja v meščanstvu vobče; delavstvo pa je bila zatirano, organizacij ni imelo ni- himne, tvoje sonete in tvoje balade, tvoje pasto-ralke in tragedije, tvoje simfonije in tvoja no-turna ... Ljubim te! Kakšne ure sva že preživela skupaj I Vesele, ki so vabile vrisk iz najskrivnejših kotičkov mojega srca, strastno razburjene, ki so mi v duši dvigale vihar, kakršen je divjal po tebi, veličastno grozne, ki so napenjale vse mišice po mojem telesu in z železno silo prijemale celice mojih možganov. Igral sem se s teboj in boril sem se s teboj in ljubil sem te. In ljubim te še vedno. Minila je pomlad in leto se nagiblje k jeseni. Moji občutki so že stalni, v mojem srcu se čuvstva ne menjajo več. Vem, da te bom vedno ljubil. Vedno... Ti moje ljubo, ljubo morje! Ali veste, kaj je pomorščakovo življenje, vi srečni ljudje, ki čutite vedno trdo, suho zemljo pod nogami? Tudi te gore in planjave, ki so vaš dom, se včasi potresejo, skale pokajo, stene se rušijo, koče in palače padajo v prah, krik in stok se razlega po zraku in se razlega proti nebu, kadar podzemeljski demoni, zbudivši se v skritih votlinah, razzibljejo zemeljsko površje. Potres je strašen, a potres ni vsakdanji dogodek. Varnost je vašemu življenju pravilo, nevarnost izjema. Dalje prih. kakršnih, obenem pa je bilo še neizobraženo. Pravega učiteljstva pa takrat itak ni bilo. Šele na podlagi tega zakona se je jel razvijati učiteljski stan, ki ga je pa še vzgojil stari učitelj, duhovnik in reakcionarne, ki liberalnih načel ni umel in ni mogel umeti. Dobili smo torej učiteljski naraščaj, t ki je imel pač nekaj več strokovne naobrazbe in samostojnosti, ni pa še imel drugačnih nazorov o šoli in nje nalogi. Svobodomisel-nejši učitelji, ki so se pojavili pri nas de fakto, niso bili svobodomiselni, ali tudi to, kar so bili, so postali le kot samouki; zakaj učiteljstvo in njih izobraževališča se niso niti do danes otresla tistega mogočnega cerkvenega vpliva iz konkordatske dobe; nasprotno mnogo manj samostojni smo danes, nego smo bili pred tridesetimi leti, ker se je brezobzirnost klerikalizma povečala in zaraditega boj pohujšal. Preporod šolstva se vrši torej jako polagoma. Dva zaroda bi bila že lahko poslala nova šola v svet in napredek bi moral biti očiten. Toda kaj opažamo: v klerikalizem deremo, v ostuden klerikalizem. Z^kaj to? Povsem naravno. Vobče velja mnenje, da mora učitelj vzgajati »kristjane*; učitelji so bili in so še danes sami tega mnenja, dasi je to povsem napačno. Človek vendar ni državljan zaradi kristjanstva, nego le zaradi življenja in za to bi moral skrbeti v zmislu liberalnih načel posvetni učitelj, če hoče vzgojiti pametne in družabne ljudi, ki jih je zahteval zakonodajalec. Le tedaj, če se otresemo popolnoma nazorov, ki so veljali v konkordatski dobi in prej, postanemo pravi učitelji, ker šele tedaj nam bo mogoče vzgajati resne in značajne ljudi. To je naša naloga! Cerkev pa naj opravi svoje, kakor hoče. ■adiarske kulturne slike. iv. Pri raznarodovanju Slovakov, Rumunov, Nemcev in Srbov se poslužujejo vladajoči Madžari jako previdno »kulturnih* društev z lepimi, donečimi imeni. Slovaki imenujejo po začetnih črkah do-tična tri glavna društva: Femka (Felsomagyaror-szagi Magyar KOznmveloddsi Egyesulel. Gorenje-ogrsko madžarsko kulturno društvo), Emka (Erdčlyi Magyar Kozmuvelo Išsi Egyesuleti Sedmograško madžarsko kulturno društvo) in Demka(Ddlmagyar-orszagi Magyar KOzmuvelddčsi Egyesulet Južno-ogrsko madžarsko kulturno društvo). Da mamijo prave »patriote*, so si izbrala vsa ta »kultura* društva visokostoječe gospode za protektorje. Večji del dohodkov iztržijo ta društva s prireditvami koncertov, dobrodelnih plesov i. t. d. Kako izvabljajo denar za svoja društva, kaže vabilo za nedavno prirejeni koncert za »Demko*: »Južnoogrsko kulturno društvo, ki stoji pod pokroviteljstvom njegove c. kr. jasnosti nadvojvode Jožefa, tega nevstrašenega in mogočnega razširje-valca madžarske kulture in pomadžaijevanja naših inojezičnih krajev, pod protektoratom njene c. i. kr. jasnosti nadvojvodinje Avguste, priredi ob sodelovanju najodličnejših madžarskih umetnikov koncert. Tega koncerta se udeleži tudi visoki nadvojvodski par.* Značilno je, da na tem koncertu nastopijo: pevka Szamosi (reete Scblesinger), pevec Fr&ter, igralec Raško in virtuoz na klavirju Oskar Dienzl, torej sami »pravi* Madžari. Odbor za koncert pa so podpisali; Benyovszky, Bayer, Bočkor, Bischitz, Basch, Drasche, Dillmont, Furst, Filo, Grečak, Heinricb, Hirschler, Degenfeld-Schomburg, Lord, Neumann, Obrenstein, Strelisky, Semler, Singer, Ulman, VVodianer, zopet sami pristni Madžari I Čudno, da se član cesarske hiše da uporabljati v take svrhe 11 Politična društva, ki imajo služiti proti Slovakom, Rumunom in Srbom, snuje katoliška ljudska stranka. Clj te ljudske stranke je: 1.) združiti vse katolike; 2) braniti sv. križ; 3.) odpraviti Zide. Društvo pobira 1 K letnine. Po vsem Madžarskem duhovščina vabi na pristop k tej ljudski katoliški stranki, posebno v nedeljo po litanijah. Z ognjevitimi besedami zagovarjajo katolištvo, trdeč, da luterani, pravoslavni i. t. d. ne morejo priti do kraljestva božjega in da ni pravi katolik, kdor ni član ljudske katoliške stranke in ne plača krone na leto, ter pojasnjujejo potem, koliko človek dobi za to krono: knjige, Časopise, duhovno pomoč, pravno odvetniško pomoč in po imrti — kraljestvo nebeško. Prav dodaja k temu počenjanju »Slovenski TyždeHHik», da med Slovaki, med Rumuni in med Srbi vprašanje vere katoliškim kaplanom ni drugo nego burjenje pripadnikov enega veroizpo-vedanja proti drugemu. Boj za križ je res boj za križ, a ne za Kristusov, ampak za zlati križ, ki čaka vsakega madžaronskega bojevnika od hvaležne vlade. Kar se pa tiče izganjanja Zidov, so pa pravi stebri katoliške ljudske stranke: grofje, škofje in boljše plačani duhovniki najboljši podpiratelji Zidov s tem, da jim tisoče in tisoče oralov znašajoča posestva dajejo v zakup in tako sporazumno dero kmete, deleč si dobiček: iz zemljiške rente veliki posestniki sami, iz zakupa pa Židje, pomočniki veleposestnikov. Sicer pa Židje že poznajo svoj kšeft. Po vrsti prelevljajo svoja imena v madžarska in se dajejo krstiti samo zato, da postanejo člani katoliške ljudske stranke. Za tisto krono potem ti Židje dobč: polno zaupanje grofov, škofov in rejenih župnikov, neomejeno pravico, izkoriščati ljudstvo kot zakupniki velikih posestev in pa še prav gotovo pridejo v nebesa, — vse za eno krono! Politični odsevi. * Proti pooblastilnemu zakona hočejo glasovati nemški agrarci. Tako so sklenili v svoji zvezi, o čemer smo poročali v četrtek. Zdaj se pa javlja, da se vlada trudi, pregovoriti agrarno, gospodo, da bi dovolila zakon. Nihče pač ni v Avstriji v sedanjih časih tako v čislu, kakor govejski in prašičji vitezi, ki terorizirajo državo in meščanske stranke, kakor da bi moralo vse ležati na trebuhu pred njimi. Naravnost ostudno je večno agrarno stokanje in ihtenje, kakor da nimajo suhega kruha in vode. In vendar so pravi agrarci največji mogotci v tej ubogi državi, ki še ni našla poti iz starega fevdalizma v nove razmere. Agrarni volilci so pač srednji in mali kmetje; od kočarjev, hlapcev, kmetskih poslov dobivajo glasove pri volitvah. Toda poveljniki agrarizma so knezi, grofi in baroni, nadškofi, škofi, samostani, graščaki in vsa agrarna politika ima služiti njihovim profitom, ne pa interesom nižjih slojev na kmetih. Kadar so gospodje s svilnatimi srajcami, lakastimi čevlji in diamantnimi gumbi na dvorskem plesu, na aristokratični soareji, kadar razkazujejo dragocene toalete svojih žena in hčera, ali pa svojih priležnic po morskih kopeljih in po mednarodnih igriščih, bi živ krst ne sodil, da morajo najrevnejši poljedelski delavci gnojiti in škropiti teruu ponosnemu bogastvu, pa tudi nihče ne bo sodil, kadar se cedi šampanjec, da ne morejo »reveži* mirno spati zaradi strašnih materialnih skrbi. Življenje, katerega so vajeni, je res drago, ampak to ni res, da bi moralo nekoliko milionov pridnih delavcev s svojimi družinami stradati ne le mesa, ampak celo kruha le zalo, da se more nekoliko prevzetnih praznih buč bahati po svetu z bogastvom in z bedasto potrato. * Ničnostna pritožba Miroslava Sičinskega. Najvišje sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo Miroslava Sičinskega, ki je bil, kakor je znano, radi umora gališkega namestnika grofa Potockega, obsojen na smrt. Vendar se splošno sodi, da bo Sičinski pomiloščen, ker se bosta zanj zavzela grofica Potočka in bivši ministrski predsednik baron Beck. * Rusija ima a Penijo, katero je deloma okupirala, nepoštene namene. »Nova reforma* poroča, da se je izvedla na Ruskem Poljskem delna mobilizacija, ki se je javila s plakati. Mobilizacija je v zvezi s perzijskimi dogodki. — »Rus* poroča, da je Angleška v soboto prvič prijateljsko protestirala, da ostanejo ruske čete v Perziji. Ruska cenzura je nato prepovedala vsa nadaljna poročila o Perziji. * Turika poilantka zbornica je sprejela resolucijo, v kateri se izreka proti odstopu Krete Grški. V slučaju, da bi se Grška izkušala s silo polastiti Krete, se vlada poziva, naj z vso odločnostjo nastopi v obrambo pravic nedeljive turške države. * Nemiri na Tarikem. Po poročilih iz Janine je več grških vstaških čet vdrlo preko meje. Pri Žici je prišlo do krvavega boja med orožniki in četniki. V boju so padli trije četniki. V vas Pali-jano je vdrla neka grška četa in jo upepelila. — Džavid paša se je vrnil v Mitrovico. V Djakovuje pustil samo dva bataljona in eno baterijo, kar je smatrati kot dokaz, da je v Albaniji zavladal mir. * V italijanski zbornici je socialistični poslanec Mor g ari ostro protestiral proti sprejemu ruskega carja, morilca svojega naroda. Minister za zunanje zadeve Tittoni je govoril, da mora vlada spoštovati zakone uljudno&ti. Opozicija je med Tittonijevim govorom burno ugovarjala. * Ruiki car ne pride v Avstrijo; tako poroča »Novoje Vremja.* Treba se bo zjokati. * Illam vera mohamedancev, je poslej zakonito priznana v Avstriji. Bosenski mohamedanci bodo naibrže zadovoljni s tem. Ob tej naredbi so pa človek spominja, koliko oazadpjaitvi tiči še v državi in kako si ta organizacija domišlja, da je varuh narodom v vsakem oziru. Priznane in nepriznane vere — nekoč se bodo ljudje smehljali, če bodo brali take reči iz naše dobe. Socialni pregled. ** Slavnostna otvoritev dunajskih organizacij. Zilavost in moč dunajskih sodrugov sta praznovala zadnjič brezprimerno lep praznik. Z današnjim dnem je soc. demokracija na Dunaju in Nižje Avstrijskem postavila kapitalističnim producentom mogočen jez in sama sebi odprla ventil prostejemu dihanju. Zunaj v Schvvecbatu je ona zavzela mogočno posadko in nastavila svoje orožje proti temu žalostnemu cesarskemu Dunaju; oblegala bode s periferije to avstrijsko centralo, kakor pred stoletji turški naval z vso silo svojih mladih moči le s tem razločkom, da bode njeno orožje moderno, najmodernejše in najizdatnejše orožje sedanjosti, s kruhom za svoje somišljenike. In te dni, ko so prvič pripeljali iz novega podjetja soc. demokratične solidarnosti rdeči avtomobili ta »Ka-nonenfutter*, se lahko trese kapitalistična klika dunajskega rotovža. Kajti naše delo, naša mogočna organizacija in naša solidarnost je pričela zavzemati glavno torišče naših krvnikov, zagrabila je z vso silo gospodarsko polje produciranja najpotrebnejših živil. Za naše delo s svojim delom in svojim kruhom, to je najlepša deviza tega najmlajšega sadu našega borenja s podlegajočim sovražnikom. Ob veliki udeležbi političnih, strokovnih in zadružničnih funkcijonarjev z vseh stranij se je otvorilo pred kratkim to mogočno podjetje. Po kratkem poročilu sodr. S kar e ta, ki je očrtal strastni boj organizacije z vsem instancami občinskih oblasti in po temeljitem referatu pravega organizatorja in ustanovitelja tega podjetja sodr. dr. Kar-pelesa o ustanovitvi in sezidanju teh delavnic, pozdravil je v slavnostnem govoru sodr. dr. Adler vse navzoče, posebno prišedšega delegata sodr. Anseele iz Bruselja, ter črtal ž njemu lastno slikovitostjo pomen in vrednost tega podjetja. Ko je še belgijski delegat sodr. Anseele izročil pozdrave in voščila belgijskega delavstva, je bila slav. seja zaključena in udeležniki so si lahko ogledali celo podjetje. Omenimo naj o podjetju le toliko, da ono s svojo dovršeno popolnostjo in idealno notranjo organizacijo predstavlja pravi vzor modernega obrata. Vse stroj no-tehnične naprave so najbolj moderno in praktično urejene, razvrščenje stopinj produciranja je vzorno in pregledno in v zdravstvenem oziru je celo podjetje tako bogato z vsemi napravami higijeničnih potreb preskrbljeno, da ni najti sličnega industrijainega podjetja. Tako podjetje ne napravlja na opazovalca tistega mučnega vtisa, katerega dobimo pri ind. podjetjih sploh, ampak pri vsakem koraku vidimo, da je to hram dela, da je to kapela, kamor je začasno delavec posvetil svoje fizčne moči. Tu se bode počutil domačega in z veseljem bode stegnil sposobnost svojih rok in svojega duha zaupljivemu objemu moderno urejene delavnice. Po zaključenem delu bode ta delavec s svojo družino z zadovoljstvom mrmljal svojo molitvico »daj nam vsakdanji kruh* in pristavil »Hammerbrot in le Hammerbrot*. Umetnost in književnost. : Janeza Trdina Zbrani spisi. V Schvventner-jevi založbi je pravkar izšla VI. knjiga Trdinovih zbranih spisov, obsegajoča peto zbirko bajk in povesti. Doslej objavljeni spisi Janeza Trdine so pri-bavili pokojnemu pisatelju mnogo prijateljev, ki bodo tudi novo knjigo pozdravili z veseljem, tembolj ker prinaša povsem novo, doslej še ne na- , tisnjeno gradivo. V njej nahajamo sledeče sestavke: Ptičji svat — Vrtilničar — Jetnica — Pobožni mož — Zadnji dan — Kranjska jeza. Kakor Trdinovi spisi sploh, se odlikujejo tudi zadnji z lastnostmi, ki niso prepogosto posejane v slovenski literaturi. Predvsem velja to za jezik, s katerim razpolaga naš pisatelj tako suvereno, kakor da se ž njim igra. Pozabiti se ne sme, da je bil Trdina član starejše generacije, ki je preživljala vse boje za izraze in oblike, pa se ni čuditi, če se čitatelj tupatam ne bo vjemal z vsako formo. Kljub temu je v Trdinovih knjigah pravi zaklad pristnega slovenskega jezika, iz katerega bo rad zajemal vsak, kdor zna ceniti bogastvo in moč instrumenta, s katerim izražamo svoje misli in občutke. Kakor je bilo narodovo življenje Trdini pravo vseučilišče, kjer je neprenehoma množil svoje znanje, tako je tudi jezik jemal naravnost od naroda; zato je njegovo pripovedovanje tako slikovito, živahno m gladko, zato je beseda brez sledu prisiljenosti doneča in polna. Z vsakovrstnimi literarnimi pravili se ni mnogo belil glave, toda imel je, kar je umetniku najpotrebnejše: Bistro oko, jasen razum in toplo srce. Nenavadno lahko je sprejemal, kar je nahajal med ljudstvom, njegova krepka fantazija pa je vse tako oplodila, da je iz narodovega semena zorel njegov plod. S svojim prirojenim humorjem in s fino, včasi pa tudi skelečo ironijo oživljuje najbolj vsakdanji dogodek in mika čita-telja tako, da se nikdar ne utrudi. Peta knjiga »Bajk in povesti* obsega 228 strani in velja bro-šitana K 2 50, vezana K 3 50, po pošti 20 vinarjev več. Domače vesti. — V Hribarjevem klnbn torej vendar poka. Naznanili smo že, da to takoj po glasovitem glasovanju o Šušteršiče vem predlogu nekateri dalmatinski poslanci začeli delati pokoro. Na vrsto je prišel proračun in tako strastjo vnemati ne za zastave, proti zastavam. Pri liberalcih in klerikalcih je *tvu drugačna. Zastava je znamenje in nič ne azburja teh duš tako kakor znamenja. Taku so Pnile okrašene hiše v visoko politiko. Brez kome-ni politike pri naših meščanskih strankah, ulr-t® j* na vsak način, če roji »Slovenec* ob /*> priliki proti zastavam. Na drugi strani je pa ^ razglas župana Hribarja, s katerim poziva ob-rjtvo, da naj razobesi zastave, precej neslan. Ne »dipuziva. To pravico ima nedvomno. Toda lepše ‘ bilo, če ne bi bil g. Hribar tako zaljubljen sam Ok!h mor* tudi ob taki priliki siliti svojo ■Bbnost v ospredje. V razglasu bi bil prav lahko Hel: Tudi občinska poslopja bodo v zastavah. 3 Ljubljana bi bila vedela, da je Hribar tako ali dovolil. Ampak to ne bi bilo dovolj Ut i k°’ dovolj avtoritativno, in zato pravi v skr ■-U: < ... kakor bodem tudi jaz na ta način la^ti dal mestna poslopja.* Jaz, Ivan Hribar, ’ jaz poslanec, jaz program. Jaz, Jaz, Jaz. b lepo bi bilo šele, če bi rabil »Mi, po milosti ^•slovanskega...» Oh I Ce bi bil vsaj jezik 11 Hribarjevih razglasov slovenski I Znanega Naitlča, ki je s svojo brošuro » ?* Rauchovi kliki največ materiala' za ton ikandal, ki se imenuje »veleizdajniški Di ki**’ Pr'iena Pr*v trdo poslanec dr. Mitrovič. otnaC*t Nastičevo rokodelstvo, objavlja sle-Kj/~ ‘ ‘Leta 1906 je dobi a cesarjeva kabinetna horaK* p'*mo* Podpisano od »eksekutivnega od-> kai ko^hercegovinske revolucionarne stranke* jSiereai se zahteva od cesarja, naj nemudoma **> da Avstro-Ogrska zapusti Bosno in I k^Bovino, sicer da bo revolucionarna stranka ^Inik^*11^ un^* vseh 80.000 avstro-ogrskih po-Wo «?,i ^ ,e »abajajo v Bosni. To pismo je Poslano cesarji) neposredno po srbskih de- monstracijah leta 1906 v Sarajevu, ki so bile naperjeni proti Hrvatom. Te proti hrvatske demonstracije je vodil takrat Gjorgje Nastič. Zaradi tega je bil obsojen na 200 K globe, a te globe ni nikoli plačal, kar dovolj dokazuje, da je Nastič te demonstracije izzval po nalogu vlade, da je bil torej agent-provocateur. A tudi gori navedeno pismo, podpisano od eksekutivnega edbora bo-sansko-hercegovinske revolucionarne stranke*, ki vobče nikdar ni obstajala, ni pisal nihče drugi kakor Gjorgje Nastič. Dr. M trovič zatrjuje, da je imel original tega pisma v rokah ter ga prepisal od besede do besede. Na to je primerjal pisavo v tem pismu z raznimi Nast čevinai rokopisi ter se prepričal docela, da je p;sal crnri imenovano pismo na cesarja res Gjorgje Nastič Ce so te trditve resnične, je pač vnovič dokazano, da je bil Nastič že leta 1906 agent-provocateur. — Redno poitajalifeče caitae železaioe pred »Leonlfefiem* se je na podlagi komisionalnega ogleda na licu mesta izpremenilo v postajališče po potrebi. Poslej se bo torej voz električne cestno železnice ustavljal pred »Leoniščem* samo tedaj, če bo stal pred vhodom kak človek, ki bi se rad peljal z električno. Glede na to izpremembo se občinstvo opozarja, naj da pravočasno znamenje, da more voznik voz ustaviti. — Črna kronika. Iz Ljubljanice so potegnili v nedeljo popoldne v Mostah tovarniškega delavca Ivana Jerana, rojenega leta 1870 v Dvorjah pri Cerkljah. V torek zjntraj so v obližju prisilna delavnice iz Ljubljanice potegnili truplo neke neznane ženske. Dognali so, da je 49 letna delavka Marija Sajevčeva iz Olševka pri Kranju. Pri sebi je imela le 5 vinarjev denarja in zlate uhane. Navedenka je po zdravnikovi izjavi morala prejšnji večer skočiti v vodo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Zadnje vesti. Proračun ▼ gosposki zbornici. Dnoaj, 27. junija. Gosposka zbornica je v svoji včerajšnji seji sprejela proračun. Začetkom seje je utemeljeval dr. Barnreither predlog gleda kmečke odveze in upravne reforme v B^sni. V svojem stvarnem in zanimivem govoru je prišel do istih zaključkov kot opozicija v poslanski zbornici. Predlog je gosposka zbornica odkazala posebni komisiji. Dr. Grabmajer (znani protivnik volilne reforme) je kadil na vse strani; najprej se je priklonil baronu BSenerthu, da je končno zlomil korupcijski sistem, potem je pa hvalil socialne demokrate ter jim priznal veliko državniško spretnost; samo »ošabnost* socialno-demokratične stranke mu ni všeč. Slednjič je nastopil proti agrarni agitaciji, ki bi zapletla državo v hude in škodljive gospodarske boje z balkanskimi državami. Dr. Randa se je izrekel proti instituciji ministrov-rojakov, ostro kritiziral Hochenburgerjevo justično upravo in omenjal veliko vlogo, ki pripada avstrijski socialni demokraciji v vprašanju narodne sprave. Knez Schwarzenberg se je izkazal čistokrvnega fevdalca: Spodtaknil se je nad »močno* progresijo v dohodninskem davku, davek na dedščine je označil za »nemoraličen*. Na to so odgovarjali še ministri, na kar je zbornica proračun odobrila. Kršenje poslanske imunitete. Zagreb, 27. junija. Okrajno predstojništvo v Brodu je obsodilo poslanca Novosela v štirinajstdnevni zapor zaradi demonstracij proti baronu Rauchu. Vsled te očitne kršitve poslanske imunitete je hrvatsko-srbska koalicija sklenila sklicati ogrsko-hrvatski državni gbor, da mu predloži to zadevo. ____________ Ogrska kriza. Bndlmpefeta, 28. junija. Po Lukacsevi izjavi je smatrati Košuthov načrt za rekonstrukcijo kabineta za pokopan. V akcijo stopi Lukacs, ki predlaga, da bi sestavilo novo ministrstvo neodvisna stranka, le troje ministrov bi imenoval cesar iz politično nekompromitiranih sedeminšestdesetnikov. Nova vlada bi morala poleg tekočih zadev rešiti že davno zapadlo volilno reformo; vse ostala pereča vprašanja bi reševal po Lukacsevem načrtu novi, na podlagi volilne reforme izvoljeni državni zbor. Košuthu ta rešitev ne diši, zato ge trudi na vse načine, da bi rešil svojo osebico. Krečansko vprašanje. Carigrad, 28. junija. Po zatrdilu turškega vnanjega urada je bojna nevarnost zaradi Krete odstranjena. Velevlasti, ki se je nanje turški kabinet obrnil, priznavajo suvereniteto Turčije in tudi vedenje grške vlade je korektno. Srbska ministrska kriza. Belgrad, 27. junija. Vsled demisije notranjega ministra Milosavljeviča je odstopil tudi trgovinski minister Prodanovič; za njegovega naslednika bo najbrž imenovan predsednik skupščine Jova- n o v i č. ___ Delavski rizlko. Zločin rudniškega ravnatelja. Karlove vari, 25. junija. Po krivdi rudniškega ravnatelja se je zadušilo v bližini Karlovih var pe- tero rudarjev; vsi zapuščajo nepreskrbljene otroke. Varnostne naprave so bile, kakor je predpreiskava dognala, v naravnost škandaloznem stanju. »Internacionala11 v vojašnici. Parthenay, 27. junija. V tukajšniji vojašnici je stotnija 114. pehotnega polka demonstrirala proti stotniku s tem, da so zapeli »internacionalo*. Vojake so zaprli. Marieille, 26. junija. Mornarji so na podlagi pravdoroka mornariškega ministra Picarda začeli z delom. Odločbe obrtnih sodišč. Priobčuje dr. D. XXXVII. Toženi (hotelir) je takoj ob nastopu službe odpovedal tožitelju (natakarju) na 14 dni. Tožitelj smatra to za odpustitev in zahteva odškodnino za 14dnevno mezdo po 73 K in odškodnino za stroške, ki jih jo imel o priliki nastopa službe po 7 K 90 h. Tožba je bila glede zneska 73 K odbita; glede zneska 7 K 90 h pa se ji je ugodilo. Razlogi: Tožiteljeva zahteva obstoja iz dveh terjatev; prva je mezdna odškodnina za odpovedno dobo 14 dni v znesku 73 K in druga povračilo škode, ki mu je nastala vsled nastopa službe in ki znaša po navedbi tožbe 7 K 90 h. Na podlagi prisežnega zaslišanja priče F. H. in lastnoročnega pisma lit. A in B je obrtno sodišče smatralo za dokazano, da je toženi resnično sprejel tožitelja kot natakarja za svoj hotel in da bi bil ta moral v torek po velikonočnih praznikih, torej 21. aprila 1908 nastopiti to službo. V tem slučaju torej gre za to, po čigavi krivdi je bila razrušena pravoveljano sklenjena službena pogodba. (§ 84. obrt. r.) V tem oziru je obrtno sodišče na podlagi lastnoročnega pisma toženčevega lit. B in na podlagi prisežnih izpovedb prič F. H., W. H. in J. C. smatralo dokaznim, da je toženi s pismom B povedal tožitelju, da ali službe pri njem ne nastopi, ali pa če jo nastopi, da mu mora takoj odpovedati službo 14dnevno. Toženčev namen je torej bil, tožitelju še predno nastopi službo, naznaniti, da mu bo odpovedal službo v slučaju, če jo nastopi. Da je bil toženi opravičen na 14 dni odpovedati in tako razrušiti službeno razmerje, o tem se z ozirom na določbo § 77. obrt r. pač ne more dvomiti. Na podlagi navedenih dokazil je obrtno sodišče smatralo za dokazano, da je toženi 21. apr. 1908. hotel tožniku, ko je ta hotel nastopiti službo, rekel, da jo sicer lahko nastopi, ampak da mu on takoj na 14 dni odpove, in da je tožnik odšel iz hotela recoč, da se bo že drugod poravnal, in da službe ni več nastopil. Iz tega pa sledi jasno, da omenjeno službeno razmerje ni bilo razrušeno po krivdi obtoženca in da je torej prva zahteva tožbe za mezdno odškodnino po 73 K čisto neutemeljena. Kar pa se tiče druge zahtevo, se je obrtno sodišče prepričalo na podlagi nespornih navedb strank, da je tožitelj svoje mesto v U. prezgodaj zapustil, da se je s svojim kovčegom preselil r Z., da bi labko nastopil 21. aprila 1008 službo, kakor je bilo dogovorjeno; da je tega dne, ko je bil s svojimi stvarmi že na potu v Z., da ni mogel več prekiniti vožnji po železnici in se moral peljati v P. Toženčeva dolžnost je bila, če ni več reflek-tiral na tožiteljevo službo, da mu je okolnost pravočasno in ne v zadnjem hipu naznani. Toženec mora torej tožniku vse izdatke, ki so mu narasli vsled nastopa službe in ki iznašajo 7 K 90 b, povrniti na podlagi določil §§ 1294. in 1295. o. d. z. Š :: Našim rodbinam priporočamo :: On Kolinsko ciKorijo! 10 zapovedi = za zdravje == lično tiskane, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar 5—r> Trnk6czy v Ljubljani. Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni. Nizke cenel Velika snknena zaloga 1 Priporočljiva slovenska trgovina za molko ln lensko blago pri 52-30 sv. Cirilu in Metodu Cjnbtjm, CiogtrjeVc sli« 1. Josip Leon krojaški mojster PoHo Gosposka ulica h Gosposka utica 9 se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojr a naročila. Posebno se priporočam ci njenemu prebivalstvu is Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob plačilnih dnevih 10—7 v Trbovljah na Vodi v hiši gospe Plevčak. Vzamem tudi mero za obleke, katere izvršim do prihodnjega plačilnega dneva. Telefon ftt. 177 mm JSMi 52—6 L. Tomažič zaloga piva Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško ln : češko pivo : iOTRga BLUZE v težki svili, volni in drugim modnim blugu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otroč/e oblekice, krstno optavo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaičke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine zavratnke, naramnice, ovratnike, srajce in dr« go perilo za gospode priporoča na/večja narodna konfekcija M. Krištofič-Bačar Stati trg 28 Ljubljana stari trg 28 Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—32 _■'!!i: ih: i: r i; r. i; v i: )hi v. i: i; )•: i uj n m Kavarna ,Unlone‘ v Trstu | uliea Gaserma in Tone Blanca se priporoča. m I nmžffflimmarig 6/hiniUc Žfatari iJrJtjo ptt _ _ potovoM ria/s* nSimon^r ~ ‘ ¥ jpuApmrm Ahatu Ustanovljena 1847. &2~27 Ustanovljena«1847. Sovama pohištva J. J. Naglas Turjaški trg st. 7 s: LJUBLJANA :: Turjaški trg št. 7 Naj večja zaloga pohlžtva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, pastorji, modroci na 2meti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d. oeiie. Nfijsolldnejue Ulatjo. v Dobrav jah, Goriško. MstroVaaa zadruga z omejeno zaVtzo. Ustanovljena 1.1908. Vino se poillja od 56 litrov naprej i po jako zmernih cenah. i Podpisano sc tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjeiMalcji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj’, Brji, Šmarji, Rihenberga, Karenja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. 39 Zadružno vodstvo. * A * i A A $ * £ i * * i M J 1J _ _ 1 _ nalboljiSa ln nejoenejža tvrillta km JNajVOCjM ZaiOguaroSevanJe ozir. nabupovacje l finnltiov .. _i— M&ŠČ0b0 za usnie. čopičev za pleskarje, sobne ilikarje, zidarje, mizarje, Lakov, pristnih angleških za vozove. Emajlne preylake, pristne, v posodicah po •/„ */i> */» in 1 kg. 104-56 Jantarjeve glazuro za pode, Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. Ustanovlleno 1.1832. Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv m tubah, g. dr. Schonfelda. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Glp8a, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. B&rv, Suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. Adolf Hauptmann v Ljubljani uSm I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. X X X i * * * * * * * * !♦ 5-3 RICftNA najbolj varno naložen denar ie u slooenski JMestni hranilnici ljubljanski Stanje hranilnih ulog nad 35 milijonon kron. Rezervni zaklad nad f milijon kron. Za varnost denarja je porok poleg rezervnega zaklada mestoa občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in župnišča cerkveni denar. Mettna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vlcge vsak dan od S. do 12. ure dopoldne m od 3. Uo 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kaPitalu* ■..... ■■ ■■ Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. ——— Rrntni davek od vložnih obresti plačuje hraniln?ca sama in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišče po 4s/i% na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/o izposojenega kapitala. Na ta način se ve« dolg poplača v 62*/a leta. Kdtr plačuje 0% izposrjenega kapitala, poplača dolg y 33. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirja — Mestna hranilnica »Kdaja lične domaCe hranilnike proti vlrgi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti statšem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hraniln;ca tudi ......■ - ■" -----------------------kreditno drnStoo. »j i ! i i i 1 SIRTO 1.11,1 J Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih (Elefantnih) ulicah 3. \r im Ar Ti*ka (v. Pr, U»pr«l v Iraaj«,