ГовГШоа ркаЛапа « gotortod. Leto LXT1 У Ljubljani, v četrtek 10. maja 1934 Stev. 106 a Cena 1 ">0 Din Naročnino mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi aL6/DI Telefoni uredniitva: dneva* eiuiba 20W — nočna 299«, 2994 in Ж% izhaja тик dan zjutraj, razen ponedeljka hi dneve po prazniku ček гаЛип: Ljub-I jana št. lO.b'io ia 10.349 za inserate; Snrajevo štv 75ПЗ Zagreb štv. 39.011, Praga-Duimj L'4.79' Uprava: Kopitarjev« b. telefon 299? Fondi in javna dela Bežen pogled po svetu nam pokaže, kako zelo veliko pozornost posvečajo razne države javnim delom, ki zaposlujejo na milijone prebivalstva. Tudi pri nas je bilo o tem že dosti pisanega in govorjenega, toda nismo sc še ločili od besed in ne pridemo naprej. Nimamo namena razglabljati o razlogih, ki so krivi temu stanju, toda smatramo, da je vsak dan umestno pisati o teh tako nujnih in perečih zadevali. V naši banovini imamo bednostni fond, ki razpolaga z razmeroma znatnimi vsotami. Toda ta institucija je postala samo socialna ustanova, dočim bi morala tvoriti podlago ia začetek velikopoteznih javnih del. Res je večina izdatkov tega fonda namenjena najrazličnejšim investicijam, kot so gradba cest, melioracije itd., vendar se ti zneski razdeljujejo na toliko krajev in v toliko namenov, da se njih efekt malo ali nič ne pozna. Tako se nam zdi, kot da so to kapljice vode, ki smo jih zlili na žareče železo, da zmanjšamo toploto. Jasno je, da je treba precej vode za ohladitev železa. Zato tudi vidimo, da uporaba sredstev bednost-nega fonda nima onega psihološkega efekta, katerega smo pričakovali, ko smo zbirali sredstvo za ta fond. Vsaka nova obremenitev prebivalstva z novimi davščinami je odiozna, lažje se pa prenaša, če se plačevalej zavedajo, da je denar naložen koristno v trajno vredne in potrebne naprave in namene. Zato je razumljivo, da moramo za nabrana nova sredstva pokazati nekaj, kar smo z njimi trajno in splošno vrednega za dolge generacije za nami naredili. Po našem mnenju bi bil torej efekt lahko drugačen, če bi porabili vsa sredstva za eno večje ali pa par večjih del ter bi tako polagoma uredili eno za drugim. Prijatelj, s katerim smo nedavno govorili, nas je opozoril na primer na to-le: Gledal sem kopače v Ljubljanici, ki delajo trdo osem ur na dan za ЗЛ0 Din na uro. Pa sem pomislil pri tem, da tudi ti delavci plačujejo v bednostni fond kakor tudi mnogi drugi delavci, katerih družine so tako velike, da bi jim morali prav za prav dajati sredstva iz bednostnega fonda, ne pa še zahtevati od njih prispevke za ta fond. V tem tiči mnogo resnice, ki jo bo morala naša socialna politika vpoštevati in razširiti krog delavstva, ki nnj dobi sredstva iz bednostnega fonda, ne pa, da plačuje vanj prispevke od svoje več ko skromne plače. Poleg tega je treba še pomisliti, kako velika je obremenitev našega prebivalstva po indirektnih davščinah, taksah m trošarinah, tako dn je popolnoma razumljiva zahteva, naj sc davka prosti eksistenčni minimum za delavstvo zviša. Drugo vprašanje, ki nastaja ob presojanju izdatkov iz bednostnega fonda, pa je podpiranje in zaposlitev intelektualcev, če bi sc dajale iz fonda samo podpore, potem bi sc dalo to zagovarjati, toda oni, ki dobivajo sredstva iz tega fonda, morajo za to tudi delati. Naj bo njihovo delo že kakršnokoli: če ni nič vredno, potem naj se ne plača, če pa ima to delo svojo vrednost in zahteva v resnici mnogo energije in stalnega bivanja v zaprtih prostorih, potem je to delo treba tudi pošteno plačati. Najbrž onih par sto dinarjev, ki jih dobe brezposelni za svoje delo iz bednostnega fonda, ni v nobenem pravem razmerju z njihovim delom. Če se že komu dn zaposlitev, naj se mu delo pošteno plača. Banovina in javne korporacije vendar ne smejo opravljati pritiska na delavske plače v smeri znižanja, ker morajo biti vendar dober vzgled v tem oziru, ne pa slab. Ni čudno, če bi prišli zasebni podjetniki in dejali mladim intelektualcem: »Če nočeš prevzeti dela za nizko plačo, pa pojdi drugam, kjer boš ravno tako delal za isto ali pa še nižjo plačol« Če pa so zaposleni iz sredstev bednostnega fonda kod v državi taki ljudje, katerim denar ni potreben, potem je enostavna pot, kako se jih znebiti. Mislimo pa, da oni, ki dobiva zaposlitev na podlagi sredstev bednostnega fonda, zasluži že zaradi socialnih razmer, v Katerih se je nahajal in se najbrž še nahaja, primerno plačilo. Nešteto potreb v naših krajih kriči po i n -vesticijah. Tako smo zadnji teden prelivali črnilo za železniško zvezo Slovenije z morjem. To se vleče ko morska kača že od prevrata Sem, pa kljub vsem prizadevanjem nimamo do danes drugega kot — natančne načrte. Treba je, da storijo vsi poklicani svojo dolžnost, kajti baš pri tej akciji je pripravljena zasebna iniciativa z nekaterimi institucijami v odlični meri sodelovati pri finnncirnnju izvedbe tega projekta, če kaže toliko podjetnosti zasebna iniciativa z nekaterimi institucijami vred, potem je gotovo, da bo cela stvar prinašala dobiček in da ne bo treba za amortizacijo izključno le državnega prispevka. Pomisliti je treba, da bi velik del investicij prinašal ne samo v najrazličnejših posledicah, ampak tudi naravnost, v najkrajšem času prebitke dohodkov nad stroški, čc bi delali investicije, ki ne bi pomenile obenem tudi dviga gospodarske moči dežele, potem je to proč vržen denar,_ ki ga bo treba nadomestiti z javnimi sredstvi. _ čc pa bomo delali take investicije, ki prinašajo v najkrajšem času korist, tedaj je gotovo, da nam financiranje ne bo delalo težav. To pomeni, da za oživljenjc gospodarstvo z javnimi deli ni trebn takojšnjih sredstev. Poglejmo Nemčijo, ki izvršuje velika javna dela, in vendar vemo, da ima država le malo tekočih sredstev na razpolago. Poleg tega tudi ni mogla najeti posojil za tako velike zneske. Pomagala pa si je s tem, da je pritegnila k financiranju tudi liodoči donos. Kajti čisto gotovo jc, da se bo položaj v neniali meri ravno radi teh velikih del v splošnem izboljšal. Tedaj bodo Važen diplomatičen dogodek: Beck in Titulescu utrjujeta prijateljstvo med Poljsko in Romunijo „Niti enega vprašanja mednarodne politike ni, v katerem bi se Poljska in Romunija ne strinjali44 Bukarešta, 9. maja. AA. o-trebam. Na cene se je obračala posebna ix>-zornost, ker se je moralo uvideti, da je odjem industrijskih proizvodov mogoč le tedaj, če se spravi cene poljedelskih proizvodov v pravi sklad z industrijskimi proizvodi. Za lo uvidevnost je Nemčija dobila največje ugodnosti in najboljše garancije za plasiranje svojih industrijskih proizvodov kakor tudi gotove carinske olajšave. Nova trgovinska pogodim pa jo važna tudi radi tega, ker se je sklenila za dobo dveh let, kar Ihi dovedlo do stabilnega in mirnega razvoja trgovinskih odnošajev. Pogodba, ki se Je sklenila med Nemčijo in Jugoslavijo, je z ozirom na ureditev uvoza in na gibčnost danes gotovo redkost. To naj bo začetek vrnitve k norinalnejšim trgovinskim odnošajem in napredku v Evropi sploh. Zobni kamen resna stvar je ! Kalodont le rabi, če Ti idravja mar je! _ --—-ШШШШШШИЈРИИШИШИ UM SARG0V K Ул- , V ' v.i' ' • ■ . ■ PROTI ZOBNEMU KAMNU Grčija ostane zvesta balkanskemu SpOraZUmU Italijanske intrige so se izjalovile Ankara, 4. maja. A A. Anatoleko agencija f>oroč.a: Po razgovorih generala Kondilisa v Ankari so izdali to-lc nra 29. maja ml bor razorozitvene kontercnce sploh sestal. »Echo de Pariš« je mnenja, da bodo tozadevni sklepi znani šele po sestanku Hender-■iona s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem in potem, ko bo Henderson razložil svoja pogajanja in vtise angleški vladi. Tudi Henderson obupal London, 9. maja. AA. Pred svojim odhodom v Pariz je predsednik razoroži t vene konference Henderson dal novinarjem izjavo, v kateri priznava, da so se dosedanja prizadevanja za srečno rešitev tega vprašanja izjalovila. Brez uspeha so bila tudi pogajanja med velesilami, ki so se vršila v zadnjem času. Če se položaj ne izpremeni bistveno na seji splošne komisije, potem bo treba javno priznati, da Društvo narodov tudi topol ui moglo opraviti svoje naloge. Posledica bi bila splošna oboroževalna tekma z nedoglcdnimi posledicami. Anglija oborožuje Nemčijo Pariz, 9. maja. c. Francosko časopisje silno napada Anglijo zaradi tega. ker odpošilja v Nemčijo rols гоусе motorje za nemška vojna letala. »Eclio de Pariš« posebno ostro napada MacDonalda zaradi toga. ker je on sam osebno dal dovoljenje angleški industriji, da pošilja oborožitveni materijal v Nemčijo. List trdi, da je dozdaj bilo poslanih v Nemčijo 350 najmodernejših letalskih motorjev. Angleška industrija pa bo kmalu začela Nemčiji pošiljati še majhne tanke. List piše, da pride te dni iz Amerike v Nemčijo tovor 2500 motorjev za vojna letala. London, 0. maja. b. V tukajšnjih političnih in voj. krogih je izzval veliko senzacijo govor japonskega mornariškega ministra admirala Osumia, v katerem je zahteval za Japonsko enakopravnost na morju zlasti glede na zgraditev močnih pomorskih oporišč drugih velesil na Daljnem vzhodu. Tisk vidi v tej izjavi že sedaj neuspeh bodoče pomorske razorozitvene konference, ki bo sklicana I. 1935. Ni dvoma, da Japonska ne bo zahtevala samo enakopravnosti na morju, ampak tudi to, da Velika Britanija in Združene države opustijo pomorsko oporišče v Singapurjii in na Havajskih otokih. Energično se poudarja, da Britanija in Združene države ne bodo mogle ugodili tako »skromnim« japonskim zahtevam. Govor japonskega ministra bo sedaj ponovno poslabšal odnoa? med Japonsko in Združenimi državami. Washinglon, 9. maja. b. V tukajšnjih krogih so hladnokrvno vzeli na znanje dejstvo, da bo Japonska na pomorski konferenci 1. 1935 skušala izbrisati iz danes veljavnih pogodb gotove določbe. Japonska gre ofividno za tem, da dobi v Aziji popolnoma svobodne roke. Zaradi tega ne bo pre- ostalo drugega, kakor da se vse podpisnice pakta devetih velesil strnejo v eno vrsto proti japonskim zahtevam. Utrdbe, utrdbe, utrdbe ... Washington, 9. maja. b. Vlada je sklenila, da ojači obrambo Panamskega kanala. Zaradi lega je že prispel z letalom v Colon strokovnjak ameriške vojne mornarice Harold Fiske, ki bo proučil razmere. Kaj je Japonska že izdala za Mandžurijo Moskva. 9. maja. TG. Moskovska »Pravda« piše. da je Japonska potrošila za aneksijo Mandžurije samo letos 153 milijonov jen, dočim je mandžurske ekspedicija dosedaj stala Japonsko vee.ga skupaj 931 milijonov jen. V to vsoto pa niso vključene investicije za železnice, oeete in druge objekte. Če v.štejemo te, oe bomo veliko pogrešili, če trdimo, da je Japonska izdala za mandz.ursko avanturo vsoga skupaj že eno milijardo jen. Italijanska poUlika beleži nov poraz Ibn Saud gospodar vse Arabije Angleži ga podpirajo, da napravijo konec italijanskemu vplivu TClm, 9. maja. Italijanski tisk ostro kritizira stališče britanske vlade 7„ara
  • a.ux, 9. maja. c V okolici mesta je izbruhnil silen gozdni pota*. Gore gozdovi т dolžini 10 km. Nesreča jugoslovanskega parnika Dunaj, 9. maja. AA. Danes so izdali uradno poročilo o tem, da se je v nedeljo pri lialiburgu ponesrečil jugoslovanski tovorni parnik »Kralj Tvrdko«. Parnik je naletel na plitvino in ae poškodoval. Natovorjen je bil s soljo. Del tovora se je poškodoval. Rimski dogovor sklenjen Rim. 9. maja. TG. Pogajanja med Italijo. Av-»trijo in Madjarsko glede skupnega trgovinskega dogovora so ugodno končana. Sprejele so se pre-forenr.ijalnr carine. Poseben arnnžinan je sklenjen glede svobodne luke za Avstrijo v Trstu, od katere si Trst obeta velik gospodarski napredek. Tudi i Madjarsko je sklenjen dogovor, da bo Italija od Madjarske nabavila 300.000 Ion žita, Madjarska pa je napravila lo koncesijo, da bo od Avstrije kupila golovo količino industrijskih izdelkov. Presoja teli aranžmanov lio mogoča šele, ko bodo v eeloti objavljeni, zdi se pa. da so uspehi nekoliko manjši, nego se je pričakovalo. Pariz, 9. maja. b. V začetku prihodnjega tedna ride v Trst novi avstrijski konzul dr. Richard I _ t e i d I e. Tukajšnji listi naglašajo, da bo dr. 1 Steidle s svojim organizatornim talentom innogo pomagal pri sklenitvi novih konvencij, ki se bodo podpisale med Avstrijo in Italijo in da bo kmalu po njegovem prihodu Trst ponovno oživel. Carinske olajšave na blago, ki se bo izvažalo čez Trst, bodo zagotovile promet tržaški luki. Hindenburg umira - Njegov naslednik general Epp ? Budimpešta, 9 maja. c. tPesti Hirlap> javlja iz Berlinu, da je llindenbiirgovo zdravstveno sta-iije zelo slabo in lin že vsi službeni krogi računajo s tem. da bo kmalu prišlo do katastrofe. Zato se I ž* havijo i mislijo, kdo ho novi predsednik nemške republike. Hitler odklanja kandidaturo, pač i pa so zavzema za to. da bi hil za predsednika republike izvoljen bavarski general von F. p p. Če j Iti bil von Epp izvoljen za predsednika republike, ! potem bi bila dra Bavarea na čelu nemške države. : Šahovski turnir Budimpešta, 9. maja. c. V četrtem kolu šu-hovske.gu turnirja je Vlolir z.magal nnd Stahl-liergom in Ilavnsi nad Stcinerjem. Remis so bile igre: Tartakower:GriinfeId, dr. Vidmar: Steiner, Treybal:Sterk in Pirc:LiIicnthal. Peto kolo pomeni pravo nesrečo za našn dva mojstra. I)r. Vidmar je izgubil proti Stahl-borgu in Pire proti Friedmanu. Klohr je /boljšal svoj položaj z zmago nad Stcrkom. Steiner c dobil svojo prvo igro proti Sterku. Remis so »ile igre: Retti:Steinor, Grilnfeld:I ilfentlial. 4avasi:Tartakower. Sedaj vodi Retti s 4 in pol ločke. Po tri točke pa imajo Klohr. Kricdman, Lilienthal, Pire in dr. Vidmar. C Nov zločin Stavijskijeve mafije: Nečakinja posl. Henriota umorjena Pariz. 9. maja. e. Tukaj jc bil danes izvršen zopet en političen umor. Včeraj popoldne je bila namreč umorjena 19 letna nečakinja narodnega poslanca Henriota. ki ima največ zaslug /.a lo. da se je Stavijskijevu alera tako razčistila Mlada gospa j« stanovala v svoji hiši na samotnem kraju pri Lorienlu. kjer je bil njen mož poklicni lovec. Moža ni bilo iloma. ko je bil izvršen ninor. Ko se jc vrnil domov, je našel svojo ženo težko ranjeno it njegove lastne karabinke, ki je visela doma na steni. Oče mlade pokojnine je državni pravdnik v Lorienlu in vodi sam vso preiskavo, da najde morilra. Belgrajske vesti Belgrad, 9. maja. m. Danes se je zopet ščita I posvetovalni odbor za hnnkarstvo v trgovinskem ministrstvu ter nadaljeval svoje delo. Belgrad. 9. maja. m. Za ajirlacijskega sodnika 4. pol. skup. I. slopnje v Ljubljani je bil imenovan dr. Stojkovič Gašper, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. — 17. Poštne hranilnice v Sarajevu je premeščena na ljubljansko Poštno hranilnico Marija Bravinac. Curih. 9. maja. k. Švicarski Touring-Klub prireja te dni na našem pamiku «Kraljica Marija> že drugo pomlndansko potovanje v Grčijo in bližnji Orient. Prvega potovanja se je udeležilo 190 Švicarjev, topot pa potuje s (Kraljico Marijo* 3o0 Švicarjev. Vkrcali so se na parnik v Henetknh in obiščejo vso našo dalmatinsko obalo. Pri vrnitvi se bodo 4. junija ustavili v Dubrovniku, kjer jim bo prirejen svečan sprejem. Split, 9. maja. b. Davi ob 4 je prišla /. ladjo iz Trsta sikupinn švicarskih izletnikov, večinoma železniških uradnikov. Izlet je organiziral turistični urad v Ziirichu. Švicarji ostanejo v Splitu tri dni. da si ogledajo mesto in okolico. — 15. maja |>ride z avtobusom skupina nemških izletnikov iz, Brna, ki jo organizira tamkajšnji dnevnik »Tngesbote«. Skupina nem. izletnikov ostane v Splitu dva dni. nakar se odpelje v Dubrovnik. Dunajska vremenska napoved: V'hodni rob Alp ш Juv.uc Alpe: pretežno ju&uu ш toplo. Nova alera Belgrad, 9. maja. m. Tukajšnja policija je odkrila veliko afero, v katero je zapletena tukajšnja menjalnica denarja Alfreda Nehaina. Policija je ugotovila, da je ta menjalnica potom šefu jedilnega vagona na mednarodnih vlakih Brozaka, ki je bil v prometu nn progi Bel-grad-Budimpešta, izvažala iz naše države zlato, v državo pa je uvažala tujo valuto. Tako je Alfred Neham izvozil iz naše države nad 100 kg zlata. Policija je zaslišala tudi šefa jedilnega vagona Vasiljeviča. ki je navadno nosil iz inozemstva za Bro/.aka odnosno Nehama denar. Pri Vasiljeviču je policija našla pri preiskavi večjo količino tujih valut. Sedaj vodi preiskavo tudi posebna komisija fin. ministrstva. Zborovanje jugoslov. hranilnic Belgrad, 9. maja. m. V dneh od 19. do 21. maja bo tukaj prvi kongres samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije. Na kongresu bosta poročala dr. Novakovič, bivši gener. ravnatelj Narodne Imuke o vprašanju likvidnosti, in ravnatelj dr. Lovinčič o banovinskih hranilnicah. Referate pa bosta imela tudi ravnatelj Su-saške hranilnice Čop in dr. Kajon iz Sarajeva. Kongresa se bodo udeležili tudi zastopniki slovenskih hranilnic, prisostvovali pa mu bodio tudi Čehoslovaki in Poljaki. Od Cehoslovakov sc bo udeležilo okoli 70 zastopnikov, od Poljakov pa 15. Ob tej priliki bo tudi zborovanje slovanskih hranilnic. * Berlin. 9. majn. b. Državno pravdništvo je l»re|>ovednlo izhajanje katoliškega lista »Kntho-lisches Kirchenblatt«. ki izhaja v nakladi »Ger-manic«, katere lastnik je nemški državni pod-kanrlcr von Pnpe-n. Nowyork, 9. maja. e. Celo paeifiško obalo je zajelo ogromno stavkovno gihnnje. Vsi delavci r lukali stavkajo in vse pristaniško delo počiva. Položaj je zelo napet, ker so stavkujoči silno noraa-polozoni napram podjetnikom in vladi. Berlin. '>. maja. AA. I/. Rendsburga j>oro-čujo. da je tamkaj besnel vihar. Strela jc udarila v čredo volov in nbila volov. Perfektno prodajalko išče za čas Ljubljanskega velesejma tvrdka s slaščicami. Prednost imaio one, ki so v tej stroki izvežbane. Ponudbe, po možnosti s sliko, upravi »Slovenca« pod »Prodajalka 2362« 5316. H A tO! Izredna prodaja ostankov pol- delena za obleke .... od Din 7.50 naprej Kambrik za predpasnike . . od Din 6.— naprej Pralna svila.......od Din 12.— naprej Crep de Chine vseh barv . . od Din 30.— naprej Lamisol vseh barv .... od Din 45.— naprej Tudi vse drujjo blago po globoko znižanih cenah kupite 1* -PR! ZVONU« manufakturna in modna trgovina IVAN STROJANSEK Ljubljana, Pred šk-"jo št. 21, poleg magistrata (rotovža). Belgrad, 9. maja. m. Kakor smo že snoči kratko poročali, so doživeli Trboveljski slavčki na svojem včerajšnjem копоел-tu v Kolaroovi ljudski nnivensi pravi triumf. Navdušenje navzočega občinstva, ki je bilo po ogromni večini slovensko, je bilo nepopisno zaradi umetniške dovršenosti podajanja pesmi, ki so bile na programu. Vrhniiec navdušenja so dosegli mladi trboveljski pev-oi 7, Matatičevo pesmijo »Narikovanje za očem« in 7. našo »Gor čez izaro«. Obe pesmi, zapeti iz mladih slovenskih grl, sta privabili občinstvu solze v očL Občinstvo je posebno očarala s svojim nežnim, mehkim sopranom Terezija Koritnik. Po koncertu so se Trboveljski slavčki napotili v restavracijo »Obrtniški dom«, kamor jih je povabil lastnik kavarne na belo kavo. Trboveljski slavčki so danes odšli v Zemun. Na savskem pristanišču na belgrajski strani so jih pozdravile dijakinje tukajšnjih srednjih šol, ki so jim delile šopke cvetja. V Zemunn so si otroci najprej ogiedali letališče, nato pa so se vrnili v Zavod šolskih sester, kjer eo kosili in večerjali. Trboveljski slavčki so imeli nato popoldne koncert v Narodnem domn za šolsko mladino, ki je dobro uspel. Za vwjSar(ii koncert Trboveljskih slavčkov. ki je btl v isti dvorani ob 8 zvečer, je v vseh krttjlflh vladalo veliko zanimanje in je koncert obiskalo tudi veliko število Belgrajčanov. Koncert je sijajno uspel. Jutri popoldne bodo priredili trboveljski otroci izlet na Čnka-rico, kjer bodo velike slovenske večernice, pri katerih bodo peli slovenski otrocL Po večernicah se vrnejo v Belgrad. V petek ob pol 9 odpotujejo Trboveljski slavčki iz Belgrada v Sisak, kjer hodo istotako priredili koncert. Zaslug-a, da 90 bili koncerti tako dobro organizirani in obiskani, gre predvsem tukajšnjim slovenskim društvom in Tomažu Ulagi, tukajšnjim slovenskim go-spem in dekletom, ki se niso ustrašile nobenih žrtev in zaprek in so storile vse, kar se je le dalo. Mariborsko gledališče: Ibsenova Nora Najlepši večer v lstošnji mariborski gledališki sezoni. Prišlo je kakor blagodejen žarek v borno temo letošnjega dramskega repertoarja: Vika Pod-I gorska in Hinko Nučič gostujeta v Ibsenovi »Nori«. Gledališki ljudje, kolikor jih je v drugi slovenski prestolnici, so razumeli, kaj to pomeni, pa eo se , v častnem številu zgrnili v gledališče. Maribor, i kjer sta oba odlična predstavnika svoičas delovala, 1 naj bii jima ne dajal hvale in priznanja? Ob premieri je bilo možno razpoznati umetniške razdalje, t katere sta ee vzpela od mariborskih let sem. ! Podgorska kot narazumevana Nora v zenitu ustvar-I janja in predstave. V vseh konstruktivnih odrskih i elementih ee je v najrahlejših podajavnih podrob-: noetih razvihtela do neke Norin« interpretacije, ki mora na najkočliivejšem odru in pred najbolj raz-j vajenim občinstvom žeti stoodstoten uspeh. Na umetniško isti ravnini sc je kretal tudi Hinko Nu-! čičev Torvald Helmer, ki je bil najmočnejši v trenutku, kjer nastane v aaključnem dejanju v njegovi duSi razkol med ljubeznijo do Nore in karierskim goflom. Gostovanje obeh odličnih igravcev je bilo odločilne važnosti, da ie to ibsenovsko delo po I »Strahovih«, »Hedi Gabler« in »Divji raci« zaživelo v najčistejši podobi na mariborskem odru. Saj so tudi v »Nori« načetki problemov, ki niso več aktualni in kjer je precej odmrle problematike iz področja dednosti, notranje laži in ostale ibse-novščine. tako da je tvorec dela kot svoječasni propoveonik in oznanjevalec novih življenjskih smernic, danes potisnjen nekoliko v ozadje, zato pa je aktualno živa stilna zaokroženost in dramatična izklesanost, ki daje stvari kakor ostalim lbsenovim tvorbam visokopotenčni odrski polet in zamah. Iz takinega bistva ee pojavljajo liki in podobe, ki jim morejo dati svežega zanosa le zares sposobni igravci, njim na čelu režiser, ki je moral ob tej uprizoritvi še prav posebno skrbeti, da nc nastanejo v celoti razpoke, v podajavni tehniki obeh gostov in pritegnjenih domačinih. Skrbinšek je te in druge nevarnosti in težave obšel in razen tega še 6 priznano plastiko podajal čudaškega bo-lcheža in hišnega prijatelja zdravnika Ranka. Tiha gospa Linde je v gdč. Kraljevi nažla verodostojno in skrbno interpretko. Falitnega advokata Krog-slada je režiser odmenil Furijanu: znana je Furi-janova ambicija, ki vse pretolče in obvlada. Sodelovali so še Dragutinovičeva kot pestunja Ana Marija, Križajeva kot hišna Helena in Crnobori kot postrešček. »Nova« je bila poslednja drama v letošnjem repertoarju. _c ★ Berlin. 9. maja. c. Nemška ekspedicija na Himalajo se je dozdaj dvignila že v višino 3600 me-! t rov. Sporoča, iln stalno padala dež in toča. Kljub težavam se plezanje nadaljuje. Skupino spremlja 300 uosačov. Nov dom za jetičnike v Topolščici bo blagoslovljen v nedeljo 13. maja V prekrasnem neravnem parku leži ob vznožju Urške gore (16% in) in Smrekovca (1377 m) obdana od smrekovih gozdov Topol-ščica, ki je v kratkem času postala eno najvažnejših zdravilišč za bolne na pljučih ne samo v naši ožji temveč tudi širši domovini. Že v preteklem stoletju je bila znana Topolščica kot zdruvilišče ter so sem prihajali bolniki iz vseh krajev bivše monarhije predvsem zaradi tega, ker se tu nahajajo tudi topli ra-dio-aktivni vrelci, ki imajo do 31° toplote. Toda takrat so se tu zdravili samo živčno bolni, oziroma oni, katerim je bil potreben splošni mir. Zdravilišče je bilo takrat še zelo majhno in zelo primitivno urejeno ter je bilo odprto samo poleti. Zaradi ugodnega položaja, ki ga ima Topolščica (401 m nadmorske višine), zaradi izredne klime, se je to zdravilišče po svetovni vojni razvilo v zdravilišče za pljučne bolezni in je danes zaradi svojih velikih uspehov znano že tudi izven mej naše domovine. Zdravilišče, ki leži, kakor že omenjeno, pod visokimi hribi, je odprto na jug in zahod in ima zaradi svoje okolice, vse je v smrekovih go- zdovih, najpovoljnejše klimatične iiogoje za uspešno zdravljenje tuberkuloze. Poleg tega absoluten mir, mnogo solnčnih dni, svež zrak, brez prahu, dima in megle ter bujna in razno-vrsiUA planinska vegetacija. Topolščica leži 3.5j;'km od železniške postaje Šoštanj na koncu prijazne, proti solnčni strani odprte doline. Zdravilišče, ki ima 36 različnih zgradb, ima okrog bolniških paviljonov obširno in divno smrekovo okolico, a v sredi se nahaja lepo urejen park z raznim eksotičnim drevjem, livadami, sadovnjaki in vrtovi. Na vse strani vodijo udobne gozdne poti, ki predstavljajo baš v vročih poletnih dneh idealne izipreliode. Bolnikom so na razpolago sledeče vile: Mladika, Vesna, Breda, Zora, Smrečine in Planinka. Posebno dobra je domača pitna voda, ki se dobiva iz lastnega zdravilnega vrelca. V zavodu je pošta, brzojav in telefon; avto ima zveze k vsem vlakom. Posamezne vile so urejene moderno, praktično in posebno v higijenskem oziru z vsem potrebnim komfortom. Otroška paviljona Smrečina in Planinka sta namenjena za otroke, pri katerih je nevarnost, da se bo razvila tuberkuloza, drugi paviljoni pa so namenjeni odraslim in imajo sobe z eno, dveini ali več posteljami. Vsak oddelek ima svoja prostorna ležišča za solnčenje, kjer so tudi montirani radio aparatu Bolniki vsakega oddelka imajo tudi svojega zdravnika. Sanatorij ima tudi najmodernejši rontgen aparat, laboratorij, prostore za endoskopijo in operacijsko dvorano. Zdravilišče ima tudi veliko lastno ekonomijo, saj meri celo posestvo 36 ha. Zdravilišče ima na razpolago 220 postelj in je zaznamovati na polju zdravljenja največje nspehe. Zdravilišče je vedno popolnoma zasedeno in je večina pacijentov iz drugih banovin. Nahaja se v polnem razmahu in se še vedno Siri. V zavodu so zapoelene šolske sestre. O uspehih, ki eo bili doseženi v Topolščici, lahko z gotovostjo trdimo, dn je tbc res ozdravljiva bolezen. V nedeljo, dne 13. maja se bo v okviru pro- tituberkuloznega tedna vršila ob 9 dorpoldne kot zaključek prva skupščino Jugoslovanskega ftizeološkega društva z znanstvenimi predavanji. Ob 4 popoldne pn bo slovesna otvoritev novega oddelka »Mladike«. Dom bo blagoslovil v navzočnosti visokih predstavnikov oblasti, korporacij in društev lavantinski knezoškof prevzv. g. dr. Ivan Tomažič. Ta slavnost je za našo državo in posebej še za našo ožjo domovino znak našega največjega kulturnega in narodnega razmaha. S to svečanostjo hočemo dokazati pred vsem kulturnim svetom naše pri- zadevanje, našo odločno voljo in naše uspehe nu zdravstvenem polju. Pokazali bomo pu tudi, da smo mogli šele v svobodni državi Jugoslaviji kot samostojen narod uveljaviti svojo sposobnost zu velika kulturna dela, ki se lahko merijo z enakimi deli najnaprednejših drugih narodov. Šaleška dolina še ni doživela v svoji tisočletni zgodovini tako pomembnega praznika, kakor bo svečanost 13. maja 1934 v Topol-ščici. Pripravljalni odbor obvešča o tem vse prebivalstvo iu je prepričan, da bo to slovesnost smatralo zn svojo in se je udeležilo. Goste, ki pridejo iz vseh delov naše države in tudi iz drugih slovanskih zemelj, sprejmimo bratsko. I. skupščina Jugoslovanskega ftizeološkega društvu V nedeljo, dne 13. maja bo v Topolščici ob Eriliki blagoslovitve novega oddelka Mladike skupščina Jugoslovanskegu ftizeološkega društva. Spored skupščine je naslednji: 1. Dr. France Debevec, Ljubljana: Kolaps-nn terapija in tuberkulin. 2. Dr. Itafo Ferri, Split: Aplikacija pneu-motoraksu u dispanzerima. 3. Dr. Mara Kučera, Topolščica: Kombino-vann kolapsoterapija. 4. Prim. dr. Vjekoslav Kušan, Sarajevo: Frenikoegsereza kao samostulna terapijska ' uijera kod tuberkuloze pluča. 5. Dr. Malojevič, Zagreb: Kolapsoterapija | i selo! , 6. Docent dr. Ivan Matko, Maribor: Kolap- I soterapija in praktični zdravnik. 8. Dr. Kornelija Sertič-lbler, Zagreb: Ambulantno liječenje pneumotoraksom sa soci-jalnog gledišta. i 7. Dr. Robert Neubauer, šef-zdravnik, Golnik: Alkoholizacija nervus phrenieus-a. 9. Docent dr. Vladimir Spužić, Belgrad: Frenikoegsereza; 10. Dr. Karlo Weisinann, Osijek: Bilateralni pneumotoraks u praksi. Naš zuuanji minister Jevtič (v sredi na levi) v družbi s bolgarskim .ministrskim predsednikom Hnšanovim (na desni) v Sofiji, kjer so je utrjevalo jugoslovansko-bolgarsko prijateljstvo. Strašna nadloga, ki je zadela srbskega kmeta hude s.uše: s!rup?.ne m,,......■■■Mi ii ii ...........ii i min w muhe, gosenice m kobilice VSeraj smo poročali o velikanski nadlogi, ki je zadela več krajev v severno-vzhodni in srednji Srbiji. Golubaška muha, ki ima svoja kotišča ob Donavi proti romunski meji, je v neštevilnih rojih padla na srbske kraje. Srbski listi obširno popisujejo nesrečo, ki je zadela srbskega kmeta. Bel-grajska »Politika« poroča o razgovoru, ki ga je imel njen poročevalec s starim kmetom. Takole je dejal kmet: >To je Bog poslal na nas za kazen. Le poglej. Najprvo nas tare suša, nato so začele gosenice uničevati naše gozdove in sadovnjake. Na trti se H kongresu zoper tuberkulozo kaj vse je treba storiti, da ne bo ogroženo zdravje uslužbencev, zato je treba študija in pouka iz najboljšega vira, po tačas najboljših vzorcih. Med prve naloge borbe zoper jetiko spada zahteva po zadostnem zaslužku in popolnejši higijenski ureditvi službenih prostov in drugih okolnosti. Dokler ni poglavje kruha, to jc: zadostnih dohodkov po redni zaposlitvi rešeno, dotlej bo boj zoper tuberkulozo ohromen kljub vsemu strokovnemu znanju, kljub vsem zdravilnim in lekovitim metodam. Najvažnejša naloga protituberkuloznega boja je torej ozdravljenje javnosti, etična vzgoja k gospodarski morali. Šele potem, ko bo notranji in odgovornost za blagor podrejenih visoko zrasel, bodo higijenski predpisi in nasveti dobili moso in kri. Vse te naloge in dolžnosti padejo tem težje na one činiteljo. ki imajo že po svojem službenem položaju skrbeti za zdravje državljanov, kakor tudi na one instance, ki imajo posebno gospodarsko moč in oblast. Videant eonsules! Boj zoper tuberkulozo nI samo vsota znanstvenih metod v ožjem smislu, sistematično uporabljanje različnih zdravilnih pripomočkov, temveč mnogo več: obsega ogromne naloge in dolžnosti, obilo znanstvenega truda, silne gospodarske napore in žrtve; prizadene vsakega človeka, vso družbo, ves narod. Zakaj? 1) Po jetiki se vsak večkrat okuži; ko je okužen, lahko kadarkoli resno zboli, ako mu telo notranje opeša ali pa je ono že po svojem ustroju tej bolezni podvrženo. 2) Vsak poedinec ima socialno dolžnost, da obvaruje sebe in druge pred jetičnim obolenjem. To velja za bolnega kakor za zdravega. Za zdravega deloma še bolj, saj je Jirofilaksa pred jetiko vedno boljša ko adrav-jenje v obolelosti. 3) Evgenika tirja, da bodi zdrav zarod iz zdravih ljudi. Morda največje socialne dolžnosti v pogledu varovanja, obrambe pred Ž etiko zadenejo službodajalce. Tisočeri do-:azi dan na dan živo pričajo o tem, da so uslužbenci navadno zdravi vstopili na posel, a v službi zboleli, potem ko so jim posušile življenjsko moč škodljive službene okolnosti. Obratno nas uči statistika, da se jetika ja-drno umika tam, kjer so življenjski pogoji ngodni. Sveta dolžnost, službodajalea je torej: najskrbneje se brigati za zdravstvene okolnosti svojih podrejenih; da pa bo gosisular (ali družba kot elužbodajalec) vedel in znal. Te dni se vrši pri nas T. jugoslov. proti-tubcrkulozni kongres. Naj hi odkril vse bridke rane, ki jih jetiku seka med nami, resno opozoril ua vse napake in nedostntke, ki zavirajo splošno uspešno borbo proti tej bolezni, poknznl jasne noti, ki vodijo narod k zlatemu zdravju. Dr. Fr. Dobcvcc. pojavlja nova golazen. In sedaj nazadnje še ta strašna mušica.c Drugi kmet pa je rekel: »Saj delamo pošteno. Čemu kazen? Ko bi bili zasuli tiste pečine ob Donavi, kjer se potika ta mušica, pa bi ne bilo te nadloge nad nas.< Srbski kmetje so čisto prepadeni, ker je že veliko število govedi in tudi drobnice poginilo. Še več živine pa je zgorelo v hlevih, pred katerimi so kurili gnoj, da bi pregnali muho. Iz Gornjega Milanovca poročajo 8. t. m., da je v vasi Šilopaj umrla vdova Stojka Vidojevič, katero so muhe hudo opikale. Muha se je pojavila že nad Kragujevcem, kjer nadleguje ljudi ter onemogoča celo delo po pisarnah. Iz Lazarevca poročajo, da je sedaj prvič prišla la muha nad te kraje Šumadije, kjer je doslej niso poznali. V teh krajih, kjer ljudje muhe niso bili vajeni, je bilo polno požarov. Zgorelo je silno veliko hlevov in živine. Iz vasi Ripanj pod Belgradom, Barajevo, Ba-čevac Leskovac, Beljana, Rušenj poročajo, da je samo v teh vaseh doslej poginilo 50 krav in volov. Napadene živine pa je več sto glav. V teh krajih je bilo 10 požarov, pri katerih je zgorelo kmetom poleg živine tudi vse gospodarsko orodje. Medtem ko ta strašna muha razsaja v severovzhodni in srednji Srbiji, pa poročajo iz Skoplja, da so tam te dni v prilepskem okraju opazili roje marokanskih kobilic. Za sedaj so zasedle kohilice le kakih 25 ha zemlje. Ker so še bolj majhne, ii[>ajo, da jih bodo mogli pravočasno uničiti. Banska uprava je poslala v le kraje ve'č metalcev plamena, ki naj jih uničijo. Istočasno pa se je zaradi velike suše pojavila v gozdovih in sadovnjakih nevarna gosenica, katero v Srbiji imenujejo gobar. Tn gosenica je že doslej napravila velikansko škodo na drevju ob Kolubari in vsem valjevskem okraju. Že prej je na slivah napravila veliko škodo listna uš, sedaj pa Se gosenica. Tn gosenica se je zaradi suše pokazala tudi v nekaterih delili vardarske banovine. Iz MIndenovea pa poročajo, da se je |)oleg gobarja v Koračinu na novo prikazala neznana gosenica, ki pustoši travnike in njive. Toda to nevarnost so pravočasno odstranili ker so na napadenih travnikih izkopali globoke jarke in travo dobro povaljali. Iz Kragujevca poročajo, da sc je v okraju Zehaj se pri pranju jezite? Res, mnogo muke je, predno je perilo oprano. Toda odkar ima Vaš trgovec na zalogi »PERION« pralni prašek, si delo lahko olajšate »PERION« je brez klora in Vašemu perilu no škoduje in ga opere brez truda. Poziv slovenski kulturni javnosti! Zaslužni organizator filozofske misli v Jugoslaviji dr. Dušan Nedcljkovič, profesor filozofije na filozofski fakulteti v Skoplju, ustanavlja Osrednji časopis za filozofijo, ki bo izhajal vsake tri mesece n obsegal letno 15—20 tiskovnih pol. K temu omenjam, da imajo druge slovanske države (Bolgarska, Češkoslovaška, Poljska) že svoje dobro u roje vane filozofske revije, samo naša domovina nima še nobene. Kdor .je z menoj vred prepričan, da se tudi v filozofiji narodov in zlasti v njej prikazuje njih kultura v najbolj zgoščeni in historično neoporečni obliki, ne more dvomiti, da je tudi naša domovina take revije potrebna in vredna. Revija bo nrejevana tako, da bo sezna njala bravca s filozofskim življenjem vseli delov naše domovine in da hodo v njej tudi jezikovno zastopana vsa pomembna filozofska središča Jugoslavije. Prinašala bo tudi preglede filozofskega dela izven mej naše domovine. Revija bo obenem služila idealnemu namenu, da so zgodovinski kulturni predeli Jugoslavije tudi no filozofskem polju drug drugega vedno bolj spoznavajo. Tako bo na pr. žo v prvi, junijski številki izšla v srbskohrvaLskem jeziku obsežna razprava o razvoju filozofije pri Slovencih od Trubarjevih časov do današnjega dne; spisala jo je priv. doc. za zgodovino filozofije na naši univerzi ga. dr. Alma Sodnikova. Iz navedenih razlogov sem trdno prepričanj da bodo tudi oni Slovenci, ki se zanimajo za filozofijo in ki jim je na resničnem kulturnem dvigu našo domovine in njenem ugledu v inozemstvu, pripomogli k uresničenju te zamisli s tem, da so prijavijo kot naročniki na te revijo. Cena revije bo nizka in bo za prednaročnike znašala samo 40 Din na leto. Obračam se izrecno na posameznike kakor tudi na vodstva naših kultur nih ustanov (šol, knjižnic, društev itd.). Vsa naročila naj se sporoče na moj naslov. Pripominjam še, da ta naročila še niso obvezna in ima.jo samo namen, da izvemo, komu lahko pošljemo prvo številko (ki bo dvojna) na ogled. Ako številke nc vrne, bi s tem pokazal, tla je naš stalen naročnik. V Ljubljani, dno 7. maja 1934. Prof. France Vcber, 1. r. Ljubljana, univerza. Jugoslovanska kolonija v Berlinu V nedeljo 6. maja so ustanovili v Berlinu novo jugoslovansko kolonijo. Skupnega sestanka se je udeležilo nekako sto naših državljanov, izmed katerih jc večina že več let v inozemstvu zaposlena, največ pa je takih, ki imajo lastna podjetja. Na dnevnem redu je bilo poročilo o dosedanjem delovanju in cilju tamošnje kolonije, dalje čitanje novih pravil in volitev nove uprave. Brez glusovanja in brez besede nnvzočnih je smatral odbor prečitann pravila za odobrena. Ta nekam diktatorična gesta odbora je bila povod, da so se prisotni zgražali in zahtevali novo sestavo. Kakor pa sem pozneje zvedel, je to postopanje bilo upravičeno, ker je med jugoslov. državljani v Berlinu tudi nekaj takih, ki menda iz prolidržavnih, da ne rečem komunističnih naziranj novi jugoslovanski koloniji niso naklonjeni in njenega obstoja nikakor niže le. Naloga kolonije jc v prirejanju skupnih izletov in zabavnih večerov, kjer nnj se goji predvsem nnš jezik in poje naša pesem |и> zgledu nemškega ljudskega petja (Volkslied-singen). Birmansha darila po nizkih cenah pri R Vilhar, urar juhljnnn, Sv Petra c 3(i prt Zmajskem mostu Oplenac, predvsem v vaseh Žavar, Suma in Bnro-yica, prikazala doslej luni neznana vrsta kosmate gosenice, ki je v teku tedna dni nekaj sadovnjakov Čisto ogolila. V vrtovih vasi Suma so se te gosenice lako razmnožile, dn tam na vsem drevju ni niti enega zelenega lističa več. Ponekod je bilo toliko goiieuic, da eo yukxiie zemljo lOciu ua debelo. Ljubljanske vest!: Razstava proti jetiki Danes i>b 11 dopoldne bo slavnostna otvoritev prve jugosl. protituberkulozne razstave, ki jo prireja naš državni lligijenski zavod v /.vezi /. vsedržavnim protituberkuloznini kongresom. Razstava je nameščena v paviljonu K na velesejmu. Odprta bo od 10. do 21. t. m. in je vstop vsakomur prost. Razstava je prav skrbno in sinotreuo razporejena ter nam -z bogatim nazornim gradivom, slikami, fotografijami, grafikoni, statistikami in modeli na živanen način predočuje postanek jetike, način borbe proti njej in organizacije protituberkulozne zdravstvene službe v Sloveniji. Posamezni oddelki nas poučujejo o vsem. kar mora pri jetiki zanimati slednjega človeka od tam, kjer Kochov bacil zaneti bolezen, pa do tain, kjer se moderni medicini, ki je oborožena dandanes že s prav učinkovitimi sredstvi proti tej morilki človeštva, posreči oteti človeka iz njenega hladnega objema; o tem, kako se z jetiko okužimo, o tem, s kakšnimi prvimi znaki se pojavlja pri človeku, o tem, kako preprečimo okuženje, o organizaciji protituberkulozne zdravstvene službe itd. Zdravilišče na Golniku je uredilo poseben kotiček pod zaglavjcin: »Jetika je ozdravljiva«. Vobče moramo kot prav pohvalno podčrtati odliko te razstave, ki je brez dvoma najlepša zdravstveno propagandna prireditev, kar smo jih dosedaj videli v Ljubljani, da nam ne govori o jetiki na kakšen klaveren, duhamoren način, temveč, da vzpodbuja k optimizmu in življenjski radosti. Zagrebški SUZOR in ljubljanski OUZD nam v svojem oddelku predstavljata svoje ustanove in organizacijo svoje borbe proti jetiki med de. lovnimi sloji. Zdravilišča Golnik, Topolščica. Klenovnik in Vurberk so prav tako prav lično opremila svoj kot. Prireditelji razstave, ki so tako dostojno nadomestili po ognju uničeno prejšnjo higijen-sko razstavo, so s tem novim inaterijalom, ki je od začetka do konca samo domače delo, položili kamen bodočega zdravstvenega propagandnega muzeja, ki ga lligijenski zavod s svojim smotrenim delom vzdržno pripravlja. Mariborske vesti: Mariborski obrtniki Požar v Mestnem logu Ljubljana, 9. maja. Včeraj zjutraj je izbruhnil nevaren |>ožar v Mestnem logu, v hiši posestnika in prevoznika Albina llrastarja na Cesti dveh cesarjev št. 38, nekoliko dalj od znane delavske kolonije. Goreti je pričelo v podstrešju, kjer je bila naložena krma. Ogenj je opazil najprej neki kolesar, ki se je tnkoj odpeljal do trnovske stražnice, odkoder so telefonirali poklicnim gasilcem. Poklicni gasilci so odhiteli ua kraj požara z motorno brizgaino. Požar pa so med tem že pričeli gasiti mestni delavci, ki so zaposleni v Mestnem logu. Gasilci niso imeli na razpolago hidranta ter so morali vodo črpati iz Malega grabna. Od Hrastarjevih ni bilo v času požara nikogar doma. Po enournem napornem gašenju se je posrečilo gasilcem požar zadušiti. Zgorelo je pol ostrešja in vsa krma, kolikor jc je bilo spravljene v podstrešju. Zgorelo pa bi še več. da niso mestni delavci takoj po izbruhu požara znesli več stvari na prosto. Ogenj je nastal najbrže zaradi dimnika. Hrastar ima okoli 15.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Hrastar je namreč zavarovan pri »Slaviji« za znesek 58.000 Din. © Skupna ura molitve v stolnici bo drevi zopet takoj po šmarnicah. Šmarnične litanije se že vštejejo v molitveno uro. Molili bomo zopet 12. uro: Za blagor domovine, vmes pa ljudsko petje. 0 Huda nesreča v Ljubljanici. Včeraj se je pri vzpenjači v Ljubljanici ponesrečil 2» letni delavec Ivan Albašič, stanujoč v Mestnem logu 7. Albašič je padel precej globoko ter obležal nezavesten. Poklican je bil reševalni avto, ki je Albašiča prepeljal v bolnišnico. Tam so ugotovili, dn si je resno ranil hrbtenico in da je poškodba smrtno nevarna. Pri tej priliki moramo pripomniti, dn je vodstvo terenske sckcije ukrenilo vse potrebno, da so delavci pri delu kolikor toliko zavarovani pred nesrečami in imajo delavci dobra navodila, kako naj se varujejo. Pri takem delu pa se seveda ni mogoče popolnoma izogniti nesrečnim slučajem. © Nesreča na Sv. Petra cesti. Včeraj okoli 4 popoldne se je na Sv. Petra cesti, na križišču LJUTOMERSKA IN RADGONSKA VINA v sodih in steklenicah ter svoj priljubljeni SEKT nudi Vinogradniško veleposestvo in vinske kleti CLOTAR BOUVIER v GOR. RADGONI Zastopnik: KAREL FAVA1. Ljubljana, Celovška cesta 44, istotam ZALOŽNA KLET IN BUFFET z Rcslievo cesto, zgodila huda nesreča. 5 letna Nada Zdešarjeva, hčerka šentpeterskega orgn-nista, stanujoča na Sv. Petra cesti 82, je šla iz otroškega vrtca domov. Tedaj je privozila (K) cesti neka kmetica, kateri nc je splašil vpre-ženi konj. Konj je zavil v diru na hodnik ter podrl malo Nado. Voz je šel otroku če/, prsa. Nezavestnega otroka je prepeljal v bolnišnico reševalni avto. Otrok se jc v bolnišnici žc zavedel in zdravniki upajo, d« mu rešijo življenje. Tel. 31-62 KINO KOPEL) EVO Tel^l-62 Danes ob y,6: BEG PRED PRETEKLOSTJO (Syl via Sidney); ob И9: BEG PRED PRETEKLOSTJO in LASKA Z RIO GRANDE. © Preko binkoštnih praznikov v Rogaško Slatino! Odhod v soboto popoldne ob 13.51». . vrnitev v ponedeljek zvečer. Celotni stroški vožnje, prehrane, prenočišča Din 250. — Za izletnike na Boč ali Donaško goro Din 230, ker odpade kosilo. Prijave, pojasnila »Putnik« za nobotičnikom. © Brezposelni družinski oče treh ot$>k, ki je j prestal težko bolezen in je od 7. t. m. tudi brez stanovanja, prosi usmiljena srca za kakršnokoli podporo oziroma pomoč. Naslov pove uprava »Slovenca«. © Mestni vodovod. Gospodarska kriza se j pozna tudi pri mestnem vodovodu. Medtem ko je prejšnja leto bilo napravljenih vsako leln po več tisoč novih izlivkov, bo letos število komaj doseglo tisoč. Vzrok počasnega širjenja vodovodnega omrežja je v tem, da se letos izredno malo zida. Konzum pa je v Ljubljani stalno na eni in isti višini. Zaenkrat tudi ni računati na gradnjo novega vodnjaka v Klečah. Podoben pojav se opaža tudi pri mestni elektrarni, kjer le počasi raste število novih žarnic in motorjev. © Brv čez Gruberjev prekop, S prebivalci Hradeckega ceste mzstna občina ne ravna ravno nailepše. Že leta in leta jim obeta brv čez Gruberjev prekop ob podaljšku Streliške ulice, toda šc sedaj te brvi ni. In vendar bi jo prebivalci zzlo potrebovali, ker bd jim skrajšala pot v mesto za dobrih 20 minut. Mestni gradbeni urad ima že izdelane načrte in tudi občinski svet je že davno odobril proračun, v katerem je znesek 70.000 Din za napravo te brvi, toda delo vadno in vedno odlašajo. Poizvedovali smo, kaj je s lo brvjo, pa smo dobili migljal, da brvi najbrže nikoli nc bo. .. Načrt, ki ga je izdelal gradbeni urad, določa, da bi se napravil prehod čez zatvornico, vendar tako, da občinstvo ne bi moglo do strojnih naprav. Na vsaki strani zatvornice pa bi se napravila dohoda oziroma nekake stopnice do zatvornice. Načrt je lep in bi bila potem celo zatvornica temu delu mesta v kras, toda kaj hočemo, ako ga mestna občina ne uresniči. Ni nam seveda znano, zakaj so ee prebivalci Hradeckega ceste, ki jih je že kar nekaj, tako zelo zamerili mestni občini? 0 Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada, Pogačarjev 3-II (Kresija) nc uraduje za stranke radi snaženja uradnih prostorov v dneh ti. in 12. maja 1934. © Pumparce, modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Maribor, 9. maja. Dva važna osnutka novih uredb so pretresali mariborski obrtniki na svojem zadnjem sestanku. Prvi se tiče novega obratovalnega časa za obrtnike, ki ga namerava uvesti banska uprava. Po tem osnutku bi bil v Mariboru obratni čas za obrtnike celodnevno povprečno od 7 do 12 in od 14 do 10. Za brivske, frizerske in kozmetične, obrtnike od 7 do \2y, ter od 14V> do 10, ob sobotah in pred prazniki do 21. Pekarne bi obratovale celodnevno poljubno od 4 do 22, slaščičarne poleti od 6 do 12 ш od 13 do 17, pozimi od 7 do 12 in od 13 do 18. slaščičar, prodajalne pa od 7 do 21, ob nedeljah od 5 do 13. Mesarski obrati od 4 do 17. Ob nedeljah in praznikih morajo vse obrtne obratovalnice počivati. K temu osnutku so predlagali obrtniki nekatere izpremembe, predvsem glede opoldanskega počitka, ki naj bi bil pri malih obrtih samo eno □ Stavka traja ... V stavki tkalcev pri Doctor in drugu ni nobenih izprememb. Predilnica še dela, pravijo pa, da bo prisiljena prenehati z obratom, ker tkalnica ne ч sedaj preje. Stavka je podjetje občutno priza.it ia. ker je baš sedaj konjunktura najživahnejša Ier je imela tovarna velika naročila, ki bodo morala zastati. Zanimivo je, da je izbruhnila stavka v ponedeljek popoldne čisto spontano. Povod je bil odpust nekega delavca, ki je nabiral med tkalci podpise na spomenici, s katero so hoteli tkalci zahtevati povišek. Ko se je razvedelo v tkalnici za odpust, so delavci uamah zapustili delo. Nekateri delavci so nam prinesli plačilne listke na vpogled, iz katerih je razvidno, da je znašal čisti 14 dnevni zaslužek pri 8 in pol urnem delavniku 150 do 250 Din. Zaslužke nad 100 Din so dosegli samo delavci, ki vztrajajo pri strojih dva delovna časa nepretrgoma. □ Časopisna vest. Tukajšnji tednik »Borba*, je prevzela Mariborska tiskarna. List bo izhajal naprej pod novim uredništvom. □ Iz kaznilnišlce službe. Napredoval je iz 10. v 9. pol. skupino Konič Ivan, strokovni poslovodja mizarstva v splošni moški kaznilnici v Mariboru. V 1. periodični povišek v sedanji položajni skupini so napredovali Zavodnik Albert, knjigovodja, in Drofenik Alojzij ter Gašperin Ivan, paznika-zva-ničnika. Po službeni potrebi pa so iz niške v mariborsko kaznilnico premeščeni pazniki dnevničarji Mihajlovič Milovan. Paunovič Danilo in Mihajlovič Dobrosav. □ Poroke. Zadnje dni so se v Mariboru poročili: tkalec Korošec Roman in tkalka Elizabeta Žumer, tovarniški ključavničar Jezernik Jožef in kuharica Kramer Julka, ključavničar Arzenšek Rudolf in šivilja Stupan Filomena, posestnik Povh Anton in posestnikova hči Valant Rozalija, vratar splošne bolnišnice Manfred Andrej in kuharica v bolnišnici Medved Julka. Mladini parom naše iskrene čestitke 1 □ Za našo decol Podmladek Rdečega križa, Podporno društvo za revne učence in Društvo za zdravstveno zaščito otrok prireja danes zbirko po mestu. Podprimo hvalevredno pobudo, saj je izkupiček namenjen mariborski siromašni deci. Mladini pothočl □ Ugodnost za lastnike bojlcrjev. Mestno električno podjetje bo odpravilo posebne števce za gretje električnih bojlerjev ter se bo tok pavšali-ral. Lastniki bojlerjev za gretje vode se bodo s tem precej razbremenili. □ Premog ka vdove železničarjev. Ukjnitev nabave režijskega premoga za vdove železničarjev je za te siromašne družine hud udarec. Naredba, po kateri se jim ta ugodnost ukinja, gotovo ni socialna, ker je zadela ljudi, ki že itak komaj izhajajo s svojimi skromnimi prejemki. □ V grobu nima miru. Te dni je umrl v Lim-bulu 84 letni prevžitkar Lovrenc Tikvič. Po njegovi smrti so se razširile govorice, da je bil zastrupljen. Državno tožilstvo je radi tega odredilo razte-lesenje. V torek se je podala v Limbuš sodna komisija. Truplo pokojnika je bilo že v grobu, ki še ni bil zasut. Rakev so odprli, raztelesenje pa sc ni izvršilo, ker so nastopili v preiskavi nekateri novi momenti. Radi tega so truplo pokopali, prihodnji teden ga bodo pa zopet ekshumirali ter se bo obdukcija izvršila. П 12 urna razprava. V torek se je vršila pred malini senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval vss. Zemljič, prisedovala pa vss. dr. Kotnik in Sernec ponovna razprava proti 42 letnemu zasebnemu uradniku Edvardu Sesslerju, ki ga je drž. pravdništvo obtožilo na podlagi paragrafa 269-1. Razprava je bila tajna, vladalo pa je zanjo neobičajno zanimanje ter je bila sodna dvorana napolnjena samih mariborskih juristov, ki so imeli edini dostop. Trajala je razprava od 9 do pol uro. Peki zahtevajo prosto obratovanje tudi v nočnem času, prav tako so stavili nekatere izpremembe slaščičarji. V splošnem pa so se obrtniki izrekli za predloženi osnutek. — Poseben odbor, sestavljen iz predsednikov mariborskih obrtniških združenj in iz učiteljstva obrtno-nadaljevalnih šol je na poziv Okrožnega urada preštudiral in razpravljal o novi uredbi glede organizacije, učnega načrta, strokovne izobrazbe učnega osobja ter učbenikih strokovno nadaljevalnih šol. l udi glede tega osnutka so predložili mariborski obrtniki nekatere izpremembe, v katerih kritizirajo, da uredba ne dopušča prilagoditve značaja strokovnih šol krajevnim potrebam ter daje obrtnikom premalo vpliva na organizacijo ter vodstvo šol in na sestavo proračuna. Predlagali so. naj bi se v glavnem obdržal pri nas dosedanji tip obrtno-nadaljevalnih šol, ker se je izkazal kot najprimernejši. 13 in od 15 do 20 zvečer. Tekom razprave so biti poslani posebni sli po priče tudi na dom. Ozadje razprave je razsodba okrožnega sodišča dne 14. okt. 1932, s katero je bil obsojen Sessler na 4 mesece strogega zapora pogojno na 3 leta ter 3800 Din odškodnine oškodovanki. Obsojeni in drž. pravd-nik sta se pritožila ter je stol sedmorice zvišal kazen na leto dni robije ter 6000 Din odškodnine. Na ponoven priziv je bila prva sodba razveljavljena. Na včerajšnji razpravi je bil Sessler ponovno obsojen, kakor prvič: na 4 mesece strogega zapora, pogojno na 3 leta ob nadaljnjem pogoju, da v 3 mesecih plača odškodovanki 3800 Din. Obtoženi in drž. pravdnik se nista izjavila glede pri-ziva. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik Sever. □ Rnžnivence, obeske, ure iz srebra in zlatnino dobite na izbiro pri Janu, Glavni trg. □ Mestna podjetja. V polnem obsegu, to je z lastno likvidaturo, blagajno in knjigovodstvom prične obratovati urad Mestnih podjetij 15. maja. Celje Majevi motivi Katera bi morala biti prva in največja radost vsake duše? Spoznanje, da nas je Bog ljubil, preden smo ga mi ljubili. To spoznanje je napolnilo Marijo / neizmernim veseljem, »Zaka j ozrl se je na nizkost svoje dekle« (Lk 1, 48). Prijateljstvo božje presega ljubezen vseli stvari. Veliki ki[>arski mojster Michelangelo je nrkoč samozavestno dejal: »Nimam prijatelja in tudi nočem nobenega prijatelja.« Vse lepše in višje sc glasi Marijina beseda: »Nimam prijatelja in tudi ne iščem drugega prijatelja razen Boga.« Vsaj ta sntiscl morajo imeti njene besedo: »zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen, in je njegovo ime sveto« (Lk t, 49). Ali ne sme in ne more tako peti vsaka duša? Da! Tudi mora tako reči, samo če je res hvaležna. Prijateljstvo božje! Kdo more vsebino teli besed razodeti? On. ki jc edino zvest in lep in svet in plemenit, On te ljubi. On ti je dni razumno in toplo in verno in vdano srce, o; todn »zdaj ne gre /a blagor posameznika, zdnj gre za domovino«, ln mož je moral umreti. Ali ne bodo njegovi otroci gojili vse življenje mržnio do domovine? Vedno rodi boljše sadove odpuščanje kot pa maščevanje. Pred prnvi-co naj hodi milost. Kdo nn svetu jc brez krivde? Prizanašajtuo in odpnščajmo drug drugemu in bolj kot nas jc krivda /alostila, nas bo odpuščanje in sprava veselilu. Obilna smrtna žetev. V celjski bolnišnici so umrli Tonstnik Terezija, 70 letna občinska reva s Šmartnega ob Paki; Julijana Vrečko, 22-letna perica iz Slivnice pri Celju; Jože Dove-čar, 58 let, kroj. pom. iz Gaberja; Franc Av/,. ner, najemnik, 44 let, Sv. Lovrenc pod Proži-nom. — N. v m. p.! & Cepljenje v celjski okoliški občini. V ' občini Celje-okolica bo cepljenje malih otrok ; dne 16. maja za vasi Gaberje, Sp. in Zg. Hudi-nja, za vse ostale vasi pa dne 17. maja. Cepljenje se bo začelo ob 3 popoldne v občinski posvetovalnici na Bregu. Pregled cepljenih otrok bo pa dne 23. maja v občinski hiši na Bregu. >3 Krajevni odbor UVI v Celju priporoča občinstvu, da pridno kupuje srečke SVEPSTA-KE. Pod tem imenom se vrši velika loterija na konjske dirke, katero vodi UVI po načinu, kakor je to razširjeno v Angliji in skoro vseh ostalih državah Evrope in Amerike. V Celju prodaja srečke invalid g. Franc Oset, dob^ se pa tudi ob uradnih dneh v pisarni Krrije^hŽRn odbora v Zdravstvenem domu. Za birmo! Za birmo! Hitite dokler je še izbira popolna — v našo domačo manufakturno in modno trgovino Valentin-a Htadin-a v Celju — Prešernova ulica št. 14. павнивааашаваншашнв V zlato Prago z Jadransko stražo Napovedali emo že izlet Jadranske straže v Prago, ki ga organizira oblastni odbor Jadranske straže v Zagrebu. Izlet bo trajal 5 dni. Tiste dni bo v Pragi tudi slovanski kongres zdravnikov balneologov, to je kopališčnih zdravnikov. Poleg tega je najavljen posebni izletniški vlak 300 romunskih častnikov, ki prispejo za Binkošti v Prago. Program potovanja je že določen. Izletniki se odpeljejo iz Zagreba s posebnim vlakom s 4 Pulmanovimi vozovi. Poleg tega bosta pri-klopljena spalni in restavracijski voz, v katerem bodo jedi na razpolago po znižanih cenah. Potovanje bo na podlagi skupnega potnega lista. Jadranska straža je tudi prosila predsed-: stvo vlade, da vsem državnim uradnikom, ki j žele na izlet v Prago, dovoli dopust, ki se jim nc vračuna v redni letni dopust. Vlak odpelje iz Zagreba 19. maja okoli poldne. Drugi dan ob 6 zjutraj prispe v Horni ; Dvorište na češkoslovaški meji. Tu bodo čakali že predstavniki Jugoslovanske straže v Pragi, ki bodo okrasili vlak s cvetjem in zastavami. Ob 10 prcdpoldne prispe vlak na Wil-sonovo postajo v Pragi. Tn bodo sprejeli našo Jadransko stražo predstavniki oblastev in društev. Skupno bodo odkorakali do prostorov Jadranske straže, nakar se izletniki razidejo po hotelih. Po kosilu bodo povsem prosti in si lahko ogledajo mesto posamič ali v skupinah na odprtih avtobusih. Ob 7 zvečer predstava Smetanove opere »Poljub« v Narodnem gledališču. — Drugi dan se od|>eljcjo nn avtobusih v llnidotnsv pri Kladnu. Svečanost pred spominsko ploščo Franja Knuekoga. nato povratek v Prago. Zvečer: društveni večer z zabavnim programom. Dne 22. inaja položc venec na grob neznanega vojaka na Staromestncm trgu. Ob 10 svečan sprejem v stnromestni dvorani. Pregled dvorane, nato kosilo. Popoldne obisk Meksan-drovega kolegija. Popoldne prosto ali skupni izlet na Barandov. Zvečer odhod proti Dunaju. V sredo ostanejo izletniki ves dan nn Dunaju. Tudi tu so na programu izleti v bližnjo okolico. 23. maja zvečer odhod z Dunaja, v četrtek prihod v Zagreb. Izletniki naj sc prijavijo pri podružnicah »Putnika«. Do Zagreba prejmejo posebne vozovnice: prav tako iz Zagreba do domače po-! staje. Skupna cena potovanja znaša okoli 600 dinarjev. Prijave sc sprejemajo «atno do 12. maja in veljajo samo pod pogoiem, da izlet-I nik i vplačajo 600 Din. Pretresljivi pogrebi v Kamniku Kamnik, 9. maja. V tesnobo in žalost je zavita kamniška okolica in potrto stoji prebivalstvo pred svežimi grobovi mladih življenj. Vesele in polne zadovoljstva, da morejo v teh težkih časih zaslužiti kos kruha zase in za svojce, so hodile delavke vsak dan na delo, nekatere že 10 let in še več. Nikoli jim ni stopila usoda na pot, v soboto pa je nenadno po nesrečnem naključju iztrgala iz njihove srede tovarišico Antonijo Novakovo, 14 pa jih ie položila na bolniško posteljo v ljubljanski bolnišnici. Mnogo so trpele in 4 so umrle že naslednji dan. Vedele so, kaj jih čaka, vendar pa so se potrpežljivo vdale v voljo božjo, ki jih je na tako tragičen način poklicala k sebi. Zajokali so otroci ]X) dobri in skrbni materi, mož jx> ženi, ženin po nevesti, starši pa po svoji edini opori na stara leta. Pa smrt nima usmiljenja in jx>bira kar od kraja nesrečnice, da jih reši trpljenja. Tragična usoda dobrih in vestnih delavk je povsod zbudila odkrito sočutje s hudo prizadetimi družinami. Antonijo Novakovo so pokopali v nedeljo pojjoldne na neveljskein pokopališču ob veliki udeležbi občinstva kakor tudi pred par dnevi nenadno umrla sodelavca Matijo Končnika in Jožeta Koželja. Vodstvo tovarne je oskrbelo prevoz umrlih delavk iz Ljubljane v Kamnik, da jim tako izpolni zadnjo željo, da bi bile pokopane v domačem kraju. Vse štiri so že v ponedeljek pripeljali v Kamnik, v torek pa so položili na pokopališču " ' ' Eitku Frančiško Hribar- ____so pol na Žalah k poslednjemu počitk Slavo Pirčevo in Marijo Lavtižarjevo, Juli- jano' Vrhovnikovo pa bodo pokopali danes v "Me- kin)aVčerajšnji pogreb je pokazal, kako globoko je pretresla prebivalstvo nesrečna usoda mladih de- Nove občinske volitve »Službeni list« dravske banovine od 9. maja prinaša te-le banove uredbe in razglase: Občinske volitve v občini Hoče (okraj Maribor desni breg) so preložene na 10. junij 1934. Dalje bodo 10. junija volitve: za izpremenjeno ozemlje občine Beltinci, za izpremenjeno ozemlje občine Bogojina, Dobrovnik (okraj Dol. Lendava), Hotiza (okraj Dol. Lendava), nova občina Javorje, (okraj Kranj), občina Lendava (okraj Dol. Lendava) občina Lendava okolica, Poljane (okraj Kranj), Turniišče (okraj Dol. Lendava). Za izpremenjeno ozemlje tibčine Kamniška Bistrica (okraj Kamnik) bodo občinske volitve 24. junija, za izpremenjeno ozemlje občine Komenda (Kamnik) bodo občinske volitve 1. julija, za izpremenjeno ozemlje občine Pesnica bodo občinske volitve v četrtek 14. junija, za izpremenjeno ozemlje Tuhinj (okraj Kamnik) bodo občinske volitve v nedeljo 17. junija. Koledar Četrtek, 10. maja: Kristusov vnebohod. Anto- ein, škof. . Petek, 11. maja: Frančišek Hier.; Mamert, skol. Novi grobovi -f. V ljubljanski bolnišnici so v torek umrle delavke 33 letna Manica Kregar iz Tunjic pri Kamniku in 22letna Terezija Kotnik iz Kamniške Bistrice in 56 letni državni tovarniški mojster Ivan Ju van iz Stranj pri Kamniku. Včeraj pa je umrla 43 letna delavka Angela O g r i n z Raven pri Kamniku. TrupLa vseh štirih bodo prepeljali v Kamnik in jih pokopali na domačih pokopališčih. Na> jim sveti večna luč! Žalujočim svojcem in sorodnikom naše globoko sožalje! V Ljubljani je včeraj opoldne umrla gospa Antonija Žagar roj. Machtig. Pokopali jo bodo v petek ob jx>1 3 jx>poldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Mostah pri Ljubljani je mirno v Gospodu aspala gospa Marijana Gaber roj. Perko. Po': greb bo danes ob 4 pojx>ldne. Bog ji daj večni zaspala gospa Marijana Gaber roj. " t danes ob 4 pojx>ldne. Bog . mir in jookoj! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! . •f V Ljubljani je umrl g. Bernard Jelocnik, kapetan bojnega broda v pok. Pokopali ga bodo v pelek ob 5 popoldne. — Na Glincah je umrl g. Mihael Ladič, višji polic, stražnik v pokoju. Pogreb bo v jjetek ob 5 jx)i>oldne na farno pokopališče na Viču. Blag jima spomin! Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne vesti — Sprememba pri upravnem sodišču v Celju. Predsednik upravnega sodišča g. dr. Ferdo Prenj ie na laetno, ponovno prošnjo upokojen. Na njegovo mesto je imenovan g. dr. Janko Bcdeko-v i č , načelnik v ministrstvu za notranje zadeve. Ostale vesti _ Anton Janša. Čebelarsko društvo v Ljubljani je pred dnevi objavilo v dnevnikih spored proslave ob 200 letnici rojstva slavnega slovenskega Čebelarja Antona Janše. V zvezi s proslavo, ki bo dne 20. maja t. 1. v Ljubliani v Delavski zbornici in dne 21. maja t. 1. v Janševem rojstnem kraju na Breznici pri Žirovnici, kjer bo tudi odkrita nova spominska plošča, bo Čebelarsko društvo izdalo v spomin na Janšo svoj strokovni list Slov. Čebelar kot slavnostno številko, poleg tega še posebno brošuro o njegovem življenju in delu ter novo slovensko čebelarsko knjigo, ki jo naši čebelarji že ležko pričakujejo. S temi knjigami hoče društvo zanesti spomin na Janšo v sleherno čebelarsko hišo in tako koristiti vsem onim, za katere jc Jan- <Јш<уШе исаХо-^млф! Roko na srce ! pa povejte odkrito, ali ni res nebeško dobra naša rogaška slatina, pa bodisi da jo pijete samo, z vinom ali s sadnim sokom! RogaSka slatina jo uZilek ln zdravilo obenem. Nikdar ni bolan, kdor io Diic vsaki dan,' klet, žen in mater. Na šutni se je pred farso cerkvijo zbrala velika množica prebivalstva iz Kamnika in vse okolice in napolnila ves prostor. Iz Žal. Novega trga in Zapric so ob 18 krenili trije žalni sprevodi s krstami umrlih delavk in se sitmili pred fa/no cerkvijo. Tu je krste blagoslovil dekan gosp. Matej Rihar, nato pa so jih odnesli v cerkev, kjer je imel g. dekan kratek govor, ki je globoko ganil vse pogrebce. Pred cerkvijo in v cerkvi so pevci zapeli žalostinke, nato pa so žrtve dela nastopile zadnjo pot na jx)kopališče na Zale. Na zadnji poti jih je spremilo gotovo mnogo nad 4000 ljudi, drugi pa so stali v gostem špalirju ob cesti. V sprevodu, ki je šel po mestu in zavil v Samostansko ulico, so bila zastopana vsa društva, gasilci iz Kamnika in Duplice z župnim praporom, Sokoli, pevci iz Kamnika in okolice, delavsko pevsko društvo »Solidarnost« s praix)rom, Marijina družba s praporom, mestna godba, ki je v sprevodu igrala žalostinke. Krste ie spremljalo 35 vencev in šopkov, katere so jx>k!onili sorodniki, prijatelji, sodelavci in vodstvo tovarne, za krsto pa so šli takoj za hudo prizadetimi svojci in sorodniki komandant mesta polkovnik g. Vladimir Krstič, general g. Miloš Obradovič, okr. načelnik g. Voušek, župan g. Kratnar in predstavniki vseh uradov, korporacij in društev. Vse mesto je bilo v črnili zastavah. Na Žalah sta izpregovorila v imenu tovarniške uprave in uslužbencev vsem trem zvestim delavkam besede slovesa njihov šef podpolkovnik gosp. Anton Sablačan in poslovodja g. Kocmur. Vsa množica jx>grebcev je v globoki žalosti komaj zadrževala solze sočutja in ginjenosti, ko so spustili v grobove tri krste in ko so joevci zapeli turobno »Vigred«. Slava njihovemu spominu, hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! ia n*atee iu. obtoka {c zdcava UavaUag. ! Ona je oproščena od mnogokratno Škodljivega kofeina. Tudi otrokom in bolnikom dovoljuje zdravnik kavo Hag. ša deloval. Da pa bo proslava uspela v polnem obsegu, je dolžnost vseh Slovencev, posebno pa še čebelarjev, da se proslave udeleže v velikem številu, tako v Ljubljani kakor na Breznici. Janšo bodo proslavili v vseh kulturnih državah. Na Dunaju, kjer јг Janša deloval kot prvi čebelarski učitelj, mu bodo postavili celo spomenik. Mi Janši, svojemu rojaku, spomenika žal ne moremo postaviti. Udeležimo pa se vsaj obeh proslav, da tako izpolnimo svojo narodno in stanovsko dolžnost. AgitiraHe čebelarji in čebelarske podružnice za obilen obisk. Glasbenika za mešani zbor, deloma z orglami. ,)in 60' »'asovi po Din 10. — Sattner p. II.-E. Hockreitei': Himne pri procesiji na praznik presv. Rešnjega Telesa za mešani zbor. L)m 20. — Sattner p. H.: Slavospevi presvetemn Srcu za mešani zbor. Partitura Din 25. glasovi po Din 5. — Sattner p. II.: Ognjišče ljubezni. 8 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor. Partituru Din 30, glasovi po Din 4. — Vodopivec Vinko; 20 evhurističnih pesmi zu moški zbor. (Obhujilne in blagoslovne.) Din 28. — Vodopivec Vinko: Lauda Sion. Pesmi v čast sv. Duhu, Srcu Jezusovemu in sv. Rešnjemu Ielcsu. Din 15. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef «-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali I »Franz-Josel«-vodo z najboljšim uspehom I pri moških, ženskah in tudi otrocih. I — vV Dolenjske Toplice! Malo toplic in i letovišč je v svoji prirodni krasoti tako pri-| kupnih in domačih z vso ono mimo lepoto, i katera prevzema počitka in zdravja željnega I človeka. Tam pod straškimi hribi na levo oh zeleni Krki sc pričenjajo nasadi in naravni drevoredi s krasnimi sprehajališči, mer! njimi pa se belijo poslopja sanatorija Dolenjskih Toplic. Ze v starodavnih časih so znali ceniti, no samo zdravilno vrednost to-pliskih vreleov, katerih radio-emanacija je bila prejskana po dunajskem zavodu za preiskovanje radia, po katerem so bili ugotovljeni visoki odstotki radia v izvirkih. Val-v a zor sam jo napisal v svoji slavni knjigi »Die bhre des Herzogthums Krain«, da je bilo kopališče od daleč obiskovano. V zadnjih letih so se Toplice še v vseh ozirih re-novirale in je narast tujcev kot domačih zelo narastel. V letošnjem letu pa se obetajo naravnost rekordni poseti. Sicer pa je res nudeno posetnikom vse, česar si r>ač morejo želeti. Preskrbljeno je za primerna stanovanja, godbo, za sprehodo pa je stari in krasni novi park s številnimi sprehodi proti Krki. V mesecu aprilu je prevzela vodstvo Toplic nova uprava, ki pa bo žo do sedaj udobne Toplice še bolj preuredila in modernizirala v največje zadovoljstvo še tako razvajenega gosta. Toplice imajo tudi zelo ugodno železniško zvezo, ki jo izpolnjujeta dva moderna avtobusa. — Pričetek sezone na Bledu. Z Bleda nam poročajo, da bo danes otvorjena kavarna »Kazino« s sodelovanjem odličnega jazz orkestra. Državna cesta Ljubljana— Bled je za avtomohilo v odličnem stanju. Železniške zvezo ugodne. Delničarji Gostilničarske pivovarne, d. «1., Laško, se naprošajo zaradi enotnega Šematizent za lavantmsko škofijo je iz- ! ^friS.fKŠ® S7.?l?.na8-1?VC £.nav šel. Naroča se v škofijski pisarni. — Zavarovalni agenti. Zveza zavarovalnic kraljevine Jugoslavije se je obrnila na davčni oddelek finančnega ministrstva, naj bi ji pojasnil, kako je treba obdavčiti zavarovalne agente glede na opravljene izpremembe in dopolnitve zakona o neposrednih davkih. Da prepreči napačno tolmačenje in izvajanje § 6 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 18. februarja 1934, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal to-le pojasnilo: Način, kajko naj se odmerja pridobnina od provizije, ki jo zavarovalnice izplačujejo ali odobravajo fizičnim osebam izven uslužbenskega odnosu j a, ureja § 5 za.kona o izpremembah in dopolnitvah zakonu o neposrednih davkih od 25. marca 1932. Zakon od 18. februarja 1934 ni v tem oziru prinesel nobene izpremembe. V kolikor je v 5 6 govora o obdavčenju zavarovalnih agentov, ta samo pravi, da se bo tem osebam odmerjal davek po že obstoječih zakonskih predpisih. — V Službenem listu št. 37 od 9. t. m. je objavljena kraljeva odločba o »ukinitvi konzulata v Braili«, dalje »Trošarinsko obeleževanje na papirnatih vrečah za cement«, »Popravek v naredbi, s katero se izpreminja naredba o spojitvi občin v dravski banovini«, »Razglas o preložitvi novih volitev občinskega odbora za občino Hoče«, »Razglasi banske uprave o razpisu volitev občinskih odborov za občine Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Hotiza, Javorje, Kamniška Bistrica, Komenda, Lendava, Lendava-okolica, Pesnica, Poljane, Tuhinj in Turnišče«, »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934« in »Odločbi občne se>e državnega sveta glede priznanja časa dnevni-čarske službe, odnosno glede prestopa narednikov v zvanje vojaških uradnikov«. — Prvi avtobus »Jadran-ekspresa«. Predsinoč-njim o polnoči je prispel v Split prvi avtobus »Jadran-ekspresa«, ki je otvoril redno progo Oku-čani—S'plit. Ta zveza se bo vzdrževala vsak dan sem in tja in bo imela zvezo z brzovlakoma Zagreb —Belgrad in Belgrad—Zagreb. — 30 letni ženin in 80 letna nevesta. V cerkvi sv. Blaža v Zagrebu sta sc predvčerajšnjim popoldne poročila 30 letni trgovski potnik Ivan Rado-ševič in 80 letna zaeebnica Avelina Švanda. Poroka je v Zagrebu seveda zbudila velikansko senzacijo. — Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec, notranje žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino. — Strašna najdba. Iz Foče poročajo: V januarju letošnjega leta je šel posestnik Gavro Jankovič z bisago hrušk v Bileče. Od tega dne je brez sledu izginilT Te dni so kmetje v planini Vileži našli ostanke njegovega trupla. Polovico trupla so požrli volkovi. Jankovič je najbrž na potu ujel snežni vihar. Zapustil je ženo in šest otrok. — Gandija posnema. V zaporih sodišča v Bosanskem Brodu je zaprt 34 letni Rudolf Vukelič, ki je bil v preteklem letu obsojen zaradi prepovedanega prestopa meje in zaradi oviranja državnih organov v službi. Vukeliču se je poerečilo zavleči nastop kazni do t. t. m., ko je vendar moral v zapor. Sedaj pa že ves čas, kar je v zaporu, ni poltusil nobene jedi, ampak samo kadi. Stavka že polnih osem dni in je zanimivo, da se mu šc prav nič ne pozna. Izjavil jc, da bo držal gladovno stav- i ko toliko časa, dokler ga ne spuete na evobodo. V mestu ga imenujejo zaradi gladovanja »brodski Gandi«. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani pri- j poroča ccrkvcnim zborom zu praznik sv. R. T. | in osmino sledeče skladbe: Premrl St.: V za- ' kramrntu vse slndkosfi, za mešani zbor. Parti- ; tura Din 20. — Premrl St.: 13 obhajilniii pesmi za mešani zbor. Din 15. — Premrl St.: Jezus .naj živi! 42 evhurističnih pesmi iz Cerkvenega nega ______edbo števila podpisanih delnic pod »Pivovarna j leta 1930« na upravo »Slovenca« v Ljubljani. — Roparski napad na pariško banko pred sodiščem v Travniku. Te dni se je v Travniku v Bos-j ni pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem začela i razprava f>roti Antonu Kostanjšku, ki je leta 1932 j na čelu svoje tričlanske tolpe izvršil drzen napad I v banko Baruch v Parizu. Njegova pajdaša Drago j Kneževič iz Prijedora in Mate Glavaš iz Osjeka sta ; bila pred pariškim porotnim sodiščem obsojena i vsak na deset let ječe. Prijeli so enega na Dtanaju, : drugega v Luksemburgu in so oba izročili franco-! skim oblastem. Kostanjšek jc bil aretiran v svo-i jem rojstnem kraju v Zavidoviču in se radi tega j proti njemu vrši razprava pred sodiščem v Trav-| niku. O vlomu v banko Baruch je svetovni tisk i mnogo poročal, ker je bil napad izvršen silno j drzno. Omenjena banka ima svoje prostore v sre-j dišču Pariza. Vlom je bil izvršen 24. februarja 1932 pri belem dnevu. Razbojniška trojica je stopila v banko sredi naiživahnejšega poslovanja. Roparji so bili maskirani. Zaklicali so uradnikom, naj dvignejo Ce le nekoliko dni redno pijete Radensko slatino (Zdravilni ali Kraljev vrelee). opažate na sebi velike spremembe! Na barvi in količini seči pa spoznate, da se organizem izpira in čisti. Ona tudi nevtralizira vinske kisline, zato dela vino okusno iu pitno. Kadi ogromno količine zdravilnih mineralov normalizira vse 'notranje žleze. Poskusite le enkrat Radensko slatino, da vidite, kaj znači prvovrstna mineralna voda. Pišite nam po brezplačno brošuro za domače zdravljenje in pitje Radenskih vod. Zdravilišče in kopališče Slatina Radenci. roke v zrak, ravnatelja pa eo z revolverji prisilili, da jim je izročil ves denar, ki je bil v blagajni, okrog 130.000 frankov. Nekega uradnika, ki še јг uprl, so roparji hudo raniK z nožem. Po napadu so izginili v velemestnem vrvežu. Pariški policiji se je poerečilo, da je roparje, kljub temu da so bili zakrinkani, s pomoto njihovih priležnic spoznala. Kostanjšek taji rop in pravi, da je začasa vloma potoval po Nemčiji. Za razpravo, ki bo trajala več dni, vlada veliko zanimanje. — Kodak omogoča delo. Kodak je napovedal boj brezposelnosti. Morda se to zdi malo čudno, a jc vendar čista resnica. S svojim najnoveišim načrtom bo omogočil, da se bo prodalo kakih 5000 foto-aparatov. To pomeni, da bo potrebnih letno 150.000 filmov, če računamo po 30 filmov na vsakega amaterja. Teh 150,000 filmov sc mora izdelati v foto-trgovinah ali pri fotografih poleg tega se naroča povprečno od vsake slike po 8 kopij, kar pomeni nad milijon novih kopij in vrhutega Sc okoli 50.000 povečav. Ker je torej toliko več dela, je naravno zaposlenih več delovnih moči. Novi foto-aparat, ki ga vpeljava Kodak-akcija, je izdelan zelo precizno, ima zelo prikupno zunanjoet ter jc prikladen za format 6X9cm. Cena aparatu je 490 Din, za dobo akcije, ki traja do 9, junija, se pa dobiva proti kuponu iz našega lista za 100 Din ceneje in velja torej samo 390 Din. Imate torej izredno priliko, da si omislite za mal denar dober aparat, obenem pa pripomorete v boju proti brezposelnosti. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr- ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hadem srčnem utripanju, napadih omotice prinaia uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Kamnik Občndovanje vzbuja v velikem oltarje frančiškanske cerkve velika slika Matere Božje, katero je naslikal naš rojak, slikar g. Stane C ude rman. Slika jc 4 m visoka in 2.10 m široka in jc lepo umetniško delo, ki jc mojstru v čast in priznanje. O »zanimivi razpravi v Kamniku« smo poročali strogo objektivno. G. Trobiš in tovariši so očitali ^ pritožbi na upravno sodišče Strcinu in tovarišem razna kaznjiva dejanja. Povdur-jamo, da je zaradi te pritožbe kazenska preiskava proti Štrcinu in tovarišem obsegala vse v pritožibi navedene očitke, torej tudi očitek oškodovanja občine za 20.000 Din, pu je drž. tožilstvo po zaslišanju prič ustavilo kazensko preganjanje. Pričakovali smo, da bodo priioži-tclji dokazali te očitke, pri zaslišanju pa so sc izgovarjali, du so podpisali pritožbo, nc vedoč za vsebino. Nc moremo pomagati, če se je potem javnost temu primerno zabavala. Drugič pa naj gospodje vsaj preberejo, preden kaj podpišejo. Šoštanj Minisfer dr. Ulmanski se je v ponedeljek po službenih opravkih mudil pri velenjskem rudniku. Sprememba v mestnem občinskem odboru Na mesto g. Trepelna, ki je bil premeščen v Krško, je imenovan v obč. odbor g. Janko Smigovc, Idobu-čarski mojster v Šoštanju. Zanimiva šahovska prireditev na — Smrekov-cu. Med šahovskimi klubi iz Šoštanja, Črne in Slovenjgradca se vrše pogajanja za medklubsko tekmovanje na Smrekovcu. Vajenec Mesec priznava Morilec - dvakratni požigalec Vrhnika, 9. maja. Vrhnika in okolica sta še vedno pod globokim vtisom zločina, ki ga jc 21-letni kolarski vajenec Rudolf Mesec izvršil preteklo soboto nad <36-letnim starčkom, posestnikom in čevljarjem Jakobom Gantarjem v Sinji gorici, o čemer je »Slovenec« že obširno poročal. Morilec je bil v vrhniških zaporih jx)vsem miren. Po Vrhniki in drugod pa so se širile govorice, da je najbrž prav ta vajenec bil oni zločinski požigalec, ki je lani 2krat zažgal delavnico kolarskega mojstra Prancela Petkovška, kjer se je Mesec učil kolarstva. Mojster Pelkovšek ima svojo delavnico na Drenovem griču. Orožniški narednik Janez Miklavčič, ki je vodil poizvedbe o umoru starčka Gantarja, je v ponedeljek 7. t. m. odšel v spremstvu 2 orožnikov in z dvema civilnima osebama, g. Franom Erjavcem in Josipom Dolencem, v zapore ter začel žasliše- ! ; vati morilca o okolnosti, da je 011 osumljen obeh ! požigov. Že na prva vprašanja je Rudolf Mes začel opisovati, kako je podtaknil obakrat ogenj mojstrovi delavnici. Mesec v Prvi požar Morilec-vajenec je začel orožnikom praviti: Učil sem se pri Petkovšku kolarske obrti. Zasovražil sem ga. In prišel sem na misel, da bi mu delavnico zažgal. Bilo jc 15. januarja lani okoli 20, ko so šli vsi domači k počitku. Spal sem v svoji sobici. Ko sem videl, da jc vse liho, sem se splazil skozi okno ven in nato v podstrešje delavnice, kjer je bil kup sena. Vtaknil sem v seno gorečo vžigalico. Nato pa sem sc tiho in neopaženo splazil nazaj v svojo sobo. Potuhnil sem se, ko da trdo spim. Čakal pa sem, kaj se bo zgodilo. Res! Kmalu sem začni klice domačih: vGori! Gori!« Jaz sem naprej spal. Zbudili so me. Nato sem sam pomagal gasiti. V drugič je zažgal vajenec Mcsec 28. septembra, tokrat okoli 21. Takrat jc bi! previdnejši, kajti ž njim v sobi je spal oče mojstra Petkovška. Ko je oče trdo zasmrčal, se je vajenec ЈХ^Итота splazil prav tako skozi okno ven in nato na podstrešje. Ne da bi ga stari oče opazil in ne da bi se zbudil, ko se je vrnil po svojem zlobnem naklepu nazaj v sobo, je zopet legel v posteljo in se potuhnil. Začtili so se znova klici: »Gori!'- Domači so prestrašeni plan ili po konci. Zbudili so oba, njega in očeta. Gasilci so neumorno gasili, ludi vajenec je pridno pomagal gasiti. Kovaški mojster Anton Friškovec na Dreeo-vem griču se je sedaj spomnil na prav važen moment med gašenjem. Ogorčen je clejal gasilcem: »Ce bi dobil požigalca v roke. bi ga takoj vrgel v ta-le ogenj!«... Zraven stoječi vajenec Rudolf Mesec pa je malomarno pristavil: »Saj je mogoče požigalec med nami, samo dobiti ga je težko.« Za sfrašen umor v Sinji gorici je značilno, da je Mesec vzel le Gantarjevo kolo, pustil pa mu je , ves denar, ki ga je imel pri sebi. Položaj, v ka-i kršnem so fotografirali umorjenega Gantarja, pred-| stavlja vso grozoto umora in ludi zverinstvo mla-j dega morilca. Ko so se novice o groznem umoru bliskovito razširile po Drenovem griču, je prav Mesec napram kovaškemu mojstru Friškovcu pripomnil: »Tu na Drenovem griču so res barabe. Lansko leto pri nas kar dva požiga, letos pa še (a umor!« Morilca Rudolfa Mesca so vrhniški orožnik' snoči ob 18 močno vklenjenega pripeljali v Ljubljano ler ga izročili v zapiore ljubljanskega okrožnega sodišča. Sirijo se tudi govorice, da jc Mesec nameraval celo ustreliti svojega mojslra ter si ie za ta naklep nabavil revolver, ki so ga orožniki sedaj našli. Vič Ustanovni občni zbor »Ljudskega odra«. V občini Vič, ki obsega tri jako močna naselju — Rožno dolino, Vič in Giincc — sc je čutila živa potreba po dramatičnem društvu, ki bi moglo zadovoljiti prebivalstvo z dobrimi dramatičnimi predstavami. Z odlokom kralj, banske uprave v Ljubljani je bila dovoljena ustanovitev takega društva in bo ustanovni občni zbor v petek, dne II. maja ob 8 zvečer v Društvenem domu na Glincah. Društvo bo stremelo. do bodo predstave na umetniški višini in dn bo občinstvu nudilo raznovrsten program. Ustanovitev društva je torej pozdraviti In vabimo prijatelje dramatične umetnosti, da sr s pristopom k društvu izjavijo za resno delo in napredek, Janševa proslava. Danes ob '■> popoldne priredi podružnica Čebelarskega društva nn Viču Janševo proslavo pri čebelnjaku g. župnika p. Teodorja Tavčarja na vrtu v župnišču. Stran 4 rfSLoraarav. лт ш Ste*. DR KULTUR/VI OJiZJlRJNIJl Duhovna kultura sodobne Poljske V vreto visoko kvalitetnih predavanj, ki jih je lato« priredil pod rež čim vodstvom predsednika dr. Frana Windischerja Ljubljanski klnb, moramo šteti tudi sinočnje predavanje dr. Franceta Steleta o »Duhovni kulturi sodobne Poljeke«. V predavanju nam avtor ni razgrnil zgolj sintetične podobe celotnega strujanja v vseh žilah poljskega duhovnega živi'en ja (Ktera-hrra, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, časnikarstvo, filozofska in književna znanost, gledališče itd.], marveč je pokazal tndi svojstveno silo in poslanstvo poljske književne in likovne umetnosti, ki sta čudovito zložno oblikovali življenje svojega naroda, tako, da je v njiju verno zrcalo in pobuda vsega snovanja, borb, neuspehov in zmag poljskega naroda. Stelč je razgrinjal duhovne napore in preobrazbe poljeke kulture z zorišča dveh prelomov v dosedanji poljuki zgodovini, to sta propad poljske državnosti v 18. stol. in vstajenje nove Poljske po svetovni vojni S propadom poljske državne svobode ee je začel poljski duhovni preporod, ki »e je zlajti javljal v književnosti, katera je ostala vee do svetovne vojne ena najvidnejših prič življenja in snovanja poljskega duha. Ta preporod »e j« izvriil v zač. 19. stol., na ra.-potju med klasicizmom, ki je pomenjal za samostojno Poljsko zadnjo obliko kulture, in med romantiko, ki je zavela nad obupajočo Poljsko kot svež veter, ki je budil duše k novemn iskrenemu snovanju. Iz tega položaja klasicizma in romantike na razpotju dveh dob poljske zgodovine je razložljivo, da s*a oetali obe smeri odslej nekam usodni kot dva pola, med katerima je poslej nihalo poljsko umetnostno življenje, vse do danee. Oba so smatrali za bistveno poljska, zatorej se je nujno izražal ves duh poljskega naroda v teh dveh umetnostnih smereh, najsi sta si medsebojno še tako nasprotna (n. pr. največja pesnika poljske romantike, Mickiewicz in Slowacki, eta v svojih delih upoštevala klasična načela). Glede romantike pa valja drugo za polisko novejšo kulturno zgodovino osnovno dejstvo, da je bil sleherni aktivni pokret zadnjih 100 let vselej združen z romantično formo poljske kulture. To velja za novemberr.ko vstajo 1. 1830 (Mickiewicz in Slovvackj), za januarsko vstajo 1863 (A. Grottger) ter končno za 1. 1014 in poljski osvobodilni pokret v svetovni vojni (neoromantika Mlade Poljske z Wyispia6skim), Voini je sledil drugi prelom v poljski duhovni kulturi, ki se zdi, da ne bo manj važen za prihodnost, kakor je bil prvi prelom za njeao preteklost. Vsa poljska kultura je na mah obstala pred novim položajem. Borbe za svobodo ne bo več, zatorej si je morala vsebina dosedanje kulture iskati novih razgledov. Najbolj viden prehod v novi čas je v Kteraturi in likovni umetnosti. Obe duhovni kult stroki se podobno kakor v poljski polpreteklosti, že danes prav srečno izpopolnjujeta in nudita zaokroženo sliko o smereh, po katerih sili poljska duhovna stvariteljnost povojnega časa v dejanja (Radi pomanjkanja prostora se bomo na kratko ozrli le na literarno snovanje povojne Poljske). Notranji preobrat je v literaturi označen in utemeljen predvsem s tem, da stopi z dosego svobode na mesto narodnega interesa, ki je doslej vezal vse druge, osebno doživljanje in občečloveški inteTes. Zatorej so sc tu razmahnile smeri (kakor futurizem), ki si niso mogle prej utrditi tal. Tik pred koncem vojne se je pojavila v Poznanju kot nekak podzavesten izraz bližajoče se svobode revija »Zdrćj« (Vir) z obsežno pisateljsko družino, ki je bila usmeri ena ekspresionistično. Ko je revija prenehala izhajati, se je preneslo vse kulturno življenje v Varšavo, kjer so se zbirale zmerom nove skupine z novimi revijami. Najvažnejši skupini poljskih besednih umetnikov sta danes »Skamandcr«, kjer se zbirajo tvorci vseh umetnostnih smeri, in »Czar-tak«, katerega klic je: Nazaj k zemlji in ljudstvu (omenili moramo, da podobne skupine imaio tudi likovni umetniki). Ze v Mladi Poljski je poezija po neposrednosti umetniškega izraza nadkriljevala prozo. Isto se opaža tudi v povojni literaturi. Povojna proza ni tako razgibana, revolucionarna kakor poezija. Pisatelji, ki so ustvarjali tik do vojne pomembna dela, eo kar nenadoma obstali. Edini, ki je zmagal novi čas in v svobodi svoje domovine doživel nov razcvit, je bil Štefan Žeromski, ki je v »VViatru od morza« ustvaril eno glavnih del povojne poliske proze. Poleg uspešnih stvaritev Zofje Nalkovvske in Zofje Kossak-Szczucke (obe poznamo tudi Slovenci), se je avtorica Noče i Dnie, Marija Dabrovvska, povzpela na vrh povojne poljske proze; z njo, ki jo odlikuje preprost jezik in preprost realizem v smislu nove predmetnosti, se je izvršil v poljski književnosti važen preokret, naperjen pred vsem proti mednarodnemu intelektua-lizmu. Povratek k zemlii in ljudstvu! Zanimiv pojav v poljski umetnosti je med drugim ludi ta, da ima vprav žena odločilno vlogo v njej. V grafiki poleg Skoczylasa Tamara Lcmpicka, v prozi M. Dabrovv- ska poleg omenjenih Nafkowske m SzcrucJce, v pesništvu mlajšega rodu pa je na prvem mesta Ka-zimiera Illakowicz6wna. Komaj bežno smo se dotekmfi Steletovega bogatega predavanja in sicer le z leposlovne strani, šli smo pa mimo drugih umetnostnih m znanstvenih strok, ki jih je predavatelj z mojstrsko preglednostjo in stvarnostjo razčlenjal. Na vsak način moramo izraziti željo, da bi Štele to svojo študijo v kaki reviji objavil: služila bo ne le kot pregleden repetitorij vsega poljskega kulturnega snovanja, marveč tudi kot ogledalo svojstvenega poljskega ustvarjanja, ki je povsem ubrano po struni tipične popeke duše m preteklosti Predsednik kluba dr. \Vradischer je predavatelja lahko brez pridržka izrekel vse priznanje. —i. Smetana: Moja domovina Ljudski einfonični koncert. Samostojna narodna glasbena tla je postavil Cehom Bedrih Smetana, velik duh, ki se je v svojem snovanju zasidral v najjačje razgibani smeri druge polovice preteklega stoletja — v novi romantiki. Plodov i t iz velikega notranjega bogastva je poleg opernih del izlival svoja glasbena spočetja tudi v sinfonične pesnitve, oblikovane v stilnem sorodstvu Berlioz—Lisztove smeri; med njimi je poleg »Wallensteinovega taborišča". ^Praškega karnevala«, »Triumfalne sinfonije« in drugih najvišje jx>vzpeto ciklično delo »Moja domovina«, veličastna slika prizorov s češke zemlje in navdušen slavo-spev ljubezni do domovine. Slika pravim, kajti delo je kot tvorba slikarja, ki je znal s čudovitim spo-jem barv in črt ustvariti monumentalno kompozicijo, ki izžareva lepoto prirodnega stvarstva. Slog tega ustvarjanja je namreč kljub visoko poetični ideji zasidran v naturalističnem slikanju, ki pod vsebino določujočim naslovom skuša vzbujati adekvatne asocijacije in čuvstvene vzpone. To pomembno delo, sesloječe iz šestih samostojnih stavkov (Višegrad, Vltava, Šarka, S čeških logov in gajev, Tabor, Blanik), tedaj obsežno in visokozahtevno, nam je skušal v celoti predstaviti sinfonični koncert, ki ga je izvedel pomnoženi operni orkester že zopet pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Priznati moramo, da je hotenje samo po sebi simpatično, toda treba se je obenem zavedati velikih zahtev, ki jih stavi tako delo, da v izvedbi dobi svoji umetniški vsebini skladno lire. Vendar kaže, da tega še ne zmoremo prav dojeti, kajti sicer bi ne prihajali na repertoar taki koncerti ob takih prilikah tako pogosto in to s tako samozavestnim pogumom. Na splošno sicer drži, da je bil po repnoduktivni vrednosti ta koncert na višji stopnji, kot prejšnji Dvorakov. Tn smo namreč vsaj mestoma mogli dojeti čistejše muzikalne vrednote. Vendar pa je bila celota v splošnem obrisu zopet dokaj jx>vršna in neizčiščena. Da pod krepim to trditev s primerom, naj vsaj v glavnem poskusim analizirali n. pr. drugi del — VItavo. — Poetična ideja tega dela sloni na opisovanju te veličastne reke, ki je v svojem valovanju simbolno spojena s češko zemljo in na katere bregovih se odigrava romantično zamišljeno življenje narodovo —- lov, ljudski plesi in zopet v noči fantastično rajanje nimf v luninem svitu; vse to življenje pa spremlja valovanje reke, ki se od svojih vrelcev vedno bolj širi do Svetojanske ožine, odkoder pa se iz ozkih strug zopet razlije v vsem svojem veli-častju proti Pragi, kjer široko pozdravlja starodavni Višegrad. — Skladatelj, kot že rečeno, glasbeno slika to misel s pomočjo naturalističnih aso-cijacij v tem ko skuša v razdrobljenih muzikalnih kompleksih, ki se nepretrgano med seboj prelivajo, vzbuditi predstavo teka m valovanja reke, dočim vmesne dogodke oživotvarja s tipičnimi objektivno dojemljivimi tipičnimi motivi iz življenja. Pri reprodukciji pridejo tedaj v poštev trije glavni momenti: arhitektonska zgradba, motivična plastika in muzikalna pristnost. Arhitektonika zahteva jasno sliko notranje napetosti, ki v tem slučaju sloni na predstavi reke, in mora tedaj imeti od najrahlejših začetkov konstantno napenjajoče se linijo tja do končnega izliva reke proti Pragi, kjer je vrhunec te skladbe, ki se sprosti v slavnostnem pozdravu z Višegradoin. Plastika hoče jasnega oblikovanja simbolnih motivov, ki se medsebojno plelejo in jx>nazorujejo baš v tem vsebino. Zato je tukaj treba pravilne odtehtanosti v pod- in nadrejenosti motivov ter jasne barvne izdelanosti v instrumentih. Muzikalna pristnost pa obstoja v pravilnem dojetju motivične karakteristike in popolne stilne složnosti z umetnino samo. Tu spada tudi estetska dovršenost. — Ce vse to apliciram na dano izvedbo, nastajajo občutna nesoglasja, ki jih v podrobno na tem mestu pač ni mogoče iznesti; žc v grobih obrisih pa je bilo dojemljivo, da linija napetosti ni pravilno rasla, temveč je imela cclo več enakih viškov, dočim je prav resnični vrhunec izzvenel nekam medlo in brez širinskega zaleta. — Plastika je občutno trtrpevala v tem, da se motivi niso skladno izoblikovali in ne imeli pravega medsebojnega povdarka. Za lov tipični rogovi n. pr. so bili ne samo medli, temveč celo popolnoma pokriti od ostalih instrumentov, ki bi v slikanju reke morah tn stopiti povsem v ozadje. Pri slikanja raja nimf so bile flavte in klarineti nejasni in nesorazmerni z mehko melodično črto v godalih, tipično poseganje harfe v ta ples pa je ostalo povsem neslišno. Še drugi primeri pa dajo sklepati, da so sploh za tako izvajanje godala v orkestru preborno zasedena in ne morejo vzdržati plastične jasnosti proti pihalom. — Kar pa se tiče muzikalne pristnosti, bi pripomnil, da je n. pr. karakteristika motiva kmečkega plesa preveč sfrizirana, da so široke linije на sploh trgane z neko maniro sekanja, ki ni sprejemljiva, da so tipični povdarki na njih izostajali ali pa bili nepravilno prenašani in da na splošno baš v drobnih motivih ni bilo Gospodarstvo dovršene enotnosti in marsikje premalo estetskih fines. — Vse to pa je le površno opazovanje, ki Bi v detajlih obsegalo še marsikaj nepravilnosti. Podobna nesoglasja bi mogel opisati še pri vseh stavkih, pa naj to zadostuje. Omenil bi le še, da je bila fuga v 4. delu silno nejasna in zmedena poleg tega, da ni bila izvedena v pravem tempu ia da je Dil enako nejasen zlasti zadnji del Tabora, kjer tudi koralni motiv ni našel polnega izraza. Menim, da je že skrajHi čas, da pridemo enkrat do resnega in pravi umetnosti čim bolj pri-bližanega dela. Saj vsak od nas rad upošteva in ceni ves trud, ki je vložen v take koncerte, toda z našega glasbeno kulturnega stališča je vendarle nujno potreba, da se enkrat dvignemo s te povprečnosti. Koncert je bil še dosti obiskan in poslušalce je delo prav lepo ganilo, da so dajali mnogo priznanja. V. U. Javna deta drugod V svoji zadnji prilogi »Arbeitsbeschaffung« prinaša »Franklurter Zeitung« zanimive podatke o investicijskih delih v raznih državah. Naravno je številka predvsem posvečtma nemški akciji za zmanjšanje brezposelnosti, ki tasluži vso pozornost. V drugih državah je stanje takole: Anglija Anglija direktno ne podpira načrtov za zaposlitev delavstva, toda vsa njena gospodarska politika je usmerjena za znižanjem brezposelnosti. Tu je v prvi vrsti omeniti odstop lunta od zlata, uvedbo zaščitnih carin, pospeševanje življenja zmožnih panog v notranjem gospodarst\ н Tako so bile v začetku leta 1933. ukinjene vse subvencij za razna investicijska dela. V teku 12 let so namreč s temi subvencijami ter z drugimi dohodki izdelali okoli 17.000 objektov za 190 milijonov funtov. Od tega je dala država 35%, ostalo občine. V ta namen so bila najeta 20 do 30 let tekoča posojila. Največja zaposlitev je bila dosežena pri teh delih spomladi leta 1931. s skoro 60.000 delavci. Nekaj časa je imela vsa akcija videz, da gre za pomoč posebno prizadetim krajem, toda že leta 1930. je bila ta specializacija odpravljena. Ko je bil sistem direktnega podpiranja ukinjen, imamo sedaj le še indirektno podpiranje: subvencije za kulturo sladkorne pese, pospeševanje sorodnih strok, subvencije ladjedel-stvu itd. V splošnem pa moramo reči, da je dvig angleškega gospodarst\a nastopil radi drugih razlogov. t lancija. Breme brezposelnosti v Franciji doslej ni bilo tako težko kot v drugih državah. Poleg tega je veliko število brezposelnih delavcev ravno dala milijonska armada inozemskih delavcev. Od teh inozemskih delavcev se jih je izselilo okoli pol milijona v zadnjih dveh letih. Javnih del v velikem obsegu ni bilo, le posamezni okraji in predeli države so vodili politiko preskrbe dela. Veliki program nacionalne obnove Tardieuja je ostal na pa-pirju, poleg tega pa je bil njegov najvažnejši na- 1 men racionalizacija francoske industrij. Nova vlada g. Doumergueja skuša spraviti v francosko go- j spodarsko politiko novo linijo in je najavila velik [ program javnih dobav, za kar naj bi se v prihodnjih šestih letih porabilo 15 milijard frankov. Španija. Vlada je predložila parlamentu program za javna dela, za kar namerava najeti amortizacijsko posojilo 1 milijarde pezet Na podlagi tega programa bi dobilo zaposlitev okoli 50.000 do 80.000 delavcev za štiri leta. Program obsega eradbo javnih poslopij, gradbo cest. Manj pa je namenjeno elektrifikaciji železnic in izgraditvi vodnih sil. Avstrija. Lani je Avstrija najela veliko posojilo, katerega znaten del se naj porabi za javna dela. Poleg tega je prvič po vojni dala v redni proračun velike zneske za javne nabave. Skupno računajo na znesek 150 milij. šilingov. Ta vsota se razdeli na manjše število del. Predvsem nameravajo denar porabiti za gradbo cest, kar naj služi tujskemu ZANATSKA DANKA Kraljevine Jugoslavije A. D podružnica Ljubljana Tel. štev. 30-20 podeljuje obrtnikom poedinoem in obrtnim podjetjem posodila na vknjižbo do zneska po Din 200.000"— menična posojila brez vknjižbe z dvema žirantoma — do zneska po Din 50.000 — Vse potrebne informacije dobe interesenti ustmeno ali pismeno pri Zanatski banki Kralj. Jugoslavije A. D. podružnici v Ljubljani, Gajeva ulica 6. Prof. Silvo Breskvar: Majsko nebo Hitrost svetlobe Na zahodni strani se pogrezajo Orion, za njim |>a Mali pes s Prokijonom in јж l>vojčka v žarke večernega Sonca. (XI Malega psa preko spodnjega delu južnega neba do svetlih zvezd vzhaja jočega Škorpijona se razteza dol po ozvezdje Vodne Kače. Nad njo kraljujeta Veliki Lev s Kraljičem in Dcvica s Klasom. Nad Klasom pa žari najsvetlejša zvezda neha, mogočni Jupiter. Vzhodno nad Devico so razvrščene zvezde Volarja z Arkturjem, največjo med njimi Mca sledi I лга s svetlo Vego. Pod njo vzhaja Labod ali Severni križ. Pod Severnico v Rimski cesti je ozvezdje Kasiopeje. Če sledimo po Rimski cesti naprej, naletimo пл zahajajočega Perzeja, Vodnika in Oriona. — Nad našo glavo ugledamo zjianc zvezde Velikega voza. — Venera kot Danica plava v jutranji zarji. Vidna je le malo časa pred sončnim vzhodom. Jupiter, naid Klasom v Deivici je viden ves večer pozno v noč. Saturn v Vodnarju sc pokaže šele proti koncu noči. Merkur in Mars eta na nevidno. Hitrost svetlobe. Najmogočnejša prernič-nica našega osončja je Jupiter, najlepša zvezda letošnjih majskih večerov. V premeru je enajstkrat večja od Zemlje, odlikuje pa ee tudi po tropu satelitov ali lun, ki krožijo okoli nje in za njo sledijo na potu okoli Sonca. Kaj bogata je ta družina, saj premore kar devet udov. (XI teh pa so le štirje najimenitnejši in obenem najsvetlejši. Še golo oko bi jih utegnilo zapaziti. če bi premočna Jupitrova svetloba ne udu-šila njihovega sijaju. Že majhno kukalo jih |x>-kaže kot svetle [>ike |K>leg blestcčegu Jupitra. Nekaj posebnega jc s temi lunami. Od vseli lu.n v našem osončju jc le te doletela usoda, da brez imen blodijo po vesoljnem prostoru. Zvc-zdoslovci jih kuj prozaično označujejo s — številkami! Le štiri najsvetlejše (I.. II., III. in IV.) so dobile nekoč imena: lo, Evropa, Ganimed in Kalisto. Pa teh se navadno izogibamo, rajši jjh kot kazncnce imenujemo e številkami. Pač ue-hvaležnoet sveta, saj eo nuni pripomogle razširiti znanje o značaju ene najvažnejših prikazni v prirodi, namreč o — svetlobi! Te štiri lune krožijo okoli Jupitra skoraj v isti ravnini, v kateri ta veliki planet |>oriše svojo pot okoli Sonca. Znto pade skoraj ob vsakem obhodu okoli planetu njihova senca nanj in ustvarjajo na njem sončne mrke. Na nasprotni strani pa se potope v Jupitrovo senco, izgube sijaj iu same mrknejo. V prejšnjih stoletjih in deloma šc danee so bili ti mrki velike važnosti, ker so iz njih določali lego kraja na Zemlji, kjer so te pojave opazovali. Posebno pomorščakom so dobro služili. Okoli leta 1676 je našel Danec Olaf Rbmer neko nepravilnost glede na čas, kedaj mrki nastopijo. Enkrat mrknejo lune prej, drugič zopet kasneje kakor zahtevajo računi. Ugotovil je, dn se pojavi mrk takrat prezeodaj, ko je Zemlja bliže Jupitru; ko po se oddalji od njega. se ni t k vedno bolj zakasni. Največjo zakasnitev jc našel todaj, ko jc bila Zemlja od Ju- pitra najbolj oddaljena. Tej čudni n franki je bilo težiko najti rešitev; pa bistri imi Danca se je kmalu izmotal iiz zadrege. Krivde je obdolžil svetlobo, edinega sla, ka prenaša poročila o spremembah v vseh globinah prostora. Svetloba je dejal, se ne razširja z neskončno brzino na vee strani, temveč potrebuje določen čas, da napravi dolgo pot od Jupitra do opazovalca na Zemlji Kaidar je Zemlja blizu Jupitra, rabi svetloba manj časa z.a potovanje kot pa takrat, ko sta si planeta daleč narazen. Zato nastopajo mrki v prvem primeru prezgodaj, v drugem pa prepozno. Iz razlike med izračunanim in onn-zmnim časom Jupitrovih lun in iz razdalje Jupitra od Zemlje je našel za hitrost svetlobe 300 tisoč km v sekundi. Ta hitrost je v primeri z razsežnostjo Zemlje silno velika. Zato je jasno kot beli dan, da je takrat niso mogli ugotoviti na Zemlji s tedanjimi preprostimi sredstvi. Na pomoč so .morale priti zvezde z brezmejnim svetovnim prostorom, kjer omagajo vse, še tako velike hitrosti. Dandanes pa je znanost tako napredovala, da moremo kar v sobi meriti hitrost svetlobe! Spočetka se niso znanstveniki mnogo brigali za Roinerjeve »marnje«; bili so prepričani, da hiti svetloba /. neskončno hitrostjo .skozi svetovni prostor. Kmalu j>a se je nabralo toliko dejstev v prid Rbmerjevi razlagi, da so izginili vsi pomisleki. V zadnjih letih so nekateri znanstveniki ugotovili, dn s«' hitrost svetlobe vodno manjša. O vzroku in pomenu tega pojava nc vemo prav ničesar. Prav posebno veljavo j>a jc dobila hitrost svetlol>c v Einsteinovem nauku. Po njem je to največja možna hitrost. Na »vetu ni nobenega sredstva, ki bi pognalo kako telo z večjo brzino. Hitrost svetlobe je tedaj skrajna meja, ki pa je nobeno telo ne more doseči! prometu (60 mfllj. šil.), nadalje za zgradb« mostov v alpskih krajih (40 milij. šil), melioracije in slična dela, ki so najboljša zaposlitev za delavske prostovoljce. Ostanek se bo porabil za zgraditev dunajskega obmestnega pasu delavskih hiš. Elektrifikacija se radi ugovora komisarja Zveze narodov ne bo nadaljevala. Vlada si obeta od izvedbe tega programa zaposlitev okoli 110.000 oseb, od česar naj bi jih prišla polovica v prostovoljno delavsko službo. Poljska. Poljska je v prošlem proračunskem letu dala za nujna dela 90 milij. zlotov. Največji del te vsote (do 90%) je prišel iz takozvanega delavskega fonda, v katerega se stekajo posebni davčni pribitki in izredne dajatve. V tekočem proračunu je v ta namen na razpolago 80 milij. zlotov. Kljub zmanjšanju proračunske vsote računajo, da bodo zaposlili okoli 40.000 delavcev več (skupno 100.000), kar nameravajo doseči na ta način, da se delovni teden zmanjša od 6 na 4 dni. Glavna dela so pri cestah in vodnih poteh ter v gradbah železnic. Poleg nameravajo Poljaki podpreti tudi zasebno iniciativo s subvencijami. Iz rednega proračuna bo šlo za državne nabave 200 milij. zlotov. Končno nameravajo dati kreditno pomoč pri gradhi malih stanovanj, kar bi dalo zaposlitve za 70.000. Severnoameriške Združeno države. Na podlagi Recovery zakona (o pomoči) je bfl ustanovljen najprej urad: »Public Worke admini-stration«, ki naj bi izvrševal javna dela. V ta namen mu je dala državna blagajna ЗИ milijarde dolarjev. Ko pa se je v novembru lani izkazalo, da je treba takoj vreči več sredstev v javna dela, je bil od tega urada oddvojen nov urad: »Civil Works Administrationc, ki odgovarja približno nemškemu in avstrijskemu Arbeitsdienetu. Pri teh delih je bilo zaposlenih konec januarja 19JM 3,400.000 ljudi. Prva omenjena ustanova »Public Works Administrationc je doslej zaposlila okoli 800.000 brezposelnih. Večina del bo izvršena v letu 1934. (za 2 milijardi dolarjev) in leta 1936. (za dobro milijardo dolarjev). Denar se bo porabil za najrazličnejša dela: gradbo cest, regulacijo rek, gradbo kanalov, vodnih central, malih stanovanj, nadomestne investicije pri železnicah, nadalje za gradbo aeroplanov, za gradbo vojnih le« dij itd. * io Trgovski kongres v Skopfjn. Delegati iz dravske banovine odpotujejo na trgovski kongres v Skoplje danes, v četrtek, zvečer z brzim vlakom iz Ljubljane ob 20.03, iz Zidanega mosta ob 21.12, iz Sevnice ob 21.33 in iz Brežic ob 22.06. Na vstopni postaji naj kupijo celo vozno karto — iz Ljubljane — Zidanega mosta — Sevnice — Brežic — za brzi vlak. Vozno karto naj shranijo, ker bo veljala tndi za povratek. ' Borza Denar Dne & maja. Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Prage, narastel je London, dočim so druge devize po pustile. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling notiral: v Ljubljani 9.35—9.45, v Zagrebu 9.45 in v Belgradu 9.3811—9.4811. — Grški boni v Zagreba 32 bi, v Belgradu 31.40—32.10. — Španska pezeta: v Ljubljani 6.45 den., v Zagrebu 6.55—6.65 (6.60), v Belgradu 6.60—6.70. — Angleški funt v Zagrebu 251.70-253.30 (252.50), v Belgradu 252.30-253.90. Ljubljana. Amsterdam 2316.79—2328.15, Berlin 1344.03—1354.83, Bruselj 798.57—802.51, London 174.08—175.68, Curih 1108.35—1113.85, New Vork 3379.11—3407.37, Pariz 225.68—226.80, Praga 142.34 do 143.20, Trst 290.35—292.75. Curih. Pariz 20.3625, London 15.7450, New York 307.12, Bruselj 72.05, Milan 26.24. Madrid 42.2250, Amsterdam 208.95, Berlin 121.45. Dunaj 73.25 (57.50), Stockholm 81.15, Oslo 79.10, Kopen-hagen 70.30, Praga 12.84, Varšava 58.30, Atene 2.92, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca je za drž. papirje slejkoprej čvrsta vendar znatnih izprememb v tečajih ni bilo. Promet je postal nekoliko znatnejši in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 1000 kom., 8% Bler. pos. 2000 dol., 7% Bler. jx>s. 1000 dol. in agrarji 1000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72. agrarji 36.50 den., vojna škoda 309 den., begL obv. 54 den., 8% Bler. pos. 54 den., 7% Bler. pos. 50.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 65 den., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71 den, agrarji 36.50- 37.50, vojna škoda 310 -311 (309, 310), 5„ 6., 7., 8. in 9. 308- 311. 12. 306-311, 6% begi. obv. 53.87—54, 8% Bler. pos. 54 - 54.25 (54), 7% pos. Drž. hip. banke 65—65.50 (65). — Delnice: Narodna banka 4100—4200, Priv. agr. banka 21 £ do 222 (220), Osj. sladk. tov. 135—165, Impeks 50 den., Trboveljska 96 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50, agrarji 36.50—37.50, vojna škoda 310—311 (311, 310.50). 9. 308—310 (309), 67« begi. obv. 54.25 do 54.50 (54.25), 8% Bler. pos. 54—54.50. 7% Bler. pos. 51—51.50 (51. 51.25), 7% pos. Drž. hip. bank« 65.25 65.75 (65.50). — Delnice: Narodna banka 4100 den., Priv. agr. banka 217—218 (219, 217). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je nadalje v znamenje čvrstosti. Cene so narasle in znašajo danes: pšenica banaška 102.50 105, baška 105—110, prekmurska 120, koruza Sisek 95, moka 205—210. Drugače so vesti o stanju letine zelo neenotne. Iz Romunije poročajo, da je suša uničila del letine, toda le v nekaterih krajih. Možno je sicer, da bo ostalo nekaj za izvoz, gotovo pa to ni. Boljše stoj? koruza. Tudi iz Madjarske prihajajo vesti o suši in je v enem samem dnevu cena pšenice na budim* peštanski borzi poskočila za 2 penga. Speti SK Primorje : Sparta (Zagreb) Danee ob 16.30 na igrišču Primorja Za današnjo tekmo vlada veliko zanimanje med našim športnim občinstvom, četudi bo samo prijateljskega značaja. Vsakdo ee zanima za zagrebške goste, ki igrajo v zagrebških vodilnih nogometnih klubih važno vlogo in kateri eo morali Sparti celo kloniti. Imena Stankoviča, Gumbalterja in zlasti našega ožjega rojaka Mihelčiča povedo dovolj. In ker nastopijo gostje v svoji najmočnejši postavi, bo današnja igra pravi športni užitek. Največje zanimanje pa vlada seveda za našega reprezentanta, ki ga že dolgo nismo videli nastopati. Kakor čujemo, bo nastopil z nekaterimi novinci, svežimi silami, ki bodo s starimi borci pokazali občinstvu nogometno igro, kakršne že dolgo ni bilo v Ljubljani. Pokazali pa bodo tudi, v koliko so napredovali pod svojim prvovrstnim inozemskim trenerjem. Zato naj danes nihče ne zamudi prilike in naj pridejo zlasti prijatelji lepe nogometne igre na igrišče ASK Prjmorja. Ob 14 nastopijo juniorji Primorja proti rezervi Slovana, ob 15 rezerva Primorja proti Svobodi Vič, glavna tekma pa prične ob 16.30. Staieta TKD Atene za pokat ge. Agnola Danes ob 11 se vrši izpred igrišča TKD Atena štafetni tek za dekleta, ki ga je razpisalo društvo Atena. Proga je dolga 3000 metrov in razdeljena tako, da bodo svoje zmožnosti lahko pokazale tudi tekačice za kratke proge. Tek bo zelo zanimiv in vabimo cenjeno občinstvo, da se ga udeleži. Vstopnine ni. —- Pokal, ki je prehoden, je darovala gospa Agnola, katera rada podpira naša dekleta pri njih športnem stremljenju in razvoju. * Tenis-odsek TKD Atene opozarja ljubitelje belega športa, da se kmalu javijo k vpisovanju, ker je letos izvanredno živahno zanimanje za tenis. Letošnja zgodnja pomlad in ugodno vreme vam nudita veliko prilike, da se osvežite na naših lepih in vzorno negovanih igriščih v Tivolskem parku. Naš novi odbor deluje z velikim zanimanjem ter nudi na preurejenih prostorih z novimi napravami cenjenim igralcem izvanredne ugodnosti.^ Tehniško vodstvo pripravlja za to sezijo več družabnih tekem, zato ne zamudite dragega časa. Na željo igralcev je uveden odprt sistem igranja, tako da vsak član, kakor tudi dijak lahko igra vsak dan in ob vsaki uri. Jamčimo, da pride letos vsak član sigurno na svoj račun. Kvalificirani kakor tudi brezplačni trenerji so vedno na razpolago. Ugodnost nudi tudi garderoba г omaricnmi za obleke in športne rekvizite proti minimalni pristojbini. Vpisovanje je vsak dan pri oskrbniku na igrišču. Internacionalni tahkoat'etshi miting Primorja Sobota in nedelja — igrišče Primorja ASK Primorje je svoj mednarodni miting, ki bi se moral vršiti včeraj in danes, preložilo na soboto in nedeljo, da omogoči prisostvovanje trem odličnim celovškim atletom: avstrijskima državnima reprezentantoma na srednje in dolge proge Kuntschitzu in Lebanu ter odličnemu skakalcu Eggerju. — Prireditelj bo nastopil s svojo najmočnejšo ekipo, tako da bo prireditev nudila zelo lep šport. ¥ Olimpijski dan v Mariboru. Na seji pripravljalnega odbora za letošnji Olimpijski dan je bilo sklenjeno, da se bo izvršila dopoldne na ulicah nabiralna akcija, popoldne pa bo na igrišču SK Železničarja nastop vseh športnih organizacij v vseh panogah; tako bodo nastopili nogometaši, lahko-atleti, težkoatleti, kolesarji, sabljači itd. Evropska reprezentanca proti Ameriki. Evropske boksarje bodo zastopali proti ameriški reprezentanci naslednji bokserji: Kubinyi (Madjarska), Sergo (Italija), Kiistner (Nemčija), Facchini (Italija), Roisland (Norveška), Sziuetti (Madjarska), Nils-son (Švedska), Piirsch (Nemčija). Svcla f a)co prodaja po najnižji dnevni ceni Franc Hafheis-ovi nos!. Breiscc. Naznanila Ljubljana 1 «Kresni večer* na ljubljanskem Gradu priredi »Rdeči križ«. Spored Je pester in bo nudil obilo izvrstne zabave. Cisti dobiček jo namenjen revežem. Društvu prosimo, dn prepuste lu večer dobrodelnemu namenu »Rdečega križa«. — Odbor. 1 Dnevi mladinske glasbe pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. V dneh 2. in S. junija t. 1. ob priliki pomladanskega velesejnia bosta v Ljubljani dneva mladinsko glasbe pod okriljem sekcijo JUU zu dravsko banovino. Za nastop se Jo prijavilo 22 mladinskih zborov iz vse dravske banovine. To bo hrez dvoma prva in zato najbolj zanimiva revija mlndin-skih pevskili zborov. Ob loj priliki bo slavil tudi povsod znani »Trboveljski Stavček« svoj stoti nastop. Razporod nastopov bo naslednji: 2. junija ob 8 zvečer bo Koncert »Trboveljskega Stovčka« v boteln »Union«. 3. junija ob 8 zjutraj bodo peli mladinski zbori pri Šolskih mnSilh v ljubljanskih cerkvnh. Ob 111 ho nastop mlnilinskih pevskih zborov v dvorani hotela »Union«. Vsak zbor bo Izvajal dve kompoziciji, nakar bodo vsi pevci skupno zapeli tri skladbe. Ob tem času bodo tudi rndio-prcdnvnnjn o mladinski glasbi, mladinskih Pevskih zborih, njihovem dosedanjem dolu In pomenu. Prav tako sn bo vršilo posvetovanjo vseli pevovodij mladinskih zborov. Obračamo so na Javnost, drušlva ter korporaelje, dn to upoštevajo rodi eventualnih prireditev. — Pripravljalni odbor pri sekciji JUU za dravsko banovino v Ljubljani. 1 Sv. maša na Rožniku. Strok, in podporno društvo trgovskih In podjetniških uslužbencev v Ljubljani vabi vse člnnc In prijatelje društva k sv. maSi ua Rožniku v nedeljo dne 13. ninja ob 9. i Samarjanke In samarjanI 'Rdečega krila« v Ljubljani, ki jili ne veže službena dolžnost, se vabijo, dn so o priliki protiluberkulozncga kongresn udeležijo predavanj lil sicer: v petek, dne 11. maja od 15 do 17, v soboto dne 12. ninja ml pol D do pol 12 v dvorani Delavske f.hn r n lee. — Načelstvo. 1 Občni zbor «Dobrote*, obsmrtnega podpornegn društva poštnih nnineščoneev v Ljubljani, bo 11. ninja nl> Iti lili 19.30 v beli dvoruni hotelu »Union« v Ljub liani. Kongres mednarodne zveze rokoborcev O priliki evropskih prvenstev v rokoborbi se je vršil v Rimu tudi kongres mednarodne amaterske zveze rokoborcev, katerega se je udeležilo 18 narodov s 50 delegati. Anglež Long-hurst, ki je opravljal funkcijo blagajnika zveze od njenega obetoja, je to mesto radi bolezni odložil; kongres ga je izvolil za častnega člana zveze, njegovo mesto pa je do prihodnjega občnega zbora prevzel tajnik zveze Madjar Csilag. Članarina (tri angleške funte) se mora kot doslej vnaprej plačati. One narodne zveze, ki imajo zaostanek v članarini, nimajo pravice glasovanja niti prisostvovanja na kongresih. Imajo sicer pravico startati toda ne dobijo nikakih odlikovanj. Prihodnje leto se vrše evropska prvenstva v grško-rimski rokoborbi o veliki noči v Kopenhagenu, v prosti rokoborbi pa v začetku maja v Bruslju. Obravnavali so tudi prihodnje olimpijske igre, ki se vrše 1. 1936 v Berli nu, ter so predlagali, da se vrši prosta rokoborba v času 2„ 3., in 4. avgusta, grško-rimska rakoiborba pa v času 6., 7., 8. ter 9. avgusta. Spremembe pravilnika za tekmovanje so se izročile posebni komisiji. Nemčija je predlagala, da se upeljc v program še džiudžitsn. Svetovno prvenstvo v streljanju na golobe se je vršilo te dni v Budimpešti. Evropski prvak je postal Nemec dr. Schobel s 187 zadetki od 200. Evropsko prvenstvo moštev si je osvojila Madjarska pred Nemčijo in Dansko. —- Svetovni prvak v streljanju na golobe pa je poslal Madjar dr. Montag pred Francozom grofom Deaumontom. Oba sta dosegla po 281 zadetkov in sele pri ponovnem streljanju je dr. Montag z enim zadetkom naskoka (298, Francoz jih je dosegel 297) postal svetovni prvak. Na tretjem mestu je Nemec Schobel z 279 zadetki. Tudi prvenstvo moštev si je osvojila Madjarska s 1085 zadetki pred Nemčijo, ki jih ima 1060, in Dansko, ki jih ima 1063. Nurmi pojde vendar v Rusijo. Kakor je naš liet svoječasno že poročal, se poda sloviti finski tekač Nurmi v Rusijo, kjer bo parkrat nastopil. Finska zveza se še vedno ne more sprijazniti z Nurmijevo namero, vendar pravi Nurmi, da je to pač vseeno, kajti turneja je že gotova stvar. Švicarski smučarski tečaji. Kako ogromen razmah je zavzelo smučarstvo po svetu, nam najbolj nazorno dokazuje Švica, ki bi jo po vsej pravici lahko imenovali deželo športa in še prav posebej zimskega športa. Dolga letošnja zima je tudi mnogo pripomogla do takih uspehov v smučarskih tečajih, ki so se deloma vršili prav do velike noči in še dlje. Tečajev se je udeležilo v petdesetih smučarskih tečajih — v tako zvanih švicarskih smu-škib šolah — ki so se vršili od božiča dalje, nič manj kot 120.000 tečajnikov. Armada smučarjev raste od leta do leta in menda ne bo dolgo, ko bo prav redek oni, ki se ne bi v lepem zimskem času podal z »dilcamu v naravo. BIRMANSKA DARILA NIZKI-. CEN K VELIKA IZBIRA KUPITE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH PRI H. SUTTNER - LJUBLJANA 4 PREŠERNOVA ULICA ŠT. 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE CENIK ZASTONJ IN FRANKO. Radio Programi Radio Ljubljana t Četrtek, 10. maja: 8.1S Poročita 8..Ч0 Telovadba (Pu etišek Ivo) 9.00 Orgoieki koucert (Arnič Blaž) 9..Ч0 Versko predavan jo (ravnatelj Jagodic) 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00 Stovonsko narodne e epremljevaujem rndijekegu orkostra, pojo ga. Ranišn-kovn, Mišičeva. gg. Gostič iu Janko 12.00 Cas, reprodu-ciran instrumentalni solistični koncert 1(1.0(1 O napravah za proprečenje trčonja vlakov (Filip Ogrič) 16.80 Radijski orkester, vmes ploščo in harmonika eolo 19.30 Prenos opere »Dalibor« lz Prage, v odmoru čas iu poročila. Petek, 11. maja: 11.00 Šolska ura: Proslava materinskega dno 12.15 Koncert reproduc. jngoslov. oesmi 12.45 Poročila 13.00 Cns, reproduc. konccrt godbe na pihata 18.00 Radijski orkester 18.30 Izleti na nedeljo (Vladimir Petrič) 19.00 Francoščina (prof. PrezelJ) 19.30 Milčinski, prijatelj velikih in malih otrok (Ciril Hočevar) 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Cas, poročita, lahka glasba. Drugi programi t ČETRTEK, 10. maja. Belgrad: 19.30 Prenos iz Prage — Zagreb: 19.30 Prenos lz 1'ragc — Dunaj: 17.30 Kvartet Tautonhayn 19.15 Iz novih operet 20.45 Prenos oporo (Mefietofoles« lz milanske »Scale« — Budimpešta: 18.30 Poročilo s tekme Madjarska—Anglija 19.30 Igra 21.20 Salonska glasbn 21.50 Ciganska glasba — Milan-Trst: 20.55 Opera »Meftstofelcs«, Boito (iz »Scale.) — Rim: 20.45 Milan — Praga: 19.30 Opera »Daltbor«, Smetana (iz narodnega gledališču) — Varšava: 17.15 Vokalni in klavirski solistični koncert 19.50 Proslava romunskega narodnega praznika 20.55 Prenos iz Milana — Monakovo: 19.00 Večerni koncert 21.00 Pestra ura — Vratislava, Hamburg, Konigsberg: 20.00 Muzikalični štafetni tek — Berlin: 20.00 Koucert. PETEK, 11. maja. Belgrad: 19.30 Novela 20.00 Zagreb — Zagreb: 20.00 Klavirski koncert 21.IH) Vokalni koncert 21.30 Koncert na čelu — Dunaj: 16.40 Ivoncertna ura 20.00 Smetanov ln Dvorakov koncert 21.30 Mladina v maju — Budimpešta: 18.30 Klavirska glasba 19.30 Don Carlos, opera, Verdi — Milan-Trst: 20.45 Simfonični koncert — Rim: 20.45 Godba na pihala — Praga: 19.35 Pester večer 20.40 Figarova svatba, veseloigra, Booumarehals — Varšava: 18.10 Lahkn glasba 20.15 Simfonični koncert — Vsa Nemčija: 19.00 Zabavna glasba, godba na pihala itd. Zahvala Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožatja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nadvse ljubljene in nepozabne mame, stare mame in tašče, gospe iravljahove okrajne babice kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gospodom iz Mladinskega doma za številne obiske ob bolezni, pevskemu društvu »Zvezda«, Elizabetni konferenci, Vincetncijevemu društvu, Gasilnemu društvu, vsem gospem, ki so jo obiskovale ob bolezni, vsem koleginjam diplom, babicam za obiske, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Rekvijem za pokojno se bo pel v ponedeljek, dne 14. maja 1934 ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Moste, dne 9. maja 1934. Žalujoči ostali. 1 Opozarjamo na javno produkcijo državnega kon-servatorija jutri 11. maja ob 20 v Filbnrmonični dvorani. Spored jo sestavljen izključno le iz skladb slavnega češkega mojstra Smetano. Vstop jo dovoljon na podlagi sporeda, ki stane za sedeže 5 Din, za stojišča pa 3 Din. Sporedi so dobe v knjigarni Glasbene Matico v petek cel dan in od 19.30 daljo v veži poslopja Fil-harmontčno di-užbe, kjer so vrši produkcijn. 1 Slovenska Šolska Matica ima svoj redni občni zbor v nedeljo 27. maja ob 10 dopoldno v šoli nn Ledini, Komenskega ulloa, z običajnim sporedom, člani naj so občnega zbora po možnosti udeleže. Odbor. 1 Strelska druiina v Ljubljani naznanja, da du-iioh odpade strelska vaja. Prihodnja strelska vaja bo v nedeljo 13. maja. 1 Trnovski oder sporoča, da je premiera veseloigre • Roksi« preložena nn nedeljo 13. maja. 1 Kino Kodeljevo. Dnnos ob 17.30 «Bog pred preteklostjo«. V glavni vlogi Silvia Sidney. Ob 20.10 »Beg prod preteklostjo« In »Laska z Rio Gratide«. Jutri ob 20.30 »Ceibl« (Frančiška Gaal). 1 Noč no sluibo imajo lekarne: danes: mr. Bnho-vec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar, Celovška cesta 34; Jutri: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska 4. Maribor TO Salezijansko sotrudnlštvo imn v nedeljo 13. mn Ja ob 16 sestanek v stolnem župniščn. Prpdavn dr. Volčič. Prosi so oblina udeležba. in nirmanri, ki ne obiskujejo voč šole, naj se oglasijo v župnijski pisarni ln sicer dečki v ponedeljek 14. maja ob 17, deklice pn v torok 15. maja ob 17. S seboj naj prineso krstni list. m V Ljudski nn Iveri! predava Jutri prof. Snllh-Ljubunčie o češkoslovaškem šolstvu. Prireditev Jo skupna 7. jugoslovansko-češkoslovaško ligo. m Gledališko naznanilo. V glnRhenem repertoarju dobijo abonentl reda A Se eno vprlzorltev »Vijolice z Mnnimnrtra«. Vendnr se ta predstava гп'Ч zaposlenosti gdčue Drnzovlčove ta tcUon no more vršiti. Celic c Koncert Ipavlcve pevske lupe. Ob priliki proslave 10 letnice CPD iu odkritja spominske plošče skla datoljcm tpMvcom v St. Jurju ub j. ž. bosim v Celju tlvu koncerta. Prvi koncert bo v soboto ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma iu ga priredi CPD. Drugi koncert bo pn v nedeljo 13. mata oh 16 v veliki dvorani Celjskega doma tu sicer Ipavčove žnpe. Pri tem koncertu bo sodelovalo 14 pevskih zborov. c Proslava 200 letnice Antona Janše, Čebelarska podružnica zn Celje ln okolico proslavi v nedeljo, dne 13. maja točno ob 15 pri čebelnjaku g. Martina Rebova v Košnici poučno predavanje, združeno s proslavo 200 letnico rojstva slavnega čebelarja Antona Janše. K temu predavanju in proslnvi so vnbljenl vsi člani, no-člaui in drugi, ki se zanimajo za čebelarstvo. Drugi Itrati 1 St. Vid nad Ljubljano. V cerkveni dvorani bo danes ob 16 Calderonov verski misterij »Skrivnost svete maše:, Kranj. Današnja blagoslovitev gasilske avtomobil ske testvo bo ob vsakem vremenu, le za primer naliva bo spored svečanosti skrajšan. Narodna zabava v obsežnih prostorih Narodnega doma pa bo poteklo točno po objnvljoncm sporedu. Šoštanj. Danes ob 15 nastopi mladinski pov/ikl zbor. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek oh 20) četrtek. 10. maja: Praznik cvetočih češenj. Izven Cene od 5 do 14 Din. Potek. 11. mnja: Karljnra kanelista Vincika. Izven. Znižnne cene od 5 do 14 Din. Sobota, 12. mala: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene od 5 do 14 Din. OPF.RA (Začetek ob 20) četrtek. 10. maja: Ples v Savo/tu. Nn korist Združenja gledaliških igralcev. Izven. Znižane cene. Potek, 11. ninja: Libnšn Red C. No čast ndoležoncov kongresa Protltnberknlnznr lige. Sobota, 12. mnja ob 15: Viljem Teli. Dllnškn predstavn po globoko znižanih ccnnh. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Čotrfok, 10. тпијл: Znprto. Petek, 11. uiujn: Znprto. očesa ki bodejo Olajšanje v 3 minutah brez bolečin, brez rezania, brez ostrih kemikalij Ne režite nikdaT kurjih očes in ne izpostavljajte se nevarnosti zastrupljenja krvi, ker se lahko gotovo, hitro, lahko in brez bolečin rešite tudi najhujših kurjih očes. Pomočite svoje noge v vročo vodo, v katero ste vsiuli polno pest Saltrat Rodella. Te močne zdravilne soli prodro do korenin kurjih očes. Bolečine takoj prenehajo. Kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko s prsti odstranite s korenino vred. Sproščeni kisik v tej mlečna Saltrat kopeli ublažuje bolne, utrujene in vrnete noge. Odrgnjena mesta so zaceljena. Otekline izginejo. Ozki čevlji se nosijo z lahkoto. Hoja nam j« v veselje. Te zdravilne soli lahko dobite v vseh parfumerijah, drogerijah in lekarnah. Traverze se kupijo: 26 dolžina 4*70 mtr. 4'90 _ 5*— . 4-20 „ 4-60 „ 3-110 .. «•80 „ 3'40 „ 3 90 „ * 70 „ 3'70 _ ач.о ., 160 „ Nosilci morajo biti v dobrem s'anjti. Pnnurlhc z rnivertTm cone franko postaja Colje dn 15. V. 1934 poBlati nn poštn predul 10.!, Celje. 6 kom. T prof. No. 26 8 „ I „ .. 26 4 M I M >. 26 <• I .. 30 Л II I и .. 32 1 I .. 22 1 tt I M 20 2 M I и .. 20 2 I M .. 20 2 M I .. 18 1 „ I И M 18 2 te I H ,. 16 1 f I ,. 16 2 I H .. 8 ZAHVALA. Za obile dokaze sočutja, ki sem jih prejela ob priliki izgube svojega soproga, gospoda ВОНЛК VIKTORJA žel. sprevodnika v pokoju izrekam vsem prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekam čast. duhovščini, godbeneinu društvu »Danica«, pevcem železničarjem za žalostinke, Majstrovim borcem s predsednikom g. Malcnškom na čelu, tovarišem železničarjem in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Vsem prisrčni Bog plačaj! Maribor, dne 8. maja 1934. ŽALUJOČA SOPROGA. Stran ^ »SLOVENEC«, dne 10. maja 1984. Strah pred operacijo ni upravičen V dunajskem radiu je predaval dr. Hans Finsterer, znani dunajski kirurg, o strahu pred operacijo, ki je še vedno zelo razširjen med ljudstvom in ki je pogosto vzrok, da marsikateri bolnik plača z življenjem ta predsodek. Povsem neupravičen je strah pred bolečinami; saj je te kirurgija žo popolnoma izločila. Tudi strah pred narkozo s klorofor mom, ni upravičen; saj se te vrste narkoza prav malo uporablja. Niti pri bolnih na srcu, pljučih in drugih podobnih organih ni ta nevarnost upravičena. Tudi mnogo hudih operacij izvršijo danes zdravniki z lokalno oglušitvijo. Govornik je na ta način že ope riral že 6000 ljudi. Tudi strah, dn se operacija ne bo posrečila, je odveč. Nekdaj so rekli: Operacija se je posrečila, a bolnik je umrl. Dane« ta rek no drži več. Srečajo se celo najtežje operacije, v katerih je treba popolnoma odstraniti želodec, ali pa operirati raka v požiralniku, kar se danes že posreči. Vprašanje, ali se operacija posreči, od-visi zelo pogosto od splošne konstitucije bolnika in tudi od okolnosti, aH se operacija izvrši v pravem času. Posebno je treba pobijati strah pred rakom, ki je zelo zelo pogosto neupravičen. Po predavateljevem mnenju ni na mestu, da zdravnik vselej pove resnico bolniku. Mnogo bolnikov radi tega obupa in ta obup jih žene celo v smrt s samoumorom. Ce se zdravnik prepriča, da ima bolnik res raka in da je operacija nujno potrebna, tedaj naj bolniku dopove n. pr., da je nevarnost, da se raka naleze in da je zato bolje, da se da takoj operirati. Muogo večja je nevarnost, ako Indijci proti nemoralnim filmom iz zapada V Kalkuti se je toplo zavzel za prizadevanje katoliških misijonarjev, ki skušajo preprečiti predvajanje nemoralnih filmov, visoki dostojanstvenik, vod.ia takozvane družbe Marvari, g. Baijnath Bajoria. Predvsem propagira in zagovarja skupno sodelovanje katoliškega tiska in katoliških društev z nekrščanskimi indijskimi organizacijami, da bi se ta način dosegel dvig splošne morale. »Brez dvoma črpajo Indijci,« tako se je izrazil, »svoje pojmovanje zapadne kulture iz kina, celo več: svoje naziranje o krščanski morali črpajo prevečkrat prav iz istega vira. Filmi z zapada spravljajo v očeh indijskega ljudstva krščanstvo v slab glas. Zato se morajo katoličani združiti z drugimi javnimi ustanovam i, da bi tako šli k skupni nalogi: k čiščenju in nadziranju kinomutografskih predstav. »Tudi drugi Indijec, nekristjan, predsednik iste družbe Marvari se je podobno izrazil o filmu: »Mnogi filmi s v nasprotju z indijskim pojmovanjem nravnosti in spodobnosti. Nravna čistost vsakega naroda je več vredna kakor njegova industrija. Zato ne sme filmska industrija cveteti na škodo moralnega zdravja naših fantov in deklet.t Tako govore plemeniti Indijci-pogani. Botjševiška zgodovina ne pozna carjev Moskovska »Pravda« poroča o predavanju zgodovine v sovjetskih šolah in toži, da ostane pravzaprav zgodovina dijaštvu španska vas. Sedanji, uradno priporočen učbenik Gukovskega & Tra-ehtenberga je res »vzoren v ideološkem oziru«. Zamolči carje in kralje ter istoveti ves zgodovinski razvoj z razredno borbo. To odgovarja marksističnim načelom, toda zavoljo tega nista omenjena na področju ruske zgodovine niti Peter I. in Katarina И. Kaj bi še govorili o drugih vladarjih. Zato se ne smemo čuditi, če je odgovoril neki gojenec ljudske šole predstavniku prosvetne oblasti na njegovo vprašanje: »Vladarji na Ruskem po Petru Velikemu?« »Nimam ničeear o tem v učbeniku. Vem samo, da je vladala po Petru I. neka dokaj dobra carica, potem pa je zasedel prestol zadnji tar Nikolaj II.« Gojenci srednjih šol lahko odgovarjajo na vprašanja o gibanju žitnih cen v srednjem veku, toda nekdaj odločujoče žive in pestre zgodovinske osebnosti pomenijo njim samo prazen rvok, kup mrtvih kosti. Dijaki ne vedo, kdo je bil Atila, niso nikoli slišali o Mohamedu. Zato pa ve, đa »tvori vsebino zgodovine kmečkega stanu neprestan boj zoper gosposko.« Brzojavna proga dolga 9500 km Tz Moskve poročajo, da so te dni odprli neposredno brzojavno zvezo med Moskvo in Vladivostokom. Ta proga je dolga 9500 km. Doslej je bilo mogoče brzojnviti iz Moskve v Vladivostok edino s prenašanjem brzojavke. Io so moderne orgle, ki imajo 1000 registrov; seveda niso vsi registri polni. Kljub temu je z njihovo pomočjo mogoče ustvariti dolgo vrsto najrazličnejših kombinacij Napredek torej tudi v orglar ski umetnosti. Nova po&trežuica: »Ah ste me vi klicali, gospa?« Vzoren razred. Nadzornik obišče razred. Učitelj daje vprašanja in vsi otroci dvigujejo roke. Kogar učitelj vpraša, vsak da jasen in točen odgovor. Pri konferenci je prejel učitelj seveda izvrstno pohvalo in ка je nadzornik stavil vsem za zgled. Po konferenci ga pa vpraša tovariš: »Kako si vendar to doseirel?« »Zelo enostavno. Pri meni dvignejo tisti, ki znajo, desno roko, tisti, ki ne znajo, pn levo roko. Vprašam seved« vedno tisto, ki dvigajo deeno roko.« preveč odlašnmo z operacijo. Profesor Finsterer je nato s številkami dokazal, kako se je kirurgija že izpopolnila. To dokazujejo posrečene operacije. Celo rak na prsnih žlezah, ki je za časa Billrotha bil pri 23% smrtonosen, je danes ozdravljiv do 1%. Visoka starost ni ovira za operacijo. Najstarejši bolnik, ki ga je predavatelj ope riral, je bil star 90 let in je po operaciji živel še 5 let. Pri oi>eracijah raka na želodcu umre samo okoli 10% ljudi, ako niso prizadeti že bližnji organi. Operiranci so živeli tudi po 20 let po operaciji, ne da bi se jim bila bolezen povrnila. Tudi pri operacijah raka v danki je umrljivost padla na 10—15%. Celo pri 80-letnih se je operacija posrečila. Prof. Finsterer je na 2000 bolnikih izvršil radikalno operacijo in odstranil želodec. Le malokateri bolnik je umrl. Tudi vse polno drugih operacij, katerih so se prej tako bali, je neupravičen. Operacije žolčnih kamnov se posrečijo do 99% tudi v primeru, da bolnika operirajo za časa napada. Nič večja ni nevarnost pri operacijah golš. Treba je seveda operirati pravočasno. Prav majhno število smrtnih primerov je v slučajih operacije slepiča. Dr. Finsterer je operiral nad 500 slepičev v mirnem stanju in od teh ni niti eden bolnik umrl; med napadom je od 580 bolnikov umrlo 1%. Tudi tu ni igrala starost posebne vloge. Nevarnost obstoji v odlašanju. Po vsem tem je jasno, da je strah pred operacijo najhujši škodljivec Ko bo ta strah popolnoma izginil, bodo uspehi zdravnika še večji. 466.100 kg jajec Angleški parnik »Baltonia« je iz Gdinje pripeljal na Angleško tovor 466.100 kg to je največja pošiljka jajec, ki je bila odpravljena v Gdinje. Ne sireliajie! Jaz nisem Dillinger To pravi napis na zadnji strani avtomobila. Ta deska kaže. kakšen nemir je zavladal v Ameriki, odkar se je začelo zasledovanje znanega roporja Cillinsjerja, ki mu policija ne more do živega. — Dillingerja zasleduje prava armada. Za njegovo glavo je bila razpisana visoka nagrada. „Daj mi ogenj!" - prepovedan Na Bolgarskem so vpeljali zakon, ki prepove duje prižgati cigareto s cigareto drugega kadilca. Na ta način hoče država svoje državljane prisiliti, da kupujejo vžigalice, ki se prodajajo v državnem monopolu. V zadnjem času so skušali Bolgari ta zakon odbiti, toda financa je poostrila nadzorstvo. Te dni je bii neki trgovec v Sofiji kaznovan s kaz-I ni j o fOOO levov, ker je prosil nekega pešca za ogenj. Znano je tudi da imajo kmetje na deželi tako zvani »večni ogenj«, to je ogenj, ki neprestano t gori in ga rabijo namesto vžigalic. Od Titmenta do Snežnika Slovenski jezik izginja iz Beneške Slovenije Našim bravcem je že znano, da je videm-ški prefekt s posebnim odlokom prepovedal po vseh cerkvah beneške Slovenije slovenske pridige. Skratka, prepovedana je bila raba slovenskega jezika ali rezijanskega narečja v vseh cerkvah. To je bil strahovit udarec za vse beneške Slovence. Kaj takšnega v mirni beneški Sloveniji, ki je bila popolnoma izven vsakega političnega boja, niso pričakovali. Vernike je prepoved domačega jezika tako potrla, da so skoro povsod zapustili cerkve, ko je pričel duhovnik pridigati v italijanskem jeziku; v nekaterih krajih so se tudi uprli in so celo zapodili duhovnika, ki je prišel od drugod propovedovat krčanski nauk v tujem jeziku. Domači duhovniki so pričeli z akcijo, da bi vlada, ki je vendar sklenila konkordat s cerkvijo, izprevidela, da je storila veliko krivico cerkvi in ljudstvu; saj konkordat izrecno določa, da se mora vršiti dušno pa-stirstvo v »tujerodnih« krajih po predpisih katoliške cerkve. In ti predpisi priznavajo narodom pravico, da se uče spoznavati Kristusa v lastnem jeziku. Večkrat je bil medtem pri sv. očetu tudi videmski nadškof Not garo, menda v tej zvezi italijanska vlada vztraja pri prvotnem sklepu. Beneški Slovenci so tako prišli ob svoj jezik v cerkvi. Pilot je šel med misijonarje Misijonsko okrožje Gariep v južni Afriki ima že od lanskega leta na razpolago en aeroplan, ki so ga misijonarjem darovali švicarski katoličani. Poleg tega se je ponudil misijonarjem za pilota znani švicarski letalec Hans Marti, ki je samo od februarja do junija 1933 izvršil 449 poletov brez najmanjšega defekta od ene do druge skrajne točke ogromnega misi.ionskepa okrožja; pre-vašal je bolnike ali pa zdravnike in ta način je bilo rešeno marsikatero dragoceno življenje. Sedaj je dobil aeroplan večjega in bolj mogočnega tovariša, ki ga je poslala misi-jonu v Gariepu nemška M IVA (misijonsko-prometna organizacija!. Dne 16. marca je prispel vrli letalec Ma rti s tem novim letalom iz Evrope v južno Afriko. V letalu je prostora zn pet ljudi. Sedaj študira pilot Orgle s <000 registri Marti vremenske prilike v sosednji pokrajini Namaqualand, kjer bi tamošnji škof Klemann tudi potreboval za svoj obširni misijon eno letalo. MIVA pa ima namen, da bo uredila v Gariepu središče za vso misijonsko letalsko službo v Južni Afriki. Esperanto Udeležencem VII. jugoslovanskega espe-rantskega kongresa, ki bo o binkoštih v Koprivnici na Hrvaškem, sporočamo, da je ministrstvo za promet z odlokom št. 7799-34. dovolilo vsem, ki se udeležb tega kongresa, 50% popust na železnicah. Oni, ki že imajo na podlagi uradniških legitimacij i>olovično vožnjo, si kupijo vozni listek do Koprivnice, ki velja tudi za povratek (torej 75% popust). Vsak udeleženec dobi tudi brezplačno kongresno knjižico (okrog 100 strani), ki vsebuje podatke o Koprivnici in esperantskem gibanju. Izdajo knjižice je omogočil magistrat mesta Koprivnice. — (G. P.) Zupni upravitelj Fon je končno moral zapustiti Ajdovščino. Zdaj upravlja faro Vipolže v Brdih. Nekaj časa je vodil dušno pastirstvo v Ajdovščini domačin prof. Filip Terčelj. Tudi ta je moral zapustiti domačo faro. Nova cerkev v Trstu. Na vrhu sv. Vida v Trstu (Colle S. Vito) nameravajo zgraditi novo cerkev. Pričeli so že zbirati denar. Začasno so postavili kapelico, v kateri opravljajo službo božjo redovniki beneške province. Ti vodijo tudi akcijo za zgradbo nove cerkve. Slaba letina se napoveduje na Vipavskem. Črešnje so splošno slabo obrodile. Trta ne kaže nič kaj dobro. Zaroda je silno malo. Pšenica se ni obnesla v srednji Vipavski dolini. Silno redka je in kmetje premišljujejo da bi bilo morda bolje da bi jo kar poželi in na to mesto vsadili kaj drugega. Breskve je slana ožgala. Ljudstvo je vprav obupano ker dobro vedo, da je njegova usoda odvisna izključno samo od letine. Ne vlada ne pokrajinske oblasti se za njegovo usodo ne zmenijo. Davki se tudi v primeru najhujših elementarnih katastrof neusmiljene iztirjujejo, ker so dani v zakup zasebnim podjetjem. Mesto, ki raste kakor goba V prvih treh mesecih tega leta je bilo izdano v Gdinji, znanem poljskem pristanišču 61 gradbenih dovoljenj, to je okoli 30 več kakor lansko leto. Pričeli so graditi že 55 stavb, lani samo 39. dovršenih je bilo ob tem času 58 stavb, lani 14. Ena minuta. On: Ali boš kmalu pripravljena, Marica? Ona: Samo še eno minuto! Še klobuk si moram uadeti. On: Dobro, lahko grem še k brivcu... Za zdravje. Prof. Haug priporoča pri nesrečnosti naslednje zdravilo: preden ležeš, dihaj pri odprtem oknu krepko in počasi; pri tem imej zaprta usta. Ponovi te vdihe in izdihe 6 do 12-krat najprej stoje, nato lezi nn hrbet in ponovi vajo. Nato pa boš spal bolje. m .eLovrarase«, Лв» ш »ej® ш. Stran Ol Vi dobite Din pri nakupa novega aparata KODAK JUNIOR 620 z anastigmatom F.7,7 Vsakomur )e seda) izpolnjena želia, ker ima edinstveno priliko za nabavo take prekrasne kamere. Posvetujte se i Vašim fototrgovcem glede odplačevanja na obroke. Ta naša edinstvena ponudba vel|a samo do 9. Junija 1934! Ne zamudite radi tesa te prilike! Proti Izročitvi izpolnjenega kupona platate medo Din 490-- samo Din 390"- Odrežite ta kupon, izpolnite ga. ker isti velja Din 100--pri пакири aoarata Koda* Uunlor 620 F.7,7 Izročitev tega kupona pooblašča podpisanega za popust j » I I • pr nakupu "parala Kodak Junior 620 f.7,7 ! Velja amo do 9. junija 1934. J IME ! KOD*K □ VERICHROME FILM JAMSTVO ZA UfPElE POS ETKE! NASLOV manulaktumo blago hnptle nejcenejse pri ivrdld Narodni Magacln SpioSna Ichsfllna đ. d. ЦВШШ1Ш - Mestni trg St. 17 Vulkan kose apno, cement in raznovrstno železnlno si nabavite po zmernih cenah v sfaroznani trgovini železa VINCENC KUHAR Maribor, pri frančiškanski cerkvi ггт-— Vf<»Moa.i bibmancii SHar*, Vam vsem potna na klobnčarna Anton Auer sedajnivečv Votrinjski 14,ampakna Glavnem trgu 17 Maribor POZOR Tam dobite ktobvke tn tepiee že od 2*1 Din naprej. Tndt popravila sc pre vzamejo po bre/.koiikureiifni ceni ter se strokovnjaško izvrSijo. Torei ne hodite ve« r Vetrinisko nlioo 14. ampak na Glavni trg 17 kjer je Anton Auer. Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem naznanjamo, da nam je po težki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, dne 8. maja umrla naša nadvse ljubljena mati, stara mati, sestra, teta m tašča, gospa MARIJANA GABER ROJ. PERKO Pogreb blage pokojnice bo ▼ četrtek, dne 10. daja ob 4 popojdne iz hiše žalosti, Predovičera alica St. 16 (Moste), na pokopališče k Sv. Križu. Moste -Lfubljana, dne 9. maja 1934. ŽALUJOČI OSTALL Na »oročni dan. mi je mož prizna/ . . Nikdar n« bom pozabila radost, U пи ie prevzela ko sem zvedela, da je bila ljubezen mojega soproga najprej vzbujena z lepoto moje sveže, mehke, bele kože, nežne nalik rožnatemu cvetu. Se pred nekaj mesecih j« imelo moje lice robato tkivo, pokvarjeno z razširjenimi znojnicami in zaje-dalci. Tedaj pa sem z dnevno uporabo kreme Tokalon bele barve (ki ni mastna) pridobila nepopisno lepo novo kožo. Ta krema beti, krepča in nateguje kožo ter je koži popolnoma neškodljiva. Prepričana sem, da bo olepšajoči učinek te kreme Tokalon bele barve pomagal vsaki ženi, raz vneti moško *a to,rmo? OgEeite si izložDe Ročne torbice, denarnice, kovčke, nogometne žoge, nahrbtnike itd. v veliki izbiri po nizki ceni nudi »VAM K9№VO$, Maribor, Aleksandrova 13 ZA POTOVANJE Za predelne stene porabljajte samo ,FEER' plošče! Z zakonom zaščiten domači proizvod. Dobavlja po najugodnejših cenah: »FEEIU industrija. Ljubljana. Tj-rševa cesta 55. Telefon 33-Š2 Delam od jutra do mraka! RiMe mi ne verjame, da imam ia 2T M starega sina, ker mi vsak pravi, da izgledam kot da imam 20 let! A verjemite mi, da im uporabljam ni kakega sredstva. Nobene kreme, ne pudra i Pazim samo na pravilno naravno prehrano! Vsako ;utro vzamem sa zajtrk Zvono-kavo z mlekom, isto tako tudi ivečer! Glejte to je moja skrivnosti Zvono-kava hrani, a ne debeli, tate mi je telo elastično. Za /dravo rdečo barvo svojih lie ee imam zahvaliti edino Zvono-kavi! Zvono-kava je koristna za staro kakor /.a mlado, pa tudi mali otroci jo radi uživajo. Okus je izvanredenl Od sedaj: aa belo kavo samo Zvono-kavo. Zvono-kava se dobiva v vseh boljših kolonijalnih trgovinah. Zavese Vam najlepše napravi po izberi blaga specialni oddelek za zavese Rudolf Sever ftertlin trg 2 Kdor kupi blago pri meni, izgotovim brezplačno. Obhajllne slike! Bell molitve nlkl I Širile »Slovencacl Približuje se doba prvfh ev. obhajil, zato st dovoljujemo opozoriti preč gg katehete na obliajilne slike, katerih Imamo v dveh velikostih po pribliiuo 50 vzorcev. Cene so izjemmo ni/.ke, tako da si vsak lahko nabavi najfinejše vzorce. Istotako nudimo edino le mi molitvenik „Pri Jezusu" v beli vezavi. Dobi se v okusni izdelavi ler v dveh izpeljavah, prva gladko bela, druga iml-tirann kot bisernica. Cena Din 30'—. Pri vetjem odjemu popusti Oglejte si zalogo I H. NIČMAN - Ljubljana - Kopitarjeva f Žalostnega srca javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je, previdena s sv. zakramenti, dne 9. maja 193-1 ob 12, v 65. letu starosti, umrla naša ljubljena mati in stara mati, gospa Antonija Žagar roj. Machtig zasebnica Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 11. maja ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, L I n b 1 j a n a , dme 9. maja 1934. Maks, Rafael, Stanko, sinovi; Amalija, Marija, hčeri; Maks, vnuk in ostalo sorodstvo. Rekordna vožnja »Kake je srečen, ta Simoni .Morska zvezda I' Imel bo sobico z divanom m zakurjen mostič.« .Govore, da bodo pluli s hitrostjo 28 vozlov.< »Če nas srečajo v megli, nas prekoljejo na dvoje in nihče tega ne bo opazil.< Simon je odgovarjal: »Dovolj mi je te tlake. Minili so trije meseci, kar nisem slekel suknje, ne sezul škornjev.« Tovariš: »Se pozdravil nas ne bo več.« Mornarji, ki »o hodili mimo po hodniku, so se nstavljali: »Zapuščate nas, gospod poročnik?«. Mehaniki »o zapustili svoj stroj, kapitan je рокака! svojo podganjo glavo. Vei so ga spremili do vrat v ograji, eden noseč vrečo, drugi gumijast plaži, tretji škornje, četrti škatljo 8 šestomerom. Ponujali so mu roke in zavoje, ni že več vedel, kako naj ee od vseh poslovi. Njegov odhod je povzročil veliko zmedo in mnogo smeha. Nenadno so odrinili, da ga je potisnilo na klop in ko se je ozrl. je bil ,Mount-Eve-rest' petdeset metrov zn njim in obrisi tovarišev, slonečih na ograji m kadečih iz pip in navidez brezčutnih, зо bili pogreznjeni v mrzlo meglo, nasičeno z neštetimi drobnimi kapljami. Pomahal jim je z dvignjeno roko in vsi so mu odgovorili. Nnto se je ozrl na ,Moreko zvezdo'.Njena veličastna gmota se je odbijala od temnosivega net>a m ozadja ladijskih trupov, dimnikov, žerjavov ter jamborov. Sluga je potrkal na vrata, vstopil v kabino in položil na pisalnik srebrn fajnik, izhlapevajoč vonj, ki iin ie Simon znal ceniti. Dvignil se je na divanu ra rrpraznfl čašico vrelega баја. »Presneto,« si je dejal, »tu pa je človek dobro postreže«. Ubogi .Mount-Evereet'1 Kolikokrat sem bil primoran sam stopiti v kuhinjo in si pripraviti zavrelieo.« Emajlirana barva opaža je bila do pičice belo-blesteča. Široka postelj s toplo odejo ter rožastimi zavesami, pisalnik, naslanjač in toaletna mizica z umetelno ključavnico, usnjeno opremo in kristalnimi stekli so biti pološčeni. Sredi sobe je visel lestenec in mala svetilka je bila pritrjena na polici, kamor je nemudoma zložil svoje knjige. Njegova mornarska torba in dva usnjena kovfega, od-grnjena in pokrita z naslovnimi listki, sta ee slabo podajala v to okolico. »K vragu vee to,< si je mislil, saj ni 7.a dru go, ko da človeka pomehkuži!« Toda kljub temu, da se mu je tožilo po starem .Mount-Everestu', preplavljenem od ščurkov, s tako nizkim stropom, ds je vselej, ko ga je mornar nngloma zbudil, butnil z glavo obenj, in kabinami, ki v njih ni bilo vei prostora kot za enega ffloveka, je občutil udobnost svojega novega stanovanja. Za knjigami je pospravil hitro Je oblačila. Perilo je zložil v en predal, obleko v drugi, plašče in čevlje v stensko omaro. »N.i treba mnogo, da zn-dobi soba malo osebnejše lice. Nekaj knjig, nekaj zvezkov, album s slikami, na obešalniku jopič in čepica, to bo dovolj.« In ker je pretežen del noči prebil na straži in pri olovnici, je legel in zapri luč, a spanca ni hotelo biti. Čutil se je osamljenega in nekoliko potrtega, ker jo zapustil ladjo, kjer mu je bil znan vsak kot in ker nI imel občutka, da so njegovi stati tova-riSi v bližini. Pred duševnimi očmi so mu vstali ozki in nizki hodniki, po katerih je hitel dolgi in suhi glavni mehanik e klonečo glavo in s klopota-jočimi galošami. Videl je goli moetič, izpostavljen vsem vetrovom, stražnico, kjer so se zbirali, tn ku-štrave glave evojih tovarišev, radoznalib oži po-slušajočih novice, ki jih je e kopnega prinesel poveljnik. Trudil se je, da bi ei oživil znane glasove: Kašelj tretjega mehanika, ki ni obetal nič dobrega, kovinski smeh drugega kapitana ra strojev »bang, bang, ban««, enoličen in enakomeren skozi stotine milj. Nastavil je uho: pokanje in stokanje je trgalo ogrodje m opaže »Morske zvezde«, prihajajoče od zadaj in razširjajoče se v neskončnost. Morje je po svoje oblikovalo novo ladjo. Jasno je tudi slišal redno utripanje strojev, utripanje trikrat bolj gibčno in naglo od vseh, kar jih je poznal, in ko se je trudil, da bi ga razločneje iul, je občutil paril ikovo brzino. S svojimi novimi drugI iti Se nfltoli plut. Da-visa je poznal po imenu in bil je sam sebe preveč svest, da bi se bal njegove preizkušnje. Vajen je bil vestno in natančno izvrševati svoje opravilo in nihče, ki je bil dobre volje, mu ni imel kaj očitati. ^■Dogovorjeno je, n« bom menjaval smeri. Ob najmanjšem šumu ga bom opozoril, opazoval bom kar najpogosteje. Po eni strani bo moje delo manj zanimivo, ker bom imel malo pobude, po drugi plati bo dobro, kor se bom od poveljnika marsikaj nauSil.« Наупев je Davrsov odsev. Gerard mu je neznan. (>stane še Herwick, Herwick lažnjivee O tem častniku se je pri Transoceanski mnogo govorilo. Nobenega prijatelja si ni mogel pridobiti: hali so se njegove klepetsvnstl in žeofe duhovitosti, Nikdar nisi vedel, sovori li rernio. Razdvojil je najboljše prijatelje, oumeell stare čast- nike, potem se pa zabaval s tem, da je nasprotnike pomirjeval in vračal dober glas njim, ki jih je ponižal. Ni ga bilo, ki bi znal spretnejše sprožiti zgodbo, ki je krožila e palube na palubo, dokler se ni napihnila do pomembne oblike. Tieti, ki so iskali rzvor, so ga našli v Herwicku, ki »e je navidezno brezčuten smejal v srcu posrečeni norčiji. Zainerljivci so se ujezili in nieo hoteli slišali njegovega imena, drugi so sc zabavali. In ie ni našel prijatelja in si nakopal sovražnike, ga je večina imela za zabavnega dečka, in godilo jim je, da je bil med enolično vožnjo na krovu tovornika. »Imel bom pozneje dovolj časa, da jih bom opazoval in presojal. Sedaj je čas spanja! Todn njegov duh je poroma] na Irsko, v grofijo Mealh. in kmalu je Simon stopal po polju ob strani Mine. svoje male prijateljice. Sledila sta stezi skozi ▼resje, prišla do studenca in sedla na skale, po rastle z mahom. Veliki beli m okrogli oblaki so hiteli po nebu. Bilo je prijetno in sveže in Minin glae se je spajal % žuborenjem vode. Slednjič je Izginilo vse. Simon je trdno spal Znočilo M je^ ne da bi kdo na palubi to opazil. Ko je Davia prebral Jorganovo pismo, ga }e spravil v predal in se potopil v proučevanje načrtov .Morske zvezde', dokler ga ni obveetil sluga, da je na mtei njegove kabin« pripravljena večerja. Dvignil Je glavo in dejal: »Obvestite prvega oekrbnika, da nimam na vade jesti v prvem razredu.« Vstopivši Наупев je dejal: kSftni mu ie jaz sporočil, poveljnik. SIcer p* vas pozna in je vedel.« »Dobro je, Наупеа.« Obrnil se le proti okna in omenit: kiioč je ia.« asi 2 A G E I remscheidske, izberete tudi na knjižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. — I Zahtevajte ponudbel (1) LUCemO banaško, črno deteljo in travna semena dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno- kolonska, 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloži« znamko. | Fran PogaČIlik d.zo.z Ljubljana, Tyrši va Tudi VaSa obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip Pralnica — SveUolikalnica Prireditve V kavarni »Stritar« ▼sak večer koncert. Zdiliižek Zaslužek zadovoljnost, nudimo vsakomur povsod. Navodila (pošljite 2 Din v znamkah) daje: »Varstvo« v Ljubljani, Tyrševa 17-a. z 1Е5П2П11 Večerni kuharski tečaj na Krekovi gospodinjski šoli v Šiški se prične dne 15. maja ob poi 7 zvečer. Traja zaporedoma 24 dni Vpisnina 100 Din; za vsak (h) večer 15 Din. - V istem času bo tudi »Tečaj za serviranje«. Traja 5 večerov; vpisnina 150 Din. Vodi s. Deodata Kump. Konjski hlapec išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pove Franc Kranjc, Stožice 26. Prodajalka modne trgovine išče mesto. Gre tudi kot blagaj-ničarka ali pisarniška moč — tudi na deželo. Ponudbe pod »Zanesljiva« štev. 5298 upravi »Slovenca«, a Ključavn. pomočnik mlajši, vojaščine prost — išče službo. Vajen vrtnarskih in tudi drugih del. Naslov v upravi »Slovenca« št. 529L_(a) Hlapca vajenega poljskega dela, iščem. Ponudbe z navedbo zahtev pod »Veren Slovenec« št. 5306 upravi »Slovenca«. Ib) ШШI Pekovskega vajenca sprejme takoj ali pozneje Martin Strouhal, Sv. Jurij ob Taboru._(v) Učenka močna, čedna, z meščansko šolo, želi v .*ji trgovino na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 5302. (v) Denar Vloge Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah pri Ptuju (včlanjena v Zadružni zvezi) na 65.000, 5000 in 4000 Din prodam za 65%. D. Oder, Zagreb, Vlaška 125. (d) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka alica 12. (d) Posojila in bančne vloge posreduje Augustin, agentura bančnih poslov, Ljubljana — Aleksandrova 4. (d) Oddajo se v najem tri neopremljene sobe brez kuhinje in pritiklin skupno ali posamič » 15. majem. Privoz 11. (»jI Lepa solnčna soba 7 minut od pošte, se odda za 300 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5291_(s) Opremljena soba lepa, v Holzapflovi ulici ŠL 17 (za Šlajmerjevim domom) se takoj odda — eventuelno tudi s hrano, s IŠČEJO! Gostilno tudi trgovino iščem v najem. Ponudbe pod »Promet« št. 5285 upravi »Slovenca«. (m) Trgovino mešanega blaga, s stanovanjem, blizu žel. postaje, v prometnem kraju na bivšem štajerskem, vzamem takoj v najem. Ponudbe z vsemi podatki upravi »Slovenca« pod »Mlad in podjeten«, (m) Vsakovrstno zlato kopale po najvišjih cenah CERNE, tuvelir. Liubliana, WoIfova ulica IL 3. Posestva Gostilna ob žel. postaji, zbirališče turistov, Gorenjsko, se za 150.000 Din proda. - Ponudbe pod »Krasna lega« št. 5207 upravi »Slov.«, p Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po najnižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana. | Židovska ul. ш Stari trg (Dunajska) G t nasproti mitnice Otroške vozičke in igračne šivalne stroje, kolesa kupite najugodneje pri: S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (ll Pomaranče! po izredno nizkih cenah dobite pri Gospodarski zvez v Ljubljani Otroški voziček naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5301. (1) Kolo prvovrstne znamke — poceni naprodaj. Dvorakova ulica 3, L nadstr., levo. 1 Frigidaire nov, moderen električni hladilnik proizvaja isto-časno 6 kg ledu na uro, zelo pripraven za večje gospodinjstvo ali restavracijo — radi preselitve prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Frigidaire« Jt. 5287 upravi »Slovenca«. (1) Opeko vseh vrst kupite po nizki opekarni J e r k o, Črnuče. (1) veliko izbiro bi in zlatnine Vam nudi 3. Halam, urar, Mariber. Rralia Petra tri. (Q№ si pred nakupi Družabnico gospodinjo išče samski podjetnik za prevzem posestva in velikega podjetja. — Potreben kapital 300.000 Din. Cenj. ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Srečna bodočnost« št. 5289. (d) Gostilno vzamem na račun, imam kavcijo, ali se priženim k dobri hiši z gostilno. Ponudbe v upravo »S1.« Maribor pod »Samski in kapital« št. 5223. (m) ODDAJO: Ugodna prilika! Moški samski, pošten in trezen, z lepimi in daljšimi spričevali, dobi na račun vinotoč in vinsko klet. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Kavcija 8000 Din« št. 5243. n Trgovino nad 30 let obstoječo, s kompletnim inventarjem, dam v najem ev. prodam. Vprašati: Maribor, Koroška 39, pri Benko. (n) Tri lepe travnike na Ilovici, v izmeri 31.000 m2, ležeče skupaj ob cesti, prodam skupaj ali posamezno. — Naslov v upravi »Slov.« št. 5255. p Hiša z vrtom pred mitnico - naprodaj. Ižanska cesta 79. (p) Stavbna parcela naprodaj po 20 Din za m2 v okolici Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5293. (p) Hišo z gostilno j ali trgovino kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Brez posredovalca« št. 5286. (p) Gostilna v večjem industrijskem in izletniškem kraju, dobro uspevajoča, ugodno naprodaj tudi za vložne knjižice dobrega denarnega zavoda. Ponudbe pod šifro »Kolodvorska restavracija« štev. 5317 upravi »Slovenca«. (p) Trgovska hiša za trgovino z mešanim blagom, na železniški postaji, oddaljena 7 km od1 Maribora, se da takoj v najem ali proda. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor št. 429. (p) Vrtne stole zložljive — proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 2605 (1) Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčaeta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Kose zajamčene Weckove kozarce za vkuhavanje sadja in 9očivja (ceniki zastonj) malinovec, najfinejšo kavo in vso specerijo, Portland cement, okove — kupujte pri JOS. JAGODIČ, CELJE j 7/IL Glavni trg, Gubčeva al. Dve kočiji lahki, proda Wisjan, Kolodvorska 25, Ljubljana. 1 Čebelarji! Prodam 15 zelo močnih Znideršičevih panjev. Na ogled: Plešnjar, Radoho-vavas, pošta Št. Vid pri Stični. (U Otroški vozički najnovejši modeli, nizke cene. Petra M. cesta Tomšič, Sv. 52. (V Seno lepo in suho, takoj naprodaj (10.000 kg). — Martine, Ljubljana, Prule št 8. (lj ObiSćite naSo razstavo OTROŠKIH VOZIČKOV Celovška e. 26, LJubljana VII KUCLEK & CO. tovarna otroških vomičkov. Šopke in venčhe za birmance dobite najceneje v cvetličarni A. Požar, Gosposka 36 (palača banovinske hranilnice) — Maribor. Košarska industrija v Radovljici (Graščina) je ukinjena in vsled tega odda vse blago po zelo znižani ceni. V zalogi so udobne, močne in čisto izdelane vrtne garniture, za verande itd. Košare: potne, za perilo, tržne, pekovske in vse druge vrste (1) Razno Člani »Edinosti« zadruge za brezobrestna posojila, Maribor, zglasite se v varstvo pravic: »Gospodarska pisarna« Ljubljana, Miklošičeva cesta (r) Obrt Trajne kodre cene konkurenčne, delo prvovrstno! Se priporoča Josip Holy, dipl. lasničar in frizer, Brežice, podruž. Rogaška Slatina. Odprto od 10. maja do 25. septembra. (t) Couch zofa, oto mane. spalni fotelji, vseh vrst modroci po najnižjih cenah in solidni izdelavi FRANC JAGER, tapetnik Ljubljana Sv. Petra nasip 29, telet 20-42 Izbera najmodernejših vzorcev. Pri »Škofu« Ljubljana llužbodobe Samostojno kuharico z daljšimi spričevali, katera opravlja tudi vsa druga hišna dela (razen pranja), z znanjem nemščine, išče rodbina dveh oseb brez otrok. Pismene ponudbe pod »Samostojna kuharica« 5079 na upravo »Slovenca« v Celju. (b) Tajnika ▼erzlranega v vseh pisarniških poslih (knjigov., korespond., stenografije, strojepisja itd.) — išče gospodarska pisarna — Prednost imajo oni, ki so bili že zaposleni v gospodarski zadrugi ali v kakem bančnem zavodu. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Tajnik« št. 5241._(b) Hlapca kmečkega lanta, za poljska dela in h konjem, z dobrimi spričevali, z dostojno obleko, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5242. (b) Služkinjo starelšo, pošteno in zanesljivo, iščem k dvema osebama za takoj. Katera zna kuhati dietično hrano, ima prednost. — Plača po dogovoru. Predstaviti se je pri Haupt-man Ivanu, Stražišče pri Kranju. (b) Asistentinjo ki govori tudi nemško — sprejme zobozdravnik za provinco. Pismene ponudbe: Hotel Union lefovlšCa Opremljeno sobo večjo, z uporabo kuhinje, 5 minut od postaje kopališča v Sori — oddam čez poletje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5201. (č) Stanovanja IŠČEJO: Iščem stanovanje pri nemški obitelji za šolsko leto 1934-35 za 14 letnega dijaka. Stanovanje solnčno, hrana zadostna in dobra, strogo nadzorstvo. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dijak« št. 5234. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinami, v prvem nadstropju, blizu banovine, oddam za avgust. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Dve osebi 800« 5300. (č) Dvosobno stanovanje se odda takoj ali pozneje. Vodmat, Ribniška 12. (č) Stanovanje podpritlično, soba in kuhinja, s pritiklinami — se odda s 1. junijem. Ciglar-jeva 39, Moste (č) Enosobno stanovanje se takoj poceni odda na Ižanski cesti št. 18. (čj Štirisobno stanovanje s pritiklinami se odda pri tromostovju. Informacije da hišnik, Wolfova ulica 1/IL (č) Gostilno s trgovskim lokalom dam v najem v lepem kraju Gorenjske. Ponudbe pod »Takoj« štev. 5295 upravi »Slovenca«. (n) Vinotoč na prometni točki oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5282. (n) t Prosimo dvignite ponudbe: Dobra bodočnost Družina Miroljuben Obrtni list Plačam v gotovini Poštena in pridna Poštena in marljiva Pridna Pridna in poštena Prilika Prometni kraj Prvi julij Rentabilnost Samostojen Solidnost Spreten Sreča Zajamčeno Številke: 4037 4221 4033—5000 I Zelo poceni se oblečete pri Presker|u, Sv Petra cesta 14 Šivalni stroj pogreznjen, šiva naprej, nazaj, štopa, veze, poceni prodam. Dvorakova ulica št. 3, I. nadstr., levo. (1) Telefon 2059 | PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudil Pogačnik Bohoričeva ulica št. 5. t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Bernard Jeločnik kapetan bojnega broda v pokoju in rezervi ter imejitelj redov sv. Save IV., III. in II. razreda, reda Belega orla V. razreda in visokega grškega odlikovanja danes po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 11. maja ob pol 5 j)opoldne iz hiše žalosti, Marmontova ulica št. 23, na pokopališče k Sv. Križu. V L j u b 1 j a n i, dne 9. maja 1934. Žalujoča soproga Olga Jeločnik, ing. dr. Viktor Jeločnik, podpolkovnik v pokoju, brat — in ostalo sorodstvo. Strohovnfah za semena izurjen, izkušen, se išče za vodilno mesto proti dobri plači. Ponudbe z življenjepisom in zahtevkom plače pod »328« na Propagando d. d. Beograd, poštni predal 409. Tujsko-prometno društvo v Kranjski gori razpisuje oddajo restavracije v kopališču >Jasnn« ob Pišeaci pri Kranjski gori v najem. Pogoji kakor tudi vsa pojasnila se dobe vsak dan v društveni pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah se naj vložijo najkasneje do ponedeljka, dne 21. maja 1934. Naš zlati, ljubljeni soprog in papa, gospod Mihael Ladič višji policijski stražnik v pokoja nas je danes po tolikem trpljenju za vedno zapustil. Pogreb^ bo v petek 11. maja ob 17 iz hiše žalosti Glince, Tržaška cesta 11, na farno pokopališče na Vič. Blag mu spomin! Glince, dne 9. maja 1934. Globoko žalujoči: ANA. soproga; VALERIJA, hčerka; MIHAEL, MARIJAN, MILAN in FERNANDO, sinovL četrtek od 2—3. Lepo opremlj. sobo strogo separiran vhod in elektrika, oddam. Sv. Pe- Pletilne stroje (Flachmaschine) št. 10 in 12, širina 80 in 90 cm, rabljene, kupimo. Ponudbe: Pletionica Babič, Bo-gojno. (k) (b) tra cesta 44/1. (s) Enonadstropno hišo z zemljiščem, v Radom-Mu, dam v najem ali prodam za 150.000 Din. — Josip Pogačar, Kamnik, k Preprogo (tepih) dobro ohranjeno, kupim. Ljubljana, Vič, Tržaška 1 cesta, Bičevje 3/1. (k) (isto polt dosezele v enem tednu ali dveh 5 pomočjo p oslule biološke .kure luičenje". Neopazno zo okolico obnavljate kožo ln odstranile temeljilo za vedno prliče, ma- -deže, flu aslo, rnakavo, maščobnosvello, oveneto kožo in znake staranja Uspeh In neškodlflvost zalamčena! Oarnltura Din 120'—. Vsako milo škodi polil. Vzemite za umivanje obraza milo limonino emulzijo. Velika steklenica 50 Din. Za člščen e In skrčeni i' por, odslranjenle šminke ln osveženje polil ne-nadkril|ivo |e mandljevo mleko „ASIAMI" Din 50'—. Originale SCHHOHEH - SCHKNKE razpošilja .Om ni a'oddelek ,1/2, /agreb, Gnndullćeva 8/1. Poštnino pri plačilu v naprej 6 Din, po povzetju 12 Din. Vsakega in povsod lahko doleti nesreča »Fitonin« preprečuje infekcijo, ustavlja krvavenje in zelo hitro zaceli rane. Ako se poslužite »Fitonina« lakoj kot prvo sredstvo, sploh ne more priti do gnojenja, ker »Fitonin« v roku pol ure ubije vse klice, ki povzročajo gnojenje. Zato je »Fitonin« potreben povsod, kjer preti nevarnost nesreče. Steklenica v lekarnah 20 Din. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. — Poučno knjižico št. 15 pošije brezplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod br. 1281 od 28. VII. 1933). Zahvala Dr. Franca Raznožnika ni več Prisrčna zahvala vsem in vsakomur, predvsem pa še odposlancem OUZD, prostovoljni gasilski četi in Sokolski četi v Ložu, ki so s svojo navzočnostjo počastili pokojnikovo tlelo in njegov spomin. Za mir njegove duše liomo prosili v Ložu 12. maja in v Ljubljani 12. maja ob 8 v stolnicL V Ljubljani, dne 10.maja 1934. Soproga z otroci in ostalo sorodstvo. Za >Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakovea Urednik: Lojze Golobi«.