I	♦
37. štev. Poit"'"a platana v *°to,,nl' V Ljubljani, sobota 13. septembra 1924. Posamezna itev"ka V5°Di0- Leto VI.
GLASILO NARODNO - SOCIJALISTIČNE STRANKE. ' !		
1 Ut*4»titvo in upravništvo: Gradiš«« št. 7, levo. 1 r 		 i , , Telefon tt«v. 77. ——	1 ■ ■■ ■	j Izhaja vsako soboto. j i Mesečna naročnina: za tazematvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Qlji. ]	| Inserati se računajo po velikosti. Cene so navedene
Veličastna manifestacija narodno-socllallstiine mladine v Mariboru.
V	nedeljo dne 7. t. m. je imela narod-nosocijalistična mladina svoj III. glavni zbor, ki se je to leto vršil v Mariboru. Brez pompa in gostobesedne reklame se je pripravljala naša delavska mladina na svoj dan, tiho in mirno, kakor se spodobi za organizacijo, ki vrši važno kulturno in politično vzgojno delo med mladim pro-letarijatoin. Zato pa je bilo presenečenje tem večje za vse nepoučene, ko so nepričakovano videli korakati po mariborskih ulicah sto in sto mladih, zdravih in čilili fantov in deklet, navdušeno gardo narod-nosocijalističnega naraščaja. Pač razoča-je ta nastop vse tiste slepe politike, ki so še pred kratkim trdili, da nar. socijali-stov ni več. Presenečenje za one, ki so mladinski pokret v lastnih vrslah podcenjevali ter mu prisojali pomen in važnost navadnega društva brez važnejšega, da, odločilnega pomena za politični razvoj in bodočnost našega proletarskega naroda. Manifestacija mladine v Mariboru je jasen, neizpodbiten dokaz, da nar. socijalizem napreduje, da Klofačev evangelij prodira med uajširje plasti našega naroda in da ni sile na svetu, ki bi ga mogla zaustaviti v njegovem zmagovitem pohodu. Ideja, ki ima za seboj tako navdušeno in zdravo mislečo mladino, ne more propasti; stranka, ki ima za seboj tak naraščaj, ki hrepeni po delu in boju, sme mirno zreti v bodočnost.
Prihod gostov in delegatov.
Že v soboto popoldne so prišli v Maribor predstavniki češke socijalistične mladine, s katero nas še iz predvojnih dob vežejo najiskrenejši bratski stiki. Kot delegata zveze češkosl. uoeijalistič-ne mladine v Pragi sta prišla njen predsednik, brat poslanec Špatny in brat Neuman, češko socijalistično mladino v Avstriji pa sta zastopala njen tajnik, br. Klatil z Dunaja in br. Stary iz Gradca. Na kolodvoru so jih sprejeli predsednik JNSM, br. Brandner ter zastopniki »Bratstva« v Mariboru in deputacija NSS. S ponočnimi vlaki so prihiteli delegati oddaljenejših organizacij ter tamburaški zbor in člani »dramskega odseka »Bratstva« iz Ljubljane. Vsi ostali udeleženci so prišli v nedeljo z dopoldanskim vlakom. Kakor čebele iz panja se je vsula mladina iz železniških vozov na mariborskem kolodvoru. Radost jim je sijala iz oči in ponos jih je navdajal v zavesti, da so s svojo številno udeležbo prekosili vsako pričakovanje. Na peronu so jih pričakovali zastopniki mariborske organizacije, pred kolodvorom pa bratje Cehi in številna množica. Po prisrčnih pozdravih »e Je razvil	,
sprevod
izpred kolodvora do »Jadrana«, kjer Je bil določen prostor za zborovanje.
Na čelu sprevoda Je bila godba
»Drave«, za njo prapora mladinskih organizacij ter prapor krajevne organizacijo NSS iz Kočevja. Praporom so sledili člani osrednjega izvrševal, odbora jugoslov. nar. soc. mladine z milimi gosti Cehi iz Prage, Dunaja in Gradca. Za temi je korakala družina tabornikov (nar. soc. fikautska org.) v polni opremi z vodjo, br. Tavčarjem na čelu. Ta skupina je v svojem slikovitem kroju z belimi, rdeče obrobljenimi o vratnimi robci in s taborniškimi znaki na ramenih vzbujala splošno pozornost. Zanimiva le bila četa članov zagorskega »Bratstva«, ki je sledila tabornikom v sprevodu v rudarskih krojih s praporom.
blediii so nadalje delegati »Miauu&Ui iz Ljubljane (Trnovo), »Bratstva« iz Ljubljane, feiške, Celja, Maribora, Litije, Trbovelj, Kranja, Št. Pavla, Dravelj in Jesenic lo zastopniki pripravijalum odborov raznih nanovo se osnujočih narod-nosocijaUstičnih mladinskih organizacij.
Za mladino so stopali predstavniki NSS in ostali somišljeniki. Vseh udeležencev sprevoda je bilo nad 5uu.
Mirno in dostojno se je razvii spored, mirno in dostojno, brez vpitja in krika so korakali mladi bojevniki narodnega soci-jalizma po mariborskih ulicah v zavesti, da so prišli na zbor manifestirat za svuje pravice in protestirat proti krivicam družabnega reda. Zavedali so se resnosti dneva, ko bodo polagali račun o prošlem delu in sestavljali načrte za bodočnost.
Pred gostilno »Jadran« se je vstavil sprevod. Z okna 1. nadstropja je pozdravil delegate predsednik mariborskega »Bratstva«, br. Tumpej. V prvi vrsti se je zahvalil bratom Cehom, da so se odzvali vabilu ter s svojo prisotnostjo dali po-vdarka bratski zvezi med jugosl. in češko socijalistično mladino ter s tem še utrdili medsebojne stike. Povdarjal ie pomen dneva, ko je prvič korakala nar.
socijalistična mladina v strnjenih vr stah po ulicah nekdaj nemčurskega, sedaj slovenskega Maribora. Izrazil je nado, da bo ta manifestacija tvorila mejnik v razvoju narodne socijalistične misli, ki se bo razširila ob severni meji in prepojila srca vseh poštenih in dobro mislečih ter jim dala novih moči za vstraj-nost v neenakem boju.
Mariborskim somišljenikom in zlasti »Bratstvu« se je zahvalil v imenu osr. iz-vrševalnega odbora jugosl. nar. soc. mladine tajnik, br. Kravos. Omenil je težave in boje, ki jih je morala mladina prestati tekom dveh let, kar obst >ja njena organizacija.
Ni klonila v svojem navdušenju, marveč zmagovito prodirala med vrste mladega proletarijata. Da je bilo njeno propagandno delo uspešno, priča najjasneje današnja manifestacija. Bodril je k vstrajnosti v započetem' boju, da bo čim bližje cilj: zmaga nar. socijalizma.
Navdušeno pozdravljen se je pojavil pri oknu predsednik Zveze češkoslovaške soc. mladine, poslanec br. Špatnv. Zahvalil se je za sprejem. Rad je prišel med jugoslov. brate, ker je poznal njihovo delo že iz prejšnjih let. .Vendar je presenečen nad razvojem, lake manifestacije v Mariboru ni pričakoval. Zato z radostjo prinaša pozdrave čeških' bratov in sester svojim jugoslov. bratom in sestram s povdarkom, da obstoja med Ce-hoslovaki in Jugoslovani le ena narodno-socijalistična misel, le ena narodnosoci-jalistična mladina, ki dr uži mlade proletarce obeh narodov v prisrični in iskreni bratsk ljubezni. Spomnil se je nesvo >od nih bratov in sester v Primorju, Istri in Korotanu in povdarjal, da narodni socijalizem ni dovršil svoje misije, dokler tudi ti zasužnjeni člani naše slovanske družine niso svobodni v svoji lastni domovini. Zagotavljal je vso pomoč čeških mladih proletarcev tudi v tem boju.
Govoru brata Špatnega je sledila navdušena ovacija z vskliki bratom Cehom br. Klofaču in narodnosocijalistični misli.
Manifestacija so je zaključila z nar. d-no himno »Lepa naša domovina«, ki jo je zapela vsa zbrana mladina.
Nato so šli člani zastopstva mladine k seji, gostje in ostali delegati pa so si ogledali mesto.	^
C-
p. B.
Stabilizacija.
Kot kronisti zasledujemo vladino delovanje in ga ocenjujemo po zaslugi. Naša kritika je bila in bo stvarna, ne da bi se ozirali ne na levo, ne na desno. Ničesar nočemo zamolčati, ničesar prikrivati ali pretiravati. Demagogija nam je povsem tuja.
Največja zasluga Davidovičeve vlade, ki jo ne moremo dovolj visoko oceniti, je preprečenje državljanske vojne z vsemi posledicami. Človeška — bratska kri, ki se je začela prelivati v Trbovljah in drugod, bi bila tekla v potokih. Kulturne pridobitve bi se bile uničevale v Množicah. Bržčas bi bilo prišlo do intervencije velesil in ni izključeno, da bi bili Italijani zasedli Ljubljano in Zagreb,
Velesrbi pa Hrvaško do Siska. Doživeli bi konec kraljevine SHS, Pašič in Pribi-čevič bi bila dosegla svoja cilja: ustanovitev Velike Srbije s pomočjo »jugo-slovenske« Orjune in Srnao ter ponižanje toliko osovraženih Hrvatov.
To se ni zgodilo. Razum je zmagal nad starikavo trmo in vladohlepnostjo za vsako ceno. Danes morejo vsi, ki so dobre volje, v miru opravljati svoje posle. Orjuna in druge nasilniške organizacije so bile v državi. Orjunaši smejo črne imiforme predati v muzeje, da se bodo potomci čudili zablodnemu okusu patentiranih »Jugoslovanov«, ki so ubijali svoje ideje bratom v glave z — revolverjem v roki. Današnja vlada Jih ne potrebuje
več, pa jih tudi ne more trpeti dolgo poleg sebe, če hoče obvarovati svoj ugled. Zato bo morala prej ali slej razpustiti vse tri organizacije (Orjuno, Srnao in Hanao). Vlada zakona se more opirati lo na zakonita sredstva: vojaštvo, orožništvo in policijo. Izrodki režima nasilja so postali brezpredmetni.
Vlada je prebila zlasti zadnji teden burne dni. Radičevci so zakrivili nekoliko nerodnosti, ki so le napeljevale vodo na mlin prejšnjega režima. »Slobodni dom« je napadel na nekvalificiran način notranjega ministra. G. Predavec, podpredsednik HRSS, se je žaljivo izrazil e zemljoradnikih, ki tudi podpirajo vlado in so po svojem socijalnem programu najbližji Radičevcem. Kazen tega pa so še stavili Kadičevci povsem nepotrebne zahteve v čisto vojaških zadevah. Vse te izjave so napravile vrlo neugoden utis v javnosti, ki stoji v ogromni večini na strani Davidovičeve vlade. Gotove diference med strankami, ki zastopajo različne programe, so samoposebi umevno skoro na dnevnem redu. Teli pa ni treba obešati na veliki zvon in dajati tali o orožje v roke nasprotnikom. Zgovornim gospodom iz HRSS manjka takta. Drezati pa v vojaške zadeve je še vse bolj kočljivo in danes tudi neoportiuio. V Ženevi je prišlo do sporazuma med Angleži in Francozi. Razorožitvena konferenca je sklenjena stvar. Počakajmo! Vsaka evolucija zahteva časa in potrpežljivost.
Te nekorektnosti s strani HRSS pa so ostale k sreči za vlado in državo brez posledic. Nasprotno! Kakor sije solnce po burji in viharju še vse lepše, tako se je tudi tu na mah izjasnil politični horizont. Prišlo je do novega kompromisa med vladnimi strankami in dosežen je popolen sporazum. Komunike HRSS priznava, da so odstranjena vsa sporna vprašanja in utrjene smernice vladine taktike. V tem oziru je predvsem važno za uradnike načelo, da so ne sme ozirati vlada pri nameščanju uradnikov na njihovo strankarsko pripadnost. S tem je
likvidirana praksa prejšnjega režima, ki je naslavljala in izmenjavala uradnike le po »partiji«. S tem pa je šele sedaj uveljavljen uradniški zakon, ki so ga zlasti P.-P.jevci v tej iocki dosledno prezirali.
'ioda to še ni vse. HRSS je uvidela, da ne more stati ob strani in obenem podpirati vlado, za katero nosi itak odgovornost. Kakor kažejo zagrebška poročila, bodo vstopili Radičevci v vlado, kar je edino pravilno. S tem pa se bo vlada definitivno stabilizirala. To bo tisti zgodovinski preokret, ki smo ga videli mi že Udirat, ko so še strašili prejšnji režimski listi z volilnim mandatom P.-P. Država se konsolidira. Tudi uvidevuejši radikali se bodo otresli izolacije, v katero jih je spravila nesrečna Pri biče vičeva politika. Ne dvomim, da bo prišlo, do česar mora priti: ali do razcepa radikalnega kluba, ali pa do občutnega poraza radikalcev pri prihodnjih volitvah, ako se bodo še naprej obešali na fraka P. in P.
Vlada dela. Invalidski zakon je dovršen, isto zakon proti korupciji. Odkrivajo se pridno neštete afere glavnih krivcev v Pašičevem kabinetu. Sodišča bodo imela ogromno posla z Radeti, La-zicami, Veiizarji in drugimi korupcijo-nisti iz Paščeve okolice. Prav je tako! Stvari, ki bi jih bila morala razčistiti že davno radikalna stranica sama, bodo odprle tudi Srbom oči in utrdile ugled se danje vlade pri pošteni srbski javnosti. Ne dvomimo, da bo delo še vse bolj intenzivno po vstopu HRSS v vlado.
Marsikako resnico nas uči preobrat. Nakonec slavi zmago vedno le evob cija nad revolucijo, poštenost nad korupcijo, resnica nad lažjo. Politik se more motiti kakor vsak drug človek. Zmota je odpustljiva. Politika pa, ki se udejstvuje z nasiljem, lažjo in korupcijo, podleže prej ali slej zdravi kritiki. V Sloveniji smo morali baš mi, nar. socijalisti prestati najhujše boje z Žerjavom in njegovo do mozga korumpirano, cinično kliko. Danes je mož — politični mrlič. — R . I. P!
Mariborske občinske volitve.
»Jutro že ponovno jadikuje nad predrznostjo nemških priseljencev, ki nameravajo vspostaviti zopet nekdanji nem-čurski Maribor. S predrzno svojatjo bomo še obravnavali in se bomo poslej s to zalego temeljiteje bavili. Danes se imamo pomeniti z največjimi krivci in sedanjimi povzročitelji žalostnega dejstva, da se pripravljajo tujci na naskok na naš Maribor.
Znano je, da je nesrečni dr. Žerjav oče onega zloglasnega volilnega zakona, ki povzroča sedaj resno nevarnost, da zavzemajo tujci v Mariboru neprimerno več mandatov, nego bi jim pripadlo po resnični številčni moči. Javna tajnost je, da so baš demokratski politiki in zlasti advokati radi švabskega mamona z vso silo pospeševali in branili nemške težnje, skrbeli za njihovo obrambo, koncesije, poslovne zveze itd. Skratka: Nemec je s pomočjo demokratskega advo-
kata dosegel pri vseh instancah vse, kar je hotel. Bogatela sta Nemec in demokratski advokat, še bolj pa je rastla nemška nadutost. Baš ti demokrati, ki danes jadikujejo po »Jutru« so še danes v najintimnejših poslovnih zvezah z onimi Nemci katerih imena so provoka-tcrično blešče na nemškonacionalni kandidatni listi. Naj pove »Jutro«, ali so Scherbaumi, Glaserji, Franzi itd. člani upravnega svela demokratske Slavonske banke? Ce so, čemu, hinavci, potem jadikujete? Oglejte si, gospoda demokratska, trg. registre in ostrmeli boste sami, v kakšnih intimnih odnošajih se nahajate z nemškimi kandidati v upravnih svetih raznih industrijskih in bančnih podjetij! Priznajte resnico in dejstvo, da ste vi, gospoda demokratska, edini krivci. Radi tega je vaše tamjanje navadna hinavščina in goli humbug. To vesta Maribor in vsa Slovenija.
Predobro se jim godi.
Za občinske volitve v Mariboru so postavili priseljeni Nemci in domači nemškutarji lastno kandidatno listo, s katero nameravajo poraziti mariborske Slovence ter širnemu svetu dokazati, da je Maribor nemško mesto. Objektiven človek bi nemški kandidaturi ne oporekaj, če bi imel opravka z autohtono, tujerodno manjšino, kakor so to na primer naši podjarmljeni bratje na Koroškem in Primorskem, ki so že poldrugo tisočletje v celoti naseljeni na svoji zemlji. Mi pa imamo opravka z vsiljivimi pritepenci, ki so se priklatili po načrtu nem. kolonizacije med nas s trebuhom za kruhom. Ti elementi, ki žive od naše neumnosli in dobrote, nimajo pravice, da zahtevajo ugodnosti manjšinske zaščite, ker potem bi morali ali smeli zahtevati mi isto za svoje delavce v tovarnah na Zgornjem Štajerskem ali na Westfallskem. Nemci bi se nam krohotali, če bi zahtevali za slovensko delavstvo pravic, kakor jih izsiljujejo pri nas nemški pritepenci in domači renegatje. Da zahtevajo domačini slovenskega po-koljenja, ki so zatajili svojo materinščino, v naši lastni državi zaščito njihove po-silinemščine, je več kot nesramnost. Temu mora biti konec zlepa ali zgrda prav tako, kot se bo moral napraviti konec konkubinat* pritepenih Švabov in naših
renegatov. Provokacije kreatur, ki se ne sramujejo opirati svojo eksistenco na naš živelj, ne smemo več trpeti. Če hoče pri-vandranec od nas živeti, naj pleše, kot mu bomo mi godli, ali pa naj zopet od-lazi v lačno deželo Bismarkovo.
Objestno svojat bomo ponižali edino le z gospodarskim bojkotom. Ošabni priseljenec med nami nima eksistenčne pravice in zatorej ven z njim! Naše narodne organizacije naj si imena na švab-ski kanddatni listi zapomnijo in naj takoj započno akcijo, da se domišljavost švabskih koristolovcev za glavo prikrajša. Napram tem švabskim pritepencem ne smemo poznali nikakega pardona in skrajni čas je, da se jih brezobzirno zatre. To bo v interesu naše države, našega delavstva in uradništva, kakor tudi v korist našim slovenskim podjetnikom.
Občinske volitve v Mariboru pa naj bodo signal za naskok in obračun s smrtnim sovragom. Po imenih, kot jih je či-tati na listi, je pričeti s pokonče vanjem vsljive svojati.
Zapomnite si: nimamo opravka z narodno manjšino, namreč s predrznimi švabskimi kruhoborci in s še bolj ostudnimi domačini-renegati. In to nas odveže vseh obzirov. Torej brez pardona po švabskih pritepencih!
Nikdar po volji.
Našim j ljubiteljem cekinov je težko ustreči. Če prinesejo listi vest, da Je vlada vspostavila nedeljeno Slovenijo, kriče demagogi z Miklošičeve ceste, da vlada in klerikalci kršijo ustavo. Če se nato uradoma proglasi, da ostane Slovenija še nadalje deljena v dve oblasti, tulijo isti demagogi, da klerikalci kršijo svoj program avtonomne Slovenije. Veš sedaj eno in drugo, samo tega ne, kako bi malkontentom / v Delniški tiskarni ustregel. Mislimo, da bo najbolje da se za bevskanje maloštevilnih koristolovcev sploh ni treba meniti in da se določila totalno zgrešene ustave začasno vporabljajo le še v toliko, v kolikor je to skrajno potrebno. Ustava je tu radi nas, ne pa mi radi ustave; če je vrže med staro šaro in ustvari ustavo, ki res ustreza našim življenjskim potrebam in zahtevam. Ustavo, ki so jo diktirali korupcijonisti in plačanci na pol prazni skupščini in proti volji velikanske večine naroda, moralno ni nihče dolžan priznati in se ji kloni posameznik le v toliko, v kolikor ga sili v to oborožena pest! Kakašna postava pa naj bo to? In koliko je taka ustava vredna? Kdaj pa ste čuti, da se je dal človek predelati noge, če mu je vsilil čevljar pretesne čevlje? Nepotrebno je pojasnilo, da nas krokodilove solze fa-liranih korupcijonistov ne morejo ganiti in da bo šel narod složno na revizijo ustave brez označene profitarske druf be in preko nje.
Volksstimme in maribor. volitve.
Ta list utemeljuje in pojasnjuje, /.tikaj so socijalisti in njihov poslaner Divac takoj pričeli gojiti nezaupanja napram sedanji vladi. V št. 70 piše:
1.	Zato, ker sedanja vlada še ni odpravila dosedanjega volilnega reda za autonomua mesta v Sloveniji (katerega je uveljavila ona vlada, ki jo je direktno ali indirektno podpiral socijalist Divac. — Op. ur.).
'l. Ker vlada še ni odpravila zakona o zaščiti države (ki ga je čuvala ona vlada, ki jo je tudi namenoma ali nenamernima podpiral socijalist Divac in socialdemokratsko časopisje. Op. ur.).
3. Ker vlada še ni izpustila zaprtih komunistov (katere je zaprla ona vlada, ki so jo podpirali od slučaja do slučaja socijalni demokrati z g. Korunom. Op. ur.)
4. Ker vlada še ni pojasnila umora Fakina in drugih orjunaških zločinov, ki jih je prikrivala prejšnja vlada (kateri je stal ob strani g. Korun kot zvesti Žerjavov oproda. — Op. ur.)
5. Ker vlada ne sprejme predloga društva narodov o razorožitvi.
Iz vseh teh zagovorov »Volksstim-me« sledi, da so gospodje socijalisti izborni vedeževalci, ki so vnaprej vede-
li,	da vlada vseh teh zahtev ne bo izpolnila. Zato so takoj pričeli z nezaupanjem gledati nanjo. — Krasen umik! Toda bili bi lahko odkritosrčni. Povedali naj bi bili raje, kako so mislili. — Mslili so, da se povrnejo na svoja mesta razni samostojni demokrati in da jim bodo zopet padale drobtine od njihovih miz.
Tudi mi smo socijalisti, sovražniki meščanskih, kapitalističnih reakcijo-narcev. Vendar smo povedali odkrito, da pozdravljamo sedanjo vlado. Pa ne zato, ker bo delala čudeže za delovno ljudstvo, ampak zato, ker smatramo to vlado za eno od predhodnic tiste velike vlade in tistih časov, v katerih bo tudi delavstvo prišlo do svoje veljave in si samo izvojevalo to, kar zahteva: Mir in enakopravnost!
To je glavno in kardinalno vprašanje. Ako sedanja vlada ne bo pokazala zanj onega zadostnega smisla, potem šele bomo tudi mi napram njej zavzeli drugačno stališče. — Da ji pa bo kaj storiti mogoče, je potreba, da jo podpirajo prav vse delavske stranke s svojo pozitivno politiko; potem bo vlada kolikor toliko morala upoštevati tudi naše sedanje zahteve in ugoditi našim trenutnim potrebam.
Klerikalizem je za nas sedaj prav postranskega pomena in s farško gonjo ne bomo prišli nikamor. Če bi bili to pot ubrali naši samostojni demokrati ali kdorkoli, bi zavzemali prav isto stališče, to smo trdili vedno.
In v tem tiči naša doslednost, ki je pri socijalnih demokratih tako zelo manjka.
t,.	^
Politični pregled.
Davidovih — Herriot.
G. Davidovič je prejel od francoskega prvaka Herriota vabilo, da mu naznani čas in kraj njunega sestanka.
Naš zunanji minister
dr. Marinkovič se sestane z Mussolinijem v Benetkah po Ženevski konferenci.
Korupcijonisti v strahu.
Vlada kaže z zakonom proti korupciji, ki ga bo kot prvega spravila pred pajJament, zelo resno lice. Korupcijonisti bivšega režima doslej tega niso prav verjeli, a so že spoznali resnost položaja. Zalo ne vedo, na kak način bi to Davidoviču preprečili. Z grožnjami, da bodo strmoglavili vlado, ne gre, ker vsak otrok ve, da vlade, ki ima tako večino ni tako lahko vreči. Z lažmi in raznimi podtikavanji tudi ne gre, ker vsaka taka laž takoj razkrinka. Poprijeli so se tedaj druge taktike. Pričeli so na razne načine Davidovičevo vlado božati in se ji dobrikati, hočejo jo podpreti in okrepiti, hočejo, da radikali vstopijo v vlado.
Tem osamljenim korupcijonistom • so namreč razmere in razpoloženje v radikalni stranki znane. Dobro vedo, da pošteno misleči radikalni poslanci, katerih stoji za g. Jovanovičem več kot dve tretjini, razumejo položaj in da bodo stopili v vlado, ker to zahteva blagor in interes države. Pričeli so jih sedaj sami siliti v vlado. Hitro naj vstopijo, da se še prepreči ali vsaj odloži strahoviti udarec, še predno bo predložen parlamentu zakon proti korupciji.
Že minuli teden so lansirali v svet vesti o deputacijali raznih radikalnih »prvakov« pri Pašiču, kateremu so svetovali sledečo kombinacijo: Sedanja vlada naj bi odstopila. Takoj naj bi se sestavila nova vlada, v katero bi vstopili Da-vidovičevci, klerikalci in radikali. To vlado bi Pašič samo sestavil, takoj potem pa odšel — v zasluženi pokoj, njegove posle pa naj bi prevzel g. Ljuba Jovanovič. S to kombinacijo je zadovoljen tudi kralj... Tako so pisali radikalski korupcijonisti.
Lep načrt in goreča želja gospoda Laziče in ostalih komplicev. Seveda se ta načrt v njihovem smislu ne bo uresničil.
Strahoviti zakon proti korupciji bo g. Davidovič lepo in mirno spravil pod streho in z njim udaril rovarje in državne grobokope. S tem pa se bo v radikalni stranki vse razčistilo samo ob sebi in trezni pošteni radikali bodo pričeli s pozitivnim delom, šli bodo v vlado, ker to zahteva državni in njihov interes.
Vlada se bo zares rekonstruirala! To smo mi trdili ves čas in sedanjo vlado označili le kot predhodnico one velike in močne vlade, ki bo našo državo spravila na trdne noge, ki bo napravila sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, za-
dovoljnost in red v državi, in ki bo kos onim velikim dogodkom, ki se odigravajo izven naših državnih mej.
Toda, kakor rečeno, rekonstruirala se bo šele takrat, ko bodo znani korupcijonisti na varnem. In dotlej je samo še nekaj dni.
Itadičevci stopijo v vlado.
Naše časopisje je polno vesti o vstopu radičevcev v vlado, kakor bi bila to zares kaka novost. Za vsakogar je pač moralo biti jasno, da se bo to zgodilo. Če je Radič rekel a, lahko in celo mora reči tudi b. Ce je šel v parlament in podprl vlado, zakaj ie bi tudi sodeloval v njej? Ljudem okrog »Slov. Naroda« in »Jutra«, ki se jim že itak puhli možgani še kisajo, to seveda ne gre v glavo, na kak način bi mogel in smel človek, ki je po svetovnem naziranju republikanec, stopiti v vlado in postati kraljevi minister, ker je naš državni poglavar kralj.
S tem so ti gospodje, ki se pustijo zmerjali z demokrati/zopet enkrat pokazali svoj demokratizem in pojem o njem. — Pa to samo mimogrede. —
Radičevci stopijo v vlado! To je glavno in edino razveseljivo dejstvo. O tem smo bili mi trdno prepričani in smo to tudi vedno zatrjevali. Kake portfelje bodo dobili to je postranska stvar. V vladi bodo, v kraljevi demokratični vladi, ki bo izvrševala ljudsko voljo.
Porogljivo smejanje.
Pred letom smo napisali, da so tudi radikali pričeli misliti drugače in da je Radičevo naziranje v »Slobodnein domu« drugačno, kakor v njegovi glavi. Povedali smo, da smo za bratski sporazum, za katerim stremita tudi že te dve največji stranki v državi. Pa naši demokrati so se nam izza svojega časopisja rogali. — Danes bi jim mi to roganje lahko škodoželjno vračali, ker se naše trdne nade uresničujejo in ker Žerjavovih demokratov ni več. Pribičeviča odrivajo na Hr-vatskem kar po hrvatsko, v Beogradu pa je že popolnoma pod kapom — nihče zanj ne mara.
Vsiljivost:
List »Narodni Dnevnik« poroča, <la je dr. Žerjav obiskal le dni skupščinskega predsednika g. Ljubo Jovanoviča ter pristavlja, <la mu je namen lega obiska neznan. Kdor pa pozna hrepenenje Pribičeviča in Žerjava po sprejemu v radikalno stranko, ne bo dvomil, da je prišel Žerjav ponujat g. Jovanoviču svojih dozdevnih 8 mandatov, ki jih misli pobrali menda iv. »raka in prinesti kot doto pri zaželjenem sprejemu v radikalno stranko. Prepričani smo, rta se bo g. Jovanovič lemeljito premisflil, predno bo sprejemal Kvaražugone, ki bi zanesli v radikalno stranko razdor in padli) stranki v hrbet, kot so to storili v stranki g. Davidovi-ča. Tudi zadeva s častno besedo glede Reis-nerjevega mandata še ni pozabljena. Grozdje je prekislo!
Po drugih državah.
IZ ŽENEVE.
V	Ženevi se vrše seje Društva narodov. Kol prva sta podala svoja mnenja Mac Donald in Herriot, zastopnika angleškega in francoskega naroda. Oba sta razložila velike misli, ki so na javnost napravile različne vtise. Prvi je zastopal načrt, da se naj osnuje razsodšče, ki bi predstavljalo in dajalo garancijo za absolutno pravičnost. Temu razsodišču bi se morala pokoriti vsaka država, sicer bi jo k temu prisilile druge države. Zato bi se lahko izvršila razorožitev. — Herriot pa je zastopal drugo stališče. Tudi on pravi, da brez pravičnosti ni miru, a pra-
vičnost da mora bili združena s silo. Zato je proti celotni razorožitvi, zlasti z ozirom na manjše države.
Herrotovemu naziranju so se pridružili povečini vsi zastopniki, med njim tudi dr. Beneš.
Z ozirom na nasprotujoči si izjavi imenovanih mož sedaj koferenca ni mogla priti do definitivnega zaključka. Zato sta oba državnika izdelala skupno spomenico, v kateri povdarjata željo po trajnem miru in da naj se zato v kratkem skliče razorožitvena konferenca. Pred-dela za to pa naj se odkažejo posebnim komisijam, ki naj izdelajo razne načrte o
znižanju oboroževanja in o raznih pogodbah. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Mac Donald in Herriot sta zapustila Ženevo, njuni zastopniki so ostali tam, seje se vrše nemoteno naprej.
Že danes je gotovo, da se prihodnje konfrence oficijelno udeležile tudi Amerika, Nemčija in Rusija.
Kljub pesimizmu, ki ga izražajo listi, je že ta del seje Društva narodov zelo uspešen. Mac Donald in Herriot nam bosta zasigurala mir!
AVSTRIJA.
V	Avstriji je izbruhnila stavka v kovinarski industriji radi spora med delavstvom in industrijci. Sedaj stavka že nad 50.U0U delavcev, katerm se nameravajo
pridružiti še druge panoge. Govori se celo o splošni stavki.
Avstrijski kancler dr. Seippel je odpotoval v Ženevo, kjer se udeleži konferenc Društva narodov.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Dne 4. t. m. se je sešel parlament k jesenskemu zasedanju. Najprej se bo razpravljalo o predlogih finančnega ministrstva.
(VSTAJA NA KITAJSKEM.
Pri Šanghaju se vrši bitka. Skoro gotovo se bodo čete ustašev umaknile in odnehale. Zato tudi velesile čakajo z intervencijo.
Poročila z dežele.
»Mladika« v Ptuju.
Pod gornjim naslovom prinaša »Jutro«; štev. 209 z dne 4. t. m. daljši članek, v katerem se z vso vnemo zavzema za tukajšnji dekliški zavod »Mladiko«, kar skoz in skoz odobravamo. Čudno se nam samo zdi, kako prihaja ravno »Jutro« sedaj s takim člankom ter opozarja sedanji mestni svet, da naj ne sklene opustiti zavoda — ampak naj prepusti, da odloči novi inestn. svet — medtem ko je ravno »Jutro« doslej spravljalo v javnost povsem drugačne vesti, ki niso nikakor služile zavodu za reklamo. Edino mi smo se za.zavod zavzeli v že več člankih, kjer smo pobijali laži, da bi bil zavod v kakršnokoli breme obč. gospodarstvu ter je imel ravno današnji župan jako težko stališče, da je zavod za enkrat še obdržal. Kavno JDS je pa prišla že večkrat s predlogi, da se naj »Mladika« ukine; — vemo tudi, clu si je v delovni program novega mestnega sveta začrtala
—	opustitev »Mladiko«. — To menjanje nazorov pri JDS se nam sicer no zdi preveč čudno, ker ni zanjo to nič novega, pač pa naj bi vsaj ne metala slabe luči na one, ki, so si prizadevali že ves čas in podvzeli vse, da so zavod vzdrževali in ohranili. Pripominjamo tudi, da jo ravno JDS učiteljstvo mešč. šole delovalo največ na to, da se zavod ukine in se tamkaj namesti mešč. šola. — To pa ne morda iz idealnih kulturnih in vzgojevalnih razlogov, ampak le samo iz osebnih interesov, ker bi se potem šele stabilizirala šola in bi bili še-le takrat učitelji stalno nameščeni. Torej le osebna korist posameznika je bila vedno povod, da se je toliko rovarilo proti zavodu ter izpodkopavalo njegovo sigurnost. Nič boljši niso nekateri gg. mestni svetniki. Poznamo nekatere, ki ogrožajo obstoj zavoda ter največ rovarijo proti njemu, čeprav so obrtniki, ki zaslužijo tamkaj lepe vsote — so pa hišni posestniki in imajo najemnike, ki bi se jih radi znebili, zato hočejo, da se zavod prezida v stanovanja za priv. stranke. Čo je to idealno in če je to za občino koristno, če je to tudi v splošno dobro, to jim malo mar, Gledajo in vidijo edino sebe.
Vendar za letos, kakor že rečeno, ne grozil zavodu nobena nevarnost in je baje prijavljenih že zadostno šlevilo gojenk — tako da se bo lahko zavod sam vzdrževal. Kar pa se tiče potrebne podpore bodisi od države ali drugod, se čudimo, da tega gg. od JDS niso že prej vedeli, saj so bili vendar njihovi ljudje na vladi, ki bi bili podporo igraje izposlovali. —
Toliko v vednost »Jutru«, da ne bo v tolikih nepotrebnih skrbeh za zavod.-— Priporočali bi mu le še, da piše pogosteje, pravočasno ter priporočljivo o naši »Mladiki«, da vztnide zanjo več zanimanja.
Mariborsko pismo.
Maribor, dne 9. septembra 1924.
Včeraj in predvčerajšnjim se je naš Maribor nenavadno oživel. Toliko prireditev skupaj že dolgo nismo doživeli. Naš slovenski športni klub je obhajal svojo
A Tana Rod.
Hvaležnost je lepa čednost, in ta nas je napotila, da smo v zahvalo za razne ljubeznivosti, s katerimi so nas nedavno počastili naš dični »ata«, poslali svojega poročevalca krog znamenitih osebnosti vseh časov z naročilom, da povije izreke naštetih korifej v duhteč šopek, ki ga s tem poklanjamo »ati« kot vezilo. Poročevalec se je spustil v svet, obišče zaporedoma neštete gospode in naleti na
Jeremijo, preroka. Na vprašanje o kvalitetah našega »ata« izjavi častitljivi mož: »Moje lainentacije še danes z ganotjem posluša ves svet; solzavost vašega »ate« pa vrže človeka v krohot.« — Približa se
Sokrat, modrijan: »Vem, da ničesar ne vem; vaš »ata« pa še tega ne vedo!« — Mimogrede pripomni
Arhimed:	»Če	mi daš oporišče, vržem
zemljo iz tečajev; nemogoče pa je, da pripravim vašega »ato« k razsodnosti.«
Efijalt: »Veste, da sem klasičen lumpi Izdal sem svoje brate, izdal bi bil tudi rodno mater. Verujte mi, da vas »ata« niso prav nič boljši. Vprašajte dr. Šušteršiča, ki se z »atom« dobro pozna, in pritrdil bo mojim besedam.«
Messalina: »Zgodovina me označuje kot erto največjih vlačug; veseli nie, da so me manire vašega »ata« že davno prekosile.«
Jozua: »Promeniral sem sedemkrat krog Jerihe in s pozavnami razrušil mesto; vaš »ata« pa kljub obupnemu pihanju na srebrne trombe niso mogli rešiti ljube Avstrije.«
Dr. Šužteržlč: »Obešal sem Srbe na vrbe ter jim v Unionu prebijal črepinje. Od va-
šega »ate« pa sem se naučil tudi denunci-ranja. Denunciral in izdajal sem vse povprek: izdal sem Slovence, izdal Habsbur-govce, izdal svojo stranko, izdal bom, če bo treba še Jugoslavijo in če bo le mogoče še Mussolinija. Kot vidite, sem bil v dobri šoli; zato sva pa z »atom« tudi debela prijatelja. In črno knvo srebljeva skupaj. Tudi z gospodom Efijaltom sva dobra znanca. Pričakovali smo vsi trije povabila na svečanosti v Surdulico, toda nelivaležneži so naše zasluge za to državo prezrli.«
liombroso: »Idijotizem in kretinizem sta neozdravljiva defekta; bojim se, da moderna znanost ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi se dalo omenjeni napaki vašemu »ati« odpraviti.«
Wundt:	»Razkričan sem kot svetovni
mojster logike; glede vašega »ate« moram pa žalibog izjaviti, da so se s pametjo skregali.«
Radič Stjepan: »Štajerc, dobar vam je čovjek, Kranjec pošten čovjek; vaš »ata« palc je magarac!«
Pašič: »Zna, ovaj, šta radi čiča Baja; no ovaj toga, ovaj, ne zna »ata«.«
čičerin (verdammter Kommunist): »Pokojni Stinnes mi je pravil, da so vaš »ala« za denarce vsak čas in vsakomur na razpolago; za frakelj šnopsa postanejo celo komunist.«
Kaiser Franz Joseph I., (Majestat, bitte sehr!): »Bili so dober in lojalen patrijot, ta vaš »ata«. Avstrijo so ljubili kot samega
sebe. Zato so se pa tudi! valjali v žaru moje cesarske milosti. Vortrefflich!«
Tegettbof (admiral r. i. p.): »Svoječas-no sem razmetaval po morju krog Visa laške fregate. Pomislile s kakim veseljem bi premikastil danes staro fregato v Knafljevi ulici, če bi ne vedel, da bo ta trohnoba vsak čas itak sama razpadla.«
Gospod Maček lam za vodo (der \velt-bertihmte): »Povem vam, da take reklame še nihče ni defial za mojo gostilno kot »ata*. Ves svet me že pozna. Na tihem vam pa povem, da me je take druščine vendar le nekoliko sram.«
Macafizclj: »Med nami rečeno: vse, kar nas je bilo zaprtih na gradu, nas je bilo sram, ko so »ata« s trudom priberačeni orden iz strahopetnosti vrnili Beogradu. Seveda, v vojni nevarnosti velja le: Gott er-halte!«
Endlieher: »Ne vprašujte! Vsi veste, da me je opsoval ta vaš »ata« z garjevo ovco in denunciral avstrijski policiji. Ko sem umrl, je bil »ata« tako nesramen, da se je hinavsko udeležil mojega pogreba. »Ata« in Šušteršič! pfui Teufel!« — Se nejevoljen obrne v grobu.
Rcthmann Holhveg: »Moje mnenje o »atu« želite poznati? bali! — cunja papirja?«
Mussolini: »Kaj stavite, da bo vaš »ata« prepričan fašist, če zasedem jaz danes ali jutri vašo Ljubljano?«
Dcutsclier Miehcl:	»Veste,	kaj	so	vaš
»ata«? Pomnite: največji šuft in komedijant, to je, ostane, denuncijant!«
petletnico ob sodelovanju drugih športnih društev, med katerimi je bila zastopana tudi Ljubljana. Slavlje se je pričelo s slikovitim obnouom po mestu. Ljubitelji raznih športov so imeli oba dni v Ljudskem parku in na Teznu ob klasnem vremenu dovolj prilike občudovati razvoj in napredek našega športnega življenja. — V Narodnem domu so imeli Orjunaši svojo oblastno skupščino in zvečer veselico, katere se je udeležila stranka, ki po veliki večini tvori to v Mariboru nepotrebno organizacijo. Tudi sicer je bilo vse polno raznih manjših prireditev.
Zato smo se skoro bali za povoljen izid glavne skupščine Narodne socialistične mladine »Bratstvo«, ki je v nedeljo iz raznih krajev Slovenije, zlasti pa iz Ljubljane pohitela na našo severno mejo. Pa se je izkazalo, kako srečna je bila misel /a leto&njo glavno skupščino »Bratstva« izbrati si Maribor. Ravno ob tej priliki se je pokazalo, da je bilo napačno, da so se vse večje prireditve NSS dosedaj vršile večinoma v Ljubljani. Zato ni čuda, če se je v zadnjem času celo sicer v zavednih narodnih krogih govorilo, da Narodnih socijalistov ni več v Mariboru. Pokazalo se je ob tej priliki tudi kako srečna je bila misel, da je NSS sledila vzgledu Cehov ter stavbo svoje bodočnosti pričela sistematično graditi na mladinski organizaciji. Ta izlet »Bratstva« v Maribor je poleg svojega nepričakovano lepega vspelia prinesel tudi stranki v Mariboru novo življenje. Vzgled zavedfie disciplinirane mladine je zvabil marsikaterega starega borca pod prapor narodnega socijalizma. Višek občudovanja kulturnega dola med narod-no-socijalistično mladino je izzval večerni nastop tamburašev v Narodnem gledališču. Pokazala je socijalistična mladina iz Maribora, kaj premore vstrajno delo že v kratki dobi. Ljubljanski tamburaši pa so Mariborčane naravnost presenetili. Vsi, ki so bili pri tej slavnostni akademji navzoči, so si želeli, da bi bil sonavzoč tudi ves ostali Maribor, ker bi bil priča kakšne krasne uspehe lahko doseže disciplinirano organizirano vodstvo, ki se ne straši tudi osebnih žrtev pri vzgoji mladine. Skrajni čas je bil, da je NSS v Mariboru pokazala, da ni še izumrla idealna vzgoja ter sploh idealno mišljenje.
Naglo se bliža čas novih občinskih volitev. Že vdrugič pričakuje slovenski narod z napetostjo, kakšen izid prinesejo volitve to pot. Nemci, ki so se do zadnjega časa zadržali pasivno, oziroma, ki so se omejili na osebno agitacijo, so se vrgli sedaj s polno paro tudi v javnost. Vporabljajo pri tem dvojpo taktiko.
V	inozemskih listih propagirajo te volitve v znamenju plebiscita med nemško in slovensko narodnostjo. Na ta način hočejo vspodbuditi vse, kar misli nem-
ško, da se udeleži teh volitev. V domačih listih, osobito v »Ciilier Zeitung pa nastopajo kot skrbni gospodarji s kritiko o dosedanjem gospodarstvu, ki res ni posebno vzorno, vendar pa še daleč ne tako koruptno in zanemarjeno, kakor je bilo svojčas v njihovih rokah. Še bolj zanimivo kot vprašanje izida teh volitev v narodnem oziru, je vprašanje novega župana. Gotovo je že danes, da bo mož, ki bo to mesto prevzel, moral biti ves na svojem meslu. To se pravi, da je izključeno, da bi poleg županskega mesta vodil še kako drugo poklicno mesto. Gorje Mariboru, če bi dobil župana, ki bi prihajal samo gotovo uro podpisovat akte in ki bi vodil samo občinske seje, sploh, ki bi bil samo reprezentant mesta. Soditi po dosedanjem položaju, ni veliko upanja, da se bo novi občinski svet vzdržal daleč preko izvolitve, ako se vse, kar čuti narodno, ne strne s svojimi glasovi v narodnem, bloku, tako, da mu bo zasigu-rana taka pretežna večina, da se narodnim nasprotnikom ne bo ljubilo v obč. svetu uganjati svojo politiko.
iz Rogaška Slatine. Končane so borbe za kandidatne liste na Slatini. Bližajo se dnevi občinskih volitev, ki se bodo vršile dne 21. t. m. Kako drzni so nasprotniki, presega že vse meje! Ker vidijo, da ne bodo zmagali na pošten način, pa skušajo z drugim orožjem, namreč s pritiskom na uboge trpine: delavce in nastavljence. Posebno se pri tej praksi odlikujeta Novak in pa \Vidgaj. Slednji je dosegel rekord v menjavanju svojega naziranja s tem, da je že poskusil sledeče stranke:	socialdemokrate,	demo-
krate, radikale, klerikalce ter menda tudi republikance, sedaj pa se drži na listi zdravilišča, kar bo gotovo pripomoglo zdravilišču do zmage. Zakaj niso nasprotne stranke dale njega na listo, imajo že vzroke. Posebno sta pa Hvala in Španiček Widgaju napoti.
Stavimo pa na g. dr. Stera sledeča vprašanja:
1. Ali ima Widgaj res od Vas oblastno dovoljenje, da straši naše sobarice (pa se ga malo boje), da morajo samo njemu nositi likat obleke raznih gostov?
2. Ali imata Widgaj in Novak dovoljenje, da svoje nastavljence in zdraviliške delavce napadata z raznimi grožnjami : da se bo ž njimi kratkomalo obračunalo, ako ne bodo volili liste, kjer visi Widgaj. Dva slučaja sta zabeležena in prideta pred sodišče.
Ni samo »Sclmeiderlein« Widgaj na Slatini, ampak so tudi vzorni obrtniki-k ojači, kateri plačujejo več davka kot Widgaj ter delujejo res zdravilišču in občini v korist, ker imajo cene veliko nižje kot Widgaj. Gosti pridejo sem, da plačajo za delo, ne da se puste guliti s pretiranimi cenami. (Dokazano je, da so naročali gosti odločno sobaricam:	Ne
Widgaju, ampak Krevalderju in drugim dajte delati, ker so cenejši.)
H koncu še to zavednim delavcem in naslavljencem pri zdravilišču, oziroma občini v vednost. Nobena oseba naj si bo že fabrikant, trgovec ali obrtnik nima pravice ukazovati in silili svojega delavca, kako naj voli, prosto mu je to! Volitev je prosta. Če ste delali dobro Vas bo vsakdo brez vsega nasilja volil, ako ne, tudi z grožnjami in s terorjem ne opravite nič, ker delavec ni tako značajen kakor ste Vi, gos. Widgaj. On se zaveda svoje poštenosti, ne da se podkupovati za kozarček vina in košček kruha, on ostane pri svojih nazorih, katere ste pa Vi o delavstvu že zdavnaj zgubili.
Pazno bomo zasledovali vsako nasilje proti delavstvu ter izročili vse nasilneže sodišču. — Pika.
Rigolctto (zapoje): »Ata« le vara nas, vedno lokavo; nič mu ni pravo, vse brez resnice ...«
Don Kišot: »Jdz sem se pretepal z mlini na veter za špas, vaš »ata« se pa zares.«
Valentin Vodnik: »Ne hčere, ne sina po meni ne bo; dovolj je spomina, me pesmi pojo ...
Čez par mescev se boste prepričali, da sem le verze posvetil vašemu »ati«.
Pater Kajetan: »Sedaj piševa s prijateljem »Jutrom« moje in šušteršičeve niemo-arje. Priznati moram, da so »atove« farske lekcije rodile dober uspeh; saj je pa tudi bila štiridesetletna šola. »Ata« so sicer omagali pod pezo let, toda njihovo seme gre v klasje; čitajte le moj klasični roman! Divno, kaj ne? To je »atova« zasluga!«
Lord NortVcliff (suhoparno): »Vaš »atac? Najbolj zabit list; škandal za žurnalistikok
Rcnrivenga: »Jaz sem general, »ata« pa moj prijatelj. Zveza med mojo strategijo in »atovim« prijateljstvom je nujna potreba za obstoj najinih držav. Jaz in »ata« sva eno!
Prebivalec '/. Marsa: »Preneumno! Hiteli smo s svojini Marsom, da še naletimo Vašega »ato« pri življenju, pa ga polomijo tik pred smrtjo. Siromaki so si nabavili lastne antene, da bi stopili v stik z državotvornimi elementi na Marsu v svrho skupnega nastopa napram komunistom. Ker so pa »ata« vedno le spali ali pa pri g. Mačku tam za
vodo dremali in cukali vinsko kapljico, so marsovi komunisti zlorabili »atove« antene ter začeli dajati ljubljanskim in trboveljskim komunistom tajinstvene znake. Gre očividno za velikopotezno akcijo proti državnemu edinstvu, — in to le po »alovi« nerodnosti, ki niso pazili na svoje antene. »Ati« je njihova zločinska nepazljivost živce tako pretresla, da jih odslej vedno trka, kadar Slišijo tajinstvene znake marsovih komunistov. Bojimo se, da ne dolgo.«
Po vseh teh obiskih zaprosi poročevalec za interview pri samemu gospodu »ati«. »Ata« pomerijo pfilliarja od vrha do tal. končno so se pa otajali, ker se jim je le dobro zdelo, da se jih intervievva slično kot visoke diplomate in druge državotvorne dostojanstvenike. Zato so hipno pozabili na proletarski značaj poročevalca in pričeli z gostobesedno razlago o državotvornosti, narodnem edinstvu in značajnosti; poli valili so med drugim prijatelje gospoda Efijnlta in Šušteršiča ter končno hvalili tudi visoko umetniško vrednost memoarjev patra Kajetana. Panegirik so zaključili z vzneše-nim: »Jaz sem alfa in omega, to je začetek in konec modrosti!« — Ko pa jih poročevalec nato rahlo opozori češ: »ala:, — ali se vam ni morda zareklo?« — so pa razlju-čeni pllanili kvišku, pokazali vrata in zatulili: »Marsch liinaus, ferdaman soci, — oh, diese Kommunisten! — Ali je Mars že tukaj?«
»Saj vidite, da mora že biti, ko vas tako trka,« — odvrne poročevalec in naglo zbeži.
Iz stranke.
v Soja osrednjega izvršovalnega odbora NSS. V pondeljek 8. t. ni. se je vršila v Mariboru seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS pod predsedstvom strankinega načelnika tov. Ivana Deržiča. Kot prvi je poročal o strankinem delu in tisku lov. K. Juvan, tov. Deržič pa je poročal o političnem položaju. Po poročilih se je razvila stvarna debata, v katero so posegli tov. dr. Uobovišek, list, Žnuderl, Gobec, Letnik in Rupnik. Poročila so bila soglasno odobrena ter so se napravili vnžni sklepi glede nadaljne strankine taktike in strankinih organizacij. Vladalo je popolno soglasje in odločna volja storiti vse za čim-večji razmah naše organizacije.
Zborovanje NSS v Ptuju. V soboto 0. t. m. se je vršilo v Ptuju prav dobro obiskano zaupniško zborovanje, kateremu je predsedoval ptujski župan tov. Blažek. Kot prvi je poročal o pripravah za občinske volitve tov. Lenarčič, ki je utemeljeval potrebo narodnega bloka za občinske volitve in pojasnil potek pogajanj in razdelitev mandatov narodnega bloka. Nato je poročal podnačelnik tov. 11. Juvan o političnem položaju ter je bilo njegovo obširno poročilo s popolnim soglasjem odobreno. Nato so je priglasil k besedi tov. dr. Brumen, ki se je popolnoma strinjal s stališčem stranke in bodril tovariše k skup-
nemu složnemu delu za napredek narodnega socializma. Končno je še tovariš župan Blažek govoril o lokalnih zadevah ter nato zaključil v vsakem oziru uspelo zborovanje.
Sestanek NSS na Viču. Pripravljalni odbor za ustanovitev naše krajevne organizacije na Viču sklicuje za v petek, 12. I. m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne >Amerika;: sestanek nacih somišljenikov. Na dnevnem redu je poročilo o političnem položaju in poročilo o ustanovitvi-NSS za Vič-Glince. Na sestanku poroča predsednik centralnega organizacijskega odseka tov. Rupnik. Tovariše z Viča. Gline in Rožne doline pozivljemo, da se sestanka polnoštevilno udeleže in pripeljejo seboj tudi svoje tovariše in prijatelje.
Gospodarska konferenca v Celju. Na. podlagi sklepov osrednjega izvrševalnega odbora se vršil v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v Celju gospodarska konferenca, katero sklicuje strankin gospodarski odsek. Nanjo ser povabljeni tudi zastopniki posameznih krajevnih organizacij. Za konferenco bodo razposlana pravočasno vabila, vendar vabimo vse strankine funkcijonarje, ki se zanimajo za razna gospodarska vprašanja, da prijavijo svojo udeležbo in se konference zanesljivo udeleže.
Strokovni vestnik.
Delavska zbornica za Slovenijo. O vprašanju Delavske, zbornice smo že mnogo razpravljali, ali mislimo, da bomo morali še mnogo pisati, predno bomo gospodi, ki odloča o usodi te institucije dopovedali, da mora imeli taka važna ustanova vso državno pomoč v polni meri, če hoče zadostiti vsem svojim potrebam in odgovarjati nalogam, ki so ji predpisane. Vsaj bivši režim ni imel, odnosno ni hotel imeti razumevanja za Delavsko zbornico. Zato je Delavska zbornica samevala in izvrševala le to, kar je mogla. Vsega, kar bi morala, pa zdaleka ni zmogla, ker ni imela za to potrebnih sredstev. Poglejmo si samo urad te delavske institucije. V mali zaduhli podstrešni sobici je nastanjen za celo Slovenijo edini urad. Sramota I Človek bi mislil, da ima urad, ki je namenjen celi Sloveniji in kateremu je poverjena naloga zaščite delavstva cele Slovenije tudi odgovarjajoči 'piarhiški aparat, ki bi z lahkoto vršil svojo nalogo. V sramoto prejšnjega vladajočega režima pa moramo ugotoviti, da ima Delavska zbornica svojega šefa, tajnika, koneipista, računovodjo, tipkarico in če hočete še slugo v eni sami osebi! En sam človek upravlja vse posle, za katere bi bilo treba najmanj treh, štirih moči. Vzrok: nema para. Delavska zbornica je prnva sramota za delavski stan. Delavska zbornica je sramota za Slovenijo in zato moramo vsi, ki hočemo, da hodi ta naša delavska institucija res to, kar bi morala biti, dvigniti svoj glas, da nas čujejo oni, ki popravljajo demokratske grehe, da je tudi tu treba poprave in da je treba najti pnre za to našo institucijo. Gospod minister za socijalno politiko, naj si izvoli predložiti opis o stanju Delavske zbornice za Slovenijo, pa smo prepričani, da se bo takoj našel tudi zn to ustanovo potrebni kredit.
Ljubljanskim članom. V nedeljo 14. t. m. se vrši ob 10. uri dopoldne v prostorih
»Bralstva« v Narodnem domu članski sestanek članov NSSZ iz Ljubljane. Dnevni red: L Pomen strokovnih organizacij in posebno NSSZ. 2. Socijalne ustanove. Sestanek je ve-levažen in je zato dolžnost vseh članov, da se ga udeleže. Pripeljite seboj ludi prijatelje in somišljenike.
Litija. Pri nas vladajo še vedno nevzdržne razmere. Delovni čas je skrajšan in zalo imamo tudi zaslužek minimalen. Beda že trka na vrata, a gospodov neodvisnih od nikoder ni, da bi pomagali. Prišli bodo zopet, ko bodo napočili lepši časi. To so nam že parkral pokazali. V nesreči nas ne poznajo, v sreči so nam prijatelji, želimo, da skliče NSSZ čimprej sestanek in nam pomaga. Delavci! Otresite se demagogov in škodljivcev, bodite složni in enotni v boju ter se Irdno oprimite NSSZ, ki nam bo sigurno pomagala.
—	Predilničar.
Trbovlje. Pri nas se je pričelo v zadnjem času precejšnje gibanje med delavci ki kažejo veliko zanimanje za NSSZ. Zalo se bo vršil prihodnji teden sestanek, na katerem se bo razpravljalo o položaju delavstva. Kraj in urn bosta razvidna iz lepakov in vabil. Tovariši, pridite vsi in pripeljite seboj tudi naše somišljenike.
St. Puvel. Iz našega kraja je prav malo novic. Životarimo in razmišljamo o našem bednem stanju in o delavstvu, ki vzlic vsej bedi ne spoznava važnosti strokovnih organizacij. V najkrajšem času bomo priredili sestanek NSSZ, na katerem bo zastopnik iz centrale poročal o delavskem položaju in posebno o težnjah tkalniškega delavstva. Upamo, da bo ta sestanek marsikomu odprl oči. Bratje in sestre! Na sestanek morale priti vsi, da slišite, kako bi bilo mogoče odpo-rnoči bednemu stanju delavstva. Sestanek bo javljen na tovarniški deski.
Mladinski vestnik.
O poteku glavnega zbora mladine
v Mariboru bomo natančneje poročali prihodnjič.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Kranju priredi veselico, ki se vrši v nedeljo, 14. t. m. pri g. Rudolfu Jerebu na Fidru. Pričetek ob 15.30 po sledečem sporedu: rokoborba, šaljiva pošta, šaljiv nastop, prosta zabava in ples, pri katerem sodeluje tamburaški zbor iz Kranja. Vstopnina 5,— Din za osebo.
Čisti dobiček je namenjen za nabavo godb. instrumentov, zato prosimo in vabimo bratska društva, da se v čim večjem številu udeleže naše prireditve. — Da se člani bratskih društev osebno spoznajo, je potrebno, da se čim večkrat sestanejo. Prilika se nudi, da se ne samo spoznamo, temveč tudi drug drugega podpiramo, zalo upamo in pričakujemo čim večje udeležbe. — Odbor.
Taborniki.
Taborniška misel.
Stoletja so že minula od tedaj, ko je zaklical veliki Rousseau v svet: »Nazaj k naravi!« Uvidel je kako škodljiva lahko postane civilizacija, če jo človek pretirava. Vsa božja priroda bi uvenela, vse |ozračje bi bilo zastrupljeno s tvorniškitn dimom, surov materijalizem bi zavladal nad idealizmom; vsa ljubezen človeka do svojega bližnjega bi prenehala; ubijal bi drug drugega, da živi sam.
Dalekovidni pedagog je zaslutil vse to in pozval zato ves svet, naj se vrne v okrilje matere nas vseh, prelepe prirode. fdež je umrl, njegova misel pa je ostala in po dolgi, predolgi dobi se je našel človek na pravem mestu. Kar ni uspelo premnogim, ki so hoteli uresničiti llousseaujevo geslo, to se je posrečilo leta 1902. ameriškemu prirodo-piscu, pisatelju in slikarju Ernestu Thompsonu. Ustanovil je namreč organizacijo mladih ljubiteljev narave in prirodne romantike.
Uvidel je, da mora pričeti s prerodom človeštva pri mladini, ki je za vse dobro dovzetna. Nadel si je nalogo, da pokaže najmlajši generaciji, zeleno in čisto pot v dehteče gozdove, med zibajoča se polja, na cvetoče livade, na reke, na gore, vse bližje k naravi, vse bližje k solncu, izvoru vsega.
Organizacija se je razširila iz Amerike po vsem svetu, več milijonov organiziranih članov že ima; število pa neprestano narašča. Rousseaujeva želja, da bi našle vse tajnosti in lepote narave odmev v človekovi duši, jo plemenitile in vzgajale v dobroti in ljubezni, se bliža uresničenju.
Seton je našel mnogo posnemovalcev, ki so na podlagi njegovih študij in izkušenj ustanavljali svoje organizacijo. Zopet drugi pa so mu vzeli le to, kar so potrebovali, vso veliko prvotno Se-tonovo gozdovniško modrost prezrli in sprejeli v organizacijo precej vojaških stvari. Med temi slednjimi se je posebno uveljavil angleški general Robert Badeu - Povvel s svojimi dečki slcauti (scouts-boys, v Jugoslaviji se imenujejo izvidniki t. j. pozveduiki). Njegova organizacija je v kratkem času postala Setonovemu (taborništvu nevaren tekmec. L. 1917 pa je nastopil na Angleškem slikar John Hargrave, imenovan Beli lisjak, z ostro kritiko proti Baden-Powelu, kateremu je očital zlorabljanje predivne taborniške ideje v vojaške svrhe. Baden-Powel je namreč izključil iz programa malone vse točke, ki se tičejo duševne izobrazbe. Namesto tega pa je uvedel brezobzirno disciplino in obvezno vežbanje za razne parade in inšpekcije starih generalov
in admiralov v pokoju. Kritika John Hargraveja je imela uspeh! Po vsem svetu je začela prvotna taborniški ideja prodirati in danes je Seton zmagovalec na vsi črti.
Tudi Slovani imajo poleg Baden-Po-vvelovih tudi Selonove organizacije. Na Poljskem obstoja »Spčlnota vvolnego harcerstvva«, Rusi imajo svoje mlado pijonirje, Čehi pa veliko federacijo, ki združuje v sebi štiri močne organizacije. Izven »Federacije« obstojajo »Skauti Volnosti.c
Po vzgledu luvatskili slovanskih narodov hočemo tudi mi, slovenski pristaši prelepih Setonovih taborniških idej, ustanoviti svojo organizacijo, ki bo skupno s sorodnimi izvidniškimi delovala za okrepitev in razširjenje taborništva med našim ljudstvom. — V doglednem času bomo raztegnili delovanje na vso Jugoslavijo kot »Zveza jugoslovanskih tabornikov«, ki bo temeljila na osnovnih Setonovih načelih, ki se posebno jasno zrcalijo v naših zakonih :
I. Sila duha.
1. Bodi odločen,
ker odločnost je znak samozavestnega in svobodnega človeka!
2. Bodi skromen
v vseh stvareh, manj govori, več misli!
8. Bodi poslušen, predvsem glasu svoje vesti!
II.	Lepota telesa.
4. Bodi čist
sam in skrbi za čistost okolice!
5. Spoštuj svoje telo, ki je dom tvoje duše!
6. Ohranjuj prirodo
in ne pripusti, da bi jo pustošili drugi!
III.	Mišljenje - resnica.
7. Govori resnico
in drži dano besedo!
8. Bodi pošten,
ker poštenost je najlepša čednost, ki diči človeka!
9. Bodi veren
in imej smisel za tajnosti življenja!
IV.	Udejstvovanje z ljubeznijo.
10. Bodi ljubezniv,
stori svojemu bližnjemu dobro in ne misli na povračilo.
11. Raduj se življenja,
ne glej na slabe, temveč samo na njegove lepe strani!
12. Bodi brat
vsakomur, a ne v besedah, temveč v delu za nejgovo srečo!
Delovali bomo v smislu teh zakonov in gojili brutstvo in ljubezen. Drugim skautskim organizacijam ne bomo nasprotovali, ker naša edina želja je, da bi setaborništvo v vsi svoji pre-lestnosti čimbolj razširilo med našim narodom in tako prineslo zdravje in srečo vsi širni naši domovini.
Propagirali bomo ljubezen do narave, se zavzemali za svetovni mir in za bratstvo med narodi. — Vsi mali in zatirani, vsi bedni in trpeči bratje in sestre, vsi nesrečni in žalostni, ti vsi naj bodo deležni naše velike ljubezni.
Svojo domovino bomo ljubili s srcem in z dejanji, ne S kričavimi besedami. In kadar bi domovina potrebovala naše pomoči, tedaj nas bo našla pripravljene, da položimo vse sile in sposobnosti na sveti njen altar.
Naše glavno sredstvo za dosego teh ciljev in namenov bo pogosto bivanje v čisti, neoskrunjeni prirodi, prenočevanje v šotorih in spoznavanje prečudovitega stvarstva božjega.
Naš simbol je ogenj, čisti, veselo-plapolajoči ogenj, ki razblinja temo in daje prijaznost vsi okolici; naši sestanki, seje iu zbori se bodo vselej vršili ob ognju, v prosti naravi.
Članstvo v organizaciji je razdeljeno v štiri skupine in sicer imajo samostojne družine in rodove: 1. volčiči (dečki do 14 let), 2.) dečki od 14—18 leta, ;3.) odrasli (nad 18 let) in 4.) deklice. — Najmanjša enota je družina (6 do 12 članov), načeluje ji vodnik; več družin (2—6) tvori rod, ki ga vodi vodja. Vsi rodovi v enem kraju sestavljajo Taborniško zadrugo, vse zadruge pa Združenje slovenskih tabornikov. Začasni prostori se nahajajo v poslopju (»Obnova«) poleg Ljubljanske kreditne banke (vhod iz Gajeve ulice). Uradne ure ob nedeljah dopoldne.
Tako je poslanstvo in cilj taborništva, tako je poslanstvo in cilj naše organizacije. Zato, bratje in sestre, stopite v vrste bojevnikov za našo idejo, idejo vseh idej, idejo taborništva.
Mladi Slovenci! Sprejmite to našo misel, misel solnca in svobode, ponesite jo v vsa mesta in vasi, v vse šole in društva, v vse delavnice in tovarne, kjer je solnca in svetlobe najbolj potreba!
V	daljavi sicer, a tem lepši je naš cilj: prerod našega ljudstva, prerod naše domovine, prerod vsega človeštva.
ZdružoHje slovenskih tabornikov v Ljubljani.
V LOČNTCI.
Dogovorili smo se, tla napravimo svoj tretji izlet čez Grmado in po, od povodnji v pošteni Ločnici v Medvode. — V nedelji) na vse zgodaj smo odkorakali izpred Pulpanove čitalnice; bili smo prvič v uniformah.
Jasno jutranje solnce je zlatilo daljnje planine, vstajajoče iz meglenih kopren, polja so valovila, gozd je dehtel in šumel. Visoko pod nebom je vriskal škrjanec, sive postovke so plavale v mirnem ozračju, lahni beli, kot jančki okrogli oblački pa so bežali zn obzirje. — Vsa narava in vsa bitja so se veselila obetajočega se lepega dne.
Veselo smo stopali skozi Podutik, čez Toško čelo in dospeli okrog poldneva na Grmado. Prav na vrhu smo zasadili naš prapor z volčjo glavo in ponosno je zaplapolal v močnem vetru. Na zapadli smo opazili težke oblake, ki so jeli prihajati vse bližje in bližje iu nam zastirali čisto modro nebo. — Še malo smo posedeli in se nato po strmih travnikih spustili v grapo Ločnice. Prvi sledovi nedavne strašne povodnji so se jeli kazati: polja odnešena,. travniki razorani, drevje okleščeno in izruvano. Poli ni več, le tu pa tam kažejo trda izprana tla nekdanjo lepo vozno cesto. Prst na obeh bregovih je izprana, strma skalovita rebra vise proti dolini.
Na velikem produ smo si uredili provi-zoren tabor in zasadili v njegovi sredini prapor prve družine »Volkov«. Skuhali smo si skromno kosilo, se osvežili v bistri vodi in počasi odrinili. Ravno tedaj je pričel naletavati dež.
Pot nas je vodila skoraj ves čas po široki prodnati grapi, le tu p« tam smo stopili na razdejano trato. Ves čas smo imeli priliko opazovati sledove strahovite elementarne katastrofe. Med prodom leži razmetana mlinska oprava, iz hiš odnešeno pohištvo, perilo in posoda. Poslopja so deloma porušena, deloma prestavljena, razmajana in pokvarjena. Nekdanjih lepili mostov ni več, čez potok vrženo drevo služi kot brv. Ubogo ljudstvo je še vse preplašeno in obupano, ne ve, kje bi pričelo z obnovo gospodarstev.
Če bi bilo taborništvo pri nas močneje razširjeno in bi imeli v organizaciji izvež-bane pijonirske oddelke, bi prav lahko nudili uspešno pomoč svojim nesrečnim bratom. Če bi se pripetila slična nesreča kje na Angleškem, Francoskem, na Poljskem ali v katerikoli državi, kjer je taborniški (skautski) pokrel bolj razširjen, bi takoj prvi dan po katastrofi kar mrgolelo tabornikov-pijonir-jev, ki bi popravljali pota, gradili mostove in zasipavali jarke in kotanje. Naši zakoni namreč velevajo: »Pomagaj svojemu bližnjemu v nesreči!«
Zato, bratje in sestre, razširjajte našo idejo, idejo vseh idej, idejo taborniško po vsi naši domovini; naša žarka misel naj zasije v vse tovarne, v vse delavnice in šole, med vse naše ljudstvo. — Sele tedaj, ko bomo združeni vsi, ki ljubimo človeštvo in mir, zdravje in lepoto, naravo in vse stvarstvo božje, šele tedaj bo srečna naša domovina, šele tedaj bo srečen ves ubogi človeški rod.	Črni ris.
Tedenske novice.
Pristaši NSS v Mariboru volijo pri občinskih volitvah dne 21. septembra t. 1. kandidatno listo narodnega bloka in spuste svojo kroglico
v prvo skrinjico!
Vsak na volišče! Kdor bi ostal doma, ali volil drugače, bi bil izdajalec slovenskega Maribora.
Davidovičevci v Ljubljani ustanavljajo stranko. 10. t. m. so imeli pri »Lloydu« dobro
obiskan sestanek in s tem započe.i uvio, i,i bo najbrž imelo obilo uspehov. Na sestanku je bilo tudi nekaj neizogibnih orjunašev, ki so hoteli motiti zborovanje. — »Jutro« o vsem tem previdno molči.
Pokolj v Osjeku. — Na zadnja praznika je »Orjuna« priredila zborovanje vseh »Or-jun« v Osjeku. Ako pomislimo, v koliko so razpaljeue politične strasti, zlasti še na Hr-vatskem, moramo reči, da so taka zborovanja naravnost izzivalna in prav nič čudno ni, da so posledica pokolji — žrtve. Mi vsako žrtev prav s sočutjem pomilujemo, ker vemo, da so zares žrtve, nedolžne žrtve političnih koristolovcev. — Tudi v Osjeku sta zopet pri
tej priliki padli dve žrtvi, dva orjunaša sta mrtva. — Kdo je kriv? Tisti, ki dovoli, da se taka zborovanja sploh vrše! Ali naša vlada nima oči, da bi videla prozoren namen tega početja? Ce je ta vlada zares vlada reda in pravice, potem naj vsako tako prireditev prepove. Uvede naj se red in mir!
»Jutrovci« pa naj nikari ne vpijejo! To je sad njihovega dela, njihove taktike, ki so jo pričeli 1. junija v Trbovljah, kjer je bilo še več žrtev, kjer se je izvršila justifikacija Fakina. Nadaljevali so svoje prokleto delo še ob raznih prilikah v Ljubljani in drugod. — Zahtevamo reda z vso odločnostjo! Provokacij se ne sme trpeti, krivci vsakega takega prestopka in zločina morajo biti brezpogojno eksemplarično kaznovani. — Pazite, da ne bo prepozno, gotovim ljudem raste greben!
Občinske volitve v Kočevju. V nedeljo,
7.	septembra so se izvršile v Kočevju pb dolgem času zopet občinske volitve. Za te volitve je kočevska krajevna organizacija NSS na podlagi navodil strankinega načelstva sklenila sodelovanje v slovenskem bloku. Zavedali smo se, da moramo storiti vse, da bo pri teh volitvah zmagala slovenska lista in da bomo
s tem vsej javnosti dokazali, da Kočevje ni nemško mesto. Naše sodelovanje je bilo mišljeno iskreno in lojalno, lako iskreno in lojalno pa se niso ponašali gotovi gospodje, ki so delali pakte z Nemci, izigravali slovensko delavstvo in pritiskali nanj s terorjem, premeščanjem, odpuščanjem itd. Razumljivo je, da je vsled tega nastal med slovenskimi delavci odpor, na kar so delavci sklenili nastopiti z lastno delavsko listo. Kljub temu pa so se našli ravno v narodno socijalističnih vrstah tovariši, kil so hoteli omogočiti enoten nastop ter se zanašali na izjave in obljube predvsem g. dr. Sajovica, ki je pa nenadoma vložil listo brez obljubljenih delavskih kandidatov. Delavstvo je postalo vsled tega nelojalnega postopanja razburjeno in je v zadnjem trenutku delavsko listo spopolnilo kakor je pač šlo in tako so prišli na listo kandidati, katerih NSS nikdar ne bi bila odobrila. Da odgovorimo tedaj »Slov. Narodu«, ki NSS nesramno očita izdajstvo, povemo, da so izvršili izdajstvo ravno drugi »narodni« gospodje, ki so zares delali pakte z Nemci, ne samo v Kočevju, ampak tudi drugod. Naše delavstvo je volilo slovenske liste. Kdor pa je dal duška svojemu ogorčenju s tem, da je volil delavsko listo, ki ni! bila nemška (Nemci so imeli svojo) je to storil v sveti jezi in iz ogorčenja radi postopanja gotovih kapitalistov z ubogim delavcem. — NSS ni imela in ni odobrila tedaj nobene liste ker je prvotna lista radi kapitalističnih intrig, groženj in persekucij odpadla. — Sicer pa o stvari še izpregovorimo. Delavstvu pa naj bo Kočevje za vzgled. Deviza kapitalistov »di-vide et impera« (razdvajaj in vladal boš) naj se v bodoče onemogoči z železno delavsko disciplino.
Zaščita stanovanjskih najemnikov je kolikor toliko v nevarnosti. V Beogradu se pripravlja nov stanovanjski zakon kar na hitro. Naglica pa nikoli ni dobra. Svarili smo vlado ih jo še svarimo pred kakimi prenagljenimi koraki. Parlament naj podaljča sedanji stanovanjski zakon do konca leta 1925, medtem pa se naj pripravi dober in pravičen zakon, ki bo dejansko ustrezal današnjim razmeram. — Na noben način zakon hišnim posestnikom ne sme dajati prilike, da bi kar poljubno zviševali najemnino. Brez predhodnega sporazuma z najemniki ne sme priti do zaključka, ker bi vsaka najmanjša nejasnost povzročila in dala povod gotovim špekulantom in brezsrčnežem za izrabljanje. — Vlada naj to upošteva, sicer bo naletela na obupen odpor.
Izplačilo uradniških razlik med staro in novo plačo se bo vendarle izvršilo mesca oktobra. Odlok o izplačilu je že pripravljen in ga bo te dni ministrski svet odobril.
Delo za revizijo uradniškega zakona napreduje. Vlada upošteva predloge strokovnih organizacij. Potreba pa je, da posamezne organizacije čujejo, ker se vrše ponekod precejšnji boji v gotovih vprašanjih, da ne bo potem razočaranj, ki lahko nastanejo z izigravanjem drugega proti drugemu.
Opcijska pogodba z Avstrijo je bila 10. t. m. v Beogradu podpisana, na kar opozarjamo vse prizadete. Opcijski rok bo trajal 8 leta.
Ljudska univerza.
I. zvezek
KARL OZIVALD
O potrebi socijalno - etične orijentaclje. Cena 3,— Din.
II. zvezek
ALOJZIJA STEBI
Zaščita zanemarjene dece in mladine. Cena 3,— Din.
III. zvezek
DR. ALMA SODNIK
O vzgoji deklet. Cena 8.— Din.
IV. zvezek
F. S. FINŽGAR
O lepi knjigi. Cena 3.— Din.
V. zvezek
DR. RADO KUŠEJ
Cerkev v luči prava in etike. — Cena
5.— Din.
VI. zvezek
DR. METOD DOLENC
Kaj hoče moderno kazensko pravo. — Cena 5,— Din.
Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani, poštni predal I.
Nušič Branislav: Občinsko dete. Roman dojenčka. Poslovenil Cvetko Golar. V Ljubljani 1923. J. Blasnika nasledniki. Povest bi se lahko imenovala tudi »Žalost in veselje«, saj se v njej poleg vse žalostne usodo zapuščenega dojenčka, ki nima ne domovine, ne staršev, in ki roma iz rok v roke, nadrobljeno tudi toliko veselih prigodb in smešnic, da se čitatelju včasi solzi eno oko od žalosti, drugo pa od smeha. Knjigo bodo z zanimanjem brali tudi oni, ki bi radi po njej spoznali srbsko življenje v malih srbskih mestih in v Beogradu. Tukaj jim bo Nušič dober vodnik; on je med najboljšimi srbskimi pisatelji in pozna svoje rojake, kakor malokdo. Da zna tudi prav prijetno pripovedovati, to priča vsaka stran te knjige. Knjige ima na ovitku lepo rizbo, šteje 231 strani in stane samo Din 15.—. Kupi in beri jo, ne bo ti žal!
Poravnalte vsi do 15. t. m. naročnino I
Prvorazredni moderni brzopisalni stroj
Stoemer-ftecord
Vrhunec finomehanike! Zastopstvo:
tud. Baraga
Ljubljana, šelenburgova ul. 6/1.
Vsak dan trikrat sveie pecivo
priporoma
Jean Schrey, nasl. JAKOB KAVČIČ
parna pekarna
Ljubljana, Gradišče 5
BREZ
mu
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
ur 7°|o ~*6
obresti brez odbitka rentnega in Invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto-
vanje po dogovoru.
Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najkulantnele.
41 —
E »5
o o
CL cj
2
O. 3
rt-O-*
-C M
o o
a. </>
Tone Malsal
Pleskar za stavbo in*|pohi-štvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul.6, Celovška cesta 121.
N a r o C i I a se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9.
Stefan Ferant
urar državnih železnic
Celje, Dečkov tri 3
priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne.
Priporoma se tvrdka
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
Blizu Prešernovega spomenika.
• Najboljši ilvalnl stroji Orltzner v vseh
• opremah za rodbinsko rabo in Adler za
• obrtniško rabo. Istotam potrebščine za kro-
• jače, šivilje, čevljarje, sedlarje, toaletne ve-
• ženine, kravate, čipke, nogavice, razni
• bombažni sukanci, svile v niti, jedilno
S orodje, alpaka, aluminij, žlice, vilice, • S noži, Škarje, britve, razne palice, nahrbt- • S niki, Igle za vse sisteme Šivalnih strojev • ! ter njihovi posamezni deli. — Propravila j S šivalnih strojev se sprejemajo. Pouk v • S vezenju, krpanju perila in nogavic na • S stroj« brezplačno. Večletna garancija j S M) za šivalne stroje. 9*	<
S C« n e najnllj«.	Postrežba	toEna.	i
ee«eeeeeeeeaeeeeeee»ee*teeeeeeeeeeeeeeeeee
S BJiju|S9N*euenqni1 )IAOiVNd38 'O
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švic. frankov stane		1425 —	14455
100 franc, frankov	»	400’—	415 —
100 laških lir	»	331'5	337-—
100 čeških kron	»	2265	2275
100 avst. kron	»	01075	0.1085
100 ogrskih kron	>	0105	0 0985
100 bolg. levov	»	5515	55--
100 dolarjev	»	75625J	7600--
100 angl. funtov	»	33690 —	34355"-
Curlfika borza,			
		10. sept.	3£sept.
		švicarskih	frankov
100 dinarjev je stalo		695	695
100 franc, fra-ikov	»	28 07	28-72
100 laških li	»	2325	2350
100 čeških kron	»	15-95	1593
100 avst. kron	»	0-0075	0 0075
100 ogrskih kron	»	00069	0007
100 bolg. levov	»	387	3-80
100 dolarjev	»	533 —	531-25
lOu ang., funtov	>	2368 —	2383.—
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Harry nič ne odvrne. Ce so se mu preje še pojavljali dvomi nad vsebino pisma, mu je sedaj groma novica docela jasna. Padel je v zanjke liudo-delke...
Tedaj se nenadoma zdrzne. Kaj pa če je vse skupaj navadna laž, da so Eliso samo odvedli in da pismo vsebuje neresnico? — Da, tudi to je mogoče. Morda je pa Eliza vendarle povsem nedolžna, vse skupaj le dogovorjena šala ali nesramna igra, da se mu odvzame ljubico?
»Vaša milost,< se sedaj oglasi služabnik, »na policiji pravijo, da nih*o ne pozna milostljive gospodične neveste. Policija je menda prejela neko p5smo; od koga, tega mi niso mogli povedati, ampak — nekaj ni v redu. — Gospodična je bila pred leti natakarica v pristaniški krčmi v Whitechaplu. Tako pravijo na policiji.«	i
Ta izpoved je bila za Harryja prav neprijeten curek na vroče čelo. Razoča-
ran se zgrudi na stol. — Da, Jak je govoril resnico. Hotel je kaznovati lahko-živko, ki je varala ljudi, jih naravnost goljufala. — Eliza je zanj izgubljena!
»Ven,« zakriči sedaj nad. služabnikom, »poberi se veni« Bliskovito hitro zgine prestrašeni služabnik za vrati. Tar-naje nad svojo usodo se Harry dvigne s sedeža. Na njegovem spačenem obrazu se vidi, da se je odločil za nekaj groznega.
»Sramota, grozna sramota! Lahkoživa vlačuga si je pridobila moje zaupanje, sedaj tudi jaz ne morem več živeti! S prsti bodo kazali za menoj. Proč, proč iz te nesreče — iz te sramote! Moje življenje ni vredno počenega groša!«
Pismo vzame v roko, prižge svečo in ga sežge, pepel pa vrže v peč.
Pred oči mu zopet stopi Izabelina podoba. Spomni se besed tajinstvenega maščevalca, ki si jih pa kaj kmalu izbije iz glave.
»Ona mi ne bo odpustila, saj ne more, to je docela nemogoče. Te sramote ne moreni prenesti, da sem hotel poročiti vlačugo in da me je le Jak obvaroval te zablode. Natakarica iz Whitechap-la — hahahak
Strahotno odmeva smeh v tihi sobi.
»Ali naj napišem še pismo in svojemu prijatelju sporočim moje zadnje želje? Toda ne, nimam ne staršev, ne bratov. Moje premoženje si bodo razdelili moji sorodniki. Izkopali mi bodo grob, samomorilcu — grob v skritem kotu na pokopališču. — Da, tamkaj, bom našel pokoj!«
Zopet vstane. Z opotekajočimi koraki prileze počasi do pisalne mize, iz katere potegne predal. Z desnico seže po lesketajočem se predmetu ...
Tedaj pa nenadoma zasliši rahlo šumenje obleke. Majhna ledeno mrzla roka ga prime za desnico, s katero je hotel ravnokar vzeti morilno orožje iz predala.
»Harry, Harry!« se čuje tih, sladek glas. »Rotim te, Harry ...«
Mladi mož se zdrzne. Pred njim stoji Izabela, smrtno bleda, mali roki proseče dvignjeni, ljubek obraz ji je zalit od vročih solz. Harry se opoteče. Prav močno se mora držati za mizo, da ne pade.
»Izabela ... ti... pri...«
»Da, priti sem morala,« šepeče Izabela s smrtnim strahom v očeh. »Prejela sem pismo, v katerem me neznanec obvešča, da — te je zadela grozna
Modistka M.HORVAT
LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV. 21.
prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi
nesreča. Kajti — tvoja nevesta, da je navadna lahkoživka, da so jo odvedli. Jaz naj te varujem pred najhujšim, če bi iz obupa hotel storiti kaj nepremišljenega. Prišla sem semkaj že skoraj zadnji treuotek — o Bog — kako’ sem ti hvaležna!«
Šele sedaj se Izabela menda zave, kaj je storila, ko je na glas svojega srca odšla v Harryjevo stanovanje. Ce bi jo bil kdo videl! — Grozno! Zdihovaje si zakrije obraz z rokami, tedaj pa že kleči Iiarry pred njo.
»Izabela, moj angel, ki me je obvaroval najhujšega. Prisegam ti, da tvoja podoba ni nikdar zatemnela v mojem srcu, da me je edinole lokavost vražje ženske spravila ob razum. In moje srce bije zopet za tebe do zadnjega diha. Preveč sem se pregrešil, da bi mi mogla kdaj odpustiti. Toda za svojo krivdo se hočem pokoriti celo življenje in se z globokim kesanjem odreči vsemu, kar dobrega nudi življenje!«
Izabela pretresljivo tama in joče.
»Ti mi ne moreš odpustiti, Izabela. Ne, ti me smeš in moraš zaničevati. Toda nikoli naj nimam v svojem življenju srečne ure, to ti prisegam pri spominu na svoje starše! Pokoro hočem delati, v tujini hočem trpeti za svojo krivico!«
Izabela upre sedaj vanj svoje oči.
»Odpuščam ti, Harry! Moj bog, saj te vendar ne moreni sovražiti. Saj te še vedno tako iskreno ljubim!«
»Ti — ti — ?« vzdihuje Harry. »Izabela, to je nemogoče, saj sem prelomil zvestobo, ti me moraš vendar samo zaničevati!«
»Ne, tega ne morem — ne morem!«
Harry poljubuje rob njene obleke.
»O, jaz ničvrednež, zavrženi človek! Kalo dobro srce sem zavrgel! Izabela, kaj naj postane iz naju?«
Mlada deklica odide pi)r>ti vratom. Počasnih korakovv ji sledi Harry. Pri vratih Izabela obstane.
»Harry, ali mi hočeš izpolniti eno prošnjo?«
»Zahtevaj kar hočeš — vse — tudi moje življenje!«
»Potem odidi v tujino, Harry« de Izabela resno. >Tja v deželo prostosti, kjer ne poznajo ljudje ne tebe ne mene. Preje si mi zatrjeval, da nisi pozabil name. Harry, verujem ti to! In sedaj odidi — pojdi kmalu! Na daljnjem zapadu si poišči nov dom. In po enem letu pričakujem tvoje pismo, preje ne,
Harry, ali slišiš? V tem letu hočem skušati pozabiti na vse, in potem, če bi me tudi potem še ljubil, pridem k tebi, Harry, — celo v tem slučaju, če bi morala zapustiti materi«
Še enkrat pade Harry na kolena pred njo in proseče steguje svoje roke po njej. Toda Izabela ostane trdna pri svojem sklepu, četudi ji je iz oči čitati, da se težko premaguje.
»Čez leto dni, Harry — čez eno leto!« odmeva njen srečo obetajoči glas po sobi, potem pa odhiti skozi vrata. Tedaj se mladi mož dvigne od tal.
»Jak, zagonetni mož, hvala ti! Ti si me ohranil pri življenju, ti si mi vrnil mojo ljubezen!«
Sodba.
Elegantna kočija je zavila na dvorišče tajinstvene hiše ob cesti na za-padnem obrežju. Škripaje so se zaprla za njo težka vrata.
Štirje možje izstopijo iz kočije ter vlečejo s seboj v hišo belooblečeno osebo. Upirajočo Ise žensko odnesejo po dolgem hodniku v sobo, kjer jo polože na divan.
»Pustite me samega ž njo!« zadoni Elizi na ušesa predobro znani glas.
Trije možje takoj odidejo iz krasno opremljene sobe. Mož s krinko ostaue sam s svojo žrtvijo. Mirno potegne ž nje plašč, v katerega je imela zavito glavo in rame. Potem ji odstrani iz ust robec. Nato se mirno vsede poleg nje ter zlohotno porogljivo reče:
»Ah, niti omedlela ni, samo potuhnila se jek Temne oči pod krinko se svetijo kot žareči bliski. »Lepa je. Seveda — lahkoživa ženska je tudi zapeljiva. In celo v poročni obleki, ki jo napravlja še bolj mikavno. Kako angelj-sko nežno leži na divanu, docela podobna nedolžnemu detetu in vendar je ničvredna, zavržena ženska, ki nas je hotela vse uničiti. In tudi lase ima barvane — pepelnato-kostanjevo — seveda modema barva! Hahaha — Eliza, ali si hotela Jaka spraviti v zmoto?«
Pozorno' motri svojo žrtev, ki se ob njegovem pogledu zdrzne.
»Torej le čuje! O, Eliza, vsa zvijača ti nič ne pomaga! Sedaj tudi vem, da si me še tedaj hotela umoriti, ko te je v tihi noči naletela Bessy pred mojo sobo z bodalom v roki. Preslepila si Jima, umorila si Sama, nas vse izročila straš-
ni smrti, ukradla si mi zaklade morskih globin — čuješ Eliza, umreti moraš!«
Sedaj odpre Eliza oči in divje gloda okrog sebe.
»Kje sem?«
»Izvrstna komedija! Pri ,Jaku si, Eliza 1 Pri tistem Jaku, pri tistem Jaku, katerega si že davno smatrala za mrtvega. Hahaha — ne ležimo v železni rakvi na dnu morja, o ne, mi še živimo! Prav na čudežen način smo se rešili. Ampak tebe ne reši nihče več, lepa nevesta, tvoja smrt se bliža!«
»Harry« stoče Eliza.
»Tiho!« ukaže Jak osorno. »Tvojemu zaročencu je že znano, kako si ga varala, ničvrednica. Vrnil se bo zopet v naročje čiste, nedolžne deklice, ki ga je nadvse ljubila in ga še ljubi. Tebe pa, zavrženko, čaka kazen, ki si jo zaslužila!«
Eliza uvidi, da je zgubljena. Predolgo je živela v hiši maščevalca, da ne bi poznala njegove neizposnosti. Nobeno milosti nima pričakovati.
»Zakaj ne prosiš za odpuščanje?« jo zasmehuje strašni mož. -»Z glavo, odeto s poročnim pajčolanom, maješ; da, lepa nevesta, dobro se zavedaš, da je tvoja smrt sklenjna stvar, in da te nihče ne more več rešiti. Celo če bi se mi vrgla pred noge in vila roke, da bi krvavle, bi bila tvoja prošnja zaman. Kri za kri, žanji, kar si vsejala!«
Eliza še vedno leži nepremično.
»Ah, briljanti! Zakladi morskih glo* bin! Z njimi si okrasila svoj vrat, svoje prsi! Kar je moje, fsi zopet vzamem. Milijone, ki si mi jih ukradla, z lahkoto utrpim, saj leži še neskončno mnogo zakladov na dnu morja!«
(Dnlje prihodnji? )
KINOJDEAU
predvaja od četrtka 11. t. m. do vštevši nedelje 14. t. m. najnovejšo filmsko atrakcijo
„Dunalskl prater“
ljubavni roman dunajske deklice v 8 dejanjih v glavni vlogi Mari Hildin. Film je veleza-nlmiv, vzet iz življenja ljudstva In avstrijskega dvora.
Odgovorni urednik Anton Brandner. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Specljalist za ortopedična in anatomična obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila.
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220
BRZO-BRZO
na vlak v Celje
v veletrgovino
R. STERMECKI
kjer kupite letos . za moško, In volneno za ženske obleke, SIIKBIO bei0) pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudrvito nizkih cenah v veletrgovini R. Stermeckl, Celje.
L*
m
Trgovci engros-cene.
Cenik zastonj 1
AVTO-VOZI
JU50-HAG
LJUBLJANA
BOHORIČEVA UL. 24 TELEEON ŠTEV. 560
l malim statikom Vam napravi
najboljšo hrano I
Očala, tfipolcl
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slov. Bistrica
Dunaiska cesta Stev. 4
(v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 18,300.000.
Iivriule vse banžne posle naitožneje in najkulatitnele.
Brzojavi t Trgovska.
Tel.i 139, 149, 438.
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd
Vse pisalne, risalne In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini
Nlroslno Bioic
Ljubljana
Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.