Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
Državno 'Milsivo v M
Došio I9.M 193t
  -krat,—»— pVilog.
/
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
48. kos.
V LJUBLJANI, dne 19. avgusta 1991.
Letnik
V S E B
301. Zakon o podaljšavi računskega leta po proračunih kraljevskih banskih uprav za proračunsko leto 1930./1931.
302 Zakon o naseljevanju južnih krajin.
303. Uredba o odrejanju disciplinskih tožilcev.
304. Pravilnik za izvrševanje rešitve ministrstva za poljedelstvo o brezplačnem 'prevozu naselnikov, njih inventarja in o načinu plačevanja voznine za prevoz na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji in na privatnih železnicah in ladjah.
I N A :
305. Razpis, s katerim se uvaja trgovinska pogodba z Avstrijo,
306. Pooblastitve generalnega direktorja poštne hranilnice in vrhovnega poverjenika za agrarno reformo za odobravanje nabavnih pogodb.
30". Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah v letu 1931.
308. Posebne uzance za trgovino s papirjem na Ljubljanski borzi za blago in vrednote.
Zakoni in kraljevske uredbe.
301.
Mi
Aleksander L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za finance in po zaslišauju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o podaljšavi računskega leta po proračunih kraljevskih banskih uprav za proračunsko leto 1930./1931.*
§ i.
Kljub odredbi odstavka 2. člena 19. uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budgetiranju banovin in o likvidaciji imovinskih razmerij dosedanjih sreskili in oblastnih samouprav z dne 23. oktobra 1929.** smejo
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. julija 1931., št. 170/LV/363.
** Uredbo gl. »Uradni list< št. 447/112 iz 1. 1929. vršiti kraljevske banske uprave izplačila v breme kreditov, njim odobrenih po proračunih za leto k 1930.J193L, do vštetega dne 31. avgusta 1931,
, _ §2.
Ta zakon stopi v moč z dnem razglasitve v ^Službenih novinah«.
Han Pjesak, .dne 18. julija 1931.
Aleksander s. r.
Namestnik ministra za finance, minister brez portfelja: Nik. T. Uzunovič s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. Žtvkovič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Dimitrije V. Ljotič s. i.
302.
Mi
ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za poljedelstvo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o naseljevanju južnih krajin.*
I.	POGLAVJE.
Obče odredbe^
§ 1.
(') Naseljevanje južnih krajin, ki so bile po letu
1912.,	pripojene prejšnjemu ozemlju Srbije in Črne gore,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z due 17. junija 193L, št, 134/XLII1/295,
izvršuje po tem zakonu ministrstvo za poljedelstvo po organih, določenili v tem zakonu.
(2) Z naseljevanjem se razume oddajanje zemljišč za obdelovanje in naseljevanje, kakor tudi ustvarjanje pogojev za naselišča ter njih ustanavljanje in ureditev.
§2..
(‘) Za naseljevanje se uporablja:
1. Svobodna državna zemljišča: pašniki (utrine), krčevine, primerna gozdna tla in vsako tako državno zemljišče, ki se izloči za naseljevanje po predpisih zakona o postopanju pri delitvi državnih posestev za namene agrarne reforme.
2. Občinska in selska zemljišča in pašniki, kolikor jih preostaja čez dejansko potrebo dotičnih občin in sel. Občinam in selom se sme pustiti za pašnike samo za obdelovanje nesposobno zemljišče.
3. Pusta in trajno opuščena zemljišča zasebnih lastnikov in čivčij.
4. Odmetniška posestva.
5. Zemljišča, ki se smejo za namene agrarne reforme izločiti po predpisih zakonov, ki veljajo ali bodo veljali za veleposestva ali za zemljišča ob čivčijskih in njim podobnih odnošajih. Deljtev takega zemljišča se vrši po tem zakonu, toda ob pogojih zakona o agrarni reformi na veleposestvih in zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v Južni Srbiji in Črni gori.
(a) V zvezi z odredbami tega paragrafa se umevajo s čivčijami samo oni, ki so zasnovali svoje čivčijsko razmerje z lastnikom zemlje v času najmanj deset let nazaj, računši od dne 1. oktobra 1912., po katerem je dobil čivčija, ki ni imel lastne zemlje, od lastnika hišo za stalno stanovanje ali potrebna sredstva za gradnjo hiše in za nedoločen čas tolikšno površino zemlje, ki jo je mogel obdelovati s svojo rodbino s pogojem, da daje z zemlje, na kateri je z rodbino stalno naseljen, lastniku običajni del letnega dohodka. Razmerje,, zasnovano najmanj deset let pred dnem 1. oktobra 1912., je moralo trajati nepretrgoma na posestvu istega lastnika ali njegovega zakonitega naslednika.
(3) Za obdelovanje nesposobno zemljišče je tisto, ki se da uporabljati izključno le za pašo ali pogozdovanji.
§ 3.
(1)	Po tem zakonu se naseljujejo siromašni državljani kraljevine Jugoslavije, ki se bavijo s poljedelstvom, s selskimi obrti, neutrpnimi selskemu prebivalstvu, in z malimi mestnimi obrti, ki so pa v popolnem propadanju, pa nimajo vobče ali ne zadostne lastne zemlje, ki bi jim zagotovila potrebni obstanek, in žele ter so tudi sposobni, obdelovati zemljo osebno z rodbino.
(s) Dobrovoljcem se dodeljuje zemlja po predpisih zakona o dobrovoljcih*
(3)	Nižjim državnim uslužbencem, ki opravljajo službo v mejnem pasu, širokem 15 km od mejne črte, se sme dodeljevati zemlja v tem pasu zaradi naselitve njih rodbin.
II.	POGLAVJE.
Organi ministrstva za poljedelstvo za naseljevanje v južnih krajinah.
§ 4.
Za naseljevanje in izvajanje vseh poslov agrarne reforme se ustanavljajo:
1. Vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo v Skoplju kot glavni organ ministrstva za poljedelstvo za južne krajine.
2. Agrarna poverjeništva s sedežem: v Skoplju (za srez: skopeljski, veleški, gornjopološki, donjopološki, žegligovski, preševski, krivopalanški, kratovski in bosilj-grajski); v Štipu (za srez:; štipski, ovČepoljski, kočan-ski, carevoselski in maieški); v St minici: za srez: strumiški in radoviški); v Negotinu-Vardaru (za srez: negotinski, kavadarski, djevdjelijski in dojranski); v B i t o 1 j u (za srez: morihovski, bitoljski, prespanski, ohridski, struški, debarski, gališki, prilepski, poreški, kruševski in kičevski); v Uroševcu (za srez: nero-dimski, gračaniški, kačaniški in gnjilanski); v Prizrenu (za srez: šarplaninski, gorski in podgorski); v D j a-k o vici (za srez: djakoviški in podrimski); v Peči (za srez: pečki, istoški, beranski in andrijevaški); v Kos. Mitroviči (za srez: mitroviški, deževski, stavi-ški in sjeniški); v P le vi ju (za srez: plevljanski, mile-Sevski, novovaroški, belopoljski in pribojski); in v V u -č i t r n u (za srez: vučitrnski, lapski in dreniški),
III. POGLAVJE.'
Posvetovalni odbor.
§ 5.
C) Za pravilno izvajanje naseljevanja in podpiranje naselnikov se ustanovi pri ministrstvu za poljedelstvo Posvetovalni odbor za naseljevanje«.
(-) ČLani odbora so: pomočnik ministra za poljedelstvo, vrhovni poverjenik za agrarno reformo v Skoplju, šef odseka za naseljevanje južnih krajin, odposlanci: ministrstva ža notranje posle; ministrstva za vojsko in mornarico; ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje; ministrstva za šume in rudnike; ministrstva za gradbe in minstrstva za finance in druge osebe, ki jih odredi minister za poljedelstvo. Pomočnik ministra za poljedelstvo je predsednik posvetovalnega odbora za naseljevanje, najmlajši član odbora iz ministrstva za poljedelstvo pa opravlja obenem tudi dolžnost zapisnikarja posvetovalnega odbora.
§ G.
C) Naloga posvetovalnega odbora je, da oddaja na zahtevo ministra za poljedelstvo strokovna mnenja za ustvarjanje ugodnih pogojev za naseljevanje in za kul-turno-gospodarsko podpiranje agrarnih interesentov, dokler ne postanejo lastniki dobljenih zemljišč.
(-) Pred odobritvijo letnega načrta za naseljevanje, ki ga predloži poverjenik za agrarno reformo vsako leto ministrstvu za poljedelstvo, zasliši minister za poljedelstvo posvetovalni odbor.
IV. POGLAVJE.
Komisije za obmejevanje zemljišč.
§ 7.
Odbiranje ih obmejevanje zemljišč za namene, določene v tem zakonu, vrše komisije za obmejevanje po odredbah tega zakona.
§ 8.
(‘) Komisije za obmejevanje odreja vrhovni poverjenik za agrarno reformo. Te komisije vrše odbiranje in obmejevanje zemljišč po tem zakonu na licu mesta in vstopajo vanjo:
1. predsednik komisije, agrarni uradnik, ki ga odredi vrhovni poverjenik za agrarno reformo;
2. strokovni referent za poljedelstvo;
3. zemljemerec, ki je v službi ministrstva za poljedelstvo ali v drugi državni službi, če pa takega ni, tudi zaprisežen civilni zemljemerec; in
4. po potrebi strokovni referenti za zdravstvo, šu-marstvo in hidrotehniko.
(a) Člane iz točk 2., 3. in 4. odreja vrhovni poverjenik za agrarno reformo po poprejšnjem sporazumu z njih starešinami.
(3)	Predsednik, odnosno kmet ali odbornik pristojne občine ali sela je dolžan, da na poziv prisostvuje delu komisije in da daje vsa potrebna obvestila in podatke, ki bi jih zahtevala komisija. Podpisuje zapisnik kot prisotnik.
(*) Ce se osebe, omenjene v prednjem odstavku, ne odzovejo takoj pozivu predsednika komisije, vzame ta za prisotnika drugo osebo iz iste občine ali sela, ki daje komisiji potrebne podatke, in se to vpiše v komisijski zapisnik.
(5) Komisija mora voditi zapisnik o svojem delu na licu mesta in izdelati načrt obmejenega zemljišča s se-znamkom parcel. Po dovršenem poslu izroči komisija načrt obmejenega zemljišča s seznamkom parcel vred pristojnemu občinskemu sodišču (opštinskemu sudu) na podpis. Občinsko sodišče mora še istega dne razgrniti načrt obmejenega zemljišča in parcelni seznamek na vidnem kraju interesentom na vpogled za 15 dni in razglasiti istega dne na običajni način, da je načrt s seznamkom parcel razgrnjen interesentom na vpogled. Tako opravljena razglasitev se smatra kot priobčitev, izvršena interesentom.
§ 9.
Ce se ob obmejevanju kompleksa zaradi zaokrožbe in zložbe pokaže potreba, da se zasebno zemljišče vzemi v kompleks, ga je vzeti vanj in se mora dati lastniku v zameno zemljišče površine, ustrezne po boniteti. Odvzem takega zemljišča se vrši ob koncu gospodarskega leta, ko se pobero posevki.
§ 10.
Zoper delo komisije za obmejevanje iz §§ 8. in 9. smejo vložiti interesenti pripombe pri vrhovnem poverjeniku za agrarno reformo v 15 dneh od dne razglasitve po § 8. Vrhovni poverjenik za agrarno reformo izda rešitev v prvi stopnji.
V.	POGLAVJE.
Dodeljevanje zemlje.
§ H.
(l)	Za naselitev se dodeli vsaki rodbini najmanj po 5 hektarjev za obdelovanje sposobne zemlje.
(a) Zemlje se dodeljuje: za poglavarja rodbine 5 hektarov, na vsakega oženjenega rodbinskega člana po 4 hektare, na neoženjene med 16. do 21. leta po 2 hektara, na neoženjene črez 21 let po 3 hektare, na vsakega otroka moškega spola izpod 16 let, neomoženega ali obvdovelega člana rodbine in dijaka na šolanju po 1 hektar.
(•) Rodbini, ki se ji dovoli za naselitev neizkrčena zemlja ali zemljišče, ki se težje privede v kulturo, se sme naselniški delež povečati še do petine, rodbini pa, ki p« prejemu zemlje ali ob doselitvi pripelje in prinese
s seboj potrebni inventar za obdelovanje zemlje, se sme dodeliti še do 3 hektare zemlje.
(*) Kljub predpisom odstavka (*) tega paragrafa se sme za naselitev v okolici mestnih in gospodarskih središč ali v onih krajih, kjer je izvedeno ali se izvaja namakanje ali je zemljišče izredne kakovosti in pripravno za donosno kmetovanje, dodeliti eni rodbini manj zemlje, toda ne manj od polovice rednega deleža.
(5) Pri zemljiščih, kjer so določena izboljševalna dela, se sme dodeliti eni rodbini zemljišče, manjše od rednega deleža. Niti v tem primeru pa se ne sme dodeliti manj od polovice rednega deleža. Ce obdela rodbina vse dodeljeno zemljišče, se ji sme dodeliti dopolnitev največ do rednega deleža, in sicer samo, če se v tem času izboljševalna dela niso izvedla.
(“) Vsaki rodbini se sme dodeliti 10 do 25 arov zemljišča kot hišni svet, rodbini pa, ki ima več kot dva oženjena člana, ne računši glavarja rodbine, se sme dodeliti tudi do 50 arov, kar je zavisno od razpoložnega zemljišča. Ce se ne dovoli hišni svet, se mora rodbina naseliti na dodeljeni obdelovalni zemlji, če se drugače ne določi v rešitvi vrhovnega poverjenika za agrarno reformo.
(7) Zaradi zaokrožbe se smejo dodeljevati rodbinam tudi manjše površine, onega zemljišča, ki je izključeno od delitve kot nesposobno za obdelovanje. Te površine se dodeljujejo čez deleže, ki so zgoraj označeni.
(*) Kjer ni dovolj rodovitne zemlje in je treba dodeljevati tudi zemljo slabe bonitete, se sme dodeliti povišek v taki zemlji največ do dvojne površine.
(“) Rodbinam naselnikov in krajevnih agrarnih interesentov se sme dodeliti na njih zahtevo tudi manjša površina zemlje od one, ki jim gre po zakonu.
(l0) Ob dodeljevanju obdelovanega in neobdelova-nega, boljšega in slabšega zemljišča in pasniškega zemljišča je izvesti razmerno porazdelitev enega in drugega zemljišča, vendar pa tako, da prevelika oddaljenost parcel ne škodi umnemu ukoriščanju zemlje.
(”) Osebi, ki je dobila zemlje kot rodbinski član, se ne more še posebej zemlja dodeljevati,
§ 12.
(‘) Po izvršeni naselitvi sme dodeliti vrhovni poverjenik za agrarno reformo rodbini, ki je obdelala vse dodeljeno zemljišče, po 1 hektar za napravo vinograda, rodbina pa je dolžna, v 4 letih od dne, ko prejme to zemljišče, zemljišče zasaditi in vinograd redno obdelovati. Za napravo vinograda se dodeljuje zemljšče, ki je za to pripravno.
(a) Če rodbina ne zasadi za vinograd dobljenega zemljišča v celoti v 4 letih, se ji z odlokom vrhovnega poverjenika za agrarno reformo sme odvzeti nezasujeni del zemljišča.
(3)	Pri dodeljevanju zemlje sme dodelfti vrhovni poverjenik za agrarno reformo agrarnim interesentom takoj poleg rednega deleža tudi zemljišče, ki je potrebno za pogozdovanje, če je kaj za to pripravnega. Za pogozdovanje se sme dodeliti na eno naselniško rodbino do ene tretjine rednega deleža, kar zavisi od površine svobodnega zemljišča in števila rodbin.
(•) Za pogozdovanje se izroča zemljišče, tako zvana gozdna tla, ki niso prikladna za nobeno drugo obdelovanje; pogozdovalna dela se morajo izvesti tako, kakor je določeno z zakonom o gozdih.*
* Glej »Uradni list« št. 162/35 in št. 181/40 iz leta 1929./1930.
(5) Kjer je to mogoče, se sme dodeliti zemljišče za napravo vinograda in za pogozdovanje po prednjih odstavkih tega paragrafa tudi agrarnim interesentom ki jim je zemlja že dodeljena.
§ 13.
(') Siromašnim krajevnim agrarnim interesentom, ki se bavijo s kmetijstvom ali s selskimi obrti, neutrpnimi selskemu prebivalstvu, se sme dodeliti v dopolnitev zemlja v mejah (ataru) njihove ali sosednje občine, če nimajo dovolj lastne zemlje, pa ne žele naseliti se po §11.
(2) Potrebna dopolnitev v zemlji se odredi krajevnim agrarnim interesentom razmerno po njih številu, številu članov njih rodbin, lastni zemlji in površini agrarnega zemljišča, razpoložnega za dodeljevanje; ta dopolnitev z lastnim zemljiščem pa ne sme biti na rodbino večja od naselniškega deleža, določenega v § 11., niti manjša od 2 hektarov skupaj z lastno zemljo.
(s) Oni rodbini, .ki nima svoje hiše, se sme dodeliti zemljišče v površini do 25 arov za hišni svet.
t*) Če razpoložuo agrarno zemljišče ni porazdeljeno razmerno med vse krajevne interesente, se sme izvršiti nova r&zmerna porazdelitev po odstavku (-’) tega paragrafa v treh letih od dne, ko stopi ta zakon v moč.
§ 14.
(J) Za ustanavljanje vzornih posestev se sme vzornim poljedelcem, državljanom kraljevine Jugoslavije, dodeljevati do 60 hektarov zemlje, kar je zavisno od značaja in kakovosti zemlje, namembe posestva in strokovne ter materialne sposobnosti poljedelcev. Predvsem imajo pravico do dodelitve zemlje po odredbah tega paragrafa osebe s potrebno strokovno usposobljenostjo.
(*) Poljedelec mora ustanoviti vzorno posestvo v roku in s pogoji, ki se mu določijo z rešitvijo o dodelitvi zemlje. Če vzornega posestva ne ustanovi v določenem roku, mu sme vrhovni poverjenik za agrarno reformo z rešitvijo zemljo odvzeti.
§ 15.
Po potrebi se sme, in sicer od svobodnega agrarnega zemljišča dodeljevati zemlja tudi poedinim agrarnim zadrugam, zvezi agrarnih zadrug, gospodarskim in drugim ustanovam in samoupravnim telesom na področju južnih krajin. Za potrebe državnih oblastev in naprav se prepuste državi potrebne površine od svobodnega agrarnega zemljišča.
§ 16.
(*) Kdor želi naseliti se v južnih krajinah po predpisih tega zakona, mora predložiti:
1. Prošnjo, s katero prosi zemlje za naselitev.
2. Izjavo, s katero se zavezuje:
a) naseliti se z vsemi člani rodbine, za katere prosi zemlje za naselitev, na dodeljeni zemlji v letu dni od dne prejema zemlje, postaviti hišo ha določenem kraju V dveh letih od dne, ko je prejel hišni svet, in zemljo redno obdelovati;
b) prevzeti, če se mu dodeli zemlja na izboljševal-nem področju, vsa bremena, ki padejo na oni del izboljšanega zemljišča, ki se njemu dodeli, in obdelati ta svoj del izboljšanega zemljišča v celoti najtesneje v treh letih od dne naselitve,
B. Izjavo, ali je glavar ali kateri rodbinskih članov že dobil in kolikšno površino zemlje je dobil po agrarni reformi.
(2)	Vse omenjene izjave se morajo overoviti po pristojnem občinskem oblastvu in prošnji priložiti.
(s) Prošnji je prav tako treba priložiti predpisno potrjeno potrdilo pristojnega občinskega oblastva, ki ob-
seza:
a) rodbinsko, očetovo in rojstno ime glavarja in vseh rodbinskih članov, za katere prosi zemlje za naselitev in ki se dejanski tudi naselijo, opravilo, spol, rojstno leto za vsakega člana, zakonsko stanje rodbinskega glavarja in vsakega člana posebej;
b) kolikšno površino zemlje in koliko premičnin je dosedaj imela ta rodbina v poslednjih petih letih, kje in katere prednosti;
c) ali je glavar ali kateri rodbinski član že dobil in kolikšno površino zemlje je dobil po agrarni reformi; in
č) kakšnega vedenja so prosilec in člani, za katere prosi zemlje, in.ali je bil do vložitve prošnje kdo obsojen, koliko, za katero dejanje in po katerem oblastvu.
(4)	Osebe, ki prosijo zemlje za naselitev, pa žive zunaj področja južnih krajin, in osebe, ki prosijo zemlje za ustanovitev vzornih posestev, morajo vložiti prošnjo za dodelitev zemlje pri minisirstvu za poljedelstvo; osebe pa, ki žive na področju južnih krajin, morajo vložiti prošnje pri vrhovnem poverjeniku za agrarno reformo v Skoplju.
(■'’) Osebe, navedene v § 15., morajo vložiti prošnje pri ministru za poljedelstvo po vrhovnem poverjeniku za agrarno reformo.
(") Krajevni agrarni interesenti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona in žele dobiti zemljo po odredbi § 13., morajo vložiti prošnje pri vrhovnem poverjeniku za agrarno reformo, ki ji morajo priložiti potrdilo občinskega oblastva po odstavku (:') tega paragrafa in izjave, predpisane v odstavku (’) tega paragrafa in v točki
2.,	pod b) ter točki 3.
(7)	Na zahtevo zainteresirane osebe morajo občinska oblastva nujno overoviti prošnje in brezplačno sestavljati vse priloge in potrdila, ki jih je priložiti prošnji po tem paragrafu.
§ 17.
(') Po prošnjah za dodelitev zemlje radi naselitve, ki ustrezajo pogojem iz § 16., odstavkov ('), (2), (3) in (') in jih vlagajo osebe, ki žive zunaj področja južnih krajev, kakor tudi po vseh prošnjah za vzorna posestva po § 14. in po prošnjah iz § 15., izda načelno rešitev minister za poljedelstvo in jo odda s prošnjo in z vsemi prilogami vred vrhovnemu poverjeniku za agrarno reformo, da jo izvrši po načrtu za naseljevanje. V načelnih rešitvah po prošnjah iz §§ 14. in 15. se določi tudi površina zemlje.
(-) Vrhovni poverjenik za agrarno reformo izda rešitve po prošnjah za dodelitev zemlje radi naselitve, ki jih vlagajo rodbine s področja južnih krajin, kakor tudi po prošnjah krajevnih agrarnih interesentov, ki prosijo zemlje po odredbi § 13.
§ 18.
Rešitve vrhovnega poverjenika za agrarno reformo, izdane na podstavi načelnih rešitev ministra za poljedelstvo in rešitve po prošnjah za dodelitev zemlje iz § 17., odstavka (“), morajo določiti površino zemlje, ki pripada agrarnim interesentom po §§ 11., 12. ki 18., kakor, tudi področje, odnosno kraj,'v katerem se jim naj
zemlja dodeli. Na podstavi rešitve vrhovnega poverjenika za agrarno reformo izvrši pristojno agrarno poverjeništvo predajo zemljišča interesentu in mu izda o tem začasno potrdilo z natančno označbo, katero zemljišče, kdaj in v katerih mejah ter površini mu je dodeljeno.
§ 19.
(*) Naselnikom gredo ob naseljevanju tele ugodnosti.
1. Brezplačen prevoz na vseh državnih železnicah in ladjah v kraljevini od dosedanjega bivališča, odnosno od meje kraljevine do postaje, ki. je najbližja kraju naselitve, in sicer za vse rodbinske člane, za živino, po hištvo, kmetijsko orodje in material za gradnjo hiš in gospodarskih poslopij.
2. Brezplačen stavbni les iz državnih gozdov na panju 12 m3 za izgradnjo stanovanjske hiše in 12 m3 za izgradnjo gospodarskih poslopij ali pa izdelan les za ostrešje stanovanjske hiše po določenih tipih v merilu okrog 10:5 metrov z izdelanimi vrati in okni, iz državnih gozdnih podjetij in 12 m3 na panju iz državnih gozdov za gospodarska poslopja.
8.	Carine prost uvoz: pohištva, obleke, perila, hrane in gospodarskega inventarja (živine, kmetijskega orodja, semenja, živalske hrane in drugega), če se priseljujejo iz inozemstva. Uvozno carinjenje teh predmetov izvrše carinarnice po uradni dolžnosti in po malem deležniku, če se izkažejo doseljeniki s potrdilom pristojnih organov ministrstva za poljedelstvo, da so dobili zemljo za naselitev.
(-’) Naselniki postanejo z naselitvijo člani one občine, v kateri so se naselili. Ti naselniki dobe pravico do paše po selskih, odnosno občinskih pašnikih, kakor tudi do služnosti v selskih in občinskih ali državnih gozdih in druge služnosti in pravice, ki pripadajo staroselcem dotičnega ali sosednjega naselitvenega kraja. Naselniki so dolžni vršiti kakor ostali staroselci plačila, ki so s tem v zvezi, in sicer od dne 1. januarja prihodnjega leta po prejemu zemlje.
(s) Za naselja, ki jih postavljajo pristojna državna oblastva in naprave, prepeljejo vse potrebno gradivo brezplačno državne železnice in ladje.
(') Co se pokaže potreba, sme minister za vojsko in mornarico dovoliti, da sodeluj vojska pri prevozu materiala in izgradnji naselij.
(5) Obča upravna oblastva prve stopnje so pooblaščena, da ustanove (maksimirajo) po predlogu vrhovnega poverjenika za agrarno reformo cene za prevoz vsega stavbnega materiala, potrebnega za izgradnjo in ureditev naselij, od razkladne postaje do stavbišča. Predsedniki dotičnih občin skrbe po razporedu občih upravnih oblastev prve stopnje za prevozna sredstva po ugo tovljenih cenah.
§ 20.
(‘) Zemljišča, vzeta in obmejena za namene agrarne reforme, se opraščajo plačila vseh državnih neposrednih davkov, kakor tudi banovinskih in občinskih doklad in samostalnih neposrednih davkov od dne, ko je zapisnik o obrnejitvi zemljišča postal izvršen, pa do dne dodelitve zemljišča agrarnim interesentom.
(2) Na dodeljeno zemljišče po §§ 11., 12., 14. ju 15. se opraščajo naselniki vseh državnih neposrednih davkov za 10 let in vseh banovinskih, občinskih doklad in samostalnih neposrednih davkov za 5 let.
(3) Oprostitev začne teči z dnem dodelitve zemlje in so mora računiti od dne 1. januarja prihodnjega leta.
(4) Vojni invalidi in invalidske rodbine, ki se jim dodeli ali se jim je že dodelila zemlja v južnih krajinah, imajo pravico, porabiti v svoj prid odredbe člena
2.	zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o dobrovoljcih z dne 81. avgusta 1928.*
§ 21.
(') Državljani kraljevine Jugoslavije, ki so poljedelci po poklicu ali vzorni ekonomi ali se posvete poljedelstvu in kupijo ali so že kupili v južnih krajih zemljo za naselitev ali da ustanove vzorna posestva, smejo z odobritvijo ministra za poljedelstvo porabiti v svoj prid ugodnosti iz točk 1, in 8., odstavka (') § 19. in ugodnosti skladno z odstavkoma (2) in (3) § 20. na predlog ministra za poljedelstvo z odobritvijo ministra za finance.
(2) Oprostitev od davkov in doklad po prednjem in tem paragrafu je vezana na zemljišče.
§ 22. .
Dokler dodeljeno zemljišče ne preide v svojino agrarnih interesentov, se ne sme deliti med člane njih rodbin.
C) Naselnik se mora naseliti z rodbino na dodeljeno mu zemljo v letu dni od dne, ko je zemljo prejel. Drugače izgubi pravico do zemlje po tem zakonu.
(2) Če se ugotovi, da se ni naselil, obvesti pristojno agrarno poverjeništvo o tem takoj vrhovnega poverjenika za agrarno reformo, ki izda odločbo, s katero razveljavi rešitev o dodelitvi zemlje. Odločba se mora vročiti na podpis pristojnemu občinskemu sodišču (opštin-skemu sudu), kjer je zemlja dodeljena onemu, ki se ni naselil. Glede vročitve in razglasitve odločbe veljajo smiselno predpisi § 8., odstavka (3).
(:i) Po istem postopanju se mora odvzeti tudi pripadajoča površina zemlje, članom naselniške rodbine, ki se niso naselili, izvzemši rodbinske člane, ki se šolajo.
C) Če agrarni interesent dodeljene parcele roče sprejeti, izgubi pravico do naselitve in dodelitve zemlje po tem zakonu.
§ 24.
C) Naselniki so dolžni: a) dodeljeno zemljišča redno obdelovati; b) zgraditi hiše na odrejenem hišnem svetu ali določenem mestu v dveh letih od dne prejema zemljo in v njih stanovati; in c) pravočasno odplačevati posojila. prejeta po zvezi agrarnih zadrug, in izpolnjevati vse obveze, prevzete po §16
(2) Dobljeno zemljišče se ne sme dajati v zakup ail v delo na delež. Izjema v obdelovanju dodeljenega zemljišča se sme napraviti samo pri invalidih, nesposobnih za poljedelsko delo. in pri rodbinah drugih brez delovnih moči; toda so tudi ti obvezani, stanovati na žrmlji, njim dodeljeni, razen nedoraslih otrok brez roditeljev.
(8)	0 oprostitvi od osebnega obdelovanja zemljo i*-da odločbo vrhovni poverjenik za agrarno reformo.
C) Za krajevne agrarne interesente veljajo odredbe iz odstavka (*), točk a) in c), in odstavkov (2) in (3) lega paragrafa.
(5) Naselnik, ki mu država zgradi ali dodeli hišo, se mora vseliti vanjo v roku, ki mu ga odredi vrhovni
poverjenik za agrarno reformo; ta rok ne sme biti daljši od 6 mesecev.
§ 25.
(‘) Agrarni interesenti, ki se jim dodeli zemljišče na izboljševal nem področju, ga morajo obdelati v celoti v 3 letih od dne naselitve, vstopiti takoj v članstvo vodnih zadrug in nositi vsa bremena, ki padejo na njihov del izboljšanega zemljišča.
(2)	Če se uporabi za izvajanje izboljševalnih del izvestna površina dodeljenega zemljišča, ni da bi se morala za to površino dati agrarnim interesentom zamena v zemlji na drugem kraju.
§ 26
C1) Zemljišče, dodeljeno agrarnim interesentom, K še ni prešlo v njih svojino, se jim odvzame, razen primera iz § 23., tudi še v teh-le primerih:
1. če se ne ravnajo po odredbah §§ 24. in 25, ali 6e ravnajo zoper odredbe § 22.;
2. če se ugotovi s sodno razsodbo, da je prosilec namerno priložil neresnična potrdila in podatke po § 16.;
3. če se s sodno razsodbo ugotovi, da je storil agrarni interesent ali naseljeni član njegove rodbine kaznivo dejanje, označeno v zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ali kaznivo dejanje, katero je pristojno soditi državno sodišče za zaščito države; in
4. če zapuste z rodbino zemljo in hišo in se ne vrnejo v 6 mesecih.
(*) Naselnik, ki odide z zemlje, njemu dodeljene, ali iz kraja naselitve za dalj kot mesec dni, mora prijaviti svoj odhod občinskemu oblastvu, ki vodi o tem potrebno evidenco. Za naselnika, ki se pregreši zoper točko 4. odstavka (2) tega paragrafa, obvesti občinsko oblastvo • pristojno agrarno poverjeništvo zaradi uvedbe nadaljnjega zakonskega postopanja.
(a) Rešitev o odvzemanju zemlje agrarnim interesentom izda vrhovni poverjenik za agrarno reformo na predlog pristojnega agrarnega poverjeništva ali po neposrednem zaznanju.
C) Če agrarni interesent umre, preden mu je priznana lastninska pravica, vstopijo v njegove pravice njegovi zakoniti dediči iz števila naseljenih rodbinskih članov, če pa teh ni, njegova vdova iz zakonitega zakona, če se je bila naselila.
§ 27.
(*) Naselniki, krajevni agrarni interesenti in ustanove iz § 15. pridobe lastninsko pravico do zemljišča, ki jim je bilo dodeljeno v obdelovanje in naselitev po tem zakonu, ko mine 10 let od dne dodelitve zemlje, če izpolnijo vse pogoje, določene s tem zakonom; drugače se uporabijo odredbe § 26.
(2)	Oni naselniki, za katere se ugotovi, da so se naselili z vsemi rodbinskimi člani, za katere se je zemlja dodelila, in da so vso zemljo primerno obdelali, postavili hišo in gospodarska poslopja, pridobe lastninsko pravico po 3 letih od dne dodelitve zemlje. Isto pravico pridobe tudi one ustanove in agrarni interesenti, za katere se ugotovi, da so zemljo primerno obdelali in popolnoma izpolnili vse pogoje, predpisane zanje s tem zakonom. Ta odredba velja tudi za ustanove in agrarne interesente, ki jim je dodeljena zemlja po zakonu o naseljevanju južnih novih krajin z dne 20. maja 1922*
§ 28.
(') Na zahtevo agrarnega interesenta ugotovi pristojno agrarno poverjeništvo po službenem operatu ali z ogledom na mestu samem, ali je izpolnil interesent vse pogoje, določene v tem zakonu za pridobitev lastninske pravice do dodeljenega zemljišča. O tem poda agrarno poverjeništvo predlog vrhovnemu poverjeniku za agrarno reformo; po njem pa izda ta rešitev in jo vroči interesentu. Če se s to rešitvijo prizna agrarnemu interesentu lastninska pravica, se mu izda na podstavi te rešitve na njegovo zahtevo tapija, odnosno se vpiše za lastnika v zemljiških knjigah brez plačila- takse.
('-) Krajevnim agrarnim interesentom se, tudi če so izpolnili pogoje iz § 27. v treh letih od dne, ko stopi ta zakon v moč, ne sme priznati lastninska pravica do dobljenega zemljišča prej, nego se izda odločba vrhovnega poverjenika za agrarno reformo, ali je potrebna nova razmerna porazdelitev po odstavku (’) § 13.
(3)	Lastninska pravica po odstavku (') tega paragrafa je omejena z obremenitvami iz § 29., odstavkov
(4), (*), C), (7), (s), (“), 0°) *» (")• Te obremenitve se morajo vpisati, kakor je predpisano v zakonu o tapijah, odnosno v zakonu o zemljiških knjigah.**
§ 29.
(1) Rešitve o pridobljeni lastninski pravici se morajo glasiti na ime rodbinskega glavarja, na katerega se je glasila rešitev o dodelitvi zemlje, odnosno začasno potrdilo.
(2) Če je več predstavnikov rodu, čigar skupni prednik ni več živ, se vpiše vsakemu v rešitev oni del, ki mu je posebej dodeljen. Če umre predstavnik rodu, preide njegova lastninska pravica na dediče po predpisih občega državljanskega zakonika.
(3) Če se rodbinski člani po izdani rešitvi o svojini oddele, veljajo dotični predpisi državljanskega zakonika.
(4) Ko postane agrarni interesent lastnik dodeljene zemlje, jo sine odsvojiti samo po agrarni zadrugi, na katere področju zemlja leži, in sicer predvsem agrarnim interesentom s področja občine, v kateri leži zemlja, potem ostalim agrarnim interesentom, agrarni zadrugi in zvezi agrarnih zadrug.
(5) Če ponujene zemlje ne kupijo agrarni interesenti, sme agrarna zadruga ali zveza agrarnih zadrug v 3 mesecih od dne, ko je agrarni interesent ponudil zemljo v odkup agrarni zadrugi, odnosno zvezi agrarnih zadrug, zemljo odsvojiti tudi na druge osebe po odobritvi vrhovnega poverjenika za agrarno reformo.
(fi) Ko postane agrarni interesent lastnik dodeljene mu zemlje, jo sme zadolžiti samo pri Privilegirani agrarni banki in Državni hipotekarni banki, pri drugih osebah pa samo z odobritvijo vrhovnega poverjenika za agrarno reformo. Če bi dolžnik ne izpolnjeval svojih obveznosti proti tem upnikom, se mu zemlja odvzame in izroči z istimi bremeni v last drugemu agrarnemu interesentu. O tem odloča vrhovni poverjenik za agrarno reformo.
(7) Ista utesnitev glede odsvojitve in zadolžitve velja tudi za vse poznejše lastnike kupljenega zemljišča od agrarnih interesentov.
(*) Obremenitve v korist zveze agrarnih zadrug so dopustne samo za one terjatve, ki obstoje na dan, ko se pridobi lastninska pravica. Take dolgove mora agrarni
interesent odplačati /.vezi agrarnih zadrug, odnosno agrarni zadrugi v 6 mesecih od dne, ko pridobi lastninsko pravico. Zveza agrarnih zadrug, odnosno agrarna zadruga sme sporazumno z zvezo agrarnih zadrug podaljšati ta rok še za nadaljnjih 6 mesecev; vendar mora dolžnik za ta čas plačati obresti, določene za dolgove Privilegirani agrarni banki.	•
(*) Ce ravna lastnik takega zemljišča zoper odredbe odstavkov (4), (•'■), (“), (7) in (B) tega paragrafa, se mu zemlja odvzame v smislu § 26.
(l“) Agrarni interesent sme ob prodaji zemljišča, do katerega je pridobil lastninsko pravico po odredbah tega zakona, vračuniti v prodajno ceno vrednost tudi onih objektov, ki jih je dobil od države, toda samo v višini, kolikor je plačal državi.
(u)	Utesnitve iz odstavkov (4), (5), (“), (7), (") in (t0) tega paragrafa veljajo 1.5 let od dne, ko se potrdi lastninska pravica prvega agrarnega interesenta do tega zemljišča.
§ 30.
Odredbe odstavkov (’) in (') v zvezi z odstavkom (”) § 29. veljajo dudi za kupce privatnega zemljišča, ki s> uporabili ugodnosti iz odstavkov (-) in (*) i? 20, \ zvezi s § 21. Te Obremenitve se vpišejo pri teh zemljiščih tako, kakor je odrejeno v § 28., odstavku (:1).
§ 31.
Oni naselniki in krajevni agrarni interesenti, ki pridobe lastninsko pravico do zemlje, njim dodeljene, pa jo odsvoje po § 29., nimajo več pravice do zemlje po predpisih tega zakona.
§ 32.
j1) Zemljišče, ki ga dobe za svoje potrebe država in samoupravna telesa po § 15., preide v njih last brez utesnitev, določenih za agrarne interesente po tem zakonu.
(-’) Te odredbe veljajo tudi za zemljišča, ki so se odstopila državi in samoupravnim telesom, preden je stopil ta zdkon v veljavo.
O 00
§ Od.
Poljedelec, ki ustanovi na zemlji, dodeljeni po § 14. tega zakona, vzorno zemljišče, zgradi hiso s potrebnimi gospodarskimi poslopji in izpolni obveze, predpisane z rešitvijo o dodelitvi zemlje, pridobi lastninsko pravico v roku, ki je označen v rešitvi o dodelitvi zemlje. Ce izpolni gornje pogoje prej, pridobi lastninsko pravico tudi prej, toda ne pred iztekom 3 let od dne, ko je zemljo prejel, in na način, predpisan v § 28., ter z utesnitvami iz odstavkov (<), C), (“), (;), C) in O1) § 29. in § 31. To velja tudi za poljedelci, ki so dobili zemljo za vzorna posestva po zakonu o naseljevanju južnih novih krajin z dne 20. maja 1922.*
§ 34.
(*) Če bi dokazal bivši posestnik obmcjenega zemljišča po izvršeni njegovi dodelitvi agrarnim interesentom lastninsko pravico do obmejenega zemljišča, se to ne vrne lastniku, ampak mu je dati, če zahteva, ustrezno odškodnino v zemlji.
(J) Spore po tem paragrafu rešuje v prvi stopnji vrhovni poverjenik za agrarno reformo.
§ 35.
(*) Zoper vsako odločbo vrhovnega poverjenika za agrarno reformo, ki jo izda v prvi stopnji, se sme vložiti
pritožba na ministra za poljedelstvo v la dneh od Jne vročitve. Rešitev ministra za poljedelstvo je izvršna.
(2) Vročitev se mora izvršiti tako, kakor je določeno v zakonu o občem upravnem postopku,* kolikor ni določeno s tem zakonom drugače.
§ 36.
Kolikor so agrarna oblastva po tem zaKonu upravičena, izdajati odločbe, jih izdajajo po zakonu, toda po svobodni oceni. Zoper te odločbe ni tožbe po preduisih > zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih..
VI.	POGLAVJE.
• Agrarne zadruge.
§ 37.
'(') Radi gospodarskega in kulturnega pospeševanja agrarnih interesentov si; osnujejo agrarne zadruge v smislu zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898., ki morajo vstopiti v članstvo zveze agrarnih zadrug v Skoplju, ki se osnuje po istih načelih.
(-’) Ministrstvo za poljedelstvo podpira zvezo in po zvezi zadruge, ki so članice zveze, z denarnimi sredstvi, brezobrestnimi posojili in podporami.
(:i) Vrhovni poverjenik za agrarno reformo v Skoplju vrši nadzorstvo nad celotnim poslovanjem zveze agrarnih zadrug v Skoplju in vseh zadrug, ki so članice zveze, in postavlja v ta namen pri zvezi posebnega odposlanca, ki vzdržuje stike med vrhovnim poverjenikom in zvezo ter pregleduje poslovanje zveze in zadrug. Odposlanec sme zaustaviti izvršitev vsake odločbe zveze, ki nasprotuje zakonom ali pravilom ali koristim zveze. V takih primerih sme zahtevati zveza, naj odloči vrhovni pover* jenik, kar mora ta storiti v 15 dneh. Zoper take odločbe ima zveza pravico pritožbe do ministra za poljedelstvo T 15 dneh od dne vročitve.
(4)	V zvezo agrarnih zadrug smejo vstopiti kot članice proizvajalne, nabavljulne in druge zadruge, ki imajo stvarne stike z agrarnimi zadrugami.
(*) V oni upravni občini sme obstajati samo ena agrarna zadruga. Agrarni interesenti ene občine smejo vstopiti v članstvo samo pri agrarni zadrugi te občine. Če v njih občini agrarne zadruge ni. smejo' vstopiti v članstvo samo pri agrarni zadrugi najbližje občine.
(") Sedež agrarne zadruge določa na' predlog zveze agrarnih zadrug v Skoplju vrhovni poverjenik za agrarno reformo.
(T) Minister za poljedelstvo predpiše \ 8 mesecih, ko stopi	ta zakon v	moč,	enotna	pravila za	osnavljan„s
agrarnih	zadrug in	njih	zvezo.
§ 38.
(‘) Zaradi smotrnejšega naseljevanja južnih krajin in da se agrarnim interesentom poveča za obdelovanje sposobno	zemljišče,	sme	dati minister za	poljedelstvo
zvezi agrarnih zadrug v Skoplju denarna sredstva m odrediti,	naj zveza	vrši nakup	in prodajo privatnih
zemljišč.
(2) Zaradi komasacije in zaokrožbe kupljenega zemljišča se sme odstopiti zvezi agrarnih zadrug na predlog vrhovnega poverjenika za agrarno reformo potrebna površina razpoložnega agrarnega zemljišča.
(•’) V prodajno ceno tako komasiranega in zaokroženega zemljišča mora zaračuniti zveza kupno ceno in vse izdatke za nakup privatnega zemljišča in izdatke za izmeritev in parcelacijo, napravljene za agrarno zern-lišče samo.
(') Minister za poljedelstvo se pooblašča, da predpiše pravilnik, s katerim se urejajo pogoji za nakuD in prodajo, način plačila in višino obresti,
m
Sestava vrhovnega poverjeništva za agrarno reformo in agrarnih poverjeništev.
§ 39.
(’) Na čelu vrhovnega poverjeništva za agrarno reformo v Skoplju stoji vrhovni poverjenik za agrarno reformo.
(2)	Za vrhovno poverjenštvo za agrarno reformo v Skoplju in 12 agrarnih poverjeništev, osnovanih po § 4., se ustanavlja: 140 uradniških in uslužbenskih mest, ki se podeljujejo po zakonu o uradnikih in 30 mest kontrak-tualnih tehničnih uradnikov, stalnih tehničnih dnevni-čarjev, dnevničarjev-zvaničnikov, dnevničarjev-služiteljev in dnevničarjev-šoferjev.
§ 40.
Za uradnike in uslužbence vrhovnega poverjeništva 6e ustanavljajo ta-le zvanja:
Vrhovni poverjenik za agrarno reformo.
Pomočnik vrhovnega poverjenika za agrarno reformo.
Inšpektor.
Svetnik.
Tajnik.
Višji pristav.
Pristav.
Agrarni referent.
Višji geometer.
Višji revizor.
Pomožni tajnik.
Geometer.
Tehnični uradnik.
Revizor.
Glavni arhivar v vrhovnem poverjeništvu.
Arhivar.
Arhivski uradnik.
Agrarni pisar.
Pripravnik.
Zvaničnik,
Služitelj.
§ 41
Zvanjem, navedenim v § 40., ki niso razporejena v XIII. poglavju zakona o uradnikih (§ 45., odstavek (3) in § 347., odstavek ('-) zakona o uradnikih) se določajo položajne skupine tako-le:
IV. skupina, 1. stopnja in III. skupina, 2. stopnja — pomočnik vrhovnega poverjenika za agrarno reformo;
IV. skupina, 2. stopnja in IV. skupina, 1. stopnja — inšpektor;
VI. skupina in V. skupina — svetnik (§ 45., odstavek (3) u. z.);
VI. skupina — tajnik (§ 45. odstavek (’) u. z.), agrarni referent (§ 45., odstavek (s) u. z.);
VII. skupina — višji pristav (§ 45., odstavek O1)
u.	z.), pomožni tajnik, tehnični uradnik (§ 45., odstavek (-) u. z.), pomožni tajnik (§ 45., odstavek (■) u. z);
VIII. skupina — pristav (§ 45., odstavek (a) u. z.), pomožni tajnik, tehnični uradnik (§ 45., odstavek (-)
u.	z.), pomožni tajnik (§ 45., odstavek j1) u. z.);
IX. skupina — tehnični uradnik (§ 45., odslavek (-)
u.	z.) agrarni pisar (§ 45., odstavek j1) u. z.);
, X. skupina — agrarni pisar (§ 45., odst. (‘) u. z.). § 42.
Dokler se ne izda zakon o sistemizaciji mest za .vse stroke civilne državne službe (§ 46. zakona o uradnikih) se ustanavlja za vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo in 12 agrarnih poverjeništev, osnovanih po § 4., tega zakona to-le število uslužbenskih mest po zva-njih in njih položajnih skupinah, vštevši uradniške pripravnike:
1 vrhovni poverjenik za agrarno reformo;
3 pomočniki vrhovnega poverjenika za agrarno reformo;
4 inšpektorji;
5 svetnikov;,
4 tajniki;
6 višjih pristavov;
8 pristavov;
11 agrarnih referentov;
10 višjih geometrov;
1 višji revizor;
12 geometrov;
7 pomožnih tajnikov;
13 revizorjev;
5 tehničnih uradnikov;
4 pisarji;
1 glavni arhivar;
4 arhivarji;
13 arhivskih uradnikov;
2 pripravnika (§ 45., odstavek (■’) u. z.);
2 pripravnika (§ 45., odstavek (s) u. z.);
2 pripravnika (§ 45., odstavek (‘) u. z.);
14 zvaničnikov;
8 služiteljev;
30 kontraktualnih uradnikov, tehničnih dnevničarjev, dnevničarjev-zvaničnikov, dnevničarjev-služiteljev in dnevničarjev-šoferjev.
§ 43.
(’) V vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo in v agrarna poverjeništva se prevzamejo in razporede vsi uslužbenci, ki poslujejo pri občih upravnih oblastvih po poslih agrarne reforme v južnih krajinah. Ostala sistemizirana in izpraznjena mesta popolnjuje minister za poljedelstvo postopoma po potrebi, ki se dejansko pokaže, z novimi postavitvami uslužbencev po zakonu o uradnikih, kolikor so za to zagotovljeni potrebni krediti. Na vsako mesto se smejo postavljati tudi kontrak tualni uradniki in dnevničarji.
(3)	Če ni potrebnega števila uslužbencev po prednjem odstavku, se smejo prideliti na službo v vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo in v agrarna poverjeništva tudi uradniki, častniki in drugi uslužbenci drugih resortov in vojske sporazumno z ministrom za poljedelstvo in z resortnim ministrom ter v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta, in sicer v prvi vrsti oni, ki so žo opravljali pošlo agrarno reforme,
Kazenske odredbe.
§ 44.
(‘) Osebe, ki se ne odzovejo pozivu po § 8., odstavkih (:l) in (4), se kaznujejo z denarno kaznijo od 10 do
1.000	dinarjev; za primer, da se denarne kazni v določenem roku ne plačajo, se te osebe kaznujejo z zaporom od 1 do 20 dni.
(s) Kazni po tem paragrafu izrekajo obča upravna oblastva prve stopnje na ovadbo agrarnih poverjeništev.
§ 45.
Denarne kazni gredo v korist kolonizacijskega fonda ministrstva za poljedelstvo pri Državni hipotekarni banki v Beogradu.
. IX. POGLAVJE.
Materialne odredbe.
§ 46.
Vsi stroški za naseljevanje po tem zakonu obreftie-njajo proračun ministrstva za poljedelstvo.
S 47.
Proračunski krediti, določeni za naseljevanje in za naselnike, se smejo trošiti neposredno brez javne licitacije skladno s členom 86. zakona o državnem računovodstvu.
§ 48.
Krediti iz proračunskih partij, ki so določeni za ostvarjanje pogojev za naselja, za ustanavljanje in ureditev naselij, kulturno in gospodarsko pospeševanje vseh agrarnih interesentov, se vplačujejo v kolonizacijski fond ministrstva za poljedelstvo pri Državni hipotekarni banki v Beogradu, toda se morajo potrošiti tako, kakor je označeno v proračunskih partijah.
X.	POGLAVJE.
Končne in prehodne odredbe.
§ 49.'
Osebam, ki se vzemo iz drugih resortov in iz vrst vojske na poslovanje po opravilih zakona o naseljevanju južnih novih krajin z dne 20. maja 1922.* in po tem zakonu, se šteje za ves čas, ki ga prebijejo na tem poslovanju, kakor da so bili v službi v svoji stroki na položaju, ki jim gre.
§ 50.
Ugodnosti iz § 20. veljajo tudi za one naselnike, ki so dobili zemljo po zakonu o naseljevanju južnih novih krajin z dne 20. maja 1922.*
§ 51.
Ugodnosti iz § 20. tega zakona smejo na predlog ministra za poljedelstvo in po rešitvi ministra za finance v svoj prid uporabiti rodbine, ki so se doselile v južne krajine, kjer so kupile zemljo zaradi naselitve, pa živijo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, na kupljeni zemlji in jo obdelujejo.
Agrarni interesenti, ki so dobili zemljo po odredbah zakona o naseljevanju južnih novih krajin z dne 20. maja 1922.*, ne smejo dobiti poviška v zemlji po odredbah tega zakona, kolikor ni to posebej določeno.
§ 53
Prošnje, potrdila in vse priloge, ki se predlože po § 16., ko se prosi za zemljo, kakor tudi prošnje, s katerimi se prosi za brezplačen prevoz materiala za postavitev zgradb in brezplačen prevoz za preselitev, so proste vsake takse.
§ 54.
(') Četniki, ki jim je bila, preden je stopil v veljavo zakon o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928.**, dodeljena v južnih krajinah zemlja za naselitev po dosedanjem zakonu o naseljevanju in na podstavi rešitve ministrskega sveta št. 23.470 z dne 13. septembra 1921. in ki so z zakon«m o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928. priznani za dobrovoljce, obdrže pravico do prejetega deleža 10 hektarov zemlje. Ta delež se ne zniža na dobro-voljski delež, določen v členu 3. zakona o dobrovoljcih; toda za pridobitev lastninske pravice do presežka čez dobrovoljski delež veljajo tudi zanje odredbe §§ 27., 28. in 29.
(-') Kdor je dobil zemljo kot agrarni interesent, ne sme dobiti poleg že dobljenega deleža kot dobrovoljec tudi še dobrovoljski delež; toda sme za površino dobro-voljskega deleža v svoj prid uporabiti ugodnosti, ki jih daje zakon o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928.** z iz-premembami in dopolnitvami v zakonu o dobrovoljcih z dne 18. septembra 1930.t Če bi bil delež po tem zakonu manjši od dobrovoljskega deleža, se mu mora dopolniti do dobrovoljskega deleži*.
§ 55.
Odredbe tega zakona, ki se nanašajo na pridobitev lastninske pravice, veljajo za vse one agrarne interesente, ki so dobili zemljo v južnih krajinah po osvoboditvi 1912. leta po poedinih pristojnih oblastvih po predpisih zakona o naseljevanju novoosvobojenih predelov Črne gore, uredbe o naseljevanju v novoosvobojenih in pridruženih oblastih kraljevine Srbije z dne 20. februarja 1914. z izpremembami in dopolnitvami z dne 9. maja
1914.,	kakor tudi po drugih zakonskih in naredbenih predpisih; toda odsvojitev takega zemljišča se ne sme izvršiti brez odobritve vrhovnega poverjenika za agrarno reformo skozi 5 let od dne pridobitve lastninske pravice. Ta utesnitev se vpiše takč, kakor je predpisano v zakonu o tapijah, odnosno v zakonu o zemljiških knjigah.tt
§ 56.
V vseh nedokončanih predmetih po zakonu o naseljevanju južnih novih krajin z dne 20. maja 1922.* je nadaljevati postopanje po tem zakonu.
* Glej >Uradni lisk št. 28/5 iz 1. 1923.
** Glej >Uradni liste št. 322/93 iz 1. 1928. t Glej >Uradni list« št. 137/38 iz L 1929.
it .Glej ^Uradni list« št, 1/1 iz 1. 1931.
§ 57.
V poslih'tega zakona smejo zastopati agrarne interesente samo člani njih rodbin.
§ 58.
j1) Vsa nepremična posestva, ki se uporabljajo po predpisu točke 3. člena 2, zakona o naseljevanju novih južnih krajin z dne 20. maja 1922.* za namene agrarne reforme kot pusta in trajno zapuščena zemljišča, se oproščajo bremen, ustanovljenih za zavarovanje terjatev bivše Ziratne banke, katere pravica je prešla na Državno hipotekarno banko.
(2)	Na zahtevo vrhovnega poverjeništva za agrarno reformo v Skoplju izbriše Državna hipotekarna banka z zemljišč, omenjenih v prednjem odstavku, vsa bremena, postavljena nanje po bivši Ziratni banki; obenem pa odpiše terjatve, po katerih so se bremena postavila, z obrestmi in stroški vred kot neizterljive.
(*) Te odredbe veljajo tudi za ona pusta in trajno zapuščena zemljišča, ki se uporabijo za agrarne interesente po predpisih tega zakona.
§ 59.
C) Vse agrarne zajednice v južnih krajinah in njih zveza v Skoplju, ki so osnovane po zakonu o osnavljanju agrarnih zajednic kot zadrug z dne 2. maja 1922.**, iz-premenijo svoje nazive v »Agrarne z'druge in v »Zvezo agrarnih zadrug v Skoplju«.
(2)	V 9 mesecih od dne ko.stopi ta zakon v veljavo, se morajo vse agrarne zadruge razporedili po upravnih občinah tako, da je v eni občini samo ena agrarna zadruga.
§ 60.
Minister, za poljedelstvo se pooblašča, da izda pravilnik za izvrševanje tega zakona.
§ 61.
C) Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v Službenih novinah .
(2)	Z dnem razglasitve tega zakona prestanejo veljati vsi zakonski predpisi, ki se protivijo temu zakonu.
V Zagrebu, dne 11. junija 1931.; 5t. 35.200.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general P. R. Živkovič s. r.
Minister za poljedelstvo dr. Stanko Šibenik s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Dimitrije V. Ljotič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
303.
Na podstavi § 203. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1.981. predpisujem to-le
uredbo
o odrejanju disciplinskih tožilcev.*
Člen 1.
Za disciplinske tožilce po § 203. zakona o uradnikih se prvenstveno odrejajo osebe, ki so po činu starejše (S 102. zakona o uradnikih) od obdolženih državnih uslužbencev.
Člen 2.
Če na sedežu disciplinskega sodišča ni državnih uslužbencev pravnikov one upravne grane, ki ji pripadajo obdolženi državni uslužbenci, smejo postaviti njih oblastni starešine disciplinskega tožilca izmed državnih uslužbencev pravnikov druge upravne grane, ki službujejo na sedežu disciplinskega sodišča, in sicer, če je na sedežu disciplinskega sodišča več upravnih gran, ki imajo uslužbence pravnike, po vrsti iz vsake teh upravnih gran.
Člen 3.
Za državne uslužbence v vrhovnih osrednjih uradih, nadalje za uslužbence, ki jim sodi državni svet v prvi in poslednji stopnji (§ 1517. zakona o uradnikih) in za uslužbence, ki služijo v različnih oblastih in zoper katere se vodi skupno disciplinsko postopanje, odreja disciplinske tožilce starešina vrhovnega osrednjega urada, odnosno resortni minister,
Člen 4.
Oblastni starešina po tej uredbi je ban za one grane državne uprave, ki sestavljajo občo upravo. Za ostale grane državne uprave so oblastni starešine starešine področnih uradov druge stopnje, kjer pa takih ni, minister, odnosno starešina vrhovnega osrednjega urada.
Člen 5.
Disciplinski tožilec mora postopati po odredbah in navodilih starešine, ki ga je postavil, in mu mora poročati o vsaki odločbi disciplinskega sodišča, zlasti pa, če smatra, da bi bilo treba predlagati, naj se postopanje ustavi.
Člen 6.
Disciplinski tožilec mora vedno, če smatra to za pravilno in vestno zastopanje interesov državne uprave pred disciplinskim sodiščem kot potrebno, zlasti pa pred razpravo, zahtevati potrebna navodila od starešine, ki ga je postavil.
Člen 7.
Če neposredni višji starešina po prednjih predpisih ni poklican, da postavi disciplinskega tožilca, mora takoj, ko prejme poročilo, omenjeno v § 207. zakona o uradnikih, vročiti to poročilo starešini, ki je poklican, da postavi disciplinskega tožilca.
* Glej Uradni list št. 287.'» iz 1. 1923.
*• .Ulei ».Uraduj listi št, u i, 11*23,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 3, avgusta 1931,; št, 174/L V11/375,
Clen 8.
V nujnih primerih sme predložiti neposredni stare šina uslužbencev svoje poročilo neposredno oblastnemu, odnosno osrednjemu starešini, da se postavi disciplinski tožilec.
Clen 9.
Oblastni, odnosno osrednji starešina postavi takoj, ko prejme poročilo po členu 7. ali 8., disciplinskega tožilca in njegovega namestnika in obvesti o tem disciplinsao sodišče. Namestnik stopi na mesto disciplinskega tožilca samo, če je disciplinski tožilec zadržan.
Clen 10.
Disciplinsko sodišče ne sme izdati odločbe, dokler ni postavljen disciplinski tožilec, razen primera iz S 280., odstavka (*).
Clen 11.
Vse. kar je odrejeno za disciplinskega.tožilca, velja, tudi za njegovega namestnika.
Clen 12.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, k’o se razglasi v Službenih novinalv.
V Beogradu, dne 80. junija 1981.; št. 78284-U-598.
Minister pravde D. V. Ljotič s. r.
3(14.
Na podstavi členov 19. in 21. zakona o naseljevanju južnih krajin z dne II. junija 1981. predpisujem sporazumno z ministrom za promet
Pravilnik
za izvrševanje rešitve ministra za poljedelstvo št. 26.451—VI. b) z dne 12. junija 1931. o brezplačnem prevozu naselnikov, njih inventarja in o načinu plačevanja voznine za prevoz na držav, železnicah in ladjah v državni eksploataciji in na privatnih železnicah in ladjah.*
i.
Obče odredbe.
Clen 1.
Prevoz naselnikov, ki se selijo v južne in severne krajine države, kakor tudi prevoz njih rodbinskih članov, inventarja in prevoz stavbnega materiala za gradnjo hiš se smatra kot pošiljka državne naprave in se vrši na račun ministrstva za poljedelstvo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne K. junija 193^ št, 13(4/^111/296,
Naselniki imajo pravico do brezplačnega prevoza na vseh državnih in privatnih železnicah, privatnih ladjah in ladjah v državni eksploataciji od odhodne postaje dosedanjega bivališča do namembne postaje njih naselitve.
Clen 2.
Voznina za prevoz na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji, kakor,tudi na privatnih železnicah in ladjah se kreditira po redni tarifi z nakaznicami i/.danja ministrstva za poljedelstvo.
Clen 3.
Nakaznice za preselitev rodbine in inventarja onih oseb, ki so kupile zemljo v severnih ali južnih krajinah države, izdaja izključno le ministrstvo za poljedelstvo.
II.
Pravira, izdajati nakaznice za kreditiranje voznine.
A
Clen 4.
Pravico, izdajati nakaznice za kreditiranje voznine, imajo razen ministrstva za poljedelstvo tudi še tele naprave:
V severnih krajinah: kraljevska banska uprava v Sarajevu na področju Drinske banovine, razen agrarnega področja sreskega načelstva v Vukovaru; kraljevska banska uprava — agrarnopravni odsek v Splitu, na Cetinju in v Banjaluki za svoje področje; sreska načelstva — agrarni oddelki v Novem Sadu, Velikem Bečkereku, Vršcu, Osijeku, Mariboru (levi breg), Zagrebu, Varaždinu in Vukovaru, ki opravljajo posle ukinjenih agrarnih uradov.
V j u ž n i h k r a j i n a h : agrarno poverjeništvo v Skoplju za srez: skopeljski, veleški, gornjopološki, donjo-pološki, žegligovski, preševski, krivopalanski, kra-tovski in bosilijgrajski; agrarno poverjeništvo v Štipu za srez: štipski, ovčepoljski, kočanski, carevoselski in maleški; agr. poverjeništvo v Strumici za srez: strumiški in rado-viški; agr. poverjeništvo v Negotinu-Vardaru za srez: ne-gotinski, kavadarski, devdelijski in dojranski; agrarno poverjeništvo v Bitolju za srez: morhovski, bitoljski, pre-spanski, ohridski, struški, debarski, gališki, prilepski, po-reški, kruševski in kičevski; agrarno poverjeništvo v Uro-ševcu za srez: nerodimski, gračaniški, kačaniški in gnji-lanski; agrarno poverjeništvo v Prizrenu za srez: šarpla-ninski, gorski in podgorski; agrarno poverjeništvo v Bakoviči za sre«: dakovski in podrinski; agrarno poverjeništvo v Peči za srez peški, istoški, beranski in andri-jeviški; agrarno poverjeništvo- v Kosovski Mitroviči za srez: mitroviški, deževski, štaviški in sjeniški: agrarno poverjeništvo v Plevlju za srez: ptevaljski, mileševski. novovaroški, belopoljski in pribojski; in agrarno poverjeništvo v Vučitrnu za srez: vučitrnski, lapski in dreniški
► \ -
Clen 5.
Ob preselitvi 7. ozemlja, ki ne spada pod naprave, navedene v členu 4. tega pravilnika, odredi ministrstvo za poljedelstvo na predlog kraljevske banske uprave, na katere področju je dotična oseba, ono napravo, ki naj izda nakaznico za kreditiranje voznine, in ji da o tem vsa potrebna navodila,
 , ^-------------------------------------------------------------
III.
Osebe, ki imajo pravico do brezplačnega prevoza.
Člen 6.
Vsi naselniki, razen dobrovoljcev, za katere veljajo predpisi pravilnika min. za poljedelstvo št. 8850/VI. b) z dne 11. februarja 1931. in pravilnika ministrstva za promet M. S. br. 1340/30 in ki zanje dovoljuje brezplačni prevoz generalna direkcija državnih železnic v Beogradu, imajo pravico do brezplačnega prevoza za sebe, svoje rodbinske člane in inventar ob preselitvi na zemljo, dobljeno po agrarni reformi.
Člen 7.
Naselniki, ki so prejeli zemljo v južnih krajinah države, imajo razen tega pravico do brezplačnega prevoza tudi tedaj, če prejmejo zemljo in se vračajo domov, da preselijo svojo rodbino. V tem primeru se izda nakaznica za brezplačni povratek samo eni osebi, ki neposredno potem, ko je zemljo prejela, zaprosi za ta brezplačen prevoz.	»
Člen 8.
Za odhod zaradi prevzema zemlje se ne dovoli nikomur brezplačen prevoz. Isto velja za odhod zaradi ogleda zemlje.
Člen 9.
One osebe, državljani kraljevine Jugoslavije, ki so po poklicu poljedelci, vzorni ekonomi ali ki se posvete poljedelstvu in ki kupijo v južnih krajinah zemljo za naselitev ali ustanovitev vzornih posestev, imajo pravico do brezplačnega prevoza rodbine in inventarja ob preselitvi. Prav to velja tudi za one osebe, ki kupijo v severnih krajinah do to juter zemlje.
Člen 10.
Kljub členu 8. tega pravilnika imajo pravico do brez plačne vožnje (odhoda in povratka) tudi one osebe, ki gredo v južne krajine države kot odposlanci v imenu najmanj desetih rodbin, pregledovat in prevzemat zemljo; imeti pa morajo za to redno pooblastilo.
V tem primeru izdaja nakaznice izključno le ministrstvo za poljedelstvo.
Člen 11.
Naselniki, ki so se že preselili na zemljo, njim dodeljeno, hiše pa še niso zgradili, se smejo obrniti za brezplačen prevoz gradiva po redni poti na ministrstvo za poljedelstvo s prošnjo za dovolitev prevoza. S prošnjo vred morajo predložiti tudi potrdilo pristojne zveze agrarnih zadrug-zajednic, da od zveze niso dobili prej stavbnega materiala za postavitev hiše. Ministrstvo za poljedelstvo izda prosilcu nakaznico za brezplačen prevoz stavbnega materiala, ko se uveri o upravičenosti prošnje.
IV.
Način kre*ditiranja.
Člen 12.
Kreditiranje voznine za definitivno preselitev po-edincev vrši oni urad, naveden v členu 4. tega pravilnika, s čigar področja se naselnik odpravlja, in sicer pri najbližji železniški postaji ali parobrodni družbi.
Za naselnike, ki so prejeli zemljo v južnih krajinah države, pa se morajo vrniti domov, da preselijo svoje rodbine, izda nakaznice pristojno agrarno oblastvo, na čigar področju je naseljenik zemljo dobil.
Člen 13.
Naselnik, ki prosi za kreditiranje voznine, mora predložiti naslednje listine:
a) potrdilo pristojnega agrarnega oblastva, da mu je zemlja dodeljena in da jo je prevzel, kakor tudi, da ie zagotovil stanovanje za svojo rodbino;
b) potrdilo občine, iz katere se seli, z označbo imen in sorodstvenega razmerja rodbinskih članov do rodbinskega glavarja, kakor tudi leta starosti za vsakega po-edinega člana;
c) potrdilo pristojne občine, iz katere se seli, z označbo mrtvega inventarja in teže v kilogramih, za živi fnventar pa z označbo naziva in števila živine, kakor tudi približne teže v kilogramih;
č) one osebe, ki kupijo zemljo v južnih krajinah države, morajo razen listin, označenih pod točkama b) in c), predložiti tapijo ali potrdilo občeupravnega oblastva prve stopnje, če so pa kupile zemljo od zveze agrarnih zadrug v Skoplju, potrdilo zveze, da so kupile zemljo.
/	Člen	14.
a) Naselnik z rodbino ima pravico do vozovnice
III.	razreda od odhodne postaje do namembne postaje naselitve, in sicer za rodbinske člane od 4 do 10 let starosti do polovične vozovnice, za člane nad deset let pa do celotne vozovnice;
b) naselnik ima pravico do brezplačnega prevoza živega in mrtvega inventarja največ do 20.000 kg, če pa prevaža stavbni material, še do nadaljnjih 10.000 kg.
Člen 15.
Pristojno agrarno oblastvo je pooblaščeno, izdati nakaznice za brezplačen prevoz, če se uveri o pravilnosti listin; nakaznico da prosilču-naselniku v roke, če pride sam ponjo, drugače jo pošlje pristojnemu oblastvu, da inu jo vroči. Obenem obvesti naselnika, da mora uporabiti nakaznico najdalj v mesecu dni, ker bi sicer izgubila svojo veljavo.
Člen 16.
Ko prejme naselnik nakaznico, jo mora izročiti najbližji železniški postaji in po njej zahtevati brezplačen prevoz.
Člen 17.
Optanti, ki so dobili zemljo po agrarni reformi in žele na njej se naseliti, morajo poslati po pristojnih poslaništvih ali konzulatih prošnjo z listinami, označenimi v členu 13., odstavkih a), b) in c) tega pravilnika na ministrstvo za poljedelstvo, ki odredi pooblaščeno napravo, da mu izda nakaznico za brezplačen prevoz od označenega kraja državne meje do najbližje železnišk« postaje, kjer je dobil zemljo.
Člen 18.
Združbe naseljenikov — agrarne zadruge ■— zajed* nice, kakor tudi zveze agrarnih zadrug-zajednic imajo^ ko nabavijo za .več svojih članov, stavbni material za
gradnjo hiš, pravico do brezplačnega prevoza, toda je za to treba poprejšnje dovolitve ministrstva za poljedelstvo. Prošnji za odobritev brezplačnega prevoza se mora priložiti poročilo pristojne zveze agrarnih zajednic-zadrug, da so se naseljeniki nastanili na njenem ozemlju in da žive na dobljeni zemlji, kakor tudi da se bo porabil stavbni material, ki ga nabavljajo, za gradnjo hiš. Prošnji je priložiti pogodbo ali potrdilo o nabavi materiala.
Po tej prošnji izda ministrstvo za poljedelstvo rešitev in določi pristojno pooblaščeno oblastvo, da izda nakaznico za brezplačen prevoz.
V.
Izdajanje nakaznic za brezplačen prevoz.
Člen 19.
Kreditiranje voznine za brezplačen prevoz naselni-kov in njihovega živega in mrtvega inventarja, kakor tudi stavbnega materiala za zgradnjo hiš se vrši na nakaznice izdanja ministrstva za poljedelstvo. Njih obrazec ie natisnjen v tem pravilniku.
Člen 20.
Ministrstvo za poljedelstvo založi pooblaščena oblast-va z nakaznicami za brezplačen prevoz.
Člen 21.
Oblastva, pooblaščena za izdajanje nakaznic, izpolnijo, ko prejmejo prošnjo z vsemi predpisanimi listinami, če gre za prevoz rodbine, njen prvi del, če gre pa za prevoz inventarja, tudi drugi del.
Nakaznica se mora izpolniti čitno tako, da se vidi iz vsakega razpredelka, kaj ima naselnik za preselitev; na tej podstavi smejo izdati železniške postaje ali paro-brodne družbe v državni eksploataciji potrebno število brezplačnih vozovnic — vagonov.
Člen 22.
Ob kreditiranju prevoza na privatnih železnicah in ladjah je postopati, kakor je določeno v členu 21. tega pravilnika.
Člen 23.
Nakaznice so v zvezkih po 100 kosov, v unikatu in duplikatu, numerirane od številke 1 navzgor. Vsako oblastvo, ki je pooblaščeno, izdajati nakaznice, jih dobi po en zvezek.
Nakaznica se mora izpolniti enako v unikatu in v duplikatu. Duplikat se izroči naselniku, unikat pa ostane pri izdajatelju.
VI.
Dolžnosti naprav, pooblaščenih za izdajanje nakaznic.
Člen 24.
Sef naprave, ki je po členu 4. tega pravilnika pooblaščena, izdajati nakaznice za brezplačen prevoz na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji, kakor tudi na privatnih železnicah in ladjah, odredi z rešitvijo enega izmed svojih uradnikov, ki naj izdaja nakaznice in opravlja posle za njih izdajanje.
Nakaznice podpisuje šef dotične naprave ali njegov namestnik.
Člen 25.
Uradni šef kot naredbodavec je z odrejenim uradnikom moralno in materialno solidarno odgovoren za vsako zlorabo in za vsako nepravilno poslovanje pri izdajanju nakaznic.
Člen 26.
Ko izpolnijo pooblaščene naprave zvezek nakaznic po 100 kosov, pošljejo izpolnjeni zvezek (unikate) takoj ministrstvu za poljedelstvo zaradi kontrole in vknjižbe v glavno knjigo preseljevanja.
Vil.
Evidenca izdanih nakaznic.
Člen 27. ,
Vsa oblastva, ki so odrejena, izdajati nakaznice za brezplačen prevoz, morajo voditi uaslednje knjige, in sicer:
a) evidenčno knjigo izdanih nakaznic z naslednjimi raapredelki: zaporedna številka, rodbinsko in rojstno ime naselnika, ime njegovega očeta, rojstni kraj (občina, srez in banovina), odhodna in namembna železniška postaja, odnosno parobrodna postaja, število.rodbinskih članov (koliko nad in koliko pod 10 let starosti), teža živega in mrtvega inventarja v kilogramih, številka rešitve o izdani nakaznici, številka izdane nakaznice, podpis naselnika, ki je prejel nakaznico, ali datum in število, kdaj in kam je poslana nakaznica, podpis osebe, ki je izdala nakaznico, odnosno jo podpisala, in pripomba;
b) register, v katerega se morajo vpisovati po abecednem redu imena naselnikov, ki se jim je izdala nakaznica, in zaporedna številka evidenčne knjige
Člen 28.
Oblastva, pooblaščena za izdajanje nakaznic, morajo poslati vsak mesec (najdalj do 5. dne prihodnjega meseca) ministrstvu za poljedelstvo overovljen izpisek iz evidenčne knjige izdanih nakaznic.
VIII.
Obračunavanje in izplačevanje izdanih nakaznic.
Člen 29.
Obračun nakaznic za generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu se opravlja skladno z odredbami pravilnika ministrstva za promet G. D. br. 17.552/31 iz depozita v gotovini.
Člen 30.
Depozit v gotovini v višini dvomesečnega zneska po približnem proračunu za prevoz naselnikov položi ministrstvo za poljedelstvo pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu.
Člen 31.
Obračun depozita za prevoz naselnikov, izvršen v predhodnem mesecu, se vrši vsak mesec z generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu.
Člen 32.
Za vse prevoze bodisi oseb, bodisi inventarja, izvršene y enem mesecu, zbere generalna direkcija držav*
nih železnic v Beogradu vse listine po železniških postajah in jih pošlje z nakaznicami (duplikatom) in civilnim prevoznim registrom ministrstvu za poljedelstvo s poročilom, da se je depozit zmanjšal za njih vrednost. Ministrstvo za poljedelstvo obračuni depozit po prejetih listinah z glavno državno blagajno in generalno direkcijo državnih železnic v Beograda
Clen 33.
Obračun za izplačilo kreditirane voznine s privatnimi železniškimi direkcijami in parobrodnimi družbami, od katerih se je zahtevalo kreditiranje voznine, vrši ministrstvo za poljedelstvo vsak mesec in izda potrebne naloge za izplačilo, ko je račune popraj preizkusilo in se o njih pravilnosti uverilo.
Clen 34
Privatne zeiezmsKe in parobrodne direkcije zbero vsak mesec listine o kreditiranih vozninah (tovorne liste in nakaznice) po svojih železniških in parobrodnih postajah, jih urede po vrsti in sestavijo račun, iz katerega se mora razvideti število listin in njih znesek, čigar izplačilo se zahteva; potem se prešije vse listine z računom vred s trobarvnim motvozom in se pošlje račun s posebnim spisom ministrstvu za poljedelstvo v izplačilo.
Clen 35
Račun za izplačilo ima polno veljavo, če se prilože železniškim, odnosno parobrodskim obračunskim listinam nakaznice, izdane po ministrstvu za poljedelstvo ali po oblastvih, upravičenih za izdajanje nakaznic za brezplačno vožnjo.
IX.
Končne odredbe.
Clen 36.
Naselnikom brez razlike, ki se preselijo ob svojih stroških, se ti stroški po ministrstvu za poljedelstvo ne povračajo. Raditega morajo vsi naseljeniki pravočasno prositi za dovolitev tega brezplačnega prevoza po oblastvih, ki so zato pooblaščena. Isto velja tudi za agrarne zadruge — zajednice, kakor tudi za zvezo agrarnih za-jednic-zadrug, če se prevaža stavbni material za gradnjo naselniških hiš,
Clen 37.
Kdor zlorabi izdano nakaznico, odgovarja po kazenskem zakonu in mora povrniti državi storjeno škodo.
To mora priobčiti uradnik, odrejen za izdajanje nakaznic za brezplačen prevoz, vsakomur, komur izda nakaznico.
Clen 38.	*
Oblastva, pooblaščena za izdajanje nakaznic, morajo voditi natančno evidenco, po kateri je moči vsak čas izvršiti pregled.
Člen 39.
Za točno izvrševanje, odredb tega pravilnika glede izdajanja nakaznic so odgovorni v prvi vrsti šefi upravičenih oblastev.
Clen 40.
Ta pravilnik stopi v moč izza dne, ko se razglasi v »Službenih novinabc, in od tedaj prestane veljati reši-
tev bivšega ministrstva za agrarno reformo št. 26.156/26 z dne 24. julija 1926.. kakor tudi pravilnik št. 26.157 z dne 25. avgusta 1926*
V Beogradu, dne 13. junija 1931.; št. 27.850/VI. v.
Minister za poljedelstvo Or. Stanko Šibenik s. r.
305
Razpis,
s katerim se uvaja trgovinska pogodba z Avstrijo.**
Ker so z novo trgovinsko pogodbo z republiko Avstrijo izpremenjene neke stopnje, kakor tudi odredbe uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, dajem zaradi pravilne uporabe na podstavi Člena 23. predloga zakona o obči carinski tarifi to-le pojasnilo:
K št. 104. — Dogovorjeno je, da je olje iz zemOlj-skega oreha (kikiriki), strjeno za nadaljnjo predelavo, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance, prosto carine. Carinarnice naj postopajo po tej odredbi, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v razpisu C. br. 29572/25 z njegovimi dopolnitvami.
K št. 137. — Na rastlinsko maslo iz kokosovega oreha se uporablja nova, dogovorjena stopnja 29 dinarjev namesto dosedanje dogovorjene stopnje 40 dinarjev.
K št. 138/2. — Na gorčico, pripravljeno z moštom in drugimi dodatki, se uporablja nova dogovorjena stopnja 50 dinarjev namesto dosedanje dogovorjene stopnje 30 dinarjev.
K št. 154/2. — Na magnezit, zmlet ali žgan, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje dogovorjene stopnje 1 dinarja.
K št. 214/4. —. Na ogljikovo kislino, tekočo, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 15 dinarjev namesto dosedanje dogovorjene stopnje 12-50 dinarjev.
K št. 305. — Na vreče iz jutne tkanine iz štev. 296, točke 1. a), tudi z vložkom iz papirja, se uporablja dogovorjena stopnja 32 dinarjev iz pogodbe z Italijo, ne pa tudi stopnja iz pogodbe z Avstrijo.
K št. 422. — Na dele zabojev za odpošiljanje sliv, tudi skobljane, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje dogovorjene stopnje 3'40 dinarjev.
K št. 424/1. — Na deščice od furnirja, navzkrižno zlepljene, sirove, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje dogovorjene 10 dinarjev.
K št. 431. — Na letve, profilirane ali neprofilirane, obložene ali neobložene z maso, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino, lužene, barvane, lakirane, politirane, prevlečene s pokostom iz točke 2. te številke, se uporablja nova dogovorjena stopnja 110 dinarjev namesto dosedanjo stopnje 90 dinarjev. Na letve z inkrustacljami,
* Glej »Uradni liste št. 351/83 iz 1. 1926.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne
3.	avgusta 1931., št. 174/LVII/379,
s sarami, izdelanimi s prešanjem, vžiganjem, jedkanjem ali rezljanjem, iz točke 3. te številke, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 130 dinarjev namesto dosedanje stopnje 100 dinarjev; na letve z vloženim delom, pleska-ne, pobarvane z brončeno barvo, iz točke 4. te številke, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 130 dinarjev namesto dosedanje stopnje 100 dinarjev.
K št. 432. — Na pohištvo in mizarske izdelke za notranjo uredbo stanovanj, Ostale, barvane, lužene, lakirane, politirane, prevlečene s pokostom, iz točke 3. b) te številke se uporablja nova dogovorjena stopnja 200 dinarjev namesto dosedanje stopnje 75 dinarjev; na inkru-stirane, s šarami, izdelanimi s prešanjem, vžiganjem, jedkanjem, izrezovanjem ali rezljanjem, iz točke 3/c te številke, nova, dogovorjena stopnja 300 dinarjev namesto dosedanje stopnje 110 dinarjev.. •
K št. 435. — Na transmisijška kolesa, lesene škatlje (izvzemsi galanterijske), sirove, iz točke l/a te številke se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje dogovorjene stopnje 50 dinarjev; na transmisijska kolesa, prevlečena s pokostom ali politirana, lesene škatle (razen galanterijskih), iz točke 2/a te številke se uporablja avtonomna stopnja namesto dogovorjene stopnje 50 odnosno 100 dinarjev.
K št. 441/2. — Na papirno maso, prirejeno mehanično ali kemijski v obliki zdroba (kaše) ali v trdem stanju, beljeno ali nebeljeno, pobarvano ali nepobarvano, tudi pomešano z rudninskimi snovmi in klejem; odpadke iz lesa, slame in temu podobnih snovi, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje dogovorjene.
K št. 444. — Na ovojni papir, težak nad 30 g na 1 m2, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 15 dinarjev namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 14 dinarjev.
K št. 447. — Na papir, težak 30 g ali manj na 1 in2 (svilen), se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 50 dinarjev.
K št. 455. — Po dogovorjeni pripombi k tej številki se carinijo objave, letaki in brošure, s katerimi se priporoča obisk avstrijskih turističnih krajev, kopališč ali se vobče propagira tujski promet v Avstriji, neglede na velikost oglasnega dela po tar. št. 455 prosto carine.
K	št.	4(19. — Na čipke iz papirja,	izobličene, neglede
na	to,	za	kateri namen so določene,	se uporablja nova,
dogovorjena stopnja 250 dinarjev namesto dosedanje 100, odnosno 120 dinarjev.
K št. 470/1/b. — Na izolacijske (Bergmannove) cevi, tudi docela ali deloma prevlečene z navadnimi kovinami, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 100 dinarjev namesto dosedanje stopnje 60 dinarjev.
K	št.	483/1. — Na umetne kamne	za glajenje in ostrenje, tudi	v zvezi z lesom, železom ali	drugimi navadnimi
kovinami, iz srnirka, korunda, karborunda, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 50 dinarjev namesto dosedanje stopnje 35 dinarjev.
K št. 489/1/a. — Po novi pogodbi se carinijo razen »heraklitnih« plošč po tej številki in z isto dogovorjeno stopnjo 2 dinarjev tudi še plošče »Rabe« in votle opeke »Rabe«, kakor tudi gradbene plošče in votle opeke podobne sestave. Z zaključnim protokolom k tej številki je odrejeno, da se pri gradivu »Rabe« lesni skobljanci in podobno, spojeni z zmesjo portland-oementa in kalcium-hidrosilikata, in to s 50% več, nego je izgotovljeni proizvod težak.
K št. 494/1/b. — Na opeko iz magnezita se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 1 dinarja.
K št. 519. — Na podobe na steklu in stekleni mozaik se uporablja nova, dogovorjena stopnja 100 dinarjev namesto dosedanje avtonomne stopnje.
K št. 538. — Po dogovorjeni pripombi k tej številki se žica, ki se ob izdelavi povleče skozi raztopino bakrovega sulfata in pri tem dobi slaboten bakren sij, ne smatraj kot prevlečena z bakrom po občih pripombah za navadne kovine. To pojasnilo, kakor tudi pripomba iz avstrijske pogodbe k tej številki veljata tudi za izdelke iz žice.
K št. 543/1/a. — Na osi, razen železniških, in na dele osi, obdelane, navadne, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 30 dinarjev namesto dosedanje 27 dinarjev.
K št. 544. — Na bate, tudi v zvezi z lesom, težke 1 kg in več, iz točke l/a te številke se uporablja nova, dogovorjena stopnja 28 dinarjev namesto dosedanje stopnjo 25 dinarjev; na bate, težke do 1 kg, iz točke 1/b te številke, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 40 dinarjev namesto dosedanje stopnje 35 dinarjev.
K št. 546. — Dasi je dogovorjena z novo pogodbo za grablje in vile, neobdelane, iz točke 1. te številke, stopnja 35 dinarjev, se uporablja avtonomna stopnja, kakor je določeno v predlogu o obči carinski tarifi. Na ostale predmete, neobdelane, iz točke 1. te številke, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 30 dinarjev namesto dosedanjih stopenj 27 dinarjev. Na grablje in vile. obdelane, iz točke 2. te številke, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 45 dinarjev namesto dosedanje stopnje 32 dinarjev;.na ostale predmete, obdelane, iz točke 2. te številke, nova, dogovorjena stopnja 37 dinarjev namesto dosedanje stopnje 32 dinarjev.
K št. 554. — Z novo pogodbo je določena nova razporeditev predmetov iz te številke in je določena na te predmete nad 7 do vštetih 14 mm stopnja 40 dinarjev. Vendar se kljub tenui uporabljajo na predmete iz te številke stopnje, kakor so določene z zakonom z dne 30. novembra 1920.* in s prejšnjo trgovinsko pogodbo z Avstrijo.**
K št. 555. — Po novi pogodbi se morajo carinit^ žebljički za risalne deske, neobdelani, po točki 1. te številke, s stopnjo 30 dinarjev, obdelani po točki 2. te številke, pa s stopnjo 50 dinarjev.
K št. 556. — Na okove za okna, vrata, zaboje, pom-štvo in vozove, tudi v zvezi z drugimi navadnimi kovinami ali lesom, neobdelane, iz točke 1. te številke, se uporablja dogovorjena stopnja 45 dinarjev namesto dosedanje stopnje 40 dinarjev; na obdelane, iz točke 2. pa dogovorjena stopnja 55 dinarjev namesto dosedanje stopnje 50 dinarjev.
K št. 559. — Na pletene izdelke iz žice za vrtne ograje, s šesterokotnimi okenci v mreži, v kosu pocinkane, iz točke 1/b//? se uporablja nova, dogovorjena stopnja 55 dinarjev namesto dosedanje stopnje 50 dinarjev. Na ostale izdelke iz žice, debele pod 1 mm, neobdelane, iz točke 2/a//?, se uporablja nova, dogovorjena stopnja 60 dinarjev namesto dosedanje stopnje 55 dinarjev, na ostale izdelke iz žice, debele pod 1 mm, obdelane, iz točke 2/b/8, pa se uporablja nova, dogovorjena stopnja 90 dinarjev namesto dosedanje stopnje 80 dinarjev.
K št. 562/5. — Dogovorjeno je, da se carinijo po dogovorjeni stopnji 130 dinarjev: predmeti za razsvetljavo in njih sestavni deli, petrolejske peči in petrolejske na-
• Glej »Uradni list« št. 44/12 iz 1. 1929./19S0.
>* Glej »Uradni list< št. 368/89 iz 1. 1926.; navodila pa št. 369/89 iz 1. 1926.
prave za kuhanje, kakor tudi sestavni deli, prevlečeni z bakrom ali medjo.
K št. 566. — Po dogovorjeni pripombi se carinijo ključi, ki se uvozijo obenem s ključavnicami, do največ trije na eno ključavnico, kakor ključavnice. Ključi smejo biti tudi iz drugih navadnih kovin, kakor tudi iz zlitin z drugimi kovinami.
K št. 572/2. — Dogovorjeno je, da smejo imeti namizni noži z nožišči iz pakfona, tudi z okraski, nožišča tudi iz alpake.
K št. 584. — Na izdelke iz kovnega železa, drugod neimenovane, tudi v zvezi z lesom ali litim železom, neobdelane, težke 100 kg po kosu, iz točke l/a, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 27 dinarjev; na izdelke, težke 25 do vštetih 100 kg po kosu, iz točke 1 /b, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje dogovorjene stopnje 27 dinarjev; na take izdelke, težke od 5 do vštetih 25 kg po kosu, iz točke l/c, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 32 dinarjev; na take izdelke, težke do vštetih 5 kg po kosu, iz točke i/č, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 36 odnosno 44 dinarjev. Na izdelke iz te številke, obdelane, težke nad 100 kg po kosu, iz točke 2/a se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 32 dinarjev; na izdelke, težke nad 25 kg do vštetih 100 kg po kosu, iz točke 2/b, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 37 dinarjev; na izdelke, težke od 5 do vštetih 25 kg po kosu, iz točke 2/c, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 42 dinarjev; na izdelke, težke do vštetih 5 kg po kosu, iz točke 2/č, se uporablja avtonomna stopnja, ker je dogovorjena stopnja 70 dinarjev višja od te.
K št. 623. — S pripombo k tej številki je dogovorjeno, da se carinijo po tej številki taki izdelki tudi, če so izdelani iz zlitine s bromom ali so s kromom prevlečeni:
K št. 632/2. — Na tkanine in dna za sita iz žice, ostala, se uporablja dogovorjena stopnja 200 dinarjev namesto, dosedanje stopnje 130 dinarjev.
K Št. 637. — Na lite izdelke, tudi v zvezi z lesom ati železom, težke nad 5 kg do vštetih 10 kg po kosu, olidelane, iz točke 2/b se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 170 dinarjev; na take izdelke, težke 5 kg ali manj po kosu, obdelane, iz točke 3/b, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 210 dinarjev. Toda na armature iz te točke in črke se uporablja nova dogovorjena stopnja 250 dinarjev.
K št. 638. — Na izdelke, drugod neimenovane, neobdelane, brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino, iz točke l/a, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 170 dinarjev; na neobdelane, v zvezi s fino tvarino, iz točke 1/b, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 215 dinarjev; na obdelane, brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino, iz točke 2/a, se uporablja avtonomna stopnja namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 200 dinarjev, iavzemši: okove, vijake, pohištvo, naprave za razsvetljavo in njih sestavne dele, petrolejske peči in petrolejske naprave za kuhanje, kakor tudi naprave za kuhanje z alkoholom in njih sestavne dele, na katere se uporablja nova dogovorjena stopnja 250 dinarjev.
K št. 656. — Dogovorjeno je, da se carinijo po dogovorjeni stopnji 25 dinarjev, razen pletilnih strojev, po lej številki tudi stroji za prepletanje.
K št. 667. — Na električne žarnice, ostale, izvzemši električne žepne svetiljke, iz točke. 2/b, se uporablja dogovorjena stopnja 400 dinarjev namesto dosedanje, dogovorjene stopnje 330 dinarjev.
Ostale tarifne odredbe iz trgovinske pogodbe z republiko Avstrijo, iz naknadnega sporazuma, kakor tudi iz končnega zapisnika se uporabljajo tudi naprej, kolikor niso izpremenjene z drugimi pogodbami, zakoni ali rešitvami.
V Beogiadu, dne 31. julija 1981.; št. 26872/IV.
Namestnik ministra za finance, minister brez portfelja;
Uzuuovič s. r.
306.
Pooblastitve
generalnega direktorja poštne hranilnice in vrhovnega poverjenika za agrarno reformo za odobravanje nabavnih pogodb.*
Na predlog gospoda ministra za promet in na podstavi § 57. finančnega zakona za proračunsko leto 1931./1032. v zvezi s § 45. finančnega zakona za leto 1930./1931.
se pooblaščata:
1. Generalni direktor poštne hranilnice, odnosno njegov namestnik, da sme odobravati nabavne pogodbe do vsote 50.000 dinarjev;
2. direktor podružnice poštne hranilnice, odnosno njih namestniki, da smejo odobravati nabavne pogodbe do vsote 5000 dinarjev.
Ta pooblastitev velja od dne razglasitve v »Službenih novinahi.
Namestnik ministra za finance, minister brez portfelja: Nik. P. Uztinovič s. r.
Soglašam in odobrujem prednjo odločbo.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general P. živkovjč g. r.
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun; v Beogradu, dne 27. julija 1931., št. 82.261/11.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z due 1L avgusta 1931., št. 174/L V11/377.
Na predlog gospoda ministra za poljedelstvo in na podstavi § 57. finančnega zakona za proračunsko leto 1931./1932. v zvezi s § 57. finančnega zakona za leto 1930./1931.
se pooblašča vrhovni poverjenik za agrarno reformo:
1. da sme odobravati nabavne pogodbe o stavbnem gradivu za postavitev naseljeniškili hiš in o delih za postavitev teh hiš v režiji do vsote 500.000 dinarjev v vseh poslih, v katerih ima pravico reševati po zakonu o naseljevanju v južnih krajih. Do te vsote sme odobravati tudi pogodbe o enoletnem zakupu zgradb;
2. da sme odobravati izplačila iz kreditov, otvorje-nih za osebne in materialne razhodke za vrhovno poverjeništvo in podrejena agrarna poverjeništva, kakor tudi naloge za izplačilo redno angažiranih in otvorjenih kreditov ob likvidaciji teh nabav in del, ki se izvršijo po odobritvi gospoda ministra za poljedelstvo, do vsote
500.000	dinarjev.
Ta pooblastitev velja od dne razglasitve v »Službenih noviuahc
Namestnik ministra za finance, minister brez portfelja: Nik. T. Uzunovič s. r.
Soglašam in odobrujem prednjo odločbo.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovič s. r.
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun; v Beogradu, dne 27. julija 1931., št. 76.964/11.
Banove uredbe.
307.
Objava.
Občina Poznanovci, srez muskosoboški, bo pobirata v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3828/3 v letu 1931. občinsko trošarino: od 100 litrov vina Din 80-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne XI. avgusta 1931.
II.	No. 3828/3.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Star6 s. r.
Objava.
Občina Poznanovci, srez murskosoboški, bo pobirala po odloku kraljevske banske uprave II. No. 13.886/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100‘—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. avgusta 1931.
II.	No. 13.380/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s, n,
Razne občeveljavne odredbe.
308.
Posebne uzance za trgovino s papirjem na Ljubljanski borzi za blago in vrednote.
§ t
Te uzance veljajo za promet z vsemi vrstami papirja, izvzemši svilast in cigaretni papir ter lepljen karton in veljajo v primerih, ki so omenjeni v § 1. občih uzanc za trgovino z blagom Ljubljanske borze za blago in vrednote.
Kolikor v teh uzancah ni določeno kaj drugega, se uporabljajo obče uzance Ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z blagom tudi pri trgovanju s papirji, kolikor dopušča to značaj takih poslov,
§ 2.
Pri naročilih papirja se mora označili:
1. Cena (za kg ali število pol),
2. Količina (v skupni teži ali po številu pol).
3. Kakovost (snov, iz katere naj bo papir izdelan).
4. Barva (niansa), morebitno meliranje.
5. Format (oblika, velikost v cm; pri diagonalno rezanem papirju se označi oblika (dimenzija) a—b, b—c, c—d po sledeči sliki:
c	d
a	b
6. Teža papirja v kg	(§	15.), ali v gramih	na m*.
7. Stopnja	klejenja:	'A	klejen, 'A klejen,	3A Idejen,
polnoklejen, aniinalno klejen, klejen na površini ali ne-klejen.
8. Ali naj bo papir gladek (velin) ali rebrast, nadalje ali naj bo hrapav, neaatiniran (strojno gladek), satiniran, ostro satiniran	ali na eni	strani satiniran.
9. Ali naj	se dobavi	v	polah ali zvitkih,	plosk ali
zganjen.
10. Ali naj se dobavi še specialno obrezan (refiliran).
11. Posebna svojstva, ki se zahtevajo glede sposobnosti za poedine načine tiskovne tehnike, ter pri papirju za precizni (ilustracijski) tisk tudi suuer strojnega teka.
12. Način opreme in ometanja.
13. Namembni kraj.
14. Dobavni rok.
§5.
Podatki pod 1., 2., 4., 5., 6., 8. in 9. 90 bistveni za obstoj dogovora ter se naročila, v katerih ti niso navedeni, ne morejo potrditi in prevzeti (§ 18.). Nasprotno se pa smatra, ako naročilo ne vsebuje podalfcafV jjad 3.,
, h	^
ad 3. r da je izbera snovi, iz katere naj se papir izdela, prepuščena dobavitelju;
ad 7.: ^a se naj dobavi pivni papir neklejen, papir za litografske namene, beli in barvani tiskovni papir ter omotni papir polklejen, pisalni in risalni papir, bankpost in knjižni papir — tudi če gre za barvaste papirje — polno k lej en;
ad 10.: da papirja ni treba še specialno obrezati (refilirati);
ad 11.: da mora imeti svojstva, ki se pri takih papirjih običajno zahtevajo glede njihove sposobnosti za tisk;
ad 12.: da se prepušča način omotanja in opreme dobavitelju, toda ob sledečih pogojih:
a) omotni in tiskovni papir, v kolikor je določen za prekupčevalca, naj bo odtaknjen in omotan v bale, položene med okvire iz desk;
b) boljši strojno gladek in satiniran papir mora biti zavit v pakete in omotan v bale, položene med deske;
c) papir za umetni tisk, kromopapir in opremljen pisemski papir, kakor tudi fini karton mora biti zavit v pakete in odpremljen v zabojih. Pri papirjih za umetni tisk in pri kromopapirjih se mora na ovoju ali embalaži s puščico označiti smer strojnega teka;
ad 14.: da se mora dobaviti blago tekom 6 tednov, če pa gre za papir za umetni tisk ali kromopapir, pa tekom 8 tednov, računajoč oboje od dneva, ko je prodajalec sprejel naročilo.
§ 4.
Zaključek, sklenjen s proizvajalcem papirja, znaša (§	5.)	najmanj	1000 kg	blaga iste kakovosti, barve
(nianse) in	teže	v gramih	na m“, razdeljene eventualno
na dva formata od najmanj 500 kg, pri čemer veljajo kot ustanovljeni sledeči pogoji, ako ni pogojeno drugače:
1. Ako presega proizvajalna količina pogojeno, je dolžan naročnik presežek prevzeti, in sicer od zaključka do polnih 1500 kg največ 20%, od zaključka preko 1500 kg pa največ 10%.
2. Ako ne doseže proizvajano blago pogojene količine, se mora kupec zadovoljiti s primanjkljajem:
do	10%	pri	zaključku	do polnih 2000 kg ter
do	5%	pri	zaključku	preko 2000 kg do polnih 10
tisoč kilogramov.
Pri zaključku preko 10.000 kg ni kupec dolžan tolerirati manjše dobave.
3. Tudi proizvodnjo, ki je slabša od pogojene (sekunda), mora kupec prevzeti v zgoraj označenih mejah, toda le do 15% celokupne količine in proti 10% popustu.
§ 5.
Ako gre za papir za umetni tisk, ali kromopapir, znaša zaključek (§ 4.) najmanj 1250 kg blaga iste kakovosti, barve in gramske teže, eventualno v 2 formatih, ki odgovarjajo širini papirnega stroja, pri čemer se razumejo sledeči pogoji:
1. Ako presega proizvodnja pogojeno količino, je dolžan kupec presežek prevzeti, in sicer:
od zaključka do polnih 1500 kg največ 20%,
od zaključka preko 1500 kg do polnih 2500 kg največ 15% in
od zaključka preko 2500 kg največ 10%.
2. Za primanjkljaj v proizvodnji veljajo predpisi § 4., točke 2,
3.	Tudi proizvodnjo, ki Je slabša od pogojene (sekunda), mora kupec prevzeti v zgoraj označenih mejah, toda le do 20% celokupne količine proti 10% popusta.
§ 6.
Pri nakupu po označeni kakovosti ali znamki ne more kupec ugovarjati malim razlikam med blagom in označeno kakovostjo ali znamko, glede sestave snovi, barve (nianse), teže, prosojnosti, odpornosti ali trdote.
Nasprotno pa mora papir, naročen po vzorcu, v bistvu odgovarjati vzorcu v vseh svojstvih.
§ 7-
Pisalni papir in boljši tiskovni papir v teži do 180 g na m2 se mora prevzeti, ako je do 2%% lažji ali težji od pogojenega papirja.
Navadni tiskovni papir in omotni papir v polah ali zvitkih, dalje z roko izdelan ali na zraku sušen papir katerekoli vrste in teže, kakor tudj ostali papir v teži preko 180 g na m*, sme tehtati do 5%, pergamentni, do 7'/2%, drugi papirji v zvitkih do 4% več ali manj od pogojenega papirja.
Zavrniti se ne sme papir za umetni tisk ali kromopapir, ako tehta do 7 'A% več ali manj od pogojenega papirja.
Za presojo teže celotne doba ve. se ne smejo vzeti posamezne močnejše ali slabejše pole, ki kažejo v teži do 10% razlike navzgor ali navzdol, temveč se mora odvzeti v ta namen iz celotne dobavne količine blaga 10% izvirnih omotov iz raznih mest, upoštevajoč pri tem tudi tezo omota (§ 10.).
§ 8.
Pri določitvi temeljne cene se vzamejo:
a) kot na j nižje teže:
»pri pisalnem in brezlesnem tiskovnem papirju	60 gm	
pri satiniranem tiskovnem papirju v polah . ,	50	>
pri satiniranem tiskovnem papirju v zvitkih . .	55	»
pri nesatiniranem tiskovnem papirju v polah ali		
zvitkih			50	>
pri papirju za oglase		 . . .	40	>
pri ovojnem papirju		60	»
pri papirju za umetni tisk	100	>
pri kromopapirju	t ■ • • « i >	125	>
b) kot najvišje teže:		
pri papirju za umetni tisk	200	
pri kromopapirju			220	>:
pri vseh ostalih vrstah papirja, neglede na to,		
ali so satinirane ali nesatinirane . , . , ,	180	>_
§ 9.
Pri vseh papirjih, ki so lažji in težji, se zaračuna posebni pribitek.
Pri zvitkih, katerih širina znaša manj kot 28 ono ali kojih premer je manjši od 30 cm, kakor tudi pri papirju v polah z manjšo površino od 1.000 cm* in večjo kot
10.000	cms, se zaračuna poseben pribitek. To opravilo ne velja za ovojni papir, zganjen v formatu 90/126, ali g&gk x Imuna tu 95/126,
Pri papirju za umetni tisk ali pri kromopapirju se zaračuna pribitek, ako znaša površina nad 8500 cms.
§ 10.
Pri vseb papirjih, ki se dobavljajo zaviti ali omotani (§ 3., št. 12.), se pri ugotovitvi teže vračuni tudi omot ali ovoj, ki varuje papir. To ne velja za zunanji omot (n. pr. za zaboje, okvire, lepenko, deske, obroče in motvoz).
Navadni ovojni papir, ki ni zavit v okvir ali deske, se računa brutto za netto. Enako se računa papir v zvitkih, Stročnice in čepi iz lesa ali lepenke se vračunajo tu kot papir.
Zaboji, lesene stročnice in lesene palice, ki se v uporabnem stanju franco vrnejo tovarni dobavitelja, se računajo za 3/» fakturiranega iznosa.
§ H.
Ako so podane v mejah tolerance upravičene razlike v teži (§ 7.), se določi zaračunljiva papirna množina kakor sledi:
1. Ako se je prodal papir po teži, se zaračuna množina, ki se je dejanski dobavila, vendar ne več kot je po § 7. dopustno.
2. Ako se je prodal papir po rizmi (cena rizme), ne zviša prekoteža cene, dočim manjša teža ne da pravice do znižanja cene.
§ 12.
Motnje, povzročene v obratovališču prodajalca ali kupca zbog višje sile (force majeure), n. pr. vojna, mobilizacija, poplava, požar, poškodbe na stroju, stavke, izpor delavcev, upravičujejo in obvezujejo pogodbenika, da po načinu in trajanju motenja odgodita izvršitev pogodbe.
Istotako ima vsak pogodbenik pravico odgoditi izvršitev pogodbe, ako povzroči višja sila motnje v tovarni njegovega dobavitelja sirovin ali goriva in povzroča to .tudi v njegovem lastnem obratovališču motnje.
Pravice do take odložitve se more posluiiti samo ona »tranka, ki obvesti drugo stranko o tem čimprej, a naj-kesneje tekom 8 dni po nastali motnji.
§ 13.
Ako se blago ne more pravočasno dostaviti zbog pomanjkanja vagonov ali prometnih omejitev, ali prometnih ovir na železnicah ali na vodi, ali radi stavke ali izpora delavcev pri špediterju, se čas trajanja teh ovir ne vračuna v dobavni rok.
Ako se je blago, ki ga je treba izdelati za kupca, že specificiralo, višja sila pa prepreči dobavo v roku, določenem v pogodbi ali uzancah, mora prodajalec to javiti kupcu najkesneje tekom 8 dni po nastali motnji, kupec pa ima pravioo, stornirati pogodbo v pogledu specificiranega in odpoklicanega blaga. Te pravice se more kupec poslužiti in o tem obvestiti prodajalca najkesneje
3.	dan po prejemu prodajalčevega obvestila, ker se drugače smatra, da se strinja z odgoditvijo dobavnega roka.
g 14.
Kolikor ni drugače pogojeno, se dobavlja blago a poataje prvulajidčeee tvunuua,
§ 15.
Kadar se trguje s papirjem po teži pol, se vzame za podlago nova rizma po 1000 pol, pri klobučnem in ovojnem papirju za steklenice pa posebej rizma po 480 pol.
§ 16. ,
Omotanje v originalne bale se ne računa posebej, nasprotno pa se zaračunajo zaboji za omotanje. Ako se zahteva, da so bale omotane za prevoz preko morja, to je v juto, se računa za omotanje 2% od računskega iznosa.
Pri originalnih balah papirja v normalnem formatu se domneva teža bale s 100 kg, prj ploščatem papirju preko 10.000 cm2 pa s 150 kg, za lažje bale se pa plača poseben pribitek.
Pisarniški papir 84/42 cm se omota v bale po 5000 pol.
§ 17.
Papir se mora dobaviti pravokotno rezan. Črtani in rastrirani papirji se morajo rezati vzporedno s črtami. Papir se brez izrečne zahteve (§ 2., št. 10.) ne dobavlja specialno obrezan (refiliran). V vsaki dimenziji, kakor tudi širini zvitka je dopustna razlika v meri do 5 mm več ali manj. Ako gre za specialno obrezan (refiliran) papir, sme ta razlika znašati v vsaki dimenziji največ 1 mm. Pri specialno obrezanem papirju se računa teža vštevši odpadek od ponovnega rezanja. Ta odpadek pa ne sme znašati, in sicer:
ne več ko 5% pri kvartnem in pisarniškim papirju in pri večjih formatih,
ne več ko 7 K> % pri oktavnem formatu in
ne več ko 10% pri biljetnem formatu.
§ 18.
Vsako naročilo na izdelavo papirja se mora pismeno potrditi naročniku, in to takoj po piejemu, a najkesneje tekom 5 dni.
V tem potrdilu se morajo navesti vsi pribitki, za katere se poviša osnovna cena, ker se sicer smatra, da se jim prodajalec odreka.
Vsebina potrdila se mora grajati takoj po prejemu.
• Ako se pri kupčiji označi pogojena količina z »vagonom«, se s tem razume 100 meterskih stotov.
§ 19.
Kakovost dobavljenega blaga se mora grajati v teku 8 dni po prejemu blaga.
Papir za umetni tisk in krompapir mora ostati v originalni embalaži tri dni po prejemu v prostoru, prikladnem za njega vskladiščenje. Kakovost se mora grajati v teku 11 dni po prevzemu blaga.
Nedostatki, ki se pokažejo šele pri predelavi papirja, se morajo sporočiti prodajalcu najkesneje tekom 6 tednov po prevzemu blaga. Po tem roku se ne more več grajati blago, da ne odgovarja določbam zakona ali pogodbe.
§ 20.
Pri sklepih za eukcesivno dobavo se mora blago specificirati in odpoklicati za približno enake mesečne roke ter ga je v takih rokih dobaviti. Pravica specifi-ciranja in odpoklica pristoji kupcu.
Blago se mora specificirati 6 tednov prej, preden naj
Ako v sklepnem pismu ni označen končni dobavni rok, se mora izvršiti specifikacija, oziroma odpoklic blaga riajkesneje v teku 12 mesecev po prispetju naročila. V nasprotnem primeru more prodajalec po svoji izberi:
1. takoj fakturirati naročeno blago, ali
2. postopati po § 77., lit. b) občih uzanc, ali
3. postopati po § 77., lit. e) občih uzanc.
Ako se prodajalec odloči, poslužiti se ene izmed teh pravic, je dolžan o tem obvestiti kupca in mu obenem sporočiti, da mu je dano na prosto, da nadoknadi izostalo specifikacijo, odnosno izostali odpoklic najdalj v roku 4 tednov.
§ 21.
Pri prodaji ^postavljeno postaja prejemnika«, je prodajalec pooblaščen, zahtevati od prejemnika, da založi vozarino, prejemnik pa ima pravico, da odbije plačano vozarino pri poravnavi od fakture.
•
§ 22.
Ako je pogojeno takojšnje plačilo kupne cene, se mora račun takoj poravnati v gotovini z 2% skontom.
Ako glede plačila ni nič pogojeno, se mora plačati blago tekom 30 dni po prejemu računa z 2% skontom ali 90-dnevno menico, izdano z dnevom fakture.
Faktura mora biti datirana z dnem, ko se je blago odposlalo.
§ 23.
Kupec mora opraviti plačilo na svoje stroške^ in to y roke prodajalca ali na dogovorjenem mestu.
§ 24
Ako se opravi plačilo s čekom, žiro-nakazilom, nakazilom po poštni hranilnici, banki ali z drugim nakazilom, se smatra, da je plačilo izvršeno onega dne, ko je nakazani znesek odobren prejemnikovemu računu. Neglede na to je kupec dolžan obvestiti prodajalca o odrejenem nakazilu.
§ 25.
Pri kreditnih prodajah ni prodajalec zavezan, držati se dogovora o kreditiranju dobave, ako mu kupec ni poravnal zapadlega plačila ali menice v času, ki je določen za izvršitev nadaljnje dobave na kredit. To določilo pa se ne more uporabiti, ako je prodajalec v času, ko je dogovoril prodajo na kredit, že vedel, da je kupec s plačilom v zamudi.
Prodajalec, ki se hoče poslužiti pravice, da ukine dani kredit, mora po posebnem predhodnem pismenem opominu obvestiti kupca, da ga, ako bodisi neporavnane prejšnje fakture odnosno menice, bodisi prihodnje dobave takoj ne plača ali ne zavaruje, smatra v zamudi s plačilom tudi glede te prihodnje dobave.
S.	tem sporočilu mora prodajalec izjaviti;
1. da-li zahteva, da kupec takoj vnaprej plača ali zavaruje prihodnjo dobavo, v katerem primeru ima kupec pravico, odbiti bančne eskontne obresti od dneva plačila do dneva dospelosti po dogovoru o kreditni dobavi, ali
2. da se hoče poslužiti prava po § 77., lit. b) občih uzanc, ali
3. prava po § 77., lit. e) občih uzanc.
§ 26.
Zavarovanje, o katerem govori prejšnji paragraf, še izvrši s pologom v gotovini ali v pupilarijo varnih papirjih, ali s pologom hranilne knjižice katerekoli javne hranilnice pri sodnem depozitnem uradu v kraju plačila.
Ako se naknadno izkaže, da ni bilo razloga, da se odpove kredit, je odgovoren prodajalec kupcu za škodo, ki mu jo je prizadel z ukinitvijo kredita, kakor tudi za odišli dobiček.
§ 27.
Te uzance stopijo v veljavo z dnem, ko jih ministrstvo trgovine ‘in industrije odobri.
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA Ministrstvo trgovine in industrije
Trgovinski oddelek II'Br. 32970/k/30.
31. julija 1931.
Beograd,
Odsek meni, da bi bilo treba odobriti uzance za trgovanje s papirjem na Ljubljanski borzi za blago in vrednote, usvojene in nredložene po odboru te borze.
Šef odseka:
M. Boškovie s. r.
Usvajam prednji refrat in na osnovi čl. 1. zakona o razširjenju zakona o javnih borzah na vse področje kraljevine Jugoslavije
odobravam
in potrjujem prednje uzance za trgovanje s papirjem na Ljubljanski borzi za blago in vrednote, usvojene iti predložene po odboru te borze.
Hkratu si pridržujem pravico, da te uzance ali njene poedine odredbe izmenjam, kadar bom to smatral za potrebno.
Takso po Tbr. 5. in Tbr. 43. pod a) in b) zakona o taksah je pobrati in predpisno uničiti.
Minister za trgovino iq industrijo: Or. K. Kumunudi s. r,
Izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Liubllanl, Tiska in zalaga: Tiskarna »Markuše ■ Ljubljani; njen predstavnik; fthuar JVliMlek s Ljubljani,