^^^^rm^^wmmmfmiii^mi^'' •« «i» . »^'"n winmniijpm WHS. »SiwrHfiw-w- wmms^m TELEFON PIS AKNE: 4687 OOETLAUDT. Xaierei M 8#cond-01a» Hatter, September 21, 1908, at tke Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Merck 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 OOETLANDT. NO. 200. — ŠTEV. 200. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 26, 1909. — ČETRTEK, 26. VEL. SRPANA, 1909. VOLUME XVTL — LETNIK ZVIL Položaj v McKees Rocks. Pričstek preiskave. ZVEZINE OBLASTI SO ODREDILE PREISKAVO POLOŽA-__ JA V OCENO VANEM MESTU. Konatablerji, detektivi in sodnikij nastopajo brutalno proti i delavcem. —o— RAZNE VESTI. -o- PUUburg, Pa., 25. avgusta. 'Položaj št raj ka v M«Kees Rocks je končno v toliko napredoval, da je zvezi-na vlada odredila -strogo preiskavo delavskega položaja v tovarnah Prutsed Steel Car Ca. Zvezini pravnik Jordan v Pittsburgu je dobil rz Washingtona naročilo, naj natančno preišče vse obtožbe, ktere so vložene ^••roci predsedniku injenovane družbe Hoff-tedu. kakor tudi proti nje-jrovemu doganjaču skabov Cohenu. Oba *ta namreč obdolžena, da vzdržujeta peonage, oziroma da ravnata s fckabmi, kak«>r * sužnji. Jordan je dobil navodilo, naj bode preiskava stroga in tajna. Tudi je dobil pooblastilo, naj pošlje take ljudi, kteri mu zamorejo pri preiskavi služiti kot dobavitelji dokazov, v tovarno, kajti le na ta način je mogpoče mrJi-ti štrajkarjem priliko dokazati, da so njihove navedbe o grdem postopanju s ska brni, resnične. Odvetnik av-strij-kega konzulata se bode energično zavzel za svoje rojake, kteri so zaprti kot skabje v tovarni in sicer proti njihovi volji. Le avstrijskemu konzulu se je v prvi vrsti zahvaliti, da je pravosodni oddelek zverine vlade odredil sedanjo preiskavo, kajti konzulat se je obrnil direktno v Washington, ko je videl, da z vezi ni pravnik Jordan neče nastopiti proti 'Pressed Steel Car Co. Štrajkarji upajo, da bode po preiskavi mopoče vložiti obtožnice proti Hoffstedu in njegovemu nabiralen skabov Colte-bh. Danes je pričela po mestu krožiti vest, da je železnični tir, ki vodi v McKees Rocks, na treh različnih krajih razdejan, da se tako prepreči konštabler>ki konjiči priti v mesto. Dotični vlak je pa kljub temu prišel v mesto in sicer po drugem tiru. štrajkarji se zgražajo v.-led takih vesti in trdijo, da prihajajo te vesti iz krogov tovarnarjev, kteri nameravajo na ta način štrajkarjem škodovati. •Nadalje se je tudi zatrjevalo, da je včeraj prišel semkaj vodja socija-listov, Eugene Debt, da govori pri zborovanju, štrajkarjev na Indian Mound. Ko se je peljal v svojem avtomobilu tjekaj, so nepoznani ljudje nanj streljali, tako, da se je imoral umakniti. Kasneje se je dognalo, da so konštablerji streljali na nek avtomobil, kteri se pozivu konštabler-jev ni hotel umakniti, toda Debs ni bil v tem avtomobilu. Debs je prišel Za ustanovitev poštnih | hranilnic vZjed. državah.; PREDSEDNIK T APT ŽELI, DA SE POŠTNE HRANILNICE KAKOR HITRO MOGOČE USTANOVE. Od ustanovitve poštnih hranilnic je pričakovati obilo dobrega. POSVETOVANJA. -o- Beverly, Mass., 26. avgusta. Včeraj da inozemci potem denar ne bodo poslali domov. -o- LEP OČE. Israel Gold radi slabega ravnanja svoje 121etne hčerke obsojen na 2 meseca ječe. Južne republike. Osemdeset oseb vtonilo. PODROBNOSTI O KATASTROFI PARNIKA COLUMBIA PRI VHODU V LUKO MESTA MONTEVIDEO. Parnik je zavozil v nemški paznik Schlesicn in se je preklal. REŠENI MORNARJI. -o- Montevideo, Uruguay, 25. avg. Kakor se je že poročalo, se je argentinski izletniški parnik Columbia, ki pluje med Buenos Ayres, Argentina, in Montevideo, Uruguay, pri vhodu v tuk. luko potopil ker je z \>o silo zavozil v nemški parnik iSeldesien. Kolizija je bila tako jaka, da se je argentinski parnik na mestu preklal v dva skoraj jednaka komada, ktera sta se naravno na mestu potopila. Omenjeni nemški parnik je bil na potu v 'Bremen dočiin se je Columbia na kterem parnik u je bilo mnogo potnikov bližal mestu Montevideo, kjer se vrše velike slavnosti v spomin uruguayske neodvisnosti. Med viharjem in dežjem je Columbia dospel srečno do luke, ko je nemški parnik zavozil v Columbijo in sicer baš na sredi, tako, da ga je preklal. V par sekundah je valovje pokrilo prednji del parnika, dočim je zadnji del še nekaj časa ostal nad vodo. Druge ladije, ki so bile v bližini, so takoj prihitele na lice mesta, da pomagajo tam. kjer je bilo mogoče pomagati, toda vsled velikega valov-ja je bilo rešilno delo zelo ovirano. Klici na pomoč nesrečnih potnikov, so bili uprav prozni. Nekoliko potnikov je >plezalo na vrvi in jambore in le to je bila njihova rešitev, kajti ostali so nad vodo, ko se je tudi zadnji del pamika* potopil. Vendar je pa večina potnikov vtonila. Na parniku Columbia je bilo 105 potnikov in 48 mornarjev. Rešilo se je le 70 osob in med temi so skoraj vsi mornarji. Več r esence t je bilo pri koliziji tudi izdatno poškodovanih. Napad na konzula v Cartageni, Colombia. ZASTOPNIK ZJED. DRŽAV V CARTAGENI, COLOMBIA, NEVARNO RANJEN. Napad sta izvršila dva nepoznanca in Sicer iz sovraštva do Zjed. držav. UREDNIK NEKEGA LISTA. Potres v Italiji. V pokrajini Siena. TUDI V SEVERNI ITALIJI SEDAJ VEDO KAJ P O MENJA JAK POTRES. Jedna vas je popolnoma razdejana; število ranjencev je veliko. ŠKODA IZDATNA. »Siena, Italija, 26. avgusta. Včeraj rano zjutraj se je pripetil po vsej pokrajini Siena ja-k potres. V San Lorenzo .so se takorekoč podrle vse hiše. kajti vse so tako poškodovane, da ni ni jedna več za rabo. Število ranjencev je tamkaj precej veliko, i Najhujše je bilo čutiti potres v o-krežju 20 milj krog mesta Siena. V-Buonconvento se je podrlo več hiš in tam je bil jčden možki tudi ubit. Veliko je število ranjencev v Montero-j ni. kjer se je tudi veliko število hiš podrlo. V 'Piombino, ktero mestece je od-, daljeuo od Siene ~A) milj in ki se nahaja kraj morja, so čutili dva potresna sanka s presledkom po 50 minut, Prebivalci so v strahu ostavili svoja stanovanja in bežali na ulice. V kolikor je do sedaj znano potres tam ni napravil kake škode. V Sieni potres ni napravil baš velike škode. Potres je bil sicer v tuk. mestu dokaj jak. tako, da je vse prebivalstvo bežalo na prosto, toda hišam se ni pripetilo -mnogo škode. Tudi v Florenci je bilo čutiti jak i potres. t«Kla poročila iz imenovanega mesta so še zelo pomanjkljiva. I Strah prebivalstva je bil tem večji, ker se še vsakdo spominja na grozno | katasrofo v Mes-ini, V mestecu Va-j lombrosa so bežali mnogoštevilni tujci v nočnih oblekah na prosto. j Rim, 2(i. avgusta. V Florenci. Pe- Položaj v Maroku. Spanci mirujejo. —o- VOJNA UPRAVA ŠPANSKE VOJSKE NI MNOGO VREDNA IN TAKO MORA VOJAŠTVO POČIVATI. —o— Vojaštvu v Maroku primanjkuje: pred vsem transportnih sredstev. MOBILIZACIJA NA ŠPANSKEM. Melilla, 25. avgusta. Položaj v Maroku, oziroma v Melilli se ni prav nič spremenil, dasiravno ima Španska tan:»kaj 35.000 vojakov. Položaj tega vojaštva pa je tak. da se je pri-čela po vsej Španski in sicer v najširših krogih oglašati nezadovoljnost. Vojaštvu primanjkuje pred vsem transportnih sredstev za vodo in druge potrebščine, in tako je vsa vojska prisiljena počivati, kar je naravno zlasti Arabcem dobro došlo, kajti Špancev se jim ni bati dasirav- ' no šteje španska vojska, kakor rečeno 35.000 mož. Tudi iz strategičnih razlogov sedaj najmanj 14 dni ni pričakovati, da bi Španci pričeli z operacijami proti domačinom. V o-stalem se pa vrhovnemu španskemu zapovedniku tudi nikakor ne mudi ; pričeti z ofenzivo. Španska je z nepopisnimi napori delala na to, da pošlje v Afriko po možnosti veliko vojsko. To se jej je delorca posrečilo, toda sedaj ima svoje vojaštvo v taborišču, ktero je do .skrajnosti nezdravo. Ako vojaštvo taborišča kmalo ne ostavi, potem je pričetek epidemičuih bolezni v taborišču neizogiben. Častniki, kakor tudi rnožtvo je naravno tudi nezadovoljno in ves tabor je vojni sovražen; vsakdo želi, da se kakor hitro j mogoče vrne domov na Špansko. Ako hočejo Španci nastopiti proti Arabcem, morajo to storiti v velikem obsegu, kajti poznavalci tamoŠ-njega prebivalstva so prepričani, da bode mogoče Arabce premagati le po dolgotrajnih bojih in velikanskih žrtvah. Madrid, 25. avgusta. Vlada je sklenila nemudoma poklicati poti zastave nadaljnih lHi.OM rezervistov. Iz Avstro-Ogrske. Deška zavednost. ZASTOPSTVO MESTA TREBON PROTI PRUSKEMU SPOMENIKU NA ČEŠKEM. —o— Vlada je hotela postaviti na spomenik pruskim vojakom praškega orla. —o— IVAN ORTHOVO PISMO, Dunaj, 20. avg. Y Treljoiiu na Češkem so tamošnji domačini zopet dokazali. kako lepo se zaveda češki narod svoje narodnosti. V imenovanem mestu je namreč stal spomenik nemškim vojakom, kteri so padli na češki zemlji v avst ro-nemški vojni 1. 18(>0. Ker je pa nemški spomenik, kterega sta postavila Avstrija in Nemčija proti volji v imenovanem mestu, smatrati za izzivanje češkega naroda na njihovih lastnih tleh, s<> Čehi imenovani spomenik pred meseci jednostavno razdejali in odstranili in tako j«* zopet zavladal mir. Sedaj je pa dala Avstrija spomenik New Orleans, La.. 25. ava-usta. ■Potniki. kteii so prišli semkaj s par-nikom iz republike Colombije, naznanjajo o poskušenem tumoru pod-konzula Zjed. držav, William Me* Matersa iz New Yorka. ki je služboval v Cartageni, Colombia. Konzul je bil nevarno ranjen,, tako, da so zdravniki izjavili, da dvomijo, bode H okreval. Xapad se je izvršil zvečer dne 24. julija v njegovem stanovanju, ko je prišel k njemu 'Lara Ccndoba. urednik nekega Zjed. državam sovražnega lista in sicer v spremstvu nekeqra nepoznanca. Oba sta bila oborožena 7. nožmi in revolverji. Dasiravno se je Me Maters branil na vso moč. je napadalcem vendarle podlegel. Šele J potem, ko sta mislila, da je že mrtev, >ta. ga ostavila. Konzul je ra- > njen na prsih, irlavi in trebuhu. Napadalca so drugi dan prijeli, i Državni oldelek washingtonske vlade je dobil o tem dogodku uradno | obvestilo in vlada Zjed. držav je že , zahtevala od colomibijske vktde zadoščenje. -o- VELIKA NESREČA NA PAR-NIKU. —o— Farna cev se je razpočila in pri tej priliki je bil en kurjač ubit, 3 nevarno poparjeni. Ivo je včeraj popoldne velik vlačil ni parnik Bee. lastnina R. G. Packard Dredging Co., kmalo po sedmi i uri zapustil svoj pomol št. 7 East j River in prišel pod Wi 11iamsburški I most v New Yorku, se je začula iz Vsled katastrofe je uruguavska vlada nameravane slavnosti preložila na kasnejšo dobo. — Columbia je bil star parnik. ki je nosil 1200 ton. -o- Postrežnice štrajkajo. V Iiahmematin bolnici na 67. ulici in Park Avenue v New Yorku je začelo včeraj vseh 50 bolniških postrež- Pri izrednem zasedanju porote je bil včeraj Israel Gold iz štev. 465 'Stone Ave. Brooklyn Borough v New Yorku kaznovan na dva meseca ječe. Gold je bil na ovadbo svojega sose-' da in bivšega prijatelja Smith M. Allena iz št. 1100 Blake Ave. pod | obtožbo aretovan, da je s svojo 12-letno hčerko Leno grdo ravnal. Pred nic štrajkati, ker se jim ne dopade ravnanje nove superintendentinje go-spice Edith M. Brown. Izvrševalni odbor fcolniee je skušal prepir mirnim pot (»m poravnati. Štrajkujoče postrežnice so izjavile med drugim, da je superintendenti-nja zahtevala, da si morajo postrežnice na svoje ^stroške preskrbeti 110- včeraj zvečer v Pittsburg, kjer je govoril pri nekem delavskem zborovanju. Lastniki tovarne Pressed Steel sodiščem je Allen prisegel, da je videl, ko je Gold nek deževni dan Leno porinil na cesto, da mora prodajati Chewing Gum. Po veeih urah Car Co., so včeraj zavarovali svojo Je vzel otroku denar, kar ga je izku- tovarno za znesek .M.000-000 in sicer pri 40 različnih zavarovalnih družbah. To je storila družba vsled tega, ker se še vedbo boji, da bi štrajkarji vsa poslopje ne požgali. Konštablerji so pričeli v vseh bišah, v kterish stanujejo štrajkarji, iskati orožje, kajti nek pittsburški sodnik je izdal tozadevno sodno povelje. Konštablerjem pomagajo pri tem detektiv i, kteri so pri tem aretovali več žtrajkarjev, ker so protestovali proti takemu protipostavnemu činu-Vsled tega so včeraj pri sodišču zaslišali 66 štrajkarjev, ki so imeli pri *ebi skrito orožje. Nekoliko štraj- pila, jo potem pretepel in zopet pognal na cesto, medtem ko je on sam od deklice skupljeni denar v gostilni zapil. Vsled te^a je preskrbel Allen, da je bil Gold aretovan. Dva brata utonila v Hudsonu. Brata Emil in George Ludwig sta včeraj utonila v Hudsonu pri 147. ul. v New Yorku. Oba sta se peljala z motornim čolnom po reki navzdol in navzgor. Ko se je Emil hotel zagrabiti za neko plavajočo bojo, mimo ktere sta se peljala, je izgubil ravnotežje in padel v vodo. George karjev so proti jaraačevini izpustili, t je vsled strahu izgubil hladnokrv-dt-eim so morali drugi ostati v ječi ! nost. Mesto da bi čoln obrnil in pri-eountvja, nakar so jiefa. s parnikom i hitel bratu na pomoč, je skočil za prepeljali v Pi-ttsburg. Sodnik Mc- j njim v vodo. dasiravno ne zna pla-Donald ni dal jetnikom niti naj- vati. Dosegel je brata, a ni ga mo- ve obleke, dasiravno so stare še popolnoma dobre. Razven tega je gdč. Brownova več postrežnic brez pravega povoda odslovila. Postrežnice so zahtevale, da se predložijo njih pritožbe v presojo upravnemu svetu, in ko se jim je to zagotovilo, so se vrnile na delo. Denarje v staro domovini) manjše prilike zagovarjati se in je z njimi skrajno samolastno postopal. Pifttefeurško časopisje poroča, da so včeraj našli tri nadaljne mrtvece, ki »o žrtve zadnjih bojev. Njihovi obraza so bili po mravljah tako objede-nL, da jih ni mogoče prepoznati. Vendar pa te vesti Se nko potrje- iftiir . i * gel rešiti in tako sta oba utonila, pred no je prišla pomoč. Brata sta bila še mlada. George je bil star 28 let, Emil 20 let, oba neporočena in sta stanovala na št. 3609 Broadway v New Yorku. Po poklicu sta bila zlatarja. Mati in mlajša sestra sta se podali šele v nedeljo na letovišče* •a f 10.36 ............ 69 krom, ta 10.66 1M kron, tt 41.10 •••••••••••• u 192.76 ............ fW m 166.00 ............ 1000 m 1020.00 ............ 6000 kron. Poštarina j« všteta pri t«h avotah. Doma se nakazane avote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. Kal« denarne poiiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v UL do UL dneh. Denarje nam podati j« najprilift-uj« do 625.00 ▼ gotovini v priporo-inan ali registriranem pismu, voijs tneske po Domeatie Postal Money Order ali pa Haw York Bank Draft F1A1TK HAKfllm 00, H Oorttaadt SL, Inr Tart, V. T. •104 Bi. Mr Am, V. ruggiji in Crossetto, se je včeraj pripetilo več potresnih sunkov, kte-rili posledice pa k sreči ni-o bile take. kakor one na Siciliji. Prefekt mesta Siena poroča, da po potresu napravljena škoda ni tako velika, kakor se je prvotno domnevalo. V Buonconvento je vlada poslala vojaštvo in vojaške šotore. V Sieni sta bili dve osobi ranjeni. notranjščine mogočna eksplozija, ki se je slišala na mostu, kakor tudi na suhem. Parna cev pri kotlu se je namreč z močnim pokom razletela in vroča para je usmrtila enega kurjača, tri pa težko ranila. Takoj po eksploziji se je začel parnik tako nevarno gibati, da so vsi mislili, da se mora prevrniti. Večji-del na krovu nahajajoče se možtvo je hitelo k vratom, ki vodijo k strojem. Od tam so prinesli kurjače Petra Barlina, Johna Jacobsa in Alberta CandelI navzgor. Bili so brez zavesti in hudo oparjeni ter obžgani. Na pomoč došli vlačilni parnik Director je vzel ranjence na krov ter jih pripeljal v Bellevue bolnico, kjer so jih sprejeli zdravniki. Vsi trije so tako hiudo poškodovani, da ni verjetno, da bi še kedaj okrevali. Kakor hitro se je para nekoliko dvignila, se je lahko videlo razdejanje, kterega je provzročila razpoč«?-na cev. Strojnik George Drinkwater, star 29 let, stanujoč na št. 29 Grand St., Jersey City, N. J., je bil najden mrtev. Eden kurjačev, Anthony Hurstback, si je rešil življenje, ker je šel takrat, ko se je pripetila eksplozija, na krov piti vodo. Ladi jo so potom vlačilnih parnikov privedli k bližnjemu pomolu na East Riverju. -o- Orkan na Jamaiki. Kingston, Jamaica, 25. avg. Včeraj je tukaj divjal izreden orkan, ki je v okolici in na iztočnem delu otoka napravil zlasti na bananskih nasadih velikansko škodo. Vsi nasadi banan med Aguavale in Hope Bay so uničeni. , Soprogi je sledil v smrt. Iz žalosti vsled smrti pred tremi meseci zamrle žene, s ktero je malo prej praznoval zlato poroko, si je končal John J. Johnston, bivši poštar v Bayside na Long Island u, N. Y., včeraj na ta način življenje v svojem stanovanju št. 8 Maple Avenue, Flushing, Queens Borough, da je vdi-hloval plin. Johnston je bil star 69 let in zapušča enega sina in dve hčeri, Marokanski mučenSki. London, 2t5. avgusta. Angleški konzul v Fesu, Maroko, je pri marokanski vladi vložil protest, radi groznega mučenja onih ljudi, kteri so bili nedavno v nekem boju vjeti kot pristaši pretendenta E1 Rogija. Mučili so jih na povelje sultana Mu-laj Hafida. Vjeti m ženskami so poru-vali vse zobe in možkim so roke skoraj popolnoma odsekali ali so jih jim preklali. V rane so nasuli soli. Po-lejr tega so izvršili nad nesrečniki tudi take muke, ktere se ne -morejo opisali radi nravnosti. Celo otroke so na grozne načine mučili. Drzen ropar. Chicago, III., 25. avg. Nek predrzen ropar je prišel včeraj zvečer v« lokal Roberta Kjeldsen, opsoval gostilničarja ter štiri goste ter potem izginil s plenom od $150. Ko je stopil mož, ki je še precej mlad in je bil dobro oblečen, v gostilno, je bil v njej gostilničar sam. Prisilil je zadnjega z grožnjami, da je moral zlesti v shrambo za led. Ko je plenil ropar blagajno, je prišel neki gost, ki je tudi moral v ledenico. Ravno tako se je zgodilo s 'tremi drugimi. Konečno se je odstranil ropar s svojim plenom. Gostje, ki so pozneje prišli v gostilno, so oprostili jetnike iz njih mrzle ječe. Petrolje na pokopališču. Znana Tide Water Oil Co., ki je del Standard Oil Co., si je prilastila velik del starega pokopališča Con-j stable Hook, Bayonne, N. J. To pokopališče je najstarejše v severnem delu države New Jersey. Družba kupuje na imenovanem pokopališču grob za grobom in grobišče za grobiščem. Vsakega mrtveca potem izkopljejo in ga pokopajo na družbene stroške na kakem drugem pokopališču. Na imenovanem pokopališču so pričeli s pokopavanjem mrtvecev leta 1620, • .» , popravili in. da se prikupi Berolinu, je dala napraviti na sptem ni misliti na to. da bi prišlo do sporazuma med Cehi in Nejnei, dasiravno je to cesarjeva želja. Ze preje ni bilo pričakovati, da pride do sporazuma, sedaj se pa lahko trdi, da s temi željami ne bode ničesar. Dunaj, avg. Tukajšnji list ktere bodo poslali takoj na bojišče v Afriko. -o- Panika na Brooklynskem mostu. Na Manhattan kolodvoru Brook-lvnskega mosta je nastala včeraj po- j poldne med potniki nekega Bath Beach vlaka velika panika, ker je skočil srednji voz raz tira. Nek železen premikač, ki se je zlomil, je prišel s tretjim relsom v kontakt in nastala je eksplozija in ognjene iskre so pršile na vse strani. V vozu, ki je skočil raz tira, je bilo mnogo žen in otrok, kterim je bila pol: skozi vrata zaprta. Mnogo jih je skušalo priti skozi okna na varno, a so k sreči policaji in železniški vslužbenci to preprečili. Dalj časa je trajalo, predno so mogli rešiti v vozu zaprte iz njih sicer ne nevarnega, a neprijetnejra položaja. I)a so dvignili voz, je trebalo dalj časa in radi tega je bil promet za več ur ustavljen. Neue Tagblatt je dobil iz Clevčlanila, O., priporočeno pismo s podpisom "Ivan Salvaior". Pisec naznanja. da je on Ivan Ortli, oziroma prejšnji avstrijski nadvojvoda Ivan Nepomuk Snlvator, kteri je leta 181H) neznano kam zginol. Nadalje naznanja nepoznanec, da je tedaj, ko je plul s svojo ladijo Santa Margarita krog Južne Amerike, vse, kar je imel, zgubil in da živi sedaj v Clevelandu. Pismo je smatrati za mistifikaeijo. -o- Viharji na mehikanskem Gulfu. Houston. Texas, 25. avg. Včeraj so divjali izredni viharji na južnem Atlantiku, kakor tudi na mehikanskem Gulfu. Smer viharja je bila proti Cape Hatteras. Tudi ob loui-sianskem obrežju divjajo grozni viharji, kter: bodo na riževih poljih napravili veliko škodo. Kolera v Rusiji. Petrograd, 25. avgusta. Tekom zadnjih 24 ur se je pripetilo v Petro-2;raflii 29 novih .slučajev kolere; 12 Podneten ogenj. V hiši 170 Academy St., Jersey City, N. J., so opazili včeraj zjutraj ogenj, kterega je gotovo podnetila ljudi je vsled te bolezni umrlo, zlobna roka. Stopnice so bile napo-jene s petrolejem in pod stopnicami so našli kamenit vrč, napolnjen s petrolejem. Takoj poklicana požarna bramba je kmalo udušila plamene. Nesreča na poulični železnici. Philadelphia, Pa., 25. avg. Včeraj so tukaj skupaj trčila dva voza poulične železnice in pri tem je bil nek mož ubit, dva pa težko ranjena. Več drugih potnikov je zadobilo lahke poškodbe. SLOVENCI ur SLOVENKE, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SL0VKNSK4 DNEVNIKI Cena vožnja« Parni k i od A ostro-Americana proge ,, ARGENTINA" odpluje l. sept. ,,LAURA" odpluje 15. sept, »'New Yorka ▼ Trst in Reko. S temi paraiki dospejo SJovenoi in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane iz New Yorka do: 'Pritekali Bete $36.00 do IJskijane $86*60 *• *here»a $37,2® GLAS NARODA List sl&s^sMh delavcev v Ameriki* The only9 Slovenic dak^ j in the United States j issued eveiy day^esss^ Sundays and HoliOa' ^ Kdinl ftlovenald dnevnik v Zjcdifljcnih drŽavah* Esfaaja vsak dan izvzemfi ncdeij in praznikov* i ■ "GLAS NARODA" (Slovenic Dally.j Owned and published by the 'filovcnlo Publishing Co* j (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJA VEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and Addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. & celo leto velja list za Ameriko in 'Canado.........$3.00 "-Pulleta.........1.S0 •• leto za mesto New York . . . 4.00 m pol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 14 " pol leta.....2.50 •• " " četrt leta .... 1.75 a^JLAS NARODA" izhaja vsak dan iz- vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") tamed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. adv«rtLsoments on asreement« Dopisi brer podpisa in osobnosti se ne ostium jn Denar.naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prej&nje bivališče naznani, da hitreje najde-ao naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na- rtov: "GLAS NARODA" ••Cortlandt St., New York City. Telefon 4G87 Cortlandt. Demagogi. —o— Večkrat -e rita v časopisih! o kakem človeku. ki je .javnosti kolikor-toli znan, in ktereniu se da eestokrat pridevek "demagog". Tudi v našem lisi a smo se tu pa tam bnvili z besedico * ^demagog'' in tako je prišlo, «la so nas nekteri rojaki, čitate-iji našega lista pismeno vprašali, kaj pravzaprav pomenja imenovana lie- ■ sediea. Vendar je pa dandanašnji od go-; vor na to vprašanje vedno odvisen od onega človeka, kteri mora na taka 1 \ prasanja odgovarjat i. Tako zatrjujejo nekteri izmed naših prominent ni li in bogatih sodržavljanov. da je oni človek "demagog*', ki je predlagal, naj se uvedejo po vsej republiki takozvani dohodninski, da vki. Zopet drugi zatrjujejo, da so demagogi oni Ijuiije, kteri priporočajo delavcem, uaj se medsebojno organi-znjejo, da se tako zavarujejo pred i vsestranskim izkoriščanjem in da za- . morejo od dela svojih rok dobiti kolikor mogoče velike dobičke. Politični vodje, ki so običajno do *>krajnoa tej ali oni stranki pri volitvah ; škodovati, in ki skušajo to "(letna-;' gogiko*r odpraviti s tem. da kupu-! jejo glasove volilcev v svoj "deina-jl gogični" prid. p K demagogom zatnoremo nadalje prištevati k udi znanega f a možnega 1 iralra. kteri tu pa tam proj>oveduje I o siromaštvu, kol jedini | m »t i do iz- 1 vcličanja, iu ki svetuje ljudem, naj : se zahvalijo božji previdnosti, ako ' za morejo sploh živeti; ako pa imajo | kaj denarja, naj ga i/.roče jednostav-j1 cy njemu, kajti on zamore skrbeti za ;1 to. da denar nikdar več ne pride na : svetlo. j' # * • V državi Wisconsin seda i dali lastniki železnic senatorju La Fol- 11 leti«- priimek demagog", in sicer \>led tega, ker La Kotlet te trdi, da ^ imajo pravice ljudi prednost pred pravicami raznih korporaeij. On je!' toraj pravi demagog v smislu lastni- ■ kov železnic, kajti on se ne boji vsa- j' ke korporacije. j , \ Angliji so sedaj pričeli Llovd } tieorgeja nazivljati demagogom, kaj- ^ ti on skuša doseči, da bodo morali ! tudi leni. nič vredni in parasitični ! lastniki zemljišč ter drugi tatovi ca- v sa dajati svoj delež državi, kakor ga; mora dajati ostalo prebivalstvo. —I Imenujejo ga demagogom vsled tega.! . ker trdi. da morajo lastniki zemljišč, kteri ne delajo, od vsakega funta j plačati po jeden penny v prid pokoj-', nine onih ljudi, kteri so vse svoje j življenje delali. — Lloyd George ie * , " v jeden najboljših državnikov, kar jih j. pozna sedanji svet, toda v očeh onih, i , j ki neeejo delati in ki žive od žuljev \ flruzih, je postal demagog. > Ako toraj kedo skuša odpraviti I kake posebne privilegije, ktere ima p kedo za svojo lastno korist, in ki so j t splošnosti škodljive; in ako kedo sku- [ si ša komu preprečiti zapeljevanje in si izkoriščanje neukega naroda, — te- v daj ga gotove vrste parasiti nazove- p jo demagogom. — In vsled tega pri- j< < nkujemo tudi mi, da bode nas kedo I' nazval demagogom — kajti odpravili j n tirno saj nekoliko zla, koje je pretilo | ti slovenskim Američanom in sicer v i t< obliki obiska škofa Bona venture; j krošnjarenja—a vaso; nabiranja denarja v svrho rafaeliziranja našega naroda; odiranja naseljencev pod krinko "katolieanstva" itd---- Končno naj za danes še pristavi-I ino, da bi nas morda kedo v Jolietu, ; IU., nazval demagogom, ako bi posvetili serijo člankov K. S. K. J., kajti o nerednosti in nepravilnosti, koja se vrši pri tej Jednoti, nabralo se nam je toliko gradiva, da bi even-jtuelna konvencija imenovane Jedno-j te takoj jed n oglasno sklenila, da se 'odbor popolnoma reformira in prej ko mogoče preseli iz Jolieta... Toda o tem naj za sedaj še molčimo, to tem boij, ker smo uverjeni, da pride in da MORA priti do posebne konvencije, pri kteri bodo znali delega-tje obračunati z vsemi nerednosti in jih tudi v nadalje preprečiti... - - Diazov odgovor. Pasi ravno se je na vse mogoče načine naznanjalo, da se bodeta v kratkem sešla predsednika Zjedinjcnih držav in sosednje Mehike, priLtajajo sedaj* iz Mehike poročila, da do tega sestanka najbrže niti ne pride. Por-firio Diaz, ki je zvest vazal naših velikih kapitalistov, namreč sam naznanja. da je postal političen položaj v Mehiki tak, da mu skoraj ne bode mogoče obiskovati inozemstva. S tem se potrjujejo vsa ona poročila, koja so nam perijodieno javljala 0 preteči vstaji proti "večnemu" predsedništvu sedanjega predsednika mehikanskih Zjedinjcnih držav, tako, da za moremo sedaj upati, da bode prebivalstvo sosednje republike kma-lo storilo konec infamnemu vladanju imenovanega despot ienega in krvoločnega tirana. I'red vsem moramo namreč uvaževati. da mehikanski re-vohtcijonarji niso le <; neolikana ljudska masa. ki ne pozna disciplini'" (tako jih nazivlja neuvorška "Sun"), kajti rrevolueijonarjem so >e v novejšem času ]>ridružili celo governerji raznih mehikanskih držav, tako, da že to zadostuje dokazom, da imajo revolucijonarji zasloinbo tudi med olikanimi sloji prebivalstva. Vsi oni, ki so z Diazom nezadovoljni, se sedaj zbirajo krog generala Reyesa. Ta general se je javil svojim rojakom kot kandidat za podpredsedniško mesto in potem je javnosti naznanil svoj program, čegar glavno točko tvori preprečitev dolgoletnega predsedovanja, kakor tudi jednakost Mehikancev z inozeraci, ki žive v Mehiki. <>1h» tti v Mehiki. Tako piše newyorska: "Tribune'"Ako infia general Re:| ves popularno podporo med prebivalstvom, potem naj se mu da pri-j lika doseči vse svoje politične cilje.) Ako pa nastopi z revolucionarnimi j sredstvi, potem se mora vsak poskus; — pričeti z revolucijo — energično: preprečiti." "Mehiko je baje podi Diazovim vladanjem dosegla izredno! irosperiteto in baje je vsled tega po- i rebno, da se zopet Diaza izvoli pred-j tednikom. Koliko let je že kedo pred-: tednik, je baje — po zatrdilu imeno- j ranega lista — povsem stranskega ">omena, kajti glavna stvar pri tem ie vprašanje, kako dotičnik vlada. Promena pri predsedništvu bi pome-ljala nesrečo za deželo in poleg tega udi za one dežele, ktere goje prija-eljske odnošaje z Mehiko. Mir je toraj za Mehikance prva : - dolžnost, — da jih zamore tako Diaz a s svojo kliko še bolj zatirati in da ti'jih zamorejo naši podjetniki še bolj izkoriščati. Vsled tega se pa sedaj ■- vsem naprednim Američanom nudi najlepša prilika pomagati svojim za-tiranim bratom onstran naših juž-•» nih mej. DOPISI. e —o— ,j Primero, Colo. Cenjeni gospod urednik:— () Iz naše naselbine se malokedaj kaj e čuje, in tudi jaz nimam danes nič veselega poročati. Naznaniti moram, _ i da je ponesrečil pri delu rojak Ivan j Lipar. Dne 13. avgusta je šel zdrav in vesel na delo, ko ga je dohitela nesreča. Nad njim se je namreč utr-I gala velika plast premoga in zlomilo j mu je desno nogo. Siromaka smo ta- ' koj prepeljali v bolnico. Ponesreče- ! nec je član društva sv. Barbare vi Forest City, Pa. On je dober mla-; idenič in je tudi ves vnet za podporna I I društva. Doma je iz Lahovič pri 0 Kamniku na Gorenjskem. | Ta nesreča nam zopet dokazuje, kako prepotrebna so naša podporna ,_ društva in zatoraj opominjam rojake: Pristopajte k društvom, ker ne-, • I sreča nikoli ne počiva! e Kar se dela tiče, ni ravno slabo. Delamo vsak dan v premogovih ro- j vili. Tukaj nas je precejšnje število; a Slovencev, največ pa je Italijanov. ? Slovenci imamo dva podporna dru-a štva, namreč društvo sv. Barbare, ! > spadajoče v Forest City, Pa., in drn- | J štvo "Planinski Raj" št. 8 S. D. P J Z. Lahko nam šteje v veselje in po-n j nos, da tako lepo napredujemo. Dne 1~>. avgusta je zopet pristopilo 11 no-j ,, i vih članov k društvu "Planinski j Raj", ki je priklopujeno Slov. Del. Podp. Zvezi s sedežem v Conemaugh,' -iPa' ( Rojake, ki še niso v nobenem drn- ■ štvu, še enkrat opominjam, da ]>ri- i n stopijo k podpornim društvom, ker . | so ista nam Slovencem v pomoč, kjer ; smo kot bratje med seboj. • Koncem dopisa pozdravljam vse j rojake in rojakinje širom Amerike, (1 Tebi Glas Naroda pa želim obilo naročnikov. M. Krivec. I Sunnyside, Utah. Slavno uredništvo:— Prosim Vas za malo prostora, da IP c 1 naznanim rojakom, kako se nam tu-{ kaj godi, v tem mormonskem kraju. Bral sem že v več dopisih, da so se delavske razmere zboljšale. Tudi pri nas se je že na boljše obrnilo, a se- j • daj zopet na slal>še. Meseca julija smo delali še s polno močjo in sedaj • n'gre zopet slabše. Mislili smo že, da i nas je kriza zapustila, a zmotili smo J se. Sla je samo na dopust, ali pa se • je mislila kje drugje ustanoviti in so jo tam zapodili zopet nazaj. Zelo _ | smo se začudili, ko smo zopet slišali 1 zvečer ob 7. uri, tla se drugi dan ne j i dela in da je kriza zopet prišla na-_ ; za j nas nadlegovat. In sedaj nas res nadleguje. _: Rojake zato opozarjam, da ni tre- i ha semkaj hoditi delo iskat, ker se ga težko dobi, in če bi ga tudi dobil. i bode samo za hrano delal, kakor jih _ | že dosti dela. Na ječmenovec še mi-J lisliti ne bode smel. I Draga je pa tukaj vsaka reč, izpod j j nikelj na si človek ne more nič kupiti, i I I razven na posh. V saloonih stane j kozarec pave, whiskey ali sinodka 15 i centov. V splošnem je tukaj jako i drago življenje. J Sedaj končan ta dopis in pozdrav-' Ijam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, Tebi, vrli list Glas Naroda, , pa želim dosti uspeha. : . Alojzij Ivavalar. i Jerome, Ariz. Cenjeni gospod urednik:— r 1 Ker že nisem dve in pol leti čital nobenega dopisa iz te male slovenske i naselbine, in sem dobil v teh par te-, diiih mnogo vprašanj od rojakov po . Zjedinjcnih državah, kakšne so tukaj . delavske razmere, odgovarjam vsem skupaj v tem listu. Kar se dela tiče, ni ravno prešla- i bo in krize nismo občutili. Dosedaj je delo v polnem tiru, a delo se ne 1 ] dobi. - Tesarsko in rudarsko delo v ] i rovih se še dobi, ee tudi težko, osta-l] . | Io pa ne, ker je tukaj odveč Mehi- j i kancev, ki ne znajo rudarskega dela i i in delajo za vsako plačo. (] I Tuka j nimamo nobenega sloven-1] skega društva, ker nas je premalo, 1 da bi se ustanovilo. Zato mora biti s 1 sleherni v sosednjih društvih, hrvat- 3 škili ali amerikanskih. j K sklepu pozdravljam vse rojake 1 in rojakinje širom Amerike, Tebi, 1 dragi mi Glas Naroda, pa želim mno- £ ! go naročnikov in predplačnikov. Fran Zaman. j -o--' £ Truplo brez glave. ] Truplo Patricka Curley iz Lowell, a Mass., je bilo najdeno brez glave na progi New York, New Haven & Hartford železnice v Bridgeportu, Conn. ] Sodi se, da je padel Curley iz voza. { Jugoslovansko vpra* ladje. Balkansko vprašanje v obče in jugoslovansko posebej stoji že dobrega pol stoletja v ospredju evropskega zanimanja. Zlasti pa je postalo ak-tuelno, odkar sta zaključila svojo fazo dva znamenita procesa: zjedi-njenje Nemčije in zjedinjenje Italije v eno državo. Od tedaj se je pomaknila vsa sredotežnost evropske politike proti slovanskemu jugu in ni težko prerokovati, da v prvi vojni, ki se vname med evropskimi državama, pojde za balkanske stvari. Pri tem pa ni nobena velesila tako živo in neposredno prizadeta, kakor Avstro-Ogrska. Vseh balkanskih na-| rodov je okroglo 35 milijonov. Od I teh jilu biva tretjina v okvirju habsburške monarhije. Z drugimi bese-Idami: okolu 12 milijonov, toraj četr-I lina prebivalstva monarhije, je po svojem plemenu in jeziku neposredno prizadeta na nadaljnem razvoju balkanskega vprašanja. Osoda teh ljudstev — Jugoslovanov kakor Runi uno v — ki žive pod habsburško krono, je objednem zavisna od na-daljne osode bratskih, izven te mo-I narhije živečih narodov, j In tako je tudi s Slovenci. Ako se vprašamo po bodočnosti svojega ( naroda, nam ni in nam ne more biti i vseenako, kako se odloči osoda naših rodnih bratov izven avstrijskih mej: pred vsem toraj Hrvatov in Sr-' bov v Ogrski, Hrvatski in Hereego-! vini. Nadalje pa ravno tako osoda Srbov in Bolgarov, ki so že samo-j svoji, oziroma podaniki turškega sultana. Jezik in kri je močnejši političen memento, nego vsa diplomntičua pre-! brisanost. Mnogi državniki te in on-, stranske polovaee so poskušali po-i novno, kako bi na umeten način obšli to nevarno vprašanje, ali zgoraj imenovana dejstva so ostala kakor globoko v zemljo pribite pečine, ki jih i ne omaja noben vihar in ne razruši j nobena strela. Danes je avstro-ogr-ska politika glede jugoslovanskega vprašanja dospela na ono mesto, kakor je bila pred tremi desetletji in j več. In zakaj vse to? Zato, ker so si gotovi ljudje v Avstriji vtepli v glavo fiksno misel, da se v tej državi mora kret«ti vse tako, kakor je po godu in po volji enega naroda,.kakor je v interesu nemštva. Druge narode smatrajo za manje vredne, za inferi-j jorne, toifa^ beseda jih je udarila na-jzaj: klicali so vraga in zdaj se ga ne • morejo iznebiti. Nemci so podvrgli najprej Slovence in so jim vzeli svobodo ljudstva. Isti duh, če tudi v drugi podobi, je prodiral nato dalje proti jugoiztoku. Isti ideji so zapadli Hrvatje, Srbi in zadnje leto njih bratje v obeli najnovejših habsburških! pokrajinah: Bosni in Hercegovini. V tem pa tiči ravno prekletstvo tega sistema: nagatili so vse polno ljudstev, drugega poleg drugega, pa nikoli niso vpraševali: Kaj pravzaprav hočejo s temi mnogoštevilnimi I narodif Kako ustroje državo, da mote živeti svoji notranji sestavi pri-Imerno?! Seveda jim je moralo o-stati to vprašanje devetkrat zapeča-j lena knjiga, ker je bil njih princip lažnjiv in poguben: da bi tem narodom potisnili znak manjše vrednosti na čelo! Eno posledico je pa imel vendar ta princip: Nemci so si na-! pravili svoj "Besitzstand". Tu zdaj I havzirajo z njim po vsem svetu in kažejo, kako hudo se jim godi. Podobni so v tem avstrijskim Italijanom. In ljudje tam zunaj, ki Avstrije še skozi okno železniškega ku-peja niso videli, pravijo: zares, hudo se jim godi. pomagajmo jim! Toda, kako je to, da tudi ta na vse pretege hvalisana solidarnost ničesar ne izdaja !! Zaradi tega, ker ni res. da jih preganjajo Slovani, ampak jih tepe lastna nadloga. Podobni so falirane.mil trgovcu, ki zvrača vso krivdo na one. ki niso hoteli kupovati njegovega blaga, a zamoleuje ali prezira, da je bilo to blago gnjilo in nič vredno, preležano in že povsod i izvrženo. Jugoslovansko ivprašanje trka s ponovno močjo na vrata in njegovi udarci odmevajo po vsej avstrijski monarhiji. Strašno se boje, da bi se S probudili še Rumuni! To je bil tudi j povod, da je moral avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand v sinaj-! sko letovišče, da ob bregovih deroče Prahove zasnubi rumunsko prijateljstvo. Nemci se boje vsakega prsta,; ki se je zganil; v Zagrebu bi radi ne-: kaj ducatov popov, učiteljev in tr- j govcev poslali zaradi tega na vislice. ; Vse je zaman. Naravni zakon ne pozna niti strahu, niti bojazni, niti j spoštovanja, niti udanosti. Razvija se zato, ker nosi kali življenja v sebi.; In tako je tudi z jugoslovanskim vprašanjem. Ed. ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO KB UPRAVNI- STVO NE UBEDNOSTVO. -i Kt RICHTER& /j S steklenico . B PAIN-EXPELLERJA TP ) H odpodite bolečine.! TR h To sredstvo nima para. Nit ne ft 2 olajša tako hitro m tan^no rm* V) - A matizem, nevralgijo, zvfe^eoga t Mi Dobi se v vseh 'lekarnah po 25 t 1 \ F. Ad. Rjcbfar & Co.9 / \klI5 Pearl St., New York. H » Pazite na va. jtveno ^ a znam'to a sidrom. li Burianovo gospodarstvo v Bosni. ) —o- Svoj čas smo že poročali, kako je i bosanska vlada podarila nekemu beli gu. ki ima izvrstne zveze na zgoraj. -' velikanski kompleks gozda. Dobra > | avstrijska vlada je seveda tudi to iz- - vedela šele iz časopisja, izlasti iz -1 ^Reichsposte", in je na to. hočeš ne- I češ. ugriznila v kislo jabolko in se > I obrnila na barona Buriana za "in-i formacije". i j Baron Burian je odgovoril, da je - j skupno finančno ministerstvo res od-i stopilo begu Bišeeviču erarienega -1 gozda v skupni izmeri 1150 hekta- - rov. To pa baje le kakor nekako i j jw>ravnavo v sporni stvari, kajti beg - da je zahteval spočetka 2700 hiekta- - rov gozda z utemeljitvijo, da je bil ' ves tisti jrozd pred okupacijo last; ] njegove rodbine, kar priča dejstvo,1 - da imajo še danes v tem gozdu pra-1 _ vieo do uživanja njegovi kmetje. Vla- _ da da je v te.j stvari poizvedovala in ! i kakor priče zaslišala kmete dotičnih j . vasi; en del da je izpovedal za za- . j htevo bega, drugi proti, končno se i je vlada poravnala na "ta način, da i | je begu dala 1150 hektarov gozda. Tako Burian. i A* resnici pa je stvar čisto drugač- _ na. ''Rcichspost" poroča o tem v j nekem svojem uvodnem članku in na podlagi lastnih poizvedb na licu mc- \ ista trdi: 1. 80') hektarov gotičnega irozda ; leži v okraju Petrovac in v vsem tem .... okraju ni niti enega kmeta bega Bi-; r j ščeviča. . Ostali irozd leži v okraju Krn- i . pa, v kterein je vsega vkup sedem I _ i Biščevičevih kmetov, ki so skupno z j j mnogimi stotinami drugih k met škili i - j | družin uživali pravico do uporabe te-- j ga flela gozda. .1 3. Ni res. da bi bila vlada vršila p j kake poizvedbe pri kmetih, predno je . gozd odstopila, marveč so kmetje za, i i vso stvar izvedeli šele. ko je prišla . ; komisi ja, da gozd odmeri in postavi . mejnike. Šele polem, ko so kmetje proti po-; > i daritvi vložili protest in je "Reichs-j >! post'7 stvar odkrila, je bosanska j i vlada tekom meseca julija pro forma j _! odredila poizvedbe, ki pa nikakor ni-j i so mogle izpasti v prilog Biščeviču,; . j kakor sledi iz gornjega. Vlada je J . toraj begu z "visokimi zvezami" j .'podarila do 12 sto hektarov gbzda,: .'medtem ko uboge kmete s kruto silo i tira s svoje zemlje, ktero so kmet je j . tekom desetletij iz gozda spremenili i v polja, in jim ruši domove. Ne-j I ! ktere vasi. ki so imele pravico uži-. j vanja v dotičnem gozdu, so popol-j 1 noma uničene, da, eelo studenci za i pitno vodo so jim vzeti, .j Kako draga "dedščina" je dot i eni . gozd begu Biščeviču, priča pa zlasti J tudi dejstvo, da jc že pooblastil dva . odvetnika v Bihaču. da gozd proda-' i sta, ki tako nedvomno pride v roke , brezvestnih špekulantov. Najprvo j . j škandal z banko, sedaj škandal z go- | zdom! Koliko postaj te vrste pride i še na vrsto v eri barona Buriana? —i tako končuje "Reichspost". Mi pa! vprašamo: Kdo drži barona Buriana in njegovega ponižnega slugo Bie-; nertha ?! SLUŽBO DOBE. Dve Slovenki, ne prestari, dobe službo. Ena za v kuhinji, druga pa v saloonu. Plača od $20 do $22 na mesec. Vprašajte pri: Frank Kam, j 1803 So. Washington St., (24-26—8) Butte, Mont. ——————— j SLUŽBO DOBI. Išče se vešč organist za pipe orgije. Plača dobra. Natančneja ob-I vestila daje: St. John the Baptist Church, I (21-27—8) Calumet, Mich. Kje je IVAN ULE? Pred 4 meseci je bil v Calumetu, Mich. Če kdo rojakov ve za njega, se prosi, da naznani njegov naslov George Tur- ] ku, 1115 Norwood St., Cleveland, 11 Ohio, ker mu ima nekaj važnega i sporočiti zaradi dedščine. J (25-27—8) ' , LISTNICA UREDNIŠTVA. Zadnji čas dobivamo obilo dopisov, protestov in napadov na K. S. K. Jednoto; večina teli spisov je podpisano: Odbor št.___K. S. K. J., ali zopet: Član društva N. N. Vse take spise ne priobčimo. Priobčimo le spise, ako so podpisani z imeni odbora. to je: predsednika, tajnika in blagajnika, a sprejmemo pa tudi ofi-eijelni zagovor. Ako bi pa pričeli tiskati razne napade na glavni odbor, predsednika, tajnika, glede računa, potem bi morali list izdajati večkrat po šest strani. Društva dobro vedo, kaj imajo storiti in nastopiti morajo kot OFIOIJELNA, izraziti se kratko, a ne žaliti osobno in delati škodo do-brej stvari in osobam. To velja tudi društvu št. K. S. K. J., ker ni podpisov, ne pečata, niti protest pisan na društvenem napirju. V imenu odbora lahko marsikdo piše. a naposled odbor nič ne ve o tem. Toraj odkrito nastopiti, ali pa nič. Protest ima le potem svoj pravi namen, ako je podpisan od odbornikov, zato nam dopošljite originalna imena ali podpise. Posamezni člani naj si pa r-as prihaanijo s pisarenjem, ker le cela društva lahko kaj dosežejo in naj se le od njih čuje glas, ne pa od posameznikov; posamezniki naj se oglasijo pri društvenih sejah. Vemo, da imate v mnozih točkah prav. pravica je Bogu in ljudem ljuba, toda terjajte j<> v masah, korporativno in ofieijelno. Pa nič zamere! Predrzni vlomilci. Neznani zločinci so vlomili v blagajno trgovine z mešanim blagom Godfrey & Vervalin v mestecu Parma, 10 milj zapadno od Jacksona, Mich., in naplenili blaga v vrednosti več tisoč dolarjev. Tudi so odnesli bankovcev v skupnem znesku $3500. IŠČE SE 100 MOŽ za izkopan je in zidanje s cementom in cegli. Plača 17UČ na uro; board stane $3.50 na teden. Stalne službe v tovarni za dobre može. Zidanje bo trajalo najmanj eno leto. Marathon Paper Mills Co., (25-31—8) Wausau, Wis. j '-'-11 ■ ■ - . Kje je JAKOB ŠEGA? Doma je iz Loškega potoka. Pred tremi leti prišel je v Shreveport, La., potem sem pa slišal, da je šel v Joliet, III. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — Rudolph Debeljak, Lumber Co., Camp No. 1, Mellen, Wis. (25-2G—8) je moj prijatelj FRAN JO MAL-NARf Doma je iz Ravnic, občina Čabar. Pred enim letom je delal nekje v državi Texas. Prosim cenjene rojake in prijatelje, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — , Anthony Lakota, P. 0. Lacev, Ark. (25-26—8) NAŠ ZASTOPNIK 0. Predovič potuje sedaj po državi Washington. Pooblaščen je pobirati naročnino n "Olu Naroda". Bo- j lakom (a naj topleje priporočamo. Upramištro "Glasa Naroda". Slovensko katoliško " podp. društvo sveteBarba - i Za Zjedinjene države Severne Amerik*-. Sedež: Forest City, Pa. tekorporfrano dne 31. januarja i9i2 v državi PeonsfOrort^ ODBORNIKI : Predsednik : ALOJ. ZAVERL, P. 0. Box 347, Forest City, P/ Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box 51, Mineral, Kans, I. tajnik: IVAN TELBAN, Box C07 Torest City, Pa. II. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th Street, Cleveland, O Blagajnik : MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK SUNK, ILL nadzorni^ Mill Street, Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZTV1NI ODBOR: PAVEL OBREGAR predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOS. PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ H. porotnik, P. O. Bos G22, Forest City, P®. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. Box607, Forest City, Društveno glasilo je "GLAS NARODI". CIVILIZOVANI SVET O NEMŠKEM HAKATIZMU. Ivo je pruska vlada predložila v parlamentu clasoviti zakon proti Poljakom in pa prepoved, da Poljaki na svojih sestankih in skupščinah ne : sinejo govoriti v svojem poljskem jeziku. povzdignil je svoj jrlas veliki ; poljski romanopisec Sienkiewicz, ki j je pozval eivilizovani svet, naj sodi o tem nemškem barbarstvu. Kicnkietviezu so se odzvali prosvet-' Ijeni umi iz starejra in novega sveta. Te odgovore j«1 dal sedaj Sienkiewicz natisniti v knjigi: "Prusse et Po-loufne: enquete internationale." — Knjiga ima 2W> strani velikega formata. a v njej so izjave 250 svetovnih politikov in znanstvenikov. Tu si. zastopani Francozi, Angleži, Italijani. Amerikanei, Belgijci, Nizozemci. Švedi, Norvežani, Danci. Rusi, Cehi. ostali Slovani. Madjari; pa tu-*li neki Japonec, ki. se mu je pristu-dilo neeuveno barbarstvo, storjeno v Nemčiji v polnem XX. stoletju!! Učenjaki, politiki in literati vseH narodov označajo protipoljske zakone kakor barbarske, kakor žaljenje civilizacije in nevarno Iopovstvo, kakor akt neumnega in divjega despoil izrna, kakor pogreško, ki je huja, ( ne^o zločin, itd. itd. Nemci morejo 1 »i11 ponosni na to sodbo vsega civilizovanega sveta. NAŠ ZASTOPNIK Mr. Ivan Pajk potnje sedaj po Penn-sylvaniji in pozneje ide v West Vir-ginijo. Rojakom ga toplo priporočamo. Kje JOSIP LOBE? Doma je iz Velikih Brusnic na Dolenjskem. Slišal sem, da se nahaja nekje v mestu Cleveland. Ohio. Prosim eenj. rojake, ee kilo ve, kje se nahaja, da mi naznani, za kar mu bodern zelo hvaležen: najboljši je pa, če se sam javi. ee ne, oglasil se bo-dem z boljšimi poročili. — Frank Golobic, P. O. Box 93, Arona, Pa. i (25-26—S) I i ROJAKOM V PENNSYLVANLJI NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvania i nazna- ■ a jamo, da jih hode v kratkem obiFkal zastopnik "Glasa Naroda" in "Hrvatskega Svijeta", jSNM^KS 'i^^M^ 'JSm' Mr. JOSIP ŠABART, kteri je pooblaščen nabirati naročnino za oba imenovana lista. Ur. Ša-barta kar najtopleje priporočamo rojakom in Hrvatom v PennsylvanijL Upravnižtvo "Glasa Naroda". ' tnkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA* URADNIKI: iT Predesednik: FRANK MEDOS,D483 Ewiag Ave., So. Chicago, HI. Podpredsednik: 1VAX GERM, P. O. Box 57, Braddoek, P°a.' Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIC, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rocks Spring, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Mina. NADZORNIKI : ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, cor 10th Ave. and Globe Street, South Lorain, O. , IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, Michigan. ' , POROTNI ODBOR: ; ; IVAN KERŽlSNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, n. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, in. porotnik, Box 95, Ely, Minn. CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. Glavnica, prebitek la aerszieljeal dobički_ S 2-500.000,00 Dr.fi pripomočki......................815.000.000,00 URADNIKI s Charles C. Dickinson, President. Jas. RowtCnmvx, Vice-President Fiied*i:ick H. Parket., Vice-President. Rob. Smith, Secretary and Treasurer. Stajct'.xC- Dickin^'N, Asst. Tre&s. Rob. B. M'iomiF.vi>, Asšt. Secretary. Air. E. Cu anim.kk, Asst. Trust Officer. La wren it A. Ramaue, Trust Officer. Levetee G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za mesto New York. Sprejemajo se vlojre posameznikov. trrdk In korporaeij-Plarujejo m obresti na čekovne v Ve**, kakor tudi na rezervne fonda. Najlepše shrambe na svetu, pod bančniovpratori. Varnostne mhrantbice se oddajo za letno n&jemšeino po $5 in ve?. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolij o pošilati vse dopise, premembe u-dov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BIROZICH, Box 4J44, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na Magajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku ia nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora : IVAN KERŽIŠNIK, Box 138, Burdiue, Pa. Pridejani morajo biti vsaki natančni podatki v^ake pritožbe. ' O o ■ Društveno c-lasilo je "GLAS NARODA". Roparski umor. V Eperjesn na O-grsketn so oropali Ln umori-!i neznani lopovi udovo G lika. la -tnico prodajalne draguljev. Roparji so si o-svojili G verižic in 280 prstanov v »kupni vrednosti 78.000 K. "Kolera" na Ogrskem. V obrtni Beznve je zbolelo 28 o— b na Ciw»!t>ra no-tras. Občinarji mi~liH. da je te Chckra a-ialira. zar«> -o l>ili v?i preplašeni- Zdravniki ao jiu že potolažili. Ceno v Evropo. Parnik 'Uranium' odpluje v Rotterdam 11. sept. in parnik "Neapolitan Pj-ince" 25. sept. Kabina -$4.3; medkrovje $25. Največja ndobnost; lOdnevna vožnja. Northwest Transport Line. Vesely & Co.. gl. zastopniki, 17 Broadway, New York. Iščejo se zastopniki po Zjed. Josip Russ, THOMAS, W. VA. trgovina z mešanim blagom, Saloon in Grocerija. Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete. Notary Public, Izvršujem točno i n pravilno vsa v notarski posel spadajoča dela. SVOJI k SVOJIM! Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda". t činov ljuba vno razmerje. Ker je vkljub ponovnim obljubam ni hote! poročiti, je začela postajati napram svojemu oboževalcu vedno mrzlejša. S i rove ž jo je zato v neki gostilni in na cesti občut.io pretepal in ji vzel p Iv. ker je dečko denar, nopoznaje njeggove vrednosti, za slepo ceno skrivaj prodal. Pri škandalih v dunajskem Sime-ringu je posredovalo 7(K) policajev j>eš in na konjih. Nemški listi bodo , gotovo poročali da za obrambo Nemcev proti nasilnim in izziva jočim Cehom.... Treznejši nemški listi | sicer trde, da so Nemci s >vojo pre- j napetostjo satni zanesli češko vprašanje na Nižje Avstrijsko in z njim v "najbolj nemško'* avstr. pokrajino narodnostni boj. Cehi se ne bodo dali več ponemčevati in Dunaj- postane navzlic vsem nemškim lamen-taeijam dvojezično moto..... Onega premetenega tatu, ki je ukradel :ia pošt i na M i nori t nem trgu na Dunaju, veliko sveto llJJ.OOO Iv, j še vedno nima dunajska policija. Izginil je kakor kafra. V prvem začetku so prihajale policiji razne ovadbe in zgodile so se velike pomote. Vse ovadbe končujejo s stavkom, naj nakaže policija ovaduhu nagrado v znesku 1000 K ki 10 o It-1, pri tatu dobljene svote. Neka ponočna fraj- Navidezno mrtva. V Milbahu pri Dunaju je umrla posestnikov« žena Alojzija Nemec. Pogreb bi se moral vršiti naslednjega dne. V sobi pri mrliču je bila slučajno navzoča sama hči — se je navidezno mrtva žena naenkrat dvignila, vstala in stopila 7. odra. Hči je omedlela, žena pa je pozvala .sosede, ki so potem pripravili hčer do zavesti. VAZNAXILO. Slovensko katoliiko podporno dn štvo SV. JOŽEFA it. 12 J. 8. K. J za Pittsburg, Allegheny, Pa^ in oko lico ima svoje redne seje vsako drog« nedeljo v mesecu. Društvenikom se "^»ii^ £a U se istih t polnem številu udeleievaft ter redno donaiali svoje Tnsaež— prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo ssj udeležiti, naj svojo mesečnino na nekte-rega izmed izvrJnjoiih nrtiiikm pod spodaj navedenim naslovom do-pošiljajo. Pri redni druitveni seji dae IS. dee. 1908 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1909: Predsednik: Fran Krese, 51M Na trona Alley, Pittsburgh Podpredsednik: Vineene Volk, 16 Tell St, Allegheny. I. tajnik: Josip Molka, 105 Spring Garden Ave., Allegheny. IL tajnik: Nik. Povše, 34 Gardes St., Troy Hill, Allegheny. Blagajnik: Ivan Arch, 79 H»g*> St., Allegheny. Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. Zastavonoša: Fran Golob. Odbor: Fran Koneilja, 843 Blossom Alley, Allegheny. Ivan Kaiček, 843 Blossom Alley, Allegheny. Ivan Mestnak, 849 Perry St, Allegheny. Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny. Ivan SimonšiS, 809 Gerst Alley, Allegheny. Alojzij ButkoviS, 812 Green St, Allegheny. P0Z0R rojaki 1 klica z Vi'ha v ženski bolnišnici v Gorici. Padel je 41etni deček, iSilvij Bo-stijančič iz Rutarjev in se težko ranil. Zdravi se v goriški bolnici. V neki tepeški je bil svoj čas ranjen Ivan Reja na levi roki. Olxlol- peka, izmed klerih se ie eden izdajal za dunajskega detektiva. Ko je bilo treba plačati, -ta se z natakarico sprla. Poklicani stražnik je pristojnega na. Dunaj, ki se je izdajal za detektiva, od vedel v zapor, drugi jo je bil pa že popihal. — Tudi na Rimski cesti so se bili pojavili v neki gostilni priporočljivi gosti. Ko so napravili O K dolga in je bilo treba plačati, so izzvali prepir in nato pobegnili. Snidejo se zopet pred sodišče m. Plačilo za "rekruta". Dne 11. avgusta sta se v neki kavami v Ljubljani sprla in naposled stepla neki topniear in neki izvošeek. Ivo je med jwepirotn izvošček topničarju dejal "rekrut", ga je tako udaril po glavi. da mu je prizadel na desnem očesu hudo poškodbo. i ženi .-o bili težke telesne poškodbe in sicer iširk iz Ko ž bane. Sturm in Ma-| rinič iz Krasnega. Pri obravnavi v Gorici je bil obsojen Sturm na tri mesece težke jex'e z enim postom. Druga dva sta bila oproščena. Ponesrečil se je pri Ciprijanu na cesti. ki pelje v Orebovlje mladenič | Josip Lestan, čevljarski pomočnik iz Orehovlja. Dne 11. avg. ob 3 zju- lica je telefonirala na policijo, da je ravno kar pri njej — tat. ki je menjal 1000 Iv. Policija ga je aretirala, in se prepričala drug dan. da ni bil poštni tat, pač pa neki nadrevident iz finančnega ministerstva. Neka ženska je naznanila policiji, naj aretira tega in tega. ker ji je Mati božja po noči v sanjah povedala, kdo je oni poštni tat. Vse iskanje je zaman. Buršak in profesor. Iz Lipskega se poroča: Lepega "majevega večera ^e je sprehajal po parku fant, očividno akademik, in si kratil čas s tem. da je mahal s palico okoli sebe kakor pri kaki menzuri. Delal pa je to ta- Kdor kopaj« uro ali drage zlatnino . n t j piše po lepo »M-lca.nl slovenski eenik. Cene so zelo nizke, oziraje m na blaso. Pišite dar.en po cenik. dergance. widetich & co, 1622 Arapahoe St^ Denver, Colorado =£K2= Ogenj v kuhinji. Nedavno je padla v kuhinji na Poljanski cesti št. 60 v Ljubljani 131etni hčerki uslužbenca v bolniški blagajni Alojzija Trt-uika na tla goreča petrolejka. Petrolej se je vnel in razlil goreč po kuhinji, da m) ira le s težavo brez gasilcev" pogasili, jK>seb.io še ker so ga hoteli gasiti z vodo, kar ogenj pri petroleju šele pospešuje. Hčerki se ni zgodilo nič hudega. Velika nesreča. Nedavno peljala se je večja družba (8 oseb) v avtomobilu z Reke v ilirski Bistrico. Pri Perma n ih, ravno ob železniških tračnicah, preobrnil se je avtomobil v ces-fni prepad, ki. je (j do 7 m globok. Avtomobil je podre potegnil vseh 8 ©sob. Brzojavno poklicani bili »o j zdravniki iz Reke in iz Ilirske Bistrice. Ranjenci so ležali na travi pod j drevesom s jxdomljenimi udi. Poškodbe so največ težke. Nekemu dečku so zlomljene rr»ke in noge! Ivo je prišla reška rešilna družba otipe- j Ijali Is© ranjence v reško bolnico, j Vzrok nesreč© je baje gosjvodar sam, ' vozil je namreč brez šoferja, da*-i vo- j žiti ne zna. PRIMORSKE NOVICE. iStror ljubimec. Ana h. je knela z nevarnim ki nasilnim, že 14krat. ] re»(3kaznovanim Jožefom V. nekaj j t raj sta ga našla nezavestnega občinska redarja iz Mirna. ŠTAJERSKE NOVICE. Nesreča. Dne t), avg. proti- večeru vozil je Martin Rozman, kmet Iz Apač na Drav. polju drva. Vozeč po bregu s Ptujske gore navzdol *se mu v t rga zavorna veriga, voz zdrči po mipak še na mL-el mu ni prišlo, da bi se opravičil, temveč je gospodu povedal, 1 ida se vsakemu proletareu n/i treba opravičevatiT\ Gospod je poklical stražnika Ln na komisarstvn se je jwikazalo, da je predrzni fant pravnik Boeke in stari gospod profesor pravniške fakultete Marx, ki se je seveda zelo začudil, da prvič vidi svojega "slušatelja". Seveda je buršak >edaj starega gospoda profil ©prošrenja, ko pa ta ni hotel o tem nič več slišati, je spustil v svet plemenite besede: "Potem jih pa zaslužite par na....!" Profesor je bur-šaka tožil radi žaljenja časti in sodišče ga je obsodilo na 200 mark globe. Lipska univerza, ki je ravno pri zadnjem svojem petstoletnem juibile- j ju povdarjala, da je hči praške nem- i ške univerze, pač prav nič ne zaostaja za njo v — surovosti svojih slušateljev. Na očetovem grobu na pokopali-1 šcu v Heilbronuj so našli 191etno j služkinjo Frid. Fuel«?. 'Zbežala je svojemu silovitemu in nasilnemu J Katol, Jednota. Vstanovtjtna doc M. avfuta 1998. Inkorporlrana aprila 1909 v drlavl Pan na* a sedežem v Conemaugh, Pa« rVF**- GLAVNI URADNIKI: . .'redsedaik: MIMAEL KOVAN ŠEK, R. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 534 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomoini ta'uik: STEFANZABRIC, P.O.Box 541, Conemaugh, Pa. Blagajnik : FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagaj.; IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa. NADZO RNTKI: JACOB KOCJAN, prcds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: 'ALOJZIJ BAVDBK, predsednik porot, odbora, Box, 242, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIČ, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa- ■JL VRHOVNI ZDRAVNIK: 6. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa. Cenjena ruAtva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljali denar naravnost aa blagajnika in nikomur drugem, vse drugge dopise pa na glavnega tajnika.% • V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje popravi. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". V padlšahovej senci .. Spisal Karol May; za G. N. priredil L. P. PETA KNJIGA« IX Po škipetarski deželi. (Nadaljevanje.) •Tu me pa nekdo zgrabi od zadaj. "Lopov, lo boš dobro plačal!" zakliee Bi bar, ki je medtem prišel bližje. Zgrabi me okoli telesa in me hoče dvigniti, kar pa še nihče ni mogel storiti. Razkoraeim noge, potegneim globoko sapo, da se naredim težjega. Tu začutim na ievi nogi hudo bolečino; najbi'z sem nogo poškodoval, ko seni padel. Za menoj stoječi Škipetar vporabi vso svojo moč da me kvišku dvigne. Kar pihal je od jeze in najjora; njegov brat pa še vedno leži' nezavesten ob dreveni. Mogoče je bil mrtev. Pa tudi jaz sem čutil, da se ne bom mogel dolgo ustavljati močnemu Škipetarju radi boleče noge. Potegnem' torej noi in ga ratiiim na roko. Ropar me spusti, zakriči bolečine in zatuli: " ~ *'Ti zbadašT Torej bom jaz streljal!" fcSeveda sem se hitro obrnil. Videl sem, kako potegne revolver in nap.ie oba petelina; ker je bil moj revolver urnejši, bi ga jaz lahko prej Hstrelil. vendar nisem hotel morili. Udarim torej proti njegovemu revolverju ravuo v trenutku ko sproži. Z drugim udarcem ga zadenem' pod nos. Nekaj časa drži roko na krvavih ustih. Potem pa zakriči in zagrabi proti meni. Toda jaz >e sklenem, ga zgrabim vzadaj tako močno, da sem mislil, da so mu moji prsti segli v meso in ga zaženem proč. Ko še na tleh leži, planem nanj in ga z udarcem na sence pripravim' ob nezavest. Cesar prej nisem vrjei, .»e je zgodilo —■ premagal sem oba orjaška Aladžija. Ko vidim njih silna trupla ležati, na tleh, komaj vrjamem svojemu uspehu. V>ak izmed roparjev je bil močnejši od mene; toda jaz j-en» bil hit reji in sem poznal moje udarce, kterih se seveda nisem naučil pri tulečih derviših. 'Nato pa oba pre Iščem. Mrtva nista bila in se lahko kmalu zbudita iz omedlevice, torej re moram brzo umakniti. Da pa še bolj preskrbim za svojo varnost, jima vzamem smodnik in razbijem njih puške. Pri tem pa vedno bolj čutim bolečine v nogah. Šepaje pridem do svojega konja, ko sem še pobral HaleJt'ove eopate, ktere sem med bojem zgubil. Konja peljem rk> ceste, kjer ga zelo težavno za jaha u>. Kamen -mi pade od sn-a. ko zopet sedim na konju, prost sredi ceste. S.svojimi tovariši rem bil v veliki nevarnosti, ktero sem pa srečno prestal. f*ri 'Aladžijih sem dobil tudi precej denarja, ki je bil seveda nakraden pri drugih ljudeh. Komu naj Izročim te denarjef Oblastem? Te bi ga same najpreje spravile v svoj žep. Z radostjo sem pa mislil na trenutek, ko bosta Skipetarja zvedela, kdo je bil neumni šerif. Ko tako jaham nekaj časa, preneha gozd. Kmalu opazim Halefa, Omarja in Oškota. Tudi oni me takoj spoznajo in glasno kričanje veselja oni zadoai na>proti. Poženem torej konja v urneji tek, da se prej snidemo. "Oh, sidi, v kakšnih skrbeh smo bili radi tebe!" kliče Halef že od daleč. "Kje si pa tičal?" "Tu zadaj v irozdu. mimo kterega ste jahali." "''iSmo takoj mislili, ko sm > opazili tvoj list." , "'Ali ste ga vzeli z drevesa?" 7 "Da, pa smo ga zopet nazaj pritrdili." I "Zakaj?" "Za veselje. Mislil sem, kako se bodo lopovi jezili, ko bodo pozneje dognali, da smo jih zvodili na led. Mogoče ti ni pra«v?" "Napačno baš ni; list bodo našli na vsak način in se grozno jezili, posebno ko zvedo, da sem jaz, kterega so hoteli napasti, bil več ur med njimi." "Kaj? Ti si bil pri njih?" "Govoril sem« z Aladžijema, pil z njima in celo bojeval. Sedaj pa lepita nezavestna v gozdu." "Sidi, mi moramo brž nazaj v gozd, ker bi tudi jaz rad eno bese-dieo spregovoril." "Ni j»treba; slišala sta dovolj od mene, ker sem s pestjo govoril." 41 Torej pripo veduj !'' "Takoj; pri tem pa Ial»ko naprej jahamo." "Torej za jahaj naj prvo svojega Rija, sidi!" 1 "Ne, jaz ostanem na tvojem konju. Ti boš jahal Rija do Radoviča za plačilo, ker si se prej tako dobro držal na konju." "Ali si me videl?" "Zelo dobro. Jahal si tik polegr nat=." "In sedel sem dobro na konju, praviš?" "Krasno! Boljše kot jaz." •(■ "Cuj, sidi, ti me psujee! Tega ne smeš govoriti." i "No, torej rečem, da sem te bil zelo vesel. Ali si pa slišal, da so za teboj streljali?" "Niti slutil nisem." "Samo hitrost vrauca te je rešila. Oba Aladžija sta streljala za teboj. Hotela sta te postreljati s konja, da bi si sledpjegat prilastila." Tu r« Ilalet' ustavi konja in reče: "ftidi, na vsak način moramo jahati nazaj v gozd. Pri obeh adntih m moram zahvaliti za kro^lje. Poskusiti jima dam svoj bič, da bo njih koža tako kot stara zastava, ki je bila že v stoterih bitkah." "Beii no, malic! Z Aladžiji ni šaliti, ker sta prava velikana,; lah-fco t« £ dvema prsti zdrobita." ii, n = • "Pa bi bil vseeno rad zraven. Toda če misliš, da je boljše, da ne grem tja. te hočem ubogati. Mogoče se še kdaj srečamo, in tedaj hočem adutom pokazati, kako zna stari oče kotiti." Nato pa pripovedujem! tovarišem o mojem sestanku s Škipetarji. Poslušali so z velikim zanimanjem. Ko sem končaj, vpraša Halef: Toma, potnik, nas je torej vendar izdal Aladžijem? Ali misliš, sidi, da se še kje srečamo z njim?" "Najbrž ga dobimo v Radoviču." "Ali ga hočemo obi-kati? Rad bi se mu nekoiiko zahvalil. Ali naj kdo govori za menoj, da ne pozaiam pravila uljudnosti ?" "No, tega ti ne bo nihče očital. Jaz sam ti dam lahko lepo spričevalo, da si bil v mnogih slučajih zelo prijazen na primer proti kavasu Selknu in kodži baši v Ostromdži, ki sta dovolj okusila sladkost tvojega biča." "Iv koliko ča.-a o t a nemo v Radoviču?" "Še -am ne vem. Najbolje bi bilo, če takoj jahamo naprej, vendar moram prej mojo ijogo preiskati. Ko sem padel na tla, sem si nogo zvi-nil in bo treba zdravnika; lahko ostanemo tam nekaj dni j." "Če je tako. sidi. želrnu potniku Tomi, naj ne pride v moje rote, ker ga bom na hrbtu tako obvezal, da bo žive dni mislil nate. Zapisal bom svoje pozdrave z bičem na njegovo kožo, da jih bo nosil do sodnjega ciaeva *> seboj." TRETJE POGLAVJE. Edravnik. Nogra. ki cem jo zvinil v boju y. Aladžijema me prične boleti. Poženemo torej konje v galop, da prrclemo hitreje do cilja. Malo pred Rado-vičem poleg vode opazim majhno bajto, pred ktero sedi star mož, ki nas začudeno opazuje. V njegovih očeh opazim dvom. Brez pravega vzroka ustavim, konja in pozdravim moža. Mož vstane in me spoštljivo pozdravi, najbrž radi mojega zelenega turbana. "Ali nas poznaš, očka?" ga vprašam. "Ne. Še nikdar vas nisem videl." odvrne. "Pa si nas tako čudno gledal? Zakaj pa?" ; "Mislil sem, da -te hudobni Škipetarji." "Ali zgleda mo tako?" "Gotovo ne; toda črni konj me je zmotil. Če bi bil .jezdec večji, bi prav gotovo misli, da so Škipetarji pred menoj." "Ktere Škipetarje pa misliš i" "Oprosti, gospod! O tem ne smem govoriti." "Tako. tako! Zagotovim te, da ne bo nobenemu dobremu človek n škodovalo, če nam poveš." " Mogoče pa. Če boš drugim pripovedoval, lahko zvedo Škipetarji, ki bodo še nadalje zasledovali dobre ljudi." "Jaz ne povem nikomur. Ilalef, daj očetu bakšiš!" Hadži seže v mošnjo in mu vrže nekaj v naročje. Možiček se po-gladi za brado in reče: "Gospod, ti si potomec preroka; rad bi ti storil uslugo, vendar ne morem. Moja ves* mi prepoveduje, ker sem obljubil molčati. Vzemi nazaj svoj denar!" "Pa ga vseeno obdrži, ker si reven. Torej ti si pričakoval Škipetarje, ki pridejo tukaj mimo?" "Tako je, gospod!" "Koliko Škipetarjev pa pride?" "Štirje. Eden izmed njih z dolgimi škornji in temno brado jaha črnega arabskega konja. Ali ni ta ž rebec arabcc?" "Gotovo." "To sem tudi jaz mislil in sem vas skoraj zamenjal z onimi morilci.' (Nadaljevanje prih." i " 11 11 , POZOR ROJAKI! Novoiznajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za pletaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, biki in brada popolnoma »rastejo. Re* ■matizem In trganje ▼ rokah, nogah is krilo, kakor potne noge, kurje otesa, bradovice In ozebline, vse te bolesni sc popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jam« $500. Pilite takoj po cenik, kterega Vam poiljem zastonj f JAKOB VABC1C, P. O. Box 69« CLEVELAND, 0 HARMONIKE bodisi kakoišnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorgoo kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. a--i?-r--i- -13 ■ i- -i--r ■ i! tnižiii^ -p rn m m m gi m a Phone 346. FRANK PETKOVSEK, javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje Iganje ter izvrstne smo4 — patentovana zdravila. PRODAJA voine listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in poiteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York. fflffifflfflžpgHMHlHlHBlBlBgilD^ tu A R G O Gloss Starch f^dlcrlt škrob (dtorlca) m pomefta običajno w * prahom In drugimi tvartnaml v prostorih grocerlj In potem je perilo aavkaoto-belo ali p« rumeno. ARQO je popolni škrob za vsako perHo — mrzlo ali vročo. Kupujte čiste ARGO zavoje, Sc. m zamorete si v Ameriki pridobiti srečo, g © I S ■S E •s 1 o H cd m ZADOVOLJSTVO vseli onih bolnikov, kateri so se z zaupanjem obrnili v zdravljenje na Slovensko Zdraiisce priča nam da je nas slavni svetovnoznani Dr. J. E. THOMPSON, kateri je že preko 10 let vrhovni zdravnik in ravnatelj na slovenskem zdrav iiču edini najboljši, najizkušneji in najvestneji zdravnik, kateremu rojaki lahko z popolnim zaupanjem poverijo »voje bolezni y zdravljenje, kajti samo on zamore vsakemu najhitreje in najuspešneje pomagati. Vsaki dan dohajajoča pohvalna pisma so najboljši dokaz o izkušenosti in zmožnosti vestnega zdravljenja slavnega zdravnika Dr. J. E. Thompsona. s a 0 t a 1 ' Prečitajte nekaj pohvalnih pisem naših rojakov : Spoštovani gospod zdravnik! Naznanjam Vam da som prejela Vaša zdravila in tudi pismo vse v reda. Zdravila sem porabila, ter se sedaj tudi popolnoma zdravo počutim, čeravno sem zaradi mojega dolgotrajnega bolehanja mislila, da ni več zdravniške pomoči za m<*. Presrčno se Vam zahvaljujem za iskaz«tno mi pomol, in Bog Vam naj povrne Vašo dobroto, ker jaz je ne morem. Sedaj Vas lepo pozdravim in ostanem hvaležna Josefina Meluč. Box 173. Duryea. Pa. Cenj. gospod Dr. E. Thompson. New York. N. Y. Sporočam Vam da sem poslana zdravila porabil kakor ste mi |"i predpisali in takoj po preteku 3 dni ko sem jih pričel raditi. je bila trakulja katera me je mučila preko 6 let popolnoma odstranjena, za kar se Vam srčno zahvaljujem, kajti ta belezen me je stala mnogo denarji in muk, ter nisem mogel nixjer najti uspešno pomoči dokler se nisem na Vas obrnil. Prepričan sem da ste Vi jedini zdravnik, kateri zamore bolniku hitro in uspešno pomagati, radi tega Vas priporočam vsakemu, kateri potrebuje zdravniške pomoči. Sprejmite iskreni pozdrav od Vašega Vam hvaležnega, M. Stark, Masonic, Cal. Mono Co. Spoštovani gospod zdravnik! Naznanjam Vam glede zdravil. katera ste mi poslali, da ista iz borno vplivajo na mojo bolezen, kajti odkar sem ista začel rabiti ne počutim nikakokršne mrzlice več in sem prepričan, da mi bodo ta zdravila zadostovala za popolno ozdravi ien je. v kar Vam izrazujem najsrčnejšo zahvalnost. Martin Kovach, Box 281, To basco, Colo. Spoštovani gospod doktor : Vam naznanim da sem pora" bil poslana zdravila po Va&em predpisu, ter se Vam iskreno zahvaljujem za trud hi skrb. katero ste imeli med mojem zdravljenja; sede j se Čutim popolnoma zdrav, ter ne občutim nobene bolečine več. Prepričan sem da sem popolnoma ozdravil od moje teške in dolgotrajne bolezni, kar se imam le Vam zahvaliti, kajti Vi ste v resnici najboljši in najpošte-neji zdravnik, kateri zamore vsakemu pomagati. Va- pozdravljam z vsem spoštovanjem : JOHN POKLEK, Box 96, Sunny side, Utah ROJAKI : — Zakaj trpite in zanemarjate svoje zdravje; ne obupajte ako Vam drugi zdravniki pravijo da Vata bolezen ni za ozdraviti; ne poverite nikdar svojo bolezen kak ena neizkušenemu in nevestnemu zdravniku. Dr. J. E. Thompson ima popolno izko^enoft v zdravljenju vsih bolezni, ter vam zamore z svojo zmožnostjo tudi jamčiti, da bodete gotovo in to v najkrajšem času ozdravili in ako bolebate ?e na tako teški, nevarni akntni aii zastareli bolezni. NI JE SPOLNE BOLEZNI, KATERA BI NE BILA Dr. THOMPSONU popolnoma dobro znana, in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdravi*!, tako da se ne more več nazaj povrniti. Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih bolezni: Posledice onanije, triper, canker, sifilis, impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moSkega životnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic, pljufi, prs, mehurja; kilo ali brnh; nervoznost; vse živčne bolezni, naduho, katare in prehlad, nevralgijo, zlato žilo, bo-žjast, vodenico, vse spolne bolezni ns notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje, beli tok, padanje maternice; neplodovitost. — Vse kožne bolezni: srbečino, lišaje, hraste in rane na licu; uši na spolnih delih, itd. Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno. ZATO RAJ BOJAKI ako ste bolni ter želite t kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov: SLOVENSKO ZDRAVIŠČE Dro J. 13. THOMPSON, W. 27th St., New York City. Urada: arc m: ob dalavaikifc od 10 do 12 ia od 1 do 5. ore popoL V nedeljo in praiaikik od U. do 1 are popol. JOHN KRAKER EUCLID, O. Zdravju najprimernejša pijača 3© ^LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad- tega i naj nikdo nc zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * r s< svoje družine, svojih prijateljev in drugih. sy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset ©o jsit gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri fleo. Trarnlkir-ju 6102 St. Clair /»*• * t kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VIN"A, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. RUDEČE VINO (Concord) prodajam po 50ct. galono. — BELO VI-XO (Catwba) po 70ct. galono. Najmanjše naročilo za vino je 50 galon. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja daj 12 steklenic $13.00. TROPrXO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 I galona. — Xajmanje posode za žganje so 41,2 galonc. j Naročilom je priložiti denar. JOHN KBAKEB, EUCLID, OHIO. Ako dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 30* 303 E. Northern AvetE Pueblo, Colo Tudi naznanjam, • ia Imam ▼ zalogi vsakovrstno namreč; felobase, rebra, jestt% Sunke itd, Qovonm v vseh sSoraos,^ Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni'parniki so: ««I>a Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih mo& •'l^a Savoie " «• " .................12,nn0 " 26 000 " •« *'La Lorraine" " " «« ..................12.000 " 25 000 « "La Tonraine" " M «« .1*...10!000 " 12 000 «• "L» Bretagne"...................*............ 8.000 " ».000 «« " "La Gascogne"................................ ».ooo " 9.000 « ** Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Cbesebroagh Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludae b pristanišča štev. 42 North RiVer, ob Morton St, N. T.: •LA TOURA1NE •LA. PROVENCE •LA SAVOIE •LA LOBBAJNE •LA PROVENCE 1. Npt. 1MB, t. aept. 1M0. 16. wvfpt. UMi 20. »ept. 190f, •LA TOUKAINE •LA SAVOIE •LA LORRAINE 'LA PROVENCE *LA TOURAINE POSEBNA FLOVTTBA. V HAVRE: 7. oktobra 1909. 14. okt. 1909. 21. okt. 1909. 28. okt. 1909. " 4. nov. 1909. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 4. septembra ob 3. popoldan. Pamik "LA GASCOGNE" odpluje dne 18. septembra ob 3. uri popoldan. fMU « Tfttim TiniTiri n fa f^, ML W. Kozminaki generalni