PoStnina plačana v gotoTtnL Leto XV., štev. 107 Ljubljana, sobota 12. maja 1934 Cena 2.— Din upravLuaivo. Ljubljana. Knailjeva ali ca i. — releton St 3122, 8122, 3124. 3125, 3126. Uiseratni oddelek.: Ljubljana, delen« burgova uL 3. — Tel 3492, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — reietOD at 24ft&. Podružnica Celje. Kocenova ulica tt. 2. — Telefon St 190. K-ačun! pn pošt ■iek zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180. W1pi"> «t IOft.241 Naročnina znaša ajeaečut Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. TeJefoc 8122, 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje, StroeemayerJeva ulica štev. 1. Telefon ftt 85. Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi pc tarifu Poljska politika Barthoujev poset v Varšavi in Pragi se je že znatno odmaknil v preteklost, drugi mednarodnopolitični problemi so stopili v ospredje zanimanja, med njimi tudi taki, ki bodo polagoma pokazali dejanski uspeh njegovega potovanja. Zakaj treba si je biti na čistem o tem, da so ostale nekatere problematične stvari in da nočejo potihniti glasovi, ki trdijo, da namerava Poljsika za naprej zastopati prav posebno stališče, izvrševati specifično svojo politiko, ki naj se ne uvršča kar tako enostavno v sistem zavezniške akcije, katerega vidno poudarjeni vnanji izraz je bil na pr. veličastni sprejem francoskega diplomatskega predstavnika v Pragi. Ravnokar končam poset zunanjega ministra Becka v Bukarešti je le navidezen demanti te domneve. Kajti Poljska in Rumunija imate medsebojne odnošaje, ki niso v direktni zvezi z velikim evropskim zavezniškim blokom. Ugledni poznavalci razmer trdijo, da se že dolgo opaža nekako odtujevanje med Poljsko in Francijo. Imeli smo priliko videti, da je na poljski strani zavladala zares velika nejevolja, če ne naravnost ogorčenost, ko je Francija napravila oni nesrečni korak, da je sprejela pakt štirih. Ako ostanemo pred vsem pri tem dogodku, smo gotovo navedli najvažnejšega. Ali tudi s francosko fi-načno ter gospodarsko pomočjo na Poljskem niso bili zadovoljni; zlasti so se težko vživeli v položaj, da so morali zaradi preslabe podpore s francoske strani prenehati z zgradbo one velike železnice, znamenite magistrale, ki naj bi neposredno zvezala šlezijske premogovnike z morjem v Gdynji. Toda ne mislimo naštevati poljskih pritožb, opozorili smo nanje samo zato, da pokažemo na najvažnejše. V bližnji bodočnosti se mora pokazati, kake sadove je rodil dejansko Barthoujev poset v Varšavi; preizkusiti se mora, ali se je posrečilo odtujevanje ustaviti ali pa so na delu razpoloženja, ki hočejo nadaljevati z ono, uvodoma označeno politiko. Barthou je v Varšavi ponovno in s poudarkom Poljsko imenoval velesilo. Da je na poljsko javnost to napravilo d&ber vtis, je samo ob sebi umljivo. Toda ako bi se sedaj Francija znova povrnila nazaj na pakt štirih, ki sicer ni ratificiran, pa vendar še vedno straši po politični lekarni nekaterih državnikov, tedaj bi se nedvomno poljsko nezaupanje vrnilo, zakaj Poljska hoče dejanjsko biti in veljati za velesilo, ne pa samo formalno imeti tak naslov. Prav posebno se bo ta problem pokazal, ako stopi zares v aktualni stadij vprašanje pristopa sovjetske Rusije k Društvu narodov. Že sedaj se čuje s poljske strani, da mora tudi Poljska dobiti stalen sedež, kadar ga dobi Rusija. Komplikacije, ki morejo iz tega nastati, niso majhne; tem večji značaj dobijo, ako pomislimo, da se je tudi s poljske strani Društvo narodov že označevalo kot institucija brez vrednosti. Končno pa se zdi, da ni neutemeljena domneva, da Poljski sovjetsko približevanje v Ženevi ni posebno simpatično. Varšava je sama iskala dobrih odnosa-jev z Moskve in pri tem jo je podpirala Francija, katere levičarske vlade so vzele približevanje in sporazum s sovjetsko Rusijo za enega poglavitnih ciljev svoje politike. Toda Poljski bi bilo morda dovolj, ko je dosegla prav ugoden sporazum z Rusijo, tako da se more s te strani počutiti popolnoma varno. Ako pa pride Rusija v Ženevo in se v tem prične znova njena aktivna vloga v evropski politiki, bi se prav gotovo pomen Poljske zmanjšal. Zakaj sovjetska Rusija na ženevskem forumu bi pomenila jako mnogo; po francoskem načrtu bi bil to vzhodni tečaj one mogočne politične zgradbe, katere zapadni tečaj je Francija sama. Napram temu razmerju sil bi se pomen in vloga vseh ostalih medna-lodno političnih faktorjev znatno spremenila in gotovo ne v zadnji vrsti tudi pomen Poljske. Stvari tedaj niso tako enostavne, zato smemo biti v največji meri pozorni na to, kak razplet nam bo prinesla bližnja bodočnost. Ponovno smo že zapisali in iskrena želja vseh njenih prijateljev je taka, naj Poljska ostane na strani svojih zaveznikov, v svesti si, da ji njena zemljepisno politična lega odkazuje mesto na strani velike koalicije ki odločno in brez vsakršne rezerve čuva in brani današnje stanje v Evropi. Vsako odstopanje od te jasno začrtane smernice bi pomenilo oslabitev tega stanja in bi se moralo označiti kot zelo opasna igra za Poljsko samo. Toda uspehi, ki jih je dosegla Poljska v zadnji dobi so take prirode, da bi mogli zavesti njene državnike v precenjevanje lastne sile. Nemčija se je za deset let odrekla ofenzivnim aspiracijam napram poljski meji. Toda to je bil akt, porojen iz računov trenutne mednarodno politične konjunkture; na pesek bi gradila Varšava, ako bi smatrala, da bo mogla v bodoče vse svoje zadeve z Nemčijo uravnavati s tako lahkoto in enakim uspehom; v Berlinu je še dolgo ne bodo smatrali za enakovrednega soseda. V RAZOROŽITVI NITI KORAK NAPREJ Na sestanku v Parizu sta se Henderson in Barthou sporazumela le glede sklicanja glavnega razorožitvenega odbora Pariz, 11. maja d. Po včerajšnjih razgovorih z zunanjim ministrom Barthoujem in strokovnjaki zunanjega ministrstva je izjavil predsednik razorožitvene konference Henderson zastopnikom tiska med drugim: Dejansko nismo prišli nit: za korak naprej ter smo se omejili Ie na ureditev procedure. Seja glavnega razorožitvenega odbora v ženevi bo nudila vsem zastopnikom prizadetih držav priliko, da se izjavijo o predlogih Francije, Italije, Nemčije In Anglije. Načelno vprašanje, ali more Društvo narodov rešiti razorožitveno vprašanje v skladu s paktom, bo odločeno ob koncu maja. Obstoja tudi namen, da bi se sklenila konvencija o načinu letalske vojne. Po današnjem, skoraj dveurnem konferi-ranju z Barthoujem je Henderson odšel z Orsayskega nabrežja, ne da bi b;l dal kakšno izjavo, že opoldne je odpotoval z vlakom proti Londonu. Po razgovorih je izšel uradni komunike, ki pravi: Oba državnika sta dopoldne nadaljevala v istem prisrčnem duhu izmenjavo misli, ki sta jo začela včeraj. Ugotovila sta, da se popolnoma strinjata zastr^n nujnosti sklicanja »eje glavnega odbora razorožitvene konference, ki bo 29. t. m. Pred-sednlštvo konference »e bo sestalo na sejo dan prej, da pripravi vse potrebno. Misija Hitlerjevega delegata v Londonu London, 11. maja, d. Pooblaščenec nemške vlade Ribbentrop, ki je v sredo prispel v London, je imel včeraj krajše razgovore z zunanjim ministrom Simonom in pravosodnim ministrom Edenom. Po komunikeju Reuterjevega urada je šlo pri razgovorih. do katerih je prišlo na pobudo nemške vlade, za zadeve, k' se oodo obravnavale v Ženevi na sestanku glavnega razorožitvenega odbora 29. ma'a. Zato lim pripisujejo spričo sedanjih telkoč v razoro-žitvenem vprašanju velik pomen Iz merodajnih nemških krogov je bila razširjena vest, da ima Hitlerjev pooblaščenec Ribbentrop nalogo, pogajati se o pogojih za povratek Nemčije v Društvo narodov. Nemčija bi se le tedai vrnila v Društvo narodov če bi z njo postopali kakor z velesilo. Ta pogoj vsebuje zahtevo po stalnem sedežu v svetu Društva narodov, kakor tudi po priznanju efektivne enakopravnosti, o kateri ima razpravljati Ribbentrop v razgovorih o razorožitvenem vprašanju. Tudi ministrski odbor za razorozitvene zadeve se bavi s predlogi Ribbentropa. Domnevajo, da ie Henderson. ki se je mu- m v ¥ladl Mtišauova Latentna vladna kriza — Razkol v radikalni stranki Možnost razpusta parlamenta in novih volitev Sofija, 11. maja. č. Politični položaj v Bolgariji je posta! zelo resen. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, bo vlada Narodnega bioka kmalu padla. Snoči je prišlo do razkola v vrstah radikalne stranke. Člani vrhovnega sveta so se ločili v skupino Ko-sturkova in skupino Genova. 61 članov sveta se je izrazilo za nadalievanje politike Kosturkova in so zato zahtevali, naj se Narodni blok razide in vlada odstopi, dočim je 50 članov zahtevalo, naj se Narodni blok ohrani, radikali pa dobijo ponovno svoj ministrski portfelj Pa tudi Genov bo težko uveljavil svoji zahtevi. Vladni zemljedelci so namreč nastopili proti radikalom in zahtevajo zase še četrti resor. Svojemu voditelju Gičevu so dali neomejeno pooblastilo, d« ravna in odloča v smislu tega sklepa Tudi Mušanov je dobii od demokratskega parlamentarnega kluba proste roke glede nadaljnje usode sedanje bolgarske vlade. Nacionalni liberal-vi se skušajo sporazumeti z zemljedelci, da bi se iz vlade izločili ne le radikali, marveč tudi demokrati Mušanova, na drugi strani pa Mušanov nikakor noče popustiti. Najrajši bi videl, da bi se nadaljevalo dosedanje sodelovanje strank v Narodnem bloku. Sirijo se tudi že govorice, d« nameravajo zemljedelski ministri odstopiti in tako prisiliti Mušanova da bi tudi sam odstopil. Zemljedelci zahtevajo gospodarsko in finančno reformo m tucK večj' vpli* v vladi. Kar se tiče zahteve po četrtem resoru, bi popustili le, če bi dobili resor notranjega ministrstva. Mušanov bo skušal rešiti sedanjo latent-no krizo vlade na ta nač.n, da bo najprej ponovno ponudil radikalom prometno ministrstvo, ki naj b; aa nam.-stu Kosturkova prevzel Genov. Ce pa bi se položaj še bolj zapletel ter bi vladni zemljedelci in nacionalni liberalci skušali izsiliti od Mušanova drugo kombinacijo, se bo odrekel njihovemu sodelovanju in si bo poiskal novih zaveznikov v Sobranju izven Narodnega bloka. Če bi zemljedelci še nadalje povzročali težave njegovi vladi, je pripravljen doseči razpust Sobranja in razpis novh volitev, ki bi se vršile v enem ali dveh mesecih. s v Grčiji Prihodnji teden prideta v Atene predsednik pruske vlade Goring in nemški propagandni minister Gobbels Atene, 11. maja AA Po poročilih današnjih jutranjikov prispe prihodnji petek v Atene predsednik pruske vlade Goring. Spremljali ga bodo podtajnik za letalstvo Mils in več strokovnjnakov za cestne gradnje. V grški prestolnici ostane kakih 6 do S dni Goringovo potovanje spravljajo listi v zvezo z veliko avtomobilsko cesto, ki bi vodila iz Nemčije čez Italijo v Grčijo, od tam pa v Carigrad in dalje do Indije. Nemški načrt računa poleg tega tudi z letalskimi zvezami med Italijo in Grčijo. Prihodnji teden prispe v Atene tudi nemški minister za propagando dr. Gobbels, ki bo prisostvoval slavnostim ob 401etnici ob- novljenih olimp. iger. Proslave se bodo udeležili zastopniki kakih 40 držav, me«* njimi tudi iz Jugoslavije. Zanimivo je, da se nemške atletske zveze udeleže te proslave z močnimi zastopstvi. V Atene so že prispeli nemški atleti, razen tega ps tudi nad 100 nem. umetnikov, ki bodo priredili med proslavo v enem izmed starih atenskih gledališč ogromno predstavo. Prt svečanosti bo sodeloval tudi dr. Gobbels na viden način. Napoved Gobbelsovega ta GOringovega prihoda je izzvala v tukajšnjih krogih veliko zanimanje, politični krogi pa mu n« pripisujejo nobenega pomena. Taborišča za mlade Vezaose!^ v Praga, 11. maja č. Češkoslovaška vlada se je odločila, da bo osnovala taborišče za brezposelne mlade delavce. Za sedaj bo ustanovila samo poizkusno taborišče pri Litomericah. Če se bodo pokazale ugodn« posledice, jih bo osnovala več. Taboriščniki bodo prejemali obleko, stanovanje in hrano ter po dve kroni plače na dan. Delali bodo po šest ur na dan, v glavnem pn grajenju cest. Iz državne službe Beograd, 11. maja. K upravi policije v Ljubljani je premeščen pristav Miljutin Zupan, dosedaj pri upravi policije v Beogradu. — V višjo skupino je napredovala asistentinja državne bolnice v Ljubljani dr. Sabina Praprotnik. Tevfik Ruždi be j v Bukarešti Bukarešta. 11 maja. AA Turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi bej je ob 12.15 prispel v spremstvu svoje soproge v Bukarešto. Na postaji so ga sprejeli zunanji minister Titulescu. državni podtainik v zunanjem ministrstvu Savel Radulescu. poslanik* Jugoslavije, Grčije in Češkoslovaške ter višji uradniki zunanjega ministrstva. Dr. Tevfik Ruždi bej ostane v Bukarešti do ponedeljka dopoldne. Povratek Kondilisa Atene, 11. maja. AA. Podpredsednik grške vlade in vojni minister general Kondi-lis se je davi vrnil iz Ankare. Takoj po vrnitvi je obiskal predsednika vlade Tsal-darisa in ostal pri njem skoraj dve uri Poročal mu je o razgovorih s turškimi državniki. Za vlogo jezička na tehtnici pozicija Poljske ni nič prikladna. Malo prijazno povzdigovanje na pr. nad Češkoslovaško ne more nikjer vzbujati simpatij. Nasprotovanje uveljavljanju sovjetske aktivnosti se trajno prav gotovo ne more obnesti, dasi bi morda spočetka ne bilo brez uspeha in bi zlasti v Berlinu izzvalo krepko pritrjevanje. Pilsudski ni bil nikdar rusofil, to je znano. Ali prav tako je znano, da ga je nemška Poljakom »naklonjena« politika že enkrat temeljito upropastila. Nihče ne more želeti situacije. ki bi mogla dati Nemčiji prilike, da vnovič na sličen način pokaže svojo »naklonjenost«. Morda se zdijo take kalkulacije za da- nes še mnogo prerane. Mogoče, toda kljub temu je čas zanje zelo prikladen. S spretno samozavestjo in odločnostjo si je Poljska priborila občudovanja vredno pozicijo. Toda njeni nadaljnji uspehi so odvisni od prave mere, od smisla za to, kaj še gre, kaj pa ne več. V bližnji bodočnosti se bodo v Evropi odločale važne stvari, pri katerih bo imela Poljska priliko pokazati svojo politično modrost in diplomatsko preudarnost. To bo doba, ko se bo v dejanjih pokazal, kak uspeh je imelo Barthouievo potovanje, to bo prilika, ko se bo Poljska dala na preizkušnjo. Mi vsi. njeni Iskreni prijatelji, ji želimo, da bi jo modro prestala. dil te dni v Parizu, obvestil zunanjega ministra Barthouja o misiji Ribbentropa in o možnosti zaključitve razorožitvene konvencije. Po drugih informacijah ni izključeno, d« bo Ribbentrop odpotoval iz Londona v Pariz. Zatrjujejo, da je nemška vlada pripravljena pristati na angleški predlog, ki se tiče splošne prej>ovedi bombardiranja iz zraka, kakor tudi v zvezi s tem na sankcije proti morebitnemu Kršitelju pogodbe. London, 11. maja. Kakor se govori, je Ribbentrop zahteval dovoljenje angleške vlade za nemško naročilo 150 letalskih motorjev. Po drugih govoricah je sporočil pristanek Nemčije na angleški razorožitveni načrt in pripravljenost Hitlerja za razpust napadalnih oddelkov. Nasproti tem govoricam ugotavljajo z angleške strani, da je Ribbentrop informiral angleško vlado samo o stališču Nemčije glede na razorožitve-no vprašanje, da pa ni predložil nobenih novih predlogov. Glede na nesoglasja v angleški vladi Ribbentrop ni dobil nobene nove informacije o stališču Anglije. Raziasni-tev angleškega stališča se more pričakovati šele po zasedanju glavnega odbora razorožitvene konference. Kakor govore, se bo Anglija v Ženevi zadovoljila 'e s pasivno vlogo * Pariz, 11. maja. d. Nenadni prihod delegata nemške viade Ribbentropa v London, je zbudil v francoskih političnih krogih veliko zamrnanje, ker ga spravljajo v zvezo z angleškimi nameni, da bi se Nemčija zopet vrnila v Ženevo. Kakor zatrjujejo, ima Ribbentrop nalogo, da zve ia angleške pro-tiusluge v primeru, če bi se odzvala Nemčija tej želji. Stališče angleške vlade London, 11. maja AA. Na včerajšnjem ženskem zborovanjnu za razorožitev »o prečitali Macdonaldovo poročilo o stališču angleške vlade v razorožitvenem v rašanju. Macdonald pravi v svojem poročilu, da angleška vlada ni kriva, če je to vprašanje zašlo sedaj v stisko, iz katere ni videti izhoda. Angleška vlada je slej ko prej za mir. Zato je tudi sestavila načrt razorožitvene konvencije, ki jo je svoj čas sprejelo vse svetovno javno mnenje. Anglija vztraja pri teh načelih in bo storila vse, da Jib zainteresirane države sprejmejo. Vse naše ravnanje je bilo usmerjeno k temu cilju in zato smo januarja tudi pristali na gotove izpremembe. Bili -mo namreč mnenja, da v teh vprašanjih ne kaže vsiliti svoje volje drugim. Navzlic vsemu smo mnenja, da Je naš načrt dober in konkreten, tako da bi ga mogle sprejeti prizadete države. Pravosodni minister Anthony Eden je na nekem političnem shodu izjavil, da je angleška razorožitvena spomenica z dne 29. januarja naletela na slab sprejem, prepričan pa je, da je zaslužila boljšo usodo. Dolžnost vsake vlade, ki izjavi, da angleškega načrta ne more sprejeti, bi bila, da sama predlaga boljšega. Rešorma parlamentarizma v Franciji Vlada pripravlja ne-le gospodarske reforme, marveč tudi preosnovo ustave in parlamentarizma Pariz, 11. maja AA. Dne 15. t. m. se zopet sestane parlament, ki je že od 16. marca na počitnicah. Urediti bo moral več velikih nalog. Vlada posveča glavno pozornost davčni reformi, ki pa je podrejena pripravi proračuna za 1. 1935. in je hkratu zvezana z reformo pravilnika poslanske zbornice in z reformo države, ker je novi postopek za finančne in proračunske debate pravkar predmet proučevanja. Najvažnejše reforme, ki se tičejo ustave in ki že zato zahtevajo sklicanje kongresa Narodne skupščine v Versaillesu pa skoraj ne bodo aktualne pred glavnimi parlamentarnimi počitnicami, ker bo dotlej primanjkovalo časa za temeljito proučitev vseh teh vprašanj. Poslanska zbornica se bo morala brez dvoma v kratkem izreči o volilni reformi in zavzeti stališče ali za poimenske volit- ve ali pa za volitve po listah. Izsledki parlamentarne preiskovalne komisije bodo rodili več resolucij in več zakonskih osnutkov, ki naj zavarujejo prihranke in urede vprašanje poslanske inkompatibilnosti, odpravijo trgovanje s poslansko protekcijo, reformirajo zakonik o kazenski preiskavi, kazenski zakonik in pripravijo pot za novi zakon o osebni svobodi. Naposled 1e na programu več zakonskih osnutkov gospodarskega in finančnega značaja, kakor zakon o javnih delih, finansiranje teh del, svetovna razstava 1. 1937., boj proti draginji itd. Ce vse ne vara, je pričakovati torej globoke reforme dosedanjih političnih šeg in običajev. Izpremembe, ki se pripravljajo, utegnejo pomeniti pomemben dogodek v zgodovini parlamentarizmu. Kongres francoske radikalne stranke čiščenje v radikalni stranki — Ofenziva mladine — Odločitev o nadalfnem sodelovanju v vladi Clermond Ferrand, 11. maja w. Davi je začel zasedati kongres radikalne socialistične stranke pod predsedstvom g. Her-riota in ob navzočnosti več sto delegatov. Prihod g Herriota je kongres burno pozdravil, nasprotniki Nacionalne unije pa so ga sprejeli s protestnimi vzkliki. Herriot je že takoj v začetku izjavil, da bo jutri v splošni politični debati poročal o delu vlade, v kateri je šest radikalov. Svojo izjavo je sklenil z besedami: »Tisti, ki me hočejo napadati, naj me napadejo v obraz!« Burno vzklikanje in pritrjevanje je sprejelo te besede. Poslanec Marcombes Je nato Herrtotu Izrazil zaupanje stranke in poudarjal, da se morajo iz stranke izključiti vsi nevredni člani. Ne gre samo za to, da se zopet dvigne stranka temveč tudi za to, da se rešijo režim in republikanske institucije. V to svrho se mora stranka nasloniti na mladino. Na kongresu se Je zbralo 1500 delegatov in bo trajal do 14. t. m Kot glavno vprašanje, ki ga ima rešiti kongres, navajajo raizčiščenje situacije v vodstvu stranke in tudi v najširših vrstah radikalno socialističnih organizacij. Danes je bil izvoljen odibor 13 članov, takozvana »Comimission de moralite«, ki naj zasliši vse sumljive in kompromitirane radikalno socialistične poslance ter predlaga glede njih končno odlločitev. Verjetno Je, da se bo na kongresu razvila še huda debata in da bodo socialisti obtoženi, da so se izneverili kartelu levice. Posebno vprašanje, ki ga mora rešiti kongres, je tudi stališče, ki naj ga stranka zavzame napram Doumergueovi vladii. Nekateri namreč očitajo Herriotu in ostalim radi katodni socialistom njihovo sodelovanje z Dou-mergueom. Kljub agresivni akciji miadiih radikalov pa prevladuje prepričanje, da bo kongres izrabil zaupnico Herriotu, Sarrautu, Lamoureuxu in Bertrandu, da bodo tako lahko še nadalje sodelovali v vladi za obnovo moralnega in materialnega javnega življenja. Kralj in kraljica v Hercegnovem Cetinje, 11. maja. p. Davi ob 8. je prispel Nj Vel. kralj z dvornim vlakom v Kosovsko Mitrovico. Takoj po prihodu se je z avtomobilom odpeljal mimo Peči, An-drijevice in Podgorice na Reko Črnojevt-čev, kjer so mu priredili veličasten sprejem. Pozdravil ga je najprvo ban zetske banovine g. Sočica, nato pa še metropolit dr. Dozič in komandant divizije general Maksimovič. Kralj se je nato odpeljal z avtomobilom na Cetinje. kjer mu je prebivalstvo priredilo nenavadno svečan sprejem, kakor ga more svojemu vladarju napraviti samo ljudstvo, ki čuti resnično ljubezen do svojega vladarja Iz Cetmja se je kralj v spremstvu bana Sočiča odpeljal čez Kotor in Risanj v Hercegnovi. Na po-vratku iz Dubrovnika, kamor je napravila izlet, se mu je pripeljala nasproti Nj Vel. kraljica. Prebivalstvo je kraljevsko dvojico povsod spoznalo ter ji prirejalo iskrene in prisrčne manifestacije. Pred kra.jev skim dvorcem v Hercegno~em se je zbrala velika množica, ki je prirejala dolgotrajne manifestacije, tako da sta se NJ Vel krali in kraliica ponovno pokazala na oknu. Množica se ie nato razšla in manifestirala globoko v noč po mestnih ulicah. Seja predsedstva JNS Beograd, 11. maja. p. V prostorih Narodne skupščine je bila danes dopoldne in popoldne seja predsedstva JNS. Med drji-gim je bil odobren statut omladinske organizacije JNS Že za prihodnjo nedeljo je določeno konstituiranje posebnih omla-dinskih organizacij v okviru stranke. Butler pride tudi v Ljubljano Beograd, 11. msja. p. Ravnatelj mednarodnega urada za delo Butler si je danes v spremstvu zastopnikov delavskih in podjetniških organizacij ogledal razna beograjska podjetja in socialne ustanove. Drevi odpotuje Butler v Zagreb, kjer ostane en dan. nato pa pride v Ljubljano. Senatorji in poslanci v Splitu Šibenik. 11. maja. p. Narodni poslanci in senatorji so danes odpotovali v Trogir, kjer so bili svečano sprejeti. Ob 13.30 so prispeli v Split, kjer jim je ogromna množica priredila veličasten sprejem V imenu nrebivalstva jih ie pozdravil mestni župan Tvaniševič, za pozdrave in sprejem na se ie zahvalil predsednik senata g. dr. Toma-šič. DELO BORCEV PROTI JETIKI Ploden prvi dan jugoslovenskega protltuberkuloznega kongresa Ljubljana, 11 maja. Prvi jugoslovenski protituberkulozni kongres, ki ga prirejata jugoslovenska liga proti tuberkulozi in Jugoslovensko ftizeo-loško društvo in ki se je pričel včeraj zjutraj pri Brestovcu pri Zagrebu s proslavo 251etnice tega najstarejšega zdravilišča za tuberkulozne na Balkanu, se danes in jutri nadaljuje v Ljubljani, nakar bo v nedeljo zaključen s I. letno skupščino Jugoslovenskega ftizeološkega društva in z otvoritvijo Mladike, novega paviljona pri zdravilišču v Topolščici. Z dopoldanskim brzim vlakom je prispelo iz Zagreba okrog 40 zdravnikov specialistov in javnih delavcev, ki zastopajo protituberkulozne lige iz vse države. Na kolodvoru so goste pričakovali zastopniki oblastev in naših zdravstvenih in socialnih ustanov. V imenu Protituberkulozne lige jih je s kratkim nagovorom pozdravil profesor dr. Levičnik, nakar sta jima izrekla še dobrodošlico dr. Tičar v imenu mestne občine in zadržanega župana in predsednik Slovenskega zdravniškega društva primarij dr- Meršol. Za prijazni sprejem se je v toplih besedah zahvalil predsednik Jugoslovenske protituberkulozne lige sanitetni general dr. Stajic. Nato so se gostje odpravili na svoja bivališča v mesto, k; se je za kongresne svečanosti praznično odelo v nacionalne zastave. Otvoritev kongresa Ob 11. dopoldne se je v dvorani OUZD vršila svečana otvoritev kongresa. Poleg gostov in številno zastopanega ljubljanskega občinstva so otvoritvi prisostvovali tudi ban dr. Marušič, zastopnik ministra za narodno zdravje načelnik dr. Dolšak, zastopnik prosvetnega ministra inšpektor Vrhov-nik, zastopnik ministra vojske in mornarice sanitetni general dr. Ruvidič iz Beograda, zastopnik prometnega ministra in mestne občine ljubljanske šefzdravnik železniške bolniške blagajne dr. Tičar, stolni prošt dr. Nadrah za škofijski ordinarijat, dekan medicinske fakultete prof. dr. Kansky za rektorja in univerzo, predsednik Zdravniške zbornice prof. dr. Košir, predsednik Le-karnarske zbornice mag. Sušnik, direk. Higienskega zavoda dr. Petrič, predsednik OUZD Tavčar in ravnatelj dr. Bohinjec, tajnik Delavske zbornice Uratnik in častni predsednik Čobal, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Baltič ter predstavniki raznih drugih zdravstvenih in socialnih zavodov in korporacij. Ko je predsednik dr. Stojič na kratko otvoril skupščino in izrekel pozdrave vsem zbranim, so bile najprej prečitane pozdravne brzojavke, s katerimi so poželele kongresu najlepše uspehe Poljska zveza za delo proti tuberkulozi iz Varšave. Masaryko-va protituberkulozna liga iz Prage, državna direkcija za narodno zdravje iz Sofije in še Protituberkulozna liga iz Gornje Radgone Nato je ban dr. Marušič izrekel željo po najlepšem uspehu, ki ga zasluži veliko plemenito delo, kakršnega so si naložile proti-tuberkuozne lige. Predsednik ljubljanske protituberkulozne lige dr. Bolifnjec ie izreke' pozdrave sodelavcem, ki so prihiteli v Ljubljano iz vse države, in podrčrtal simbolični pomen dejstva, da je protituberku-lozn: kongres pričel svoje delo ravno v delavskem sanatoriju na Brestovcu. Tako ie bila prva misel tega kongresa posvečena onim. ki so pred 25 leti na slovanskem jugu pričeli smotreno protituberkulozno borbo. Takoj druga misel pa je veljala delavstvu v dokaz, da mora protituberkulozna liga zastaviti svoje delo predvsem v delavskih središčih Da je Nj. Vel. kraljica Marija sprejela pokroviteljstvo nad kongresom, je s tem dobilo svoj poudarek posebej še dejstvo, da naj bi bi! simbol materinske ljubezni znak vse te naše borbe proti j etiki. Posebej Slovenija, ki je eminentno tuj-sko-prometna pokrajina, mora posvetiti vso skrb naporom, da bi zavladalo pri nas samo zdravje. Otvoritvi je sledila glavna točka današnjega dnevnega reda: razprava o zakonodajnih ukrepih v protituberkulozni borbi. Glavni referat je imel predsednik dr. Stojič, ki je poudarjal, da je za uspešnost borbe proti jetiki potrebno iskreno in sistematično sodelovanje zasebne iniciative in državne uprave. Jetika ima svoi razlog skoraj izključno v nepovoljnih socialnih razmerah. Najuspešnejša borba proti nji je zato v odstranjevanju teh njenih vzrokov. Jetika kosi predvsem v vrstah dece in mladine, kar pomeni nacionalno in materialno najtežjo izgubo. Nujno je potrebno, da si s posebnim zakonom o tuberkulozi uredimo zdravstveno profilakso in obenem zagotovimo finančno rodlago za organizacijo našega zdravstvenega dela. Pri ministrstvu za narodno zdravje se mora osnovati poseben inšpektorat, kj bo organiziral in podpiral vso borbo v državi. Prav tako je treba že po šolah skrbeti za higiensko izobrazbo mladine, zlasti kar se tiče tuberkuloze. Z zakonitimi določili je treoa rešiti vprašanje zdravih delavskih stanovanj in higiensko urejenih delavnic. Država in banovine morajo poskrbeti, da bomo imeli zadosti bolnic za jetične. Potrebna je uvedba obvezne prijave za vsak primer odrrte tuberkuloze. Posebno pozornost je referent v svojih izčrpnih izvajanjih posveti! vprašanju dispanzerjev, ki so se po vsem modernem svetu izkazali kot najprimernejše orožje v borbi proti tej najbolj nevarni morilki sveta. Koreferat o istem predmetu, ki ga je predložil dr. Ivanič iz Beograda, je v odsotnosti avtorja prečita! dr. Vračevifi. Ko-referent se pridružuje mnenju o nujni potrebi zakona o borbi proti jetiki, opozarja pa. da bi mora! biti ta zakon samo načelen, okviren, tako da bi se praktične zdravstvene naloge lahko smotreno porazdelile med državo, samoupravne edinice ter korpora-ciie 'n zasebne organizacije. Če na; proti- jetična borba rodi uspeh, je treba za njo mobilizirati ves narod. Nujno potrbno je razširiti delavsko zaščito in izpopolniti socialno zavarovanje. Kakor je treba za borbo mobilizirati vsa sredstva, ki so na razpolago. tako je treba tudi koordinirati delo državne uprave vseh resorov. Posebej je naglašal, da bi morala organizacija naše telesne vzgoje biti ober.em podlaga zdravstvene kulture. Obvezna prijava tuberkuloznih Po referatih se ie razvila živahna disicu-siia, v katero so posegli delegatje raznih pokrajin. Dr. Isakovič je naglasil, da je treba vse zdravstveno delo usmeriti po optimističnem principu, da je jetika ozdravljiva. Uvede naj se obvezna prijava vseh primerov odprte tuberkuloze. Povsod moramo dobiti zadosti zavodov za tuberkulozne. Dr. Debevec je pripomnil, da bi zakon o tuberkulozi imel realen pomen samo, če bodo država, odnosno banovine zgradile zadosti zavodov za jetične. Po kratki repliki dr. Ferija iz Splita je šefzdravnik dr. Neu-bauer z Golnika opozoril, da je kriza zdravstvene organizacije pri nas v prvi vrsti v krizi plačevanja oskrbnin. Preden govorimo o novem zakonu, je treba zagotoviti finance. Njegov predlog, naj bi se za protituberkulozni fond morda uporabili davki, ki prihajajo od alkoholnih pijač, je v zboru našel živahno odobravanje. Univ. prof. dr. Čepulič iz Zagreba je navedel, da je zagrebški protituberkulozni dispanzer po svobodnem dogovoru z zavedi socialnega zavarovanja že uvedel do neke mere obvezne prijave, kar se je doslej prav dobro obneslo. Dr. Vračevlč je plediral, da mora zakon uvesti o-bvezno in brezplačno zdravljenje vseh odprtih jetičnih bolnikov. Dr. Petrovič je naglašal potrebo tesnejšega sodelovanja med vojsko in civilnimi zdravstvenimi oblastmi. Direktor dr. Petrič se je nasproti nekaterim izraženim pomislekom odločno zavzel za uvedbo obvezne prijave, brez katere je izolacija povsem nemogoča. Sanitetni general dr. Duvidič je sporočil, da ministrstvo vojske in mornarice že pripravlja posebno uredbo o sodelovanju vojaških in civilnih zdravstvenih oblasti. Dr. Prodan je podčrtal, da dispanzerji brez obveznega prijavljanja ne morejo uspešno poslovati: to prijavljanje pa seveda ne sme biti policiiske.nkrivilo. naj se mu novme 4. da se čimorej uzakoni splošno sta rostno zavarovanje, ki naj določa najdalj šo službeno dobo petindvajsetih let. Nova ureditev draginjskih doklad poročenih občinskih in banovinskih nanseščenk — Znižanje od 10—50 odstotkov Beograd, 11. maja. A A. Na podlagi 1. odstavka 61. 64 finančnega zakona za leto 1934/1933 je ministrski svet na predlog finančnega ministra odobril naslednjo uredbo o znižanju prejemkov občinskih nameščencev, zaposlenih v upravni službi ali podjetjih ali drugib ustanovah. Cl. 1. Ako sta mož in žena oba občinska nameščenca ali občinska upokojenca, ali, ako je mož aktivni državni ali banovinski nameščenec, odnosno pogodbeni uradnik, honorarni nameščenec ali dnevničar v službi države ali banovine, oziroma državni ali banovinski upokojcncc, ali pa častnik ali vojaški urednik, oziroma občinski pogodbeni uradnik, honorarni nameščenec ali dnev-nicar — žena je pa občinska nameščenka, pogodbena uradnica, honorarna nameščenka, dnevničarka, bodisi v upravni službi, bodisi v podjetjih ali drugin ustanovah, ali je pa občinska upokojenka, ne moreta oba dobivati popolnih prejemkov, temveč se prejemki žene, nevštevši rodbinskih draginjskih doklad. znižajo: a) za 50 odst., če presegajo mesečni brutto-prejemki moža 5000 I>in; b) za 40 odst., če znašajo 3500 do .5000 Din; c) za 35 odst., če znašajo 2500 do 3500 Din: d) za 30 odst., če znašajo 1690 do 2500 Din; e) za 25 odst., če znašajo 1100 do 1600 Din: t) za 20 odst., če so mesečni brutto-prejemki moža meniši od 1100 Din. Med brutto-prejemki moža se po tem odstavku ne štejejo rodbinske draginjske doklade. Po dolčbah 1. odstavka se bo ravnalo tudi tedaj, kadar ima mož dohodke od posestva ali zasebne «h?žbe. Čl. 2. Ako ima mož kakšno samostojno pridobitno delo (či. 42 zakona o neposrednih davkih), žena pa nameščenske oziroma upokojenske prejemke, vštevši rodbinske draginjske doklade. se dotična ženina nagrada zniža za 50 odst. Čl. 3. Določbe čl. 1 in čl. 2 ne veljajo za primere, kadar mož in žena ne služita v istem kraju, oziroma, kadar ne stanujeta v istem kraju. Izjema je žena. če je občinska upokojenka. V tem primeru se ženin' pokojninski prejemki znižaio ne glede na kraj bivanja, ker zakon smatra da je kraj ženinega stanovanja tam. kjer stanuje njen mož. Kadar pa živi Jena locmo zaradi zakonskih razprtij, ne glede na to ali je ločitev zakona izvedena ali ne, aR je v teku. ostanejo ženini prejemki nedotaknjeni, čeprav stanuje v ist^m kreiu. Čl. 4. Neoženjenim občinskim uslužbencem in neomoženim občinskim uslužbenkam. neoženjenim in neomoženim občin- Požar v litijski predilnici Liti}a. 11. maja Danes ob 11. se je po trgu razširila vest da gori v predilnici in sicer v skladišču takozvane mešanice. Takoj so prihiteli na pomoč gasilci, ki so si po izkušniah lanskega požara v obratu poslužili mask. Maske pa so bile nenorabne. Morale bi biti take. da bi se posoda s kisikom nos;la v nahrbtniku Litijski gasilci so se 5 minut p prvem obvestilu pojavili na licu mesta z motorno brizealno in so tako! sto-nili v akcijo Požar je nastal tako. da se je bombaž ki ga s kompresorji prenašajo iz skadišča v prvo nadstropje v kosmih, v enem kos mu vnel Tako je eksplozija nastala v predalu. Predilnica ima šest predalov. Ogeni se je razširil v vse razen enega V preda lih je bilo za 2 vagona bombaža. V akcijo so stopile tudi avtomatične brizgalne. ki jih je bilo 30 Več delavcev je bilo lahko ranjenih, trije pa so se zastrupili s plinom in jim je moral dati zdravnik dr. Orel posebne injekcije Širjenje požara so preprečili s tem. da so bombaž zmetali na prosto in ga tam gasili. Gorelo je od 11. do 14.30 Za gašenje so porabili okrog 200 tisoč litrov vode. Po mnenju vseh Je zakrivila požar okolnost. da je bil v oddelku zadnje Čase nameščen en sam delavec, dočim so prej štirje imeli tam dovolj dela Urša Rohrmanova umrla Novo mesfo. 11 maja Veliko senzacijo je zbudila danes v mestu vest. da je snoči na posestvu svoje sestre nenadoma umrla Urša Rohrmanova. ki se je morala 6. aprila zagovarjati pred novomeškim okrožnim sodiščem, ker je bila osumljena, da je umorila svojo sestro Ano C.oršetovo Kakor znano, je bila Urša tedaj oproščena. Snoči so jo našli sedečo pri mizi mrtvo. Ker vzrok smrti nI točno znan. bo najbrže izvršena obdukcija. Krvav Vnebohcd pri Št. Jerneju na Dolenjskem Novo mesto. 11. mala Praznik Vnebohoda praznuje naše podeželsko ljudstvo z veliko pobožnostjo. Tako je prišlo tudi v farno cerkev pri St. Jerneju k popoldanskemu cerkvenemu opravilu iz okoliških krajev mnogo več ljudi, kakor običajno. Je pa že stara navada. da jo po cerkvenem opravilu zavijejo v gostilno in se okrepčajo za pot domov Bilo je snoči okrog 20.. ko se je vračala iz St. Jerneja v Dolenjsko Staro vas prijateljska družba v kateri je bil tudi 211etni posestnikov s'n Jože Pavlič iz Dolenjske Stare vasi. Nenadoma jih je iz zasede napadla skunina fantov iz bližnjega Sv. Jakoba. Napadalci so s koli navalili na nič hudega slutečo družbo in jo raz-gnali, zaostalega Pavliča pa je eden izmed napadalcev udaril s kolom po glavi tako močno, da se je nezavesten zgrudil v mlaki krvi Ko je oče našel svojega sina napol mrtvega, se je s;!no razhudil in pošteno oštel napadalce Baš ko je hotel dvigniti nezavestnega sina na voz. da bi ga odpe Ijal v bolnico pa je planil proti njemu eden izmed napadalcev in ga udaril s ka lom po glavi s tako silo. da se je stari Pav lič takoi zgrudil mrtev poleg umirajočega sina. Po krvavem zločinu so se nanadalci razšli. Prestrašeni Pavličevi spremljevalci so mrtvega očeta naložili na voz in ga od peljali domov, sina pa v kandijsko bolnico usmiljenih bratov, kjer se bori s smrtjo. skim pogoibenim uradnikom, honorarnim uslužbencem, ki žive z roditelji v istem gospodinjstvu, če so jim roditelji aktivni občinski uslužbenci ali aktivni državni ali banovinski uslužbenci ali pogodbeni uradniki, honorarni uslužbenci ali dnevničarji v službi države, banovine ali občine, ali državni in samoupravni upokojenci ali zasebni nameščenci ali opravljajo samostojno delo ali pa imajo dohodke od posestev, se znižajo plače oziroma nagrade po določbah il. 1 in čL 2 te uredbe. Čl. 5. Po določbah prejšnjega člen« se izplačujejo plače oziroma nagrade tistim uslužbencem, pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem in dnevničerjem kakor tudi dninarjem, postavljenim 6 posebnimi skkpi, ako se imenujejo po uveljavitvi te uredbe. V vsem ostalem ostanejo Se dalie v veljavi dosedanje določbe statutov, ki veljajo za te uslužbence Čl. 6. Ta uredba velja od 1. junij« 1934. Čl. 7. O izvrševanju te uredbe skrbi: t) v kolikor se nanaša na mesto Beograd in na mesto Pančevo, notranji minister; b) z« vse druge ebčine pristojni bani Čl. 8. V;M pojasnila in razlage o tej uredbi bo izdajal finančni minister. Čl. 9. To uredbo je treba ob iaviti v uradnih listih. Beograd, 11. maja AA. Na podlagi pooblastil 1. odstavka čl. 64. finančega zakona za 1. 1934/1935 in v zvezi s členom 31. zakona o banski upravi Je ministrski sv&t na predlog finančnega ministra odobril uredbo o znižanju plač banovinskih nameščencev, ki se glasi: Cl. 1. Sklepi ministrskega sveta štev. 14.310/1, št. 14.311/1, Št. 14.312/1 in gter. 14.313/1 od 11. aprila 1934 «te morajo primerno izvajati tudi pri vseh banovinskih nameščencih, banovinskih upokojencih, banovinskih pogodb, uradnikov, honorarnih uslužbencih in dnevničarjih ln stalnih dninarjih, postavljenih s posebnim odlokom tako v upravni službi kakor v podjetjih in drugih ustanovah. čl. 2. Ta uredba velja od 1. maja 1934 v skladu s čl. 31. zakona o banski upravi. Tega dne izgube veljavo odredbe banovinskih pragmatike o prejemkih osebja, naštetega v gornji točki, v kolikor nasprotujejo tej uredbi. čl. 3. Vsa pojasnila ln tolmačenja glede izvajanja te uredbe bo dajal finančni minister. čl. 4. Ta uredba se mora razglasiti v banovinskih uradnih listih. Katastrofalna Beograd, 11. maja. r. V vsej dunavski banovini in v večjem delu savske banovine vlada huda suša, ki grozi z uničenjem vseh pridelkov. 2e 70 dni ni bilo dežja. Zimski posevki že dozorevajo, čeprav so kotnaj napol razviti. Pšenica je visoka komaj 25 do 30 cm. a je že odevetela in gre v klasje. Ponekod bodo v 14 dneh že želi. Donos bo izredno majhen Namestu 15 do 20 stotov na oral bo znašal pridelek jedva 120 do 150 kg, tako da bo ponekod komaj za seme. Cene so se začele zaradi tesa naglo dvigati. Tudi koruza je zelo zaostala v rasti in sega jedva nad zemljo Zaradi pomanjkanja dežja je vsa ovenela. Mnogi lcmetje so jo morali podorati in jo bodo še enkrat sejali. Zaradi izredno zgodnja vročine je zemlja vsa razpokana. Kmetje gledajo s strahom v bodočnost. Mednarodni šahovski turnir v Budimpešti Budimpešta, 11. maja g. V VSI. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je igral Flohr proti Pircu bolaiKisko obrambo. Pire je otvoril zelo lepo ter je spravil Flohra, ki je imel težko obrambo, v hudo zadrego. Kasneje sta nasprotnika prišla v časovno stisko ter dala partijo v nejasnem položaju remiis. Dr. Treybal je v damskem gamibitu proti Frvdmanu izgubil kvaliteto ter stoji v končnici prekinjene partije na izgubo. L/ilienthal je premagal Havasija. V otvoritvi je stal Havasi zelo dobro, je pa kasneje slabo nadaljeval, tako da je mogel L/ilienthal &me bilo seči po stari, dobro preizkušeni metodi — pomagaj si sam! Ideja je padla in članstvo se je razživelo. Člani, profesionalci 60 prijeli za delo in po preteku dobrega meseca so naredili: konja, kozo, ko- KULTURNI PREGLED Bedrich Smetana Pred petdesetimi leti, dne 12. maja 1884, je v praški umobolnici zatisnil trudne oči (zares trudne, zbegane, izmučene od življenja) češki skladatelj Bedrich Smetana. Petdesetletnica njegove emrti je pietetni praznik češke kulture: ves narod ee s hvaležnostjo in ljubeznijo spominja mojstra, čigar ime je v teku tega poletoletja tako zaslovelo no vsem svetu, da je Smetana postal eden največjih propagatorjev češke kulture. Po pravici: njegove skladbe se stalno pojavljajo na koncertnih programih in v gledaliških repertoarjih Starega in Novega sveta. Spomnimo se samo nedavnega triumfa »Prodane n»veste< v pariški Operi comique: mnogo Francozov j« šele tedaj izvedelo, da za meglenim političnim pojmom Tchecoslovaouie tiči živa narodna duša. kulturna preteklost in stvarialni vzgon sedanjost'. — O Smetani še vedno izhajajo nove študije (n. pr. obsežna monografija Zd. Nejedlega), njegovo d^lo stalno pronica v narod, iz katerega je izšlo kot mogočen izraz tvorne individualnosti in narodovega genija. Skratka: Smetana je duhovno živ ter lepši in čistejši v svojem delu nego re bil pred telesno smrtjo. + Bedrich Smetana se je rodil dne 2. marca 1824 kot 13. otrok očeta, ki je imel 20 otrok: nemirnega, glasbeno nadarjenega, a gospodarsko vzlic vsej podjetnosti nesrečnega moža. Mladi Bedrich je že zgodaj pokazal ČJdo-vito glasbeno nadarjenost Prav kakor Mozart ali Beethoven je že kot petletni otrok tako igral na gosli, da je nastopil kot prvi goslač v kvartetu. Ta čudežni otrok je pričel točno pred sto leti, 1. 1834., obiskavati gimnazijo v Jindrichovem Hradeui, nadaljeval jo je v Jihlavi, v Nemeckem Brodu, v Pragi, v Plznji, in se je z očitnimi težavami pretolkel do konca: eiiajen talent, toda enostranski. V Plznji je javno nastopal na glasbenih prireditvah, vsi so govorili o njem kot o umetniku, le njegov izkušeni oče je godrn.;al, ko se trinajsti otrok ni maral posvetiti udobni uradniški karieri, marveč je šel v Prago študirat glasbo. Tu se je moral mladi Smetana sam vzdrževati in gledati svefc skoz! te-nak kos krjha; iz pomanjkanja 6e j^ izkopal šele tedaj, ko mu ie njegov glasbeni mentor Prokoch preskrbe! službo učitelja glasbe pri grofu Thuni. L. 1846. ie skompo-niral prvo komorno skladbo z naslovom »Kla-virni sonata«. Prav tedaj je stala visoko na zenitu zvezda Lisztove slave. Odkar je Smetana svoje mesto v grofoveki hiši >dst >nil izvoljenki Katarini, je zašel v nove materialne težkoče. Bilo je burnega leta 3848., »v pomladi narodov«. Mladi Smetana ee je v hudi stiski zaupljivo obrnil do mojstra Liez-ta in mu posvetil svojih »Six morceaux ca-ract6rieticQ.ies pour piano«, ki jih je mojster velikodušno sprejel in mu našel založnika. Zdaj eo se pričeli blagodejni osebni 'n pismeni etiki med svetovnoznanim nemškim komponistom in češkim začetnikom. — V p^.zdrav letu 1848. je Smetana zložil »Slavnostno ouveriuro«. Nasledila leta so prinesla trd kruSni boj, in v to goščavo ekrbi je padel eamo žarek ženiive z .zvoljenko. Do 1. 1856. je bila njegova no i večja mojstrovina klavirski trio * g-molom. ki ga je bil posvetil spominu svoje hčerke Bednške, »genialnega otroka«, čigar smrt v notem letu nežnega življenja jioniorila svetle upe. L. 1856. je dob:i Smetana službo v Goteborgu na Švedskem; tj i; V6aj v gmotnem ozira prišel na zeVno vji Postal ie gk>«beni center veegi mesta, čeprav zbog konservativnosti dobrih Švedov in diletantskega crkestra ni mogM eirriii kinve kai cfeemi, k: vidno razodevajo Lieztiv vpliv Na rot s severa mu je uiiirla že*a, 1. 186 >. ?e ;e cžfnil drugič, 1. 1861. se vrnjl v domovino. Zavabilo ga je Prago, ki je bila že od nekdaj na glasu kot muzikalno mesto. Smetana j? moral kot novotar kmalu občutiti, da je široko občinstvo povsod in vedno najrajši konservativno. Čakali so ga hudi boji. Smetana se ni bal ničesar. V duhovnem ozračju evoiega naroda, čigar prebujenja ni mogel zadržati niti dunajski absolutizem, je Smetana občutil svoje pravo poslanetvo: postati hoče stvariteli češke narodne glasbe! T H ideji, norojeni iz zdrave ambicije in pravilnega razumevanja češkega kulturnega stania. je ostal zvest do smrti. Danes ee posmehljivo muzamo nekdaj vplivnim kritikom. kakor ie bil neki Pivoda - zdaj ž,v, samo še v senci njegovega imena _ ki so era napadali, češ. da je škodljivec češke nacionalne glasbe. Kako ničevni so vei priznani nazori in čvrsti programi, kako mogočna zliea, prožno in skakalno desko, razno plezalno orodje, blazino, gredi in mak) brad-ljioo; popravili pa bradljo in kroge. V projektu je še drog za deoo in naraščaj ln premična lestva. Vse doma izdelano orodje in popravilo starega je stalo okrog 2500 Din, kar je razmeroma malenkost proti vrednosti, ki jo predstavlja orodje. Izdelano pa je vse orodje tako solidno in lično, da se lahko ko6a z vsakim kupljenim. Z novim orodjem pa je prišel v sokolski hram nov duh, ki je postavil zdrav temelj sokolski bodočnosti v Mengšu. V nedeljo 18. t. m. ob pol 8. zvečer bo v domu telovadna akademija, na katero eo vabljena eokolska društva iz okolice ter Sokolu naklonjeno občinstvo, ki si lahko ob tej priliki ogleda sadove pridnosti in požrtvovalnosti mengških Sokolov. je aila pravega stvarjalnega genija! L. 1863. je postal Smetana pevovodja »Hlahola«; udejstvoval 6e je tjdi pri Umetnostni besedi in pisal kritike za »Nar. Liste«. Ia njegovih člaukov je videti, da ga je idejno oplodil Wagner: prav na tem so obtičali njegovi nasprotniki in ga z malomeščanskimi frazami tolkli kot TOj^nerjanca. Hudega nasprotnika je imel v kapelniku Začasnega gledališča Ma7ru, ki je tudi obtičal v senci Smetanove slave, eicer bi bil že zdavnai pozabljen; ta spletkareki dirigent je namenoma zavlačeval uprizoritev Smetanove prve opere »Branibory v Čechach« na tekst K. Sabine. Operni prvenec, ki eo ga poznejše stvaritve daleč prekosile, je imel izprva pri občinstvu začudo večji uspeh nego »Prodana nevesta«, čije krstna predstava je bila kmalu za tem. dne 30. maja 1866. Če jo opt-ra >Branibory v Cechach« položila trdne temelje češki operni glasbi, je »Prodana nevesta« postala v teku časa najpriljjbljeoejša Smetanova ooera in je šla po vsem evetu; nit' spremembe glasbene mode ji ne morejo do živega. Iz »Prodane neveste« čutimo vso ljubeznivost Smetanovega glasbenega izraza in nfen češki narodni značaj nas osvaia z neodoljivo silo. Nadaljnja Smetanova opera je bil »Dali-bor«; prvotna uprizoritev ni uspela in Sele po moistrovi smrti fe bilo tudi to delo umetniško rehabilitirano. V letih 1871-72, ko so na zapadu grmeli topovi pri Sedanu in ko je železni kancelar ustvarjal edinstveno Nemčijo. je Smetana komponiral na Weinzigov »JUTRO« ŠL107 - - -4 -i sobota, 12. V. 1934 DANES NAJVEČJI VOJNI IN LJUBAVNI FILM SESTRA KATARINA Gigantske borbe dveh mladih src. Intrige in klevete med krvavim bojem. Boji na Plavi. Dolžnost in razvratnost. Dejanje se vrši v italijanskem zaledju. Pr*4st*ve danes ob 4, 7.% in 9.%, ELITNI KINO MATICA Jutri ob S., 6., 7.% in 9.% uri zvečer TEL. 21-24 omaee vesli ♦ Dnevi mladinske giasbe pod kraljevim pokroviteljstvom. V dneh 2. in 3. junija ob prilUci jjamladnega velesejima bosta v LJ^eo&ad dneva mladinske glasbe pod pokroviteljstvom sekcije JUU za dravsko banovino. Za nastop se je prijavilo 22 mladinskih zborov iz vse dravske banovine. To bo brez dvoma zanimiva revija mladinskih pevskih zj&orov. Ob tej priliki bodo slavili tudi Trboveljski slavčkii svoj stoti nastop. Razpored nastopov bo: Z junija koncerrt Trboveljskih slavčkov v »Unionu«; 3. junija: ob 8. zjutraj petje mladinskih zborov pri šolskih imašah v ljubljanskih cerkvah in ob 10. nastop mladinskih pevskih flborov v dvorani hotela »Uniona«. Vsak zfbor bo izvajal dve kompoziciji, nato pa bodo vsi pevci skupno zapeli tri skladbe. Otb tem času bodo tudi radijska predavanja o mladinski glasbi, mladinskih pevskih zlborih, njihovem dosedanjem deiu in pomenu. Prav tako se bo vršilo posvetovanje vseh pevovodij mladinskih zfborov. Društva in konpora-cije naj za ta čas ne določajo svojih prireditev. DANES PREMIERA FILMA „Moje hrepenenje, si Ti" Roland Colman, Kay Francis Film neverjetne nežnosti in ljubezni ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9., jutri ob S., 5., 7. in 9. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din ♦ 40letnica Celjskega pevskega društva Ln Ipavčevo slavje. Drevi ob 20.30 bo slavnostni koncert Celjskega pevskega društva v veliki dvorani Celjskega doma, a v nedeljo bo po prihodu obeh vlalkov ob 8.30 v št. Juriju ob južni železnici odkrila Dpavčeva pevska župa spominsko pOoščo bratom lpavcem. Sledi počastitev •Spavcev na girobu v št. Juriju ob južni železnici. Ob 11.30 v nedeljo (po prihodu dopoldanskega vlaka) bo slavnostno zborovanje OPD v veliki dvorani Niarodnega doma v Celju. Ob 16. istega dne' bo koncert IP2 v veliki dvorani Celjskega doma (Uniona) ob 20. pa družabni večer CPD na čast gostom v vseh gornjih prostorih Narodnega d-oma. Polovična vožnja na vseh progah v Celje, odnosno v št. Jurij c*b južni železnici. Legitimacije pri »Putniku« in upravi Ipavčeve župe JPS v Mariboru. + Jubilej višjega vojaškega duhovnika g. Alojzija Dejaka. V Nišu je nedavno višji vojaški duhovnik g. Alojzij Dejak rodom iz Nemške vasi pri Ribnici s svojo 50 letnico proslavljal tudi 15 letnico, odkar službuje kot dušebrižnik katoliških vojakov v južnih krajih naše domovine. G. Dejak je zaslsžen delavec na nacionalnem polju in v največji meri priljubljen pri častnikih, podčastnikih in pri moštvu. Vsi mu pravijo »naš Lojzek« in vsebuje ta naziv najvišje stopnje spoštovanja, prijateljstva in zaupanja. Ob jubileju so mu čestitali vsi častniki niške garnizije, prisrčnih izrazov spoštovanja in ljubezni pa je bil deležen tudi od vojakov. G. Dejak je z lastnimi sredstvi zgradil kapelico, katero radi obiskujejo njegovi vojaki, mno- Za dom, šole, društvene knjižnice itd. ae priporoča knjiga SPISAL DR. FR. DEBEVEC Bogato ilustrirana v lepi opremi. Cena 50 Din. Dobi se po večjih knjigarnah. Strokovne izjave: Doc. Dr. M.: Delo, ki mora tako po svoji aktualni vsebini kakor tudi po strokovni razporedbi snovi in po lepem in gladkem jeziku nele pri zdravniku marveč tudi pri lajiku vzbuditi največje zanimanje in pozornost. Spec. dr. D.: Knjiga je najboljša ljudsko-znanstvena knjiga, kar sem jih čital, katere bo vesel zdravnik, medicinec, posebno pa lajiki. Vsako poglavje je izklesano predavanje. Prim. Dr. M.: Knjiga je v celoti lep učbenik o raznovrstnih oblikah jetike in njihovem zdravljenju, strokovno na višini in pomeni na vsak način veliko pridobitev na polju slovenske medicinske literature in zdravstvene prosvete. 4512 go pa žrtvuje tudi vsakokrat, kadar se nudi prilika, da lahko razveseli svoje »srčike«, kakor pravi svojim vojakom. Jubilantu želijo vsi, ki ao ga spoznala, še mnogo let sreče. * Obisk bolgarskih lekarnarjev. V Beograd je prispela skupina bolgarskih lekarnarjev, ki so nekdaj študirali v 22a-grebu. Bolgarski lekarnarji so prišli, da bi se osebno zahvalili svojemu bivšemu profesorju dr. Bubanoviču ter mu čestitali ob njegovem življenjskem jubileju. V Beogradu so si ogledali lekarniško zbornico in razne ustanove, napravili pa so tudi izlete v okolico kot gostje naših lekarnarjev. ♦ Jugoslovanski obUsk v Pragi. Kakor smo že poročali, odide 19. t. m. v Prago s posebnim vlakom večje število izletnikov. »Jadranska straža« v Zagrebu, ki iiz-Iet organizira, nam poroča, da se prijave sprejemajo še do nedelje 13. t. m. Vožnja v Prago in nazaj velja 600 Din. Vse podrobnosti izveste pri »Jadranski straži« v Zagrebu in pri vseh poslovalnicah »Potnika«. • Vsem v Hubadori župi JPS včlanjenim društvom in zborom. Povodom 50-letnice našega najstarejšega pevskega društva »Slavec« odrejam za skupne nastope vseh priglašenih zborov naslednje pevske vaje: vsi ljubljanski ženski zbori imajo vajo v soboto dne 12. t. m. v prostorih pevskega društva Ljubljanski Zvon v Mestnem domu. Istočasno se vrši vaja vseh moških zborov v Glasbeni Matici (Hubadova pevska dvorana). Na binkoštni ponedeljek dopoldne ob 10. se vrši skupna vaja vseh ženskih zborov v prostorih Ljubljanskega Zvona, vseh moških pa v Hubadovi dvorani Glasbene Matice, nato pa ob pol 12. vsi zbori na odru v veliki dvorani hotela Uniona. Od vseh pevcev in pevk prosim za te vaje temeljite pozornosti in udeležbe. Pevska zavednost in dolžnost naj odločujeta! Naj prav nikogar ne manjka. Zorko Prelovec, pevo-vodja Hubadove žjpe JPS. ♦ Smrt zaslužnega javnega delavca. V Prijepolju je umrl 75 letni prota Jovan Gospič, ki je bil eden od najzasluženejših narodnih delavcev, učiteljev in borcev v Standžaku. Rodom iz Plevlja je deloval kot učitelj in duhovnik v dobi turšike vlade in je sam skrbel za vzgojo otrok in za splošno prosveto, ki so ji oblastva delala tudd najhujše ovire. V Prijepolju je služboval polnih 35 let Bil je tudi ustanovitelj najstarejše prosvetne organizacije v Sandžaku Društva sv. Save, ki deluje še danes. ♦ Zveza za tujski promet priredi binkoštni izlet v Rogašiko Slatino, po naslednjem voznem redu: Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor, v soboto 19. t. m. ob 13.50 prihod v Rogaško Slatino ob 17.17, povratek iz Rogaške Slatine v ponedeljek 21. t m. ob 18.23, prihod v Ljubljano ob 21.58. Cena teleta, t. j. vožnja s potniškim vlako 3. razreda tja in nazaj, v soboto večerja, 2 prenočišči, v nedeljo in ponede-Jjek celodnevna prehrana 250 Din za osebo. Kdor se bo udeležil peš Izleta na Boč (1000 m), ali na Donačko goro (883 m) se mu odobri 20 Din za 1 kosilo. Prijave pri Putniku v Ljubljani do 18. t. m. ♦ Promet izletniških vlakov. Ob lepem vremenu bo vozil jutri na progi Ljubljana gl kol. - Bistrica Boh. jezero odnosno Radeče-Planica, z zvezo v Kranju za Tržič in obratno ter na progi Ljubljana glav. kol. - Kamnik-mesto izletniški vlak s 50% popustom od normalnih voznih cen. Izletniški vlak proti Jesenicam odpelje iz Ljulbljane gl. kol. ob 5.10 min. prihod v Kranj 5.56, prihod v Tržič 6.33, prihod na Jesenice 7.07, prihod Bistrica Boh. jezero 8.14 in prihod Rateče-Planica 8.16. Povratek Lz Bistrice Boh. jezero 19.23, iz Rateč-Planice 19.27, iz Jesenic 20.22,' iz Tržiča 20.47, iz Kranja 21.27, prihod v Ljubljano gl. kol. 22.09. Izletniki vlak proti Kamniku odipelje iz Ljubljane gl. kol. ob 5.50, prihod v Kamnik mesto 6.48, povratek iz Kamnika mesto ob 20.59, prihod v Ljubljano gl. kol 21.51. — Zato izostane na progi Ljubljana-Kamnlk vlak, ki odhaja iz Kamuika-mestd ob 7.25 in 19.43. ♦ Reorganizacija Dolenjskih Toplic. Dolenjska, ki je zaradi svojih prirodnih krasot tako važna v turističnem pogledu, ima tudi svoje znamenito in starodavno zdravilno kopališče. To so Dolenjske Toplice, o katerih trdijo zgodovinarji, dia so se njihovih zdravilnih izvirkov posluževali ljudje že v IV. stoletju pred Kristusom. Tudi Valvazor je dosti pdsal o tem zdravilnem kopališču. Kopeli tega kopališča, k: je prišlo do zaslužnega slo- veea po vojni, ee polnijo neposredno od samih izvirkov. Kopališče ima ogromno kapaciteto terme nad 300.000 hI dnevno s stalno temperaturo 36 do 38 stopinj C. Ko je leta 1912. preiskal termo zavod za {preiskovanje radia na Dunaju, je ugotovil, da znaša radio emanacija izvirkov 3.2 pri preizkušnjah plina pa 13i6 Mache enot na liter. Konec aprila so prišle Toplice pod novo upravo, ki je Izvedla temeljito reorganizacijo. Ureditev kopališča, kakor tudi redne zveze z železniško progo bodo zadovoljile vse goste. * Pravilen odgovor. Zupan mesta Vrhnike g. dr. Stanko Hočevar Je v znak protesta proti preganjanju koroških Slovencev in proti škandaloznemu štetju, s katerim hočejo avstrijski Nemci koroške Slovence na papirju izbrisati, kot da jih ni več, poklonil Klubu koroških Slovencev v Ljubljani 300 Din. To je edino pravilen odgovo-r na avstrijska izlivanja. * Na železniški profi Beograd-Pančevo in na donavskem mostu je pozimi delo zastajalo, sedaj pa se nadaljuje s polno paro tako, da delajo na mostu in na progi v zadnjem času tudi ponoči. Do jeseni bo most že odprt za potniški promet, po železniškem tiru pa bo ob letu že vozil prvi vlak. * Sarajevo ima 130 muslimanskih pokopališč. Vakufski svet v Sarajevu sestavlja pravilnik o ureditvi muslimanskih pokopališč. Po verskih predpisih si muslimani sami Izbirajo mesta za pokopavanje mrličev in to navadno blizu kakega svetišča ali pa tudi na svoji posesti. Na ta način je nastalo v Sarajevu že 130 muslimanskih pokopališč. Pravilnik, ki ga sestavlja sedaj vakufski svet, pa bo rešil vprašanje pokopališč na ta način, da bo odpravil samovoljno izbiranje prostorov za grobove in da bo od sedanjih pokopališč odlbral samo tri, ki se bodo razširila v veliko skupno pokopališče. Na kak način bodo odpravili vsa ostala pokopališča, pa še ni določeno. /filialah, w ^a^ea^a VcJ »Jujatcif* Zahtevajte od uprave, Dalmatinova ulica št. 10, da Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled. ♦ Pet vlomov v eni noči je doživel te Leskovac. Vsi vlomi so bili Izvršeni v sredini mesta. Vlomilci pa so obiskali med največjimi trgovinami tudi malo brivnico, iz katere so odnesli vso pomado in nekaj mila. Vlome so odkrili šele zjutraj in so orožniki takoj uvedli preiskavo, ki pa doslej še ni imela uspeha. ♦ Močno kajenje povzroča rjavo ln črno oblogo zob. Kadilcem in kadilkam Je torej redna večkratna dnevna nega zob z Odo-lom neobhodno potrebna. Odolova aoboa pasta osnaži zobe, ne da bi škodovala zobni stolenini. To sredstvo odstrani vso nesnago, neprijeten vonj in tudi barvila, ki se naberejo na zobeh. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira tovarna Jos. Relch. Iz Ljubljane u— Zlata poroka simpatičnega para- V rodbini Herzmanskih pod Rožnikom so praznovali včeraj lepo družinsko slavje. Včeraj je minilo 50 let kar sta se vzela znani naš vrtnarski mojster v svoji stroki pravi umetnik, g. Franc Herzmanski in pa njegova soproga ga. Marija, rojena Strubljeva s Starega trga. G. Herzmanski, ki je doma iz šlezije, je prišel v Ljubljano 1. 1883. z Dunaja. Kmalu po ■poroki pa je ustanovil lastno vrtnarijo. O njegovih velikiih strokovnih sposobnostih pričajo številni nasadi v mestu, pa tudi v drugih mestih Slovenije, kamor so ga klicali, da je uredil vrtne nasade. Tudi ga. Marija je zaživela z ljubeznijo v poklicu in je znana učiteljica našega ženstva v vezanju ln aranžiranju cvetja. K zlati poroki, uglednemu paru tudi naše Iskrene čestitke! u— Zadnja pot kapetana bojnega bro-da Bernarda Jeločnika včeraj popoldne je bila veličastna. Precej pred določeno uro se je zlbralo pred hišo žalosti mnogo meščanov, da počastijo svojega odličnega rojaka. Ko so duhovniki opravili molitve so prenesli vojaki krsto na lafeto, nakar se je razvil ogromni žalni sprevod čez Mlrje proti mestu. Takoj za križem so nosili bivši mornarji velikanski venec s trakovi v državnih barvah ln z napisom: V slovo — Jadranska straža. Za vencem ^a^gjDsm Sobota ob %9., nedelja ob 5. in %9., v ponedeljek ob %9. uri zv. GRETA 6ARRO v prekrasnem filmu Susane Leno* in Sin Indije v glavni vlogi Ra-mon Novaro. Pri vseh predstavah oba programa. 4544a Dojenčkom od 5 mesecev dalje ae dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HOBDENZTM dr. Wandera Pri kuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. Dobiva se v vseh drogerijah in lekarnah. Cena Din 39.—. se je uvrstila vojaška godba, za njo pa četa vojakov. Za najožjimi sorodniki so se vrstile dolge vrste občinstva, med njimi celotni odbor Jadranske straže. Za civilnim občinstvom so korakale goste vrste višjih in nižjih oficirjev z generalom g. Cukavcem na čelu. Sprevod je zaključila zopet vojaška četa. Vsi mnogoštevilni pogreboi so se globoko ganjeni posvetili spominu zaslužnega pokojnika, zglednega častnika in rodoljuba, ki je prerano baš ob zaključku manifestacij za tako vroče ljubljeno naše morje legel v grob. u— Spored koncerta v proslavo materinskega dne, ki bo drevi ob 20. v veliki uniouski dvorani, je naslednji: Govor članice Narodnega gledališča gospe Marije Vere; recitacija male Pirkimajerjeve Marjetice »Voščilo materam«, katero je napisala ga. Anica Cernejeva; rajalni nastop otrok iz ritmične šole ge. Delakove. Izvajale bodo »Vojak in punčka«, »Kazaček« »Španski ples«, »Glasbena groteska«, šolski orkester Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja zaigra iz Jana-čekove Male suite IIL in IV. stavek ter BartOkove »Romunske plese«. Solistka ga. Marčec Mara zapoje Hrističevo »Elegijo«, Smetanovo arijo i z »Prodane neveste« in Devovo »Ptičko«; njen soprog operni tenorist g. Marčec zapoje Pavčičev samospev: »Padale so cvetne sanje« in Biničkega »Grivna«. Sledi nastop znanega Slovenskega vokalnega kvinteta z Ma-skovo »Pri zibeli« in Hajdrihovo »Siroto«. Gospod ln gospa Marčec zapojeta dvospev iz opere »Carmen«. Sklepno točko izvaja ženski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. M. Poliča. Na sporedu so trije Sattnerjevi »bori: »Dedek Krim«, »Gorska pripovedka« in »Kapelica«. Pri klavirju spremlja vse točke gdč. Hrašovec. Občinstvo vljudno vabimo k obilnemu posetu. Sedeži so v prodaji v Matični knjigarni od 6 do 30 Din. Večer se bo vršil v korist Kola jugoslovanskih sester. u— Materinski dan v Mostah. Podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste — Sv. Peter priredi jutri ob 15.30 proslavo materinskega dne, ki je združena dopoldne s prodajo cvetja in znakov po vsem okolišu, popoldne bo pa v kinu Moste materinska proslava z govori, deklamacijami in filmom; po končanem sporedj je obdaritev revnih mater. Vstopnine ni. u— Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljana sklicuje za danes ob pol 19. sestanek vseh odbornikov ljubljanskih okrajnih organizacij JNS v veliki dvorani Kazine. Poročal bo ljubljanski poslanec g. minister dr. Albert Rramer o aktualnih političnih vprašanjih. Udeležba za vse odbornike obvezna. Sreski odbor JNS. u— »Sestra Katartaac tlim, ki ga predvaja Elitni kino Matica. Film nas spominja preteklih groznih dni vojne, ko so naši fantje in možje umirali na Piavi. Dejanje se vrši na ozemlju, kjer so se razvijali največji boji za časa enajste ofenzive, in nam kaže veliko ljubezen med mlado bolničarko in mladim Američanom zdravnikom, ki sta oba dodeljena italijanski sanitetni koloni. Delo je izredno nadeto. Prihodnji program Elitnega kino Matice bo krasno delo »Jennie Gerhardt« s Sji-vio Sidineyjevo v glavni vloei. u— Film ZKD. Danes bo na programu zabavna .in vesela opereta »Carjev valček«. Film je poln melodiozne glasbe in vesele vsebine. Glavne vloge imajo Mar-; tha Eggerthova, Szdike Szakall in Paul j Horbiger. Komur je do smeha, lepe godbe ln petja naj si film ogleda. Predstava danes ob pol 3. in jutri ob 11. dop. Cene 2-50 4.50 in 6.50 Din. u— Predavanje 0 Radionu. Gotovo so i že vse gospodinje čule o Radionu, mnoge ge stalno rabijo, a le malo jih je ki popolnoma poznajo vse njegove oblike. Na predavanjih te dni v kinu -Ideal se nudi vsem gospodinjam prilika, da se na ugoden in zanimiv načim seznanijo s tem samodelujočlm pralnim sredstvom. Na teh predavanjih se tolmači, kaj je Radion in kako se z njim pravilno pere. Demonstriralo se bo poizkusno pranje z Radionoim, za zabavo bodo skrbeli razni filmi kulturne in šaljive vsebine. Vabimo vse cenj. gospodinje, da se blagovolijo udeležiti tega zanimivega predavanja. Vstopnina Je prosta. Prostori se na željo rezervirajo pri blagajni predpoldne. Začetek predavanj ob 16. ln ob 20. u— Poročil se je v frančiškanski cerkvi 10. t m. popularni tenorist g. Leopold Kovač, z gdč. Lojziko Tončnikovo 1iz Slovenjgradca. Bilo srečno! u— Občni zbor Društva državnih upokojencev (enk) bo jutri ob 9. zjutraj ne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22, kakor je bilo prvotno določeno in v »Našem Glasu« že objavljeno, temveč v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (OUZD) Miklošičeva cesta 20. Kavarna „LEON" Danes in jutri vso noč odprta. Vsak večer koncert. 4556 Vsa ljubljanska pevska društva, ki bodo sodelovala na koncertu Hubadove župe 21. t m., naj se sigurno udeleže pevske vaje za skupni nastop. Vaja za ženske zbore bo v soboto 12. t. m. ob 20. v Mestnem domu, za moške zbore pa istega dne ob 20. v Hubadovi dvorani v Glasbeni Matici, študirale se bodo skladbe: »Naše gore«, »Cuj nas zemlja«, »Dedek Krim« ln »Smrečica«. Uprava Hubadove župe JPS. Družabni Izlet Krke v Zupanovo jamo In Turjak. Odihod jutri ob 7.2« z vlakom do Grosuplja (kolesarji točno ob 7. iapred Mestnega doma), povratek zvečer z avtobusi s Turjaka. Ogled jame in turjaškega gradu, obisk Tabora in veselice godbenega društva št. Jurij. — Lz 6t Jurija do Turjaka na razpolago vozovi Za hrano in zabavo Je preskrbljeno. Izlet enako priporočljiv za pešce in kolesarje, osobito za fotoamaterje. Pred odhodom v jamo sestanek vseh izletnikov pri Perme-tu v Ponovi vasi. Prof. Anton Ravnik priredi v ponedeljek 14. t. m. ob pol 7. v Filharanoničnl dvorani na Kongresnem trgu klavirski večer ruske glasbe. Nastopijo izključno le njegovi gojenci, ki izvajajo dela Bar-vinskega, Borodina, Cajkovskega, čerepi-na, Grečanlnova, Liadovo, Musorgskega, Pnokofjeva, Rahmaninova, Rebnikova in Skrjabina. Vstop proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din. Izlet društva »Pravnika« bo Jutri v nedeljo v Borovnico in v Cerfkmloo. Odihod iz Ljubljane z vlakom ob 6.20. u— Društvo »Tabor«. Pevski odsek hna drevi vajo za nastop. Vsi! u— Sv. maša na Rožniku. Strok, in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani vabi vse člane in prijatelje društva k sv. maši na Rožniku jutri ob 9. u— Zračni telefonski kabel. Nameščenci poštnega tehničnega oddelka so včeraj napeljavali na Aleksandrovi cesti zrtačni telefonski kabel, ki bo vodil iz hiše št. 3 na Ljubljansko kreditno banko tako, da bo kabel dobila palača Viktorija. u— Binkoštni 2 dnevni izlet v Logarsko dolino, toplice Dobrna in Rogaško Slatino z avtobusom priredi avtopodjetje Goričan, Tržič. Informacije v trgovini »Lustra« zraven »Slamiča«, Gosposvetska cesta. u— Vogal Gregorčičeve ulice In Gradišča Je za kolesarje kaj opasna točka. Na tem mestu, ki je dokaj prometen, se je v zadnjem čau pripetilo že več težjih nesreč zaradi karambolov. Včeraj dopoldne je spet prišlo tamkaj do trčenja kar treh kolesarjev. Najnesrečnejše izm* d vseh treh je padla mlada kolesarica, ki si je poškodovala obleko in dobila hucle praske po rokah, na obrazu in na nogali. u— Ribolov v Mestnem logu ob Malem grabnu je postal letos pomladi pravi ljudski šport, pravijo poklicni ribiči ln najemniki lovišč. Tja se zatekajo že v prav zgodnjih jutrih številni mladi a tudi stari »ribiči« lz spodnjega dela mesta in s periferije, bi love po raznih kotlah in brzicah ribe največkrat z vilicami, ali pa se skrivajo za grmičevjem s palloo in trnekom. V zadnjih dnevih so polov? li varnostni organi že več takih športnikov, vendar pa se sproti pojavljajo novi ki tudi kazni kaj malo zaležejo. u— Prvi raki na trgu. Ljubljanska tvrfi-ka Jos. Ogrinc je včeraj na ribji trg postavila tudi prve rake naprodaj. Po starem reku so raki dobri v mesecih brez »r«, to je od maja do konca avgusta. Raki so bili komad po 1.50 Din. TvrdJka J. Odrine je dobila 300 komadov rakov večinoma iz Bosne, iz tuzlanskega sreza, nekaj pa tudi iz Starega trga pri RaJkeku, kajti tam so raki v potoku Obrhu prav izborni ln so jih pred vojno pošdljaH celo na Dunaj komad po 5 kron. Kupim 4492 večjo hišo z gospodarskim poslopjem, v mirnem kraju, najraje na Dolenjskem. Predpogoj elektrika. Ponudbe z navedbo cene in s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod: »Hiša ali gradič«. tekst svojo mogočno »Libušo«, vizijo češke preteklosti in preroško pesnitev o narodovi bodočnosti. Njegov bistri duh je dogledal v rastoči sili češkega naroda, v nezadržnem razmahu njegove nacionalne zavesti svetlo pot k svobodi. Prav tedaj so malenkostni boji zoper Smetano dosegli višek; zdelo ee ie. da kritiki Pivode triumfirajo nad genijem. Deset in še nekaj let pozneje je zašel v takle malomeščanski metež tudi sedanji previden t Masarvk Tako gredo vse stvari po neki nujni ooti, in samo v vrenju in ki-penju se kristalizirajo prave vrednote. Smele čitamo. da so Smetano psovali kot škodljivca češke opere in wagnerjevekega epigo-na. kakor so pozneje MasarVku očitali, da je izdajalec češtva in da zastrjplja dobre češki ljudi z nemško filozofijo. V teh težkih bojih je nastala Smetanova spevoigra »Dve vdovi«, več vokalnih skladb, med njimi »Rolnickž«. dalje »Češka pisen« itd. L. 1874 jie nastopila katastrofa: Smetana je živčno hudo oslabel in postal gluh. Iz delne gluhote je bil vržen v popolno gluhoto preko ene same noči: kakšno grozno prebujeni? za človeka, ki je tolikanj živel 70 zvoke in ustvaril toliko ljubeznivih melodij! Be^thovenska usoda ie petdesetletnega moža težko zadela, opustiti ie moral kapelni-litvo in se umakniti k svoj? hčeri, gozdarjev! ženi v Jabkenicah pri Mladi Boleslavi. V zatišjj podeželja se je ves posvetil kombiniranju: zdaj, ko ni več slišal glasov od zunaj, je v fantaziji ustvarjal mogočne glasbene harmonije. Dovršil je že prej začeto simfonično pesnitev Vyšehrad in ji pridružil še net ostalih simfonij iz cikla »Ma vlast«. Sledili eo: kvartet »Z meho života«, »českč tance«, »Z domoviny«, »Veno«, potem Čertovy steny«. v »Drugem godalnem kvartetu« ee je še enkrat polno razpela njegova osebnost, v »Praškem karnevalj« že ostro čutimo po jemanje. V poizkusu komične spevoigre »Viola« se oglašajo prvi toni blaznosti. tega peklenskega grohota. ki zdaj bolj in boli zatemnuje Smetanovega duha. dokler ne ugasne noslednii nlamen na ognjišču genija... Kakor Baudelaire, Nietzsche in toliki drugi, je tudi Smetana omahnil v večnost brez zavesti svoip usode. Pokopali 60 ga na Vyšehradu, svetem me-etj češke zgodovine, pod katerim šume valovi Vltave. ki iih je Smetana umetniško zajel v svojo prekrasno vizijo, v simfonijo »Vltava«. Njegovo delo pa, kakor smo rekli že uvodoma, živi in bo živelo š<» dalje, zakaj Smetana je največji predstav'tel j češke glasbe 19. stoletja in eden izmed reprezentantov češtva sploh. Nobeno drugo češko delo tega časa ni bilo v toliki meri češko in obenem svetovljansko kakor Smetanovo, in po nje-covih brazdah so hodili drugi glasbeni 6e-ialci od Dvoraka preko Fibicha do novejših Smetana tudi za Slovence ni zgolj Ime. marveč se zdi. da segajo njegovi vplivi globlje v naše glasbeno življenje; koliko, to bodo morali naši muizikologi šele raziskati. Kako nogosto se pojavlja v naših koncertnih programih in v repertoarjih, vemo vsi. V občudovanju se torej klanjamo epominj genialnega Ceha B. Smetan e I —» Glasbeni vtiski iz Prage Skladatelj in urednik glasbenega lista • Zbori« g. Zvonko Prelovec nam ie v zvezi z iziavo e. Mahkote o praškem festivalu (glej »Jjtro« z dne 9. t. m.) napisal o ovojih vtisih iz Prage to-le poročilo: — Nastopi žup so dokazali resno usmer-ieno6t pevskega dela. zborom ie prirojena muzikalnost Č-^hov. dirigentje eo t nečuvo.io lahkoto obvladali svoja pevska telesa. Na;n Slovencem in Jugoslovanom se o te? pevski disciplini niti np «tnin Nai samo npVaj no-udarim: J. P, Foreterjev koral >SvAty Vac-lav« iz 20fl0 moških grl pod vodstvom dirigenta M. Doležila ostavil mogočen, nepozaben vtisk. dočim je J. Belle skladba »Oral vtak« pač (z orkestrom) pogrešala temeljite priprave. Posebno pozornost je na tem koncertu vzbudila zlasti dramatična skladba J. Jindricha »Bitva u Domažlic«. dokaj težka, oa silovito učinkovita. Zanimivo ie bilo tudi to, da je izbera skladb za koncerte dokazala karakteristično narodno ali zgodovinsko noto. po vsebini in po uglasbitvi. Velik repro-duktivni nivo češkoslovaških pevskih zborov pa 60 pokazali prav vsi nastopi. Praški »Hlahol« nas je bil povabil na samostojni koncert v okviru festivala. Izvajali so Dvor&kovo balado »Mrtvaški ženin« (Sva-tebni košile«). ki jo ie že ponovno izvajala tudi naša Glasbena Matica z velikim usp*v hom (tudi na Dunaju 1. 1896. pod taktirko samega Dvofaka. prav za prav pa je pod pultom dirigiral M Hubad). V Pragi ie bila Smetanova dvorana nabito polna vernih po-bIjšbIppv Dirigiral je g. Jar. Herte. p«wo-vodia Hlahola Zbor Hlahola je odlična p?v-ska družina, ki ji M orkester dal adekvatno podporo. Drugi glavni festivalni koncert v znamenju Dvofžka in Smetane je vsestransko usr-el Spor^ je bil kratek, pa izvrstno ii vaian. Neverjetna enodušnost in ljubezen do DPsmi češkoslovaškega naroda! Nepozabii' 6o trenutki, ko Jp nastopilo na odru pr^ka In 000 ppvcpv in pevk tpr izvaialo pod vodstvom dvjh rok g. J. Kropila Smetanovo »Čeekž pispn«. razigrano skladbo s eprem-ljevanjem 150članskega orkestra. Ne emcoi pozabiti, da se je tudi skupni moški zbor ood vodstvom znanega nam prijatelja, prof. Fr. Spilks izredno odlikoval s prednašanjem Smetanovega odličnega zbora »Rolnickd« in da smo bili povsod kot gostje ljubeznivo sprejeti. Vtiski koncertov praškega festivala ostanejo nepozabni. Naši zbori pa naj se 'jčj po zgledih češkoslovaških pevskih društev, naj posnemajo njih žilavo delavnost, brez-meino požrtvovalnost, vse v čast in »lavo oeveke umetnosti svojega naroda! Zakaj pri hodnie dni ob 501etnici »Slavca« imajo priliko za to! Zorko Prelovec. Uspeh L. M. Škerjanca na koncertu »Zagrebškega kvarteta«. Te dni je »Zagrebški kvartet« izvajal na svojem jubilejnem koi,-cerlu novo 6kladbo slovenskega komponista in »Jutrovega« koncertnega kritika L. M. Škerjanca »Suita v starem slogu«. Skladba ie dosegla izreden uspeh in skladatelju je občinstvo prirejalo navdušene ovacije. O omenjenem koncertu smo prejeli iz Zagreba daljše poročilo našega zagrebškega kulturnega dopisnika, ki iz njeea posnemamo veliko priznanje tej novi skladbi. Poročilo 'ino bili morali zaradi pomanjkanja prostora odložit? na »no orihodnjih številk. Čttajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Brv čez Gruberjev prekop. Zadnji čas so se razširile govorice, da se brv čez Gruberjev prekop, ki naj bi vezala Stre-liško^uMco in Hradeokega vas ne bo zgradila. Resnica je, da je za zgradbo že vse pripravljeno. Potreba pa je še odobritev prometnega ministrstva, ker bi brv držala tudi čez svet dolenjske železnice, železniška uprava je pripravljena odstopiti svet za majhno letno najemnino kot pri-zmalnino, toda hkratu je stavila tudi izve stne pogoje. Moderno načelo je namreč adaj, da se mora napraviti prehod čez železniški tir ald nad progo ali pa pod njo, da se tako preprečijo morebitne nezgode. Stroški najpirave bi buli tako znatno višji. Mestni gradbeni urad je poslal po ljubljanski železniški direkciji vse spise prometnemu ministrstvu v Beograd, da načrte odobri in formulira pogoje za navaden prehod čez progo. Kakor hitro bo prometno ministrstvo odobrilo načrte ln pogoje, bodo pričeli gradbo brvi. u— Stanovanjske odpovedi. Pri sreskem sodišču je bilo v času od 12- aprila do včeraj podanih 145 stanovanjskih odipove-dl. Od teh je bilo 20 odpovedi, ki so zahtevo le izpraznitev stanovanja takoj ald v 14 dneh, ker najemniki niso plačevali najemnine že več mesecev. Hišni gospodarji so dalje v aprilu odpovedali 33 najemnikom še za maj, 40 najemnikom za junij in 51 najemnikom za avgust. Neki stranlkd je bilo 8 sobno stanovanje s pritiklinami odpovedano za 1 maj 1935. Avgusta letos bo spet živahno preseljevanje stramk. Mestna občina je odpovedala nekaterim strankam stanovanja v rdeči hiši, per ne plačujejo redno najemnine. u— Sodne takse pri sreskem sodišču. Raane stranke so aprila pri sreskem sodišču v Ljubljani pJačalle za sodne takse celotno 127.107 Din. Na zemljiško knjižne transakcije je bilo plačanih 35.991 Din. Na kazensteem oddelku so stranke, ki se večinoma tožarijo zaradi žaljenja časti, plačale 2958 Din. Za legalizacije podpisov na Listinah je bilo plačano 2010 Din. u— Zopet samomor. Predsinočnjtfim se je nastanil v hotelu Lloydiu mlajši človek ki je navedel da se piše Ivan Jerin, rojen 1902. na Viču, po poklicu privatni uradnik. Jerin je ostal tudi včeraj čez dan v sobi, kamor je šele okrog 13.30 stopila sobarica. Našla je Jeinina v postelji — mrtvega. Jerin je izipil veliko količino Izšola in Je podlegel zastrupljenju. V hotel je bila pozvana policijska komisija, ki sta io tvorila adSravniik g. dr. Avratno-vič io pa službujoči uradnik g. Kette. Na odredbo komisije je bilo truplo mladega samomorilca, ki ni pustil nikakih pisem, iz katerih bi bilo mogoče razvide-ti povod, ki ga je gnal v smrt, odipeljano v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Pokojnik je bil doma z Viča, i« hiše 166, kjer se Je pripetila pred leti krvava zgodba, ko > sin ubil očeta. u— Vodstvo Odeon bara naznanja, da Je mižalo cene na običajne kavarniške cene ln se cenj. občinstvu priporoča. Vsak večer popolnoma nov ln zelo pester pro- gram. Iz Celja e— Zastopnik miaistra prosvete pri pevskih svečanostih. G. minister prosvete dr. Sumenkovič je določil g. Frana Mravijaka, direktorja državne realne gimnazije v Celju, za svojega zastopnika pri današnjih in jutrišnjih pevskih svečanostih ob priliki 401etnice Celjskega pevskega društva. e— Slavnostvni koncert Celjskega pevskega društva, ki slavi svojo 401etnico, bo danes ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma. Nastopilo bo 90 pevcev in pevk. Za ta koncert, ki bo gotovo nudil lep užitek, vlada živahno zanimanje. e— člansko zborovanje sklicuje podružnica NSZ v Celju za nedeljo 13. t. m. dopoldne ob 10. v mali dvorani Narodnega doma. Poročala bosta predsednik NSZ g. Rudolf Juvan in predsednik mariborske podružnice g. Tone Bajt o aktualnih delavskih vprašanjih. Ptridite! e— Tečaj za cepljenje debeloplodnega kostanja, ki se je vršil v nedeljo dopoldne na banovinski kmetijsko šoli v Št. Juriju o»b južni železnici, je obiskalo okrog 60 interesentov, povečini posestnikov kostanjevih gozdov. Udeleženci so z zanimanjem sledili teoretičnemu in praktičnemu pouku gg prof. Vardjana in inštruktorja Korbarja. Na precepitvah, izvršenih pred 14 dnevi, so udeleženci videli praktične uspehe. Zlasti mnogo interesentov je bilo iz braslovške občine. Zastopane pa so bile tudi občine Celje okolica, Teharje. Sv. Lovrenc, Pi-rešica, Dobrna in Poniktva. Interesenti prejmejo lahko cepiče pri sreskem kmetijskem reierentu g. VVernigu na sreskem na-čelstvu v Celju. e— Udeležite se Izleta v Logarsko dolino 13. t m. z odprtim avtobusom. Cena s prehrano 120 Din in Jezersko 70 Din. Priporočajo se izletniški avtobusi. Informacije v trafiki nasproti pošte. e— Nesreča pri igranju z vžigalicami. V sredo dopoldne se je triletna trgovčeva hčerka Zden. Kotnikova na Dolu pri Hrastniku igrala doma z vžigalicami, ki so se nenadoma vžgale. Deklici se je vnela obleka in v hijpu je bil otrok v plamenih. Ogenj so kmalu udušili in prepeljali po vsem telesu opečeno deklico v celisko bolnišnico. e— Modras pičil otroka. V sredo ie modras oičil štiriletno delavčevo hčerko Kar-lino Koželjevo iz Konjic. Deklico so ore-peljali v celjsko 'bolnišnico, kjer ji je hitra zdravn'ška pomoč rešila življenje. e— Izsleden vlomilec. Celjska policija je v sredo aretirala 22letnega Matijo W., kamnoseškega pomočnika brez posla in ^talnega bivališča, ker je pred dnevi vlomil v kamnoseško delavnico g. Camemi-ka ob Cesti na grad in odnesel raznega orodja v vrednosti okrog 1000 Din. Areti-ranca so izročili okrožnemu sodišču. e_ K?no Union bo danes zaprt. citajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET J Sylvia Sidney Iz Maribora a— Materinski! dan v Studencih. Kakor vsako leto je tudti letos priredila dekliška osnovna šola materinsko proslavo s pestrim sporedom. Preteklo soboto in nedeljo zvečer so starši napolnili gledališki prostor v šoli. Na sporedu so bile mičoie deklamacije z živimi slikami o materi. Uspešno je nastopil tudi pevsM zbor pod vodstvom učiteljice Kirarjeve. a— Pokalni turnir mariborskih šahovskih klubov zaključen. Pretelklo sredo se je v kavarni Jadran odigralo zadnje kolo v pokalnem tekmovanju mariborskih šahovskih klubov. Mariborski šahovski klub je zmagal nad šahovsko sekcijo UJN2B s 5 in pol proti 2 ln pol točkami, železničarji so pa premagali svojega nasprotnika KD Triglav s 4 in pol, proti 3 ln pol točkami. Končni rezultat pokalnega tekmovanja je naslednji: Mariborski šahovski klub 20 in pol, UJNŽB 10 in pol, SK železničar 8 in pol in KD Triglav 8 in pol točke. Mariborski šahovski klub si je torej že drugič priboril prehodni pokal. a— šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Na pobudo mariborskega šahovskega kluba je organiziran šahovski turnir za prvenstvo Maribora, ki bo glede na kvaliteto udeležencev eden največjih, kar jih je bilo doslej v Mariboru. Turnirja se bo udeležilo 12 priznanih najlboljših igračev. Igrali bodo gg. Lešnik, Kramer, prof. Stupan, Ostanek, dr. Liipaj, prof. Sila In drugi. Turnir bo v kavarni Central in sicer prvo kolo že v nedeljo 13. t. m. ob 9 dopoldne, a zmagovalce eo določene denarne nagrade, in sicer prejme prvi 400 Din, drugi 300, tretji 250, četrti In peti 100 Din. Turnir bo zelo zanimiv ln bo zmagovalec zastopal Maribor v letošnjem nacionalnem turnirju za naslov mojstra. a— otvoritev letošnje strelske sezone. Slovensko lovsko društvo opozarja članstvo in prijatelje strelskega športa, da bo otvoritev letošnje strelske sezone v nedeljo 13. t. m. na vojaškem strelišču v Radvanju. — Odhod članov SLD bo v nedeljo 13. t. m. ob 7. zjutraj s Trga svobode. a— Kr«t brezmotornega letala. Jadralna skupina mariborskega »Aerokluba« je sama izdelala brezmotorno letalo v delavnici mizarskega mojstra g. Lešnika v Studencih. V nedeljo 13. t. m. bo letalo krščeno na tezenskem vežbališču. Po krstu bodo poizkusni poleti. Mariborčani vabljeni. a— Promen^dni koncert v mestnem parku. Mestno olepševalno društvo priredi drevi ob pol 20. do 21. in jutri dopoldne od 11. do 12. v mestnem parku promenadni koncert. Igrala bo vojaška gocSba pod taktirko kapelnika g. Svobode. a— Ogenj v Studencih. Pretekli četrtek je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnice Marije Kislihove, ki se je naglo razširil na ves objekt. O požaru so bili takoj obveščeni mariborski gasilci, ki so pohiteli tja s podeželskim m mestnim avtomobilom in z veliko turbino pod poveljstvom g. Bendedičiča. Iz nekega bazena, ki je bil oddaljen okrog 200 m, so črpali vodo ter ogenj udušili. Na pomoč sta prihiteli tudi gasilski četi iz Studencev in s Pobrež-ja. Kako je požar nastal, se ne ve. a— Brezsrčna mati. Pred dmevi so našli na Ranči, občima Pesnica, ob Puklovem ribniku okros 6. mesecev staro moško dete. Na tem žalostnem kraju ga je najbrž zapustila kaka brezvestna mati. Otroka je prevzel začasno občinski sluga, za materjo po poizvedujejo orožniki. a— Klub lekarnarjev v Mariboru im* 13. t m. popoldne občni zbor v hotelu Orel. GOSPODARSTVO Obdavčenje prodajalnic Industrijskih podjetij Prodajalnlce in podružnice industrijskih podjetij naj se obdavčijo kakor samostojni trgovski obrati V naših trgovskih, zlasti pa obrtniških krogih gre že dolgo gibanje za tem, da se velikim industrijskim tvrdkam onemogoči otvarjanje prodajalnic ali podružnic v posameznih krajih naši države, odnosno da ee posli teh podružnic primerno obdavčijo. Tudi v beograjskih krogih se sedaj kaže slič-no gibanje. O tem vprašanju je objavila beograjska »Politika« daljši članek, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Samega sistema »direktne prodaje«, to j1? otvarjanje lastnih prodajalnic od strani velikih industrijskih podjetij, ne bo mogoče preprečiti. Drugače pa ja z vprašanjem obdavčenja. V tem pogledu se vedno pogosteje čujejo pritožbe proti neenakosti davčne obremenitve. Prodajalniee industrijskih podjetij so namreč neprimerno manj obremenjene t neposrednimi davki in zaradi tega tudi s samoupravnimi dokladami kakor samostojni trgovci. Take prodajalniee indu strijskih podjetij se namreč ne obdavčujejo ločeno v kraju, kjer se prodajalnica nahaja, temveč skupaj e centralnim podjetjem. Centrala plača skupaj s svojim davkom tudi davek za vse prodajalniee, ki jih ima v državi, ker ee centrala skupaj s podružnicami smatra za en eam davčni objekt. V kraju, kjer ima podjetje svojo centralo, odnosno svoj sedež, ee odmeri davek za podjetje in za vse podrjžnice, skladišča in prodajalniee v državi, in sicer kadar gre za podjetje dmSbene oblike, točno po knjigah. Samo dejstvo, da podjetje za svoje prodajalniee plača razmeroma malo davka, še ne bi samostojnemu trgovcu škodovalo, če ne bi bila s tem dana možnost, da prodajalnica indu strijskega podjetja lahko prodaja svoje blago pod ugodnejšimi konkurenčnimi pogoji, zlasti kadar zna centrala v svojih knjigah izkazati le majhen dobiček. V gotovih slu-čajih je davčno breme takih podružnic sme-šno majhno v primeri z bremeni, ki jih mo rajo nositi samostojni trgovci z manjšim prometom in manjšim zaslužkom. To nesorazmerje se sedaj še poostrufe, odkar je stopila v veljavo novela k davčnemu zakonu, ki določa, da se minimum pridobnine samostojnih trgovcev odmerja po višini stat novanjske najemnine in najemnine za lokal Podružnice odnosno prodajalniee industrijskih podjetij eo zaradi tega v mnogo povolj- neišem položaju nego samostojni trgovski obrati. Ta sistem trgovine je torei fiskalno favoriziran. Jasno pa je, da ta sistem »direktne prodaje« ne koristi morda konsu-mentu, temveč v Drvi vrsti podietiu samemu. Pisec članka navaja v pogledu obdavčenja podružnic industrijskih podjetij prav znači len primer nekega velikega podjetja v naši državi, ki ima nič manj kakor 127 prodajalnic (mišljena je očividno tvrdka Bat'a). Temu podjetju so lani odmerili osnovni družbeni davek v višini 163.137 Din. Ta vsota osnovnega davka pa ne obsega samo centrale, temveč obsega tudi vseh 127 podružnic. Na centralo odnade 32.663 Din osnovnega davka, ostalih 130.654 Din pa ie razvrščenih na 127 podružnic, tako da odpade na vsako podružnico povprečno komaj nekaj ve? nego 1000 Din državnega neposrednega davka. Samo pri treh podružnicah presesa ta davek 5000 Din, čeprav gre pri tem za prodajalniee, ki v svoji stroki po prometu daleč presegajo prodaialnice drugih podjetij in še boli prodajalniee samostojnih trgovcev. Samo za 27 prodaialnic je osnovni davek odmerjen preko 1000 Din do 5000 Din, dočim na vseh ostalih 27 prodajalnic odpade mani nego 1000 Din letnega osnovnega davka, 52 podrjžnic pa ne plača niti 500 Din osnovnega davka. Ce bi ee na vsako tako prodajalnico odnosno podružnico odmeril davek na isti način, kakor ee odmerja za samostojne trgovske obrate, tedaj ie jasno, da bi se davčno breme posamezne podružnice pošestorilo ali podesetorilo. Če še upoštevamo, da so na ta način prodajalniee odnosno podružnica teh industrijskih podjetij tudi skoro oproščene samoupravnih doklad, tedaj vidimo, kako se s tako fiskalno politiko in prakso škoduje samostojnemu trgovstvu. Nedavno ie bil od strani neke gospodarske zbornice predložen predlog, da se fiskalni položaj teh prodaialnic izenači s samostojnimi trgovskimi obrati in da se davčna osnova za vsako teh prodajaln obračunava ločeno. Z osvojitvijo tega predloga bi morali napraviti ko ne c neenakosti pri obdavčenju samostojnih trgovcev in industrijskih prodajalnic, ki nikakor ne da opravičiti. Nadaljnje dviganje žitnih cen Zaradi dolgotrajne suše, ki vlada zlasti v Rumuniji in deloma tudi v Madžarski ter v severovzhodnem delu naše države so se cene pšenici zadnje dni pri nas znatno dvignile. Zanimivo je, da vlada istočasno tudi v številnih drugih predelih Evrope pomanjkanje padavin, iz Amerike pa poročajo prav tako o zelo slabih izgledih za letošnjo žetev, deloma zaradi vremenskih neprilik, deloma pa zaradi suše. Po uradnem komunikeju ameriške vlade bo letošnji pridelek pšenice zelo slab. Dočim je znašal ta pridelek v normalnih letih okrog 800 milijonov bušljev, bo letos znašal v najboljšem primeru kakih 450 milijonov bušljev. Cene pšenici so na ameriškem tržišču znatno poskočile, in sicer v teku zadnjih 8 dni za skoro 20 odst. Čeprav sedanja suša še ne ograža posevkov koruze, se je v zadnjem času tudi cena koruzi pričela dvigati. Na ceno koruze vplivajo vesti iz Argentine, kjer se je izkazalo, da je koruzna letina 1933-34 izpadla slabše, kakor se je prvotno pričakovalo Pridelek znaša samo 5.5 milijona ton nasproti 6.7 in 7.2 milijona ton v prejšnjih dveh letih. V primeri z rekordnim letom 1930-31 pa je letošnja argentinska koruzna letina za polovico manjša. Izvozni presežek bo znašal le 3.6 milijona ton, dočim se je prejšnja leta gibal na višini okroa 5 do 6 milijonov ton. Na chicaški borzi je pšenica za maj no-tirala še prejšnji petek samo 78 centov za bušelj. včeraj pa je bila že zabeležena notacija 91 centov. Koruza za maj se je istočasno dvignila od 45.5 na 51.675 Znatno so se dvignile tudi cene na našem tržišču. Pretekli petek je baška pšenica notirala na novosadski borzi 92 do 94 Din za metrski stot, včeraj pa je bila zabeležena že notacija 120 do 125 Din. V enem tednu se je torej cena pšenici dvignila za 30 odstot. Koruza je pretekli petek notirala 68 do 70, včeraj pa že 76 do 78 Din. Vzporedno se je seveda podražila tudi moka, ki no-tira danes na novosadski borzi za »0« 190 do 210, nasproti 162.50 do 182.50 pred enim tednom. Vprašanje devalvacije nemške marke Kakor smo že včeraj kratko poročali, je kritvena podlaga nemške marke tudi v preteklem tednu ponovno nazadovala za 22 milijonov mark in znaša sedai samo še 191 miljonov mark pri obtoku bankovcev v višini 3522 milijonov mark in pri žirov-nih obveznostih v višini 488 milijonov mark. Kritje samega obtoka bankovcev Je padlo že na 5.4 odst., kritje obtoka bankovcev in žirovnih obveznosti (po običajnem računu) pa na 4.8 odst. Kritvene *p zerve nemške marke so torej že talco minimalne, da za nadaljnje intervencije na deviznem trgu skoro ne pridejo več v po-Stev. V zapadno evropskih finančnih krogih že računajo z možnostjo devalvacije nemške marke, zlasti po zadnji izjavi nemškega državnega finančnega ministra Sch\ve-rina von Krosigka. ki je vzbudila splošno pozornost. Nemški finančni minister je namreč pred dnevi pri nekem predavanju o javnih financah in o gospodarstvu izjavil. da more Nemčija priti na misel devalvacije samo tedaj če bi se prepričala, da je z devalvacijo mogoče izvoz resnično v znatnejši meri dvigniti Dokler se na to vprašanje ne da odgovoriti z brezpogojnim »da«, bi bil riziko devalvacije pre velik. Gornja izjava odličnega člana nem ške vlade ie dala povod za živahne komentarje na berlinski borzi in je imela za posledico splošni dvig tečajev delnic. Nemška Reichsbanka pa stoji nadalje ne- spremenjeno oa stališču, da se Je treba devalvaciji izogniti, dokler ne bo izvedena definitivna stabilizacija funta in dolarja. Iz izjave nemškega finančnega ministra pa se da vsekakor razumeti, da se nemška vlada ne bi protivila izvajati konsekvence iz stanja valute in gospodarstva, čim bi bili enkrat izpolnjeni gornji pogoju Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke beleži povečanje zlate in devizne podlage za 2.9 na 1865.3 milijona Din. Prav znatno so se dvignile tudi devize, ki se ne vštejejo v Eodlago, in sicer za 11.0 na 30.8 milijona >in. Pri stanju kovanega denarja je zabeleženo le zmanjšanje za 7.0 na 254.7 milijona Din. Menična in lombardna posojila »o se v prvi četrtini maja povečala za 6.4 na 1842.9 milijona E>in. Obtok bankovcev, ki se le ob koncu aprila kakor običajno povečal, je v prvi četrtini maja zopet nazadoval za 32.7 milijona Din in znaša sedaj samo 4136J miljona Din nasproti 4516.1 milijona Din istega dne lanskega leta in 5060.4 milijona Din pred dvema letoma. Danes ie torej obtok bankovcev za preko 900 milijonov manjši nego pred dvema letoma. Vzporedno z zmanjšanjem obtoka bankovcev so se povečale obveznosti na po-kaz, in sicer za 40.0 na 1110. milijona Din. Obveznosti z rokom pa so narastle za 9.6 na 957.4 milijona Din. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša nespremenjeno 35 55 odst., kritje v samem zlatu pa 33.60 odst. (po zadnjem izkazu 33.63 odst.). Gospodarske vesti = Uredba o višini, načinu pobiranju ln o kontroli pobiranja bunovin^ke trošarine na vino in žganje je objavljena v j>Služ-benih novinah« od 10. t. m. O vsebini te uredbe smo že včeraj poročali. K včerajšnjemu poročilu bi le še pripomnili, da vsebuje uredba tudi kazenske določbe glede tihotapstva in nerednosti. Kot tihotapec se smatra, ako točilec na drobno stavi na sod z vinom in žganjem pipo, ne da bi to prijavil in plačal ustrezajočo trošarino ocmos-no, ako po prijavi ne počaka prihoda kontrolnega organa, temveč sam odstrani pečate in stavi na sod pipo, čeprav ni preteklo še 6 ur od izvršene prijave. Prav tako se smatra kot tihotapstvo, ako točilec na debelo odtuji določeno količino vina in žganja in tega ne prijavi ter ne plača trošarine. Nadalje se smatra kot tihotapstvo, ako v kleti točilca na drobno izgine sod a vinom ali žganjem, ki je stavljen pod pečat m je zabeležen v spisih kontrolnega organa, odnosno če se v kleti najdejo sodi vina in žganja, ki niso zabeleženi. Oseba, ki izvrši delo tihotapstva, se kaznuje z dvojnim zneskom redne trošarine poleg plačila redne trošarine. Tudi pomagači se kaznujejo z dvakratnim zneskom redne trošarine, dočim za redno trošarino odgovarjajo vsi solidarno. Zaplenjeno tihotapljeno vino ln žganje služi kot garancija za redno in kazensko trošarino. Kot kazniva nerednost pa se smatra, ako se pokvari pečat, stavljen na sod, odnosno ako točilec na debelo ne vodi redno knjig v smislu uredbe. Zaradi kaznivih dejanj nerednosti se izrečejo kazni v višini 50 do 500 Din v korist ba-novin^kega fonda za Izvajanje Javnih del. = Insolvence v prvem četrtletja. Državni statistični urad je v aprilu registriral v vsej državi 26 konkurzov (lani 20) in 28 prisilnih poravnalnih postopanj (lani 18). skupaj torej 54 tasolvenc (lani 38) nasproti 74 v marcu, 65 v februarju in 57 v januarju. V dravski banovini je bilo v tem mesecu 7 konkurzov (lani 3) in 5 poravnalnih izstopanj (5). V prvih štirih mesecih tekočega leta smo imeli v vsej državi 240 insolvenc (konkurzov in poravnalnih postopanj) nasproti 232 v istem razdobju lanskega leta; od tega je bilo v dravski banovini od začetka leta 59 insolvenc nasproti 44 v istem razdobju lanskega leta in 110 v istem razdobju pred dvema letoma. = Vsak, kdor potuje v času od 28. maja do 10. junija v Ljubljano, se lahko pelje za polovično voznino, če svoje potovanje veže z obiskom XIV. ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 30. maja do 10. junija. Pri nakupu vozne karte naj zahteva na postajni blagajni posebno železniško izkaznico, ki stane 5 Din. Ce obišče potem velesejem, mu vozna karta velja za brezplačen povratek. Borze 11. maja. Na ljubljanski borzi se oficielni tečaji deviz danes niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 9.35 do 9.45 (v Zagrebu promet po 9.43). Nadalje je povpraševanje po španskih pezetah po tečaju 6.50 (v Zagrebu notacija 6.40 do 6.50). Angleški funti so se trgovali le v Zagrebu, in sicer po 258.60. prav tako grški boni po 31. Na zagrebškem efektnem tržiščj je Vojna škoda nadalje mirna in notira 307 do 309 brez prometa. Zaključki eo bili zabeleženi v 7°/o investicijskem posojilu po 70.25 in v 7% Blairovem posojilu pa 50 in 51. Promet ie bil nadalie še v delnicah Priv. agrarne banke po 215 in 216. Device. Ljubljana. Amsterdam 2316.51 — 2327.87, Berlin 1345.69 _ 1356.49. Bruselj 798.57 -802.51, Curih 1108.35 - 1113.85, I/radon 174.08 - 175.68. New7ork 3383.2a_3411.54 Pariz 225.68 - 226.80. Praga 142.23-143.09 Trst 290.46 — 292.86 (premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35 —9.45. Curih Pariz 20.3625. London 15.74, New-7ork 307.75, Bruselj 72.06. Milan 26.24, Madrid 42.2250. Amsterdam 209. Berlin 121.60. Dunaj 57.60. Stockholm 81.20, Oslo 79.15, Kobenhavn 70.35. Praga 12.84, Varšava 58.3250. Bukarešta 3.05. Dnnaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 10.51, London 27.56, Milan 45.77. Newyork 536.87, Pariz 35.60. Praga 21.79, Chrih 174.46. 100 S v zlatu 128 S naD. Bfetti Ljubljana. Voina škoda 309 - 312, 7»/» investicijsko 70 — 72. 8Vo Blair 54 — 55, 7*/o Blair 51 - 52. 4% begluške 36.50 - 37.50. 6"/o begluške 53.50 den Zagreb. Državne viednote: Vojna Skoda 307 — 309, za maj 306 — 310, za junij 305 do 307, m Julij - september 307 bt, ca december 802 den., 7®/. investicijsko 7050 do 71.50, 4agrarne 36.25 — 37.25, 8V. Blair 54 — 55, 7°/» Blair 50.87 _ 51.50. 7»/• Drž. hipotekama banka 65 — 65.50, 6®/» begluške 53.75 den.; delnice: Narodna banka 4050 — 4150, riv. agrarna banka 212 — 215, Gutmann 80 den., Šečerana Osijek 140 do 165, Trbovlje 85 — 99. Beograd. Vojna škoda 409 zaklj., 7°/o Investicijsko 71 zaklj., 4°/« agrarne 36.50 zaklj., 6°/. begluške 54.15, 54 zaklj., 8°/. Blair 54.50 zaklj., 7>/o Blair 51 — 51.50, 7°/. Drž. hipotekama banka 65.25 zaklj.. Narodna banka 4098 zaklj.. Priv. agrarna banka 216, 214.50, 213.50, 216, 214 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadren 11.50, Državne železnice 14.90. Ruše 7, Trboveljska 11.06, Alpirve^Montan. 11.10, šečerana 16.50. Blagovna tržišča 2IT0. + Chicago. 11. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 91.50. za junij 90, za september 91; koruza: za maj 51.625, za Julij 51.75. za september 53. + Winnipeg, 11. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 74. za oktober 76. + Ljubljanska borza (11. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo sv»ki tarifi): baška 79-80 Ug po 162.50 — 165: baška, 8o ks po 165 do 167-50; koruza (po mlevski tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za maj 125 do 127.50; moka: baška »0« po 250 — 255, bar.atska po 257.50 — 260. + Novosadska blagovna borza (11. t m.) Tendenca zelo čvrsta, promet je bil srednji. Pšenica: baška okolica Novi Sad, srednje-baSka, gomiebaška, bes-ka potiska, srednj^-banatska 120 — 125; okolica Sombor 117.50 do 122.50: baška ladja Tisa 125 _ 130: gor-nrsbanat«ka 117.50 — 122 50; južnobanatska 115 — 120; baška ladja Besei in slavonska 122.50 — 127.50. Oves: baški, sremsiki, slavonski in banatski 70 — 72. Koruza: baška in sremskn 76 — 78; okolica Sombor 77 do 79, bana tek a 73 — 75; baška ladja Begej 81 — 83; ladia Dunav, Tisa 82 — 84. Moka: baška bana teka >02« in >0ggc 190 — 210; >2« 170 _ 190; >5« 150 — 170; »6< 130 do 140; >7« 90 — 100; »8« 87.50 — 96; eremeka. slavonska »Og< in >0srg< 190—200; »2< 170 _ 180; »5< 150 — 170; >6« 130 _ 140; 7« 90 — 100; >8< 75 — 95. Otrobi: baški, sremski 78 — 90, tematski 75 — 78; baški ladja 85 — 90. + Somborska blagovna borza (11. t m.). Tendenca čvrsta? promet 71 vagonov. Pšenica: 7« 105—115; »8« 102.50—'112.50. Otrobi: baški 76—78. + Budimpeštanska terminska boraa (11. t m.) Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšenica: za maj 10.90 — 10.90, za tmij 10.61 — 10.62; koruia: ea maj 9.60 — 9.68. 21 VIN A. + Sejem za prešiče v Maribora. Na včerajšnji sejem »o pripeljali 405 prašičev. Kupčija je bila dobra, prodanih je bilo 170. Cene so bile: 5 do 6 tedenski 60 do 80 Din, 7 do 9 tedenski 90 do 1)10, 3 do 4 mesečni 200 do 220, 5 do 7 mesečni 250 do 300, 8 do 10 mesečni 350 do 450. enoletni 500 do 600 dinarjev; za kg žive teže 6 do 6l50 Din, mrtve teže pa 9 do 9.50 Din. Spominu ruskega zdravnika Mihajla J. Adrianova Ljubljana, 11. maja Dr. M. Adrianov, ki je pred dnevi umrl v Ljubljani star 46 let, je bil dolgo vrat& let zdravnik 40. polka. Medicinsko fakulteto je dovršil na univerzi v Harkovu v Rusiji. Bil je nenavadno skromnega značaja in je posvečal vse svoje sile dolžnostim, ki mu jih je nalagala služba vojaškega zdravnika. Društvenega življenja se dr. Adrianov ni udeleževal. A vsi, ki so se obračali k njemu kot zdravniku, soglasno priznavajo, da ga je odlikovala nenavadna pozornost nasproti pacientom in 2 njo združena dobrota. Svoje siromašne rojake — Ruse je zdravil zastonj, a kjer Je opazil pomanjkanje, je pomagal bolniku z vsem, kar je zmogel. Poslednjo čast so izkazali pokojnemu dr. Adrianovu in ga spremili na zadnji poti člani ruske kolonije, zastopniki ljubljanskega zdravništva in jugoslovanski tovariši — vojaški zdravniki. Kot vojaški zdravnik je bil pokopan z vojaškimi čast-mL Divizijski poveljnik general Oukavac, ki se je tudi udeležil pogreba, jo izrekel predstaviteljem Zveze ruskih oficirjev svo-je sožalje. Bodi lahka zemlja temu dobremu ruskemu človeku in zdravniku, ki je vse življenje pomagal svojemu bližnjemu! Knjige je treba vračati! S knjigami je križ, ker ljudje še vedno nimajo pravega spoštovanja do njih. Skoro vsak, ki ima domačo knjižnico, pride po žalostnih izkušnjah do prepričanja, da knjig ne sme izposojati ne znancem ne prijateljem, če noče, da mu knjižnico polagoma raznesejo. Javne knjižnice imajo večne težave: nekateri se pritožujejo, češ, da toliko časa ne dobe knjig, ki si jih žele, a drugi te knjige zadržujejo doma! So pa tudi taki, ki menda namenoma ne vračajo knjig bodisi zato. ker jih hočejo uvrstiti med »svoje«, bodisi, ker se hočejo kako drugače okoristiti s tujo imovino. Javne knjižnice so morale zaradi tega poseči po skrajnem sredstvu: ovadile so take »ljubitelje« knjig pristojni oblasti. To sredstvo precej zaleže: Knjige, ki jih prej zlepa ni bilo najti, se v strahu pred sodiščem kar hitro pojavijo. Če pa kdo še taji zadevo, je treba bolj radikalnega poduka Tako se je 8. t m. vršila razprava pri ljubljanskem okrajnem sodišču proti nekemu M. F. ki nikakor ni hotel vrniti knjižnici Delavske zbornice »Ljubljanskega Zvona« Sodnik poedinec ga je obsodil poleg povračila stroškov na 15 dni zapora. ki jih mora dotičnik brezpogojno od-sedeti. Morda bo ta stroga, a pravična obsodba blagodejno učinkovala na vse tiste, ki so doslej mislili, da je pridrzevanie tujih knjig nekaznivo. Vitamin proti pljučnici V soku citron, črnem grozdičju in mleku Kakor smo te dni na kratko že poročali, je znani švedski učenjak in Nobelov nagrajenec prof. von Euler odkril nov vitamin, ki ga je dobiti skoraj vedno v družbi z antiskorbutnim vitaminom C, a je po učinku drugačen od tega. Vsebuje ga zlasti sok citron in črnega grozdičja, deluje pa proti raznim bakterijam, zlasti proti povzročiteljem pljučnice. Vitamini so, kakor znano, dopolnilne snovi človeške hrane, ki imajo za naše telesno življenje veliko vlogo, čeprav nam je v marsičem še skrivnostna. Nekateri vitamini so nam neobhodno potrebni, če se hočemo obvarovati težkih bolezni. Karakteristično zanje je to, da zadostujejo že v neznatno majhnih količinah. Z dolgotrajnimi živalskimi poskusi so posebno ameriški biologi raziskali vlogo posameznih vitaminov. Podgane, ki so jih hranili z nevitammsko hrano, so pokazale s skoraj nastopa|oč:mi znaki težkega obolenja, specifično vJogo posameznih vitaminov. Tako se is n. pr. Biokemik prof. Euler izkazalo, da povzroča nedostajanje vitamina C — vitamine označujejo, kakor znano, s črkami — skorbut. Vitamin C, ki se druži z novim vitaminom, nahajamo zlasti v zelenjavi in sadežih. največ v citronah. A tudi mleka ga mnogo vsebuje. Poleg tega ga dobimo v kokošjih jajcih in jetrih. Njegova kemična narava nam je neznana. Ker povzroča nedostaianje tega vitamina skorbut je razumljivo, zakaj priporočajo proti tej bolezni posebno svežo zelenjavo in citronov sok. V vročini se ta vitamin kmalu razkroji. zato baš priporočajo svežo zelenjavo in sadeže. Novi vitamin, ki ga je odkril Euler, pomeni za medicinsko vedo vsekako dragoceno terapevtsko orožje. Proti pljučnici doslej nismo poznali zaščitnega sredstva in bi bilo velikega pomena, če bi se Eulerjev vitamin izkazal kot takšno sredstvo. Tega pa danes še ne moremo trditi, ker ie vsekako čudno, da ne obole vse osebe, ki se hranijo brez vitaminov, tudi za pljučnico. Chaplin se je zopet oženil Njegova tretja žena Je Pauletta Goddard AmeriSki židovski filmski komik Charlie Chaplin se Je zopet enkrat oženil, ln sicer se je topot zvezal z mlado ameriško filmsko igralko Pauletto Goddarjevo, ki je igrala glavno žensko vlogo v nekem njegovem filmu. Zvezdnik je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi zvezda ostala tajna, toda v Hollywoodu se je novica raznesla kakor blisk in kmalu so za dogodek zvedeli tudi ostali deli sveta Kakršen cvet, takšen sad Mladost ameriškega bandita Dillingerja Ime Dillinger je danes na ustnicah vsakega Američana kakor je bilo nedavno na jeziku vsakega Francoza ime sleparja Sta-viskega. Ta mož, najbolj razvpiti morilec Amerike, ima kljub neštetim sovražnikom dva človeka, ki ga ljubita kakor lastno kri in se vsak trenutek treseta za njegovo življenje. Ti dve osebi sta Dillingerjev oče in sestra. Dillingerjev oče je sedemdesetletni farmar v Mooresvilleu, Indiana. Njegova sestra se piše Hancock in živi blizu očeta v Maywoodu. Sedemdesetletni Dillinger je kvaker in človek mirnega značaja. Pravijo, da je z ljudmi silno vljuden. Ko so ga ne- Tri Dillingerjeve prijateljice si ob aretaciji pred fotokamero zakrivajo obraz davno izpraševali po sinu, je odgovoril: »Mogoče je, da sodim krivo našega Johna. Saj veate, da ga kot oče ljubim, najsi ima še toliko grehov na vesti. Mogoče sva mu z materjo preveč prizanašala, ko je bil majhen. Mogoče. Kdo more poznati vse skrivnostne vplive, ki oblikujejo življenje mladega človeka? Napram materi in meni je bil John vedno dober fant. Bil je vedno zdrav in pameten. Imel sem devet otrok, a priznati moral, da mi ni nobeden od njih povzročil toliko skrbi kakor John.« Banditova sestra ponavlja v bistvu očetove misli. John je bil že v svojem desetem letu kaznovan zaradi nekega prestopka. Pozneje so ga zapirali po vrsti. Ko se je nekoč vrnil domov, se je zdel vsem kakor prerojen. Bil je dobre volje in se je smejal, rad je dobro jedel. Nikomur pa ni povedal, da je pobegnil iz ječe. Od družinskih zadev ga je vedno najbolj zanimalo očetovo zdravje. Hancockova pravi, da je družina naravno ščitila svojega člana in ga ni ovadila policiji niti zdaj, ko je vedela, da je ušel iz ječe. Ta samoobramba je razumljiva, ker je Dillingerju že ponovno grozil električni stol. Na koncu je banditova sestra dejala: »Johna ljubim zelo, prav tako, kakor moj oče. Oba sva prepričana, da se mu godi krivica, ko mu strežejo po življenju. Vsako minuto sva pri njem v mislih in mu želiva, da zjmaga v borbi, ki jo zdaj vodi na življenje ln smrt.« * Potem ko je ameriška policija nekaj dni zaman iskala sledu za Dillingerjem, so v soboto popoldne zasledovalci roparja ugotovili, da se je bandit skrival nekaj časa v neki farmarski hiši v Wisconsinu. žena farmarja Bethgreena je namreč pred sodiščem v St. Paulu priznala, da je skrivala Dillingerja nekaj dni v svojem stanovanju. Medtem ko je policija iskala zločinca po petih ameriških državah, je imel Dillinger mir, dovolj hrane in vsega, da se je oddahnil ter se pripravil na nove podvige proti armadi sovražnikov. Hamlet brez nagrobnika Američani, ki obiskujejo Evropo, so vneti zbiratelji starin, če obiščejo kakšen slaven kraj, radi odnesejo domov vidno znamenje svojega obiska. Danci so jim hoteli prirediti posebno privlačno veselje, zato so pred časom postavili na domnevnem kraju, kjer leži Hamletov grob, kamenit spomenik. Zdaj poročajo iz Kodanja, da je kamen izginil. Ni ga odnesel seveda jn sam človek, toda praktični Američani so kru-šili od kamna košček za koščkom in so ga sčasoma popolnoma razdrobil. Zdaj bodo postavili nov nagrobnik, že zaradi tega, da ostane Hamlet tujsko-prometna privlačnost za Američane, ki prihajajo na Dansko. Seveda ni dvoma, da bo tudi ta kamen polagoma izginil tja, kamor je prav za prav namenjen — v Ameriko. Charlie Chaplin Chaplinu je danes 45 let ter ima za seboj dva zakona. Prva njegova žena je bila igralka Mildred Harrisova, Id je uničila svojo življenjsko eksistenco, da bi se mogla popolnoma posvetiti možu in domu. Chaplin se je oženil z njo septembra 1917 ter jo Je angažiral za soigralko v nekih enodejan-kah. Kmalu se je pokazalo, da zakon ni postavljen na solidno podlago in zakonca sta se razšla. Komik se je nato seznanil s filmsko kom-parzinjo Lito Greyevo in se Je zaljubil vanjo »na prvi pogled«, v filmu »Lov za zlatom« ji je dal priliko, da se je izkazala v znatni vlogi, ki je pomenila dotlej največji Chaplinov uspeh. Toda po treh letih skupnega življenja je začel tudi ta zakon pokati. Lita Greyeva je zahtevala ločitev in je izzvala s svojimi zahtevami v ameriški javnosti veliko senzacijo. Amerika se je kakor en mož postavila na njeno stran. Chaplin je moral kapitulirati ter ji odšteti veliko odpravnino ter ji določiti znatno vzdrževalnino. Chaplina je ta afera močno razrvala. Moral je začasno opustiti vsakršno delo ter počivati. Da bi lažje pozabil bolečine zakonske razprtije, je celo obiskal Evropo in Daljni vzhod. Ko je pozneje prišel zopet k sebi in je sestavil film »Velemestne luči«, se je raznesla vesrt, da bo vrel za ženo partnerico, ki je igrala v tem filmu glavno žensko vlogo. Iz tega pa ni bilo nič. Tretja žena mu je postala Pauletta Goddar-Jeva, in kdo bi mogel povedati, če bo filmski komik našel pri nji tisto, česar Je zaman iskal pri svojih prvih dveh ženah? ... 40 cm okrog pasu Pred kratkim so imeli v Londonu modno produkcijo, na kateri se je pokazala neka 17 letna devojka v kostumu neveste, ki se je omožila pred 71 leti. Nevestina obleka je bila čudovit izdelek ženske mode v viktorijanski dobi. Bila je vsečez po-šita z bledimi oranžnimi cvetovi in je merila okrog pasa samo 40 cm. Modni umetniki so imeli velikanske skrbi, kako bodo našli tako tenko deklico v pasu in se jim je po dolgem iskanju res posrečilo, da so jo našli. S tem pa je deklica tudi sama našla srečo, kajti vse angleške ilustracije objavljajo njeno sliko in filmski angažma ji je zagotovljen. Rodinov nezakonski sin Niti senca svojega genialnega očeta Na neki kliniki v okolicT Pariza je umrl edini sin slavnega francoskega kipaija Ro-dina. Pokojnik vsekakor ni nosil priimka svojega očeta, pisal se je. kakor njegova mati, Beuret, krščen pa je bil na ime Avgust. Avgust Beuret je bil nezakonsko dete velikega kiparja in Rože Beuretove, delavke v neki konfekcijski tvornici. Ta ženska je bila Rodinova ljubica skozi dvajset let, v dobrih in slabih časih. Šele po dolgih letih jo je Rodin napravil za legitimno ženo, sina pa ni posinovil formalno iz drugih razlogov. Mladi Beuret je kazal v mladosti lepo nadarjenost in oče Rodin ga je tudi nekaj časa podpiral v njegovih stremljenjih. Nesreča pa je hotela, da je nesrečno pade! in se poškodoval na glavi. Ta padec je bil usoden. Avgust Beuret je bil posihmal oropan duševnih zmožnosti, ki so se začele tako lepo razvijati v njem. Tudi v značaju se je spremenil. Prijela ga je strast popotovanja, zaradi katere je obrn'1 očetovi hiši hrbet in se je priložnostno udejstvoval kot zidar, postrešček itd. Kipar Rodin je zaradi tega svojega sina izbrisa! iz spomina. V začetku svetovne vojne pa ga je le pozval k sebi ter mu izročil v varstvo atelje v Meudonu. Rodinova tajnica je iz-taknila Avgusta Beureta v Saint Quenu, kjer se je bil naselil kot krošnjar in je zbiral cunje in stare predmete. Živel je pod eno streho z neko žensko, ki ga je oskrbovala. Na Rodinov poziv sta se oba skupaj preselila v Meudon, kjer sta si zgradila majhno hišico v parku poleg ateljeja. Uredila sta si pravcato zajčjo in perutninsko farmo, kar je bilo v nepopisnem kontrastu z nesmrtnimi deli v Rodinovi delavnici. Po smrti svoje matere, ki je umrla pred Rodinom, je podedoval Avgust Beuret majhno rento, ki mu je omogočala skromno eksistenco. Toda bil je nemirna narava in je šel zopet v tvornico. Pred dvema letoma mu je umrla žena, zdaj pa je šel za njo tudi sam, neopaženo, kakor je hodil vsa svoja pota v življenju. V njegovo temno življenje ni nikoli padel najmanjši žarek slave, ki je tako silno ozaTja-la njegovega genialnega očeta. Usoda mu je naklonila življenje, kakršnega »o deležni, žal, mnogi sinovi velikih mož. Pošast lakote vstaja Usodepolna suša v Rumuniji in na Bolgarskem April je minul v Rumuniji brez dežja, kar je poslabšalo izglede za količkaj ugodno žitno letino. Bukareška vlada je zategadelj odredila, da se mora ustaviti izvoz žita iz države. Enake ukrepe pripravlja tudi bolgarska vlada, kajti tudi Bolgarija silno trpi zaradi suše in se boji, da ne bo pridelala kruha niti za lastno potrebo. Setev v veliki meri niti ni priklila iz zemlje, kjer pa je priklila, je pozneje zamrla, ker nI imela potrebne moče. V Rumuniji je zavoljo tega položaj naravnost katastrofalen. Zimska setev je skoro povsod odpovedala. Koruza ni niti vzklila, enako tudi grah, oves in drugi poševni. Pšenica je slabotna in še jo duši silen ple- vel. Rumunski kmetje pripovedujejo, da ni njih dežela, odkar pomnijo, imela takšne suše in da bo letos zaradi slabih izgledov na žitno letino, prav gotovo zavladala lakota. Rumunska vlada je že storila preventivne ukrepe ,da ostanejo doma vse žitarice, ki jih imajo v skladiščih od lanskega leta. Strogo Je prepovedala izvoz pšenice in fižola. Peki ne smejo peči belega kruha in morajo mešati pšenično moko z drugovrstnimi zmlevki. Vse zaloge zrnja in koruze bo letos zasegla država, ki je tudi storila potrebne korake, da dobi nekaj pšenice iz Brazilije in Argentine. Rudniška katastrofa v Buggingenu Kakor smo pisali, je nastala v bugglngenskem rudniku za kalij katastrofalna eksplozija, ki Je zahtevala 86 rudarskih življenj Potniško letalo padlo v Rokavski preliv Trije potniki in trije člani posadke so utonili »Linija" in zgodovina Opisi in slike nam prav i o da so bile ženske, ki so »delale zgodr>vino«, le izjemoma vitke in nežne. Kliupatra je štela že 40 let in je bila že popmnoma izgubila svojo grško linijo, ko se je srečala z Markom Antonom. Ženske iz medicejske hiše, ki so imele tako velik vpliv na italijansko m francosko zgodovino, w bile vse kor-pulentne, prav tako tudi carica Katarina. Skoraj vse znamenite britske kraljice in pnncese so bile prav tako vje kaj drugega nego pripadnice vitke linije. Izjemo delajo le ženske iz hiše Tudorjev Kraljica Elizabeta je bila n. pr. komata in oglata, njena sestra Marija prav tako, a njena sestrična, škotska kraljica, ki ji je Elizabeta lepoto tako zavidala, Je bila vitka in graciozna. Pompadourka je imela kar dvojen podbradek in slovita ladv Hamiltono-va je imela že v mladih letih prav bujno postavo. Zvezde v čsl. vojski Uprava čsl. vojske bo v kratkem spremenila dosedanje insignije čsl. armade. Na-mestu dosedanjih distinkcij bo uvedla peterokrake zvezde, kakor so bile v rabi pri bivši avstroogrski vojski Podčastniki bodo nosili zvezdice iz celuloze, častniki "pa zvezdice iz srebrnega in zlatega veziva. Morje že kliče ! Belo oblačilo za šetanje po peščini Trimotorno potniško letalo družbe Air France »F AMHP«, ki je redno oskrbovalo potniški promet med Parizom in Londonom, je v sredo ob 11. uri 15 minut startalo na aerodromu v Le Bourgetu s šestimi osebami na krovu. Posadka je štela tri člane, in sicer pilota, radiotelegrafisrta in natakarja, potniki so bili takisto trije, dva Francoza in en Švicar. V popoldanskih urah pa so ribiči pri Boulogneu opazili na morju dele razbitega aeroplana in so ugotovili, da so ostanki »F AMHP«, ki nI priletelo na cilj. Pozneje se Je izkazalo, da je letalo okrog poldneva klicalo na pomoč z SOS znakom. Ta klic so Antirevmatični muzej V Moskvi so pravkar zaključili 4. proti-revmatični kongres, katerega se je udeležilo 873 zborovalcev iz vseh delov sveta. Ruska vlada je ob tej priliki sklenila osnovati protirevmatični muzej s kliniko za revmatike. V Moskvi pa se bo osnoval poseben sanatorij za revmatične otroke Za najboljše strokovne razprave o revmatiz-mu so razpisane nagrade po 100 zlatih rub" Ijev. Premija na Dillingerjevo glavo Ameriška država Ohio obljubuje tistemu, ki prime bandita Dillingerja živega ali mrtvega, nagrado 1000 dolarjev. vjeli na croydonskem letališču poleg Londona. Pozneje so klici utihnili. Kako se je zgodila nesreča, katero so plačali potniki in člani posadke z življenjem, Se ni pojasnjeno. Zdi se, da Je letalo zašlo v meglo ter je padlo v vodo. Poslali so mu na pomoč rešilni čoln iz Dungenessa, ki je sicer priSel na kraj nesreče, toda nI mogel reSiti nikogar, ker ni nikogar več bilo. Ljudje so, kakor se zdaj lahko z gotovostjo sklepa, utonili. Med ponesrečenci sta bila francoski grof de Neuville ln neki Fressard iz 2eneve. Letalo je bilo eno najmodernejših potniških letal, zato je vzrok katastrofe še bolj zagoneten. Insull v Ameriki Ameriški sleparski Žid Samuel Insull je bil te dni izročen sodišču v Chicagu. Obtožen je zločina sleparije in prestopka zakona o bankrotu. Sodišče je zahtevalo od njega kavcijo 200.000 dolarjev, če hoče ostati izven ječe. Toda Insull ni hotel pokazati beliča in je rajši romal v celico, kjer bo ostal do procesa. Dve ženi se potegujeta za službo krvnika Služba madžarskega krvnika je zaradi nasilstev bivšega krvnika Kovacsa prazna. Kandidati za to mesto se oglaSajo vsak dan. Med njimi sta tudi dve ženski, in sicer je prva prosilka žena nekega mesarja, druga pa bivša umetnica na trapecu. Prijateljstvo z medvedom Filmska Igralka Carola Lombardo-va je prelomila tradicijo in si Je nabavila medveda namestu psa. Baje sta velika prijatelja -----.o--- NEKAJ ZA VSE Za odpravo živčne nespečnosti priporoča prof. Haug metodične dihalne vaje. Proden ležeš spat, dihaj pri odprtem oknu »kozi nos kolikor mogoče počasi in globoko, to se pravi po čim globljem v dihanju daj prsnemu košu časa, da se stisne sam od sebe brez hotenega pritiska dihalne muskulatu-re. To proceduro ponoviS spočetka šest do dvanajstkrat v pokončni legi in potem isto-tolikokrat v ležeči. Skoraj vsi mali otroci imajo temno modre oči, ki postanejo Sele pozneje svetlo modre, sive ali rjava. Wagner - Jauregg opozarja na to, da Je v družinah s kapmi, krvavitvami v možganih in starostno slaboumnostjo (zaradi omehčanja možganov) dosti manj dufievnih bolezni nego v drugih družinah. Ti pojavi so torej v toliko dobro znamenje za potomstvo. Cepljen otrok Je sedem do deset let skoraj gotovo zavarovan pred črnimi kozamt Po tem času ga je treba spet cepiti. Prt nekaterih ljudeh traja učinek enkratne cepitve sicer vse življenje, a na to Je boJje, da se ne zanašaš. ANEKDOTA Edmond Rostand j« imel v m*oji mladosti lepo prijateljico v Parizu. »Tvoja prijateljica j« lepa,« mu )e dejal nekoč neki znanec, »a žal br«* duhA. Kako jo moreš prenašati, ko govori ve« dan s teboj?« »Saj je niti no sliSim govoriti, gledam Jo govoriti in to je lepo,« je odvrnil Rostand. VSAK DAN ENA ČPt Izbera »Povej mi, Pepček, kaj bi rajši imel, sestrico ali bratca?« »Očka, najljubši bi mi bil guealni konjiček !c P O R T Mednarodni miting Primorja D&nes ob 15.30, jutri dopoldne ob 9.30 Danes in jutri priredi Primorje s sodelovanjem nekaterih odličnih inozemskih atletov iz Celovca svoj mednarodni miting kot zadnjo prireditev pred državnim prvenstvom za moštva. Brez dvoma najlepše točke tekmovanja bodo teki 800 in 1500 m, v katerih naleti večkratni avstrijski repre-zentant Kuntschitz na izredno močno konkurenco Primorjašev Krevsa, bratov 2orga, Srakarja, Csurde itd. ter discipline skokov: troskok, v daljino in v višino, v katerih bodo stali nasproti odličnemu Celovčanu Eggerju znani primorjaški skakalci Korče, Perpar, Oražera, Medica, Putinja, brata Raič, Slanina itd. Rasen omenjenih disciplin so na sporedu vse discipline tekmovanja za državno prvenstvu, pri katerih nastopi večji del ekipe državnega prvaka za moštva. Ta prireditev nam bo nudila merilo, s kakšnimi izgledi gre v borbo za letošnje državno prvenstvo za moštva dosedanji prvak ASK Primorje. Prireditev bo zelo zanimiva in se zaradi propagandnih cen pričakuje lepa udeležba športnega občinstva. Nedeljski spored bo zaradi popoldanske nogometne tekme že dopoldne ob 9.30 razen teka 1500 m, ki bo v glavni pavzi nogometne tekme popoldne. Ostali nedeljski spored Na igrišču Primorja Hermes : Primorje, na Igrišču Ilirije Reka : Ilirija B, dopoldne na Ateni hazenski »derby« V nedeljo bo na igrišču Primorja zanimiva prijateljska tekma med Slškarji in liginim moštvom Primorja. Z ozirom na zadnje lepe uspehe Hermesa, bo tekma zelo napeta. Tekma se prične ob 18. uri. Cene popularne. V nedeljo popoldne nastopi na igrišču Ilirije prvo moštvo Reke, kandidata za podsavezno ligo, protd B moštvu Ilirije, ki ga zaradi odlične igre in visokih rezultatov, s katerimi je doslej odpravil še vse nasprotnike, izredno hvalijo vsi naši listi. To moštvo je namreč v šestih tekmah zabilo 56 golov, je odlično vigrano in ima napad kot ga nimajo niti njihovi kolegi v prvem moštvu. Pa tudi Reka je zanimivo moštvo. Brez konkurence zaseda prvo mesto I. B razreda in bo brez dvoma premagala še zadnje težkoče, da bo igrala drugo leto v podsavezni ligi. Moštvo je sestavljeno iz mladih moči, ki so odlično vigrane in tehnično dokaj izbalansiraue. Tekma bo ob 17.30 na starem igrišču z zanimivo pred-tekmo juniorjev in rez. Jadrana, ki bo ob 16.30. Hazenski derby med družinami Ilirije in Atene bo pa jutri dopoldne ob 10. na igrišču Atene v Tivoliju. Favorit je jesenski prvak Ilirija, posebno ker bo morala Atena morda nastopiti brez reprezentantinje Bernikove, ki je bila v nedeljo v medmestni tekmi proti Zagrebu blezir.",na. V ostalem pa sta si obe družini že zasi £urali sodelovanje v državnem prvenstvu proti hrvatskim in beograjskim klubom ter je vprašanje zmage le prestižnega pomena. Zato upamo, da bodo igralke posebno pazile na stil igre in fair-neso. Sodil bo gf Kušar. Vstopnina je ne-znatna po 2 oz. 4 Din. Roma:'Jugoslavija 2:1 (1:1) Beograd, 11. maja. Snočnjo nogometno tekmo med FC Romo in beograjsko Jugoslavijo, ki se je vršila ob svitu reflektor-jeVj je gledalo okoli 6000 ljudi. Vodstvo 90 dosegli Italijani v 20. minuti po Bancheru, toda Jugoslavija je izenačila po Zečeviču v 37. minuti prvega polčasa. Tudi odločilni gol je zabil Banchero v 13. minuti drugega polčasa z ostrim strelom v desno stran vrat. Zelo objektivno in z veliko avtoriteto je sodil rumunski sodnik in savezni kapetan Radulescu. Za nedeljsko tekmo med BSK in Romo vlada zelo veliko zanimanje, čeprav so cene vstopnic precej visoke. V nekaj vrstah. Prvenstvena hazenska tekma med Corcordijo in Gradjanskim v Zagrebu se je končala z rekordno zmago (18:2) Concordije. — Na praznik je bilo še nekaj zanimivih nogometnih tekem po inozemstvu: v Amsterdamu Francija: : Holandska 5:4 (4:4), v Lilleu Francija D : Holandska B 2:1 (2:0), v Parizu Man-chester City : Racing 3:1 (0:0), v Frank-furtu Reprezentanca Nemčije : Derby Coumty 5:2 (3:2), v Bernu Westham United : FC Bern 2:2. Pri mednarodnih teniških prvenstvih je včeraj po ljuti borbi v doublu gospodov zmagala dvojica Artens-Kukuljevič proti dvojici Kienz-Metaxa z 10:12, 1:6, 11:9, 11:9, 6:4. Službene objave LNP (Seja p. o. dne 9. t. m.) Navzoči: Stanko, rav. Setlna, Novak, Juvan, Kuhar, Mrdjen, Koslmlk. V nedeljo 13. maja se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Ilirije ob 9. Svoboda : SK Zalog. Službujoči odbornik Vrhovnik. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje ln stranskega sodnika. — Igrišče Hermesa ob 8. Slovan : Mars ob 10.30. Grafika : Korotan. Službujoči odbornik Tomšič. Blagajniško službo vrši pri obeh tekmah Grafika. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje ln stranskega sodnika. — V Mariboru igrišče I. SSK Maribora ob 16 30. I SSK Maribor : SK Železničar. Službujoči odbornik Ošlak. — V Ptuju Igrišče SK Ptuja ob 16. SK Ptuj : Gradjenskl SK. Službujoči odbornik Samuda — V Murski Soboti igrišče Panonl-je ob 16 Panonlja : Drava. Službujoči odbornik Peterka. — V Celju Igrišče SK Celja ob 17. SK Laško : Olimp. Službujoči odbornik Kap. Seni-čar. (Prvenstvena tekma se ne more odgodlti, ker nI terminov.) — V Trbovljah igrišče SK Tr-bovlja ob 16. Amater : SK Trbovlje. Dovoli ee predtekma rezerv. Službujoči odbornik Puntar. — V Sevnici Igrišče Save ob 16. Sava : Elan. Službujoči odbornik Megenšek. Prvenstvena tekma Drava : Ptuj, določena na 10. maj, se odgodl na 3. Junija. Odobrijo se prijateljske tekme Primorje : Sparta. Zagreb. 10. maja v Ljubljani, odobri 88 tudi prodtekma Primorje n. : Svoboda, Vič. — Olimp : I. SK Maribor 10. maja v Celju. — Bratstvo : Sloga. Ljubljana, 13. maja na Jesenicah. — SK Domžale : Grafika 10. maja v Domžalah. — SK Dornfcale : Slavlja 13. maja v Domžalah. Prijave mednarodne tekme SK Domžale : Auiitrla Celover 20. ln 21. maja v Domžalah se pošlje JN3 v odobritev. Pri tem se opozarjajo vsi kluoi 4a morajo pr'. prijavi mednarodnih tek*m poelatt poseDen dopis, naslovljen na JNS, s pocLaffc. x»tf m RdaJ se tekma odigra, navesti »ovoje is posuto moštva ln priložiti dovoljenje po!!tiene Pil j«,ve brez teh podatkov se botto (•vra£fci<> Rewrnre te termin 28 ln 29. Junija Muri. Mv,-»>« SoNrtA. »a proslavo 10 letnice obstoja k IVjA. Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za Ilirijo: Buljevič MUjenko. — Za Svobodo, Maribor: Mujezlnovlč Avdo. — Za Savo: Alič Franc, Abram Ferdo, Keber Teodor, Hlebče Franc, Se-nlca Srečko. — S pravom nastopa dne 19. maja za SK Litijo: Jesnovec Eio. — za SK Slovan: Vodlšek Franc, — za Slavijo Sušteršič Josip, Demonta Peter. — S pravom nastopa 19. maja za me ka— Dečji dan je priredil kamniški Sokol. Sokolska deca je uprizorila mladinsko igro »Princeska in pastirček«, ki je bila prav dobro naštudirana in lepo podana. — Mali igralci so svoje vloge dobro rešili in so prav po pravici zaslužili glasno pohvalo polne dvorane hvaležnih poslušalcev. ka— Nesreča. Pri razkladanju hlodov na žagi na Grabnu je nekega delavca iz županjih njiv hlod tako nesrečno zadel na nogo. da mu jo je zlomil na dveh krajih. Prepe Ijali so ga v bolnišnico. ka— Kino Kamnik predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek najboljši film slavnega Richarda Tauberja »Simfonija ljubezni«. Pričetek večernih predstav je odslej ob pol 21. uri. Sobota 12. maja. BEOGRAD 16.30: Pevski koncert. — 19: Prenos opere iz Prage. — 23.30: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 19: Prenos lz Prage. — PRAGA 19: Prenos Smetanove opere »Libuša« iz gledališča. — 22.55: Lahka glasba iz Bratislave. — BRNO 18.35: Plošče. — 19: Prenos programa lz Prage. — VARŠAVA 18.35: Violinski koncert. — 20: Orkestralen in klavirski koncert. — 20.45: Smetanova glasba. — 22: Plošče. — DUNAJ 18: Lahka glasba. — 16.10: Koncert orkestra. — 18: Violinske skladbe. — 19.35: Barska muzlka. — 20.05: Pesmi. — 22.05: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.15: Zabaven program iz zoološkega vrta. — Lahka glasba. — KOENIGSBERG 20.10: Mešan program. — 22.40: Prenos lz Berlin«. — MUEHL-ACKER 19: Pomlad na Bodenskem Jezeru. — 20.15: Zabaven program. — 1.15: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Violinski koncert. — 18.20: Koncert opernega orkestra. — 20.15: Mešan program. — 22.30: Ciganska godba. — 23.15: Plošče. — RIM 17.10: Vokalen in Instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Dramski večer. Sobota 12. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: Doberdob, slovenski grob (reproduc. narodne-Junaške-vojaške). 18.30: Judenburg 1918 (Davorin Ravljen). 18.50: Uvod ln prenos Smetanove opere »Libuša« iz Prage. Vmes (19.45) zunanje-polltlčni pregled. Nedelja 13 maja. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Telovadba (Pustlšek). — 9: Versko predavanje (dr. G. Rant). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 9.45: Plošče. — 10: Trbovlje (L. Mrzel). — 10.30: Koncert g. Betetta s spremi j evan jem radio orkestra. — 11.15: Slovanska glasba radio orkestra. — 12: Cas, odlomki lz »Prodane neveste« na ploščah. — 16: O govedoreji (Inž. Wenko). — 16.30: Hal-bejeva ljudska Igra «Reka« (Dramatski odsek »Sloge«), — 17.30: Judenburg II. (Davorin Ravljen). — 20: Koncert pevskega društva »Tabor«. 22: Cas, poročila. — 22.20: Reproduc. plesna glasba. BEOGRAD 15.30: Zborovski koncert. — 16: Plošče. — 20: Čelo. — 20.30: Mešan program. — 22.45: Ciganska godba. — ZAGREB 12: Plošče. 17.30: Plesna muzlka. — 20.15: Zborovski koncert. — 22.15: Lahka glasba. — PRAGA 19.55: Smetanov koncert. — 22.20: Plošče. — 22.30: Godba na pihala. — BRNO 19.55: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.52: Lahka glasba. — 20.50: Igra. — 22.25: Godba za ples. — DUNAJ 11.50: Orkestralen koncert. — 16: Komorna glasba. — 17: Iz zvočnih filmov. — 19.20: Klavirski koncert. — 20: Operete Joh, Straussa — 22: Plošče. — BERLIN 20.15: Uspavanke — 21-Orkester. — 22.30: »Večna mati«. — 23.15: Lahka ln plesna glasba. — KOENIGSBERG 20: Slušna igra. — 22.30: O kester— 23.30: Godba za ples. — MUEHLACKER 20.30: Operetni ve*er — 22.45: Plošče. — 23: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30- Zborovski koncert. — 20.10: Operetna glasba. — 22: Ciganska kapela. — 23.15: Jazz. — rim 17: Vokalen in Instrumentalen koncert. — 20.10: Koncert lz Milana. — 20.55: Ooeretni večer Skozi Beringovo morje v Leningrad Ruski ledolomilec »Kras.in« je te dni dospel v Vancouver, odkoder se bo napotil proti Wranglovemu otoku v Arktičnem morju. Tam bo vzel na krov posadko prof. Šmita, ki je vodil odpravo na »Čel juskinu«. S to posadko bo vozil potem »Krasin® vzdolž sibirske obale do Leningrada. Ce se poskus posreči, bo »Krasin« prva ladia na svetu, ki je objadraL" zemljo po arktični poti. Iz Hrastnika h— Kino predvaja danes ob 20.15 in Jutri ob 14.45 in 20.15 vojaški velefilm »Tita ni neba«, tednik, kulturni film in šalo. lz Ftuia j— Regulacija potoka Grajane se Je zaradi visoke vode Drave, v katero se steka Grajena, začasno prenehala. Brezposelni, ki so vršili ta dela, delajo zdaj v gramoznicah cestnega odbora. S tem jim je omogočeno, da ne bodo ostali brez posla, za kar se imajo zahvaliti načelniku in mestnemu županu g- Jeršetu. j— Občni zbor Olepševalnega ln tujsko-prometnega društva bo 16. t. m. ob pol 20 v švicariji v Ljudskem vrtu. j— Kino bo predvajal v soboto ob pol 21. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Veliko kneginjo Aleksandro« z Marijo Je-ritzo. Dodatek Foxov tednik. V soboto ob 15. in 17. pa bo mladinska predstava z izbranim sporedom. * RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 15.15 in oh 20. zvočni film »Ivica in Marica«, ter nov Paramountov tednik. DOL PRI HRASTNIKU. Da ne bi v nedeljskem »Jutru« iz Hrastnika poslana notica glede volilnih imenikov povzročila ne-pgtrebnih poti, sporoča občinska uprava bivše občine Dola pri Hrastniku, da so volilni imeniki občine Dola pri Hrastniku v ob3egu prejšnjih mej popravljeni in v redu in se torej ni potreba prebivalcem Brnice in Sv. Jurija nikamor zglašati. Pač pa lahko to store volilci Hrastnika, ki so poprej spadali pod občino Trbovlje, ekspozituro Hrastnik. SV. ROK OB SOTLI. Strelska družina je ob polnoštevilni udeležbi otvorila ostro streljanje na strelišču v nedeljo 6. t. m. Predsednik šolski upravitelj g. Sotošek Zdravko je imel kratek nagovor, domači tamburaši pa so zaigrali državno himno. Nato so streljali člani in gostje do mraka. RAZPIS 0 LICITACIJI Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo in montažo ekshaustorja v zgradbi carinske pošte v Mariboru na glavnem kolodvoru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. maja 1934 ob 11. uri v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 5. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: Din 27.000.—. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70—XXIX z dne 26. m. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne lz razglasa o licitaciji v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. 9555 Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 12.: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Zadnjič. Znižans oen® od 5 do 14 Din. Nedelja, 13.: Celjski grofje. Izven. Zaključna predstava propagandnega tedna. Znižane cene od 5 do 14 Din. Ponedeljek, 14.: Zaprto. Torek, 15.: Gospoda Gl^mbajeri. Gostovanje draane ▼ Kranju. Izven. OPEHA. Začetek ob 20. Sobota, 12. ob 15.: Prodana nevesta. Dijaška predstava. Globoko znižan« cene oi 5 do 15 Din. Nedelja, 13: Havajska roža. Izvem. Izredno znižane cene od 6 do 24 Din. Ponedeljek, 14.: Zaprto. Torek, 15.: Gostovanje Sinje ptic«. Izven. ★ Iz drame. Ansambl študira Galsworthyje-vo družabno igro v 7 slikah »Družba« v režiji B. Krefta. Pr?miera bo v četrtek 24. t. m. — 0 binkoštih bodo štiri predstave pod milim nebom, in sicer •jprizori opera operjto »Pri belem konjičku« in opero »Gorenjski slavček« v Tivoliju, drama pa Hoffmannstha-lov?ga »Slehernika« na Kogresnem trgu. Znameniti ruski ansambl Sinja ptica s ravnateljem g. Južnijem, pride z vsem ansamblom v Ljubljano in bo najlepše točke svojega bogateča sporeda predvajal v op^ri v torek 15. t m. Gostovanje bo izven in veljajo običajne operne cene. Dijaltvo in ostalo občinstvo opozarjamo na spremembo dijaške predstave v operi danes ob 15. Poje se »Prodana nevesta« in ne »Tr.i-viata«, kot je bilo prvotno napovedano. Zasedba glavnih uleg: ga. Ribičeva in gg. Be-tetto, Banovec, Josip Rus. Cena od 5 do 15 Din. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 12.: Vražji Rjdi. Nedelja, 13.: Vražji Rudi. Zadnji? ▼ sszoni. * Nepreklicno zadnji predstavi burke - satire »Vražji Rudi« r tej sezoni bosta drevi in jutri. Sijajen hjmor teT žgoča satira poživ- ljata dajanje. Vodilne ulo^e imajo gg. Karu«, Košak in Moser ter dame Bučarjeva, Baranova, Gorupova in Levarjeva. Poleg imenovanih sodelujejo skoro vsi člani Šentjakobskega gledališča. — Kdor 02 hoče temeljito nasmejati, naj si pride sigurno ogledat to burko. Vstopnice eo od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. Mariborsko gledališče Sobota, 12. ob 20.: Stari grehi. Zadnjič. Najnižje cene od 15 do 2 DLn. Bloki veijaio. Nedelja, 13. Zaprto. * Lastnikom gledaliških blokov; Ker l?tos marsikdo še ni porabil vseh blokov, se je odločila gledališka uorava. da ponovi danes še enkrat izredno zabavno veseloigro »Stari gr?hi« po najnižjih cenah od 15 do 2 Din. Veljali bodo bloki. S to predstavo ee zaključi letošnja dramska sezona. Zadnja uprizoritev »Vijolic« 1 Montmar-tra« in zaključek sezone bo prve dni prihodnjega tedna v torek 15. t. m. Natančni datum se še ne ve. ker mora gledališka uprava ravnati po zaposlenosti gdč. Druzovičeve v Zagrebu. Opozarjamo lastnik? opernih blokov na to predstavo, ki bo za red A. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, i temperatura. 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v man, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 11. maja Ljubljana 7, 768.3, 15.0, 81, SI, 1, 0.«, de«; Ljubljana 13, 7&6.1, 25.2, 36, ENE4—6. S, —, —; Mainibor 7, 767.9, 16.0, 80, NWZ, 3. 3.0, dež; Zagreb 7, 767.0, 19.0, 75, SI, 0, 7.0, dež; Beograd 7, 765.8, 19.0, 7.0, mirno, 3, 0.4 dež; Sarajevo 7, 767.2, 11.0, 90, mirno, 8, —, —; Skoplje 7, 764.6, 17.0, 70, mirno, 9, — —; Split 7, 763.2, 20.0, 55, BSB3, 9, 3.0, dež, Rab 7, 764.8, 22.0, 45, NE6, 5, —, —. Iz Kumibora nii depeše. Temperatura: Ljubljana 26.4, 13.1; Maribor 25.8, 14.0; Zagreb 2S.0, 15.0; Beograd 29.0, 14.0; Sarajevo 28.0, 7.0; SBoop-lje 26.0, 8.0; Sodit 25.0, 19.0; Rab —, 18.0. Solnce, voda, zrak Uran krema! Ne osvaja več žena snežno bele polti, alabastrenih ramen, ali belo blede polti — podobne slonovi kosti, lotosovemu cvetu, to je eterično — bolniško, ampak temna, zagašena, bakrenasta barva, ker je izraz kipečega zdravja in cvetoče, naravne lepote. URAN KREMA je neprispodobiva pri solnčenju, kopanju, zračenju, ker ona napravi vsako lice in telo v vezi z ultra-violetnimi žarki, — lepo temno zagašeno, bakrenasto; vsled tega — nikoli na solnce, v vodo, na hribe brez te edinstvene uran kremi:: Otvoritev gostilne! V nedeljo, dne 13. t. m. otvorim gostilno v Jarenini, preje Cvilak. Na programu je koncert in zabava z mlajem. Z dobrim vinom in z dobro kuhinjo jamčim. Odhod vlaka iz Maribora je ob 13.03, izstop v Pesnici. Za obilno udeležbo se priporoča 4554 Ivan Ratajc, gostilničar, Jarenina. iilllilillllllllilHitlilllitliillllllllilliillllltliiiiii Dovršeno z eksperimenti, ki so Vas dovedli k meni. Zahtevajte ,011aft Tropic po nizkih cenah pri J. VILHAR, nrar LJUBLJANA Sv. Petra c. 36, pri Zmajskem mostu. Pri izmučenosti uporabljajo »Kalefluid« (fiziološki ekstrakt iz življenjetvorne žleze mladih in močnih živali). »Kalefluid« pojačuje delovanje vseh izločevalnih žlez. Jači živčni sistem in krepi organizem. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Njeguševa št. 5, Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja r lekarnah in drogerijah. Reg. S. br. 5300 od 28. m. 1932. špedicija'TURIC LJUBLJANA prevzema OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva e. SS. (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi 8 tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon Interurban 21-57. Masarykova e. 9. (nasproti tovornega kolodvora) Da postanejo Vasi zobje bolj beli za tri stopnje z enim izredno naglim postopkom KoIynos na mah ugonobi mikrobe in klice. Očistite svoje zobe s Kolynosom. V treh dneh bodo zobje postali za tri stopnje bolj beli. Kolynos ostvarja, česar ne more doseči nobeno drugo sredstvo za nego zob. On odpravi rumenkaste madeže in lise, on se peni v malih razpoklinah, čisti vso ustno duplino in Kolynos da rezultate: zobje postanejo beli, zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Navadite se na uporabo Kolynosa — 1 centimeter na suhi ščetkici, dvakrat na dan. Kupite tubo Kolynosa še danes. OBJAVA. Zelo ugoden nakup HOTELA Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 26. maja 1934 ob 9. uri pri tamkajšnjem sodišču, Krk soba št. 5 prvovrsten hotel »VILA LUCIJA« v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo 100 oseb. Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti »HRANILNICA KMEČKIH OBČIN" V LJUBLJANI, poštni predal 297. 3960 Objava Zelo ugoden nakup moderno urejenega HOTELA Potom sodne dražbe se bode prodajal dne 28. maja 1934 ob % 10. uri pri sodišču v Radovljici soba štev. 26 hotel »OLYMPIC« na Bledu. Hotel je na novo zidan s 16 sobami, 3 lokali, 2 kuhinji, kopalnica, v sobah vodovod z mrzlo in tcolo vodo. ter elektriko. Hotel stoji na najprometnejši točki ob jezeru, ter je krasen razgled z velikega balkona na jezero. Pojasnila daje iz prijaznosti »HRANILNICA KMEČKIH OBČINu V LJUBLJANI, poštni predal 297. 3960 a. It: 50 Krinka proti krinki Romao »Hotel se je polastiti neke dediščine. Šlo je za okroglo vsotico milijona dolarjev, ki bi jih bil dobil po rejenkini smrti. A najbrže je bolje, da preloživa svoj pomenek. Morda ste tako ljubeznivi, da daste spraviti konzula v zapor; njegove roke morajo pa ostati vklenjene, da ne pobegne tako kakor jaz...« »Kakor vi???c »Oh, pozabil sem povedati, da sem slikar Aksel Svendrup, ki ga gotovo še vedno iščete!« »Slikar? Vraga, saj ste vendar major...« »Major brez patenta in slikar brez palete... pozneje... pozneje... najprej je treba, da spravim svojo klijentko, gospodično Traer-jevo, spet na noge ...« 18 Moia odkritja Zvečer smo sedeli v kapitanovi kajuti. Reči moram, da je kapitan storil vse, kar je mogel, da bi nas slovesno pogostil. Vendar se je pa zrcalila na kapitanovem in krmarje vem obrazu toli neznanska napetost, da sem spet in spet opažal, s kako slabim tekom sta večerjala. Gospodična Traerjeva je sedela zbrana in obrzdana zraven mene; če bi se bila mogla odločiti, da bi bila s trohico rdečila prikrila bledost svojih lic, ne bi bilo nič na njej pričalo o pustolovščinah zadnjih tednov. Vsekako sva jedla oba z izvrstnim tekom. Nazadnje smo bisli vendar že pri črni kavi. Vzel sem si cigareto in puhnil kapitanu gost oblak dima v obraz... Nehote je priprl oči. »Vidite, kapitan, takisto, kakor vam jemlje ta dim vse... sapo, luč in vid... takisto so vzeli tudi dogodki okok konzula Traerja za trenutek, da, za dolg trenutek, nam vsem jasni pogled in pravo spoznanje dogajanja... Tavali smo v temi, a zdaj se je dim razgubil... Ali spet vidite, kapitan?!...« »Da, a samo s telesnimi očmi. Zadeva s konzulom... s patrom... z morilcem... s tatom... in vse te čudne reči, ki so se dogodile ... vse to mi je še vedno dokaj nejasno...« »Nu, zato sem tu, da odgovarjam na vprašanja. Vaša večerja je bila izvrstna, zadovoljen sem in upam, da vas bom mogel tudi s svoje strani zadovoljiti...« »Da, gospod Svendrup... zakaj vašega pravega imena še vedno ne vem...!« »Imena, dragi kapitan, so mnogokrat prazen dim, kakor ste se v svojo škodo prepričali na tej vožnji. Imenujte me kar kratko detektiva.« »Nu prav, gospod detektiv, pričnimo z glavno osebo s konzulom Traerjem.« »Konzul je bil mož, ki je živel dvojno življenje. Njegovo življenje kaže vnanje pročelje poštenosti in pravičnosti pridobljenega bogastva. Nad prednjim vhodom njegove hiše se blešči majhen zlat napis, preprost in bogat, soliden in bahav, vse v enem: ,Konzul Traer'; tak je bil oficielni vhod. Zadnji vhod je bil majhen in molčečen. Nobena ploščica ni oznanjala, kdo biva pod to streho. Vrata so bila temna in skrita, menda jih je poznalo vobče le malo ljudi. Tako dobro skrita so bila, da jih je konzul uporabljal leto in dan, ne da bi ga bil kdo opazil. In vendar so bila to vrata njegovega pravega bistva. Ce bi vam hotel povedati o konzulovem prejšnjem življenju vse, kar vem, ali celo tisto, česar ne vem, bi bil nocojšnji večer prekratek. Le to naj rečem, da je konzul Traer zločinski veleum, kakršnega v tem obsegu, tej popolnosti in tej neznanski moči še nisem našel. Bil je premeten kakor divja mačka, po drugi strani pa tudi pogumen kakor pravi junak. Zakaj je krenil na pustolovsko pot, mi ni znano. Morda mu cesta navadnega življenja ni bila dovolj šitoka. Nemara da potrebuje človek, kakršen je on, drugačaii možnosti, (k se izživi. Neukrotljiva sila telesa m duha časih trga vse spone zakonov in človeških nazorov. Velika moč potrebuje zmešnjave, da more graditi in ustvarjati Oklesani stavbeni kamni življenja se zdijo takemu človeku kakor klavrne kocke, s kakršnimi se igrajo otroci; s svojo lastno pestjo si hoče lomiti gradivo iz žive skale... Tak mož je bil konzul!« »... in kako ste ga najprej srečali?« »V mestu so se dogajala že nekaj let neznanska hudodelstva, in vsakikrat je vodila njihova sled v temo. Nikoli niso našli poti! Dejanje je prišlo kakor blisk iz jasnega neba in je bilo tudi že po bliskovito izbrisano iz nebesne s mline. Nikjer sledu! Nikjer ničesar, za kar bi bilo moči zagrabiti! Zmerom samo uganka, ki je ni mogel nihče rešiti! Nikoli ni šlo za malenkosti. Vsakikrat so izginile velikanske vsote. Nekoč so našli neki bančni avtomobil prevrnjen v cestnem jarku, uslužbenca, ki sta se vozila v njem, pa težko ranjena in nezavestna. Šofer, ki je služil banki že dvajset let, je bil izginil in z njim vred aktovka, v kateri je bilo mnogo tisočakov. Izdali so tiralico. Čez tri dni je dobila banka velik zaboj. Odprli so ga. V zaboju leži šofer nezavesten in z obrazom belim kakor papir. A to je samo učinek mamila. Zdramijo ga. Mož ne ve ničesar. Še zdaj je prepričan, da leži v svoji postelji, in kar nastrmeti se ne more, ko vidi, da je v ravna-tefjevi sobi na zofi. Štirje dnevi so kakor izbrisani iz njegovega spomina. Samo to ve, da je zvečer, kakor po navadi, legel spat, in to... to je njegovo prebujenje. Dolgi preiskovalni zapor mu ne izvabi niti trohice več. Za las je manjkalo, da ga niso obsodili, zakaj uslužbenca sta prisegla, da ju je vozil ta mož, ki sta ga poznala že mnogo let. Sod: šče je omahovalo, a izvid zdravnikov, ki so ga bili zdramili iz omame, je odločil vso reč. Prespal 'je bi! tri dni. Oprostili so ga. Banka ga je vendarle odslovila. Mož do današnjega dne še ni zagrešil ničesar nepoštenega in živi v velikem siromaštvu. Drugega sledu niso nikoli našli. UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATČ ROKE! MILO za ZOBE] JE EKONOMIČNO, KER TRAJA DALJE KAKOR KATERAKOLI ZOBNA PASTA POIZKUSNA ŠKATLA pei$&Hf>itet 3*- DIN CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi to tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro al) dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« 1>2-. m . „ odgovor, priložite Ulll 3«" v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vpraSanfa, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din. davek 2 Din ca šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din. Dijak) 12 Din Večerni kuharski tečaj i»t Krekovi gospodinjski šoli t Šiški, ee prične 15. maj« ob % 7. ivečer. Tra j« zaporedoma 24 dni. — Vpisnina 100; ml vsak večer 16 Din. V istem času ho tudi >Tečaj za servira-njec, ki Ivo trajal 5 večerov; vpisnina 130 Din. — Vodi! s. Deodat« K um p. 13254-4 Službo dobi Seseda 1 Din, davek 2 Din, ea Šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ključavničare z« rrai i Stance (VVerkzeug-•ohlosser), koj.i su ujedno i kovimotokari, traii tvornica liimeiMh proizvoda.. Ponude pod »Bravar za orodje« na offarai oddelek »Jutra«. 13284-1 Prekajevalca in sekača it-ladega tn dio-bno mvežba-neg« sprejmem. Ponudbe ni oglasni oddelek Jutra p>d šifro »Prekajevalec«. 13264-1 Železninar perfekten, epreten prodajalec, dobi vodilno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mezni-na-r 5000«. 13401-1 Več pletilj ta rokavice — prvovrstne sprejmem takoj na Vodnikovi oesfci št. 31. 13414-1 Zidarje in težake kij bi poleg denarja vzeli budi pohištvo na račun — sprejme mizarstvo Vidmar v Zg. Šiški 78. 13437-1 Služkinjo ki »na samostojno tnh«itd in vsa bišna dela opravljati, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13475-1 Šivilje perila, pozor Za večje podjetje iščemo šiviljo, ki tudi krpa posteljno in osebno perilo. Ponudbe na oglae. oddelek ♦Jutra« pod »Živil m«. ' 13408-1 Natakarica zmožna 3000 Dic kavcije, dobi dobro idočo gosti-kio n« račun. Naslov v oglas. odd<4ku »Jutra«. 13393-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trg. učenca s primerno šolsko iizobras-bo, poštenih staršev, ne pod 15 let starega, močnega in zdravega sprejme takoj Ignac Andrašič v Kranju. 13383-44 Službe išče Beseda 50 para, davek Din. za šifro ali dajanje naslova 3Dln. Najmanjši znesek 12 Din. Dekle pridno ta pošteno, ieli kjerkoli stalno m>e«to —* najraje pri dobri krščanski družini. Naslov v ogli oddelku »Jutra«. 13400-2 Brivski pomočnik mlad, dober delavec v moški stroki, ieli službo. — Oenj. dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod »Bubi štuoerc. 13460-2 Ljuba Jurkovfč: MALA* * * i* KRALJICA * ! * * NOČI (Ilustriraj V. Masi) 81 In tako so zapluli v oblak, ki jih Je z vso močjo vrgel v nasprotno stran in jim zlomil vijak, tako da ni bilo več pomoči zanje. Treba se je bilo vdati v usodo. Zunaj se je bliskalo na vse strani, da je bi-n kar strah in groza. Blagajnlčarka za radii zaščitnega zakona nedvigl-jive. — Pismen« ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Večji kapital 81«. 18281-16 Zubnog tehničara koji može sve samostojno raditf po potrebi, i da govori nj«mačii, traži Dr. Miohailo D j o k o v i t o h — Užioe. 13384-16 Posojilo iščem proti vknjižbi na pr vo mesto. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Posojilo na vknjižbo« 131S4-.16 Vloge Hran. in pos. v Cirkovcah pri Ptuju (včlanjena t Zadruž. tve-zi), na Din 65.000. 5000 in 4000 prodam ta 65 %■ — D. Oder, Zagreb. Vlaška ulica 125. 13190-16 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enonadstropno vilo z zemljiščem in hlevom za 150.000 Din proda ali odda v najem Josip Pogačar v Kamniku. 13381-20 Več stavbnih parcel v Vo&matu naprodaj. Plačljivo tudi vloinimi knjižicami. — Poizve se pri Oražmu na Selu pri Ljubljani. 11774-20 Posestvo se proda pn Spodnjem Ve lovlaku pri Ptuju, obstoječe ia stanovanjske hiše z d verni stanovanji, gospodarskega poslopje. 14 oralov posestva — event. se odda tudi manj oralov pri hiši. Razven tega se prodajo tudi posamezne parcele, kakOT njive, travniki in gozdovi. Pojasnila daj* Brenčič Alojz v Ptuju. -3stanovanj. hišo kupim v Ljubljani — tudi v predmestju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotovina in hranilne knjižice«. 13429-20 Majhno domačo industrijo prodam. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Industrija«. 13449-20 Gostilna v Celju renomirana, e krasnim gostilniškim in privatnim vrtom naprodaj na prometnem kraju. Naslov pni podružnici »Jutra« v Oeliu. 13470-20 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisarniške prostore večje aH manjše takoj oddam nasproti glavne pošte Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 12064-19 Vinotoč v Ljubljani, na željo tudi stanovanje oddam, event. hišo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13416-19 Gostilno s trg. lokalom po nizki ceni oddam v najem v lepi kmečki vasi na Gorenjskem s 116 hišami Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal«. 18399-19 Lokal primierem za šiviljo, oddam na prometni točki na Bledu M. Mežanova, Bled I. 13154-16 Lokal hi veliko klet na najprometnejši oestti takoj oddam — tudi za dro-gerijo. Naslov pove og'as. oddelek »Jutra«. 13452-19 Beseda lDln. davek 2Din. za šifro ali da.HnJe na slova 5 Din. Najmanjši znesek .1 Din. ' Trgovino e epeoeriijo ta delika-teeo, v najbolj prometni ulici cen tra" Ljubljane takoj ®e''< ugodno odda.m vslod nujnega odpotovali ja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra prilika«. 13402-17 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Din. Pristnega vina večje količine letnika 1932 proti takojšnjemu plačilu proda vinogradno posestvo dr. Kolterer, pošta Roga ika Slatina. 13193-33 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aU dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Z vložnimi knjižicami Praštedione labfco zelo ugodno kupite visokogorski meces-nov les za napravo pohištva, oken, vrat, ograj itd., kakor smre- kov rezan les vseh dimenzij. Vprašanja z navedbo vrste tn količine lesa ln višine vlog na ogl. odd. »Jutra« pod »Mecesen«. 13003-15 tano vanje Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisob. stanovanje s kopalnico in vsemi prt-tiklinami oddam • L avgustom. Poiive ee »d 2. popoldne dalje Bežigrad 10 13182-21 Štirisob. stanovanje oddam s 1. avgustom. Naslov pove oelasni odde'ek Jutra«. 13425-31 Trisob. stanovanje s kopalnico za 700 Din oddam maločla.nski družini v Malejevi ulici štev. 5 — Kodeljevo. 13428-21 Stanovanje sobe in kubinje oddam z junijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 13440-21 za 400 Din mesečno takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13446-21 :nosob. stanovanie kopalnico oddam. Naslov oslasnem oddelku Jutra 13474-21 Kam pa,kam ? Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje ua slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kavarniški vrt pod gradom Oenj. občinstvu oaiznamjam, da sem otvoril kavarniški vrt. Vbod j« x Rebri ob stopnišču, ki vodi na grad Ivan Zalaanik, kave mar. 18460-16 Sobo odda Beseda SO para. davek ■i Din aa šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 13 Din. Opremljeno sobo e poseb. vhodom in elektriko oddam v Dalmatinovi ulici 3/U levo. Vprašat« med 2. in 4. popoldne. 13406-28 Lepo sobo prazno ali opremljeno takoj oddam v Maistrovi ul. št. 14 (poleg Tabora). J3430-33 Obrt Sobo Jakobu oddam solidni gospodični ali gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13447-23 pri lidn Veliko prazno sobo separirano, v lepi io mirni hiši oddam uradnici ali starejši gospe v Križevni-iki ulici 14. 13451-23 Sobo i eno posteljo oddam v sredini m<>s'a. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«. 13455-23 Sobo zračno, čisto in solnčno takoj oddam na Miklošičevi oesti št. lo/IV levo. 13423-23 Elegantno sobo v vili oddam Uboj ali pozneje. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 13420-23 Sobo s posebnim vhodom, oddam v G ra deški u l ioi 8/11. 13419-23 Lepo solnčno sobo ugodno oddam 7 minut od pošte. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 18441-23 Prazno sobo separirano, e kopalnico — event. x vso oskrbo takoj oddam v centru mesta — Gledališka ulica 7, visoko pritličje desno. 18453-23 deseda 1 Din davek 2Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pletilni stroj 8 X 40' dobro ohranjen, zamenjam za dobro ohranjeno žensko kolo Kajzer, Skofja Loka (kolodvor). 13434-29 Živali Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Progast maček svetlosiv, se je v sredo zvečer izgubil na Mirju. — Najditelj naj javi svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra«. 18448-27 Velik črn pes se je zatekel ta ga lastnik lahko prevzame v Streliški ulici štev. 7 — Ljubljana. 18476-27 PARIŠ 1931 -DIPlOHI -GftAND MMH-rtDAIUrOOO RIVOLI SAVO N CRČME POUDRE ROUGE F A R D PARFUM U ftltfr4 ^ AAAA/ 'uL P* LEPOTA JE B02ANSKA ISKRA r leni, ki jo mora on« redno netiti in je oik dar ne zanemariti, iena mora proučevati umet-oost. po kateri pridobi sredstvo, da »brani to tv»žan«ko iskro. Uporabljajte PARD DE RIVOLI. 10 j« prijetno parfumi/rano rdečilo, ki daje rm Jemu obrazu prekrasno barvo, ki spominja na lep •vet a-Li na zrel sad. Dobiva »e t najlepših bar vab Framboisse. Brunnette Ros« Ooranl Ros* pow blond Mandarine to R.ug«- de Soir. Dobiva w omuod u sodo 10__Din • kjer al os ta-lo gi. Jo ram pošlje PARFUMERIJA (N KOZMETIKA RIVOU •Francoski maeazla«, Osljek tfrezo!ačiM> vam pošljem* naš e^oii 1« katalo« ta t»"let»šaiv(inj* beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.S znesek 17 Din. Trajno ondulacijo ie za 60 Dim Vam nepravim oa aparatu 6>vetovno znane firme Nam. Prvovrstne vode za prepariramje las, jamčim za trpežuost frizure. Poleg čeealnice postaja električne ieleonioe. Ivan Kosec. Prisojna aH. 1 1341&-30 Informacije Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjava Jaz nisem od 17. jan. 1994 plačnik nobenih računov svoje ieno Minke Jereb-Podobnik. — Rudolf Jereb. 18239-31 Beseda i Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova S Din, Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 Premog ^T^ Harbopaketi drva in kokf ^^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5 ČITAJ! NA OBROKE se prodajajo zelo ugo-dco solidnim kupcem p rima moški, damski in otroški čevlji. A. KOS, Ljabljana Kolodvorska ulica 11. Dopisi Beseda 2 Din. davek 2 Din. za šliro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. V oglasnem oddelku »Jutra« I« dvigniti sledeča pisma: Akviromt, Agiien, 1. air-■ust, Boljša šivilja - ogle-«!o, Cena t»koj, Bedna in pošten*, Dobre moči Dobra moč, Dobra bodočnost izven Ljubljana, Delaven, Državni upoiojen«« 578, Dobiček siguren. Dobre obresti, Din 10.000/77. Dobra gospodinja, Dobro vpeljana 12U34, D. Z., Eksistenca, Ecosobno, F. H., Gorenjska 100, Gostilna, Gorenjska 1984, Gotovine 12727/10, Gospodična 13186 pridna in poštena, Garantiran uspeh, Gotovine ta knj. Mestne hranilaioe. Hrvatsko Primorje, Hiša, Hišnik, L Z. 1900, »Ioem«, Izredna prilika, Kubarioa, Kavcije zmožen, Knjižnice mestne. Kupim, Ljubljena 12935, Lokal za tTgovino, L. Z. 1900, Lepa lega, L*

pri Bfedn, Reden plačnik, Rentabilnost, Steoo-graJijc, Spretno zmotno. Sama, Sigurna bodoč&oci. Skrivnostna he.nj»o, 900 % iasluižk"m . 888. isn.ooo. 56, 16, 90 1994, 100 R. 1070. Bistra Denes ob 30. v peri« pfed hišo. 1S48M24 K U B A N Y-JEV MATE ČAJ hrani ter krepfia živce in mišice. Telo postane odporno in z lahkoto premaga vse napore. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva c. L, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno! 126 Komfortno stanovanje na Miklošičevi cesti, kompletno, L nadstropje, sestoječe is 5 velikih sob in 2 kabinetov, kopalnice in vseh priti klin, se odda 1. avgusta. — Naslov r oglasnem oddelku Jutra. 4442 Zrtvojmo za mladi rod! ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob priliki smrti našega nepozabnega sina ln brata MelSodcrfa in ga spremili na njegovi zadnji poti, Izrekamo naj-iskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, čfi. duhovščini in gg. tovarišem, ki so pokojniku izkazali poslednjo čast. V Ljubljani, dne 11. maja 1934. 4545 žalujoča rodbina Merharjeva. rejuje Davorin Eavljeo. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Rihnikai. Za Narodno tiskamo d. d. kot dskarnarja Franc Jezerae*. 2a >nflAratm del Je odgorom AJotfi Novak. Val i LJubljani