PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 188 (13.419) Trst, sobota, 12. avgusta 1989 Kmečka in demokratska stranka se še pogajata s Kiszczakom Poljski delavci stavkajo za rešitev vladne krize Walesa opozarja na nevarnost političnega monopola generalov Pojem velike koalicije osvaja opozicijo, a je še povsem nejasen VARŠAVA — Nadaljujejo se mrzlična pogajanja za sestavo nove poljske vlade, zaenkrat pa bi bilo težko oceniti, kašen bo njihov zaključek. Kmečka in demokratska stranka se pogajata z ministrskim predsednikom Kiszczakom, ki je že nekajkrat previdno imenoval nekatere možne kandidate, vendar se je Solidarnost vselej uprla. Na čelu vlade zahteva nova imena, taka, ki bi odražala željo ljudstva. Prejšnje dni je bil govor o vladi brez komunistov, predstavnik Solidarnosti Gere-mek, ki se mudi v Rimu, pa je včeraj govoril o hipotezi, da lahko še vedno pride do velike koalicije (PZDP, kmečka in demokratska stranka ter Solidarnost), ki bi skupaj odločala o imenovanju notranjega in obrambnega ministra. O veliki koaliciji pa je pisal tudi dnevnik opozicije Gazeta. Ne da bi navajal imena, je člankar poudaril, da bi Poljska prebrodila krizo le, če bi pristala na vlado, ki bi jo vodila opozicija, skratka, na čelu vlade bi moral biti predstavnik Solidarnosti. Velika' koalicija postaja že nekakšen sen, kaže pa da nikomur ni jasno, kakšna naj bi prav za prav bila. Podrobnejša vsebina pogajanj ni znana, kaže pa, da ima kmečka stranka s svojimi 75 poslanci odločilno vlo- Sprejela sta jo že J. Stanovnik in D. Šinigoj Delegacija članov ameriškega kongresa se mudi v Sloveniji LJUBLJANA — Dvanajst ameriških kongresnikov (s soprogami) se mudi na dvodnevnem pol turističnem pol uradnem obisku v Sloveniji. Glede na nekatere zadnje dogodke, ki so nekoliko skalili (politične) odnose med državama in za katere lahko rečemo, da so predvsem posledica slabega poznavanja razmer v posameznih državah, je bil ta obisk dobrodošel. Delegacijo, ki jo vodi predsednik kongresnega odbora za energetiko in trgovino John D. Dingell, sta sprejela ločeno s sodelavci predsednik slovenskega predsedstva Janez Stanovnik in predsednik re-ubliškega izvršnega sveta Dušan inigoj. Čeprav je delegacija sestavljena od kongresnikov, ki se zanimajo predvsem za probleme energije, varstva okolja in trgovine, so se pogovarjali tudi o vseh drugih področjih družbenega in gospodarskega življenja, niso pa se izognili niti dvostranskim odnosom med državama. Janez Stanovnik jih je odkrito, na svoj značilni način seznanil s splošnimi značilnostmi Slovenije, njenim položajem v SFRJ in njenimi politično-gospo-darskimi usmeritvami, za katere so značilni odprtost, demokratizacija in prilagajanje spremembam v Ev- ropi oziroma v razvitem svetu. Govoril je tudi o težavah, kot so inflacija, neučinkovitost, politično vmešavanje v gospodarstvo, nekaj vprašanj kongresnikov pa se je nanašalo na poskuse reform v vzhodnoevropskih državah. Pogovor z Dušanom Šinigojem pa-je omogočil kongresnikom boljši, podrobnejši vpogled v slovensko gospodarstvo, v njegove možnosti in težave, med katerimi je predsednik izvršnega sveta-posebej poudaril vprašanje usklajevanja nadaljnjega razvoja in prilagajanja gospodarstva omejenim virom energije in vse glasnejšim zahtevam po ohranjanju okolja. Del pogovora so namenili pregledu sodelovanja slovenskega in ameriškega gospodarstva, pripravam na Evropo 92 in novima zakonoma o podjetjih in tujih vlaganjih, ki sta odpravila marsikatero oviro za večje sodelovanje. Ameriški kongresniki so ob koncu pogovora poudarili, da je bil tako odkrit pogovor dobra učna ura za spoznavanje Slovenije, ki jo z ZDA povezuje tudi 400.000 slovenskih izseljencev prve, druge, tretje in celo četrte generacije. Ameriški kongresniki so si s soprogrami ogledali Bled, potem pa so odpotovali v Dubrovnik, (zs) go. Glasnik stranke je včeraj izjavil, da je Poljska združene delavske partije tako rekoč pripravljena na vsak kompromis, samo da bi ji končno uspelo določiti posamezne ministre. Iz vrst Solidarnosti pa je prišla še ena varianta, in sicer alternativna koalicija med kmečko in demokratsko stranko, ki naj bi jo vodila liderja Bogdan Kro-lewsky in Tadeusz Rymszewicz. Tej domnevi pa so se v Gdansku takoj odzvali delavci, ki so oklicali enourno »opozorilno« stavko (na sliki). Delo so prekinili v vseh tovarnah in ladjedelnici, stavki so se pridružili številni trgovci, političnim zahtevam Pa so stavkajoči dodali tudi čisto praktične, kot so višje plače, zahtevali Pa so tudi čimprejšnje upravne volitve. Stavko je odkrito podprl Walesa. Iz Gdanska je sporočil, da Solidarnost ne bo pristala na vlado, ki jo bo vodil general Kiszczak, saj »bivši notranji minister ni sposoben imenovati niti svojega kabineta«. »Kiszczak ni sposoben voditi vlade, zato bom storil vse, da bom preprečil ponovitev monopola generalov,« je izjavil voditelj Solidarnosti. V teku dneva so iz mnogih industrijskih in rudarskih središč, iz Bresla-Ve, Szczeczina in Gornje Šlezije, prišle vesti, da že pripravljajo opozorilne stavke, ki se bodo vrstile razčlenjeno od začetka prihodnjega tedna. Stavkam pa se ne bodo pridružili de-*avci ladjedelnice Lenin iz Gdanska, ba ne bi zavirali pogajanj o odkupu Objekta s strani ameriške milijarderke °arbare Piasecka Johnson. V rokah neznanih ugrabiteljev v Kalabriji so zdaj še štirje ugrabljenci Po plačilu pol milijarde lir odkupnine kriminalci izpustili Nicola Campisija LOCRI Neznani ugrabitelji so včeraj ponoči osvobodili 69-letnega odvetnika in častnega namestnika pretorja v Radore Marini (RC) Nieo-lo Campisija, ki so ga ugrabili 7. februarja letos. Priletnega odvetnika so našli policisti včeraj približno ob 1.10 zjutraj, ko so pregledovali okolico kraja Nalile Nuovo di Careri na področju Locri-ja, na pol poti med dvema centroma v Aspro-monteju Platijem in San Luco. Policisti so odvetnika odpeljali na komisariat v Sidernu, kjer ga je pregledal zdravnik, ki je ugotovil, da je njegovo zdravstveno stanje dobro. Nicola Campisi (na sliki AP) je imel le flebitis, ki pa je posledica dolgotrajnega ležanja in pa verige, ki so jo ugrabitelji odvetniku pritrdili okoli levega gležnja. Drugo verigo so njegovi ječarji sklenili okrog Campisijevega vratu. Bivšega ugrabljenca je takoj zaslišal tudi državni pravdnik iz Locrija Lombardo, kateremu je Campisi povedal, da so z njim ugrabitelji dobro ravnali in da niso bili nikoli nasilni. Z njimi se je tudi večkrat pogovarjal in ti naj bi mu vedno zagotavljali, da se bo ugrabitev »srečno« razpletla in da bodo njegovi sorodniki plačali zahtevano odkupnino. In kot je povedala odvetnikova hčerka, je družina v četrtek ugrabiteljem plačala pol milijarde lir in tako dosegla Campisijevo osvoboditev. Vest o izpustitvi Campisija je imela že včeraj popoldne za posledico obsežno preiskovalno akcijo, ki se je zavlekla pozno v noč. Po prvih še nepotrjenih vesteh naj bi pri tem prijeli šest oseb. Med njimi naj bi bila tudi ena ženska. Preiskovalci imen prijetih oseb niso sporočili, šesterica pa naj bi bila osumljena sodelovanja pri ugrabitvi Nicola Campisija. V rokah neznanih ugrabiteljev v Kalabriji so zdaj še štiri osebe: 20-letni Cesare Casella, ki so ga ugrabili 19. januarja lani v Pavii, 19-letni Car-lo Celadon, ki je bil ugrabljen 25. februarja lani v Arzignanu (Vicenza), 21-Ietni Andrea Cortelez-zi, ki je izginil 17. februarja v Tradateju (Varese) in 50-letna Mirella Silocchi, ki so jo ugrabili 28. julija letos v Collecchiu pri Parmi. Letos je bilo v Italiji 8 ugrabitev. Poleg Campisija, Cortelezzija in Silocchijeve so 30. januarja v Olbii ugrabili Luco Di Liberta (osvobodili so ga karabinjerji 7. februarja), istega dne so v Omegni pri Novari ugrabili 17-letno Alessandro Alessi, 10. februarja je bil ugrabljen 12-letni Mic-hele Di Falco, 15. marca 63-letni Francesco Cu-gia in 30. maja 65-letni Dante Belardinelli. Vse ugrabljence je karabinjerjem ali policistom uspelo osovoboditi, le 12-letnega Micheleja Di Falca so po 12 urah jetništva izpustili ugrabitelji sami, ne da bi zahtevali odkupnino. * * * * »- ha ^®^yeleslalom za moški svetovni smučarski pokal je dobil Šved Eriksson eami zmagovalnega odra), Italijan Tomba pa je bil šele peti (AP) NA 10. STRANI Dosmrtna ječa za »protirevolucionaija« ki je pomazal Maocetungov portret PEKING — Yu Zhijana, Yu Dongyu-eja in Lo Dechenga je pekinško ljudsko sodišče včeraj obsodilo na dosmrtno ječo, oziroma na 20 in 16 let zapora. Trojica je baje umazala velikanski Maocetungov portret, ki visi na trgu Tienanmen. Do dogodka, o katerem smo svoj čas pisali, je prišlo 23. maja, za časa študentskih demonstracij v Pekingu. Vsi trije so iz južne kitajske province Hunan, za časa demonstracij pa so umazali Maocetungov portret z jajci in pisanimi barvami. Kitajska vlada je v teh dneh sprejela vrsto represivnih ukrepov, ki zadevajo študente na pekinški univerzi. Predvsem so zelo strogo prepovedali tiskanje in razpečevanje nedovoljenih letakov in razobešanje transparentov. Poleg tega morajo študentje obvezno upoštevati vse določbe in vsa pravila mestnih in vojaških oblasti. Nove ukrepe je objavil dnevnik Žen Min Ži Bao in zadevajo predvsem tehnološko fakulteto, kjer so zelo strogo prepovedani vsi nedovoljeni seminarji, konference, srečanja in sploh vse izvenuč-ne dejavnosti. Predvideni so tudi tečaji politične prevzgoje, ki trajajo 3 dni in na katerih morajo študentje pozorno proučevati dokumente komunistične partije ter doumeti potrebo vojaških posegov. Represija proti raznim »kontrarevolucionarnem« se nadaljuje tudi drugod po Kitajski. Na otoku Sanja v Kitajskem morju so aretirali nedoločeno število protirevolucionarjev; do množičnih aretacij je prišlo tudi v Heilon-gjiangu, kjer so baje aretirali nad 1700 oseb. Agencija Nova Kitajska pa poroča o aretaciji predsednika nekega elektronskega podjetja, ki da je osebno podpiral in organiziral politične nerede v Pekingu. V Boljuncu se je včeraj odigrala tragedija ljubezni in ljubosumja NA 5. STRANI Estonski parlament suspendiral stavke TALIN — Estonski parlament je odobril resolucijo, s katero je suspendiral vse stavke, ki so trenutno v teku v raznih estonskih podjetjih. Stavkajo, kot znano, delavci ruske narodnosti, ki tako protestirajo proti novemu estonskemu volilnemu zakonu, ki predvideva dveletno stalno bivališče na ozemlju republike zato da občan dobi volilno pravico in proti obveznemu znanju estonščine. Oba zakona sta, po mnenju neestonskih delavcev v Estonski SR, diskriminatorna do manjšine, ki živi v mejah te baltiške republike. Estonski parlament se pri tem sklicuje na nedavni sklep vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, ki je priporočil suspenzijo vseh stavk, dokler ne bodo dokončno odobrili zakon, ki bo urejeval pravico do stavke. Ta zakon v tem trenutku že sestavljajo. Kljub temu pa iz Estonije poročajo, da se stavka nadaljuje v 20 talinskih tovarnah in 13 obratih v Kochtla-Jar-veju ter zajema trenutno 20 tisoč delavcev. Tudi medetnični odnosi so ta čas v baltiških republikah zelo napeti. Duhovni voditelj Hezbolaha šejk Fadlalah ponudil sodelovanje za izpustitev talcev V Bejrutu še naprej divjajo krvavi boji Tragičen obračun spopadov v noči na petek BEJRUT Dan in noč s četrtka na petek sta bila v Bejrutu ena najhujših v desetletni zgodovini državljanske vojne in k tragični bilanci spopadov med krščanskimi in muslimanskimi enotami lahko dodamo vsaj še 30 mrtvih in približno 120 ranjenih! V divjem topniškem obstreljevanju pa je bilo porušenih precej zgradb, ki so doslej na čudežen način še ostale cele. Zadetih je bilo tudi nekaj diplomatskih predstavništev, največ škode pa je bilo na francoskem veleposlaništvu, na katerega so priletele tri sirske granate, skoraj do tal pa je bil porušen tudi sovjetski kulturni center v zahodnem Bejrutu. Slika v mestu je strahotna. Skoraj ni hiše, ki ne bi bila tako ali drugače poškodovana, v nebo se dvigujejo stebri dima in plameni, prebivalstvo pa beži na varno in zapušča libanonsko prestolnico. Od nekdanjih 1,5 milijona prebivalcev jih je ostalo le še dobrih dvesto tisoč. Med zadetimi objekti sta tudi predsedniška palača in pa sedež obrambnega ministrstva. Toda konca krvavega obračuna še ni videti. Obstreljevanje se je včeraj še okrepilo, največjo ceno pa plačuje nedolžno civilno prebivalstvo. Glede drame zahodnih talcev, ki so v rokah islamske integralistične organizacije Hezbolah, pa je treba povedati, da je včeraj med tradicionalno petkovo molitvijo duhovni voditelj Hezbolaha šejk Fadlalah ponudil svoje sodelovanje pri njihovi osvoboditvi pod pogojem, da zahodne države prispevajo k izpustitvi Libanoncev in Palestincev v Izraelu. Fadlalah, ki ima izredno velik vpliv na šiitske organizacije, je tudi kritiziral ZDA, ker so po uboju ameriškega polkovnika Higginsa proti Libanonu usmerile svoje bojne enote. Glasnik Bele hiše Fitzwa'ter je ponudbo duhovnega voditelja Hezbolaha ocenil kot zanimivo in izrazil upanje, da ta ponudba predstavlja dejansko željo Hezbolaha, da res pride do politične rešitve celotnega problema. Istočasno pa je Fitzwater še dejal, da neposrednih pogajanj o talcih ni, da pa obstajajo nekateri kontakti, ki potekajo po najrazličnejših kanalih. Jugoslovanski protest zaradi resolucije ameriškega senata WASHINGTON — Odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v ZDA Vladimir Matič je v ameriškem zunanjem ministrstvu izročil oster protest, ki opozarja, da re- Jalovi piloti grozijo s stavko BEOGRAD — Če do torka, 12. avgusta, vodstvo Jata ne bo izpolnilo zahtev pilotov in kopilotov, bodo ti začeli stavkati. Ta svojevrsten ultimat je potrdil tudi generalni direktor Jata Miljenko Zrelec, ki je tudi povedal, da v pogovorih zaenkrat niso dosegli nikakršnih uspehov. Piloti in kopiloti zahtevajo večje plače in devizne dnevnice, več dni premora med leti, hitrejše reševanje stanovanjskih vprašanj in participacijo za licence za določene tipe letal. Namestnik generalnega direktorja Draško Vujovič je dejal, da upa, da bodo piloti in kopiloti vseeno spoštovali statut Jata, kjer piše, da mora konferenca sindikata z generalnim direktorjem doseči soglasje, s katerim bi omogočili normalen potek delovnega procesa. Vujovič je potrdil, da ima po statutu sindikat pravico organizirati stavko, če oceni, da ne more drugače uresničiti ciljev svoje akcije in zaščititi interesov delavcev. solucija ameriškega senata o kršenju človekovih pravic v Jugoslaviji temelji na neresnicah in pomeni poskus grobega vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije. Matič je prenesel jugoslovansko stališče, da gre za akt, ki je brez primere v odnosih med državama in je usmerjen proti suverenosti SFRJ. Resolucija je v nasprotju z ameriškimi izjavami o Jugoslaviji, zato jugoslovanska stran zahteva stališče ameriške administracije o tem dokumentu. State Department je sprejel protest. Njegovi predstavniki so opozorili, da so tudi sami zaskrbljeni zaradi, takšnih akcij, ki porajajo nesporazume in otežujejo medsebojne odnose. Ponovili so svojo »tradicionalno« trditev, da resolucija ne izraža skupnega stališča vlade in kongresa. V odgovoru na jugoslovanski protest so dejali, da ameriška vlada soglaša, da je položaj glede človekovih pravic v Jugoslaviji dober, da je Jugoslavija napredovala na tem področju in pri demokratizaciji ter da je lahko ponosna na vse, kar je dosegla. Težko je razumljivo, kako se lahko uradna mnenja v tolikšni meri razlikujejo od mnenj in akcij posameznikov v kongresu v zadnjem času, še manj pa kako lahko ostanejo brez kakršnegakoli učinka. Jugoslovanska stran je izrazila tudi pričakovanje, da bo ameriško zunanje ministrstvo s temi svojimi stališči seznanilo kongres, kar bi bila najboljša pot za izboljšanje nadaljnjega sodelovanja med državama, (dd) Mali Libanonec se očitno ne zmeni ra razdejanje okrog sebe. Rad bi le prišel do svoje najljubše igračke. (Telefoto AP) Sica le s težavo koordinira svoje mnogotere pristojnosti PALERMO — Ozračje v palermski sodni palači se je za silo sprostilo, visoki komisar za boj proti mafiji Sica in sodnik Falcone sta se pobotala, danes pa bodo verjetno znani rezultati analiz, ki so jih opravili na anonimnih grozilnih pismih. Mirno ozračje pa je le navidezno, saj v ozadju še močno vre. Niti priložnostna konferenca, ki jo je včeraj imel predsednik sodišča Conte, ni prepričala tistih, ki dvomijo v učinkovitost protimafijskega poola. Predsednik Conte je včeraj priznal, da so protimafijski pool in institucije, ki bi morale z njim sodelovati, v preteklosti zagrešili nekaj grobih napak. Spodrsljaji so bili po Contejevem mnenju brez hujših posledic, »sedaj pa je napočil čas, da se končno domenimo, kdo bo s kom sodeloval in na kakšen način naj to sodelovanje poteka«. Conte je opozoril tudi na govor pred- sednika Andreottija, ko je v parlamentu dejal, da mafija že zdavnaj ni več stvar Sicilije, pač pa da je postala že nadnacionalni problem, ki se ga lahko reši samo s skupnimi silami. Komunistični senator Violante, ki se v okviru stranke ubada s problemi mafije, pa je v nekem intervjuju povzel občutke vseh, ki dvomijo v učinkovitost Sicove strategije. Violante je opozoril, da še vedno obstaja prevelika tekmovalnost med raznimi institucijami, da bi lahko govorili o učinkovitem sodelovanju in izmenjavi informacij ter vzajemni strategiji. Violante meni, da ima Sica prveč pristojnosti in mu zato bežijo iz rok, kar potrjuje tudi nedavni palermski škandal in je prepričan, da so med preiskovalnim delom in sodno prakso razlike tolikšne, da jih ni mogoče odpraviti s stiskom rok in priložnostnimi sestanki. Pogreb mlade žrtve V Belfastu je bil včeraj pogreb 15-letnega Seamusa Duffyja, ki ga je smrtno zadela policijska gumijasta krogla. (Telefoto AP) <1 KANDIDATOM OBEH SPOLOV PONUJAMO VISOKO KVALIFICI RANO DIPLOMO PO TRILET NEM ŠOLANJU. MOŽNOST TA KOJŠNJE ZAPOSLITVE V JAVNI ALI ZASEBNI USTANOVI. VZDR ŽIJO NAJ SE DELOMRZNEŽI IN IZ aterakoli diploma je danes IY tako oddaljena od prve zaposlitve. kolikor je medicinska znanost daleč od igre «mali kirurg» (se je spominjaš?). S to ugotovitvijo, ki se zdi sama po sebi umevna, pustimo ob strani diplome nasploh in se posvetimo liku, ki stopa v ospredje: poklicnemu bolničarju. Predvsem: od kod prihaja? S triletnega tečaja, na katerega se jemogoče vpisati od šestnajstih let naprej, v celoti štipendiranega in temelječega na teoretičnem pouku in na veliko prakse V bolniških sobah. In kam gre? Takoj pristane - čudežna izjema - na delu. za katerega se je izšolal. V zaposlitvi. ki je zelo humana, cenjena in tudi dobro plačana. tako v bolniških oddelkih in službah kot v centrih za specialistično zdravniško pomoč. Skratka: poklicni bolničar ima vedno obilico dela. Verjetno prav zato ni najti niti enega samega brezposelnega bolničarja. Šole za poklicne bolničarje Furlaniji-Julijski krajini: ČEDAD Via Cavalieri di V. Venelo. 6 tel. (0432) 73.07.91 GORICA «Suore della Prowidenza» Via V. Venelo. 185 tel . (048!) 53.16.59 UTIŠANA Via Sabbionera. 45 tel. (0431) 51.03.81 TRŽIČ Via Galvani. 1 -tel. (0481) 79.00.23 PALMANOVA Piazza Grande. I l/a tel. .(0432) 92.12.76 PORDENON «Don Luigi Maran» Via (irado. 7 tel. (0434 ) 3.11.17 SAN DANIELE DEL ERIVL1 Via Trento c Trieste tel. (0432) 95.79.47 SAN VITO AL TAGLIAMENTO Piazzale Linteris. 4 tel. (0434 ) 84.11 TOLMEČ Via Morgagni. 18 tel. (0433) 21.36 TRSI «G. Ascoli» Via Stuparich. I tel. (040) 7.76.24.42 VIDEM Via Colugna. 50 tel. (0432) 49.96.92 Rok za vpis zapade 31. avgusta 1989 A utira della Direzione Regionalc deirigiene e Sanita de* hriuli-Venezia (iiulia V Jugoslaviji Brezposelnost in inflacija še naraščata BEOGRAD — Zvezni zavod za statistiko navaja, da je stopnja letne inflacije v Jugoslaviji dosegla julija 788,6% proti 652,2% v juniju. Tega je kriva zlasti podražitev naftnih derivatov, elektrike, hrane in cele vrste izdelkov široke porabe. Cene na drobno so bile za 31,3% višje kot junija, nasproti decembru 1988 pa so narasle za 342%. Življenjski stroški so se vzpeli malce počasneje: blago in storitve, ki so bistvene za družinski standard, so se nasproti juliju 1988 podražili za 761,2%, nasproti decembru 1988 za 324,6% in nasproti letošnjemu juniju za 34,2%. Žal se množijo tudi nezaposleni. Po pisanju zagrebškega Vjesnika je teh že 1.187.000 ali 10,5% delaz-možnega prebivalstva. Med njimi je kar 77% mladih izpod 30. leta, a več kot polovica vseh nezaposlenih ima za sabo univerzitetni študij. Člankar namiguje, da lahko izvajanje reformnih programov, ki jih je sprejela zvezna vlada za izhod iz družbeno-gospo-darske stiske, še poveča stopnjo brezposelnosti - na 20-30%. To bi morda prijalo nasprotnikom reform, ki s poleni itak ne štedijo. Strokovnjaki si menda še niso edini, kdaj je sploh vzniknilo seme gospodarske krize. Analitiki najrajši omenjajo leto 1980, ko je pričela delovna storilnost šepati, proizvodnja zastajati in inflacija prehajati v hiperinflacijo; ko se je torej visoka rast zasukala narobe, čemur pravimo čisto preprosto stagnacija. Nekateri pa vidijo zametek krize že na začetku sedemdesetih let, ki so jih označevali zadolževanje na tujem, nesmotrne naložbe, prepočasno dojemanje razsežnosti in učinkov sprotnih sprememb v svetovnem gospodarstvu pa še marsikaj drugega. D. G. Italijanska zunanjetrgovinska bilanca še zmerom izkazuje velik primanjkljaj RIM — Številke, ki označujejo italijansko zunanjetrgovinsko bilanco, so še kar naprej zapisane krepko v rdečem, čeprav je zavod ISTAT sporočil, da se je stanje obrnilo malo na bolje: junijski primanjkljaj je znašal 711 milijard lir in bil za tretjino nižji kot maja - 2.118 milijard, prav tako je bil manjši v primeri z lanskim junijem, ko je dosegel 941 milijard. Kot rečeno pa to ni v zadostno uteho nikomur, saj julijsko gibanje ni zboljšalo polletnega trenda: negativni saldo eximporta januar-junij 1989 je velikanski - 14.155 milijard lir - in celo še znatno večji od lanskega šestmesečnega - 8.453 milijard. Po začasnem izračunu je vrednost uvoza v juniju dosegla 19.070, vrednost izvoza pa 18.359 milijard lir, kar kaže na porast za 19,3% oz. 22,6%. Deficit 711 milijard ustreza razliki med pasivo 1.566 milijard pri energetskih proizvodih in aktivo 855 milijard pri drugem blagu; lani ob enakem času je prva postavka izkazovala 1.190 milijard pasive in druga 249 milijard aktive. Junija se je izvoz nesluteno močno povečal nasproti lanskemu juniju, toda hkrati je znatno poskočil tudi uvoz, kar ni omogočilo večjega bilančnega zboljšanja. Narasel je zlasti izvoz izdelkov kovinsko-mehanske industrije, prevoznih sredstev, tekstila, oblačil in kemikalij, k porastu uvoza pa so prispevali zlasti energetski proizvodi, vozila in rudnine. Po 34 letih v obtok nova 100- in 50-lirska kovanca RIM — Predsednik republike je podpisal odlok, ki pooblašča zamenjavo sedanjih, 34 let starih 100- in 50-lirskih kovancev z novimi, manjšimi in lažjimi. Ukrep sodi med priprave za emisijo "težke" ('nove") lire, ki bo imela tri ničle manj (tisoč novih za milijon sedanjih). Premer novega 100-lirskega kovanca bo 18,3 mm (zdaj 27,8) in legalna teža 3,3 gr - max. 3,4 in min. 3,2 (zdaj 8), pri 50-lirskem pa bo premer 16,55 mm (zdaj 24) in teža 2,7 gr - max. 2,85 in min. 2,55 (zdaj 6). Prvi bo na robu rezljan kot zdajšnji, drugi pa ne več, a oba bosta iz istega materiala kot dosedanji kovanci, iz acmonitala. Temu primerno bo treba seveda prilagoditi telefonske reže v javnih govorilnicah in reže vseh raznovrstnih avtomatov. Nove kovance bodo dali v obtok verjetno prihodnje leto: 100-lirskih bo za 356, 50-lirskih pa za 180 milijard lir. Češkoslovaška je naročila dva airbusa PRAGA — Češkoslovaško državno letalsko podjetje CSA je naročilo dve potniški letali tipa airbus 310-300. Kakor je sporočila praška tiskovna agencija CTK, so zadevno pogodbo podpisali z voditelji družbe Airbus predstavniki CSA in češkoslovaške ustanove za trgovino z inezomstvom Omnipol. V airbusih 310-300 je prostora za 261 potnikov, razdeljeni pa so na dva razreda. Eno naročeno letalo bo Češkoslovaška prejela prihodnje leto, drugo pa na začetku leta 1991. Z novima letaloma bo podjetje CSA vzdrževalo zveze z Združenimi državami Amerike, Kanado in daljnovzhodnimi državami. Dolar včeraj močno poskočil kljub posegu centralnih bank Kdor bi rad prevzel Cogolo ga je dolžan tudi sanirati MILAN, NEW YORK - Kot je bilo predvideno, so se kotacije dolarja včeraj bistveno spremenile, čeprav ne v napovedani smeri. Na milanskem fik-singu je zeleni bankovec veljal kar 31 lir več kot v četrtek (1.387,755 proti 1.356,625), na frankfurtskem se je povzpel z 1,8858 na 1,9305 marke, na pariškem s 6,3790 na 6,5190 francoskega franka, na zuriškem z 1,6340 na 1,6600 švicarskega franka in tako naprej, a na tokijskem je poskočil na 140,10 jena ( + 1,05 jena). Banca dTtalia in drugi evropski emisijski zavodi so z usklajeno akcijo preprečili še nadaljnji dvig dolarja in to velja celo za ameriški FED, kar je pomenilo nedvoumen signal borzam. Po fiksingu se je zeleni bankovec nekoliko spet pocenil zaradi popoldanske objave podatkov s pristojnega washingtonskega ministrstva o julijskem gibanju proizvodnih cen in prodaje na drobno v ZDA, kmalu zatem pa se je vnovič vzpel: v Italiji je veljal 1.388 lir, skoro isto raven pa je dosegel tudi ob začetku operacij na vvallstreet-ski borzi, kjer je okrog 18. ure po našem času kotiral 1,9275 marke, 141,30 jena itd. Znotraj evropskega denarnega sistema ni bilo bistvenih premikov, tako tudi pri liri ne, medtem ko je vrednost ecuja prešla s predvčerajšnjih 1.490,540 na 1.490 lir. Omenili smo julijske proizvodne cene v ZDA. Te so se nepričakovano znižale za 0,4% nasproti junijskim (izvedenci so napovedovali celo njihov porast), to pa predvsem zaradi pocenitev na energetskem (-3%) in avtomobilskem področju. Nasprotno se je prodaja na drobno povečala za 0,9%. VIDEM — Predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL so včeraj proučili rezultate srečanj, ki so jih imeli s pristojnimi ministrskimi krogi v Rimu komisarji podjetja Cogolo. Kar zadeva ekonomski tretman prizadetih uslužbencev, je bilo ugotovljeno, da se stvar povoljno rešuje: poleg predujma na račun plače za mesec maj, ki ga prejme, kdor je pač takrat delal, je bilo s pomočjo krajevnih denarnih zavodov poskrbljeno tudi za izplačilo enkratnega zneska v višini 700.000 lir približno 350 delavcem, ki so vse od izbruha krize v dopolnilni blagajni. Sindikalisti so nadalje še enkrat izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da je medministrski nadzorni odbor odgodil na 12. september zadnji rok, do katerega morajo zainteresirani predložiti načrte za odkup (ali najem) Cogo-lovih tovarn - med njimi so Compagnia finanziaria veneta, Sasea, Techint, Akros pa tudi Fiatimpresit in celo Enimont. Pravzaprav so sindikalisti in delavci dvakrat zaskrbljeni: prvič zaradi možnosti, da Sovjetska zveza razveljavi naročila, drugič pa, da se utegnejo "kandidati" vključiti v zadevo samo, da si zagotovijo ta naročila, ne pa tudi z namenom, sanirati obrate v Zuglia-nu in San Giorgiu di Nogaro - v tem primeru bi ostalo delavstvo na cesti. Trenutno se nahaja v Sovjetski zvezi 50 Cogolovih specializiranih uslužbencev, ki v Gatovu in Riazanu uresničujejo dva obrata za strojenje kož; te dni bodo odpotovali tja tudi tovornjaki s potrebnimi nadomestnimi deli. Tovarni je treba izgotoviti, sicer bi v Moskvi izgubili zaupanje v Furlansko podjetje. 8.8. 11.8. URADNE KOTACIJE Generali 45640 Uoyd 18990 Lloyd risp 9950 10050 RAS 31200 31350 Ras risp 14000 13900 Sai 18550 20470 Sai risp 8200 8480 Montedison 2450 2521 Montedison risp 1405 1425 Pirelli 3900 3880 ^•relli risp 3890 3950 Pirelli risp. nc 2315 2490 Snia . 3260 3240 Snia risp 3150 3240 snia risp. nc 1620 1660 Sinascente 6450 6430 Rinascente priv 3440 3420 Rinascente risp 3400 3450 Premuda 1915 1940 Premuda risp 1250 1250 SIP 3430 3515 SIP risp. . 2650 2770 Bastogi .. 416 413 Comau 3950 3940 8.8. 11.8. Fidis 7780 7850 Gerolimich 114 114 Gerolimich risp 89 88 SME 4110 4090 Štet 4860 4920 Štet W 10 — — Štet W 9 — — Štet risp 3900 4000 Tripcovich 9010 8890 Tripcovich risp. nc 3800 3700 Att. Immobiliari 4530 4570 FIAT 11492 11360 FIAT priv 7670 7500 FIAT risp 7495 7370 Gilardini 20200 21500 Gilardini risp 15200 15600 Dalmine 430 416 Marzotto 8320 8310 Marzotto risp 8640 8300 Marzotto risp. nc 6010 5960 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u 810 810 SO. PRO. ZOO. 1000 1000 Carnica Ass 9500 9600 _____________________________11.8, spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% ________ 98,75 —0,05 BTP maj 1990 ................ 98,65 — BTP januar 1990 12,5% . . . 100,65 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 100,95 — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 102,90 —0,58 CCT ECU 1984/91 11,25% . 104,15 — CCT ECU 1984/92 10,5% . . 104,50 +0,38 CCT ECU 1985/93 9% _________ 100,30 +0,15 CCT ECU 1985/93 9,6% ... 101,00 — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 98,00 — CCT ECU 1985/93 9,75% . . 101,60 —0,15 CCT april 1992 10%........... 95,70 0 CCT julij 1992 IND .......... 97,95 — CCT januar 1991 IND........ 99,70 —0,10 CCT julij 1993 IND........... 98,70 — 11.8. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,00 — CCT februar 1991 IND_____ 101,10 — CCT februar 1997 IND ... . 92,90 CCT junij 1993 CV IND ... . 96,15 — CCT marec 1991 IND....... 99,50 — CCT nov. 1993 CV IND . . . . 95,80 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,45 — CCT avgust 1992 IND...... 97,90 +0,10 CCT avgust 1993 IND ..... 98,45 —0,05 CCT avgust 1990 IND...... 99,75 +0,05 CCT avgust 1991 IND...... 100,10 — CCT avgust 1995 IND...... 93,80 — CCT avgust 1996 ............ 93,20 — CCT april 1991 IND ........ 100,40 CCT april 1995 IND ......... 92,60 +0,05 CCT april 1996 ............. 92,75 — CCT december 1990 IND . . 101,45 +0,05 CCT december 1991 IND . . 100,10 — CCT december 1995 IND . . 93,90 +0,05 CCT december 1996 IND . . 93,60 —0,11 MILANSKA BORZA, VODILNE DELNICE s —.____________________________11.8. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO %ar ......................... 10730 +0,94 Stoni ........................... - — Sdania ....................... 7510 +2,03 6rugina.......................... — — ?AvARqvalSTVO - BANČNIŠTVO______________ Aj!6anza Ass................. 43000 +0,02 As=?nza Ass- risp. por. . . . 39130 —0,17 A l,a|ia..................... 15500 —1,02 Lar°nia ...................... 2200 —0,22 Gen® Ass' ord................ 16740 —0,05 ltal| rali Ass............... 45650 —0,24 Ab6M,AsS..................... 12000 +2,56 |_a p® ..................... 121000 +3,50 La p°ndlaria spa............. 62450 +0,64 Uova6Vidente ................ 25260 —0,94 RA™ Adnatico ................ 18990 +0,15 RAo . 2...................... 31350 —0,94 Tort nsp' port............... 13900 —0,85 Un ° °rd .................... 25450 -0,50 Banr° £nv' ■ • .............. 18800 +0,21 Banr ^omm- 'taliana______ 5340 —0,76 Crprti? dl Roma .............. 2295 +0,43 IntJh0 ltaliano .............. 2798 —0,46 MeriiDanca Pr'v.............. 57850 —0,08 dl0ba"ca................. 25950 -0,57 j^JBNAjNDUSTRIJA . CEMENT_______________ l+S Rur9° ord................ 15860 —0,25 ................. 22580 -0,13 Pq|| dad°r' Pnv.............. 23510 +5,42 Cem Editoriale........... 6000 +0,24 'enti' ................... 3740 -1,05 11.8. spr. % Italcementi............... 132450 —0,41 Unicem..................... 28560 +0,21 Unicem risp............... 14830 +0,47 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ....................... 4080 +0,24 Fidenza Vetrar 1000 . . . .: 8450 +0,03 Italgas .................... 2547 +1,92 Mira Lanza................. 62000 +3,50 Montedison 1000 ............ 2534 +1,88 Montefibre ................. 1622 +2,52 Pirelli .................... 3880 — Pirelli risp................ 3950 +0,76 Recordati ord.............. 14550 —1,02 Saffa...................... 10390 —0,47 Siossigeno................. 42100 +2,55 Snia BPD ................... 3250 —0,55 Snia Fibre ................. 1925 +4,33 Snia Tecnopolimeri....... 7335 —0,04 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE__________________ Rinascente.................. 6463 +0,51 Stanca .................... 27300 —0,29 Standa risp. port.......... 10015 —0,49 Alitalia cat. A............. 2450 +1,61 Alitalia priv............... 2030 +4,37 Italcable.................. 15980 —0,06 SIP ........................ 3480 —1,27 SIP risp. port.............. 2800 +0,64 Sirti...................... 10750 — ELEKTROTEHNIKA - FINANCE 11.8. spr, % Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5390 +0,31 2600 +0,03 Bastogi 408 —1,21 Bonifiche Siele 34250 —0,43 Bonifiche Siele risp 8390 —1,06 CIR - Comp. Ind. Riunite . 6205 + 0,16 CIR risp 6140 + 0,98 Cofide 6100 + 1,66 Comau Finanziaria 3941 + 0,27 Editoriale SpA 3490 —0,85 Euromobiliare 7000 —0,42 Ferruzzi Agric' 2646 + 2,43 Fidis 7899 + 0,50 Fimpar 2616 —0,15 Finarte 5900 + 0,68 Fiscambi Holding 6590 —0,60 Fiscambi risp 2200 —2,86 Fornara 3090 —0,80 Gale 24000 —0,41 Gemina 2200 —1,12 Gemina risp 2145 —2,05 Gerolimich 114 + 0,88 Gerolimich risp. port. . . . 88,25 —0,56 IFI priv 25480 + 0,51 IFIL fraz 7090 —0,14 IFIL risp. port. fraz 3796 + 0,55 Italmobiliare . 194350 + 1,09 Pirelli & C 9460 + 1,04 Riva Finanziaria 91150 —4,58 Sabaudia Finanziaria . . . — — Sabaudia risp. nc — — Saes 3050 + 1,66 SME 4099 + 0,22 SMI Metalli 1505 —1,63 SMI Metalli risp 1171 + 0,25 SOGEFI 5040 + 1,00 Štet 4931 —0,36 Štet risp. port 4030 — • • 11.8. spr. % Tripcovich 8890 + 0,56 Tripcovich risp. nc 3700 — NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4580 + 0,63 Calcestruzzi 18700 + 0,75 Cogefar 6100 + 0,41 Del Favero 5840 + 3,36 Grassetto SpA 14620 + 0,48 IMM Metanopoli 1595 —0,31 Risanamento Napoli . . . 34700 —0,28 Vianini 4300 —0,69 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3860 —0,25 Danieli & C 9500 + 0,42 Data Consyst 13300 + 0,37 Ffar SpA 23615 + 0,02 Fiat 11410 —0,26 Fiat priv 7555 —0,46 Fiat risp 7390 —1,07 Franco Toši 29140 + 0,48 Gilardini 21490 + 0,93 Magneti Marelli 3290 + 0,09 Merloni 3349 + 0,57 Necchi ord 3845 + 1,71 Olivetti ord 9290 —0,24 Olivetti priv 5700 —0,21 Pininfarina 13545 + 0,10 Rodriguez SpA 9430 + 0,21 Safilo 10000 — Safilo risp 9400 + 1,07 Saipem 2890 ■ Saipem risp 2690 — Teknecomp 1416 —0,63 11.8. spr. % CCT februar 1991 IND______ 101,10 — CCT februar 1992 IND .... 98,30 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND .... 99,50 — CCT februar 1996 .............. 94,00 +0,05 CCT februar 1997 IND .... 92,85 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,25 CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,55 — CCT jan. 90 USL 12,5% . .. 100,30 —0,10 CCT januar 1991 IND....... 101,35 — CCT januar 1992 IND....... 99,05 —0,10 CCT januar 1992 11% ... . 98,35 — CCT januar 1993 IND....... 97,30 — CCT januar 1996 CV IND . . 96,00 —2,04 CCT januar 1997 IND....... 94,20 — CCT januar 1995 IND....... 93,75 — CCT januar 1996 IND....... 94,60 —0,05 CCT julij 1990 IND............ 99,95 — CCT julij 1991 IND .......... 100,25 +0,10 CCT julij 1995 IND ........... 95,25 —0,05 CCT julij 1996 ............... 94,30 — CCT maj 1991 IND........... 100,55 +0,05 CCT maj 1992 ................... — — CCT maj 1995 IND............ 93,00 —0,05 CCT maj 1996 ............... 93,40 +0,11 CCT maj 1997 IND............ 93,35 +0,05 CCT marec 1991 IND........ 100,20 —0,05 CCT marec 1995 IND........ 92,55 — CCT marec 1996 ................ 93,15 —0,05 CCT marec 1997 IND........ 93,25 — CCT nov. 1990 IND.............. 99,85 +0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,05 —0,05 CCT nov. 1991 IND............. 100,25 —0,05 CCT nov. 1992 IND.............. 97,80 — CCT nov. 1995 IND.............. 93,95 —0,05 CCT nov. 1996 IND.............. 93,45 +0,05 CCT oktober 1993 IND ... . 98,10 +0,10 CCT oktober 1990 IND ... . 99,75 — CCT oktober 1991 IND ... . 100,20 — CCT oktober 1995 IND ... . 94,10 +0,05 CCT oktober 1996 IND ... . 93,35 +0,05 CCT sep. 1990 IND.............. 99,60 +0,05 CCT sep. 1991 IND......... 100,05 — CCT sep. 1995 IND . ........... 93,70 —0,05 CCT sep. 1996 IND......... 93,00 — CTS marec 1994 IND........ 74,00 +0,20 CTS april 1994 IND ............ 73,80 — ED SCOL 1975/90 9% ___________ 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% ___________ 101,00 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 99,00 — REDIMIBILE 1980 12% ... 101,60 — RENDITA — 35 5% .......... 72,00 — Pomorski naravovarstveniki bodo obiskali tudi jugoslovanske obale Letošnji veliki šmaren bo popestril prihod ekološkega Zelenega škunerja V nedeljo bo končno prispel tudi k nam Črni hudič oziroma Black demon, eden od dveh Zelenih škunerjev (Go-letta verde), ki sta letos preplula morje ob italijanskih obalah in preučila njihovo zdravstveno stanje. Zelena škunerja, ki sta ju letos že četrtič "splovila" Zveza za okolje (s sponzorji tednikom L Espresso, družbo Bonifica skupine IRI-Italstat in dnevnikom La Nuova Sardegna), pa sta letos postala mednarodna, saj bosta Anoelle (to je čoln, ki je preplul Tirensko morje) in Black demon obiskala tudi francoske in jugoslovanske vode, to je Ažurno in istrsko obalo. Black demon bo po postanku v Sesljanu in Miljah odplul namreč proti Piranu, Umagu in Kopru (kjer pa na žalost ne bo mogel opraviti analiz morske vode, ker so se birokratski zapletljaji zavlekli in Zveza za okolje torej še ni prejela dovoljenja od jugoslovanskih oblasti). S tem "skokom" v tujino je vsedržavna Zveza za okolje želela namreč opozoriti na dejstvo, da je velike ekološke probleme (kakršnega trenutno predstavlja reševanje Sredozemskega morja, zlasti pa Jadrana) mogoče rešiti le na mednarodni ravni in da politične meje ne zaustavijo onesnaženja. Morje pred obalami tržaške pokrajine bo Zeleni škuner analiziral kar štiri dni, od nedelje, 13. avgusta, do srede, 16. avgusta. Kot že prejšnja leta, bodo analizirali stopnjo kemijske in bakteriološke onesnaženosti (to je po eni strani količino fekalnih kolibakterij in streptokokov, po drugi strani pa prisotnost nitratov, fosfatov in amonija-kalnih dušikovih spojin), prvič pa bodo v sodelovanju z Departmajem za javno zdravstvo Univerze Tor Vergata v Rimu analizirali virusno onesnaženje morske vode in — glede na najaktualnejši problem letošnjega poletja — sestavo morskih alg. Nekatere analize bodo opravili takoj na Zelenem škunerju, ki je opremljen s posebnim laboratorijem, v katerem delata izvedenca milanske družbe Conal in strokovnjak Zveze za okolje, druge pa bodo opravili v laboratorijih v Milanu. Končne rezultate bodo objavili na tiskovni konferenci, ki bo 21. avgusta v Trstu, ko bodo podali celotno sliko o zdravstvenem stanju Sicilskega, Jonskega in Jadranskega morja (prva tiskovna konferenca je na sporedu v ponedeljek, 14. avgusta, v Sesljanu, kjer pa bodo objavili rezultate analiz, ki so jih opravili v Venetu). Ob prihodu Zelenega škunerja bo tržaška Zveza za okolje v sodelovanju z nekaterimi javnimi upravami (občinami Milje, Devin-Nabrežina in Trst) in nekaterimi športnimi ter kulturnimi združenji (jadralnima kluboma Čupa in Pietas Julia, godbo na pihala od Korošcev, miljskim združenjem za pomoč prizadetim CEST, krožkom Alde-baran, Fameio Muiesano in sindikatom upokojencev pri CGIL), organizirala celo vrsto debatnih, kulturnih in zabavnih prireditev, ki so jih predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Prireditelji, kot je poudaril Roberto Cannalire, želijo namreč sprožiti širšo razpravo o onesnaženju Jadranskega morja, zlasti pa o pojavu cvetenja alg, ki je povzročilo tolikšno polemiko in zelo deljena mnenja o njegovih vzrokih. "Kozmetične" akcije, kot je lahko postavljanje morskih pregrad, in reklamne akcije v tujini o neoporečnosti našega morja so — po mnenju Roberta Basiacca miljske Zveze za okolje — samo poskusi, da bi zatisnili oči pred resnico. Zato je treba torej osvestiti javno mnenje in pozvati javne uprave, naj se zavzamejo za reševanje Jadra- na. Po drugi strani pa so prireditelji želeli nekoliko omiliti tržaško poletno sušo, ki ne nudi dovolj kulturnih osvežitev. Zato bodo, zlasti prireditve v Miljah, pravi kulturni in zabavni koktajl. Prvi sprejem bodo Zelenemu škunerju priredili v nedeljo ob 17. uri v Sesljanu. Naslednje dni pa bo v Miljah pravi ljudski praznik. V ponedeljek, 15. avgusta, bo Zelenega škunerja ob 17. uri pričakala godba na pihala od Korošcev, ki bo nato igrala tudi na Trgu Republike, kamor bodo postavili kioske z vinom in hrano ter razstavo obrtniških izdelkov. Isti popoldan bodo v Beneški hiše odprli razstave »Milje in njihvo morje«, »Stari čolni z Jadrana« in »Jadran: kakšna bodočnost?«. V torek zvečer bodo v Kulturnem centru Millo predvajali tudi tri videokasete o različnih ogroženih naravnih okolij. Ena od teh obravnava tržaški Kras (pripravila sta ga Roberto Cannalire in Lino Santoro), večer pa bo zaključila Muja DOC Band. Prireditve se bodo zaključile v soboto, 19. avgusta, z okroglo mizo o Jadranu, katere se bodo udeležili odgovorni za načrt Dafne Attilio Rinaldi, pretor Antonino Abrami, strokovnjak piranskega Laboratorija za morsko bi-logijo, Marina Cabrini tržaškega Laboratorija za morsko biologijo in vsedržavni koordinator akcije Zeleni škuner Mario Di Carlo. Isti dan pa bosta pri Korošcih ex tempore in šagra. Pa še o podatkih Dežele FJK V letošnji publikaciji Zelenega škunerja Zveza za okolje objavlja vrsto zanimivih podatkov, med katerimi je tudi tabela o uradnih podatkih posameznih dežel. S te tabele je mogoče ugotoviti, da se je stanje morskih voda v nekaterih deželah od leta 1984 (ko so z devetletno zamudo začeli izvajati smernico ES, ki določa meje onesnaženosti za kopanje v morju) neprimerno izboljšalo (na primer v Apulji, kjer je bilo leta 1984 50,8 odstotka vzorcev vode onesnaženih, medtem ko je bilo lani onesnaženih samo 2,5 odstotka). Po mnenju Zveze za okolje izboljšanja ne gre pripisati širokopoteznim akcijam proti onesnaženju, saj so v resnici le malokatere dežele začele postavljati nove čistilne naprave ipd., pač pa "trikom", ki jih tudi v teh primerih dopušča italijanska zakonodaja, ki predvideva podaljšanje rokov za stara, manj stroga pravila itd. Ko pregledamo tabelo, pa ugotovimo, da v podatkih Dežele Furlanije-Julijske krajine ni velikih nihanj (leta 1984 je bilo 27,6 odstotka vzorcev vode onesnaženih, lani pa 24,7 odstotka), kar pomeni, da so podatki kolikor toliko verodostojni. Včeraj končno podpisali konvencijo Tudi devinsko-nabrežinska občina bo imela plin ACEGA Tržaški župan Franco Richetti, de-vinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, predsednik tržaškega občinskega podjetja ACEGA Renzo Bassani in njegov ravnatelj Vincenzo Romano so včeraj opoldne na tržaškem županstvu slovesno podpisali konvencijo za me-tanizacijo devinsko-nabreŽinske občine. Dogodek presega pomen, ki ga običajno imajo takšni akti, saj pomeni tudi konec več kot dve leti trajajočih pogajanj, ki so se večkrat zataknila zaradi političnih sporov in komajda prikritih strankarskih zdrah. S konvencijo tržaško občinsko podjetje ACEGA prevzema napeljavo in distribucijo plina v devinsko-nabre-žinski občini za dobo 30 let. Napeljava bo zahtevala približno 6 milijard lir investicij, ki jih bo za 45 odstotkov krila devinsko-nabrežinska občinska uprava, za 55 odstotkov pa samo podjetje ACEGA. Napeljali bodo približno 23 tisoč metrov cevi, ki se bodo priključile na osrednji plinovod SNAM pri Vižovljah. Dela so se v resnici že pričela pred meseci, in sicer na pobudo devinsko-nabrežinske občine, tako da bo metan verjetno v teku prihodnjega leta napeljan v Vižovljah, Sesljanu, Naselju sv. Mavra, Nabrežini Centru in v Nabre- Kakšno vreme za veliki šmaren? Meteorologi napovedujejo sonce Kakšno vreme se nam obeta za veliki šmaren? Vprašanje si v teh dneh zastavlja marsikateri počitnic željni Tržačan, ki namerava izkoristiti tridnevni "most" od nedelje do velikega šmarna na čim boljši način. Letošnje muhasto poletje seveda ne dovoljuje pretiranega optimizma, ko pa je tudi včeraj deževalo tako v Trstu kot v domala vseh drugih krajih dežele, pa tudi temperatura se je nekoliko znižala. A vendar, če naj verjamemo vremenoslovcem - skrajna previdnost pa je seveda obvezna - bi se vreme moralo v prihodnjih dneh korenito izboljšati. Že napovedi Meteorološkega urada letalstva, ki veljajo sicer samo 24 ur, nam vlivajo vsaj majhno upanje: danes, pravijo, bo še oblačno z možnostjo krajevnih padavin, že zvečer pa bo vreme postalo "spremenljivo", kar naj bi pomenilo, da so razjasnitve vsaj možne, če ne že stoodstotno zanesljive. Veliko bolj optimist pa je "televizijski" meteorolog An-drea Baroni: po njegovih napovedih bo že v nedeljo atlantski anticiklon prinesel tudi k nam pas visokega pritiska, kar bo povzročilo splošne razjasnitve in dvig temperature, vsaj v nižinskih krajih, medtem ko naj bi na hribovitih območjih še vztrajali oblaki in padavine. Lepo vreme naj bi trajalo vsaj do 16. avgusta. Ali bo res tako? Čeprav vremenskim napovedim navadno ne kaže slepo zaupati, so pa nam kljub temu tokrat v veliko tolažbo: vsaj upanje nam pustijo! Na sliki (foto Magajna): kam se bo zasukal barometer? Na velesejemskem razstavišču Oktobra 6. salon znanosti in tehnologije »Spazio« Kljub poletnim počitnicam se pospešeno nadaljujejo priprave na salon znanosti in tehnologije »Spazio«, ki bo letos že šestič potekal na Tržaškem velesejmu, in sicer v dneh od 6. do 10. oktobra. Priredila ga bo velesejemska ustanova v sodelovanju s Studiom PHI iz Trsta in z družbo Delta Expo iz Milana. Letošnja izvedba bo po napovedih organizatorjev presegla vse dosedanje. Razstava bo obsegala tri dele, in sicer oddelke Raziskave, Umetnost in Tehnologija. Prvi bo prikazoval najpomembnejše tržaške znanstvenoraziskovalne centre, pa tudi razne ugledne ustanove iz Italije in iz drugih držav, ki delujejo na področjih biologije, astronomije, informatike, fizike, biotehnologije in geologije. Velik poudarek bo namenjen oddelku Umetnost, v katerem si bo mogoče ogledati umetniške stvaritve, ki so izdelane z najsodobnejšimi tehničnimi sredstvi. Oddelek Tehnologija bo prikazoval najpomembnejše visokotehnološke dejavnosti, ki se razvijajo na Tržaškem, in ga bo pripravila ter uredila Tržaška trgovinska zbornica. V okviru salona »Spazio 6« je predvidena tudi živahna konferenčna dejavnost. Med drugim bodo predstavljali šolam projekt za tržaški sinhrotron, zbrali se bodo astrofili iz dežel in republik Alpe-Jadrana, poleg tega pa bo na sporedu posvet o uporabljanju informatike v raziskovanju. žini Kamnolomih, nakar bodo prišle na vrsto ostale vasi. Poudariti velja, da bi morala biti s plinom oskrbovana vsa naselja: v manjših zaselkih, do katerih bi omrežje metana zaradi neeko-nomičnosti ne seglo, bi po potrebi uredili krajevno centralizirano distribucijo propana. Po predvidevanjih tehnikov bo metan uporabljalo kakih 2.100 uporabnikov, in sicer za skoraj 4 milijone kubičnih metrov na leto. Ob včerajšnjem slovesnem podpisu konvencije so priložnostno spregovorili župana Richetti in Brezigar ter predsednik ACEGA Bassani. Richetti je podčrtal dejstvo, da predstavlja konvencija novost, saj je podjetje ACEGA doslej skrbelo za napeljavo in distribucijo plina samo v mejah tržaške občine. Prav temu dejstvu je treba po njegovem pripisati težave in zavlačevanja, do katerih je prišlo ob sklepanju pogodbe, sicer pa je Richetti izrazil prepičanje, da bo v bodoče podjetje ACEGA še razširilo svojo dejavnost v tržaški pokrajini na podoben način, t.j. med drugim brez obremenitev tržaških občinskih blagajn. Richetti se je naposled zahvalil vsem, ki so pri sklepanju pogodbe sodelovali, tudi tržaškemu občinskemu odborniku D -Amoreju, ki je bil sicer na včerajšnji slovesnosti odsoten. V izvajanjih devinsko-nabrežinske-ga župana so nekoliko jasneje prišle do izraza polemike, ki so se v zadnjih dveh letih porajale okrog sklepanja konvencije. Brezigar je dejal, da je njegova uprava izbrala podjetje ACEGA za meanizacijo devinsko-nabrežin-ske občine tudi zato, ker je prepričana, da je v tržaški pokrajini, ki je sorazmerno majhna, najracionalnejše enotno upravljanje osnovnih javnih storitev in služb, med katere sodi tudi metan. Po njegovem pa so delali težave pri sklepanju konvencije tisti, ki v tržaškem občinskem podjetju ACEGA videvajo le »vrtiček, ki naj bi bil na razpolago zgolj interesom mesta«. Mimo tega je devinsko-nabrežinski župan poudaril, da je njegova uprava izbrala podjetje ACEGA tudi zato, ker kot javno podjetje nudi največje poroštvo za bodočnost. Na koncu je imel besedo še predsednik ACEGA Bassani. Dejal je, da se je konvencija »rodila v krčih«, a da je bilo celotno vodtvo podjetja od vsega začetka za prevzem metanizacije de-vinsko-nabrežinske občine, in sicer zato, ker je takšna razširitev dejavnosti zunaj meja tržaške občine v korist samega podjetja ACEGA. Bassani je tudi dejal, da se je v skoraj sedmih letih predsedovanja lahko dodobra prepričal o resnosti tega podjetja. Na sliki (foto Magajna) z leve proti desni predsednik ACEGA Bassani ter župana Richetti in Brezigar. Neposredna prodaja ■ • e ■ ■ a W sveže in zmraijeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace - repi -rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam ■ E INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 grandi marche _______ (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. Črpalkarji pa imajo težave Tombesi zavrača alarmizem glede neobdavčenega bencina Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi zavrača polemike, ki so se v teh dneh — zlasti na straneh tržaškega italijanskega dnevnika razvnele okrog distribucije bencina po neobdavčeni ceni in potrjuje, da se bodo vse zainteresirane stranke o tem problemu pogovorile na septembrski seji, ki je bila načrtovana že na začetku poletja. S tem želi Tombesi utišati vse — po njegovem mnenju — nepotrebne polemike in preprečiti nevarnost, da bi tržaški črpalkarji proglasili stavko. O problemih z distribucijo bencina se je začelo šušljati na začetku poletja, ko je Trgovinska zbornica predlagala tržaškim črpalkarjem, da bi ti kupovali bencin po normalni ceni, in sicer po 1300 lir na liter, in da bi ga nato upravičencem prodajali po 600 lir. Razliko bi nato poravnala Trgovinska zbornica. Le-ta je to rešitev predlagala, da bi preprečila težave s Tehničnim uradom za takse na proizvodnji UTIF, ki je od črpalkarjev zahteval, naj plačajo takso na celotni količini bencina, ki so ga kupili po neobdavčeni ceni. Ker uskladiščen bencin v cisternah izhlape-va, italijanska davčna zakonodaja izrecno predvideva, da črpalkarji ne plačajo davkov na celotni količini kupljenega goriva, pač pa da si na ta račun odštejejo določen odstotek. Ker je Trgovinska zbornica ob uvedbi neobdavčenega bencina pozabila vnesti v zakonodajo, ki urejuje prodajo, to pravilo, so se črpalkarji znašli v težavah, ker je UTIF nenadoma zahteval, naj črpalkarji plačajo davek tudi na bencinu, ki ga v resnici niso mogli prodati, ker je izhlapel v cisternah. Univerza v Gradcu potrjuje: v FJK je morje res čisto! Inštitut za higieno Univerze v Gradcu potrjuje, da morje pred največjimi kopališči Furlanije-Julijske krajine, zlasti pred Gradežem in Lignanom, ni onesnaženo. Do takšnega dokaj presenetljivega zaključka so avstrijski raziskovalci prišli že konec julija, ko so objavili rezultate prvih analiz, pregledi novih vzorcev morske vode pa jim dajejo iste rezultate. Raziskave je naročila naša deželna uprava in se bodo nadaljevale vse do jeseni. Prve vzorce so raziskovalci graške univerze, ki jih vodi prof. Joseph Richard Moše, zajeli 11. julija, zadnje pa bodo v prvi polovici septembra. Na svojem inštitutu v Gradcu nato pregledujejo razne organolotske, fizične, kemične in bakteriološke lastnosti zajetih vzorcev. Rezultati prvih analiz so pokazali, da je voda pred Gradežem in Lignanom na splošno dobra za kopanje in da so tudi sicer skoraj povsod na tem področju optimalni pogoji za morsko življenje. Nove analize so to potrdile in ugotovile, da so se razmere v zadnjem času celo izboljšale. Morje je zlasti z bakteriološkega vidika čisto, poleg tega pa so skoraj povsod izginile mase alg in sluzaste zavese, o katerih je v zadnjih časih toliko besed. Graški raziskovalci so izboljšave ugotovili predvsem pri izlivu Tilmenta, ob iztoku odpadnih voda jugovzhodno od Gradeža ter v Primeru. V primerjavi s prvimi rezultati pa so rahlo poslabšanje ugotovili le vzhodno od Lignana, in sicer v kanalu, po katerem prihajajo plovila v laguno. Pomoč na daljavo odslej za večje število občanov Občina Trst bo tudi v prihodnje nudila starejšim občanom službo za »pomoč na daljavo« (Telesoccorso), ki jo je uvedla na začetku tega leta v sodelovanju z družbo Televita. Občinski odbor je namreč sprejel sklep odbornika za skrbstvo Berceta, ki je predlagal, da bi to dragoceno službo v prihodnje številčno in kakovostno še okrepili. Doslej so napravo Televita nudili samo 22 tržaškim starostnikom, ki so deležni tudi hišne socialne pomoči. V prihodnje pa naj bi jo prejelo še drugih 18, med katerimi so tudi taki, ki trenutno nimajo pravice do socialne pomoči, a ki imajo posebne zdravstvene težave in torej potrebujejo nenehni zdravstveni nadzor. Elektronska naprava Televita omogoča ostarelim — zlasti takim, ki stanujejo sami — da brezskrbneje živijo na domu. Napravo obesijo namreč okoli vratu in vsakič, ko se znajdejo v težavah, lahko pritisnejo na gumb, ki takoj sproži alarm v operativni centrali družbe Televita. Na ta način jim ni treba v bolnišnico ali v druge javne strukture, kjer bi bili sicer pod nadzorom, a v breme skupnosti. Občinski odbor je še sklenil, da bo v prihodnje skušal zagotoviti pomoč na daljavo še večjemu številu ostarelih in da bo poiskal podobne naprave, s katerimi bi olajšali življenje tudi slušno in govorno prizadetim. ■ Palača Costanzi bo od prihodnjega tedna prizorišče zanimive likovne razstave, ki jo prireja občinsko odborništvo za kulturne dobrine. Od srede, 16. avgusta, bodo namreč v neoklasicističnih prostorih Palače Costanzi razstavljali štirje mladi avstrijski slikarji in kiparji — Grabner, Part, Trattner in Wiener. Razstavo z naslovom IV Dimensione (četrta razsežnost) bodo odprli ob 18.30. Trgovinska zbornica je z omenjenim predlogom skušala odpraviti nevšečnosti (na normalnem bencinu črpalkarji plačajo manj taks), vendar črpalkarji s tako rešitvijo kot je tudi razumljivo — niso bili zadovoljni: kupiti bencin po ceni, ki je dvakrat višja od cene, po kateri ga potem prodaš, pomeni izgubiti dober del dobička. Zato so črpalkarji zahtevali sestanek, na katerem naj bi skupno preučili vse možne rešitve. O vsem tem se je na dolgo razpisal tržaški italijanski dnevnik, ki je — med poletnim iskanjem senzacij -povzročil pravi preplah med črpalkarji, ki so se prepričali o tem, da jih Trgovinska zbornica in davčni uradi želijo na vsak način "potegniti za nos" in so zaradi tega "skoraj" napovedali stavko. V Boljuncu se je včeraj odigrala tragedija ljubezni in ljubosumja S stolom je skoraj do smrti ranil ženo in si nato premišljeno naredil konec Neodpovedljiva ljubezen do žene, ki ni hotela več slišati za moža in si je hotela ustvariti novo življenje, se je izrodila včeraj zjutraj v Boljuncu v krvavo družinsko tragedijo: 48-letni gradbenik Guerrino Bencich se je obesil, še prej pa je s stolom skoraj do smrti ranil 46-letno ženo Silvano Zobec. Mrtvega očeta je prvi opazil 16-letni sin Denis. Malo pred poldne se je vrnil domov, v prijetno urejeno hišo na obronku vasi. Dom je bil ovit v čudno tišino. Fant je stopil v kopalnico in tam z grozo spoznal, da si je oče naredil konec. Ne da bi sploh pogledal drugam, je Denis skočil na moped jn se odpeljal v Naselje sv. Sergija, kjer dela njegova 23-letna sestra Marina, ki je z možem Claudiom Stibiljem jn malim otrokom živela pri starših v Boljuncu. Brat in sestra sta šla h karabinjerjem, ki so takoj sprožili alarm Pri svojih kolegih iz Doline. Guerrino Bencich Silvana Zobec Ko so ti pod vodstvom namestnika načelnika Tiziana Grendeneja stopili v hišo — vrata so bila zaprta, a nezaklenjena so v kuhinji opazili krvave madeže. Vodili so v spalnico, kjer je na postelji ležala nezavestna Silvana. Rjuhe in žimnica sp bile prepojene s krvjo, ženska pa je kljub globokim ranam na glavi in tilniku še dihala. Medtem ko so čakali na reševalce Rdečega križa, so ji karabinjerji nudili prvo pomoč. Njeno stanje je bilo izredno hudo tudi po nekajurni operaciji, kateri so jo podvrgli popoldne na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice. Pozno sinoči je še bila hud boj s smrtjo. Guerrina Bencicha so karabinjerji našli mrtvega v kopalnici. Za usodni korak se je odločil po natančnih pripravah in povsem premišljeno, potem ko je ranil ženo in jo odnesel iz kuhinje v spalnico. Verjetno je mislil, da je mrtva. Na zložljivo podstrešno lestev je pritrdil vrv za prižiganje motorja na kosilnici in naredil zanko. Ker se je zbal, da bi ga morda v zadnjem trenutku življenjski nagon rešil smrti, se je odločil za »dvojno« smrt: ko je vtaknil glavo v zanko, se je ustrelil v desno sence s sedemkalibrsko puško. Ko ga je krogla prestrelila, je omahnil, padel s stola in obvisel na zanki. Sodni zdravnik Nicolini včeraj ni mogel ugotoviti, ali je nesrečnik umrl zaradi strela v glavo ali zaradi zadušitve, to bo ugotovila obdukcija, ki jo je namestnik državnega tožilca Drigani že naročil. Kaj se je pravzaprav včeraj zgodilo v skrbno urejeni inopremljeni hiši, ki jo je pred dvajsetimi leti ob pomoči sorodnikov in prijateljev sam zgradil Guerrino Bencich? Silv.anina mama je povedala, da je do 10.30 bila v hiši in da sta se zakonca prepirala. Potem je odšla na svoj dom, ki je oddaljen le za lučaj metrov. Nekaj pred poldne je soseda slišala Silvanin krik, ker pa je iz Bencicheve hiše večkrat odmevala huda beseda, je vpitje ni posebno prizadelo. Nihče od sorodnikov in znancev ni resnično verjel, da se bo zgodilo kaj tako hudega, čeprav je to marsikdo na tihem pomislil. Tragedijo je napovedoval sam Guerrino. Pred dvema dnevoma je v vaški mlekarni izjavil, da bo ubil ženo in nato še sebe. Nekaj dni po pogrebu tasta, 74-letnega Silvestra Zobca, ki je 24. julija tragično izgubil življenje med delom na njivi, je neki domačinki izrazil prepričanje, da bo naslednji pogreb v Boljuncu njegov. Silvanina mama, pretresena od tolikšnega gorja, ki se je usulo na družino v mesecu dni, nam je včeraj priznala, da se je bala najhujšega. Silvana ji je bila namreč zaupala, da se moža boji, ker ji je grozil s smrtjo. Zato je pred šestimi meseci odločila, da bo spala pri mami. Vsako jutro pa se je vračala na dom, kjer je pospravila hišo. Kuhala pa ni, saj je Guerrino zadnje čase vedno kosil v menzi Dispral ali v bližnji gostilni pri Domju. Korenine včerajšnje tragedije segajo že precej časa nazaj. Guerrino se je rodil v manjšem zaselku blizu Šmarij pri Kopru. V polovici petdesetih let se je z materjo naselil v gornjem delu Sv. Ivana. Bil je delaven m podjeten, tako da je ustanovil lastno gradbeno podjetje, s katerim je dobro zaslužil. Potem je spoznal Silvano, poročila sta se, rodila sta se otroka. Pred poldrugim letom se je zakonsko življenje začelo vidno krhati, kljub temu da se je Guerrino uspešno zdravil proti alkoholizmu. Po besedah njegovih znancev po zdravljenju ni več pil. Kaže pa, da se je Silvana hotela osamosvojiti: vpisala se je na tečaj šivanja, pred meseci je opravila tečaj za pomoč ostarelim in se na tem področju tudi zaposlila. Verjetno iz bojazni, da bi zanemarila družino in dom, je mož odklanjal to njeno odločitev. A očitno ga je Silvana nehala ljubiti, začela je neko novo življenje: shujšala je, se zaposlila, našla Med četrtkovim koncertom heavy-metal glasbe na Gradu sv. Justa, na katerem sta nastopili tržaška skupina Madsword in turinska skupina Cree-in' death, so policisti aretirali vroče-rvno razpoloženega tehnika, ki je skrbel za razsvetljavo. 34-letni Livio Curti, ki stanuje v Ul. Pisoni, je namreč v trenutku nerazsodnosti brez očitnega razloga napadel fanta, ki je poslušal koncert, in nato žalil policiste ter se jim upiral. Curti je bil ves večer zaposlen na odru, kjer je naravnaval luči in skrbel tudi za druge tehnične posle. Okrog 23. ure pa se je naenkrat zagnal proti 21-letnemu Mariu Ruiu, ki je mirno sedel na robu odra, ter ga z vso silo brcnil v obraz. Udarec je bil tako močan, da je fant padel v nezavest, tako da so se prisotni celo zbali za njegovo si je tudi drugega moškega. Guerrino je za to vedel in ji tudi sledil. Pred časom ju je videl na nudistični plaži blizu Umaga, ponovno pa prav pred tremi dnevi na obali blizu Milj. Ker sta bila na parkirišču le dva avtomobila, si je zapisal registrsko številko njegovega avtomobila in o tem pripovedoval sosedom. Predvčerajšnjim je svaku Oskarju zaupal, da je v veliki depresiji. Tudi včeraj zgodaj zjutraj sta si na hitro izmenjala nekaj besed in Guerrino je spet omenil ženo in karabinjerje. Očitno ni mogel sprejeti nove stvarnosti in življenje brez žene se mu je ob hudi ljubosumnosti zazdelo nesmiselno. Za njim žaluje vsa vas, saj je bil velika dobričina in je vsakomur rad priskočil na pomoč. NADJA FILIPČIČ življenje. Curtijevo nerazumljivo surovo ravnanje pa je občinstvo tako razburilo, da so se nekateri poslušalci znesli nanj. Policistom je le za las uspelo preprečiti linčanje. Kljub temu da so ga rešili izpod rok razbesnelih poslušalcev, pa je Curti reagiral naravnost nasilno, ko so ga ti skušali pomiriti in ga odpeljati z odra. Začel je zmerjati in brcati, tako da so mu policisti le s težavo nataknili lisice in ga odpeljali v Coroneo. Pred sodiščem se bo moral zagovarjati pred obtožbo, da je povzročil telesne poškodbe, se upiral in žalil javnega funkcionarja. Ruia so policisti odpeljali v bolnišnico, kjer se je izkazalo, da mu udarec ni povzročil hudih poškodb. Kljub temu pa se bo moral zdraviti deset dni. Med koncertom na Gradu grobo napadel poslušalca V Trstu umrl prof. Pierpaolo Luzzato Fegiz Bil je eden največjih strokovnjakov statističnih ved Včeraj je v Trstu v visoki starosti umrl prof. Pierpaolo Luzzato Fegiz, eden največjih mednarodnih strokovnjakov na področju statistike, ki pa je zaslovel predvsem kot ustanovitelj inštituta Doxa. Bil je tudi med prvimi, ki je uvedel tako imenovane projekcije ob priliki raznih volitev in s katerimi je že na osnovi izidov v nekaj voliščih z dokajšnjo točnostjo znal predvideti končni izid volitev. Kljub predanosti statistiki je bil pokojni vsestransko zelo razgledan, znal je več jezikov (tudi nekaj slovenščine) in pisal tudi knjige. V zadnji z naslovom "Lettere da Zabo-daskie" je opisal svoje spomine. Dve leti, od 1956 do 1958, je bil tudi predsednik Tržaške trgovinske zbornice, vendar je zapustil to mesto iz protesta proti italijanski vladi, ki da ni imela dovolj posluha za probleme Trsta. Pred nekaj leti je prejel prestižno nagrado "Zlatega sv. Justa", ki ga tržaški kronisti vsako leto podeljujejo najbolj uglednim someščanom. Vabilo tajniku KPI Radio Opčine in vprašanje fojb Radio Opčine je povabil pokrajinskega tajnika KPI Nica Costo, naj se udeleži prihodnje oddaje "Drugi Trst" v sredo, 16. t. m. V vabilu Costi so odgovorni pri openski radijski postaji poudarili, da se oddaji "Drugi Trst" in "Pogovor z odvetnikom" že dolga leta ukvarjata z vprašanjem fojb ob sodelovanju uglednih strokovnjakov (Pahor, Fogar in drugi), pa tudi zagovornikov nasprotnih stališč ter s številnimi posegi poslušalcev. Spričo novega stališča KPI, menijo pri Radiu Opčine, je javna razprava o vprašanju fojb zado-bila nove razsežnosti, zato vabijo Costo ali njegovega pooblaščenca, da se udeleži sredine oddaje. Na mokrem asfaltu ga je zaneslo Spolzek cestni tlak je včeraj popoldne botroval lažji prometni nesreči, za posledicami katere pa se bo 27-letni zobni tehnik Angelo Paolo Andreoni iz Milana, ki stanuje v Trstu, v Ul. Manzoni 3, zdravil kar 60 dni. Andreoni se je nekaj po 15.30 z motornim kolesom yamaha peljal po Ul. Valdirivo proti nabrežjem. Na križišču z Ul. XXX. ottobre pa je zagledal pando, ki je pravkar zavijala v Ul. Valdirivo. Fant se je verjetno prestrašil, da bo avtomobil privozil vanj, in je sunkovito zapeljal na sredo cestišča. Moker asfalt pa ga je "prevaral" in Andreoni je padel. Rešilec Rdečega križa ga je prepeljal v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je fant zlomil levi gleženj. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in mu napovedali 60 dni zdravljenja. t Zapustil nas je naš dragi Franc Urdih Pogreb bo danes, 12. t, m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Posebna zahvala osebju Rdečega križa iz Trsta in oddelku za urgentno medicino. Žalostno vest sporočajo užaloščena žena Genny, sinova Massimiliano in Luca, sestra Berta, bratje Luigi, Rico in Lucio, svakinje, nečaki in ostali sorodniki Trst, 12. avgusta 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) Žalovanju družine se pridružujejo Rudi, Dario in Marica. Toronto, 12. avgusta 1989 Ob izgubi dragega Franca sočustvujejo s svojci družine Gašperšič, Žetko in Berce Žalovanju družine Urdih se pridružuje družina Devetak Openski Tabor vabi V okviru Tabora 89 v Prosvetnem domu na Opčinah so te dni na ogled kar tri razstave: razstava umetne obrti, razstava izdelkov članic krožka z naslovom "Ob pletenju še kaj..." in razstava novih in starih knjig (na sliki - foto Magajna), ki ga je pripravila knjižnica Pinko Tomažič in tovariši. Spored Tabora, ki ga prireja opensko istoimensko društvo, pa predvideva za danes zvečer ples z ansamblom TAIMS, za jutri, v nedeljo, nastop ricmanjske godbe na pihala pod vodstvom Ennia Krizanovskega (začetek ob 18. uri) in nato spet ples z ansamblom Taims. V ponedeljek in torek (od 20. ure dalje) bo za ples igral ansambel Happy Day, v torek popoldne ob 18. uri pa bodo nastopili kotalkarji ŠD Polet. Obvestili Sindikata slovenske šole Nestalne vzgojiteljice in učitelji, ki so uspešno opravili natečajne izpite ali habilitacijo za poučevanje v otroških vrtcih oziroma na osnovnih šolah in ki so bili imenovani za najmanj 360 dni poučevanja od šolskega leta 1982/83 dalje, se lahko udeležijo natečaja na osnovi naslovov, ki je bil razpisan po zakonskem odloku št. 249 z dne 10. julija 1989. Rok za prošnje zapade v ponedeljek, 21. avgusta. Tisti, ki imajo predpisano specializacijo, tudi doseženo v tujini in priznano po členu 70 zakona št. 270/1982 za poučevanje prizadetih otrok, se lahko udeležijo tega natečaja, čeprav doslej še niso sodelovali na natečaju oziroma habilitaciji za poučevanje. Potrebni obrazci in navodila so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8/II, vsak torek in četrtek od 11. do 13. ure ter v sredo od 16. do 18. ure. Sindikat slovenske šole obvešča tudi, da so na skrbništvu in na liceju F. Prešeren razobešene dokončne pokrajinske lestvice za suplence ne-učnega osebja v šolskih letih 1989/90 in 1990/91. Prošnje za začasne suplence morajo kandidati vložiti na posamezna ravnateljstva na prostem papirju do 21. avgusta. Obrazci za prošnje so na razpolago na SSŠ, Ul. Carducci 8/II in sicer 21. avgusta od 11. do 12. ure. V tednu od 13. do 20. avgusta bo namreč urad SSŠ zaprt. gledališča kino MIRAMARSKI PARK -LUČI IN ZVOKI Nocoj ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini. MILJE - TRG MARCONI Nocoj ob 21.00 bo na sporedu glasbena predstava Edde Vidiz z naslovom IN MEŽO A STE D1SGRAZIE... EL TUO RI-CORDO. Režiser Francesco Macedonio. Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave. V primeru slabega vremena bo predstava v gledališču Verdi v Miljah. Ponovitvi jutri in v ponedeljek. razstave Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V palači Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafik. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 26. t. m. na ogled skupinska razstava MATER1A E LUČE NELLA BAIA. Sodelujejo umetniki: Silvano Cla-vora, Bogomila Doljak, Claudia Raza, Graziano Romio, Adriana Scarizza in Fulvio Sisto. Urnik: 9.00-12.00, 16.00-18.00, ob nedeljah zaprto. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah bodo danes ob 18.30 odprli razstavo slikarja Giovannija DUIZA. razna obvestila KD Kraški dom priredi poletni center od 17. avgusta do 1. septembra (izključene sobote) za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Center bo potekal od 9. do 13. ure v občinski telovadnici v Repnu. Vpisnina 20.000 lir. Vpisuje Vesna Guštin, tel. 327124. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo urad v Trstu zaprt od ponedeljka, 14., do sobote, 19. t. m. Od ponedeljka, 21. t. m., bo urad odprt po poletnem urniku (od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30) in bo spet odgovarjal na telefonsko številko 767303. Zveza vojnih invalidov NOV obvešča, da bo pisarna zaprta od 14. do 20. t. m. Kmečka zveza in Patronat INAC obveščata svoje člane, da bodo uradi v ponedeljek, 14. t. m., zaprti. Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 ARISTON - 21.00 Rain Man, r. Barry Le-vinson, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise. EKCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.00 Beetlejuice, spiri-tello porcello, i. Michael Keaton. NAZIONALE I - 16.30 Nightmare Be-ach, la spiaggia del terrore, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 L australi-eno, fant, i. B. Lawrence. NAZIONALE III - 16.15, 22.10 Mia zia proibita, porn., □□ NAZIONALE IV - 15.50, 22.10 Schiavi di New York, r. James Ivory. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Piccoli eguivocl, i. Ugo Tognazzi, Lina S astri. MIGNON - 17.00 Masguerade, i. Rob Lowe, Meg Tilly. EDEN - 16.00, 22.00 II vizio preferito di mia moglie, i. Lilli Čarati, porn., □□ VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 16.00, 22.00 Compagni di scuola, r. Carlo Verdone. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Taboo n. 3 - La matrigna vogliosa, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ D Naš ljubljeni nono MARIO praznuje 60. rojstni dan. Vse najboljše mu želimo Urška, Devan, Jasmina in vsi domači. SEKCIJA KPI E. BERLINGUER iz Nabrežine prireja 12., 13., 14. in 15. t. m. na igrišču Sokola v Nabrežini praznik komunističnega tiska Program: danes, 12. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 21. uri ples z ansamblom HAPPY DAY; v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19.30 KONCERT GODBE NA PIHALA NABREŽINA, ob 21. uri ples z ansamblom FURLAN; jutri, 14. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 21. uri ples z ansamblom AGROPOP, v torek, 15. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri politični govor in ob 21. uri ples z ansamblom FURLAN. FC PRIMORJE priredi v dneh 12., 13., 14. in 15. avgusta v prostorih kulturnega doma Prosek-Kontovel športni praznik Program: danes, 12. t. m.: ob 16.00 nogometni turnir "4 proti 4"; ob 17.00 odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ansamblom FURLAN; jutri, 13. t. m.: ob 10.00 odprtje kioskov; ob 16.00 tradicionalna nog. tekma "stari-mladi"; ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD; v ponedeljek, 14. t. m.: ob 16.00 nog. turnir "4 proti 4"; ob 18.00 odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD; v torek, 15. t. m.: ob 10.00 odpr- tje kioskov; ob 16.00 nog. turnir "4 proti 4"; ob 20.30 ples z ansamblom EVERGREEN. Vabljeni! ŠD ZARJA priredi 12., 13., 14. in 15. t. m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo pa bosta poskrbela BIG BOLERO BAND in ansambel KRT iz Kamnika. V nedeljo, 13. t. m., se bo odvijal mednarodni balinarski turnir v četvorkah. Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika ______________izleti_______________ SK Devin, planinski odsek ŠZ Sloga in SPDT Trst prirejajo v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet na Gorenjsko z udeležbo na proslavi ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovjem pri Mojstrani. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767304, in pri predstavnikih društev. Pohitite z vpisom! □ prenovljeni prostori □ domači sladoledi □ senčnat vrt □ prostorno parkirišče Odprto jutri, 13., v ponedeljek, 14., in v torek, 15. OASI01/3 razne prireditve čestitke SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom TABOR 89. Danes, 12. t. m., ob 20. uri ples z ansamblom Taims, jutri ob 18. uri koncert Godbe na pihala iz Ricmanj, dirigent Ennio Krizanovsky, ob 20. uri ples z ansamblom Taims, v ponedeljek ob 20. uri ples z ansamblom Happy day, v torek, 15. t. m., ob 18. uri nastop kotalkarjev ŠD Polet, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. Razstava izdelkov krožka 'Ob pletenju še kaj..." Sejem novih in rabljenih knjig. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 12. avgusta 1989 DOBROGOJ Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 14.16 - Luna vzide ob 17.22 in zatone ob 1.00. Jutri, NEDELJA, 13. avgusta 1989 DAVOLA PLIMOVANJE DANES: ob 2.04 najnižja -35 cm, ob 10.03 najvišja 14 cm, ob 13.31 naj nižja -9 cm, ob 18.53 naj višja 26 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1012,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILA SE JE: Valentina Ferraresi. V Boljuncu praznuje 60 let MARIO OTA. Še na mnoga leta mu želita Blanka in Darko z družino. Naša hčerka IVANA praznuje danes svoj 4. rojstni dan. Da bi bila še vnaprej tako zdrava in pridna deklica ji iz srca želijo očka Sergij, mama Cinzia in brat Peter. K voščilom se pridružujejo še nono, noni, pranoni, strici, tete, sestrične in mali bratranec. DANI in ALENKA! Vse naj..., naj... vama voščimo mi. Danes se vzameta DANI in ALENKA. Veliko sreče jima vošči Sklad Mitja Čuk. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča vzgojiteljice in učitelje, ki so uspešno opravili natečaj oz. habilitacijo za poučevanje in ki so v zadnjem sedemletju poučevali najmanj 360 dni v državnih vrtcih in osnovnih šolah, da je razpisan natečaj na podlagi teh naslovov za prosta mesta. Rok za prošnje zapade 21. t. m. Potrebne obrazce in navodila dobite na sedežu SSŠ v Ul. Carducci 8/II v torek in četrtek od 11. do 13. ure ter v sredo od 16. do 17. ure. V tednu od 13. do 20. avgusta bo urad SSŠ zaprt. mali oglasi UMRLI SO: Krizia Zappala, 76-letni Tullio Fontanot, 62-letni Giuseppe Apro-sio, 92-letna Anna elementi por. Cattari-ni, 78-letna Dalia Rossetti, 85-letna Co-rinna Maramaldi vd, Ronsisvalle, 87-letni Sebastiano Braico, 45-letna Clara Cot-tonre por. Morelleschi, 87-letni Antonio Pellegrini. OKLICI: programer Luciano Cattaruz-za in trgovska posrednica Marilena Mat-tesi, elektrotehnik Mauro Kresevic in es-tetistka Annamaria Sfreddo, knjigovodja Roberto Marangelli in uradnica Giulia Fanton, častnik Franco Annecchini in uradnica Antonella Zoratti, upokojenec Ennio Curto in upokojenka Eleonora Russo, častnik Francesco Cacaci in uradnica Arianna Zettin, finančni stražnik Carlo Farci in študentka Sandra Cillerai, agent javne varnosti Armando Dominis-sini in uradnica Arianna Lorefice, inštalater Salvatore Mirabelli in gospodinja Tiziana Di Meo, kovinar Franco Slavec in kuharica Magda Polese, tehnik Gian-battista Savoini in univerzitetna študentka Daniela Demanins, častnik Alfio Gu-ercio in plesalka Antonella Pitacco, električar Bruno Zoffi in prodajalka Bianca Contento, upokojenec Angelo Umek in uradnica Anna Maria Giacconi, delavec Fabrizio Cernecca in uradnica Marilisa Bergamo, kovinar Fulvio Oblach in trgovka Maria Elena Giacchetti, prodajalec Fabio Piccioni in kuharica Morena Sanzin, prodajalec Moreno Giurissevich in uradnica Daniela Ingrao, šofer Ales-sandro Maracich in uradnica Paola Car-retti, upokojenec Bruno Segulin in hišna pomočnica Eleonora Fain, arhitekt Clau-dio Bonivento in uradnica Alessandra Ven tura, šofer Giuseppe Cepak in uradnica Marisa Grillo, uradnik Enrico Sola-ro in prodajalka Morena Cipriani, mehanik Aurelio Drago in uradnica Manuela Visintini, delavec Massimiliano Capello in tehnik v biološkem laboratoriju Mic-hela Bloise, vodja Francesco Rossetti in uradnica Daria Pitteri, zastopnik Adriano Turk in prodajalka Dolores Valle, uradnik Giuseppe Poropat in uradnica Fabio-la Masi, prodajalec Bruno Furlan in uradnica Annamaria Degrassi, geometer Nerio Turato in bolničarka Mariacristina Gambini, bančni uslužbenec Giorgio Gandus in farmacevtka Carla Bladassare, tehnik Zorko Pelikan in režiserka Maja Lapornik, karabinjerski podčastnik Lo-renzo Spinelli in pletivka Catia Mar-chetto, geometer Adriano Jarach in uradnica Daniela Skabic, raziskovalec Emmanuel Alexander Ochem in Solnica Irene Chukwudebelu, mehanik Livio Kemperle in uradnica Giovanna Falchi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN KUPIM knjigo Fizika 1, avtor Rudi Kladnik DDU Univerzum za tehnične šole. Tel. ob uri kosila na št. (0481) 78271. IŠČEM 4-konjski motor tomos za čoln, tudi pokvarjen. Tel. 412951. IŠČEM gospo za prenočitev pri starejši gospe. Tel. 212436 IŠČEM gospo za oskrbo starejše gospe in nekaj dela v stanovanju. Tel. 212436. IŠČEM knjige za 4. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 53420 v večernih urah. AMERICAN Straffortfhire Terrier - inteligentni psi, navezani na ljudi, primerni za stanovanje. Taritvena kombinacija dveh najboljših linij v Evropi Hage-le in Sindacamp, starši mladičev direktni potomci svetovnih prvakov. Ugodna cena in mogoča brezplačna dostava. Tel. (003861) 453001 od 15. do 19. ure. PRODAM vespo PX 125 E, bele barve, letnik 1984, prevoženih 24.000 km, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. (0481) 882485. PRODAM moško dirkalno kolo, znamke Pinarello, skoraj novo, cena po dogovoru. Tel. (0481) 882485. PRODAM nepotopljivi čoln, dolžina 3 m. Tel. 212823. PRODAM več letnikov tednika Panorama. Tel. 54026. PRODAM motor mercury 4.5 KM, v dobrem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 815824. PRODAM motor honda CX 500 v odličnem stanju. Tel. na št. 281376 ob uri obedov. PRODAM motor aprilia tuareg 50, letnik 1987, 10.000 km. Tel. 229470. PRODAM raco z račkami. Tel. na št. 299335. PRODAMO trgovino z delikatesami v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih urah na št. 731226. PRODAM knjige za 1., 2. in 3. razred vzgojiteljske šole in za 3. razred učiteljišča. Tel. ob uri kosila na št. 71761. PRODAM fiat 127, letnik 1980, za 500.000 lir. Tel. 271944. PRODAM tri vrstno diatonično harmoniko GCF. Tel. (040) 200377. PRODAM knjige za učiteljišče 1. in 2. razred ter za DTTZ Žiga Zois: Fiziko za srednje šole - I. del mehanike, Svetovna književnost, Priročnik za kovinarje in Tehnično risanje. Tel. 412543. OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mavhi-njah št. 42. Toči belo in črno vino. OSMICA ob priliki velikega šmarna je odprta na dvorišču pred cerkvijo na Repentabru. Nudimo belo vino, teran, kuhane štruklje in druge dobrote. INŠTRUKTOR fizike in matematike za mesec avgust/šeptember. Vse- višje šole. Tel. 411663 - Moreno od 12. do 14. ure. __________prispevki_______________ V počastitev spomina ob 2. obletnici smrti Vilka Batiča daruje žena Bianka 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 20.000 lir za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na teto Lely in strica Milana in Albina darujeta Pavel in Rožica Nad-lišek z družinama 50.000 lir za Marijin dom v Rojanu, 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 5. obletnici smrti drage mame in none Gizele daruje Marta z družino 20.000 lir za dekliški zbor Vesna iz Križa- V spomin na umrle svojce daruje Dora Starc (Kontovel 55) 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kon-tovelu. menjalnica_______________________n. s. i989 TUJE VALUTE FIXING : MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING : . MILAN BANKOVCI trst Ameriški dolar — .. 1387,— 1365.— Japonski jen 9,803 9,30 Nemška marka — .. 719,400 717 — Švicarski frank . 834,070 831.— Francoski frank ... .. 212,820 211.— Avstrijski šiling — . 102,230 101,6° Holandski florint . .. 638,150 634,— Norveška krona . 196,800 194.— Belgijski frank — .. 34,371 34,— Švedska krona . 212,400 208.— 8,10 11,20 1000.- 0,045 Funt šterling Irski šterling Danska krona .. 2209,200 .. 1921,300 .. 185,200 2190.— 1900 — 183.— Portugalski eskudo Španska peseta Avstralski dolar 8,605 11,490 . 1054,— Grška drahma Kanadski dolar 8,351 .. 1177,900 1 1 CO o 2 Jugoslov. dinar ECU . 1490,250 Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. avgusta 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, MILJE, Lungomare Venezia 3. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. _ 1 — BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040'67”°! Agencija Donijo 83 . Agencija Rojan 41 Hiša za reveže Bor iv oj Repe Prva zgodba Pred tridesetimi leti je moj prijatelj Milan kot mlad študent spoznal uradnico, dekle istih let, ki je že bila zaposlena. On revež, ona že pri denarju. Nekaj časa sta se ognjeno ljubila v podnajemniški sobici, v kateri je živela Marjeta, tako ji je bilo namreč ime. Čez nekaj časa je povedala Milanu, da si namerava kupiti stanovanje. Milana to v bistvu ni čisto nič motilo. Napočil je svečani trenutek, Marjeta je dobila kredite (zgodba se dogaja še v tistih časih, ko si je človek s pomočjo kredita lahko kupil stanovanje), uredila vse formalnosti in dobila ključe novega stanovanja. S svojim ljubim in skupino prijateljev se je Marjeta napotila do novega bloka, v katerem je videla izpolnjenje svojih sanj, majhno garsonjerico. Mogoče je nekje na dnu srca upala, da bo ta garsonjerica postala toplo gnezdece zanjo in za Milana. Hudič pa vedno obrne drugače, kot si to želijo zaljubljenci. Milan se je ob pogledu na hišo, še bolj pa na majčkeno stanovanjce pričel prešerno režati. Hiša je bila nekakšen stanovanjski silos, z odprtimi hodniki, iz katerih si vstopil naravnost v garsonjerico. Kuhinjica je imela okno na ta hodnik, tu so bili še majčkena sobica in sanitarije ter ozek hodnik, ki je vse skupaj povezoval. Veliko stanovanje za tistega, ki je prišel iz najete sobice, toda majhno, premajhno za Milana. Kasneje so jedli in pili, proslavljali daleč v noč, vsi so bili veseli in nasmejani, Marjeti pa so ves čas zvenele v ušesih Milanove besede: »To je stanovanje za reveže.« Zaljubljenca sta se kmalu razšla. Marjeta se je kasneje poročila in se čez več let preselila v zelo lepo stanovanje. Tudi Milan se je poročil in živel več let v lepem in razkošnem stanovanju. Potem se je ločil, ker pa je žena več investirala v nakup stanovanja, je dobil sorazmerno majhen delež. Svoje bivše stanovanje sta prodala, Milan je pričel iskati možnost nakupa, kmalu je uvidel, da se krog možnosti krči. Za novo garsonjero ni bilo denarja, za manjše stanovanje tudi ne, končno se je oglasil na oglas. Nekdo je prodajal garsonjero v hiši za reveže. Nekaj časa je okleval, končno pa kupil. Sic transit gloris mundi. Tam, kjer je Marjeta pričela, je Milan končal. Priložnost je nanesla, da sva se z Milanom službeno zglasila v podjetju, kjer dela Marjeta. Med vožnjo mi je povedal celo zgodbo. Odpravila sva službeni del obiska, potem pa naju je Milan oba peljal na kavo. »Preselil sem se,« ji je rekel. »Kam pa?« jo je zanimalo. »Nikoli ne boš uganila!« »Povej!« »V blok, ki si ga poznala pred mnogimi leti, v...« Naenkrat ji je obraz zažarel: »Vem, vem, v hišo za reveže.« Če bi človek sodil življenje po tej zgodbi, bi pomislil, da obstoji nekakšna elementarna pravičnost, kar pa je seveda popolna zabloda, saj v večini primerov reveži pričnejo in končajo v hišah za reveže. / Tedenski pregovor: Kdor hoče, ne more, kdor more, noče, kdor dela, ne zna, kdor zna, ne dela, tako gre na svetu vse narobe. 't (istrski) Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 16. 8. 1944 so Nemci požgali Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medjo vas. □ Pred 45 leti: 17. 8. 1944 so na Goriškem gradu umorili tri aktiviste NOB. □ Pred 45 leti: 17. 8. 1944 je italijanski narodnoosvobodilni odbor za severno Italijo CLNAI ustanovil divizijo Garibaldi Natisone. Osebnosti: □ 13. 8. 1954 je umrla pisateljica in politična delavka Mara Samsa, ki se je rodila m, k v Trstu 5. 11. 1906. □ 15. 8. 1944 je na pobočju Sv. Lenarta nad Samatorco padel partizanski učitelj Alojz Kokoravec, ki se je rodil v Trstu 4. 3. 1910. A GRADEŽ Kongresna dvorana V nedeljo, 13. 8., ob 21.30: Isola Jazz - koncert kvarteta Italian Repertory v zasedbi Tonolo, Cazzola, Jacopetti in Leveratto. V sredo, 16. 8., ob 21.30: Isola Jazz - koncert tria v zasedbi Pietro Tonolo - saksofon, Marco Vaggi - kontrabas in Riccardo Zegna - tolkala, klavir. LIGNANO Arena Alpe-Adria V nedeljo, 13. 8., ob 21. uri: baletni večer v treh delih - Gala koncert (Čajkovski, Albeniz, Debussy, Kačaturjan), Florino prebujenje (Rodrigo), Patetica (Čajkovski), kor. Marinel Stefanescu, nastopata Liliana Gosi in Marinel Stefanescu. V ponedeljek, 14. 8, ob 21. uri: mednarodni folklorni večer. V torek, 15. 8., ob 21. uri: rock koncert skupine Diaframma. PASIAN Dl PRATO V ponedeljek, 14. 8.: deželni izbor glasbenih skupin v F-JK za 2. vsedržavno revijo. Nastopa tudi skupina Rezija. VERONA Arena Nocoj, 12. 8., ob 21. uri: melodrama Cavalleria Rusticana (Pietro Mascagni), dir. Nello Santi in balet La strada (glasba Nino Rota, po istoimenskem Fellinijevem filmu), kor. Mario Pistoni, dir. Armando Gatto, pleše Carla Fracci (pon. 16., 20., 24. in 30. 8.). V nedeljo, 13. 8., ob 21.15: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Daniel Oren, rež. Vittorio Rossi (pon. 18. in 27. 8.). V torek, 15. 8., ob 21.15: opera La forza del destino (Giuseppe Verdi), dir. Alexander Lazarev, rež. Sandro Bolchi (ponovitve 19., 23., 25. in 29. 8.). V četrtek, 17. 8., ob 21.15: opera Aida (G. Verdi), dir. Pinchas Steinberg, rež. Gianfranco De Bosio (pon. 22., 26. in 31. 8.). • Predprodaja vstopnic pod 6. obokom veronske Arene od ponedeljka do petka z urnikom 8.40-12.20 in 15-17.50, ob sobotah samo zjutraj (Ente Urico Arena di Verona, Trg Bra 28, 37121 VERONA -tel. 045/590109 ali 590966 ali 590726). Teatro Romano Nocoj, 12. 8., ob 21. uri: nastopa skupina Ballets de Monte-Car-lo s koreografijami Georga Balanchina, Dennisa Wayna in Lorce Massina na glasbo Čajkovskega, Saint-Saensa in Offenbacha, sodelujeta Dominigue Khalfouni in Denys Ganio s koreografijama Rolanda Petita na glasbo Bizeta in Saint-Saensa. V torek, 15. 8., ob 21. uri: premiera gledališke predstave Don Giovanni (Moliere), rež. Glauco Mauri, nastopajo Glauco Mauri, Roberto Sturno in Miriam Crotti (ponovitve 16., 17., 18. in 19. 8.). • Predprodaja vstopnic pod 8. obokom veronske Arene (tel. 045/590089). PORTOROŽ Portoroška cerkev V nedeljo, 20. 8., ob 21. uri: koncert vzhodnonemškega organista Michaela Schonheita. (Predprodaja v Avditoriju.) NOVA GORICA Ploščad Kulturnega doma V petek, 18. 8., ob 20.30: nastop gledališke skupine Ane Monro in koncert ansambla Embrio. LAŠKO Grad Tabor V petek, 18. 8., ob 20.30: v okviru Grajskih koncertov - kitarski koncert Tomaža Rajteriča (Scarlatti, Bach, Giuliani, Barrios, De Falla, Albeniz). PIRAN Križni hodnik frančiškanskega samostana V petek, 18. 8., ob 21. uri: koncert violinista Stefana Milenkoviča ob klavirski spremljavi Lidije Kajnaco (Beethoven, Grieg, Masse-net, Sarasate). V petek, 25. 8., ob 21. uri: jazz koncert trobentarja Stjepka Guta. LJUBLJANA 37. mednarodni poletni festival V STOLNI CERKVI v nedeljo, 13. 8., ob 20. uri: Sedem poslednjih Kristusovih besed (Haydn) s komornim orkestrom Sinfonia Varsovia in dirigentom Leopoldom Hagerjem. V NARODNI GALERIJI v ponedeljek, 14. 8., ob 20. uri: nastop violinista Ruggera Riccija in kitarista Eliota Fiska (Paganini, Schubert, Bach, Berio, Satie, Paganini). V VITEŠKI DVORANI v torek, 15. 8., ob 20. uri: nastopa pianist Beniamin Šaver (Bach-Busoni, Chopin, Liszt, Musorgski). V SLOVENSKI FILHARMONIJI v sredo, 16. 8., ob 20. uri: koncert violinista Stefana Milenkoviča ob klavirski spremljavi Lidije Kajnaco (Beethoven, Grieg, Ravel, Massenet, Sarasate). V POLETNEM GLEDALIŠČU v četrtek, 17. 8., ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z violinistom Leoni-dasom Kavakosom, dirigent Anton Nanut (Sibelius, Čajkovski). • Festivalska blagajna je odprta eno uro pred predstavo. Za informacije tel. (061) 221948. SLOVENIJA in ISTRA □ KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13., 14., 15., 16., 17. in 18. uri; vsak dan ob 11.00 in 14.30 je možen ogled predstave klasične šole jahanja. Urnik ogledov velja do konca oktobra. Podrobnejše informacije nudi Prodajna služba (tel. 067/73541 in 067/73781). □ ŠKOCJANSKA JAMA: ogled vsak dan ob 10., 11.30, 13., 14., 15.30 in 17. uri. Obisk traja poldrugo uro. Urnik velja do konca septembra. Podrobnejše informacije nudi Kompas-Sežana (tel. 067/72271). □ POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan ob 8.30, 9.30, 10., 10.30, 11., 11.30, 12.30, 13.30, 14., 14.30, 15., 15.30, 16., 17. in 18. uri. Urnik velja do konca septembra. (Informacije: tel. 067/23041) □ POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Priporočajo najavo skupin. (Informacije: tel. 067/23856) □ TEHNIČNI MUZEJ SLOVENIJE - BISTRA PRI VRHNIKI: muzej je odprt vsak dan od 7. do 13. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 18. ure, ob ponedeljkih je muzej zaprt. (Informacije: tel. 061/751422 in 061/317588) □ NARODNI PARK BRIONI: ladja odpluje iz Fažane vsak dan ob 6.45, 7.30, 9.15, 10.15, 12.15, 13.45, 14.45, 15.30, 17.15, 18.10 in 20.10. Ogled je možen le skupinsko, peš ali z malim vlakom. Vključuje vožnjo z ladjo od Fažane do otoka Veliki Brion in nazaj, ogled fotosafarija, živalskega vrta, arheoloških izkopanin, etnološkega in arheološkega muzeja ter stalne razstave Tito na Brionih. Vsekakor so potrebne rezervacije. (Informacije nudita Kompas Pula - tel. 052/24773 in Servis Narodnega parka Brioni - tel. 052/22455.) BENEČIJA □ ARHEOLOŠKI MUZEJ: ob delavnikih od 9. do 13.30, ob praznikih od 9. do 12.30. □ LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE V ČEDADU (Borgo Bros-sana): ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob praznikih od 9. do 13. ure. □ KRŠČANSKI MUZEJ (v čedajski Stolnici) ob delavnikih od 9.30 do 12. ure in od 15. do 18.30, ob praznikih od 11.30 do 12. ure in od 16.30 do 18.30. □ KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Čedad - Ul. Monastero); vsak dan od 8. do 13. ure in od 15.30 do 17.40, ob ponedeljkih popoldne in praznikih zaprto. Ključi so na razpolago pri Letoviš-čarski ustanovi in v baru Al ponte, ki je zaprt ob petkih. • Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Čedad, Trg Boiani 4, tel. 0432/731398). □ LANDARSKA JAMA (v občini Podbonesec, po Špetru na poti k meji). Ključe ima župnik. □ CERKVICA SV. JERNEJA (v Barnasu blizu Špetra). Ključe imajo v sosednji hiši. □ CERKVICI SV. LUCIJE IN SV. ANDREJA (v Kravarju pri Sv. Lenartu). Za ključe lahko obiskovalci vprašajo v vaški gostilni. □ LAŠTRA LANDARSKE BANKE PRI CERKVI SV. JAKOPA (v Biači v občini Podbonesec, na poti v Barnas). GORICA □ MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel. 0481/85146 in 533003): ob delavnikih od 9.30 do 13. ure, od 15. do 20. ure, ob praznikih od 9.30 do 20. ure. Urnik velja do 15. oktobra. □ POKRAJINSKI ZGODOVINSKI IN UMETNIŠKI MUZEJ (Borgo Castello 15, tel. 0481/533926): vsak dan od 10. do 20. ure, ob ponedeljkih zaprto. TRST □ JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 040/327312): vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18.30 ure, ob ponedeljkih zaprto; ogled vsake pol ure; ogledi so možni tudi v ponedeljek 14. in 21. 8. ter v torek 15. 8. □ KRAŠKA HIŠA (Repen): ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15. do 18. ure. Za skupine je ogled možen tudi med tednom, če se predhodno najavijo gospe Idi (tel. 040/227240). □ MIRAMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel. 040/224143): ob delavnikih od 9. do 13.30, ob praznikih od 9. do 12.30, vsak dan tudi od 14.30 do 18. ure, ob ponedeljkih popoldne zaprto. Urnik velja do 15. septembra. □ SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta); ogledi so možni vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure. Urnik velja do konca septembra. □ RIŽARNA PRI SV. SOBOTI (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto. □ AKVARIJ (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): vsak dan od 9. do 18.30 ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Urnik velja do konca septembra. □ POMORSKI MUZEJ (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 in 304885): vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto. □ RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: posamezniki si grad lahko ogledajo ob ponedeljkih ob 18. uri in ob sobotah ob 11. uri, večje skupine pa vsak dan; v obeh primerih se morajo obiskovalci javiti vsaj dan prej, obisk predvideva tudi prigrizek. Urniki veljajo do konca septembra. (Informacije: tel. 040/208120) □ BOTANIČNI VRT (Ul. Marchesetti 2 - tel. 040/726839): od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure. Urnik velja od 21. maja do konca septembra. □ BOTANIČNI VRT CARSIANA (Zgonik): od torka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 18. ure. Urnik velja od maja do septembra. (Informacije: tel. 040/61812) Horoskop od sobote, 12. avgusta, do petka, 18. avgusta 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: * I * Zvezde so vam še kar naklonjene, zato lahko pričakujete precej uspešen in razgiban teden. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših zamisli. Brez oklevanja izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila sredi tedna. Nedelja in ponedeljek vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Z nekom se boste seznanili. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Napoved za vas ni prav ugodna. Ker so vam nekatere zvezde sovražne, lahko naletite na nesporazume, ovire ali zastoje. Čas ni primeren za nove iniciative^ ali pomembne odločitve. Če bo kaj narobe, ohranite mirno kri, ker se vam kmalu nasmehnejo boljši časi. VI IN DRUGI: Pozor! Raje razmislite, preden kaj rečete. Ugodna dneva bosta torek in sreda. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Glede na to, da vam Luna med tednom ne bo preveč prijazna, tvegate občasno slabše razpoloženje in nelagodno počutje. Prav lahko se zgodi, da vam ne bo šlo vse tako, kot bi vi želeli, vendar na večje težave prav gotovo ne boste naleteli. Počitek bi vam dobro del. VI IN DRUGI: Nekdo se bo na vso moč trudil, da bi vam bil všeč. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. TEHTNICA (23.9,-22.10.) VI IN DELO: Pred vami je precej zanimiv in sproščen teden, ki vam bo olepšal življenje. Zadovoljni boste, ker se vam bodo izpolnile nekatere želje. Sreda vam prinese novosti. Posebno naklonjena bo druga polovica tedna. V nedeljo ali ponedeljek vam lahko ponagaja neprijazna Luna. VI IN DRUGI: S prijaznostjo se boste nekomu prikupili. Ugodna bosta torek in sreda. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN . DELO: Napoved za JK vas ni preveč ugodna. Ker so vam nekatere zvezde še vedno precej nasprotne, se lahko zgodi, da se vam pri delu kaj zatakne. Grozijo vam nepričakovani stroški. Nepremišljenost se vam lahko maščuje. Prva polovica tedna bo kljub vsemu bolj ugodna. VI IN DRUGI: Nikar se v čustvenih zadevah ne prenaglite. Ugodna bosta sobota in nedelja. /VV AV VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Zvezde so , vam dokaj naklonjene, zato bo teden karseda prijeten in uspešen. Lahko pričakujete nekaj pozitivnih sprememb in novosti. Brez pravega razloga si ustvarjate skrbi okrog neke stvari; tudi to se bo uredilo. Izkoristite ugodnost, ki se vam bo ponudila. VI IN DRUGI: Sprejmite povabilo in prav gotovo vam ne bo žal. Ugodna dneva bosta torek in sreda. BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Nebo f A vam je še vedno precej naklonjeno. Pozitivni vplivi Merkurja, Marsa in Venere bodo pospešili uresničitev načrtov, ki ste si jih zastavah. Marsikaj se vam bo lahko obr-nilo na bolje. Obstaja tudi možnost nepričakovanega zaslužka. Izkoristite naklonjenost zvezd. VI IN DRUGI: Čakajo vas vesele novosti na čustvenem področju. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek. RAK (21.6.-21.7.) /r«> VI IN DELO: Dob-re zvezde so na vaši strani, pa bo w zato teden za vas prav prijeten in predvsem razveseljiv. Lahko pričakujete nekaj veselih presenečenj in ugodnih novosti na poslovnem in denarnem področju. Ne zamudite enkratne priložnosti, ki se vam bo nudila ob koncu tedna. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo izkazal svojo naklonjenost. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. . . DEVICA (23.8.- 22.9.) — VI IN I I lš DELO: Vstopate v | 14 razgiban in pester teden. Počutili se boste v formi in z lahkoto boste kos delu, ki ste si ga zadali. Obetajo se vam prijetna presenečenja in nove delovne možnosti. Ponudila se vam bo zanimiva priložhost. Četrtek in petek vam bosta nekoliko manj naklonjena. VI IN DRUGI: Srčna želja se vam bo izpolnila. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. ŠKORPIJON M (23.10.-21.11.) — VI lil IN DELO: Obeta se | V* vam vznemirljiv in 1 prijeten teden. Ugoden položaj Marsa bo spodbudno vplival na srečen potek dogodkov in izpolnitev načrtov. C as je primeren za nove iniciative. Ob koncu tedna vas čaka prijetno presenečenje. V torek vam grozi slabše razpoloženje. VI IN DRUGI: Čakajo vas prijetne izkušnje z ljubljeno osebo. Ugodna bosta četrtek in petek. KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN DELO: Napoved je za vas kar ugodna. Izkoristite naklonjenost Merkurja, Venere in Marsa za najzahtevnejše načrte. Pri delu se bo marsikaj obrnilo na bolje. Lahko pričakujete vesele novosti na finančnem področju. Čimbolj e izkoristite dobre zvezde in napredovali boste. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prosil za pomoč; ne odklonite je. Ugodna bosta ponedeljek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Zvez-de vam niso preveč J naklonjene. Za uresničitev svojih načrtov se boste morali tokrat nekoliko bolj potruditi. Grozi vam nekaj nevšečnosti, zato naj vas na vseh področjih spremlja previdnost. Druga polovica tedna bo ugodnejša. Čaka vas veselo presenečenje. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vas bo postavila pred pomembno odločitev. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. Od družbe SNAM zahtevajo spoštovanje okolja Soglasje Sovodenj za plinovod vendar s celo vrsto priporočil Sovodenjski občinski svet je na svoji zadnji seji poleg drugih vprašanj vzel v pretres tudi okvirni načrt gradnje visokotlačnega plinovoda od Vileš do državne meje. Plinovod bo gradila družba SNAM, služil pa bo za dobavo alžirskega plina Jugoslaviji. Okvirni načrt je pred nekaj meseci omenjena družba dostavila upravam vseh občin, preko katerih bo potekal plinovod, prav pred kratkim pa je Dežela pisno prosila občine, naj izrečejo mnenje o načrtovanem objektu. Sovodenj ski občinski svet je to storil na svoji zadnji seji v četrtek zvečer, ko je izrekel načelno soglasje glede gradnje objekta, obenem pa vrsto priporočil. Ob tem velja povedati, da je občinska uprava pred poldrugim mesecem o tem vprašanju sklicala srečanje z občani, kjer je tudi obrazložila svoje stališče: v pogovorih z družbo SNAM in Deželo bodo postavili vprašanje napeljave zemeljskega plina za gospodinjstva ter zahtevali najširša jamstva glede izplačila odškodnine, varnosti in vzpostavitve prejšnjega stanja na parcelah. Ti pogoji so navedeni tudi v sklepu, ki opredeljuje stališče občine do tega mednarodno pomembnega objekta, katerega gradnja bo pomenila nov prispevek k utrjevanju mednarodnega sodelovanja v Evropi. S sklepom, ki je bil odobren soglasno, občinski svet obvezuje ožji odbor, da s posebno pozornostjo spremlja postopek načrtovanja, zlasti kar zadeva varstvo okolja, jamstva glede varnosti in glede izplačevanja odškodnin lastnikom zemljišč. , Občinski svet nadalje obvezuje odbor, da v pogovorih z družbo SNAM postavi predlog, da se istočasno z gradnjo visokotlačnega plinovoda reši tudi vprašanje napeljave plina za gospodinjstva in da se pred začetkom del zahteva ustrezna kavcija, kot jamstvo, da bodo dela v redu in točno izvedena. Občinski svet je na četrtkovi seji odobril tudi predlog prve spremembe k proračunu za tekoče leto. Predlog zajema za približno 52 milijonov lir višjih dohodkov. Nekaj nad 41 milijonov lir je višja dotacija države za odplačevanje dolgov, nekaj nad deset milijonov lir pa višji dohodek od davka ICIAP. Soglasno je bila nadalje odobrena varianta k načrtu za izgradnjo garaže in za 18 milijonov višji strošek (krili ga bodo z dodatnim posojilom) ter prav tako soglasno odobren sklep o definitivnem najetju dodatnega posojila v znesku 26,5 milijona lir za višje stroške ob asfaltiranju in urejanju poti in pločnikov. Občinski svet je tudi odobril izplačilo 500 tisoč lir v Sklad za po potresu prizadetemu prebivalstvu Armenije. Tej vsoti bodo dodali 395 tisoč lir prispevkov, ki so jih na posebnem računu pri posojilnici v Sovodnjah naložili občani. V Ronkah slovesnost ob obletnici pobratenja Dvaindvajseta izvedba poletnih kulturnih prireditev v Ronkah z nazivom »Agosto Ronchese« bo danes imela svoj slovesen trenutek z Dnevom prijateljstva, na katerem bo občinska uprava iz Ronk potrdila vezi prijateljstva, ki jih ima s pobratenima občinama iz Metlike in VVagne na Avstrijskem. V okvir tega srečanja sodi tudi kulturni in športni spored. Osrednji del slovesnosti bo na županstvu ob 19.30, kjer bodo župani treh občin podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. Današnji spored na ronškem prazniku se bo začel ob 10. uri z balinarskim turnirjem, na katerem bodo sodelovali tekmovalci iz Ronk in Nove Gorice. Ob 18. uri bodo delegacije treh občin položile vence pred spomenik padlim. Pred slovesnostjo bo koncert vojaške godbe na pihala. Zaključek današnje slovesnosti bo ob 20.30, ko se bo predstavil harmonikarski ansambel iz VVagne, ki bo izvajal skladbe starega Dunaja. Vozni red avtobusov brez posebnih sprememb Urniki trgovin v Gorici v dneh ob velikem šmarnu Veliki šmaren trka na vrata. Večje število Goričanov se je že odpravilo na zasluženi oddih na morje ali v hribe, zamudniki pa bodo šli na pot prav v teh dneh. Kdor v tem obdobju ostane doma, nima prav lahkega življenja, saj velika večina trgovin ne posluje. Večkrat je treba prevoziti ali prepešačiti kar nekaj ulic, da najdemo odprto trgovino s tem ali onim blagom, ki ga potrebujemo. Kako bodo poslovale trgovine v prihodnjih dneh, do velikega šmarna? Goriško združenje trgovcev je sklenilo, da bodo smele v ponedeljek, 14. avgusta, poslovati vse trgovine, odprtje pa bo neobvezno. Peki bodo tako danes kot v ponedeljek spekli kruha za dva dneva. V torek, na veliki šmaren, bodo vse trgovine in prodajalne ostale zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo sicer smele poslovati le v dopoldanskih urah. Restavracije in gostilne, ki so običajno ob torkih zaprte zaradi obveznega počitka, bodo smele biti odprte. V sredo bodo redno odprte vse trgovine, v popoldanskih urah bodo lahko poslovale tudi prodajalne jestvin in cvetličarne, ki so navadno ob sredah popoldne zaprte. Pri avtobusnih prevozih ne bi smelo biti večjih težav: tako mestni avtobusi v Gorici kot avtobusi na medkrajevnih progah APT bodo jutri in v torek vozili po obijačnem voznem redu, ki velja za nedelje in praznike, druge dneve pa brez vsakršne spremembe. Vodovodni konzorcij CAPO sporoča, da bodo v ponedeljek, 14. avgusta, njegovi uradi v Gradišču zaprti. Telefonska številka za nujne primere je 93131 ali 93286. Vročekrvnež za zapahi Agenti tržiškega komisariata so v četrtek zvečer okrog 22. ure aretirali 36-letnega Micheleja Fonzarija zaradi vloma v tuje stanovanje. Fonzari, ki stanuje v Tržiču v Ulici Volta 8, je preteklo noč začel metati skozi stanovanjsko okno večje število krožnikov in steklenih kozarcev. Fonzarijev sosed, 54-letni Angelo Stacchetti, ki živi v spodnjem nadstropju, je skušal moža prepričati, naj neha metati posodo na cesto. To je Fonzarija očitno tako močno razdražilo, da je po stopnicah stekel v spodnje nadstropje, podrl vhodna vrata Stac-chettijevega stanovanja in se z njim začel pričkati. Sosedje so nato poklicali policiste, ki so Fonzarija najprej odpeljali na komisariat, naknadno pa so ga pospremili v goriški zapor v Ul. Barzellini. razna obvestila Družba ENEL posodablja termoelektrarno v Tržiču Goriška dobitnica prepričana v veljavnost svojega listka Včeraj dopoldne je delegacija tržiš-ke občinske uprave z županom Eliom De Marchijem in odbornikom za javne storitve in okolje Robertom Porciani-jem obiskala tržiško termoelektrarno ENEL. Gostje so si ogledali gradbišče, kjer bodo namestili dve novi peči in uredili nove premične trakove za prevažanje premoga. Sedanji premični trakovi so bili že več časa kamen spotike med vodstvom objekta, tržiško občinsko upravo in naravovarstveniki. Premog, ki so ga raztovarjali na bližnjem pomolu, so morali namreč nato prevažati s posebnimi premičnimi trakovi 40 metrov višje do silosov, kjer je nato premog nadaljeval svojo pot do peči termoelektrarne. Med prevozom premoga po premičnih podih je prihajalo do precejšnje izgube materiala, poleg tega je veter prenašal škodljivi črni prah po vsej bližnji okolici. Sedaj so upravitelji termoelektrarne sklenili, da bodo te trakove pokrili. Novi premični trakovi bodo nekoliko širši in bodo tekli po dveh večjih ceveh, ki bodo tovor varovale pred vetrom in dežjem. Poleg tega bo ciklus polnjenja silosov postal znatno hitrejši, kar se bo obrestovalo pri proizvodnji električne energije. Družba ENEL je namenila temu po-sodobitvenemu načrtu približno 10 milijard lir. To pa niso vse novosti, ki zadevajo racionalnejše, funkcionalnej-še in manj onesnažujoče delovanje objekta. Med drugim so sklenili modernizirati aparature za proizvodni ciklus energije, kar bo stalo preko 30 milijard lir. Omenjena dela so začeli izvajati konec julija. Upravitelji termoelekrarne načrtujejo, da jih bodo zaključili do meseca decembra in da bo z novim letom lahko objekt deloval s polno paro. Sedanja gradbena dela vsekakor ne bodo prizadela običajnega delovanja centrale, saj bodo nove premične trakove postavili v neposredni bližini sedanjih. Zamenjava med starimi in novimi bo postopna, saj bodo morali najprej sedanje ustaviti za nekaj tednov, ko bodo opravili običajna vsakoletna vzdrževalna dela. Vest, da je sodnik v Rimu uvedel preiskavo o dveh povsem enakih stavnih listkih Loterije Italia 1987, lastnici katerih se prerekata o dobitku 50 milijonov lir, je pritegnila pozornost vsedržavne javnosti. Ker je ena od dveh domnevnih dobitnic Goričanka, smo skušali kar neposredno pri njej izvedeti, kako se je sploh lahko pripetilo kaj takega. Toda Iride Zanuttig, ki se že dobro leto poteguje za dobitek, je v tem času na zdravljenju v bolnišnici. Zato smo se obrnili do njenega odvetnika Livia Lippija, da bi nam pojasnil, kako je z listkoma, ki nosita enako se-risko številko: F 459467. »Kaj naj vam povem? Listek svoje varovanke sem pred dobrim letom sam vložil na finančnem ministrastvu za izplačilo dobitka in se mi je zdel povsem v redu. Ob kasnejšem pregledu so tudi uradno potrdili, da je listek gospe Zanuttig povsem veljaven, na razliko od onega drugega, ki ga je predstavila druga ženska iz Rima. Slednji listek je namreč veljaven kar zadeva papir, žig in tisk, vendar serijska številka na njem se zdi ponarejena ali vsekakor spremenjena.« Potemtakem bi ne smelo torej biti dvoma, da ima pravico do 50 milijonov goriška dobitnica. »Tako je, tudi zaradi okoliščine, da je ženska iz Rima predstavila listek skoraj dva meseca po zapadlosti roka 180 dni za izplačilo dobitka.« Zakaj torej problem še ni rešen? »Sodnik hoče pojasniti, zakaj krožita dva listka z enako številko. Poleg tega je nekaj dvomov izhajalo iz izjave moje klientke, da je listek kupila oktobra 1987 v Rimu, medtem ko so serijo F dali v prodajo šele decembra istega leta. Mislim pa, da je pri tem šlo za pomoto: Iride Zanuttig je v tistih mesecih bila večkrat v Rimu in tudi večkrat kupila listke. Povsem razumljivo je, da se je lahko zmotila glede časa nakupa zmagovitega listka.« Prej ali slej bo torej dobila svoje milijone? »Upamo, da čimprej. Sicer pa sem že svojčas vložil zahtevo po izplačilu vsote, ki jo dolguje država. Na tej osnovi bomo zahtevali obresti za zamudo.« Uradi Kmečke zveze, SKGZ, ZSKD in ZSŠDI bodo zaradi dopusta zaprti od 14. do 18. avgusta. Uradi SDGZ v Gorici bodo zaprti, zaradi dopusta, od 14. do 18. avgusta. izleti SPDG — rekreacija prireja jutri in v ponedeljek, 14. avgusta, izlet k Triglavskim jezerom. Odhod s Travnika ob 6. uri. prispevki V počastitev spomina Oskarja Vižintina darujejo svojci ob obletnici smrti 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob očeta Mirka, daruje Marija Malnič por. Komic 100 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Števerjana. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Talk radio«. VERDI Zaprto do 19. avgusta. VITTORIA Zaprto do 17. avgusta. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Nadina«, 22.30 »Zvezda porno filma«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Arizona ju-nior«. DESKLE 19.30 »Hudič v telesu«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicold - Ul. I Maggio 94 - tel. 790338. Najbrž ni on naročil umora v Centi Paolo Romanzin spet prost Paolo Romanzin, 27-letni Goričan iz Lečnika, ki so ga prejšnji teden aretirali pod obtožbo sodelovanja pri namernem umoru, je od včeraj spet prost. Romanzi-na so takoj osumili, da je naročil umor 28-letnega Luigija Cleopazza, s katerim je približno pet mesecev upravljal picerijo "Ciar mat" v Centi. Do umora je prišlo 4. avgusta, znanci in stalni gostje lokala pa so preiskovalcem povedali, da je bil Romanzin v sporu s Claopazzom, ker je slednji zapravljal vse preveč denarja pri igri. To pa je bilo najbrž tudi skoraj vse, kar so doslej lahko ugotovili na Roman-zinov račun. Preiskovalni sodnik v Vidmu dr. Enzo Turel je zaradi tega včeraj zavrnil tožilčevo zahtevo po izdaji zapornega naloga in izpustil Romanzina na prostost zaradi pomanjkanja zadostnih indicov. Tožilec dr. Ennio Diaz lahko še vloži priziv zoper odredbo. Romanzinov branilec odv. Gianluigi Devetag je včeraj izrekel zadovoljstvo zaradi odločitve preiskovalnega sodnika in bil mnenja, da bo treba sedaj preiskavo usmeriti na druge kroge. Kombi Goriške hranilnice za otroško kolonijo ACLI Otroška kolonija združenja ACLI v Gradežu bo odslej razpolagala tudi s kombijem za prevoz otrok. Vozilo fiat 238 so prejeli v dar od Goriške hranilnice, ki vsako leto namenja nekaj sredstev podporam tako v korist Acli kot drugih prostovoljnih in humanitarnih združenj. Ob predaji vozila je bila krajša neformalna slovesnost, ki sta se je udeležila predsednik Goriške hranilnice Antonio Tripani in predsednik Acli Mauro Perissini. Na sliki (foto Bumbaca): srečanje ob izročitvi kombija. __________pismo uredništvu - pismo uredništvu_ Na zemljevidu so izpustili Gorico CIVIOALE DEL FRIULI VILLA MANIN Dl PASSARIANO „ EBACLEA CAORLE BimONC ICSOtO MARE VENEZ1A sabbion' V teh dneh so objavili katalog razstave Langobardov, ki jo bo prihodnje poletje priredila Dežela. Razstava bo na ogled istočasno v Vili Manin v Passarianu in v Čedadu, nekdanji prvi prestolnici langobardske vojvodine. Mislim, da smo lahko zadovoljni, če bodo ob nogometnem svetovnem prvenstvu tudi tako kvalitetne kulturne prireditve. Hvalevredna je tudi vključitev krajevnih uprav, med temi Občine Čedad, v program za leto 1990. Občinska uprava iz Romansa je pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave in Goriške hranilnice že letos priredila zanimivo razstavo »Langobardov v Romansu" (na ogled je do 17. septembra), kar je vsekakor pozitivno. Pred kratkim natisnjeni katalog o razstavi Longobardov so opremili tudi s topografsko shemo važnejših deželnih središč. Pri tem pa so popolnoma pozabili na Gorico, glavno mesto 4. pokrajine v deželi, in na Tržič, ki je pomemben evropski ladjedelniški center. To se nam zdi groba napaka, ki bi jo bilo treba odpraviti. Zdi se, da so ponovno zaživela leta, ko so prevladovala mnenja o razpolovitvi ozemlja naše dežele. Ta mnenja niso hotela vzeti v poštev realnosti vseh komponent, ki sestavljajo našo deželo. Samo na ta način si lahko raz- lagamo dejstvo, da niso urejevalci kataloga smatrali umestno označiti na zemljevidu Gorice, Tržiča in Ogleja! S tem 'pismom želim postaviti še sledeče vprašanje: vemo koliko goriš-kih predstavnikov deluje na reprezentančnih mestih v deželnih institucijah in si zato ne znamo razlagati, kako je mogoče, da so povsem spregledali napako na katalogu. Ljudje se namreč sprašujejo, kako so na to reagirali goriški občinski ih pokrajinski upravitelji. Končno želu* poudariti tudi kontrolno funkcijo, ki 1° morajo imeti sredstva javnega obveščanja. S spoštovanjem Silvino Poletto Po podatkih o upadanju gostov pripravljajo protiukrepe Turistični Gradež bo izboljšal ponudbo Včeraj smo posvetili pozornost kam-pingom v Gradežu, predvsem kar zadeva osip turistov zaradi cvetenja alg in škodljive informativne kampanje. Povedali smo, da so julija zabeležili v primerjavi z istim mesecem lani padec prisotnosti za 30 odstotkov. Kako pa je na splošno s turizmom v Gradežu? O tem smo kaj več izvedeli pri tamkajšnji Turistični ustanovi. V Gradežu, vsaj kar zadeva prvih sedem mesecev v letu, so zabeležili padec prisotnosti za 127 tisoč prenočitev, od katerih skoraj tri četrtine zadevajo turiste, ki prihajajo iz Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Pri Turistični ustanovi menijo, da je za tako občuten osip nemško govorečih turistov kriva lažna časopisna in televizijska kampanja v začetku sezone, ki je Avstrijcem in Nemcem odsvetovala letovanje v Gradežu, češ da so alge zagospodarile na obali. Očitno je bil učinek take kampanje tolikšen, da se je večji del teh turistov usmeril drugam in to navkljub analizam morja, ki jih je opravil univerzitetni inštitut iz Gradca in po katerih naj bi bilo morje ob obalah naše dežele povsem čisto. »Alergija zaradi alg« pa je marsikaterega turističnega delavca spravila v težave, saj je treba računati na vse posledice zmanjšanja števila turistov v kraju, ki živi pretežno od turističnega gospodarstva. Podrobna analiza prisotnosti nam pove, da je letos v Gradežu za 29 odstotkov manj avstrijskih turistov (to je 30.000 nočitev manj), skoraj za četrtino pa je padlo število Nemcev, kar pomeni, da so v gradeških ho- MliM .■Ht IMF- ' *Sh| EfjEijl HgK.ll m tepli Pfnff E Ih p muh s 1 F ■ mbrbm p ja H-M lij BT f B telih, apartmajih, zasebnih sobah in kampingih zabeležili kar 62.000 nočitev manj. Kar zadeva turiste ostalih narodnosti pa je položaj naslednji: Belgijcev ja za 9 odstotkov manj, Nizozemcev in Švicarjev za 27, podobno velja tudi za goste iz severnih dežel. Edini porast pa so letos zabeležili pri Francozih, ki jih je za 12 odstotkov več. Sicer je število teh turistov omejeno in predstavlja le skromen odstotek. Kot zanimivost povejmo, da so letos v Gradežu imeli tudi štiri turiste iz Sovjetske zveze, šestanjst Turkov, petnajst Avstralcev in šest Japoncev. Pri Turistični ustanovi so nam povedali, da so takoj po prvih podatkih o upadanju števila turistov začeli razmišljati, kaj storiti, da bi zaustavili negativni trend in privabili vsaj za konec sezone večje število gostov. V ta namen so prve dni avgusta namestili plavajoče pregrade, ki se razprostirajo ob štirih kilometrih obale. Sicer, kot poudarjajo pri Turistični ustanovi, teh pregrad bi skoraj ne potrebovali, saj je fenomen mikroalg le obrobno zadeval Gradež in okolico. Seveda so o izsledkih graške univerze o čistoči morja ter o namestitvi plavajočih pregrad takoj obvestili turistične poslovalnice v Avstriji in ZRN ter seveda tamkajšnja sredstva javnega obveščanja. Zaradi tega si turistični delavci v Gradežu nadejajo, da bodo v drugi polovici avgusta vsaj delno izravnali turistično bilanco. Vprašanje alg in upada števila turistov je postalo lastno vsem, ki se na en ali drugi način ukvarjajo s turizmom v Gradežu. Zaradi tega je bilo v tem času več sestankov med turističnimi operaterji ter predstavniki javnih ustanov. Beseda je tekla o srednjeročnem programu v predvidevanju, da se bo cvetenje alg še ponovilo. Ob tem pa k boljši turistični ponudbi sodi tudi vrsta drugih ukrepov, ki jih bo sprejela občinska uprava. Mednje sodijo povečanje števila parkirišč ter boljša ureditev prometa v samem Gradežu. Poleg tega je treba še povedati, da bodo v kratkem razširili in posodobili cesto, ki iz Tržiča pelje v Gradež. Predvsem na odseku od Tržiča do Škocjana ob Soči bo postal promet bolj tekoč in izognili se bomo nevšeč-nim vrstam in dolgotrajnemu čakanju. (pr) Na sliki (foto Pavšič) Gradeška plaža je bila letos večkrat pol prazna. Nocoj v Bovcu tradicionalna w Comparska noč Danes se bo v Bovcu odvijala letošnja tradicionalna poletna prireditev Čomparska noč 89, t.j. svojevrstni praznik prijetnega turističnega središča ob zgornjem delu reke Soče. Turistično društvo Bovec, ki je prireditelj manifestacije, želi s to iniciativo popestriti turistično ponudbo Bovca, obenem pa spodbuditi ljudsko in obrtniško ustvarjalnost. Na prireditvenem prostoru na bovškem trgu bodo nocoj razporedili stojnice z razstavljenimi domačimi izdelki, ki bodo na ogled pa tudi na prodaj. Poleg tega bodo tudi poskrbeli za prikaz kmečkih in rokodelskih opravil. Toda tudi zabavno-kulturni program Čomparske noči bo zelo pester in raznolik. Pričel se bo že zgodaj popoldne, ob 15. uri, s sodelovanjem raznih folklornih in glasbenih skupin iz raznih krajev Slovenije. V večernih urah pa bosta obiskovalce bovškega praznika kratkočasila narodnozabavni ansambel Lojzeta Slaka in Laposi iz Nove Gorice. Čomparska noč je prav gotovo ena izmed najbolj tipičnih praznikov bovškega prostora, katerega se udeležijo gostje iz raznih krajev Primorske, pa tudi iz zamejskega prostora, (ik) Začetek lovske sezone z odstrelom 8 sort ptic Pokrajinski odbor za lov je te dni objavil koledar za sezono 1989/90. Lov na nekatere ptice se bo začel že jutri. Lovci bodo z jutrišnjim dnem lahko streljali na črne in sive vrane, srake, šoje, prepelice, škorce in kavke. Lov na večje število ptic, ki jih določa lovski pravilnik goriške pokrajinske uprave, pa se bo pričel čez dobre tri tedne. Tretjega septembra bo namreč možen med drugimi tudi odstrel škrjancev, kljunačev, kozic, uharic, divjih golobov, vodnih kokošk, divjih rac, deževnikov in drozgov. Lov na merjasca in srnjaka se bo pričel 10. septembra, medtem ko se bo od 1. oktobra dalje lahko streljalo na fazane (samce in samice), lisice, jerebice in srne. Odstrel zajcev se bo pričel 22. oktobra, zaključil pa se bo 17. decembra. Lov na srnjaka, samico fazana in jerebice se bo zaključil 31. oktobra, lovci pa bodo lahko streljali na lisice, samce fazana, srne in merjasce vse do konca letošnjega leta, saj se bo odstrel te divjadi zaključil 31. decembra. Mesec kasneje se bo zaključil tudi lov na škrjanca, 1. marca pa bo konec lova na vodno kokoško in na divjo raco. Kar zadeva vsesplošni konec lova za letošnjo sezono, bo datum naknadno določil s posebnim odlokom predsednik deželne uprave. Nekoliko drugačen je lovski koledar na obalnem območju. Lov na vse ptice, ki jih predvideva pokrajinski lovski pravilnik, se bo pričel šele 17. septembra, torej dober mesec kasneje v primerjavi z ostalimi kraji goriške pokrajine. Na tem območju se bo 31. decembra zaključil lov na kosa, prepelico in grlico. Konec februarja bo konec lova še na 13 različnih sort ptic, vsakršna lovska dejavnost pa se bo nehala 10. marca 1990. Lovci se bodo morali držati še nekaterih predpisov. Vso divjad in ptice bodo lahko streljali le v določenem urniku. Vsakodnevni lov se bo pričel eno uro pred sončnim vzhodom, zaključil pa se bo ob zatonu. Omenjeni urnik sicer ne velja v posebnih lovskih rezervatih, kjer je možen selektivni lov na srno in merjasca. Lovci v goriški pokrajini ne bodo smeli hoditi na lov ob torkih in petkih. Kar zadeva lov na obalnem območju, bodo lovci poleg splošne prepovedi ob torkih in petkih lahko hodili na lov po lastni izbiri največ trikrat na teden. Kdor bo zagrešil prekršek zoper lovski pokrajinski pravilnik, mu bodo lovski čuvaji naprtili globo. Te so za nekatere prekrške kar precej slane, saj bo moral na primer lovec, ki bo ustrelil zaščiteno ptico, plačati globo v višini kar treh milijonov lir, poleg tega pa mu bodo še odvzeli lovsko dovolilnico. Ob začetku lovske sezone pa najbrž ni odveč, da lovcem in vsem, ki se bodo jutri odpravili na izlet ali sprehod v naravo priporočimo, naj bodo čimbolj previdni. Ze prevečkrat se je namreč pripetilo, da je bil lov usoden ljudem. Tako so nam zagotovili na goriški ribji tržnici Alge niso Cvetenje alg, ki se je letos poleti že drugič zaporedoma pojavilo v Jadranskem morju, je povzročilo veliko polemik in problemov predvsem zaradi izgub v turističnem sektorju. Tuji časopisi so spravili italijanske plaže in obale na slab glas in s tem bistveno pripomogli k padcu povpraševanja ter prisotnosti v najbolj znanih letoviščih. Zdravstvene ustanove niso uspele prepričati javnosti, da so alge povsem nedolžne in zdravju neškodljive, pa čeprav kopanje v s sluzasto snovjo prekritem morju ni prav mikavno. Dosti ljudi, predvsem tujcev, se je tako odreklo počitnicam ob Jadranu. Čeprav ne živimo v obmorskem kraju, nas je vendar zanimalo izvedeti, kako je ta afera vplivala na prodajo rib na goriški tržnici. Marsikateri ljubitelj lignjev ali sardel se je v teh mesecih verjetno odpovedal običajni porciji iz strahu pred okuženjem. Kdor pa se ni mogel odreči ribam, se je prav gotovo zadržal pred školjkami, ki naj bi bile najbolj izpostavljene vplivu alg. Iz pogovora, ki smo ga imeli z dvema prodajalkama, smo proti vsem pričakovanjem izvedeli, da ni povpraševanje prav nič upadlo. Težave so mogoče le v količini in izbiri, kakovost pa je ostala na ravni prejšnjih let. Pred nekaj leti so namreč za kratek čas pozno poleti uvedli omejitve v ribolovu zaradi reprodukcije. Letos pa se je to obdobje raztegnilo na poldrugi mesec in to še v glavnih poletnih mesecih. Tako se dogaja, da ima dovoljenje za lov le par čolnov, kar seveda ne zadošča potrebam kupcev. Cene so okrnile prodaje rib Ponudba rib je v tem času skromna, a dovolj kvalitetna (Foto Marinčič) zato nekoliko višje kot pred mesecem dni: sardele so poskočile na šest tisoč lir kilogram, v juliju pa si jih za isto ceno odnesel domov skoraj dva kilograma. Na mizi so na razpolago še: lignji, skuše, morski listi, osliči, tuna, losos itd. Kot je iz tega pregleda razvidno, se ljubiteljem rib ne obetajo hudi časi: večina rib prihaja namreč iz ribogojnic, kjer vsekakor skrbijo za čistočo vode in hrane. Torej kar brez strahu: prodajalki sta nam povedali, da se od običajnih kupcev še nihče ni pritožil nad kvaliteto. Celo s školjkami ni bilo nikakršnih težav. Goriški urad za higi-jeno je pred kratkim opravil vrsto analiz, ki pa niso pokazale nobenih znakov onesnaženosti. Kdor torej rad zaužije ribji obrok, lahko to stori z mirnim srcem. Edina ovira je mogoče le rahel porast cen, ki pa se je dotaknil le sardel in sardonov. Kdor se ne more otresti bojazni, naj se pa odloči za sladkovodne ribe, ki so prav tako okusne, (af) Poletne prireditve v raznih krajih na Goriškem Kdor ni odšel na dopust, bo imel v teh dneh kar bogato izbiro za sprostitev na številnih poletnih prireditvah, ki se odvijajo na Goriškem. Včeraj se je namreč pričela v Jasihu tradicionalna šagra, ki je tudi izraz določene navezanosti na ranjko Avstrijo. Drevi bo nastopil goriški kabaretist Mauro Ra-digna, ki je lani nastopil na finalnem °bračunu televizijske oddaje La Corri-ba. V nedeljo bo nastopila godba na Pihala iz Čedada in telovadna skupina kibertas iz Torviscose. Praznik se bo zaključil na veliki šmaren z izvolitvijo najlepšega dekleta. Zelo živo bo tudi v Mošu, kjer se nadaljuje tradicionalni športni praz-nik. Danes ob 17.30 bo med drugim na sporedu tekmovanje v streljanju s fra-jutri ob 7.30 bo ptičji sejem, popol-Qan pa bo posebna žirija podelila pričanje za pripravo najboljšega doma-vega peciva jga veliki šmaren bodo Prireditelji organizirali tombolo. Komur se ne da iz Gorice, se lahko uloči za šagro v Podturnu. Drevi bo u 20. ure dalje igral ansambel "Har-nony", jutri pa bo ob 16.30 že tradicio-' n®ln° tekmovanje pritrkovalcev zvo- Urniki mejnih prehodov do konca meseca avgusta V zadnjem času je prišlo do nekaterih sprememb v urnikih odprtja posameznih mejnih prehodov druge kategorije, ki vključujejo prehode za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniške prehode. Urniki teh prehodov so sicer v poletnih mesecih zaradi legalne ure nekoliko daljši kot v drugih letnih časih. V avgustu bodo prehodi druge kategorije na Goriškem delovali s sledečimi urniki. Prehodi za promet s prepustnicami: MIRNIK-GOLOBRDO: od 7. (ob nedeljah od 8.) do 19. ure. JENKOVO-NEBLO: od 7. do 20. ure (ob sobotah, nedeljah in prznikih zapirajo prehod ob 22. uri). PLEŠIVO: od 7. do 21. ure. ČAST. VERSA-VIPOLŽE: od 6. (ob nedeljah od 8.) do 20. ure. ŠTEVERJAN-HUM: od 7. (ob nedeljah od 8.) do 20. ure. SOLKAN 1: od 7. do 20. ure. UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA 1: od 7. (ob nedeljah in praznikih od 9.) do 20. ure. RAFUT-PRISTAVA: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠEMPETER: od 7. do 20. ure. MIREN: od 7. do 20. ure. DEVETAKI-LOKVICA: od 9. do 19. ure (ob sobotah odpirajo prehod ob 7. uri). JAMLJE-KLARIČI: odprt vsak dan od 7. do 20. ure. Prehodi za dvolastnike so odprti po sledečem razporedu: ŠKRLJEVO: kdor namerava čez mejo, mora obvestiti mejne organe 48 ur prej, sicer je prehod zaprt. CEGLO-MEDANA: od 7. do 21. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. UKLANCI-VALERIŠČE: od 7. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. PODSABOTIN: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠTMAVER: obvestiti je treba mejne organe 48 ur prej. SOLKAN 2-POLJE: od 7. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO: obvestiti je treba 48 ur prej. V spomin na doslednega primorskega antifašista Zaradi posebnih zaslug ne smemo pozabiti Lojzeta Valentinčiča s Ko-zaršč pri Tolminu. Pred letom je umrl v Ljubljani. Bil je pravnik. Med šolanjem na italijanski gimnaziji v Tolminu je bila slovenščina povsod prepovedana. Dijaki se niso smeli med seboj pogovarjati v materinem jeziku, a sodelovali so v ilegalni organizaciji TIGR. Poleg udeležbe na mnogih zborovanjih in sestankih v hribih je Lojze v letih 1927-30 širil po tolminskih vaseh ilegalno literaturo, ki so jo kurirji prinašali čez močno zastraženo mejo iz Bohinja. Z ilegalno dejavnostjo predvsem s prenašanjem šifriranih poročil je povezoval Gorico s Tolminom, Kobaridom, Baško grapo, Cerknom itd. Kot soorganizator ilegalnega dijaškega krožka v Tolminu je v njem vzpodbujal dijake in mladino k odporu proti fašistični tiraniji. Bil je glavni pobudnik organiziranja sabotaž fašističnih proslav, da so klavrno propadle. Lojze in sošolec Tone Laharnar iz Šentviške gore sta kot organizatorja z drugimi dijaki nosila, ko ni bilo pouka, knjige in časopise v Slovensko Benečijo, jih izročala slovenskim zavednim duhovnikom, jih delila pred cerkvijo po spo- ročilu s prižnice, a slovenske molitvenike so delili po hišah in pobirali italijanske. Ker je bil povezan z Ljubljano, je oborožena trojka od tam prinesla Lojzetu ilegalni tisk na Kozaršče, a v temi celo skozi okno v njegovo sobo. On je trojki priskrbel hrano in varno bivanje. Poleti 1930, po opravljeni maturi v italijanščini v Vidmu, so ga fašisti aretirali doma na Kozarščah. V Gorici so ga privezanega k betonskemu stebru v veliki močno razsvetljeni dvorani polni fašistov, več noči zaporedoma terorizirali. Trdno je vzdržal pred fašističnimi napadi in ker ni ničesar priznal, so ga po treh mesecih izpustili. Odšel je ilegalno v Jugoslavijo in v Ljubljani končal pravno fakulteto. Ustanovil je klub primorskih študentov, bil predsednik in se neprestano boril za pravice primorskih Slovencev. Zaposlitev je dobil v daljnem Skopju. Med NOBJ je sodeloval v SNOS-u v Beogradu. Bil je kot mnogi razočaran, ker njegovega boja proti italijanskemu fašizmu za osvoboditev primorskih Slovencev niso znali ceniti. Tone Rutar Veleslalom za moški svetovni smučarski pokal Za uvod zmaga Šveda Erikssona SYDNEY — Svetovni smučarski pokal za moške se je v Avstraliji začel z veleslalomsko zmago Šveda Larsa Erikssona, ki je z odličnim drugim spustom z desetega pristal na prvo mesto in ugnal domala vso elito, še zlasti pa svetovnega prvaka Marca Gi-rardellija in Alberta Tombo, ki sta si po prvi vožnji delila prvi dve mesti na začasnem vrstnem redu. Vdrugič sta bila oba manj spretna in sta dosegla četrti oziroma peti čas, tako da sta ju na končni lestvici prehitela še Norvežan Furuseth in Avstrijec Mader. »S svojo uvrstitvijo nisem kaj prida zadovoljen,« je po tekmovanju izjavil Tomba. »Po prvi vožnji bi bil lahko prvi, a sem naredil napako prav pri zadnjih vratih. V drugem spustu pa je bila proga že zelo načeta, kar je favoriziralo tekmovalce z nizkimi štartnimi številkami.« Zmagovalec Eriksson pa je bil seveda zelo zadovoljen, priznal pa je, da je na tem veleslalomu zlasti pridno izkoristil napake svojih tekmecev. Zmagovalec veleslaloma Eriksson VRSTNI RED 1. Eriksson (Šve.) 2'29'80 (1T4"49 + 1T5"31); 2. Furuseth (Nor.) po 0"2č (1T4"44 + 1'15"61); 3. Mader (Av.) 0""37 (T13"90 + 1T6"27); 4. Girardelli (Luks.) 0 "39 (1T3T2 + 1'17"07); 5. Tomba (It.) 0"42 (1T3"73 + 1T6"49); 6. Zurbriggen (Švi.) 0”69 (1'13"97 + 116 '52); 7. Gai-det (Av.) 0 "93 (1T4 T7 + 116"56); 8. Mayer (Av.) 1"25 (1T4"76 + 116"29); 9. Bittner (ZRN) 1"27 (1'14"87 + 1'16"20); 10. Stuffer (ZRN) 1"34 (1T4"64 + 116 "50); 23. Robič (Jug.) 3""76. Juventus boljši od ZDA LOS ANGELES — Juventus je na svoji turneji v Ameriki z 2:0 premagal reprezentanco ZDA. Zadetke sta dosegla Barros v 43. minuti in Schillaci v 73. minuti. Ruben Paz h Genoi GENOVA — Tridesetletni Urugvajec Ruben Paz bo tretji tujec Genoe. Včeraj je podpisal dveletno pogodbo. Za Genoo bosta igrala tudi njegova rojaka Perdomo in Aguilera. Poskusne vožnje za VN Madžarske Patrese (williams) izvrsten Motociklistična VN Švedske Dež oviral tekmovalce ANDERSTORP — Zaradi dežja so v drugem dnevu poskusnih voženj za motociklistično VN Švedske le enkrat vozili po suhem. V pollitrskem razredu je Američan Rainey (yamaha) še izboljšal četrtkov čas. Mnogo zaslug za njegove uspehe pripisujejo gumam dunlop. Kakorkoli že, je Rainey favorit jutrišnje dirke, čeprav bodo morali danes opraviti še eno serijo poskusnih voženj. Najnevarnejša tekmeca bosta zanj vsekakor spet Schwantz in Law-son. Na mokrem cestišču je odlično vozil tudi Italijan Cadalora. V četrtlitrskem razredu je bil včeraj najhitrejši Španec Cardus, njegov rojak Pons, ki je že prvak pa je četrti. Za zmago se kandidira tudi Cadalora, ki za Cardusom zaostaja le za 15 stotink sekunde. V razredu do 125 ccm pa je vlogo favorita potrdil Španec Alex Criville na cobasu. Na mokri progi se je izkazal tudi Italijan Gianola, ki pa je v skupnem Seštevku zdrknil na osmo mesto. BUDIMPEŠTA — Prvi dan poskusnih voženj za VN Madžarske v formuli ena je bil poln presenečenj. Spodletelo je tako mclarnu kot ferrariju, Patrese na vvilliamsu pa je dosegel takšen čas (T19 "), da ga bo danes le težko še kdo izboljšal. Po svoje še bolj presenetljivo pa je drugo mesto Caffija na dallari. Sploh so se Italijani nadvse izkazali, saj jih je kar pet med prvimi desetimi. Pri Ferrariju so zelo razočarani, saj so menili, da jim proga na Hungaro-ringu ustreza. Mclarnu so se sicer približali, vendar pa daleč zaostajajo za vodilnimi. Živčni so tudi pri Mclarnu. Vse kaže, da je treba presenetljive izide prvega dne poskusnih voženj v dobršni meri pripisati učinku gum. Pirel-lijeve, ki jih uporabljajo pri Williamsu, so se odlično obnesle, ostale pa ne. Zadovoljni so tudi pri turinski znamki osella. Uspelo jim je z enim vozilom prebroditi predkvalifikacij e, Ghinzani je nato dosegel solidni 16. čas. 1. Patrese (It.) williams 1T9"726; 2. Caffi (It.) dallara 121 "040; 3. Prost (Fr.) mclaren T2T 076; 4. Berger (Av.) ferrari 1'21 "304; 5. Nannini (It.) benetton 1 ’21 "446; 6. Senna (Br.) mclaren 1'21 "575; 7. Martini (It.) minardi 1'21 "745; 8. Capelli (It.) march 1"22"445; 9. Mansell (VB) ferrari 1"22"544; 10. Gachot (Fr.) onyx 1"22"634; 11. Piguet (Br.) lotus 1'22"837; 12. Gugelmin (Br.) march 1"22 "949; 13. Brundle (VB) Brabham 1"22 ”970; 14. Perez Sala (Šp.) minardi 1"23 "017; 14. Modena (It.) brab-ham 1'23 "090; 15. Ghinuzani (It.) osella 1"23"091; 16. Warwick (VB) arrows 1'23'H1; 17. Cheever (ZDa) arrows 1'23"251; 18. Johannson (Šve.) onyx 1"23"372; 19. De Cesaris (It.) dallara 1'23 "463; 20. Boutsen (Bel.) williams 1'23"492; 21. Alboreto (It.) larousse 1'23 "733; 22. Pirro (It.) benetton 1"23'772; 23. Aleši (Fr.) tyrrell 1'23''853; 24. Nakajima (Jap.) lotus t'23'996; 25. Palmer (Vb) tyrrell 1"24 "670; 26. Grou-illard (Fr.) ligier 1 "24 "702; 27. Sarnoux (Fr.) ligier 1'25 "862; 28. Danner (ZRN) rial 1"26 "485; 29. Weilder (ZRN) rial 1'18T12. Po evropskem atletskem pokah v Gatesheadu Opazen prodor temnopoltih atletov na evropska tla Kljub popolni ekipni mobilizaciji cele atletske Evrope so bila tekmovanja za evropski pokal še vedno samo drugorazredna prireditev. Dileme o rasti ali padcu kakovosti so bile povsem na mestu in tudi razmišljanja o ukrepih proti dopingu. Sedanji preplah pred bolj strogimi kontrolami je potisnil raven rezultatov nekoliko niže, obenem pa tudi spremenil določena ravnotežja, čeprav ne v veliki meri. Tako je zmaga Velike Britanije pri moških vsekakor presenečenje, očitno pa je svoje prispevalo tudi domače okolje. Istočasno je britanska spretnost v tekih sovpadala z neverjetno in kronično slabostjo SZ v teh disciplinah. Razlika je torej prišla iz tekališča. Uspeh Velike Britanije je razveseljiv, saj ustvarja novo fronto in nove motivacije pred izvedbo svetovnega pokala v Barceloni. Do pičice so se izpolnila bolestna pričakovanja iz ženskega tabora, kjer je bilo nekako napovedano, da bo posebno Bolgarija pod močnim drobnogledom. In res! Vrsta, ki bi se lani brez dvoma borila za tretje mesto (in ga zunaj VB tudi dosegla), se je čez noč znašla za ZRN, Romunijo in celo Poljsko ter brutalno izpadla iz skupine A. Nižja kakovost v metih in odsotnost velikih imen, sta več kot sumljivi. Važna ugotovitev je tudi stalen prodor temnopoltih atletov na evropska tla. Primer VB, ki ima že večinoma »črno« ekipo, je najbolj zgovoren, na isti poti pa je tudi Francija. Obe se na veliko zalagata s prišleci iz svojih nekdanjih kolonij. Naslednja, ki bo verjetno šla po tej poti, čeprav ne tako kmalu, bo Zahodna Nemčija, v katero je priseljevanje bolj selektivno. Pri ZRN je za sedaj en črnopolti atlet (Ed-ger Itt), ki pa nima statusa »gasterbai-terja«. Zanimivo je, da ima tudi NDR temnopolto atletinjo (Yvonne Mai), kar pa je izjema in nikakor ne gre za primer uvažanja. Primera VB in Francije dokazujeta, da se domačinom teh dveh bogatih držav ne da več veliko garati, ker se do uspeha lahko pride po drugih položnejših poteh. Na površju se držita z atleti, ki jim je uspeh v športu lahko tudi vsakdanji kruh ali možnost za nadaljnje uveljavitve. Brez kolonialnega zaledja je v tem smislu na psu ŽRN, državljani katere se nekako utapljajo v maslu. t AH cur» GAriiH tono V zmagovalni ekipi Vel. Britanije je čedalje več temnopoltih atletov. Na sliki zmagovalec na 400 m z ovirami Akabusi Uspeh Italije lahko gledamo iz podobnega zornega kota. Dve konici ekipe (Panetta in Antibo) sta iz juga in sta si bolšo življenjsko osnovo ustvarila predvsem po zaslugi trdega garanja in veliko težje kot poprečen vrstnik iz severnih dežel. Italija je dejansko mimogrede odpravila ZRN, razkroje-vanje katere je bilo večje od pričakovanega. S Francijo se je morala boriti do zadnjega, od obeh teh enot pa so azzurri v tipičnem srečanju z dvema tekmovalcema za vsako panogo zanesljivo boljši. Ob prvih dveh ekipah iz Gateshea-da (VB in SZ pri moških ter NDR in SZ pri ženskah) bodo v Barceloni nastopale še ZDA in celinska predstavništva. Vsaj na papirju bi morala biti na startu vsa smetana. Ugibanja o kakovosti tekmovanja za svetovni pokal so silno tvegana. V naslednjih dneh bo na vrsti cela serija prestižnih mitingov z izredno bogatimi nagradami in vabami za rekorde. Bodo tudi na njih kontrole proti dopingu tako stroge? Bo preplah vladal tudi v Barceloni ali so z evropskim finalom že dosegli letošnjo normo? BRUNO KRIŽMAN Od danes plavalno EP v Bonnu Tekmovanje brez zvezdnikov BONN — Od danes do 20. avgusta bo v Bonnu na vrsti 19. evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in sinhroniziranem plavanju. Letošnja izvedba EP bo potekala v znamenju iskanja naslednikov Michaela Grossa in Vladimirja Salnikova, ki sta po seulskih igrah nehala plavati. Zelo težko ju bo nadomestiti, povrhu pa letošnja sezona ne obeta mnogih podvigov, saj so si plavalci po olimpijskih igrah in pred svetovnim prvenstvom, ki bo prihodnje leto, privoščili takorekoč sezono oddiha. Tudi nedavno prvenstvo ZDA je potrdilo ta vtis, če ne upoštevamo svetovnega rekorda Mikeja Barrovvmana (200 m prsno) in dobrih časovnih izsledkov Evansove. Osrednja osebnost plavalnega EP bo tako bržkone Madžar Tarnaš Darnyi, kralj »mešanih« preizkušenj, edini, ki bi lahko tekmovanje oplemenitil s kakim rekordom. Od Italijanov naj bi se za zlato kolajno potegovala Giorgio Lamberti (200 m prosto) in Stefano Battistelli (200 m hrbtno). Vaterpolski turnir bo gotovo potekal v znamenju premoči Jugoslavije, kolajno pa pričakujejo tudi Italijani. Novosti letošnje izvedbe sta ženski vaterpolski turnir in pa skoki v vodo z enometrske deske. Skupno bodo oddali 43 zlatih odličij. V okviru praznika ŠD Zarja Balinarski turnir Dvanajst ekip iz Slovenije in iz naših krajev se bo jutri udeležilo tradicionalnega mednarodnega balinarskega turnirja v okviru praznika ŠD Zarja. Tekmovanje se bo na baliniščih v Bazovici in na Padričah pričelo že ob 9. uri. ZSŠDI obvešča, da bo urad v Trstu zaprt od danes, 12., do torka, 15. t. m. ŠD ZARJA priredi od danes do 15. t. m. tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo pa bosta poskrbela ansambel Big Bolero Band in ansambel KRT iz Kamnika. Jutri, 13. t. m., bo mednarodni balinarski turnir za četverice. ZSŠDI obvešča udeležence košarkarskega tabora v Pulju, da se morajo za prevoz obrniti na svoje matično društvo, ker je za avtobus bilo prijavljenih nezadostno število oseb. Zbor vseh udeležencev za 1. izmeno bo 16. t. m. med 10. in 12. uro v Zlatnih Stjenah (Pulj). KOŠARKARSKI KLUB BOR IN ŠD BREG obveščata, da se priprave za skupno ekipo (letnika '73 in '74) pričnejo 16. t. m. ob 18. uri v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Priprave za člansko in mladinsko ekipo Bor Radenska pa se pričnejo 21. t. m. ob 17. uri prav tako v BŠC. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET sporoča, da je zbor Poletovih tečajnikov 1. izmene (od 16. do 23. t. m.) za Pulj v sredo, 16. t. m., ob 7.45 v Prosvetnem domu na Opčinah, od koder bo odhod v Pulj. ŠD SOKOL sporoča, da je zbor Sokolovih tečajnikov prve izmene (od 16. do 23. t. m.) za Pulj v sredo, 16. t. m., ob 7.30 na trgu v Nabrežini, od koder bo odhod v Pulj. FC PRIMORJE priredi od danes do 15. t. m. ŠPORTNI PRAZNIK v prostorih KD Pro-sek-Kontovel. Delovali bodo dobro založeni kioski. Za zabavo bodo poskrbeli ansambli Furlan, Pomlad in Evergreen. Jutri, 13. t. m., bo na proseškem nogometnem igrišču tradicionalna nogometna tekma STARI - MLADI ob zvokih proseške godbe na pihala. Nogometne amaterske lige Juventina v skupini 8 V 2. ligi naše skupaj V pričakovanju objave koledarjev je deželna nogometna federacija sestavila skupine v 1. in 2. amaterski ligi. Juventina, ki bo nastopila v 1. AL, bo v skupini z ekipami z Goriškega in Tržaškega. Po prvi oceni bi lahko rekli, da bodo za Štandrežce potovanja krajša, čeravno so v tej skupini tudi nekatere ekipe s Pordenonskega. 1. AL — skupina B; Cordenonese, Corno, Costalunga, Juventina, Lauzac-co, Percoto, Porcia, Portuale, Pro Cer-vignano, Pro Fiumicello, Ronchi, San Canzian, Sangiorgina, Tamai, Torvis-cosa, Visinale. Kar zadeva 2. amatersko ligo je federacija vse tri slovenske ekipe vključila v E skupino, kjer prednjačijo postave iz videmske pokrajine. 2. AL — skupina E: Aguileia, Casti-onese, Gonars, Muggesana, Paviese, 'heris, Porpetto, Primorje, Ruda, San 'to al Torre, Santamaria la Longa, -anzano, Terzo, Vesna, Zarja. Važen je rekord Alpinizem oziroma plezanje je zanje podobno kateremukoli drugemu športu, pri katerem je važen samo rekord. Zanje je nekaj metrov devete stopnje važnejših' od Vinatzerjeve smeri v Marmoladi, da o Himalaji sploh ne govorimo. Tekmovanje v težavnosti in hitrosti je njihov glavni cilj. Ali je to še gorništvo? Odgovor bi se seveda glasil nikalno, ko bi tako obnašanje ne vzbujalo v nekaterih popolnoma nasprotnega učinka. Tisti, ki so sprejeli sporočilo starih gornikov, ki so popolnoma dojeli novo filozofijo in imajo v sebi toliko poguma, da predrejo zid, ki ločuje vsakdanje klavrno življenje od čiste svobode, tisti so sprejeli izzivalno obnašanje športnih plezalcev. Zmožni so enakih podvigov v vrtcih, premagujejo iste težave, s tem znanjem pa se potem odpravljajo v gore. V istem slogu premagujejo stene v Patagoniji in tisočmetrske navpične pregrade v Himalaji. Tudi taki so na Napoleonski cesti. Namesto sklepa Za pisalnim strojem so misli nekoliko bolj urejene. Alpinizem današnjih dni je vsota negativnih in pozitivnih idej, ki izhajajo iz dvestoletne zgodovine. Himalaizem, zadnja točka v razvoju klasičnega alpinizma, je za številne mlade gornike ekonomsko nedosegljiv cilj. Sami si torej morajo ustvariti nove cilje, nove poti. Iščejo nove težave, odpirajo nove smeri z nedojemljivimi podvigi, ali pa preplezajo stare tehnične vzpone, ne da bi se dotaknili klinov. Seveda tako ravnanje ne škoduje, nasprotno, alpinizem bogati. Meja človeške zmogljivosti se stalno oddaljuje, medtem ko ostaja odnos do gora povsem enak. Toda ne moremo mimo dejstva, da izkoriščajo nekateri to disciplino v lastno korist, da bi zadostili svoji želji po slavi in zahtevi po ekonomski uveljavitvi. Organiziranje tekmovanj v športnem plezanju je po mojem mnenju nesmiselno. Plezalci se odpravljajo na take mitinge zgolj iz pohlepa po zaslužku, saj obstajajo nagrade kot pri tenisu, ali pa s svojo prisotnostjo rek-lamizirajo kako tvrdko. V enem izmed začetnih poglavij sem izjavil, da mora alpinist pač živeti in da torej ne sme biti deležen obsodbe, če se podvrže načrtom poslovnežev, ki izrabljajo njegove podvige. Toda še enkrat naj pod- črtam: ločujem med tistimi, ki se ukvarjajo z gorništvom v pravem pomenu besede, in tistimi, ki ga izrabljajo kot suhoparen šport. Morda sem krivičen. Vsakdo naj dela, kar hoče. In vendar čutim med plezanjem na nizkih skalah in drznimi vzponi na visokih gorah bistveno razliko. Občutek imam, da veliko število privržencev plezalne discipline ne dojame vsega, kar so nam v dolgih letih posredovali pionirji. Žaljivo se mi zdi za Paula Preussa, da se ima danes kdo za boljšega samo zato, ker premaguje večje težave in se bori za naslov prvaka v hitrostnem plezanju. Vsakodnevna scena z Napoleonske ceste (Foto Magajn®) prha namreč ne dela, marsikatero nogometno igrišče sploh nima telefona, ki lahko v potrebi postane celo življenjsko pomemben. Vzdrževanje vsakega objekta stane veliko, zato so nekatera igrišča žal prevečkrat prepuščena samim sebi. Pokrajinsko odborništvo za šport Prihodnje leto bo v vzdrževanju in gradnji novih športnih objektov glavno besedo imela pokrajinska uprava, saj ji bo deželna uprava predala vse odgovornosti. Kaj namerava s tem v zvezi ukreniti go-riška pokrajinska uprava? Poprosili smo pokrajinskega odbornika za šport Franca Visentina, da bi nam v glavni obrisih orisal načrte in težnje v naslednji sezoni: »Najprej bomo opravili podroben popis športnih objektov in društev, ki jih uporabljajo. Na podlagi teh podatkov bomo spoznali, kam se usmerja pokrajinski šport. Nato bomo ustvarili več športnih šol, ki nimajo nič skupnega s sedanjimi centri 01ympia, v katerih bi gojili manj razširjene športne panoge. Večje delo bo treba opraviti tudi na šolskem področju. V nekaterih šolah imamo že zadostno urejene športne strukture, v nekaterih pa ne delujejo še na optimalen način. Vse športno delovanje je po mojem mnenju tesno povezano z delovanjem posameznih športnih društev in organizacij. Te bodo namreč še naprej odločale o razvoju športa v naši pokrajini, saj pokrajinska uprava lahko nudi svoje sodelovanje pri programiranju posameznih delovanj, ne more pa postati glavna oseba pri vodstvu športnikov in društev. Že v naslednji sezoni bo treba poskrbeti za smotrnejšo fiskalno disciplino, ki sedaj prehudo obremenjuje posamezna društva. Pokrajina namreč dodeli vsako leto posameznim društvom skromnejši znesek denarja, ki se suče okrog milijona lir. Društva pa morajo vsako leto plačati več denarja za vpisovanje svojih atletov in moštev na tekmovanja ali v prvenstva, za zdravniške preglede, za prene-katere tickete itd. Meni se zdi nelogično, da po eni strani skušamo z denarnim prispevkom pomagati društvom, po drugi pa krajevne ustanove zahtevajo denar nazaj. Društva so na ta način obsojena na propad. To velja zlasti za tista društva, kjer gojijo predvsem mlade sile. Pokrajinska uprava bo skušala to problematiko obravnavati s pristojnimi krajevnimi ustanovami in športnimi federacijami. Treba bo izdelati poseben spisek, ki bo točno določal, katere rekvizite bo moralo imeti društvo, da bo oproščeno plačevanja davka IVA. To naj bi veljalo zlasti za društva, ki črpajo sredstva za celoletno delovanje s prirejanjem šager. K temu bi dodal še to. Goriška pokrajina je ob priložnosti svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Italiji, dobila pred kratkim milijardo lir. To bomo najverjetneje namenili novemu hokejskemu igrišču v Tržiču, nogometnemu igrišču v Marjanu in nekaterim športnim objektom v Gradišču. S tem nedvomno ne bomo rešili vseh sedanjih problemov, je pa korak naprej proti smotrnejši uporabi in razpolaganju športnih objektov v naši pokrajini.« Šport igra vedno večjo vlogo v našem vsakdanjem življenju. Vse več oseb se ukvarja s športnimi dejavnostmi poklicno ali povsem amatersko. V zadnjih letih doživljamo pravi bum, saj se s tem pojavom soočamo res ob vsakem koraku. Koliko oseb je npr. nekoč skušalo ohraniti svojo postavo čvrsto in zdravo z vsakodnevnim jutranjim tekom, t.i. joggingom? Prepričani smo, da je bilo takih oseb prav malo, saj so to opravljali le pravi atleti. Teniška igrišča so nekoč bila namenjena le premožnejšim osebam, da so se na ta način lahko kratkočasile. Športne panoge so po vojni zrasle kot gobe po dežju, saj se je pravemu športnemu duhu pridružil tudi trgovski moment. Biti športnik je namreč postala tudi draga stvar, saj moraš že za en par telovadnih hlačk, majčko, nogavice in telovadne capate odšteti kar lep kupček denarja. Mimo vseh teh ugotavljanj drži dejstvo, da se športno udejstvuje vse več oseb. Največ športnikov je seveda med mladimi. CONI je v sodelovanju z italijanskim vsedržavnim statističnim zavodom ISTAT opravil že leta 1978 podrobno anketo, ki je pokazala številčnost športnih ob-jektov v naši državi. Podobno anketo so opravili tudi letos. Ugotovili so, da se je to število podvojilo, saj so našteli^ kar 100 tisoč takih objektov. Če je to število znatno naraslo v Severni Italiji, je položaj na Jugu popolnoma isti kot pred enajstimi leti. Iz tega lahko sklepamo, da se je športno udejstvovanje razvilo le v severnem delu naše države. Kljub naporom CONI... To zgovorno dokazuje tudi podatek, da je italijanska vlada nakazala za ureditev in izgradnjo novih športnih objektov za letos preko 200 milijard lir - 148 so namenjene Severu, le 51 Jugu. Ali ni prebivalcem južne Italije do športnega udejstvovanja? Nič kaj spodbudno ni niti dejstvo, da je CONI v sodelovanju z bančnim zavodom za športne kredite lani odobril kar 2 tisoč posojil za gradnjo novih športnih objektov, kar 1250 pa jih je ostalo neizkoriščenih. Mar niso taki podatki skoraj nerazumljivi? V Italiji pa ni vse tako rožnato kot zgleda. Le ena tretjina študirajoče mladine se namreč športno Udejstvuje. To je nedvomno preskromni odstotek. Ali botruje temu nezanimanju nezadostna športna vzgoja v šolah? Dobršni del krivde lahko prisodimo pomanjkanju telovadnih prostorov, saj vsaka šola ne razpolaga s svojo telovadnico. Že res, da je od leta .69, k0 je CONI v sodelovanju s sulskim ministrstvom prvič prire- Kompleks bazenov na Rojcah je med naj lepšimi v celi deželi (zgoraj), upravitelji načrtujejo pokritje zunanjega olimpijskega bazena. Športno palačo (ob strani) bodo posodobili in razširili. Vsa dela bodo veljala preko 4 milijarde lir. Tržiški atletski stadion (na sredini) ne zadostuje preštevilnim atletskim dejavnostim na Tržiškem. Teniških igrišč (foto spodaj-levo) je odločno premalo, saj je ta šport dosegel v zadnjih letih pravi bum. Lepa travnata površina nogometnega stadiona na Rojcah (foto spodaj-desno), ki je v zadnjih sezonah vse bolj obiskan. dil mladinske igre, število udeležencev naraslo na rekordne 4 milijone. Toda vse to je premalo. Kako gojijo šport v drugih evropskih državah? Nedvomno bolj učinkovito. Samo podatek: Finska nudi en kvadratni meter teniškega igrišča vsakim sedmim osebam, v Italiji je teniških igrišč le 12 tisoč. Kar sami izračunajte razmerje. Na Goriškem je položaj zadovoljiv, vendar... Kakšen pa je položaj v goriški pokrajini? Ge pazljivo analiziramo število obstoječih športnih infrastruktur naše pokrajine, lahko ugotovimo, da je naš položaj kolikor toliko zadovoljiv. Najbolj razširjen šport v naši državi je nedvomno nogomet. Torej ni nič čudnega, če je tudi v goriški pokrajini precej nogometnih igrišč. Z izjemo šte-verjanske občine in občine Dolenje imajo vse ostale občine najmanj eno urejeno igrišče. Število telovadnic je prav tako zadovoljivo. V števerjanski občini sicer še nimajo svoje telovadnice, prav tako je niso še zgradili v Doberdobu, v Dolenju in v Šlovrencu. Obstoječe telovadnice so nedvomno odločilno pripomogle, da se je v zadnjih desetih letih v dokajšnji meri razvila moška košarka in moška ter ženska odbojka. V nekaterih občinah so zgradili posebne športne objekte, ki so omogočili razvoj nekaterih svojevrstnih športov. Tako npr. razpolagajo v Ronkah z igriščem za bezbol, kjer trenirajo in tekmujejo tako moške kot ženske ekipe. V Krminu, v Foljanu, v Tržiču, v Škocjanu, v Šlovrencu, na Peči, v Štarancanu in v Vilešah se je uveljavilo kotalkanje in so zato občinske uprave poskrbele, da so uredile kotalkarske ploščadi. V zadnjih letih se je neverjetno razbohotila teniška dejavnost. V goriški pokrajini je sicer skromno število teniških igrišč. Velika večina igrišč ima cementno ali asfaltno podlago, kar ni najbolj priporočljivo za mišice. Bazenov ni dovolj Pod vsako kritiko pa je položaj bazenov. V naši pokrajini razpolagamo le s štirimi tovrstnimi objekti. V Gradišču in v Gradežu je obisk bazena možen le v poletnih mesecih. V Gorici sta dva bazena na Rojcah, večji olimpijski, ki je na odprtem ter manjši, ki je pokrit. V bližnji prihodnosti bodo morda poskrbeli za kritje olimpijskega bazena. Tržič je letos končno le dobil tako zaželen pokrit bazen. Vse to je nedvomno premalo za vse večje povpraševanje po plavalnem udejstvovanju. Kraljica športov - atletika nima v naši pokrajini veliko športnih uspehov. To gre pripisati v prvi vrsti preskromnemu številu atletskih stez - v Gorici na Rojcah in v Tržiču pri ladjedelnici. Če temu dodamo še dejstvo, da je tržiški atletski stezi grozila predhodna upokojitev zaradi ostarelosti infrastruktur, nas ta podatek ne sme čuditi. Kar zadeva kolesarstvo lahko povemo, da nameravajo v Ronkah asfaltirati krožno progo okrog nogometnega igrišča. To bi bil prvi tovrstni objekt v naši pokrajini. V naši pokrajini je še večje število manjših igrišč, privatnih. Na teh površinah, ki so v veliki večini primerov last vaških župnij, je možno igrati košarko, odbojko in kotalkati, seveda do določene mere. Več je balinarskih stez, kjer se odvija sicer mirnejše športno življenje. V podobnem položaju so tudi jezerca, ki so največkrat privatna last, v katerih delujejo številna športna ribiška društva. Pri obravnavi športnih objektov ne smemo pozabiti tudi na podatke o funkcionalnosti in dovršenosti posameznega igrišča ali telovadnice. Slačilnice niso povsod zadovoljivo urejene. Prenekatera c Šdoi rtni oh jekli na C L lili jorišk« e m ustrezajo J 1 fl reali um po trebam: Marko Cubej Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 12. avgusta 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja jg ZTT član italijanske in tiska v- Trst IHIlll zveze časopisnih Y IMIU založnikov FIEG Japonski premier je že v središču opravljive pozornosti Tudi Kaifu pred trdo preizkušnjo: podtikajo mu nezakonskega otroka Zlobni jeziki podtikajo Kaifuju nezakonskega otroka TOKIO — Šefi japonske vlade nimajo miru. Tako kot njegova dva predhodnika, Takešita in Uno, se je tudi novoizvoljeni šef tokijske diplomacije, Tošiki Kaifu, znašel v vrtincu klevet in zlobnih jezikov. Bankrotov in spolnega izživljanja za denar to pot sicer ni, pač pa je japonsko (sedaj že vsega vajeno) javnost presunila vest, da ima njihov premier nekje nezakonskega otroka. Tokijska opravljiva revija Nagoya Times je 4. avgusta objavila vest, da se je Kaifu pred približno desetimi leti zagledal v prikupno manekenko in z njo večkrat skočil čez zakonski plot. Iz tega (neuglednega) razmerja se je monda rodil otrok. Vestičko so že naslednji dah povzeli domala vsi japonski časopisi, največ duška pa si je dal direktor tednika Sukan Pošto, ki ima 700 tisoč izvodov naklade. Tednik je objavil veliko podrobnosti, japonski premier, ki so ga začeli oblegati novinarji od vse povsod, pa je vest s podrobnostmi vred zavrnil s. hladnim, diplomatskim in dvoumnim »no comment«. Odgovor je še bolj podžgal ljudsko in novinarsko cfomišljijo, reporterju revije Nagoya Times pa je celo uspelo obiskati osumljeno manekenko in jo intervjuvati. Gospa, ki je danes srečno poročena in mati treh (zanesljivo moževih) otrok, je priznala, da je pred leti res spoznala nekega Kaifuja, vendar strastnejše ljubezni do njega ni gojila. Njen mož, priznan psihiater, pa je celo Kaifujev prijatelj in politični simpatizer. Še naj hujša prede sedaj direktorju opravljivega časopisa. Priznal je sicer, da je vest prišla iz nezanesljivih virov in da je ni nihče preveril, Kaifuju pa to ne zadostuje in je že napovedal, da bo zahteval javno opravičilo, zagrozil pa je tudi s sodnim postopkom zaradi obrekovanja. Direktor pa se tudi ne da kar tako; opravičilo bo objavil šele, ko bo stoodstotno gotov, da nima Kaifu niti trohice masla na glavi. Mlad in povrhu še črn Predsednik Bush je imenoval za šefa združenih generalštabov ameriških oboroženih sil generala Colina Powella, ki je najmlajši častnik, poleg tega pa je tudi prvi temnopolti Američan, ki je dosegel najvišjo šaržo v ameriški vojski (Telefoto AP) Mala Viviana je zdrava in vse bolj živahna NEAPLEJ — Mala Viviana, ki jo je mati zapustila ob nekem smetnjaku v neapeljski četrti Vo-mero, se dobro počuti in se hitro prilagaja novemu okolju. Zdravniki, ki so bili še včeraj v skrbeh zaradi njene nenavadne bledice, so sedaj skoraj gotovi, da so deklico, ki je stara nekaj več kot mesec dni, od rojstva skrivali v kakem stanovanju. Vivianina krvna slika je namreč popolnoma normalna, pač pa jo moti močnejša svetloba. Deklica se je začela tudi redno hraniti. Včeraj pa so pediatri bolnišnice Santobono presenečeno ugotavljali, da Viviana ne zna sesati mleka iz stekleničke. Po tem sklepajo, da jo je mati doslej dojila, zaradi tega dejstva pa postaja zgodba male najdenke in nemara tudi njene neznane matere, toliko bolj dramatična. Nemogoče je namreč, da bi se mati lahko na ne-travmatičen način ločila od otroka, ki ga je več kot mesec dni dojila, preiskave pa so doslej ostale na mrtvem tiru. Medtem pa prihajajo iz vse Italije prošnje za Vivianino posvojitev. V Indiji proti mamilom V New Delhiju so v okviru boja proti mamilom javno uničili 15 kg heroina in pol tone hašiša (Telefoto AP) Po kampih zdaj pregledi tudi v bolnicah in javnih lokalih RIM — Vse kaže, da se bodo karabinjerji po bliskovitih kontrolnih akcijah v začetku tega tedna v italijanskih kampih kmalu spet podali na podobno akcijo. Tokrat pa naj bi ugotavljali, kakšno je stanje v domovih za ostarele in prizadete osebe, še posebno pozornost pa bodo posvetili restavracijam, barom in vsem tistim javnim lokalom, ki so še posebej poleti polni ljudi. Akcijo je napovedal minister za zdravstvo De Lorenzo v intervjuju za GR 1. Minister De Lorenze je tudi potrdil, da bodo pri tem pregledali tudi razmere v bolnišnicah in privatnih klinikah. Cilj teh akcij naj bi bil po ministrovih besedah predvsem zaščita državljanov in to še posebej tistih, ki so najmanj zaščiteni in potrebujejo bolnišnično zdravljenje med poletnimi počitnicami. De Lorenzo pa je še povedal, da naj bi na ta način skrbeli tudi za zdravje občanov, saj ni vseeno, kakšne so razmere v prenapolnjenih lokalih. Nedvomno pa imajo te akcije še drug pomen. Minister bi z njimi najbrž rad dokazal, da obstaja tudi osrednja državna oblast, ki lahko nadzoruje in vzpodbuja delovanje KZE in dežel in na ta način doseže tudi večje spoštovanje zakonov in vseh ostalih predpisov. V intervjuju pa je odgovoril tudi na vprašanje v zvezi s kritikami in pritožbami na njegov račun zaradi akcije, ki so jo začeli sredi turistične sezone. De Lorenzo je v zvezi s tem izrazil presenečenje nad dejstvom, da se komu zdijo »čudni« - pregledi kampov sredi poletja. »Najbrž jih ne bomo pregledovali pozimi, ko v njih ni žive duše,« je še dodal. Po njegovem mnenju pa taki pregledi nikakor ne škodijo, saj so na ta način tuji turisti seznanjeni, da v Italiji tudi nad kampi obstaja stalen nadzor. Glede rezultatov nadzora je De Lorenzo še dejal, da dejstvo, da le 40% kampov v celoti izpolnjuje vse predpise, dovolj zgovorno priča o potrebnosti takih kontrol tudi v bodoče. Železničarji obtožujejo CIUDAD MEXICO — Sindikat mehiških železničarjev obtožuje podjetje, da ima objektivne odgovornosti pri nesreči, do katere je prišlo pred dnevi, ko je potniški vlak zgrmel s porušenega mostu v podivjano reko, pri čemer je bilo več kot 100 smrtnih žrtev. Železniško podjetje baje pomanjkljivo skrbi za vzdrževanja materiala in še ni poskrbelo za signalizacijo, ki bi opozorila strojevodje, če proga ni prevozna. Podjetje je zavrnilo sleherno krivdo, kar zadeva most pa trdi, da je bil po splošnem mnenju dovolj stabilen, da kljubuje narasli rečni vodi. Mehiška vlada pa je doslej namenila za vsako smrtno žrtev približno 5 milijonov lir odškodnine, za vsakega ranjenca pa 300 tisoč. Potrjena postavitev vohunskega satelita v zemeljsko orbito HOUSTON Kljub veliki tajnosti, v kateri poteka 30. misija vesoljske ladjice .shuttle, pa so iz Pentagona včeraj le potrdili, da so v torek v skladu s programom približno sedem ur po izstrelitvi v zemeljsko orbito postavili skrivnostni vohunski satelit, ki naj bi nadzoroval premike sovjetskih enot in zbiral podatke o jedrskih in raketnih napravah na sovjetskem ozemlju. Večina strokovnjakov meni, da gre za satelit vrste key-hole z oznako KH - 12. Težak naj bi bil približno 14 ton, šlo pa naj bi za novo verzijo prejšnjih dveh vohunskih satelitov KH - 11, ki sta v zemeljski orbiti že od leta 1984 oziroma od leta 1987 in naj bi bila že pri koncu njune operativne sposobnosti. Neuspel poskus vžiga motorja na hipparcosu PARIZ Včeraj je propadel tudi drugi poskus, da bi vključili motor na evropskem znanstvenem satelitu hip-parcos. Motor bodo ponovno poskusili vključiti danes dopoldne, od tega pa je odvisna tudi nadaljnja usoda satelita, saj ga brez pomoči motorja ni mogoče postaviti na njegovo dokončno mesto v orbiti. Zakaj se motor ni hotel vključiti, obstajata po mnenju strefkovnjakov dve možnosti: ali gre za napako na samem motorju ali pa daljinski ukaz iz vesoljskega centra v Darmstadtu ni dosegel komandnih naprav na hipparcosu. Če tudi današnji poskus vžiga motorja ne bo uspel, potem bodo ponovno poskusili jutri približno ob 16. uri. Mečnozobi lovci na pohodu Trije mladiči sibirskega tigra iz newyorškega zoološkega vrta oprezajo za morebitno žrtvijo, ki je seveda ni. Trojica je zagledala luč sveta v začetku letošnjega maja v zoološkem vrtu v Bronxu , (AP) Kalabrijska faida terjala že 80 žrtev CITTANOVA (REGGIO CALAB-RIA) — Obračunavanje med družinami kalabrijske faide se nemoteno nadaljuje, tako kot z mafijo pa so oblasti tudi v tem primeru skoraj nemočne. Zadnja žrtev je 39-letni delavec Francesco Longo, ki sta ga neznanca pokosila s petimi streli v glavo. Moški je bil pri priči mrtev, zločinca pa sta se s kraja zločina oddaljila kar peš. Kaže, da je streljal samo eden. Preiskovalci so doslej ugotovili, da se je Longo družil s člani družine Raso - Albanese, zločinca pa skoraj gotovo pripadata družini Facchineri. Obračunavanje med tema dvema kriminalnima skupinama je doslej terjalo najmanj 80 žrtev. Žrtev sicer ni bila v seznamu osumljenih udeležencev fajde, pač pa je bila v posrednem sorodstvu z nekaterimi vidnimi voditelji kalabrijskega organiziranega kriminal8: Pred tremi leti je družina Facchinen na podoben način umorila Longoveg svaka Micheleja Piromallija, drug svak pa je od lanskega leta na begu. Slednji, Luciano Piromalli, je prestaj^ zaporno kazen, ker je bil obtožen p skusa umora, vendar mu je uspelo P begniti.