m (sd
Dan trajnostne mobilnosti korak naprej k ekološki ozaveščenosti
Partnerja Rifelj in Crešnik Otvoritev ateljeja Filc Franc in zastavila ambiciozno	Liza ter modna revija
ustvarjanje novih motorjev v Solčavi
STRAN 5
STRAN 6
STRAN 9

2	Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016	I
Iz vsebine:
Tema tedna:
Imamo in tudi znamo kaj pokazati, pa turisti to vedo?.................................
Tretja stran
Pohodniški festival:
Pripravili številne aktivnosti in ustanovili združenje...................
6
Šmiklavž:
Most preko Drete povezuje krajane.................7
Občina Mozirje:
Z Morano naj bi občina sklenila
boljši dogovor.........................................................9
Mednarodni sejem AGRA:
Med nagrajenci tudi proizvajalci
iz Zgornje Savinjske doline................................9
Rečica ob Savinji:
Pogovorni večer Berta Savodnika z dr. Tonetom Kregarjem...................................10
Nove orgle v Bočni:
Koncert in pregledna razstava župnije........10
Rečica ob Savinji:
Igre med naselji................
. 20
»Življenje na vasi naj postaja turistično življenje«
»Turizem je realna priložnost za razvoj podeželja in oprijemljiva možnost za zaposlovanje, zaslužek in socialno varnost. S turizmom podeželje postaja razvitejše in laže se bo znašlo na zahtevni poti vključevanja v evropske integracije,« je pred dobrim desetletjem in pol zapisal takratni predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič.
Z zapisanim se je mogoče načelno strinjati še danes, čeprav turizem na podeželju tudi po dobrem desetletju članstva v Evropski uniji ni dosegel niti kakovostne niti količinske ravni, kakršno smo si želeli in jo tudi pričakovali. Očitno vsega nismo postorili tako, kot bi bilo treba, saj bi lahko bili rezultati še bistveno boljši, kot so. Ugotovitev je seveda splošna, saj obstajajo tudi pozitivne izjeme, vendar slednje le potrjujejo prvotno ugotovitev.
Pomemben element turizma na podeželju so turistične prireditve, katerih vloga je privabiti obiskovalce v določen kraj, določeno občino oziroma regijo, jim na zanimiv način predstaviti lokalne posebnosti, ponudniki turističnih storitev pa naj bi to priložnost izkoristili za privlačno predstavitev njihove specifične ponudbe. Končni cilj je narediti tako navdušujoč vtis na obiskovalce, da se bodo le-ti vračali vedno znova in znova ter po možnosti postali stacionarni gostje, če za to seveda obstajajo možnosti. Če teh še ni, bi moral biti cilj, da se vzpostavijo.
V vlogi organizatorja turističnih prireditev se najbolj pogosto pojavljajo turistična društva, ponekod pa se v tej vlogi znajdejo tudi kulturna, ga-
silska, športna in še kakšna društva. Ne glede na njihovo osnovno poslanstvo lahko rečemo, da so društva na podeželju najbolj množično gibanje za razvoj turizma.
»Posebej je pomembno, da je v večini primerov stičišče turističnih aktivnosti turistično društvo, drugače povedano - ljudje združeni v turističnih društvih. Naša usmeritev je, naj vsak kraj na podeželju z razvojem turizma preraste v turistični kraj. To pa zato, da bi se razvijal, da bi ljudje imeli zaposlitev, zaslužek, socialno varnost, ob tem pa živeli in gospodarili v urejenem okolju, ki omogoča tudi večjo kakovost življenja in primerno bivalno kulturo. Življenje na vasi naj postaja turistično življenje,« je na prelomu tisočletja še zapisal že v uvodu citirani predsednik slovenske turistične zveze.
Začela se je glavna sezona turističnih prireditev, zato tokratno temo tedna namenjamo njim, vas, cenjeni bralci in bralke, pa vabimo k razmisleku. Komu so omenjene prireditve namenjene? Ali nismo marsikdaj zadovoljni že s tem, da s(m) o med obiskovalci zgolj domačini? Kje je meja med prostovoljstvom in podjetništvom v turizmu? Zakaj je zgornjesavinjski turizem še vedno preslabo povezan in kaj se mora spremeniti, da bo sploh kdaj drugače?
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
Šprinterka Maja Mihalinec:
Tokrat najhitrejša na Finskem.........................21
4
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 27, 8. julij 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016
3
Tema tedna
POLETJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI VABI TUDI S PRIREDITVAMI
Imamo in tudi znamo kaj pokazati, pa
turisti to vedo?
Turizem je najhitreje rastoča gospodarska panoga v svetu, s katero se predvsem v poletnem času intenzivneje ukvarjamo tudi na našem podeželju. Večina zgornjesavinjskih občin priredi eno večjo etnološko prireditev, s katero želi privabiti sodobnega turista. Medtem ko nekateri kraji, kot sta Ljubno ob Savinji in Luče, svojo tradicionalno prireditev pripravljajo že preko in blizu pol stoletja, se drugje še »iščejo« ali pa še to ne najbolj.
PRIREDITVE Z NAJDALJŠO TRADICIJO NA LJUBNEM, REČICI, V LUČAH IN ŠMIHELU
Dandanašnji turist si želi izvedeti več o življenju domačinov, edinstvenost kraja pa najbolje začuti skozi njegove tradicionalne običaje. Ljubenci konec julija in v začetku avgusta pripravljajo že 56. Flosarski bal, ki ga zadnja leta uspešno nadgrajujejo s Flosfestom, namenjenim predvsem mladim. Sčasoma jim je uspelo prireditev razširiti na cel vikend, tako nekateri turisti v teh krajih tudi prenočijo. Podobno razmišljajo v sosednji občini, kjer njihov Lučki dan, tokrat že 47., traja skorajda cel teden v avgustu. 40. obletnico konec avgusta obeležuje Ovčarski praznik v Šmihelu, ki ga vsako le-
SOLČAVANI POZNAJO PRAVO KOMBINACIJO, V NAZARJAH SE TRUDIJO Z NOVO PRIREDITVIJO
Namen prireditev, ki obujajo običaje iz preteklosti, naj ne bi bil v tem, da jih obiskujejo le domači-
domače obrti, umetniško ustvarjalnost, vse pa povežejo z naravnimi danostmi okolice. Kombinacija, ki privablja turiste od blizu in daleč.
Tega si želijo tudi v Nazarjah. Glede na to, da je njihov kraj močno povezan z razvojem lesne
Gospoda Vrbovška je julijsko prireditev Srednjeveška gostija v gradu Vrbovec najavljala že na pustni povorki v Mozirju. (Foto: Jože Miklavc)
ni, od katerih jih veliko tako in tako pomaga pri pripravi dogodka. Njihov namen mora biti usmerjen v ustvarjanje dodane vrednosti kraja, domačinom morajo omogočati možnost ustvarjanja zaslužka.
Ob akumulacijskem jezeru na Golteh so odprli prvi eko mini golf v Sloveniji, ki je hkrati najvišje ležeči v Evropi. Igrišče je sestavljeno iz sedmih igralnih polj in narejeno iz povsem naravnih materialov.
(Fotodokumentacija Golte d. o. o.)
to organizirajo mladi domačini. Tudi ti prisegajo na tradicijo, s katero želijo domačim in tujim turistom prikazati svojo edinstvenost. Rečičani so 37. prireditev Od lipe do prangerja že spravili pod streho in s tem odprli poletno turistično sezono.
Še najbolj opazno so se s turizmom povezali na Solčavskem. Skozi vse leto Solčava vabi turiste z etnološkimi vsebinami, ponudbo tradicionalnih izdelkov in jedi, katere ustvarjajo krajani sami. Konec julija prirejajo tradicionalne Solčavske dneve, skozi katere turistu predstavijo
industrije, se je organizacijski odbor pred skoraj desetimi leti odločil za promocijo lesarstva. Lesarski praznik pa ni zaživel tako, kot so si člani odbora želeli, zato je letos padla odločitev za novo prireditev. Srednjeveška gostija, ki se bo prvič odvila to nedeljo, je vezana na grad Vrbovec, organizacijski odbor in domačini pa upajo, da je to tisto, kar bo končno tudi v njihov kraj privabilo več turistov.
V GORNJEM GRADU ČEBELICE, MOZIRJE BREZ SVOJE POLETNE PRIREDITVE
Na podoben način so svoj zaščitni znak pred desetletji poiskali tudi v Gornjem Gradu. Tako bodo predzadnji vikend v juliju Gornjegrajci pripravili že 29. Čebelarski praznik, na katerem bodo obiskovalci izbrali novo medeno kraljico, za etnografski pridih dogodka bo poskrbela povor-ka skozi kraj.
Tako kot na Ljubnem se je tudi tukaj dobro prijela glasbena prireditev za mlade. Trot žur, ki bo letos mlade zabaval že četrto leto, je uvod v etnološko obarvano čebelarsko praznovanje.
Prava poletna prireditev tako manjka le še v samem Mozirju. Golažijada, ki so jo z Mo-zirskim pustom na čelu pripravili v začetku junija, je uspela tako v kulinaričnem kot družabnem smislu. Etnografsko obarvane note v njej sicer ni, a to zagotovo ne bi odvrnilo zabave željnih
26 Savinjske novice št. 4, 1. julij 2016
Tema tedna, Aktualno
turistov, da jo obiščejo. Da je v prvi vrsti namenjena domačinom in ne oddaljenim oziroma tujim gostom nakazuje predvsem datum izvedbe, ki še ni v poletni sezoni.
ŠPORTNE PRIREDITVE PRILOŽNOST ZA
ZGORNJESAVINJSKI TURIZEM
Niso le prikazi starih običajev in dobra kulinarika tisti, ki privabljajo goste iz drugih slovenskih ter tujih krajev v našo dolino. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi različne športne prireditve. Minuli teden je bil velike pozornosti deležen 10. maraton Alpe, ki velja za enega najlepših in najtežjih kolesarskih maratonov v Sloveniji. Kolesarje trasa vodi tudi preko Pavličevega sedla v štiri naše občine (Solčava, Luče, Ljubno in Gornji Grad) in zagotovo se marsikateremu tujemu udeležencu in njegovim spremljevalcem oko ustavi na lepih kotičkih naše doline, kar ustvari možnost za ponoven obisk.
Tudi Golte so lokacija, preko katere veliko tujih športnikov spozna naše kraje. Tu je potrebno omeniti Dirko po Sloveniji sredi letošnjega
junija, v okviru katere se je po kratkem premoru svetovna karavana kolesarjev ponovno zbrala na cilju na Golteh.
To poletje se bo na Golteh še veliko dogajalo. Za turiste bi lahko bil zanimivi Praznik pašnih skupnosti, Zeliščarski praznik pri Alpskem vrtu, Lovski dan in kuhanje divja-činskega golaža, Gobarski praznik z razstavo gob pri Alpskem vrtu. Pri koči Trije ploti bodo turisti naleteli tudi na prvi eko mini golf v Sloveniji, katerega posebnost je, da je v celoti narejen iz naravnih materialov.
Podobno športno razpoložena bo skozi poletje tudi Logarska dolina. V avgustu tamkajšnji TIC obljublja športni vikend Logarska dolina s trialtlonom, malim maratonom in kolesarskim vzponom, promocijski dan športno-rekreativnih aktivnosti ter Kolesarski maraton Zelene doline. Vsekakor pa je potrebno omeniti tudi Maraton Celje-Logarska dolina, ki se sicer odvija v začetku septembra, vendar privabi tekmovalce od vsepovsod, tudi iz tujine.
Tatiana Golob
Matej Pečovnik, župan občine Nazarje:
»Občina je pred dobrimi desetimi leti skupaj z določenimi društvi iskala idejo o prireditvi v Nazarjah, ki bi naj postala tradicionalna. Tematika prireditve bi naj bila povezana s krajem. Glede na to, da je kraj Nazarje pričel nastajati in se razvijati po drugi svetovni vojni in da je na to zelo vplival razvoj lesne industrije, je bila sprejeta odločitev, da bi naj bila vsebina prireditve vezana na lesarstvo. Tako je nastal Lesarski praznik. Organizacijski odbor se je osem let trudil in poskušal poiskati vsebino, ki bi pritegnila domačine in ljudi iz bližnje in daljne okolice.
Ker sem ocenil, da prireditev ni sprejeta, smo z organizacijskim odborom sprejeli odločitev, da gremo v spremembo in iščemo novo vsebino prireditve. Glede na to, da imamo v kraju grad, smo se odločili, da se bomo osredotočili na Vrbovec in tako bo letos v mesecu juliju (10. 7.) prvič organizirana prireditev, ki smo jo poimenovali Srednjeveška gostija v gradu Vrbovec.
Upamo in želimo si, da bo lepo nedeljsko julijsko popoldne v povezavi z urejeno okolico gradu, ob sotočju dveh rek in seveda pestro dogajanje, ki bo začinjeno še s kulinariko privabilo številne domačine, turiste in ostale obiskovalce.«
DAN TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V LOGARSKI DOLINI
Korak naprej k ekološki ozaveščenosti
V	soboto, 25. junija, je v Logarski dolini potekal tradicionalni Dan trajnostne mobilnosti, ko v krajinskem parku spodbujajo gibanje kot peš hojo, vožnjo s kolesi, električnimi vozili ter omejujejo vožnjo z motornimi vozili z notranjim izgorevanjem fosilnih goriv. Dogodek je potekal v okviru Festivala pohodništva v Kamniško-Savinj-skih Alpah.
Na prostoru pred TlC-em v Logarski dolini, kjer so nameščeni električni polnilci, se je predstavilo več električnih avtomobilov in proizvajalcev, dobaviteljev ter serviserjev električnih koles. Ekipa konstruktorja Tonija Riflja iz Gornjega Grada in družbe Črešnik iz Spodnje Senice pri Medvodah je predstavila novo električno zložljivo kolo z motorjem - tori amper.
Osrednji organizator dogodka, direktor družbe Logarska dolina Marko Lenarčič je povedal: »V okviru programa smo izvedli voden izlet s planinskim vodnikom na Klemenčo jamo, ki se ga je udeležilo deset pohodnikov ter voden ogled po Poti po Logarski dolini s 50 obiskovalci. Vsako uro je bil organiziran brezplačen prevoz s kombijem od Centra Rinke v Solčavi do slapa Rinke. Kdor je pustil svoj avtomobil na vstopu v krajinski park, je lahko za nadaljevanje poti koristil električno kolo.«
V	celoti se je dejavnosti udeležilo okrog sto ljudi, pretežno tistih, ki so v dolino prispeli zaradi
že utečenega tovrstnega vsakoletnega dogajanja. Možno je bilo brezplačno preizkušanje električnih motornih vozil, najemaje električnih in gorskih koles, akumulatorskih skuterjev ter ski-ke nordijskih rolk.
Strokovni del srečanja z naslovom E-mobil-nost je potekal v turistično-poslovnem objektu Ojstrica. Andrej Pečjak z inštituta Metron je svoje izkušnje, uspešno razvojno prakso in vizionar-sko razmišljanje o mitih in resnicah o vozilih na električni pogon strnil v razlago predvidljivega dogajanja na tem področju. Opozori je na vse
večjo prodajo in uporabo električnih vozil ter na možen problem zagotovitve dovolj velikih količin litija za izdelavo baterij za električna vozila v prihodnosti, kar je v tem času edina, neškodljiva proizvodna možnost.
Toni Rifelj je opisal svoje izkušnje in trnovo pot razvoja električnega kolesa z motorjem iz servisne delavnice v Gornjem Gradu do letošnje vpeljave resne montaže v Sloveniji. Ob tem je predstavil električni motor tori amper, ki bo kot slovenski proizvod že kmalu v domači proizvodnji.
Jože Miklavc
Najnovejša električna vozila v Logarski dolini ob dnevih mehke mobilnosti
(Fotodokumentacija Logarska dolina d. o. o.)
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 5
Organizacije, Iz občin, Gospodarstvo
2. POHODNIŠKI FESTIVAL V KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPAH
Pripravili številne aktivnosti in ustanovili združenje
Na Jezerskem je bila v četrtek, 23. junija, otvoritev letošnjega Pohodniškega festivala v Kam-niško-Savinjskih Alpah. Na njej so svečano podpisali pogodbo o vzpostavitvi Združenja Kam-niško-Savinjske Alpe. Župani petih občin: Jezersko, Luče, Solčava, Preddvor in Kamnik, so s tem korakom tudi formalno oblikovali združenje,
ki bo podlaga za nadaljnje projektno povezovanje in sodelovanje občin.
Na festivalu je bil poudarek na aktivnem preživljanju časa v naravi, saj so bili v vseh sodelujočih občinah organizirani številni pohodi ter izleti, namenjeni obiskovalcem z različnimi željami in sposobnostmi. Hkrati so potekali zanimivi spre-
mljevalni dogodki za obiskovalce vseh starosti.
V	Solčavi so teden prej pripravili nočni pohod po Solčavski panoramski cesti - poti najlepših razgledov. V Lučah se je dogajanje pričelo v petek s koncertom Kresna noč, kjer so nastopili Oktet Žetev skupaj z gosti Otom Pestnerjem in Alpskim kvintetom.
V	soboto zjutraj je bil organiziran voden pohod na Raduho z ogledom Snežne jame. Zvečer so si obiskovalci lahko ogledali projekcijo dveh nagrajenih filmov z letošnjega 10. Festivala gor-niškega filma.
Lučani naj bi dogajanje v okviru festivala zaključili v nedeljo, z vodenim pohodom od Luč do Igle in Rjavčeve jame, a je zaradi nestanovitnega vremena ta odpadel.
V	Logarski dolini so organizirali Dan mobilnosti in ljubitelje pohodništva popeljali na Kle-menčo jamo ter po Poti po Logarski dolini. Na Menini so pripravili Srečanje prijateljev Menine.
Tudi v občinah Jezersko, Predvor in Kamnik so pripravili paleto raznovrstnih dogodkov za vsak okus.
Marija Šukalo
Med podpisniki pogodbe sta bila tudi županja občine Solčava Katarina Prelesnik (tretja z desne) in župan občine Luče Ciril Rosc (desno). (Fotodokumentacija Občine Luče)
PLOD SLOVENSKEGA ZNANJA, MOTOR TORI ZE V SLOVENSKI PROIZVODNJI
Partnerja Rifelj in Črešnik zastavila ambiciozno ustvarjanje novih motorjev
V sredo, 22. junija, so v Spodnji Senici pri Medvodah slovesno predstavili nov moped tori konstruktorja in podjetnika Tonija Riflja iz Gornjega Grada. V sodelovanju s podjetjem Črešnik, ki je prodajni zastopnik in serviser za vozila KIA, so pričeli s serijsko izdelavo več modelov motorjev, med njimi tudi električni motor tori amper.
OŽIVITEV BLAGOVNE ZNAMKE
Gre za oživitev stare slovenske blagovne znamke s slovenskim znanjem in novo, pestro ponudbo bencinskih modelov s štiritak-tnim agregatom ter amper z električno izvedbo. Slednjega za zdaj izdelujejo v sodelovanje s tujim partnerjem.
Na predstavitvenem dogodku so poudarili zasluge prednikov (Karla Riflja in Zorana Čreš-nika) ter konstruktorja in avtorja zamisli Tonija Riflja o obuditvi slovenske proizvodnje tovrstnih enoslednih vozil za domače potrebe, predvsem pa za tuja tržišča.
LETA 1975 RIFELJ IZDELAL PRVI ZLOŽLJIV MOTOR
Podjetniška zgodba torija se je začela v Gornjem Gradu že leta 1975, ko je Toni Rifelj izde-
lal prvi zložljiv motor, en sam primerek, prodan v Beograd. Dve leti kasneje so v domači delavnici izdelali drugačen, zložljivi motor, odkupil ga je podjetnik Cigale iz Nazarij.
Desetletje od prvih začetkov, leta 1985, so iz-
delali prototip tori cross za Rifljeva sinova, pravi začetek proizvodnje torijev pa je stekel leta 1987. Skupaj so v tistem času, poleg rednega servisiranja različnih modelov in blagovnih znamk motornih koles, do leta 2000 izde-
Lastnika podjetja Črešnik Martina in Boštjan Vidovič, Toni Rifelj in Tone Smolnikar, ki je poimenoval Rifljev motor tori (od leve). (Foto: Jože Miklavc)
26 Savinjske novice št. 6, 1. julij 2016
Gospodarstvo, Iz občin
lali 35.000 motorjev blagovnih znamk Tori AS, Cross, Enduro in Meri 4.
V MAKEDONIJO PRODALI VEČ 120 TORIJEV
Zaradi razpada jugoslovanskega tržišča je proizvodnja zastala, Rifelj se je ukvarjal z lokalno politiko kot trikrat izvoljeni župan, a razvoja torijev ni nikoli docela opustil. Po poizkusih vpeljave proizvodnje njegovih motorjev v Tajvanu, Blues v Velenju, na Poljskem v Srbiji ter s Tomos-Piklom v Sloveniji je podjetniška zgodba dobila, kot kaže, srečen epilog v sodelovanju z družinskim podjetjem Črešnik.
Ne le, da so proizvedli prve ekološko čiste mo-
torje in estetsko funkcionalno napredne modele, za potrebe pošte so v Makedonijo prodali že več kot 120 tehnično prilagojenih in opremljenih rumenih torijev. V prihodnjem letu nameravajo proizvesti vsaj 2.000 vozil, v letu 2018 pa že 5.000. Razvijajo tudi že nov, manjši model s samodejnim menjalnikom, s katerim bodo ustregli najmlajši populaciji.
Ob predstavitvi je precej simpatij požel mali, zložljivi električni tori amper. Ob slovesnem vzdušju v Spodnji Senici sta direktor Boštjan Vi-dovič in Toni Rifelj prejela veliko čestitk za uspešen zagon proizvodnje torijev.
Jože Miklavc
Toni Rifelj se bo v prihodnje ukvarjal z razvojem novih modelov motorjev tori s statusom podjetnika po novem zakonu o upokojenskem delu. Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je zaradi tega odstopil od vseh funkcij. Delo predsednika Društva upokojencev Gornji Grad bo opravljal do občnega zbora v letu 2017. Tako bo tudi kot vodja koordinacije društev upokojencev Zgornje Savinjske doline le še do imenovanja naslednika.
SMIKLAVZ
Most preko Drete povezuje krajane
Ob prazniku gornjegrajske občine je bil v petek, 24. junija, namenu predan most v Šmiklavžu. Čeprav je bil dokončan že v preteklem letu, je slavnostna otvoritev in blagoslov počakala na letošnje praznovanje, ki se je odvijalo v Novi Štifti. Tekom dneva je bila v kraju demonstracija kmetijske mehanizacije, smučanja na travi ter gorskih triciklov in skirojev, za kar so poskrbeli v tamkajšnjem smučarskem klubu.
Predsednica krajevnega odbora Barbara Osolnik Košar je povedala, da most povezuje vse krajane in upa, da jih bo sedaj še bolj. V imenu krajanov se je zahvalila petim mejašem, ki so nesebično prispevali svoj del zemlje za gradnjo mosta.
Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je povzel obdobje gradnje. Prejšnji most je bil še lesen in zelo dotrajan, zato je bila gradnja novega nujna. Gradnja se je pričela v letu 2014 in nadaljevala v naslednjem. Lani je bilo izdano uporabno dovoljenje. Objekt se lepo sklada v okolje in domačini so zelo zadovoljni.
Projekt je po besedah Ogradija stal 420 tisočakov od tega je šlo dobrih 300 tisoč evrov iz občinskega proračuna. Dodal je, da so lastniki sosednjih zemljišč korektno sodelovali pri sami izgradnji, za namen izgradnje so vsi odstopili potreben del lastnih zemljišč. Le-ti so bili povablje-
ni, da v družbi župana prerežejo trak, novoštiftni župnik Alojz Ternar pa je most blagoslovil.
Za glasbeni intermezzo sta z igranjem na harmoniko in bariton poskrbela Marjan in Gregor Golob, dogajanje je povezovala Meta Krznar.
ŠMS
Most v Šmiklavžu je pomembna pridobitev, ki je povezala sokrajane. (Foto: ŠMS)
NAZARJE
Razsvetljava in prehod za pešce za varnejši promet
Izbrani izvajalec SCR telekomunikacije d.o.o. Velenje je na mostu preko Savinje v Nazarjah nedavno postavil prvo od treh svetilk na obnovljive vire, s katerimi bo razsvetljeno cestišče in pločnik preko mostu. Izvajalec bo v tem tednu na mostu postavil še dve svetilki na vetrno oziroma sončno energijo, ki se bosta napajali preko že postavljene svetilke.
Investitorka Občina Nazarje je pridobila dovoljenje Direkcije RS za infrastrukturo, da se na tem območju naknadno izvede prehod za pešce. Ta je nujen tudi zaradi visoke frekvence pešcev, še posebej zaposlenih v podjetju BSH Hišni aparati, ki imajo parkirne prostore v coni Glin in morajo pri prihodu v tovarno ali odhodu iz nje do parkirišč prečkati cesto. Prav tako bo pre-
hod priročen za sprehajalce po pešpoti do industrijsko obrtne cone na Prihovi in v drugi smeri do Mozirja.
Za osvetlitev prehoda za pešce bosta poleg prej omenjenih nameščeni še dodatni dve svetilki v smeri proti bencinskemu servisu. Ti bosta v klasični izvedbi, torej priklopljeni na električno napeljavo, saj mora biti po predpisih zagotovljena ustrezna osvetljenost in je zato potreben stabilen vir osvetlitve.
Marija Lebar
Preko že postavljene svetilke na mostu preko Savinje v Nazarjah se napajata še dve, postavljeni ta teden. (Foto: Igor Solar)
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016 7
Gospodarstvo
TEDEN ZADRUZNISTVA V SLOVENIJI
Vse večji interes za sodobne zadružne modele pri mladih
V minulih dneh je na nacionalnem nivoju potekal teden zadružništva, v sklopu katerega so se zvrstili številni dogodki, katerih skupni imenovalec je bil kako pospešiti razvoj sodobnega zadružništva v Sloveniji. Čeprav sodimo med dr-
žave z najdaljšo tradicijo zadružništva na svetu, se zdi, da njegove prednosti mlajše generacije, v povezavi s socialnim podjetništvom, odkrivajo »na novo«.
Osrednji dogodek letošnjega tedna zadružništva je bil posvet na temo spodbujanja razvoja delavskih, socialnih in proizvodnih zadrug v Sloveniji. Izhodiščno poročilo je bilo pripravljeno v okviru vladnega strateškega projekta spodbujanja razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije.
nimalnega števila ustanovnih članov, resno oviro pa še vedno predstavlja dostop do finančnih sredstev. Verjetno je prav to dejstvo razlog, da se zgodi tako malo novodobnih delavskih odkupov podjetij.
Tomaž Pečovnik, samostojni podjetnik:
»Ob projektih, kakršen je socialno podjetništvo, se mi poraja kar nekaj resnih pomislekov. Prvi je povezan s samim imenom, saj v podzavesti človeka izraz socialno deluje de-motivacijsko. Sprašujem se, kaj bo ostalo od vseh napovedanih možnosti, ko bo potrebno zadeve reševati skozi »mašinerijo« birokratov v državnih službah, institucijah in ministrstvih, kjer večina dela po načelu kako nekaj ne narediti, namesto kako nekaj narediti preprosto in učinkovito. Vse kaže, da bo spet pomembnejša forma in pravilnost prijavljanja kot vsebina in organizacijski pristop.
Primerni projekti bi lahko zaživeli tudi v naši dolini, vendar le ob poenostavljenem pristopu in korektnosti spremljanja. Brez tega bomo ostali le pri pobožnih željah, državna in evropska sredstva pa se bodo porazgubila v nekih svetovalnih institucijah ali pa sploh ne bodo porabljena, kot smo že vajeni.« _
ZADRUGE BLAŽIJO PROBLEME BREZPOSELNOSTI
Ob vsem tem ne gre prezreti pomena zadružništva na področju zaposlovanja. Na svetu je v zadrugah zaposlenih okrog 250 milijonov ljudi, pomembne pa so zlasti delavske zadruge, ki blažijo probleme brezposelnosti in socialne izključenosti ter omogočajo pravične delovne razmere, pravičnejšo porazdelitev bogastva in demokratizacijo lastništva.
Franci Kotnik
Cvetka Mavrič, direktorica Zavoda Savinja:
»Tematiko socialnega oziroma družbeno koristnega podjetništva spremljam že nekaj let. Ugotavljam, da je zainteresiranim premalo poznano, kako pridobiti status socialnega podjetja in katere oblike pravnih oseb lahko ta status pridobijo, kakor tudi, za katera področja oziroma ciljne skupine koristnikov. Premalo je tudi znano, da so na razpolago mikro krediti za podjetja s statusom socialnega podjetja. Morda se ljudje tudi premalo zavedajo, da ima podjetništvo, ne glede na to, ali je »navadno« ali socialno, svoje zakonitosti. V vsakem primeru je treba storitev ali produkt prodati na trgu.
Ker je tudi področje socialnega podjetništva precej zbirokratizirano, je potrebna temeljita priprava in previdnost. Ustrezno registriranih socialnih podjetij, ki bodo lahko kandidirala za javna sredstva, je malo, do teh sredstev bodo upravičeni le redki. Poleg tega bo teh sredstev malo; za območje SAŠA regije lahko iz ESRR za ukrep CLLD v obdobju 2014-2020 računamo le na 800 tisoč evrov.«
Tekst in foto: Jože Miklavc
DELAVNICA E-ODPADKI IN NAŠE OKOLJE
Predstavili pomen pravilnega ravnanja z odpadki
NAJMOČNEJŠI VAL ZADRUŽNEGA RAZVOJA PRI NAS
Pri nas trenutno deluje okrog štiristo zadrug, od tega jih ima 25 status socialnega podjetja. Statistika pravi, da gre po sprejetju zakona o socialnem podjetništvu pred štirimi leti za najmočnejši val zadružnega razvoja pri nas v zadnjem obdobju. Spodbudno je, da je vedno večji interes za sodobne zadružne modele pri mladih, ki v tej organizacijski obliki opravljajo zlasti storitvene dejavnosti, kot na primer oblikovanje, prevajanje, projektiranje in turizem, pri proizvodnji pa prednjači pridelava ekološke hrane.
UGODNI POGOJI ZA USTANAVLJANJE ZADRUG
Pogoji za ustanovitev zadruge so pri nas ugodni, tako glede osnovnega kapitala kot tudi mi-
Delavnica v Mladinskem centru Velenje, ki je potekala 22. junija pod naslovom E-odpadki in naše okolje, je bila druga aktivnost od sklopa načrtovanih dogodkov v okviru postavitve 36 uličnih zbiralnikov za e-odpadke in odpadne baterije v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava. Predstavniki občin in izvajalec lokalnega komunalnega podjetja za ravnanje z odpadki so uradno prejeli listine za predajo uličnih zbiralnikov za e-odpadke in odpadne bate-
rije, ki so jih župani omenjenih občin podpisali 27. maja.
V sklopu projekta Gospodarjenje z e-odpadki so udeleženci delavnice razpravljali o pomenu pravilnega ravnanja s tovrstnimi odpadki. Sprva so se seznanili z lokalno problematiko na področju odpadkov in tako pridobili izhodišča za nadaljevanje, kjer so si skupaj zastavili okoljske cilje za prihodnje ravnanje z e-odpadki z željo po čistejšem okolju in bolj zeleni okolici.
UD
26 Savinjske novice št. 8, 1. julij 2016
Iz občin, Kultura
OBČINA MOZIRJE
Z Morano naj bi občina sklenila boljši dogovor
Nadzorni odbor Občine Mozirje je pregledal poročilo koncesionarja za izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti Pogrebno podjetje Morana. Predvsem visoke cene slednjega so svetniki že velikokrat izpostavili. Ker pa je edini, ki sme opravljati pogrebno dejavnost v mozirski občini, in to celo brez koncesijske dajatve, si to lahko dovoli, je svetnikom na seji poročala predsednica nadzornega odbora Milena Benetek. Župan Ivan Suhoveršnik je prisluhnil predlogom, ki jih je podal odbor, in dejal, da že načrtujejo pogovor s podjetjem Morana.
MORANA S SKROMNIM DOBIČKOM
Nadzorni odbor je pregledal poročilo pokopališke in pogrebne dejavnosti. Iz poročila je razvidno, je povedala predsednica odbora, da je dobiček v preteklem letu znašal 92 evrov. »Podjetje Morana opravlja dobičkonosno dejavnost, od tega pa ne plačuje koncesijske dajatve, saj je tako sklenjena pogodba med njim in občino. Podjetje je le izvajalec pogrebnih storitev, medtem ko občina skrbi za urejanje pokopališča. Kar se tiče cene pogrebov, pa so le-te zelo visoke,« je povedala Benetkova.
Nadzorni odbor je predlagal, da se podjetju Morana zaračuna koncesijska dajatev, v kolikor želi tudi v bodoče edini opravljati to dejavnost na mozirskem pokopališču. Župan Suhoveršnik je na to odgovoril, da se bodo s predstavnikom podjetja sestali in pogovorili o tem. Koncesija jim poteče prihodnje leto, do takrat se bodo do-
ločili novi pogoji. Svetniki so tudi predlagali, da izvajanja pogrebne dejavnosti ne bi omejili na eno podjetje.
O DOBIČKU LEKARNE MOZIRJE
Nadzorni odbor je pod drobnogled vzel Javni zavod Lekarna Mozirje, predvsem visoka izplačila nagrad za uspešnost, ki pa z vidika
MEDNARODNI SEJEM AGRA 2016
Pod okriljem 54. mednarodnega kmetijsko-ži-vilskega sejma AGRA je v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni v mesecu maju in juniju potekalo mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, pijač in embaliranih vod ter mlečnih in mesnih izdelkov. Med prejemniki visokih priznanja so tudi proizvajalci z našega območja.
V kategoriji brezalkoholnih pijač je Gostinstvo in polnilnica izvirske vode 902, Zavolovšek Matevž s. p. iz Tiroseka poseglo po zelo visokih priznanjih. Za vodo 902 z okusom bezga so prejeli veliko zlato medaljo. Voda 902 z okusom pomaranče in limone ter Izvirska voda 902 sta osvojili zlato medaljo. Srebrno medaljo so podelili Vodi 902 z okusom zelenega jabolka, Vodi 902 z okusom breskve in Vodi 902 z okusom jagode.
zakona niso sporna. Bolj je nadzornike zmotilo to, da Občina Mozirje kot ustanoviteljica javnega zavoda v svojih aktih nima zapisano, da ji lahko pripada delež dobička lekarne, ki pa ni majhen.
Več o tem v temi tedna v prihodnji številki Savinjskih novic.
ŠMS
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je s svojim Jabolčnim sokom - 100 % SLODAR osvojila srebrno medaljo.
Med mesnimi izdelki najdemo nagrajen Kle-menč želodec, ki so ga izdelali na izletniški kmetiji Klemenšek v Logarski dolini. Omenjeni želodec je prejel bronasto medaljo.
Med prejemniki priznanj za mlečne izdelke, kjer je sodelovalo pet držav, se je uvrstila tudi Mlekarna Celeia iz Arje vasi, kamor prodajajo mleko tudi rejci iz Zgornje Savinjske doline. Trajno mleko je bilo nagrajeno z nazivom šampio-na, poleg tega je 13 izdelkov te mlekarne osvojili veliko zlato medaljo, sedem jih je prejelo zlato, štiri srebrno in eno bronasto medaljo.
Marija Lebar
Med nagrajenci tudi proizvajalci iz Zgornje Savinjske doline
OTVORITEV ATELJEJA IN MODNA REVIJA V SOLČAVI
Filc Franc in Liza odprl vrata obiskovalcem
V solčavskem župnišču se je 18. junija zbralo veliko obiskovalcev ob otvoritvi ateljeja Filc Franc in Liza. Center Rinka, ki ima najemno pogodbo za pritličje v župnišču, je prostor dal v uporabo Špeli Orešnik in Francu Magerju, ki sta novo nastali atelje zapolnila z najrazličnejšimi filcanimi izdelki. Tam bo Orešnikova odslej ustvarjala filca-ne izdelke, občasno bodo v novem ateljeju izvedene razne delavnice.
Ob otvoritvi sta Mager in Orešnikova pozdravila obiskovalce, županja občine Solčava Katarina Pre-lesnik pa je z zadovoljstvom ponudila podporo ateljeju. Gost Ivan Škodnik, poslanec državnega zbora, je povedal, da je presenečen nad možnostmi, ki jih nudi volna kot umetniško oblikovalni material. Ob kulturnem programu v izvedbi »turističnega« pastirja Dejana Ikovica in kantavtorice Slavice Te-sovnik je bila izvedena modna revija s filcanimi oblačili. Zunaj, pred vhodom v atelje se je sprehodilo pet modelov, ki so lahko suvereno predstavili uporabnost filcane volne tudi v oblačenju.
Ob ogledu novega ateljeja, ki ponuja oblačila,
modne dodatke, slike in še kaj, so lahko obiskovalci našli vsak nekaj za svoj okus. Sodelovanje z društvom Bicka, kjer je v preteklem desetletju aktivno delovala Špela, po novem Liza, se bo nadaljevalo, a novo nastali atelje ob prostorih s fo-
sili, metulji in zeliščarstvom bo nudil nove možnosti razcveta dejavnosti, ki je v Solčavi avtohtona nota preteklosti z nešteto ustvarjalnimi potenciali umetniškega navdiha.
ST
V ateljeju Filc Franc in Liza so stopili skupaj županja občine Solčava Katarina Prelesnik, poslanec državnega zbora Ivan Škodnik, Franci Mager, Špela Orešnik in direktorica Centra Rinka Mateja Brlec
Suhadolnik (od leve). (Foto: ST)
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016 9
Kultura
POGOVORNI VEČER BERTA SAVODNIKA Z DR. TONETOM KREGARJEM
Za ustvarjanje je poleg talenta potrebno trdo delo
Kulturno-umetniško drušlvo Utrip je ob prazniku rečiške občine pripravilo Pogovorni večer Berta Savodni-ka s prijatelji in znanci. Letošnji gost je bil profesor zgodovine in sociologije dr. Tone Kregar, kustos in vršilec dolžnosti direktorja v Muzeju novejše zgodovine Celje.
V pogovoru s Savodnikom v Medgen borzi je povedal, da ga je za študij zgodovine navdušil oče, upokojeni profesor zgodovine. Ker je imel, po njegovih besedah, za tehnične smeri dve levi roki, je bila odločitev lahka. Pred skoraj dvema desetletjema se je zaposlil v muzeju novejše zgodovine.
Njegovo področje je bila druga svetovna vojna. Ker so ga zanimale usode malih narodov, se je posebej poglobil v študij odnosov med Slovaki in Slovenci. Tako je nastalo njegova doktorska disertacija Med Tatrami in Triglavom. Tonček izpod Donačke go-
re, kot se je sam opisal, je pripravljal potujoče razstave in kavarniške večere. Na njih je predstavil sodobne ustvarjalce s področja zgodovine.
Mlajše generacije ga poznajo predvsem kot tekstopisca in pev-
ca skupine Mi2, ki deluje že dve desetletji, zato so mu Rečiški pobi pripravili svojevrstno presenečenje in obiskovalcem zapeli njegovo Sladka kot med, kar ga je navdušilo.
Kregar je dejal, da skupina Mi2
vztraja skupaj že dve desetletji zaradi prijateljstva in nekaj talenta. Vendar, če ne bi bilo trdega dela, ki jih je pripeljalo v sam vrh slovenske rock scene, ne bi obstali tako dolgo.
Marija Šukalo
Rečiški pobi so dr. Tonetu Kregarju (v sredini) in obiskovalcem zapeli njegovo Sladka kot med, kar ga je navdušilo.
(Foto: Marija Šukalo)
NOVE ORGLE V BOČNI
Koncert in pregledna razstava ob 110-letnici
župnije
Zadnjo soboto v juniju so v cerkvi v Bočni prvič za zbrane poslušalce zadonele nove orgle. V prvem predstavitvenem delu koncerta so bile predstavljene sposobnosti mogočnega instrumenta po posameznih registrih, nato so piš-čali zazvenele v skladbah najboljših svetovnih skladateljev.
Zbrane poslušalce je skozi zve-nenje posameznih registrov s teoretično razlago delovanja in zmožnosti popeljal Matjaž Ambrožič, ki je bil ob izdelavi orgel konceptualni vodja in nadzornik. Ob mojstrskem orglanju Jureta Smrekarja so registri zazveneli v vsej svoji lepoti, mogočnosti in natančnosti. Poslušalci so ob sposobnosti dvanajstih vrst piščali spoznali zmožnosti novega instrumenta.
V nadaljevanju koncerta so se ob klaviaturah in pedalih zvrstili mladi orglarji. Tobija Žuntar je začel z skladbo Jeremiaha Clar-kea Trumpet tune and air. Sledila je Mojca Krančič, najprej sama z
Bachovo skladbo in nato v duetu s čelistko Urško Bastl. Jure Smre-kar je navdušil z molovsko skladbo Maxa Regerja, Petra Bračko pa z Mendelssohnovo sonato v A duru. Za konec je dodal suito Jeana Langlaisa Vojko Zavolovšek. Bočki župnik Ivan Šelih je s ponosom dejal, da je bil koncert ne le dogodek za poslušalce, temveč tudi lep dar celi državi ob njenem prazniku.
Zbrani so si po koncertu ogledali še razstavo, ki je predstavila župnijo v preteklih 110 letih. Začne se z zapisom o izgubljeni župnijski kroniki, nadaljuje pa s fotografijami in zapisi skozi dobro stoletje. Dokumentacija s prikazi ljudi in sakralnih objektov ter dogodkov je dala navzočim novo temo pogovora.
Nedeljsko slovesno mašo je vodil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki so ga pripeljali s kočijo. Ob zvenenju novih orgel je bila maša svečano doživetje zanj in za župljane.
Slavica Tesovnik
Ob mojstrskem orglanju Jureta Smrekarja so registri zazveneli v vsej svoji lepoti. (Foto: Slavica Tesovnik)
26 Savinjske novice št. 10, 1. julij 2016
Organizacije
NOC IN DAN MENINE
Odprli obnovljeni planinski dom
V	petek, 24., in v soboto, 25. junija, je planota Smrekovec pod najvišjim vrhom Menine Vivod-nikom spet oživela. Na peto Noč Menine in sedmič ob Dnevu Menine se je na prazničnem srečanju pri planinskem domu zbralo veliko planincev, članov pašne skupnosti, lovcev, gozdarjev, naravo-varstvenikov ter drugih ljudi z vseh strani.
NOČ MENINE Z BOGATIMI AKTIVNOSTMI ZA MLADE
V	»uporu« pred dvema desetletjema so Menino obranili pred namestitvijo vojaških radarjev, ki jih
teri so nato prvič prespali v planinskem domu ter se prebudili v nov, praznični dan.
PLANINSKI DOM PREDALI NAMENU
Poleg domačih organizatorjev, predstavnikov vodstva Planinskega društva Gornji Grad Iva Šinkovca in Klemna Petka, ki sta predstavila potek obnovitvenih del ter izrazila veselje ob uspešni obnovi doma, je zbranim spregovoril tudi župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, ki je čestital ob državnem prazniku ter graditeljem za uspešno izvedeno delo.
skih koč v slovenskem pogorju, zato je njegova obnova, skupaj z izgradnjo čistilne naprave, velik dosežek za naše planinstvo. Že pridobitev namenskih sredstev od fun-
Zaslužni za obnovo planinskega doma na Menini
je poizkušala vsiliti takratna oblast. Deset let kasneje so najbolj zagreti za ohranitev lepot in vrednote neokrnjenega planinskega okolja prvič priredili Dan Menine. Od takrat so letos že sedmič priredili praznični shod in ob dnevu državnosti organizirali pestro prireditev. Petič pa so na predvečer praznika priredili Noč Menine z bogatimi aktivnostmi za mlade ljubitelje naravnega okolja, družine ter pohodnike.
Eden najbolj zavzetih naravo-varstvenikov in predsednik Savinjskega gozdarskega društva Lojze Gluk ter Marko Slapnik sta izvedla delavnico vodenja otrok po načelih gozdne pedagogike. Skupaj z otroci se je planinske šole v naravi udeležilo kar 40 družinskih članov. Ob pripovedovanju zgodb, povezanih z naravo in liki iz povesti v izvedbi KUK Potovke, zavoda Poseben dan ter staršev, je petkov dan kar prehitro izginjal v poletni večer. Neka-
Slavnostni gost, predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Rotovnik je pohvalil aktivno ekipo
Met gojzarjev v daljavo je meninska športna domislica.
PD Gornji Grad, gradbeni odbor in izvajalce del, ki so uspešno izvedli fazno obnovo pomembne planinske postojanke. »Dom na Menini je eden od 162 oskrbovalnih planin-
Predsednik PZS Bojan Rotovnik je čestital za obnovo planinskega doma.
dacije za šport ter države je pomenila velik uspeh. Prenova doma v notranjosti, nato še izdelava prelepe macesnove fasade in terase z dostopom za ljudi na invalidskih vozičkih je izjemen dosežek ekipe, ki se je več let trudila uresničiti načrtovane cilje,« je dejal Rotovnik.
Dom je blagoslovil gornjegraj-skega župnik Ivan Šumljak, ki je izrazil veselje, da je to prelepo okolje v skrbnih rokah ljudi, ki jim je veliko do varovanja narave in njenih dobrin.
Lojze Gluk, eden najzaslužnejših pobudnikov in organizatorjev Dneva Menine.
Najzaslužnejšim izvajalcem so izrekli posebna priznanja in jim vročili v macesnove deske vgravi-rano podobo doma na Menini. Prejeli so jih podjetnik žagarstva Branko Krznar, projektant arhitekt Miha Kajzelj, Komunalno podjetje Gornji Grad ter gradbinec Joži Zaleznik.
Ob kulturnem programu, ki so ga izvedli člani Moškega pevskega zbora Bočna, recitator Jože Rem-šak - Zotler, Primož Zvir s harmonikarji ter mlada klarinetista Staš Breznik in Ožbej Gluk, so predali obnovljeni dom svojemu namenu. Ob tem so posadili navaden macesen kot simbol doma, katerega zunanjost in stavbno pohištvo je v celoti iz macesnovine.
METANJE GOJZARJEV
Na travniku so izvedli še tradicionalno metanje para planinskih goj-zarjev. Med dečki je zmagal Matic Ermenc, med moškimi Matic Breznik, med deklicami Zala Gluk, med ženskami pa Mojca Strmčnik. Družinsko zmago si je »primetala« družina Vajdič, na drugo do peto mesto pa so čevlje zmetali člani družin Purnat, Rihter, Potočnik, Rojten in Gluk.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016 11
Kultura, Organizacije, Čestitke, Oglasi
MOJCA BITENC PREPEVALA NA REKI
Sopranistki z Rečice ob Savinji največ glasov
občinstva
Na zaključnem koncertu drugega mednarodnega tekmovanja za mlade pevce Zinka Milanov, ki se je 2. julija odvijal na velikem odru Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, so bile podeljene prve tri nagrade po odločitvi strokovne mednarodne komisije. Med dobitniki nagrad je bila tudi Mojca Bitenc.
Strokovna komisija je prvo nagrado namenila Elviri Hasanagic, sopranistki iz Nemčije. Takoj za njo je uvrstila mlado sopranistko Mojco Bitenc, tretja nagrada je bila podeljena Piotru Buszewskemu s Poljske. Nagrade je podelila Vlatka
Oršanic, članica žirije, pobudnica in vodja tekmovanja. Za svoje favorite je glasovalo tudi občinstvo. Največ glasov je prejela Mojca Bitenc.
Na tekmovanju so morali finalisti zapeti po dve operni ariji. Spremljal jih je orkester HNG, ki mu je dirigiral Tibor Boganyi, drugače dirigent Panonske opere.
Benjamin Kanjir
Strokovna komisija je drugo nagrado namenila Mojci Bitenc, občinstvo pa ji je namenilo največ glasov.
(Fotodokumentacija Hrvaškega narodnega gledališča)
6. NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE REČICA OB SAVINJI
Najboljša zgornjesavinjska ekipa PGD Mozirje druga
Najmanj kazenskih točk in najboljši čas med zgornjesavinjskimi tekmovalkami so imele članice PGD Mozirje. (Foto: Marija Šukalo) Rečiški gasilci so z nočno tek- nji in Mozirje. V ženski kategoriji je
mo za pokal domače občine dodali svoj prispevek k praznovanju občinskega praznika. V šestem preizkusu znanja in hitrosti so se pomerili v soboto, 18. junija, na poligonu ob gasilskem domu.
V vaji z motorno brizgalno se je letos preizkusilo pet ženskih in šest moških desetin iz različnih krajev Slovenije. Našo dolino so zastopali tekmovalci in tekmovalke PGD Bočna, Pobrežje ob Savi-
vajo najhitreje opravila PGD Loko-vica in za sabo pustila PGD Mozirje na drugem in PGD Gaberke na tretjem mestu. V moški kategoriji so bili najboljši gasilci iz PGD Šin-kov Turn iz Kosez (občina Vodice), drugo mesto je pripadlo PGD Šmartno ob Paki in tretje PGD Lo-kovica. Najboljšim ekipam je pokale in nagrade izročil župan Vinko Jeraj.
Marija Šukalo
T
T
REGIONALNO STIČIŠČE
m i"S"M5mo rAjAiwaiJHiAim
Imate kakšen dober predlog, zamisel ali željo o tem, kaj vse bi se lahko izboljšalo v vašem kraju pa neveste, na koga bi se lahko obrnili?
V sklopu projekta Regionalno stičišče fuOVUS, ki ga financira Evropska unija ii Evropskega socialnega sklada, pozivamo vse prebivalce Savinjske regije, da nam podate ivoj predlog ts izboljšanje življenja v vaši skupnosti. Pobudo ali predlog nam pošljite po elektronski pošti info@stidsce-novus.si oziroma izpolnite obrazec na naši spletni strani: www,Jticlsce-novus.si/pftbiKie-in-predlOGi-
Vsa društva, zavode in ustanove pa vabimo, da se vpišete v mrežo nevladnih organizacij. 7 vpisom v mr^fn vas homo obveščali o aktualnih novicah, razpisih in dogodkih. Prav tako pa imate možnost do brezplačnega objavljanja lastnih dogodkov na na s i spletni strani in s tem za dodatno brezplačno promocijo vaše organizacije in dogodkov, ki jih organizirate. Vpis v mrežo; http://www.sticisce-novus.si/vpis-v-mrezo-nvo.
Za dodatne informacije se obrnite nago- SnježanoLeklč
Mali: ¡rifc4§>srici$re-ni>uu3.(i Spletna stran: www.5ticisce-novus.si
I
12
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
KO NI USTREZNE VODE
Najvažnejši, obenem najzanimivejši način, kako spravljajo les iz Savinjske doline v svet na tržišča, ki so včasih nad tisoč kilometrov oddaljena, je splavarstvo, to je prevažanje vezanega ali zbitega lesa po vodi. Kadar je spomladi ali poleti skozi več mesecev voda prenizka, se nabere od Mozirja do Ljubnega ob Savinji ter od Vrbovca do Krope ob Dreti nad tisoč splavov. Tedaj čakajo posestniki ali trgovci s splavarji vred nestrpno, da naraste voda do potrebne višine. Če znaša povprečna vrednost splava 2.500 din, si lahko izračunamo škodo, ki zadene gospodarstvo ob Savinji, ako vsled dolgotrajne suše splavarji ne pridejo do svojega dela. Saj pomeni splavarstvo za te predele ob Savinji isto kakor hmeljarstvo za ravno polje od Braslovč do Celja. V enem letu pa gre najmanj 4000 splavov po Savinji.
KO VODA NARASTE
Kakor hitro voda naraste dovolj, začno spla-varji takoj, često navsezgodaj, s koli »vzdigova-ti, rušiti in udirati na vodo« pripravljene splave z »vezi«, s prostora na bregu tik ob vodi, kjer so bili splav vezali, zvezali ali zbili in sestavili. Ni lahko to delo in zahteva včasih večkrat dvajset rok. Glasni so pri tem delu, pa krepijo silo svojih združenih moči pri dvigovanju, potiskanju in potegovanju z bodrilnimi klici, ki med njimi edino odloča povelje starega, izkušenega splavarja.
Končno zdrkne splav s poševno podloženim valjarjem na vodo. Obložijo ga in nalože nanj še boljšega, rezanega blaga in drugo, kar bo za na pot potrebno. Opremijo ga spredaj in zadaj z »vesovnikom«; že stojita določena splavarja na svojem mestu. Privezani splav odvežejo in ga »zdrečijo«; Dreta, Savinja ga vzame rade volje na svoj hrbet; prvi udarci z vesovnikom zado-ne; voda zašumi; savinjski splav se poslavlja od svoje planinske domovine za vedno.
ZANIMIVA VOŽNJA
Ta splav in njegova vožnja do Zagreba ali celo še delj do Železnih vrat je nekaj zanimivega in velepoučnega. Če splav mirno počiva ali plava na vodi, je z rumenkasto-rjavo barvo svojih desk ali hlodov podoben manjčkeni pravokotni pše-nični njivici, kakršne krasijo celo dolino. Spredaj stoji na njenem splavar, ob zadnjem robu drugi; ko gledaš od daleč, dva črna kolca zbita v ono njivico, sloka, visoka in pokonci kakor sveče.
V porečju bistre Savinje (15)
»Vesovnik« je dolga in mlada, ne predebela, olupljena smreka; njen tanjši in gibčnejši gladki vrh je vedno v splavarjevih rokah, debelejši konec pa v vodi. Nanj je z dvema ali tremi lesenimi »cveki« pribita deščica, pravo veslo. Z vesov-nikom splavar ne vesla svojega splava, da bi ga premikal dalje, - to delo opravlja tekoča voda -temveč ga z njim samo vodi in vozi v pravi smeri.
Baš je to ena najpoglavitnejših in najpotrebnejših splavarjevih spretnosti. Poznati mora vse pod vodo skrite kleči in plitvine, pa tudi vse vrtince, da se jih izogne pravočasno s primernimi udarci in sunki z vesovnikom.
Posamezni zvezki desk, »faši«, - 18-25 -, ki sestavljajo splav iz desk, tvorijo tri zaporedne, drug v drugega segajoče sklepe in so navadno zvezani z žico. Sredi splava stoji stojalo. Z brega izgleda kakor glavičasta miza; pa ni nobena miza, da bi sedal ob njej. Potrebno pa je za splav, ki mora črez visoke jezove in se pri tem potaplja v vrtincu in šumeči vodi. To stojalo se sestoji iz »parungla«, to je odžagani konec platanice; ravna gladka ploskev tvori mizno desko; v okroglo obsekano spodnjo glavo pa so zabite tri noge, ki na njih stoji. Na to stojalo pritrjujejo splavarji od-višno obleko, suknjič in drugo, kar imajo s sabo, da se pri potapljanju splava ne zmoči.
NA ROGLICI
Na Roglici, kjer sklapljajo nove »Savske« splave, je to stojalo odveč. Vzamejo mu noge ter noge in glavo porabijo za kurivo. Splav iz desk je
Posebno močan prečnik ob sprednjem in zadnjem robu splava, z njim nepremično zvezan in zbit, se imenuje »stol«. Vanj je v sredi ne-gibčno zabit v izvrtano in izsekano luknjo »sto-žer« ali »stržir« stojalo; v njega zarezi sloni vesovnik; oba pa, stožer in vesovnik, ovija nezrušljiva trta vezanka, gredelnica ali »greglca«, iz zvite in namočene hrastovine ali gabrovine spleten venec, tako se v njegovem vezilu lahko poljubno giblje vesovnik.
Nekdaj - še pred 25 leti - so vezali splave izključno s trtami. Dandanes je trto že razen pri vesovniku večinoma izpodrinila žica; zato pa so splavarju tudi na vožnji kakor pri vezanju splava neobhodno potrebne klešče, ki so prej brez njih splavarji prav lahko izhajali. »Protenca«, značilna majhna sekirica, in sveder pa mora brezpogojno biti na vsakem splavu.
SPLAVI POTUJEJO
Predno dospo splavi do Celja, morajo preko mnogih, več metrov visokih kamnatih, z deskami zadelanih jezov. Sredi teh so napravljeni širini splavov primerni, z gladkimi deskami podloženi žlebi. Črez in skozi te več metrov dolge žlebe drvi voda z veliko brzino bobneče v pravcatih slapih nizdol. Splav, zlasti neokorni iz stavbenega lesa zbiti, bi se moral vsled bliskovite vožnje in vsled hudega padca z žleba zapiči-ti z glavo v tla in obtičati ali se razbiti. Zato nosi vsak savinjski splav spredaj levo in desno od stožera po en »rog« ali rilec, tako da izgleda ka-
Splav na Dreti pri Šmartnem
torej približno trikrat tako dolg kakor ena deska. Prečniki, ki so na nje vezani »faši« tudi z žico ali trto, jih sklapljajo v trdno enoto.
Če je splav iz desk nepopoln, ker ima samo dva sklepa desk, se ga drži ime »kuzlja«. Splavi, ki so zbiti iz stavbnega lesa, otesanega ali neotesanega, iz 10-16 dolgih hlodov, hlodovci, so sila ne-okorni in nerodni, ker se ne šibijo ali upogibajo, sicer pa so kakor oni iz desk vobče spredaj 4 m široki, zadaj pa 1 m širši in tudi kakih 16 m dolgi.
kor široka plitka ali barka s kljuni. Enostavna, a zelo umestna naprava.
Deska, na sprednje splavove deske z žicami ali trtami močno pritrjena, štrli dober meter v smer vožnje črez sprednji rob splava. Na njenem prednjem koncu privežejo z žicami drugo desko rahlo tako, da gleda njena prednja gornja polovica izpod splava poševno navzgor, druga polovica pa se pod splavom vleče in drsa v vodi.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016 13
Nasveti, Ljudje in dogodki
Spoznanja Marie Montessori
sobnost, na primer zavezovanje vezalk. Otrok zelo zavzeto dela eno in isto stvar in se znova in znova vrača k tej. Delo navadno traja dlje časa, vendar aktivnost otroka ne utrudi, temveč ga osrečuje in spodbuja.
MOJCA KUMPREJ,
profesorica slovenščine z opravljenim paraprofesionalnim izobraževanjem Montessori pedagogike
OBČUTLJIVA OBDOBJA
Starši, ste pri svojem otroku kdaj opazili, da vedno znova počne točno določeno stvar? Zlaga kocke ali jih podira, striže s škarjami, sestavlja sestavljanke, zlaga figurice, je pozoren na črke, številke in o njih želi izvedeti veliko stvari ...
Poznavalce Montessori pedagogike večkrat slišimo, ko govorijo o tako imenovanih občutljivih obdobjih. Kaj pravzaprav sploh so občutljiva obdobja in zakaj so tako pomembna?
Maria Montessori se v svojih pogledih ni strinjala s trditvijo filozofa Johna Locka, da se na svet rodimo kot tabulla rasa oziroma kot nepopisan list papirja. Menila je, da novorojenček ni nebogljeno bitje in praznina, ki čaka, da jo napolnimo, temveč je že oseba, ki jo žene notranji učitelj, da neutrudno dela in je pri tem vesel in srečen. Po njenem dognanju novorojenček že ima dušo, le da se še ne more izraziti. Termin občutljiva obdobja je eden izmed bistvenih v pedagogiki Marie Montessori.
KAJ JE OBČUTLJIVO OBDOBJE?
Občutljivo obdobje je posebno obdobje, ko otrok občuti močno željo po točno določeni dejavnosti in iz okolja vzame prav tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebuje za svoj razvoj. Najbolj očitna so v starosti 0-6. V tem času se razvijajo učni procesi, ko otrok z lahkoto usvoji nove spo-
Otrok gradi stolp iz kock.
Občutljivost za željo po določeni dejavnosti traja le določen čas in se kasneje ne pojavi več. Občutljiva obdobja so enaka za čisto vse otroke, ne glede na spol, raso ali versko pripadnost.
KAKO VEMO, DA JE OTROK V STANJU OBČUTLJIVEGA OBDOBJA?
Le z dobrim opazovanjem otroka bomo ugotovili, da gre pri njem za občutljivo obdobje. Ko določeno dejavnost opravlja strastno in zavzeto in je pri tem izredno motiviran, vemo, da je v stanju občutljivosti za to dejavnost. V času občutljivega obdobja opazimo hitre in velike napredke. Opazujmo otroka in bodimo - brez besed - pozorni na njegove interese.
KAJ STORITI, KO VIDIMO, DA JE OTROK V OBČUTLJIVEM OBDOBJU?
Ko zaznamo, da je otrok v občutljivem obdobju, mu pomagajmo. Pripravimo mu material, za katerega vemo, da trenutno rad posega po njem, mu dopustimo, da sledi svojemu interesu in ga pri dejavnosti ne prekinjajmo. Pomoč mu nudimo le, ko jo potrebuje, drugače ga pustimo delati. Nepotrebna pomoč je ovira razvoju. Spomnimo se, ko otrok z besedami: »Bom sam.« želi nekaj narediti sam. To je znak, ko moramo dopustiti, da dejavnost izvede sam, saj iz tega za svoj razvoj prejme največ.
POSLEDICE ZATRTIH INTERESOV
Če okolje ustreza otrokovim pogojem, ki jih v občutljivem obdobju potrebuje, bo vse minilo tiho in neopazno. V nasprotnem primeru lahko pride do motenj, katerih posledice so hibe, ki se jih kasneje ne da več popraviti. Maria Montessori je dejala, da opazimo napetosti, razdražljivost, nemir in razvoj vedenjskih motenj. V primeru, da v občutljivem obdobju pride do nenadne prekinitve, otrok močno čustveno reagira in če ne more delati pod vodstvom svojega občutljivega obdobja, izgubi možnost za naraven korak naprej in izgubi ga za vedno. Če ne vemo in ne prepoznamo ovire, njegovo vedenje pripišemo pored-nosti ali slabemu značaju. Vedeti pa moramo, da je otrokov negativni odnos klic na pomoč.
OTROCI POKAŽEJO SAMI
Ozavestimo dejstvo, da niso razvojne tabele tiste, ki jih moramo starši spremljati in po katerih ugotovimo, česa se mora v določenem trenutku otrok naučiti. Otroci so tisti, ki pokažejo trenutek in vsebino občutljivega obdobja, zato je pomembno, da znamo biti dobri opazovalci. Če smo uspeli, smo ujeli trenutek, ko se otrok z lahkoto uči, pridobiva spretnost in povezuje znanja.
KMEČKA TRŽNICA NAZARJE
Obiskovalcem na ogled razstava številnih zelišč
V okviru kmečke tržnice, ki poteka vsako soboto v Bohačevem to-plarju, so 18. junija ponudniki tržnice v sodelovanju s mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pripravili razstavo različnih zelišč, ki jih gojijo sami. Obiskovalcem so pripravili tudi degu-stacijo različnih vrst peciva, namazov in solat, ki so bili pripravljeni iz teh zelišč. Nekatera zelišča v sušeni obliki so bila tudi na prodaj.
Glavni namen že šeste takšne razstave je v obiskovalcih vzbuditi ljubezen do poznavanja zelišč
Glavni namen že šeste takšne razstave je v obiskovalcih vzbuditi ljubezen do poznavanja zelišč in začimb. (Foto: Primož Vajdl)
in začimb ter jim predstaviti zdravilne učinke, ki jih posamezne rastline imajo. Domača zdravila so v zadnjih časih vse bolj priporočljiva in iskana pri ljudeh, zato si organizatorji želijo, da bi vsaka hiša imela svoj zeliščni vrt ter posledično kar se da dobro izkoristila naravne danosti.
Obiskovalci so bili nad pripravljeno razstavo vidno zadovoljni. Še posebej so jih fascinirale različne jedi, ki jih je možno pripraviti iz doma gojenih rastlin.
Primož Vajdl
26 Savinjske novice št. 14, 1. julij 2016
Ljudje in dogodki, Prejeli smo
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Poleg piknika in izleta tudi igre
Mesec junij je bil v Centru starejših Gornji Grad pester kot le malokateri. Stanovalci centra so se udeležili 9. športno družabnih iger stanovalcev celjske regije. Gostitelj je bil Center starejših Zimzelen Topolšica, kjer so poskrbeli, da je bil dogodek organiziran na res visoki ravni. Ekipo je zastopalo šest stanovalcev, ki so se pomerili v štirih disciplinah, fizioterapevtka Martina Lamut pa je poskrbela, da so se stanovalci dobro pripravili.
Na letošnjem izletu so se stanovalci podali v Solčavo in na Ljubno ob Savinji. V Centru Rinka so si ogledali razstavo in film o tem, kako so nekoč živeli in kaj so počeli tamkajšnji ljudje. V žu-pnišču so si ogledali izdelavo izdelkov iz filca, razstavo metuljev in fosilov. Na Ljubnem so se sprehodili ob jezeru ribiškega doma, občudovali pokrajino, nato pa jih je čakalo slastno ribje kosilo, ki so jim ga pripravili v ribiškem domu.
Kot vsako leto ob koncu pomladi so tudi letos imeli piknik za stanovalce. Kot se za piknik spodobi, se je z žara kadilo in dišalo, manjkalo pa ni dobre volje in glasbe. Zabavale so jih Vesele babice skupaj s harmonikarjem Zdravkom.
Za zaključek so stanovalci skupaj z zaposlenimi odigrali nogometno tekmo. Zmagala je seveda boljša ekipa. Enega od dopoldni so stanovalcem pope-
strile Ljudske pevke Pušeljc. S svojim živahnim in prisrčnim nastopom so poskrbele za dobro vzdušje, veliko smeha, petja in dobre volje.
ŠMS
Na letošnjem izletu so se stanovalci Centra starejših Gornji Grad podali v Solčavo.
(Fotodokumentacija centra)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Obiskali smo Vulkanland v Avstriji
Mozirski upokojenci smo se v začetku junija odpravili na zelo poučen izlet v vulkansko deželo »Vulkanland«, ki se nahaja na področju vzhodne Štajerske v Avstriji. Izlet je strokovno pripravil in vodil mag. Bojan Mažgon, ki izjemno dobro pozna gospodarske in kulturne razmere tega območja. Pridružil se nam je v Šentilju in nas odlično vodil po regiji, ki je bila do nedavna še precej revna, znana le po ostankih 40 ugaslih vulkanov.
Prikazal nam je posebno zgodbo o uspehu, ki jo z medsebojno povezanostjo in sodelovanjem pišejo prebivalci tega področja. Na pobudo lokalne iniciative so župani iz okrožja Feldbach leta 1994 v okviru programa za pospeševanje razvoja podeželja ustanovili lokalno akcijsko skupino (LAS). Pripravili so številne projektne ideje, pridobili sredstva in projekte privabili veliko kmetij, gostincev in obrtnikov. V Regionalni hiši okrožja Feldbach so zaposlili pro-
fesionalne in visoko kakovostne projektne ma-nagerje in ustanovili društvo zaradi celostnega pristopa k pospeševanju razvoja dežele. Vso ponudbo, ki je pretežno tradicionalna, so zbrali pod enotno blagovno znamko »Steirisches Vulkanland«. Danes je ta regija visoko razvita in vredna posnemanja.
Najprej smo obiskali čokoladnico Zotter, kjer smo pokušali najbolj znane okuse čokolad, med njimi tudi uradno najboljšo mlečno čokolado na svetu. Nato smo se podali na grad Riegersburg in uživali v predstavi s pticami ujedami. Nad našimi glavami so preletavali orli, sokoli, jastrebi, sove in druge ptice ujede.
Lakoto smo si potešili v stari kmečki gostilni Kaufmann v Weztelsdorfu. Postregli so nam z domačo hrano, saj vse, kar dajo na krožnik, zraste v njihovem okolju. Ogledali smo si tudi zelo zanimiv primer obnove 400 let starega štirinadstropnega mlina, kjer predstavljajo in zelo uspešno tržijo svoje izdelke članice društva kmečkih žena.
Izlet smo zaključili v zelo zanimivem »etno« vi-notoču v Ratchendorfu. Presenetila nas je največja čreda kamel v Avstriji v družbi lam, bizona, oslov in drugih živali ter velika razstava starih avtomobilov, motorjev in drugih predmetov. Na prijetnem vrtu s pridihom tradicije smo si privoščili še slastne hrustljavo pečene sveže svinjske krače.
Marija Venek
Sladkali smo se v čokoladnici Zotter. (Foto: Teodor Kranjc)
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016 15
Ljudje in dogodki, Informacije

DRUŽENJE ZA OHRANJANJE LEPE PODEŽELSKE TRADICIJE
Soplesalci iz folklorne skupine Oštarija v Kolovratu
kosili in plesali po starem
Oštirjevi folkloristi so kosili po stari zgornjesavinjski šegi. (Foto: Jože Miklavc)
POHOD PO LEPI NJIVI
Leponjivčani že dvanajstič na pohodu po domačem kraju
Več kot šestdesetim udeležencem pohoda dež ni pokvaril veselega razpoloženja. (Foto: Primož Vajdl)
Petru in Mariji Pečnik iz Ljubije, ki imata manjši travnik v zaselku Kolovrat, so nedavno ob košnji priskočili na pomoč njuni prijatelji in soplesalci iz folklorne skupine Oštarija. Kose so sklepali ob poskočni glasbi iz harmonike njihovega vodje Janeza Oštirja, za nabrušene so se potem pulili Bočani, vešči tovrstnih kmečkih opravil.
Ko so plesalke raztrosile pokošeno travo, je sivo nebo priganjalo pod streho, kjer se je nadaljevala javna plesno pevska vaja za nadaljnje folklorne nastope v bogati beri spomladanskih gostovanj v regiji in širše. Gospodinja Marička je obložila mizico pod kozolcem, zelo zadovoljen gospodar Peter pa je kar žarel od navdušenja. Ko je privzdignil klobuk, je dejal: »Če se sam lotim košnje z ročno koso, imam dela za ves teden. No, tokrat pa je bila že kar mala šala, da smo opravili naš družabni nastop na zelenem odru. Upam, da takšno vajo še kdaj ponovimo!«
Jože Miklavc
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Joyce Carol
Oates: Pikov fant
Joyce Carol Oates je prepoznana kot ena najboljših ameriških pisateljic zadnjih desetletij, ki v ostri prozi obdeluje vsakršne sodobne tematike. Relativno kratki roman Pikov fant je psihokrimi-nalka o uglednem avtorju elegantnih kriminalk Andrewu J. Rushu, ki sicer živi urejeno družinsko življenje s tremi otroki. Ima pa skrivnost, in to je skrivno pisanje zelo drugačnih, nasilnih, sadističnih romanov, pod katere se podpisuje s psevdonimom Pikov fant.
Nekega dne hči po naključju najde eno izmed knjig Pikove-ga fanta in prične spraševati ... Istočasno pisatelja neznana ženska obtoži plagiatorstva. Stiska, ki zajame sicer prijaznega An-drewa, prične vztrajno na dan pritiskati njegov skriti jaz. Vešče napisana zgodba se prebira tekoče in bralca ves čas drži v napetosti.
V nedeljo, 19. junija, so člani Športnega društva Lepa Njiva organizirali dvanajsti tradicionalni pohod po mejah domačega kraja. Kljub slabšemu vremenu se je na njem zbralo več kot šestdeset ljudi različnih generacij, ki so bili željni dobre hoje.
Prvi pohod v Lepi Njivi je bil organiziran leta 2003, od leta 2006 pa poteka neprekinjeno že celo desetletje. Organizatorji skušajo vsako leto izbrati različno traso poti, da lahko pohodni-ki spoznajo vsak kotiček kraja. Poleg tega naj-
bolj zvestim, pet- in desetkratnim udeležencem za spomin podelijo majice.
Letos jih je pot vodila od nogometnega igrišča mimo domačij Fužir in Vrhovnik proti severozahodnem delu Lepe Njive ob meji s Šmihelom nad Mozirjem. Nato so se po Ljubijskem grabnu podali proti zaselku Lokove in nazaj proti začetni točki, kjer je pohodnike čakalo zasluženo okrepčilo. Kljub ne najboljšemu vremenu je ob prešernem vzdušju hoja trajala dobre tri ure.
Primož Vajdl
26 Savinjske novice št. 16, 1. julij 2016
Ljudje in dogodki
VIDA IN FRANC GOLTNIK IZ MOZIRJA
Poleg prstanov zlata tudi poroka
la in si hitro postala všeč. Včasih ni bilo vprašanje, ali se poročiti ali živeti skupaj neporočen. Tudi onadva sta se odločila, da si obljubita zvestobo pred Bogom in slednjega povabita v svoj odnos.
Franc rad pove, kako je bila Vida vzhičena med obredom, saj ji je med natikanjem prstan padel na
da sta se poročila po tretjih vajah, po petdesetih letih pa vztrajata tako z Vido kot možje v pevskem zboru. Slednji bo letos na slovesen način s koncertom obeležil visok jubilej delovanja.
V zakonu sta se jima rodila najprej sin, nato še hčerka. Danes ju razveseljujejo še trije vnuki, ki radi
pridejo na obisk in namesto dedka in babice poprimejo za kakšno delo.
»Seveda se kdaj tudi skregava in tisti, ki pravijo, da se nikoli, gotovo ne
Na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu sta letos dva devetošolca zaključila šolanje z najboljšim učnim uspehom v vseh letih. Ker v Gornjem Gradu v mesecu juniju praznujejo občinski praznik, župan najuspešnejših učencev ne sprejme na posebnem sprejemu, ampak jim na občinski proslavi podeli
govorijo po resnici. V zakonu je pač treba potrpeti. Z ljubeznijo in trdno vero pa to ni tako težko,« pravi Vida.
Benjamin Kanjir
devetošolca
Kocbekova priznanja.
Priznanje sta letos prejela Tijana Krutil in Jan Purnat. Uspešna sta bila tudi na mnogih tekmovanjih in aktivna na raznih izvenšolskih dejavnostih. Župan Stanko Ogradi jima je ob podelitvi priznanj zaželel veliko uspeha v nadaljnjem šolanju in življenju.
ŠMS
Na drugo junijsko soboto sta 50 let skupnega zakonskega življenja v cerkvi sv. Jurija v Mozirju pred župnikom Sandijem Korenom obeležila Vida in Franc Goltnik iz Preseke. Zvestobo sta si obljubila v isti cerkvi pred takratnim župnikom, kanonikom Alojzom Žagarjem.
Vida je domačinka, Franc pa je mladost preživljal v Šmihelu. Našla sta se v Mozirju, kamor sta zahaja-
tla, da so ga iskali pod oltarjem. Temu dogodku se še danes rada na-smejita. Po cerkveni poroki so se usedli v avto in se odpeljali na kosilo v Celje. Včasih ni bilo velikih in razkošnih zabav, kot je navada temu dandanes.
Ravno v tistem času, ko sta se pripravljala na skupno življenjsko pot, so možakarji v Mozirju ustanavljali pevski zbor. Franc pravi,
Vida in Franc Goltnik sta na drugo junijsko soboto obeležila 50 let skupnega zakonskega življenja.
OBČINA GORNJI GRAD
Priznanje za
Tijana Krutil in Jan Purnat v družbi župana Stanka Ogradija sta dobitnika Kocbekovega priznanja. (Foto: ŠMS)
OBČINA SOLČAVA
Županja sprejela letošnje devetošolce
V solčavski občini ob koncu šolskega leta pripravijo sprejem za vse devetošolce, ki zaključujejo osnovno šolanje. Letos je županja Katarina Prelesnik sprejela sedem mladih, ki so končali šolanje na osnovni šoli v Lučah.
Slovesnosti so se udeležili Julija Ahčin, Maja Čerček, Timotej Kokovnik, Špela Lipnik, Filip Lucjan Matk, Oskar Roban in Urška Su-hodolnik. Županja jim je predstavila delo in načrte občine ter jim razkazala prostore ob-
činske uprave ter Centra Rinka. Povabila jih je, da si pri seminarskih nalogah oziroma pri drugih strokovnih delih izberejo različne teme s Solčavskega, saj jim bodo na občini pri tem z veseljem pomagali. Takšno sodelovanje pa ima tudi pozitivne rezultate na razvoj občine.
Pogovarjali so se o tem, kam jih bo zanesla nadaljnja pot učenosti. Večina že ve, kak poklic si bo izbrala. Beseda je tekla tudi o težko pričakovanih počitnicah, o željah ter nadaljnjih načrtih devetošolcev.
Ob zaključku je Prelesnikova izrazila željo, da bi se polni novega znanja in izzivov radi vračali nazaj v Solčavo in sooblikovali prihodnost kraja. Za spomin na dogodek so prejeli priložnostna darila.
Marija Lebar
Sedem solčavskih devetošolcev letnika 2016 v družbi z županjo Katarino Prelesnik.
(Fotodokumentacija Občine Solčava)
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016 17
Ljudje in dogodki
PARK DREVESNIH MINIATUR BONSAJEV V STRMECU NAD LUCAMI
Peter Krajnc izdeluje kovinske i
mojster bonsaizma
in postaja
Diplomiranega gradbenega inženirja Petra Krajnca je iz Mislinjske v Zgornjo Savinjsko dolino pripeljala ljubezen in zaposlitev. Ob potoku Dupelnik v Strmecu, kjer je pravi raj za zeleno trato, posajeno z barvitimi grmovnicami, sta si z ženo Bernardo ustvarila topel dom v obnovljeni starejši hiši z okni, polnimi okrasnega cvetja. Peter pa se je pred desetletjem zaljubil tudi v svet večno malih dreves, bonsaje.
BONSAJI DOMAČE VRSTE
»Imam 25 drevesc v različnih stopnjah preobrazbe in razvoja. Vse bonsaje vzgajam sam od začetka, se sproti učim in izobražujem. Vse drevesne miniature so domače vrste in jih imam vse leto na prostem. S tem hobijem se ukvarjam že dobrih deset let. Ker imam rad naravo in vse, kar je z njo povezano, sem odkril za naše razmere manj razširjeno kulturo. Bolj kot se poglabljam v ta »mali« svet dendrologije, bolj me vleče in zares sem vesel, da mi ta umetnost naravnega uspeva,« je dejal Peter ob ogledu malega parka vsaj osmih različnih drevesnih vrst.
preprosto pohištvo, okrasno galanterijo, obešala idr. V prihodnosti želi v tej smeri razširiti dejavnost na bolj poslovno raven.
vanje: žičenje z usmerjanjem vej, vršičkanje, ustrezno obrezovanje vej ter korenin in drugo,« je Krajnc podal poglede na svoje uslvarjanje.
Peter Krajnc ima dve ljubezni: vzgojo bonsajev in sožitje z ženo Miklavčevo Bernardo z lučke
panoramske ceste.
Povedal je še, da je pri tem potrebno biti dovolj potrpežljiv, saj v tem času hitrega tempa življenja tukaj ni bližnjic, rezultati pridejo šele po več letih dela in izkušenj. Da še ne razmišlja ravno o donosnem poslu, je bilo iz razgovora več kot očitno.
VSAKA POMLAD PRINAŠA NOVO VESELJE
Oba, tudi žena Bernarda, ki se je pred nedavnim zaposlila v Velenju, sta ob tej ustvarjalni vnemi vesela, da jima vsaka pomlad prinaša nove brste, barvne lističe, starejši primerki tudi
Ob potočnem rokavu Dupelnika je nastala prava razstava Petrovih bonsajev.
BONSAIZEM ZAHTEVA POSEBNA ZNANJA IN PRIPOMOČKE
Beseda bonsai v japonskem jeziku pomeni drevo v posodi. »Sam gledam na vzgojo bonsa-jev kot na živo umetnost, nikoli dokončane umetnine ter spoštovanje in ljubezen do narave. V tej stroki se prepletata predvsem pravilna oskrba drevesa kot živega bitja: redno zalivanje, gnojenje, presajanje, obrezovanje, uvijanje, usmerjanje, in kanček umetniške žilice, ki se kaže predvsem v tem, da je oblikovano drevo videti čim bolj naravno, pristno.
Pri oblikovanju je tako kot pri vsaki drugi umetnosti pomembno poznavanje določenih zakonitosti, kot so izbira ustreznega sloga, upoštevanje razmerij, vsaj nekaj osnovnega znanja tehnike bonsaiz-ma ter uporabe tehničnih pripomočkov za obliko-
Borov bonsaj viharnik je nastal iz poškodovanega malega dreveščka izpod Raduhe.
Krajnc je končal visoko gradbeno šolo v Mariboru, postal je diplomirani inženir gradbeništva, za zdaj si služi kruh, kot je dejal, kot operater na CNC stroju. Že vrsto let pa veliko ustvarja iz lesa, predvsem unikatne okrasne in praktične izdelke:
Tihožitje iz lesa izpod lesne stružnice Petra Krajnca
cvetenje in semenitev. Naravni ritem ju spominja na življenje, ki v teh časih mladim ni ravno naklonjeno, zato sta vesela, da sta s pomočjo Bernardinih staršev našla dostojni bivalni standard pri »Bldaču«, ob bistrem potoku, ki se napaja iz najmanj dveh izvirov, nizdol grape pa poganja več malih vodnih elektrarn, da se nato kot vodnata struga v kraju Struge izlije v Savinjo.
Tekst in foto: Jože Miklavc
26 Savinjske novice št. 18, 1. julij 2016
Ljudje in dogodki
VRTEC NAZARJE
S projektom Čutna pot do učilnice na prostem
V	nazarskem vrtcu so ob zaključku šolskega leta pripravili poslovilno prireditev za otroke, ki bodo jeseni odšli v šolo, hkrati so odprli učilnico na prostem. Tako so plesali, peli in deklami-rali ter raziskovali materiale na pridobitvi, ki so jo uredili v okviru projekta Čutna pot.
Pozdravne besede jim je namenila ravnateljica nazarske osnovne šole Vesna Lešnik in odhajajoči skupini zaželela vse dobro v osnovni šoli, obenem je pohvalila ustvarjalce čutne poti ter se jim zahvalila za pridobitev.
Idejo je razvijala in realizirala strokovna delavka Biserka Krušlin ob pomoči staršev in malih vrtnarjev. Med osnovno šolo in vrtcem so ustvarili učilnico na prostem. Njeni elementi se med sabo tematsko dopolnjujejo ter pripovedujejo zgodbo o živi in neživi naravi. Z njo želijo spodbuditi zaznavanje z vsemi čutili. Temelji na povezavi osrednjih naravnih elementov v Zgornji Savinjski dolini: lesa, kamna in vode.
V	izdelavi projekta je sodelovalo 17 otrok, ki so mentorici pomagali saditi in zalivati rastline. Pri težjih delih so jim priskočili na pomoč tudi starši. Ti so projekt tudi finančno podprli in za nakup pot-
rebnega materiala zbrali nekaj več kot 150 evrov.
Slavnostno srečanje so otroci zaključili ob sekciji zeliščark mozirskega društva upokojencev. Te so jim predstavile različne mešanice ča-
jev in sokov, ki so jih otroci poskusili. V ustvarjalni delavnici so si izdelali čajne vrečke in v njih shranili posušene čajne mešanice.
Marija Šukalo
Mali vrtnarji so s skupnim prerezom traku oddali v uporabo čutno pot. (Foto: Marija Šukalo)
POHOD NA KUGLO IN ZIV ZAV
Dan, poln doživetij za rečiške otroke
Najmlajši rečiške občine se niso izneverili tradiciji in so občinski praznik obeležili s pohodom na Ku-glo ter z Živ žavom v Varpoljah. Dopoldan 11. junija so tako namenili rekreativnemu druženju, popoldan pa sproščanju na napihljivih igralih ob animatorjih.
Do rečiškega »Triglava« so se osnovnošolci četrtega in petega razreda podali od šole proti Bla-tam. Ob pomoči vodnikov rečiške-ga planinskega društva so se po
žabji poti povzpeli do 180 let starega hrasta, se nato spustili v sotesko Mozirnice in obiskali Doktorjev studenec. Pot jih je nato vodila preko Dol-Suhe, kjer so zavili v Tesno in se mimo Atelška podali na cilj -Kuglo. Omenjeno pot so uspeli prehoditi v treh urah.
Vrtčevski otroci in osnovnošolci od prvega do tretjega razreda so za svoj start izbrali parkirišče pred vrtcem. Tu sta jih pozdravila župan Vinko Jeraj in ravnateljica vrtca
Mateja Glušič ter jim zaželela prijetno počutje in varen korak. Nato so odšli proti Predkrižniku preko Blat do Kugle. Vse pohodnike je na cilju pričakala zvrhana mera sladoleda, za katerega so poskrbeli člani reči-škega planinskega društva.
Popoldanski Živ žav je v Varpolje privabil veliko število otrok in njihovih staršev. Športno društvo Gmajna je v goste povabilo Rekreacijsko ustvarjalno društvo Elea s Ptuja. Njihovi animatorji so otrokom pripra-
vili različne delavnice. Otroci so tako ustvarjali z različnimi materiali, se učili žonglirali, se vozili z avtomobilčki. Mnogi so se prepustili po-slikavi obraza, spuščali milne mehurčke ter se sladkali s pokovko in sladkorno peno. Potem ko se je v sobotnem popoldnevu umirilo vreme, so postavili še napihljiva igrala, ki so k druženju v organizaciji ŠD Gmajna privabila še več otrok, ki so uživali v igri in različnih animacijah.
Marija Šukalo
V Varpoljah so se otroci ob animatorjih učili žongliranja.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016 19
Šport
DRUŽABNI TEK V MOZIRJU
Trideset tekačev odteklo nadomestni mali maraton
Letos Malega maratona Mozirja žal ni bilo, kljub temu se nas je nekaj tekačev iz Mozirja in okolice v nedeljo, 19. junija, zbralo pred Mo-zirskim gajem in teden po predvidenem datu-
mu malega maratona odteklo malce spremenjeno traso. Okoli 15 malčkov je odteklo »Lu-mpi tek«, nato se nas je 30 zbranih tekačev ogrelo in se ob 10.30 v prijateljskem in netek-
Teden dni po predvidenem datumu malega maratona je trideset tekačev odteklo malce
spremenjeno traso.
movalnem tempu odpravilo na traso.
Na osmem kilometru smo postali pred gozdno šolo, kjer smo se pri Obramškovem studencu odžejali, nadihali in se pognali naprej. Po 10,5 kilometra se nas je v drugi krog, na 21 km, podalo še deset tekačev. Vsi smo brez težav prišli na cilj in opravili raztezanje.
Pogoji teka so bili dobri, brezvetrje in prijetno ohlajen poletni zrak pod oblačnim nebom, ravno pravšnja temperatura za rekreacijo. Tekači, ki se udeležujemo tekaških prireditev drugod po Sloveniji, lahko trdimo, da je trasa mozirske-ga maratona med najlepšimi in ne zelo zahtevnimi. Tek nima hujših vzponov, pot je ob levem in desnem bregu Savinje več kot prijetna. Tekači od vsepovsod smo Mali maraton Mozirja letos pogrešali in upamo, da ga organizatorjem naslednje leto uspe izvesti.
Rok Planovšek
IGRE MED NASELJI OBČINE RECICA OB SAVINJI
Udeleženci polni iskrivosti, smeha in novega zagona
Igre med zaselki, ki sodijo v sklop 37. tradicionalne prireditve Od lipe do prangerja, so bile v rečiški občini v nedeljo, 26. junija, »nežen sladkobni napor za srce in dušo«. Organizator, Turistično društvo Rečica ob Savinji, je poskrbel, da so se gledalci lahko vrnili v mladost in ekipe stopile v tekmovalno resničnost. Za marsikoga je »posvečena« trava na rečiškem »stadionu« dodala novega zagona, nedeljsko popoldne pa se je ustavilo.
V spretnosti, hitrosti in iznajdljivosti so se pomerile ekipe Poljane - Dol-Suha, Homec -Grušovlje - Šentjanž, Pobrežje, Rečica, Spodnja Rečica in Nizka - Varpolje. »El klasiko« dogodka je bilo seveda vlečenje vrvi. Če nimaš določene doze pomirjeval, ne preživiš ne napora, ki ga moraš vložiti za zmago, ne stresa, ki ga doživiš ob izgubi. Ostale discipline:
Tudi člani ekipe Poljane - Dol-Suha so se trudili zbrati kar največ vode. (Foto: Marija Šukalo)
Tekmovalci so morali z zavezanimi očmi prehoditi določeno pot, pri tem so jih vodile tekmovalke v
košu. (Foto: Marija Šukalo)
sestavljanje grba, nošenje nežnejšega spola v košu, kaznovanje »prešuštnice na pranger-ju« (beri lovljenju vode), potiskanju bal in nošenju jajc na kuhalnici, so dodale veliko mero iskrivosti. Za »fer play« so poskrbeli sodniki, za prijetnejše vzdušje in smeh pa Franci Podbrežnik - Solčavski
Rezultati so izvabili nasmeh na ustih najboljših Homec - Grušovlje - Šentjanž, za njimi so se uvrstili Poljane - Dol-Suha, tretji so bili Pobreža-ni. Omenjene ekipe so prejele pokale iz rok župana Vinka Jeraja. Prvouvščeni so prejeli tudi prehodni pokal, ki so jim ga izročili lanskoletni zmagovalci Rečičani.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com.
Marija Šukalo
26 Savinjske novice št. 20, 1. julij 2016
Šport
4. TRAIL MALI MARATON LOGARSKE DOLINE
Iztok Podbrežnik drugi na 21 kilometrov
V organizaciji Športnega društva Slovenc iz Celja je bil izveden 4. Trail mali maraton Logarske doline. S tekom so zjutraj pričeli otroci, ob 11. uri pa so maratonci začeli tek po razmočeni trasi. Novega rekorda ni postavil nihče, več kot uspeh je pomenila pretečena pot
21-ih kilometrov v deževnih razmerah. Tekaškega dogodka se je udeležilo skupno okoli 100 udeležencev s cele Slovenije.
Krajša tekaška trasa je merila 8 kilometrov, daljša 21. Tekmovalci so tekli tudi v štafeti z menjavo na 10,5 kilometra. Tek po travi, as-
ATLETSKI MITING PRVE KATEGORIJE EVROPSKE ATLETSKE ZVEZE NA FINSKEM
Šprinterka Maja Mihalinec ponovno najhitrejša
Na Finskem je v sredo, 29. junija, potekal atletski miting prve kategorije Evropske atletske zveze. Na njem je nastopila tudi zgornjesa-vinjska špritnerka Maja Mihalinec. Članica AK Velenje si je v teku na 100 metrov z rezultatom 11,46 pritekla prvo mesto.
»Vzdušje na tekmi je bilo odlično, tudi pogoji na papirju so takšni, kot sem si jih vso sezono želela, čeprav se je med tekom zdelo, da predvsem zadnjih 20 metrov veter močno piha s strani. Žal pa sem se med ogrevanjem začela slabo počutiti in bila nekako povsem brez moči, zato verjetno tudi slabši rezultat, kot bi ga želela. Upam, da nisem staknila kakšne viroze in je počutje samo začasno, da se bom
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Maja Mihalinec vrsti zmago za zmago. (Foto: Aleš Hostnik)
Zmagala ekipa SD Gornji Grad, med posamezniki Ivko Poličnik
V sklopu prireditev ob prazniku občine Gornji Grad je Strelsko društvo Gornji Grad 26. junija organiziralo strelsko tekmo na strelišču Lovske družine Gornji Grad Zagradi-šče. Tekme z malokalibrsko puško leže brez naslona so se lahko udeležili člani društev s sedežem v občini in občani starejši od 14 let.
Pet nabojev so dobili za preizkus in deset za oceno posame-
lahko normalno pripravljala za nastop na evropskem prvenstvu,« je svoj nastop opisala Mozirjanka.
Marija Šukalo
Tekaškega dogodka se je udeležilo Slovenije. (Foto:
faltu, pesku in koreninah je v deževnem vremenu terjal svoje, tako da je marsikateri tekmovalec komaj dosegel cilj.
Tekaški pokal v organizaciji Športnega društva Slovenc poteka skozi vse leto po Sloveniji. Velikonočni tek v Celju, nočni teki v Celju, Laškem in Velenju, tek v Logarski dolini in v Ljubljani, bodo skupno v seštevku najboljšim prinesli zmago.
Prvo mesto v malem maratonu na 8 kilometrov je s časom 0:31:44,1 dosegel Bojan Fijavž, med ženskami je z zaostankom
STRELSKI KLUB MENINA
skupno okoli 100 udeležencev s cele
Slavica Tesovnik)
deset minut zmagala Helena Bučar. Pri premagovanju 21-kilometr-ske poti je zmagal Mirko Janjatovič s časom 1:23:07,2; Iztok Podbrežnik iz ŠD Raduha Luče je kot dru-gouvrščeni zaostal le minuto in 35 desetink sekunde. Pri ženskah je zmagala Sabina Vujčic, ki je za vodilnim iz moške konkurence zaostala približno 24 minut in pol.
V štafetnem malem maratonu so tekli v parih moški, ženske in mešano. Točke v Logarski dolini in v Ljubljani štejejo dvojno.
Slavica Tesovnik
Zmaga za Potočnika
Člani Strelskega kluba Menina so v sredo, 22. junija, organizirali tekmo v streljanju z malokalibr-sko puško optika na 50 metrov. Z 99 krogi je zmagal Ciril Potočnik, s 95 krogi mu je na drugem mestu
sledil Marjan Prodnik, z dvema krogoma manj pa je tekmovanje na tretjem mestu zaključil Robert Bo-rovnik. Tekmovanje je potekalo na strelišču v Zagradišču.
ŠMS
zno in ekipno. Ekipa je štela tri člane. Od sedmih ekip je zmagala ekipa Strelskega društva Gornji Grad I. v sestavi Peter Bezovšek, Tomaž Trogar in Bojan Vertot z 210 krogi. Med posamezniki je zmagal Iv-ko Poličnik (80 krogov, SD Gornji Grad), drugi je bil Peter Bezovšek (77, SD Gornji Grad) in tretji Primož Kopušar (75, SK Menina).
Janez Kolar
Robert Borovnik (z leve), Ciril Potočnik in Marjan Prodnik so imeli najbolj mirno roko v streljanju z MK puško. (Foto: ŠMS)
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016 21
Šport, Kronika, Oglasi
MOTOKROSIST NEJ MLINAR KOPRIVA
Sedemletnik si želi postati drugi Tim Gajser
Nej Mlinar Kopriva je končal drugi razred osnovne šole na Ljubnem ob Savinji, na motorju pa deluje, kot da dirka že celo večnost. Potem ko ga je oče Branko pri treh letih prvič posadil na motor, je Nej letos pričel resno trenirati motokros in pokazal že prvi odličen rezultat.
Popoln samouk, kar se tiče dirkanja, je junija prvič nastopil na državnem tekmovanju na Brniku in dosegel četrto mesto v kategoriji tekmovalcev starih od šest do deset let. Večina je bila starejših od njega in že izkušenih, zato je njegov rezultat še toliko več vreden. Tekmovanja za državno in pokalno prvenstvo potekajo pod okriljem AMZS, letno je 14 tekem. V kategoriji do deset let, kamor spada Nej, tekmujejo z motorji do 50 kubikov.
Nej Mlinar Kopriva se je s prvega
(Fotodokumentacija
Nej je član Motocross kluba Slovenj Gradec, kjer ima trenerja. Pridobil je licenco, da lahko vozi na
KOŠARKARSKI MARATON V GORNJEM GRADU
Večni »derbi« letos dobili Gornjegrajci za več kot sto točk
tekmovanja vrnil z dvema medaljama.
družine Mlinar Kopriva)
tekmah državnega prvenstva in na evropskih tekmah. Prav slednje se je zadnji vikend zelo veselil, a mu je nastop v Karlovcu onemogočila okvara motorja.
Kot je povedal njegov oče Branko, so trenerji Neja ocenili kot velik talent, saj je bil doslej samouk in je brez trenerja, ki bi ga naučil osnov dirkanja. Vse znanje je doslej osvo-
V soboto, 18. junija, se je na športnem igrišču v Gornjem Gradu odvijal tradicionalni, že 27. košarkarski maraton med ekipama Gornjega Grada in Bočne. Letošnji zmagovalci so bili domačini, ki so ekipo Bočne premagali s 755:624. Najboljši strelec maratona je bil David Mlač-nik - Money, ki je dosegel 122 točk.
Dvanajsturni košarkarski maraton je zvezda stalnica med športnimi dogodki v občini. Kljub temu da letos prireditev ob občinskem
jil sam ob gledanju posnetkov dirk, najbolj pa uživa v vožnjah vzornika Tima Gajserja. Trenira skoraj vsak dan na progah v Slovenj Gradcu, Levcu ali na Brniku.
Oprema, servisi motorja, menjava gum in redni treningi so za družino s tremi mladeniči velik zalogaj. Želijo si, da bi imeli v bližini vsaj progo za trening. Fant kaže veliko željo in talent, da bo v družini deležen vse podpore. Sam skrbi za telesno pripravljenost, za nameček je aktiven tudi kot smučarski skakalec in se, kolikor mu uspeva uskladiti treninge in tekmovanja, udeležuje tudi teh.
V letošnji sezoni Neja čaka še kar nekaj tekmovanj, kjer se bo lahko dokazal. Volje mu prav gotovo ne manjka. Pod vodstvom trenerja v klubu ima možnost dobrega napredovanja, je povedal njegov oče Branko, ki je sinu na motor prilepil številko 193, ki ima za družino poseben pomen.
ŠMS
prazniku ni bilo, v sklopu katerih se eno leto pomerijo v Bočni, drugo v Gornjem Gradu, košarkarji niso želeli prekiniti dolgoletne tradicije tekmovanja.
Na igrišču so vztrajali od osme zjutraj do osme večer, obe ekipi sta imeli precejšnje število košarkarjev. Organizator, Športno društvo Gornji Grad, je tekom dneva poskrbel tudi za dobro počutje obiskovalcev in športnikov.
ŠMS
ZAHVALA
Hvala sponzorjem:
Jeroplast Nazarje, Černivšek Jože s. p. Radmirje, Mesnica Šinti Ljubno, Namis Šempeter, RTIM tisk Nazarje, Vulco Okonina, Beli zajec Nazarje, Implantati Pečnik.
Nej Mlinar Kopriva
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	MOTORIST PADEL PO CESTIŠCU
Gornji Grad: 30. junija ob 9.25 je na cesti v Gornjem Gradu zaradi trenutne slabosti padel motorist in se poškodoval. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka in pomagali reševalcem nujne medicinske pomoči pri prenosu poškodovanega do reševalnega vozila. Reševalci so ga prepeljali v Splošno bolnišnico Celje.
•	PLANINKA ZAŠLA
Kamniško-Savinjske Alpe: 2. julija ob 11.30 je med Kamniškim sedlom in Tursko goro planinka zašla s poti. Člani celjske postaje Gorsko reševalne službe Slovenije so ji nudili pomoč pri sestopu.
•	VLOMIL IN UKRADEL 3000 EVROV
Šmihel: V jutranjih urah 3. julija so v Šmihelu policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Neznani storilec je povzročil škodo pri vlamljanju, iz omare v spalnici pa ukradel denarnico z okoli 3.000 evri gotovine.
Boji pod košema so trajali kar dvanajst ur. (Foto: ŠMS)
22 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016
Kronika, Zahvale, Oglasi
NOČNI RIBIČI NA ČRNO UJETI NA DELU
Krivolov se zaradi visokih kazni ne izplača
Ribiška družina Ljubno ob Savinji v skladu s podeljeno koncesijo upravlja z reko Savinjo od izvira do Kolenčevega jezu v Grušovljah skupaj z vsemi pritoki, strugami in mrtvicami. Poleg nalog gospodarjenja z vodnim življem in varovanja narave je ena od obvez, katere jim nalaga koncesija, tudi organizacija in izvajanje ribiško čuvajske službe.
Ljubenski ribiči to, sodeč po ugotovitvah ob inšpekcijskih nadzorih, opravljajo vzorno. Čuvaji so že dlje časa opažali nočne obiskovalce oziroma njihove ostanke ob reki, zato so skupaj s policisti že od lani organizirali redne nočne obhode, večkrat tudi s pomočjo službenih psov policije in pregledom terena z infra kamero. Kljub skupnim naporom in zglednemu sodelovanju njihov trud ni obrodil želenih sadov.
24. junija v zgodnjih jutranjih urah pa so se nepovabljeni stalni gostje le ušteli. Med obhodom je ri-
biški čuvaj na Ljubnem ob Savinji opazil dva krivolovca in po kakšni uri opazovanja na pomoč poklical policiste PP Mozirje. Ker se krivo-lovca nista hotela legitimirati, je bil hiter odziv policistov toliko bolj dobrodošel. Na kraju so skupaj ugotovili, da sta kršitelja v nočnem času na nedovoljen način in z nedovoljeno vabo uplenila enajst rib od 22 do 64 cm, od tega lipana, ki je v tem okolišu zaščiten, tri ribe so bile podmerske.
Po postopku je zapisnik skupaj s predlogom in dokaznim gradivom romal k ribiškemu inšpektorju, kjer oba kršitelja čaka globa v višini najmanj 1.500 evrov po osebi. Ob dejstvu, da kilogram postrvi, kar pomeni tri ali štiri ribe, pri goji-teljih stane okrog sedem evrov, se zlahka zaključi, da se tovrstna dejanja nikakor ne izplačajo, so povedali ljubenski ribiči.
ŠMS
Nočni ulov krivolovcev, ki ne bo poceni, je romal k ribiškemu inšpektorju.
(Fotodokumentacija Ribiške družine Ljubno ob Savinji)
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin.
V SPOMIN
ob tretji obletnici smrti
Fortija ERMENCA
7. 7. 1974 - 11. 7. 2013
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Njegovi domači
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016 23
Za razvedrilo
Cvetke
VSE NARED ZA ZAR
Rečiški župan Vinko Jeraj na kresovanju v Borseki: »Kot žar specialist ugotavljam, da je delo z žarom mnogo bolj zabavno, saj da na koncu konkretne rezultate.«
Uroš Dogaris, član rečiškega turističnega društva: »Počakaj, da se spravim s te skladovnice. Tudi jaz imam rad žar, nisem pa rad del njega.«
MAHA ZE TRIDESET LET
Ko je Oto Pestner na »žetvenem« odru v Lučah pel legendarno »Že dneve in tedne in leta stojim na postaji ... in spet se zavem, da sanjam že trideset let«, je Mitju Venišniku lepa in simpatična vodja zgornjesavinjske izpostave JSKD Simona Zadravec vročila najvišjo zahvalno listino, častno Gallusovo priznanje z dodatkom na obe lici, prejemnik pa je stopil pred mikrofon z zahvalnim verzom: »Hvala, ker spet se zavem, da maham že trideset let.«
mar		IFOOOIIUMM
■t- > J	V	
		v. ff
S HITROSTJO CONCORDA
Sonja Pfeifer, tekmovalka ekipe Nizka - Varpolje na Igrah med zaselki občine Rečica ob Savinji: »Kako si zdaj vrgel to vodo, da je kar obstala?«
Filip Pfeifer, supersonično hitri sotekmovalec: »Počak' desetinko sekunde, jo bom z naslednjim šusom potisnil naprej, da ne bo prej izhlapela.«
Sonja: »Dobro, grem vmes pogledat domov, če juha že vre.«
24 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016
Križanka, Prejeli smo
sestavil; peter u dir
bahav
človek, bahač
dalmatinsko žensko ime
slovnično
Število,
singular
puSka kre-menjaía
ameriški igralec (justin)
it. znamka Sport, avto-
moeilov
VRTILNA
hitrost pri avtomobilu
kuma
edo žitnik
reka v nemčiji
samo. kolnica
slovenski pianist (anton, 1B89-1973)
prekrivanje več valovanj
pristaniško mesto v iraku
kemijski element
(Tal
fren k nova
prvi krsí zakrament
fr. dramatik (jean, 1633-1639)
rastlinski strup
orientalska rižota
francoski igralec (delon)
kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje
del skladbe
nadav, na-placllo
mehko pokrivalo
malajska blaznost
prvi rimski založnik
nord. izraz zasmjči
glivična bolezen
slov (jar buditelj (matija!
7. črka gr. alfabeta
merska enota za moč
položaj, status
eksplozivno telo
tarkovski, andrej
avt. oznaka nove gorice
grška muza ljubezenskega pesništva
indijanska ljudstva
patagonije
večja ptica pevka, dreskaí
ameriška igralka (gardner)
v gr. mit. titan, praoče bogov
Vaša pošta
df
Pag-Gajac;
Prejme, [EPE pozùPAVE-
5 ppjjtTT^ TopteßA S/\JAC-/\.
—^
t'feePAi Ht miši -I2.ua. JMA/£S <sfí£Mo fiAPATöfJ
S

M UR PlAze /M

Y l
tr s E ^ £ '-U
Slovarček:
HARCER - kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje; KURARE- rastlinski strup, mišično hromilo; ROTT - reka v Nemčiji;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
GOSPODAR, ARTEMIDA, RIAL, VID, MAGNIFICO, ANI, NAZIV, SCAT, USTNA, ROJA, PODRAST, ANKARAN, OPASJE, SLOVO, JP, TAKSA, DANSKA, LOKIN, TRKAČ, TOT, ELEKTRODA, KOALA, RASA, BLED, ALŽIR
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 27, B. julij 2016 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi

Napovednik dogodkov	
Petek, 8. julij	ob 9.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Ustvarjalne delavnice in igre z žogo za otroke
	ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad Predstavitev knjige Slavice Tesovnik Naročje spirale
	ob 20.30. Pred Domom kulture Velenje Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija
Sobota, 9. julij	ob 11.00. Turistična kmetija Metulj, Krnica, Luče Predstavitev traktorjev Lindner
Nedelja, 10. julij	ob 9.00. Igrišče v Lepi Njivi Turnir v malem nogometu
	ob 15.00. Grad Vrbovec Nazarje Srednjeveška gostija
Ponedeljek, 11. julij	ob 21.30. Ploščad Doma kulture Velenje Projekcija filma V žarišču
Torek, 12. julij	ob 7.00. Pred domom kulture v Nazarjah Pohod DU Nazarje na Vodotočnik
	ob 10.00. Vlcerska bajta v Lučah Srečanje upokojencev na temo spoznavanje zelišč
	ob 18.00. Knjižnica Velenje Predstavitev Montessori delavnic za otroke v starosti 0-6 let
Sreda, 13. julij	ob 20.30. Park Vile Herberstein, Velenje Koncert Policijskega orkestra z gostom Otom Pestnerjem
Četrtek, 14. julij	ob 20.00. Titov trg Velenje Valček - plesna romanca pouličnih plesalcev na hoduljah
ŽIVALI - PRODAM
ŽIVALI - KUPIM
Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam bikca simentalca, starega 6 mesecev; gsm 041/783-453. Prodam kravo ck, drugič breja, cca 8 mesecev; gsm 041/755-538. Prodam mesec dni starega bikca simentalca; gsm 041/755-538. Prodam 8 mesecev stari, breji teli-ci, rj pasme, pašne, in 10 dni starega bikca, rj pasme; gsm 040/888852.
Prodam dva bikca, stara 10 dni; gsm 041/783-572. Prodam bikca pasme limuzin, starega en teden; gsm 041/324-438. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 041/528-099. Prodam teličko, križano cika/limuzin, staro 7 dni; gsm 031/762-772, 03/584-4616.
Kravo in telico, visoko breji, pašni, prodam; gsm 041/239-017. Prodam teličko simentalko, staro 20 dni; gsm 051/358-408. Prodam breje telice od 7 do 8 mesecev, pašne, 3 sim, 1 sr. V račun vzamem manjše; gsm 041/324377.
Prodam telico čb, brejo 9 mesecev; gsm 031/698-055.
ŽIVALI ODDAM
DRUGO - PRODAM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
Prodam telečje meso polovico ali četrt; gsm 070/228-293.
DRUGO - ODDAM
Oddam košnjo v Ljubiji v strmini, primerno za steljo; gsm 041/863869.
VOZILA - PRODAM
Prodam alfa romeo 159, 2,4 JTDM, letnik 2006; gsm 041/410-369. Prodam fiat punto. Ni registriran, vozen; gsm 051/240-159.
Oddam 3-sobno stanovanje v Mozirju, Praprotnikova 8. Cena po dogovoru; gsm 031/323-778.
V	lepem mirnem predelu Celja prodamo vzdrževano družinsko hišo; gsm 03/548-5424.
Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699.
V	jeseni oddam garsonjero z svojim vhodom v Ljubiji; gsm 070/777-281.
NEPREMIČNINE
OSEBNI STIKI
Kupimo krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Prodam telico, čb, breja 7,5 meseca. Je pašna in dobrega porekla; gsm 040/372-242.
Oddam garsonjero v najem na Ljubnem; gsm 051/803-178.
Podjetnik si želi skupnega življenja, dela, s punco, do 43 let; gsm 031/807-376.
Za oddajo so kužki, mešanci-bor-derkoli-appenzeller; gsm 041/965832.
Prodam domača jajca. Kokoši se pasejo na travniku; gsm 070/741882.
Prodam javorjeve deske, 50 in 25 mm, cca 2 m2; gsm 041/755538.
Prodam domačo ajdovo moko; gsm 051/637-671. Prodam ovalno mizo iz domačega dela, 150 x 110 cm, s steklom; gsm 051/206-045.
Drva, bukova, hlodi ali cepljena, balirana, suha, prodam; gsm 031/585-735.
Strešno opeko bramac, rjavo, rabljeno, prodam; gsm 031/764911.
Zadnji vikend v juliju je rezerviran za Flosfest
Klub zgornjesavinjskih študentov 29. in 30. julija pripravlja nepozaben vikend dobre glasbe in odlične družbe na dvodnevnem festivalu Flosfest. Na Ljubno ob Savinji prihaja sarajevsko-zagrebška naveza Crvena Jabuka, ki bo s Pop Designom popestrila petkov večer. Sobota bo v celoti rezervirana za slovensko glasbeno sceno. Po sedmih letih se na oder Flosfesta ponovno vračajo legende slovenskega roc-ka - skupina Mi2. Večerno vzdušje bo popestril in publiko v noč popeljal Magnifico, ki s svojimi ritmi ved-
no zagotovi odličen večer v družbi dobre glasbe. Uvodno bosta množico čez vikend razgreli skupini Made in Yugoslavia in Jackson.
Tudi letos bo poskrbljeno za kampiranje in pester sobotni dnevni program. Vse mlade in mlade po srcu organizatorji vabijo, da se jim pridružite na 14. tradicionalnem Flosfestu, ki zopet napoveduje nepozabno zabavo v Vrbju. Vstopnice najdete na spletni strani Even-tim in na Eventimovih prodajnih mestih po Sloveniji.
Nejka Golič
26 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016
Oglasi
www.fotoknjiga.net
Ohranite
spomine
pocitnice
m	• •	•	•
Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed.
WWW,
.net
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo
fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja.
Savinjske novice št. 27, 8. julij 2016 27
•5. n
ö p
Č) :y>
o
TT
£ ö
re C
Oo
CU
3
č

UP H
I g S a
Pflf
o r- C S é
ÍIIP litt* ® a & 11
a 5 ^
¡ II 111 S* ff § Il S
g Ii i
bM
«ti S s
ig Q
o
ÇL
oc
CL O
NJ M
C -1
n»
7
O/ Ck ■o
o <
(A OJ TT
CL
CU
D ^ÇB
■X

o
7T C
v>
O "D < — "O
5 < Ä
£\3 =Í % S. » S 3
s?!, ri
5 l#f . Hi ?
DA, naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_
y-'
Poštnina
plačana
po
pogodbi št. 31/3/S
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
S	g z
_	g; ûj
¡5	C'en -i^-i
O	3 tu
g. n q_
=> 3
01 N<
I* »
n O"
vi" ÛJ
a
^ t qJ"
3 N
O 2 T3
í?¡o
0	XI C
¿.¿v» A r rt_
ÛJ 01 <
s j: 3 I
£ D
rr o o
(ra. 2
O) 3' 3
O v.
<	O %
a>	*
S	O
O" ./v g. "O
<	O
• CT
01 <
bi
2	C.
3	& o	W
s	2
to	»
™	i 2. &
(T)	ST.
2.	O
s	I
3
o
3 03
o. ^
CL N
2	"H. 5	a
3	3 o	tu ? CL 3	O O	¡A
r* C CJ
53 < £ D
iS
TT —•
m'
0
£ 3!
j. 3
rt)" o <
3 M
S *
-L»	—•
3 3 N<
- Si qJ
2 R 2 * 5 3
-• tu t 3 'tis' S- ^
2 o Q,
I S I g. *
3" 2. 1/1
I? I. IS--3-
at 'C.
I < «
i - s
O r o
.< 3= <
o it>
ñ' "O O