PoMnlM |UftBi C golorlsL
Leto XII., štev. 116
LJubljana* četrtek 21. ma)a I93I
Cena 2 Din
lipravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — ToL 3492 ki 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon it 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefoo St 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« [jana St 11.842, Praha čirio 78.180. Wieo št 105.241.
Naročnina maša mesečno 25 — D a,
za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. T»
lefon št 2440 (ponoči 25S2). Celje: Kocenova ul. 8. Telef. št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Ogla« po
tarifu.
Briand vztraja na svoj demisij
V soboto se bo vrnil v Pariz in demisijo obnovil - Hoče se popolnoma odtegniti politiki
Ženeva. 20. mala d. Zunanfl minister Briand je sprejel včeraj nekaj novinarjev ki jim je izjavit:
Po sprejetja Hendersonovega predlo«.
da se zahteva od haaškega mednarodnega razsodišča pravno mnenje o nem§ko-av-striiski carinski uniji, presojani položat ugodno. Evropski odbor bc sklenil, da se imenuje posebna studijska komisija za predloge, ki morejo dovesti do omilienja svetovne gospodarske krize. V okvirju teh predlogov se bo obravnavala tudi nameravana nemško-avstrijska carinska miti a . Ne ■obstoja torej več nevarnost za poostritev položaja. nasprotno smatram, da se bo zadeva 1'godno razvijala.c
Briand je nato izjavil o francosko-angleški h mornariških pogajanjih:
»Zadeva me več ne briga, ker se le fc-nroznila iz mojih slabih rok.«
V splošnem je Briand zelo resigniran ter je končno dejal: »Dal sem svetu otroka, ki nai bi prinesel Evropi mir. Dete je še majhno in bogve, kakšna usoda ga šfi čaka. Jaz se bom kmalu umaknil ter bom opazoval razvoj dela, ki sem ga poklical v življenje, iz svoje podeželske samote.«
Pariz, 20. maja p. Briand je sporočil, aa se vrne v Pariz v soboto dopoldne. Pri tej priliki bo obnovil svojo demisijo kot zunanji minister. V zvezi s tem so sooijalistl in radikali vložili v zbornioi več interpelacij, v katerih vprašujejo, kako bo francoska politika po odstopu Brianda. Vse kaže, da se pripravlja velika parlamentarna akcija na korist Brianda, katere cilj pa še ni povsem jasen. Briand sam je v Ženevi ponovno izjavil, da vztraja slej ko prei na svoji ostavki in da se namerava vsal za nekaj časa povsem umakniti iz političnega življenja.
Avstrijska vladna kriza
Odločitev je bfla odgodena za nekaj dni, dokler se dr. Schober ne vrne iz Ženeve — Konferenca za sanacijo Avstrije
Dnnaj, 20- maja. M. V političnih krogih smatrajo, da je kriza avstrijske vlade neizogibna. Velenemci so na svojih včerajšnjih posvetovan jih , defi nitivno sklenili, da bodo nastopili proti predlogom finančnega ministra. Obenem so pozvali svojega zastopnika v vladi, ministra pravde dr. Schiirffa, naj poda demisijo. Pri današnjih pogajanjih z ostalimi vladnimi strankami je bilo dogovorjeno, da bo dr. Schurff počakal z demisijo, tu ko dolgo, dokler se ne vrne iz Ženeve zunanji minister dr. Schober, ker smatrajo, da bi bilo skrajno mučno, ako bi izbruhnila kriza vlade v trenutku, ko so vrše v Ženevi važne razprave, ki se tičejo špecijelno Avstrijo. Kancelar dr. Ender je danes telefoni črt o govoril z dr. Schobrom, ki je sporočil, da se pred soboto ne more vrniti. V ostalem tudi dr. Ender vztraja pri finančnem programu, kakor ga je predložil finančni minister dr. Juch, ter odklanja protipredloge, ki zahtevajo namesto znižanja uradniških plač povišanje davkov. Dr. Ender smatra, da se
mora krit deficit s prihranki, ne pa z uvedbo novih davkov. Vlada je imela danes ponovno dolgotrajno sejo, na kateri pa ni prišlo do nikakega sporazuma. Listi upajo, da se bo dr. Schobru posrečilo doseči kompromis, vendar pa ne izključujejo možnosti, da pride do ostavke vlade še pred povratkom dr. Schobra iz Ženeve.
Ženeva, 20. maja- d. V tukajšnjih avstrijskih krogih izjavljajo, da je popolnoma izključeno, da bi se mogel dr. Schober že danes ali jutri vrniti na Dunaj in prekiniti pogajanja, ki se vrše te dni v Ženevi in ki so izredno važnega pomena za Avstrijo. Gre namreč za to, da se osnuje odbor za sklicanje posebne konference, ki naj bi se bavila izključno s položajem Avstrije. Ta konferenca bi se sestala jeseni ali pa morda že poleti. Po mnenju članov avstrijske delegacije, bodo ta pogajanja trajala do petka in je zato izključeno, da bi se dr. Schober vrnil pred soboto na Dunaj.
Francoski senat kot sodišče v Oustricovl
aferi
Razprava proti bivšemu finančnem a ministra Peretu je bila odgodena,
da se izpopolni preiskava
Pariz, 20. maja, d. Včeraj popoldne se je sestal senat, da kot vrhovno državno so« d išče razpravlja o obtožbi proti bivšemu finančnemu ministru Peretu in bivšemu poslaniku v Rimu Besnardu v zadevi Ou« stricove afere, kakor tudi proti bivšima državnima podtaijnikoma Vidalu jn Favru v radevi družbe Snia Viscosa. Obtožnica dol* ži Pereta podkupovanja uradnikov in kr< še<nja službene dolžnosti, ostale obtožence pa sokrivde. Zakon določa za ta presto« pek kazen od šestih mesecev do dveh let, povračilo škode in odvzem častnih držav« Ijansikih pravic.
Seja je bila otovorjena ofo 2. popoldne. Namesto Doumerja, ki je bil izvoljen za predsednika republike, je predsedoval raiz« pravi podpredsednik senata Rene Renault. Glavni državni tožilec je predlagal izpo«
polnitev preiskave, čemur so pa zagovor«
niki oporekali in zahtevali takojšnjo odlo« čitev, češ da je obtožnica neutemeljena m da bi vsako zavlačevanje postopanja pome« nilo krivico proti obtožencem, ki pričaku« jejo z mirno vestjo sodbe sodišča.
Ko je državni tožilec končaj svoj govor, je podal Raoul Peret kratko izjavo, da je vedno vršil svoje dolžnosti in da po sv o« jem prepričanju ni v času svojega sodelo« vania v vladi ničesar zakrivil. Razburjen je prosil, naj se takoj izreče sodba nad njim, da bi mogel zavzeti zopet svoje mesto med tovariši, katerih ni nikdar postal nevreden.
Po daljšem posvetovanju je sklenil senat na predlog glavnega državnega tožilca, da se proces odgodi zaradi izpopolnitve pre« iskave.
Truplo profesorja VVegenerja najdeno
Tragična smrt graskega polarnega raziskovalca — Zmrzni! je v notranjosti Gronlandrje, kjer so sedaj našli njegovo truplo
Berlin, 20. mada. g. Vodjo gTonlandske «kšpedicije, graškega univerzitetnega profesorja Wegenerja, ki so ga že nekaj mesecev pogrešali, je našla nemško-danska pomožna ekspedicija mrtvega v ledu. Njegovo truplo je bilo zašito v vreče to živalske kože. Očavidino je prof. Wegener zmrznil, njegovo truiplo pa so našM domačini to ga pokopali. Podrobnosti tragedije še niso znane. Sedaj se nadaljujejo poizvedovanja za Gronlarodcem Rasmuselom, pri katerem ut-Jo najti profesorjeve zapiske Pomožni odbor nemških znanstvenikov stporoča, da bo prve dni junija odpotoval v Gronlandljo brat umrlega profesorja Kurt Wege<ner, M bo nadaljeval dela svojega brata Alfreda Prof. Kurt Wegener se je udeležil že več eksipedicij v polarne krade to si je pridobil
posebne zasluge pri odkritju Spltzbergoiv.
Berlin, 20. maja AA. V notranjosti Gc5n-lamdsike, 189 km od obale bo našli truplo dolgo časa pogrešanega nemškega raziskovalca prof. "VVegenerja, Pokojnik je omagal s svojim spremljevalcem na pol poti, ko Je skušal doseči morsko obal. Truplo Je bilo popolnoma oblečemo to ovito z vrečami. Ker ne kaže nikakih znakov trpljenja, smatrajo, da je veliki raziskovalec zmrznil v spanju.
Pr.i truplu prof. "Wegenerja niso našiti bo-benih znanstvenih zapiskov. Vzel jih Je najbrže s seboj njegov gronladskl spremljevalec. Truplo so svečano pokopali v ledeni grobnici ta označili mesto s tem, da so zasadili Nansenove sani pokonci v ledene plošče.
Prepoved javnih nastopov v Avstriji
Dunaj, 20. maja. d. Na podlagi sklepa ministrskega sveta je urad zveznega kan« celarja poslal vsem podrejenim varnostnim oblastem okrožnico, po kateri so od 31. maja dalje prepovedani po vsej Atstriji javni pohodi in sestanki na prostem vsem samoobrambnim m sličnim organizacijam, in sicer brez izjeme ali nastopajo v unifor* mah ali brez njih v vojaškem redu ali ne. LTdeležba teh organizacij pri drugih javnih pohodih s« dovoljuje le, če člani ne na» stopijo v uniformah, sličnih vojaškim.
Podpis italifansko-madžarsfce trgovinske pogodbe
ženeva, 20. maja č. Danes je bila tukaj podpisana madžarsko-italijanska trgovinska pogodba. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Madžarsko bo podpisana :oj po zaključku zasedanja sveta Društva narodov na Dunaju, v najkrajšem času pa se bodo pričela tudi trgovinska pogajanja med Madžarsko in Nemčijo.
Izgredi pred sovjetskim konzulatom v Varšavi
Varšava, 20. maja. s. V Lvovu so se včeraj zbirale velike gruče brezposelnih pred sovjetskim konzulatom, ker so se razširile govorice, da se dobi tamkaj pred* ujem, če se kdo obveže za delo v Sovjet« ski Rusiji. V resnici so tudi konzularni uradniki zabeležili nekatere brezposelne in jim izplačali nekaj denarja na roko. Ljudi je bilo vedno več, dokler ni prišlo do iz« gredov in je morala posredovati policija, ki je množico razgnak.
Obsodba francoskih častnikov v Nemčiji
Berite, 20. maja AA. Sodišče v Schweln-furtu je obsodilo - francoske letalske častnike na razne globe, ker so pristali na nemškem ozemlju. Obtoženci so pred sodiščem izjavili, da so preleteli nemško ozemlje po pomoti. Sodišče je častnikom verjelo in jih je obsodilo le iz formalnega razloga, ker so prišli v Nemčijo brez potnega lista in kršili določbe, ki urejujejo letalski promet.
TEŽKA POT K RAZOROŽITVI
Poučna razprava v svetu Društva narodov — Svetovna razorožitve na konferenca se bo sestala l. februarja I932 v ženevi
ženeva, 20. maja M. Svet Društva narodov je na svoji današnji seji razpravljal o razorožitvenih vprašanjih. Razvila se je zelo obširna in zanimiva debata, v katero je posegel tudi jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič. Glavna debata se je vršila o nemškem predlogu, naj se v podrobnostih objavi sedanje stanje oborožitve posameznih držav in o predlogu angleškega zunanjega ministra Hen-dersona, naj se objavi samo stanje aktivne vojske, ne pa tudi oboroženih rezerv. Nemški zunanji minister je s svojim predlogom, ki ga je podpiral samo dr. Schober, tudi danes ostal v manjšini. Opazilo se je zlasti, da se je italijanski zunanji minister Grandi izjavil proti nemškemu predlogu, kar je glede na precej intimne odnošaje med Nemčijo in Italijo izzvalo v diplomatskih krogih veliko pozornost. Poročevalec za razorožitveno vprašanje je bil novi španski zunanji minister Serroux. Do kakega sklepa o teh predlogih še ni prišlo.
Po otvoritvi seje je Španski zunanji minister Lerroux najprej obvestil svet Društva narodov o izpremembah v Španiji, ki je proglašena za republiko. Naglasil je, da bo tudi republikanska Španija nadaljevan la najtesnejše sodelovanje z Društvom narodov v želji, da po svojih najboljših močeh koristi splošni stvari miru.
Predsednik zasedanja nemški zunanji minister dr. Curtius je nato pozdravil novega zastopnika Španije, ki je prvič stopil v areno Društva narodov in izrazil na-do, da bo kot zastopnik republike Španije ostal enako zvest sotrudnik na polju mednarodnega sodelovanja kakor so bili dosedanji zastopniki Španije.
Svet Društva narodov je takoj nato prešel na dnevni red in pričel razpravo o objavi stanja oborožitve posameznih držav. Nemška vlada je namreč v zvezi s pripravami za sklicanje svetovne razorožitvene konference vložila predlog, naj sklene Društvo narodov obvezno objavo trenutnega stanja oborožitve na vseh poljih, da bi se tako dobila jasna slika o sedanjem položaju in da bi mogla svetovna razorožitve-na konferenca uspešneje pričeti svoje delo. Angleška vlada je vložila protipred-
log, po katerem naj bi se sklenila samo obvezna objava trenutnega stanja aktivne vojske in mornarice, dočim naj se oborožene rezerve in zaloje vojnega materiala v skladiščih ne objavijo.
Anglešiki zunanji minister Henderson je v svojem govoru pozval svet Društva na« rodov, naj se zadovolji z angleškim pred« logom, ker se je že v odboru za razoroži« tev svoječasno izkazalo, da je nemogoče doseči sporazum glede nemškega predloga
Francoski zunanji minister Briand je so« glašal s Hendersonom in opozoril dr. Cur« tiusa, da je njegov predlog sicer idealen, vendar pa nesprejemljiv, ker nima smisla s takimi zahtevami onemogočati sporazum v mnogo važnejših vprašanjih. Prav zaradi velikega cilja, ki ga zasleduje nemški pred« l°g. je potrebno, da se doseže najprej spo« razum v manjših zadevah, ker bo šele nato mogoče priti do glavnega cilja. Že v na« prej je jasno, da je absolutno nemogoče pridobiti vse države za pristanek, da bi natančno objavile trenutno stanje svoje oborožitve.
Nemški zunanji minister dr. Curtius je temperamentno zagovarjal svoj predlog, poudarjajoč, da bo imela razorožitvena konferenca le tedaj uspeh, če bo imela jas« no sliko o sedanjem stanju oborožitve. Za« to je potrebno, da se objavi vse, kar se tiče oborožitve, ne pa samo stanje aktivne voj« ske, kakor predlaga Henderson.
Poljski zunanji minister Zaleski je iizra« zrl mnenje, da je nemški predlog sploh nesprejemljiv, pa tudi amgle§ki predlog gre predaleč, ker ne upošteva minima, ki je neobhodno potreben za lastno varstvo vsa« ke države. Mnoge države tega minima še niso niti dosegle. Objava takih podatkov bi zato marsikateri državi glede na nairod« no obrambo mnogo škodovala.
Jugoslovenski zunanji minister dr. Ma» rinkovič je opozoril svet Društva narodov, da je v mnogih državah objavljanje podat« kov o oboroženi sili s posebnimi zakoni za« branjeno. V ostalem je zelo dvomljivo, ali bi države, ki n>60 članice Društva naro« dov, kakor tudi države, ki niso zastopane v svetu Društva narodov, pristale na talk 6klep. Splošna razorožitev ni odvisna od trenutnega stanja oborožitve, marveč v pr«
Minister Marinkovič o carinskem problemu
Govor našega zunanjega ministra v evropskem odbora Agrarne države ne morejo več čakati
Ženeva. 20. maja d. Na včerajšnji seji evropskega odbora je po govoru Hendet-sona poljski zunanji minister Zaleski poudarjal potrebo, da se pri reševanju evropskega gospodarskega problema upoštevajo tudi živinorejski proizvodi agrarnih držav, ki se morajo pogosto boriti z neznosnimi težkočami. Sistem carinskih unij bi imel za posledico o-snovanje gospodarskih blokov. ki bi se prej ali slej prelevili v politične bloke. Zato bi bila umestna večstranska pogajanja, kakor jih predlaga francoski predlog.
Slično se Je izjavil tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. ki je prišel do zaključka, da je treba priznati preferenčno načelo za kmetijske pridelke, začeti z delom za mednarodni industrijski sporazum in predvsem stremeti po carinskem premirju na podlagi italijanskega predloga. Izjavil je. da bo Češkoslovaška v kratkem ratificirala konvencijo o carinskem premirju. Javno mnenje mora končno napraviti račun o pravem mednarodnem položaju ter podpirati Društvo narodov.
Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič je odločno nastopil proti stabili-
zaciji sedanjega carinskega sistema, kakor tudi proti prediogu za znižanje carin. Poudarjal ]e, da otvarla sicer francoski nhčrt o gospodarskem sodelovanju mnoge mož-nosti,če pa ne bo kmalu prišlo do učinkovite rešitve, bodo agrarne države prisiljene ustvariti s) s carinami svv>i lastni notranji trg. Če evropska komlslia ne bo ničesar ustvarila, bo prišla Evropa v veliko nevarnost, ker se bodo osnovali veliki bloki držav, ki bodo delaS drog proti drugemu.
Končno je bM na predlog Hendersona izvoljen pododbor za provizorično proučitev raznih predlogov, odbor je pričel ddlati že danes. V njem so zastopane Nemčija, Avstrija, Belgija. Velika Britanija. Španija, Francija, Grčija. Madžarska, Italija, Poljska. Rumunija, Švedska, Švica. Češkoslovaška. Jugoslavija, Turčija in Rusija.
Ob zaključku seje je Briand ugotovi, da so razprave pokaiale vendarle neko čustvo evropske solidarnosti. Ce bo evropski odbor ustvaril pogodbo o gospodarskem nenapadaniu. je poudarjal, bo gotovo napravil vsemu svetu, zlasti pa Evropi veliko uslugo.
Veličasten pogreb Viktorja Dyka
Slovo češkoslovaškega naroda od svojega velikega sina Mogočen vtis žalnih manifestacij ob prevozu pesnikovega trupla po Jugoslaviji
Praga, 20. maja. h. Dasi je učinkovala vest o smrti senatorja Viktorja Dyka v Pragi pretresljivo, se zdi, da se je javnost šele danes, na dan pogreba velikega pes« nika in nacionalista, v polni meri zavedla težkega udarca, ki je zadel s smrtjo Vik« torja Dyka češkoslovaški narod. Posebno globok vtis so napravile izjave onih, ki so se vrnili na Češkoslovaško z vlakom, ki je pripeljal v Prago tudi krsto z zemelj« skimi ostanki pokojnega Dyka. Vsi so ve« deli povedati, kako dostojanstveno izbra« no in bratsko je počastila Jugoslavija od Lopuda preko vsa Dalmacije in belega Za* greba tja do severnega Maribora pokojne« ga češkoslovaškega pesnika.
Vaš dopisnik je govoril z Jarodavotn Kvapilom, ki se je ravno mudil v Splitu, ko je prispela tjakaj ladja s truplom pok. Dyka. Kvapil je naglasil, da je bil način, kako je Jugoslavija spontano počastila ve« likega pokojnika, tako pretresljiv in tako dostojanstven, da mu tudi domovina ne bi mogla prirediti lepšega. Sliano so pripove« dovali tudi oni Čehi, ki so prišli iz Dalma« cije m ki so občudovali ob tej bridki iz« gubi jugoslovenska srca.
češka akademija je imela danes v po-čast pokojnega pesnika in senatorja izredno sejo pod predsedstvom največjega živečega češkega pesnika Macharja, ki je slikal Dyka kot največjega pesnika češko-
slovaškega naroda, drznega revolucionarna in borca za nacionalni značaj po vojni.
Pantheon Narodnega muzeja je bil davi od 8. dostopen za širše občinstvo. Na tisoče in tisoče ljudi je prihajalo in odhajalo, da izkaže svojemu velikemu pesniku zadnjo čast. Častno stražo ob krsti so tvorili Sokoli, vojaki Masarykovega pešpolka in skavti. Brezštevilni venci in šopki v pestrih barvah, veliki in majhni, so napolnili ves veliki prostor Pantheona. Posebno ganljivi so bili obiski šolske mladine, ki se ni prišla poslovit samo iz praških šol, temveč tudi iz vasi okoli Prage, da celo iz številnih občin na češki meji in celo daleč iz Slovaške.
Popoldne ob 16. so se pričele pogrebne svečanosti, katerih so se udeležili zastopniki in predstavniki vsega javnega življenja. Razen sorodstva in številnih prijateljev so spremljali krsto vsi člani vlade z ministrskim predsednikom Udržalom na čelu, predsedstvi poslanske zbornice in senata. hči predsednika Masarvka, člani iu-goslovenskega poslaništva, novinarji, lite-rati in nepregledna množica drugega občinstva. Žalne govore sta imela za stranko poslanec dr. Kramaf. za Iiterate in legijo-narje pa general Medek. čigar govor je bil posebno ganljiv.
V senatu ie imel pri otvoritvi šele spominski govor predsednik dr. Soukup.
vi vrsti od dobre volje narodov m držav,
da si medsebojno zajamčijo mir in s tem dejansko dokažejo, da je vsako oboroži* vanje nepotrebno. Dokler tega jamstva ni, je skrb za lastno varnost neobhodno po« trebna.
Italijanski zunanji minister Grandi je v svojem govoru naglašal, da tudi angleški predlog ni popoln, dočim je nemški pred« log sploh nesprejemljiv. Debata o nem« škem predlogu bi dovedla do brezkončnih razprav, ki bi ostale brez koristi. Zato naj svet Društva narodov nemški predlog od« k kuri in v načelu sprejme angleški pred* log.
Ker Je prijavijenfli še več govornikov, je bila razprava prekinjena in se bo nadalje vala v petek.
Na tej ni seji sveta Droštva narodov je
španski zunanji minister Leramse oficije*« no predlagal, naj se vrši splošna naaoro^t!« vena konferenca v Barceloni. PO kratki razpravi je svet Društva narodov trudi formalno sklenil, da se bo vršila konferenca v Ženevi, kakor je bilo načelno dogovor« jeno že včeraj.
Ženeva, 20. maja. a Svet Društva narodov je na dopoldanski zaupni seji določil Ženevo kot sedež svetovne razoroži tvene konference, ki se bo pričela, dne 2. febru« arja 1932. Svet je izjavil, da je zadovoljen z zagotovili, ki so jih dala ženevska oblast« va glede prostorov za zborovanja in glede preskrbe .in stanovanj delegatov in zastop« nikov mednarodnega tiska na tej konfe« renči.
Sestanki ministrov.
ženeva, 20. maja. a Med nemškim runa« njim ministrom dr. Curtiusom in francoskim zunanjim ministrom Briandom se je vršil na sedežu francoske delegacije razgovor, na katerem sta oba državnika razpravljala o položaju na konferenci, posebno pa o gospodarskih točkah, ki so na dnevnem redu za« sedanja evropskega odbora- Francoski zunanji minister bo pred odhodom v Pariz še vrnil obisk nemškemu zunanjemu ministru.
ženeva, 20. maja s. Avstrijski podkan-eelar dr. Schober je imel danes daljši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom Grandi jem.
Truplo ministra Drinkovica prepeljano v Zagreb
Zagreb, 20. maja. č. Davi ob 8.15 je pri« spel semkaj vagon s truplom pokojnega ministra Drinkoviča. Na kolodvoru so bili zbrani poleg pokojnikove rodbine zastop« nika bamske uprave, mestne občine, žeiez* niške direkcij« in odposlanci ministrstva za socialno politiko. Krsto so takoj popri« hodu vlaka prepeljali v umetniški paviljon, kjer so truplo položili na mrtvaški oder. Zaradi tega so začasno za tvoriti razstavo nemških umetnikov, ki je nameščena v tem paviljon«. Mimo odra je romala danes ogromna množica občinstva, v posebni knjigi pa so izrazili sožalje mnogi odtio« niki. Pogreb bo jutri ob pod 9. dopoldne.
Tri petine jugoslovenske transe vpisane
Beograd, 20. maja. p. Kakor znano, Je bff
v ponedeljek otvorjen vpis jugoslovenske tranše stabilizacijskega posojila. Odziv jugoslovenske javnosti je bil nepričakovano velik in po poročilih, ki jih ima do danes »večer Državna hipotekama banka, je bilo le v prvih treh dneh vpisanih nad 30 milijenev frankov, tako da preostaje samo še 20 milijonov. Zato računajo s tem, da bo vsa vsota vpisana še pred potekom vpisnega roka, ki traja do 6. junija. Razveseljivo je dejstvo, da so doslej v glavnem podpisali mali ljudje, kar je najboljši znak za položaj na našem denarnem trgu.
Nova pjatfletka
Moskva, 20. maja. AA. Vrhovni »vet ljudskih komisarjev je imenoval odbor, ki bo do 15. avgusta sestavil v glavnih črtah osnutek za nov petletni industrijski na« črt. Ta načrt bo stopil v veljavo, kakor hitro bo izvedena sedanja pjatiiefcka.
Komunistični izgredi na Poljskem
Varšava, 20. maja g. Mezdni spor v premogovnem revirju okoli Krakova in Dom-brove je privedel danes do krvavih spopadov v industrijskem mestecu Jaworcnu. Ko so strokovne organizacije likvidirale stavko, se komunisti pozivu na delo raso hoteli odzvati. Več tisoč demonstrantov navalilo danes na rov »maršala Pilsudske-ga« v Jaworcnu, kjer je stražila vhode policija. Demonstranti so hoteli ustaviti črpalke in na ta način doseči, da M rov poplavila voda. Policija je oddala med stav kujoče več salv, pri katerih so biHj 4 delavci ubiti, 8 pa hudo ranjenih. Število lahko ranjenih ni znano. Med stražniki sta bila dva hujše ranjena. Šele po znatnem oiačenju policije je bilo mogoče napraviti red.
Potres na Portugalskem
Lizbona, 20. maja. p. Sinoči so občutili v Lizboni močne potresne sunke, ki sicer niso napravili nikake škode, pač pa izzvali tako paniko, da so ljudje sredi noči zbe« ' žali na prosto in danes ves dan prebili iz« ven mesta, boječ se, da se bodo potresni sunki ponovili in da bo prišlo do kata« strofe.
Naša trgovinska pogajanja
z Avstrijo
Ljubljana, 20. maja.
Dunajski listi poročajo, da se bodo Okrog 1. junija obnovila v začetku maja prekinjena trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Listi zatrjujejo, da je Avstrija storila vse, da omogoči skorajšnji zaključek nove trgovinske pogodbe, da pa ogroža sklep pogodbe Jugoslavija, ki baje noče dati nikakih ugodnosti za uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov. S takim poročanjem bi radi avstrijski listi že v naprej prevalih krivdo za morebitni neuspeh trgovinskih pogajanj na našo državo in Avstrijo svetu znova predstaviti za mučenico. EV resnici pa je stvar ravno nasprotna.
Pri pogajanjih zahteva Avstrija prav Obsežne carinske olajšave za izvoz svojih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. Sama pa ne le noče znižati dosedanjih carinskih postavk za uvoz naših kmetijskih pridelkov, temveč zahteva še 2natno zvišanje. Osnovo za novo tarifno pogodbo naj bi namreč tvorili četrta in nedavno parlamentu predložena peta avstrijska carinska novela. Že površen pregled teh dveh carinskih novel pa nam iasno kaže, kake namere imajo Avstrijci. Pognali bi radi agrarne carine na višino, ki bi onemogočila vsak uvoz. Saj se je že zaradi znatnih poviškov prvih treh avstrijskih carinskih novel izvoz iz Jugoslavije, zlasti še iz naše banovine, zmanjšal na minimum.
Nova akcija pojačenega protekcio-nizma v Avstriji pa ni naperjena samo proti Jugoslaviji in Madžarski. Avstrijci namreč ne uvajajo višjih carin samo za uvoz agratrih produktov, temveč tudi za uvoz skoro vseh panog industrijskih izdelkov in to v dobi, ko carinska zaščita zaradi splošnega padanja cen že itak sama avtomatično narašča, ako vooštevmo odstotno razmerje carinske zaščite do vrednosti blaga. Ta industrijski protekcinnizem je naperjen v prvi vrsti proti Češkoslovaški in res je Avstriia skoro istočasno odpovedala trgovinske pogodbe vsem tem najbolj pri-
zadetim državam, nam in Madžarski za 1. julij, Češkoslovaški pa za 15. iulii.
V Ženevi pred Društvom narodov in pred evropsko komisijo, a zlasti še pred državami, svojimi upnicami Avstrija neprestano toži, da nasledstvene države onemogočajo njen izvoz in izvajam brezobziren protekcionizem, čegar posledice uničujejo avstrijsko gospodarstvo. Vsak objektiven opazovalec pa mora ugotoviti, da vodi ravno Avstrija sama najhujšo protekcionistično politiko. S svojimi carinskimi novelami in s svojo strogo zaščitno trgovinsko politiko. ki se kaže tudi v avstrijskih za-htevah pri pogajanjih z Jugoslavijo, je I Avstrija znova dokazala, da sama po-" vzroča trgovinsko - politično napetost, ker povišuje carine na vse strani in za vse produkcijske panoge.
Ti poviški zadevajo zlasti našo državo, ki ni sledila avstrijskemu primeru in ki ni zvišala svoje carinske zaščite, čeprav jo je Avstrija s svojimi novelami zvišala že štirikrat in jo hoče zdaj petič z novim novelnim predlogom. Od 1. 1925 je Jugoslavija svoje carine samo zniževala na podlagi popustov v raznih tarifnih pogodbah. Sklenili smo v tem času tarifne pogodbe z Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Belgijo, Anglijo, Grčijo, Poljsko, Španijo, Albanijo in sedaj še s Češkoslovaško; v teh pogodbah smo uvozne carine za dve tretjini našega uvoza znižali ali pogodbeno vezali. Storili smo s tem največ. kar smo mogli in smeli.
Kliub temu bi rada Avstriia od nas izsilila še več. Odpovedala nam je trgovinsko pogodbo samo zato, da bi dosegla nove carinske poviške za uvoz agrarnih pridelkov, ob enem pa morda dosegla celo še znižanje carine za izvoz svojega industrijskega blaga. Umevno je, da so pogajanja pod takimi razmerami zelo težavna. Ako ne bodo potekla zadovoljivo, bo padla vsa odgovornost za morebitne neprijetne posledice le na Avstrijo.
Madžarsko pravosodje
Beograd, 19. maja.
Razprava proti frankovskim teroristom, fci se je vršila pred sodiščem za zaščito države v Beogradu, je neizpodbitno dokazala, da je imela vsa ta teroristična akcija svoje leglo na Madžarskem. Na madžarskih tleh se je dr. Ante Pavelič, sam plačan od sovražnikov našega naroda in na-še države, sestajal s svojimi plačanimi najemniki in jim pod pokroviteljstvom ciadžarskih oblasti dobavljal orožje in razstrelivo madžarskega iz-vora. Odtod se je c r ožje in razstrelivo pod zaščito in s pomočjo predstajvnikov madžarskih varnostnik oblasti prenašalo čez mejo v našo dr-feavo, da bi se izvrševali atentati ter kalila mir in red v naši državi. Prav te dni pa so madžarske oblasti podale zopet nov dokaz svoje nelojalnosti napram nam, ki le še potrjuje vse ono, kar je spravila na dan rasp-rava pred beograjskim sodiščem za zaščito države.
Pred budimpeštanskim sodiščem se Je v soboto, 16. t m. vršila razprava proti ju-poslovenskemu državljanu Andreju Carju, (katerega so zalotili meseca februarja v šo-ipronju. ko se je pripravljal, da prenese čez mejo v Jugoslavijo veliko količino komu-ristič. letakov, tiskanih v našem jeziku na Dunaju. Car je obil obtožen komunistič. propagande in ž njim sta bila obtožena tudi dva njegova pomagača, oba madžarska državljana Pri razpravi je madžarsko sodišče ugotovilo, da je Car s svojima pomaga-čema v resnici vodil komunistično propagando, za katero je bil plačan, in je bil v zvezi s komunističnimi organizacijam! v inozemstvu, kar je vse kaznivo po madžarskem zakonu. Kljub tem ugotovitvam pa je madžarsko sodišče oprostilo Carja in njegova pomagača češ, da niso zakrivili ničesar proti madžarski državi, kar bi se moralo kaznovati po madžarskem kazenskem zakonu. Ker Je bila Carjeva komunistična propaganda naperjena proti drugi, ne pa proti madžarski državi, se je sodišče smatralo za neipri stojmo, da bi sodilo v terj stvari, in obtoženci so bili oproščeni.
Ta postopek madžarskega sodišča je v resnici značilen in se v polni meri sklada z ravnanjem drugih madžarskih oblasti v njihovem rovarstvu proti naši državi. Res je, da se političnim beguncem povsod dajeta varstvo in zavetje, toda to pravo za-rvetja Ima tudi svoje merje. More veljati samo dotlej, dokler politični begunci spoštujejo zakone države, ki jim daje zavetje, !n zavetja ne izkoriščajo za dejanja, ki bi imogla skaliti prijateljske odnošaje med državami. V primeru rovarenja političnih beguncev proti katerikoli sosednji državi Je pač dolžnost države, ki jim daje zavetje, da v obrambo svoje lastne časti in mednarodnega ugleda, pa tudi zaradi ohranitve dobrih odnosajev s sosed.!, odločno poseže v njihovo rovarsko delovanje in ga zaustavi z v?iemi sredstvi, kii so J! na razpolago r njenih zakonih. Madžarska pa ne le dela tako, temveč celo še sama po svojih oblastih podpira !n pospešuje rovarsko delovanje izdajalskih plačancev proti naš! državi. To je dokazala razprava proti djakovskim teroristom v Beogradu, isto dokazuje zagrebška razprava proti morilcem Touija Schlegla ln njihovim pomagačem, a vse to še prav posebno potrjuje ta razsodba bu-dimpeštanskega sodišča. Komunistična propaganda Je na Madžarskem kar najstrožje prepovedana, ni pa prepovedana, če se. dasi na madžarskih tleh, vrši proti _ Jugoslaviji.
In to se potem prav!, da je Madžarska najpram naši državi — korektna!
Velika železniška nesreča v Parizu
Pariz, 20. maja. g. Dopoldne je zadel na Iyonskem kolodvoru v Parizu zaradi na* pačno postavljene kretnice osebni vlak v ranžirno lokomotivo. Posledice trčenja so bile katastrofalne. Več vagonov je bilo stisnjenih in popolnoma razbitih. Po za d* njih ugotovitvah je bilo 40 oseb težko, 10 pa lahko ranjenih...Izmed težko ranjenih je mnogo takih, ki jim je življenje na niti.
Radio v Angliji
London, 20, . maja AA. Po četrtem letnem poročilu angleške brezžične družbe je bilo do 31. decembra 1, 1930. Izdanih 3,411.610 dovoljenj za sprejemne radio -aparate. V tej številki niso všteta brezplačna dovoljenja slepcem. Družba je prejela za dovoljenja 1,043.000 funtov ster-lingov, pošta in finančna uprava pa 635 tisoč funtov sterlingov.
Prebrisana mednarodna sleparja
New York, 20. maja AA. Ameriška ln britska policija mrzlično zasledujeta mednarodna sleparja Greena in Factorja, ki sta se izdajala za velika industrijca in sta osleparila na svojih potih po Angliji in Zedinjenih državah mnogo oseb. Med oškodovanci je tudi oseba iz najvišje angleške družbe. Prevejanca sta svoje lahkoverne žrtve osleparila za 8 milijonov dolarjev.
Podržavljenje angleških železnic
London, 20. maja č. Listi poročajo, da bodo v najkrajšem času podržavljene vse angleške železnice. Te dni je v zvezi s tem posetila ministrskega predsednika Macdonalda deputacija železničarjev in ga naprosila, naj to akcijo kar najbolj po- -speši.	|
Srečni dobitniki
Beograd, 20. maja. p. Danes je bilo končano žrebanje Državne razredne loterije m
izžrebani premiji v znesku 1,200.000 Din ln 500-000 Din. Prvo, milijonsko premijo je zadela srečka št.. 68.450, 500.000 Din pa odpade na srečko 9546. Obe srečki sta bili razprodani v četrtinah, in sicer 1 četrtina v Zagrebu, ena v Sarajevu, 1 v Banja Luki, ostalih pet pa v Beogradu. Zanimivo je, da so srečni dobitniki vseskozi revnejši ljudje, tako da je prišel denar kakor iz nebes.
Iz državne službe
Beograd, 20. maja AA. Z ukazom N5. Vel. kralja sta premeščena za svetnika izseljenskega komisariiata v Zagrebu v 5. polo-žajni skupini Stepan Herman, svetnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, za višjega svetnika ministrstva socijalne politike in narodnega zdravia v 4. skupini pa dr. Fedor Aranicki, šef iz-seljeniškega komisarijata v Zagrebu.
Za sekundarnega zdravnika državne boi-nice za duševne bol-ezni na Studencu pri Ljubljani je postavljen dr. Stanislav 2vo-kelj. sekundarni zdravnik banovinske bolnice v Ljubljani v 1-9. za upravnega uradnika v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu v 8. skupini Da Avgust Vrin-ke!e, uradnik banovinske bolnice v LJubljani.
Prodaja tobačnega ekstrakta
Beograd. 20. maia AA. Mnogi poljedelci in kmetijske ustanove ne vedo. kako bi do. bili tobačni ekstrakt za ugonabljanje poljskih škodljivcev. Tobačni ekstrakt je mo nopolski predmet in se dobi samo v tobačnih tovarnah v Ljubljani. Nišu in Sarajevu in v monopolskih skladiščih v Beogradu, Zagrebu. Novem Sadu, Skoplju in Dubrovniku. Dobi se v dveh vrstah zabojev: v posodah po 5 kg in v sodih po 200 kg net-to. Stane 6 Din kg v posodi, v sodu na 5 Din kg. Prodaja se samo v celih oosodah in celih sodih, in sicer samo kmetom in kmetijskim ustanovam franko monopol-sko skladišče ali tobačna tovarna. Ker ie tobačni ekstrakt monopolski predmet, se po-I Silia samo tedai. če ie naročena količina ' plačana že vnaprej.
Verouk za pravoslavne učiteljiščnilce
Beograd, 20. maja. AA. Na podlagi čl. 9 in 15 zakona o učiteljskih šolah je prosvetni minister predpisal načrt b verouku za učence pravoslavne vere v učiteljiščih: za prvi razred zgodovino cerkve po učnem načrtu za V. razred srednjih šol; za n. razred: dogmatiko po učnem načrtu za VI. razred srednjih šol. za ni. razred mo-ralko, I. del- po učnem načrtu za VII. razred srednjih šol; za IV. razred moralko, n. del, po učnem načrtu za VTEL razred srednjih šol; za V. razred metodiko verskega pouka.
Ogromna skala v trogfrskem kamnolomu
Trogir, 20. maja č. V tukajšnjem kamnolomu že pet let kopljejo kamen za zgradbo spomenika kanadskim vojakom, ki so padli v svetovni vojni na francoskem bojišču. Danes so odlomili ogromno skalo, ki tehta nad 2 milijona kilogramov. Ko se je skala prevrnila, se je zemlja stresla daleč naokrog, da so ljudje vsi preplašeni prišli gledat, kaj se je zgodilo. Ogromno skalo bodo sedaj razrezali na manjše kose in odpremili v Francijo.
Senzacijonalni bančni proces v Rimu
Rim, 20. maja. g. Te dni je bil zaključen po poldrugoletnem trajanju in 170 sodnih sejah senzacijonalen bančni proces proti funkcijonarjem »Bance Mobiliare«, ki je zašla v konkurz, ker so njeni ravnatelji po« neverili nad 20 milijonov Irr denarja. ro» neverbe so rodile tudi polom številnih manjših bank. Glavni obtoženec Marinelli je bil obsojen na 13 let prisilnega dela, ostali obtoženci pa na zaporne kazni od 4 — 6 let.
Dve zanimivi tekmi
Dunaj, 20. maja. g. V Milanu je Italija odpravila škotsko profesijonalno moštvo s 3 : 0 (2 : 0), dočim je v Pragi Sparta zma» gala nad dunajskim Rapidom s 4 : 2 (3:2).
Nadomestne volitve v Angliji
London, 20. maja s. Pri nadomestnih volitvah v Ogmoreu v grofiji Glamorgan Je bil izvoljen kandidat delavske stranke William z 19.336 glasovi. Pri prejšnjih volitvah je dobil pristaš delavske stranke v tem okraju samo 11.096 glasov.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, kamnoseških, parketnih, pečarskih in steklarskih del, dobavo lesenih okenskih rolojev in
polaganje iinoleja za objekt II. v Gajevi ulici v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobijo pri podpisanem uradu od 21. t. m. dalje med uradnimi urami za 20.— Din.
Zapečatene in kolekovane ponudbe s 100 Din je vložiti do 28. t. m. do 12. ure opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/III.	^
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Blnkožtna številka Jutro
velja med našimi pridobitnimi krogi, ki se ▼ reklamnih zadevah itak najrajše zatekajo k »Jutru«, za eno najmočnejših reklamnih in pro-pagandmh številk v letu. V binkoštnih praznikih doseže »Jutro« vedno rekordno število čitateljev, kar se lahko takoj ugotovi pri pregledu statistike, ki izkazuje vedno poleg visokega števila naročnikov se izredno veliko prodajo v kolportaži.
Da bo lahko vsem ustreženo, prosimo cenjene inserente, ki nameravajo izrabiti binkoštno »Jutro« kot posebno uspešno reklamno sredstvo, da nam čim prej izroče svoja naročila.
Telefon 8492.
Oglasni oddelek ..Jutra"
Zasliševanje prič v zagrebškem procesu
IzpovecS o atentatu na orožniško vojašnico in o umoru detektiva
Trenskega
Zagreb, 20. maja. č. V procesu proti Hra-niloviču in tovarišem so bile zaslišane danes še nekatere priče. Orožnik Jerkovič, ki je bil v noči, ko je bil izvršen atentat na žandar-merijsko kasarno v Zagrebu, na straži, je podrobno opisal učinek eksplozije. Policijski stražnik Peter Hrženjak, ki je bil v bližini, je takoj po eksploziji pohitel proti vojašnici. Ko mu je prišel nasproti neki neznanec, katerega je pozval, naj obstoji in se legitimira, je neznanec vrgel proti niernu bombo, od katere je bil tanjen v trebuh. Tekel je še nekaj časa za atentatorjem, vendar ga pa n. mogel dohiteti. Ko mu je predsednik pokazal Soldina, je Hrženjak spoznal v njem te<ra napadalca.
Učiteljica Milka Benel, ki je bila priča, ko je bil ustreljen detektiv Trenski, je opisala
dogodek v Petrovi ulici, ker se je v usodnem času pripeljala z avtomobilom s kolodvora pred sosednjo hišo. Videla je, kako sta dva civilista pritekla iz veže in kako je nato eden streljal. Trdi pa, da to ni bil Hra-nilovič, ker ga pozna še od prej in bi ga bila gotovo spoznala.
Policijski stražnik Fran Blagovič, ki je bil
skupno z detektivom Trenskim, opisuje dogodek slično, vendar pa naelaša, da je mogel streljati na Trenskega tudi kdo drugi, ne samo Iiranilovič. Dva strela pa, od katerih je bil sam ranjen, ni mo.^el oddati nihče drugi kakor Iiranilovič. Avtomehanik Gjuro ^anišek, ki stanuje v nasprotni hiši, m mogel izpovedati ničesar bistvenega Izmed napadalcev, ki so streljali, ni poznal nikogar.
Razprava se bo jutri nadaljevala.
Vlomilčev plen v kmečki gostilni
Zidani most, 20. maja.
V vasi Dobovcu pri Sv. Jurju pod Kumon je bil izvršen te dni v hišo posestnika in gostilničarja Filipa Grebenca izredno drzen vlom. Neznani svedrovec 6e je priplazil do Grebenčeve hiše pozno ponoči in je naj« brže dalje časa oprezal okrog oglov, pre« den 6e je odločil vdreti v notranje prostore 6kozi okno.
Delal je zelo previdno. Rahlo je utrl v pritličnem oknu šipo in se splazil v gostil« niško sobo. Tu je vse prebrskal, nato pa se mu je posrečilo odpreti tudi vrata v dru« go 6obo, kjer se je lotil omare, o kateri je bil najbrže poučen, da je v njej shranjen denar. Odprl je predal, v katerem je našel v neki kuverti 4484 Din. Ta denar je bil prispel po pošti in je bil last posestnika Franceta Dolinska iz Završja. Vlomilec se ni zadovolil samo s to v6oto, marveč je stikal še naprej. V neki škatli je izvohal 700 Din gotovine, dalje si je prisvojil črno listnico z manjšo vsoto denarja, naposled pa je v spodnjem predalu našel še žensko torbico z vsebino 4200 Din in enim ame« riškim dolarjem. Skupna škoda, ki jo je na« pravil neznani lopov, znaša 9054 Din.
Po tako uspelem vlomu je storilec odšel na prosto zopet skozi okno m izginil, ne da bi ga kdo čul ali opazil. Oškodovanec je naslednji dan zadevo takoj prijavil orož« nikom, ki so nemudoma pričeli z zasledo« vam jem in poizvedbami. Ves njihov trud, ki ni bil majhen, pa je ostal doslej še brez« uspešen.
Loterija Zveze ruskih oficirjev
Beograd, 20. maja AA. Z odobritvijo kmetijskega ministrstva priredi Zveza ruskih oficirjev v kraljevini Jugoslaviji dobrodelno loterijo, ki bo 15. junija in 15. decembra t. 1.
BVANREDNA MOLKA! železna sluiinslca patent postelja zložljiva, a la« pcciracom madracoia, (e-Io praktična za vsako hiio, bolele, notne »hibe ia potujaCa ' oeobe »tan« samo Dia 3N.—• Razpošiljam po poline-oom povzetja.
Velik požar v Zemunu
Beograd, 20. maja d. Davi okrog 3. zjutraj je izbruhnil v Zemunu v Dobanovački
ulici velik požar, ki je v kratkem času upe-pelil dvoje velikih poslopij. Požar je prvi opazil neki kapetan, ki se je v tem času peljal z motornim kolesom po ulici. Oddal ie več strelov iz revolverja, da je na ta način alarmiral stanovalce obeh ogroženih hiš. ki so bili v trdnem spanju in bi skoro gotovo našli strašno smrt v plamenih, ker se je ogenj širil izredno naglo. Gasilci so le z največjim naporom obranili sosedna poslopja, dočim sta oba goreča obiekta pogorela do tal.
Obsojen ubijalec svoje žene
Beograd. 20. maia p Po večerni razprava je danes sodišče proglasilo sodbo v procesu proti beograjskemu obrtniku Bekširu Ciriču, ki je lansko jesen umoril svojo ženo. Za razpravo je vladalo v Beogradu silno zanimanje. Obtoženec se je zagovarjal, da ni imel namena umoriti svoje žene. pozneje pa, da je bil zmeden. Zaslišani psihiatri so sioer potrdili, da je obtoženec nervozen, izjavili pa, da je za svoje dejanje odgovoren. Obsojen ie bil na 10 let robiie.
Vremenska napoved
Zagrebška rremenska napoved ia dane«:
Pretežno oblačno, spremenljivo, zmerno toplo, nestalno vreme s slabim deževjem. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerska depresija, ki pokriva centralno Evropo, sega s svojim južnim robom tudi v naše kraje in povzroča nestalno vreme s slabim deževjem. Barometerski pritisk je ostal v splošnem nespremenjen, poi.ekod pa je padel za 0.1 do 2 mm, temperature pa so porasle za 1 do o stopinj.
Dunajska »remenska napoved sa četrtek:
Pretežno oblačno, ponekod deževno- Nekoliko hladnejše vreme-
ttKO
IZ6LE0A SLOŽEN
OTVOREN
Lesena pateat pftsteffa.
zlotljiva, • tapeciranim madracom. cel« praktična. etaae tamo D 28$.
Leialka ta aaaiaaf« —
(Liegestnhl) najnovije rr-•tU ftaa« Mfflo Dfa IM.
Madrad panje«! m *ol-nora stanejo samo D ?S*. L. BROZOVIČ, ZAGREB ILICA U.
ROČNI IZDELEK] MODEREN DOBRO BLAGO
OBLEKE
;UPITE NAJCENEJE
ph
{konfekcijski tovarni
Josip Ivančič
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 7
220.
BLAGO
MoSke obleka ,IIIM!odDin OtroSke oblekce od S—10 let > » lOO." Mornar, oblekce od 3—10 let > » I70." Trenchcoats volneni 8 ■ • , , > > »750... MoSke hlače	» ^ mm
GESLO: MAJHEN DOBIČEK, VELIK PROMET.
I
»JUTRO« št. 116
3
= Četrta, a V. 1931
Maši kraji in ljudje
Velikanski sokolski stadion v Beogradu
Imel bo 26.825 m2 površine m areno za 6500 telovadcev — Z gradnjo se prične v kratkem in bo dograjen do leta 1935.
Beograd, 19. maja
Za lanski vsesokolski zlet se je priredilo zletišče ob novi palači tehnične fakultete med Aleksandrovo in Kraljice Marije ulico, na poljani, kjer se je nahajal stari, opuščeni zbiralnik beograjskega vodovoda. Prostor je bilo treba šele zravnali in vse, kar se je tedaj postavilo, je bilo leseno, samo začasno. Danes se niti ne pozna več, kjer so stale ogromne tribune.
že takoj tedaj, ko se je Beograd pripravljal za vsesokolski zlet, se je pa porodila misel na stalni sokolski stadion, ki naj bi nudil predvsem beograjskim sokoi-skim, pa tudi športnim in drugim narodnim društvom primerno, vsak čas dostopno, z vsemi potrebnimi sredstvi in pomoč-ki opremljeno torišče za vežbe in nastope. Zgrajeno pa naj bi bilo v takem obsegu, da bi se mogle vršiti na njem tudi kar najobsežnejše mnoštvene prireditve, celo tudi take, kakor je vsesokolski zlet. V tem smislu je tudi osrednja uprava Sokola KJ začela snovati takoj po vsesokolskem zletu in danes se more reči, da se ti njeni načrti že nahajajo pred defi-nitivno izvršitvijo. Mestni občinski odbor sklepa o prepustitvi in regulaciji zemljišča za zgradbo monumen talnega sokolskega stadiona. Stvar je popolnoma dozorela, da bo to vprašanje z današnjim sklepom mestnega občinskega odbora končno veljavno rešena.
Sokolski stadion se zgradi na mestnem zemljišču, ki je znano pod imenom »na Prekopu«. Lega je zelo ugodna in ni predaleč iz središča mesta, je pa vendar že kolikor toliko odmaknjeno vrvežu velemestnega življenja, nekoliko vzvišeno nad okolico in na svežem zraka. Ob gostilni >Mostar« se od ulice Miloša Velikega, po kateri vodi tramvaj v Topčider, skoraj pravokotno odceplja ulica Francheta d' Fs-pereva. ki vodi nekoliko navkreber in leži takoj ob njenem začetku na desni Vajfertova pivovarna.
Načrti za zgradbo še niso dovrSeni, toda izvršene so vss priprave. Predstavniki beograjske občine in Sokola so si ogledali stadione v inozemstvu in zbrani so vsi to-stvarni podatki. Glede na velike množice Sokolstva, ki se zbirajo in nastopajo ob zletih, je pač potrebno, da ima stadion primeren obseg. Saj že Sokol KJ sam danes šteje okoli 1200 edinic. Kje pa so potem še vsa ostala slovanska bratska društva! Tako se je potem določilo, da imej beograjski stadion nič manj ko 26.825 kvadratnih metrov površine (niirnberški 19.800, barcelonski 21.672, dunajski 25.000, praški 57.000 kvadratnih metrov), dočim bo dolžina arene znašala 373, širina pa 216 metrov. Površina vsega prostora, brez postranskih prostorov, bo znašala 70.000 kvadratnih metrov. V areni bo prostora za 6500 telovadcev pri prostih vajah, a to je trikrat več kakor na lanskem zletišču!
Stavba bo betonska in bo preskrbljeno, da se bodo zlasti prostori za gledalce mogli naknadno razširiti, pač po potrebi, ka-kakor se bo pokazala v bodočnosti. Prvotno je namenjenih 27.000 sedišč in 25.000 stojišč, a s primerno prezidavo se bosta mogli ti številki povišati na 30.000 in 35.000, a končno celo tudi še na 40.000.
Poleg stadiona samega se zgradijo tudi vsa potrebna stranska poslopja za pisarne, kopališča, telovadnica, okrepčevalnice, restavracije, bazarji itd. V neposredni bližini stadiona pa se zgradita še dve manjši telovadišči: poletno telovadišče beograjske sokolske župe (8.520 kvadratnih metrov površine, za 2000 telovadcev), ki bo služilo tudi za športno igrišče, in poletno telovadišče za sokolski naraščaj. Vse-naokoli pa se nasadi drevje.
Dela za izravnanje zemljišča se prično v najkrajšem času, a stavbe in ostala dela, zlasti dovozi, pa po odobritvi defini-tivnega načrta, toda tako, da bo stadion popolnoma dovršen do sokolskega zleta L 1935.
Zopet
remis...
Kogaška Slatina, 20. maja Današnjo peto partijo v šahovskem ma-tehu s Spielmannom je igral Pire kot črni. Pričel je igro z Niemcovičevo varijan-to damskega gambita in je prišel kmalu v prednost, ki pa je ni najbolje izrabil. Da koniplicira pozicijo, je v 14. potezi žrtvoval figuro, Spielmann pa se je najbolje branil in dal figuro nazaj, tako da je prišlo do izenačenja pozicije v končnici. Partija je bila nato v 32. potezi dana remis. Stanje je 3:2 za Pirca. Jutri se bo igrala žesta partija.
Ribarski sestanek v Bohinjski Bistrici
Polovična vožnja dovoljena. — Ogled ribjega zavoda vodi upravnik Rejic.
Ljubljana, 20. maja Kdor se hoče udeležiti tega sestanka, naj se nemudoma priglasi Ribarskemu društvu v Ljubljani. Ogled banovinskega ribjega zavoda bo nad vse zanimiv. Ne gre tu samo za ribje vališče, marveč za moderno napravo, kjer se bodo v velikem številu redile velike postrvi, ki jih bodo krmili z mesom. Udeleženci ribarskega sestanka imajo polovično vožnjo. Kupijo naj si na odhodni postaji do Bohinjske Bistrice celo karto, ki velja nato s potrdilom, da so se udeležili ribarskega sestanka v Bohinjski Bistrici, tudi za povratek. Ministrstvo prometa je dovolilo 50% popust za vožnjo na železnici z rešitvijo z dne 20. t. m. št. 491.
Banska uprava je odredila, da se bo ogled ribjega zavoda vršil pod vodstvom
upravnika g. inž. H. Rejica, ki bo sam razkazoval in pojasnjeval vse naprave. Pri ogledu ne bo sodeloval noben drug, pri ribjem zavodu kakorkoli zaposlen organ. Ta rešitev je bila izdana danes pod štev. 5799/1 in jo je podpisal g. ban.
Zanimiv koncert Rdečega kriza
Ljubljana, 20. maja.
Agilni krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani je priredil v ponedelijek v union« ski dvorani koncert na korist svoje počit« niške kolonije. Dobrodelni namen, popu« larnost Rdečega križa iin zanimivi spored so privabili z ozirom na momentane ne* ugodne koncertne razmere zelo lepo število občinstva. Prvi del koncerta je izpolnil di* jaški orkester na orglice, ki ga je z ljubez« nijo naštudiral in vodij profesor Jeraj. Iz« vajal je več narodnih in ponarodelih pes« mic in žel velike aplavze, tako da je moral nekatere pesmi ponoviti. Da so si mogli mali orglarčki oddahniti, so bile med po« samezne tačke vpletene deblamacije, ki so bile na sporedu pomotoma označene za re« citacije predvjamih pesmi. Tudi pogumni deklamator je bil deležen velikega prizna« nja. Ta prvi javni nastop orfcestra na org« lice je pokazal, da občinstvu njegova glasba ugaja.
Majda Lovšetova, ki se je prikupila naši publiki že pri svojem prvem nastopu v Fil-harmonični dvorani, je zapela dve narodni in eno Adamičevo pesem s svežim, lahnim glaskom in je žela jako navdušen aplavz. Eno narodnih je ponovila. Pri klavirju jo je spremljala konservatoristka S. Hrašovec. Ta nastop kakor tudi naslednja izvajanja orke-
Danes ob 4., 7. In 9* uri premiera!
Lien Deyers
najnežnejša, najmlajša Ufina filmska zvezda v prekrasnem govorečem filmu
m PREKO GROBA
Ljubezen in čast sta močnejša od življenja!
Kot dopolnilo čarobna kolorton revija »V plesnem ritmu«
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
»tra na orglice, so bila predmet bogatega odobravanja publike, ki je vedno znova zahtevala dodatke. »Slovenski vokalni kvartet«, ki ga tvorijo gg. Štibernik, Jug, brata Petrovcič in šule, in ki je prav dobro zapel tri pesmi, se je takisto moral vdati želji občinstva in je dodal še eno. Zadnja točka sporeda je bil plesni nastop baletnega mojstra Gotovina in članice baletnega zbora opere Pavšičeve, ki sta živahno zaplesala ruski ples in ga tudi morala ponoviti.
Po koncertu se je razvila živahna zabava, pri kateri je ob sviranju neumornega jazz« orkestra prišla na svoj račun zlasti mla« d i na.
Pogreb nesrečnega podporočnika Grčarja
Novi Sad, 19. maja.
Kakor smo poročali, je v noči od petka na soboto pijani sanitetni podnarednik Milutin Dačič brez vsakega povoda ustrelil v tukajšnja vojaški bolnici 31 letnega po« ročnika Franca Grčarja iz Kamnika, ki je prišel mirit Nesrečnega častnika so poko» psi i v nedeljo dojx>ldne ob pol 11. Po» ročnik Grčar je ležal na mrtvaškem odru v mrtvašnici vojaške bclnice. Pogrebne ob« rede je opravil katoliški župnik g. Jalovac. Pogreba se je udeležilo nad sto častnikov in je kot prvi korakal za krsto komandant mesta, general Skubica. Mati pokojnika se zaradi visoke starosti in bolezni, pogreba ni mogla udeležiti.
Po naredbi sodnega kapetana, ki vodi preiskavo, je močna straža privedla ukle« njenega morilca Dačiča na dvorišče vojao škega zapora, od koder je lahko videl ves pogreb poročnika Grčarja. Preiskovalni organi so bili mnenja, da bo Dačič pod vtisom zadnje poti svoje žrtve priznal svoj zločin ter opustil dosedanjo trditev, da se ničesar ne spominja in da sploh ne ve, kaj je zagTešil. To se pa ni zgodilo. Ko so ga v nedeljo zvečer zopet zaslišali, ie še vedno zatrjeval, da ničesar ne ve. Preiskava se nadaljuje in pride Dačič v kratkem pred vojaško sodišče.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Po 13 letih odlikovan
Sv. Jurij ob Ščavnici, 20. maja.
V pozni jeseni 1918 se je vrnil po trilet« nem ujetništvu iz Rusije posestnik in sedanji župan g. Anton Pintarič. Komaj se je malo odpočil, že ga je ponovno pozval vojaški rog, da brani svojo novo domovino Jugoslavijo. Tako se je znašel v maiu 1919 pod vrhom Košenjakom kot podna« rednik telefonske stroke. Razvila se je hu* da borba med Avstrijci in našimi četami. Ves dan je telefon dobro funkcioniral, na« enkrat proti večeru pa je bila pretrgana vez med četo in komando.
Prezirajoč sovražni ogenj in šviganje kro« gel, se je ojunačil tedanji podnarednik in se vzpel iz rova, da zveže žico, ki se je pretrgala. Po daljšem trudu se mu je to tudi posrečilo. Vez med četo in komando je bila zopet vzpostavljena. Za ta junaški čin ga je kralj odlikoval z veliko srebrno kolanjo za hrabrost, katera pa mu je bila šele pred kratkim izročena, ker ni bilo znano njegovo bivališče. G. Pintarič je edini v ljutomerskem srezu, ki ima to od« likovanje. Čestitamo!
Kako bo plačana blejska kalnalizacija
Bled, 20. maja. Blejska kanalizacijska dela bodo stala dva in en četrt milijona dinarjev. Zato se je na proračunski seji sklenilo za odplače« vanje dolgov naslednje:
Kanalizacija se bo odplačevala na osnovi temeljne kanalizacijske in dnevne pristoj« bine. Posestniki hiš in vil ob cesti z zbir-1« nim kanalom, ki imajo tehnično možnost do priključitve, plačujejo, in sicer: a) od zasebnih pritličnih hiš letno 200 Din, b) od zasebnih enonadstropnih hiš letno 300 dinarjev, c) za vsako nadaljnje nadstropje 100 Din več, č) od gostiln, pensionov, ho» telov po številu postelj (do 10 postelj pla« čujejo letno 500 Din, do 20 postelj letno 1000 Din, do 50 letno 2000 Din, za vsakih nadaljnjih 50 postelj 1000 Din več). To« čilnice plačujejo isto pristojbino kakor go« stilne (do 10 postelj 500 Din).
Dnevna kanalizacijska pristojbina se pla* čuje od vsakega gosta, ki je podvržen pla« čilu zdraviliške takse po zdraviliškem re«
KULTURNI PREGLED
Pesniška rbirka Miroslava Ki-Iele. Te dni
jp pri Gezi Kohnu v Beogradu izšla zbirka Miroslava Krleže z naslovom »Pesme«. Vsebuje avtorjeve najnovejše lirske proizvode. Zbirka je zanimiva po svoji nadpovprečni vrednosti, saj poteka izpod peresa enega najboljših sodobnih jugoslovenskih književnikov, pa tr^i po tem, da ie kot delo hrvaškega književnika izšla v srbski založbi, kar je brez dvoma simpatičen dokaz stalno napredujočega jugoslovenskega duha v književnosti.
Srp=ki književni glasnik« je priobčil v številki z dne 16. t. m. med drugim pesmi Jos. Kosnra in liga Fnseola, lepo prozo Nike Bartuloviča ter več člankov, izmed katerih omenjamo razpravo profesorja književnosti na Sorboni g. Femanda Baldensperger-ia: »Balzac ali Proust« in Kalmija Bamcha informativen članek o Josefu Ortegi v Gassetu: »Španski mislilac o Španiji«. Med beležkami črtamo simpatično oceno Calvije-ve knjige o Cankarju (»La mia vita«, z uvodom).
»Tragikomedije slobodneg pera«. Mladi
književnik Stanko Tomašič je izdal spis »Tragikomedije slobodnog pera«,ki prikazuje njegovo trdo borbo za brezkompromisno osebno stališče v današnji zagrebški družbi, njegove konflikte z okolico in težave, s katerimi se mora danes boriti pisatelj, ki hoče biti zvest samemu sebi in pri tem živeti celo z rodbino samo od peresa. Ta iskrena,
odkrita, ponekod nekoliko zagrenjena izpoved mladega literata je značilen dokliment, ki ne ilustrira samo pisca, marveč tudi družbo. Tomašič piše temperamentno in, kadar treba, bolj udarno kot preudarno. Poznavalec razmer v hrvaški književnosti bo z lahkoto prepoznal nekatere osebnosti, ki jih Tomašič v tej ali oni zvezi glosira. Značilno je, da je ta knjiga v kratkem času izšla že v drugi izdaji. Izdala jo je »Socialna Misao«.
»Slovenski tisk«, 3. številka. Pravkar je
izšla 3. številka drugega letnika »Slovenskega tiska«, revije, ki jo izdaja »Zveza faktorjev v Sloveniji in ureja Miroslav Ambrožič-3. številka prinaša na uvodnem mestu nadaljevanje razprave Janka Glaserja: Zgodovina mariborskih tiskarn«. Pisec razpravlja o Janschitzevi tiskarni, katere direktna naslednica je Mariborska tiskarna v Jurčičevi ulici. Zanimiv članek se je začel pod naslovom >Iz kraljestva barve. Po splošnem uvodu premotriva pisec tiskarske barve. Dr. J. šfebinger nadaljuje svojo »Slovensko bibliografijo za L 1930«. Tehnične novosti poročajo o novem elektronu za jedkanje avto-tipij. V rubriki »Fotografija« čitamo nekatere dobre opazke in nasvete k predmetu >Pomlad v sliki«. Jezikovno rešeto je v tej številki dokaj široko in delno tudi ostro. Sovre piše o nepristnih oziralnih stavkih, J. B., A. M. in Kč. pa se bavijo z raznimi »tekočimi« napakami slovenskega pisanja,
ki so jih nabrali pojistih. Številko zaključujeta rubriki »Drobiži in »Izrazoslovje«. Za prilogo ima efektno reklamno tiskovino, izdelek Delniške tiskarne v Ljubljani. »Slovenski tisk« stane Din 70 na leto, posamezna številka 7 Din. Naroča se v Ljubljani, Ažbe-tova ulica 1. Toplo priporočamo 1
+ Leon Petražvcki- Dne 15. maja ie v Varšavi umrl pravnik prof. Petražyčki, o katerem je meseca februarja v Ljubljani predaval prof. Spektorskij. Prof. Petražycki je ustanovitelj tako zvane »»psihološke teorije« prava. Rodom iz ruske Poljske, je pred vojno (in še do 1917) deloval v Petrogradu ter tam na univerzi predaval o »enciklopediji prava« in o zgodovini pravne filozofije. L. 1906 je bil izvoljen v rusko Dumo, in sicer kot eden izmed onih Poljakov, ki so bili na listi »kadetov«.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20.
Četrtek. 21.: X Y Z. B.
Petek, 22-: Slehernik. Premijera ▼ opernem
eledališču. E. Sobota, 23.: Zeleni kakadn. On je vsega kriv. D.
ljubljanska opera
Začetek ob 20.
Četrtek, 21.: Večni mornar. D Petek. 22.: Slehernik. Dramska predstava. E. Sobota, 23.: Židinja, gostuje Marij Šimenc. Izven.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 a. — MARIBOR, Gosposka ulica 17. — CELJE, Aleksandrova cesta L
du m tudi od onega 0o«ta, ki je takse po zdraviliškem redu prost, za vsako noč po 1 Din. Te pristojbine mora plačati hišni gospodar in je ne sme zaračunati gostom posebej. Ker se kanalizacija napravlja v prvi vrsti zaracH tujskega prometa, se bo odplačevala tudi iz tega donosa, kar je edino pravilno.
Nenadna smrt fantiča
Ljubljana, 20. maja.
Popoldne se je pripetila na Studencu pri Ljubljani, v bližini Grumove gostilne, smrt« na nesreča. Okrog 17. se je odpeljala Ma« rija Gradova, zaposlena v papirnici v Vev« čah, s kolesom od doma, kar je opazil njen sinček 12 letni Ludovik. Otrok se je hotel najbrže obesiti zadaj na kolo. Pri tem je pri« čel teči za materjo, na enkrat pa je padel po tleh in obležal. Ker se ni več ganil, se je drugim ljudem stvar videla čudna in so prihiteli bližje. Cirn pa 60 ga dvignili, 60 opazili, da je deček — mrtev.
Poklicali so takoj v občinski hiši t D. M. v Polju stamujočega zdravnika dr. Vid« marja, ki pa ie mogel ugotoviti samo smrt. Nesrečni dečko ni imel na telesu nobene rane in je naravnost čudno, zakaj in kako da je tako naglo nastopila smrt. Trupeke malega Ludovika so prenesli pozneje do« mov in bo najibrže odrejena obdukcija.
Pretresljiv zaključek otroške tragedije
Novi Sad, 30. maja.
Beležili smo, da je opeka na nekem novosadskem stavbišču zasula 41etnega Tina DrakuMda in 7letnega Lvico Nozdrva« novica, ki sta se tam igrala. Ko so nesreč« na otroka odkopali, je bil Tino že mrtev, Ivica pa je drugi dan podlegel težkim po« škodbam. Tinov oče, podpolkovnik Draku« 156 je imel že vse pripravljeno za pogreb svojega sina«edinca. Ko pa je umrl tudi Ivica, so se starši dogovorili, naj počiva« ta nasrečna otroka kot dobra tovariša v skupnem grobu.
Pogreb se je izvršil na vojaškem pofco» pališču in ker je bil Tino pravoslavne, Ivica pa katoliške vere, sta opravila obre« de dva duhovnika. Gospa Drakulioeva je ob izgubi svojega ljubljenega edinca dobi« la tako hud živčni napad, da se zdravniki boje za njeno življenje.
Stanovanja oplenjena za
800.000 Din
Beograd, 20. maja.
Zadnje mesece »o se v Beogradu kar vrstile velike tatvine, združene z vlomi. Zasledovanje vlomilcev pa ni imelo uspe« ha. Vlomilci so obiska^ali večinoma pri« vatrna stanovanja in to najrajši ob lepem vremenu v popoldanskih in večernih urah, ko so bili stanovalca aH na izprehodih ali pa v kavarni. Pri vratih so najprej par« krat pozvonili m če se ni odprlo, so odprli sami s ponarejenimi ključi ter odnesli iz stanovanja najboljše, kar se je našlo. Če pa je bil slučajno kdo doma, je glavni vlo* mileč mirno povpraševal po kakem ne« znancu ter se potem lepo zahvalil in od« šel.
Ta vlomilski trik sicer ni nov, a ker sc dalje časa ni izvajal, ni postal nanj nihče pozoren. Sedaj pa se ;e le ujel v četrtem kvartu najnevarnejši vlomilec. Bil je na poslu v neki hiši, v katero je prišel slu« čajno policijski uradnik Petrovič. Ta je mimogrede opazil, da so vrata nekega sta« novanja priprta in iz stanovanja je slišal sumljiv ropot. Stopal je v stanovanje in tu našel mladega moškega, ki je ure in razne druge nredmete naglo spravljal v svoj kov« čeg. Moža je aretiral in na policiji se je izkazalo, da so zajeli sila nevarnega in pretkanega zločinca. To je neki Momčilo Bugarski, ki je že v mladih letih v Panče« \"u začel svojo vlomisko karijero, potem pa je prenesel svoj delokrog na Beograd. Deloma je sam priznal, deloma pa je poli«
MARIBORSKO GLEDALISČR
Začetek ob 20.
Četrtek. 21.: Dogodek v mestu Gogi. A. Kuponi.
Nemška trgovska tvrdka za stroje namerava uvažat! v Jugoslavijo stroje za obdelavo železa in lesa, v glavnem rabljene, v zajamčeno obrata zmožnem stanju.
Tvrdka ISCE za odjem teh strojev dobro vpeljane
ZAiTOPKIKE
Lastnik tvrdke pride koncem maja ali začetkom junija v Jugoslavijo v svrho ustmenega razgovora, Interesentje se naprošajo za naslove.
P. KIRCHGEORG, ERFURT,
Alte Fritzstrasse 5, Nemčija.
Za prvovrstno industrijo tekstilne stroke IŠČEMO
družabnika
Cenjene ponudbe pod »30% dobiček« na oglasni oddelek »Jutra«.	6979
cija ugotovila, da je v teku mesecev po» kradel iz stanovanj za 800.000 Din vred« nosti. Seveda pa je imel tudi svoie zavez« nik^
Zločinsko ugrabljenje dekleta
Štip, 19. maja.
Blizu vasi Kučice se je primerilo ugrab* ljenje dekleta, ki spada v kriminal in se bo najbrž prav tragično končalo. Na neki njivi so delale same žene, pokrite po staro« davnem običaju s čaršavom — zagrinjac lom. Popoldne pa je na enkrat prišel na njivo kmet Osman Derviš s sinovoma Baj« ramom in Ametom ter začel klicati Ser vi« so, hčerko kmeta Zečiroviča. Ko se je ta odzvala, je ukazal, naj gre takoj z njnm. Dekle je začelo vpiti na pomoč, Derviš pa jo je hotel s silo odvesti. Na napadalce so se vrgle vse ženske m med vikom in kri« kom se je začelo hudo ruvanje. Ženske, ki so grizle in praskale, trem moškim seve« da niso bile kos in Derviš je s sinovoma odvedel dekle. Napadalci so imeli priprav« ljene konje ter so odjezdili v diru.
Ženske so takoj zapustile delo ter tekle v vas in obvestile o dogodku Servisinega očeta. Ta je z nekaterimi sosedi začel za« sledovati napadalce in ko ni imel uspeha, se je obrnil do oblasti. Orožniška patrulja je Derviša in njegova sina sicer kmalu našla, ne more pa od njih izvedeti, kje je ugrabljena deklica in kaj so z njo storili. Vse tri Derviše so zaprli in ker domneva«' jo, da so dekle onečastili in najbrž ubili, se vrši preiskava z največjo naglico po vsej okolici. Prebivalstvo, muslimansko m pravoslavno, je zaradi zločina zelo rsrzbur« jeno.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Čeden zastopnik
Ljubljana, 20. maja.
V oikolici Litije, v Zagorju, Trbovljah in drugod se je sukal že več tednov letni France Gračner, pristojen v Kozje. Zastopal je zagrebško tvrdko Kamenovič i drug. Gračner je ponujal manufakturno blago zelo po ceni in so mu ljudje sprotr nasedali. Delal je številne zaključke in pri tem dosledno zahteval naplačila, ločim naročilnic svoji tvrdki sploh ni pošiljal. Za njegovo poslovanje je tvrdka izvedela šele po daljšem času in ga skrbneje nad« zirala. Fant pa je to kmalu začutil, se pre» selil v druge okraje in tam nadaljeval s svojim poslom. Nanj je bila opozorjena tudi ljubljanska policija, ki ga pa takrat ni mogla izslediti, ker se je v Ljubljani, kjer je imel prijavljeno tudi svoje stano« vanje v Slomškovi ulici, mudil samo po par dni. čuteč se preganjenega se je urnak« nil v Celje, misleč, da bo tamkaj bolj va« ren. A te dni so ga prejele tamošnje var« nostne oblasti in ga soravile v zapor. Ka« kor je ugotovljeno, je Gračener oškodoval svoje žrtve za okrogli!. 10.000 Diru
Pogrebi in ulični promet
Ljubljana, 20. maja.
V Ljubljani se r>ri stalnem razvoju me« sta promet čedalje bolj veča in so ulice podnevi, nekatere pa tudi zvečer zelo živahne. Glede na podaljšane proge bo tudi tramvajski promet v bodoče še živah« nejši. Tu pa prihaja v poštev zlasti red, ki mora vladati na progah in bo treba gleda« ti, da promet ne bo moten. Največkrat so doslej motili tramvajsko obratovanje po* grebi, ker so morali vozovi čakati, da je odšel ves žalni sprevod čez progo, dočim je moral voz obstati, da se s tem (po poj« movanju Ljubljančanov) ne moti pieteta.
Seveda pa je to le -recej nazadnjaško naziranje, kajti žnMjenje hiti v svojem temnu naonej m nastanejo zaradi takih prilik motnje, ki jih občuti ves ulični pro» met. Zato je zaprosila Maloželemtška družba policijsko upravo, da se takim motnjam v bodoče odpomore. Ker je to res živa potreba, je odredila policijska uprava v sporazumu z vodstvom Pogrebnega za« voda, ~aziti na to, da bo pri prehodih čez tramvajsko progo snrevod za trenutek ob« stal, da bo mocel voz nadaljevati svojo pot. nakar šele se bo pomik al sprevod zo» pet naprej. S tem bo odpadla vsaka zamu* da časa, kajti v tramvajskih vozovih so ljudje, ki se jim mudi po opravkih ali na kolodvor, sprevodi p« bodo zadržani k več« jemu za par trenutkov. Pieteta do mrtveca s tem nikakor ne Ko 'ena.
Razprodaja drv.
Na vojaškem skladišču v Ljubljani se nahaja Se ca. 150 m8 bukovih drv, ki so naprodaj, cena 1 m® Din 70. Razprodaja se prične že danes. Ker je to izvanreden slučaj, blagovolite izrabiti to priliko! 6982
> JUTRO* it 115
Četrtek, 21. V. 1931
Domače vesti
*	Razstava Centrtalnega presMroia v LJubljani. Od 30. t m. do 8. junija se bo vršila v Jakopičevem paviljonu razstava Centralnega presbiroja predsedništva ministrskega sveta o napredku naše države. Razstavo, ki je doma in v inozemstvu zlasti v Ženevi, Pragi, Brnu, Bratislavi. Poznanju, Varšavi in Budimpešti dosegla velik uspeh, bo otvoril ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič.
*	Vsi pevski zbori Hubadove župe JPS so vabljeni, da se udeleže lepega pomladanskega izleta 7. junija popoldne v Beri-oevo pri Ljubljani, kjer odkrijejo spomenik prvemu slovenskemu skladatelju Juriju Flaišmanu. Vsako društvo lahko nastopi na koncertu z dvema pesmima. Po železnici ie po»lovična vožnja. Zadnji postaji Laze ali D. M. v Pol'ju. nato uro hoda do Bcriče-vega. Iz Ljubljane vozijo vsake pod ure Pečnikarjevi avtobusi.
*	Za konzula turške republike v Skopliu je imenovan Ali Riza bej. Naša vlada je novemu konzulu že izdala eksekvatur.
*	XI. velesejem v Ljubljani se bo vršil od 30. maja do 8. junija. Z velesejmsko legitimacijo je dovoljen 50 odst. popust na železnici. Nai nikdo ne zamudi ogledati te velike, krasne prireditve, ki presega vse dosedanje. Rekordno število domačih in inozemskih tovarn razstavi najrazličnejše blago. Legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, železniških postajnih blagajnah, itd. in direktno od velesejmskega urada. Organizacije in ustanove, ki bi želele prevzeti prodajo legitimacij, naj se obrnejo na urad velesejma v Ljubljani.
*	Poroka. Danes se poroči v ljutomerski župni cerkvi g. Metod S en čar. trgovec v Ljutomeru, iz znane narodne rodbine pri Mali Nedelji, z gdč. Marto Rajhovo z Mote, hčerko pokojnega vodje muropolj-skih kmetov in staroste Sokola. Jožka Raiha. Kot priči fungirata gg. dr. Porekar in Mirko Šumah. Mlademu sokolskemu pa-rn toplo čestitamo: Bik) srečno!
*	Smrt izkušenega moža. V Zamostecu pri Sodražici je umrl po vsej Ribniški dolini znani g. Franc Sega. Rodil se je pred 45 leti. Kmalu po poroki tik pred vojno se je z ženo preselil v Ameriko. Sreče ni našel. Kmalu se je tako ponesrečil, da je prebil cela štiri leta v bolnici in je prestal 6 operacij. Moderna medicina ga ie pa vendar ozdravila tako, da se je le komaj poznalo, da ima drug nos. Kmalu nato se je vrnil v domači kraj z ženo in hčerko, ki sta se pa lepega dne brez njegove vednosti zopet vrnili v Ameriko. Osamljen se ie udal usodi. Udejstvoval se je v vseh naprednih organizacijah, posebno pa pri gasilstvu ter je bil večletni načelnik in častni član društva. Bil je odločen nacionalist in Sokol; podpiral je rad naše študente, ki so prš njem uživali vso gostoljubnost dal jim je pa tudi denarno podporo. Zadnji čas ie hudo obolel. Dalje časa ga je že mučil hud revmatizem, da je le težko hodil. Kljub temu je nastopal z našimi gasilci pri raznih prilikah. Svojega vranca je imel vedno s seboj. Častna straža gasilcev mu je izkazala zadnjo čast pogreba se ie pa udeležilo nebroi prijateljev in znancev, kakor tudi gasil, društva iz Sodražice s praporom, ■iz Zimaric, Vinice in Suši a. Naj mu bo ohranjen lep spomin!
*	Šavnikov dom na Storžiču. PrejeK smo: Kranjska podružnica SPD namerava postaviti na Storžiču planinsko postojanko in jo v trajen spomin na svojega zaslužnega dolgoletnega načelnika in častnega člana, prerano umrlega g. Šavnika Franca, imenovati Šavnikov dom na Storžiču. Podružnica ie momentano v posesti malega gradbenega fonda, ki od dateč ne zadostuje potrebi. Da bi se želja SPD čim hitreje izpolnila in da bi mogla podružnica pričeti zgradbo doma že letos, si uso.iamo lepo prositi posamezne ljubitelje Storžiča in naših planin sploh, kakor tudi vse zveste, pla ninske prijatelje pokojnega g. šavnika, denarne zavode in ostalo javnost za denarno pomoč. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na podružnični odbor SPD v Kranju.
*	Krekova koča na Ratitovcu bo za bin-fcoštne praznike oskrbovana. Ratitovec ie dostopen iz Bohinja, Nomnja. Cešnjice, Zalega loga in Železnikov. Je jako lepa izletniška točka za manj izvežbane turiste.
*	Znižana voznina za poset ljubljanskega velesejma. Razen 50% popusta na drž. železnicah ob obisku 11. ljubljanskega velesejma, kj bo od 30. maja do 8. junija, imajo obiskovalci tudi enak popust na par-nikih Jadranske in Dubrovačke plovitbe in družbe »Boka«. Ti popusti na parnikih veljajo od 20. maja do 20. junija t 1.
*	Avtobusna vožnja na progi Loški po« tok — Velike Lašče ob nedeljah in praz* nikih popoldne se s prihodnjo nedeljo t. j. 24. t. m. do nadaljnjega zaradi nerentabil« no6ti opusti. Ostali vozni red bo kot dose« daj še naprej v veljavi ter 6e cenj. občin« stvo prosi, da to upošteva.
♦	2enska C. M. podružnica v Krškem je poslala glavni družbi 307 Din kot izkupiček za šmarnice. — Iskrena hvala!
♦	Splošni strokovni adresar mesta LJubljane in okolice v žepni (ameriški) obliki je izdala reklama »Saturn« (g. Leonov) Na 460 straneh je zbral vse pridobitnike in svobodne poklice našega mesta, zavode, urade in podjetja. 2e pri prvem pregledu smo ugotovili, da so v adresariu vpošteva. ne vse izpremembe, ki so se izvršile v zadnjih mesecih, in da imamo v knjigi res točen naslovni materijal. ki bo gotovo služil kar najbolje vsakemu poslovnemu človeku. G. Leonov, ki je izdal že marsikatero novost tako na reklamnem, kakor na adresnem polju, ima pač slabe izkušnje, za to je dal svoj strokovni adresar zaščititi. Adresar stane 40 Din in se ga dobi v vseh večjih knjigarnah. G. Leonov je storil s tem delom res veliko uslugo poslovnim ljudem, ki so bili do sedaj brez točnega adre-sarja. V kratkem pa bo izšel v njegovi za-iožbi Pregled industrije Dravske banovine 1. 1931. tudi v novi obliki in bogato ilustriram
*	Mesečnik za ročna dela. Izšla je peta številka »Vezil.ie«. ki ie tudi to pot bogato opremljena. List se naroča nri upravi v Zagrebu, Samostanska ulica 2.
Ijo
doma z Blejske Dobrave, v strmine soteske Vintgara z namenom, da bi nabiral šmarnice. Iz dosedaj nepojasnjenega vzroka pa je mladenič padel iz velike višine v divjo strugo reke Radovne in obležal z razbitimi udi na neki skali. Od kopnenja snega in od zadnjega deževja narasla Radovna je odplavila nesrečnega mladeniča po strugi navzdol, kjer se je truplo ustavilo pri grabljah jezu. ki usmerja vodo v elektrarne Kranjske industrijske družbe v Vintgarju. Tu so našli strojniki elektrarne truplo ponesrečenca in ga spravili na suho. Vsa okolica sočustvuje z nesrečno rodbino, ki ji je nesreča iztrgala iz njih srede zastavnega mladeniča, ki je pravkar odslužil svoj kadrski rok in se vrnil na svoj dom, kjer ga je dohitela tragična smrt.
* Huda nesreča delavca. Jakopič Štefan. 20 let star. doma z Blejske Dobrave, je bil zaposlen pri gradbeni tvrdki inž. Josip Dedek iz Ljubljane, ki je prevzela dela pri razširjenju tovarne elektrod KID na Dobravi. Jakopič je bil skupno s štirimi dru gimi delavci zaposlen pri pcstavljaniu nekega ogrodja. Ko je stal na težki traverzi okrog 4 m visoko, so se opore traverze nepričakovano nagnile. Jakopič ie s padajoče traverze hitro odskočil. vendar ga je traverza poškodovala na obeh nogah. Prizadejala mu je na levi nogi hudo kompliciran prek>m, na desni nogi pa navaden prelom obeh kosti. Takoj po nezgodi so ponesrečenca prepeljali z osebnim avtom ravnatelja tvomiške elektrar. g. dr. Samogya v bolnico bratovske skladnice na Javornik kjer mu je nudil pomoč skladnični zdravnik g. dr. \Viljem Schwab, na kar so ga v pcmedeljek zvečer prepeljali v ljubljansko bolnico.
IBliliHmHII ^HaMBBaMB—a—
PRIDE!
Charlie Chaplinovo
najnovejše in najdovršenejše filmsko veledelo:
* „Luči velemesta"
PRIDE!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturi, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10,
7,	vrsta padavin, padavine v mm.
20. maja.
Ljuba ana 7. 753.4. 12.6, 90. tfho, 10, dež, 4.0; Maribor 7, 751.8, 14.7. 88. S4, 8, —, —; Zagreb 7 753.6. 13.8. 86. NEl. 8. dež, 0.8; Beograd 7, 754.3, 20.3. 65, ESE4. 7. —, —; Sarajevo 7, 754.0, 17.9. 60, SEl, 9. dež. 0.2; Skoplje 7. 758.1. 15.7. 91, tiho. 10, —, —; Kumbor ni depeše; Split 7. 7542. 17.7, 84, SE12. 10, —, —; Rab 7. 752.9, 15.1, 85. S6, 10. dež, 10.8; Vfe 7. 753.7. 13.6. 79, SSW12,
8,	—. —; Mostair 7, 7543, 18.8. 72. SSE2.
9,	dež, 0.5.
Najvišja temperatura v Ljubljani 20.4. Mariboru 22.0, Zagrebu 24.1. Beogradu 27.6 Sarajevu 23.4. Skopl'Ju 24.3. Splitu 20.6, Rabu 22.4. Visu 21.2. Mostaru 23.2; — najnižja v Ljubljani 10.8. Mariboru 11.8, Zagrebu 12.0. Beogradu 14.8. Sarajevu 13.4 Skop-ijti 12.3, Splitu 15.7, Rabu 13.2, Visu 12.1. Mostaru 14.2.
Znatne stavbne prihranke
dosežete, Ce Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg št. 25/L
♦	Žrtev prevelikega zaupanja. Iz Krškega nam pišejo: Pred 14 dnevi se je klatil po okolici okrog 30 let star moški in povpraševal za delom. Oglasil se je tudi pri po-sestnici Verk Neži v Sv. Petru ha Medvedjem selu, proseč jo, da ga zaposli, češ, da je vajen hlapčevskih del. Na ponudbo in zaradi obilnih pomladnih del, ea je posest-nica res sprejela za hlapca. Predstavil se je kot Alojz Belgin iz krške okolice in je izročil tudi poselsko knjižico, katere pa gospodinja v velikem zaupanju niti pogledala ni, temveč jo ie shranila kar v omaro. Novi hlapec se je kazal delovnega in si tako pridobival dan za dnem večje zaupanje. Da pa je bil njegov postopek premišljen in neoipažen, je povsem skrito opre-zal, kje je shranjen denar. Ko je bila pred dnevi gospodinja na njivi, je hlapec izrabil priliko, odprlo omaro, vzel poselsko knjižico in si prilastil tudi shranjeni denar v skupnem znesku 3500 Din. Posloviti se kair ni utegnil, izginil ie z vsem. kar je imel. Uvedeno je vsestransko zasledovanje.
*	Krvav obračun zaradi dekleta. V okoti-ci Kruševca sta se dva mlada kmeta že dolgo časa prepirala zaradi nekega dekleta. Te dn.i sta trčila zopet skupaj in je no kratkem prerekanju Stojan Stevanovič ustrelil svojega soseda Sretena Milojeviča. Ubiialec pravi, da je storil to v največji razburjenosti in pa. ker ie bil prepričan, da mu tudi sosed streže po živlienju.
♦	Izgubljena kobila. V noči na ponedeljek je ušla iz hleva posestnika in mlinarja Jožefa Lukača v Bakovcih v okraiu Murska Sobota rjava kobila, last Antona Belca iz Koračice pri Sv. Tomažu. Pobegle kobile, ki je stara okrog 16 let in vredna olkrog 2500 Din. kljub iskanju doslej še niso mogli najti. Zaradi tega menijo, da si jo je kdo prisvojil ali pa da se je žival kam zatekla, se odbila in pogin'!*.
*	Čudoviti so učinki Odola. Ko delujejo druga sredstva za nego ust in zob, v koli« kor sploh pridejo v pošte v pri tej dnevni negi, samo v trenutkih, ko 6e uporabljajo, deluje Odoi še več ur po uporabi. Zaradi tega delovanja se zaustavijo in preprečijo gnilobe in vmetja v ustih za dolgo časa.
•	V nekaj trenutkih se lahko doseže stotisoče in celo milijone, a zaito nudi edi* no možnost le srečka državne loterije. Pr* vo žrebanje novega 22. kola bo že 20. juni*
* Smrt v divji strugi Vintgarja. V nede-
se je napotil 22 letni Lojze Ozebek.
ja. Prav priporočljiva je nabava srečk
pooblaščeni glavni kolekturi bančnega ko« m and i t neg a društva A. Rein i drug. Za« greb in Beograd, ker ima ta zavod odi h;« no strokovno organizacijo ter uživa tudi zaradi točnega in solidnega poslovanja po* v6od upravičeno zaupanje, ker izplačuje vse dobitke takoj brez provizije in odteg* Ijajev. Opozarjamo na današnjo prilogo te* ga zavoda.
ITO zobna pasta n a i b o I f § a \
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobijeno perilo v najlepšo izvršitev.
♦	Vedno čist je le »PAN« ovratnik.
Iz Ljubljane
n— Pozdrav akademski podružnici CM D
Družba sv. Cirila in Metoda je prejela naslednjo brzojavko: »Podružnica iz Kranja z veseljem pozdravlja ustanovitev najmlal-še in, upajmo, najagihiejše akademske podružnice.« Akademska podružnica se po tej poti kranjski podružnici prisrčno zahvaljuje.
u— Javna produkcija gojencev konservatorija ie v petek jasno pokazala, kako intenzivno in s kakim uspehom se goji glasba na ljubljanskem konservatoriju. V petek je nastopil komorni kvartet, kateremu so vsi kritiki priznali, da ie že danes prav izvrstno vigran in da je njegovo izvajanje na jako visoki umetniški stopnji. Prireditev, ki je imela sicer naslov iavne produkcije, bj prav lahko in z vso pravico imenovali koncert. Opozarjamo, da bo II. produkcija, na kateri se bo izvajala cela vrsta klavirskih skladb in samospevov ter klavirski trio odličnega češkega komponista Vitezslava Novaka jutri, v petek, v Fil-harmonični dvorani. Vstopnice in spored se dobe v Matični kniigarni. Začetek ob 20. Vabimo k obilni udeležbi.
u— Slovensko zdravniško društvo bo imelo v petek 22. t. m. znanstveni sestanek. Predava! bo primarij g. dr. Gosti: »Ekspertiza o procesu Hribar«. Eventualne demonstracije bolnikov.
u— Zveza slovenskih vojakov LJublla-na-Moste se vsem. ki so z darovi ali delom pripomogli, da se je proslava petletnice izvršila tako veličastno, tem potom prav iskreno zahvaljuje.
o— EkskurzijskJ odsek »OPEST« sporoča članstvu, da se spreime še nekaj udeležencev za ekskurzijo v Nemčijo. Priglasj s kavcijo naj se pošljejo najkasneje do 1. junija na »OPEST«. Ljubljana, Borštnikov trg 1.
več izgub®enih, kakor pa najdenih predmetov.
o— Tatovi na posla. Posestniku Francetu Mervarju na Viču 21 je tat odnesel ponoči izpred hleva dva para vajeti, vrednih 400 Din. Šofer Kristjan Langus zaposlen pri podjetniku Zaletelu v Stanežičah. je pustil na večer svoje 1200 Din vredno kodo pred neko gostilno v Šiški. Seveda se ie kolesa prav hitro polastil neznan tat Na Hočevarievi stavbi na Vrtači je nekdo ponoči ukradel razno zidarsko orodje in na škodo delavcev nekaj obleke, par čevljev ter sveženj kliučev.
PRIDE!
Charlie Chaplinovo
najnovejše in najdovršenejše filmsko veledelo:
„Luči velemesta"
PRIDE!
I
Okusna in zdrava je
KOLINSKA KAVA!
u— Dr. Mira Fink. specialistka za ženske bolezni in porodništvo, zaradi potovanja v inozemstvo ne ordinira od 21. do 31. t. m.
u— Moške srajce, kravate, rokavice, nogavice. naramnice ima najceneje Šterk nasJ Karničnik, Stari trg 18.
Iz Celja
V binkoštni številki izide prvikrat
novi roman „JUTRAM
Ta^abnnd
t fraku
Napeta zanimivost. Duhovito pripovedovanje. Lahek, eleganten slog
odlikujejo to mojstrsko delo
P. Rosenhayna
svetovnoznanega avtorja pusto|ovnih romanov
Redni občni zbor Zveze za tujska promet v Ljubljani bo v petek 29. maja ob pol 18. v sejni dvorani Zbornice za TOI.
u— Kaj bo z dežjem, vzdihuie del naših meščanov. Drugi večji del. ki ima lastne vrtiče. je zaenkrat še prav zadovoljen z mokroto. Kmetje se pa muzajo zadovoljno, ker vedo. da majev dež gosti travnike, da h letu ne bo jokal volek Pri praznih jaslih. Zaenkrat torej še ni sile za godrnjanje, ker dež še ne ovira poljskega dela Po stari vremenski prislovioi je odvisno vreme prihodnjih 28 dni od tega, kakšna je stota ura po mlaju. Drevi od pol 21. do pol 22. bo ta usodna ura, ki nam bo pokazala, kako bo z dežjem in solncem. Sicer močno dvomijo moderni vremenarji o luninem vplivu. Pa bo že nekaj na tem. saj še celo nekatere ljudi nosi okoli ob ščiou in uganja še vse druge burkarije. Posebno v maju...
u— Zatvoritev prehoda pod železnico na Šmartinski cesti. Direkcija državnih želez, nic v Ljubljani javlja, da se zaradi nepredvidenih prometnih zaprek vložitev mostne konstrukcije in odstranitev mostnega pro-vizoTija preko Šmartinske ceste vrši dne 27. t m. in ne 22. t m., kakor je bilo objavljeno. Zato bo prehod pod železniškim mostom zaprt za pešce in vozifla dne 27. in ne 22. t. m. in sicer od 8. do 17. ure.
DEKORACIJE IN TAPETE
za razstavne koje na velesejmu oskrbi hitro in ceneno atelje »Irisc, Ljubljana, Gregorčičeva 11.	6961
n— Nenadna slabost na cesti. Strojnik France Kokalj iz Domžal je postal pred par dnevi žrtev nekega fantovskega pretepa. Moral se je predvčerajšnjim podati v bolnico, odkoder so ga po pregledu odpustili. Na potj na kolodvor pa mu je postalo slabo in se ie zgrudil nezavesten na tla. Ponj je moral reševalni avto. ki ga ie prepeljal nezavestnega zopet nazaj v bolnico.
n— Izgubljeno in najdeno. Ljubljančani s>o, kakor mesečno dvakrat pokaže seznam izgubljenih predmetov, ki ga izdaja policija, precej raztreseni. Zgubljajo najrazličnejše predmete od Mstnic z večjo ali manjšo gotovino do ur. zapestnic, očal, po. lomljenih glavnikov, starih čevljev in voznih dvigal. Ker pa so predmeti izgubljeni so navadno tudi najdeni in so najditelji v veliki meri pošteni. V vsakem primeru pa seveda ne in je zato vedno zabeleženih
MALINSKA — OTOK KRK
Hotel „SLAVIJA"
Krasno kopanje in solnčenje; dunajska in domača kuhinja. Čiste sobe. Dnevna parobrodska zveza s Sušakom. Pension Din 60.—. Zahtevajte prospekte.	6935
e— Krstna slava 39 .pešpolka bo 28 maja ob 10. na Glaziji.
e— Mestni kino bo predvajal drevi še izjemoma zvočni film »20.000 milj pod morjem Predigra zvočna ennodejanka.
e— Mestua občana bo oddala na lavni dražbi košnjo svojih travnikov poleg mestnega pokopališča, pod cerkvijo sv. Jožeta in pri Seidlovem studencu 1. junija na kraju samem in sicer za prvo košnio ob 8., za drugo ob 10. in za tretjo ob 11. dopoldne. Izdražbeno košnjo (seno ali o-tavo) mora izdražitelj takoj plačati pri dražbi.
e— Mestni avtobus bo za binkošti in na željo izletnikov tudi naslednji dan vozil lz Celja v Logarsko dolino z odhodom ob 16.15 iz Celja ia ob 5.45 iz Logarske doline Prijave sprejema pisarna mestnega avtobusa na mestnem načelstvu.
e— Uradni dan sreslkega greutija trsofv-cev v Celju za člane-trgovce v gornie-grajskem srezu bo 27. t m od 9. do 12. ure v Gorniem gradu v Šarbovi gostilni in no-polfine od 14. do 16. v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti.«
e— K ponočilu o pretepu v Britnem se9n pri Grižah smo naprošeni objaviti, da so pivci in poznejši prepetači prišli v Zgan-kovo gostilno že popolnoma vinjeni in so kar na lepem začeli pretepati mirne goste. Nihče iim za to ni dal povoda. Tudi glavna priča Fir. L. je bil vinjen in je s polenom prišel nad goste. Vsi ti pretepači niso v Žgankovi gostilni pili šmarnice. temveč te sadjevec, ki iih nikakor ni mogel upijaniti. šmarnice pa so se napili že zunaj pri krat tih.
Iz Maribora
a— Osemdnevni tečaj za avtogeno varen je v Mariboru je bil v soboto zaključen. Vodil ga je znani strokovnjak, inž. Leon Knez, ki je priredil slične tečaje z najboljšim uspehom tudi že po drugih krajih naše države. Za tečaj se je priglasilo 10 udeležencev, ki so si svoje znanje izpopolnili in ga prilagodili modernim varilnim načinom, zlasti varenju na desno, ki tvori podlago te nove tehnike praktičnega kovinarstva. Tečaj je bil zaključen ob povoljni udeležbi kovinarskega naraščaja z javnim filmskim predavanjem inž. Kneza v kinu Apolo, kjer so imeli poset-niki priliko videti bistvo avtogenega va-renja in rezanja s kisikom v 1.400 m dolgem filmu, izdelanem na Dunaju in v Frankfurtu v poučne svrhe.
a— Enodnevni tečaj za pridelovanje krme in krmljenje živine se bo vršil v torek 2. junija na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
a— Poskusno oranje s Holderjevim traktorjem se bo vršilo v soboto 23. t. m. ob 15. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Zanimanci se vabijo k čim obilnejši udeležbi.
a— Donski koraki pod vodstvom dirigenta Kostrjakova bodo koncertirali v Mariboru v soboto 23. t. m. Cene so prav zmerne in je pričakovati, da bo dvorana že v predprodaji razprodana.
a— Sobno streljanje mariborske podružnice SLD bo zaključeno nocoj 21. t. m. v Plzenjski dvorani z nagradnim streljanjem. Dne 31. t. m pa bo na voiaškem strelišču v Radvanju streljanje na leteče golobe.
a— Kino predstave. Grajska kino: originalni dunajski nem. govoreči in zvočni ve-lešlager »V carstvu valčka«. — Umon kino: najnovejši in zadnji Rihard Tauber film te sezo-ne »Velika atrakenja«.
a— Nezgoda dijaka. 13!etm dijak Kari C. se je igraj z 10 letnim Ijudskošolcem Rudolfom K. Pri tem ie Č. padel tako nr-srečno, da si je nalomil desno nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v bolmoo.
a— Nezgode. Sin vojaškega godbenika Kari Čanfer si je med igro s tovariši prt padcu zlomil desno nogo nad kolenom. — Pri čiščenju drevja je padla v Bohovi 44-letni Josipini Reš, ženi magistratnega uslužbenca v Mariboru, na glavo velika veja in je dobila pri tem težke poškodbe. — 24-letni mesarski pomočnik Vilko Jelen, točile« v restavraciji >Pri grozdu«, je s polno petlitrsko steklenico tako nesrečno padel po stopnicah, da si je prerezal žile na desni roki. — Vse tri ponesrečence so morali prepeljati v splošno bolnico.
i— Pod vlak je hotela skočiti včeraj zjutraj pri drugi železniški zatvornici na Koroški progi 20-letna M. V. Njeno namero pa so še pravočasno preprečili trije pasantje, ki so jo takoj potegnili s proge, čeprav se je krčevito držala za tračnice. Kaj je mladenko spravilo v obup, ni znano.
a— Zaradi umora svojega brata se je zagovarjal včeraj pred senatom trojice 28-letni delavec Ivan Čižmašija. Bil je obtožen, da je 28. avgusta lanskega leta smrtno zabodel svojega brata Ladislava. Čižmašija je prišel usodnega dne okrog polnoči pijan domov. Ker so bila hišna vrata zaprta, je nekai časa razbijal po njih, in končno razbil tudi eno okno. Brat Ladislav ga je zaman skušal pomiriti. Še predno se je dobro zavedel,
je dobil dva sunka z nožem v hrbet in je kasneje podlegel poškodbam. Obtoženec je na včerajšnji razpravi skesano priznaj s vrv je dejanje in se je zagovarjal, tudi s močno pijanostjo. Senat ga je obsodil na pol d ni go leto težke ječe.
a— Modras se je zakadil v torek popoldne pred Selnico v motorno kolo Antona Medveda. Plačal je seveda svojo drznost s smrtjo in je obležal razpolovljen, ne da bi napravil motociklistu in njegovemu vozilu kako posebno škodo.
a— Drava še neprestano nadaSča tn je dosegla letos najvišji vodostaj. Motno rjavi tok nosi s seboj mnogo dračja in tudi večje hlode. V gornjem toku je bilo gotovo dovolj moče in Drava je vsekakor napravila tamkaj tudi precej škode.
Iz Trbovelj
t— Vodnikova družba. Opozarjamo vise
bivše člane Vodnikove družbe, kakor todi tiste, ki bi se naročili na novo, da »e v najkrajšem času zglasijo pri 6vojih pover« jenikih ali v podružnici »Jutra« glede naro* čila za novo leto.
t— Kino Sokol predvaja za binkoSti zvo5» ni film »Vihar na Montblancu«.
t— Sokolska tombola bo v nedefijo 31. to» ga meseca ob 2. popoldne.
t— Nove zglaševalnice se dofcfjo pri sevalnem uradu. Vsi hišni posostniki, pod« jertniki, gostilničarji in drugi' stanodajalci naj si jih nabavijo, iker se v bodoče Klare ne bodo več sprejemale. Vsi hišni lastniki in drugi stanodajalci so dolžni v 24 urah prijaviti in odjaviti stanovalca pri zigla* ševalnem uradu.
Iz Slovenfgradea ZOBOZDRAVNIK |
DR. JOŽE PICEJ 1
ordinira od 26. maja naprej ▼ h3i
dr. Cerneta v Slovenjgradcu na trgu y|a štev. 20.	6920 lil
Iz življenja na deželi
BLED. Pisarna zdraviliške komisije se je te dni preselila v sezonske prostore Zdra* viliškega doma. — Blejska občinska uprava je razpisala več službenih mest, med temi tudi mesto blagajnika. — Banska uprava je pTed kratkim imenovala člane tukajšnje zdraviliške komisije. Za predsednika je bil imenovan g. Anton Vovk. Drug: člani so še gg. Ivan Kenda, dr. Zvonim i r Janežič, dr. Albin Češarek, hotelirka Julka Molnar« jeva, hotelir Maijer, Joža Vrhtmc. postaje« načelnik Ivan Majer, Krainer in Repe.
BLED. Zaradi otvoritve sezone so usta« vili kanalizacijska dela na Vidovdanski cesti. Dela bodo nadaljevali v jeseni. — V Spodnjih Gorjah pri Bledu je otvoril g. Anton Sitar novo trgovino z mešanim blagem. — Sezonske iTgovine v Parkh ^ telu so že odprte. — Nenavadna promet« na ovira sc je pojavila na cesti okrog Blej« skega jezera. Del ceste od šetališča Kralji« ce Marije po do hotela »Zake« posipajo že dalje časa s tako ostrim gramozom, da je tam vsak promet z avtomobili !n koiesi ne« mogoč. Nujno je potrebno, da se gramoz potlači s cestnim valjarjem.
VIŠNJA GORA. Na praznfk Vnebohoda smo imeli izredno lepo prireditev. V sokolski dvorani, ki se je napolnila do kraia. so vrle Kolašioe priredile materinsko slavje. V goste so prišle tudi ljubljanske Ko-laSnce, ki so deloma pohitele tudi na Jurčičev dom na Muljavi. Gdčna. Tauferjeva ie vse navzoče toplo pozdravila, nato pa je imela zelo lep govor pisateljica Mani~a Komanova. Sledila Je še kratka igrica, suj vsemi odmori pa Je pridno sviral tarrrbu-raški zbor. Po prireditvi se Je razvila v gostilni pri kolodvoru prijetna zabavi. Pridite še k nam v posete. V krasnem vremenu zadniih dni je naša pokrajina posebno slikovita.
ŽIRI. Pri nas se je vršil od 11. marca do 16. t. m. čevljarski prkrojevalni tečaj, ki ga je priredil referat za pospeševanje obrti pri banski upravi. Tečaj je vodil strokovni učitelj g. Josip Steinman. Kako potreben je b:l ta tečaj pri nas v Žireh, je pokazal obisk, saj se je tečaja redno udeleževalo 34 tukajšnjih čevljarskih obrtnikov. Po tem potu izrekamo javno zahvalo banski upra« vi in njenemu referatu za pospeševanje obrti, ki nam je šel na roko in nam poslal tako izvrstnega uč:telja. Zahvaljujemo se tudi tukajšnji Strokovni zadrug* čevljar« skih mojstrov, ki 6e je pobrigala ^a to stro« •kovni pouk, dalje načelniku g. Kanu Zaj« cu, ki res skrbi za napredek ž;rovskih čev« ljarjev. Hvala vodstvu zadruge, ki nam je dala svoge prostore brezplačno na razpola« go. Da je bil pouk vsestransko strokovno na višku, je pričala razstava 17 t. m. Ob« činstvo je naravnost občudovalo izvrstne izdeike. Prosimo bansko upravo, da se slič« ni tečaj kmalu zopet priredi v Žireh. ker je še minogo čevljarjev, ki se sedaj niso mogli udeležiti tega tečaja, zlasti še glede na to, da živimo Žirovci na skrajni točk-" naše državne meje in smo tako rekoč od« rezani od ostalega sveta.
NA VČERAJŠNJEM ŽREBANJU SREČK
drž. razredne loterije je dobila srečka Št. 68.450 Veliko premijo
1,200.000 Din
& srečka štev. 9.564 malo premijo 500.000 Din. Obedve je prodala glavna poobL kolektura ALEKSANDRA R. PAVLOVICA V BEOGRADU.	6981
GOSPODARSTVO
Razdelitev blagovnih skupin na ljubljanskem vele-sejmu
Kakor smo že poročali, je razstavni prostor za XI. velesejem v Ljubljani že do zadnjega kotička zaseden in jo tudi že izvršena razdelitev prostora poedinim razstavljal-cem. Navzlic temu prihajajo še vedno nove prijave in prošnje za dodelitev prostora, ki jim pa velesejmski urad žal ne more več ugoditi. Zanimanje razstavijalcev za letošnji velesejem je izredno veliko in bi velesejm-ska uprava lahko dobila še okrog 100 raz-stavljalcev, če bi imela prostor na razpolago- Letos bo razstavilo okrog 750 tvrdk.
V	pav. E bodo namestili stanovanjsko opremo, pohištvo, glasbene instrumente in na polodprtem prostoru plutovino in za maske, čolne, pleteno pohištvo, vozove in druge kolarske izdelke.
V	pav. F bo nameščena strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa. za ključavničarje, kleparje, kovače, tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarski stroji, poljedelsko orodje, fina mehanika), na polodprtem prostoru pa bodo tudi razni stroji, turbine, stavbeni materijal in keramična industrija.
V	pav. G bo vsa kovinska industrija, zlasti kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo, cink. baker, svinec, medenina), mlinski stroji, elektrotehnika, k.emičia industrija, avtomobili in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (separa-torji itd.), kotli za žganjekuho in hladilni aparati.
V	pav. H bo nameščena živilska industrija, parfumerija, razstavljeni bodo pisalni stroji, pisarniške potrebščine, računski stroji, šivalni stroji, kolesa, kožuhovinarstvo; na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija.
Pav. J je določen za avtomobile in radio in pododprti prostor pred paviljonom za motorna kolesa in kolesa.
V	pav. L bo nameščena krasna in moderna higienska razstava.
V	pav. K bo umetniška razstava in radio razstava.
Pav. M bo vzel pod svoj krov tekstilno industrijo, paviljon N pa papir, lepenko, kartoteko, knjigovezništvo, usnje in fotografije.
V	pav. O bo nameščena posebna razstavi obrtnikov dravske banovine, v čehoslova-škem paviljonu pa češkoslovaška industrija.
Ves prostor na prostem je popolnoma zaseden in bodo tam nameščeni kmetijski stroji, večinoma v obratu, bencinski motorji, avtobusi in tovorni avtomobili, polnojarme-niki. stavbni materijal, zvonovi, hladilne naprave z oddelkom za prikazanje modernega avtogenskega varenja in z oddelkom za živilsko idustrijo.
Jestvinski in vinski oddelek je izpopolnjen z lepim zabaviščem (avtodomi, vrtiljaki itd-).
= Vprašanje sreskih cestnih doklad. Iz
Beograda poročajo, da je finančni minister na predstavko Saveza industrijcev v Zagrebu pristal na to, da se sreske cestne dokla-de ne pobirajo. Glede na zahtevo ministra za gradbe, da se te doklade plačujejo, pa se bo o tem vprašanju razpravljalo še na posebni konferenci predstavnikov obeh ministrstev.
= Prve industrijske obveznice. Iz Za«
greba poročajo, da bo znana Predilnica in tkalnica bombaža d. d. v Dugoj resi na* jela posojilo v višini 30 milijonov dinar« jev v obliki industrijskih obveznic. O tem posojilu bo sklepal občni zbor družbe. To bo prvo povojno industrijsko obligacijsko posojilo v naši državi. Vse obveznice bo* sta prevzeli Praštediona in Jugobanka skuono z neko dunajsko finančno skupino, tako da ne bo javne subskripcije.
= Vpliv sanacije dunajske Kreditanstalt na avstrijsko Narodno banko. Avstrijska novčanična banka je pravkar izdala izkaz od 15. t. m., iz katerega je razvidno, da se je menični portfelj povečal od 69 do 298 milijonov šilingov. To znatno povečanje eskomp-ta v enem tednu je skoro v celoti v zvezi 7, akcijo za sanacijo dunajske Kreditanstalt. Narodna banka je morala namreč dati temu zavodu znatna denarna sredstva za izplačilo vlog prve dni po objavljeni izgubi in deklarirani sanacijski akciji. Sporedno se je povečal tudi obtok bankovcev, toda le za 132 milijonov šilingov.
= Mednarodna konferenca sa pšenico v Londonu. V ponedeljek se je v Londonu pri zaprtih vratih pričela mednarodna konferenca za pšenico, ki ja bila sklicana na podlagi sklepa nedavne mednarodne žitne kon ference v Rimu. Na konferenci sodelujejo tudi Zedinjene države, ki na rimski konferenci žal niso bile zastopane. Ugodno se komentira tudi navzočnost ruskih delegatov, ki menda niso prišli v London zgolj zaradi tega, da bi delali opozicijo. Zastopane so tudi vse ostale države, ki imajo pomembnejše izvozne presežke v žitu, tako Kanada, Av-
stralija, Indija, Argentina, Rumuniia, Jugoslavija, Madžarska, Poljska in Bolgarija. Konferenca se peča predvsem z vprašanjem znižanja produkcije izvoznih držav, da se doseže ravnotežje s porabo pšenice. Delegat Zedinjenih držav je ob tej priliki izjavil, da ameriški Federal. farmarski urad ne meče svojih obilnih zalog na zunanji trg brez ozira na kapaciteto trga, ker noče s svojimi prodajami povzročiti demcralizacije trga.
=• Češkoslovaško zunanje posojilo. Iz Prage poročajo, da je sprejetje zakona, ki pooblašča češkoslovaško vlado za najetje velikega inozemskega posojila, v parlamentu za-sigurano. Kakor znano, je češkoslovaška vlada v načelu sklenila dvoje 5.5% inozemskih posojil, in sicer prvo v višini 50 milijonov dolarjev za konverzijo 8% posojila od 10 milijonov funtov iz 1. 1922. in drugo od 25 milijonov dolarjev za delno odplačilo dolga pri Narodni banki. Na zahtevo socijalnih demokratov na konferenci voditeljev strank je bilo vprašanje najetja drugega posojila od 25 milijonov dolarjev odloženo in bo vlada od parlamenta zaenkrat zahtevala le pooblastilo za najetje konverzijskega posojila od 50 milijonov dolarjev.
— Konkurz je razglašen o imovini Ivana Zdolška, trgovca v Gaberju 45 pri Celju upravnik mase dr. Karol Laznik, odv. v Celju; prvi zbor upnikov pri okr. sod- v Celju 19. maja ob 8., oglasitveni rok do 10. junija, ugotovitveni narok 22. junija).
= Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Slavko Hlastan, trgovec v Trbovljah s svojimi upniki, ki nimajo pravice do prvenstvenega poplačila, za 50 odst. njihovih terjatev, plačljivih v 12 ena* kih mesečnih obrokih. — Prav tako je po* trjena prisilna poravnava, ki jo je sklenil" Franc Šefman, trgovec v Radohovi vasi, s svojimi upniki za 40 odst. njihovih teTia* tev, plačljivih v 3 mesecih. — Končano je poravnalno postopanje v zadevi tvrdke H. Seljaik (lastnica Seliak Jožica).
= Dobave. Direkci'"a državnega rudnika Velenje sprejema do 26. t. m ponudbe glede dobave 50 tub »sidolac in 300 q žganega apna, direkcija državnega rudnika Zabukov-ca pri Celju pa do 2. junija ponudbe glede dobave 12.000 komadov krajnikov.
Borze
• 20. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednje velik. Tečaji deviz so ostali povsem neizpremenjeni, le deviza Dunaj se je po včerajšnji oslabitvi zopet okrepila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda v početku prometa nekolike popustila, potem pa se je zopet okrepila: trgovala se je za aranžma po 420 do 422, za kaso po 421.50 m za juni po 421. V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa in so tečaji ostali neizpremenjeni. V bančnih delnicah je prišlo do zaključkov le v Praštedioni po 945, v Jugobanki po 73 in v Poljodelski po 52. Na tržišču industrijskih vrednot se je Trboveljska trgovala neizpremenjeno po 276; promet pa je bil tudi v Vevčah po 120, v Dravi po 235, v Danici po 70, v Slavoniji po 200, v Slaveksu po 25 in v Gutmanu po 132.
Deviie.
Ljubljana Amsterdam 22.88, Berlin
13.515 — 13-545 (13.53), Bruselj 7.9081, Budimpešta 9.9087, Curih 1093.8 — 1096.8 (1095.3), Dunaj 796.98 — 799.98 (798.48). London 276.39, Newyork 56.60 — 56.80 (56.70). Pariz 222.24, Praga 168.33, Trst 296.28 — 298.28 (297.28).
Curih. Zagreb 9.1330, Pariz 20.2925, London 25.23375. Newyork 518-55, Bruselj 72.17, Milan 27.1525, Madrid 51.75, Amsterdam 208.3750, Berlin 123.54, Dunaj 72.90, Sofiia 3.7575, Praga 15.3675, Varšava 58.15. Bukarešta 3.09, Budimpešta 90.46.
Efekti.
Ljubljana 8% Blair 93 bi., 7% Blair S3 bi.. Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 120 den., Ruše 220 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 420 — 421, kasa 420 — 422, za junij 420—421.5, investicijsko S7.8—88, agrarne 51 den., 6% begluške 66—66.5, 8% Blair 92 — 93, 7% Blair 82.5 — 83, 7% Drž. hip. banka 83.5 — 84.75; bančne vrednote: Praštediona 935 — 950. Union 170 — 174, Jugo 73 — 74, Union 119 — 124, Ljubljanska kreditna 120 den-, Snpska 188 — 190, Zemalj-ska 138 — 140; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 131 — 134, Slaveks 25 — 30, Slavonija 200 — 20.5, Danica 70 — 72.5, Drava 235 — 236, Šečerana 280 — 285, Brod vagon 64 den., Vevče 120 do 122, Isis 50 den., Dubrovačka 330 — 340, Trbovlje 275 — 278.
Beograd. Vojna škoda 420 zaklj., za maj 423 zaklj., za julij 422.50, 420 zaklj., 7% Blair 82.25—S2 625, 7% Seligmann 83.50-84, begluška 66.50 zaklj.. Narodna 7800 bi.
Redni občni zbor
TISKOVNE ZADRUGE
r. e. z o. s. v Ljubljani
se to vršil v petek 29. maja ob 18. uri v prostorih Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova nlica štev. 54, I. nadstr
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o računskem zaključku.
3.	Poročilo preglednikov.
4.	Sklepanje o računskem zaključku.
5.	Volitev načelstva in računskih preglednikov.
Člani zadruge naj se v velikem številu udeleže občnega ebora.
Načelstvo Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
(prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljanska b«r»a. (20. t m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil vagon bukovih drv.
ŽITO
-f Ljubljanska borzs (20. L ni.). Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se (fco- slov. postaja, po mlev-ski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica; baška, potiska, 80 kg po 275 — 277-5, srbo-branska, 80 kg 00 2J2.5 — 275, okolica Su-botica, 79/80 kg po 270 — 272.5, okolica Sombor, 79 kg po 260 — 262.5, baraniska, 79 kg po 250 — 252.5; koruza: baška, reše-tana po 155 — 157.5 (pri navadni voznim po 160 — 162.5); oves: baranjski po 207.5 do 210; moka: banatska >0< po 375 — 380, baška >0« po 360 — 365.
+ Novosadska blagovna borza (20. t m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 11 vag. pšenice, 16 vagonov koruze, 5 vagonov moke in 5 vagonov otrobov. Pšenica: baška. Bege j šlep, 79/80 kg 202.50— 207.50; okolica Novi Sad, 78/80 kg 200— 202.50; okolica Sombor, 79/80 kg 190—195, baška, potiska šlep. 79/80 kg 202.50— 207.50; gornjebaška 205—210; gornjebana-ška 205— 207.50; sremska, slavonska, 78 kg 18*3 — 195, okolica Indjija, 78 kg 185 — 195 okolica Indjija. 79/80 kg 190 — 195. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 — 120. Otcs: baški, sremski in slavonski 150 — 155 Koruza: baška in bremska 102.5 — 105; ladja Dunav, Sava 106 — 108. Moka: baška >0g< in »Oggc 280—300; >2< 260—270; >5< 240—250; >6< 225—230; >7< 175—190; >8< 125 do 130- Otrobi: baški, sremski in banatski 120 do 125.
+ Budimpeštanska terminska borza (20. t. m.). Tendenca za pšenico stalna, za rž čvrsta; promet miren. Pšenica: za_ maj 15.34 —15.35, za junij 15.16—15.17; rž: za maj 15.10—15.20; koruza: za maj 13.95—1396. za julij 13.98—14.00. za avgust 14.12—14.18, tranzitna za maj 11.20—11.30, za julij 11.25 -11.30.
ŽIVINA
+ Dunajsk) živinski sejem. Na svinjski sejem v torek ie bilo pripeljanih 21.407 komadov. Od tejra 2986 iz Jugoslavije. 8127 iz Poljske in 2034 iz Rumunije. Prvovrstne pitane svinje so se pocenile za 10 srošev ostale težke svinje pa za 5 do 10 girošev. Le cene mesnim svinjam so bile še prilično čvrste. — Na jroveji sejem v ponedeljek so prignali 2346 splav, od tega le 29 iz Jugoslavije Pri počasnem prometu so se sla-bejše vrste pocenile za 5 grošev.
Šport
Birtfcoštiri nogometni prograin
Nedelja: Slavija (Osijek) : SK Ilirija Ponedeljek: Slavija : ASK Primorje
Oba dneva zanimive predtekme. — Igrišče
Ilirije.
Naša vodiltna kluba sta se pobrigala, da ne ostane Ljubljana za binkoštne praznike brez nogometnih prireditev. Šlo je pred« vsem' za to, da se nudita našemu športnemu občinstvu po prvi -burni in napeti bor» bi za državno prvenstvo zopet tekmi, ki ne bosta do skrajnosti vezali živcev pristašev naših klubov nase. Toda čeprav izpade prvenstveni značaj teflcem, vendar smemo pričakovati, da bodo moštva pri teh pri« reditvah pokazala igro, ki bo zadovoljila vse obiskovalce. Ker bo to skoro gotovo zadnja prijateljska prireditev v letošnji pomladni sezoni, kajti naslednjo nedeljo se zopet prične prvenstveni boj, je upati, da bosta tekmi prav dobro obiskani.
Gost Ljubijančamov je znano in izvrstno moštvo, večkratni prvak Osiješkegi NP. Njegova enajstorica je izredno hitra in opasna, ker so po večini vsi igralci v na« padu dobri strelci. Moštvo goji madžarski polvisoki sistem, ki zahteva precej tehnič* ne izvežbanostj od vsakega igralca.
SK Slavija beleži v svojih analih krasne uspehe. Eden največjih je oni, ki ga je lansko leto dosegla proti renomiranemu Hašku v državnem prvenstvu in sicer v izločilnih kolih. V Zagrebu je igrala neod* ločeno, ravno tako sta bili dve naslednji tekmi v Osijeku neodločeni ta po žrebu je izpadel Hašk. V nadaljnjem prvenstvenem tekmovanju Slavija sicer ni dosegala viso« kih zmag. vendar je bila od vseh moštev v tem tekmovanju izredno opasen nasprot« nik.
Ljubljana 5e ni imela prililke, da vidi na lastnih tleh bratske športnike iz ravne Sla« v on i je. Zato vzbuja nastop Slavi je zainte« resiramost, pa dejstvo, da igra ž njo prvi dan Ilirija, drugi dan pa Primorje, poja* čava zanimanje za prierditev, da se v:di kdo od obeh domačih klubov se bo bolje odrezal.
Tekmi se bosta vršili oba dneva na fgri« šču Ilirije ob vsakem vremenu. Oba dneva bosta prireditelja odigrala zanimive pred«
tekme.
Športni drobiž
Na igrišču BSK v Beogradu se bo danes vršila važna mednarodna tekma med našo in madžarsko reprezentanco. Tekma je za naš športni ..gled izredne važnosti, ker je Madžarska postavila zelo močno moštvo in bi naša zmaga ~ad renomiranimi profesio« nap potrdila dober sloves, bi si ga je naš nogomet priboril v preteklem letu. Mad* žari so za današnjo tekmo odredi ln na* slednje igrače: Galina (Nemzeti), Torok (Nemzeti), MandJ GP:ngaria), Borsany (Ujpest), Luc (III. okraj), Korany (Ferenc* varos), Tancos (Ferencvaros-* Avar (Uj» pest), Sarosj (Ferencvaros), Turai (Ferenc* varos). KoLut (Ferencvaros), rezervi: Uj» vari (Hungaria) Lazar (Ferencvaros). — Naša preprezentanca je sestavljena nastop* no: Spasič, L-'kič, Mikale. Arsenijevič, Premeri, Gjokič, Tirnanič, B. Marjanovič, Hitrec, Lemešlč. Zečevič. Današnja tekma je četrto srečanje z Madžari. 10. aprila je Madžarska v Budimpešti porazila Jugosla« vijo s . .0. pet mesecev kasneje smo se v Zagrebu revan^raili z zmago 5:1. a 25. mar* ca 1928 so Madžari komaj nadvladah našo reprezentanco z 2:1. Sccre je torej 6:6. Upamo, da se bo danes izpremenil v našo __ korist.
Samostoien uradnik
trgovsko - industrijske stroke, korespondent za hrvaSčino in nemščino, po potrebi tudi za francoski in italijanski jezik; vešč trgovskega in tovarniškega knjigovodstva, dober organizator, z večletno prakso na vodilnih položajih in s prvovrstnimi referencami, želi menjati mesto. — Eventualna soudeležba s kapitalom. — Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod Šifro: »ORGANIZATOR«,	8978
ar
mladostne
svežosti
naj struji iz Vaše kože in naj navduši Vas in Vašo okolico. Negujte Vašo kožo z Elida Favorit milom, da si prisvojite ta čar. Elida Favorit milo se obilno peni, diši decentno in fino.Vsled izdatnosti je posebno pripravno za vsakdanje negovanje kože.
ELI DA /S e^ MI LO
Propagandni ženski lahkoattetski mi: fing SK Ilirije. SK. ILirija priredi z dovolj e« njem JLAS v soboto 23. t m. ob 17.30 na svojem igrišču propagandni ženski lahko« atletski miting, ki velja istočasno kot iz« birni miting za internacionalne ženske lah« koatletske tekme v Firenci. Na mitingu sa-ejo startati z ozirom na propagandni značaj prireditve poleg verificiranih atle« tinj, članic klubov JLAS tudi neverificirane atletinje sportml in telovadnih organiza« cij. Tekmuje se pa pravilih JLAS. Prijav« nine ni. Prijave je poslati na naslov: Rupel Milica car. posredn. Just Piščanec. Ljub« Ijana, najkasneje do sobote opoldne. Zrna« govalke v poedinih disciplinah prejmejo prrmanice Tekališče je dolgo 385 m, je iz ujgaskov in ima dva nedvignjena zavoja. Tekmuje se v disciplinah: tek 60 in 100 m, štafeta 4X60 m, skok v vis z zal., skok v dalj z zaL, met diska 1 kg, met krogle 4 kg. Vrstni red poedinih disciplin se določi z ozirom na to, da je miting izbirni, šele po dospelih prijavah.
Avstrijski Touring Club bo priredil za Rinkošti 24. in 25. t m. zvezdno vožnjo v Gleichenberg in Graz ter vabi tem potom vse jugoslov. motofclube. Touring Club, dežela Koroška, prispe v Maribor v nede» ljo približno ob 10., kjer bo po splošnem pozdravu s športnimi tovariši iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Novega mesta, Celja in Ptuja, skupni obed. V Gleichenberg pridemo približno ob 13. Od 14. naprej pri*
spejo vsi člani avstrijskega Touring Cluba. Zvečer skupna večerja in komere. Na bin« kostni ponedeljek skupna vožnja v Graz, kjer se po obedu zopet razidemo. Vsak iz« letnik dobi za spomin brezplačno umetno izdelano plaketo. V Gleichenbergu kakor tudi v Grazu je za prenočišče in za hrano najbolje in najcenejše preskrbljeno. Ker nekateri člani nimajo triptikov, pa bi se tega Meta radi udeležili, smo napravili vlogo na ministrstvo, da bi v tem slučaju dovolilo tudi takim članom prost prehod čez mejo za 48 ur; čakamo tozadevne re* šitve. Prijavi se za to vožnjo samo še do 21. maja ob 18. pri tajniku MotoHuba, Ma» ribor, Gosposka uJica 37»I.
Službeno iz LHP. Seja celokupnega upravnega odbora danes ob 18.15 v dam« skem salonu kavarne Emona.
SK Svoboda. Danes od 17JO dalj« trening I. moštva m rezerve. Vsi in točno — Načelnik.
SK Grafika. Jutri se pozrvljejo na se« stanek ob 19.30 v nrostorih Grafik" nasled* nji: Zupančič, Pavlica, Muzlovič, Mekina, Kohal, Bezau, Žagar II., Srebotnjak, Tro» bevšek, Juvan, Stromajer, Stupica II. m Pungerčar.
SK Jadran. Dames odborova seja. Ker je dnevni red jako važen, vsi odborniki za» nesljivo in točno.
SK Korotan. Danes ob 30. redna od« borova seja, zaradi važnosti dnevnega re* da obvezna za vse odbornike.


Sebi samemu ln svojim ljubim pripravite največje veselje za praznike, ako jim nabavite radio-prejema-lec. Toda biti mora samo Philips.
mesečno boste postali zavidanja vreden posestnik Philips -preje-malca in zvočnika.
6971
>JUTRO< St 11«
OetrtdS, 2L T. 1931
Iz življenja in sveta
Z zasedanja
odbora t Ženevi
Nova pota elektroterapije
Na. zadnji seji dunajske zdravniške druž. be je poročil primarij dr. Kovvarschik o uporabi kratkih valov, ki obsegajo valov, ne dolžme 6 do 100 m, v elektroterapiji. Ti valovi imajo lastnost, da razvijajo top« loto, ki sega v globine telesa in ne kakor n. pr. pri diatermiji samo na površino. Vr. h<u tega zadržujejo rast bakterij. Z eksperi. menti na miših, ki so jim vcepili zločeste otekline so dognali, da živijo obsevane misi dalje časa nego neobsevane.
Na ljudeh jih doslej niso mogli zadostno prei-zikusiti, ker še niso našli prave doze in Jih je bilo sploh težko dozirati. Šele v zad = njem času je izumil asistent dr. Buchband pripravo za doziranje kratkih valov. V no« vejšem času so začeli uporabljati tudi elefc« tromagnetske valove kot zdravilno sred* stvo. Dosegli so ž njimi iste in delno celo močnejše uspehe, kakršne obetajo kratki valov L
Novi francoski predsednik Paul Doumer s svojo ženo.
Skrivnost milijonske dediščine
Zanimiva pravda za dolarsko
Pred deželnim sodiščem v Katovicah teče pravda, ki ima prav zanimivo ozadje. Gre za 76-milijonsko dolarsko dediščino, ki jo je bil zapustil svojemu rodnemu kraju izseljenec Joseph Wylezolek iz Vošnika v lublinskem okraju. Oporoka je prišla 3923 v roke vošniškemu magistratu. Na podlagi testamenta je prejelo šlezko voj-vodstvo 10 milijonov dolarjev predujma.
čim se je stvar razvedela, se je zbralo lz vseh krajev kakšnih 200 sorodnikov ameriškega pokojnika, ki so začeli pobijati volilo. Zahtevali so 76 milijonov dolarjev zase. Vsi skupaj so vložili tožbo proti vojvodstvu. Deželno sodišče v Katovicah je nato odredilo dokazno postopanje in je zaslišalo več prič, ki so legendo o dediščini docela razpršile. 200 dedičev, ki so zahtevali denar zase, pa je prišlo pred sodni dvor.
Iz diplomatske službe
Novi španski poslanik v Berlinu profesor A merico Castro (s svojo ženo in hčerjo), ki je zamenjal dosedanjega poslanika Espino-so de los Monteros.
Iz strahu pred maturo
v Budimpešti se je hči ravnatelja neke hranilnice tako ustrašila zrelostnega izpita, da jo hotela izvršiti samomor. Odpeljala se je z letalom na Dunaj, še prej pa je izročila nekemu carinskemu uradniku v Budimpešti pismo, naslovljeno na starše. Dekle se je obnašalo tako sumljivo, da je carinski uradnik takoj tekel k telefonu in obvestil dekletove starše.
Ko je oče prečital pismo, je takoj telefoniral na Dunaj, naj njegovo hčer zadržijo, ko bo pristalo letalo v Aspernu. Du-rajska policija je ustregla očetovi želji in tako je mogel ravnatelj dobiti hčer še pri življenju ter jo odvesti s seboj domov. Samomorilna kandidatka je očetu priznala, da je hotela izvršiti samomor, in sicer s skokom iz letečega letala. Ker pa so bila okna premajhna in je bilo v letalu preveč potnikov, se ni upala izvršiti svojega naklepa. Da ni bil oče obvestil dunajske policije, bi si bila njegova hči končala življenje v hotelu.
dediščino, ki je sploh ni Mo
Priče, dva duhovnika in župan ter sejm-ski maršal Volny so pod prisego izjavili, da so glasovi o veliki dediščini bajka. Ameriški konzulat v Berlinu in pristojna oblast sta dali izjavo, da so glasovi o volilu brez podlage. Sejmski maršal Volny je govoril o zadevi tudi z vojvodo Grazyn-skim, ki je dejal, da bi bila dediščina, če bi bilo kaj resnice na njej, obdavčena. V takšnem primeru ne bi se bilo treba vojvodi truditi za inozemsko posojilo.
Po tej izjavi se je prisotnih sorodnikov umrlega mecena polastila silna razburjenost in ogorčenje. Množica je posegla v razpravo ter jela psovati in ogražati priče. Našli so se celo takšni, ki so trdili, da sta se nemška in poljska vlada sporazumeli na škodo pravih dedičev in vtaknili 76 milijonov dolarjev v žep. Ogorčenje 200 razočaranih dedičev je bilo tako veliko, da je moral predsednik razpravo odgoditL
Mučna pustolovina odvetnika
Mučno pustolovščino je doživel berfinskl odvetnik Robert Marten. Po dolgi sodni obravnavi je bil neki njegov klient ob 6. uri zvečer obsojen in odveden v zapor. Odvetnik se je domislil, da mu je za vzklic proti sodbi potrebno neko važno pojasnilo obsojenca. Hitel je torej v jetnišnico, toda paznik je odvedel obsojenca v zapor po drugi poti nego običajno.
Odvetnik ni imel nikogar, ki bi mu mogel dati pojasnilo in je blodil dolgo po hodnikih. Več ur se je trudil, da bi našel kakšnega človeka, in ko je naposled dobil več paznikov ter jih je skozi ograjo prosil, naj ga izpustijo na prosto, ga ni bilo, da bi mu bil pomagal iz neprijetnega položaja, ker so vsi pazniki smatrali odvetnika za zločinca, šele tik pred polnočjo se je našel nadpaznik, ki je spoznal odvetnika in ga izpustil na prosto po najkrajši poti brez posebnega dovoljenja uprave zaporov.
Toscaniniju so odvzeli potni Ust
V berlinskem in drugih inozemskih uimet« niških krogih je izzvala veliko senzacijo vest, da je milanska policija po migljaju iz Rima odvzela di rigentu Toscaniniju pot« ni list. Menijo, da hočejo fašisti s tem pri« siliti umetnika k gotovim pogojem, na ka« tere pa značaini Toscanini ne bo pristal in rajši prekinil svoje dirigentsko delo« vanje.
Nova grdnlandska ekspedicija
še ni dodobra pojasnjena smrt prof. \Ve« generja, že 6e odpravlja na Gronland nova ekspedicija. Letalec Gronau bo podvzel več poletov od zapada proti vzhodu in bo pre« letel tudi južno polovico Gronlanda, da bi mogel proučiti možnosti zračnega prometa med Evropo in Severno Ameriko. Gronau ni novinec na Gronlandu, ker je že lani izvedel uspešen polet preko Gronlada v Severno Ameriko.
Zakon proti rdečim ovratnicam
Zakonodajni odsek ameriške države Ala* bame se bavi z zakonskim osnutkom, ki prepoveduje nošo rdečih ovratnic. Zakonski načrt pravi, da je rdeča barva, barva revo« lucije. Rdeče kravate so drzke in vsiljive, zato se ne skladajo z nazori dobro w>ojc^ nih Američanov.	s
Stražnik — doktor prava
Na dunajski univerzi je promoviral r« doktorja prava član varnostne 6traže Al« fred Trnka. Trenutno šteje dunajska stra« za med svojimi čini tri može z doktorskim naslovom, in sicer so vsi juristi. V teku prihodnjega leta se bo število stražnikov« doktorjev na Dunaju še znatno pomnožilo, kajti trenutno je med njimi 83 mož. ki so inskribirani deloma na juridični, deloma pa na tehnični fakulteti.
Francoski vnanji minister Briand (desno) med svojim govorom o carinski uniji.
Po ameriškem vzorca
Banditi zvabili v prazno stanovanje zdravn&a hi *zsi!ffi od njega denar Bitka z revolverji — Napadeni zdravnik zdravi roparja
Pri krakovskem ginekologu prof. dr. Kellerju se je v ponedeljek zglasil mož, ki je prosil, naj se nemudoma odpravi v nie« govo stanovanje, kjer leži njegova žena težko bolna in potrebuje nujne zdravniške pomoči.
Ko sta vstopila v hišo, ki jo je označil moški za stanovališče, so obstopili profe« sorja, da je napisal svojemu tovarišu prof. in zahtevali od njega, naj jim izroči večjo vsoto denarja.
Nenavadna železniška nesreča
Strojevodja m kurjač težko ranjena — Para je usmrtila otroka pri igri
Dr. KeHer je izjavil, da nima zahtera« nega zneska pri 6ebi. Zato so se banditi poslužili novega trika Prisilili so profe. sorj, da je napisal svojemu tovarišu prof. dr. Glatzlu pismo, v katerem ga je rotil, natj nemudoma pride v hišo, kjer je bil sam ujetnik napadalcev. To pismo je odnesel poseben se! k profesorju Glatzlu na dom. Ko je profesor stopil v hišo, ga je dole* tela ista usoda kakor njegovega prijatelja, Banditi so ga prijeli in zahtevali od njoga, naj napiše pismo ženi in ji zapove, nad te» kom pol ure pošlje 400 dolarjev, ker je v veliki življenski nevarnosti. Smrtno pre. strašena profesorjeva žena je takoj šla v banko, dvignila denr in ga osebno nesla v hišo, ki jo je označil njen mož. Tudi nV> so banditi sprejeli kakor njenega moža m prof. dr. KeHerja.
Banditi »o sprejmi prinešetrfh 400 icfac* in so pobegnili, oba profesorja in ženo dr. Glatzla pa so pusti H zvezane ▼ stano« vanju. Vsem trem se je šeie z združenimi močmi posrečilo, da so se približali ok» »o. razbili šipo in poklicali trudi na pomoč Policija je rešila nesrečnike spon, nato pa priredila lov za pobeglimi roparji. Našli so jih v stanovanj« prof. Glatzla. ki so hoteH v njegovi rn ženini odsotnosti iztčrpati ni-o. no stanovanje. Med policijo in roparji se je razvila ostra borba z revolverji. Dvema banditoma se je posrečilo pobegniti, tretji pa je bil smrtno nevarno ranjen hn prof. Glafod je moral ranjenca obvezati ter mu pomagati. Dognalo se je, da je napadalec brezopselni natakar SlavmsH. Pri niem so našli izsiljenih 400 dolarjev. Zdi se. da je on mapTavil načrt za drren napad. Banditi so najeli za napad pnano stanmranje pod pretvezo, da se vseil v hišo zobni zdrav, nik.
Radio
Na kraja nesreče.
V Essenu, na najživahnejši prometni točki mesta, se je zgodila nenavadna nesreča. Neka lokomotiva je pri ranžiranju skočila s tira, prebila ograjo na mostu in padla navzdol na trg, ki je bil ob 9. uri dopoldne, ko se je to zgodilo, k sreči precej prazen. Uhajajoča para. je usmrtila nekega otroka, ki se je igral na ulici.
Očividec popisuje katastrofo takole: Najprej se je slišal močan pok in takoj nato je padlo nekaj ogromnega čez most na cesto. Bila je velika lokomotiva, ki jo je drugi stroj, s katerim je trčila, dvignil in
vrgel s tira. Lokomotiva se je prevrnila v zraku in je odtrgala pri padcu del ograje.
Padec je bil tako silen, da je stroj odtrgal vogal neke hiše, odbijači pa so se zarili v izložbena okna neke trgovine s pohištvom. Ves ta čas je uhajala vroča para iz kotla. Dimnik se je pri paden odlomil. Prostor za strojevodjo se je popolnoma utisnil. Strojevodja in kurjač sta bila hudo ranjena. Po nesreči je prihitela na mesto požarna bramba, ki je zače'a razstavljati lokomotivo, ki jo bodo skušali dvigniti.
Trenchcoatov
in površnikov za pomlad največja in najcenejša izbera pri
Drago Schwab, Ljubljana
Tri dni na motornih kolesih
Ene najtežjih tekmovalnih voženj po Hayu, k iso trajale tri dpi, se je udeležilo sto motociklistov, — Slika kaže svetovnega prvaka na motornem kolesu Monakovčana
Hennea,
Linčanje nedolžnega
Iz Prage poročajo o neverjetnem slučaju, ki se je primeril v vasi Lendak na Slova« škem. Sin ondotnega krčmarja Scholza se je ženiL V tem kraju je običaij, da se pri svatbi strelja iz pušk in samokresov. Len« daška mladina je bila na ul;cah in ko so je razvrstila za obhod, je nenadoma neki ženski z otrokom v naročju postalo slabo. Omahnila je na tla.
To je ljudi silno vznemirilo. V prepriča« ti ju, da je žensko pogodil strel, so razjaTje. ni vaščani začeli iskati krivca in v slepi strasti navalili na natakarja Dzubaka, kj je bil splošno osovražen, ker ji mni hotel da« jati pijače na upanje. Siromaku niso dovo« lili niti toliko časa, da bi dokazal svojo ne« dolžnost. Privezali so ga k nekemu kolu in mahali po njem z gnojnimi vilami in drogi toliko časa, da ni dal od sebe več nobene« ga živlienskoga znaka. Zdravnik, ki so ga bili vaščani poklicali k onesveščeni ženi, je ugotovil, da je omedlela samo od strahu. Polaigoma so jo spravili zopet k zavesti, medtem ko je linčani natakar izkrvavel. Orožniki, ki so slučaj preiskali, so dvignili obtožnico zoper nse vaščane. kajti izpriča, no je, da so se linčanja udeležili stari in mladi.
Nov svetovni rekord v teku na loo m
Nad 300 milijard za dopuste
T. ari i so potrošili ljudje za dopuste nad 300 miliard Din. To ugotavlja American Automobile Assotiation. ki pripominja, da je avtomobil najvažnejši č<mtelj pri prevo. zu dopustnikov v vseh deželah na svetu. Samo v Zedin;ienih državah so ljudje izdali za avtomobilske vožnje nad tri milijarde dolarjev — torej nad polovico celokupne za dopuste potrošene vsote. Pri tem je zelo slabo odrezala železnica, ki je vnovčila sa» mo 750 milijonov dolarjev in še slabše ladijeplovba ter letalstvo, ki sta oba sku«
?>aj dobila komaj borih 25 milijonov do« arjev. Ameriški turisti 60 prinesli lani v Evropo nad 500 milijonov dolariev. tugei pa so pustili v Zedinjenih državah 125 mili« jonov dolarjev. '
Hellmut Kornig, Id je pretekel v Mcmako-vem 100 m dolgo progo v 10,3 sekundah in v tem prekosil svetovni rekord za eno desetinko sekunde.
Sovjetsko propagandno sredstvo v Palestini
V Jeuzalemski poštni urad je nedavno vlomil neki uradnik in ukradel vrednostno pismo, v katerem je bilo 7000 funtov šter-lingov. Ko je policija preiskala urednikovo stanovanje, je v svoje začudenje našla v njem več žlahtnih kamnov, vrednih več tisoč funtov. Sumijo, da so ti kamni prišli iz Rusije za propagandne namene in izzivanje nemirov.
Izvleček iz programov
Četrtek, 21. maja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Plošče. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Preda-nje o vremenoslovju- — 20: Duševna vzgoja otroka. — 20.30: Epizode iz Jezusovega življenja, poje ga Škerlj-Medvedova. — 21.15: Violina-solo. — 22: Slovenske narodne s harmoniko. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.90: PloSSe. - 12-45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Ruske pesmi. — 17.30: Narodne melodije. — 18: Pevski koncert — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22-30: Poročila. — 22.50: Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — PRAGA 16.30: Komorna glasba! — 19.30: Operetni večer. — 22.30: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.30: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert solistov. — 20.30: Lahka godba orkestra- — 22.15: Ariie in pesmi. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12:
Koncert orkestra. — 15.20: Plošče. _ 20.25:
Koncert orkestra nekdanje >VoJksopere<. — 22.25: Lahka glasba. — BERLIN 19.40: Plesni večer. — Zabaven program. — KO-NIGSBERG 16.15: Popoldanski koncert. — 19.20: Orkerstralen koncert: Wa?nerjeva glasba. — 20.20: Koncert moškega pevskega zbora. — 21: Dramski večer. — Mf}HLA-CKER 16 30: Popoldanski koncert orkestra.
—	19.45: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 21: Calderonova proslava. — 22.50: Godba za ples. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra. — 19.45: Pevski m klavirski koncert — 20.45: Koncert orkestra in solistov.
—	Koncert ciganske kapele. — RIM ]7; Vokalen in instrumentalen koncert — 19.50: Plošča. — 20.40: Operni večer.
Vsak dan ena
Tat: »O, gospod, ali želite, da vas poučim v rabi samokresa?«
»JUTRO« it 11«
7
- Četrtek, 2L V. 1331
Cene malitt* oglasom t
Ženit*«, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati Je pristojbino 2.— Din. Pristojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic^ v Liubliani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
Mali&glasi
•Vasiove malih oglasov
dobite takoj po izida Usta w podružnicah 9 Jutra" v •Mttrih&r**, 0 Cc/;a, v »Vorem mmmtia, 9 ISrbcvIjah in mi 0B*&nic€»h, ki aprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
IffTEfTiTfffl
Deklo
prida« bi pošteno, u vsako del«, išče Ivan Šimenc, Lepi p»t 34.	19609-1
Blagajničarko
sprejmem takoj ali najpozneje 15. junija. Pogoji: atarost nad 28 let, absolutna neoipore&noet, samostojna slovenska in nemška korespoudentka, zadostna praksa. Ponudbe » točno navedbo dosedanjih iiužb ln zahtev« plače na oglasni oddeilek Jutra pod »Dobro mesto«. 19640-1
Knjigovodja
bllanclst
po mr/booed a prakso v
električni industriji se išče Ponudbe i navedbo dosedanje prakse im referenc ra ogla^mi oddelek Jutra pod »BilancisU. 19554-1
Trg. sotrudnika
•tarejšega, za trgovino z mešanim hlagom, to je ananufaktura, specerija, ie-leznina, usmje, drobnarije itd., pnpolno samostojnega, ia vodstvo trgovine sposobnega, sprejmem. Ponudbe pod šifro »165« na ogl. oddelek, »Jutra«. 19551-1
Učenca
■ p.' tiri 6TIK> šolsko tootoraz-t>o spre jim eim v trg. x me-la.rni.rn blago® v mestu z »so oskrbo v biši. Naslov <r ogl. odd. Jntra. 19491-1
Kuharico
■natn« in čedno ter
SLUGO ^prejme pesizijou Triglav, Bohinjska Bistrica. 19620-1
Služkinjo kuharico
tt&i eAovens&a o bi tel j v IVoni. plača zelo dnhra. JViizve se Rimska 6. 18/11.
39754-1
Fotograiskl
pomočnik
i 4obri«a Bastopom, dobi serijske deJo v kopališču prosi z^3o dobri plači. Na-irop takoj. Pismene ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Sezonski fotograf« 197164
Hišnika
sa noro stavbo sprejmem takoj Stanovanje takoj na razpolcgo. Ponndbe pod Šifro* »K. V.« na ekspoaita-ro »Jiitra« Ljubljana VII.
19770-1
Dekle
p-ednjSh kt, zmožno kuha-r ja in opravljanja vseh 1 «vnih del, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Dobra in stalna služba« na oglas, oddelek Jutri. 19736-1
Samostojna
prodajalka
r modno majvufaktuni tr-■fe^vimi, ki govori nemški in /hrvatski, d"bi takoj mes.to tpri Bela Kelemeo, Cako-»ec.	197404
(Knjigovodja
bllanclst
'samoetojem fcoTesjpondeint, z večleteJO banč-rto to 'ndu-^fcrijsk« prakso, vojaščine prost, i£če primernega na-inp^Bnja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jretra« pod šifro ■Mlad knjigovodja«.
19751-1
Šofer
fcrreftan v mehanski to kl-
r-1 operater dobi takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 1931«.	19726-1
Pisarniško moč
■posobno, ambieijozn« to v vsakem or.iru zanesljivo o«obo sprejmemo. Sever & Komp., Ljubljana. 19604-1
Postrežnlco
jld 'M samostojno kuhate, k osebam, dnevno od
'pol 8. do 2__3. sprejmem
\ takoj. Naslov pore oglasni foddeiefc »Jutra«. 19799-1
Posredovalnica Ogrin
iklofcičpv« cesta S8. rabi
otel«ft.i> kuharico, plačilno natakarico in služkinjo.
19795-1
Inteligentno
gospodično
ki obvlada popolnoma nemščino, sprejmem ta-koj k dvema otrokoma v starosti od 4—8 let. Ponudbe pod »Vzgojiteljica« na oglasni oddelek Jutra. 197374
Krojaškega
pomočnika
takoj sprejmem za boljše velike aH male komade. — Anton Vrbinc, Ljubljana, Vidovdanska c. 20.
19903-1
Potnike
za mazilno olje — tovot-masti, kateri potujejo enkrat na mesec po Sloveniji, takoj sprejmemo. Prednost imajo oni, kateri so vpeljani pri industrijah in pa pri ostalih konzumentih strojnih in avto oljev. Ponudbe pod »Strojno olje« na oglasni oddelek Jutra.
19739-5
Potnika zastopnika
ld je dobro uveden pri mizarjih, išče domače podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. »693«	19791-5
Izurjeno fino šiviljo
za plašče, obleke in perilo, ki pride na dom, išče boljša meščanska družina za takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 19800-3
ks
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
17790-4
Ljubitelji an tik vi tet!
Ravnokar dcšl® različno pohištvo! Kapiteljska ulica 3. dvoriiče. levo. 19772-6
Športni voziček
otroški prodam. Naslnv v ogl. odd. »Jutra«. 19769-«
Strešno opeko
*fciro in 2 popolnoma nora okna orodarn. Sv. Petra nasip 43.	19787-6
Večjo količino vreč
proda tovarna »k.rim«, Maribor.	19S0S-6
Oakland limusino
zamenjam za karkoli iste vrednosti. Din 30.000.—. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	19704-10
Rabljeni avtomobili
osebni in poltovorni, ugodno naprodaj. Ogled v av-todelavnici »Adler«, za-stot>=tva R. Luckmaim. Bohoričeva 2.	19581-10
Avto
znamke »Opel«, lestcfHn-derski, v zelo dobrem stanju po zelo nizki ceni prodam takoj. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Opel«.
19167-10
fl'4
Dekle
staro 81 let, išče stalne sluSbe pri boljši rodbini. Gre k otrokom in kot pomoč gospodinji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 19674-2
Šivilja pomočnica
išče službo najraje v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 19759-2
Sodar, klepar in šofer
z v®HetiK> prakso . ieli
službo v vinski trgovini ali podobnemu podjetju: Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Samski«.	19730-2
Šofer
iw>braž«n, zanesljiv roroft z večletnimi izpričevali, zmožen popravil, opravlja tudi druga dela, govori 3 jezike, prosi službe k osebnemu ali tovornemu avtomobilu ali pa k avtoomni-busu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19779 2
Gospa
trgovsko naobražema., f?če primemo službo v trgovini kot po«lo vodki nja ali pri stopi « primernim kapitalom kot družabniea. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sposobna S?«.
19081-2
Puhasto perje
čisto, čuhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, Sisto. čohano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 350 Din razpošilja po poštnem povzetja L. Brozovič, Zagreb
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Šega. Cankarjevo nabr. 5/1 19511-6
Stekleno steno
predelno, primerno za pisarno, ugodno prodamo. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	19764-6
Fotoaparat
9x14, za ploče in film, z dvojnim amastdgmatom, po-polnoma nov, naprodaj za 500 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Aparat«.	19727-6
G. Tli. Rotman:
Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan,)
Ta je pa lepa, da mišek ne bi smel pozdraviti, kadar stopi v sobo! Ali vam gre to t glavo? Meni ne! A gospodična je rekla, da ni dovoljeno, in jaz sem se vsedel. Ker me mačje zadeve niso zanimale, sem napravil Dori Dolgorepčevi, ki je sedela pred menoj, in žepne rutice lepo petljo na repek.
Motorno kolo
s prikolico, 500 ccm, zelo dobro ohranjeno in malo voženo, proda radi nabave avtomobila za ugodno ceno Josip Rndman, trgovec. Krška vas (15 minut. od Brežic).	19730-10
Prikolico za motorno kolo
Ariiel in tovorni avto Ford do 800 kg nosilnost pTO-dam po nizki ceni. — Ed. Pišler, Vrhnika. 19733-10
Osebni avtomobil
lahek, prav dobro tapeciran, 4—6-sedežen, znamke ■»Daimler«, odprt, r električno razsvetljavo, dobro pnevmatiko, vse v prav dobrem stanju, sposoben •posebno za gg. potnike ali pa avtotaksije na deželi, za Din 19.000 takoj prodam. Interesenti naj se javijo na Mthajlo Rozman, ravnatelj, Mojstrana.
19743-10
Malo rabljeno kolo
boljše,- prodani v garderobi pri.,. Fjgovcu. ... 1975741
Moško kolo
labbo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	19749-11
Staro kolo
dobro, brez pnevmatik, eeno prodam. Bohoričeva 12.
19765-11
Moško kolo
vredno 800 Drn, prodam. Poiive se v oglasnem oddelku »JutTa«. 19607-11
Parni kotel
10 do 12 m® kurilne ploskve, kupim. Ponudbe na Ld. Pišler, Vrhnika.
19732-7

50 % posojila
Din 150.000 želi zagotovita" svobodni, samski gospod, srednjih let za pričeto več-stanovanjsko vilo in obrat v industrijskem mestu na Gorenjskem. Vknjižba na prvo mesto. V slučaju razumevanja medsebojna last. Dopise pod »Sigurna investicija« na oglasni oddelek »Jutra«.	1976346
// # i rij rs
O irf I A A
Vsakovrstno zlato
snpuje po najvišjih eenab
Černe — Juvelir
Ljubljana. Woffova nI. S.
88
MffitlFtilti
Spalnico
ohranjeno, kttrplm. Naslov. po^9 oglasni oddelek »Jutra«.	19798-12
2 obleki
za _ 16—18-letne famte po-c.emi naiprodaj. Poljanska cesta 59, dvorišče.
19768-18

Najdeno blago
za žeošfco oblek® in k«-raude. Vprašati v trgovini Mestni trg 14. 19747-28
Zajamčeno
ozdravite kapavico hitro to poceni, moški to ženske, novo in staro. Pisati Dr. Jalius Berger, Zagreb, Ba-kačeva 6-	19634-40

Hišo
aH »tavbižče v okoli d nove remrae kupim. Podrobn« ponndbe pod značko »Go-tovina« na oglasni oddelek »Jntra«.	19602-20
Enonadstropna hiša
lepa, viK slična, 1400 m* vrta, pod Rožnikom ugid-iio naprodaj. Naslov v og*. oddelku Jutra. 19664-20
Enonadstropno hišo
dv*>lruiinsko, blizu Stadiona poceni prodam. Naslov v oglosneim oddelku »Jntra«.	19585-20
Pozor! Vilo na Bleda
poipolnoma nov«, na zel« lepem pros-toru, za Din 35.000 prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19734-20
Novo lično hišo
obstoječo iz 3 sob, kuhinje, pralnice, kleti, lep vrt, kravna okolica, oddaljeno 15 minut od postaje, oddam v najem. Priporočljivo za upokojenca. Pojasnila v okraju hiše daje Gorilnik, gostilna, Šmartno ob Paii.	19655-20
Malo pisarno
oddam takoj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 19705-19
Trgovino
z mei. blagom oddani v prometnem kraju na Gorenjskem pod ugodnim! (.-o-gnji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19741-19
Restavracijo
vzamerva na račun. Zakonca brez otrok. Zmožna sva voditi vsako najboljšo restavracij«. Govoriva več jezikov. Zena je prvovrstna kuharica dunajskih in srbskih jedi. Ponudbe aa ogl. odd. »Jutra« pod »!z-kuSesn hoteiMr«. 19746 19
Hlev
za enega ali dva konja
oddam. Sv. Petra cesta 67 " 19781-1P
Skladišče
na twyvo urejeno oddam. Naslov v oglas oddelku »Jutra«.	19793-19
Tri male lokale
za vsako uporabo ali za pisarne v centru mesta Maribor oddam takoj. Istotam tudi National blagajna v dobrem stanju poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19809-19
Trgovsko hišo
oddam r najem v Kamniku 8 1. avgustom. Oddajo se eventuelno tudi ločeno trgovski lokali to 3-sobnu stanovanje. Vpraftmj« U* oglasni odd. »Jutra« • pod šifro »Trgovska' hiša«.
»400-1»
Velesejmskl paviljon
za gostiln« se odda Dod ugodnimi pogoji za čas Vdesejma v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Gostilno
dobro idočo t predmeetto Kranja oddam takoj v_ najem za več let. Iztoči se letno 140 U vina to mnogo piva to žganja. Resne po-nudibe je poslati pod šifro »Dobro idoča gostilna v Kranju« na oglasni oddelek »Jutra«.	19738-17

Malinovec
iz aromatič-nih gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja fctara lekarna *Pri orlu« t Celja.
195-33
Malinovec
fini, pravi, pristni, uo dobite pri Lovro Se-benik, kuhanje »adnih sokov, Ljubljana. 19755-33
it
£
Gostilna Tomšič
av. Jakoba trg toči izborna štajerska in dolenjska vina 19814-18
ftonevtmja
la selitve
tal prevoze kakršnegakoli blaga t Ljubljani ali ra deželi je naj pripravne jži velik tovorni avto, katerega lahk« dobite X Izurjenim osobjem po nizki tarifi pri »Brzopromet«, avtoprevoczniStro, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2182.
19409-21
Stanovanje
4 »obe in pritikline, komfortno oddam v cemtrumu mesta s 1. avgustom. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	19594-21
Stanovanje
sobo in kuhinj« oddam stranki brez otrok. Alešev-Seva 14.	19768 21
1-sobno stanovanje
s pritiklinami, bvp. vrt, elektrika to vodovod, oddam za 400 Din. Zelena jama, Zvezna tri. 1
19782-91
Stanovanie
ob»boječe iz predsob«, 8 sob. »obe za služkinjo, kuhinje, kopalnice in ositalib pritiklin oddam za meseo avgust v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti 7. Pojasnila daje ravnateljstvo med ntadnitni urami od 8. do 18. 19790-21
3-sobno stanovanje
leipo, 8 sobo za služkinj« i<n ostale pritikline oddam za j ima.j. Najlepša lega, center. Cena 1600 Din. Pi-smetie ponudbe pod >1600 oglasna odd(
Opremljeno sobo
velik«, lepo, oddam « 1. junijem, Dunajska e. 16, desne stopnice, II. nadstropje, levo.	19548-23
Zakonca
bre« otrok iščeta meblo-van« sobo t separatnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. junij«.
19748-23
Opremljeno sobo
za 2 oeebi oddam s hran«. Sv. Petra nasip 43.
19756-23
Več sob
t e»» ali dvema posteljama na željo tudi s hrai&o oddam takoj. Rožna nlica
15/1.	19736-23
Opremljeno sobo
elegantno, čisto. « »tropo »etpariraoim vhodom oddam boljšemu stalnemu gospodu Florijanaka ul. 31/1.
19751-23
Sobo Išče
od 29. maja dalje direktor po možnosti <r sredini mesta. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »(Jist-a soba«.	19734-23
Sobo, lepo, zračno
oddam v centru mesta eni ali dvema boljšima gospodičnama. Naslov v ogla«, odd. »Jutra«.	19768-23
Malo sobo (sobico)
išče gospod ▼ mestu (200 do 250 Din). Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »25«.
19777 23
Parketlrano sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam samo gospodični za Dto 250.—. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19775-83
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektrik« iščem v bližini cerkve av. Jo-žefa. Poljanske ceste aH Streliške nli-•ce. TakojSnje 'ponudbe na offlavm oddelek Jutra pod »Soba«.	197S5-22
D« na
Idelek Ju-


Lepo sobo
sotačno, ▼ visokem priffii-ju t razgledom na vrt, blizu cestne železnice išče starejša gospod pri družini brez otrok. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Od trgovine« 19680-23
Sobo
affi meb&rana, lepo, veliko, i poeetaim vhodom, v sredini atesta išče poročen par bre« otrok za tabo j al l 1. junijem. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod »Dobra stranka«. 19662-23
2 opremljeni sobi
solnčni, ena s posebnim vhodom, oddam bolj-Sima gospodoma i 1. junijem.. Naslov v oglasnem •oddelku »Jutra«. 19786-29
Separirano sobo
t v«em komfortom oddam.
Sostanovalca
jm««i. Poseben vhod efttrika. Naslov ▼ ogla«, oddelku »Jutra«. 19802-23
Starejši gospod
M je tekal sobo v Celju ob parku dne 19. t. m., se iproai, da se ponovno Javi ▼ podrofeSid »Jutra« v Celja.	19797-23
zmijsrr
Kovčeg - gramofon
* ploščami, dobre ohranjen poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19544-2«
Trije prijemi
in vi morete fotografirati f
Tako enostavno je manipuliranje pri
CERTOTO KAMERI
a ona sama je tako poceni! Dobiva se ▼ vsaki boljši fototrgovini.
Odjemalcem izven Zagreba
Samo kdor ▼ miru izbira, kapi dobro!
Ako morate hiteti od prodajalne do prodajalne, da ai ogledate blago, tedaj se morda v naglici in stiski odločite za nekaj, za kar vam bo pozneje žal.
ZATO IZBIRAJTE
BLAGO DOMA! Tu imate časa, da si ogledate vzorce, komad za komadom, glede vrednosti, nikdo vas ne more pregovoriti za nakup česa, kar ni po vašem okusu.
Zahtevajte zato nafto kolekcijo: svile, svil ln tkanin za pranje,
ln vi dobite to kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno ln neobvezno. Tedaj s&Hte, Izberite ono, kar najbolj odgovarja vaši postavi, vaSemu okusu! Ker dobivamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo zato razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja.
Največja trgovska In Izvorna tvrdka
Zagreb.
Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. .V nekoliko dneh ga imate v rokah brezplačno!
Kratek klavir
dobro ohranjen prodaa, eventuelno zamenjam za
piaoino. Naslov: Rimska cesta tov. 81, n. nadstr., levo ( Laaarjeva hiša).
19037-26

Dekliški počitniški dom
▼. Kartalv ia Uoteraeh a. Attersee (Salzkammergnt) z jezikovnim poukom in vsakovrstnim športom
Veliko lastno posestvo z vrtom, lastnim kopališčem, čolni itd. direktno na jezeru. Prospekte, najboljše ref. pošilja »Tochterpensio-nat« Carola v. Kastaly — Wien VIII, Langegasse 65.
194-38
Penslon Sturm
Poljče pri Lescah. Mirno, brezprašno letovišče. Planinski zrak, velik park. zračne, šolnine, pršne in tople kopelji- Odlično za slabokrvne, nervozne itd. Penzija od Din 60.— dalje. Zahtevajte prospekte. Najemnik Bolo Plahuta.
19635-88
Hotel Triglav
Bistrica, Bohinjsko jezero, 50 postelj, velik park, sotočiia kopelj, dvorana za ležanje, radio, klavir, pen-zija od 35—50 Din.
19G19-38
Pension Vila Čop
Moste • Žirovnica. K:asen velik vrt, lepe čiste soln-čne sobe, mirna lega. Cena popolni oskrbi od Din 55—S). Se priporoča Milica Weinberger.	19735-38
lk>pi*i
Milostiva
Vai krznen pladč najbolje konzervira čez poletje L Rot, Mestni trg 9. Ob enem za polovično ceno izvrši vsa potrebna popra vila. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu.	182-13
Vsled osamelosti
išče vdovec, samec, pri boljši družini ali samostojni dami srednjih let zavetje z vso oskrbo. Dopise pod »Dolg čas barn« na ogl. odd. »Jutra«. 19546-24
Hrepenenje
Nenadno torkov« srečanje me je presenetil« in spravilo' i« ravnotežja, kljub temu sem v mislih pri Tebi '	19778 24
Franc 10
PoŠtaoležeče pisma ne sprejmejo, poSljite meni svoj naslov ali šifro »Jutra«. Tudi trgovka 19806-24
Na trgovino
žefim poročiti trgovk® t primero« doto. 20—30 let. Naalov: St. Jani pri Velenju št. 20.	19753-25
Mlin in žago
prodam blizu Novega me-ata. Več se izv« pri mizarski tvrdki brata Udovič, Novo mesto.	19788-30

3 istrijanske
brakirce
s kr&flko dlako, resaste, 4—5 let stare, prodam. — Cema a 750 Din. Dako Ma-kar, Metlika.	19728-27
Več parov golobov
prodam. Kavk« Om«;ee. St. Vid aad Ljubljano 87.
19614-27
Cfrrt
Sedlarsko
ia torbarsko delavnice a stroji na električni pogon, dobro vpeljan«, prodam. — Bosna reflektanta naj se obrnejo na naslor: Ivan Kravo«, Maribor.
18522-30
Specijelni entel oblek
pri Matric & Mikei, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	19812-30
Pozor Krakovo - Trnovo!
Za nemško tvrdk« iičem
naslove, ki bi pridelovali -m« pristne ljubljanske ajsarice. Prijave sprejema Ivan Samenc, vrtnar. Ljubljana, Lapi pot. 19796-31
Čebelarji pozor!
Prervcvz čebel prevzame t poldrugotonskim ali triton-skim avtomolidiom po ngndni ceni »BrzopromeU, avtoprevoz.nišit!vo. Miklošičeva cesta 4. Tel. 2192.
19408-37
Birmanska
darila
p« stokih cenah dobite t trgovini
Zapanc Danijel, zlatar Wolfova št. 8,
Popravila ta nova dda se
izvršujejo poceni in v najkrajšem času.	6783
Srebrne krone staro zlato Io srebro
kupuje Rafinerija	dragih
kovin. Ljubljana,	Ilirska ulica 36, vbod !i Vidov
danske ces<te. pri	gostilni
M ožina.	70
Službo stalnega
šoferja
razpisuje Prostovoljno gasilno m reševalno društvo v KRANJU.
Pogoji: izprašan mehanik, ključavničar ali strugar, trezen, zanesljiv in samski. Samo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na podlagi dokazil naj pošljejo reflektantje v 10. dneh po razpisu.	6976
Takisto antiseptično preparirana
„OLLA
GUM..?
Je bfla. Je ln b« najboljša.
Dokazano najbolj dovršena.
Edina slovenska tedenska revija »Zivijen]e in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
•O.-.
Deset zapovedi pri
1.	Ne jej, dokler si utrujen ali vznemirjen!
2.	Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, da ae ohlade!
3.	Ne jej hlastno, ampak počasi!
4.	Jedi dobro zgrizi, da se dobro pomešajo ■ slino!
5.	Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzo!
6.	Ne pij med jedjo!
7.	Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti
še diši, potem boš dolgo živel!
8.	Ne muči se s skrbmi med jedjo, ampak odloži jih na poznejši čas!
9.	Navadi se biti med jedjo dobre volje, potem boš vedno dobro prebavijal!
10.	Vživaj večkrat izborne testenine »Pekatete« ali »Jajnine«, bodisi na juhi, kot prikuho ali kot samostojno jed. Z njimi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne snovi!	199
I ■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu
dobri In poceni platneni čevlii
»VIKTOR I A"
s šlvanlml gumi podplati
DETAL3NE CENE PO PARU:
Številke 24-27. 28-34. 35-41, 42-46
Dinar30-35-50-60-
Dobilo se v vseh trgovinah čevflev. Na veliko pri Palmo Zaereb, poštat predal 286.
Ugodna fazona. elastična hoja l
Sive, bele In črne za Snlranje In na Spanso.
DomaB izdelek.
M
»O
a
IO
s
f
»JT7TR0« 5t 11«
NajzanimivejS mož Amerike
Najzanimivejši mož Amerike sam po sebi ni tako zanimiv; zanimava pa je skrivnost, ki tiči za njim. Odkod jo 'ma, kje jo je vzel, to veliko kepo zla* ta, od katere časih odseka kos, se po* pelje v Chicago in zamenja svoje zla* to za čeke?
Zdaj pa zdaj izgine v hribih kali*
fornijske Nevade, v »Dolini smrti« in sc potem mahoma pojavi, kakor da bi bil prišel iz ničesa, zopet v Chicagi, z žepi polnimi čekov. Kdorkoli ga je skušal zasledovati, ga niso nikdar več .videli živega.
Nenadoma se zopet pojavi Scotty, — rjav, zagorel, s kožo ustrojeno od solnca in vetra, z gubami v obrazu za* lepljenimi s puščavskim peskom, —na kaki majhni končni postajici železnice v nevadski puščavi. Tam se postavi pred postaj enačelnika, sezuje enega svojih ogromnih škornjev in privleče iz njega kopico bankovcev po tisoč dolarjev, jih vrže na mizo in si naroči posebni vlak v Chicago... Če ne bo zadoščalo, sezujem še drugi škorenj,« pravi. Telegrafske žice brnijo: Prosto pot za Scottyja! Scottv prihaja s po*
fcbrifcii vtsOuBoif
Scotty mora imeti zlato žilo, narav* no, pravijo ljudje. Le kako se ma po* sreči, da jo lahko ohrani »krito! In to že leta in leta!
Zdajci pa postane Scottyjeva tajna vsemu svetu znana: Scotty se je nase* lil, si sezida! krasen grad sredi pušča* ve. Poročevalci ga oblegajo ki izkopa* vajo njegovo tajno.
Stvar je namreč taka: Scottv iz Do* Hne smrti si je v najbolj zapuščeni pu* ščavi Amerike, pod žarečim solncem, kjer vejejo ognjene sape m se premi* kajo peščeni griči, sezidal čaroben grad, nedosegljiv, nedostopen navad* nemu zemljanu. Scotty pritisne na električni gumb, fin dežek se vsuje na njegovo majhno oazo. Edini majhni gorski potoček, ki ga je najti na milje in milje daleč, je Scotty zajezil in ga tako spremenil v malo jezerce. Povso* di brizgajo vodometi in se usipajo na krasne rožice. Dvanajst kopalnic iz opala, pripadajočih dvanajstorici kras* nih spalnic, pije iz Scottvjevega po« točka — sicer pa ni na milje daleč ni« česar drugega kakor pesek, samo pe* sek. Scottyjev grad je sezidan v sta* rošpanskem slogu, cele črede avtom o* bilov so privlekle starine iz Španije, stoletja stari zvonovi zvonijo zvečer v
mrtvi gorski vrdL Trt mffijooe dobri*
jev je že izdal Scotty ra svoj čarobni grad v puščavi in še mnogo, mnogo več čekov bo raztrosil na vse stra* ni Scotty ae pa sam pri sebd smeje; v samoti puščave se človek odvadi go voritL
Kaj vendar dela Scotty, ta zagorela, sama s seboj zadovoljna prikazen, v tem čarobnem gradu? In kdo vendar spi v teh dvanajstih postdj ah, kdo po* skakuje z dvanajstimi vodometi?
Danes to že vedo Američani: neki stari, bolni mož iz Chicaga... temu je zgradil Scotty ta tajinstveni grad: ne* k emu prijatelju. Bolnemu, bledemu, ko žilice tenkemu, veIikomestno«lailtur» nemu človeku s tresočimi se rokami, je sezidal od puščavskega življenja ustrojeni Scottv ta skrivnostni grad — iz hvaležnosti. Zares čudna je zgodba, kako sta se dva tako različna človeka našla.
Leta 1900. sta trčila na neki ameriški progi dva vlaka Napol raztrganega so izvlekli Johnsona izpod ruševin, brez* upno polomljenega. Johnson je imel denar in zdravniki so ga za silo skrpa* li. Toda njegove roke so postajale če* dalje ožje in ožje. Njegovi prsti so koščeno ropotali, kadar je sešteval de* nar, ki se je stekal v njegovo banko.
[ Da, raofiSno, Sootty )e bfl našel zlato
žilo v gorah Nevade, a ni imel niti be* lica, da ba jo mogel izkoristiti. Bi mu li Johnson zaupal?
Johnson je videl Scottyj©vo trdo, rjavo pest in slišal o rjavih skalnih gorah Nevade, videl je solnce, mir, moč, zdravje. Bilo mu je, kakor da bi mu življenska sila ponujala roko... Johnson je udaril v Scottyjevo trdo roko in podpisal ček za 3000 dolarjev. Scotty je svojega novega prijatelja za* vil v bombaž in ga vlekel s seboj v svoj gorski svet, ga tam kopal v vro* čem puščavskem pesku in pital in ga tako polagoma ozdraviL
Z rastočim zdravjem Johnsona se je razcvela tudi njegova banka v Chi« cagi m milijoni so se stekali vanjo. In znaj trdijo ljudje, da Scottv sploh ni* ma zlate žile — zato, samo zato so leta in leta zaman iskali po strašni ka* meniti in peščeni puščavi zlatega za* klada, ki naj bi bil v njej skrit... in zdaj trdijo, da sedi Scottv jeva zlata žila v Chicagi na pisarniškem stolu.
Vsem pa se smehlja Scottv kakor sfinga: »Le iščite, samo iščite.« Še ved* no je laže najti zaklad v puščavi Ne* vade, nego zaklad v puščavi živi je* nja: »Prijateljstvo!«
PARKETNE DEŠČICE
hrastove tn bukove
TRST JE ZA STROPE BAKULA
(leseno pletivo) za strope ln stene, dobavlja
J os. R. PUH. Ljubljana
Gradaška nBca 22.	Telefon 2513
11Z
Rudarskega inženjerja
z najmanj 31etno prakso IŠČEMO za
rudnik v SrbijL
Ponudbe s točnim opisom prakse in pogojev zaposlenja pod »Br. 430« poslati na Jugosl. Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt pret. 409.	6932
Bele in barvaste
PLOŠČICE ŠTEDILNIKE
in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnle itd. dobavlja in izvršuje najceneje
»MATERIAL"
trg. dr. s o. s.
LJUBLJANA, Dunajska c. Jfr'1
TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ Ali
^fcRNEJs^
Nagrada 2000.— Din vsakemu, kdor dokaže, da se
je do danes zlomilo le eno ogrodje
PEUGEOT
bi cikla ali motocikla, kupljenega pri tvrdkl
Ivan šribar, Ljubljana, Gosposvetska 13
oziroma pri podružnici v Domžalah. 187-2
C.*
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih In tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.	86
KRAPINSKE TOPLICE
poleg Zagreba, 42* C naravno topla nuBo-aktlvna termalna voda ln blato zdravijo revmo, ishias, žensk bolezni itd. V pred-Jn posezoni znatno znižane cene kakor tudi specialne 20dnevne pavšalne kure za Din 1250 (soba, prehrana, kopel ji in pristojbina). Reden promet z avtobusi na vse strani. Izvrstna postrežba. Začetek sezone 16. aprila. — Zahtevajte prospekte od uprave kopališča ali od potniških uradov. 5983
Čudež kemično-tehničnega izuma je nai vso noč tfjofl pes
n
Kaj naj
čita nežno ženat
čuteča
Roman R. Tagoreja: »Dom fn svet«, dala »Tiskovna zadruga«.
BONZO"
Nikak fosfor aH radijski preparat.
Dika vsake hiš«, za ceno SO Din, katar tudi SIJOČI KRISTUSI, Din 35 in Din 46. SIJOČE VRATNE TABLICE
iz stekla, ki se dado poslikati, že od Din 15 naprej razpošt-ljamo proti povzetju. — Cene brez vračunane poštnine.
»INGE« svetlobni preparati, glavno zastopstvo sa Jogo-slavijo PTUJ.	^
Provizijske zastopnike za vse kraje sprejmemo. «834
Zahvala__
Ob nepričakovani težki izgubi našega soproga oziroma očeta, brata, strica it<L, gospoda
Leopolda driinfelda
nam je došlo toHko izrazov iskrenega sočustvovanja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Zato čutimo dolžnost zahvaliti se vsem, ki so v težkih urah stali z nami in sočustvovali.
Posebno zahvalo pa smo dolžni č. g. pro« Jankovitfu, gg. zdravnikom dr. Blumauerju, dr. Trtniku in dr. Spor. nu, vsem darovalcem vencev in cvetja, SokoL društvu Ljubljana H, Slovenskemu lovskemu društvu in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili predragega pokojnika k zadnjemu počitku.
V Ljubljani, dne 19. maja 1931.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
m

Ženski pumps čevlji, najmodernejše barve, s pravo kuščarje vo kožo. Priljubljeni modeli.
Din 225 -
Ženski čevlji na zaponke v vseh modnih barvah! Krasni modeli ,elegantna peta.
Din 165*-
naprej.
Otroški visoki čevlji v vseh barvah in kombinacijah.
Din 65-
naprej.
Otroški čevlji, praktični, hi-gijensko neoporečni.
Din 45 -
naprej.
Pred nakupom vsakdo dobro premisli in primerja, pa naj bo ponudba še tako vabljiva. Naši mnogoštevilni odjemalci nosijo PEKO-čevlje, ker so se prepričali, da so le-ti boljši lepši, trajnejši in s tem cenejši od drugih izdelkov.
Prepričajte se tudi Vi in nosili boste vedno
Ženski pumps čevlji, v laka in barvah, zelo ukusnL
Din 195'-
Damski troter-čevlji, udobna oblika, v lepih kombinacijah.
Din 225 -
Moški polčevlji, moder« ni, udobni in poceni.
Črni M-boks
Din 165*-
Rjavi M-boks
Din 195*-
Moški polčevlji v črnem laku in modernih rjavih barvah, za fino družbo.
Din 245--
cevlfe
is
lis
Psi Sil
I
i Pro
liliji |i j-iiii! t jtj
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij > Jutra« Adolf Riljnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi v Ljubljani.
i | * I > V
r r A /■ •» *. ..»