®le Postgebtfcr bar bezahlt. foitnlna plaCaa« v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Prti* — cena 1.50 L
PRjBTOM TgPMIK
j Leto XVI. V Ljubljani, 5. oktobra 1944. št. 40 (777)
Ako se polž globoko zakoplje, bo huda zima.
Slovenski pregovor
UREDNIŠTVO in UPRAVNlSTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/IIL Poštni predal št. 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah.
NAROČNINA: V« leta 15 lir, «/s leta 30 lir, vse leto 60 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1.50 lire, stare številke 2.50 lire. — OGLASI po tarifi.
j
»Nikoli ne smete pozabiti, da ima narod » svoje najvažnejše in tudi najbolj občutljive korenine prav v družini! Ce bo zdrava in 8 krepka osnovna celica, bo zdrav in krepak » narod v celoti.*
■
Iz govora g. prezidenta.
Kapitulacija uporniškega gibanja v Varšavi
Fiihrerjev glavni slan, 3. oktobra, »ihovno poveljništvo oboroženih sil obiavija:
Trdi boji na dosedanjih žariščih zahodnega bojišča se nadaljujejo z ojačeno uporabo obojestranskega letalstva. Kanadski oddelki, ki so na Posameznih mestih prodrli preko prekopa Anvers-Turnhout, so napredovali kljub žilavemu lastnemu odporu. Naše čete so zboljšale med spodnjim Renom in Waalom svoje postojanke, ki so jih dosegle prejšnjega dne. in Uh obdržale kljub močnim angleškim Protinapadom. Sovražnikove oklep-niske sile pritiskajo dalje proti našemu bojišču južno od Gennepa, vendar so dosegle le dva malenkostna vdora.
Med Maesevckom in Aachnom se ie ojičilo bojno delovanje. Po ujetnikih ugotovljeno premikanje ameriških divizij proti severu se lahko smati i kot znak za bližnji sovražnikov i apad v severni Nizozemski in na področju Aachna. Med številnimi krajevnimi napadi in brezuspešnimi nasprotnikovimi izvidniškimi sunki smo uničili v boju iz bližine številne ameriške oklopnike.
Z lastnimi napadi smo zahodno od Chateau Salinsa rešili prehodno obkoljeno nemško bojno skupino in zavzeli nazaj več k aiev.
V gozdu Parro\ i smo odbili ponovno napadajočega ovražnika ter ga s Protinapadom po >lkli.
Severnoameriši ; polki, ki so skušali vdreti v na ; višinske postojanke na obeh stra> ah gornje Mortagne in vzhodno od gornje Mosele, so imeli le malenkostne krajevne uspehe. Za posamezne kraje se š' borimo.
Po najmočnejših letal.' ih napadih smo po ogorčenem boju igubili tudi poslednja oporišča v Cr ;isu.
Iz Dunkerqua in nei ikih oporišč “b Atlantiku javljajo. «' i so uspešno odbili sovražnikove na ade.
Na Etruškem Apenir i je ameriška
5.	armada ponovno pričela napadati. Naši žilavo *e boreči grenadlri! so jo edbili severozahodno od Firenzuole ter prestregli vzhodno odtod vdrlega sovražnika v globini glavnega bojišča. Ob Jadranu smo odbili angleške napade.
Jugozahodno od Temešvara in v dunavskem odseku na obeh straneh' Železnih vrat so naše čete v silnih bojih z napadajočimi sovietsko-romun-skimi oddelki. Močnejše sovjetske sile so vdrle v Belo cerkev ob srbsko-romunski meji Zahodno od Arada, pri Velikem Va-radinu in na obeh straneh Turde smo odbili boljševiške napade. Ob Marošu se nadaljujejo krajevni boji, V vzhodnih Beskidih ie bilo težišče sovražnikovih napadov nadalje na področju iužno od Dukle. Boljševiki so pridobili le malo ozemlja, vendar so utrpeli velike krvave izgube.
Uporniško gibanje v Varšavi je zlomljeno. Po večtedenskih bojih, med katerimi ie bilo mesto skoraj popolnoma porušeno so ostanki upornikov, zapuščeni od vseh, prenehali odpor in kapitulirali.
Z ostalega vzhodnega boiišča javljajo le o obnimbl sovražnikovih napadov severovzhodno od Varšave ter o uspešnih napadih naših grenadirjev vzhodno od Jelgave.
Na otoku Dago so pristale s podporo letal, ki so letela v nizkem poletu, močne sovražnikove sile in se borijo v lužnem delu otoka z našo Posadko.
Angloameriški bombniški oddelki so teroristično napadli kraje v zahodni in srednji Nemčiji. Predvsem so bili zadeti stanovanjski predeli Kassla in Hamma. V pretekli noči so odvrgla britanska letala bombe na Braunschweig.
Nad Nemčijo in nad zahodnim bojiščem smo sestrelili 30 sovražnikovih letal.
V mesecu septembru so uničili lovci in protiletalsko fopništvo v sestavu letalstva 1307 angloameriških letal. med niimi 591 štirimotornih bombnikov. V tem številu ni vštetih mno-Po nad 1000 tovornih jadralnih letal, ki smo iih sestrelili nad nizozemskim bojiščem. Čete vojske in SS so sestrelile v istem času 140 sovražnikovih letal in tovornih jadralnih letal. Na vzhodnem bojišču ie bilo uničenih 1280 sovjetskih letal.
*
Iz volnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v preteklem tednu:
.Na zahodnem bojišču se še nadalje “Mejo siloviti boji. Oddelki I. kanadske divizije ob prekopu Anvers-Turn-■joiit in severno od Turnhouta nanašajo iz svojih vdorov. Jugozahodno od Gennepa smo odbili močni sovražnikov napad, ob Julijaninem prekopu "n Maesevcku so se oa izjalovili vsi Ch i napadi. V hudih bojih pri j-naieau-Salinsu in v gozdu Parrovu
11 ® Pr edo v a ®ovra^n**cu »amo krajevno
Galaisu, ki je popolnoma ooru-ostanki posadke še bore v
h oporiščih. Težke mornariške
OB PRIČETKU ŠOLSKEGA LETA
Prozidenl Rupnik med dijakinjami
Naloge in dolžnosti naše ženske mladine v sedanjosti in bodočnosti
Ob pričetku novega šolskega leta se je v nedeljo dopoldne zbrala v veliki unionski dvorani ženska mladina ljubljanskih srednjih šol. da ponovno izpriča svoje prepričanje in postavi program za bodoče delovno leto Kako velik pomen pripisuje temu zborovanju in slovenski mladini g. prezident general Rupnik, dokazuje njegova udeležba pri nedeljskem zborovanju. ki so ga dekleta navdušeno pozdravila.
Zborovanja so se udeležili tudi ravnatelji in profesorji srednjih šol in s tem dokazali idejno skupnost s svojimi učenkami, razumevajoč, v kako težkih razmerah raste in kali ta novi rod. iščoč si prave poti med goščavo zmot.
Mladinsko zborovanje ie otvorila akademičarka gospodična Cveta" Capudrova. Prisrčno ie pozdravila udeleženke. nato pa dala besedo prvi govornici dijakinji Miriara Peršuhovi.
»Komunizem uničuje naše družine, naše domove in s tem korenine našega narodnega obstanka,« je pričela mlada govornica. »Proti temu uničevanju je postavila slovenska mladina svojo stvariteljsko voljo. Za svoje velike in težke naloge se pripravlja z globoko notranjo obnovo.«
Gospodična Peršuhova se ie spomnila žrtev s Turjaka in Grčaric, spomnila se je nešteto nedolžnih mater, ki so morale umreti pod komunističnimi puškinimi kopiti, čeprav se jih je držala za krilo kopica prestrašenih in jokajočih otrok. Zaradi njih in še zaradi sto in sto drugih žrtev, ki nas iz grobov nemo pozivajo k borbi, moramo vzdržati in se boriti za pravično in dobro stvar. Boriti se moramo do konca proti naivečiemu sovražniku našega naroda, proti komunizmu, ki nam je pobil očete, matere, brate in sestre, razdejal naša ognjišča in porušil naše cerkve. Ne sme nas prevzeti malodušje, če se bo borba še zavlekla in ne smejo nas prestrašiti kruta maščevanja nasprotnikov,
»Borili se bomo. dokler ne bo slovenski fant spet lahko zapel na vasi, dokler ne bo slovensko dekle spet lahko okrasilo naše domove z rdečimi nagelji in dokler ne bo spet lahko spokojno zapel mašni zvon po naših vaseh. Dekleta, na delo. ker z nami ie Bog!« je končala mlada govornica svoj udarni govor.
Mladenke so svojo tovarišico pazljivo poslušale in io nagradile s spontanim odobravanjem. Nato ie zapel dekliški zbor pod vodstvom gospodične Marije Finkove tri slovenske narodne:. Sem deklica mlada. Kje so tiste stezice in Domovini. Mlade pevke so žele za ubrano petje lepo priznanje.
Zdaj je stopil na govorniški oder govornik gospod Nikolai Jeločnik. Ob odobravanju mladih poslušalk ie razvijal o domobranski borbi, ki ie hkrati narodna borba, svoje klene misli:
»Prižgimo kresove vere v zmago slovenske slvari. Izpričajmo vdanost gospodu prezidentu. kj že dolgo vodi slovenski narod skozi ogenj in trpljenje k življenju. Vsakomur in vsem povemo: slovenski narod ni naprodaj. Slovenska zavest, ki ie trpela po savojskih taboriščih in bila uničena doma. se ie razplamtela in nič ie ne more več pogasiti, Z njo so umirali iunaki v Grčaricah in na Turjaku. Padali so za mater, domovino in Bo-0a Bile so ure grenkobe, toda nikdar in nikjer nismo odnehali in tudi ne bomo. Preveč je mrtvih, ki nas njih oporoka obvezuie. Vse, ki mislijo, da bomo odnehali kličemo v imenu mrtvih mater, v imenu otrok, ki so še kot nerojeni sad v materinem telesu bili umorjeni, v imenu mučenih fantov in mož. v imenu tridesetih tisoč slovenskih grobov: če so se oni zarotili, da uničijo naš narod, potem se bomo zarotili mi da se bomo borili, dokler ne bo narod rešen!
Prav tako se moramo pa tudi zavedati, da nam nihče na svetu ne ho ničesar podaril, česar si sami ne bomo dali in ustvarili. Nihče na svetu, to dobro vemo, malemu in na smrt utrujenemu slovenskemu narodu ne bo pomagal, če si sam ne bo hotel in ne znal pomagati. In veriemite, da narod, ki si sam pomagati ne zna, ni vreden živlienial
Govornik ie še posebno poudarjal, da smo pripravljeni na še morebitne grenke preizkušnje, da pa vseeno ne bomo popustili. »Nobeni zvočniki sveta nas ne motijo!« je ponosno zaklical. »Mi poslušamo samo zvočnik slovenske narodne vesti, ki nam io je vzgojila mati. Ta nam ukazuje, da ne odnehamo borbe, da hodimo ravno pot. ki so jo hodili mrtvi iunaki, in da ljubimo svojo zemljo!«
Gospod Jeločnik ie razložil, zakaj ne moremo prav nikomur več verieti. »Prevečkrat so nas že prevarili, zato nam nihče ne more zameriti, če se zanašamo samo še nase.«
Predvsem se je mladi govornik obrnil proti opreznežem. ki še zdaj "niso izpregledali, katera pot ie edinole prava. Oprezneži so kakor nadležen plevel na njivi, plevel, ki ga ie treba izruvati.
»Hodite ravno not, tisto, kakor so jo hodili naši mučenci, tisto, ki jo hodi ves pošteni slovenski narod!« ie zaklical govornik poslušajočim dekletom. »Živite, delajte, trpite in se veselite v zavesti, da vas ie slovenska mati rodila, da morda že mrtva od zgoraj z molitvijo pri Bogu spremlja vsak vaš korak in vsako vaše dejanje!
Krepite svoje mlade sile v spoznanju. da smo, čeprav mladina majhnega. pa vseeno mladina evropskega naroda. ki je skozi 500 let reševal zahodno Evropo na Kolpi pred azijat-skimi hordami!
Videli smo. kam ie padla mladina, ki ni sledila klicu svoje vesti, marveč klicu svojih strasti in nizkih gonov in se odzvala pozivu zločinca Josipa Broza, bivšega cerkvenega tatu. ki se ie zavil v neko vzvišeno skrivnost imena Tito. Mi ne gremo z njim, pa nai ga hvalisa kdor koli, mi gremo za Rupnikom, preizkušenim vojakom in za njegovo zapovedjo: »Bodite res samo Slovenci!«
Zborovalke so govornika nagradile z navdušenim odobravanjem, ki se kar ni hotelo poleči. Pravcati vihar ovacii ie pa zajel dvorano, ko se ie dvigni! sam gospod prezident Rupnik in stopil na govorniški oder. Moral ie dolgo čakati, da so se ovacije polegle in da ie lahko izvajal:
Draga moja slovenska dekleta!
Vse navzočne in prav posebei mene ie vaša lepa manifestacija od srca razveselila. Videli in slišali smo, da so tudi slovenska dekleta vsa vneta za svojo domovino in narod. Dopovedale ste nam, da ste tudi ve pripravljene na 'žrtve, ki iih zahteva naša bodočnost v borbi proti zločinskemu komunizmu.
Zato se vam prisrčno zahvaljujem.
Prav ,vaše letnike ie Previdnost poklicala. da slovenskemu narodu ustvarijo in vzgojijo nov rod. Dekleta, dati nem morate rod. ki bo prost vseh sla-
bih lastnosti, s katerimi ie minulo, po Židih pokvarjeno stoletje zastrupilo tuid naš sicer tako zdrav, žilav in dober narod. Vaša vzvišena naloga pa ie tudi ta, da vrnete našemu narodu vse zablodle in zapeljane, da s svoio milino, dobroto, ljubeznijo in plemenitostjo zasadite v našo blagoslovljeno slovensko zemljo sadike, iz katerih boste vzgojile Slovence in Slovenke, ki bodo slovenskemu narodu in po njem Evropi v ponos.
Za vršenje te vzvišene naloge ie potrebno — in to vam najtopleje svetujem —, da stremite h kraljestvu slovenske žene, kakor nam io predstavlja naisvetleiši lik slovenske matere, ki io ie opeval naš veliki Cankar. Vaše področje sta dom in družina! Tu ustvarite — ne glede na bogastvo — kraljestvo ljubezni, plemenitosti. poštenja, čistega veselja, priču-iočnosti božje in miru! Ustvarite zdravo in vitalno celico naše bodoče rasti. zakaj nikoli ne smete pozabiti, da ima narod svoje najvažnejše in tudi najbolj občutljive korenine prov v družini! Če bo zdrava in krepka osnovna celica, bo zdrav in krepek narod v celoti. Potem pa se nam tudi za bodočnost ni treba bati. Takrat bo tudi slovenska žena-mati zasedla svo-ie zasluženo mesto v narodni skupnosti. In to mesto bo visoko in častito. Na tem prostoru slovenske žene in matere kajpak ne bo več mesta za tekmovanje z možem, s čimer so Židje Vse liberalno stoletje razkrajali družino in s tem v veliki meri pripravili pogoje današnjemu stanju.
Mislim, da mi vaši gospodje profe-sarii ne bodo preveč zamerili, da sem vam dal ta nasvet, ki nima ničesar skupnega z višjo matematiko, latinsko in grško slovnico, pa ie za naše bodeče žene in matere velike važnosti. Če ponovim besede nekega velikega Slovenca, ki ie pred leti vočigled časov, ki so se nam z grozotno naglico približevali, zaklical: Manj profesoric in več mater, s tem nočem trditi, da ne smete s skraino vestnostjo vršiti svojih dijaških dolžnosti. Hočem le. da bi se takrat, ko vas bo življenje k temu poklicalo, spomnile, kai ie zapisano v bistvo poslanstva žene.
Ponovna vam hvala za izpričanie vaših zdravih nazorov v zmešnjvi današnjih dni. ki vam naj tudi v bodoče svetijo v lepša čase slovenskega narodal
2i velel
Klene in tehtne prezidentove besede so segle vsem navzočnim globoko v srce. Navdušeno odobravanje iz mladih grl ie dokazalo, da so padle na rodovitna tla. S himno »Hei Slovenci« se ie ta lepa narodna manifestacija ženske mladine ubrano končala. Bila ie dokaz, da se tudi naše doraščajoče ženitvo zaveda resnosti časa in da hoče verno izpolnjevati svoje dolžnosti do svojega naroda.
baterije v rtiču Gris Nez so no hrabrem boiu iz bližine podlegle sovražnikovi premoči.
V septembru smo na zahodnem bojišču zajeli 10.650 ujetnikov in zaplenili ali uničili 1149 oklepnikov, 243 oklepniških izvidniških voz. velike količine tovornih jadralnih letal in drugega vojnega gradiva. Sovražnik ie utrpel tu veliko ljudi. Poleg tega so Angloameričani nad zahodnim bojiščem izgubili 451 letal.
Med Dvino in zalivom pri Rigi boH-ševiki še zmerom hudo napadajo.
Novi ukrepi za totalno vojno
Berlin. 29. septembra. Minister dr. Giibbels je izdal v svojslvu pooblaščenca za totalno vojno 7 nadaljnjih odredb ki streme vse za lem. da bi osvobodile znatne nadalmie sile za vojaško službo in oboroževanje. Tako bodo do nadaljnjega ustavili šolsko izobraževanje in izpopojnievanie uradnikov. Za državno računsko sodišče ie bilo odrejenih mnogo tehničnih noenostavitvenih ukrepov. Nadalje bodo morali oddati kreditni in zavarovalni zavodi vojski in oboroževalni in-dustriii znaten del svojih nameščencev. Razstave, sejmi in slične prireditve so med vojno prepovedane. Isto je z« udeležbo pri lakih prireditvah v tujini. Gostinski in hotelski obrati se bodo spravili v sklad z zahtevami totalnega vojevania. Vendar bodo ood-ielia. ki oskrbujejo delovno prebivalstvo. še nadalie obstajala, le da bo njih osebie občutno zmanjšano. Vsa ostala podjetja te vrste tydo v svrlio popolnega zajetja vsesa osebja vključno z lastniki stavljena na razpolago delovnim uradom. Končno bodo zaprli tudi še zadnje tri javne nemške igralnice v Baden-Badenu. Zoppotu in Bu-denu pri Dunaju.
Kapitulacija upornikov v varšavskem okraju Mokotowu
Berlin, 29. oktobra. Po petdnevnem boiu ie kapituliral v Varšavi nadaljnji del upornikov: Nemške čete so izvlekle izpod razvalin hiš. kleti in kanalov ter neke trdnjave več ko 2000 oboroženih upornikov in iih odpel iale v nemško ujetništvo. Poleg tega so nemške čete zajele okrog 5000 civilistov, ki so preživeli obleganje. Te so izročili v oskrbo poljski pomožni organizaciji. V nauuke roke
je prišlo tudi veliko orožja in streliva.
Berlin, 28. septembra. Uporniki v Mokotowu so izrazili želio. da' bi Nemci z niimi postopali kakor z vojnimi ujetniki, čeprav jim po mednarodnem pravu to ne gre. Nemško poveljstvo ie njihovi želji ugodilo, ker je upoštevalo, da sta upornike nahujskala k uporu London in Moskva in iih nato podlo pustila na cedilu.	_
Angloameriške častnike so Sovjeti izgnali iz Sofije
Berlin.	Tukajšnji	politični	krogi
označujejo dejstvo,	da so iz	Sofije
Izgnali angloameriške častnike za zelo zanimivo	predvsem	zato. ker	se v
njem razodeva stara moskovska tendenca. ki ne dopušča na važnih točkah nobenega gledalca. V Berlinu izjavljajo. da ie treba počakati če bo imel ta dogodek kakšne posledice, ali bo pa Angliia tudi to mirno požrla, kakor ie že neštetokrat v podobnih primerih naredila.
Amsterdam. Reuterjev donisnis iav-lia o izgonu angloameriških častnikov. ki so kakor ie znano dobili od sovjetskega vojaškega poveljstva ukaz. da v 24 urah zanuste Bolgarijo, naslednje: angloameriški častniki niso pripadali nobeni komisiji a upaio. da bo Sovjetska zveza dopustila pri nadzorni komisiji udeležbo britanskih in ameriških članov.
Sovjetske izgube
Milan. Vodja trenutno v Italiji mudeče se sovjetske delegacije Taranov ie izjavil v domu komunistične stranke v Rimu. da ie izgubila Sovjetska Rusija v prvih treh letih, to ie do 21. junija leta 1944 skupno samo padlih 5,8 milijona mož.
Komunizem in narodnost
Slovenci smo bili, kakor tudi mnogi drugi evropski narodi, več ko tisoč let brezoblična množica srednjeevropskega prebivalstva, katere usodo so določali in uravnavali fevdalni interesi mednarodne aristokracije, ki ni imela čuta za samobitnosti različnih narodnosti. Države tiste dobe se niso gradile na narodnih individualnostih, njihove meje so določale slučajne vojne osvojitve in drugačne pridobitve in le malokie in malokdaj ie bil kateri evropski narod ves združen v eni sami državni tvorbi. Nekateri, celo veliki narodi, kakor nemški, italijanski itd., so bili razbiti celo na celo vrsto manjših in večjih samostojnih in često medsebojno sprtih kneževin, kraljevin ali republik. Narodne individualnosti so se ohranjale kot etniške enote pred vsem v podzavesti. zunanja družeča iih vez. pa ie bil narodni jezik.
To ie bila naisvojstveneiša značil-nos srednjega veka katero ie Pričel rušiti šele v novem veku postopni razvoj, postavljen posebno na temelje renesanse. Ta razvoj je bil že od vsega začetka usmerjen k jasnemu cilju: ponovnemu dvigu narodnosti kot naravne socialne skupnosti nad nenaravne tvorbe mednarodnega fevdalizma, čeprav se njega ustvarjalci sprva tega morda niti sami niso zavedali. V bistvu pa ie bilo to stremljenje le težnja po vrnitvi k tisti naravni ureditvi človeštva, ki ie vladala pred fevdalizmom srednjega veka v starem veku. Boi za zopetno uveljavljenje narodnih individualnosti ie bil tako le reakcija na nenaravni aristokratski internacionalizem. zato ie tudi moral pripeljati do zmage, kaiti nikoli ne more nenaravno za dolgo, in še manj za večno, zavladati nad naravnim.
Tako ie prinesel novi vek vseoi evropskim, pa tudi drugim narodom, novo vstajenje v naravni zavesti narodne skupnosti na podlagi socialne individualnosti, in Evropa in svet sta dobila novo podobo. Spet je zavladala osvobojena zavest, da se člove-veštvo ne more deliti no slučajnih državnopolitičnih formacijah, marveč samo po narodnih individualnostih. Kaiti narod kot taka individualnost ie v svojem bistvu v velikem prav isto kakor družina v malem. Da ie pa družina najnaravnejša in najosnovnejša socialna skupnost, ni mogoče tajiti ali celo zanikati. Posamezni ljudje so lahko interesno povezani po skupnosti kraja pokrajine, stanu, starosti Itd., toda nikoli ne more biti ta povezanost tako močna kakor je družinska. Ih ker je narod enako govorečih, enako zgodovinsko se razvijajočih. kulturno snujočih in skupnostno ustvarjajočih družin le družina v velikem, se prav tako nikoli ne more zliti v popolno enotnost z nobenim drugim narodom. Med dvema ali med več narodi nastanejo lahko večje ali manjše interesne skupnosti, toda nikoli ne morejo objeti vseh področij narodnega izživljanja in nikoli ne morejo veljati za vse primere in vse čase.
Taka višia socialna skupnost smo tudi Slovenci kot narodna individualnost. Bili smo v bistvu vedno, tudi v času, ko se tega morda niti zavedali nismo, v času ko naša stremljenja in snovanja še niso bila določno opredeljena, in v času, ko so nenaravne tendence fevdalnega inter-nacionalizma j.aradi svojih stanovskih interesov dušile cele množice narodov. Kaiti če to ne bi bili že takrat vsaj podzavestno, se tudi v novem veku obnovljenega zmagoslavnega pohoda naravne zavesti narodne skupnosti ne bi bili mogli razviti do zavestne individualnosti, kakršna smo sedaj. Kakor drugi narodi, smo tudi mi tak individualni del človeštva, ki ni povezan samo po naključni ozemeljski skupnosti, ampak tudi' po krvnem sorodstvu, značaju, hotenju, stremljenju, kulturnih temeljih, civilizacijski ustvarjalnosti in še prav posebno po jeziku, ki je najvidnejša vez vsenarodne skupnosti in njene pripadnosti.
Zato nam te edine naravne socialne skupnosti kot narodne individualnosti ne more nikoli zamenjati nobena druga skupnost, naimant pa ne skupnost nenaravnega razrednega inter-nacionalizma. kakršnega oznanja komunizem. Komunizem na zunaj sicer priznava narodne individualnosti, toda to njegovo priznavanje ie taktično in ne načelno. Priznava iih namreč zato, da s tem zmamša odpor proti svojim stremi jeniem katerih končni cili pa je popolno razbitje narodnih individualnosti kot socialnih enot v človeštvu. V svojih zadnjih konsekvencah stremi namreč komunizem za tem. da ustvari nad uničenimi narodnimi individualnostmi svoio vesoljno razredno mednarodno, ali prav pa orav nenarodno skupnost. Socialno enoto naroda v človeštvu nai bi vsaj postopoma zamenjala enota razreda, v ka-.terem bi se čutili kot pripadniki ene in iste vesoljne socialne skupnosti na primer vsi proletarci vseh narodov.
naj bodo Jo Suši, Nemci. Francozi, Anpleži ali Kilam. Japonci. Črnci ali Indijanci.
V tako preurejeni človeški družbi mora zato narodna individualnost izginiti. ker ie kot prirodna sila ie ipso f.icto nasprotna nenaravni, zgolj idejno skonstruirani internacionalni razredni individualnosti. V tem vidimo torej, da ie gtremlienie komunizma enako vsem drugim internacionaliz-mom preteklosti, še prav posebno tudi srednjeveškemu fevdalizmu. Kajti tudi srednjeveški fevdalizem ie zametaval narodno individualnost kot socialno edinico, ker ie mogel na fevdalni internacionalni razredni (aristokratski) skupnosti graditi svojo stavbo obvladovanja človeštva in ščititi svoje stanovske interese. Zato ie tudi drobil narode na različne države in ustvarjal na drugi strani državne tvorbe različnih narodnosti. Srednjeveški fevdalizem s svojimi stremljenji sicer ni (■uspel do konca, kajti narava se ni idala spremeniti in so narodi kot individualne socialne enote, čeprav podtalno ali celo podzavestno, dalje živeli. vendar na ie do tisoč let zavrl naravni razvoj napredka človeštva na podlagi kulturnega in ostalega snovanja na temeljih narodnih samobitnosti.
Popolnoma gotovo je. da se z na vadnimi sredstvi tudi komunizmu nikoli ne bi moglo posrečiti spremeniti tepa. kar je po naravi dano in zato sploh nespremenljivo. Tudi če bi komunizem zavladal nad vsem svetom jn če bi s še tako brutalnostjo zatrl življenje človeštva po socialnih enotah narodnih individualnosti, ustvarjajoč tako skupnost »o razrednih načelih. bi narodi kot naravne skupnosti še dalje obstajali, da počakaio prej ali slei na dan novega vstajenja naravnega izpod jarma nenaravnega. Tega se pa komunizem tudi sam zaveda, zato ima v svojih stremljenjih načrte, ki jih niti v SSSR ni še pričel obsežnejše izvajati, a prve poskuse je ie storil. Cilji teh načrtov so namerno in sistematično premešavanje ljudi različnih narodov in ras. To premeša-vanie izvaia ali hoče izvajati komunizem z Tazselievaniero tisočev in postopoma milijonov ljudi. V SSSR ie bilo na tak način razseljenih že pred to voino ogromno število pripadnikov najrazličnejših sovjetskih narodov. Razen tega je boliševizem tudi namenoma podpiral krvno mešanje ras. hoteč na ta način ustvariti novo brez-■ rasno in breznarodno človeštvo, ki bi postopoma izgubilo vse svoje posebne lastnosti in svoistva ter postalo voli-no za uresničenje komunistične ve-»oline mednarodne človeške družbe.
Če torej kdo pri nas misli, da te pisanie o smrti evropskih narodov kot socialnih enot, In tako tudi nas Slovencev v primeru vesoljne komunistične zmage, samo propagandna fraza, se zelo moti. Uničenje narodov ln njihove individualne zavesti je eden lemelinih programatlčnih ciljev boljševizma. Toda ta cilj so tudi boliše-viki sami postavili kot svoj ideal v daljneišo bodočnost, ker se pač sami predobro zavedajo, da se ne d& doseči v eni sami generaciji ln tudi ne v dveh ali treh. Zanj so potrebna morda stoletja. Toda za uničenje malih narodov, kakršni smo mi Slovenci, tako dolga razdobja niso potrebna. Mi bi pri sistematičnem izvajanju teženj teh boljševiških ciliev mogli izginiti že zelo kmalu. Zadostovalo bi ie. da odpro naše ozemlje za svobodno fluktaciio boliševiziranih narodov, ki nas obkrožajo, oa bi bili že v neka) letih ali vsaj desetletjih popolnoma notranje razgrizenl po tuji penetraciji. Da pa to tudi dejansko nameravajo. nam dokazujejo že same i/.iave naših domačih slovenskih komunistov in razni nlihovi pakti s komunisti naših, sosedov, posebno Se na Primorskem.
Zmaga komunizma bi zato pomenila dejansko našo slovensko narodno smrt. Prinesla bi nam tisto, kar nam ni mogla prinesti niti tisočletna nadvlada tujega mednarodnega fevdalizma v srednjem veku in v začetku novega. Kajti zavedati se moramo, da ie sedanji temno življenja vse dru-pačen. kakor ie bil tedanji in da so tudi »edanie politične metode neprimerno brutalneiše. a kar ie še usodnejše, zasnovane na naravnost znanstvenih stremljenjih Zato ie naš boi proti komunizmu tudi boi za sani naš poli narodni obstanek.	S.	S.
NEOMAJNA VER A V ZMAGO
»Vojna je prispela na svojo dramatsko točko krize«
Najnovejši članek ministra dr. Gčbbelsa v tedniku „Das Reich*
Berlin. 28. septembra. Nemčija itna usodne izglede. da bi uspešno prestala to voino. Ogromne rezerve, ki jih trenutno mobilizira, bodo kmalu nastopile. Treba io le dobiti za to potreben čas. V tem ie tudi velik del vojaških odločitev za zaveznike kajti vojna postaia čedalje boli tekma s časom. To ugotavlja minister dr. Gobbels v svojem uvodniku v tedniku JDas Reich«, v katerem pravj, pod naslovom »Zastava zaupania< se naslednje: »Čeprav je postal splošen vojaški razvoj za naše izglede neugodnejši. so glede končne zmage še nadalie in-taktni. Naša naloga ie skrbeti, da bo tako tudi v bodoče Zato imamo vse možnosti. Jasno ie. da z uradnega mesta v tako kritičnem stanju voine ka-kakor je sedanje, ni moeoče iavno razpravljati o vseh vprašanjih, ki so važna za politični ali vojaški razvoj, kajti prav ona. ki Izgledaio naiboli aktualna, so zavita po večini v kopreno voiaSkih tajnosti. Kam se ni treba pritoževati da bi nemški narod v izrednih preizkušnjah in obremenitvah
treuutneca razvoja kdaj koli izgubil živce. Zato ie politično preveč zrel in izšolan. Kot svarilen zgled Da ima pred očmi tudi druge narode, ker vidi. kaj se zgodi z deželo, ki prej preneha z bitko, preden dobi za to potrebno povelffe.
Ako navaljuje sovražnik na naše meje in poizkuša doseči vdor v središče Nemčije in s tem v oporišč« našega bojevanja sploh, potem moramo to preprečiti z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Ker se s tem pojavlja tudi vprašanje našega narodnega obstoja. si ne smemo delati ni kak ih utvar o pomenu odločitev, ki jih bomo sprejeli in ki iih moramo spreieti v tem obdobju voine. To velja tako za boi Nemčije Drotj zahodu kakor proti vzhodu. Naše možnosti in naši izsledi danes nikakor niso izčrpam. Naši sovražniki bi dosegli radi čim prej čim boli konkretno voino odločitev. Mj jim moramo to na vsak način preprečiti. Imamo ugodne izglede da voino z uspehom prestanemo toda za to ie potreben napor narodnih sil. ki obse-
ga ves nemški narod. Sovražniki podcenjujejo Nemce danes prav tako. kakor so iih podcenjevali ob pričetku vojne. Ako govore o lahkem in prijetnem sprehodu v Berlin in se delalo, kakor da obstoji ta voina le še iz malenkostnega streljani« ki Pa nikakor ne more izpremeniti domnevno že padle odločitve, potem ie to prava neumnost, ki ii niti sami ne verjamejo. To trobijo v svet. da bi zbudili v nas nesigurnost. Kakor često v tei vojni, trdijo sedaj vsakovrstne stvari, o katerih pa sami vemo. da so iih kruta dejstva postavila popolnoma na laž. Tako bo tudi sedaj.
Vojna ie prispela na svoio dramatsko točko krize. Sovražnikovi napori se ne morejo več ojačiti, dalje časa ne bodo mogli ostati niti na isti višini. Zato ie jasno, kai moramo storiti. Sovražnik nai ve. kai ca čaka. ako hoče napredovati meter za metrom. Danes branimo našo sveto domačo zemlio. Brez strahu in zvesto bomo izvedli ta boj. Naš« vera v zmago naše stvari je neomajana in neomahliiva.«
IZGUBE KOMUNISTIČNIH IOIP
16. septembra je napadla Hotedršico tolovajska »brigada« Srečka Kosovela. Domobranska postojanka v Hotedršici se ie pogumno branila, pozne i e ie pa še dobila pomoč iz Vrhnike in Borovnice. Domobranci so tolovaje zavrnili in iih nato še podili v hosto. V tei borbi so imeli tolovaji 15 mrtvih, domobranci pa enega.
18. septembra so tolovaji napadli razne manjše postojanke Narodnih straž v bližini Idriie. Narodnim stražam so prišii na pomoč domobranci iz Rovt in Veharš. V teh borbah ie obležalo več ko 30 tolovajev. Domobranci so zaplenili komunistom tudi mnogo vojnega materiala,
25. septembra so napadli posadko Narodnih straž v Klani. To ie bil že drugi veliki napad na to postojanko. Stražarji so vse napade junaško odbijali in prizadejali napadajočim ogromne izgube, ki pa številčno še niso tako natanko ugotovljene. Od stražarjev je padel en vojak.
V bližini Št. Petra na Krasu so šentpetrski stražarji te dni na obhodu naleteli na pet proslulih tolovajskih kurirjev jn terencev. Ker so bili oboroženi in se niso hoteli predati, temveč se z begom hoteli rešiti, so iih stražarji na begu ustrelili.
V vasi Poljane za Primskovim. kjer ie XV. tolovajska »divizija« v preteklih dneh posebno divjala so domobranci po njenem begu zalotili petčlansko tolovaisko patruljo. Vsi tolovaji so obležali pod svinčenkami domobrancev.
Pri tolovajskem napadu na St. Vid. ki so pa domobranci hrabro odbili.
je obležalo 30 mrtvih tolovajev. Tolovaji so odpeljali 20 voz ranjencev.
Tako imenovano »Ljubljansko brigado« je napadla pred kratkim skupina domobrancev, ki ii poveljuje stotnik Vuk Rupnik. Za Kožliekom se ie »brigada« po prvem sunku razkropila. njene izgube so bile pa katastrofalne. Točnih številk komunističnih izgub doslej še niso ugotovili, ve se pa, da je padlo tudi več komunističnih višjih častnikov. Po tem porazu so komunisti zbežali proti Rakitni. domobrancem se ie oa predalo 15 tolovajev stare parde. Na bojišču ie ostalo izredno mnogo plena.
28. septembra je Meničaninova boina skupina čistila	ozemlje nad
Litijo. Prav v tem času se ie pa pomikala Cankarjeva	»brigada« v
jakosti okrog 550 ljudi po cesti proti Litiji. Domobranci so brigado takoj napadli, jo pognali v paničen beg in jo zasledovali prav do roba gozda Pri Javorju. Z nemške strani sta sodelovala	v boiu dva
nemška tanka z brzostrelnimi topovi. Katastrofa Cankarjeve	»brigade« ie
bila popolna. Na bojišču te obležalo 155 mrtvih, tolovaji so pa odvlekli 25 vozov ranjencev proti Žužemberku, 2 tolovaja sta Pa ujeta. Mnogo padlih ie pripadnikov višje tolovajske kaste politkomisarjev in drugih vainih funkcionarjev. Padla »ta tudi dva komandanta bataljona. 3 komandirji čet in politkomisarji. Domobranci so zaplenili mnogo stroimc, 216 pušk in velike zaloge municiie Domobranci so imeli dva ranjena.
Prosta predata avtarkične obutve
Sef pok ra i iti »k p uprave te odredil t odločbo VIII. M. 5927/1 z dne 26. m ntembra t. 1.. dn »e obutev katere n;ii zgornji niti spodnji del ni izdelan ii. uania. ampak iz avtarkične tvari. to je umetne gume, platna lesa itd., oprošča vsakršne zapore in se suie prosto prodajati brez nakaznic in brez oblačilu« izkazniee.
Borovnica po letalskem napadu
V torek 26. septembra zvečer so anslo-aineriiki letalci že snet naoadli Borovnico. Med napadom, ki ie trajal 25 minut, ie padlo na vas in nieno neposredno okoliro več ko 300 bomb vseh velikpsrfi.
Borovničani, ki si še od prejšnjega napada niso opomogli, sai si še niti za silo niso utegnili popraviti hiš. so se ob alarmu razbežali na vse strani, tako da ie od domačinov izgubil življenje samo okrog 77letni kovač Janez Suhadolnik. Zato ie na naoad naredil v Borovnici in njeni okolici tem več materialne škode. Vsa zemlja oo poljih okoli Borovnice ie tnova prerah-Iiana. drevje ie podrlo, telefonske žice potrgane, že od prvih nanadov napol podrte hiše. so se zdai docela porušile. za silo krite strehe so spet brez opeke.
Celotno sliko o veliki škodi, ki io ie povzročilo bombardiranje, dobi človek šele. če stopi na bližnii hrib. V območju Kurje in Nove vasi ni niti ene hiše cele. Nekoliko manjšo škodo ie utrpel« druga stran vasi ki se imenuje Grič. Tudi lam so hiše po večini porušene, a vendar »o nekoliko boli ohranjene.
To ivot bombe niso prizanesle niti vaškemu pokopališču. Pravijo, da ie samo na nagrobnih spomenikih za okrog 1 milijon tir škode. Spomeniki so porušeni, grobovi tako oskrunjeni in prekHtl čez in čez s prstio da iih domači ne »poznaio več.
Škodo, ki io ie letalski naoad povzročil. ie težko oceniti. Kmelie predvsem skrtii zemlja, ki so io težke bombe obrnile tako da ie zdai na vrhu neplodna s peskom pomešana zemlia. dobra gnojen« zemlia ie Pa pod njo. Izredno veliko škodo trne kmetje tudi zaradi uničenih pridelkov.
Pefrolej, bencin in nafto za obrinike
Obrtništvo, ki ie do sedai pri Pokrajinskem gospodarskem svetu prejemalo nakazila za petrolej bencin in nafto kot pomožna sredstva vsak mesec po seznamu brez posebnih prošeni, se opozarja, da se bodo omeniena pomožna sredstva za obrtnike od oktobra dalje nakazovala samo na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki io mora vsak obrat »ase vložiti pri Pokrajinskem gospodarskem svetu.
Prijava zgradorine
Sindikat hišnih posestnikov opozarja hišne posestnike, da odmera zeia-darine ne bo več podaljšana ter bo treba za leto 1SH5. vložiti prijave v roku. ki bo še objavljen. verjetno v času od J. do 30. novembra t. 1.
Zaradi morda potrebnih pojasnil glede sestave prijav nai se prizadeti hišni posestniki o pravem času obrnejo na Sindikat ki ima svoio pisarno v palači Bate. II. nadstropje.
Opozorilo policije
Uprava policije-, oddelek za protiletalsko zaščito v Ljubljani ooozaria vse hišne starešine v hišah, kjer so plinovodi. da ob pričetku letalskega alarma takoj zapro glavno cev plinovoda in io po končanem alarmu spet odpro. Policijski organi imajo strog nalog, da vse prekrške takoi iaviio. Kršilci bodo strogo kazuovani.
Knjižno tombola v korist Zimske Pomoči
Zimska pomoč vabi vse prebivalstvo. da se udeleži v naivečjem številu knjižne tombole v korist Zimske pomoči.
Tombolske tablice so Po 2(1.— lir. Knrižna tombola bo imela nasleduie dobitke:
a) 100 dvojk: dvoika dobi 3 kniiee
in 150.— lir za nakup.knjig.
b) 70 trojk: trojka dobi 4 kniice
in 200.— lir v isti namen kot pri dvojkah e) 40 četverk; četverka dobi 5 knjig i» 300.— lir v isti namen bol pri drugih dobitkih.
2)	20	petoric:	petorica	dobi	(iknjig
in 500.— lir v isti namen kot pri drugih dobitkih, d) 10 tombol: toml>ola dobi 10 knjig in š« en dodatni dobitek izmed spodai določenih zneskov za nakup kniig: tombola 10.000.— lir. II. tombola
RDEČA KOLOBOCIJA
KS5E MIME IN MIMA =
BtKrtii vezani in prosi ie ihmftrat ptl in <1 rti jr e t *lik mr eden daje čar in mik.
Macedonsld delavci beže pred Sovjeti \
Solun. 27. septembra. Poročila iz Bolgarije o boljševiški grozovitosti so zbudila v vsej Mncedoniii velik strah. Mscedonsko prebivalstvo z naivečiim vznemirjenjem ooazuje napredovanje sovjetskih čet proti Egejskemu moriu. Mnogoštevilni begunci skušajo prekoračiti turško in grško mejo. V Solun ie prispela neka skupina 53 delavcev iz Kavalle. Na policiji so izjavili, da »o »e kot strokovni delavci bali. da bi jih odvlekli v Sovjetsko zvezo ter da so zato še pred boliševiškim vkorakanjem » Maredoniio zbežali iz domovin«
6.000.— lir. III. tombola 4.000.— lir. IV. tombola 3.000.— lir. V. tombola
2.000.- lir. VI.. VII.. Vlil.. IX. in X. tombola po 1.000.— lir.
Številke bomo žrebali po naslednjem redu:
v nedeljo 15. oktobra za dvojke.: v ponedeljek 16- oktobra za ,trojke: v torek 17, oktobra za četverke: v sredo 18. oktobra za polovice: v četrtek 19. oktobra za tombole. Lastnik lombolske tablice ki ie zadela kak dobitek n. or. dvojko, ne sme dalje igrati temveč mora dobitek takoj v naslednjih dneh po izžrebanju dvojke dvigniti v pisarni Zimske pomoči. To velia tudi za troike četver ke. uetorice.
Vodstvo tombole bo vestno beležilo, katere tablice so zadele posamezne dobitke.
Vsi dobitniki tombole bodo pokti; ani v nedeljo 22. oktobra ob 10. uri dopoldne v pisarno za tombolo la denar jim bo takoi izplačan in si bodo mogli nadalmie kniige kupitioo prosti izbiri v poli uh ni kniigarni. Zunanji dobitniki tombole morejo pooblastili kakega znanca da izžreba zanje, če ne. bo žrebal zanie uradnik Zimske pomoči in bo znesek shranien v pisarni.
Ne^vigujeni dobitki bodo čakali lastnika še mesec dni po končanem žrebanju.
Tombolske tablice dobite pri pooblaščenih prodajalcih in v pisarni Zimske pomoči v Gradišču 4.
O poteku igre Vas bomo sproti obveščali v naših dnevnikih.
V Ljubljani dne 25. septembra 15M4.
Po pooblastilu prezidenta: predsednik Zimske uOOhtii.
ZAPLEMBA IMOVINE UPORNIKOV
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani od 13. septembra 1944, objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov Antonije Kralja. zasebnice
v Ljubljani. Hrenova ulica št. 18: Vekoslava Mlekuža, učitelja in njegove žene Slave Mlekuž zasebnice v Ljubljani. Tržaška cesta štev. 27:	Cirila
Hrovata, čevljarja v Ljubljani. Ob Ljubljanici št. 31: Jožeta Cerarja, ključavničarja v Ljubljani. Coizova cesta št. 9: Ludvika Šefica skladiščnika v Ljubljani Cankarjeva ulica št. 5 in Aniona Cveta oodpreglednika finančne kontrole v Ljubljani. Gasilska cesta at. 5.
Z odlokom šefa pokrajinske uprave v Ljubljani (Služb, list z dne 16. sept. 1944) ie zaplenjena imovina komunistov: 1. Alojzija Zakrajška, krojača, nazaduje stanujočega v Ljubljani. Ve'-lebitska ul. št. 9: 2. Savota Vilharja, risarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani. Levstikova c. št. ‘25; 3. Ludvika Blažiča. diialca nazadnje stanuiočees v Ljubljani, Verdiieva ulica št. 3: 4. Devota Schweitzeria. dijaka, nazadnje stanujočega v Ljubljani. Novi trg št. 1: 5. Antona Kovača krojača nazadnje stanujočega v Ljubljani. Križovniška ul. št. 11.
Z odlokom šefa pokraiinske uprave v Ljubliani (Službeni list št. 72. z dne ‘27. septembra 1944) ie zaplenjena imovina komunistov: 1. Jožeta Sviglia. ključavničarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani. Ljubljanska ulica št 5: ‘2. Nade Skerk. delavke in Zore Škerli, zasebnice nazadnie stanujočih v Ljubljani. Ljubljanska ulica st 5: 3. Mi šota č'opa. diiaka. nazadnie stanujočega v Ljubljani Poljanska cesta št. 15: 4. F ran ie Bernct in njenih otrok Ivana. Mirkota. Brankota in Vide por. Tomšič, nazadnie stanujočih v Ljubljani. Bohoričeva ulica št. 3 in 5. Stankota Pleškota monterja mestne plinarne, njegove žene Ane. gospod;-nie in hčerke,Anice diiakinie nazadnje stanujočih v Ljubljani. Rožna dolina. Cesta V. št. 10.
Službeni list šefa nokraiinske uprave v Ljubliani od 30. septembra 19-14 obiavlia odločbo o zaplembi imovine upornikov: 1. Jož. Prašleria. oficialn. njoffovp žonp Marne in hčerke rranie. ....-.T,.).,v Novem ineetit
nazadnje stanujočih v Novem mestu Seidlova ul. št. 4: 2. Antona Lamuta, tiči tel ia v pok., nazadnie stanujočega v Nov«m mestu. dr. Režkova št. 15: 3. Zdenke Novak, privatne uradnice, nazadnje staimioče v Novem me stu Trdinova 4: 4. Jožefa Slapničarja. gradbenega tehnika nazadnie sta nujorepa v Novem mestu. Gerdešičeva ul. št. 5.	_____
Nemške čete so zasedle Banjaluko
Beoerad. 29. septembra. DNB. Močne nemške skupine so z zanosnim nastopom osvobodile bosensko mesto Ba nialuko. ki so io imele nekai časa zasedeno komunistične tolpe. Osvobodile so nemško oofiadko. ki ie bila od 19. senlembra obkoljena v trdnjavi in so io Nemci več ras oskrbovali iz zraka. Komunisti, ki so so zelo žilavo branili so imeli v boiu z nemškimi četami zelo visoke izgube. Banjaluka ie zdai soet trdno v nemških rokah.
Protlkemunistična predavanja služkinj
Vsled raznih težkoč dosedai ni bilo mogoče uvesti rednih protikomunističnih predavani prav za vse ljubljanske gospodinjske pomočnice. Te ovire »o sedai odpadle in z 9.. odnosuo 10. oktobrom se uvaiaio redna 14dnevna predavanja po naslednjem redu:
Gospodinie z začetnimi črkami A—G ponedeljek PDZ. Miklošičeva 22. II—L ponedeljek ZSŽ. Miklošičeva 20. M—R torek PDZ. Miklošičeva 22. S—Ž torek ZSŽ. Miklošičeva 20.
Vsa predavanja se pričenjalo točno o poli 16. uri. Ob praznikih ni predavanj. Vsaka udeleženka odda pri vhodu na predavanje kontrolni listek. Kontrolni listki so bili odposlani vsem gospodinjam, ki zaposlujejo gospodinjske pomočnice. Če katera izmed gospodinj kontrolnih listkov ne bi pravočasno preiela. nai to iavi pismeno ali ustno pisarni DPA na Miklošičevi e. 22b/b 11. nad.
MikoJajczyk čaka na Stalinov odgovor
Stockholm, 2. okt. Po londonskem poročilu sDagens Nvbeterja« je izjavil Mikolaiczvk v intervjuju zastopniku »United Pressa«, da še vedno čaka odgovor na memorandum, ki ga ie bil že pred mesecem dni poslal Kremlju in v katerem ie poročal o spremembah v londonski poljski vladi. Od tega odgovora ie odvisno nje^ govo drugo potovanje v Moskvo, ki pa ie bil prejšnji teden predlagal Churchill.
Poštna direkcija naznanja telefonskim naročnikom, da je izšel nov telefonski imenik za leto 1944. za področje mesta Ljubtjare, Ker je po zadnji izdaji imenika n istalo precej sprememb, zlasti pri tek ronskih številkah, direkcija priporoča ’ aročnikom, da si ga nabavijo. Dobi s ' pri vseh poštah Po L. 30.— izvod. Glavna pošta jih prodaja v pritličju pri okencu št. 5.
Po uradnih zapiskih ie imela Ljubljana doslei že 110 krat lelalski alarm. Prvi alarm t-mo doživeli 6. aprila 1941. V letoši iem letu ie sirena zatulila že 90 ki it. Gospodarska škoda, ki io ie zaradi leh alarmov utrpela Ljubljana, ie o; romna.
Od 2. oktobri dalie mora biti Ljubljana catemniei v od IS. do 5.30 ure-Kršitelje te dol< ''be bo polici ia natstro-že kaznovala.
Socialna Pomi i opozarja vse onev ki so v bibliofilski tomboli zadeli kakšen dobitek, nai ga dvignejo najkasneje do 5. oktobra, ker bo sicer zapadel v korist Socialne pomoči.
lavna knjižnica Pokrajinske delav; ske aveze v Ljubljani na Miklošičevi cesti 22 bo od 2. oktobra dalie odprla za stranke vsak delavnik od 9. dov13. ure dopoldne in od 4. do 6. ure zvečer.
Damske sandale, izdelane iz zamaškov. si ie omislila praktična Ljubljančanka. mlada hči znane gostilničarke Bučarjeve s Tržaške ceste. Sendale »o vsekako svojevrstna novost tako v pogledu snovi kakor tudi glede izdelave. ki ie baje zelo lahka in bo sandale lahko vsaka praktična Ljubljančanka sama izgotovila. Zanie polrebu-ie točno 54 zamaškov srednje velikosti, ki morajo stati drug poleg drugega v obliki ustrezajočega podplata^Na zgornjo stran ie troha pritrditi vložek, čez spodnjo pa tenek usnjen podplat. Zgornji del obutve ie iz vezalk, ki so lahko poljubne barve. Gotovo se l>o marsikatera Ljubljančanka zanimala zanie.
V »vezi i odredbo o totalni voini
v Nemfiii ukinili več strokovnih revii. Doslei iih ie izhajalo 4900. zdai iih bo pa samo še 1500. Ker imajo nekatere stroko še kljub temu po več revij, iih bodo še nekaj ukinili.
18. oktolua b« stopila v Nemčiji t veljavo odredba o zmanjšanem obroku kruha. Odtlej bodo potrošniki v Nemčiji prejemali na teden 200 gramov kruha mani. Nezmanjšan bo ostal samo obrok kruha za otroke od 0. do 10 leta in za mladino od 10. do 18. leta. prav tako pa tudi za delavce, ki imaio dodatne živilske nakaznice.
V Nemčiji so znatno omejili Koiitev cvetlic in okrasnih rastlin. Obrati, ki imaio cvetličnjake. morak> svoio zemljo poral iti za sejanje sofivia.
Poštna direkcija razglaša: po odredbi Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadransko primorje PF-Il/t-4200 se smejo izvršiti le takšne inštalacije telefonskih postaj, ki so za voino važne ali za obrambno gospodarstvo neobhodno potrebne. Obe zahtevi mora prosilec s potreb-mi prilogami dokazati. Tiskovine za nove inštalacije dobe prosilci na glavni pošti.
Zaradi terorističnih atentatov na Suša k u in v okoliških kraiih so hrvat-ske oblasti nriiele devet teroristov in jih ustrelile.
Osebne vesti
Poročili »o »•:
V Ljubliani: G. Iko KaviiiUr. proW»ir»#t. *n
gtl«- V« r» >kofota; *!r. M'l»n 2uim*r, n,e' rinlist kirurg, in dr. Mira Vurnikova, atliaf-»>Va. ttotitamo!
Umrli to:
V Ljubljani: Marja Perdanov«: Vavl« Lai^ prto\a. u<'lte!jit a: Mar ja Velka\ rliova; Jt-rH-* VrhovVva:	Na«tja	\	Krrgort^eva :	rerdma***
dijak ; tenka Urafcireva; V »»*■ Or »“kova; Juli)«* Kotuiko\a
V Novem medu; Amalija Pevkova.
Nai e soialje!
Listek »Družinskega tedn'ka“
nacm
Nofiin in pomen načitaega posta Napisal dr. Herbert Fritsche
Bolna žival se instinktivno brani jesti. Prav tako odklanja vročičen bolnik ali tisti, ki je bit pravkar operi* ran, sleherno jed. Neki slaven kirurg je nekoč omenil, da vse rajši operira laike kakor zdravnike. Po operaciji namreč laik uboga svoj zdravi čut in ne je ničesar, dokler se mu tek sam ne vrne, narobe pa mislijo zdravniki, da se mora organizem. hitro okrepiti in se zato silijo jesti. S tem pa sprožijo marsikatero nevšečnost po operaciji. V resnici kažejo zdravniške izkušnje iz prejšnjih stoletij, da je odklanjanje hrane pri bolniku samopomoč organizma in da s prigovarjanjem k tako imenovani »močni« hrani — jajcem, bifteku, goveji juhi — bolniku samo škodujemo.
Vendar v tem instinktivnem odklanjanju hrane, ki jo opažamo pri bolnih živaleh in bolnih ljudeh ne smemo gledati tako imenovanega »zdravilnega i>03tar. Ta se porodi iz zavestne človeške volje in ne iz bolj ali manj topega instinkta. Bolna žival in bolni človek bolehata za pomanjkanjem teka — to pomanjkanje teka je kajpak organizmu v korist — pravi post pa predstavlja zavesten ukrep duha in volje proti navadam in gonom telesnosti.
Zdravilni post je špartanski, bolje asketski način, da si človek s tistim, kar je v njem najboljšega, to je z voljo in duhom, spet pridobi zdravje. In prav v tem se zdravilni post razlikuje od stradanja. Pri človeku, ki ne strada hote, temveč je k temu prisiljen — na primer pri zasutih rudarjih — se pojavijo prvi simptomi lakote že po nekaj urah, najpozneje pa v nekaj dneh. Narobe je pa čisto vsakdanji pojav, da se v klinikah za stradanje pacienti še dvajseti ali trideseti dan čili na duhu in telesu veselo kramljajoč napotijo na vsakdanji izprh-hod, ne da bi se pokazali kakšni značilni simptomi lakote.
Prvi zagovornik in propagator zdravilnega posta je bil v Nemčiji Ulrich von Hutten. V zdravilstvu je ta način zdravljenja obdržal svoj ugled do konca 18. stoletja, 19. stoletje je pa zavrglo naravni način zdravljenja in s tem tudi zdravilni post. Danes se pa moderna medicina spet zaveda, da je post kraljevska pot do zdravja in pošilja v stradalue klinike bolnike, ki se pri njih dotlej ta ali oni način zdravljenja ni obnesel.
Na svojo pest ali pa samo v okviru zdravniških obiskov se zdravilni post ne obnese. V osišču zdravljeni« so namreč prebuja.,a brdnikova volja, duševna uvidevnost in povrnitev k duhovnosti. Prav za to pa potrebuje bolnik vsak dan stika z zdravnikom, ki je hkrati tudi njegov duševni voditelj. Razen tega zahtevajo tudi morebitne telesne krize, ki skoraj nikoli no izostanejo, zdravniško nadzors^m Bolnik se mora pa tudi oslanjati na izkušeno in prav v ta namen izšolano postrežbo.
Več ko eden načinov je, da l>olnika njegov zdravnik in duševni voditelj oprezno pripelje mimo čeri, ki se pokažejo ob tako radikalni zdravilni metodi, k usnehu. Vsak zdravniški voditelj posta si po navadi izdela svoj načrt. Eden najizkušeneiših nemških zdravnikov je na podlagi prakse
20.000	zdravilnimi post L izdelal poseben način zdravljenja, ki »e pričenja pri vsakem bolniku z dvema »sadni mac dnevoma. V teh dveh dnevih je bolnik samo sadje. Že v teh dveh dneh izloči organizem izredno mnogo vode in soli, pogosto tudi že pade bolnikova teža in se zviša krvni pritisk. Tretji dan temeljito izperejo bolniku črevesje z Glauberjevo soljo. Zdaj se prične pravi post. Med postom uživa bolnik samo čaj, limonado in čisto, nesoljeno zelenjavno juho, pa še k> v predpisani količini. Zelenjavno juho pije bolnik za poživitev rudninske preosnove v telesu.
Vsak dan je dnevu enak, toda še po dvajsetih in celo tridesetih dnevih potrta se črevesje prazni. Očitno načne organizem tedaj, ko ni prav nobenega pritoka hrane, izločati v Črevesje žlindro.
Vsakega pacienta vsak drugi dan »rodi ra jot. To je postopek, ki ga je uvedel nemški zdravnik Heinrich Ro-der. Bolniku s posebnim steklenim zvoncem izsukajo nebne mandlje, ki tudi izločajo sokove in imajo pogosto otekle žleze, žrelne mandlje in notranjščino nosu pa masirajo s posebnim, v vato ovitim zdravniškim orodjem. To rbdiranje pospeši izločanje. odstranjuje zastajanje v žlezah in poživi delovanje možganskega podve-»ka, tiste žleze, ki je za notranje izločanje posebno pomembna. Izkazalo se je, da so vse organske krize pri pacientih, ki se ne dajo rodirali, hujše kakor pri tistih, ki se zdravijo po tem postopku in pri postu skoraj nikoli ne dobe pospešenega utripa, napadov šibkosti ali potenja.
Okrog poldneva bolnik leže k počitku, na jetra, ki pri prosnovl ob Postu posebno trpe, dobi pa vroč obkladek. Popoldne se vsi pacienti zbero okrog svojega zdravnika in voditelja
govore in posvetujejo. Že dopoldne se pa vsak bolnik lahko sam zaupa svojemu zdravniku-voditelju med običajnim zdravniškim pregledom ]>osamez nika.
Obakrat, dopoldne in popoldne pomeni ta pogovor za bolnika predvsem notranjo sprostitev, saj je posvečen zdravilnemu vodstvu duševnosti in biološkemu pouku. Ko organizem počiva. se namreč duh dvigne v neslu-tene višine, s postom je zato človeku dana izredna in redka možnost duševnega ozdravljenja.
Pri zdravilnem postu igrajo zdravila sama prav (»odrejeno vlogo. Lahke krize, ki se tu ali tam pojavijo, zdravijo zdravniki žveči n« s čajem. Če je potrebno drugo zdravljenje, reagira organizem najlmlje na fine homeopatske dražljaje.
Skrivnost uspeha te. kakor človeštvo stare, zdravilne metode tiči nedvomno v »očiščenjut vsega organizma. Ker ne dovajamo organizmu nobene hrane, ga s tem prisilimo, da načne svoje lastne zaloge. Organizem pri tem ne načne zdravega tkiva, temveč — če se lahko tako izrazimo — žlindro, ki se nabira po vseh kotih v telesu. Ta žlindra pri postu zgori. Kajpak to ne gre brez večjih ali manjših kriz. Neredko toži bolnik o bolečinah v glavi, slabem duhu v ustih in utrujenosti. Zdravnik-vodnik odstrani te nevšečnosti delno z zgoraj opisanimi zdravili, delno s sistematskim duševnim vodstvom, ki pomirjevalno in vzgojno vpliva na bolnikovo duševnost.
Bolnikova duševna moč mora tem reakcijam biti kos ob misli, da so
naravna posledica izgorevanja žlindre. Pri tem je zdravnikov* razlaga in usoda sotrpinov bolniku v veliko iz-podbudo in pomoč. Po navadi te krize po treh ali petih dnevih minejo, napadi šibkosti in lakote usahnejo, organizem se poduhovi in človek se hkrati zavede, da se je odkrižal težkega bremena. »Duševni zdravnik« v notranjščini bolnika prične svoje zdrav-Ijenje. osvol>ojen kvarnih in obremenilnih vplivov presnavljanja. Tudi duh in duša doživita svečanost tega dviga, toliko bolj, če ju vodi izkušen zdravnik.
20dnevni ali SOdnevni posti niso nič nenavadnega, toda tudi a- do 10-dnevni post včasih kar čudežno pomaga. Ta resnično kraljevsko preprosta pot do zdravja neredko pomaga pri boleznih, ki jim z nobenimi drugimi zdravili zdravniki niso kos: pri trdovratnih ekcemih, bolezensko zvišannem krvnem pritisku, angini neetoris, vnetjih ledvic, vseh mogočih revmatizmih, kroničnih želodčnih in črevesnih 1)0-leznih in pri vseh oblikah slabe presnove. Ni pa priporočlijv post pri hasedowu, tuberkulozi, nevrasteniji in histeriji. Kolikor popolnejša in bolj izgrajena je bolnikova osebnost, kolikor več zaupanja in obvladanja je človek zmožen, toliko zanesljivejša in krajša je pot do zdravja.
Pravi vodnik posta se tudi sam kdaj pa kdaj nekoliko posti. Prav tako nasvetuje pri odhodu svojim pacientom, naj se tudi pozneje od časa do časa po nekaj dni poste. Špartanski post namreč življenja ne ponižuje, temveč ga poživlja in dviga.
(Adria Zeitung)
Mlada	lj
NAPISAL LEON KOLLER
gova odločitev je bila vsekako bridka, a pokazala je, kako je navezan na Krnico. Na lepem sem se čutil nesrečnega kakor še nikdar v življenju.
Sonce je že napol zašlo, ko me je zmotil jz premišljevanja telefon. Dvignil sem slušalko in kolikor mogoče prijazno vprašal:
»No, Peter, ali si ujel težko ribo?«
, »Tokrat igra viogo Krnica in ne ribe,« je moško odvrnil Peter. »Ker je bila po kosilu pri tebi, sva se sprla in jaz sem jo za zmerom spodil.«
»Kako neki more vedeti, da je bila Krnica pri meni?« sem si tniskL »Ali mu je morda priznala?«
»Čudil se boš, če ti povem, kako sem uganil, da je bila Krnica pri tebi,« je nadaljeval Peter. »Že dva dni ima dekle majhno luknjo na nogavici. Ko je dopoldne odšla od mene, je imela luknjo na desni nogavici, ko je pa popoldne prišla, jo je imela na levi. Torej je medtem bredla čez vodo.«
»Ali si znorel!« sem zavpil v telo-fon.
»Morda,« je dejal Peter. »A Emica nikakor ne sme izvedeti, da sem se sprl z njo zato, ker je bila pri tebi. Dejal sem ji, da mi ni všeč, da je tako zanemarjena. Najprej naj se pošteno počeše, kakor se to mladi dami spodobi, potem naj nekoliko bolj pazi na svojo obleko. Dekle, ki že dva dni hodi z luknjo v nogavici in je ne zašije, ne morem spoštovati in je zato najboljše, da se takoj ločiva.«
»Ali ti je vse to verjela?«
»Da. Saj najbrže ne bo dolg«, ko bo prišla k tebi. Mislim, da je tako bolj-
Pri zbiralcu kaktej
Napisal N. Krausa
Danes sva se s Petrom sprla, iti sicer zaradi Emice. Emica Debienova je bila stara šestnajst let, midva s Petrom pa sedemnajst. Peter je poznal Emieo že od lani. Ko ga je letos njen oče povabil v svojo letno hišico na počitnice, je vzel tudi mene s seboj.
Najina šotora sva postavila drugega poleg drugega na obrežju reke Canib, ki sicer ni bila posebno široka W globoka. a v njej je bilo zelo veliko rib. Kadar nisva plavala, sva ribarila. V šotoru sv* celo smela spati, tako da sva prišla k Debienovim v hišo samo o|K>ldue h kosilu. Bila sva vsa srečna, da so nama pustili prostost, posebno pa, da naju je smela Envca pogosto obiskovati. Bila je tako rada pri naju, da jo je morala zmerom mati dvakrat poklicati, preden se je odzvala. •	,	;	.
Lepega dne mi je Peter dejal:
»Ni mi všeč, da Krnico tako zaljubljeno gledaš.«
Nato sva se pošteno sprla, si skočila celo v lase in se naposled odločila; da je najboljše, če se ločiva. Zato sem svoj šotor prestavil na drugi breg reke, in sicer tja, kjer je reka naredila velik ovinek, tako da Petrovega šotora niti videl več nisem.
Emičen oče je imel na podstrešju star hišni telefon, katerega nama je rad prepustil. Tega sva napeljala od enega do-drugega šotora in so veselila, da bova vsaj tako zvezana med seboj. Sicer sva pa telefon tako uporabljala zato, da sva drug drugega jezila in se hvalila, kdo je ujel večjo ribo.
Krnica k najini ločitvi ni ničesar pripomnila. Izjavila je pa, da bo zdaj dopoldne zmerom s Petrom ribarila, popoldne pa z menoj. Zaradi te njene odločitve je bil seveda Peter zelo razočaran. Trdno je bil namreč prepričan, da bo zdaj Emica ves dan prebila z njim in k meni čez reko ne bo prišla.
Ura je bila dve popoldne. Ležal sem v travi in čakal na Emico. Ribariti nisem hotel, ker sem vedel, da bi se mi zaradj razburjenja preveč tresle roke in bi nobena riba ne prijela za trnek. Zato sem strmel v nebo in so poigraval s travnimi bilkami. Potem sem tridesetkrat zapored izgovoril: »Krnica!« in sem bil prepričan, da l>o v trenutku, ko bom njeno ime zadnjič izgovoril, Emica stala na bregu reke. Tedaj še nisem vedel, kako bedasto je to. kar počenjam, in da je vse skupaj 3amo znak. da sem zaljubljen.
Potem sem zagledal Emico. Takoj sem skočil pokonci in nisem mogel dočakati, da je sezula čevlje in nogavice in stopila v vodo. Reka je bila tod tako plitva, da ji celo na sredi voda ni segla više ko do kolen. Zdelo se mi je, da se ji danes posebno mudi. Krepko je namreč stopala vodi nasproti, da so se za njo delali deroči valčki. Tudi gledala me je čisto drugače ko prej.
Ko je stopila na breg, je obstala, ni obula čevljev, temveč me je strmo pogledala in dejala:
»Peter mi je danes dopoldne dejal, da ne smem nikdar več k tebi priti, sicer me ne bo več pogledal.«
»In ti si vseeno prišla?« som jo ves srečen vprašal.
»Prišla sem samo zato, da ti to povem. Saj veš, da ne bi bilo lepo, če bi kar tako izostala. Morda bi mislil, da sam jezna nate.«
»Govoril bom s Petrom in zadevo uredil,« sem ji moško zatrdil.
»Dobro.« je prikimala. »Zdaj grem spet na oni breg. Peter ne sme vedeti, da sem bila pri tebi.«
Potem je odšla, jaz pa sem spet legel v travo, a sonce se mi ni zdelo več tako toplo in nebo ne tako temnomodro. Se celo Emičinega imena nisem mogel več izgovarjati. Žalosten sem postal. Vedel sem, da je Peter Emico prej požnal ko jaz in »e torej z večjo pravico bori zanjo ko jaz. Nje-
Ne da bi še kaj rekel, je Peter slušalko odložil.
Potem sem vdrugič ta dan Čakal Emico.
Kmalu sem jo zagledal na nasprotnem bregu. Ze od daleč se mi je smejala. Zlati lasje so ji valovili v vetru, ko je urno stopala čez reko, nesoč v roki nogavice in Čevlje.
»Zakaj se ti pa tako mudi, Emica?« sem jo smeje vprašal.
Sedla je k meni v travo, si obula nogavice in čevlje, potem pa dejala:
»Zdaj bom zmerom ostala pri tebi.«
Od sreče sploh nisem mogel odgovoriti.
»NiČ več ne maram Petra, samo tebe imam rada,« je otroško priznala.
»Emica, draga Emica!« som zašepetal.
»Zdaj me tudi poljubiš lahko,« je
potem tiho pristavila.
Pogledal sem njeno nogavico in videl, da je še zmerom raztrgana. Tudi Emica je nehote pogledala tja in zardela. Opazil sem, kako se je prestrašila. Alj misli, da jo bom tudi jaz zaradi njene malomarnosti spodil?
Tedaj sem se urno sklonil in poljubil njeno levo nogo. prav tja, kjer je bila nogavica raztrgana.
Že stari Egipčani so poznali umetno zobovje
Raziskovalci, ki raziskujejo stare egiptovske piramide in grobove, odkrijejo marsikaj zanimivega. Tako so na primer pri neki takšni priložnosti opazili, da imajo mumije dobro ohranjene umetne čeljusti ali posamezne zobe. Vzrok, da so si stari Egipčani dal; delati umetno zolvovje leži naj-brie v tem, da so v Egiptu zločince za njihove prestopke največkrat kaznovali s tem, da 90 jim izpulili zobe. če je potem drug pošten Egipčan imel slabe zobe in so mu naravnim potom izpadli, seveda nikakor ni hotel zbujati videza zločinca in je zato po vsaki ceni hotel dohiti druge, umetne zobe. Tako so tehniki tedanje dobe začeli izdelovati umetne zobe ih jih sčasom tako izpopolnili, da po ugotovitvah znanstvenikov niso prav nič zaostajali za današnjimi.
Univerzalna surovina soja
Naraščajoče možnosti industrijske predelave te koristne rastline
Znano je, da Mandžurija glede pridelave in predelave soje na vodilnem mestu na svetu. Čeprav je mandžur-ska produkcija že pred vojno dosegla zelo visoko kakovostno in kvantitativno stopnjo, so z raznimi smotrnimi ukrepi med vojno dosegli še povišanje pridelave soje. Poleg Mandžurije in Kitajske — toda te ne omenjamo, ker razmere v njej niso urejene — pridelajo največ soje na svetu Združene države.
V Združenih državah so pričeli saditi sojo že po koncu prve svetovne vojne. Leta 1937. so pridelali tamkaj približno 1.2 milijona ton, leta 1940. je pa pridelek soje že prekoračit dva milijona ton. Tako so krili v Združenih državah svoje potrebe, hkrati pa
dOSPffli ŠG npkfli nrGftA$lra ra irvrz-sr
in
se z njim, pa tudi ined aeboj po-
doseglj še nekaj presežka za izvoz. Z novimi možnostmi, ki so se v preteklih letih pokazale za predelavo te izredno koristne rastline in z možnostmi predelave, ki se še porajajo, se bo pa pridelovanje soje v Združenih državah nedvomno še dvignilo.
Posebno Henry Ford in njegov nedavno umrli 3iti Edsel sta v zadnjih letih posvečal« temu problemu mnogo pažnje in dala raziskovati razne uporabne možnosti za predelavo soje, na to pa to predelavo tudi primerno propagirala. Bila sta prepričana, da se l>o bodoča industrijska produkcija v
nemajhni meri oslouila na surovino sojo. Tako je dal Ford — da navedemo samo en primer izmed mnogih — graditi osebne avtomobile iz umetnega gradiva, pridobljenega iz soje.
V Združenih državah pa ne pričakujejo od soje samo izrednih možnosti razvoja na industrijskem, temveč tudi na gospodinjskem področju. V vseh mogočih predelavah nadomešča namreč soja že danes razna hranila, kar je za ameriško prehranjevalno gospodarstvo izredno velikega pomena. Tako vskoči soja neredkokdaj kot nadomestek za mast, presno maslo in kavo. Iz nje je mogoče izdelati tudi mleko — pred kratkim poročajo iz Bolgarije, da je ta postopek že v rabi — moko, olja, kakao, čokolado, beljakovino in slaščice.
S tem pa nismo še izčrpali vseh možnosti predelave soje. Uporabljamo jo lahko kot nadomestek za volno, usnje in kavčuk — za kavčuk samo pod nekaterimi pogoji, tako na primor še niso mogli izdelati iz soje avtomobilskih gum — kar je velika razbremenitev za tekstilno industrijo. Iz nje izdelujejo razne barve, umetne tkanine, voščeno platno, tapete, lošče, papir, tiskarske barve, izolatorje, milo, kreme, kozmetične izdelke, cevi, medicinske izdelke iu vitaminske koncentrate.
V mnogih naprednih državah so že praktično dokazali, d* gospodarsko izkoriščanje izredne uporabnosti pre-dolave soje niso zgolj pobožno želje. Do v Združenih državah trdijo, da je
soja, če že ne glavna, vendar ena izmed glavnih suroviu bodočnosti, pripravna za industrijsko predelavo in izdelavo, imajo nedvomno v marsičem prav. Res je pa, da so Združene države neredkokdaj precenjevale to možnost in delale za industrijsko izkoriščanje te rastline prevelikopotezno propagando,^ ki je v ljudeh nehote budila napačne predstave. Vendar ne moremo tajiti, da je predelava soje v industrijske namene vezana na ne-slutene možnosti.
To mnenje potrjujejo tudi v državah Daljnega vzhoda, ki so danes glede predelave soje na vodilnem mestu. V Mandžuriji je kultura soje med najvažnejšimi gospodarskimi vejami. Mandžurslta produkcija soje je znašala še pred to vojno okrog štiri milijone ton; leta 1911. je Mandžurija že Lahko izvozila 2 milijona ton na Japonskov ki je danes, ko je evropski in ameriški trg zanjo zaprt, glavna odjemalka mandžurske sojo.
Polog Mandžurije moramo omeniti tudi nekaj drugih vzhodnoazijskih držav kot glavne pridelovalke soje, čeprav je kajpak pri njih pridelava soje razmerno majhna. Na Koreji so leta 1933. pridelali okrog 500.000 ton soje, v Nizozemski Indiji leta 1910.
300.000	ton, na Japonskem pa 350.000 ton soje. Vsa Vzhodna Azija je pa zaradi premajhnih možnosti pridelave soje postala odvisna od uvoza. Samo na Japonskem so leta 1942. uvozili več ko 2.3 milijona ton soje Iz Mandžurijo.
Mnogo zbiralcev poznam, ljudi, ki zbirajo znamke, tramvajske karte, zarjavele žeblje in gumbe slovitih sodobnikov, toda najbolj čudni so nedvomno zbiralci kaktej.
Podobni so nekoliko svojim bodi-kavim prijateljicam, debelokožni »o in robati prav kakor kakteje, toda če so jih od prave strani lotiš, znajo biti ljubeznivi iu priljudni.
Gospod Hdrnicke je bil tudi zbiratelj kaktej.
Spoznal sem ga lepega dne pred izložbenim oknom neke cvetličarne, ki so v njej prodajali tudi kakteje. Nekaj v tem oknu je menda zbudilo njegovo nejevoljo. Večkrat je udaril » svojo palico ob tla iu nerazumljivo zagodrnjal predse.
Hkrati me je od strani zvedavo pogledoval.
Naposled je s palico pokazal na neko kaktejo z dolgimi, bolim lasmi in dejal:
»Hm, kaj pravite k temu?«
»Nuj- pač, vsekako...« sem jecljal, ne vedoč, kaj naj bi mu odgovoril. »Vsekako hudo kosmata zadeval Dobro bi bilo, če bi jo poslali k frizerju.«
»Meni ni do šalet Ali ne vidite, da bi nioral biti ta cefalocereu* senilis na drugem stolčku?«
»Seveda! Seveda!« sem pohitel 8 pritrjevanjem. »Tara bi kajkap boljšo sedel kakor v tem majhnem lončku.«
»Vidim, da se ne razumete na kakteje! Skoda! Na prvi pogled ste *© mi zdeli kar simpatični!«
To je bil pričetek mojega znanja * gospodom Hdrnickom. Vendar me jo žele čez pol leta povabil, naj si ogledam njegovo znamenito zbirko kaktej-Bil je Čudovit in bujen pomladanski dan ko sem ga obiskal. Sprejel me jo na balkonu. V naročju je držal sito in nekaj črnega »trgal po njem.
»Kakor vidim, si sami gospodinjite,« sem previdno pričel. »Kaj je pa to dobrega?«
»Kravjek,« je preprosto odgovoril. »Posušeni kravjek. Takole zdrobljen je kakor sladkorček za moje ljubljenke. Še enkrat hitreje vzcveto. Če ga dobe. Sedite vendar!«
»Hvala,« sem nekoliko zmeden odgovoril in si potegnil v bližino naslonjač. Takoj nato sem pa skočil pokonci, kakor Če bi me bila pičila kača. Ko sem se uzrl, sem zagledal na sedalu majhen, okrogel kaktus, ki »eni ga bil prej prezrl in ki se mi je zdaj zadrl v zadnjo plat. Gospod Hornicka mi jo velikodušno pomagal puliti bodice.
»Le pomirite se,« mi je prigovarjal, ko sem parkrat pošteno zastokal, »saj je bil samo majhen, navaden ntinu-sculus iu še jetičen povrhu.«
»Nu, potem je pa dobro,« sem bogu-vdnno vzdihnil, »toda zadaj sem nekoliko občutljiv in razen tega nisem še nikoli sedel na jetičnemu kaktusu. Vi ste morda tega bolj vajeni.«
»Kakor bi kdo rekel,« je odgovoril gospod Hiirnicke. »Pri delu nosim vsekako zmerom usnjene hlače.«
Odločil sem se, da bom prihodnjič tudi jaz za lak obisk oblekel usnjen-ke, tedaj me je pa moj gostitelj Žo povabil v svoje svetišče.
Bilo je res zelo zanimivol Povsod, na vseh omarah, na v»eh policah, na tleh in po oknih samo kakteje! Nekatere so štrlele v zrak kakor plameni, druge »o se pa plazilo po tleh in so bile videti takšne, kakor da bi se bil gospod Hiirnicke žo večkrat v usnjenih hlačah nanje sedel. Nekatere so cvetele rumeno, belo, rožnato in sinje in so čudovito dehtele po vaniliji.
»Najdragocenejši kos moje zbirko,« mi je predstavil zbiralec visoko, zgr-bančevo zadevo. »Kraljica noči, oere-us grandiflorus. Lani bi bila skoraj cvetela.«
»Skoraj, Žal. Kraljica noči cvete, kakor že ime samo pove, samo ponoči, iti še tedaj komaj nekaj ur. Pet noči sem še z dvema prijateljema kaktej čakal, da bo vzcvetela, toda zaman. Imeli smo smolo, da ja eden izmed mojih prijateljev jedel ' jagodov kompot.«
»Ali ga je mar tudi kraljici noči ponudil?« sem začudeno vprašal.
»Tisto ne,< se je razvnel moj novi prijatej, »toda ker je moral večkrat ponoči venkaj, je s hodnika potegnilo na mojo ljubljenko in rožni popek je odpadel, še preden se je razcvetel.«
Gospod Hornicke si je otrl debelo solzo.
Sočutno sem mu stisnil roko. »Morda bo pa letos vzcvetela,« sem ga potolažil. »Bom fige držal.«
Ko sem prišel domov, sem vzel stol in pogledal na omaro, kjer se je že nekaj let prašil majhen kaktus, ki mi ga je podaril neki prijatelj. Čisto sem bil že pozabil nanj. Tedaj se mi je zazsvetil pred očmi, zlatorumen in razcveten sredi prahu iti rdečega lesa.
Čudež kaktej se je pri meni sam po sobi izpolnil. Moj mali pastorek je vzcveteli
Usnjene izdelke barvajte le » specialno barvo ki usnju ne škoduic. Efaks — Napoleonov Ir*.
HUPPI
Rešitev križanke štev. 30
Vodoravno: 1. leto; marš. —2. »h; ' psi; ep. — 8. k; petak; a. — 4.; »Emile«; opr. — 5. delo; svat. — & eha; slava. — 7. m; tatič; N (= Napoleon). — 8. os; ton; te. — 9. Neža; Ahac.
Navpiino: 1. Lakedemon (grško ime šparte). — 2. eh; meh; se. — 3. t; Pilat; ž (= že). — 4. opelo; ata. — 5. ste; sto. — 6. Mia; slina. — 7. a; kovač; h. — 8. re; prav; ta. — 9. Špartanec.
niso mehke, zato jih ni vredno loviti. Ribici to vedo in love zato samo srednjevelike sipe.
Sipa je koristna žival tudi zato, ker ljudje ne uporabijo samo njenega mesa, temveč tudi žlezo, ki z njo izloča črni sok. Barvarji pridobivajo iz te žleze posebno tekočino, k jo s pridom uporabljajo pri pripravljanju barv.
Morska sipa nima kosti in torej ne spada med vretenčarje. Namesto kosti ima nekakšne ploščice, ki ji pomagajo do ravnotežja v vodi pri plavanju in potapljanju. Te ploščice so skoraj iz čistega apnenca, najbrže je pa v tej »kosti« morskih sip tudi nekaj fosfatov in drugih morskih soli.
Pogosto vidiš, kako prodajajo otroci polne košare teh sipinih kosti. Zakaj neki jih ljudje uporabljajo? Predvsem jih kupujejo ljubitelji domačih ptic, ker imajo papige in kanarčki zelo rad: takšne kosti in si iz njih črpajo apnenec in kalcij. Tržačanka rada nastrga nekaj sipine kosti otroku v juho, češ da je krepilnejša. Za razvoj otroških kosti naj bi bila ta snov namreč zelo koristna, ker vsebuje kalcij. Sipine kosti pa kupujejo tudi zlatarji, uporabljajoč jih kot nežno in natančno gradivo za svoje precizne izdelke.
Tržaške »sipe« torej niso kar si bodi, saj pripomorejo Tržačanom vsak dan do okusnega mesa, ki o njem tržaški ljubitelji >trip< trdijo, da j« kljub nagnusni sipini zunanjosti, okusnejše, finejše in čistejše kakor so goveji prebavni organi, ljubljanski »vampi«. K »tripam« H servirajo slastno polento, ljubitelji pa menijo, da je južina popolna šele, če poješ k polenti še krožnik radiča in popiješ kupico trpkega istrijana.
(Po Goriškem listu)
Bogata trgatev — pomanjkanje vina
»Deutsche Adria-Zeitung« je po svo-jem dopisniku iz Berlina te dni priobčila zelo zanimiv in tehten članek o letošnji trgatvi jn z njo v zvezi o pomanjkanju vina pri nas in v celi Veliki Nemčiji. Ko bereš te vrstice, spoznaš, da ni samo pri nas ta dragocena kapljica na lepem izginila z gostilniških miz, temveč da je tudi v Nemčiji občutno pomanjkanje vina, pomanjkanje, ki njegov vzrok ne tiči v slabi letini, niti ne morda v skrivanju zalog, temveč v potrošniku samem.
Pred vojno se je v Nemčiji razvila velika propaganda za prodajo vina, ki naj bi pridelovalcu pripomogla do praznih sodov in polnih žepov. Po vojni je bilo pa takoj občutiti nazadovanje. Že dolgo spada vino med tista živila — če ga smemo tako imenovati — ki bo postala zelo redka. Zakaj?
»Krivda« tiči pri potrošniku, zakaj vina v vojnih letih ne pridelamo nič manj kakor poprej, pač ga pa občutno več popijemo. Pri marsikom je nadomestilo vina večkrat prej gosto južino, pijo ga rekonvalescenti po vojaških bolnišnicah, pije ga vojak na bojišču in dobivajo ga tista področja v zaledju, ki zelo trpe zaradi bombardiranja.
Nikakor pa ni res, da armada kar zapleni ogromno količino vina. Statistično je dokazano, da dobiva nemška armada 20•/» vsega letnega pridelka. Kajpak tudi to nekaj pomeni pri skupnih računih. Tudi mirovne zaloge ne hi bile k06 zdajšnjemu povpraševanju po vinu.
Zadeva z vinom je spet pokazala, kako sugestivno vpliva na ljudi pomanjkanje kakšnega živila. Ta ali oni, ki doslej nikoli v življenju pri kosilu ali večerji ni pil, si zdaj na lepem živo zaželi kupice vina. In celo tisti, ki so prej samo pivo pili, so zdaj stopili med vinske bratce. Kajpak se tako iztoči mnogo več vina kakor poprej in ga tudi prej zmanjka.
Letošnja vinska letina kaj dobro kaže. Razni škodljivci in razne trtne bolezni letos niso prizadejali posebne škode. Maj, ki je bil za trto posebno važen, je bil sicer precej hladan, toda zato so bili poletni meseci ugodni. Vendar ne smemo pričakovati, da bo po trgatvi na lepem vina v izobilj«. Vsekako bodo oblasti poskrbele, da bodo vino dobili vsi. ki so ga potrebni in da bo pravično porazdeljeno med armado in civilnim prebivalstvom.
Kameleon ima praktične oti
Kameleon more vsako oko zase Pomikati Tako mu je možno z enim očesom zasledovali plen, z drugim pa opazovati svoje sovražnike. Prav tateo dobro ima urejen »razgled« morstki pajek. Z dvema očesoma vidu vse, kar je nad njim, z enim pa gleda lahko še nazaj
DEV£ZKSK3 TEDNIK
ZMAGA PHA VICE
Zgrešeni cilj
Sleporija z diamanti - Žrtev poštenost
Prvi strel je zgrešil, krogla je priletela v steno, drugi strel je pa zadel Barnesa v roko. Ker je neznanec pri vratih še zmerom imel na Barnesa napirjen revolver, je ta dvignil roke. 'Barnes je dobro vedel, da svojega revolverja, ki ga je imel v predalu pisalne mize, ne more doseči in se je zato brez odpora vdal in naslonil na zid.
Dvajset let je bil Bames v službi .pri draguljarju, ne da bi enkrat samkrat prišlo med njim in med šefom Ido kakšnega nesporazuma. Prav tako i*e v teh dolgih letih niti enkrat samkrat v draguljarni ni nič posebnega zgodilo. Prav zato je bil morda nekoliko nepreviden.
Manjkalo je še četrt do šestih in j Barnes je izgotavljal neko delo. Nikakršnega sumljivega šuma ni slišal, i Vse je bilo mirno. Zdajci so se pa zadnja vrata v draguljarno odprla in še preden je mogel Barnes ugotoviti zakaj gre, je že začutil skelečo bolečino v roki. Zakrinkani vlomilec, ki se je bil ustavil pri vratih, je oddal nanj dva strela. Prišel je v draguljarno od zadaj, iz česar je Bames lahko sklepal, da se v hiši prav dobro spozna. Na obrazu je imel nepredirno krinko. Stopil je v prodajalno in z revolver-ijem v roki prisilil Barnesa, da se je | umaknil vse do stene. Potem je vlo-jjnilee stopil k pisalni mizi, odprl pre-1 dal in vzel iz njega revolver. Zdaj je vedel, da mu Barnes ne more do živega in je mirno stopil k blagajni, se nekaj trenutkov mudil pri mehanično zapirajočih se vratih, potem jih pa rožno odprl.
Bames se je čudil: »Lopovu je me-: hanizem naše blagajne prav dobro snan, prav tako se pa zdi, da dobro ve, da je včeraj šef nakupil več izredno lepih draguljev,« si j« mislil Barnes, ki je vlomika opazoval, »če bo mož uplenil blagajno, je šef nni-; fen,« je potem s strahom dognal. Nato i je razmišljal, kako bi vlomilca pre-; gnal Priznati je moral, da z golimi j rokami tatu nikakor n« bi mogel pre-; magati. Vendar mu je čut dolžnosti narekoval, da mara tvegati vse, tudi svoje življenje, če gre za imovino njegovega leta, ki je bil zmerom dober b njim. Če bo zdaj v boju z lopovom tvegal življenje, bo Sef prav gotovo skrbel za njegovo družino.
V trenutku, ko je vlomilec odprl blagajno, je Bames kakor zver planil nanj in ga • pestjo udaril po licu. Vlomilec se je opotekel, a krinka mu ni padla z obraza. Potem sta se »poprijela. Nekaj trenutkov »e je zdelo, da bo zmagal Bames, potem se je pa vlomilcu posrečilo izpuliti svojo desno roko in Bamesovega prijema in je lahko sprožil revolver. Barnes je začutil ostro bolečino v prsih, potem je s poslednjimi močmi zgrabil vlomilčev kazalec in ugriznil vanj. Nato se je umirajoč sesedel.
Vrednost ukradenih draguljev cenite torej na okrog 100.000 goldinarjev,« je dejal preiskovalni sodnik in pogledal draguljarja Myheerja.
Draguljar je potrto prikimal, potem pa dejal. Izguba je krita z zavarovalnino. Zato ne žalujem za ukradenimi dragulji, temveč tem bolj za svojim zvestim delavcem Barnesom. Bil je eden najvdanejših in najbolj zanesljivih ljudi v moji trgovini,« je končal Myheer.
»Morda je bil za vaš okus celo preveč zvest,« je pikro pripomnil preiskovalni sodnik in draguljarja izivalno pogledal.
»Ne razumem, kaj mislite,« je presenečeno dejal draguljar.
»Barnes je bil pogumen, kakor malokateri. Če bi vlomilca ne napadel, bi ostalo njegovo ime neznano. A Barnes se je žrtvoval. Njegovo truplo smo i skrbno pregledali. 6e eelo njegova čeljust je. romala pod mikroskop. In glej! Med zobmi smo našli kosce 8o-; veškega mešal Možu je bilo gotovo težko pri srcu, ko je v smrtnem boju ugriznil v roko moža, ki mu je dvajset let dajal kruh!«
»Zdaj vas pa prosim, gospod Myheer, da snamete s kazalca obvezo. Odvesti vas moram v zapor, ker vas dolžim umora in sleparije!«
Že Egipčani so uporabljali zobotrebce
Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje tako rekoč že od kar svet stoji uporabljali zobotrebce. To se sicer čudno sliši, a je vendarle res. Iz izkopanih človeških lobanj, za katere so ugotovili, da so iz kamene dobe, je mogoče po zobeh ugotoviti, da si je človek že tedaj čistil zobe z zobo-trebeem, ki pa verjetno današnjemu ni bil Čisto podoben.
Sicer »i pa tudi nekatere živali, predvsem pa opice, po zaužiti jedi pogosto pomagajo z zobotrebcem. Nemški raziskovalec Patte je na primer v berlinskem živalskem vrtu opazoval ©pice in ugotovil, da so si z redkimi izjemami skoraj vse po jedi zmerom odlomile od kletke trsko in si * njo vrtale po zobeh.
Pri zatemnitvi so nekateri ljudje zelo okorni, fo pa zato, ker se njihove oči ne morejo takoj prilagoditi tako veliki svetlobni izpremembi. Vse oči namreč na svetlobne izpremembe ne reagirajo enako. Prav ta zmožnost prilagoditve je pa zelo važna za različne telesne zmožnosti. S komplicirano napravo, ki jo vidite na gornji sliki, je mogoče natanko ugotovili, kako reagirajo kakšne oči na svetlobno izpremembo.
Koks in olje iz šote
Neki danski podjetnik iz Odensa je zgradil v svojem močvirju v Absjeru velike naprave za predelavo šote v koks. Pri raznih predelavah na tem idročju se je izkazalo, da se da iz tnega olja tudi pridobivati bencin, čeprav ▼ sorazmerno majhnih količinah. Tu izdelujejo predvsem šotni koks n generatorje. Razen tega predelajo is tete vsak dan priblifoo 1.500 kil šotnega salo primene-ga goriva za pogon itMNtik Mij.
Vsak ti sam posMs
v
ie uvedli mn	ki	v
tem, :_____ _______ ______________
vbodu Mri svojo kave ali svoj laj. »I
odnese na mizo, ob odhodu iz kavarne pa pri blagajni poravna zapitek in vrne posodo.
Eno sardino, prosim!
Na Kitajehem ne prodajajo sardin v škatlicah, temveč samo po komi, ker mnogi Kitajci nimajo niti toliko denarja, da bi si mogli hkrati kupita eelo škatlo sardin.
Ose si znajo pomagati
Kader postane poleti v osjem gnezda vroče, ker se sončni žarki le pre-zaajo ose hitro stopi na vrh s perutnicami. Tako nastane v 'gneedu veter in prijetno saten jfa je wo&no.
AV.V.W.W.V.W.SV.%V.V.V.%W,%WAV.W.W.W.V.V.V.V.V.V.V.W.%».V.*.W.%V.
Tržaške utripen
če stopiš v tržaško restavracijo, ti prav radi postrežejo s »tripami«. Te »tripe« pa niso morda naši »vampi«, temveč sad morja. Prirejene so iz morskih sip, ki jim Tržačani pravijo »sepie«, Nemci so jih pa krstili za »Tintenfische«.
Sipa ni na pogled nič kaj čedna žival, in marsikdo, ki bi jo videl še živo, bi se premislil in ne bi pojedel naročenih »trip«. Glavna njena značilnost je, da se brani pred morskimi ujedami tako, da se zavije v oblak črne barve, ki jo spusti iz posebne žleze. Žival doseže kar čedno velikost in je na zunaj podobna morskim hobotnicam, ki so strah mornarjev in potapljačev, ker jih zamotajo v svoje dolge in možne lovke. Velike sipe
mm m m m m m m
mi
otuice
Napisala in narisala Ludovika Tertkova
Nekoč nalefi pred gradom na grajsko gospo. Globoko se ji prikloni. Graščakinja pa jo premeri od vrha do tal: »Kako ti je ime in kakšno delo opravljaš v gradu?« »Marjetica sem, ovčja pastirica.« Zavistno jo gleda graščakinja: »Kako zlale lase ima in kak gosposki stas in lepši kakor moj, je njen obraz,« si mišji in jezna odvihra v grad. Marjetica pa k svojim ovčkam v hlev. Govorili so, da je grajska gospa huda čarovnica. Dekle so vedele praviti, da vsakič o polni luni frči na metli po zraku čez hribe in doline na Klek. m da ima čarobno zrcalo, ki v njem vidi vse kar hoče videti in peklenske bukve, v katerih je napisano tisoč čarovnij. Graščakinja ni pozabila lepe Marjetice. Hudobna zavist jo je neprestano spominjalo nanjo. Nekoč sname s stene čarobno zrcalo, dahne vanj in reče: »čarobno zrcalo, ti mi razkrij, kaj vse Marjetico v bodoče doleti.* Zrcalo se strese, strele švignejo iz njega in iz zameglele gladine se začne risali postava.
V njej spozna graščakinja Marjetico — o groza: v kraljevski obleki s kronico na glavi. In zrcalo reče z votlim glasom: »Deklica Marjetica, ovčja pastirica postala bo čez lela »ri najsrečnejša kraljica. Togolno sikne graščakinja: »Nikoli, jaz pravim nikoli.« Takoj pokliče Marjetico predse in ji reče: »Deklam in pasli-ricam ne pristojajo zlati lasje,« in ji vlije črne smole na glavo. »Tako vzravnano dekle ne hodijo,« in ji obuje lesene cokle, v katerih je bilo vse polno ostrih žebljev. Nato jo zapre v samotno klet. Marjetica se zgrudi na Irdo ležišče in med jokom in bolečinami ne opazi, kako je v kleti postalo svetlo, ne kako so vstopne tn stare ženice in prišle k njej. Prva jo poboža po laseh in smola se odlušči z njih. Droga ji sezuje cokle: noge so bile zdrave. Tretja jo poljubi na čelo in Marjetka se v lepem snu nasmehne.
DALJE PRIHODNJIČ
^»Zaboj mi pravile Vera?« je začudeno in vznemirjeno vprašala Sonja.
»Oh, inon dieu, saj sie vendar gospodična Vera, hčerka moje lepe markize,« je čisio mirno rekla Andta.
Sonja je pogledala služabnico in bila je prepričana, da se ji je zmešalo.
»Vi vesie prav dobro,« je potem rekla, »da sem Sonja in ne Vera «
»Ne norčujte se iz stare Anelfe,« je smehljaje se rekla služabnica. »Ali pa se je moje sladko dekletce lako zelo razburilo zaradi odhoda pospe mame, da zdaj niti več ne ve, "do je? Tudi to je mogoče, gospodična Vera. Bolni ste. Vaš razum ni cisto v redu, zato morate ostati tu, v miru graščine, da si opomorete in spoznate, da je ona nesramna Slo-
B
LJUBEZENSKI ROMAN
DVEH DELIH
Od palač
VAN K A IT ZOBNA KBEMA
venka, in ne naša sladka Vero, odpotovala z mojo lepo markizo. Bodite mirni, gospodična Vera, takoj vam prinesem zajtrk. Zajtrkovali boste doli, v knjižnici, da si spet ne boste domišljali, da ste zaklenjeni. Adieu, mademoiselle Vera! Čez deset minut bo zajtrk že v knjižnici.«
Po teh besedah je s sladkim smehljajem odšla in pustila vrata na šte-žaj odprta. Sonja je kakor okame-«da zrla na njo. Potem se je prijela , za 'glavo, da bi se prepričala, da ne sanja. Zakaj je stara tako sladka in zakaj ji pravi Vera? Ali se šali, ali je znorela?
Počasi se je Sonja podala k vratom in jih pregledala. Nobenega dvoma ni bilo, da so bilo prej zaklenjena, ko se tako lahko zapirajo in odpirajo, kakor so se prej vedno. Potem je šla po stopnicah v vežo in k izhodnim vratom. Bila so — zaklenjena. To se je sicer večkrat zgodilo, toda ključ je vselej tičal V ključavnici. Zdaj ga ni bilo. Sbnia je stekla spet k Anetti tn jo srečala na hodniku, ko je nesla zatik V knjižnico.
»Zakaj so izhodna vrata zaklenjena, Anetta?« jo je vprašala.
»O sladka moja,« je odgovorila služabnica, »kako pa naj bi jih puščala odprta, ko s\a v vsej graščini samo midve, dve 'slabotni ženski, na svetu pa je toliko nevarnih ljudi.«
»laz pa bi hotela v park.« - <
■ »Vendar ne .pred zajtrkom? Potem, Polem, draga Vera.« -»Prepovedujem vam, imenovati me Vero! Saj vendar prav dobro Veste, kako mi je ime.«
»Mon dieu,'kako žal mi je, da govorite tako zmedeno! Smrt vašega papana in odhod vaše mame' vas je čislo zmedel, toda počasi bo že bolje.«
V Sonjinih očeh se je pojavila jeza. Spoznala je, da Anetta s posebnim namenom zamenjuje ime s sestriči-nim. Vprašala je:
»Kaj hočete s tem, da me imenujete Vero? Kakšna vragolija se skriva za to igro?«
»O, moja sladka gospodična,« je še vedno prav tako vljudno kakor prej rekla Anetta, »to vendar ni nobena igra in za tem se ne more nič skrivati. Hočem le, da nazadnje vendarle spoznate, da ste gospodična Vera. To morate spoznati, kmalu spoznati, ker sicer boste morali v bolnišnico, v blaznico, kjer vas bodo zaprli. Tega si po prav gotovo ne želite, gospodična Vera *
Sonja je onemela. Z norišnico ji grozi? Kaj naj to pomeni? Nato je rekla:
»Meni se zdi, Anetta, da bi bilo treba vas poslati v norišnico, ko ne veste niti tega, koga imate pred seboj. Jaz sem Sonja Bregantova, zapomnite si že to!«
»O, mon dieu! Bodite vendar zadovoljni, da niste tista nesrečna Slovenka, ki nima ne očeta ne matere in je tako velika sirota. Le bodite rajši gospodična Vera in ne ugovarjajte, ker sicer se bom zares ujezila!«
Pri tem je Anetta tako jezno pogledala Sonjo, da si tisti trenutek ni več upala ugovarjati. Obenem je pa tudi spoznala, da Anetta ni znorela. Nikakor. Igra, ki jo igra, je natanko premišljena. Samo ko bi mogla razumeti, kakšen je njen smisel in namen! Vsa vznemirjena je Sonja sedla za mizo, na 'katero ji je bila služabnica postavila zajtrk. Ni ji bilo do
do bornih bajt
VAN KAIT
KREMA EMOLLIENTE
jedi, vendar si je nalilo čaja in odrezala kos belega kruha. Oslabeti ne sme. Ostati mora trdna. Ko pa je končala z zajtrkom, je rekla: »Anetta, bodiva pametniI, Povejte mi lepo po pravici, zakaj naj bi morala biti naenkrat Vera? Kaj se je zgodilo? Čemu mi grozite z norišnico? Ali bom res morala vanjo, če ne bom hotela biti Vera?«
»O, mon dieu!. Kdo pa grozi? Vam naj bi grozila, gospodična Vera, ko sem vas imela vedno tako rada, ko sem vas že kot otroka pestovala, ko ne mislim na nič drugega kakor na to, kako bi vam ustregla? Nič vam ne grozim, samo svarim vas, ker vam hočem dobro. Bodite zato pametni in sprijaznite se z resnico.«
»Dobro,« je rekla Sonja. »Če sem pa jaz'Vera, kje je potem Sonja?«
»O, gospodična Sonja ie odšla z gospo, markizo,nojjojLovanje in sg bo nekega drie spet vrnila.«
Sonja je premišljevala, kaj nat stori. Da je v neki nevarnosti, o tem ie bila prepričana, in da se je ubrani le tako, če se vda v igro, da ie res Vera, se ji je tudi dozdevalo. Sklenila je torej vdati se v komedijo in oprezovati za trenutkom, ko bo mogla preslepiti staro Anetto da ji bo izdala resnico. Obenem je pa sklenila tudi, poskusiti vse, da čimprej pobegne z gradu, Za vse to je pa potrebna diplomacija in zvijačnost. Po tem sklepu ie dejala:
»Dobro, Anetta! Če vam tako ugaja, imenujte me kar datje Vero. Na vse zadnje je pač vseeno, sem Sonja ali Vera Sami sva v gradu.«
V Anettinih očeh je zagorel žar zadovoljstva. Nikakor ni bila pričakovala, da bo njeno delo tako hitro kronano z uspehom. Kako dobro je bilo, da je zasnovala načrt zamenjave, po kateri bo,»lepa markiza« po-sjala spet bocialn.
»Kako lepo je tol« je vzkliknila za-V dovoljno. »Počasi se v vaši glavi le
jasni, gospodična Vera. Kmalu bova spet prijateljici in potem bo tu prav prijetno.«
»Prav, Anetta,« je rekla Sonja. »Zdaj bi pa rada šla malo na sprehod po parku.«
»Ni potrebno,« je dejala Sonja. »Sla bom sama.«
»Nikakor, gospodična Vera. To se ne bi spodobilo. Tako mlada dekleta ne smejo sama ven. Zdaj, ko ni več vaše mame tu, je moja dolžnost, da grem z vami.«
Tedaj je Sonja dokončno spoznala, da ie res ujetnica. Rekla pa ni nič. Vedela je dobro, da bi bila vsaka beseda zaman. Treba je igrati to igro, čakati in iskati' priložnost za pobeg. Nekega dne se bo pač ponudila ugodna prilika.
XXXIII.
Sonja je odšla z Anetto v park in je nič več spraševala, toda njene misli so bile budne. Da so jo iz nekega vzroka zaprli in zastražili v tej graščini, o tem ni mogla nič več dvomili. Da jo Anetta s tem v zvezi imenuje Vero, je tudi vedela. Samo zakaj se je to zgodilo in kdo je tp hotel, tega ni mogla doumeti. Kdo: gospa Lydija ali Fran Bregant? Da bi jo Bregant zaprl šarri, ši ni mdgta zamisliti, kljub vsemu, kor je bila izvedela, ne. Samo gospa Lydija bi bila zmožna takega dejanja. Toda Čemu?
Sonja ni, mogla razrešiti te uganke. Od premišlievanja jo je pričela boleti glava in pričela se je bati, da bi
povsod poznan
VAN KAIT
KREMA RAPIDA
utegnila nazadnje zares še znoreti. Pa saj je morda prav to njihov cilj. Ne, potem sc to ne sme zgoditi Ostati mora mirna in previdna. Morda se bo vse spremenijo, ko bo fTan Bregant odgovoril na njeno pismo. .Toda , če ne bo? Potem bo morala misliti samo .še na to, kako bi pobegnila. Skozi vraia ne bo mogla na prosto in čez zid tudi ne more splezati, čez visoki zid, ki je na vrhu ves naježen z bodečim steklom. Toda tudi če se ji posreči priti tja ven, kam naj sc obrne, ko nikjer nikogar ne pozna in nima nobenega denarja. Ali rtaj bi se zatekla k najemniku? Kdo ve. če ni tudi on sam kako zapleten v te peklensko igro? Ali pa naj gre morda k župniku v dve uri oddaljeno vas? Kako naj mu dokaže, da je res Sofija Bregantova, ko nima nobenih dokiimetov? Ali ji bo hotel verjeti? Ali ji bo hotel in mogel^ pomagati? Ali pa naj odpotuje peš in se preživlja z beračenjem kakor poieputiinja? Ali je ne bi kma-ju prijeli in prignali nazaj? Morda bi jo celo res vtaknili v norišnico.
Ne, kakor je ugibala, poti v rešitev ni mogla najti. Vsaj zaenkrat še ne. In postalo ji te spet neizmerno hudo. Vendar tega pred , Anetto ni hotela 1 jpbkažati. Pred njo inbra ohraniti svoj j mir m ponos. Ne da bi vso pot spre-
govorila s spremljajočo jo služabnico, se je obrnila in pričela vračati proti graščini. Vendar se ni namenila proti stanovanjskemu delu, ampak proti onemu napol porušenemu traktu, pod katerim je stala grobnica rodovine Beauchompsovih. Hotela se je zateči k zadnjemu počivališču dragega strica Lojzeta. Vedno ji je bil tako dober prijatelj, zato se je hotela v tedanji stiski zateči vsaj k njegovi molčeči rakvi, da ji potoži svoje bolečine. Stara Anetta ie Sonjo komaj dohajala, in ko ie opazila, da je zavila proti razvalinam, je vprašala:
»Kam hočete, gospodična Vera?«
»Moliti hočem ob rakvi svojega strica,« je odgovorila Sonja.
»O, mon dieu; ob rakvi vašega očeta, ste pač hoteli reči, gospodična Vera.«
»Ati se ne bojite, da bi vas Bog kaznoval, ko mi hočete govoriti tako nesramno celo tu, na posvečenem inestu?« je jezno dejala Sonja. »Bojte se božic kaznil Ne boste ji ušli!«
Anetto so Sonjine besede prestrašile, da si ni upala ponoviti svojih laži, a tudi praga grobnice si ni upala prestopiti. Izgovorila se je da je v podzemeljskem, prostoru premrzlo zanjo in bo počakala rajši na gospodično pred vhodom. Tako ie odšla Sonja sama po stopnicah v mračno grobnico, kjer so stale druga ob drugi neštete rakve markijev in markiz Beauchompsovih. Na vseh so bila napisana njihova imena z vsemi podatki o rojstvu, smrti, položaju in pomenu, samo rakev strica Lojzeta Breganta je ostala brez vsakega znaka. Ali ni morda'to namenoma’Tako določeno? Sonja je bila o tem močno prepričana. Gotovo se Lydija Bregantova celo tu sramuje svojega meščanskega moža m želi zato, da se njego.vb ime ne otiram na rakvi: Nnf pozneje nihče več ne izve, da se ie ona, zadnja potonika stare plenHiške rodovine, pdročria z nekim brezpomembnim in neplerniškim Slovencem.
Sonjo ie to zabolelo, zato ie sklenila sama napraviti primerni napis. V' knjižnici je bila steklenica tuša. Čopič bo gotovo tudi kje našla in napis
je noš VAN KAIT,
VAN KAIT
SHAMP0O
bo napravljen. Dotem se je pogreznila v premišljevanje, v molitev in pogovor s pokojnikom. Njene misli so bite mračne, njena razpoloženja polna bridkpsti in obupa. Za trenutek si je zaželela,, da bi tudi sama umrla. Potem bi bila naenkrat vsega rešena Toda že trenutek nato je premagala to željo njena mladostna sla po življenju. Pogum se ji je pričel vračati in sama ni vedela kako in zakaj, se je spomnila besed Jožefa Egiptovskega, ki jih je dejal svojim bratom, ki so ga nekoč prodali v sužnost, ko so je spet vrnili k njemu: »Vi ste mi želeli zlo, toda Bog je zlo spremenil v dobro.* čemu hrti bi obupala? Brez božje jVotfe se--nič' ne žgodi. bi ona je Verjela v božjo pravičnost
Tedaj so se ji vkradlc v misli podobe iz spomina na otroško preteklost v Ljubljani, in med svojimi leda-njimi dragimi je nenadoma zagledala obraz gospoda Borisa. Samogibno je iztegnila roke predse, ko da res stoji pred njo in se ga hoče okleniti.
»Gospod Boris; ljubi, dobri gospod Boris!« je zašepetala.
Znova je mislila na pretekle dni, na lepe, srečne dni v Ljubljani, ko je prihajal tudi gospod Boris k njej in bil z njo tako ljubeznjiv. Iri mati, njena izgubljena mati, pa teta Marjana, ki jo je ljubila vse do slovesa in gotovo še misli nanjo, če živi.
V oči so ji privrele solze. O, če bi teta Marjana vedela, če bi gospod Boris vedel, kako ji je! Ali ji ni gospod Boris že tedaj dejal: »Ubogi otroki«? Tedaj ga ni razumela. Ali bi zdaj razumel 011 njo? Gotovo. In prišel bi in jo rešil. Pred njo je vstajala njegova podoba v vedno določnejših obrisih, potem se je pa spreminjala in iz njega ie postajal sveti vitez Jurij, zmagovalec nad zmajem in rešnik zaklete. V tej podobi je videla njegov spominski privid tudi še vse naslednje dni.
Dolgo je ostala tako zamaknjena v grobnici, potem se je vzravnala in odšla po stopnicah iz podzemlja in se spet pridružila čakajoči Anetti. Ta je sedela v soncu na klopi in dremate. Sonji se je zasmilila. Kaj ie pač bila kriva, da ie postala njena ječarica? In sovraži jo pač le zato, ker ljubi svojo gospodarico.
»Trudni ste, Anetta!« ji jč dejala. »Poidiva v graščino in Spočijte se! Če' hočete, me lahko tudi zaklenete v mojo sobo.«
»Ne, ne,« je vzkliknila Ahetfe, »ne bom vas zaklepala, gospodična Vera. Samo izhodna vrata bom zaprla, da nihče ne pride. Pomudite se lahko v knjižnici. Spat ne pojdem, ker moram poskrbeti za kosilo «
Sorija je vendar vedela, da bo Anetta ža nekaj časa legla, samo priznati ji tega 'noče, iz štrnliu, da ne bi med tem pobegnila. Nasmehnila se je in še' ihti no Vrnila z -njo V hišo, kjer ie ' stara 'služabnica skrbrio zaklenila' glavna vrata in spravita ključ v Svoj žep. SOnrih se je podala v knjižnico m se lotila risanja osnutka za napis na stričevem grobu. Ko ie izdelala osnutek, je sedla v nasla-n:ač in pričela brati neko knjigo, toda utrujena od razburjanj in premišljevanj 'je sredi branja trdno zaspala.
V sanjah je znova videla privide vseh svojih nekdanjih dragih in med njimi najbolj razločno gospoda Borisa. Potem le razločno videla Frana Breganta. Bil je spet ves tako ljubezniv, kakor v času, ko ga še m bila zapustila njena mati, samo lasje so mu postati popolnoma beti. In Fran Bregant je prijet mtadeqa moškega poleg sebe, gn potisnil v ospredje in deial: »To je Boris Klemenčič, ki te bo rešil, drago moje dete. Daj mu roko!« V sanjah se ie Sonja približala moškemu in storila
EVO PRAINI PRAŠEK
pere brez mila
po očetovem ukazu. Tedaj je Fran Bregant dvignil svojo desnico in ju blagoslovil, rekoč:	»Taka ie moja
volja!« Počasi se ic stari mož sklonil k njej in jo poljubil na čelo
" Dalje prihodnja.
KULTURNI TEDNIK
Poezija v Zborniku Zimske Pomoči
Zbornik Zimske pomoči, ki obsega v celoti 622 strani revialnega formata, ie zbral poleg prozaistov, esejistov, znanstvenikov itd. v svojem okrilju 27 slovenskih pesnikov! ki so zastopani v njem s .55 pesmimi, pretežno
■ liričnega. a tudi epičneea značaja. Če
■ hi izšle te pesmi samostojno, bi jih bila. lepa zbirka, V njih ie prikazano .sočasno snovanje slovenskih pesnikov, ki nam dokazujejo, da smo Slovenci prav v tej literarni zvrsti močno aktivni. Posebni pomen teh prispevkov ie pa še v tem. da imamo pred seboj naše pesnike od naistareiših do naimlaiših in od najvidnejših do tistih, ki si šele utiraio pot na naš Parnas.
Uredniki so razvrstili v Zborniku zastopane pesnike v davnem po sta-losti, čeprav ne strogo dosledno, in tako, da sledi poeziji vedno proza. Na prvem mestu med pesniki, in sploh v Zborniku, je Oton 2upančič s čislom treh pesmi »Na meii življenja m smrti«: Prihod, Na vrheh in V brez-vlasie. Po daljšem molku so to prve »ove pesnitve, ki nam dovoljujejo vnopled v najnovejše Zupančičevo jniovanie in niepovo sedanio usmeritev. Alojz Gradnik ie zastopan nrav 'ako s. ciklom treh pesmi iz zbirke “Pesmi o Maji«: Maja in mrtvi brat, Maja in azil in Maja in mesto. O njih *mo poročali že ob priliki prikaza, omenjene zbirke. Cvetko Golar ie "uspeval pesem »Umetnik«, v kateri ■*am Pripoveduje o radosti in boleči-„1 PrPetnika, Joža Lovrenčič.je pred-
avlien s tremi epičnimi pesnitvami
iz zbirke »Stare skrivnosti«: Balada o knjieoliubcih. Legenda o sv. Kiliianu in Legenda o menihu pisarju in vrednosti črk. Anton Debeljak objavlja pod naslovom »Trolistnik« tri sonete, v katerih ie vsebovana naša zgodovina. Griša Koritnik ie zastopan tudi z legendo. ki jo ie imenoval »Jezusovi biči«. Janko Samec ie segel v dveh sonetih, v »Očiščeniua in »Božji svatbi«, v našo neposredno trpko sodobnost. Ludovik Zorzut nam prikazuje v svojih treh pesmih, od katerih ie zadnja pisana v narečju, svoja Brda. To So: Kaninska legenda. Davna slutnja šla ie v nas in Ptička brieharica. Ivan Albreht objavlja kratko liubavno pesem »Sama«, Pavel Karlin pa dve pesmi Impresivne in meditativne vsebine: Večer ob Grada-žčici in Obisk (prof. Knliišu v spomini. Radivcrt Rehar ie uvrščen v Zbornik z meditacijo »Besede iz groba* iz njegovih Zenskih pesmi. Gustav Strniša se predstavlja z impresijo »Sončni zahod«, Stane Kosovel s nesminja »Oblaki« in »Bolnišnica«, Anton Vodnik s pesmijo »Večerni psalm« jn Anton Seliškar s krajšima »Pesem moia kršna« in »V eorah*.
Vinko Žitnik ie spesnil »Jetnikovo pomladno hrepenenje« in liuhezensko. »Visoko pesem«. Davorin Ravlien je zastopan s sonetom »Romar«. Mirko Kunčič s ciklom »Dežela pravljic«, Leopold Stanek pa z dvema pesmima: »Slovenska romarica« in »Domov«. Jože Kastelic objavlja meditativno »V strmi senci«, socialno »Poznate...« in sodobno »Vstajenje«. Severin Sali. poleg Gradnika zdaj . na j plodovite i ši naš pesnik, objavlja tri svoje pesmi iz že znane zbirke »Srečavania s smrtjo«: sonet Pomlad 1944 izvrstno Balado in pesnitev Pro defunctis. Vinko Beličič ie napisal sodobno pesem
»Pregnanci« in prav tako iz sedanjih doživljanj zajeto »Staroletno 1943^. Z erotično in refleksivno liriko treh pesmi: Ožejena mladost Vodnjak na vasi in Dekle z vrčem se oglaša Dušan Ludvik Janez Kplenc pa z daljšim »Pismom domov« iz katerega se tudi oglaša sedanjost, Mitja Šarabon ie napisal pesem »fvfrtvemu pesniku« Balantiču v spomin, druga ima naslov »Bolni deklici«, tretja oa »Smrti* iz zbirke »Bolečina«. To dolgo vrsto pesnikov zaključuje naimlajši, Stane Bračko, s pesmimi Vojakova vrnitev. Večne brazde in Ljubezenska pesem v večeru velikega petka Vsak prispevek ie opreijilien s pesnikovo podobo fti odtiskom podpisa. Ob koncu Zbornika so navedeni še biografski podatki.
=HUMOR=
1* otroških ustk
Učitelj razlaga otrokom, kako nesocialni so potepuhi in lenuhi in nato s tem v zyezi vpraša:
- »Nu, Janezek, kako se imenuje človek. ki samo jč in nič ne dela?«
»Dojenček, gospod učitelj.c
Nesrečen spomin
Breda ee je re po nekaj mesecih nakopa točila od moža. Njeni znanci eo se temu seveda čudili in Bredo izpraševali, zakaj je to storila. Ona jim je pa vsem po vrsti povedal« takole;
»Ločila sem se zato, ker je imel mož tako izvrsten spomin. Zmerom se je .s|Kuiinil vsega tistega, kar sem želela, da bi pozabil.«
Slabi nameni
Gospod Cvek je na izletu na deželi. Kajpak izteguje vrat in voha, kje bi kupil kakšno jajce ali pa dobil četr-tinko bele moke. Tedaj mu priroma nasproti fantiček s krdelom gosak. Gospod Cvek jih željno ogleduje. Naposled se ojunači in pobara fantička:
»Mali, do koliko pa že znaš štefi?«
Med prijateljicami
»Metka, ali i in« tvoj prijatelj resne namene?«
»Vsekako, samo poročiti se nikakor noče.«
Previdnost
»Naša Mina postaja od dne do dne predrzuejša.« toži gospa Korenčkova svojemu možu. »Dobno bj bilo, da bi jo o priložnosti oftel. Morda se bo tebe ustra&ila.«
»Dobro,« ji obljubi mož. »Zdaj grem v službo, in ko bp zazvonil telefon, jo poftji k aparatu.«
»potrebna skrb
»Gospod doktor, povejte mj prosim, kako naj odvadim svojega moža smrčanja? Vso noč zaradi njega ne morem »pati.«
»Nikar »i zaradi tega ne belite glavo, gospa. Čez nekaj tednov bo vaš malček začel dobivati prve zobe. potem vaš mož lep čas ne bo smrčal.«
Olajševalna okoliščina
Sodnik: »Ukradli ste torej šest robcev. Ali lahko navedete kakšno olajševalno okoliščino?«
Obtoženec: »Da. bil sem močno naboden.«
Spomini
Ančka pripoveduje svoji prijateljici: »Sedela sem z Jožetom na klopic! in dejal mj je, da sem prva, ki jo resnično ljubi.«
»Kajne, kako zna to lepo povedati?« zamišljeno pristavi njena prijateljic* Ma rta.
Praktično
Na kmetih je nastopila, neka igralska skupina, a ni žela posebnega navdušenja. Od veeh strani «0 letela na oder gnila jabolka in drugo sadje. A igralci vendar niso nehali igrati. Naposled je priletel na oder škorenj. Tedaj ao se igralci prestrašili in hoteli 'zbežati. A gledališki ravnatelj jih je zadržal, rekoč:
»Igrajte dalje! Počakajte vsaj če toliko ča.«a, da prileti na oder še drugi škorenj!«
Dobesedno
Goe|ia Plankarjev* se je urezala v prot. Poklicala je služkinjo In ji naročila:
»Ančka, prosim, prinesite n vi nekaj, kar ai bom lahko okrog prsta ovila.«
»Samo trenutek, gospa, takoj bom poklicala gosjvoda,« ae je odrezal* služkinja.
Spomin
»Zena, ali ne bi bito najboljše, da bi stopil v Verino sobo in mladem« možu, iri je prišel na obisk, povedad, da je ie časi, d« odide?«
»Ah, Tone. pomisli vendar na liMe časa, ko eya bila še midva mlada!«
»Prav imaš! Potem ga. bom rajbi kar na ceslo vrgel.«
ORUSTtfSKI tednik
8. X. 1941.
Obisk pri bolniku
Če kdo od sorodnikov, zacmcev *ii j prijaleijev zboli, se spodobi, da ga; obiščeš in se pozanimaš za njegovo počutje. Posebno Usti bolniki, kt morajo dolgo ležati, okrevajoči ali takšni, ki imajo razne nadležne, tod« življenjsko nevarne kronične bolezni, so obiskov po navadi zelo veseli.
Če obiščeš bolnika, mu prinesi kakšno malenkost, da se je razveseli. Najprimernejše so cvetlice, dandanašnji bo pa bolnik, ki sme vse jesti, zelo zadovoljen tudi, če bo dobil kakšen priboljšek za pod zob ali za »na zob«. Na splošno velja pravilo, da prijateljem in sorodnikom lahko podarimo piškote, kos potice ali kaj podobnega, ne pa ljudem, ki se z njimi ne poznamo tako dobro in ki smo pri• šli k njim samo na vljudnostni obisk.
Mnogi ljudje res nimajo pravega pojma, kako se je treba vesti, če obiščeš bolnika. Kadar pridejo v bolniško sobo, se zanimajo za vse drugo, samo za bolnika ne. Takoj, ko vstopijo, pokažejo, kako se zanimajo, ne morda za bolnikovo zdravje, temveč za postrežbo, ali je sanatorij drag, ali je hrana dobra, kakšen je razgled na vrt, ali so bolniške sestre res usmiljene in bogve za kaj še vse. Bolnika to nehote zaboli, saj spozna, da obisk ni prišel zaradi njega, temveč samo zaradi radovednosti. Takšni obiski naj ostanejo lepo doma.
So pa spet ljudje, ki so zgoraj omenjenim čisto nasprotni. Ti se pa takoj lotijo bolnika z vsemi mogočimi nasveti glede njegove bolezni. Več hočejo vedeti kakor zdravnik-špecialist, bolniku govore, kako slab in bled je videti, ga poučujejo, kaj naj stori, da bo prej okreval in uganjajo podobne netaktnosti. Eno je gotovo:	bolnik
prav nič rad ne sliši, da je bled, slab in šibak, človek, ki mu to govori, mu škoduje, ker ga vznejevolji in razburi. Tak obisk naj tudi brez škode doma ostane.
Tretja »zvrst« obiskov so obiski, ki prihajajo k bolniku z otroki. Ne glede na to, da je za bolnika in za otroka škodljivo, če skače otrok po bolniški sobi so takšni obiski hudo neumestni, posebno, ker Imajo starši navado, da otroke vpričo bolnika svate pred njim Bolnik ima ob takšnem ravnanju občutek manjvrednosti, boli ga, da otroka svare pred njim, zato je to še posebno netaktno. Otroku pa gotovo tudi ne koristi, če se dotika tal po bolnišnicah ali pa celo obliže drža/ pri stopnicah, kar sem pred kratkim soma videla.
V bolnikovi sohi ni dovoljeno preglasno govoriti, kajpak pa spet ne tako tiho, kakor če bi šli že za bolnikovim pogrebom. Posebno zoprno je sočutno spogledovanje. Ljudje, ki prihajajo k bolniku, pogosto mislijo, da je bolnik slep za svojo okolico. V resnic/ /e pa ravno narobe. Bolnik je bolestno občtrtlj/v fn vidi še več kakor zdrav človek In tako iz takšnega sočutnega s/iogledovanja včasih sklepa celo več, kakor je dobro zanj.
Najbrže tudi ie veste, da bolniku ne smemo poklanjati zelo dišečih cvetlic, ker bi mu niih prodirnl vonj škodoval, če bolniku podaste roko, ie za boljo voljo takoj nato ne obrišite, saj ie to več kakor še tako huda besedna žalitev. Pogosto je ravnanje z bolnikom hudo težavna zadeva in zahteva od človeka vso spretnost In srčno kulturo V takšnem trenutku si zamislite da ste sami na bolnikovem mestu In gotovo boste nnšli • pravem času pravo besedo. S.
NA* NAGRADNI NATEČAI
Ptiček n nravne aosonitinie
Z« vsak prispevek, objavlten ▼ tel rubriki, plačamo 10 lir
Jabolčni rogljički
Naredi navadno kvašeno testo ga okoli in dodaj pretlačenega kuhanega krompirja in če moreš tudi malo maščohe. Testo nai nekai časa vzhaja, potem <»a razvaljaj za '/sem debelo in razreži na kvadrate, katere Polni * dušenimi, osladkanimi iabolki ki iim primešaš malo drobtii^ in cimeta. Napolnjene kvadrate zvij v obliki, rogljičev in jih dal shaiati. Peci jih na omaščenem pekaču.	M.	S..	Li.
Cmoki iz ialmlčiieKa testa
Naredi ne pretrdo testo iz nastrganih jabolk, moke in malo soli. Iz tega oblikui cmoke in lih kuhaj v slanem kropu '/< ure. Kuhane potresi s cimetom in zabeli z prepraženimi drobtinicami.	M.	S..	Li.
Jabolka kot začimba
Makarone (kuhane, odcejene in splaknjene z mrzlo vodo! oblij z dušenimi drobno zrezanimi jabolki, povrhu potresi s sladkorjem in cimetom ali z jedrci od bučnic, ki lih na moraš preie dobro posušiti in opražiti.
M. S.. Li.
*
Honorar za obiavlieni recept dvig; nete lahko takoi no obiavi * naši upravi Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite la Uredništva »Družinskega tednika«. Kotiček sa nr.	-nspndinie.	Ljubljana.	Poštni
predal 353.
$3
k
!
n
Štiri zimske bluze, prenovljene in okrašene s pletenjem. V pasu js vsaka od teh bluz zelo stisnjena — vzorec dve levi, dve desni — in se zato zelo lepo oblega krila. Prvi model ima iz blaga samo sedelce in ovratnik, vse drugo je pa pleteno. — Drugi model ima poševno vložene proge in je primeren tudi za popoldne. — Tretja bluza je izrazito športna. Poživljajo jo ravne proge, in zanimivi žepi. — Četrta bluza ima vložene velike pletene kocke in učinkuje zelo aparlno. Pri vseh teh bluzah je ves hrbet ukrojen iz blaga
D<a
os macimejs<a mm
Sta?
1
Ni dovolj, da se neguješ, moraš se znati negovati. Vedeti moraš, da puder ni bela moka, ki si jo lahko po mili volji na obraz nasuješ, zavedati se moraš pa tudi, da se zdi na debelo naličen obraz kakor neokusna krinka.
Nekaj tetneljuih pravil je, ki bi se po njih morala vsaka ženska ravnati, da bi »e zdela res negovana in ne naličena.
1. Ne pudraj se, preden si nisi očistila obraza prejšnjega sloja pudra. Puder na puder kvarno vpliva na polt, razen tega pa ne drži in tako ne doseže svojega namena. Zato si je treba obraz najprej otreti vsaj z vodo ali vazelino, si ga očistiti in obrisati, nato šele nanj nanesti nov puder.
2. Kvasta za pudranje mora biti zmerom čista. Ge se pa dan za dnem pudramo z isto kvasto, je to nemogoče. Zato imejmo *v pudrov ki rajši kosem vate, ki ga lahko vsak dan menjamo.
3. Neguj poleg obraza tudi lase in zobe. Za lase nikoli ne uporabljaj vlažnega glavnika, da bi jim dala vtis nege. Česanje z vlažnim glavnikom namreč lase pokvari, da postanejo krhki. Priporočljivo je pa, če na
ščetko kaniš nekaj tekoče briljantine in si z njo izščetkaš lase. Prav tako ne smeš zanemariti zob, če naj bo skupni vtis tvoje osebnosti prikupen. Zanemarjeni zobje povzročajo slab duh v ustih, ne glede na to. da obrazu gotovo niso v okras.
4. Preden si na novo nardečiš ustnice, si jih obriši, da ne bodo na njih ostanki starega rdečila.
5. Vlažne roke na zraku razpokajo in tako dobimo grdo, hrapavo kožo. Ko sii brišeš roke, si ne pozabi urediti tudi nohtov. Od časa do časa namaži roke s pravo mastno kremo in si natakni stare rokavice.
6. Ne uporabljaj takšnih dišav, da vse ‘diši za teboj. To ni času primerno pa tudi ne posebno prikupno. Če se odišaviš, naredi to tako, da ne boš z vonjem takoj vsakega v nos zbodla.
7. Nohte snaži skrbno, toda samo s topimi čistilci. Če si loščiš nohte, si prej z etrom ali z acetonom noht očisti in nato šele nalešči.
Tako se neguj, ne le na redke petke, temveč vsak dan v letu in prav gotovo boš zdrava, čedna tn mična v občutka, da ob ’ ’ svoje telo.
Slabi zobje
Se zdaj nekatere ženske mislijo, da si je treba negovati in zdraviti zobe samo zato, da bodo ostali lepi in beli in dajali obrazu videz zdravja m mladostnosti. Ne vedo pa, da so bolni zobje vir neštetih nevarnih bolezni in da si je že zato treba dati sproti vsako luknjico zaplombirati, pa tudi vsak bolan in slab zob izdreti.
Ce se v zobu naredi luknjica, zastajajo v njej jedila, razvijejo se škodljive bakterije, ki prodirajo iz bolnega zoba v ves organizem Če zoba ne damo takoj zaliti, načne gniloba tudi notranjščino in zob je izgubljen. Pri tem se pa razvijejo še posebno strupeni strupi — virusi, ki zastrupljajo vse naše telo. Dobimo vnetje ledvic, sklepni revmatizem, vnetje živcev, stalne glavobole ali še kakšno »prijetnejšo« bolezen.
Strupi iz nezdravega zoba, šireči se po krvnem obtoku po organizmu, oslabe njegovo odpornost do infekcij. Zato zbolimo hitreje za to ali ono infekcijsko boleznijo, če imamo slabe, gnile in vnete zobe.
Posebno nevarni so tako imenovani »mrtvi« zobje, to so tisti zobje, ki nimajo več živca. Ker imamo pod umetnimi kronami same mrtve zobe, so prav te krone, na zunaj tako bleščeče, pogosto zibelka najbolj strupenih virusov in bakterij.
Nekateri ljudje so kar venomer bolni. Zdaj imajo vnetje živca, spet drugič jih silno trga, tudi ledvice nimajo zdrave, skratka zmerom jim nekaj manjka. Ce zdravnik ne išče vzroka v granulomu zoba, bolezni
Naša dolžnost ie. da si torej zobe skrbno negujemo in o pravem času zdravimo. Nega zob ne stane dosti, samo nekaj dobre volje. Po^ vsaki jedi, vsaj trikrat na dan, zvečer pa že celo, je treba zobe oščetkati. Ni tako važno, da uporabljamo zobno kremo, temveč da imamo trdo ščetko. Ce imamo pa mrtev in še bolan zob. pa ven z njim, saj nam takšna razvalina v ustih prav nič več ne koristi.
Iti smo iih poleti posušili na soncu, nekaj časa vreino in niiemo potem do večkrat na dan po pol skodelice čaia. Sveže rmanovo listje ie zelo dober nadomestek petršilia. Pridevaino ga raznim juham.
Trpotec. Vse vrste trpotca sp zdravilne, najbolj pa tako imenovani suličasti trpotec, ki se loči od drugih po ozkih, suličastih listih. Najbolj uspešno ga uporabljamo za čaj, ki posebno koristi, če nas boli vrat in kašljamo. Če ta čai večkrat na dan pijemo, nam ublaži kašelj in očisti grlo.
Kamilice. Med vsemi domačimi pripomočki so kamilice najbolj znane. Posebno zdravilno ie cvetje, ki ga pa moramo za zimo pravilno posušiti na zračnem, v senci ležečem prostoru, čaj iz kamilic pomaga pri bolečinah
vbodom sešiieaa«. K« tem robom se-
šiiemo še enkrat, ia sicer tak«, da drugi vbodi sežete v praeae dele prve vrste. Rob navlažimo i« Klikamo, da se splošši.
Redke pletenine sešiiemo z velikimi j edkimi vbodi, nato pa posamezne zanke sešiiemo še z aavzkrižaini vbodom.
Kadar pletenino končuješ, ne smeš pretrdo snemati petelj, ker izgubi pletenina svoio prožnost. Vse tiste dele. kier delamo gumbnice in gumbe, pa tudi na ramah . pa moramo podložiti s trakom, ki se ne raztegne.
če ste spoznali, da se vam ie pletena jopica raztegnila in da ie izgubila svojo prvotno lepo obliko, io vsijte in zožite, nato Pa z vlažno krpo prelikajte, na ne bo nihče opazil da ste io zmanjšali. Vratna odprtina se tudi včasih tako raztegne, da.nima več svoje prvotne oblike. .Tedaj io zožite tako. da vpeljete vanio nitko iste barve in nekoliko stisnite.
o
LA NEGO ZOB
tudi ne more uspešno zdraviti in ji ne pride nikoli do korenin.
Granulomi povzročajo pri ženskah celo nerodovitnost, ki takoj izgine, če odstranimo nje vzrok: pokvarjen zob. Neredko je tak zob bil vzrok gnojnega vnetja slepiča, obolenja ušes z naglušnostjo, vnetja oči, nosne dupline, sklejjov, žolčnega mehurja, celo raznih psihoz in v skrajnem primeru tudi slaboumnosti.
Ali ¥eiie, kaj je revma?
Zdai v jeseni. ko s« začenjajo deževni dnevi brez sonca, bo marsikdo, ki ni ravno, v naimlaiših letih, občutil zdai. zdai "zbodljaj v tem ali onem členku, opomin, da tudi niemu revma ne bo prizanesla in ga bo v poznejših letih gotovo nadlegovala.
Revma ni tako nedolžna. bolezen, kakor še danes nekateri mislijo. Ze neštetokrat ie terjala s svojim zahrbtnim delovanjem življenje sicer zdravega človeka ah’ ga na tako izmučila, da tli imel do življenja nobenega veselja več.
Revma nastopa v najrazličnejših oblikah in ima v telesu nešteto žarišč. Pogosto leži žarišče revme tam kier bj ga človek naimani pričakoval. Tako so zdravniki že več revmatičnih ljudi ozdravili s tem. da so iim populili nekai zob. ki so imeli gnile korenine.
Vzioki revme leže največkrat v listih organih, ki nimajo odtoka na-vzen. Posebno nevarni so v tem primeru zobie iu mandlji. Čeprav so zdravi mandlii človeku koristni, so bolni tako zelo škodljivi, da ie najbolje. da iih takoi damo izpuliti, ker sicer skoraj zmerom povzroče kakšno bolezen. Zobie so drugi povzročitelji revme in iih ie torej treba zmerom skrbno varovati in bolne korenine takoi pozdraviti. Človek, ki ima zdrave zobe. se gotovo ne zaveda, kaj ima.
Na razvoj revme tudi hrana nekoliko vpliva. Revmatični ne snieio iesti mesa. pač pa veliko zelenjave in sadia.
Zdravilne rastline z naših trat in vrtov
Naše gospodinje so si letos za zimo boli ko kdai prej priskrbele mnogo zdravilnih rastlin dobro vedoč, da donlača zdravila pri lažjih obolenuh včasih prav tako pomagajo, kakor kemični pripomočki. Po travnikih vrtovih so natrgale zdravilne rastline, jih jvosušile na soncu in skrbno spravile za zimo. Da iim bodo te rastltne še boli prav prišle in bodo zanesljivo vedele. Pri kateri bolezni iih smeio uporabljati, navajamo na tem mestu najbolj znane zdravilne rastlin« m njihovo uporabo.	.
Rman uporabljamo predvsem za čai. ki bi ga morali piti. če smo prehlajeni ali na pljučih bolni. Cvet in liste.
DARMOL
•ajMgfe	«rwtrtw
v trebuhu krčih in vnetjih. Otrokom je nenadomestljiv. Mnogi ljudje uporabljajo čai iz kamilic tudi v boju proti nespečnosti. Kamilice so tako zdrave zato ker vsebujejo eterična olja. Da to olje ne izpuhti, kamilic n« smemo predolgo kuhati, temveč jih moramo stresti v vrelo vodo. potem pa pustiti da samo nekai trenutkov vro.
Melisa pomaga živčno bolnim, zlasti bj jo d« morali uživati oni. ki trpe za migreno ali imajo srčno napako. Navadno io uživamo kot čai. in sicer vzamemo 20 gramov posušenega listja na en liter vode.
Lapuh rasle na močvirnatih ilovnatih travnikih, ima živo rumen cvet in ogromne kosmate liste. Čai iz teh listov ie posebno zdravilen pri vnetju vratu in trdovratnih katarjih. Na en liter vode vzamemo 20 gramov posušenih listov in dobro prevremo. Potem pijemo zjutraj in zvečer do eno skodelico tega čaia. Lapuh ie tudi v vsakem prsnem čaju. ki ga prodajajo v lekarnah, samo da ie tam pomešan z raznimi drugimi zdravilnimi rastlinami.
Preslica, ki rasle na vsakem vrtu. ie posebno zdravilna za one ki bole-haio na ledvicah in imaio bolečine pri izločanja seča pomaga pa tudi pri žolčnih kamnih. Čaj ne sme biti premočan posebno če ga dajemo otrokom. Na eno skodelico vzamemo približno dva grama posušene preslice. Preslico uporabljajo gospodinj« tudi za čiščenj* posode.
Gospodinja in hišna pomočnica
Nekoč služkinje in kuharice niso imele naziva »hišna pomočnica«, pa se jim je pogosto bolje godilo kakor danesi Služkinja je spadala k »hiši«, ostala je pri hiši tudi dvajset ali trideset let, uživala je vse ugodnosti družinske skupnosti in je bila tako rekoč članica družine. Ujčkala je je otroke, jih učila hoditi, spremljala njihovo rast in razvoj in jim neredko-kdaj nadomeščala mater. Otroci v mnogih meščanskih hišah so imeli služkinjo ali kuharico pogosto celo rajši kakor mater. Razmerje med gospodinjo in služkinjo je bilo bolj domače in manj formalno. V mnogih hišah služkinje niso imeli zavarovane v bolniški blagajni, če je pa zbolela, jo je zdravil domači zdravnik, ki je zdravil tudi druge družinske člane.
Danes je stališče »hišne pomočnice« precej drugačno. Hišna pomočnica je samostojnejša, manj odvisna od družine in gospodinje, socialno bolje zavarovana, toda njen odnos do družine ni več tako iskren in prisrčen kakor njega dni. Če hišna pomočnica zboli, ima zdravnika in bolniško blagajno, toda le redkokdaj se še zgodi, da bi jo gospodinja sama negovala, če mora leči.
Značilno za današnjo dobo je tudi, da ostanejo služkinje le redkokje pa več let v službi in da pogosto menjavajo gospodinje. Večkrat sem imela že sama priložnost vprašati, zakaj so tako nezadovoljne s svojimi službami. Vzrokov je mnogo. Nekatere gospodinje so preveč sitne in natančne, druge so spet neprijazne ali zahtevajo, da delajo služkinje tudi v nedeljo popoldne, pet tretje dajo premalo jesti, ali delajo razliko v hrani. Nekatera dekleta nikakor ne marajo k otrokom, pa tudi tja ne, kjer bi morale zunaj prati.
Gospodinje vedo pa tudi marsikaj povedati o modernih služkinjah. Odrezave so in neubogljive, nezadovoljne s hrano, nerade delajo težja dela, češ da prav lahko dobe boljšo službo z več zaslužka. Kdo ima torej pravf
Obe strani. Dekle, ki se je odločilo, da bo hišna pomočnica, ne sme biti preveč izbirčna glede dela. Vršiti
Ali znala prav plesti?
Nekaj nasvetov ob naših novih modelih sa jesenske obleke
Gami« slika nam kaže štiri liubke obleke, prenovljene ali Pa oktašene s pletenimi vstavki. Kakor morda že veste, ie za takšno pletenje primeren samo preprost vzorec. Vendar ie vseeno važno da znamo pravilno, plesti, pletenini prav napeti in oblikovati, pa tudi Likati.	...
Prvi pogoi pri pleteninah ie. da so pravilno zlikane. Da iih pa prav zlikamo. iih moramo tudi prav navlažiti. Najboljše iih navlažimo med dvema svilenim« papirjema, namočenima v vodi. Takšno vlažno pletenino nato skozi mokro krpo Dolikamo. Nikoli ne smemo pletenine obleči se napol vlažne, zakai takšna pletenina izgubi svoio obliko in s tem tudi svoio lepoto.
Marsikatera ženska pletenin ne zna prav sešiti Jako da se narede debeli grdi robovi. Pletenin« sešiiemo takole: pravi strani dveh delov položimo drugo *a drugo. j>* iu z običajnim
KRZNENE PLAfttE
lisičje boe, dobro ohranjene, kupuje
Krznarstvo Rot, Mestni trg 5
mora vsa tista dela, ki so potrebna pri hiši, torej tudi ribati, prati in pomivati. Če pa nima namena oprav-jati težjega dela, naj se prej domeni z gospodinjo, da ne bo nepotrebnih besedi.
Gospodinja mora s svoje strani storiti tudi vse, da bo hišna pomočnica v hiši kakor doma. Razlika v hrani je hudo nesocialna, čeprav trdijo gospodinje, da je hrana draga in da je marsikaj treba h nakaznicam še dokupiti. S hišno pomočnico mora biti tudi prijazna in dosledna. Dovoliti ji mora toliko prostosti, kakor ji po zakonu gre, nič pa ne bo škodilo k medsebojnemu odnosu, če bo hišna pomočnica še tudi kdaj drugače nekoliko prosta.
Vsako stvar, ki naj se v hiši izvrši, naj gospodinja hišni pomočnici odkrito zapove. Če je ta ne izvrši, naj jo opomni ali ošteje. Nikakor naj je pa ne opravlja za njenim hrbtom sv; ji sosedi, ki bo gotovo vse povedala svojemu možu ali svoji prijateljici, kar je za dekle vsekako škodljivo.	.
Hišna pomočnica naj se pa zaveda, da so poglavitne čednosti hišnej?« posla molčečnost, poslušnost in ubogljivost. Ne bodite preradovedne, kaj se podi za gosoeiinimi štirimi stenami! Ne pripovedujte sosedovi Micki, da se gospod in gospa večkrat spo-rečetal
Kako, to je tisto važno vprašanje. Upoštevata na1 ga hjšna pomočnica, pozabiti ga pa ne sme tudi hišna gospodinja.
; H. Kan«, Jour*ali*t; DrackecelT Merkur, k. «. tac ^hal^^v*^ Liuhljanl.
Mihalek — alte i««
Murausgeber: K. »ratuša, Josraalist; ve»^twor*cher Redakteur;	utocmc«	.	■	Ljubija«;	z«	tiskamo	odgovarja
Ljubija*«. — Izdaj K. rati.**, *ovl*ar; odgovarja H, Kar«, *ovi*ai4 mm« »aaarna onecaur