Lete X, it. 18 Ljubljana, nedelja 20. ianuarja 1929 Cena 2 lUročnioa nafta ишйю K Dia, ca inozemotvo 10 Din._ Urednik««: Uvhljana, Knaflova ulica i- Tatofoa »t 8122, »128. 8124. 8128 ia 8128 Maribor: Aleksandrova omU 18 Telet iL 440 Celje: Koceor/va uiioa t Teleta« Ы. 190. k«k«|tm m aa vratefe _О/Л lani pm tarifa. _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Dfr*v^atv*t Ljubljana, ulica 54 Telefon Ii 8122. 8128, 8124. 8128 ie 8128 (aaeratai oddelek: Ljubljana. Preiaa nova Ыма 4. Telefon M. 2482. Padrataiea Maribor: Aleksandrova o» tU 18 Telefon ft 4» fodratatca Celje: Kooenova ulica 1 Telef o® a IflO Ba£uni pri pu« бек aavodfb: ЦаЬ Цава M. ti.842. Praba čuio 78.1*0; WIm Nr. HK.24L LJubljana, 19. januarja. Reparacijska komisija je v sporazumu z nemško vlado odobrila i»bero obeh ameriških čianov in njunih namestnikov za odbor izvedencev, ki se bo začetkom februarja sestai v Parizu, da jnouči gospodarski položaj Nemčije in po ugotovitvi njenih plačilnih zmožnosti predloži prizadetim vladam načrt za plačevanje nemških reparacij. Dočim ni imenovanje Üwena Youn-ga. ki je že sodeloval pri izdelavi Da-wesovega načrta in bil pred Parker-jem Giibertom prvi reparacijski agent, nikogar presenetilo, je izzvaio dejstvo, da se udeleži bližnjih pogajanj kot ameriški izvedenec največji svetovni bankir Pierpont Morgan, izredno senzacijo v vseh deželah. Z imenovanjem Mor-gana se je pokazala vsa ogromna važnost reparacijskega vprašanja, očitno pa je tudi nenavadno živo zanimanje gospodarskih krogov Zedinjenih držav za posvetovanja, za katera ne mara washingtonska vlada sicer oricijelno prevzeti nikake odgovornosti. Kot znano, gre tokrat za določitev končne vsote, ki jo bo morala plačati Nemčija zmagovacem v svetovni voj-ni, in pa število plačilnih obrokov. Izvedenci bodo sklepali sicer formalno neodvisno, jasno pa je, da bodo vpo-števali stališča in zahteve svojih vlad. Nj.hovi skiepi bodo neobvezni, vendar se vlade ne bodo mogle upirati soglasnim sklepom prvih strokovnjakov sveta. Za Nemčijo je zasedanje ekspertov življenjske važnosti. Ona žeH in ima pravico izvedeti, koliko mora prav za prav plačati na reparacijah in koliko let bo plačevala. Dosedaj ni o tem vprašanju nobene veljavne določbe. Januarja 1921. so zmagovalci sicer določili višino nemških reparacijskih obveznosti na 221 milijard zlatih mark, ki bi se imele plačati v 42 letih. Ze poleti istega leta so to orjzško vsoto znižale na 132 milijard. Dawesov načrt pa sploh ne določa skupne višine reparacij in tudi ne števila plačilnih obrokov. V njem so omenjene samo anuitete za bližnja leta, in sicer je morala plačati Nemčija parvo leto 1 milijardo zlatih mark, katera vsota se je četrto leto zvišala na 2 in pol milijarde. Te obveznosti je doslej Nemčija vedno izpolnjevala deloma v blagu deloma v denarju. Denar si je v to svrho izposojevala v glavnem od Zedinjenih držav. Pierpont Morgan bo pri obravnavanju nemškega reparacijskega vprašanja kot »neodvisen« strokovnjak ščitil v prvi vrsti ameriške in svoje lastne interese, ki so ogromni. Svetovno vojno so na zavezniški strani financirale v glavnem Zedinjene države. Posojene milijarde zahtevajo Zedinjene države brezobzirno nazaj. Velika Britanija jih že p'ačuje, tudi večina ostalih držav se je že dogovorila z washingtonsko vlado glede odplačevanja medvojnega dolga. Vse dolžne države pa se zanašajo na nemške reparacije. Čim manjše bodo te, tem manj bo dobila Amerika od svojih evropskih dolžnikov. Iz tega vidika ne more Nemčija pričakovati, da bi se Morgan priključi! njeni zahtevi po čim nižji določitvi reparacij. Z druge strani pa je Amerika zainteresirana na tem, da se s prehudo obremenitvijo ne uniči kupna sposobnost Nemčije, ki potem ne bi prihajala več v poštev kot prvovrstna odjemalka ameriških izdelkov. S tega vidika je pričakovati, da bo Morgan vplival posredovalno in blažil-no na Nemčijo in njene upnike» Morgan pa bo branil tudi lastne interese. Francija. Anglija, Italija in Belgija dolgujejo njegovi banki blizu 1 milijardo dolarjev. Vrhu tega je Morgan močno udeležen pri medvojnih posojilih. Gotovo bo gledal, da njegov bančni koncem ne bo trpel izgube. Saj gre za vsote, ki celo za to najmočnejšo bančno skupino sveta s kaoitalom 60 milijard dolarjev, niso malenkost . . . Poleg teh denarnih terjatev bo imel pred očmi še koristi ogromnih industrijskih podietii. ki stoje pod njegovo kontrolo: jeklenega trusta z 1 milijardo dolarjev akcijskega kapitala, največje avtomobilske tovarne na svetu »Gen°ra1 Motors Comoanv«. neštetih železniških družb In tako dalje. Toda baš dejstvo, da se reparacijskih pogajanj udeleži tako neposredno zainteresirana oseba. dopušča upanje, da ne bo odbor izvedencev prinesel zsrolj teoretičnih sklepov, marveč bo upošteval realne činjenice. Zato ie Morganovo imenovanje tem večjega pomena. Ameriška strokovnjaka sta sn^efela imenovanje Newvork, 19. lanuairja (be.) Piemvmt Morgan In Пт-ет Yoan« sta spre'ete povaWto. oa) M od?iV*Va »»svetovanj odbora strokovnjakov za Strahovit c'Vlon ▼ Zedinjenih državah Chicago, 19. Jawtanja (be.) V državah Illmota «n Missouri je divja! strahovit tornaide. Več sto овей» k vet «iti tnaiij ranjenih« Minofo Цшв )t toenWto ЯМ***. Tornado Џ poraH ni U. Včerajšnji dogodki v Beogradu Radi pravoslavnih praznikov je zavladala tišina .- Proslava kraljevičevega dne - Prihodnji teden bo vlada sklepala o redukciji uradništva Beograd, 19. jan. p. Ker sta danes in jutri dva velika pravoslavna praznika (Bogojavljenje in Sv. Jovan). vlada у prestalici praznična tišina. Danes je bil vrhu tega še državni praznik — rojstni dan kraljeviča Tomislava —, zaradi česar je počivalo vse delo v državnih uradih. Tudi v ministrstvih ni bilo nikakih važnejših konferenc. Večina ministrov je odpotovala izven Beograda, deloma na svoje domove. Med drugimi je'odpotoval tudi prometni minister dr. Korošec, ki ostane par. dni v Sloveniji, kjer bo pri tej priliki inspiciral tudi ljubljansko železniško direkcijo. Sicer pa se iz njegove okolice zatrjuje, da je potovanje dr. Korošca v Slovenijo privatnega značaja. Prav tako sta odpotovala na svoje domove v Zagreb tudi minister trgovine dr. Mažuranid in minister so-cijalne politike dr. Drinkovič. Minister pravde dr. Srskič je odšel v Sarajevo. V svojem kabinetu sta se mudila samo ministrski predsednik general Živkovič in zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi, katerega ie posetilo tekom dneva več diplomatskih zastopnikov. Vsi ti obiski pa so bfll zgolj kon- vencijonalnega značaja. Kraljevičev rojstni dan se Je proslava na običajni način. Dopolde se je vršila v dvorni kapeli in v saborni cerkvi svečana služba božja ob udeležbi predstavnikov oblasti in uradov ter številnega občinstva. Opoldne je bil na dvoru prirejen obed za omejeno število povabljenih gostov, med katerimi je bil tudi angleški poslanik Kermard kot zastopnik prinčevega kuma, angleškega kralja Jurija. Radi praznika tudi jutri ni pričakovati nikakih važnejših dogodkov." Kakor se izve iz vladnih krogov, bo šele tekom prihodnjega tedna sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bo vlada sklepala o redukciji državnega uradništva. Sedaj so že skoraj vsa ministrstva dokončala svoje tozadevne elaborate. Komisija zunanjega ministrstva je danes definitivno sestavila svoj referat. V redukcijo je predlaganih samo v ministrstvu okrog 100 uradnikov, dnevni-čarjev in zvaničnikov. O event: redukciji diplomatskega osobia bo vlada raz-pravlja'a posebej v zvezi z reorganizacijo celokupne diplomatske službe. Začasna reforma železniškib tarif Komunike prometnega ministra - Sanacija železniške Defmitivna tarifna reforma se prroravlia uprave Beograd, 19. jan. p. O sklepih tarifnega odbora, nanašajočih se na reforme že.ezmških in luških tarif za prevoz blaga, je izdalo prometno ministrstvo sledeči komunike: »Prometno ministrstvo je končalo delo na začasni tarif, reformi. Nova tarifa stopi v veljavo 1. marca 1929. Ta reforma je izdela-na ob intenzivnem sodelovanju gospodarskih krogov potom tarifnega odbora m daje garancijo, da nova tarifa ne bo vplivala nepovoljno na razvoj našega gospodarstva. Povišanje tarif je izvršeno s posebnim upoštevanjem poljedelstva in industrije in s tendenco boljše zaščite našega izvoza preko naših nacijonalnih luk. Dočim ima sedanja začasna tarifna reforma za cilj povečanje dohodkov železniške uprave in sanacijo splošnih prometnih razmer, bo z novo širšo tarifno reformo. ki se bo pričela pripravljati takoj prihodnje dni, izvršena temeljita revizija celokupnih tarif. Pri sedanji tarifni reformi so ostala dosedanja načela In osnove nespremenjeit*. das] ne odgovarjajo več spremenjenim prilikam našega gospodarstva. Cilj bodoče tarifne reforme bo, da' se železnišike tarife pri-lagode stvarnemu gospodarskemu stanju in obenem zaščitijo interesi železniških ustanov.« Sprememba zakona o Poštni hranilnici Pospeševanje hranilnega prometa Poštne hranilnice — Višino obrestne mere bo določal poštni minister obrestne mere določa minister poŠte od časa do časa, upoštevajoč razmere na denar» nih tržiSčih. § 6. Člen 5. hi 16. se ukineta. § 7. Člen 37. se menja in se glasi: Rad! večje likvidnosti Poštne hranilnice in v srr-ho kritja poslovnih izgub se osnuje rezervni fond z dotacijami iz čistega dobička do zne-ska 100.000 Din. Vsaj polovica rezervnega fonda mora biti naložena v državnih papirjih § 8. Za organizacijo IzsdJeniSkih vlog, zlasti pa za oglaševanje in propagando v tujem tisku se pooblašča Poštna hranilnica, da uporabi v to svrho preko proračunskega kredita znesek 250.000 na račun izgube in dobička. § 9. Ta zakon stop! v veljavo, ko bo ob« iavljen v «Službenih Novinah». Beograd, 19. januarja, p. Minister pošte in telegrafa je predložil kralju v podpis za. коп o spremembi in dopolnitvi zakona o poštno-čekovnem, hranilnem in virmanskem prometu. Zakon se glasi: § 1. Člen 6. zakona o poštno-čekovnem, hranilnem rn virmanskem prometu z dne 30. novembra 1927 se menja in se glasi: V cilju pospeševanja narodne štednje izdajajo Poštne hranilnice svoje posebne hranilne knjižice. § 2. Člen 9. se menja in se glasi: Hranilne knjižice se lahko glase na ime ali na donosi telja. § 3. Člen 11. se ukine. § 4. Člen 12 se menja in se glasi: Na hranilne knjižice Poštne hranilnice se lahko vlagajo neomejene vsote. § 5. Člen 13. se menja in se glasi: Višino Novi zakon o organizaciji Uvedba občinskih sodišč po vsej državi — Višje deželno sodišče v Ljubljani se spremeni v apelacijsko sodišče Beograd. 19. januarja p. Minister pravde je predložil kralju v podpis novi zakon o organizaciji sodišč. V glavnem ie obdržan zakon, ki je bil že lansko leto sprejet v Narodni skupščini. Spremenjen ie Ie v toliko, v kolikor ga je bilot reba spraviti v sklad z novim stanjem v državi rn z novim zakonom o sodnikih. Organizacija sodišč je ostala v glavnem nespremenjena. Nova je za Slovenijo določba, da se uvedeio občinska sodišča, ki so obstojala doslej samo v Srbiji- Zakon določa, da obstojajo no uveljavlje-wu tega zakona v dTžavi. sledeča redna sodišča: Občinska, sreska, okrožna.'trgovska, apelacijstka in kasacijska sodiSča. Občinska sodišča bodo osnovana v okriliu vake občine in bodo pristojna za razne manjše spore, ki jih je mogoče rešiti brez obširnih preiskav. Dosedanja okrajna sodišča se pretvorijo v sreska. V onih-srezih. кјет doslej še ni bilo sodišč, se osnujejo takoi, ko stopi zakon v vel;avo. Okrožna sodišča ostanejo nespremenjena, višje deželno sodišče v Ljub Mani pa se spremeni v apelacilsko sodišče Teritorijalna pristojnost apelaciJskih In ka-saci'skih sod šč še ni definitivno določena In ho ure'ena naknadno t uredbo ministra pravde. Vse sodbe se izrekajo v Imenu kralja. Sodniki morajo imeti predpisano službeno obleko, ki Jo bo nabavila država. Prehodne odredbe, ki so večinoma tehničnega enačaja, stopfc takoi v veljavo, r ce- loti pa bo zakon izveden, ko bo izenačena vsa sodna zakonodaja za vso državo, na čemer intenzivno delajo v ministrstvu pravde. Redukcije uradništva Beograd, 19. jan. č. jVlinistrstva že zaključujejo svoje priprave za redukcije uradništva. Najprej pridejo na vrsto uradniki in drugi nameščenci po ministrstvih, kasneje pa tudi po podrejenih uradih. Tozadevni podatki se že zbirajo, Reducirane bodo najprej nekvalificirane osebe, nato pa one, ki jHi bodo šefi proglasili za nesposobne. Reducirano bo vsekakor vse odvišno uradništvo, postavljeno radi strankarskih vplivov pod prošlrm režimom. Zagreb bo dobival elektriko iz Karlovca Zagreb. 19. januarja, n. Po inicijativi zagrebškega župana dr. Srkulja eo se začela po-«jajanja zagrebške občine s Karlovcem glede nriključka Zagreba k električni centrali v Karlovcu. Pogajanja eo tik pred povoljuim zaključkom, tako da je treba le le sporazuma o tehničnih podrobnostih, nakar bo pogodba predložena občinskima »vetoma Zagreba in Karlovca. Električni prikliuček Zagreba na Kartovac bo izvršen ie do avgusta t 1. Stroški ao preračunani na 10 milijonov Din. Napeto* voda bo 80.000 volta*. Antanta o Grüner jevi spomenici za oborože- vanje Spomenica je ojačOa poljske protinemške stranke — Groner odkriva nevaren vojaški program Nemčije — Angleži se nadejajo, da je nemški narod uvidevnejši nego njegovi voditelji Berlin, 19. jan. d. Vrhovni državni pravdnik je uvedel v zadevi objavlje-nja mornariške spomenice proti nepoznanim osebam sodno postopanje zaradi veieizdaje. . .... Varšava, 19. jan. d. Besedilo Gröner-jeve spomenice v londonskem tisku je šele včeraj prispelo na Poijsko m napravilo v vseh političnih krogih zelo močan vtis. Posebno alarmantno je učinkovala utemeljitev Grönerjeve mornariške politike, ki se skoraj izključno opira na možnost nemško -poljskega spora. Oficijozna »Epoka« piše, da PcJjska nima poželjenja po nemškem ozemlju, ne namerava vdreti v Nemčijo in ne prireja na meji nikakih vojaških vaj. V krogih poljske levice smatrajo za zelo neumestno, da ie izšla spomenica ravno v času, ko se v poljskem parlamentu razpravlja o proračunu za armado, ki ga. hočejo socija- [ listi in demokratski mali kmetje zmanjšati. Socijalni demokratje so stavili proti zahtevi desničarskih strank po ostrejši politiki ministra Zaleskeea proti Nemčiji glede izpraznitve Porema predlog za ublažitev razmerja do Nemčije. Razen levičarskih krretskih strank bi pristali na ta protioredlog tudi spo-razumaši v vladnem bloku, tako da bi bil kmalu uspel. Objava Grönerieve spomenice je nacionalistične in milita-ristične zahteve v Varšavi znatno oja-čila. Pariz, 19. jan. d. Del francoskega ča- sopisja je pričel zaradi objavljenja Grönerjeve spomenice zopet dvomiti nad miroljubnostjo nemške po itike. Čudno je. da prinaša tudi radikalni list »Ere Nouvelle«. pri katerem sodeluje sedaj Herriot, alarmanten članek. List pravi med drugim: Objava spomenice odkriva zelo nevaren nemški vojaški program. -Nemški obrambni minister govori o možnosti vojne s Poljsko kakor bi bila povsem normalna in razumljiva in dela propagando za priprave na vojno proti državi, s katero je Francija zvezana. To je zelo vznemirljivo in gotovo ne bo ostalo brez resnih posledic za celokupno situacijo v Evrooi. London, 19. jan. d. »Manchester Guardian« načenja v članku o Gröner-jevi spomenici vprašanje, dali je mogoče vzdržati za časa sedanje generacije mir v Evropi. Gröner vsekakor ugotavlja, da Nemčija sedaj ne bo pr:če'a vojne proti nikomur, ker je brez orožja. Zaradi tega potrebuje Nemc'ja maihno in dobro mornarico, ki bi lahko v primeru poljskesra napada na Vzhodno Prusko podpirala armado na kopnem. Tako se jači vojni duh v prsih on h ki imajo najmani možnosti za vojno. Doživljenjsko razorož^na Nemčija bi bila morda nainevarnejša izmed vseh vete-sil v Evrooi vendar si nj°ni voiašk či-niteTji predstavljajo varnost 9amo v oboroženju. Uoati ie. da те nemški narod pametneiši kakor marsikateri njegovih voditeljev. _ Položaj v Afganistanu še bc!j zamotan A mami lah se pripravlja na odpor proti kralju - samozvancu — Romantično življenje novega emira; bil je vodonoša in pogla-razbojniške tolpe — Velika popularnost ozurpatorja var Kabul. 18. Januarja (lo.) Emir Habibulah ghazi ie v polni posesti Kabula. Trdnjava, ki ie Se ostala v rokah nasprotnikov, se je vdala mirnim potom. Zastopniki voju-iočih strank so se zeiasili pri angleškem poslaniku Francisu Humphrysu in naprosili poslanika, da olaiSa odhod kralju Inaja-tulahu z letalom iz mesta. Odposlanci so poudarjali, da bi odhod Inajatulaha preprečil nadaljnje prelivanje krvi. Zato Je odredil aitgleSk; poslanik angleškim letalom, naj prepeljejo kralja in njegovo spremstvo, bivšega, vojnega ministra tn dva brata kraljice Suraie iz Kabula v Pešavar. London. 19. ianuaria (lo.) Tukajšnji politični kiroä so se pričeli zelo vznemirjati zaradi dogodkov v Afganistanu. Poučeni krogi trdijo, da podpira uzurpatoria Ba-čaisakoa sovjetska vlada, ki skuša spra viti Afganistan pod svoi vpihr. Na drugi strani je priče! krali Amanulah z energično protiakciio. Kralj ie izdal na narod proglas. v katerem izjavlja, da preklicuje svojo aibdikacijo in poziva zveste rodove na bol proti upornikom. Kralj zagotavlja v proglasu, da ima na razpolago dovolj voiaštva in orožja in 17 letal za bombardiranje. « Novi kralj-saitnozvanec Habibulah ghazi. ki se ie polastil aftranskega prestola, je Amerika ne bo posojala denarja za oboroževanje Washington, 19. januarja, d. Senator Ty-dings je v finančnem odseku senata stavil predlog, da se v bodoče ne dovoli nikakega ameriškega posojila državam, ki imatjo pretirano visoke proračunske postavke za vojne svrhe. Navajal je v podkrepitev svojega pred loga, da so postavke za vojno v proračunih evropskih držav znašale L 1927. preko 2 milijardi frankov, pet evropskih držav je prejelo ameriška posojila, ki ao jim omogočila povišati izdatke za vojako. Tudi Japonska je. predla iz Amerike 100 milijonov dolarjev, ki jih pridno porablja za oboroževanje. lpv> 1IVV • J»1 Višje soduce je ugodilo pritožbi generala Bootha London. 19.1 anuari* (lo.) Včeraj ie razpravljalo tUkajšnie višie sodišče o odstavitvi eenerala Bramwela Bootha. Pravni zastopnik generala ie zahteval, naj sodišče preoove visokemu svetu Armade Spa-sa frvolitev novega predsednika, dokler se zadeva ne razčisti. Zastopnik ie opozoril sodišče na nuinost svojega predloga, ker visoki svet že ukrepa glede izvolitve novega eenerala Sodišče ie predlogu zastopnika generala Bootha ustodilo in prepovedalo visokemu svetu izvolitev novega generala. Visoki svet. ki se ie medtem že sestal, da izvoli novega generala, je takoj do prelemu odloka sodišča odgodll svoio sedo. London. 19 lanuaria (!o.) O priliki od-eoditve snočnle seie visokega sveta Armade Spasa ie prišlo do tragičnega incidenta Ko se le imela seia odgodiH. Je zadela podpredsednika komisarja Hainesa srčna kap. Kliub takoišndi zdravniški pomoči je Haines kmalu nato izdihnil. Visoki svet Je odgodil seje do torka. po svoiem poreklu Turek iz doline pri Не-ratu. kjer živi neko maloštevilno, toda boieviito turško pleme. Njeeovo prejšnje ime Bača-i-Sakao pomeni vodonošo in pri ča. da se ie samozvanec povzpel na najvišje mesto v deželi iz najnižjih socijalnih plasti. Zato je priljubljen pri nekaterih plemenih med neimovitimi in zapostavljenimi sloii. Zdai se doznava. da ie samozvanec nekaj let načeloval razbojniški tolpi, ki ie ropala samo bogataše, denar m narooano blago Pa razdeljevala med siromake. Tudi ta poteza romantičnega razbojnika služi samozvancu v dobro in pojasnjuje niegovo priljubljenost. Kakor vsi avanturisti. je spretno izrabil državljansko vojno, da za dosti svoji slavež^Ijnosti. Poiee popularnosti. ki si io ie pridobil kot razbojnik in prijatelj neimovitih. ie zapisal na svoj ščit še vero in s tem pridobil na svojo stran mnogo vplivne duhovščine. Zmed v Afganistanu, kakor kaže. ne bo še tako hitro konec. Amanulah m* voljan prepustiti prestola samozvancu m zbira v Kamdaharju sile. da pri prvi ugodni prilik! udari na Kabul. Tudi v Heratu ima menda precej pristašev, vendar ря bo trajalo še precej časa. da napravi dolgo in težavno pot na čelu armade v Kabul, ki ga je zapustil udobno z letalom. Povečan italijanski mornariški proračun Rim, 19. januarja, d. Vlada je objavila mornariški proračun za 1. 1919. Izdatki za mornarico so za 80 milijonov veöii od lan« skih. Novi proračun za zrakoplovstvo znaša 700 milijonov lir. Pobeglega bankirja Pacquementa so prijefi Pariz. 19. Januar! d. Barona Pacquementa. ki ie pred par dnevi skrivaj izginil iz Pariza, ko bi imel biti zasliša« kot priča proti Hanouovi v aferi »Gazette du Franc«, so prijele švicarske oblasti v Sv. Gallenu. Preiskava baronovih poslovnih kniig Je izkazala, da Je imel Pacquement obširen krof kliientov. Oškodovanih ie okoli 6000 o$eb. ki so zaupale baronovi banki vrednostnih papiriev za vsoto 22 milijonov frankov Pacouement ie papirie položil v "različnih bankah ter dvienil nanje preko 16 milijonov frankov Denar ie zapravil z razsipnim življenjem in s predrznimi borznimi špekulacijami. Pasiva banke znašajo kakih 18 milijonov, aktiva pa le okoli 4 mili ione. Aretacija italijanskih komunistov Padova, 19 januarja g. Tuka! ie bilo 17 oseb aretiranih zaradi komunistične propagande. ki se bodo morale zagovarjati pred posebnim trbunalim v Rimu. Vulkanski izbmb v Vzhodni Aziji Bata vila, 19- Januarja (lo) Ognjealfc Krakau»» Je priče* šibo bruhati. V zadntfi 24 urah so našteli skoraj 4000 izbruhov, ki so dosee* večkrat vtSino 3000 öevBev. Ponoči nudi ognjenik ve«. femtvM pogled. Meria Џ r ШШ «taborit* Vremenski prevrat v severnem delu države Razen v južnih pokrajinah je včeraj po vsej Jugoslaviji nastopilo toplejše južno vreme Beozrad. 19. ianuaria p. Tekom današ- J ganizirala 5i§6enie elavnfh prometnih eest. nieara dna Je nastal v vsej državi popoln ' я*™** ..«х —» vremenski preokret. Dočim ie še včeraj mraz neprestano naraščal in dosegel s 30 stowniami Dod ničlo nainižio temperaturo v letošmi zimi je tekom današnjega dne naglo popustil. Temperatura ie naglo porasla. Zjutraj je kazal termometer v Beogradu še 19 stotrai Pod ničlo, zvečer pa j« poskočil na 2 stopinji pod ničlo. Na Savi in Dunavu. ki sta bila zjutraj popolnoma zamrznjena, se pozna, da ie nastopilo tudi v zaoadnih delih države toplejše vreme. Obe reki prinašate ogromne množine ledu. Paropiovni promet ie zaradi tega še vedno ustavljen, ker obstoja nevarnost, da ogromne ledene mase zdrobe ladde. ki bi zašJe v to ledovje. iz Južne Srbije ia Cme srore poročajo še vedno o hudih snežnih zametih. Promet Je zelo oviran. Ceste so tako zameteine. da jih sploh Bi mogoče očistiti in bo treba čakati toplejšega vremena, da sneg vsaj nekoliko skopni. Mraz oa ie tudi v južnih pokrajinah znatno popustil Najhujši zameti vladado v Cmi gori. Oblastva so or- pri čemer ie zaposlenih več tisoč Hudi. Vidnih uspehov pa doslej zaradi neprestanih snežnih žametov niso dosegli. Promet je sled ko pred še vedno nemogoč. Split, 19. januarja, n. Temperatura je danes povsod narasla, sneg se je raztopil in v vsej Dalmaciji imajo zopet lepo, solnčno vreme. Nocoj ob 6. je prvič spet odpeljal brzo-vlak proti Zagrebu. Tudi avtomobilski promet v severni Dalmaciji je z današnjim dnem obnovljen. Zagreb, 19. januarja, n. Liska proga je sedat že toliko očiščena snega, da je nocoj po večdnevnem presledku zopet odpeljal brzo-vlak iz Zagreba proti Splitu. Na vozu zmrznil SMnl, 19. Januarja 6. Sinoči окоМ б. к k vozil seijaik Ivan Jankovič iz sala Jakačine v Gornje Andriijevoe. Ker se ni wniä domov, mu Je Seil nasproti njegov sin Ma«o, da za poišče. Našel ga je na poti sedečega v saneh, zmrznjenega in z vajeti okoK vratu. Domnevajo, d« je «адраЛ na saneh in v «panju amrančl. Klepar-baron osleparil пешке bogataše za tri milijone mark Neverjetna lahkovernost dobičkaželjnih bogatašev — Zaščitnik sleparja je bil general Ludendoril — Laboratorij za izdelovanje zlata v München« ! Inomost. 19. iamiaitfa sr. Poizvedovanja v pomrejevakki aferi južnotirolskega sle- I carja »barona« Tausenda so pokazala, da | Je imel slepar Dri ».vojem poslu in kemičnih študijah par sto {.njunih podpornikov. V resnici je Tausend nabavljal manj vredno blago in пакйе iz raznih tovarn ter jih dobro prodajal. Kljub ogromnim dobičkom, m mogel izplačevati bajnih dividend, ki jih Je obetal svojim delničarjem, ker ie denar porabil za nakup dveh gradov na Južnem Tirolskem. Tausend si ie zaradi tega na vso moč prizadeval zvišati obratno glavnico. kar se mu ie pri lahkovernosti Ii udi tudi posrečilo. Izplačilo dividend ie odlagal z različnimi izgovori, najbolj nestrpne delničarje oa ie od časa do časa pomiril z izplačilom. kar ie zopet dvignilo njegov glas. Po dosedanji cenitvi znaša povzročena Skoda nad 3 milijone mark. Oblasti so sestavile na obeh gradovih v Eppanu inventuro. nakar ie sodišče gradova zapečatila Vzhoäna politika Zdi se, da Ьэ nehotena in morda res nezaželjena posicdica ruskega predloga glede KeMoggovt£2 pakta na vzhodu ta, da pride do sestanka med diplomatskimi zastopniki sovjetske Rusije, Poljske, Rumunije ter baltiških držav. Sovjetska nota. ki jo ie poslal Litvinov poljskemu poslaniku v Moskvi, vsebuje tudi željo in poziv, naj se Poljska informira o stališču teh držav do vzhodnega, to se pravi onih držav, ki jdh Moskva ni direktno pozvala na sodelovanje, ki pa po željah Varšave morajo biti poleg. Sovjetska Rusija doslej ni želela takih skupnih prireditev s svojimi sosedi. Baltiške države so se že ponovno pogajale s Poljsko яа sklenitev skupne zveze, toda Rusija je na take načrte gledala vedno s precejšnjim nezaupanjem. smatrajoč, da more imeti even-tuelna zveza le proti Moskvi naperjeno ost. Tudi sklepanje kakršnihkoli skupnih paktov ni bilo v računih sovjetske diplomacije, zakaj želela je zadeve urediti z vsakim sosedom posebej. Ako sedaj Poljska skliče vse v po-štev prihajajoče države, odnosno njihove diplomatske zastopnike na informativno konferenco, bi s tem samo ugodila sovjetski želji, ne sreer po obliki, gotovo pa po vsebini. Zato bi ne bilo nič nenavadnega, ako bi se vesti, ki so te dni napovedale nekaj sličnega. uresničile. Kak roore biti uspeh konference vzhodnih držav, odnosno, ako vzamemo, da se misel konference same ne bo uresničila, uspeh razgovorov med njihovimi zastopniki glede vzhodnega pakta, je zelo dvomljivo. Eno pa je gotovo: ako obvelja načelo, da je treba najprej, to je preden se signira Kelloggov pakt, razčistiti vse sporne zadeve, ki so med temi državami, potem bo treba na podpis še silno dolgo čakati. Zadnjič se-je poročalo, da Rusija zato «i poslala Rumuniji vabila za Kelloggov pakt, ker se boji, da bi se mogla taka ponudba smatrati za sprijaznjenje z dejanskim stanjem, odnosno za znak, da priznava r imunsko stališče v bes-arabskem sporu. Ako bi vsaka država postavila to rezervo, potem seveda uspeh sploh ni mogoč. Med Litvo in Poljsko še dolgo ne bo sprijaznjenja, med Rumunijo in Rusijo prav tako ne. Toda hkrati je gotovo, da Varšava brez Bukarešte pakta sploh ne misli podpisati Ako bi tedaj Rusija zares postavila označeno rezervo, potem je Kelloggov pakt na vziiodu pokopan. Zato je pričakovati, da Rusija svojsga prin-cipije nega pridržka ne bo tirala tako daleč in tudi iz zadnje note se da sklepati na takšno popustljivost. Da ni mogoče iz navedene rezerve radi visečih spornih zadev odreči svojega pristanka na Kelloggov pakt, sledi že iz prirode in pravega smisla te pogodbe. Zakaj njeno bistvo sestoji v tem, da se država. И jo podpiše, odreče vojni kot sredstvu za irveljavljenje lastnega stal.šča v mednarodnih spornih zadevah. S tem pa seveda nikakor še vk rečeno, da v bodoče mednarodni Ker le Tausend pomeveril večinoma v Nemčiji, bo izročen nemškim sodnim obla-stvom. čim ea bodo zahtevale. Prebrisani slepar priznava svoia dejanja in skuša samo razbremeniti svojo ženo. Berlin. 19. januarja z. V zvezi z areta-aijo sleparja Tausenda v Bolcanu se ie doznalo da so imele monakovske oblasti že pred dvema letoma opravka s Tausen-dom. proti kateremu pa ie bilo na intervencijo Ludendorffa in njegovih prijateljev ustavljeno kazensko postopanje. Tausend ie Dokazal Ludendorffu dva velika kosa zlata o katerih ie trdil, da iiih je izdelal s svoio umetnostjo. Nato so sezidali Tau-sendu Dri Münchenu laboratorij, ki so га obkolili z žičnimi ovirami in zastražilj z volčiaki. Ludendorffu se ie posrečilo zbrati za to podjetje ves sto tisočev mark. Glavni oškodovanec ie bil neki dunajski dijak, ki Je vse svoie premoženje, podedovano po starših, dal na razpolago sleparju. spori sploh ne bodo več obstojali Ako je država pripravljena zavezati se na mirovno politiko glede bodočih sporov, se more in mora po isti logiki zavezati tudi glede sporov, ki temeljijo v bližnji preteklosti in segajo v sedanjost. Zato je povsem logično, da se sklepa miroljubna pogodb?, kljub besarabskemu in vilenskemu sporu, to tem bolj, ker je ла pr. Moskva svojčas izjavila, da spora z Rumunijo ne misli reš svati z argumenti orožja. Vendar je seveda končni uspeh projektiranega izhodnega pakta zavisen od tega, kaj je pravi načrt, ki ga ima sovjetska diplomacija. Ako namerava z njim samo ali vsaj predvsem strankarsko - poMtično propagando v inozemstvu in doma. potem iz stvari ne more biti mnogo. Ako hoče z njim napraviti vtis na kapitalistične vlade, ako јнп hoče dokazati svojo resnično miroljubnost. kar je potrebno radi brige za finančno posojilo, potem so šanse drugačne m v tem s'učaju more iz ruskega predloga postati dejstvo pakta samega. Bolgari se zanimajo za f V. ,wudarWi želijo, naj se reši konflikt v obojestransko zaidovo^jnost. Poljski vojni proračun —- Varšava, 19. januarja. Poljski sejm je pričel razpravljati o vojnem proračunu, ki znaša 714 milijonov zlotov. kar znaša skoro tretjino celokupnega državnega pro-računa. Nered v sovjetski upravi — Moskva, 19. januarja »Pravda< poroča o rezultatih revizije moskovskega centralnega izvršilnega odbora v raznih državnih uradih. Pri tej reviziji se le pokazalo, da viada v državnih uradih veJik nered Tako rabi en akt 30 dni, da pride lz enega urada v drugega, končno pa še Izgine ali se izgubi med dragimi akti. Pri nekemu tajniku so našli nič manj kot 740 nerešenih prošenj. Minister dr. Korošec v Ljubljani VCerat zjutraj se Je pripeljal v LJubljano prometni minister dr. Korošec. Potoval je z orijent eksDresom, ki ie imel zaradi snežnih metežev nad šest ur zamude. Do Zagreba je potoval dr. Korošec s salonskim vagonom, ki pa se Je spotoma nekaj pokvaril, tako da so ga morali v Zagrebu izločiti in ie moral minister prestopiti v drug vagon V Liubliani sta dr. Korošca sprejela oblastni komisar dr. Natlačen in železnišk: direktor Kneževič. S kolodvora se Je dr. Korošec odpeljal na svoie ljubljansko stanovanje v Marijanišču. Novinarjem ie prometni minister izjavil, da je niegov prihod v Liubüano privatnesra značaia. Zvečer se je vršila seja vodstva SLS. Ministra Drinkovič in Mažuranič v Zagrebu Zagreb, 19. januarte. n. Danes popoldne so zagrebški novinarji posetdi ministra dr. Drinkoviča, ki j eprispel z dopoldanskim br-zovlakom iz Beograda. Minister ni hotel dati nikake izjave, ne o splošnih političnih vprašanjih in ne o zadevah svoega гезога. Ministre trgovine dr. Mažuranič. ki je skupno z dr. Drinkovičem prišel v Zagreb, je popoldne poeetil tukadšnji oddelek trgovinskega ministrstva, da se seznami z uradni šivom. Nato se j|e dalj časa razgovarjal z vršilcem dolžnosti velikega župana genrealom Maksi-movičem. Oba ministra se vrneta jutri zvečer v Beograd. Minister Kumanudi o zunanji poiitiki Beograd, 19. januarja, č. Zastopnik zunanjega ministra dr. Koeta Kumanudi je podal dopisniku lista «Corriere dela Sera> izjavo ,v kateri pravi, da je bila zunanja politika, ki jo je vodil dr. Marinkovid, politika miru in da se bo ta politika nadaljevala. O svojem razgovoru z italijanskim poslanikom Gallijem ni hotel dr. Kumainudi dati nobenega pojasnila. Predlogi za razne konfesijonalne zakone Beograd, 19. januarja č. EvangelikJ augs-burške konfesije so predložili ministru ver načrt zakona o organizaciji njihove veroizpovedi, ki sta ga izdelala predsednik sino-dalnega sveta dr. Popp in predsednik svetovne organizacije evangelikov dr. Roth. Tudi predstavniki židovske veroizpovedi obeh obredov, so perdložilj ministru ver zakonske predloge za ureditev svoiih veroizpovedi. Za šefarski obred Je izdelal tozadevni načrt veliki nadrabin Alkalaj v Beogradu, za eškenaški obred pa dr. Kohn. Kakor se doznava, zahtevajo židje v teh svo» jih načrtih gotove privilegije, ki Jih uživajo tudi druge veroizpovedi v naši državi. Naraščanje brezposelnosti Beograd, 19. januarja. Centralni odbor za borze dela v Beogradu le objavil sledečo statistiko o stanju brezposelnosti v naši državi za minuli teden: Od prejšnjega tedna je ostalo nezaposlenih 2950 moških in 822 ženskih delovnih moči. Nanovo se je prijavilo 13.808 moških in 1111 žensk. Dela je bilo na razpolago za 22.212 moških in 431 žensk. Uspešnih posredovanj je bilo 6544. (Ta statistika je očividno zelo pomainkljtfva Brezposelnost v državi je brez dvoma mnogo večja, toda brezposleni se večinoma ne prijavljajo pri borzah dela, marveč iščejo zaposlitve na svojo roko. Op. ured.) Imenovanja pri finančni kontroli Nadalini razpored uradništva finančne direkcije. Pri finančni direkciji za Slovenijo v Ljubljani (oddelek finančne kontrole) eo izvršena nova imenovanja, oziroma razvrstitve uradništva finančne kontrole. Postavljeni so: za inšpektorja finančne kontrole Franjo Golob: za nadzornike: Ivan Kestl, Fran Btirgar. Anton Muc, Fran Gomerčič, Josip Erjavec in Anton Puc; za pod nadzornike: Josip Krhina. Fran Kuhar, peter Miokovid Fran Reoolusk Tvao Papel Jakob Kajzer, Anton Muškatelc, Anton Fabjan. Spasoje Spasojevid Fran Do-baj in Peter Držaj; za poverjenike: Ivan Pa žon, Fran Rechteberger, Miha Ferenčak, Marija Pavlovič, Iv?n Torkar. Fran GabrSčeV in Feliks Vehovec; za pripravnika poverjenika Adolf Vadnu in Radoslav Perolič. Vsi ostanejo na dosedanjem službenem mestu. a podnadzornika in starešino finančnega oddelka v Beli Cerkvi je postavljen Luka Lončar sedaj v Belem Monastirju. Za zvanič-nire so imenovane: Terezija Bečirer pri katastrski upravi v Ljubljani; Marija Grošelj v Kranju in Magda Klun v Kočevju. Požar sredi Zagreba Zagreb, 19. lamianja n. Danes ob 7. zvečer Je izbruhnil! požar v središču mesta v NikoSčevi ulici poteg Zrinjevca. Ogend je nasital v neki; b'l im.-novn zn ?,f~ о"лгр "i! i? р-г)'т1"сГ х- fST'b «ч-*-- *tan:e Nova ol'nska katastrofa v Londonu Loodoe, 19. Januarja (lo.) Dane« zgodaij je prišlo do nove strahovite plinske eksplozije, ki Je razrila сек) uiioo. Na mestu katastrofe se je vnel pito, tej le gorej več ur z več metrov visokim plamenom. V okoJdcd Je popokajo ne&te-vttno oken. Več poslopij ie bilo taSoo po&kodo-vanib. like državnim služiteljem in • rodbinam umrlih državnih nameščencev so bite večinoma izplačane že v drugi polovica lanskega leta. Terjatve aktivnih državnih nameščencev ter upokojencev bodo izplačane iz monopolskega posojila. Postavljanje zvaničnikov in služite-Uev nekaterih strok na mesta dnevni-čarjev, je rakrana na organizmu teh uslužbencev. Ta določba iz prejšnjih finančnih zakonov je bila žal navzlic zagotovilu glavnega saveza, da se to ne bo več zgodilo, recitirana tud? v predlogu finančnega zakona za 1929-1930. Glede izpremembe Ln dopolnitve uredbe o nabavljalnih zadrugah je Zveza prosila, naj glavni savez izposluje ukinitev prispevkov po 10 ln 5 Din na mesec. Zveza tri izpustila iz vidika stanovanjskega vprašanja. Skušala je podaljšati stanovanjsko zaščito do 1930. Uredba o penzijskem fondu za vdove in deco umrlih državnih uslužbencev, kj velja od 1. januarja, ni delo Zveze. Zveza je od nekdaj na stališču, da naj bodo prispevki državnih nameščencev za ta fond kar najnižji L. 1927 je hranilni in posojilni konzorcij javrah nameščencev in upokojencev v Ljubljani nabavil stavbišče za dom državnih nameščencev. Zadevna akcija napreduje počasi. Zveza je letos preosnovala svoje glasilo. Razmere na ljubljanskem živilskem trgu so Zvezo prisilne do javnega na-stona. Protestni shod v Unlonu 30. okt. 1928 je bil sijajno obiskan. Remedure še niso vidne. Stiki Zveze z ostalimi zvezami niso obrodili zaželjenih sadov. Pokrajinski zvezi v Skoplju in Cetinju ne dajeta od sebe znakov življenja. Tajniško poročilo ugotavlja, da bi glavni savez lahko stori brezdvomno več, ako bi deloval v urejenih razmerah. Pristavlja pa obenem, da je glavni savez preprečil mar. sikatero nesrečo, tako n. pr. namerava-no redukcijo draginjskih doklad Jugoslovenski dom v Prag. Zlata slovanska praga se neprestano trudi, kako bi utrdila prijateljske slovanske vezi zlasti z nami Jugosloveni. Pozna ее. da Cehi prihajajo iz idealne slovanske vzajemnosti v realnejše oblikovanje medsebojnih odnošajev na vseh poljih medsebojiega narodovega in državnega življenja. S posebno vnemo in uspehom poglablja medsebojne во-cijalne in kulturne stike naš dobri prijatelji narodni poslanec Peter Zenkl, katerega dušo ne napolnjuje samo idealna vdanost veliki slovanski misli, ampak njegova prizadevanja spremlja tudi visoka strokovna naobrazba in točno poznanje naših jugoslovenskih prilik. Z vztrajnostjo ustvarja in uresničuje vedno nove realne misli. Na njegov predlog je praška občina Jugoslovensko - češki ligi odstopila veliko siavbišče, na katerem naj se v doglednem času zgradi jugoslovenski Dijaški dom, ki pa bo takega značaja, da bo združeval v 9ebi vse znake splošnega jugoslovanskega doma. Liga je ustanovila poseben odbor, ki naj to misel uresniči; odboru načeluje direktor Osrednje zavarovalnice Peter Zenkl. kateremu se bo gotovo posrečilo, da to lepo kulturno misel v najkrajšem času realizira. S tem bo jugoeloverrskim dijakom dana možnost, da svoje študije izvršujejo v Pragi, osvobojeni najtežjih materijalnih skrbi. Dom pa ima služiti tudi splošnim kulturnim in socijainim stikom. Naši socijalni in kulturni delavci bodo v domu našli prijetno bivaUšče in s tem možnost temelj iteva študija eocijal-nih, kulturnih, pa tudi gospodarskih in [»oli-tičnih prilik v bratski republiki Dom bo naravno shajališče vseh dobrih prijateljev ia znancev, ki hočejo delati na utrditvi slovanske kulture in politične moči. Hmeljski trg Žatec, 19. januarja b Trdna tendenca prejšnjega tedna le tralala Se v prvi polovici te .ta tedna, naka-r se ie pojavilo mskHiko nemirnejše raz.p< Ыеп'е. k: traja sedaj Lastniki vstra-laijo v svo H h zahtevah, dočim st drže kure rezervirano Dnevni promet ie inaial od 40 do 60 meterskih sttxtov za ceoo 1525 do 1750 Kč z. 50 kg brez prometnega davka Na dežett so bile nakupijene mamtiše pantiie po cenj 1528 Кб za 50 kg. Dosedaj je bik) v žatcu jaivno markiranih 92.700 meterskih stolov žeteSkega hmeMa žetve k lata 1928. V poučenih krogih se ranmravija o vesti, ki eo to objaivii tudi isti, da bo uajbrie davek na pivo v Nem&e РояЛт n JOO pov iwfc Tr umf lepote! Očarjivo in nepozabno Naivečji in najlepši Mm božanske &0ТШ 0ШЮ MAT8C (k blažilo prvih 10,10 Din „Jutrovega" zavarovanja V petek je ravnatelj zavarovalnice „Triglav" izročil rodbini tragično preminulega Janka Smerkolja od „Jutra" zavarovano vsoto Ko smo v božični številki objavili, da bo vsak «Jutrov» naročnik od Novega leta dalje pri zavarovalnici «Triglav» zavarovan za primer smrtne nezgode za 10.000 Din, so naši čitatelji sprejeli to vest z velikim odobravanjem, kar je najbolj čutila naša uprava, ko so se od vseh strani jeli javljati novi naročniki, g. poštnem upravitelju v p. Antonu Berčomi in njegovi gospe soprogi, ki je zaradi bolezni v postelji. V črni obleki deiuje lepota gospe Slave tako mladostno, da bi ji nihče ne prisodil že 28 let in da je bila skoraj 9 let omožema. Starejša, Sletna hčerka Silva je bila rojena v Ljubljani, kjer večinoma živi pri svoji Fran Šerko f V Cerknici ie snoči ob 18. preminul po dolgotrajni boiezni odlični stari narodni borec na Notranjskem 2 Fran Serko. veleposestnik. veletrgovec in bivši dolgoletni cerkniški župan Pokoinik ie bil roien 1. 1851. v Cerknici. Že v mladosti ie kazal izredno marljivost in podjetnost. Udeleževal se ie aktivno vse one narodne borbe, ki ie bila v zvezi za naclionalno osamosvojitev v časih prirejama taborov širom Slovenije. Bil ie tast odličnega borca Notranjcev pok Ado'fa Obreze, bivšega deželnega in državnega poslanca, ki ie priredil v 70 letih velikanski tabor v Cerknici, kier se ie zbrala vsa Notranjska. S svoio pridnostjo in prevdar-nostio ie znal prvotno skromno lesno trgovino razširiti in organizirati v obsežno in solidno podjetje. Pokorni Fran Šerko je bil vedno zna-čaien in odločen naoredniak ter ie prestal marsikatero politično borbo Kot župan je občinske posle vodil vzorno in vedno bra nil koristi občine. Gospodarsko ie skušal dvigniti občino, zato ie požrtvovalno sodeloval pri ustanovitvi Posojilnice za Cerknico. katere predsednik ie bil celili 33 let. Pokoinik zaoušča tri sinove: univ. prof dr. Alfreda ginm prof dr. Milana in zdravnika dr Edvarda na Vranskem Pogreb po-koinika se bo vršil v ponedeüek ob 16. v Cerknici Veleuglednemu mnogozaslužnemu pokojniku blag spomin, preostalim naše so-žalie! Jubilei učite! i les Danes mineva let. odkar se ie gdč. Frania Vošniakova napotila na svoie novo službeno mesto na Ponikvo ob i. ž. Rojena v veieugledni narodni rodbini Voš-niakovi v Celiu čiie veie so slovenskemu narodu poklonile žp nekoliko veiezaslužnih mož. ie stopila gospodična na Ponikvo in se z mladeniškim navdušenjem lotila svojega poklica, prav tako Pa tudi dela izven šole. 2e prva leta ie bila duša podpornih akcij za siromašne učence, istočasno oa ie organizirala nabavo šolske zastave. Leta 1917. se ie ognjevito oprijela pobiranja de-klaracLiskih podpisov in obujala narodno zavest med tedaj še skoro nezavednimi domačini. PRFMOO DRVA KOKS »ILIRIJA« Vllharleva cesta ra elav kou Kralja Petra trg 4. Mikloiičeva cesta 4 Tel 242(1 ОСЮППППППППППППППППГ7Пг-!ПППППС stari pa so nam ostali zvesti vsi. Vsakdo se pač zaveda, da na žalost nesreča nikdar ne počiva in da vsakega lahko sreča smrt tudi takrat, ko se jo najmanj nadeja. Kljub temu, da naše življenje prav za prav vedno visi nad grobom, kakor kaplja na veji, vendar se jih le malo odloči k zavarovanju za primer nezgode. ker so časi pač taki, da le redko kdo brez večjih žrtev lahko utrpi zavarovalnino, saj je vsak dinar treba obrniti po večkrat, predno ga smemo izdati za eno izmed mnogih nujno potrebnih stvari. Na vse to so mislili izdajate1 ji .Jutra', ko so se pred božičem odločili zavarovati za primer smrtne nezgode vse svoje naročnike tako, da dediči pokojnika sprejmejo v vsakem primeru 10.000 Din, ki jih jim izplača zavarovalnica Triglav, čim ji predlože zdravniško spričevalo o smrtni nezgodi in potrdilo o pačani naročnini. Svota 10.000 Din je bila določena po vsestranskem računanju in vpoštevanju najrazličnejših okolnosti in potreb ob nenadni smrti rodbinskega rednika. Taka nenadna smrt zaradi nezgode ne uniči samo nenadomestljivega in neprecenljivega življenja, temveč pretrese v večini slučajev katastrofa'no tudi gmotni položai družine. Ta udarec usode naj olajša naše zavarovanje, ki nudi te?ko prizadetim svojcem sredstva vsaj za prve in najnujnejše potrebe. Nad vse tragičen in tudi za najbolj trdo srce pretresljiv je bil prvi primer smrtne nezgode «Jutrovega» naročnika. Kakor hrast visok in močan mož na višku svojih sil in v toplem žaru svoje družinske sreče, ljubljen in spoštovan od vsakega, ki ga je spoznal v službi in izven nie, je nenadoma padel kot žrtev poklica železniški uradnik Janko Srner-kolj. Grenka je bila pot direktorja zavarovalnice Triglav, g. dr. Lajovica in našega urednika v petek popoldne v starodavni Stiski dvorec na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani, na začasno domovanje družine Janka Smerkolja. Težka je bila njuna pot k nesrečni, izgubo svojega nenadomestljivega očeta objokajoči rodbini. Mlada, mnogo premlada vdova Slava se je nastanila z deco pri svojih starših, stari mami, malo Marjanico pa je srečni par kupil pred 4 leti v Brežicah. Nenavadno krepko dete se seveda še ne zaveda izgube svojega papančka, ki je bila njegov srček. Na vprašanje, če očka še pride nazaj, naivno odgovarja, da ga ne bo več, ker nima nog, pač pa slfor Marjanica papančka žvižgati, kakor jo je imel navado vedno poklicati, ko je prišel pred hišo. In ubogo dete se že veseli, kako bo prijetno v Bohinjski Bistrici. kamor se gospa Smerkolieva namerava preseliti, da bo lažje izhajala, ker ie v mestu življenje predrago. Po sprejemu zavarovalne vsote se je gospa Slava iskreno zahvalila za sožalje «Jutra» in vseh njegovih naročnikov in za pomoč ter dovolila, da je «Jutrov» fotograf posnel ta prizor, češ, da ima;o vsi naročniki in č:tatelji «Jutra» pravico spoznati njo in njeno družinico, ker so prav s tako obilnim naročanjem «Jutra» omogočili njej naklc njeno podporo. Te dni bo zavarovalnica «Triglav» izplačala tudi zavarovalno vsoto ze pokojnim «Jutrovim» naročnikom g. Dra-gotinom Selišikarjem. ki ga je strlo vodno kolo v tovarni lakov v Količevem pri Domžalah. ¥ Ј&тпа zahvala Moj mož Janko Smerkoli, ze'eznbki asistent v Logatcu, se je dne 14. t. m. snvrtno Donesreči! v izvrševanju službe. Zavarova'nica in pozavarovalnica Triglav. s katero je «Jutro» sklenilo zavarovanje za nezgode svojih naročnikov, mi ie takoj po predložitvi zdravniškega spričevala o smrtni poškodbi mojega soproga izplačala vso zavarovano vsoto ter se ji tem potom zahvaljujem za točno in kulantno nos'ovanje. Ljubljana, dne 18. januarja 1929. Slava Smerkolieva. NOGAVICE kupte najceneje ori M k oš č?va 14, S* Pef а с 2 Dunajska vremenska napoved га četrtek: p S prevratom se odpjra nov list njene agilnosti. Soustanavlia Jugosiovensko Matico. poživlja delovanie podružnice CMD in ie hkrati duša in srce pri vseh narodnih prireditvah. Se gasilskemu društvu ku-muie od njega ustanovitve in mu pomore do popolnega razmaha. Skratka gdč. Vošniakova iizhaia iz one vrste nesebičnih liu-di. ki pomagajo ne le. kjer treba, ma.rveč k:er morejo, iz šole se ie spominiajo vsi njeni neštevilni učenci kot najboljšo oči-teliico in pravo mater, ki je marsikak trd oreh zlomila z nežno ljubeznijo in čudovito uvidevnostio ter skovala značajne in sposobne člane družbe. Ravno tako ie tudi šolska oblast opetovauo izražala svoje zadovoljstvo nad njenim poklicnim delovanjem. V oriznanie niemih neprecenljivih zaslug na dobrodelnem- sociijalno- in naciionalno-kulturnem ookiu ter v znak hvaležnosti za požar Gradec. 19 ianuarja V Gradcu pri Litiii se ie vnelo stam> vanie g Griinwaldove na kai neobičajen način. Gospa Griinwaldova ie vdova po znanem krojaču, ki ie pred desetletji kro-iil obleke za mnovre ugledne Ljubljančane Ko ie gospa nedavni večer odhaiaia k počitku, ie. kakor običajno, I Vžgala pred podobo sv. Antona svečico. K ito [e legla stara dama v posteljo in zasps a. Cez čas Da se ie svečica nagnila in paOla na za-stor okna. Tanka tkanina se ie seveda vnela in io ie zaiel močan ognieni zubelj Ogeni se ie začel nato širiti po divanu in ie že prešel пя oostelio v kateri ie medtem brezskrbno spala stara gospa. Položai ie bi' silno opasen. ker ie gorela že odeia in blazine. Sii nastalega ognia se ie opazil že s ceste in tako so bili pasantje opozoriem na nevarnost NVki gospod. ki ie šel ta čas mimo. ie planil v hišo in z glasnim ropotom prebudil gospo. ki se ie v dimu že pričela dušit' Vdr! ie v srho in ta čas ie prihite' sinko lastni1 a Krati'o-vega kina k: ie prinesel s seboj Minimaxo-vo gasilno oatrono Pričel ip goreče d~'e pohištva brizgati s kemičnim nrepara'om nakar se rmu ie posrečilo, da ie udušii požar in otel gospo Grünwaldovo. Praznik Bogejavljenja v Ljubljani Pravoslavni bratje so praznovali včeraj veliki praznik Bogojavljenja (Trel1 kraljev). Ljubljanska pravoslavna obči na je proslavila slovesni dan kakor obi čajno s cerkvenim obredom v pravo stavni kapelici v vojašnici vojvode M šiča. Obredu, ki ga je opravil prota Г mitrije Jankovvič, je prisostvovala v lika množica občinstva. Poleg divizi narja generala g. Milana Nediča s š' vilnim častniškim zborom sta prisostv-va'a tudi zastopnik velikega žinana v svet. dr. Andrejka in name in.ik Iju Ijanskega župana, direktor magistrat j nih uradov dr. Zarnik. Po obredu v kapelici se je na dvori-I šču vojašnice vršila blagoslovitev vo- de in cerkeno opravilo pod ledenim križem. Blizu odra, na katerem je stal ledeni riž, so bile postirane čete vojaštva ter odba Dravske divizije, ki je pred opra-lom zaigrala državno himno ter več ibožnih komadov. V še večjem šte-'u kakor v kapelici ie temu lepemu i zanimivemu obredu priso-tvovala t lika množica pravoslavnih vernikov. O b'agoslovitvi vode se je razvila po Maistrovi ulici procesija, ki se je kotlino zopet vrnila v kapelico, kjer so verniki poljubili križ. Nato so se vračali nazaj na dvorišče, kjer so zajeli v. pripravljene posode blagoslovljeno vodo in jo odnesli na svoje domove. železnici Kjer ;e Kmalu postal ^troje-clja. V trudapolni in težki službi si je nakopal bolezen. ki ga je spremljala in ki mu je bila sedaj neposredni vzrok prerane smrti. Ze kot mladenič se ie udejstvoval na vseh poljih narodnega živllenja in ni bilo pokreta, ki bi ga ne podpiral s svojim delom, dobrim nasvetom in vedno odprto roko. V zakonu z ženo Marijo, nič manj marljivo m narodno kot on sani. je živel srečno in dobil je sina, ki aa je izštudiral na gimnaziji. A Srečko ie moral v vojake, bil je ujet v Ttaiiji in ko se je vrnil še preden je nastopil službo na por.h. ga nemila usoda nepričakovano iztrga komaj 22 let start ga iz rok 1 'ubl. ernh staršev. Od tedaj je iskal pokojni brat Ivan Pušar utebe in nadomestila za bol nad izgubo svojega edin ca še bolj v društvenem delu. Večkrat je bil izvoljen v odbor Sok>-la m Drušivo za zgradbo sokolskega doma v šiški mu le poverilo težko nalogo in važno mesto svojega blagajnika. Od prevrata selil je b-ez presledka izvrševal poverjeno mu delo s tako vestnostjo in skrb'e pri vseh društvenih prireditvah ;n skoro po-sod vodil odgovorno olagajno, гака1 bil >e nekak minister financ in v.del ie največji uspeh slehernega narodnega pod-'et ia v finančnem uspehu. Pri ni »m s'* je raruriplr» na pare in vsak ie hitel, da do na manjše natančnosti uredi svoje delo na •)abiri.tiih polah. v pavilijonih in drua^d. Zaupanje vanj ie bilo tolikšno, da ~e r ihče niii spomnil ni ugovarjati, kadar se je delilo d.e'o in kadar so se zbirali računi Tu je edini brat Pušar imel be=-edo V svoji neiz-jtrosni natančnosti je skoro vzbujal 'tr«h. is*-časno pa s svojim živim vzorom tudi snošlovanie in «vnževan.ie. Dan zn dnem je bil n? novem sokolskem telovadišču ko se je delala ograja, ko so ga tolnva 1"i planirali in ko se je vršila telovadba >> Sokoli na те hodil tudi na izlete in so г niim> veselil uspehov. Lani je bi tudi na pokrajinskem 7ietn v Pkoni"u in na Kosovom pot u in se Ir.ko rr-dostil ob lOletniri nr>šegn osvoboj^nja in uledin^enja. Ko sem podpisoval šr°vilne raziVdnice njegovim znancem, ie dejal: >N.40'Si še. da sem tako daleč, da bi peš skoro leto dni ne bil rnšpl doma da ря sem še vedno v naši državi!* Skopl;e mu ie n.'navadno ugajalo in oduševljen je bil nad sokolskimi nn«lopi kakor še nikdar pre- Tn bil -e zadnjikrat — razigran tolike navdu-šeiKrsti. Zadnjo nedefio ie legel in pljučnica .mu ie zatisnila oči. preden je mogel videti ustvarlen svoi zadnji ideal — Sokolski dom V Šiški To ie bila n;eg«va na!več»a želia. ki nam J io Pogreb dragega pokojnika se bo i vr'1 d-Mies ob nol '5 iz Gasilske ceste na j pokopališče v St Vidu. Pr-nvi br.°t Ivan Pušar. počivaj sladko v rahli domači zeml-'i, ki si io tako ljubil! Slava! Za vekomaj: Zdravo! Gospa Slava Smerkolieva s svojima hčerkama ter ravnateljem zavarovalnice »Triglav« g. dr. Lajovicem (na levi) in »Jutrovim« poročevalcem. dobrote, katere le ves čas svoiega bivanja med nami razsipavala. io ie obč.n:-,ki odbor Ponikve ob i. ž. imenoval z* častno občanko. V nedeljo, 3. Kbiuarja. burno praznovali iubilei naše priljubljene učiteljice ter vabimo, da se ob tei svečani princi snidemo vsi njeni učenci in znanci na Ponikvi. Eleganten pustolovec prijet na Jesenicah Jesenice. 19. januarja V sredo proti večeru se ie pojavil v g av-ni pisarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah eleganten gospod, star kakih 32 let, srednje velike, precai močne posiave in samozavestnega nastopa. Javil se ie pri generalnem tainiku KiD g. dr M. Obers.ne-lu ter se predstavil kot Matija Tričler, pooblaščenec za zbiranie prispevkov za »Avi-iatički aimanah Vidov dan«. Naglasa! ie. da ga pošiiiaio v tei misiji najuglednejše osebnosti v naši državi, med niimi princ Pavle, general Nedič in drugi visoki dostojanstveniki. da nai ori uglednih :n imovitih osebnostih. tovarnarjih, velttrgove h in bančnih zavodih iznosiuie denarne prispevke za letalski almanah Da podkrepi svoie n;ivedbe. ie predložil knjigo v kateri ie imel zabeležene različne vsote, ki so iih v ta namen darovale ugledne osebnosti in podietia v naši državi. .Med drugim ie omenial da ie železarna v Štorah darovala kar Ifl.OfXi Din v ta namen ter pokaral tudi tozadevno potrdilo Da se prepriča o istovetnosti navedb mladega elegana. mu ie g dr Obersn l iz- ! i avli da bo tudi on intervenira! ori vodstvu tovarne KID za znatneiši prispevek. ter nai se zarad tega z^lasj v giavn nišami naslednii dan Z lep m poklonim se ie Tričler poslovi' zatrjujoč, da mu ie prav ta1 ч ker se bo med tem časom ondal na Bled v ravno istih zadevah Takoi naslednie :u-tro pa se ie г dr Oberspe' telefonično чЬг-ni' na vodstvo železarne v Storah. ter prosil za informacije ali ie res ondotna tovarna izročila temu in term* gospodu 10.000 Din v omenienp patriiorične svrhe. Dobil je odgovor da ie tovarna res prispevala gotov znesek za Aviiatičm a'manah. k,j na še daleč ne dosega vsnte 10.000 Din S tem ie bil podan si':m. da ie Tričler ponaredil številke in sicer ne samo glede tovarne v Štorah marveč tudi druge. Ni več bilo dvoma, da gre za drzne sleparije, zato ie bila o elegantnem zbiratpliu prispevkov obveščena orožniška postaia.na Jesenicah. Naslednii dan se ie Tričler namesto popoldne že dopoldne ooiavil v glavni pisarni očitno v dobri veri. da ie zani zadeva ugodno rešena Toda na niegovo veliko začudenje ga ie sore;el orožnik, k' mu je začel energično iznraševati vest Tričler se ie kai hitro zap'etel v taka protislovja, da mu ie orožnik napovedal äretaci'o ter ga od-vedel v zapore kranjskogorskega sodišča. Iran Pušar f V pelek zvečer je nenadoma zatisnil svoje dobre oei bral Ivan Pušar. strojevodja v pokoju. in se za vedno poslovil ud nas, ki smo ga cenili, spoštovali in ljubili. Prenehalo e biti čisto, narodno srce in njegova blaga duša je splavala v višine, predno so se .iS uresničili vsi njeni lepi ideali. Šiška, kjer je bival nad 30 let izgublja z njim krepko, nezmag-! ivo in zanesljivo opo-o. katere vrzel bo gotovo ostala precej easa neizpolnjena. l)ragi pokojnik je bil rojen ieta 1870. v Idriji, ki je bila tedaj središče severno-zapadne Notranjske v narodnem, socijalnein in sokolskem pogledu in ki j/e danes zasužnjena z velikim delom naše domovine. Brat Puš:ir se je izučil ključavničarstva in ie kasneje stopil v službo k bivši iužni Spev ljubavi sreče m strasti, pe-em brin kos i in mye — Ar io „Ramona" po;e od spremlie-anu p jačenoga irkesra opern« pevec g. Št Marčec Preds ave danes ob 3., pol 5., 6., nol 8 in 9. uri. Ljubljana v zrcalu policijske statistike Zanimive številke policijske direkcije o življenju Ljubljane v letu 1928 LJubljana, 19. ianuarja V nasledniem, evo. slike delovanja ljubljanske policijske direkcije v lanskem letu. Statistični Dodatki kažejo v številkah ves vrvež ki se ie izražal tekom leta v najrazličnejših dogdkih. v upravnih poslih, ki jih ie reševala policija. v poslovanju zglaševalnega urada in končno v drobnih sličicah, k' Se dan za dnem oJieravajo na policiji, na ulici, v lokalih, za stenami stanovanj in v raznih skritih kotičkih. Delovanje varnostne straže in kriminalnega oddelka Organi varnostne straže in detektivi so v preteklem letu aretirali skupno 2062 oseb. Od teh ie bilo oddanih v policijske zapore 1812 in sicer 1422 moških in 390 žensk, slednjih pretežno zaradi tajne prostitucije. Deželnemu sodišču ie bilo izročenih zaradi zločinov 339 os^b okrajnemu sodiscu zaradi prestopkov 609. drugim oblastem pa 142. Na svobocio ie bilo izpuščenih po zaslišanju 722 oseb. »Zeleni Henrik«, ki ie pričel obtatovati šele sredi oo'etja. ie pr«4 peljal v tem kratkem času skupno 18/8 oseb. , ... Varnostni organi so skupno podali шс шапј kakor 11.981 prijav. Dežurni urr.dnik na policijski direkciji je preiel 4219 orrav. Po kategorijah ie bilo zaznamovati uspehe kaznivih dejanj v naslednjem: Zaradi zločina proti državi je bila izvršena l aretacija, ovadbe pa so bile podane tri. Aretacij zaradi javnih na-silstev ie bile 23. ovadb 53 Zaradi motenja vere je bila podana samo 1 ovadba, zaradi spolnih nasilstev ie bilo izvršenih 19 aretacii napram 9 ovadbam. zaradi umorov in detomorov so bile izvršene tri aretacije, ef.ede izločeni otrok dve ovadbi, zaradi težkih telesnih poškodb 12 aretacii in 9 ovadb, zaradi požigov dve aretaciji in samo 1 ovadba, zarad* ropov 5 aretacij. zarad; tatvin 146 aretacij in 109 ovadb, zaradi poneverbe 17 aretacij in 32 ovadb zaradi goljufije 25 aretacij in 44 ovadb. zarad; odprave telesnega ploda aretiranih 14 žensk in podanih 6 ovadb, zaradi prestopkov javnega reda in miru ie bilo aretiranih s алло 9 oseb. čeprav je policija dobila 29 ovadb, zaradi številnih prestopkov Droti javnim napravam aretiranih 22 oseb. zaradi prestopkov proti uradnim dolžnostim '2. zaradi pregreškov proti varnosti življenja 3. zaradi prestopkov proti varnosti zdravia 1. zaradi prestopka proti telesni varnosti 5 napram 659 ovadbam. zaradi prestopkov proti varnosti imetja (vštev ši tatvine, poneverbe in goljufije) ie bilo aretiranih 15,3 oseb napram 529 ovadbam, zaradi prestopkov proti javni nravnosti aretiranih 5 oseb. prijav pa podanih 33. proti voinobrambnemu zakonu so se pregrešile 3 osebe. Zaradi beračenja, vlačugarstva in prostitucije ie moralo v zapor 390 oseb in je bilo podanih 52 ovadb, zaradi zglaševal-nih prestopkov ie bilo podanih 57 ovadb, zaradi cestnega policijskesra reda pa kar 2263. Zaradi prekoračenja policijske ure je bilo podanih 270 ovadb Na ulicah je kričalo ter kalilo nočni mir ve? tisoč oseb in ie bilo podanih skupno 833 tozadevnih ovadb. Pro+? krošniarskemu zakonu se je pregrešilo 33 oseb. Škoda zaradi ropov tatvin, poneverb in goljufij znaša skupaj veliko vsoto 1.601.381 Din. Oškodovancem je bila povrnjena škoda v znesku 616.063 Din. Škoda, povzročena oo znanilh storilcih. ki pa ie še niso povrnili, znaša 499 tisoč 26 Din Nepovrniena škoda po neznanih storilcih pa znaša 4S7.202 Din. Odgonov iz Liubljane ie bilo 267. izgonov tuzemcev ie bilo 30, izgonov inozem-cev pa je bilo iz Ljubljane in države 14 Samomorov ie bilo pretekle leto v Ljubljani 22. v smrt iih ie šlo največ zaradi bede in nesrečne ljubezni Poskusov samomora beleži policijska kronika preteklo leto 50. večinoma žensk ki se zastrupliaio z lizo-lom. Smrtnih nesreč ie bilo 20 lažiih nezgod 115 požarov razen par večjih 55. med katerimi so všteti tudi oni v dimnikih. Policijsko kaznovanih ie bilo v Ljubljani 5663 oseb s skimno globo v 116.255 Din Dosedaj ie plačalo globo 3164 oseb v znesku 90.715 Din. Razliko bo policija še izterjala. Od plačanih glob odpade na mestni magistrat v Ljubljani 71.565 Din, ostanek Pa na občine Moste. Vič. Zg. Šiška, na oblastni cestno-gradbeni in vzdrževalni fond. V policijskem zaporu ie prestalo kazen 651 oseb ki niso hotele plačati globe. Po taksnem zakonu ie bilo kaznovanih 12 oseb na denarno globo v skupnem znesku 4045 Din 50 p. Upravni posli policije Glavna pisarna policijske direkcije je v preteklem letu prejela in vkojižila 148.112 spisov. Nravstvenih spričeval je bilo izdanih 2503. novih potnih listov 1541. podaljšanja potnih listov 4213, vidiranih pa ino-zemcem 3026. Orožnih listov ie bilo izdanih Пя novo 105 in podaljšanih 969 Dovolilnice za podaljšanje policijske ure in za prireditve je bilo izdanih skupno 4305 Na novo prijavljenih radio-sprejemnih apa-tov je bilo v Liubijani 1068. Raznih društev je obstojalo koncem leta 683. Novo ustanovljenih društev je 40, prenehalo pa ie delovati 7 društev. Javnih shodov ie bilo prijavljenih 48. društvenih zborovanj se ie vršilo 530. Na novo prijavljenih avtomobilov ie bilo 176. od teh 137 osebnih, 31 tovornih. 1 sanitetni in 7 avtobusov. Odjavljenih ie bilo 19 avtomobilov Drugih vozil ie bilo prijavljenih 10, odjavljenih pa samo 1 Ljudje so prijavili skupno 489 izgubljenih predmetov v skupni vrednosti 289.155 Din. Najdenih predmetov je bilo priiavlienih 552 v skupni vrednosti 99.482 Din. Lani smo imeli 51.870 gostov Za bivanje v policijskem okolišu je prijavljenih 14.579 strank. Stalno biva v Ljubljani 3356 tujcev Imamo 37 denarnih zavodov. Obrtnikov, gostilniških in kavarniških obratovališč ter raznih drugih sorod nih zasebnih Podietii in institucij ie v Ljubljani skupno 3635. Prirastlo iih je lani 136. Trgovskih podjetij je v Ljubljani 1387. od teh ie med letom prirastlo 65. , .Gostov io bilo v Ljubimi prijavljenih U Slovenije 21.226. iz Zagreba jäh je došlo tekom leta 5422. iz ostale Hrvatske pa 2854. Iz Beograda je pripotovalo 1715 oseb in iz ostale Srbije 684. iz Bosne in Hercegovine 1326. iz Baranje in Bačke 1011. iz Dalmacije 693 in iz Orne gore 38 Izmed inozemcev je posetilo Ljubljano največ Avstrijcev. 5730, in Italijanov, 3552. nadalie Nemcev 1950 in Čehoslovakov 1129. Iz daline Rusije ie prispelo k nam 42 oseb. j iz Madžarske 285. iz oslaiie Evrope S52. iz Amerike pa 299 in iz ostalih delov sveta 70 oseb Tako smo imeli lani skupno v posetih 51.870 tujcev. Pobijanje tajne prostitucije Kakor povsod v večjih mestih, se ie tu di pri nas razpaslo socijalno zlo prostitucije. V to privede ženske po največ de lomržnost, nagnenie k lahkoživemu življe nju. v naivečii meri pa pomanjkanje. Policijski zdravnik 'e zdravniško pregledal 339 aretirank. od katerih je bilo izročenih v zdravljenje 63. Sodišču ie bilo priiavlienih zaradi prostitucije 119 žensk, posvarjenih оя 66. V prisilno delavnico v Begunje ie bilo oddnnih samo 9 žensk, ker ie pač kaznilnica že prenapolnjena. Tehnični odsek in kriminalna evidenca Kriminalna razvidnica policijske direkcije vodi v evidenci razne zločince po imenih in razpolaga z 81.000 imeni. V kartonih in no »specijaliteti« ima zabeleženih 23.211 zločincev. DaktiloskoDČnih listov je v kriminalni razvidnicj 4061. posameznih prstov za mo-nodaktiloskopijo pa 15.000. Novo daktilo-skopiranih ie bilo 2S2 zločincev, fotografiranih Da 448. Kartonov za Dosebna znamenja ie 28.075 komadov Potom daktilosko-piie ie bilo identificiranihh 27 zločincev, ki so se izdaiali ood napačnimi imeni. V akciji ie bil tudi policijski pes. ki ie zasledoval skupno 22 zločincev Policijski dnevnik izhaja dnevno v 341 izvodih na policijski direkciji. Lani ie izšlo 295 številk s 112 prilogami skupno v 138.787 Izvodih. Skupna škoda v policijskem dnevniku objavljenih ropov, tatvin, goljufij in poneverb, izvršenih iz drugih kraiev države, znaša skupno 8.126.771 Din od tega ie že Povrnjenih 1.846 753 Din. Novo! Premijera Novo! Pod črnini orlom Film o čudežnem psu Sahibu ki je rešil svojemu gosoodarju življenje na bojnem polju! Višek dresure psa volčjaka. Krasni in ganljivi pri ori Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. i. i* £l Nenadna izprememba vremena Liubliana. 19. januarja Muhasto vreme! Danes zjutraj je termometer kazal že 20 stopinj pod ničlo. Mraz ie začel zelo ovirati redni železniški promet. Vlaki prihajajo v Ljubljano z velikanskimi zamudami SOE ie prispel iz Beograda s 6 in polurno zamudo na glavni kolodvor, tudi beograjski jutranji vlak, ki redno prihaja ob 8.10. ie privozil v Ljubljano šele ob 11.40. monakovski brzovlak ie imel polurno zamudo. SOE iz Milana pa 163 minut. Spalni in jedilni vozovi SOE so bili vsi v snem ivju in ledu Visele so z vozov debele ledene sveče Telefon in brzoiav sta danes kljub mrazu funkci-ionirala na vse strani normalno in v redu Lzven Ljubljane se influenca močno šir po industrijskih krajih Napada predvsem ženske in otroke Niena forma ie kataral-na. so ря ugotovljeni tudi primeri vnetja možganov (encephalitis). Na šentjakobski osnovni šoli ie obolelo nad 70 deklic. Kljub novim oboleniem pa se še vedno vrši pouk na vseh srednjih in osnovnih šolah. Šolska poliklinika namerava, kakor nam javljajo, prihodnji teden izvršiti zdravniški pregled vseh šolarjev. Strahovito bedo ie influenca povzročila na periferiji mesta, osobito v Vodmatu Zeleni jami. na Predovičevem selu in drugod. Obiskovalcu stanovanj se nudijo žalostni prizori. Veččlanske družine leže kar Po tleh na slami, vse težko bolne na in-fluenci. Zvečer je nenadoma nastopila močna odiusra. Termometer se ie nepričakovano dvignil na —1 C torei v 12 urah kar za 19 stopini razlike Barometer nasprotno ie začel naglo padati Nebo ie bilo ponoči jasno. Nepričakovana vremenska izprememba ie zopet nova igra letošnje muhaste zime in pričakovati ie. da bomo na lepem zopet doživeli nov preobrat v ozračju. Gospodarstvo Davčne knjižice za iislužbenski davek in njih obnovitev Že lani v aprilu smo grajali ceprikladnost davčnih knjižic za novi uslužbenski davek, ki se je pričel pobirati s 1 aprilom 1928. Opisan je bil tudi način, kako bi se drugače dala voditi evidenca in kontrola o predpisu, odtegovanju in oddaji' davka, ne da bi bila po nepotrebnem obremenjena z delom občina in delodajalec. Po zakonu si mora vsak uslužbenec nabaviti oo .'iki in i pico ra'-gle n Cr za šaljivo p Mo i. t d. pr poroča M. TICAR, L ubliana Društva popust! Dr štv.i popust! itjaina delavnica smuš ih, športnih čev>jev in gojzeric 1ВШЕН, В во Steg. 1 se vsem športnikom priporoča u— Pod pokroviteljstvom NL VeL kralja bo reprezentančni ples sluSateliev ljubljanske univerze 5. februarja v Unionu. To bo prireditev velemestnega stila, edinstvena v tej plesni seziji in kakor vedno doslej, zbirališče elite и vse Slovenije. Vabila so že razposlana. Kdor ga ni prejel, nai reklamira ali ustmeno pri vratarju univerze aH pa pismeno na Svet slušateljev ljubljanske univerze. o— Slovenski lovski ples. Na Svečnico zvečer se bo vrSila na Taboru najprijetnel-Sa zabava letošnjega predpusta. Kakor so naši lovci zabavni na lovu. bodo tudi na svojem, že skozi leta slovečem plesu. Dvorana bo izredno zanimivo okrašena. Ples se bo vršil v znamenju lisic, kar bo go. tovo posebno dekorativno vplivalo na prijetno prireditev. Preskrbljeno pa ie tudi za izborno jedačo In pijačo. Poleg plesa tudi še posebna zabava. Obleka promenadna in športna. u— Javna prošnja železniški In policijski direkciji v LkibllanL Podpisana zadruga le le v letošnjem poletju opetovano pismeno ln po deputaciji prosila, da se na prostih tirih giavnega in gorenjskega kolodvora na-meste stalne straže, da bi se preprečile tatvine premoga. NaSe prošnje 90 žal. ostale brezuspešna in tatvine premoga se v zad-tasa pofaivMaJo ▼ toMd meri, da manjka pri slehernem vagonu po 400 do 600 kg in še več premoga Pri že itak katastrofalnem pomanjkanju premoga so taki primanjkljaji za nas že neznosni. Ker si ne moremo pomagati drugače se javnim potom obračamo na policijsko in železniško direkcijo z nujno prošnjo, da nemudoma in energično napravita tem tatvinam konec. — Zadruga trgovcev s kurivom v LjubljanL 158 u— Československi Obec у Lublant Loutkovd pfedstaveni hlašenč na nedeli dne 20. ledna t. r. se pro nastale pfekažky nekonä. Nejbližši pfedstaveni bude včas ohldšeno u— Marijonetno gledališče na Taboru bo priredilo danes ob 15 predstavo »Gašper-ček, dvorni zdravnik«. Igra bo v desni zgornji dvorani, vhod pri glavnih vratih. Vstopnina prostovoljna. Predstavo bodo posetili tudi udeleženci savezne prosvetne šole, ki bo od 20. do 27 t. m. v Ljubi iani. u— Redna In zadnja plesna vala krožka Tabor bo danes 20. t. m. ob 20 v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Zaključni venček pa bo prihodnjo soboto 26. t m. 151 u— FUm »Svetovna vojna«, П. del. ZKD bo predvajala danes ob 11. v prostorih kina Ideal II. del in konec velikega zgodovinskega filma, ki nam predočuie v grandi-oznih slikah vojno dobo 1914 do 1918. u— O podedovanju lastnosti. V ponedeljek 21. t. m. bo predaval univerzitetni profesor dr. Boris Zamik o podedovanju lastnosti od staršev na otroke Predavanje ki bo spremljano z mnogoštevilnimi skioptič-nimi srkanri, bo v mali dvorani Kazine ob 20. zvečer._ Kože diujočlne so narodno premoženje najdražji p a-čuje za ce povhe, lisice itd. P. Semko, Ljubi ana Miutosicewo cesta. e— Zelenjad In sadje v moderni kuhinji je naslov predavanja, ki ga bo priredila ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v torek 22 t. m. ob 20. na šentjakobski šoli Predavala bo vodite-IJ ca gospodin:ske šole na Mladiki gdčna. Jerica Zemlianova Zanimivo predavanje priljubljene strokovnjakinje bo gotovo našlo mnogo hvaležnega odziva. u— Predavanje ge. Llndtnerjeve se ne bo vršilo v ponedeljek, temveč v sredo 23 t m. ob 20 v šentjakobski šoli. Splošno žensko društvo._ Lak га nohte na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska ulica. 15574 a_ Kolesarsko in motocikl. društvo »Sava« v Ljubljani bo imelo IV redni občni zbor 2 februarja ob pol 10 uri v gostilniških prostorih g. Kavčiča Privoz št. 4 (Pru-le) Vsak član in članica, ki se udeleži občnega zbora, dobi lepo darilo brezplačno, če mu bo seveda sreča naklonjena. — Odbor. 149 n— Popoldanska plesna zabava Jenkov« Sole vsako nedeljo od pol 4. do 7. popoldne v Kazini. Pouk fox angiais in taragona. 148 n— Otroška maškerada AKD Atene se bo vršila na pustno nedeljo popoldne v veliki dvorani Kazine Vabimo cetiiene starše, da privedejo svoje malčke k prisrčnemu otroškemu rajanju. Pojasnila v pisarni Atene, Dunajska cesta la-V. 147 u— Sokolsko društvo in Društvo za zgrad bo Sokolskega doma v Š'škl pozivata svoi» člane, da se v krojih udeleže pogreba brata Ivana Pušaria, ki bo danes popoldne Zbi-raKšče ob 14. uri v društveni telovadnici. 146 u— Plesna vaja SK Svobode drevi ob 20. v zeleni dvorani Uniona. 145 u— Občni zbor Sokola I. bo 24. t. m. ob 20. na Taboru. Polnoštevilno udeležbo želi — Odbor. 137 u— »V Japanu«. velika Slavčeva maškerada 10. februarja v »Unionu«. Obširne nove dekoracije. Sode'ovale bodo 3 godbe. Velika dvorana: Maškerada in ples na trgu pred vhodom v tempelj Zelena dvorana; čajarna »Pri tTeh gejšah«. Steklena dvorana: Gostilna »Pri veselem Japoncu« Torej zabave dovoli. Oglejte si gotovo to velemestno prireditev. " 157 n— Francosko-slovansk' klub v Litih!'*«! Po dal Чет presledku bomo otvoriH vsto rednih sestankov v sredo 23 t m s ča'an-ko v Narodnem domu ob 9 zvečer člani in prijatelji Francosko-slovanskega kluba in instituta dobro došli. m— Opozarjam na nedeljsko izložbo naj« modernejših plesnih lasulj. — PodkraJSek. 8tf > «JUTRO» št. 18 C Nedelja 20 I 1929 DIM JE- 1/ШЮУАN VSAK JUTROV ШШШШ W NAROČNIK ZA PRIMER SMRTNE NEZGODE 1 1 Ratkrta S. Ot 0(ВД@ DoMirass^a ^ Ш0@Ш a— Temperamenten zaljubljenec. Pred gnočnjim okrog 17.30 se je odigrala na cesd pred Sv. Petra cerkvijo mučna scena, ki jo Je izzvala neukrotljiva furija ljubosumnosti in jeza zaradi zavrnjene ljubezni. Ko se je vračala ob omenjeni uri 28 letna delavka Ivanka P. v družbi svoje prijateljice Marij» K. domov proti Vodmatu. se jima je nenadoma približaj brezposelni delavec Lojze G, ki je pričel Iv.jrko nekaj prositi, nato pa na moč zmerjati. Hip nato se ie Lojze ta. ko razkadil, da je planil proti Ivanki, se je dejansko lotil in jo mahoma podrl na tla. Na tleh ležečo je jel daviti in jo biti s pestjo po glavi. Ker je hotela Marija K. prijateljico braniti se je lotil še te. Iz mučnega polo-žaja so Ivanko rešili šele mimoidoči pasantl, kj so napadalca prepodili. Lojze je dekletu pred pobegom še zagrozil, da io ubije, če ne bo postala njegova. Nasilnega zaljubljen» ca išče sedaj policija. u— Okraden v gostilni. V neki gostilni na Cankarjevem nabrežju je bil predsinočnjim ukraden Štefanu Ž. iz žepa siuknjiča znesek 450 Din v bankovcih Po 10 Din. Tatvino je Izvršila neznana, okrog 35 let stara ženska, najbrže tujka, za kar jo je izdajalo pomanjkljivo znanje slovenščine. n— »Kolesarjev« tudi mraz ne moti »Ko« lesarska« sodrga je tako podjetna, da se ne straši izvrševati tatvin koles niti v tem sibirskem mrazu. Dne 17. t. m. na večer je neki tat spazil kolo g. Aleksandra Wisjaka, ki ga je pustil za hip brez nadzorstva v veži hiše št. 10 na Krekovem trgu. Tat Je bil s kolesom v hipu zunaj na cesti ter izginil \ noč. Wisjakovo kolo je znamke »Eiglon* in fe vredno 1500 Din. u— Nezgoda ob cestni železnici. SnočI okrog pol 19 je tramvaj v Stritarjevi ulici nasproti Lukičeve trgovine zadel strežnico Marijo Rutarjevo, staro 39 let in jo vrgel ob stran Priskočili so ji nekateri pasantje na pomoč in jo prenesli na pločnik, nakar te takoj prihitel mestni zdravnik g. dr. Rus in dal ponesrečenko z rešilnim avtom prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili notranje poškodbe, ki pa k sreči niso opasne. u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bffi prijavljeni policiji naslednji dogodki: l tatvina kolesa, 1 tatvina odeje, 1 telesna poškodba, 1 jjretep v gostilni, 1 primer kaljenja nočnega miru. 1 primer pijanosti, 1 primer prekoračenja policijske ure, 1 onemoglost, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretiranih je bilo 6 oseb, in sicer: Ivan B. zaradi tatvine, Josip K. zaradi sleparstva, Henrik L., Ivan P. ter Franc K. zaradi postopanja in Franc R. zaradi be» račenja. Iz Maribora a— Zadruga za nabavo stanovati) državnim nameščencem je bila ustanovljena na občnem zboru 6. t. m. v Mariboru. Delokrog zadruge se razteza preko vse mariborske oblasti. Namen ü je poskrbeti svojim članom primerna stanovanja s tem, da zida zadruga sama stanovanjske hiše in podpira gradbo lastnih hišic s krediti posameznim zadružnikom. Zadruga je včlanjena v Zvezi nabavljalnih zadrug v Beogradu in je pod stalnim nadzorstvom mariborske nabavljal-ne zadruge. Delež znaša 1000 Din. vpisnina 10 Din. Vsa nadaljna pojasnila dobe interesenti ob uradnih urah, vsak ponedeljek in četrtek od 18.—19. v začasni pisarni Rotov-ški trg 1 (Društvo stanovanjskih najemnikov). Tam naj se zglase tudi vsi oni, ki so ее že prijavili za člane, da podpišejo pristopnice. a— Poroka. V frančiškanski cerkvi v Ma-riboru se je poročil včeraj 19. t. m. g dr. Ciril Dereani, zdravnik v Mariboru, z gospi-co CMgo Kraševčevo, učiteljico ln hčerko sodnega pisarniškega ravnatelja v pok. g. Josipa Kraševca. Novoporočencema obilo sreče! a— Nagrajeni načrti za kopališče na Pel-berjevem otoku. V petek ie razsodišče za oceno osnutkov za zgTadbo novega kopališča na Felberjevem otoku pod predsedstvom župana dr. Jovana končalo svoie delo. Kakor smo že poročali, je došlo skupno 12 osnutkov Razsodišče je sklenilo, da se prva nagrada ne podeli nikomur. Pač pa cta se združila zneska prve in druge nagrade ter je bila druga nagrada v enaki meri podeljena osnutku z geslom »Zdravje« (avtor inž. Herman Hus iz Ljubljane) in osnutku z geslom »Drava« (avtorja inž. Hans Hönel in arh. Hans Grabbauer v Gradcu.) Tretja nagrada pa je bila priznana osnutku г geslom »V blagor človeštva« (avtor arh. Maks Czeike iz Maribora). — Osnutki bodo že prihodnje dni razstavljeni v kazinski dvorani. a— Mraz Je včeraj popoldne popustil. Solnce se je prikazalo in začelo tajati sneg na pločnikih in strehah Proti večeru je pa temperatura padla ta s Felberjevega otoka so priletele divje race prav do glavnega mostu. a— Pralnica, svetlollkalnlca Rakuša, Slovenska ulica 15, zraven Ljubljanske kreditne banke, se priporoča. 276 a— Nesreča pri delu. V okolici Brezna со spuščali drvarji po trdem snejju hlode v dolino šn je velik hlod podrl na tla 28 letnega dete vea Jerneja Jesenka. Jesenka, ki itaoljeno noBot, ев ргереУай x Mnfav а— Statistika radioamaterjev v preteklem letu. Število radijskih aparatov v Mariboru je v preteklem letu naraslo na 107. Podjetni mariborski radioamaterji so baje pod-vzeli akcijo, da se tudi v Mariboru zgradi oddajna postaja, kar bi bilo velikega pomena za vso mariborsko okolico. a— Mariborska kriminalna kronika. V preteklem letu je bilo v Mariboru aretiranih 1820 oseb. Prijavljenih in ovadenih je bilo 7493, zaradi lažjih prestopkov pa je bilo 125 oseb kaznovanih z zaporno kaznijo. a— Še o mrhcvlnarskem škandalu v Mariboru. Ogorčenje zaradi sodnih ugotovitev o mrhovmarskem škandalu še ni poleglo. Posebno razburjene so gospodinje in nekateri mariborski mesarji, ki pa s to afero nikakor niso v zvezi. Iz Celia e— Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava v Celju razglaša: Dne 1. t. m. je zapadel v plačilo davek za I. četrtletje 1929., in sicer: zgradarina (hišni davek), pridob-nina in davek na poslovni promet. Davčni obvezanci se opozarjajo, naj plačajo navedene davke do 15. februarja t. 1.. da se izognejo eksekutivnemu postopanju. e— Nova tovarna. Industrijec Peter Maj-dič je preuredil svoj mlin v škofii vasi pri Celju v tovarno za odeje in druge volnene izdelke. Nova tovarna bo pričela baje v kratkem z rednim obratovanjem. e— Smrtna kosa. V petek popoldne je umrla v celjski Javni bolnici v starosti 38 let ga. Ana Petelinova, vdova po revidentu državne železnice. Blag ji spomin, preostalim iskreno sožaljel e— Posipanje hodnikov. Nekateri posestniki in hišni oskrbniki nikakor ne marajo posipati poledenelih hodnikov pred svojimi poslopji. VčeTaj Je bilo na policiji vloženih zopet več tozadevnih ovadb. PRAVI UŽITEK ao pražene kave (fino aromatlčoe mešanice) tvrdke ANTON FAZARINC - CELJE e— Staršem na znanie! Uäteliska zbora mestne in dekliške osnovne šole sta sklenila pri konferenci, da se obisk neobligatnega predmeta nemščine v drugem polletju šolskega leta 1928-29 zabrani vsakemu učencu ali učenki, če Je bil napredek v drugih pred^ metih koncem prvega polletja nezadosten. e— Zlata ига izginila. V petek popoldne Je kupovala Brunhilda Zdovčeva, stanujoča r.a Okopih, v Močnikovi trgovini na Glavnem trgu razne potrebščine. Med plačevanjem Ji je padla na tla zlata ženska tura. Zdovčeva izgube ni takoj opazila in Je odšla domov Kmalu pa se je vrnila v trgovino, kjer je bilo vse iskanje zaman. Našla se je le celuloidna škatljica. v kateri Je Mla ura shranjena. Policija ie aretirala nekega krojača, notoričnega alkoholika, ker se je istočasno nahaial v trgovini. Ker pa ure prt njem niso našli so ga izpustih na svobodo. h * ••»»iia r— Usoda meroizkusnega urada. V smb siu nove ureditve finančne službe in davč» nega zakona so s 1. t. ro. uktnili v Kranju meroizkusni urad za tehtnice, uteži m so» de. Ostala bo le kontrola glede sodov, med* tem ko bodo morali hoditi ljudje zaradi uteži in tehtnic v Ljubljano Ker ostane urad itak zaradi kontrole sodov, bi bilo umestno, da se razširi kompetenca tudi aa uteži in tchtnice, kakor je biio dosedaj. г— Ženski odsek kranjskega Sokola je imel pretekli četrtek svoj redni občni zbor. Izvoljen j bil na dnji odbor: starostka Marija Kušarjeva, p 1 1 arostka M. Ada» mičeva, n&čebnica M. Pečnik ч; odborni» ce: P Ažmaaova, F. Pucova, J Miklavči* čeva, M. Hrovatinova, M. Bratinova. A. Košnikova, P. Köstlova; namestnici H. Sa* jovi" . in H Pečnikova. r— Nva avtobusna zveza Kranj>Lfub> Ijana. S 26. t. m. bo otvorila Avtopromet, d. z o. z„ o kateri smo že poročali, promet z avtobusom na progi Kranj»Ljubljana. — Promet boeta oskrbovala dva nova omni* busa, eden z 19 sedeži, drugi z 11 sedeži in stojišči. Avto bo odhajal vsak dam iz» pr\i cerkve na Glavnem trgu ob 8.15 z ju« traj in ob 13. iz Ljubljane izpred «Figov» ca» Dunajski cesti ob 11.15 dopoldne in ob 18.. Ob nedeljah tn praznikih bo vo» zid samo ob 18. iz Kranja, vračal pa »e bo iz „jubljane po koncu gledališke predsta» ve pomoči. Avto bo v Kranju postajal po potr bi pred «Staro pošto», na savskem most- in na Gašteju. Cena enkratni vožnji v eno smer 20 Din, sicer 8 par za Jem r— Delovanje davčne uprave — Nova davčna uprava v Kranju obsega sedaj ob» čin*? n k ran i с ga in tržiškeca davčnega okraja Na občinski deski je nabitih več važnih razglasov nove davčne uprave, ki эе tičejo davkoplačevalcev r— Koliko popije Kranj. Po podatkih mestne občine эе je potočik» v gostilnah in točilnicah v mestu Kranju m na Gornji Sa» vi v preteklem letu 2364.19 hI vina na dirob» no. V letu 1927. je bilo vina potočenega skoro za 60 Ы več. Pripomniti je, da gor»' nje Številke niso povsem izčrpne, tako da lahko trdimo, da so popili v Kranju lansko leto 3400 hI vina Ako računamo liter po» vprečTK) 14 Dot, znaša vrednost hrt očem e» ge vina v lanskem letu skoro 3,400.000 di« majev. Ako bi prišteJi še vrednost popi* tog« žganja, phr« fe likerje«, bi no narasla. Seveda niso sam Kranjčani pognali po grlu take količine, nego so k temu prispevali tudi posetniki tržnih m sejmskih dnevov ter Jetoviščarski promet Z Jesenic s— Življenje in umiranje na Jesenicah. V minulem letu se je v jeseniški občini narodilo 124 otrok, umrlo je 72 oseb, poro» čenih pa je bilo 36 parov. Med umrlimi so 1 primer umora, 2 smrtni nesreči m 2 sa» momora. Zanimivo je, da se je v minulem letu narodilo v občini 20 otrok manj kakor prejšnje leto, umrla je 1 oseba več, poro» čenih pa je bilo v obeh letih enako število parov. LIPTON-čaj ahtevajte da se vam da poznat žolti paket 24) I Iz T č — Prepoved sankanja, smučanja tn dr* sanja po vseh javnih cestah in potih je iz» dalo sresko poglavarstvo zaradi tega, ker se je pripetilo že več manjših m celo več» jih nezgod. Kakor čujemo, je prosil šport» ni klub, da sresko poglavarstvo dvigne prepoved na oblastni cesti od cerkve sv. Ane do Zvirca, kjer so se že pred vojno prirejale sankaške tekme in dirke. Ta iz» vrstna proga je dolga skoro 5 km Poleg te proge naj bi se dovolila za nedelje tudi proga od sv. Neže do Bistrice, kjer se ne vrši nikak vozni promet Gotovo bo sresko poglavarstvo upoštevalo navedene razloge in dvignilo prepoved za omenjeni dve cesti č— Gasilska prireditev se je vršila v so= boto zvečer v popolno zadovoljnost vseli obiskovalcev in prirediteljev. Železničarska godba je storila svojo dolžnost v polni meri. б— Umrla fe ga. Marija Stacinova, žena predilniškeea delavca. Dosegla je visoko starost in vzgojila številno družino. Njene stara leta ji je razveseljevala pestra druž» ba zdravih in krepkih vnukov. Naj počiva v mi ru I LIPTON-čaj '.apomnite se, po eno žlico na vsako skodelico čaja 24) Iz Laškega i I— Občinska oprava. Z odlokom od 15. t. m. Je velika župan postavil kott novo občinsko upravo dosedanji občinski odbor z županom dT. Prae-oom Rosam na čelu. Kakor čujemo, so tudi za oetaie občine našega okraja razen za Trbovlje, Dol in Sv. Rr&tof izšli enaki odloki. I— Roparskega napada na mešetarja p. d. Starca Je osumljen kovaški pomočnik S. K., ki je bil aretiran ta oddan v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča. I— »Slovenec« je priobčil straži» zgodbo t» zaporov okrajnega sodišča o osmih Bosancih, ki so baje pripravljali umor Jetmčarja. Vsa zadeve pa Je zete nedolžna. V preiskovalnem zaporu st Je nahajalo radi pretepa nekaj Bosancev, zaposlenih pri Dukiču v Trbovdjah. Ker niso zaprli tudi njihovih protivnikov Slovencev, ki so pretep povzročili, so se Bosanci razburjali. Ubiti ali umoriti pa niso hoteAi nikogar in ni bilo za nikogar nobene nevarnosti. I— PasH davek. Do 31. t. m. Je prijavW prt županstvu vse pse. Kdor tega ne Ы storil, bo kaznovan. I LIPTON-čaj lajboljSi ofl najboljših svetovni! plantaž čaja 24 I* T„l««WÄ|j I t— Komunistični letaki. Na vozičkih, ki se pripeljejo iz rova, so se našli med premogom letaki komunistične vsebine Ker se ni moglo ugotoviti, na kak način so prišli ti letaki na vozičke, Je bilo zaslišano ki aretirano osobje. ki le spremljate ta vlak Aretirane so bile štiri osebe, med njimi tudi strojevodja Vsi zatrjujete, da so nedolžni. Aretirane) so bili oddani v zapore v Laško ter Je proti nJim uvedena preiskava. t— Srečen človek Je nekje v Dalmaciji uslui-beni Naprotnik, k» se ie nahaial sedaj na dopusto v Trbovljah. Pred dnevi Je prejel brzojaiv. da je zadel v razred™ loteriji 50.000 Din Naprotnik ima sploh srečo v loteriji in Je pred leti že dvakrat zadel po manjše dobitke. Pri nJem se Je torej res uresničil pregovor, da gre v tretje rado. I LIPTON-čaj naših znamenitih piania? na Cev Ionu direktno v Va* čajnik 24 I \j ' iHio 1— Zaradi neprevidnosti upepeljena rtu darska koča. Litijskim orožnikom je pri» javil lastnik reškega svinčenega rudnika g. Grošelj iz Litije, da mu je v noči od so» böte na nedeljo upepelil požar njegovo de» lavsko kučo. K .a ie baa zgrajena iz leea in je služila delavcem za prenočišče m za shrambo obtoke. Podjetje samo pa je ime» lo v koči nekaj orodja m rezervni motor. Domnevalo se je siprva, da je ogenj pod« takni!" zlobna roka. Do>godilo se je nam» reč že večkrat, da je bwo medtem, ko so bili vsi delavci zaposleni, v kočo vlomlje» no m so prišli delavci ob živila in obleko. Tatu pa niso mogli priti nikoli na sled Li» tijski orožniki so vestno preiskali zago» netno zadevo, pa so ugotovili, da je bila le nepazljivost delavcev krive požaTa Za radi hudega mraza so v soboto v leseni ko< či kurili, pri odhodu na delavci niso poga> •lil' žerjavice. Močno razbeljena železna peč je razgrela steno i jo vžgala. Pogorelo je vse, kar je bilo v koči. i— Zima, Zima . . . Tudi mi imamo mraz, kakršnega ne pomnimo že dolgo let. V zatišjih Je proti jtutru redno —17 do —19 stopinj C, na odprtih krajih, za Savo tn na Dobravi pa se suče žfrvo srebro okra« 23 stopinj C pod ničlo. Posebno prizadeti so delavci, ki imajo nekateri po več кю uro hoda na delo. Da so zamrznili ob-savsfci bajanji, ni nič čudnega. Zadaj« dneve V* dela ledena «korja čete na tekoči Sarvi. Pred-> niü ob Мил№ pmd v Gradca zmrznjenega psa, ki se je klatil okrog brez doma in brea gospodarja. Včeraj pa Je zmrznila neka mačka, ker so Jo domači nevede izprbi, da ni mogla v hišo na toplo. i— Občni zbor litijskega Sokola bo danee popoldne ob IS. v Sokotekem domu. i— Sprememba posesti. Vilo topHniškega ravnatelja dr. Grolla, ki je stala več let ^ljub obupni stanovanjski mizeriji prazna. Je kupil HctiJsJa okrožna zdravnik dr. Polde Ukmar. — Hišo, kjer Je iimeil svoj fotografski atelje g. Rožun, pa Je кирй g. Blaž Kimovec, čevljar v Gradcu. Župnik meče organista-invalida na cesto Sv. Jakob v Slov. Gor., 17. januarja Afera župnika gospoda Martina Erharti» ča od Sv. Jakoba v Slov. gor. zavzema ved; no širši obseg. Pravkar so novine poročale o velikanskem računu v znesku 5558 Din, ki ga je župnik Erhatič predložil po po» grebu posetnika Franca Schreia pri Sv. Ja» kobu dedičem. K temu računu bi bilo še pripomniti, da znaša vsota, ki jo iztožuje župnik Erhatič v znesku 5558 Din s trgov» skimi 6 odst. obrestmi, več kakor polovico teoa, kar so dediči podedovali za pokojnim Francem Schreiern. Dedičem je pripadlo namreč komaj po 10.900 Din, кат najbolje označuje horendnost župnikovih pogrebnih računov. Ako bodo kmetje povsod nosili tako težki, cerkvena bremena, morajo tudi -icer precej premožni kmetje v Slovenskih «orican v par letih izkrvaveti. Župnik Erhatič pa je pravkar izkazal svoj socijalni čut še celo napram svojemu organ istu, s katerim je prišel navskriž rav» no zaradi pogrebnih računov V avgustu je namreč župnik Erhatič svojemu orga* nistu odpovedal službo. Organist je 70 odst. invalid z ženo in petimi nepreskrb» Ijenimi otroki. Ker ni našel druge službe, se ni hotel prostovoljno umakniti in je župniku na odpoved službe sporočil, da bo spravil v javnost vse, kar se je godilo pri Sv. Jakobu na volišču ob skupščinskih volitvah, ako župnik ne prekliče odpovedi Öe se je župnik te grožnje zbal ali ne in če je bila grožnja upravičena ali ne, to bo pokazala sodna preiskava, ld je že v teku. Dejstvo pa je, da je župnik nato organ istu odpoved službe preklical in mu pisal, da je najbolje, če sta si zopet dobra in da ne pomagata ljudem, «kadar tega ali onega vlečejo skoz zobe», «-javnost se bo pomi« rila in čez teden ne bo nikogar, ki bi kaj o tem govoril». Organist je nato dalje opravljal rvojo službo, toda od župnikovih zaupnikov je slišal govorice, da mu bo župnik zopet od* povedal službo, ko poteče bletni zastaralni rok za prestopke ein priliki zadnjih skup» ščinskih volitev 11. septembra 1927. In res je organist dobil 8 1. oktobrom 1928. zopet odpoved in obenem, kakor prej 1. avgusta, tudi naročilo, da mora s 15. decembrom izprazniti tudi stanovanje. Organist pa se je uipd zlasti odpovedi stanovanja, ker stanuje v šolskem poslopju, ki ni last ceir» kve, ampak krajevnega šolskega odbora čeprav ima župnik na razpolago velikan» sko enonadstropno župnijsko poslopje, v kat rem je imel 4 sobe prazne in še kep» lanovo, ki ga sedaj ni pri Sv. Jakobu ter je bil novi organist samec, ki ni rabil dru--žinskega stanovanja in tudi krajevni šolski odbor od organist. ni zahteval, da bi se moral v tej kruti zimi kot brezposeln dni* žinski oče in invalid izseliti iz šole, župnik Erhatič ni miTOval, ampak je vložil pri <ч>» dišču proti organistu tožbo na izpraznitev stanovanja, češ da je šolski odbor že pred 20. leti r>re"iistil to огй" listovo stanovanje cerkvi. Zadnjo s.' oto se je vršila pri okraj« nem sodišču v Mariboru razprava, katere se je župnik osebno udeležil s svojim ad» vokatom in vztrajal pri zahtevi, da se mo» ra organist izseliti, čeprav je župniku or« ganistov zastopnik predočil. da se nikakor FORMAN PROTI NAHODU W>lleSi je čcuCcvit П" strinja z nauki krščanskega usmiljenja, da goni žjpniic v tej strašni zimi brezpo« selnega, ubogega i valida z otroki m ženo na cesto. Zadeva se bo pri sodišč" še po« novno obravnavala, da se bo izkazalo, če je župni sploh upravičen tir?ti organist» iz šolskega poslopja. Kolikor nam je znano, je bil o vseh pri» tožbah, ki jih imajo župljani proti župnika Er'iarticu, obveščen že tudi škofijski от» dinarijat in smo prav radovedni, kaj bo proti župniku ukrenjeno. a Novosti Šentjakobske knjižnice v Liubliani Pr.občuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje.) Blumenau M. L.: Ruska začetnica za Sto. vence. 4368 r Peterlin AL — Batog: Pot za goro. (Pesmi.) 4380 p. Vodušek V.: Pesmi 4377 p. Sills A.: Smrtna past. AmeriSki romaš 4339. Savinšek SI.: Milica, otrofc bolesti. Po. vest. 4341. Narodna biblioteka Malih Novina v Sarajevu 20 avanturističnih romanov 1103— 1122 h. Colette: Le bič "en herbe. Roman. 627 f. --:V entrave. Roman 628 f. ___ L' Envers du Music-Hal. 629. f. --: Mitsou ou comment Г esprit vient aux filles. 639 f. Richter Hans: Maschinen-Tom. Die Geschichte eines Urwald jungen. 10325 n. ---: Tradition: Roman. 10306 n, ---: Hochofen I. 10307 n. Neumann Rob.: Jagd auf Menschen und Gespenster. 10326 n. Eulenberg Harb.: Zwischen zwei Männern. Eine Lebensdichtung. 10324 n. Naschiwin Iv. Unersättliche Seelen. 10322 я Franc Ie Marie: Eva und der Einfältige. Roman. 10321 n. Lindsey Ben B. u. Evans W.: D!e Kameradschaftsehe. 10317 z. Seghers: Aufstand der Fischer von St Barbara. 10308 n. Lagerlöf S.: Anna, das Mädchen aus Dala rne. Roman. 10314 n. Winckler Jos.; Doktor Eisenbart, Roman 10312 n. Carr Robert S.: Waldblühende Jugend. Roman. 10310 n. .Stegemann Hern.: Das Ende des Grafen Krall Roman. 10311 n. Strunz Fr.: Astrologie. Aichemie, Mystik. 10299 z. Casson Herb. N.: Der Mann an der Spitze 10315 z. ---— : Die Erfolgreichen Ю316 z. Delmont Jos.: Der Ritt auf dem Funken. Phantast Zukunftroman. 10319 n. Seidel W.: Larven. Novelle. 10316 n. Klabund: Kreidekreis. 10332 n. — Totenklage 10333 n. — Borgia. Roman einer Familie. 9974 n. — Rasputin. 10278 n. Kuoujte! Čitajtef ,Princesko Zvezdano' VRFWWSKO POROČILO ' 19 januarja 1929 Vieina hamm'-tr. MnlpArnto^H fRi'M t I •• m - darom lempei. <4 cu Es smei veti« in brzina >D Kovanji) > § јш'п seK LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8 -75"6 1718 '7-5 7744 -16 2 -1U0 -U -9-0 00 90 75 75 N 1 ESE W 1 Skoplle 7773 12 0 90 Split '73 9 - 1 "5 NE 3 = C. •u — 4 I o «i 8 10 'aaav>rn Vrst. megla, v aa «i« I. ara 0 I 20 •o 14 0 Solnce vzhaja ob 734. zahaja ob 16.49, Iu»na vzahaja ob 1137, zahaja ob 1.2 Naivišja temperatura danes v Ljubi lani —9.8, najnižja —20.1, v Mariboru najnižja —14.0, v Zagrebu najnižja —16.0, v Beo»gradu —12.0, v Skoplju —14.0, v Splitu —2.0. I Vreme zadnjemu tedna Je trite dovolj nenavadno. Po višku, ki ga je dosegel mraz prejšnjo soboto. Je pričel bairotneter padati ш zračni tlak se Je znižal zelo naglo m tudi v izdatni meri. Vsakdo je moral pričakovati, da se bo pokazala posledica barometrske spremembe ne le v pode-njanju mraza, marveč tudi v nastopu pravega Južnega vremena in v i>adavmeh, bodisi snegu ali dežju. Tako se vsa) običajno zgodi, kadar napravi barometer stične skoke. V resnici pa se m zgodido niti prvo niti drugo in tudi mraz je ostal kljub nizkemu barometer-skemu stanju dovolj občuten Dasi pa Je bil potek vremenskega razvoja na splošno nenavaden, smo lmeit vendarle tndi v preteklosti t« prav dda№la >d nas. je lastopilo tekom noči še močno izžarevanje io mraz se Je obnovil v enak- meri kot koncem prejšnjega tedna Mraz Je poplavil tudi zapadno Evropo, tudi Francijo. Anglijo ta Škotsko, vendar Je tam precei milejši nego pri nas Edino trske še vedno ni dosegel, tam imajo temperaturo še vedno nad ničlo, kakor sicer samo ie v južni polovici Sredozemskega morja. Zdi se pa vendarle, da gospostvo visokega tlaka, ki ce ge obnovilo nad precejšnimi de Ion Evrope, ni tako trdno kot prejšnji teden. Dunajska vremenska napoved ga nedeljo: ЈЦ) IDtovg укчцц I Nekateri zabavni rekordi lanskega leta Sto češpljevih cmokov, 10 litrov vina, 150 kg težak prašič, 38 ur brenkanja na klavir, 6 dni plesa in 212 poljubov de v Manchestru, ki je pri klavirju ti* sočkrat odigral šlager lanske london» ske glasb, sezone, komadič «Domotož» Čeprav je moderen šport še razme» roma mlad, je težnja po rekordih sta» ra vsaj toliko kolikor človeški rod. Se* ved* nimamo tu v mislih samo rekor» dov za ideale, ki zaostajajo daleč za sodobnimi rekordi gmotnega značaja. Na nekaj takih smo se spomnili, ko smo pregledavali važnejše dogodke iz 1. 1928. Ja začnemo 4ur pri njegovem dru* 'gern koncu: o božiču lanskega leta je odnese' neki Anglež rekord na češplje» vi večerji. Pojedel je 100 češpljevih cmokov. Dru^i rekord je dosegel mož z nem: škim priimkom Schnabel v Parizu. Pri» šel ' nekega dne v točilnico z velikan« skim bokalom, ki drži 10 litrov teko* čine. Tik bokala stoji deska z imeni vseh tiatih kljunov, ki sc na duš к :z» praz-"' to posodo. Vendar ie Schnabel odnesel rekord med vsemi dosedanjimi pivci. Iznraznil je bokal v 70!h se* kundah. To je bilo v začetku lanskega leta. Njegovo ime pa je stalo komaj par mesecev zapisano med rekorderji. Se preden je minilo leto, *e je namreč pojavil konkurent, ki je Schdabla te* meljito potolkel. Izpraznil je bokal, zlivši vase 10 litrov pijače v 23 se» kundah. Rekord v nožrešnosti za leto 1928. pripada — kakor piše neki angleški te inik — Nemcu, Berlinčanu Frit'U Böhnerju. ki se e spravil nad 300 fun» tov (150 kg) težko prase ter ga v 10 dneh obral do kosti. Še drugi rekord, ki kaže. da so Berlinčani res dobri jed« ci: r-ki Prus ie poiedel 7 metrov dob c^ klobaso tekom dobre pol ure. Naj* več makaronov je lani spravil vase ne» ki Italijan. Izračunali so. da je na po* jedini izginilo v njegov želodec za 3 in pol km tenkih glist iz moke. Angleži se ločijo tudi po rekordih od Nemcev. To je izpričal mrs. Priče Bri» je». Pravijo, da so mu potem kolena kkcnila in roke omahnile in da se je zaklel, da ne bo nikoli več rekordaril po tipkah. To pa ni edini rekord v god» bi. O neki jazz»band kapeli na Polj» skem poročajo, di je igrala svoj ples» ni repertoar nepretrgoma skozi 33 ur. Še en rekord v godbeni stroki je vredno zabeležiti: Italijan Pietro Luc» ca je 6 ur in 20 minut pihal pozavno. Če še povemo, da je mož ves ta čas obenem stal v vodi. dobimo prilično sliko njegove fizične sile in vztrajnosti. Rekord posebne vrste je dosegel tudi Grk. ki je preplaval Helespont in pri tem sviral na orglice. V Berlinu pa je neki plesalec, ki -'e zaznamovat) pod imenom Fernando, odplesal 2000 ple» sov. Vrtel se je izmenoma s tisoč da» mami. Nekatere zanimive plesne rekorde so dosegli tudi v Ameriki. Tako sta 2 nlesalca preplesala razdaljo 70 k-n iz Bostona v Providenco in nazaj. To pa ni skoro nič v primeri z Newvorčanko Mil' rjevo, ki je napravila 60 km pota, in pri tem ves čas otepala black bot» ton. Amerika ima tudi govorniški re» kord. Neki moški je govoril nepretr» лота skozi 48 ur in ie pri tem zmočil grlo od časa do časa s požirkom piva. Nč.še poročilo o rekoH'h Ы bilo ne» popolno, če bi prezrli Francijo, ki ie odnesla rekord kakopak... v poljub» ljanju. Ampak ne mislite, da v poliub» lianiu med moškim in žensko! Ne. Neki fantiček, ki ima očeta raje kakor mat , je dosegel rekord s te* i, da je svojem* očku voščil na en in isti ve» čer 212 krat lahko noč in ga nri tem vseiej poljubil. Tako je torej Franciia zelo častno in moralno zaključila lan» sko leto vsakovrstnih rekordov. K zmedam v Afganistanu Vstaški tipi. Priročnik za obešanje" Matematika angleškega rablja Zimskošportno življenje v Parizu Na drsališču v stadijonu v ulici Olivier-de-Serres Kakšen način zakonitega usmrčeva-nja je najbolj priporočljiv? Obglavlje-nje, ustrelitev, obešanje, električna sto-lica? V Londonu je izdal krvnik Charles Duff pravkar zanimiv »Priročnik za obešanje (Handbook of hanging). v katerem trdi, da je že iz naslova razvidna angleška metoda najbolj vredna obstanka. Kajti obešanje ni mehanično delo. temveč umetnost. Kaj pa je n. pr. na ameriških usmrtitvah na električni stolici. kjer je treba samo pritisniti na preprost gumb? Ameriški krvnik1! prejemajo za to neinteligentno »delo« težke tisočake. Res jih niso vredni. Toda angleški krvnik mora biti nekakšen univerzalni genij, psiholog, in-ženjer, angleški krvnik mora biti predvsem matematik. Ob zadnjem razpisu krvniškega mesta na Angleškem so izbrali izmed 1400 konkurentov tistega, ki je dokaza], da zna ugotoviti velikost na smrt obsojenega človeka, njegovo težo, obse? njegovega vratu in še razne druge elemente ter izračunati iz teh elementov debelost in druge lastnosti vrvi. ki naj upih-ne nrtvaškemu kandidatu luč življenja Vrv mora delovati tako brezhibno in hitro. da ne napravi vsa procedura niti najmanjšega slabega vtisa na navzoče. Treba ie pomisliti da obesi rabeli na Angleškem vsako leto povprečno 25 oseb. Včasih iih ie bilo nekolikokrati več. sai je bila smrtna kazen zapisana še 1. 1820. za celih 200 vrst zločinov, dočim te danes povišajo na vislice samo za kakšen prav kompliciran umor — niti veleiz- Kraljica po zaslugi svojega moža Mrs. O. H. Ruth, žena znanega ameriškega športnika, ki ga imenujejo »kralja base-balle« Zdravnik, ki si je sam izrezal slepiča Operacija slepiča že davno ni več živ-ljensko opasna kirurška zadeva. Zato pa je znanih le malo slučajev, ko si je človek sam izrezal slepo črevo, seveda pri polni zavesti. Takšno čudežno operacijo je izvršil na sebi zdravnik dr. Robert Meals v Hollywoodu. Ukazal je, naj ga polože na operacijsko mizo in. naj obesijo krog in. krog njega zrcala. Nato je vzel v roko nož, odprl trebušno votlino, dvignil slepo črevo, ga odrezal in zašil rano. Ker je bil omrtvičil prizadeto okolico z najmodernejšimi sredstvi, ni čutil izprva nobenih bolečin. Te so se pojavile šele proti koncu operacije, ker je operiranec sedel na ležišču. Dr. Meals je hotel z avtooperacjio dokazati, da operiranca ne oslabi operacija sama na sebi, ampam lokalna anestezija, ki povzroči naknadne bolečine. Pravi, da se mu je ta dokaz posrečil in da je s pridobljenim izkustvom popolnoma zadovoljen. Ljubezniv trio ki nastopa letos z akrobatskimi plesi na ledu v švicarskem zimovališču St. Moritzu in ima seveda vedno dovolj občudovalcev. Lev napadel cirkuško krotiiko V dunajskem cirkusu »Central« se je pripetila te dni pri večerni predstavi nadvse razburljiva scena. Na sporedu je bila, kakor običajno-, točka z ievi, ki jo je izvajala navadno ga. Fischerjeva, solastnica cirkuškega podjetja in rav-nateljeva žena. Živali so bile že takoj, ko so jih spustili v železno ograjo, nemirne in se niso hotele pokoriti. Vendar se je krotilki jx>srečilo, da jih je držala z očmi v šahu. Ko je bila produkcija n.a vrliuncu, pa je petletni lev, ki sliši na ime Nero, odpovedal ubogljivost in zmrvil krotilki levo roko s šapo. Kro-tiika je obležala v mlakuži krvi na tleh. Priskočilo je strežniško osobje, ki je leve takoj pregnalo na hodnik in od tam v kletke, besnega kralja živali pa obrizgalo z vodo, da se mu je ohladila vroča kri. Nato so ranjenko prepeljali v bolnico. Nesreča se je zgodila poglavitno radi tega. ker je bil pri predstavi v kleti navzoč nov dompter. ki ga levi še niso poznali. Nero je že večkrat pokazal svojo krvoločnost in topot je cirkuško osobje preprečilo smrtno nesrečo sa-mo na ta način, da je vrglo med kro- dajstva, morskega razbojništva in požiga v pomorskih arsenalih, za kar določa zakon smrtno kazen ne poplačuje-jo več s smrtjo. Zlata doba je rabelj-skemu poklicu torej že davno minula, toda dela je še vedno toliko, da zahteva nekega znanja in spretnosti. Da. rabeliskega poklica se je treba učiti. Kam pa pridemo, če bi imeli samo takšne obesuhe, kakor je tisti rabelj v Kanadi. ki je pred kratkim nekega Antona Sprecagea mučil celo uro in 11 minut, predno se mu je posrečilo spraviti ga na oni svet! Skrajni čas je. da je nastopi! mister Charles Duff in nam povedal, da obešanje ni samo rokodelstvo, temveč tudi umetnost, za katero je treba poznati tehnične, matematične in duše-slovne vede. Le tako ima lahko zadoščenje nad samim seboj. Čeprav mu plačajo na Angleškem za vsako usmrtitev le po 10 šilingov, vendar se lahko zaradi vestnega poznanja svoje umetniške obrti potrka po prsih, češ: Angleški rabelj ie ubog, toda pošten. Smrt pod rokami takšnega rabl'a mora biti nad vse prijetna stvar. Škoda, da traja tako malo časa. Zoro vodo proti sivim lasem tilko in leva železno rešetko. Občinstvo k sreči ni opazilo drame, ki se je odigrala v nekaj sekundah. O-talo je mirno in se zavedlo dogodka šele potem, ko so prepodili leve iz palic in odnesli ranjenko iz arene. Smrt na smučarski turi Tragična smrt je te dni doletela administrativnega ravnatelja Češkega tiskovnega urada v Pragi, Riharda Ka!-mana. Nastopil je dopust, ki ga je bil naiašč preložil na ziir,o, da se bo lahko smučal. Odrinil je na planine v prijemi nadi, da ga bodo smučarske ture po-živele in razgibale 14. januarja je odšel iz Prage, 15. je bil že na ^mučar-sikem terenu. Napravil je načrt za dvodnevno turo in .io je tudi nastopil. Pri-šedši ha cilj, ie počival in se hotel vrniti po 2. uri popoldne. Tedaj pa .ie nastal strašen vihar s snežnim metežem, ki ie povzročil, da je Kaiman izgubil smer in zabredel. Taval je dolgo sem in tja. dokler mu niso pošle moči in se je sesedel od izčrpanosti. Zaspal ie — za vedno. Ko so v planinski koči. kier je bil Kaiman najel posteljo, videli, da se smučar ne vrne, so poslali za njim rešilno ekspedicijo. Imela je izredno težko iskanje, ker ie pokril sledove človeških stopinj nov sneg. Vrnila se je slednjič, ne da bi ga bila izsledi'a. Šele čez nekaj dni so naleteli na Kalma-novo truplo pruski planinci, ki so čisto slučajno prišli tam kjer je onemogli obležal. Iz dokumentov, ki so j i 11 našli pri mrliču, so spoznali, kdo ie pokojnik in so ga prenesli do l.iud.-kih bivališč. Rih. Kaiman je bil Selfmademan. Od navadnega knjigoveza se je povzoel do novinarja. Pred vi/jno je bil urednik dunajskih »Delnickih listu«, po prevratu pa se je nastanil v Pragi, kjer ie s svojimi zmožnostmi izvrstno organiziral administracijo Češkega tiskovnega urada Poleg tega je deloval publicistično. Pravkar ie dokončal kniieo o Litavski. Kaiman zapušča vdovo in odraslega sira. ki študira na dunajski tehniki. ,\4 /t Ne oarva, lemveč «ača sivin 1 asem meišnjo naravno barve Лан. taSl Odobrena od zdravstvenega d seka рос št 1793 —20 kot za zdravje ro •olnutna neškodljiva Uspeh siguren in trairr "ena steklenic brez poštnine Din 35*— 20SA VODA .. OKEL, 2ACBIB Duga ali ca 32. Lekarnam, droeer jam, parfumerijam, briv nicam in trg. mešanega blaga damo v komisije Namen posvečuje sredstva Pred letom dni se je seznanila neka budimpeštanska tipkarica z nekim Američanom. Poznala je nekoliko angleščino in je hotela svoje znanje izkoristiti, da si izboljša eksistenco. Dala je oglas v liste, da bi poučevala ta jezik. Med ostalimi se je javil že omenjeni Američan. Pouk se je razvijal tako dobro. da je postala tipkarica v kratkem noseča. Američan pa ie bil kavalir od nog do glave in bogat od sile. Obdal io ie z vsem luksuzom in ie kazal resnično ljubezen, zlasti še potem, ko se je čutila dekle mater. Vedla sta se kot prava zaročenca, čeprav ni padla o poroki med njima nikoli nobena beseda. Poroka se ie zdela tlpkarici sama ob sebi utnevna. In potem .ie prišel mahoma konec, kakršnega si nj pričakovala. Ko je pred dvema mesecema porodila zdravega dečka, ji je Američan odkril, da ie že poročen in sicer srečno. Toda njegova žena mu otroka ni mogla dati. Tedaj si ie izmislila, da bi po-sinovila drugega otroka, ki pa naj bi bii spočet od moža samega in sicer z Cvropka. Tako se je Američan odpravil v Budimpešto, kjer ie sledila id'la s tip- Na drsališču v Versaillesu karico. Zadeva se je končala tako, da je mog3l otroka res vzeti s seboj, a njegovi srečno-nesrečni materi je dolo--čil bogato dosmrtno rento. Postavil јв samo ta pogoj, da bo smela videti svo* iega sina šele po šestih letih. &osta Kotla, predsednik nove albanske vlade Volkulja uplenila dete V bližini Vilna pritiska letos ta-kše« mraz. da vdirajo živali ne samo do človeških bivališč, ampak naravnost V hiše in staje. Tako ie te dni prišla na dvorišče nekega večjega posestva se* stradana vo'kulja. Ozirala se je na< okrog, kakor bi iskala primernega plena in ko je videla, da ni človeka blizu, jo je mahnila naravnost v kuhinjo. Tam je ležalo v zibelki leto staro dete. Volkulja ga je popada z zobmi in jo naglo odkurila v gozd. Ko so domači čez čas opazili n-estatek otroka, so šli na pogou za zverino. Volkulje pa že ni bilo ni' kjer več. Izginila ie bila v gozdu in krvavi sledovi, ki so zasledovalcem neka/ časa kazali pot, so se slednjič popolnoma izgubili, ker je gladna zver spotoma ge;ovo raztrgala in požrla otroka. Mladi zločinci V noči od 16 na 17. januarja je policija v Lodžu odkrila razbojniško tolpo, katere člani so bili mladoletni otroci med 11. in 15. letom. Tolpa je ž& dolgo vznemirjala prebivalstvo, izvrševala vlome in napade ter napravila velikansko škodo na imetju meščanov. Zdaj ie policija polovila vse kolovodje, ki priznavajo, da so izvršili celo vrsto rafiniranih zločinov, katere bi človek pripisal samo veleizurjenim tatovom in vlomilcem. Ruski groi Vladimir Tatičev je bil v Parizu aretiran, ker ie neki bogait Američanki ukradel 60.000 franka v vredno za« pcstnico. Prej je bil svoji nevesti izvabil dva briljantna prstana, prodal žlahtna kamna za majhen denar in ju nadomestil s steklom. Hotei ie to steklo spet zamenjati s pravima kamnoma. Zdravnik obsojen radi prodaje kokaina Z Dunaja poročajo o zanimivem primeru iz zdravniške prakse. Pred kazenskim sodiščem se je moral zagovarjati zdravnik, ki je svojim pacijentom prodajal kokain. Sodišče ga je obsodilo na dva meseca stroge ječe. Izvedenci so na razpravi nag'a. ili, da ima zdravnik samo pravico napisati recept za lekarno. ne pa prodajati kokain. Ce pa ve, da ima opravka s kokainistom, mu Sploh Vе- w nr.- 'r.:. Tt, fro-3 crrijpa. "m /Jrejuje dr. Milan Vidmar Sahist, ki študira partije vodilnih moj» etrov, uživa predvsem briljantne kom b m a* pije, katerih lepota leži v glavnem v preži* ranju materijaia, ki se ga žrtvuje za idejo. Instinktivno čuti v^ak opazovalec, da je igralec premagal materijo z idejo. Napad na kralja, cilj vsake partije, ki se ne ozira na izgube figur in kmetov, vleče. In vendar leže glavne lepote modemih prvovrstnih partij m kompozicij drugje Pred 50 leti je bila kombinacija z žrtvami figur vse Morphy in Andersen sta bila še romantika šaha. Danes so plastične žrtve materijaia razmeroma redke. Zakaj današnji veliki mojstri ne žrtvu= jejo več? Enostavno zato ne, ker nasprot» nik kombinacij lahkega stila ne dopušča Tehnika igre je dandanes kolosalna, igralci danes vidijo veliko več, seveda tudi kombi« racije, ki prete. Nel orektne žrtve so v mos dernih partijah strašno opa.sne. Zato p с modami mojstri orkestrirajo z vsemi instrumenti in finih malih kombma» cij je v njihovih partijah nebroj. Toda teh povprečni šahist ne vidi in zato tudi ne razume. On nima šahovskega orkestra ta» ko v roki kot veliki mojster. On nima smisla za rafinirano izkoriščavanje skritih eil. Soaisel za lepoto modernih partij more vzbuditi le izkušen igralec s pravim tolma« ienjem skritih fines šaha. Brez dvoma je mogoče zelo presenetiti povprečnega šahi» sta z opisom možnosti, ki tiče tudi v zelo enost-vnih pozicijah. Potrudil se bom za» radi tega danes prvič pokazati presenetlji« vo lepo, z najenostavnejšimi sredstvi do» igrano končnico. fozicija dijagrama ima samo štiri figure: oba kralja seveda, belega kmeta in črno trdnjavo. abcdefgh 8 7 6 5 4 3 2 1 P^ У/Ш Ш ft J Ш Ш _______ я ywfy Шт Ш Ш. ш WS, mm шщ уж, ш wk я ш ш «Ш ШШ. ШЏ шм. ш шт шш Beli: КЬ6, с7. Črni: Kal, Td5. Beli kmet grozi marširati na osmo linijo, кјт se lahko pretvori v damo. Dami pa bi t injava črnega ne bila kos. Čma tr 'njava јз seveda normalno dale» ko jačja kot slabotni kmet. V skrajnem slučaju črni vendar lahko zamenja trdnja» vo za kmeta. Ostala bi potem samo še kralja, partija bi bila remis. Ali naj beli zaradi morebitne neokretnosti .trdnjave vseeno zmaga. To bi bilo zelo presenetlji« vo. Pa je tako. Beli seveda začne s kmetom: 1.) c6 — c7 Tega kmeta črna trdnjava ne more tako napasti, da bi ga mogl podreti preden po» stane opasen. Edina rešitev je torej napad ca belega kralja: 1.) ... Td5 — d6+ Sedaj je beli v zadregi. Če se skrije za kmeta s 2.) Kb6 — b7, prepreči črni s 2.) ... Td6 — d7 nadaljnji pohod kmeta, žrtvuje potem trdnjavo in partija je neod* ločena. Če gre |»eii kralj na adinijo, recimo na a5, reši 2.) .... Td6 — c6 partijo in jo celo dobi. Tudi 2. Kb6 — c5, kar izgleda kolosalro, ne pomaga nič. Črni vleče 2.) .... Td6 — dl in igra v prihodnji po» tezi r ali brez šaha Tdl — cl, kar uniči ne» varnega kmeta. Po vsem tem ostane samo še poteza 2.) Kb6 — b5... V novi poziciji črni zopet ne more di» Tektno zadržati kmeta. Toda še vedno mu ostane prvotni branilni sistem in zato bo zopet napadel kralja: 2.) .. Td6 — d5 -h lieli ima tudi topot iste neprilike kot v drugi potezi. Skuipina beli kralj — črna trdnjava se je samo premaknila za eno vrsto. Lahko je uvideti, da je 3.) Kb5 — b4 .... edina poteza, ki še vzdržuje nado na zma» go belega. Seveda bo črni s svojim siste» mom nadaljeval: 3.) ... Td5 — d4 + in istotako bo beli šel s kraljem še naprej 4.) Kb4 — b3... Fina in vendar silno ostra borba kralja s trdnjavo je brez dvoma lepa. Neverjetno je prav za prav, kaj vse tiči v razmeroma enostavni poziciji. Pri tem pa ima to stal» no spremljevanje kralja in trdnjave še svoj poseben čar. Glavne točke igre pa šele pri» dejo. N'aenKrat mora namreč opaziti črni, da je s svojim sistemom indirektne brambe prišel io konca. Šahovnica ima tudi svoje meje in te meje posežejo presenetljivo v igr: Dosedaj je bila belemu kralju Olini» ja prepovedana, ker je črna trdnjava vsak hip grozila s polja cl s šahom poseči po kmetu, ki na c»liniji. stoji za kraljem. Če pa sedaj, ko je beli kralj dospel na b3, trd» njava zopet napade kralja s 4.).. Td4 — d3 +, ima kralj polje c2 in zavratni po» skus s Td3 — dl — cl je nemogoč. Igra je končana, bi mislil človek. Beli je s svojo trdovratnostjo dosegel zmago, ki bi bila očividno nemogoča, če bi se šahov» niča raztezala v neskončnost. Toda šah je poln skritih možnosti. Črni vseeno lahko igra: 4.) ... Td4 — d3 + in ima po odgovoru 5.) Kb3 — c2... ki navidezno takoj odločuje rafinirano po» tezo: 5.) ... Td3 — d4!l Ssveda bo beli v svojem zmagoslavju ta» koj poskusil postaviti si damo na šahov» nico: 6.) c7 — c8 postane dama. Bridko pa bo njegovo razočaranje po od» govoru: 6.) ... Td4 — c4 +П Trdnjava napada kralja in damo. Beli jc mora vzeti z damo, ki je drugače zgubi je* na. Toda po 7.) Dc8 X c4 je partija remis, črni kralj nima poteze, je pat. Torej je vseeno nemogoče belemu dobiti partijo, ki jo je že videl odločeno? Izgleda tako. In vendar tiči v poziciji še nekaj Baš pravi konec je najbolj presenetljiva finesa te neverjetno interesantne končnice. Beli ni primoran svojega kmeta spreme» niti v damo. Čudno je, da je tu slučajno trdnjava močnejša kot dama io prava še» sta poteza belega je: 6.) -7 — c8 postane trdnjava!! Zakaj? Črni sedaj ne more več žrtvovati svoje trdnjave, ker po 6.) ... Td4 — c4 + 7.) Tc8 X c4 njegov kralj ni več L at. Razen tega pa črnemu grozi mat s Tc8 — a8 +. Ta grožnja je neprijetna. Takoj od» ločujoča pa ni. Še vedno ima črni potezo 6.) ... Td4 — a4 Toda v tem hipu vleče beli 7.) Kc2 — b3... napade črno trdnjavo in grozi zopet mat, to pot pa na cl s Tc8 — cl +. To je odlc čitev. Kralja in trdnjave hkrati črni braniti ne more. Komedija je končana. Šahist, ki se pogkbi v teh sedem potez, je doživel razburljivo dramo. Pogledal je zelo globoko v skrivnosti šaha in osupnil bo h koncu, če se zave: samo sedem potez in samo štiri figure! Kaj tiči vse v polni igri 32 figur v teku 50 potez! Ali niso take subtilne kombinacije veliko lepše kot ka» nonada briljantnih napadov starih moj» strov: Študija, ki sem jo pokazal, je stara, pre» cej znana, samo avtor je neznan. Pokorni šahovski svet ji je dal avtorja: nekdanjega svetovnega prvaka Laskerja. Naj bo pigar» koli, nevenljivo lepa je in za začetnika in» struktivna in navdušujoča kot malokatera. Sah ima svoje komponiste, ki navadno ni» so veliki mojstri praktične igre. Nič čud» nega ni, da se vse šahovske kompozici:e sučejo okoli konca igre. Le ta del šahov» ske partije se da namreč eksaktno ob vi a* dati, ostali del partije zahteva ne samo id> je, ne samo rutino, ne samo znanje, temveč tudi intuicijo. V igri se živi, v kompoziciji se samo opazuje. Igra -je neukročena kom» pozicija, * Lansiki božič nam je zopet prinese' dve interesantni prireditvi. V Hastingsu —>» gleška organizacija kakor vsako leto pri» redila kongres z večjim številom turnirjev Istočasno je nizozemska organizacija tudi to pot aranžiral? dvoboj svojega prva a dr. Euweja z Bogoljubovom. V Hastingsu je bil seveda mojstrski tur» nir r jvažnejši de! programa. Angleži = b!jo na ta turnir vedno nekaj priznanih mojstrov, s katerimi :e potem domači pr» vovrstni igralci merijo. Turnir je nekaka visoka šola za angleški naraščaj. Lani je ▼ Hastings prišel tudi velmojster MarshaL Ni pa mogel sam priboriti si pr» vega darila. Belgijski prvak Colle in du» najski mojster Takacs sta dosegla isto šte» vilo točk. Tako je prišlo do delitve prvih treh daril med imenovano trojico. Pomembnejši je bil dvoboj Euwe»Bogo» ljubov. S težavo je Bogoljubov zmagal. Do» bil jt dve igri, Euwe eno, sedem jih je bilo neodločenih Euwe se drži. Že prej je en» krut zelo častno podlegel Bogoljubovu, en» krat pa Aljehinu. Holandci store veliko za svojega nade» budnega prvaka. Njegovi božični dvoboji z mojstri prvega razreda so postali že traj« :ia institucija Za letošnji božič je nizo» zemska šahovska zveza preko dunajskega posrednika vabila urednika te rubrike na dvoboj. Najbrže se bo ta prireditev tudi posrečila. Hadfo Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw), ŽAUKEb (309 m 0.7 («), PRAQA (349 m 5 kw) BRNU (441 m 3 kw), VARŠAVA (lili m 10 kw). BERLIN (484 m I kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m Л) kw). STUTTQAR1 (380 k» 4 kw). DUNAJ (517 m !ä Kw). LONDON (Daven try 1604 m 25 kw). RIM (448 m 12 kw), BU 01MPESTA (558 m 20 kw). STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw) Nedelja, 20. Ianuarja. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10.30: Osnovanje in delovanje zadružnih elektrarn. (Predava g. ing. Dietrich.) — 11: Koncert radio orkestra. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Moji planinski spomini. (Prof. Mlakar.) — 16: Koncert lahke glasbe. — 17: Recitacije. — 20: Pevski večer zbora državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani, pod vodstvom prof. Adamiča. — Koncert radio orkestra in poročila. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. — 17: Koncert lahke glasbe. — 20.35: Lessingova drama »Modrijan Nathan«. — Lahka večerna godba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 18.15: Pevski koncert. — 19.30: Simfoničen koncert češke filharmonije. (Weber. Brahms. Beethoven.) — 21.30: Dramski večer. — 22.20: Vojaška godba iz Brna. — BRNO 16.30: Prenos koncerta и Prage. — 18: Narodne in ciganske pesmi. — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22.20: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 15.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — 18.20: Poljuden večerni koncert. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — 11: Koncert dunajskega simf .orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 18.35: Koncert komorne glasbe. — 19.30: Dramski večer. — 22.10: Koncert lahke godibe. — BERLIN 16.30: Popoildamski koncert orkestra. 20.30: Glasbeno-literarni večer. — Lahka glasba. LANGENBERG 17: Koncert pevskega zbora. — 20: Prenos iz opere: »Ukročene trmoglavke«. — Lahka glasba. — STUTTGART 15.30: Koncert operne glasbe. — 20.15: Zabaven večer. — TOULOUSE 17.25: Koncert italijanskih pesmi. — 21.30: Orkestralen koncert dunajske glasbe. — 22.10: španske pesmi. — 22.25: Francoske pesmi. BUDIMPEŠTA 12.10: Simfoničen koncert orkestra. — 17.20: Orkestralen koncert. — 19.30: Prenos iz gledališča: Gounodova opereta »Faust«. — 22.30: Ciganska godba. — LONDON 22.05: Koncert orkestra in solistov. — 22.28: Pevski jn klavirski koncert. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Donizettiieva komična opera »Regimenitova hči«. — STOCKHOLM 19.45: Koncert moškega pevskega kvarteta. — 20.15: Koncert godalnega orkestra. — 20.10: Beethovnov godalni kvartet v F-duru, op. 18. Ponedeljek, 21. lanuaria LJUBLJANA 12.30: Reproduoirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Ceščina. — 19: Francoščina. — 19.30: O hripi — španski bolezni — predava dr. Ivo Pire. — 20: Večer češke glasbe L Uvodno besedo govori g. Osterc. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prosto za prenos iz inozemstva. — PRAGA 16.30: Poipoldanski koncert. — 19: Prenos slovaškega večera iz Bratislave. — 20.30: Mednarodni koncert orkestra in solistov. — BRNO 19: Prenos slovaškega večera iz Bratislave. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 20.30: Prenos večernega koncerta iz Krakwa. — 22.30: Lahka glasba. — DUNAJ U: Koncert kvarteta — 16: Popoldanski koncert orkestra. — 19: Prenos iz koncertne dvorane: violinski koncert Henri ja Marteaua. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — Orkestralen koncert lahke glasbe. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — Lahka glasba. — FRANKFURT 16.35: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Stuttgarta. 21.15: Poljuden koncert orkestra in solistov. — LANGENBERG 17.45: Koncert komorne glasbe 20: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 21: Zimski večer v planinski koči. — STUTTGART 16.35: Popoldanski koncert. — 20: Simfoničen koncert filtoairmotiičnega orkestra. — 21.15: Prenos koncerta iz Frankfurta. — TOULOSE 21.30: Pevski koncert.. — 22.35: Orkestralen koncert. BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.20: Koncert tria. — 17.10: Pevski koncert in ciganska godba. — 19.30: Prenos koncerta filhar-moničnega društva. — 22.20: Ciganska godba. LONDON 19.45: Beethovnova komama glasba 20.45: Orkestralen koncert. — 24.15: Lahka glasba. — RIM 17.30: Prenos koncerta iz filharmonije. — 20.45: Dramski večer in koncert lahke glasbe. — STOCKHOLM 18.30: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 20.15: Koncert vojaške godbe. Torek, 22. januarja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproduoirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra — 18.30: Psihoanaliza in umetnost; predava dr. Bartol. — 19: Nemščina — 19.30: Kemija vsakdanjega življenja. (Prof Pengov.) — 20: Dramski večer — Koncert radio-orkestra. — 22: Poročila m napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17: Popoldanski koncert kvarteta. — PRAGA 16.30: Lahka glasba. — 19: Koncert godbe na pihala. — 20: Literarno-glasbeni večer. — 21: Poljuden koncert orkestra. — 21.40: Klavirske skladbe. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 19: Orkestralen koncert. — 20: Literaren večer. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Koncert vojaške godbe. — 22.20: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Poljuden konce« orkestra. — 20.30: Večerni koncert orkestra ia solistov. — DUNAJ 11: Dopoldanska koncert. —■ 16: Koncert orkestra. — 17.30: Glasbeni program za mladino. — 20.10: Leharjeva opereta »Pomlad«. — 21.30: Orkestralen koncert lahke glasbe. — BERLIN 16.30. Klavirska koncert io orkestralne skladbe. — 20: Lessingova proslava. FRANKFURT 17.45: Orkestralen koncert. (Odlomki italijanskih орет.) — 20.15: Glasbena komedija »Eno uro v Španiji«. — LANGENBERG 17.45: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.10 Nesmrtni glas Carusov.' — 20.45: Veseloigra. -STUTTGART lt>: Popolda.nski koncert. - 17.45' Koncert iz Frankfurta — 20.15: Program j» Frankiorta. TOULOUSE 21.30: Orkestralen kon. cert. — 22.10: Arije in pesmi iz oiper in operet — Lahka glasba. — BUDIMPEŠTii 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.20: Ciganska godba. — 17.40: Orkestralen koncert. (Odlomka operet-i — 19.30: Koncert komorne glasbe. — 21.30; Koncert salonskega tria. — LONDON 19.45: Bee-thovnove komorne skladbe. — 20.45: Pevski koncert in vojaška godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Koncert finskega pevca Oiva Soini. јјлллл din je- za\äro\än vsak jutrov H ч лплАчп JL "V» nniyrn гмптиг Јгтглпг Za reformo šahovske iqre Pred nedavnim smo poročali o predlogu bivšega šahovskega svetovnega prvaka Capablanca. da bi se reformirala šahovska igra s povečanjem števila polj in likov, češ da je po sedanjem načinu igranja možnost novih varijacij že izčrpana. Nekateri strokovnjaki so sprejeli Capablancov pred'og z navdušenjem. drugi so ga ostro odklonili. V marsičem so imeli ti zadnji prav, ne morejo pa oporekati dejstvu, da končuje na turnirjih svetovnih mojstrov večina partij neodločeno, baš zato. ker je tehnika igre že tako preštudirana, da nudi skoraj za vsako napadalno potezo pripravno obrambo, ki ji ne more nič do živega. Zmage med mojstri so mogoče samo tedaj, če se je eden izmed obeh tekmecev zmotil. Zato se bo zahteva po reformi igre ponavljala vedno znova. Iz Bratislave poročajo pravkar, da je tamošnji profesor Friderik Kratky po dolgih študijah izumil novo igro. ki upošteva ta klic po reformi in ki je po svoji duhovitosti in kompliciranosti poklicana, da izrine običajno šahovsko igro. Imenuje se »lavreat« in temelji na drugačni matematični formuli nego šah. Mojstri prvega reda, kakor Marshall. Bogoljubov, Rubin-stein, Takacs. Duras in Spielmann so navdušeni za igro Kratkega in so izjavili, da so pripravljeni udeležiti se velikega lavreatskega turnirja. Ta turnir bi bil zanimiv že zaradi tega, ker bi moral iziti vsak igralec iz vsake partije bodisi kot zmagovalec ali poraženec. Lavreat zadnje stopnje, ki bi prišel za turnir v poštev. ima namreč to posebnost. da remije izključuje Lavreatska deska ni razdeljena kakor šahovnica v 64 polj, temveč v 100 polj in na njej stoji lahko 50 likov (pri šahu 32). Glavni lik je «maršal», ki igra podobno vlogo kakor kralj pri šahu. Potem so med drugimi glavnimi figurami «aeroplan». «tank» in «baterija», dve pomožni figuri «oklop» in «eskadron» ter dve po!-figuri «vedeta» in «divizija». Lavreat prav za prav ni samo ena igra, temveč kompliciran sostav desetih iger, ki se medsebojno dopolnjujejo. Prve tri so namenjene mladini, četrta je družinska igra «vivi-dodo», ki ima samo tri vrste likov in ki je bogatejša na kombinacijah nego današnja «rabijoza». Peto stopnjo tvori 400 let stara indijska šahovska igra brez remijev «ča-. turanga», šesta je sedanja rabijoza, sedma ie dislokaciiski in kompozicijski lavreat, osma se imenuje karito- lavreat, nekakšna izpopolnjena šahovska igra, ki še dopušča remije, deveta je simetrični lavreat in deseta velik} lavreat, ki ne pozna remijev in ki je po lepoti in kombinacijah baje nedosegljiv. Križanka „Snežni mož" Pomen besed. Navpično: 1. mera, 2. južna rastlii na, 3. žensko ime, 4. predplačilo, 5. gora ▼ zasedenem ozemlju, 9. oblika vode, 11. roc ža, 12. pesnitev, 13. narod znan po vsem svetu, 14. grška boginja, 15. orožje pračlo» veka, 17. žensko ime, 20. gradbeni materi» j al, 22. mesto v Palestini, 23. egipčanski Ы g, 25. ptica, 26. reka v srednji Evropi, 28. grški heroj, 31. duhovnik. Vodoravno: 2. moško ime, 6. mošk® ime, 7. vodna živa!, 8. izraz za ravnino, 10. goro v j-; v Afriki, 11. del sveta, 15. x& lika posoda, 16. časom er, 18. reka, 19-okrajšava za denar, 20. kemična formula, 21. predlog, 23. grška črka, 24. stara slo? vanska vraža, 27. ameriško ime, 29. dob» 30. strašilo (izraz), 32 del sfere, 33. igralna karta, 34. izraz za zemljo, 35 drevored. Rešitev nedeljske križanke. Vodoravno: 1. od, 3. na, 4. varuh, 8. Olaf, 9. Saba, 10. sin, 12. les, 14. mat, 15. pa, 16. Ela, 18. len, 19. nam, 21. mi. — Navpično: 1. on, 2. Davos, 5. Alah 6. Rab, 7. Ufafilm, 11. Neapel, 13. stalen* 17. Anam, 20. mir. Svila namesto krede V Subotici so carinski organi izsledili veliko tihotapsko afero. Odprli so osem zabojev, ki bi morali vsebovati kredo. Namesto te pa so našli v njib svilene trake za klobuke. Država bt imela 600.000 Din škode, če bi se tihotapcem namen posrečil. Uvedli so preiskavo proti nekemu subotiškemu vele^ trgovcu. i Maurice Renard: Spomin življenja Pripovedoval mi je nekako takole: — Bili ste tako dobri z menoj, gospod doktor, tako pravični .. . Zato vam hočem povedati . . , Čakajte, da si osvežim spomine, trenutek . .. »Tak . . . odprl sem oči in bilo mi je, kakor da sem se zbudil iz globokega sna. Dnevna luč me je skoro oslepila. Nad menoj je bila jasna sinjina in solnoe se mi je upiralo v čelo. Ležal sem s hrbtom v travi. Ne še docela pri zavesti sem obrnil glavo z desne na levo: vse okrog mene grmovje in goščava.« »Iznenada me je prevzelo veliko začudenje. nepopisna radovednost. O. ne, ne tesnoba: le neka čudna prevzetost, nič več. Naglo sem se vzravnal. »In tedaj sem začutil zadaj na glavi hudo bolečino in sem razumel: nekdo me je b?! moral udariti ali pa sem bil padel. Toda zaman sem iskal rane. Z roko sem ofit>al zeoli buško ki me je zelo skelela. Stvar me ni dalje vznemirjala. Ie priklicati sem si skušal v spomin. Vai se mi je prav za prav prigodi-lo. Toda spomin mi ni da! nikakeea oporišča. Dobro vem. da sem se silovito napenjal, da bi oživil spomin; bilo je za- man in tedaj mi je prvič prešinila možgane misel: amnezija, izgubil sem spomin! To se časih primeri, če dobi človek udarec po glavi. »Kaj sem hotel storiti? Jel sem gledati okoli sebe. da bi nemara kaj odkril, iz česar bi mogel sklepati o vzrokih svoje prigode. Videl sem. da ležim na vznožju nekakega skalnatega zidu, štiri do pet metrov visokega. Dejal sem si, da sem padel z njega ... »In res: na trati so ležali kosi kamnov. odtrgani od zidu .. . Pogleda! sem ; roke: bile so opraskane. Obleka ie bila raztrgana ... »Obleka mi ie V7bnd;la pozornost. Nisem je spoznal: bila je skromna malo vredna obleka . . . Toda še bolj neum-ljivo mi je bilo. da se nikakor nisem mogel spomniti, kako sem bil prav za prav oblečen ... A zdajci .. . »Iznenada me je obšla nepojmliiva егога- spozna! sem. da ne vem. kdo sem. Ni mi bilo moč? snomniti se niti na-neznatneiše stvari. M nie ime. moja orošlost — vsega ie nestalo po onem ^aden in oretresu. Al" me je presenetilo? Č° nai bom odkrit, ne. Tasno sem si nredočil. da sem posta! žrtev duševne nezeode. ki se ni meni orvemu primerila. A navzlic temu me je nograbila neizrekljiva prepadlost in priznam, d» so se mi tresle roke, ko sem jel iskati po žepih. »Žepi so bili prazni. Listnice nikjer. Nikjer najmanjšega lističa papirja. Nekaj novcev v denarnici. »Zamislil sem se. Zelo pokojno sem jel razglabljati o svojem položaju. Bilo je prekrasno vreme. Ugotovil sem. da se pomlad nagiba h koncu. Toda kje sem bil? Nei z vestnost. Visoka gora se je vzpenjala onkraj travnikov, kakor sem mogel presoditi skozi drevesa. Napravil sem nekaj stopinj in sem v dalji zagledal vasi. »Treba bi bilo iti k ljudem, jim pojasniti in povedati. Kaj preprosto. »Vobče se mi je videlo vse zelo preprosto. Prelestno veličastje neba in vse prirode mi ie širilo prsa in me navdajalo z otroškim pokoinim veseljem. Vznemirjenost me je minila. Še malo in vsemu se bom le še smejal. Hvala Bosru da si — ta se bo vrnil že sam od sebe kakor vselei ob takih prilikah ... * »Najbolj se mi je mudilo pogledati se pri padcu nisem ničesar zlomil! Spomin v zrcalu, da bi videl svoj obraz. »V bližini je žuborel potoček. Pokleknil sem ob Ьгеги in preden sem potopil svojo bolečo glavo v svežo vodo, sem si ogledal črte svojega obraza. »Ali sem jih spoznal? Da. Toda, gospod doktor, z nekim čudnim, a hkrati zelo prijetnim osupnjenjem. Vodna gladina mi je kazala sliko jasnega, pokojnega obraza, ki mi je bil sicer znan, a se mi je vendar zdel tajinstveno izpre-menjen. »Ko sem bil z umivanjem gotov, sem nadaljeval pot ob potoku; srce mi je bi- lo mirno in v duši mi je igralo veselje, da sem na svetu in da smem uživati prelest toli krasnega dne. Tako sem hodil med divjimi rožami in ob žvrgolenju ptičkov, brez spominov, brez sleherne težke misli, podoben brezskrbni živali. »Kmalu sem dospel do prvih koč nekega selišča. Bil sem lačen. Neka vrata so se odorla in na prag je stopila stara ženioa. Prosil sem jo kruha in ji pokazal, da imam denarja, ženica me ie premerila. se vljudno nasmehnila in me pohvala v h;šo Postregla m ie z obilnim kosi'om: očividno sem ii bil pn godu . Pogledal sem se v zrcalu- čudno. Videl sem v njem človeka, ki je bil tud; men: oo godu. človeka, ki sem b:1 jaz. in sem pra vnraSal: »Kdo si?« »Bili so tudi otroci ... Ko sem se nasitil. sem se ž njimi igral. Splezali so m na ko'ena ;n «o se smen'i. in laz sem bil zadovoljen, ah, tako zadovoljen! »Vendar ženici nisem smel ničesar izdati. Saj me ne bi bila razumela. Moral sem tedaj spet na pot in iti dalje, da do-bim kakega zdravnika ali učitelja, skratka nekoga, ki bi mi pojasnil pojav amnezije. Baš sem se pripravljal, da se poslovim od dobre ženice, ko zagledam na cesti dva orožnika. Stopala sta počasi in se pomenkovala. Dejal sem si, da nemara utegneta razumeti mojo nezgodo, in sem, obdan kakor sem bi! od otrok, stopil pred hišo. da ju pokličem. »Bila sta že mimo. Začuvši moj glas sta se obrnila ... »Ko sta me zagledala, je eden od njiju začudeno viknil, potegnil samokres in ga nameril name. »— Roke kviškuj »Dvignil sem roke. Nasmehnil sem se. Bil sem uverjen, da me je zamenjal s kom drugim ;n da se bo pomota takoj izkazala. Zdel se-m se samemu sebi tako dober, tako srečen tako veder ... »Nataknila sta mi okove in eden je de-ial drugemu: »— Saj si spoznal obleko, ki jo je ukra! v kaznilniški earderobi? »Ah ms o od doktor, ne morem vam povedati, kaj sem takrat začutil v srcu; nrevzel me je strašen, neizvesten dvom, ki me je tiral v blaznost. Kdo sem, Bože moj, kdo sem? Kraljestvo mode Čarobna doza Tako se imenujejo aevovrstni necesiri, ki je v njih vse, kar daflM rabi. kadar gre iz hiše: puder, rdečilo «t ustnice, zrcalce in druge vrste kozmetika, polovica doze je pa Športni plašč ne bi smel manjkati v nobeni garderobi, ker je važnejši nego mnogo drugih stvari in ga prav za prav vsak čas rabimo. Nosimo ga lahko tudi za promenado zlasti kadar je slabo vreme, pa tudi na popotovanju in na izletih, vožnjah z avtomobilom pozimi in poleti. Športni plašč je navadno narejen iz vzor-častega blaga, ki je seveda podvrženo modi Posebno zadnja sezona je prinesla vzorča-sta volnena blaga, ki že sama na sebi učinkujejo zelo dobro. Velika napaka je bila, če bi takemu pla šču dali kako komplicirano obliko ali nenavaden kroj, ker leži ravno v njegovi enostavnosti eleganca. Oblike novih plaščev so kakor je sedaj moda sploh, popolnoma enostavne. Navadno so ravni, paletojem podobni, vendar pa često vidimo tudi oblike raglanov in zadnja moda je prinesla krojene celo tako. kakor so bile nekdanje princesi-ne obleke. Večkrat so vsločeni in spodaj širji ter so narejeni po vzorcu ameriških tipov, kakor je sedaj sploh ameriška moda velikega vpliva tudi pri nas. Posebno poglavje tvorijo pri teh štrapat-nih plaščih barve, ki ne smeio biti kričeče in preveč padajoče v oči. Barva je torej nevtralna, da ni vezana na čas. Vzorci blaga so zelo raznovrstni. Poleg klasičnih vzorcev karo in ribjih kosti vidimo tudi zelo zanimive Ckaaiine, ki delujejo ka« kor bi bile pletene. Ker so ti plašči, kakor že rečeno popolnoma enostavni in okrašeni le z nekaj gum-bi ali s pasom, so drugače negarnirani pač pa obrobljeni. Kožuhovinasti cbrobki so njih glavni okras in moramo zlasti pri ko-žuhovini paziti, da ni preveč poceni in da je dobre vrste, ker tak plašč mnogo rabimo in mora dolgo trpeti. Pristna kožuhovina je edina na mestu, ker bi se imitacija prenaglo obrabila. Letos uporabljamo dolgodlake in kratkodlake kožuhovine, v prvi vrsti oposum, to klasično kožo letošnje športne mode. Pa tudi lisica, ris, jazbec so zelo priljubljeni, kakor tudi napol dolge vrste n. pr. vidra, redkeje pa vidimo kratkodlake kože nutria ali bizarn, vendar pa lahko rečemo, da je najmodernejši naš domači polh. Barva kožuhovine se mora skladati z barvo plašča in ne sme biti preveč kontrastna. Nekatere zelo porabne in elegantne vzorce športnih plaščev objavljamo na naši sliki Na levi vidimo elegantno preprost paleto iz mehkega fantazijskega blaga z vzorcem, ki delujejo kakor bi bilo blago pleteno. Plašč je brez gumbov in je prepasan s pasom iz Irhovine, ki je iste barve kakor blago, a mnogo temnejši. Dolgodlaka kožuhovina je uporabljena za ovratnik in manšete. Kako najprimernejše uporabimo double-blaga, ki imajo na eni strani vzorce, vidimo na drugi sliki ki nam kaže pripraven raglan Na reverjih je vidna znotrania stran blaga K plašču nosimo enostavno karirano bluzo, ki se prav dobro sklada s karirastim vzor-cem blaga. Na tretii sliki vidimo novovrst-ni vsločeni in spodaj zvončasti princesiii paleto, ki je pa primeren le za zelo vitke postave. Zelo nenavadno obliko plašča vidimo na zadnji sliki, ki ima zadaj vloženo gubo in je prepasan s pasom. Obrobljen ie z dolgodlako kožuhovino okrog vratu in na manše-tih. Večerna torbica Na to polagamo mnogo mani važnosti, kakor jo zasluži, v resnici je pa prav tako važna, kakor fini čevlji, ker slaba torbica lahko pokvari vtis vse obleke. Seveda je nemogoče in zelo težko imeti k vsaki obleki posebno torbico, vendar pa moramo paziti vsaj na to, da se njena bar- va strinja z barvo obleke. Zlasti prikladne so torbice iz brokatov, ki imajo srebrne in zlate niti, ker se brokati skladajo z vsemi barvami. Na prvi skici vidimo torbico v obliki denarnice ii pravkar opisanega brokata s ko-vinastimi niti. Torbica je prav originalno zavezana s srebrno ali zlato vrvico, ki se strinja z vzorcem. Prav pripravne so tudi torbice iz pisanih peri, ki jih lahko napravimo sami. Važno je pri takih torbicah, da so zelo svetle barve, ker le taka harmonira k vsaki obleki, posebno pa k temmi, med tem ko bi temne torbice ne mogli imeti k svetli obleki. za cigarete. Te vrste torbice imajo po večini sedaj moderno obliko knjige, kar je naj-brže posneto po starinskih torbicah. Izdelane so torbice umetniško in so povečini ko-vinaste in bogato emajürane in sicer navadno zelo pisano. Da te doze niso samo praktične, temveč tudi zelo efektne, vidimo na naši sliki, ki pričuje, da se bo prikupna doza gotovo zelo naglo razširila. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. A. Š. v ž. Najučinkovitejša jie lupilnn kura, katero je mogoče izvesti samo pod zdravniškim nadzorstvom. Pr: lažji pega v o-sti zadošča mnogokrat nadrgnjenje kože s ci-troninim sokom ali zmivanje in mazanje г milnim špiritom, kateremu je primešano 10 do 20 % žveplovine. Tudi vodenje v preko-oksid se da uporabiti. — G. A. M. v D. L. Brez osebne preiskave ni moči nič točnega povedati. Izključeno pa ni. da pri svoji veliki teži morda trpite na hemeroidih. ki povzročajo srbečico. Iz istih vzrokov je tudi mogoče, da je postala koža zaradi lokalizira-nega potenja in njegovih posledic prekomerno občutljiva. Skrbite za gibanje (hoja, lahka telovadba, šport), skušajte vsaj s primerno dijeto (vegetarično!) nekoliko shujšati skrbite v sili z odvajalnimi sredstvi za redno prebavo, kot mazilo pa uporabljajte inotiol. _G. I. Ž. v L. Brez osebne preiskave se sicer ne da z gotovostjo izključiti kakega obolenja; morda bolehate res na kakem neznatnem kroničnem pljučnem katarju, kakor pa posnemamo iz vašega pisma, bo vaša glavna bolezen bržčas samo mrkogleda — hipobon-driia. Da bi tak «bolnik>, kakor ste vi in kot je to sicer popolnoma v redu, bil brez termometra, ne verujemo. In zato vam svetujemo merite si v primerno temperirani sobi. skozi teilen dni pred večerjo spočit, in v navadno obleko oblečen, temperaturo. Če ta ne l>o presegala 37 stopinj C. sle precej gotovi, da ne trpite vsaj ne na floridnem procesu. In če po naporni hoji merjena, niti tedaj ne presega omenjene višine, je to še bolj gotovo. — Gotovo ni podnebje pri vas ugodno za ljudi, obolele na grlu ali na pljučih; mraz in burja pa itak ne spadajo med prijetnosti človeškega življenja. Važno se nam zdi opozoriti vas na to, da dihate skozi nos in ne hodite z odprtimi usti. — Da se navzlic obili hrani ne zredite, je kriva težka in naporna služba. Sicr pa gre nekaterim ljudem v=e v mast, drugim zopet ne tekne, če pojedo še toliko. — Z anonsami se ne da.ite begati, naii-manj pa ne z budimpeštanskimi zdravili. To je vse proč vržen denar. — Vaša domača zdravila lahko piiete, če vam to dela zabavo so pa odveč. Prav tako tudi ne razmišljaj-, te o apnu in njegovih preparatih. To vse je za bolne ljudi, ne pa za vas. Za vas je meso in kruh, in kadar ste trudni, čašica dobre turške kave. To vas, vsaj za sedaj, bolj ozdravi, ket vse ! — G. M. E. v L. Ad 1.) Proti kašlju poskusite z inhalacijo nekoliko nasoljene vode po večkrat na dan. Skrbite, da bo v sobi na peči ali v njeni bližini kaka posoda z vodo. ki bo izhlapevala, da ne i>o-stane zrak presuh. še bolje pa je, če krog peči potegnete vrvice in nanje obesile v vodi rahlo namočene rjuhe ali otiraČe— Pri zastaranih katarih odkašl.ianje olahkočuje časih bquor ammonii anisatus. katerega dobite v vsaki lekarni. Vzemite si tega zdravila po M—20 kapljic na žlici vode 2—3 krat na dan. — Golša ni posledica kašlja, to je gotovo. Bržčas stoji v zvezi z vašimi !e;i. Poskusite jemati par tednov klimakton, dvakrat na dan po 2 pastili — Uhajanje seči pri lašljanju temelji na slabotnosti g'.tcve muskulature it* izhaja navadno iz ustroja poskusit! bi bilo s strokovno izvedeno elek trizaeijo Ad 2.) Kot mazilo inotiol; sicer pa nraAenje s sledečim prahom: cinkovega oksida 1 &:r; riževe moke 20 gr. lojevca 100. _ «Smučarka». Podali ste točen opis ozeblin, katere je pač lahko lečiti. težko pa izlečiti. ker se ponavljajo trdovratno vsako tirno. Kar ste dosle; poTel? z rokami je vse pravilno Da boste pomirjeni, da ne nosite domov nikakih klic nalezenja, vzemite, preden ostavite Vašo poslovalnico, redno ANACOT - pastile Dra Wandera. in tudi mnogokrat pomaga, mnogokrat pa tudi ne, kakor ste se prepričali sami. poskusile zapored sledeča sredstva: 1.) jodove tinkture :n tinkture iz šišk vsake no 10 gr za namakanje. 2.) strte kafre 3 gr. laaolina 30 gr maža, katero treba dvakrat na oaa utreti v ozebline; 3.) perčevanskega balzama 5 gr. lanclina 30 gr, klinske vode 20 gr (kot ma/o); 4.) jotiot-a 5 gr lanolina 30 gr (kot mažol. — Za nos: peruvanskega balzama 0.5 gr, žveplovine 1.5 gr, karinega špirita 3 gr, režns• vode 200 gr. p^etresti, namazati čez noč. — G. D. Z. v M. Proti potenju poskusile zmivanja z 10 % formolov>m alkoholom. — Protvi srbečici initiol. — G. G. M. F. v S. p M Na vaša vprašanja brez osebne preiskave ni moči točno odgovoriti. Lahke. da ^re za kožno bolezen (na sluznici), lahko za ž.včno bolezen, ali tudi za bolezen, povzročeno pr endokrinni sekreciji. Svetuje- mo vam, da se obrnete na strokovnjaka za kožne boiezni. odnosno na strokovnjaka za bolezni v «stih in grlu. Če ta dva ne najdeta nikakih večjih bolezenskih sprememb, predstavite se zdravniku za živčne bolezni. Najbolje pa bo. če se odločite in vstopite morda v ljubljansko bolnico. — Glede vene-ričnega dolenja ste lahko povsme mirni. S tem nima vj.ša bolezen ničesar opraviti. — G. P. 8. v M. Take krvavitve in tak izti.k so vedno sumljivi znaki težkega obolenja. Ne odlašajte tiiii teden dni več in pošljite balnico h kakemu ginekologu. — G. S. R. v M. Menda se vam dela mrena na očeh, česar pa po samem opisu ni moči dognati, tim manj pa nj.s.veiovati kako operacijo. Izvolile se obrniti na kakega okulista. — G. T. Z. v V. Brez fkrbi: zaradi te «bolezni» Joži vite lahko stoletno starost. Kako bi lahko propadel svet? Še milijon milijonov let življenja na zemlji — Odkod lahko pride katastrofa po mnenju učenjaka £. £. Fournierja d' Albea Tajnik britanske kraljeve družbe sir James Jeans je nedavno v javnem predavanju poudaril, da človeštvo še lahko živi na zemlji milijon milijonov let Ako bi pa že nastopil konec sveta, bi to ne bil konec zemlje, marveč konec solnca, ki bi izgubilo svojo ogrevajočo moč, svetlobo in toploto. V tem primeru bi samo prenehalo življenje na naši zemlji, bil bi konec človeštva, nikakor pa ne konec zemlje, ali celo konec sveta. Za lepe milijone let za sedaj zemlji ne preti nikaka nevarnost, ako se ne bo javil od drugod sovražnik, ki bi stregel po življenju zemlje ter njenemu rastlinstvu in živalstvu. Na srečo doslej takega sovražnika ш na obzorju. Pred več sto leti je že Laplace matematično dokazal, da je solnčni sistem stalen in da ne more nikoli razpasti sam od sebe. Katastrofa bi morala priti tedaj izven solnčnega sistema, iz vse-mirnega prostora, iz one neizmerne praznine, ki je niti svetloba ne more preleteti preje nego v štirih letih. Ni sicer izključeno, da bi kaka neznana zvezda znatne velikosti začela krožiti v bližini našega solnčnega sistema ter bi v bodoče tudi prodrla v njegovo območje in povzročila katastrofo. Da bi pa lahko učinkovala katastrofalno, bi morala biti mnogo kompaktnejša nego katerikoli izmed kometov, ki smo jih Zemljani doslej imeli priliko opazovati. Udar zemlje s takim telesom je tedaj tako neverjeten, da ni vredno računati s to možnostjo. Nevarnost pa bi lahko nastala v drugi, posredni obliki. V astronomiji obstoja star problem, ki je bil šele nedavno razrešen. To to tako zvani problem treh teles in se tiče gibanja znanih mas, spremembe pozicij in hitrosti. Ker v danem primeru poznamo veličino teles, jim tudi lahko določimo položaj za kakršnokoli dobo v bodočnosti. Dasi je že znani matematik Sundman iz Hel-singforsa izumil končno rešitv tega problema, je ta rešitev vendar tako dolgotrajna, da se v praksi skoraj ne da uporabiti in astronomi sami priznavajo, da jim ni mogoče z gotovostjo napovedati tek telesa, ki je podvržen privlačni sili dveh drugih teles znatnega obsega. Vendar nas ta problem ne sme »Okrog nas se je mahoma nabralo \judstva, ki mi je bilo vse prej ko naklonjeno. »_ Kaj pa je vendar zagrešil? Je vprašala starka. Ni mu videti, da bi bil zločinec. i»— Kaj je zagrešil? je odvrnil eden od orožriikov. Obsojen je na smrt. ime mu je Simon Cruot. Davi je pobegnil iz jetnišnice in mi ga iščemo ... Če mu z obraza ne citate, da je zločinec, vam ni pomoči. »Starka se je zavzela; stopila je korak nazaj in me pogledala z očmi, široko razprtimi od groze. »Moje ime mi je vse razodelo! . . . Vse! Vse. kar so mi storili, in vse, kar sem storil! .. . Prav je imela starka, da se me je ustrašila. Spomin se mi je bil vrnil »Ah. spomin življenja! in zda? sem bil spet zasačena divja zver. ki ve. da jo bodo pobili!« Fran Pogačnik: Oče in sin Lanjske počitnice je Jan nenadoma opazil, da zro njegove oči na ženske drugače ko doslej, da se v ženski družbi nekako izpremeni vsa njegova narava in da se mu nehote vsiljujejo misli na- nje. A vse to se mu še ni videlo tako važno, da bi menjal svoje dosedanje življenske običaje in življenje je šlo mimo njega svojo pot. Ko pa se je koncem počitnic seznanil v domačem trgu z Ivanko, je krenilo njegovo čuvstvo-vanje v drugi pravec. Ivanka je bila krasotica, njegovih let, vendar v nekem pogledu spričo svojih ženskih svojstev pred njim. Kot lepo žensko so jo moški kmalu jeli oblegati. Nihče seveda ni mogel o njej reči nič slabega, a govorili so o njej mnogo. In to ni dobro za žensko, kakor pravi stara prislovica. Ivanki, v cvetu njenih let, kajpak vse to ni bilo nič mar: živela in klila je, kakor živi in klije roža, v veselje sebi in drugim, hrepeneča le po solncu in sreči. Ko se je Jan odpravlja! v mesto, se je poslovil tudi od nje, in tisti trenutek je začutil da se mu je srce čudnn stisnilo. Potolažile so ga njene besede, da se drugo leto zopet vidita in da si že uredita življenje tako. da bo prav. Ze med letom je Jan večkrat pravil o njej svojemu sostanovalcu, ki pa je bil. starejši in zrelejši od njega, glede žensk hladnejši. Kadar se je Jan veselil počitnic in svidenja z Ivanko, ga je tovariš treznil z modrimi nauki: »Kdo ve, kako te pogleda, ko se vt-neš. Veš, ženska je kakor veter, danes topel, jutri mrzel. Sicer pa. če je lepa. ne bo čakala tebe. ko ima drugih dovolj; če pa je grda. si ti neumen, ker se je veseliš.« Janu ni šlo v glavo, da bi ga mogla Ivanka pozabiti. Ni verjel, da bi mogle lagati njene modre, nedolžne oči. Pisal ji je in vedno mu ie odgovarjala z naj-nežnejšimi besedami. »Vidiš, tako se love kalini,« ga je poučeval prijatelj, tako da je bil Jan v resnici že hud nanj. »Jan, ostani lepo doma in pazi na hišo! Se kmalu vrnem.« Ko so utihnili očetovi koraki, je mladenič globok vzdihnii Kaj naj pomeni to prepovedovanje in to zapiranje! Saj ni več otrok in ve. Jcaj sme storiti, česa ne. V srcu se mu je porodila uporna misel. rasla in se zvrhunčila v neodoljivo trmo in pekočo željo po neomejeni svobodi. Lahen vetrič mu je donašal v sobo iek fantovskega petja. Tako torej, si je dejal, ti preprosti fantje so prosti in počno po mili volji, kar se jim ljubi, jaz pa. ki si s trudom pridobivam izobrazbe in znanja, naj veljam manj od njih! Vrag vzemi vso izobrazbo in učenost, ako me tako uklepa! Ozrl se je v noč in prisluhnil. Pokrajina je ležala pred njim kakor sanjana, in petje ga je tako vznemirilo, da ni več mogel strpeti. Ponovil je za fanti otožni napev: »Še nocoj mi lun'ca mila---« odločno je zamahil z roko, zapustil hišo in ubral znano mu pot do hiše zunaj trga. Vsa jasna se je belila hiša v bleščeči se mesečini, ko je dospel do nje. Luči ni bilo videti nikjer, in hiša je lahno tonila v tišini. Oprezno, da se ni čuda stopinja, je koračil Jan po peščeni stezici proti hišnim dverem; rahlo jih je odprl in se počasi približal sobnim vratom. Zdelo se mu je, da čuje prijeten šum; obstal je in poslušal. E, k dalje, se je hrabril. Vesela bo. ko jo tako presenetil«. To bo lepa noč. pa če moj stari iz kože skoči! Že je stal pred vrati, jih sunkoma odprl in obstal kot ukopan. Ivanka, vsa obsijana s čudovito mesečno lučjo, je se-de'a na postelji, ob njej pa objemajoč jo, neznan moški. Ko je zagledala Jana. je prestrašeno kriknila Moški tik nje se je dvignil. Bil je — Janov oče--- бе tisto noč je Jan odpotoval na počitnice k svojemu stricu. vznemirjati dokler gre za naše glavne sosede. Med Marsom in Jupitrom pa je nekak zastor, sestoječ iz tisočev planetov, izmed katerih ima večina manjši premer nego 100 milj. Ta drobna telesa lahko pridejo v nered, tako da nihče ne more reči, kaj vse se lahko razvije iz zmešnjave. Manjši planeti imenovani asteroide, so nastali najbrž po eksploziciji nekega večjega planeta, ki je krožil med Marsom in Jupitrom, ko je naša zemlja bila še zelo mlada. Vrte se v isti smeri kakor drugi planeti in ta okoliščina nam zagotavlja varnost. Udar dveh takih planetov, ki bi se gibala v nasprotni smeri, bi ustavil gibanje obeh. njih gorečo maso pa bi soln.ee privlačilo nase. Na tem potu bi te žareče razvaline dveh planetov lahko zadele ob našo zemljo ter jo uničile. Na srečo pa ni med asteroidami nobene, ki bi imela »retrogradno« smer gibanja, dasi tak pojav v solrčnem sistemu ni nepoznan. Eden izmed najmlajših Saturnovih mesecev se giblje v retrogradni, t. j. navadnemu gibanju nasprotni smeri. Tudi osmi in deveti mesec Jupitrov in vsi Uranovi meseci so retrogradni. Asteroida Hidalgo pa jena-klonj ena za 43 stopinj. Do manjših udarov prihaja zelo često. Niti ena noč ne mine, da bi kak kamen, ieteč v prostoru. ne zadel ob zemeljsko atmosfero. Te pojave lahko opazujemo in jih imenujemo utrinke. V Arizoni, USA, je usedlina. ki ima skoraj eno miljo v premeru. To jamo si je skopal velikanski me-teorit, ki je treščil na zemljo davno pred odkritjem Amerike in se zaril preko 1000 čevljev globoko. Nobenega jam-stva ni, da ne pride do kake zmešnjave med asteroidami, ki bi imele za posledico usodno trčenje dveh asteroid z obratno smerjo gibanja. Asteroide so sicer v primeri z večjimi planeti majhne, vendar so zadosti masivne, da bi lahko povzročile veliko katastrofo. Največja asteroida je Ceres, ki tehta 8000 krat manj nega naša zemlja. Ako bi se nje gibanje ustavilo, bi se asteroida začela pomikati proti solncu. Nje hitrost bi stalno naraščala. Ako bi prišla naša zemlja slučajno v njeno pot, bi zadel Ceres obnjo s hitrostjo izstreljene rakete. Udarec bi bi! tako silen, da bi bila vsa zemlja mahoma v razdrobljenem ognjenem staniu. Ni treba še posebej omenjati, da bi bilo v tem primeru uničeno vse življenje na zemlji. Po nekoliko stoletjih ohlajenia b' zemlja morda zopet postala toliko "trda, da bi se polagoma začelo razvijati življenje na nji. Naravno pa je, da bi se njena površina znatno izpremenila. Nastala bi nova gorovja in nova morja, po vsej priliki pa bi bilo več celine nego morja^ Zemeljsko gibanje bi bilo bolj ekscen-tricno in med posameznimi letnimi časi bi bile daleko večje razlike. o G * г f za cor* C KU У t Najboljše, oajtrafnefše, zato 13 najcenejše! dtelk® »Pilotska Stola mirno! — Pozdrav na le—vo!« poveljuje šef prvega letalskega oddelka ter stopi po predpisih pred komandirja pilotske šole, malega majorja z večnim smehljajem okoli ustnic, znanega po svoji odločnosti in strogosti. Ko obide poveljnik moštvo, zapove zopet šef: »Daci, mehaničari i vojnici na svoja mesta!« in vse plane k letalom, ki čakajo v ravni črti pred hangarji, da se dvignejo v zrak. Drug za drugim zabrne motorji, propelerji dvignejo silovit veter za sabo. prvi učenci sedajo z učitelji v zrakoplove. Na poveljniškem mostiču, ki je nameščen na centralnem hangarju, se dvigne rdeča krogla, znak, da lahko začne pilotska šola s poleti — in s tem za-Ž5v1 hipoma celotno mravljišče i novosadski aerodrom. Živijenje na letališču začne že navsezgodaj, navadno ob pol 4. zjutraj, poleti pa celo ob pol 3. Dežurni posameznih eskadril in šol bude tedaj vojake, ki morajo potegniti zrakoplove iz lop. Kot prvi začno z letanjem učenci I. oddelka pilotske šole, častniki, podčastniki in dijaki »Škole rezervnih vazduhoplovnih oficir a«. Sprva morajo sami potegniti zrakoplove iz hangarjev, nositi jih na lastnih plečih ln po končanem letanju sami očistiti, pregledati posamezne dele, napolniti rezervoarje z bencinom in jih nato «praviti zopet v hangarje. Aerodrom sam je približno uro oddaljen od Novega Sada in leži ob mali sta se bliskoma vnela, aparata sta treščila na tla in ko so prihiteli ljudje do njih, so našli le še kup — oglja. Drzna pilota sta zgorela popolnoma. Prizor se je odigral v par sekundah. Ob tei priliki se spominjam dogodka, ki ga je opisal eden najboljših naših pride do nezgode. Lani spomladi je šini 3000 m se mu je nenadoma vnel motor in aparat mu je začel goreti. Padala ni irnel's sebo.i, da bi se spustil na zemljo. Kaj storiti?! Vsak drugi bi na njegovem mestu obupal in izgubil prisotnost duha. Toda drzni pilot je odvzel motorju plin. naravnal zrakoplov tako. da je bil goreči del neprestano zgoraj in na ta način se je spuščal z blazno naglico t gorečem letalu na zemljo. Dospevši na tla, je naglo plani] iz aparata, ki je vsled udarca pri pristanku na mestu zgorel. Tako si je s svojo naravnost neverjetno prisotnostjo duha rešil živijenje in dokazal, da pogum.iemu vselej pomaga sreča. Sploh so Slovenci v našem letalstvu zelo mnogoštevilno zastopani. Več naših najboljših pilotov je Slovencev (spomnim samo na narednika Jakliča), imamo mnogo odličnih izvidnikov, največ pa je strokovnjakov, poslovodij, mehanikov in inženjerjev. Neverjetno, v kako kratki dobi se je razvilo pri nas letalstvo! Ko je stopila Srbija v svetovno volno, je razpolagala s petimi aparati; trije so bili tipa Letalo tipa Brandenburg postejfet *Ja®ovič«vo«, imenovani tabo PO podpolkovniku Jovanu Jugovi-ča, ki se je L 1926 ponesrečil v Pragi s poročnikom Njegovanom na aparatu tipa Breguet 19. Staniča šteje kakih tf vefikih hangarjev, približno 50 agradb in ogromno vdetališče, poraslo s travo, ki se boči pred hangarji v ob-ifti elipse. Aerodrom sam in prav tako tndi njegova okolica se rapidno razvijata in danes spominjata že na malo mestece. №so se dvignili še vsi zrakoplovi pSotske Sole v zrak, ko zabrne na nasprotnem koncu vzletališča — piste — 400-koojski motorji izvidniških zrakoplovov Na poveljniškem mostiču se tedaj prvič prikaže zelena krogla, rdeča pa izgine. To pomeni, da mora pilotska šola počakati, ker je sedaj na vrsti izvidniški zrakoplov, da vzleti. Solnce začenja polagoma pripekati «a nezavarovano vzletališče. Letalci, ki čakajo stoje, da pridejo na vrsto, si zavarujejo oči z naočniki ali pa umikajo poglede pred ostrimi žarki in se obračajo od solnca vstran. Tedaj se «nenadoma zabliskajo pred osrednjimi hangarji mali, elegantni zrakoplovi, pokriti z aluminijastimi ploščicami, ki žarijo v solncu kot bi goreli. To so De-yoitmi, naši I lovski aparati. posameznih oddelkov so z očmi neprestano zdaj pri zrakoplovih na pisti, zdaj pri onih v zraku, zdaj pri drugih skupinah, zdaj pri kroglah na poveljniškem mostiču, zdaj pri znamenju za veter. Zakaj smer vetra je Izredne važnosti pri letanju, ker morajo vsi zrakoplovi vzletati in pristajati proti njemu, sicer so letalci v nevarnosti, da se jim polomijo aparati. Kljub vsej pazljivosti pa vendarle časih pride do nezgode. Loni spomladi je «aded neki piJot s svojim zrakoplovom W letak) izvidniške eskadrile. Motor.i? Bleriot, dva tipa Farman. Pri prehodu preko albanskih gora je zgubila še te in ji je ostal le še en sam zrakoplov. Danes smo tudi v tem pogledu bogatini! Zrakoplove delimo na šolske in vojne. Šolski so (mali in) srednji Brandenburg (motor Daimler 120 HP), zapuščina bivše Avstro-ogrske, Henriot (motor Salmson 80 HP), mal dvokrilec izredne občutljivosti, ki so ga Francozi vporabljali v vojni kot lovski aparat, nato Breguet 14, bivši francoski izvidniški zrakoplov in pa bivši lovski aparat Ciourdou-Lesseur kot šolski tip za izvežbanje pilotov-lovcev. Naš glavnij tip za izvidništvo in bombardiranje ie francoski zrakoplov Breguet 19, velik dvokrilec z motorjem firme Lorraine-Dietrich (4Л0 HP) ali pa firme Hispano-Suisse (450 HP). Drugi naš izvidniški zrakoplov je Potez 25 (motor Lorraine-D etrich 450 HP), lep dvokrovec s pravokotno kon- čavajočimi se krili. * Na novosadskem aerodromu lahko vsak dan vidiš dečka približno lOtih let, ki se vozi med zgradbami na kolesu in stika po hangarjih. Vojaki kličejo za njim Fizir! Fizir! in ga vabijo k sebi, da se z njim pošalijo in porazgovorijo. To je sin našega konstruktorja inž. Fizirja, ki je zgradil poseben izvidniški zrakoplov, imenovan po njem Fizir Fi Vs (motor Lorraine-Dietrich 450 HP). Aparat je velik dvokrilec s karakterističnim nosom in zelo dobrimi svojstvi. Na predzadnji letalski tekmi Male antante je odnesel prvenstvo v hitrosti izvidniških aeroplanov. Naš lovski tip je Devoitin Di (motor Jupiter 420 HP ali Hispano-Suisse 300 HP), izredno lep enokrovni aparat, zgrajen iz aluminija, vsled česar trpi nekoliko na prožnosti. Značilna je zanj fiesreča, ki se je pripetila lani v aprilu Novi Sad od zgoraj poročniku Šimunoviču. odličnemu pi-lotu-lovcu. Letel ie nad oblaki, ki so bili zelo nizki. Ko jih je. figurirajoč, prebredel, je hipoma zagledal zemljo tik pod sabo. Naglo je zatorej izravnal zrakoplov v ostrem kotu. Krilo je od-jenjalo povečanemu zračnemu pritisku in se odlomilo, nakar je treščil aparat s poročnikom vred na zemljo. — Vendar pa so De-voitini avioriti izredne gibljivosti, sila okretni in pri vešči uporabi tudi dovolj trpežni. Zadnjo jesen smo dobili nekaj novih aparatov (Devoitin Djt) z izredno močn;mi motorji (Hispano-Suis-se 400—500 HP), strahovito brzino dviganja kvišku in izredno dobre konstrukcije. Na njih je izvajal znameniti francoski letalec Dore. imenovan »kralj zraka«, neverjetne akrobacije nad Novim Sadom in Beogradom. V navpični »šandeli« se je penjal na par tisoč metrov v'šine. tu po bliskovito odvzel olin in padel nato v vratolomnem »vriiu« (strmem padcu) na par sto metrov od zemlje. Njegova posebnost pa je »tono«, obrat v vodoravnem letu okoli lastne osi. Tako se je premetaval po 20 in še večkrat zaporedoma le par metrov nad beograjskimi strehami. Breguet Njegova tehnika ie tako dovršena, da jo čutiš v slehernem gibu aparata; zato ne napravijo njegove akrobacije onega vtisa drznosti, ki ga dobiš pri naših oilotih-lovcih. Vedar smo uver-jeni. da bo naša avijacija v slučaju vojne lahko uspešno tekmovala z najnaprednejšimi državami, zakaj v njej sta izredno razviti najvažnejši moralni kvaliteti vsake armade: velika disciplina in izfedna osebna hrabrost. Kako ргешнјејо živali Zima, zima bela — ZrJoge v zimskih skladiščih živali — Spanje je tudi pri nekaterih živalih pol življenja — Selivke, potepuhi in brezskrbneži vetju, čim zapade sneg. Če je posebno debela snežna plast, gloda grmičevje, nahaiajoče se v okolici skrivališča. Po Zmrzlina in sneg v naših krajih onemogočita novo rast in uničita še to. kar zasežeta nepripravljenega, neprilagode-nega izjemni časovni dobi. Flora je to dobo izkoristila za svoje počivanje in večina rastlin bi slabo pro-sperirala, ako ne bi imela zim. počitka. Vse drugače je z živalstvom, splošno fauno, ki ne potrebuje cočitka in mora zimo preživeti. Priroda je skrbela, da so se tudi živa bitja pripravila za ta izjemni čas. Kljub temu, da nizka temperatura traja le par mesecev in to v glavnem v drugi polovici novembra, v decembru, januarju, februarju, do prve polovice marca, se priroda skozi velik del leta pripravlja za to dobo. Živali pričnejo skrheti za zimsko hrano že v poletnih mesecih, druge si zopet odebelijo itd. Pa tudi parenje ter kotenje in va-lenje mladičev je priroda uredi a po svoji previdnosti. Večina mladičev je vrženih že pomladi, da so do 7inrcke dobe že popolnoma dorasli, zadostno odporni ter sposobni za samostojno življenje. Kako skrbe živali za prezimovanje? Odgovor n.a to vprašanj0 je razno'jk. kakor je različen tudi način živalskih priprav za zimo. Živali skladišč arice Znane so nam živali, pripadajoče k najrazličnejšim vrstam, ki si zbirajo hrano v posebna skladišča. Taka skladišča načnejo še le v najhujši dobi. Kdo ne pozna kričača lešnikarja? Med letom ga vidiš kaj redko. Kadar pa dozo-re lešniki, se derejo ti ptiči in kriče po več dni noče na beli dan. Boji se prvi pokazati roparicam sled. Kadar pa le gre. pri vrnitvi vse preskače. da zmede sled svojim zasledovalcem. V jeseni je odebelil, proti pomladi Da popolnoma shujša, k čemer seveda mnogo pripomore tudi ljubezensko razpoloženie. ki se za;cev loti že po no,vem letu. Kadar na svojih nočnih nohodih ne najde prmer-nega skrivališča, se kratkomalo zarije v sne?: in tamka' popolnoma pokrit z belo odejo pre^n? dan. Zimski zasnrnci Najzanimivejši način prezimovania je gotovo ziimsko spanje živali, ki pa ga nikakor ne moremo primerjati z zimskim spanjem rastlin. Dočim je zimski počitek rastiinam potreben, je zimsko spanje rešitev nekaterih živali, ki bi drugače gotovo poginile deloma zaradi pomanjkanja hrane, pa tudi mraz bi oi leta ao leta razredčil niihove vrste, da bi tekom let popolnoma izginile s površja zemlje. Spanju rastlin je med živalstvom podobno edino otrpnenje srninega plodu. V juliju in v avgustu oplojeni srnin p'od nekako zaspi in se prične razvijati še le po božiču. Tudi tukaj vidimo modro delo stvarstva. Ako bi se plod pričel takoj razvijati, bi srne vrgle mladiče v najhujši zimi in mladiči bi gotovo poginili. Pravo zimsko spanje najdemo skoraj pri vseh žuželkah. Nekatere prezimujejo Volk, ustreljen te dni v Ložu na Notranjskem se le priklatil najbrže iz Bosno. Na sliki se kaj dobro vidi, da volk ni posebno podoben našim psom, nemškim ovčarjem, ki jih pogrešno nazivamo volčji psi. vseh planinskih senožetih. kjer je dosti Ieščevja. Zanimivo je, kako lešnikarji razločujejo dober sad od slabega. Lešnike pričnejo obirati šele takrat, ko so popolnoma dozoreli. Izbirajo samo dobre in zdrave. Včkrat najdemo zavržene lešnike, a v vsakem primeru smo lahko uverjeni, da je tak lešnik slab. čeprav na zunaj izgleda še tako lep. Lešnikarji. ki letajo od grma do grma. obirajo lešnike in jih spuščajo v gro. Ko je grlo napolnjeno, odlete k drevesom, kjer spuste vso nabrano zalogo v skladišče, nahajajoče se v votlem deblu. Podobno delajo tudi veverice. Zbirajo najrazličnejšo hrano, posebno orehe in lešnike. Ne ponesejo jih pa v staro vranje ali podobno gnezdo, kjer stanujejo in prebijejo večino hudih dni. marveč v razne skalne dupline in podobna zavetja. Kaj rado se dogodi, da tako skladišče zapade sneg, vendar jih najdejo, pa naj bo snežna odeja še tako debela. Tudi veverice že skozi lupino razločujejo dober sad od slabega. Kakor marsikaj v prirodi. je tudi ta »okus« človeku še nepojmljiv. Za hude čase si priskrbi o hrano valuharji in sp'oh večina miši. Nekatere živali si preskrbe le dflno zalogo, ki ne zadostuje za vso zimo. To so živali, ki del zime prespe. Med te spada jež. ki se v jeseni kaj rad povalja po drobnih divjih hruškah nazva-nih umike, in jih na bodicah ponese v varno zavetje. Zajec čepi prav skromno v svojem za- sarne, pri drugih pa prezimi zalega, iz katere se razvije že v zgodnji pomladi nov rod. Zimsko spanje objame tudi vse naše reptile in amfibije, razven tistih, ki žive v vodi. Toda v vodi. ki ni zmrznjena. ni pravega zimskega spanja. Pod ledeno plastjo je stalna toplota štirih stopinj C, ki zadostuje, da fauna srečno prestane zimo brez spanja. Med ribami pozimi počivajo samo vrste krapov, dočim se vse ostale vrste rib hranijo normalno, kakor čez poletje. Med četveronožci spe od naših živali: medved, jazbec, jež, polh, mala miška podlesek. svizec in neke vrste hrček. Nekatere spe delj, druge zopet krajšo dobo in sicer navadno od treh do štirih mesecev. Živali si poiščejo primerna skrivališča in zadre-mljejo. Poprej se po večini odebele in v spanju izrabljajo rezervne snovi trupla. Ker se med spanjem ne gibljejo in tudi slabo dihaio, je poraba hranilnih snovi mnogo maniša, kakor v normalnem stanju. Med zimskim spanjem pa se živali tuintam pre-bude, da se osnažijo. Nekatere živali se dajo tudi umetno zazibati v zimski spanec in sicer z znižanjem temperature, s počasnim enakomernim prikrajševanjem hrane, kakor tudi s pomočio plinov. Prav tako kakor zapadejo naše živali zimskemu spanju, prevzam» razne živali poletinskj sparec v vročih, tropičnih krajih, kjer živalim primanjkuje hrane v žarečem poletju, sredi popolne suše. ,-7% DIN IE ZAVAROVAH ViAK JU —' V V HAR0CM1K ZA PBIMK3 ittRTNE NEZG0ÖE "i'•<ГЈЛ Žuželkam najbolj škodujejo pomladanske zmrzline. ki jih zajamejo, ko so se že prebudile. Pomladanska slana pomori mnogo cvetja, ali dogodi se, da pade slana, ko je popje še zaprto, žuželke pa so že prebujene. Take slane so večkrat zelo koristne, kajti pomorijo nebroj škodljive golazni. Večjim živalim pa tak mraz ne škoduje. Živali selivke in klateži Ne samo ptice, tudi druge živali so večkrat prisiljene, da se selijo zaradi prezimovanja. Pri nas se pozimi navadno selijo volkovi, ki prihajajo iz Bosne preko Hrvatske v Slovenijo. Na severu se_ selijo vsako zimo severni jeleni, ki iščejo med ledom in snegom skromno hrano. Izrecno selivci pa so le ptice, ki pre-jadra.io cele dele sveta. Manjše a'i vendar po sto in sto kilometerske polete pa narede tndi klateži, katerim prištevamo razne na severu gnezdoče ptice, ki nas posetijo skoraj sleherno zimo. Ker se ptice lahko gibljejo iz kraja v kraj. ne potrebujejo zimskega span'a. Med niirni ni prav nobene vrste, ki bj zimo prespala Lahka krila iirr omogoča'o nolete v najdal.meiše pokrajine. Dogodi pa se nešfe+okrat. da iih za;ameio tud' viharji in uničijo tisoče in tisoče nesrečnih popotnic. Brez spanja in zimske zaloge Najbolj uboge so navadno živali, ki nimajo sreče, da bi prespale hude zimske čase in nimajo navade si preskrbeti zimske zaloge. Je že res, da so oprem-jene z gorkim kožuščkom, navadno tudi z dolgimi vitkimi nogami, ki jih prenašajo iz kraj v kraj. A vendar trpe hude čase. Mraz in sneg jim ne škodujeta toliko. pač pa jih stiska glad. V jeseni v truplu nabrane rezervne snovi se kmalu izčrpajo in mnoge živali omagajo popolnoma. Gamsom se navadno pozimi ne godi slabo. Hudi so prvi dnevi, ko je še vse pod snegom. Takrat si kopljejo hrano izpod snega. Kai radi uživajo resje in slično robo Kakor hitro pa zdrkne s pečin sne? kar povzroča večkrat veter, navadno pa solnce. že so gamsi v solnčnih rebrih. Hranijo se s suho travo, posebno z debelim biljem planinskih rastlin. Prav to je povod, da se gamsi pozimi kai radi pomaknejo v višine. Gamsi trpe spomladi, ko se trgaio plazovi. Največja reva pozimi pa je srnjad, ki nima prilike in se tudi radi manjše odpornosti ne more zateči v solnčna rebra Prisiljena ie kopati iz snega robido in suho travo. Kadar pa sneg zmrzne, se prehranjuje s suho ho-sto. Roparice pa imaio zek> različne čase, Včasi slabe, včasi pa prav dobre dni V krajih, kjer ie dosti drugih živali. morš m oničujeio neusmilieno, kjer ie pokrajina revna na divjadi, so prisiljene približati se človeškim domovom ter časi napadaio domače živali in se lotijo tudi človeka. POZOR! Kože divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, zajce itd. Plačam najvišjo ceno. 1156 FILIP BIZJAK Selenburgova ulica 6. Središče naše vesoljnosti Po dolgotrajnih, potrpežljivih raziskovanjih se zdi, da je uspelo končno-veljavno ugotoviti obliko in središče vesoljnosti. ki ji pripadata poleg vseh, s prostim očesom vidnih sozvezdij tudi Rimska cesta in naš solnčni sostav. Precej stara teorija je trdila, da tvori to naše svetovje spiralni sistem, kakršnih je še nešteto. Samo glede njegovega središča nismo vedeli doslej nič določnega. Iz opazovanja nekega prav posebnega spreminjevanja svetlobe v skupini Keieidov in drugih zvezd pa je prišel dr. Harlow Sapley, ravnatelj znanega hawardskega observatorija v Ameriki, do trdnih rezultatov v tem pogledu. Njegovi računi dokazujejo, da je naše svetovje res spirala, njegovo središče pa je v sozvezdju Lokostrelca. Najnotrajnejši del spirale tvorijo sozvezdja Sobilskega. Opiiuka. Lokostrelca, Škorpijona, Južnega križa. Oltarja, Tehtnice in Kentavra. Ta sozvezdja zavzemajo nekako 50° vzdolž Rimske ceste. Središče je oddaljeno od zemlje 47.000 svetlobnih let, pri čemer pripominjamo, da je svetlobno leto dolžinska mera in označuje pot, ki jo napravi svetlobni žarek v teku enega leta. Vsako sekundo premeri pa svetlobni žarek, kakor znano, približno 300.000 km. V navedenem pravcu izmerjeni centralni pas tvori naivečjo maso, kar so .iih kdaj izmerili. V dolžini meri 29.000 svetlobnih let. nje d°beiost pa znaša 16.000 svetlobnih let. Pripadalo mu neštete zvezde, ki so na videz poseiana brez vsakega reda v prostorju. Toda red eksistira in vse te zvezde, vsa ta sozvezdja z našim solnčnim sistemom vred krožijo neutrudno svoio določeno pot okoli težišča vesoljnosti. Marnaničin grad Živela je nekdaj deklica Marijanica ji je bilo ime, in vsa njena rodbina je bil očka, starček s sivimi lasmi Njuna hišica je bil gozd. s sivim mahom po tleh. s sinjim nebom namestu stropa in s tem-novišnjevim. svetlo pikčastim, kadar je bila noč. To ie bilo kaj lepo. da ni bilo ostrih vetrov, ki so prišli na koncu jeseni ter prinesli slano in sneg. Takrat so jela drevesa stokati in bučati in osipati svoje preperelo listie na Marijanico in njenega očeta kakor bi govorila: »Ljudje nimajo v gozdu nič pravice. Spravita se pod streho! Spravita se pod streho!« Mala Marijanica si je mašila ušesa in se trudila, da bi s svojo drobno postavi-co zaslonila očka pred neusmiljeno burjo. »Oh, da *bi imela hišico!« je vzdihovala. A sredi gozda ie stal na visoki, strmi skali velik, siv začaran grad Nihče ni živel v n.iem razen netopirjev in sove Uharice; ti so se včasi zbrali pod gradom in si pripovedovali zgodbe o škra-iih. kako plešejo po gradu, in o nekom, ki z žalostnim glasom stoka po dvorišču in po sobanah »Nemara ie pa samo veter,« je nekoč rekla Uharica. »Gias smo >] šali. a tistega. ki stoka, ni še nihče vide!.« »Kaj pa pravi glas?« ie vprašala Marijanica. ki ie stala sredi ponočnega zbora in poslušala. »Nu. slišati ie. kakor bi klical: .Ljubezen naj pride noter!' — a najbrže je samo veter,« ie odgovorila Uharica. Marijanica je mnogo premišljevala o tem. »Če je veter,« je rekla sama pri sebi. »tedaj nama ne more bolj nagajati nego v gozdu. Če pa ie duh. ki kliče, naj t>ri-de Ljubezen noter, nama tudi ne bo storil žaleča, zakai midva z očko ljubiva drug drugega. Zastran škratov me pa tudi ni sk/o. sai vsakdo ve, da niso hudobni!« In ko je jeseni spet zapihala burja in pala slana in so zaječaia drevesa po vsern širnem gozdu, ie Marijanica odve-la očka po skalnem hribu v začarani grad. »Jej. jej.« ie rekel očka. »to ie pa lepo. da imava streho nad glavo.« »Da.« ie potrdila Marijanica. čeprav je trepetaie vlekla na uho. kaj se oglaša po gradu, in se vprašala, ali ni bilo v gozdu vendarle bolje. Toda očka je bil prestar in preveč bolehen. da bi bil mo^el živeti zunaj in tako jima ni ostalo drugega. kakor da se spriiaznita s svojim novim bivališčem. Marijanica ie našla v gradu nekai dračia in suhih polen in je zakurila: nato k stekla venkaj in nabrala drugih, tako da ie v peči kmalu veselo prasketalo in plapolalo Marijani-čin oče te zaspal tik zraven peči Marijanica je pa čepela pri njem in strahoma opazovala sence, ki so plesale po stenah. Toda glasu, ki bi stokal, ni slišala. Drugo iutro, ko se ie zdanilo, je Marijanica pometla sobane: tudi prašne zavese je pobrala z oken in vrat in zaru-meneli prt z velike mize: odnesla iih je pod grad k potoku in iih oprala. Ko je tako klečala in ožemala perilo, ji ie pobožal čelo rahel vetrič in začula je elasek. ki ii ie šepnil na uho: »Marijanica MnHi?mif*r? oc+oni nri mHli!« МяГ1- janica se je ozrla, toda videla ni niko- Tisti večer je deklica spet zakurila, in ker se je spomnila glaska, ki ga je bila slišala ob potoku, je pustila na mizi malo večerje: pšeničnih blincev. ki jih je bila spekla, prgišče orehov in kozarec čiste vode. Zjutraj ni bilo o večerji ne duha ne sluha več, a tudi stokanje po grajskih sobanah se ni oglasilo. Drugi večer je Marijanica ostala brez večerje, da je mogla tem več pustiti na mizi; primaknila si je stolček, sedla nanj in jela čakati, kaj bo. Kmalu je dihnila sapica, kakor bi nekaj pelo, in prt na mizi se te premaknil. »Marijanica,« je reke] rahel glas, »zakaj si prišla?« »Zaradi očka,« je rekla Marijanica. »Bolehen je in star. pa ni mogel biti brez strehe.« »Marijanica, zakaj si ostala? Saj burja ne brije več.« »Zaradi tebe,« je dejala Marijanica. »Rada te imam in smiliš se mi.« »Kdo pa sem, kaj meniš?« ie vprašal glas. »Oh, kako nai vem!« je rekla Marijanica. »To vem. da si žalosten in sam.« »Zdaj ne več!« ie odvrnil glas. in veter je zdajci zapel, kakor bi sviralo dvanajst gosli, in pred Marijanico se ie pokazal prelep mladenič »Jaz sem bil tisti glas. ki je stokal po gradu,« je nadaljeval. »Grad je moj in gozd in dežela sto milj na okoli sta bila moja last: toda ker nisem nikogar ljubil in si nisem umel pridobiti ljubezni drugih ljudi, me je zadela kazen, da sem moral izginiti.« »Joj, ubožec!« je tiho vzkliknila Marijanica. »A zdai me ljubiš ti,« je rekel mladenič. »In če hočeš ostati v mojem gradu in mi jxymagati. Marijanica. bova iemala pod streho vse potnike, ki bodo prišli mimo eradu: in imenovala ga bova oo-slei Mariianičin grad.« In res le dobil grad to ime. Če eheste v Dravi gozd in ga poiščete, ga boste gotovo našli. Danih Gorinšek:. Vlak" Puh, puh, puh, puh! — to je vlak, vlak ne more biti vsak, puh, puh. puh, puh! — puha dim, Mirko vlak je. vozi v Rim. Puh, puh, puh, puh! — čez gore, čez zelene travnike, puh, puh, puh. puh! — čez ravni, Mirko-vlak drevi, hrumi. Puh, puh, puh, puh/ še puhti, vlaku z lica znoj rosi, puh, puh, puh. puh! puha dim, daleč, daleč ie še Rim. Puh, puh, puh, puh! — vlaka ni, vlak zdaj v postelji leži, kašlja, hrope ubogi vlak, niti тот čai zorah. Andersen: Vrtavček Med igračami v predalu sta ležala drug poieg drugega vrtavček in žoga Vrtavček je dejal žogi: »Kaj. ko bi se zaročila, ko sva si tako blizu?« A žogi. ki ie bila sešita iz turškega usnja in si ie domišljala, da je gosjx>dična. se to vprašanje ni zelo vredno odgovora. Naslednjega dne je dečko, ki je bil lastnik igrač, odprl predal. Poslikal je vrtavčka rdeče in zlato in zabil vanj meden žebelj. Če s« je vrtavček zavrtel, ga je bilo veselje gledati. »Kaj pravite o moji novi obleki?« — je zaklical žogi. »Ali bi me sedaj vzeli? Tako dobro bi se ujemala, vi skačete, jaz pa plešem. Najsrečnejši parček na svetu bi bila.« • »Mislite?« st je izmikala žoga »Ali ne veste da sta bila moj oče m moja mati copatka iz turškega usn.ia in da ie v meni zamašek šampanjske steklenice?« »A jaz sem iz mahagonijevega lesa!« se ie postavil vrtavček. »In sam župan me ie izstružil Stružnico ima in z mano je ime! največje veselje.« »Ali naj verjamem?« je dvomila žoga. »Naj se nikoli več ne zavrtim, če to ni res!« je zatrjeval vrtavček. »Sijajno govorite zase.« ie dejala žoga. »a vendar ne poide, ker sem z neko Iastavico toliko kot zaročena. Vselej, kadar skočim v zrak. pokuka iz gnezda in me vpraša: «Hočete? Hočete? In moje srce ie na tihem pritrdilo in sedaj se čutim vezano. Vendar vam lahko obljubim, da vas ne bom nikoli pozabila.« Lepa tolažba! si je mislil vrtavček; nato nista več govorila. Kmalu potem je prišel dečko in vzel iz predala žogo. Vrtavček ie še videl, da je zletela kot ptica v zrak. letela više in više ter izginila. A vedno se je vračala in visoko Doskočila. ko se je dotaknila tal. Morda jo je gnalo hrepenenje, morda šampanjski zamašek, kdo to ve. Devetič pa žoge ni bilo več nazaj. Dečko je iskal in iskal, a ni je bilo nikjer. »Jaz že vem. kje tiči?« je vzdihnil vrtavček. V lastavičjem gnezdu je in sva-tuje z Iastavico.« Čim delj je mislil vrtavček nanjo, tem rajši ю je imel Baš zato. ker Je ni mogel dobiti je njegova ljubezen rasla. Bridko je bilo. prebridko da te vzela drugega Sicer je še vedno plesal in se vrtel a mislil ie venomer na žogo in v njegovih očeh ie postajala dan za dnem lepša. Leta so minula in njegova ljubezen se je starala. Tudi vrtavček ni bil več mlad. A nekega dne so ga vsega pozlatili, še nikoli ni bil tako lep. Sedaj je bil pravi zlat vrtavček in je plesal ln se vrtel, da je kar brnelo. To mu je bilo všeč. A nekoč je poskočil in izginil. Iskali so ga po vsej hiši. celo v kleti — vrtavčka nikjer! Kam ie bil neki odletel? Odletel je na smetnišnico, kjer je le- Lačna družbica Mlad prašiček je sedel v svojem hle« vu in žalostno gledal v svet. Tedajci se priplazi do njega bela mucka in ga vpraša: «Dragi prašiček? lačna sem. Ali imaš jesti,» «Ničesar nimam,» je odvrnil praši» ček, «toda iščiva morda najdeva kaj primernega!» Sla sta k putki. ki je sedela v svojem kurniku, in vprašala: «Draga putka, lačna sva. Ali imaš kaj jesti?» «Ničesar nimam.» je odgovorila put» ka, *oda iščimo, morda najdemo kaj.» Pa so šli k rački, k je ležala v svo. jem gnezdu, in vprašali: «Lačni smo, draga račka. Ali imaš kaj jesti?» «Ničesar nimam,» je odgovorila rač» ka, «toda iščimo morda najdemo kaj.» šli so k jančku, ki je veselo skakal po gričku in ga vprašali: «Lačni smo, dragi janček. Ali imaš kaj jesti?» «Ničesar nimam,» je odgovoril jan» ček. «toda iščimo, morda najdemo kaj primernega.» Ir res so našli majhnega dečka, ki je sedel pod košatim drevesom in se go» stil z dobrimi stvarmi. Ko ie deček zagleda! prašička, muc« ko. putko. račko in jančka. jim je ve» lel: «Kar bliže!» Nato je razdelil svojo iužino med mlade goste in tako so bili vsi rešeni gladu. Paul Elpper: Pohabljeni leopard Neki delavnik sem bil sam v majhnem zoološkem vrtu nekega iužnoneniškega mesta. Živali so spale v pripeki opoldanskega solnca; kadar je s kostanja padel cvet na tla. sem ga čui. tako pokojno je bilo. Sedel sem na klopi ob jezeru in pred menoj je ležala v ne baš ambrozij-skem vonju opičja ograda. In iznenada sem zagleda! majhno deščico z napisom: Leopard. Felis pardus. Alrlka. Kako. panter sredi med opicami? Že sem bir pred ogrado. Resn čno, na tleh so ležali ostanki kosti in polgnili koščki mesa in zadai v steni je zevala četvero-oglata luknja. Toda o leopardu ne duha ne sluha. Tudi vonja zveri m bilo moči zaznati spričo opičjega smradu. Pomota, sem si mislil, ko sem vnovič pogledal na deščico; vzlic temu sem ostal pred ogrado in jel oponašati p?n-trovo reričanje. Najbližje mi opice so se zdrznile in nekaj zamombale, drugače n» je bilo vse tiho. Oponašal sem dalje — tedajci pa so se izza zidu začuli zamolkli glasovi, kakor da bi nekaj mehkega, težkega padlo na tla. In potem spet vse tiho. Vendar nisem prestal z oponašanjem — dokler se ni v črnem četverokotniku zidne odnrtine prikazala ?!ava nantra z zeleno mežikajoči mi očmi in ni počasi stopila na solnce neskončno lepa velika žival. Gotovo se ie bila v kletki vzpenj-la in zdai se ie zaspano pretezala. kihala in vihala nos — ali si res samo domišljam. da mu ie bil duh opic v solnčni so-Darici gnusen? žalo vsemogoče na kupu: pepel, smeti, mah in okruški zidu. ki so bili odpadli izpod strešnega žleba. »Na mehko sem padel! Moje zlato se bo kmalu osulo in — jooojmene! V kakšno družbo sem zašel!« ie poškilil proti zeljnemu storžu in proti neki čudni okrogli stvari, ki je nalikovala staremu zsr-bančenemu jabolku A to ni bilo jabolko, ampak stara žoga ki ie ležala v ži-bu že leta in leta. da ie bila vsa razmočena in napihnjena. »Hvala Bogu. vendarle nekdo iz višjih krogov, da se človek vsaj lahko pomeni,« si ie mislila žoga. ko je opazila vrtavčka. in takoi je pričela nogovor: »Jaz sem iz turškega usnja. Deviške ročice so me sešile in v meni ie zamašek šampanjske steklenice. Morda se to na zunaj ne opazi takoj. Ko sem bila mlada, sem bila nevesta lastavice. a t:k pred poroki me ie zadela nesreča: nadla sem v žleb in tam obležala. Pet doleih strašnih let me ie mehčala voda. To so bili hudi časi zame. nežno eospodično.« Vrtavček le molčal Spomnil se ie svoje «tare ljubezni in sooznal žogo. Tedai je prišla dekla, da izoraztf je vzkliknila. Pobrala ga ie. odnesla ga smetišnioo. »Joi. tu leži zlati vrtavček!« v hišo in vrtavček je spet prišel do ugleda in časti. O žosri na ni nihče nič več slišal in tudi vrtavček ni nikoli več govori! o svoji stari ljubezni Čisto tiho in plašno je prišel leopard v ogrado; kolobarji njegovega kožuha so se lesketali v jasnem dnevu Zdelo se ie, kakor bi bil spal; moji oponašajoči glasovi niso prišli do njegovih ušes Toda ko sem hote! iti naprej, ie planil kvišku in nato pocenil ob mrežnati o?raii ter me spremljal s svoümi vehkimi.očmi. Tekel sem okoli iezera in se oziral nazaj: še vedno ie sedel in kakor ubo-pan strmel za menoj. Tedaj sem spoznal njegove želje, se obrnil, stopil do ograde in segel skozi mrežo no njegovi glavi. »Priden dragi moi leopardek!« Kakor domača mačka se ie stisnil in drgnil ob prask'.iaiočo roko in se sesedal na tla: brezmejna hvaležnost ie bila od živali k človeku veselie nad tem. da sem bil pretrgal strašno dolgočasje n>e-govega samotarstva med eobezdajočimi opicami. Glasno nredoč ie uživa! ko so ga moje roke vse povsod gladile in mi-lovale. Tako sva se zabavala malone uro. Toda ni mi uspelo pripraviti živali do tega. da bi se bila vzpela ob mreži na noge. Pozneje sem šele odkril vzrok: leopard ie bil pohabljen Nedostaialo mu ie nailepše telssne krasote: repa. Kakor forterrierfi ie ime! 7adai kratek, nezmi-se'n štreeli. ln z žalosHo nvsl'm na to plemenito žival, ki se mora čutiti dva-kr?t cnmotneiSo hi'o in neraznmlieno in ki skriva v tmin? one tosne 7amrežene luknje sramoto svoip^n uboštva. Paul Elpoer: Krokodil hlastne » Velikanski prostor, ograjen s steklenimi stenami. V vročem vzduhu.st zib-ijejo bananova in gumijeva drevesa, v pesku pa spe oklopni kuščarji: aligator s široko glavo, kajman in nilski krokodil. Nekaj kuncev so položili h krokodilom. Brez slutnje so. ki bi iih svarila pred nevarnostjo: ena izmed živalic je skočila aligatorju na nos in iskro splezala lenuhu na glavo. To je utegni o biti tudi krokodilovi potrpežljivosti preveč: zaspane se je zbudil, se zadenski pomaknil v vodo in ie odplaval. Dokler ie hrbet sega! iz vode je kuriček mirno sedel; potem ie ostavil svoi otok in splaval na suho. Tam pa ie rožljai srednje velik egiptovski krokodil odprl mogočne čeljusti, klopnil in hlastnil po živali — končano! Za smrtni krik ni bilo več časa. Ker nimajo krokodili ne jezika ne žlez slinavk, morajo v vodo. da pogoltnejo svoj plen. Tako je storil tudi nilski krokodil: stresel ie z glavo. poplaknM mrtvega kunca in zdrobi! z zobmi, kar ie pred tridesetimi sekundami še veselo živelo. V prirodi ni usmiljenja. Srbske narodne pripovedke Skopuh V neki vasi je živel Turčin ki je bil velik skopuh Neki dan se zvečer odpravi na običajno molitev. Spotoma tnu pride na misel, da je pozabil reči ženi. naj ne utrinia sten.ia v svetiljki. du bo tako mani gorela in zato se neutegoma vrne brž domov. Ko pove ženi. zakai se je vrnil, mu ona veli: »Ali si pameten, več s potrga! upankov. nego si prihranil luči.« * »Vem. da bi bil potrgal,« ji odvrne on. »Na to sem tudi mislil; le poglej, zato jih nosim pod pazduho.« Razbojniki v cerkvi Razbojniki so vlomil' v cerkev in jeli snemati vse. kar ie bilo zlatega in srebr-ega. Ali svetibke ki 'e visela nad oltarjem, niso mogli doseči. Zato se eden iz njih vzpne na oltar, kakor da se ne boi' Boga ne vraga. »Kaj pa delaš.« mu za-kličejo pajdaši, »strela te udari! Če se že spravljaš na oltar, zakaj ne sezuješ opank?« »Molčite, budala! Kaj pa veste? Ne gleda Bog na umazane opanke. ampak na čisto in pravično srce « Dobra hvala Srečata se dva siromaka, dobra prijatelja. ki se že dolgo nista videla. Ko se najprvo pobarata za zdravie vpraša prvi drugega: »Kako kai životariš?« »Dobro,« odvrne dru zasebni Inici'ativj. Našega izobraženca moralo zopet Inten-rivne'e ko doslei zanimati načelna gospodarsko vnrašanta sai ie on sam žrtev ostre gospodarske krize v državi Z druge strani na ie baš bznbra^enstvo po'dicano. da usmeri svoie iavno delovne tudi v orav-cu gospodarske povzdige Dokler rri gospodarsko stan'e liudstva vsai do neke mere zadovoljivo ie vsak kulturni napredek nemogoč. Socifa'no vnražanie ie v najožji zvezi z gospodarstvom in z živil enskimi potrebami naše dobe. Danes ubogemu človeku ne zadostuie več tola žilna vera. da bo po smrti v paradižu, dočim se bo bogataš kesal za svoie bogastvo v peklu časi takšne vere so minuli Drugo sociialno vero nud; boliševizein. Rusk-' primer bo pokazal. kolikor ie Primeren za Rusiio: slei ko orei pa bo neprimeren za daleko boli komplicirane razmere na zaoadu. Treba je naiti pota in sredstva, ki bodo primerna za ne? narod in našo dnržavo. Važen je naš kulturni razvol. Jasno ie. da mora biti za Slovence^argamična rast опека. kar so ustvarili Zoisov in Prešernov krog. Levstik. Stritar in drugi svobodoumni slovenski duhovi. Klerikaltzem kot stremljenje. priboriti katoliškemu kleru tak vpliv na narodno življenje, kot ga ie imel ta stan v prejšnjih stoletjih. — in to hoče klerika-lizem — leži izven te razvoine črte. Tekmo s klerikalizmom ie treba prenesti na načelno polie in sicer intenzivneje nego dosedaj Jasno treba ločiti osebno vero od po-edinih pozitivnih verstev, krščanstvo od njegovih posameznih zeodovinskh oblik (katoKčanstvo. protestantizem itd.) ter cerkev od religije Dokazati Pa je tudi treba, da so Poleg teh verskih in filozofskih smeri možni in dejansko obstoje še drugi svetovni in živlienski naizori. ki niso nič manj mogoči in upravičeni. Tekma med noedinimi svetovnmi in ž'V-liensklmi nazori ter njih pripadniki pa bodi stvarna, dostoina in človekoljubna, sai smo vsi ludje vsi Slovenci in državljani iste države. Kulturno politična orilentacila gre v to smer da najdimo tak način ustroja naše države, da ne bo treba nobenemu izmed treh bratov žrtvovati njegove individualnosti to ie tega. kar ie v vsakem izmed njih dobrega in dragocenega. Končni cilj tore? ne sme biti nivelizacifa. ampak hormonih v mnogoterosti Takšna država bo imela privlačno silo tudi za Bolgare. Seda i ko so potihnile politične borbe, bo dovoli časa da prisluškujemo ritmu življenja naše dobe in da gledamo, kako polje izza velikega mejnika, ki ga ie postavi konec svetovne vojne Posebno se treba zanimati za vsa umetniška, literarna, znanstvena in druga kulturna stremllenia v naši ožji in širši domov;ni ter izven nje. zlasti oa ori ostalih Slovan h in ari vodilnih narod h zapada h katerim pripadamo Slovenci po vsej svoji preteklosti V prvi vrsti treba negovati in podpirati vse, kar je v tem stremljenju novega in naši tkAi primernega. »Jutru« bo v največje veselje, če bo lahko pripomoglo k te« poglobitvi, čije potrebo vsi čutimo in v kater' vidimo garancijo za bodočo načelnejšo politično borbo, ki ie neizogibna. Zato razširja »Jutro« svojo kulturno rubriko in ii daje tudi po snovi širši okvir: Vsak teden imej slovenski izobraženec (in tu ne mislimo zgolj v šolah kvalificiranih oseb. temveč vse. ki so si kakorkoli pridobili znanje in umevanje velikih časovnih problemov) v »Jutru« informativen pregled domačega in tujega snovanja in dela na kulturnem polju V tem okviru bo tudi prostor za svobodne idejne izraze zares svobodnih slovenskih duhov. « Cankarjev socializem v srbskem tisku V narnoveišem ('amiarskem) zvezku Letopisa Matice Srpske te izšla kratka studita o socialnih idejah Ivana Camkaria. Avtor. ki le podtrsan s šifro K., te predstavil Cankaria srbski favnost: kot socialnega ideologa kar *e za nio še naiboli novo sai so га dosedanf prscJ opisovali le kot pi-satelia - umetnika Pisca te rarnravice ie zanimalo, koliko ln kakšne sociahe ide'e fe zaonstM Cankar kot »natvečii >n "arzna-čilneiši knliževnik slovenskega nahoda« Citira nekatere odlomke iz meeovih povesti in govorov ter Prüms k skleo'i da Cankar ni bi! teoritek :n politik. remvaJ umetnik zato ni važno, ali ie bil 'ooretično marksist ali ne Po niščevi sodbi :e bil Cankar do zadnjega zvest sebi 'v svotemu Poslanstvu: biti glasnik zati'anega naroda ki ie bil socialno prav tako zasužiien kot nacionalno K sodi da le bil »Cankar ide'no svagda daleko od klerikalen™*, kar j» zanimiva konstatacira. če se spomnim i. kdo vse govori danes na Slovenskem v CatikET-ievern imen« K sklepa: »Iz te subjektivne -sinteze so.r*a tsfčne vere in umetniške krearivne borbenrsti rezuMira visoka umetnost tega ve'keea socialističnega književnika « Članek te Informativno dobar čeprav predmeta ne izčrpa in ie bil sesnvlien doka! površno: tako niti ne omcnia enega naiznačilneiših socialna umetniških s trsov Iv Cankaria. povesti »Hlapec Jernej in nie-gov£ pravica«. _ . Naši „novoborci" Drugi zvezek Severovih publikacij »Na-.ša gruda« prinaša dvoje literarnih novosti — pesmi O. Berkooca in Severjevo igro »Slavica«. Ze v naslovu svoie knjige je hotel Sever poudariti, da so ljudje, ki se zbirajo okrog niega, »borci« za nekaj no-vesa. za nova obzorja, novo besedo ln misel. za neki čudno nov svet. kj ga je Sever skušal označiti v svoji knjigi o O. Zupančiču z izrazom »slovenskost« in »sloven-skost kot subjekt«. Sledeča knjiga, ki naj bi pokazala vse to v delih Severovih »No-voslovencev«. ie kot prva iznova razkrila njih miselne blodnjave in nejasno pojmovanje umetnosti. Dvajset Berkopčevih pesmi spada po svojem vsebinskem, formalnem, stilističnem in j likovnem izrazu ne glede na eno. ki skuša biti moderna (»Poet«), v dobo pred tridesetimi leti, v čas Ketteja ln Murna, čeprav iu ne dosega Berkopec ni v ničemer »novoborec« ne idejno ne formalno On je izmed tistih natur. ki jim je prirojen ver-zifikatorski čut. ki ne ustvarjajo nobene oblike iz sebe. aanpak znajo vse spretno posneti. Zato piše Berkopec v narodnih motivih po vzoru Domjaniča. po izrazu pa sledi Župančiču, ki je nanj premočno vplival Berkopec ni krvav, v notranjosti je prazen in mrzel, v izrazu literaren. Lahkost njegovih verzov je bolj rutina kot umetniška nujnost. zato niso njegovi verzi vliti, ampak razblinjeni in mahedravi. Njegova izrazna moč ie majhna, kar ie po vsem tem čisto umevno, rabi do nevžitnosti obrabljene figure. metafore in trope (n. pr. sredi ceste rdeče rože cveto, noč-žalost; zvezdice-sre-ča. jesen-bohia misel, ptjčke-zlate sanje itd.) V vseh pesmih ie očit močan Zupančičev vpliv, ki prede celo v epigonstvo v izrazu, besedah, celo v nastroju (n. pr. »duše pe-rot«. »mladi smo. bratje, mehko je v nas«, ciganka-čarodejka. »solze ni v očeh« in drugo). Cela pesem »Ob pokopu« ie v Župančičevem in Kettejevem slogu. Zaradi velikega tuijega blaga nimaio pesmi nobene individualne poteze, nikdar ne učinkujejo pristno. Tudi ideološko so Berkopčeve pesmi brez pomena, njih misel ie premalo svojstvena m sodim, da ne piše Berkopec iz ni-kake močne notranje nujnosti Njegove pesmi so še nedozorele in Sever ni bil upravičen izdati jih. ker nam niso prinesle nobenih »novih« odkritij. Severieva »Slavica« ni predvsem nikaka tragedija, ker ni grajena na nobenih močno tragičnih momentih in ie brez velikih spoznanj. poleg tega so oa še vse vodilne osebe (Slavica. Pero. Nataša. Miha) etično premajhne in prepapirnate. da bi vzbudile učinek tragičnosti in pristnosti. Slavica in Pero sta slabiča Miha robat in zadirčen. govori do skrainosti neslano Nataša pa je vsakdanje dolgočasna in v celoti neživljin-ska. kot so vse štiri osebe, tako da se ne dvignejo na stopnjo verjetnosti, kaj še dramatičnosti Srečko in Danica ki sta nekak protiutež nazorov in miselnosti Slavice in Pera. sta nevžitno sladka in narejena. Sever iu ie s svojo izraznostjo še bolj po-plitvil. Tudi v ustroju je »tragedija« popolnoma zgrešena Nima predvsem močnega — mislim iasnega ogrodja, koncepta Zato je tudi dialog predolgovezen m namestu dramatične graduaciie se razpreda v plitko filozofiranje Pravega dramatičnega dejanja ni nikjer Slavica glavna oseba v igri. le blazira-no malomestna oolna kapric fn učenih nazorov. ki io pritiraio do samomora, ki ga n; Sever čisto nič etično upravičil, niti pokazal kot nuineza. ni oa popolnoma nič ženska Ze nač'n samomora ie ogaben, ob besedah: »O kako strašno ie biti č'ovek» Kako strašno ie biti sam!« Izpiie Slav'ca strup, kot bi izp:la kozarec vode V:šek lutkarske teatralike Pero stol? ob rriel. li v eni saoi zatriuie da lo ljubi (I. dej.. III del) m da io ne liubi (H dei) in sam ne ve ne čemu in ne zakai Vse druge osebe bod's- glavne, bodisi epizodalne gredo druga m?mo druge bre? vsakega ^krton^ga odnosa brez m->dsrholnih veri V celoti občevanja oseb med seboi. predvsem moških in žensk'h ie Sever ra7krl s^mera sebe in pokwal. kako ie v naturl sootzek. Stilno le Sever popolnoma ne'mo?en pi-sani'a. ne samo v 7a*novi scen. večlih dialogov amoak še ce'o v nalpreprostejšib gradbah period N.iecnv. jezik ie brezbarven, nepravilen, oduren. Najočitneje bolijo iezi-kovne in stilistične h be ki jih ie na kupe Poleg drastičnih stavkov In nehotne komike (kot n. or »T lud'e Ы načeli mukati v eno samo korito(!) ki b' b;lo nebo(»)« (št 37). »Pa lakaij. 0a ž'Vma. pa vsako de-voiko pohodilf!)«. »Slav* brtihneffl nenadoma v nbuono zadrževano ihtenie «). kakor tudi narejeni derrwTMifvj (sle<*k. dušica moia. mufek mo?) s Vater'mi le hotel s'm-tv>"7'rati m'ado ljubezen Vdo bi se pa 5e čudil da sovorito nieteovi liudje v pet Jezikih? Z drugim zvezkom le Sever očitno udaril sebi v obraz m svojim naraorom In Je Javno pokazal, kal ceni on za umetnino fn v čem vidi umetnine. Anton Ocvfrk. Pivkovi voini snomini (Dr. Ljudevlt Pivko, »Dnnx. Maribor 1928. Založil »klub dobrovoljcev« v Maribora«), Minule dni ie išla deveta knüga Pivkovih spominov »Proti Avstrtii«. Ta kniiga ie četrti snopič drugega dela (»Rasne ob ramenu«). O celotnem delu se fe napisalo že toliko pohvalnega ter laskavega, in to oo vsei pravici da nam ie v tem ozira ugotoviti samo eno: tudi nainoveiša kntiea te seriie ima v polni meri vse vrline svojih predhodnic. Ko so se porazdelili do hmiia 1918 po vsej italijanski fronti maniši oddelki čeških in iugoslovenskfh izvidnikov, ki so imeli v rokah orožie. v marsikaterem ozi-ru hujše od vseh pušk in tooov. namreč propagando, namenjeno slovanskim Četam v avstrijskih linijah, in ko so se občutili prvi za Avstrijo Pogubni uspehi teh propagandnih odredov, so iskali Avstrijci sredstva. ki bi mogla oaralizirati razkrajajoči učinek teh novovrstnih sovražnikov. Avstrijski napori v tei smeri skoroda niso bili zaman kajti zvijača, ki so io izmislili ie bila sicer kai enostavna, da. naravnost okorna a vendar rafinirana. ker ie računala z ita lijansko psi ho. ki ie nezauona in lahkoverna obenem Slo ie Avstriji za to. vzbuditi sum o zanesljivosti čeških in Jueoslo-venskih dobrovolicev. Cas Je bil za to čudno zviiačo ugoden, sai se Je začel obračati italijanski imperializem že tudi proti dobrovolicem: v šifri-ranih letakih in drugih fingiranih dopisih dobrovolicem. ki so Hh pošiliali Avstrijci tako. da ie prišlo vse sigurno v italijanske roke. re dobila orotislovanska propaganda med Lahi dobrodošlo novo netivo. Kako so se zbudili ori Italijanih nrvl sumi v poštene namene dobrovolicev kako te dobil dr Pivko v začetku iuKia 1918 prve ie neiasne podatke o tel spletki, kako te raslo nezauoanie vedno boli in kako se mu te končno šele v septembru 1918 posrečilo razgnad vse laške dvome o korektnosti idealistov - dobrovelicev vse to nam opisuje pisatelj silno spretno zato se Sta knjiga kakor kak napet roman. dasJ gre povsod v podrobnosti in ie ponatisnjenih mnogo dokumentov, ki imaio vrednost zgodovinskih virov. Posebno važnost oa daie kniiei delstvo. da stoii v ozadiu dogodkov ki so opisani v nri vprašanje odnosov med ItaMo in Stoletnica Friderika Schlegela Minilo Je sto let. kar je umrl eden izimed ideologov nemške romamike Friderik Schlegel. Ker ie imela ta literarna struja neposreden vpliv na preporod slovanskih narodov in na njih slovstveno življenje zasluž' ir>mek iz tragedije »Cm' OiorgJe. vofč srp«k'«. kJ Jo 'e «o'S4t sila plodovltj Božidar Kovačevič Pesništvo zastopalo odlična imena- D M Domjatritf Sima Pan-durovlč Кижпь Tomašič i dr V «ociJal-nem pregledu čltamo Poročilo OB Tasiča o knjigi dr Vebra »IdeJnl temelii slovanskega aigTarlzma«. Osma številka 'e priobčla Mi'oSa CrnJan-ske«a esej o intinm;h lepotah Dubrovnika odlomek Iz drame -Plin« Georga Kaiser'a ob priliki njegove 50'etnice. Milašičev članek o H'onolitu Taineja in Mladenovičev o G Kaiseriu Polifčnnga pomena Je da. nek dr Boža Markoviča »Današnja poli-tJčka kriza«. Novi letnik se Je začel г najlepšimi obeti. Milan Kašanin ie zastopan s povesjto »Zreč tajanstveni«. prijatelj Slovencev Niko Bar-tulovič. ki ie kot pripovednik dalje časa molčal, oa se ie oglasil г novelo »Martin Lijun i Bartid Bat« Med liriko bo vzbudila posebno pozornost »Pesma« mojstra Jovana Dučiča. Dr Vladeta Popovič. ki Je pravkar izdal v angleščini obsežno študijo »Shakespeare in Serbia«. začenja objavljati razpravo »Razvitak srpske lirike s obzirom na svetsku«. O Hippolitu Tainu kot ideologu piše ruski literarni zgodovinar E. Spefc-trovski, profesor beograjskega vseučilišča Glasnik tudi ni prezrl jubileja španskega slikarja Goye. Slobodan Popovič je zastopan s člankom »O obrezovanju ličnosti kod omladine«. Med beležkami čitamo oceno Ljubice Jankovičeve o prvem zvezku Pregljevih »Izbranih spisov«. Sodba je precej skeptična. DecemberskJ zvezek »Misli« Je zaključil razpravo o ruskih pisateljih v srbskih prevodih. Jevtičevo Povest »Tabačnica«. Ste-fanovidevo »Slučai učenjaka Miladina«, Petrovičevega »Ujaka Mihajla«. Takisto je zaključena Gjukičeva drama »Stihije«. Ostala vsebina je prav tako zanitrava jn pestra. Januarski zvezek »Letopisa Matice Srpske« Je objavil na uvodnem mestu razpravo dr F Nikida »Privatne osnovne škole I nacionalne maniine« potem novelo Milana Kašanina »Pobednik«. članek o socijahrth idejah Ivana Cankaria. razprave o naših zakonih, o hrvatskih naselbinah v Banatu. o evropski državni zvezi, o moderni srbski historiografiji (dr. N. Radojčid). ter več člankov, ki so v zveei s stoletnico Leva Tolstega. Razni pregledi nudijo tako globoko kot široko perspektivo v domači m v vnanji svet. Bergsonov nazor na zatona Podelitev Noblove nagrade francoskemu modroslovcu Bergsonu ie pred entm mesecem vzbudila po vsem svetu zanimanje za tega moža. ki Je imel nekaj vpliva tudi na slovensko duševnost (O Župančič). Zakaj pa tone Bergsonova zvezda, o tem piše češki filozof dr. Tomaš Trnka takole: Bergson ie filozof življenja, njegov nazor je biološki: ni filozof kulture Njegova vera v intuicijo ga vodi k ocenjevanju človekove osebnosti, ne pa človekovega dela. Bergson sploh ne presoja kulture dovolj pravično: ne Pozna njene velike etične vrednosti. Zato se ne čudite, da Bergson še ni napisal knjige o etiki. Preveč se drži biolog i zrna. Njegova filozofija se je zožila. le kakor jasno plapoianie plamenov intuicije, hi vas ogreje, zaslepi, morda celo oslepi, da vidite samo nekaj korakov krog sebe. dalje oa ne. In tako stražite ta ogenl in se poglabljate v svojo notranjost, pri tem pa pustite da ogeni ugasne in da vzldedo nad vami zvezde. Morda vas za-mrazi od hladu vesoljstva. ker ste izgubili ogenj egocentrične intuicije tn njeno samozavest. toda zdaj občutite, da mora biti vaš odnos do sveta globlji, etičen. Cemu sem na svetu in kaj bo po smrti? Bergsonov nazor le opojni optimizem, ki se naslanja na tezo Večnega življenja Današnja filozofija pa se ie že oddaljila temu biologiz-mu: nio zanimajo predvsem etična vprašanja o smislu človeške osebnosti, o človeški kulturi, o bodočnosti človeške družbe. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Nedelja, 20. jan.: ob 15.: Krojaček-jnnaček. Mladinska predstava pri znižanih <-enah. Izv. _ Ob 20: Volpone Izv. Ponedeljek 2l jan.: Lepa Vida. C. LJUBLJANSKA OpEBA. Nedelje, 20. jan.: ob 15.: Madame Butterfly. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izv. — Ob pol 20 Pri treh mladenkah. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Xedel,л 2).: «Na cesaričino povelje». p?emi-;era PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 21 jan. popoldne ob 15.: otroška predstava s petjem godbo in plesom »Janko in Metka«; zvečer letošnji ope-lem» б aper: «Adieu Mimi». Goitovan.e Mariborčanov. Cankarjeva drama eli priklatijo za domačo oeč A vse nič ne pomaga: Komaj se ti mladi gadje temeljito na večerjajo in prespijo noč. že so zopet na nogah ir pri svojem športu Kaj hočemo! Pri na-v Drtjem rebru pozimi nikoli nj bilo drugače. »Gospod! To uslugo vam hočem izkazati, ker ie to moralna dolžnost vsakega moža. Bodite pa tudi uverjeni. da bom znal molčati.« Neznani gospod Je dal' znak svoji dražestni prijateljici, ki se mi je nasmehnila. Prisede! sem k njej. Nagnila se je k meni in mi žašepetala: »Kaj tie, da je tO zelo neugodno? Ne,-gospod? Poglejte-no! Ti dve spa-ki . . .!« - • - • Tudi meni se je zdelo, da je stroga kritika moje nove sosede popolnoma upravičena; Ta tast je imel na glavi ogoljeno mornarsko kapo in njegove hlače-niso bile zlikane. Bile so tudi preozke za njegov obilni trebuh Tašča je nosila velik zelen klobuk in z njenega suhega telesa so frfotali trakovi rdeče sv Не. !.-.:•-. ■.' ! Med tem ko je gospod: Te! sem ga ЬЫ reš" iz neprijetnega ooložaia г nedolžnim obrazom ogledoval s snegom ookrite vrhove blžnjih gora. sem se primaknil še bliže k svoji novi znanki, ki ni imela na sebi ničesar, kar bi odbijalo, ln ji rekel z Irončnim glasom:. »Nu. ali ni čisto prijetno ... .? Sedaj lahko igrava romantično ljubezen.« »Ba* gospod;. . . in jaz sem mu celo rekla . . . Opozorila sem ga: Nikar ne pojdiva v Annecy . . Tam lahko sre- Ш Oedoa Reportaža ie sicer zanimivo in lepo opravilo, ali vsak ni za vse. Tudi drsališče je zanimivo, vendar jaz nisem za na led. Pregladek je. mrzel in trd za moje stare kosti, ki me še vedno bole od mojega zadnjega službenega obiska. Kdo mi bo dal odškodnino za bolečine in kril v mojem proračunu zvišano postavko za pranje robcev? Nihče, vam rečem. Kot vesten človek sem hotel seveda preštudirati vse podrobnosti drsalske umetnosti in zajeti milje drsališča prav z dna. Kakor se spodobi novinarju v službi, sem dostojanstveno in važno prikorakal, ošpičil svinčnik, potegnil Ыок in se pognal na to opolzko torišče zahotenega delovanja. Pri prvem koraku sem že sedel na. ledu in na svo-lem dostojanstvu ter v hipu konstati ral, da nisem vzbudil najmanjšega razumevanja in spoštovanja za našo velesilo. kakor pravijo tisku. Brez uspeha oa vendar ni bila epizoda, saj sem z njo dosege! več smeha kakor s svojim najboljšim dovtipom Osobito ie izvrstno razpoloženi p. t. publiki ugaiaio moje popotovanje križem po ledu po vseh štirih in lov na blok. svinčnik in klobuk. Ker se občinstvo ni upalo vmešavati v moje uradovanje, mi ni nihče pomagal pri vstajanju, da sam ne vem, kako sem se zbalansdral po-koncu. Ali aplavz me ie tako presunil, da sem svoj pravkar končani prizor takoj ponovil s še globokejšimi občutki na zadnji plati. Bil sem sploh kaj zabaven gost, ker se je vse gnetlo okrog mene da sem množico podiral kakor domine in se nazadnje ni nikdo več upal v mojo bližino. Kakor stepen sem se po svojem športnem debutu končno le pri-kotalil v barako k peči in pričel z zasliševanjem labkokriJib športnic in njih kavaliriev. Samo eno vprašanje mi dovolite! V kratkem trpljenju svojega nestabilnega bivanja na ledu sem zlasti iz, žafeje perfektive jjrišel do ugotovitve^ da imajo gospodične krilca le za •'I л - r okras obleke, ker res nimajo drugega praktičnega smisla.. Posnemajte fantke na dilcah! Sploh so drsalci čuden svet Ob najbolj strupenem mrazu, ko se Ljubljanica kadi kakor krop in ne morejo v Trbovljah nakopati dosti pre-noga, se ta vročekrvna mladina gnett ia drsaPšču. da do drsanja sploh oride. Sicer pa menim, da drsanje sploh ni glavni namen tega elegantnega in zdravega športa Glavno je to Dravim da se najdejo. To je na ledu še lažje, kakor na plesnih vajah Če devi.čica zagleda brhkega, fanta. se samo prevrne in kavalir je že pri njej. da ji pomaga na noge in jo zaprosi vsaj za »loke«. Potem pa gre zadeva gladko naprej kakor pač po ledu Pri telebanih in zabtih butcih ie oa treba že več spretnosti Ali česa vse ne zna Drebrisang *aha na drsal kah! Ce so še tako dobro pritrjene na čevljih, ti sname drsalko v hipu, kadar ie žrtev najbližje in se milemu pozivu na pomoč ne more več izogniti. Tudi najbolj neotesani štor odvede gospodično pod roko na klop in ji pri-čvrsti drsalko na nožioo, oh tako lepo in zapeljivo nožico. To pritrjevanje drsalk traja navadno neskončno ter je po mojih nesportnih pojmih tudi višek drsalskih užitkov. Po uvodnih poklonih se prične pogovor, ki je na ledu skoraj tako duhovit kakor na plesnih vajah: »Prosim, za ene loke. Ali znate lastovke? Navadne ali dvojne? Ah naj Vas jih naučim? Kaj pa valček, športni skok. trojke in osmice?« Nova znanka pa toži, da komaj šele zna ljubljanske k>ke. najnižjo spretnost drsalske umetnosti ker se je šele pričela drsati in mora biti vsak dan prav gotovo že ob oetib doma. ker se ima toliko učiti in. ima že dva čveka, pri tem seznanjanju pa revica pozabi, da ie ura sedem že odbila.« ker je tako neznansko lepo in priletno na razsvetljenem ledu Prav za prav Je še lepše v baraki pri peči. kjer se še lepše In bolj domače kramlja in tudi v roke ne zebe kakor na mrazu. In čaj ie v bifeju, pa čokolada. predpustni krofi in torte ter vse mogoče sladkosti za mlade zobe Ukročeni kavalir si pa orivošči klobaso, da kaplje mast v naročje krotkega ideala ki pa tega seveda niti ne opazi ker <1 imata pač toliko posedati. Tudi ooizvedeti morata mnogo. Ime m stanovanje, šolo ln. kar ie glavno, kje in kdaj se zopet vidita. Na ledu seveda kjer se drugi dan že marsikaj naučita zvečer io pa mladi kavalir že spremlja do doma. Sele drugi dan. nota bene. ker takoj prvi dan ni nobel Središče življenja na ledu ie Mestno drsališče, vendar se pa obiskovalci z začudenjem vprašujejo, če so vojaški *odbi zamrznili instrumenti, ker io letos še n! bilo na led. Kljub mrazu in hripl in seveda tudi kljub nalogam in učenju ie zamrznjeni tivolski ribnik vsako popoldne poln študentarije in srčkanih otročajev. ki pod nadzorstvom skrbnih mamic poskušajo, kako prijetno ie gibanje na ledu. In če tak v volno zavit Štrukelj še tako nerodno oade. da pridejo še mami solze v oči. vam ne zajoka, ko bi se doma že drl za žive in mrtve. Na ledu prav nič ne boli, čeprav nesrečo vidi polno ljudi in buške kakor zrele bosanske slive krase čelo začetnikov. Sploh so drsalci za čuda utrjeni. Ce pri plesnih vajab majhne damice ne pogledaš prav, je žc užaljena in viha nosek, tu jo pa z ostro drsalko dobi po pfcščali. da se pocedi kri in nogavica zazija od členkov do kolena — pa nič. To namreč vse spada k športnim užitkom. Na mestno drsališče prihajajo celo taki, ki imajo permanentne vstopnice za drugam, saj je vendar tem prijetnejše in zabavnejše čim večja je gneča, da se drsalci zaletujejo drug ob drugega in se v klopčičib valjajo po ledu ter se ena »kača« zapleta v drugo. Da. zaletavanje ima tudi svoj po-mejj in namen. Ce se namreč fant zagleda v nov plamenček, se najlažje seznani z njo če jo prevrne, ji pomaga kvišku in se ji Tino predstavi ter skesano oprosti dalje pa gre samo. Za velesejmom ima Ilirija svoje drsališče. Tu so zlasti športniki in taki obiskovalci, kj bi to radi postali. Tekme so tu, da se človek ne more na-gledati elegance kretenj in gibov iz najčudovitejših valujočih linij. Spon prehaja v umetnost, ker je užitek resnično estetski, kakor redko pri drugem športu. Da je drsanje razen tega še eden najbolj zdravih športov, pač ni treba več omenjati. Prav lepo drsališče je tudi na ribniku pod hribom v Rožni dolini, a za one, ki ne zmorejo vstopnine, skrbi drsališče za Rakovnikom. Tu je drobiža, da vse mrgoli. Efekt je kljub zunanjim razlikam na vseh štirih drsališčih isti: veselje in zdravje. En starček je živel... Vesela svatorščina — Prikazen in spomin — Smrtna pesem Krik ▼ noč! — Toetran in onstran življenja samo jako zabavnega družabnika, on je s^Ioh veseljak, ampak sem odkril v njem uprav zlato jamo za mene novi* narja, ♦oliko mičnih in dičnih z god» bic iz preljube naše Л venske domač« nosti mi je vedel povedati. Го večerji pa je rekel: — Zdaj pa stopiva še malo dol k 2vanu. Tam jih oste šele slišali. Imela sva L'k kilometer pota. Žva» nova gostilna stoji, kakor vam znano, zunaj vasi na samem, kraj velike ceste. Bil j lepa mila noč, svetila je polna luna. • ' Spotoma ml je moj tovariš govoril le ten možakar ie to Rečem vam: takih te možakar je to. Rečem vam: takih mož je malo na svetu. In čudili se boste, kako izobražen, kako duhovit človek! Dasi ima samo par šol, ampak veliko sveta je prehodil... In se je navzel kulture, tiste prave notranje kulture, veste, ki jo ima tako malokdo... Pri-iatelja sva si. bo'jšega prijatelja si sploh ne morem želeti. Verujte mi. da mi je poleg moje žene in otrok to najdražji človek na svetu. — Bogme. rad ga imam kakor rodnega brata je zatrdil nadučitelj. in sem uprav občutil, kako so mu privrele te besede iz srca. Ko oa sva se približala postavni domačiji Žvanovih. je bila tam že povsod tema. samo zgoraj je še v enem, dveh oknih svetlikala luč Očitno so bili že oozaprli m so se spravljali spat Zato sem prigovarjal tovarišu, naj Ы krenila nazaj. — Nikar jih ne motiva, neote-;itiO. ki ne ve. kai se spodobi? In našo staro dobro teto Katro hočet razža liti. ki se je učila kuhati na samem cesa kem Dunaju? In ponoči se hoče« te vozariti da st kam prevrnete ?ч ubijete! Pa da vas bom imel jaz na vesti? Ne, človek božii, jutri mag*ri 'ahko odrinete navsezgodaj, če se vam *e tako silno mudi — nocoj, nocoj эа bomo še katero rekli. Večenala sva zunaj v vrtni lopi, na» polnjeni s sladkim vonjem jasmina, in г ; 'iiiffznivi öostiteli se ni izkaz**' CaŠ kakega znanega človeka . . Toda on mj ie na vsak način hotel pokazati to krasno jezero . . . Imela Sem pravi Sedat ima. kar ie iskal: našel je očeta in mater svoje žene . . Ta stari tepec bi nama napravil škandal . . . Samo vam se morava zahvaliti, da on ne bo ničesar zvedel Rešili ste Edvarda iz zelo nerodnega položaja . . . Tako sem vam hvaležna, gospod . . .« »Vašemu prijatelju je ime Edvard? In vam, gospodična, če smem vprašati?« »Emilienne . .. Poglejte, no . ..! Sedaj prihajata . . . Kako smešno, da ničesar ne siutita.« čudna dvojica se je res pravkar vzpenjala na teraso. Ta tast s svojimi maihnimi vdrtim.! očmi In kozjo brado mi je postal že ob Drvem Dog'edu an-t;natičen A tašča ie bila še sfašn ša Bila ie oblečena kot zamorka iz Liberije, res strašno neokusno. Edvarda nista opazila Odšla sta naravnost proti vhodu hotela. »Zde se mi. da Edvarda nista videla,« mi je žašepetala Emilienne. »Ne. nista ga spoznala. Preveč gostov je na terasi.? Obrnil sem se. Ubogi soprog Je položil prst na usta, vstal in rekel, ko je šel proti meni, z tteodločnim glasom: »Pogledal bom. če bosta najela sobo v hotelu . . Pojdite med tem k jezeru. V eni minuti se vrnem.« Meni je bilo to zelo Uubo. Sta sva skozi parte. V senci velikih dreves sva se lahko nemoteno razgovarjala. Ko sva prišla že precej daleč, je Emilienne nenadamo vzdihnila in mi položila roko na ramo. : »Oh, gospod! Kako naj se vam vendar zahvalim . . .!« »Ali gospodična !Vsak mošld bi na mojem mestu enako postopal . . . Sicer sem pa zelo hvaležen usodi, ki mi je ponudila priliko, spoznati tako dra-žestno damo .« Emilienne me je pogledala izpod Cela Ta vroč? pogled me ie kar pretresel Srečno Edvard! Srečen mož. ki se •пи ie Dosrečilo da se ie osvobodil za-konsk°ga iarma ! In da si ie izbral res lepn oriiateliico — to bi moral priznat' vsak ki bi jo v^dei! Кгког da ie Pmilienna čitala v mojih očeh kaj sem mislil1 Zakrival naju je grm. da naju s terase ni mogel nihče videti Nenadoma čisto nepričakovano, me je Emilienne objela in položila svojo krasno glavico na moja prsa. Žašepetala ie: »Gospod ...! Oh! Gospod!... Oprostite mi, da se tako vedem . . . Tako vznemirjena sem. če pomislim, kakšni nevarnosti sem pravkar utekla Bila bi strašno nesrečna, če bi morala postati vzrok »ikonske tragedije Oh. tako neizrecno sem vam hvaležna . .« Njene rdeče utsniče so čakale name. Skušnjava ie bila prehuda da bi še ji bil mogel ustavljati . . . Sladek je bil ta poljub ... Trajal ie dolgo, dolgo in .bi bil trajal morda Še dalje, da nisva nenadoma začula škripanje peska za sabo. Hitro in sramežljivo se mi je Emilienne iztrgala iz objema: »Edvard prihaja!« Res se je. na mojo veliko žalost, bližal Edvard. Poklica! naju je in rekel: . »Mimi . . Morava hiteti, tast pravkar ogleduje sobe . . . Prenočiti nameravata v hotelu . . Pojdi hitre z menoj Ujeti morava prvi brzovlak. ki od-'de v dvajsetih minutah v Chamonix Nato se (e Fdvard obrnil k meni in me prjel za obe roki: »Vam. dragi prijatelj, dolgujem največ hvale. Da. da , . .! Če ne bi bilo vas, bogve. kako bi se končalo . . Če bi žena to zvedela, bi me ubila! Oprostite mi. da se moramo tako hitro raz-stati, toda ... saj me razumete*... okoliščine so take, da ... Mimi, zahvali se najinemu rešitelj«, potem pa hitro izgineva . . Л Vaše ime poznam . . .! Ja- svatovali tri dni in tri noči, kakor pravite. Pozno je že, gospod nadučitelj, in tudi vi ste potrebni počitka. On pa se je kar razhudil: — Paperlapa! Ce je že legel, bo pa spet vstal. Ampak živ dan bi mi ne odpustil, da vas nisem pripeljal. On, ta« »Jutrov« prijatelj kakor je! Kaj mislite r — Evo jih! — pa se je zasmejal, ko sva bila prišla med tem prav do hiše. in je stopil k oknu. — Evo jih, saj so tukaj še lepo vsi zbrani, vsa vesela sva-tovščina. Le poglejte si jo! Malo sem osinpnil, misleč, da se šali, vendar sem pristopi' k njemu in pogledal noter. Okno je bilo zaprto, a neza-frnieno, in v mesečini sem dobro razločil notranjost velike gostilniške sobane: dolgo, belo pogrnjeno omizje, obloženo s posodami, steklenicami, šopi cvetličja, lampijončke pod stropom m temne kite bršljana. semint-ja razmaknjene stole, — a človeka, človeka pa nikjer nobenega! Vse tiho v hiši in temno... Nadučitelj pa mi je veselo pošepetal: — Veste kaj. dajva *u malo pod oknom postati in si vse ogledati. Takfl vam najlažje vso družbo predstavim. Potlej jih bova pa presenetila. Cutii sem, kako mi je zagomazelo po hrbtu. A trudil sem se ostati popolnoma miren. V ostalem mi je bila stvar mahoma jasna: Možu tu so pač naenkrat živci malo prišli v nered. Majhna motnja va čutov... To ni nič hudega. Kaj takega se rado pripeti. — Tri noči sva-tovanja, to se maščuje, sem si rekel in nisem vzel stvari nikakor še tragično, preje s humorjem. Vendar sem si prižgal cigareto, samo da sem pri svitu užigalice mogel naduči-teiju videti v obraz: bil je povsem normalen, smejala so se mu usta in smejale oči, ko je gledal v okno in videl tam notri ljudi in stvari, ki jih moje oči niso videle... --Kaj pa imajo, da se toliko sme- jajo? sem vprašal kar tako. iz fantazije, radoveden, kaj bo povedal. — O, je pa že Primožek spet katero pogruntal, Primožek, harmonikar tam-le na klopi ob peči. To vam je šele originalen možic. Tega morate enkrat opisati... A zdaj-le, mi je razlagal nadučitelj svoio prikazen, zdaj je pa oče Zvan vstal. Zapel bo svojo najljubšo: En starček je živel... To boste uživali! Le poglejte ga: Ali ni to interesanten človek? Ta glava, to čelo in te čudovito jasne, uprav solnčne oči... Dekle na njegovi desni, to je pa najstarejša hči, Lenka. Ta mu je še najbolj podobna. In mu tudi po srcu enaka... — Katera je pa nevesta? sem vpraševal. — Je ni. Odpeljala sta se z ženinom že davi na svoj dom. To so zdaj samo še domači med seboj... Škoda pa. da neveste niste videli. Bila je najzalše dekle v naši fari. A sta še dve hčeri pri hiši in pa starejši sin. Tisti-le visoki fant. ki naliva kozarce. Izvrsten tenorist. Sploh pevska familija... Naenkrat pa je nadučitelj umolknil in posluhnii k oknu. — Poje! mi je pomig-nil. — Ali ga slišite? Kakšen glas! Na, tako lepo pa starčka še nikoli ni zapel. Bogme... Dočim je moj zagonetni drug s slastjo vlekel na uho glasove, slišne samo njemu, sem jaz sredi mrtvaške tišine noči in njenih pošastnih senc samo občutil, kako mi od nog gor leze po životu nekaj težkega, mrzlega kakor kača, — groza! In... V tem trenutku je nadučitelj prestrašeno kriknil in se oprijel za okno. — Moj Bog, sem ga slišaj zastokati. — Padel je... Kap! I.n v istem trenutku je zadaj na dvorišču domači pes grozotno zatulil.. grozotno ... In v istem trenutku je odjeknil po hiši grozoten krik. Ženski iok... loputanje vrat... nekdo je pridirjal dol po stopnicah ... Zaškripal je zapah in iz hiše je planila ihte-ča ženska. — Kaj se je zgodilo? sem se ji vrgel nasproti. — Oče uminaio... Jezus, Marija!... Letim po gospoda. In je zdrvila gor v vas, bolestno je odmeval njen jok po gluhi noči. Po stopnicah dol je nrijokala druga ženska, s svetiljko v roki, in vsa zmešana nama je pripovedovala: — Oh, kako naenkrat je prišlo... Pa še tako veseli, kakor so bili... Niso še hoteM iti v postelj in smo se o vsem še vrl se vam bom s pismom . . .!« In že sta izginila za ovinkom drevoreda. Sedel sem na nizki zid, ki je s svojimi mahe vitimi temelji segal v vodo. Nič več nisem mislil na Edvarda, ne na njegovega tasta, na taščo še manj. Mislil sem samo še na Emilienne. бе vedno sem čuti) slast njenega poljuba. Še vedno sem vdihaval vonj njenega parfuma, vonj njenih temnih las. Potekale so ure. Večerilo se je, ko sem se prebudil iz prijetnih sanj. Hotel sem pogledati, koliko je ura, in segel z roko v levi žep telovnika . . . Segel sem v desni žep . . . Postalo mi je malo neprijetno pri srcu. Pogledal sem še v druge žepe . . . Nisem imel več ne ure ne listnice. Tedaj sem hitro začutil vso grenkobo poljuba, ki se mi je zde! prej tako sladek. In končno sem razam el. zakai so me njene male ročice tako strastno objemale . . . (Prevel B. R.) enkrat pogovarjali, kako luštno da je bilo na naši ohceti... Pa se je oglasila naša ta mala iz posteljice: Stric, jim je rekla, pa boste tisto od starčka zapeii tudr na moji ohceti? — Pa so se toliko smejali otroku... Takrat — takrat so pa kar naenkrat nekaj kakor vzdibnili, nas čudno žalostno pogledali in takrat so se kar sesedli na tla... Krčevito je zajokala v svoj predpasnik. Ozrl sem se po nadučitelju. Stal je tam v vratih, bled kakor zid, debele srage na čelu, oči v grozi razprte, in — Da ga nisem na srečo še vjel, bi se bii veliki, težki mož vznak prevrnil čez kamniti prag. Josip Fr. Knaflič. Sokolstvo Dvojni jubilej staroste dr. Pavla Pestotnika 50Ietnica rojstva — 201etnvca starosto-vanja Sokolu I Ze pred dobrim tednom ie obhajal br. Pavle Pestotnik petdesetletnico svojega rojstva. Dosleden nasprotnik vsakega osebnega kulta za sebe ni hotel dopustiti izjeme in tako se je zgodilo, da Je praznoval ta pomembni dan samo v krogu svoje rodbine. A ravno brat Pavle ie svoje živlienje tako zelo posvetil Sokolstvu in javnosti, da smatramo za svojo dolžnost do javnosti in So-kolstva, predvsem pa za dolžnost do mladega sokolskega naraščaja, da se ob njegovem življenjskem jubileju spomnimo njegovega plodonosnega sokolskega dela. Za velik napredek, ki ga ie doživelo slo-vensko Sokolstvo še pred voino in na čegar temeljih sloni še da»es iugoslovensko Sokolstvo, se moramo zahvaliti takratnim mla dim in navdušenim sokolskim delavcem, kt so ustvarili preporodno giban.ie v Ljubljanskem Sokolu, Med novo sokolsko struio je bila tudi peščica dijakov, ki so se z vso vnemo in neverjetno energijo oprijeli sokolskega dela. Mnogi izmed njih so se žal preselili že davno v večnost, ostali pa stoje še danes na vodilnih sokolskih mestih. V teh vrstah se je v letih 1896—1899 že krepko udejstvoval kot 9redniešolec Pavel Pestotnik, ki ie vodil takratne dijaške vrste v Sokolu. Od tega časa pa do danes vidimo dr. Pestotnika vedno in povsod med vodilnimi soko>lskimi krogi in vnetimi delavci. Dr. Pavle Pestotnik se je rodil 10. ianuarja 1879. v vasi Kostanj v Tuhinjski dolini kot sin trdne kmetiške hiše Starši so ga dokaj pozno poslali v Ljubljano, kjer ie nadarjeni dijak kmalu našel pot med sokolske kroge in se navzel nacijonalnega in naprednega mišljenja. Sokolska vzgoja mu je dala trdno voljo, neustrašenost. moralno za-vest, telesno iakost in veselje do sokolskega dela. Po končani maturi je odslužil enoletni vojaški rok ter 1. 1900. odšel na praško univerzo študirat zgodovino in zemljepis. V Pragi je takoj vstopil v vrste Sokola na Mali strani, kjer so ga kmalu spoznali kot dobrega delavca in ga sprejeli v prednjaški zbor. Tu na vrelu sokolske misli si je še boli utrdil svoj sokolski značaj, močno sta vplivala na smer njegovega mišljenja profesorja Masaryk in Drtina, ki sta zbrala okoli sebe krog svobodomiselne in demokratske mladine, med katero je bil tudi br. Pestotnik. Širokega duševnega Obzorja, poln idealo\ in življenjske sile ter borbenosti se je vrnil začetkom leta 1907 v Ljubljano, kjer je dobil suplentsko mesto na 1. državni gimnaziji, leto kasneje pa na II. drž. gimnaziji. Naravno, da je vstopil takoj zopet v vrste Sokola, in ko se je v jeseni 1. 1907 osnoval Sokol I., je navdušenega in za resno delo vnetega br. Pestotnika potegnilo na Ledino, kjer se je z vso energijo lotil dela. Izvoljen je bil za starostovega namestnika, vstopil je v prednjaški zbor in prevzel vodstvo ženske telovadbe. Kmalu je bil br. Pestotnik duša društva in njegov pravi vodja. Njegovo živahno sokolsko udejstvovanje je bilo trn v peti klerikalcem in Nemcem. Da bi se umaknil njihovim preganjanjem, je zaprosil za profesorsko mesto na mestnem ženskem Kceju, kamor je bil tudi imenovan. Za svoje udejstvovanje je dobil s tem prosto pot. Prirejal je tečaie za pouk češčine. vodil članstvo na izlete, poučeval iih v sokolski ideji, bodril jih k delu, uvajal v pojmovanje demokrattema. sestavljal poslovnike in pravilnike za društvo in odseke. Ze do dveh letih društvenega obstoja mu ie bilo poverjeno mesto staroste, ki ga zavzema še danes, tako da letos turi praznuje 20 letni iubilei starostovanja Njegovo glavno stTemPenie ie bilo uvesti v sokolske vrste kulturno delo. Hoteč zanesti to smer tudi v ostala društva. je začel propagirati ustanovitev sokol-skih žup. četudi so se vodilni krogi temu nekoliko upirali. Leta 1909 ie ustanovi! žu-po Ljublana I ter prevzel mesto žuonega načelnika. Zopet se mu je odprlo širše po-dTočje za uresničenje svojih idealov. Vodil u orednjaške tečaje in prirejal razna pre- davanja, čez leto pa je začel izdajati Zupnl vestnik, ki ga je urejeval do vojne. L. 1913 je bij izvoljen za župnega starosto ter je vodil župo do 1. 1920., ko je bil poklican kot poslanec v Narodno predstavništvo. Nekaj časa je bil član tehničnega odbora Slovenske Sokolske Zveze, na I. sokolskem sabora v Novem Sadu je predsedoval odseku »Sokolstvo in narodna vojska« ter je krepko sodelovrJ i pri programa tičnem i organizač-nem delu na saboru. Odlično je tudi literarno delo br. Pestotnika v sokolski stroki. Poleg urejevanja Zup nega vestnika je napisal mnogo izvrstnih člankov v razne sokolske publikacije in v politične liste. Iz ruščine je prevedel Sokolski evangelij I. in II. del ter napisal izborno delo »Kako voditi in upravljati sokolska dru štva«. Na njegovo inicijativo in neumorno prizadevanje je dobil Sokol I. svoi prostor na Taboiu, kjer se danes dviga ponosni Sokolski dom za čegar postavitev ie zastavil vse svoje sile. Brat starosta! V najtežjih časih si vodil Sokola I. Po Tvoji neumorni volji in po Tvojem vztrajnem delu ie rastlo društvo in se širilo, uresničil si nebroj velikih ciliev, ki si jih zasnoval v svoji duši z edinim namenom koristiti narodu in domovini. Tvoja vztrajnost in Tvoja neupogljivost sta dosegli uspehe, ki iih danes občuduiemo. Hvaležnih src se Te spominjamo ob Tvojem jubileju z vročo željo: Bodi zdrav in nadaljuj započeto delo! Tvoji svetli ideali, ki jih je še polna Tvoja duša, naj Ti bodo vodniki na Tvoji sokolski poti, na kateri Ti sledimo radi in z zaupanjem. B, Prvi obrisi vsesokolskega zleta v Beogradu V soboto. 12. t. m. se je vršil v Beogradu prvi ogled telovadišča za bodoči II. jugoslovenskl* vsesokolski zlet. V ta namen sta sp odpeljala v prestolnico br. starosta Oangl in načelni br. dr. Murnik. da z beograjskimi Sokoli pregledata vsa ona zemljišča, ki prihajajo v poštev za veliki zlet. t. j. Mali Ka lemegdan in pa vojaško vežbališče na Banjici. Komisija se .je izrekla odločno, da se priredi telovadišče na Malem Kalemegdanu, ker je iz vseh ozirov najprimernejši in mnogo prilriadnejši od sicer idealno ravne Banjice. Predvsem se je ugotovilo, da zadošča prostor na Malem Kalemegdanu. ki leži vzhodno od znane beograjske trdnjave ob Duna-vu. za 5000 telovadcev za proste va^e, ima dovolj prostora za postavitev orodja, namestitev tribun za gledalce ter leži v neposredni bližini, tako rekoč v mestu samem. Iz prometnih ozirov bo bodoče telovadišče dosegljivo po Dunavn p,o železniški progi Beograd • Klanica in pa 8 oeetno železnico. Tudi vodijo tja dovoljno široke ceste za avtomobilski in ostali cestni promet. Glede garderob je tako rekoč ie poskrbljeno, ker se nahajata v bližini dve veliki šolski poslopji. Prostor sam pa jie skoraj popolnoma raven ter bo mogoče ga v najkrajšem času in brez posebnih velikih stroškov popolnoma pripraviti za javno telovadišče. Ker je ves kompleks lastnina deloma mestne občine. deloma pa vojaškega erarja, se bo ves materijal za nasipanje in zravnanje pridobil iz materijala, ki ga bo dobavilo mesto od regulacijskih del po raznih mestnih delih. Tudi napeljava in ureditev nad vse potrebnega vodovoda se bo dala izvesti s primeroma nizkimi stroški. Vseh teh prednosti pa nima vojaško vež-bališče Banjica, četudi je glede ot ke in terena zelo pripravno za telovadbo. Iz lega razloga эе je komisija kaj hitro in lahko odločila za Mali Kalem egdan. Po ugotovitvi vsga tega se je sestalo v prostorih beograjske sokolske župe lepo število beograjskih Sokolov k skupni seji, kjer so na osnovi komisijskega izvida glede telo-iadišča pričeb' razmotrivati o nadaljnjih pripravljalnih delih za zlet. Predvsem je treba v najkrajšem času pristopiti k osnovanju vseh za delo potrebnih odsekov, ki naj bodo v neprestani zvezi z odgovarjajočimi referenti v Savezu v Ljubljani. Načrte za telovadišče bo izdelal znani beograjski arhitekt, br. Momir Korunovic. V splošnem se opaža v Beogradu že sedaj veliko zanimanje za bodoči zlet, ki se bo vršil v Vidovih dnevih leta 1930. Poziv sokolske župe Ljubljana Na poziv starešinstva JSS glede nujne pomoči stradajočim in zmrzujočim v kršni Hercegovini, ki je bil — tako odkrit kakor težak po vsebini — vdan vsem društvom in župam v sokolskem in dnevnem časopisju, prosi starešinstvo ljubljanske sokolske župe vse, ki so dobrega srca, sledeče: 1. Vso obleko in perilo, ki je še vporabno in ki ga kdorkoli mora utrpeti, oddajte najbližjemu sokolskemu društvu. 2. Trgovci, obrtniki, industri.ija in večji posestniki naj javijo na naslov: Sokolska župa Ljubljana, koliko delavnih oseb bi mogli zaposliti z navadnim delom preko zime » svojih obratih za golo hrano in stan. Ne samo po junaštvu, tudi po enaki poštenosti, hvaležnosti, vdanosti iu neiaprijenosti so znani Hercegovci. 3. Denarni prispevki, ki se bodo takoj odposlali in potem razdelili najpotrebnejšim v obliki hrane, naj se nakažejo z navedbo namena Sokolski župi Ljubljana. Sokolska društva potrdijo darovalcem prejem in pošljejo darovano obleko in perilo trdno zvezano ali v zabojih s spremnim pismom vsebujočim točen popis odposlanega blaga, po možnosti do konca tega meseca naravnost na naslov. Čeda M i 1 i б, župni starosta, Mostar. S stroški pošiljatve obreme-nujejo društva, če smatrajo to potrebno, žup-uo blagajno in obvestijo o tem župo z dupli-katom spremnega pisma. V trenutku, ko gre za življenje bratske krvi. ne pomišljaj, žrtvuj! Zvestoba, za dovolj dokazano zvestobo! Daj hitro, da boš dvakrat dal! Zdravo I Starešinstvo Sokolske župe Ljublana. Nande Marolt. starosta. Stane Flegar, tajnik. Kakšna je prava sibirska zima Pomladi in jeseni Sibirci večinoma ne poznajo, — Temperatura do 50 stopinj pod ničlo — Stanovanje in obleka Sibirca po zimi — Obleko, prodajajo ▼ trdih kosih — Kmetje vozijo hrano v mesta po 10 Э km daleč Prebivalci zapadne in srednje Evrope niso prijatelji mraza, ker ga niso vajeni. Zato pričakujejo vsako zimo v strahu in čim zdrkne živo srebro v toplomeru na 15 aH celo na 20 stopinj pod ničlo, začno tarnati o »sibirski« zimi Sibirija, ta ogromna, večinoma ravna, s pragozdovi in tundrami pokrita zemlja razprostirajoča se na severu do Severnega ledenega morja, na vzhodu do Berinškega. Ohotskega in Japonskega morja, na jugu do kitajske Mandžurije. Mongolije in ruske centralne Azije in na zapadu do evropske Rusije, je bila do svetovne vojne širši evropski javnosti le malo znana. Šele ko je vojna vibra zanesla v matuško Rusijo stotisoče vojnih ujetnikov iz centralnih držav in ko so prišli mnogi v Siribijo, je bilo vsaj deloma tudi med lajiki ovrženo napačno naziranje, da je Sibirija dežela večnega snega in ledu, po kateri se i sprehajajo beli medvedi in strežejo napol divjim prebivalcem po življenju. V zapadni Evropi je bila Sibirija na slabem glasu zato. ker je ruski carski režim pošiljal tja politične zločince in кет so ljudje mislili, da je to najhujša kazen, ki more zadeti človeka, izobčenega iz človeške druž be. V resnici pa Sibirija še daleč ni tako strašna dežela, kakor so mislili m še sedaj mislijo oni, ki jo poznajo samo po imenu. Nasprotno, ta ogromna ravnina ie izredno bogata na naravnih krasotah in naravnem bogastvu. V Sibiriji le mnogo romantičnih kotičkov, ki se lahko merijo z nailepšiml kraji v Evropi. Krasne so sibirske reke. ro-mantična so sibirska pogorja, neizmerno bogastvo krijejo v sebi sibirska iezera, med katerimi je najboli znano ogromno Bajkal-sko jezero. Naravna bogastva Sibirije so neizčrpna. V mnogih krajih pridobivajo zlato. srebro, svinec, železo in druge kovine. Ogromne so zaloge premoga, neprecenljivo bogastvo pa predstavljajo tudi ogromni sibirski pragozdovi. Poleg naravnih bogastev ima Sibirija tudi zelo razvito poljedelstvo in živinorejo tako, da ie zalagala pred volno v žitom in i zbornim maslom mnoge države s slabo razvitim poljedelstvom ln da je bila kot velika evropska žitnica nafnevar neišl konkurent Amerike na svetovnem žitnem trgu. Polletna zima Te izredno bogate dežele pa se ljudje v zapadni Evropi boje, če le slišijo njeno ime. Mislijo namreč takoj na zloglasno sibirsko zimo, ki je res tako huda, da bi se je mora! človek bati, če bi ga narava sama ne utrdila in če bi ne imel sredstev, da se ubrani strupenega mraza Zima traja v Sibiriji pol leta, včasih še celo malo več. Pomladi in jeseni v našem pomenu besede Sibirci n« poznajo. Prehod iz poletja v zimo in iz zimb v poletje je tako nagel, da odpade vse to. kar je pri nas značilno za pomlad in jesen. V nekaj dneh sneg skopni, snežna odeja izgine in kmalu jo nadomesti bujno zelenje. Sibirsko zimo si je težko predstavljati, kdor je ne pozna od blizu. Mraz. o katerem se v Evropi zadnje dni toliko govori in piše je za sibirske razmere zmerna zimska temperatura Nobenemu Sibircu ne pride na misel govoriti o mrazu, če kaže toplomei 15 do 20 stopinj pod ničlo. Šele kadar zdrkne živo srebro na 30 ali 40 stopini pod ničlo, se začno Sibirci zavijati v kožuhe, jesti slanino in maslo ter piti vodko. Alkohol in maščobo smatrajo namreč za najboljše obrambno sredstvo proti mrazu. Med našim in sibirskim mrazom je pa bistvena razlika. Oni naši vojni uietniki. ki jih je zanesla usoda v Sibirijo, dobro poznajo to razliko in vedo, da se v Sibiriji mnogo lažje prenaša 30 ali 35 stopinj pod ničlo, kakor pri nas 15 stopinj Sibirija ima namreč izrazito kontinentalno podnebje, zrak je čist in suh in tako mraz ne prodiru s tako intenzivnostjo skozi obleko do kože kakor pri nas v našem vlažnem, meglenem podnebju Sibircev si brez ostre sibirske zime nI mogoče misliti. Njim je zima to. kar je nam pomlad. Dočim so čez poletje, ko pritiska mnogo hujša vročina nego pri nas, nekam zaspani in leni, postanejo pozimi živahni in se prav nič ne boje ostati če treba tudi ves dan pod milim nebom, izpostavljeni vetrovom, ki pihajo večkrat po cele tedne brez najmanjšega presledka. Prebivalstvo sibir. skih mest porabi v zimskem času vsako prosto uro. da se vozi po mestu in okolici na saneh Na vse stran; švigalo v sani vpre-ženi iskri konji zvončki cimdlaio ln Ihidie uživajo lepoto zimske narave, pa naj pritiska še tako hud mraz. Obramba pred mrazom Seveda je treba Imeti vse pripomočke, da se človek ubrani strupenega sibirskega mra za, kajti kadar doseže temperatura 40 ali celo 50 stopinj pod ničlo, ni niti misliti, da bi mogel človek vzdržati v hiši. kakršne so naše, ali celo na prostem, če ni dovolj zavarovan pred mrazom. Hiše so v Sibiriji tudi po mestih večinoma lesene. Zgrajene so iz debelega tramovja, med katerim je natlačeno s peskom pomešano oblanie in žaganje, ki mraz zadržuje. Samo v večjih mestih imajo moderno zidana poslopja, pa tudi pr? teh so stene znatno debelejše, nego pri naših. Okna se pozimi okrog in okrog zama-žejo s kitom in sobe se zračiio potom mal? okrogle odprtine v zgornji šipi. Najvažnejša v sibirskem stanovanju pa je peč, ki je narejena tako, da se porabi razmeroma malo kuriva in da ie stanovanje noč in dan toplo. Bog ne daj. da bi imeli v Sibiriji take peči. kakršne imamo pri nas! Ljudje bi v stanovanju pri 40 stopinjah pod ničlo zmrznili, pa naj bi še tako kurili Si-b:rske peči so zelo praktične. Znotraj imajo vdelano v obliki spirale debelo cev tako da mora toplota po peči krožiti in da ne izpuhti tako hitro skozi dimnik Zgoraj ima peč zapah, ki je odprt samo dokler v peči gori. Čim pa ostane v peči samo žrjavica. se zapah zapre in toplota ne more več utia-jati. Tako ostane žerjavica žareča vso noč in zjutraj je peč vroča kakor ie bila zvečer. Pa tudi izven stanovanja se mora človek v Sibiriji dobro oborožiti proti mrazu. Sibirci nosijo pozimi tako zvane Pime ali va-lenke, to je škornjem potebno obutev iz preparirane volne, ki ne sme imeti nobenega šiva. kajti sibirski mraz naide vsako, tudi najmanjšo luknjico. Pri 40 stopinjah pod ničlo lahko stojiš v pjmah vso noč na prostem. pa ti bo v noge toplo kakor za pečjo. Poleg pim so važne tudi rokavice in kučme. Rokavice so znotraj podložene s kožuhovi-no, kučma se potegne čez ušesa ali pa sl pomaga Sibirec s tako zvanim basilikom, to je nekaka kapuca, ki ima dva podaljška, s katerim si ovije ušesa in vrat Važen je tudi kožuh ali s kožuhovino podložena zimska suknja, ki pa ni nujno potrebna Lahko se prenese sibirsko zimo tudi v navadni, nekoliko težji suknji, glavno je, da so dobro zavarovane noge, roke in ušesa. Ljudje, ki morajo biti po opravkih čez dan ali ponoči deli časa na prostem in ki nimajo prilike, da bi se mnogo gibali, se zavarujejo pred mrazom s tako zvanim tulupom to ie do tal segajoč in zelo širok kožuh, podložen navadno z medvedjim kožuhom. Nagli skoki temperature KdOT je bil v Sibiriji in čita te dni v evropskih časopisih o sibirski zimi nad za-padno Evropo, se mora nehote nasmehniti. Razlika v temperaturi med najtoplejšim in najhladnejšim mesecem, ki znaša že v srednji Rusiji 30 stopini. doseže v vzhodnosibir-skih stepah 37, na Uralu 35, ob reki JeniseJ 43, v Jakutsku 61, v Verhojansku 66. ob rek! Jana pa celo 100 stopinj. Sibirci so vajeni temperature 35, 40 ali celo 50 stopinj pod ničlo. Med najhujšim mrazom ie navadno zelo gosta megla, ali pa postane ozračje intenzivno sinje Prehod od zmerne temperature v strupen mraz je često zelo nagel. Piscu teh vrstic se je v Tomsku pripetilo, da so mu kar korakov od hiše zrmznile noge do polovice, kar je odšel z doma v na. vadnih škornjih, misleč, da tisti dan ne bo hudega mraza. V nekaj minutah pa je temperatura padla od 15 na 35 stopinj in ne da bi se prav zavedal, kdaj in kako, je imel prste in del stopal zmrzniene. Zmrznjeno mleko Oni dan je imela Ljubljana senzacijo v obliki zmrznjenega mleka na trgu Baje le mleko v petih večjih posodah zmrznilo in to se je zdelo Ljubljančanom zelo čudno. V Sibiriji pa prodajajo mleko pozimi v — vrečah. Pa ne da bi kdo mislil, da so sibirske vreče tako goste, da drže tekočino Ne, prav redke so. prav tako, kakor naše ali pa še bolj. Toda Sibirci pozimi na trgu ne poznajo tekočega mleka Prodaiaio in kupujejo ga v kosih, ki jih prinašajo in odnašajo v vrečah. Često se pripeti, da kupi gospodinja namesto masla mleko ali pa narobe Ker je obore zmrznjeno in кет je dobro mleker rjavkasto, se ga prav lahko zamenja z maslom. Pa ne samo mleko, marveč tudi druge tekočine in jestvine so v Sibiriji pozimi zmrznjene. Silne preglavice imajo sibirski mesarji, kajti meso zmrzne tako, da mu pridejo do živega samo z ostro in težko sekiro. Zmrznjenih rfb so pozimi polna skladišča sibirskih mest. Kmetje jih vozijo z vozmi kakor pri nas drva. Zimska aprovizacija mest Poglavje zase je v Sibiriji pozimi promet med mesti in vasmi. Sibirija je zelo redko naseljena, razdalja med poedinimi postajami ob glavni sibkski železnici, kakor tudi med poedinimi vasmi znaša večkrat do 100 ali še več kilometrov. V naših razmerah si je težko misliti, da bi vozili kmetie pozimi v mesto živila iz tako oddalienih vasi. V Sibiriji pa to ni nič posebnega Iz vasi se pomikajo dan za dnem preko neskončne zasnežene ravnine dolge kolone sani. ki jih vlečejo čudovito utrjeni in odporni sibirski konriči V takih kolonah ie včasi 30 do 40 ali pa še več sani. In čudno, voznika potrebuje cela kolona samo enega. Na prvih saneh sedi sibirski mužik v kožuhu in kučmi dremlje ali pa spi vso dolgo pot do mesta, a vsi drugi konjiči vlečejo lepo za njim sani v enakih presledkih in nobenemu niti na misel ne pride, da bi zaostal ali krenil drugam. Sibirski konji so v sibirskih razmerah zlata vredni Pozimi jih pokrije narava z dolgo dlako in če vam diria tak konjiče?: brez prestanka 15 do 20 km. ga v mesta mimo pustite stati zunai nepokritega, ne da bi bila nevarnost, da se prehladi Taka je torej sibirska zima in bog ne daj. da bi pritisnila pri nas Če bi imeli v Ljubljani le eno noč 40 ali 45 stopini pod ničlo, bi morali najbrž drugi dan marsikaterega Ljubljančana odpeljati k Sv. Križu. J Kmetijski uestnib Vzgojna plat malih vrtdv Povojni čas je skoro vse sloje in stanove našega naroda nekam predrugačil. tako da se je začelo prav za prav novo življenje, posebno, kar se tiče zanimanja do narave jn do zemlje. Ali pozabljeni in nekako zapuščeni so ostali še nekateri sloji, zlasti malomeščanski in delavski po mestih in v industrijskih krajih. Ti ljudje si ne morejo sami pomagati, živijo samo iiz dneva v dan in se morajo zadovoljiti z majhnim zaslužkom. Ostali so skoro v istih življenjskih razmerah kakor pred vojno. Temu pa niso sami krivi, temveč je krivda pri delodajalcih, ki se za vzgojo teh ljudi ne brigajo. Tu in tam se opaža, da si pomaga kak delavec sam ter si napravi poleg majhne domačije tudi vrtiček, кет ga sili k temu njegova kmetska narava in ljubezen do zemlje. Vabi ga narava nazaj k sebi. kajti le v njej najde uteho. AH žal, večkrat mora tak delavec odnehati za-radi neugodnih razmer. Življenje naših industrijskih delavcev je žalostno. Delavski zaslužek je nezadosten. Dolgčas ubija delavce in njihove družine. Najnevarnejše v njihovem življenju je enostransko životarenje, pomanjkanje razvedrila in odtujitev od narave. V Nemčiji so to že sredi prejšnjega stoletja uvideli ter so posvečali večjo pozor-nost vzgoji mladine, zlasti po mestih in v industrijskih centrih. Oglasil se ie zdravnik dr. Schreber ter ustanovil društvo z namenom, da se osnujejo igrišča za deco; izdajal je tudi lastno glasilo »Garten und Kind«, ki izhaja še dandanes v Leipzigu. Predvsem se je skrbelo po njegovih navodilih za to, da se mladina telesno krepi in razvedri na raznih igriščih v svojem prostem času. Pozneje so se tem igriščem pridružili še majhni vrtovi, katere je morala mladina obdelovati. Obče znani pedagog dr. Haus. Schild in nekateri nemški učitelji so uvideli izredno važnost teh vrtičkov pri vzgoji mladine. Ne samo za mladino, ampak tudi za odrasle ima domači vrt nekaj tako vabljivega, domačega in lepega, da se z besedami skoro ne da opisati. Poglejmo samo naše železničarje, ki so zaposleni ob progi, zlasti v Sloveniji, kako skrbno in z veseljem obdelujejo svoje vrtičke in kako okusno in lepo okrasijo pri tem postaje. Zares, to napravi na domačina, pa tudi na tujca najboljši utis. Obdelovanje zemlje na vrtičku ie zares kratkočasno in v mnogih ozirih koristno. Našemu malomeščanskemu in tovarniškemu žlvlju primanjkuje zemlje, kjer bi se osnovali vrtički. Zastopniki naših večjih mest, dalje podjetniki in industrijci se morajo tega zavoda ter nuditi svojim ljudem to, kar v drugih industrijskih deželah in po večjih mestih že davno izvršujejo. Obdelovanje malega vrta pokaže vsakomur, ki se s tem ukvarja, ka'ko težko ie fizično delo kmeta ln delavca. Za ljudi, ki morajo prebivati po zatohlih uradih, delati v slabem zraku po tvornicah in po roveh, živeti v slabih stanovanjih, je delo na vrtu tudi z zdravstve. nega vidika izredno koristno, ker se pri tem naužijejo svežega zraka in se na prostem gibljejo. Seveda tudi v gospodarskem oziru nudi vrtiček lepe dohodke, ki jih ne ememo prezreti. Na njih vzgajamo za lastno gospodinjstvo zelenjavo, sočivje, sadno drevje itd. kar je za revnega človeka vsekakor upoštevanja vredno. Navadno meri tak vrtiček od 1 do 2 ara, skozi katerega vodi glavna pot. Ob potu so cvetlice, na gredah samih pa se prideluje zelenjava. Tu in tam gojijo na večjih vrtovih tudi pritlična špalirna drevesca, grmičke jagodičevja. jagode in večletno zelenjad. Visoko sadno drevje se na teh vrtovih ne goji, ker dela preveč sence. Seveda, če je večji vrt, napravijo kje v ozadju posebno igrišče za otroke, lepo utico. prostor za kompost itd. Da spada k vsakemu vrtičku lepa in okusna ograja je samo ob sebi umevno. Koliko koristnega bi se dalo v tem pogledu storiti, če bi naša večja mesta posvečala napravi majhnih vrtov na svojih zemljiščih večjo pozornost. Ta zemlja naj bi se razdelila med maihne najemnike v zakup, zlasti revnejše meščanske in delavske družine po gotovem načrtu in medsebojni obvezi. Naša industrijska podjetja bi se morala prav tako zavedati važnosti za njihovo delavstvo, _ Fr. K. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Litiji V načrtu fe lastna drevesnica. V Zasavju ie sadjarstvo precej razširjeno pogrešalo pa se je dosedaj smotrenosti in skupnosti med sadjarji in vrtnarji. Zato so si ti že dalje časa želeli strokovne organizacije zavedajoč se, da bodo le s skupno podporo dosegli lepših uspehov. Za nedeljo sta sklicala gg. Zigon in Ro-stohar v Litijo ustanovni občni zbor. Že pred pričetkom zborovanja se ie prijavilo 33 članov, ki se vsi pečajo s sadiarstvom, vrtnarstvom in cvetličarstvom, nekateri samo za domačo uporabo, drugi pa tudi /a prodajo. Uvodoma je referiral znani ekonom sodni svetnik g. Alojzij Zigon o potrebi in koristi nove organizacije. Po prečitaniu pravil so bile volitve. Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor- predsednik sodni svetnik g. Alojzij Žigon, tajnik in blagajnik šolski upravitelj g Drago Rostohar. «odpredsed-nica posestnica in posoiilniška uradnica ^a Marija Jenkova; odborniki naslednji gg.. Ш Pavel Koblar, železniški uradnik Artui Volbang, drevesničar Vinko Strmlian 1г Ге-netiš. posestnik Nace Tičar s Frtice !n posestnik Jože Dobravec iz Gradca. Pri slučajnostih so se razmotrivale vse zadeve, ki pridejo v poštev pri novtr.i dru-štvu. Sestavil se je tudi delovni na bo tudi predavanja naših prvin kmetijskih strokovnjakov. Zanimivo ie bilo rešetanje o faktnr>ih. ki ovirajo razvoj sadjarstva v našem okolišu Za najhujšo nadlego sadjarstva so spoznali voluharja, katerega preganjajo na narazlič-nejše načine, ki pa niso \edno uspešni. Te debate se je udeležilo mnogo navzočih članov. Zanimivo je bilo poročilu mladega dreves, ničarja g. Vinka Strmljan.' '2 Teneti ki j& povedal, kako pregan.a voruharja on. Ko prekoplje zemljo v dreves üci. viofi med zemeljske plasti smrek v/e in brinje ve veie. Bodice voluharja najbrže tako odrgnajo, da ga mine veselje plaziti ss do zemh'. S smre-kovimi vejami preprežena zerrlja pa je tudi zelo rahla in ima zrak lar.ek dostop, d? razkraja gnoj. Člani so tudi ugotovili, da sedanji način sadjarstva, ko je skoro vsako drevo posebne sadne sorte, ni priporočljiv in reatabi'en Zato bodo začeli akcijo, da se uvede v Zasavju le nekaj sadnih sort. ki jim naše ped-nebje prija. Zanimivo je, da se je takoj po lepo ujpe-lcm nbčnem zboru priglnsilo še mngo čla nov. Novo ustanovljeni podružnici Sidiar skega in vrtnarskega društva v Litiji želi-no najkrepkejši razmah, ki ga bo gotovo tudi doživela, saj jo je rodila potreba. Socijalna politika Stanovanjski problem na Češkoslovaškem Kjerkoli razmotrivamo finančno stran stanovanjskega problema, moramo povsod predvsem upoštevati višino najemnine, stavbne stroške in način, kako dobiti najcenejši kredit. Zanimiv primer aktivne stanovanjske politike, katere cilj je. prilagoditi se pogojem gospodarskega stanja, vidimo na Češkoslovaškem. Od leta 1920 dalje na Češkoslovaškem postopoma ukinejo stanovanisko zaščito in omogočujejo lastnikom hiš zvišati najemnine. Vendar so pa zakonito dovoliene najemnine v primeri s podražitvijo življenjskih potrebščin v povojni dobi. komaj za eno tretjino večje. Od dohodkov delavske družine v Pragi, odpade na najemnino v stErih hišah 6.5 od sto. V teh razmerah je razumljivo, da ni podana rentabiliteta novih stanovamiskih hiš. Pospeševanje gradbene akcije vrši skoraj izključno le država, ker so občine po večini finančno prešibke, da bi lahko izdatno prispevale k zgradbi novih stanovanjskih hiš. V prvih povojnih letih so uživale državno pomoč za zgradbo stanovanjskih hiš predvsem občme in stavbne zadruge. Uveljavil se je s:stem državnega iamstva za zavarovane hipoteke in dovoljevale so se obrestne bonifikacije za kritje investiranih stavbnih stroškov. Državno jamstvo je v bistvu obstojalo v tem, da se ie država obvezala, obrestovati in amortizirati zajamčeno hipotekarno posojilo in ga tudi plačati ob času zapadlosti. Na ta način je prevzela država rizi-ko, ki sledi eventuelno zmanjšani stavbni vrednosti. Na drugi strani si je pa država pridržala pravico, določiti višino najemnine in povračilo delnih plačil, ki iih ie izvršila iz naslova svoiega jamstva. Državno jamstvo je omogočilo, da so denarni zavodi dovoljevali proti primernim obrestim stavbne kredite in da tudi glede višine dovoljenih kreditov ni bila postavljena običajna rigo-rozna meja. Prvotno je država priznala za občeko-ristne stavbe 95 od sto stavbne vrednosti jamstva. Z stabilizacijo češke krone je pa leta 1924 znižala jamstvo na 45 od sto stavbne vred-nosti. Za ostale stavbe je znašalo prvotno državno jamstvo 60 do 80 od sto, ki se je pa pozneje zmižalo na 35 od sto stavbnih stroškov. Država je za svoje jamstvo zahtevala vknjižbo na drugo mesto, dočim ie bilo na prvem mestu vknji-ženo posojilo, ki ni potrebovalo jamstva oziroma na absolutno vrednost zgrajene hiše. Državni prispevek za obrestovanje in povračilo investiranega kapitala traja 25 let. Z zakoni od leta 1921—1923 ie bilo določeno, da prispeva diržava 4 odstotke in da se odstotek v razdobju vsakih petih let primerno zmanjša. V letu 1923 ie pa bilo odločeno, da je državni prispevek jednako-meren in da znaša vsako leto 2 V\ odstotka. S pomočjo državnega jamstva in prispevka se je zgradilo v letih 1919 do 1926 okrog 28.000 stanovanjskih hiš s 65.000 stanovanji. Pri tej stanovanjski akci.ii so udeležene gradbene zadruge s 31.500, občine s 13.500 in druge osebe s 20.000 stanovanji. Za zgradbo stanovanjskih hiš se ie porabilo 4.8 milijard čeških kron. od katerih ie na prvem, državno n ©zajamčenem mestu vknjiženih eno milijardo, na drugem, državno zajamčenem mestu pa 3 miliiarde čeških kron. Preostali kapital so nudili graditelji sami. Država je krila svoje obveznosti za pospeševanje gradbene akcije iz tekočih dohodkov, Le majhen del obveznosti je plačala država iiz leta 1921 najetega stavbenega posojila. Finančna obrenitev države je torej precejšnja. Leta 1926 je češkoslovaška vlada predložila parlamentu zakonski predlog, ki je predvideval sistematično ukinitev najemnin-' skih omejitev. Hišnim lastnikom bi bilo dovoljeno znatno zvišati naiemnine. Povi-šek najemnine bi se porabilo na polovico za ustanovitev gradbenega zaklada, polovico pa v tej obliki, da bi se hišnim lastnikom predpisalo pris;lno posojilo. Vladir. projekt novega stanovanjskega zakona ni obveljal- Dne 28. marca 1928 ie bil uve-Ijavljen zakon, ki določa znatne olajšave za odpoved stanovanj in postop.io «.višanje najemnine v polletnih razdobjih (do 1. ja-nuaria 1929). Pri odmeri zvišaie naiemnint se upošteva dohodke najemnika. Država podpira zgradbo malih stanov miškin hiš m malih delavnic s tem. da dovoljuje jamstvo za drugo hipoteko v največji izmeri 40 od sto gradbenih stroškov Skupna Jamstvena j svota ne sme presegati 150 milijonov č. I kron. Država prevzame iamstvo le za one i zgradbe, ki so se pričele graditi do 31 marca 1929 Poleg tega bo pa vlada nudila državnim nameščencem še posebne kredite za zgradbo stanovanjskih hiš Vzoru Češkoslovaške bi lahko tucfi mi sledili. AJoo bi to storili, ne bi bilo pri nas tako strašne stanovanjske bede z vsemi ne. ugodnimi gospodarskimi, socialnimi, zdravstvenimi in moralnimi posledicami. Nova uprava v trgovskem in bolniškem podpornem društvu v Ljubljani. Ministr» stvo za socijalno politiko je 2 t. m. imeno* valo novo upravo te važne socijalne usta» nove, na kateri so pred vsem interesirani trgovski in drugi privatni nameščenci. V ravnateljstvo so imenovali kot člani gg. Josip Bahovec, Ivan Jelačin st, ravnatelj Peter Klinar, trgovec Albin Smrkolj. pred» sednik pokojninskega zavoda Vekoslav Vr» tovec in trgovec Ivan Železnikar, iz vrst zavarovancev pa gg Lojze Doležal iz Ma» ribora, Lj. Gluhak, Evgen Lovšin, Franjo Sfiligoj, Jože Zemljič in Božo Pleničar, vsi i i Ljubljane. V nadzorstvo so imenovani iz vrst delodajalcev gg. Ivan Avsenek. predsednik Kranjske hranilnice, dr. Fran Pav» lin, direktor Ljubljanske Kreditne banke in dr. Pavle Pestotnik, upravni svetnik Na» rodne tiskarne, iz vrst zavarovancev pa gg. Frame Munda iz Celja, ter Janez Poljak in Maks Terčelj iz Ljubljane. Ovire za sorHalnn-posDodarsko zbliža-nje med Češkoslovaško in Jugoslav'jo. V zagrebški reviji «Socialna misao» je ČSR poslan:? in bivši minister dr. Lev Winter ki pripada socijalrodemokratski stranki napisal članek pod naslovom «Razmerje Češkoslovaške do Jugoslavije». Iz članka posnemamo par zanimivih socijalno»gospo» darski*. misli. ČSR ima dva važna gospo darska faktorja: močno razvito industT j, ki ima izrazito izvozni značaj, in pa vedno lepše se razvijajoč" poljedelstvo. Prvi fak» cor je brez direktnega političnega vpliva, d gi p i ima močno parlamentarno politič» no moč in s tem možnost, da s stališča svo» jih interesov vpliva na državno udejstvo» vanje. Iz te posebnosti čeških prilik izvira dejstvo, da je stalo neizvedeno vzajemno medsebojno gospodarsko izpopolnjevanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško in da so se izjalovila tudi nedavna trgovinska poga» janja med obema državama Podlegla je industrija, ki je težila za izvozom, zmagal pa je agrarizem, ki zahteva zaščitne čari« ne za poljedelske produkte in s tem zapi» ra n.eje jugoslovanskim poljskim pridel» kom. Na ta način sta oškodovani češka industrija in jugoslovensko kmetijstvo, ž njima seveda najbolj industrijsko ir. polje» delske delavstvo. Dr. Winter konstatira dejstvo, d. manjka Jugoslaviji dobra kre» ditna, nakupna in prodajna organizacija, kar ovira dober razvoj medsebojnih odno» šajev tudi na socijalno=gospodarskem polju. Zato ima predvsem delavstvo obeh držav interes na tem, da se te ovire čim prej od» stranijo. Poučne številke iz Avstrije. Avstrijska vlada je nedavno izdala nekaj statističnih pregledov avstrijskega delavskega zavaro» vanja. Povprečno število zavarovancev je doseglo 1 milijon oseb. Letni zavarovalni prispevki so znašal: 215 milijonov šilingov, od česar odpade na bolniško zavarovanje 90 milijonov, na brezposelno zavarovanje 79 milijonov, na starostno 17, na nezgodno 27 in na bratovske skladnice 2 milijona. Zavarovanje zasebnih nameščencev izkazu» je 215 tisoč članov in 100 milijonov šilin» gov prispevkov. Število oseb, ki so uživale brezposelno p* >ro, znaša okrog 100 tisoč. Druga mednarodne izšeljeniška konfe= renca se je koncem preteklega leta vršila v Havanni. Zastopanih je bilo 35 držav. Konferenca je obravnavala naslednja vpra» sanja: prevoz in varstvo izseljencev, zdrav» stvena politika, pospešitev izseljevanja v države, kjer vlada pomanjkanje delovnih sil, splošna načela za mednarodne izselje» niške pogodbe Prihodnja konferenca se vrši letos v Madridu. Sport Današnje smuške prireditve V Bohinju, na Bledu ln v Logatcu Tud današnji program smuških priredi» tev je zelo bogat. Razen Boh nja priredita tudi agilni SK Bled in dosedaj mirni SK Logatec svoji smuški tekmi, ki bosta go» tovo tudi dobro obiskani in prinesli čim leDŠe uspehe. V BOHINJU se vrš-j pod pokrovitelj» stvom JZSS vztrajnostna tekma na 18 km za prvenstvo Bohinja. Prvaki rch skupin prejmejo naslov «snučarski prvak Bohinja za 1. 1929.» Start je ob 9. dopoldne. Razen te glavne prireditve se vrši dve uri pozne» je damska tekma na 5 -m za isti naslov, popoldne ob 13. pa zanimiva tekma bo» hinjske dece in naraščaja na 4 km v dveh skupinah v starosti od 8 do 16 let. Prija» ve za vse prireditve so z io številne, ta» ko da se obeta zelo uspela prireditev. NA BLEDU se vrši ob pol 10. dopoldne propagamdni tek na 8 km, popoldne pa skoki na novi skakalnici. Tudi ledena plo» skev na jezeru bo privabila na Bled števil» ne lirb 'elje drsalnega športa. V LOGATCU se vrši klubska smuška tekma SK Logatca na 5 km, ki je z ozi» rom na posebnost ta nošnjega terena svoje» vratna in bo gotovo tudi propagandno v polni meri dosegla svoj namen. Naši smučarji v inozemstvu Zimske igre v DavoSu Letošnji program jugoslovenskega zim» skosportslcega saveza je tudi pe> mednarod» nih srečanjih zelo bogat. Ravnokai so se vrnili naši smuč» i I. zimskih iger v Da» vosu, kjer so se odzvali povabilu švicarske smuške zveze za start. Našo delegacijo so tvorili Tomaž Godec (Smučarski klub Bo» hi.r\ Leo Knap (SPD Kranjska gora), Sta» ne Bervar (Smučarski klub Ljubljana) in An t. Banoves (SK Iliri ia) pod vodstvom saveznegi zastopnika g. Marse I 4. Vsled iz» rednega mraza so imeli smolo, da so mo» г al i čakati na Jesenicah ->u noč, v Schwär*, zachu pol dne, ter so prišli po nad 20 urni zamudi v Davos — naslednji dan pa so že startaii. Kot tekmece so imeli Fince, Čehe, Italijane, Švicarje in Nemce. Vsled spora Nemci niso startaii; naši so se plasirali pred Italijani. Prvi je bil znani Finec Lap» palainen v času 1 : 19 : 28, drugo in tretje mesto so zavzeli Finci, četrto švicarski pr» vak Bussmann, peto Čeh Nemecky v 1 : 28 : 09. 14. je bil Godec v času 1 : 43 : 29, 16. Knap v 1 : 45 : 43, 17 Bervar in 21. Banovec. Startalo je 28 tekmovalcev, 6 jih je odstopilo med tekmo. Italijan Cristo» mano se j j pliaciral šele na 20. mesto s ča» som 1 : 57 : 27. Prvih devet tekmovalcev je pripadalo olimpijskim tekmovalcem Fin» ske, Češke m Švice, tedaj močna in težka konkurenca. Svicarii so sprejeli nase tek» r valce kot svoje goste nad vse simpa» rično; bili so v prvr rstnem hotelu ter so im Ii vse ugodnosti. V Davosu sta sprejeli naše tekmovalce tud? sestra in ati naše» ga vojnega mini-' gen. liadžiča, ki sta tam v sanatoriju, kakor tudi razmeroma številna ostala jugoslovenska kolonija V ponedeljek zvečer odpotujejo inž. Jan» ša, Joško Janša in Jr. Kmet na rumunsko državno prvenstvo v Brašov, ki se bo pri» čelo 24. t. т.; od tain potujejo naravnost v Klingenthal na nemško državno prven» stvr in od tam skupno s tamkajšnjo med» narodno družba, s posebnim vlakom, ki ga daje na razpolago Nemčija, v Zakopane na mednarodno prireditev smuške federacije, za katero je priglašenih 20 ' ^av. V Zako» parne potujeta tudi iz Ljubljane se 2 tek« movalca in predsednik saveza dr Pire, od tam p? odide -»olovica naših tekmovalcev v Pireneje na francosko državno prven« stvo, polovica pa v Srpske plešo v Tatri na češkoslovaško prvenstvo. V Zakopane od» p je tudi naša vojaška smučarska vrsta, ki nastopi na mednarodnih vojaških sto j« ških tekmah. Službene objave JLAS «Jutro» službeno glasilo Jugoslovenskega lahkoatietskega saveza. Na prošnjo JLASa je redakcija «Jutra» radevolje odstopila svojo športno rubriko za priobčevanje službenih objav, vsled če» sar je smatrati ta dnevnik za službeno glasilo JLASa, kar naj vzamejo klubi na znanje. Opozarjajo se klubi, da morajo v smislu paragrafa 18. 'enu. posl. pravilnika prijaviti iv u najkasneje do 15. jamuarja t. L termine vseh svojih priredb z označbo pri» reditve, n. pr. naci, alna, internacijonal» na itd. N5 potrebno do navedenega roka javiti termin društvenih (klubskih) in pro» pagandnih tekmovanj, v kolikor niso to prireuitve po dolžnosti. Klubi se opozarjajo, da so dolžni do naj» kasneje 15. novembra t. 1. prirediti vsaj eno tekmovanje, in sicer: klub, ki ima svo» je igrišče, ima prirediti tekmovanje v treh točkah, tako da na in ista panoga (tek, skakanje, metanje) ne bo zastopana več kot dvakrat, če pa klub nima lastnega igri» šča, tedaj mora prirediti kakršnokoli tek» movar.je Vsaka prireditev po dolžnosti mora vsebovati vsaj eno očko za pomla» dek v kolikor dotični klub ne priredi po» sebnega tekmovanja za pomladek. V gornjem smislu morajo klubi, ki imajo verificira članice, prirediti tekmovanje po dolžnosi tudi za te člainice. Termini saveza so: 24. marca. Prvenstvo države cross»couutry 10.000 m v Zagrebu. 9. junija: Shcbpokal, teki po ulicah v večiih mestih države. 1.5. in 16. junij: Prvenstvo države za da» me v Ljubljani. 6. in 7. julij: Prvenstvo države za go» spode I. del v Beogradu ali Pančevu. 7. in 8. september: Prvenstvo države П. del v Zagrebu. Event. ostale termine, ki bi jih zasedel savez. se bo naknadno priobčilo. Opozarjajo se klubi, da bo savez izvr» šitev priredb prv. tekmovanj v poedinih mestih za poedince in klube prepustil klu» bom, vsled česar se naprošajo klubi, ki reflektirajo na organiziranje teh priredb, da javijo to «avezu, a istoč-sno tudi ter» mine. — Tajnik /., Kohn L r. Plenarna seja JZSS se vrši v ponede» ljek 21. t. m. ob 20.30 v damskem salonu kavarne «Emona». Sekcija ZNS. (Službeno.) Seja uprav» nega odbora se vrši v ponedeljek dne 21. t. m. ob pol 19. v kavarni «Evropa». Za» radi važnosti se je morajo vsi odborniki brearogoino ideležiti Mofociktistil V smislu nove uredbe mo» ra vsak motociklist poližiti izpit za uprav» ljanje motornega vozila. Motokiub Ljub» ljana bo priredil v ta namen poučni te» čaj za vst svoje člane, ki bodo morali po» lagati on.ci.jcni izpit, nroti malenkostni odškodnini Prijave je poslati na naslov Motokluba Ljubljana, The-Rex Co., Gr»» dišče 10. — Odbor M. K. L. Smuška tekma za prvenstvo Slovenije. Smuški klub Ljubljana razpisuje za 2. in 3. februarja t. I. v Kranjski gori kombini» rano smuško tekmo za prvenstvo Sloveni» je, ;n sicer s sledečim sporedom: Dne 2. februarja tek na 15 km — start ob 10. do» poldne v Kranjski gori — cilj istotam Dne 3. februarja ob 11. dopoldne skoki na ska« kalnici v Kranjski gori. — Tekmuje se po novem pravilniku F. J. S — o kombinira« nem tekmovanju. Start je dovoljen vsem v JZSS verificiranim članom. — Prijavnina 10 Din za tekmovalca. Prvi trije zmagoval» ci se nagradijo s kolajno in priznanico. Prijave je vposlati najpozneje do 1. fe» bruarja dopoldne na naslov: D Rovan, Trboveljska premogokopna družba. Ljub» ljana. Občni zbor »Motokluba Ljubljana« Motokiub Ljubljana naznanja olanom, da se bo vršil njegov občni zbor v torek dne 29. t. m. ob 20.30 v klubo^em lokalu «Ho» tel Štrukelj» v Ljubljan s sledečim dnev» rolilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. po« ročilo ajnika; 3. porčilo blagajnika; 4. po» ročilo gospodarja: 5. ooroč lo revizorjev; 6. poročilo nače! .a športne komisije; 7. volit- •; 8. odobritev novega proračuna; 9. sprememba pravil; 10. določitev članarine in pristv/OTune .a leto 1929.; 11. samostojni predlogi in 12. slučajnosti. Odbor M. K. L. Po svetu Sezona zimskih športov je na višku. Se» verne države Švica, Tatra, Semering m nešteta druga zimskosportna središča tek« mujejo med seboj, da bi privabila na svoje prireditve čim bolj doneča imena. V Pcm» tresini so preteklo nedeljo slavili sportski jubilej in otvorili veliko novo skakalnico «Bernina». Med 35 skakači so bili — brez severnih prvakov — zastopani Nemec Reck» nagel, Finec Nustio, Švicar Zogg in Nor» vežan Dagfin Carlsen. Pri tretjem in od» ločilnem skoku so najmočnejši skakali že okoli 70 m daleč. Tik pred Carlsenom je dosegel Recknagel 72 m; skok pa že ni bil popolnoma čist. Za njim je startal Carl» sen, ki je hotel očividno vreči rekord te skakalnice; toda mož se je nagnil preda» leč naprej in strmoglavil na glavo v glo» bino. Obležal je nezavesten. Protesti proti rekordnim skakalnicam so popolnoma upra* vičeni! — O R"udu čitamo, da je v Tatri skočil 53 m daleč; v dvojnem skoku sta dosegla Ruud in Purkert 41 in 40 m. — V hitrostnem drsanju se bodo vršile tekme za svetovno prvenstvo 9 in 10. februarja v Bisletovem stadionu v Oslu. Prvi dan se bodo .ršili teki na 500 in 5000, dan poz» neje pa na 1500 in 10.000 m. Najboljše ocenjeni v vseh konkivrencah prejme na» slov svetovnega prvaka, ki ga brani Claes Thuiiberg. Pisali smo, da je obolel in od» povedal razna gostovanja po Evropi. Sedaj zatrjrjejo. da je vse dobro in bo prišel, kamor je obljubil. (Dunaj!). V Oslu se fco» do tolkli Pedersen, ki je nedavno postavil na 500 m nov norveški rekord v času 43-5 in potolkel celo Lrrsena, dalje Ballangrud, Evensen Larsen, Stakorud. Mjelde. — Sta» ri borec Mathiesen je popravil svoje rekor« de, kar smo zabeležili med tednom. Nogometaši so večinoma spet za pečjo. Madžari so prav za prav še najbolj vztraj« ni; Hungarija je v Egiptu, Sabaric pa kar v Mehiki, oba uspešno. Praški Union iz žižthova je bil v Berlinu hudo tepen. — 8000 lir dobiva mesečno Orsi, znani ar« gentinsko»laški zvezdnik, dasi ne sme v letošnji sezoni nastopiti za novega gospo» darja Juventus. Za leto je glede gaže goto» vo prekosil vse zvezde! — Angleži si priza» devajo, da bi uvedli novotarijo v profesijo» nalna pravila, in sicer odtegljaj gaie za zastreljeno enajstmetrovko in prosti strel za vsa!" out, ki ga povzroči nasprotnik proti koncu igre, da zavlačuje igro. Ubogi sodniki! — Švedska je spreiela predlog, da bi v 1. 1930. v času od 25. maja do 25. ju» nija izvedla tekme za svetovno nogometno prvenstvo. Za 25 letni jubilej bo švedska nogometna zveza darovala pokal, za kate» rega se bodo borila moštva Švedske, Dan» ske in Norveške. Nurmi, Ritola in Wide so se v Ameriki sestali in slovesno proglašajo, da bodo le» ta 1932. še startaii v Los Angelesu. Vsak dan drugače! — Za njimi jo je ubral tudi Švicar dr. Pavel Martin, kjer bo malo pre» daval, malo pa startal. Kako ne bi — za dolarje? Lord Burghley, svetovni prvak v teku z zaprekami, se je nedavno poročil. Dogodek je vzbudil v športnih krogih splošno pozorn t. Burghley pravi, da bo ostal zvest svoji prejšnji disciplini. — Ame» riški sprinter Mykoff je obolel na zastrup» ljenju in so ga le s težavo rešili s trans» fuzijo krvi, za katero sta se žrtvovala dva njegova nasprotnika. Plavač Weissmüller pravi prav odkrito, da mu je zelo žal, da mora postati profesijonal. «Staram se in treba mi je pos'crbeti za bodočnost in za» slutiti nekaj denarja, kar je za športnika, ki vedno trenira, nekoliko teživno.» Mož bo otvoril variete in nastopal kot atrakci» ja — v vodi. Arne Borg je v Avstraliji morda še vedno amater! Za Davisov pokal je dozdaj prijavljenih 18 držav. Žrebanje nasprotnikov se bo vt» šilo 4. februarja pod vodstvom novoime» novaega francoskega državnega tajnika Pa» teja. — Kari Kožanluh je zmagal v tekmah za Bristolov pokal nad Buckejem s 6 3, 6 : 1, 6 : 0 in se pokazal v odlični formi. Zmagal je nad vsemi nasprotniki tega tur» nirja brez težave Malo mraz jim je bilo tudi na rivijeri. V ping'pongu smo letos prvič nastopili v konkurenci 12 držav za svetovno prven» stvo Izgubili smo proti Avstriji in Nemčiji (prva je med favoriti!) s 5 : 0. Tudi An» gleži so enako obračunali z nami. Če upo» števamo, da so Avstrijci tudi Nemce odpra* vili s 5 : 0, si ne sunemo preveč očitati. Saj smo tudi Litvo nesli s 5 : 4! Madžari bodo naibrže tudi letos odnesli trofejo. Pokojni manažer Тех Rickard je razen kupa miliionov zapustil tudi zanimiv se« znam najboljših boksačev na svetu, ki je, ker izvira od avtoritete, ^reden, da ga bližje ogledamo Na prvem mestu vodi da» leč pred drugimi Gene Tunney, na drugem mestu je vpisan Jack Dempsey, ki mu pro» rokuje pok. Rickard še lepo karijero, če Tunney ne bo šel več med vrvi. Kot dru» govrstne boksače navaja nato Paolina, Jack Sharkeva in Younga Stribblinga. Šele v tretji garnituri so nato razvrščeni Тот Heenev, Phil Scott, Malonev. Risko, God» frev in Tommy Loughron. Ker je smatrati Jacka Dempseva za resnega naslednika umrlega Rickarda. se odpira vrsti starih in rutiniranih borcev pot do ponosnega in plodonosnega naslova. Nemci se boje za svojega Schmelinga, da skozi falango ne bo prodrl. — Mednarodna boksaška zveza je določila za prihodnje tedne tri boje za ev» ropsk; prvenstva, in sicer za prvenstvo težke teže med Nemcem Havmamnom in Belgijcem Charlesom. V poltežki teži se bosta no odstopu Schmelinga udarila Ita» liian Bonoglia in Belgijec Etienne. v bon« tamski pa Italijan Bernasconi in Belgijec Viquet. V ostalih kategorijah so sedaj pr» vaki: Francoz PladneT (v mušji), Danec Larsen (v peresni), Francoz Raphael (v lah« ki), Belgijec Genon (v welterski) in Itali* jan .Tacoracci (v srednji teži. Olimpii^ki nrvak v dviganju uteži pol» težke teže Egipčan Nosseir ie zbol i šal doma Iva svetovna rekorde Francoza Ho» stina v obojeročnem sunku od 142 n« 148 in obojeročnem potegu od 112.5 na 115 kg Dopisi BREŽICE. Oböm zbor Sokolskega dru* fitva v Brežicah se bo vršil 30. t. m. ob 20. v društvenih prostorih. — Dne 2. fe« bruarja bo priredilo Sokolsko društvo v ves liki dvorani Narodnega doma maškarado. Plesalo se bo ob zvokih jazz.-banda «Sva* ra» iz Ljubljane. Za nizko vstopnino 10 Din si bo vsakdo lahko privoščil obilo zabave Maske, posebno v skupinah, dobrodošle! DOMŽALE. Sokolova maškarada bo v soboto 9. februarja ob 8. zvečer. Sodeloval bo prvovrstni jazz*band iz Ljubljane. Po tekmi mask bo sledila nagraditev najlepše maske. Za ples, zabavo in postrežbo bo dobro poskrbljeno. Vabljeni ste vsi prija* telji Sokola iz naše bližnje in daljnje oko« lice. JEŽICA. Pred dnevi smo poročali, da je t mostu opažati večkrat sulce v Savi. Pre* oej sreče pri lovu nanje je imel te dni go* spod dr. Munda, ki je ujel skoro 5 kg tež« kega sulca, TRZIN. Tudi pri nas je mraz občutno nastopil. Takega ne pomnimo že od 1. 1917. Pšata je deloma zamrznila, deloma pa se razliva zaradi zamrzle struge po travnikih in napravi ja mala ledena jezera, ki so prav pripravna za drsanje. Mlini so vsi zam-rzli in je onemogočeno vsako obratovanje. Tu* di lisice so prišle v goste in napravljajo med perutnino precej škode. DOMŽALE. Zanimanje za zimski šport je tudi v Domžalah precej veliko. Šumberk ▼ precejšnji meri nudi prostora za sanka« nje in smučanje. Blizu teh lepih sankaških tereno je tudi zgodovinski grad Krum» perk, ki močno povečuje romantičnost oko* lice. Smuka je tui za začetnike zelo ugod* na. Šumberk torej tudi pozimi nudi Dom» žalčanom prav prijeten športni užitek. Če« prav je sedaj veseli preipustni čas, vendar ni letoe tukaj opažati -O fantovskih pretepov kakor druga leta. Neobičajini mraz pač hladi prevročo l rL Samo od ča* sa do časa se pojavi še kak vročekrvnež Pretekle dni so se zopet sprli v neki dom» žalski gostilni fantje in se prav pošteno stepli Ker je bila stvar prehuda, so jih vrgli na cesto, kjer se je nevihta sredi zime ugnala. ŠKOF J A LOKA, smuk! Gospod m-ednik, ža! naj Vam bo, da se niste zadnjo ne* deljo pridilčali na smučenje v Škofjo Loko in se na lastne oči рг*ж ričali, da ni bil zadnji dopis v «Jutru stresen iz rokava. Kljub temu, da se je večina smučarjev in brhkih smučaric preteklo nedeljo odpelja* la na razne smuške -rir> ditve na Gorenj* sko, je bilo veaidaT vse živo gostov «za Gradom» in po drugih loških gričih. Njih zadovoljstvo in pohvala nad terenom n^m priča, tla bodo ti gostje zvabili še mnogo svojih tovarišev in tovarišic. Tukajšnji smučarji, večinoma člani Sokola, vežbajo vztrajno in se z vnemo pripravlja 'o na smuško tekmo Gorenjske sokolske župe. Oni čLuii, к 'im čas ne d nišča, da bi vadili ob belem dnevu, trenirajo največ po* noči, »o že vse drugo meščanstvo davno sniva v sladke^, spanju. Zima se zelo do-, bro drži ob ne prehudem mrazu in Ločani mislimo, da na . še ne bo tako hitro zmanj* kaJo izvrstnega pršiča. Končno naj orne* nim še, 'a so naši «far tki» že precej udomačeni na dilcah, čeravno marsikateri sem* intia še pobere kakšen dinarček v smeh gledalcem, ki jih nikoli ne mamjka. Na svi» d^nje to nedeljo v loškem raju, ki ga Ix>* ča. i iz —privoščimo vsem in vsakomur. Smuk, smuk! RADOVLJICA. Zaradi obolelosti igral« eev igra «Svetopisemski svet» danes od« pade. SEMIČ. Našega vrlega somišljenika g. trg Fr. Štrumblja in soprogo je zadel hud udarec. Dne 14. t. m. srao pokopali njuno pridno hčerkico Vidko, zelo nadarjeno tr. splošno priljubljeno učenko. Zadnje sprem« stvo je priredila pokojnici tudi šolska mla« dina, za kar izrekata žalostna mati im oče toplo zahvalo cenj. učiteljstvu. • Kaši onstran graric Obmejna šola Tržaški šolski skrbnik Monddno je poz val v Se-laao učitelje iz sežanskega in nabrežiinskega okrožja ter jiim je govo.ral o popolni .reaiLiizaciji fašistične šole. Uvodoma se je pohvatoL, da skrbi za svoje wäteljstivo, nato pa je takoj nahrulil one, kj mu nočejo stediiifci. Kdor se ne kaže vrednega vzgojne misije, naj se umakne in izstopa ie šole. Kaj je fašizem? To je kretanje mladinskega življenja, prekipevajočega v ljubezni in udano-sti do vsega, кат je lepo in sveto. Fašizem Je .duhovna formacija, čustvo, volja do življenja, stremljenje po plemenitosti življenja in po veličini domovine. Fašizem je intenzivnost dela in študija, fašizem je disciplina in red v zavesti, z eno besedo, vse raznovrstno občudovanja vredno delo, ka izvira iz aeuimrjočega Ducejeve-ga genija. Kaj je šola? Stalna skrb za duha ta teto, za voljo učenja in napredovanja, želja po obnavljanju in zboljševanju, iskanje resnice in večM študij za naše izpopolnjevanje. Sola in fašizem se identificirata v življenju Posebno tu ob teb sveitth in nemirnih mejah je neobhodno, da čuvata fašizem in šola z največjo paznostjo dušo, ki se oblikuje Otroku treba vcepiti krepost in vero, da se odbijejo vse nasprotne sile, in pripravljati se mora uresničenje usode domovine Morda le še kje kak nezvest element, sicer pa Je o.gromna učiteljska večina na pota k veličastnemu žiivljenju, katero gradi Duce. Mondino ie pohvalil učiteljsko delovanje izven šole, dostavljajoč, da učitelji za svoje delo niso plačani tako, kakor zaslužijo. Končno Je Mondino citirali še svoječasnii Tura-tšjev o.pom— V Gradežu so pred dvema mesecema domačini javno zasramovali vodjo finanč* ne straže, zbrala se je bila velika množica, ki je kričala in metala kamenje na po* slopje, kjer je straža nastanjena »Popolo« je sicer poročal o tem ali pozneje so vso reč lepo potlačili. Primorski Italijani mo* rajo veljati napram javnosti za najudanej« še privržence fašizma! Če bi se med Slo* venci kaj takega zgodilo, to bi bil krik in vik in rimski posebni tribunal bi imel pol* ne roke dela. Na fašističnem zboru v Gra» dežt' v nedeljo je govoril težaški tajnik CoboIIi o potrebi pomirjenja med prebival* stvom. p— Tržaškega pristaniškega prometa za 1928 izkazujejo fašistični listi proti vsake* mu pričakovanju za tri milijone kvintalov več kot ga je bilo leta 1927 Lani 51,973026 k-rintalov, predlanskim 18,931 625. Pravijo, da je Trst sedaj za svoje zaledje »prista« nišče potrebe« in da se bo letos v sedmem fašističnem letu za Italijo obrnilo vse na bolje, torej bo tudi Trst dosegel, kar ho» če, to je svoj predvojni promet. — Pa se bodo morda v kratkem zbrali k seji resni tržaški gospodje deželnega gospodarskega sveta, in iz njihovih poročil bo zvenela zo* pet velika skrb za bodočnost Trsta, kate« remu sedanje razmere odjemljejo upanje, da bi si mogel urditi trgovske poti tako, kakor so bile nekd j trdne. Kdo sodi prav o položaju Trsta, ali fašistične novine ali gospodarski svet, o tem ni treba razgo* vora p— Za zboljšanje pašnikov in travnikov v občinah Štanjel, Komen, Temnica in Opatjeselo razpisuje goriški deželni gospo* darsk: svet natečaj od 1. februarja do 30. aprila t. 1., zadevajoč melijoracije, ki bi se izvršile do konca 1930. Razpisane so premije v denarju in kolajne. Podporo je obljubila tudi vlada Kaj tiči za tem, se pokaže v kratkem. D— V Vidmu je mnogo poitalijančenih Slovencev Tudi preteklega stoletja so zna* li slovensko skoraj še vsi Videmčani Pa tudi danes naletiš še na Slovenca in Slo« venkc v videmskem mestu. V novem ob* črnskem sosvetu so Italijani s slovenskimi priimki: industrijalec dr. Vuga, trgovec Omet dr Novak, odvetnik, inženjer Les* kovic. dr. Berginc, delavec Gos. n— Sankališče pod Grmom je zopet oži* velo. Mladina se sanka od opoldanskih ur dalje pozno v noč, pa tudi starejših ljudi ne manjka. Gledalcev se ob sankališču kar tare. Toplomer kaže 14—17 stopinj pod ničlo, kar pa vnetih sankačev nič ne mo* ti. Za danes v nedeljo se obeta na Grmu še posebno živahno vrvenje. P— Na saneh je peljal les neki cerkljanski kmet s svojega gorskega gozda. Pri nekem ovinku je padel in debla so se zvalila nanj, da je dobil revež težke notranje poškodbe. Čez čas mu je prišel na pomoč gozdni čuvaj, ali kmet je kmalu nato izdihnil. ELEKTROMOTOR CONZ zaprta konstrukcija © Tovarna POHIŠTVA i, I. NAGLAS, Turiaški trs št. 6 priporoča svoio veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po rainižiih cenah. USTANOVLJENO LETA 1903. PRENOVLJENO LETA 1929. Naznanilo. Podpisani cenjenemu občin savn uljudno naznanjam, da sem dne 1. I. 1929 izročil svojemu sinu trgovino z mešanim blagom v LJubljani na Sv. Petra cesti 95 z vsemi aktivi in pasivi v njegovo popolno last. Svojim cenjenim odjemalcem se tem potom najiskreneje zahvaljujem za dolgoletno izkazovanje naklonjenosti ter prosim, da isto ohranijo še nadalje v enaki meri mojemu sinu. nakar beležim z odličnim spoštovanjem I. PODBOJ st. trgovec In posestnik v Dev. Mar. v Polju. Podpisani gornje potrjujem ter si dovoljujem cenjenemu občinstvu zagotoviti, da si bom prizadeval vsakogar vsestransko kar najbolj postreči, da s» obdržim zaupanje v toliki meri kot je bito izkazano vedno mojemu očetu. Ponavljajoč zagotovilo o točni, vestni ta solidni postrežbi, se cenjenemu občinstvu uljudno priporočam ter beležim Z odličnim spoštovanjem I. PODBOJ ml. trgovec m posestnik v Ljubljani, Sv. Petra c. 95. s Najpopolnejši Stoewer šivalni stro|i za šivilje, krojače in čevljarje te za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte st to iziednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljena Selenburgova ulica 6 I. irezplačeii •шик ib-ietn* Qsrsnciie Telefon št 980. а Vsem uradom zlasti občinskim, sodnim in žandaTmerijskiim priporočamo Zakon o posesti in nošnji orožja pravilnik k temu zakonu, pravilnik o izdelavi in prodaji orožja in komentarji k njim v izdaji dr. Ot. Pirkmajerja. Vezana knjiga velja s poštnino vred 67.50 Din ter se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge • L ubijati, Prešernova ul. 54 v m arinonj dtek^androva cesta 13. tvrdke Conz, Elektrizitätswerke Altona Bahrenfeid. Glavno zastopstvo: Inž. GUZELJ, LJubljana, Jernejeva c. 5. Telefon štev. 3252. Ravnoitam Luzove in Monolit-peči, šamotna opeka za vsako industrijo. Gratis grevec »Kalefaktor« (patent Šiška) in Voithove male turbine. Kupim „stružnco" najmanj 20 m dolgo in še v dobrem stanju. Ponudbe z opisom in natančno navedbo cene je poslati na „Sušak poštni predai 196" i684 Kupujte „Zvezdanko" ПШ I il№i prtOV 249 F. Stern, llica 44. preje Mira (L jte) f Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški javlja bratsko svojemu članstvu, da je brat Ivan Pušar ustanovitelj in blagajnik danes nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega in vestnega našega blagajnika bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 15. uri iz hiše žalosti. Gasilska c. 3, na pokopališče v St. Vidu nad Ljubljano. Sp. Šiška, 18. januarja 1929. ODBOR. V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je hči, sestra, mati, gospa flna Petelin roj. Lah vdova rev. drž. želez. v petek ob 17. uri pop. m rno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v nedeljo ob 15. uri pop. na mestno pokopališče. Celje, Wien, Port-Said, La-Paz. Žalujoče rodbine l ah Pendl. Petrič. t Društvo državnih računskih in blagajniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani naznanja žalostno vest, da mu je nemila smrt v petek, dne 18. .t m ob 2. uri pop. nenadoma ugrabila zvestega člana gospoda Albina Megušar ja гас. inšpektorja pri finančni direkciji in vodjo rač. odseka za vojaške mirovine. Zemeljske ostanke prerano umrlega tovariša spremimo na poti k večnemu počitku danes, dne 20. t. m. ob 2. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. Zvestega člana društva in dragega tovariša ^hranimo v častnem spominu. Poso ilnica v Cerknici sporoča žalostno vest, da je danes ob 18. po daljšem bolehanju umrl njen soustanovitelj in predsednik ki jo je vodil celih 33 let, gospod Ш' Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega soTal;a ob smrti naše nepozabne matere in tašče, gospe Marije Pirnat-ove za poklon eno relepo cvetje tet za mnogobroino cascece spremstvo na njeni zadnji pot. se vsem sorodnikom in prijateljem - posebei ravnatel stvu m uradništvu Trboveljske premogokopne dru be -»aiprisrčneje zahvaljuiejo. Žalujoči ostali veleposestnik, weietrgovec in bivši župan v Cerknici Pogreb blagega velezasiužnesa pokojnika se ho vršil v ponedeljek. 21. januarja ob 16. od hiše žalosti na pokopališče Sv. Janeza v Cerknici. Slava njegovemu spominu! Cerknica, 19. ianuarja 1929. m Michel Z6vaco: 32 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »Sijajno!« Cervantes je kar zacepetal od občudovanja. »Don ^uijote se odpravlja vtboj!« »Da bi ga mrzlica, vašega dona Ouijota!« je zagodrnjal Pardaillan. »Povejte mi rajši vse, kar veste o tem sinu infanta dona Carlosa vidi se mi, da jo poznate do dobra.« Cervantes je spet pogledal okoli sebe. Ko se je uveril, da ga nihče ne sliši, je zamolklo nadaljeval: »Najprej vam moram povedati, da so vsi, ki so imeli neposredno ali posredno opravka s to istorijo, umrli nasilne smrti . . . 2e to, da ste kaj vedeli o njej in ste v svoji neopreznosti pokazali, da veste, je zadoščalo, da ste izginili brez slredu.« »Prav! Midva nočeva, da bi naju zadela taka usoda, in ne bova nikomur pokazala, kaj veva.« Prav tedaj je stopila v preddvorje nova dvojica, ne da bi jo bila naša znanca opazila. Moški je imel klobuk potegnjen na oči in plašč mu je zakrival spodnji del obličja. Njegova spremljevalka ni bila nič manj skrbno zahomotana; oglavnica ji je pokrivala malone ves obraz. Držeč se za roke. sta tiho, kakor dve senci, krenila v polmra-Čen kotiček pod stebreniki, kjer st abila varna pred radovednostjo drugih ljudi. Bila sta očividno dva zaljubljenca, ki se jima je hotelo samote. Novodošleca še nista bila sedla, ko se je prikral v preddvorje tretji gost in se neopaženo potuhnil med dve palmi, jedva nekaj korakov od zaljubljene dvojice. Videti je bilo, da jiu opazuje in vleče njune razgovore na uho. Toda naj je ЬИо njegovo početje še tako oprezno, Pardaillanove bistre oči so ga vendar opazile. »Oho!« je pomislil, »česa išče ta grdi pajek? Na koga preži?... Očividno na onale dva zaljubljenca . . . niti opazil ju nisem . . . Gotovo je kak tekmec ali ljubosumnež . . . Nadaljujte, dragi, poslušam vas,« se je obrnil k Cervantesu. »Znano vam je, vitez, da so infanta dona Carlosa že petnajstletnega zaročili z Elizabeto Francosko, starejšo hčerko kralja Henrika II., ki ji je bilo takrat štirinajst let.« »In da se je nato kralj Filip sam poročil z nevesto, ki je bila namenjena njegovemu sinu . . . Vem.« »•Ne veste pa, da se je bil infant Carlos strastno zaljubil v svojo zalo zaročenko ... To je bila ena tistih vročih, brezumnih, neizko-renljivih ljubezni, kakršnih so zmožni samo mladi ljudje in starci . . . Princ je bil lep, eleganten, duhovit in brezumno zaljubljen . . . Princesa ga je vzljubila. Ali je moglo biti drugače? Saj ji je bil vendar namenjen za moža! . , . Usoda pa je hoteia, da je ovdoveli kralj prav tedaj videl sinovo nevesto . . .« »In se zagledal vanjo . . . kar je povsem razumljivo.« »Na žalost da,« je nadaljeval Cervantes »Kakor hitro je kralj začutil v sebi ogenj slasti je z vzvšeno resramežl.iivostjo zahteval Elizabeto zase . . . Princesa je ljubila dona Carlosa . . . toda bila je še dete ... in Katarina de Medicis je bila njena mati . . . Zatajila je svoja čuvstva in se vdala brez prehudega odpora. Toda princ . . .« »Verjamem, da mu je bilo hudo! . . . Kaj je storil?« »Prosil je, plakal, kričal in grozil . . . Med očetom in sinom, ki ju je bila usoda storila tekmeca v ljubezni, so se dogajali strašni prizori; toda edine priče, ki bi lahko govorile o njih, so košata drevesa na aranjueških vrtovih, in ta so nema . . . Vse zaman: princesa Elizabeta je postala kraljica Izabela ... in med očetom in sinom je zazijal prepad nepremostljivega sovraštva.« Cervantes je za trenutek premolknil, vrnil čašo, ki mu jo je bil Pardaillan nalil, in nadaljeval: »Infanta dona Carlosa so odrinili od vseh vladnih in dvornih poslov. Saj je biio itak bolje tako: kadarkoli sta si pogledala kralj in infant iz oči v oči, jima je vzplamenelo na obličjih krvoločno sovraštvo in vsi prisotni so trepetali, češ, zdaj-zdaj se vržefa drug na drugega. To stanje je trajalo več let . . . dokler se ni nekega dne kakor blisk raznesla novica: infanta so prijeli, postavili pred sodišče in obsodili na smrt.« »S kakšno pretvezo?« »S pretvezo, da se je dogovarjal z neprijatelji države in snoval na Flandrskem vstajo. Toda resnica je bila vse strašnejša. Infantu Carlosu je bila za petami truma vohunov. Kraljice niso nadzorovali nič manj; a zaljubljenca sta vendarle umela vedno iznova najti priliko, da sta se sestajala in si dokazovala svojo ljubezen. Kje in kako, kdo ve? ... To so čudeži, ki jih dela vroča in resnična ljubezen dan za dnem, ne da bi si jih mogel um razložiti Vsekako je bil don Carlos kraljičin ljubimec in kraljica je nosila pod srcem dete, ki ga ni bila spočela od moža, ampak od ljubega. Ali ju je kdo izdal? ... Na to vprašanje ni moči odgovoriti ... Nekegi dne je kraljica obvestila ljubimca, da je postal kralj nezaupliv nasproti njej in jo je dal tajinstveiio odvesti v neki samostan. V tet nenadni odločitvi svojega kraljevskega soproga je videla nevarnost za življenje otroka, katerega je pričakovala. Don Carlos je takoj ukrenil vse, da reši svoje dete, in ko so prišli kraljevi odposlanci po novorojenčka, je bil že izginil . . . Dan po tem je bi! infan/ v ječi.« »Siromak!« je sočutno zamrmral Pardaillan. »Tudi zanj bi bilo bolje, da se je ravnal po nauku mojega pokojnega očeta: sinko čuvaj se žensk!« »Da so postavili infanta pred sodišče in ga obsodili na smrt. sem že povedal. Toda ta obravnava je bila samo skomdiia. Drama ki se je odigrala daleč od človeških oči, prekaša v svoji strahotnosti vse, kar si more naslikati domišljija. Kralj v svojem užaljenem ponosu se ni ustrašil niti najskrajnjih sredstev, da bi dognal resnico.« PREŠERNOVA alle a, poleg tramJJškanske cerkve 4 H. SUTTNER Lastna, огомкоПгааэ tovarna UR » Svlc) Največja laloga UR. ZLATNINE ia SREBR-NINE SOLIDNA POSTREŽBA. NIZKE CENE, SAMO SAMO Kovina«*« anker-Roskopi K f» v j na sta aaker-Roskopl Številkami I» kazalci Din 6ЧЈ0 št IM. Budilk* |f cm visoka. $ prvovrstohe anber-strolem, 01» <4.20 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRAN) CENIK S KOLEDARJEM. GRATIS IN FRANKO! od H. Suttner, Ljubtjan, tili« aparat« •a prfkljufek i «Paktrifai tekla v«e radio p« > . trtMIlit / O Vam na Ü u. oddeUk Ј&ГЛА L/иЬЦала, Рг%Јлњо-va иL 4 čdururu. гаЛмл, pariал ктлЈли* LfublpwaA »J42 Хргх*4жаул maUK oglasov га. prv I i&cUfo ttexrdka JVTÜA м zaklan/*. I dort pr*cL vz&cLom. Lsla, ob t/ ил. I Botruj* rpr*fth, opla** bodo pru I оЫл/и, v tuuLcrinp. НвллЊл, usta, I Tolafon JUudka, 2^92 4ff»A су1ам L. üuJajo v porruLoval** имосуаЬи яааилл. оЬ&лЛю utaka b*s*da. 50par. Л^мьоууЛ хлмк. Din. Pristojbina tahfrvVvby- UnUv* dopuovajycmi ogLasi, IrqovjluAa aü гчкЬипАлфх циихца. maka bwda Лл t-На/тацл ишак Put tor- Pmtofbuia ta hfro 1клг- Ure ргиЪ^Ы мв, f* vporlah оЫллм. z naroidom, marгл оџолшлрпак^ Tiltfofb sUuiLka 2492 I Prodajalko lobro izveioano * ielet-a.ni, Ipecergi ш izurjeno Aanu!»kturistmjo в и r « j mв m takoj. Ponudbe na «gl oddelek «Jutra» pod titro <Гш nastop». 1175 Učenko (ca) • pcimefliu izobrazbo in dobrimi spričevali, posebno 7 računstvu, sprejmem v trgovino mešanega blag» v prijaznem mestu na deželi. Ponudbe e prepisi spričeval ва oglasni oddelek «Jutra» pod «Zmotnost 12». 1412 Poslovodjo sposobnega ta samostojno vodstvo podružnic«' dobro vpeljane radio trgovine — sprejmemo Potreben kapital Ponudb« na oglas oddelek «Jutra» pod značko «Poslovodja». 1369 Tr& učenca močnega in inteligentnega, is boljše robine. »prejme tvrdka Petet Setina. Balete, trg i mešan blagom. 1354 Sobarico pridno, »vesto in po Sten o, staro ne pod 30 let, veščo ravnanj* s perilom in nekoliko Šivanja sprejmem v boljši Bot»I na deželi. Pred-■ost imajo i daljšjmi spričevali Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Sobarica» 1352 Les. manipulanta začetnika. mla!šo moč absolventa trjovske šole — sprejme lesna industrija. Ponudb» na oprla» oddelek «Jutra? pod šifro «Agilen ■anlpulant» 1307 Kurjača vestnega ter fanta za kovačnico fšče za takoj ali pa tndi poinoje «Cel'jka opekarna» — Celje 1526 Gosoodlnjo-knharico dobro Izurjeno. pridno ia varčno ki bi opravljala tudi draga hišna dela sprejmem Ponudbe pod značko «Marljiva go»podinfa» na oglasni oddelek «Jutra» 1530 Učenca zdravega ui močnega, ki ima izredno veselje do trgovine tei j« dovršil i dobrim uspehom vsaj 2 razreda meštanrke tole is j« zanesljivo dober računu, sprejme v trgovino mešan blaga l Tramšak oa Vrh oikl 1206 Dimnikarskega pomočnika iščem takoj za Krk. Informacije pri drl. borzi dela v Ljubljani. 1608 Mesar, pomočnika vajenega vseh mesarskih del. sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 1287 Prodajalko mlajšo moč sprejmem za delikates« in vinotoč Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko «Takoj». 1527 Bivšega oficirja marljivega energičnega, po mogočnosti ol »njenega •p-ejmem za gospodarstvo. Obširne ponudbe s fotografijo pod »Economie« na Jugomosee, Zagreb. Zrinje-vac 20 1431 Brivskega vajenca sprejme takoj, cela oskrba. Filipič Anton, brivec. Črna prj Prevaljah. 1445 Služkinjo dno in pošteno za vsa išna dela sprejmem takoj. Pogoji pismeno na Kobl KorinSek. trgovina. Raj-henbrug. 1456 prt hiš Učenko pridno ia pošteno sprejmem v trgovino t mešanim b.agom. — Ponudbe ва oglaeij oddelek »Jutra« pod 010. 1455 Кго]. vajenca sprejmem F Balon, kroj. mojeter, Ljubljana Dunajska ceeba ». 1458 Deklico 14—lSletno. najraje siroto brez staršev sprejme v pomoč gospodinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina na de-ieli«. 1461 Učenca starega 14 let, zdravega, močnega, kj je dovTŠil 8 razrede meščanske Sol» ali vsaj oeemrazredno osnovno šolo z dobrim aspebom spre:me takoj v trgovino manufakture ln galanterije Vinko Savnik. Radovljica. 1451 Dva vajenca sprejme Drago Miheljak — klepar. Slov. Konjice. 1442 Uradnico zmožno in vestno tudi popolnoma veščo nemškega jezika, knjigovodstva, strojepisja jn korespondence sprejmem. Prednost imajo one s Spedicijsko prakso. — Ponudbe brez spričeval 1в a kratkim opisom dosedanjega službovanja na poštni preda! 209. Ljubljana 1192 Tovarna za popravila elektr strojev in aparatov, išče prvovrstnega delavca za motanje f Wickler ja) preddelavca z zadostnih teoretičnim znanjem in dolgoletno prakso v tovarnah elektromotorjev Izven motanja strojev mora biti vešč Iste preiskati, odrediti in oceniti popravek In preizkusiti stroje po popravilu po predpisih V D b Majhne stanovanj» je «a razpolago Nastop takoj ali po dogovoru Ponudbe z zahtevo plače i« poslati na oglasni odde lak «Jutra» pod «WirkVr» 1819 Pri starejšem uradniku dobi takoj stalno službo samostojna gospa ali gospodična Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 1466 Služkinjo dobro izurjeno v kuhi in veščo drugih gospodinjskih del. sprejmem Predstaviti se od 3 are pop naprej pri dr А V., Rimska e. št. 6/1. desno. 1488 Kontoristinjo ki obvlada popolnoma srbohrvaščino. eprejme takoj v stalno službo večje podjetje v Kranju Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod šilro «Kranj» 1448 в Th Rotman: Janko in Stanko 49. »Pojdita i menoj!< je dejala in jo od-vela v Kiu-Matsov dom. A to ni bil siromašni ribi?: živel je v lepi veliki hiši. povedal je. da je zaslužil s rejo sviloprejk veliko denarja in da je idaj bogat Dečka sta morala ostati reg dan pri njem. «večer pa io prižgali r kamenitib gvetiljkab lučke In Kiku San je igrala in pela stare japonske pesmi, ki eo se razlegale daleč nad tiho vedo Stanko se je oziral zdaj na sliko me eera v vodni gladini, zdaj v nebo, kjer je lijal pravi mesec. Nazadnje je rekel: >Rad bi pa le vedel. aH iivijo tudi tam gori ljndje.< 50. >To je lahka stvar,< je rekel Janko. »Najin konjiček zna vse. Kar poglejva. kako Je oa mesecu, pa bova vedela * poslovile sta se od Kiu-Matsa in Kiku San. skočila na konjička - in frk! je Slo kvišku Konji tek «e je zapodil naravnost proti mesnen Vee večja in večja je postajala ognjena krogla i vrtoglavo naglico »ta dre vila jn deca pe črni višavi. Na meeecn sto kmalu ««gledala kolobarčute gor«. Na тгћи vsake gore je sevale frei«. Km«]« nate »ta teleb-T trav«. Bila «t» aa тмеса! Mlinar zmožen samostojnega del» v valjčnem mlinu, dobi takoj službo — Ponudbe z zahtevo plače Je poslati na Valjčni mlin Laško, poštni predal 9. 1331 Dekle za vse zdravo in močno, kj zna samostojno kuhati, sprejme v službo zakonski par brez otrok — Vprašati: Zagreb, Dvorničičeva 5. 1357 Mizarja za pohištvo, samostojnega in dobrega risarja, po možnosti oženjenega sprejme v ■talno službo strojno mizarstvo A Gold, Križevci — Hrvatsko. 1202 Francozinjo perfektno ščt-m za pouk na dom Naslov v ogla«, oddelku «Jutra». 1164 Metoda Berlitz 1'ouk francoščine anglelči ne. italijanščine it<1 po pro fesorjib dotičnih dežel — Vsak profesor poučuje »«11 nole v svoji materinščini — Piljave «amo n« Kraüa Petra trgu it 8/1 S01 Potnike zanesljive in pošten* zastopnike ter a g en t e sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe pod «Zanesljiv 28» na oglasni oddelek «Jutra». 1504 Več prov. potnikov sprejme večja tvrdka za redno prodajo kem preparatov. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1390 f 9 I i •« Л i 4 4Г Л 4, i> Zastopnik Takoj gotovina. Resnično brezkonkurenčno podjetje. Lahko delo Ponndbe na anončno ekspedieijo Hinko бах. Maribor, pod značko «Napredek». 1446 Pranje perila sprejmem na dom. Tudi hotrtUko Ponudbe postiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Perilo«. 1433 Zastopnikom za vso Jugoslavijo dajemo takojšnje plačilo in visoko provizijo Lahko delo in hiter zaslutekl Kot kavcijo 1 dokument — Zumbulovič. Ljubljana, Miklošičeva e 1481 Hraniin. uradnik 22 let star, s triletno prakso, vojaščine prost — izvežban strojepisec in Stenograf, vešč slovenšči ne, srbohrvaščine in nemščine, teli mesta prj denarnem zavoda Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod «Dobra moč 80» 1163 Gozdar vpokojen, zdrav in krepak samec išče službe Resne in poltene ponndbe pod «Samostojen 96» na oglasni oddelek «Jutra*. 196 Kmečko dekle staro 16 let. teli vetopiti kot učenka k boljši šivilji, kjerkoli v Jugoslaviji — Cenjen» ponudbe pro«' na ogla« oddelek «Jutra» pod Šifro «Zelo potrpežljiva 'a poStena А P.» 1417 Vzgojiteljica Nemka, ki govori tudi slovensko. z lepimi spričevali, teli mesto k majhnemu otroku v starosti do 6 let. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod značto «Vzgojiteljica». 1411 Dekle staro 22 let. ki zna šivati in raz;wlaga s strojem, išče primerno rfužbo — tudi ii ven Ljubljane Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» poi «Pridno 22». 1383 Kontoristinja nteligentna — • večletno prakso, t znanjem popolnega knjigovodstva, verzira-na v vseh pisarniških panogah. žeb nameščenja pri boljšem podjetju Cenjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Zanesljiva ;n točna 1200» 1238 2 zanesljiva potnika za čevlje, dobro vpeljana pri privatnih -trankah do bita «talno mesto Pia F a fiksna ali provizijska Ozira s« samo na zanesljivo moS Ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Sta!na potnika» Ml« Potnfka *S potuje ху Jugoslaviji v radio ali elektr fni otroki, ki bi vzel seboj tndi radio •sdelk» -vetovnih »vrdk — spr»jm»mo Ponndbe гк> I «Radio pot.n:k» na os'ssni oddelek «Jutrsv 1368 Potn?ka И tma I* «voie zastopstvo in bi obenem Im»! še nie-t en me. »pre'mem takoj — Ponudbe na oela* oddelek «Jutra» pod «Pletenine» 1349 Potnik ki potuje stalno po eeH Sloveniji, se lahko prieede v avto proti dnevni pri stojhin! 1.10 IXn Ponudb» na podružnico «Jutra» v Marihorn pod «Intenzivno najrln potovanje» . 1Я4Ч VtncfcesTP гкУпЈкл »s Maribor In okolico do hro vp»1!arece s finim na/torwr In dobrim' r»fe -»псят! W»m P inedb» na nodntünlee «Jutra» v Ma r'bont pod «B» t«8B ProvlzU. potnica v alkoholni brani! vpeljanega. llSeino. Ponndbe na o*T«. oddelek «Jutra» pod «Vpeljan». 1484 Kontoristinja zmožna slovenskega, nemškega in srbohrv jezika ter strojepisja, žeb mesta v kaki pisarni Gre tndi izven Ljubljane Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Kontoristinja». 1361 Boljše dekle z znanjem kuhanja dobra «obarica. ki dobro lošči — želi službo u takoj Cen;. ponndbe pod «Inteligentna» na podružnico «Jntra» v Celju. 1344 Odvetniška uradnica 7 notarsko prakso hitra -trojepisk" in Stenografin ja ».di nameščenja najraje na deželi Gre tudi v drugo stroko Cenj ponudbe na osla« oddelek «Jutra» pod ^Odvetniška uradnica» 1809 Kuharica stara 45 let. išče službo na deieh. Ponudbe na ogla-ni oddelek «Jutra» pod šifro «Samostojna kuharica» 149S Prodajalka mej. stroke ali za blagaj-ničarko išče službo z dobrim sprč -valom Naslov v oglasnem oddelku »Jn-tra«. 1439 Deklico staro 18 let. brez staršev, zdravo in vpurabno za vsa domača dela, oddam dobrim ljudem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1475 Dekle pridno in pošteno, vajeno kuhe in vseh gospodinjskih del. z letnimi spričevali — iiče službe Naslov v ogl oddelku «Jutra». i486 Ekonom «šolan in delaven z dolgoletno prakso v vsem go-»podar-tvu. «peeliallst v govedo Ia tvinjerejl z delavno leno in otroci teli premeniti službo. ali vzeti v najem manjše posestvo event se kot družabnik udeležiti z lastnikom na večjem posestvu. Ponudbe na о?1ац oddelek «Jutra» pod Samostojen 96» 196 Zobni tehnik f Asistent), vešč operative, kavčuk In tla»» tehnike, želj službe Ponndbe na o 2000 Din Naslov v og'a oddelku «Jutra» 1493 Ponudbe ood iifro »Blagajna S7« na oirlasni oddelek »Jutra« 1457 Hb(f fti^nlnnlenf '■»Sč nrt rirevTo^s^'fl T»io-te,s v r^n eie.ta pri kitki hol'KI -.-r^Vf Гар*сп» Ttontl^b. nt ».Ttt-s« 10 d »Marljiv mafltpn'en'« 14ЯЯ •amOri. tWs «lnibo k oseb-nsnm »11 tovornem« avto-тлЬПп. Nastopi lahko ta-Vol. Naslor ▼ oglasnem od. delk« «Jutra». 180» Radlo-aoarat •roceven. koncerten prodam Vatlov nove oglas oddelek «Jutra». r? Štedilnik _____ riobro ohmnien »»'»«en ali 1415: ta vtidati kup m Ponudbe « ceno na oe'asn oddelek «Jutra» pod «Štedilnik» 1470 Pozor! Pohiitvo v veliki talogi po najniiih cenah nudi Matija Andlcvic, strojno mliarstvo, Komenskega ul. it. 84. 1188 Lepo, novo spalnico ta 2700 Din in kuhin o ta 1250 Din, tudi posametne ko=e proda Vidmar Zffornji Šiška 2. 1507 Spalnico novo ali " 'obrem stan'u kup m na obroke - Po nndb» na og'a-m oddelek «Jutra» pod «Zanesljiv plačnik» 1498 f f/ Družabnika (со) ta vodstvo pisarne za eks- ploatacijo lastnega patenta, s 15.000 Din I i č e m Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «D R P 300 %». 1489 Družabnika i primern'm kan'talom za novo fllm-ko PO-"et}e v Šlov»nlJ1 -pre'm»m - Po nu^be Пя np-evo «,Tntr->» v M iriborn nod «Film» tSt? Pisalno mizo in pisalni stroj kupim dobro ohranjeno. Ponndbe na oglMni oddelek »Jetra« pod »Pisalna alta 64«. 1454 Drufabnfka za Ыо doblčk«no«no ood ietje Wem Potreben ka pital 100 000 Din — «amo ra JajMdvo In earino Ri-tike noben« Cenjen» ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» «naSko «Kapital 100.000 Din». 11 HIŠO z vrtom In dvorilčem. T «redini Ljubljane prodam oroti takojšnjemu plačila Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 15Ю Majhno posestvo v okolici Ljubljane viamem v najem Naslov v oglas oddelka «Jutra». 1518 Hišni posestniki! Real tetn» pisarna na Kongresnem trgu 4 sprejema priglaae ia oddajo stanovanj brezplačno. 1490 Hišo r Ljubljani ali predmestju knpim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Amerikaner». 1494 Hišo v Ljubljani prodam Ponudbe na oglas. odd*lek «Jutra» pod iifro «Ugodno» 1495 Prodam mlin I n tago i enonad-stropno hiio v bogati lesni okolici • stalno vodno močjo cca. 15—tO HP v bliiini Maribora ob drt. cesti z pripadajočim posestvom eca 18 oralov njiv, vinograda, sadonosnika in travnikov Cenjene ponudbe na podruinico »Jutra« v Maribora pod »Rentabilno« 1428 Hiša с vrtom t sredini Ljubljane, To-ianki pot 4. primerna za obrtnika, takoj naprodaj za 200.000 Din. Ponudbe na naslov: E. Poznat. Maribor, Gregorčičeva ulica it 4. 1*7 Hišo v Mariboru i gostilno in mesarijo prodam ali oddam gortilno v najem. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 1424 Majhno hišico obstoječo iz sobe in kaki-nje, poleg vrt. pripraven H stavb«, v bliiini eestne te-leznict prodam ta 86.500 Din - Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1479 Realitetna pisarna Ljabijana, Kongresni trg 4 proda več rainovrataih hil, graščin, moderno žago poee- ......na Kranj- 146» tkem v Ljubljani, i in Stajereke Hiio pripravno ta vsako obrt aH privatno stanovanje, v Radečah pri Zidanem most« prodam za 50.000 Din. — Okoli hiše proet dovot. — Anton Seljan, stolarsa. 1888 Opekarna v okolici Ljubljane, na Izdelovanje zidne opeke potom strojev, naprodaj aK pa a» tamenja t dragim posestvom — Poitve se r oglasnem oddelku «Jntra». 1378 Posestvo obstoječe it bil« • S tebami. kuhinje, 2 zidana ite-delnika. pralnice, kleti in evinjaka. prav poceni naprodaj Pobreije - Maribor, Goadna ulica 41. 188» V Brežicah n* Kolodroreki centi «godno prodan visok onritlično tidano hišo i raznimi pri-tiklinanrf. sadni vrt. pri-bllžno tri četrt orala nH-ve, vee v snem kompleksu. Na ieljo »e dobi tndi več parcel Natančna po'asnila ■faje Ivan Godler. čevljar pri kolodvora, ВгеЙее 1874 Stanovanje t—S sob. t vsem, pritikli-Dsmi iščrtta n takoj zakonca br«t otrok Cenjene ponudbe pod «571» na ogl. oddelek «Jutra». 1497 Stanovanje v Šiški 5—8 zobno iiče zdravnik. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »takoj stanovanje«. 1447 Stanovanje a f sobami, event. kopalnico tlčem • 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «5 odraslih». 1462 Stanovanje 1 S sob, kuhinje Itd., sabo. tračno in mirno, oddam takoj. Ponndbe na ogl. oddelek «Jutra» pod iifro «GUnce». 1409 Stanovanle 8 sob. kohinje in shrambe, i elektr. razsvetljavo, v večjem trga na Gorenjskem. 20 minut od postaje oddam v najem Stranke bret otrok imajo prednost. Na«1ov v oglasnem oddelku «Jutra». 108S Stanovanle ktthtaje hi tobe, ▼ eentra mesta iščem « 1. februarjem. Ponndbe na optasnl oddelek «Jutra» pod iifro «Brei otrok 91». 1288 Stanovanje 2 eob in kuhinje, eno «ro od LjuM'sns. tik postaje oddam Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 1881 Veliko poslopje ob driavm cesti biizu kolodvora. pripravno za mlin alf obrtnika, oddam v najem Električna napeljava v hiti. Naalov v oglasnem oddelka «Jatra». 1860 Kotlar. delavnica (Kopferscbinede), diplomirana, devet let obstoječa brez konkurence, vsestransko vpeljana a stanovanjem in pohištvom na prodaj. Ponadbe pod iifro »Mesto v provinciji« na oglasni oddelek »Jati Jatra«. 918 Trgovski lokal na Martinovi, na Bv Petra cesti ali v tiiki iščem — Ponudbe na oglas oddelek »Jatra» pod «Trgovina 90». 890 Prostoren lokal l i sobo m kuhinjo takoj oddam na prometni eeati. Naslov pove ogl oddelek «Jutra». 1398 „РошГ Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cest, Itev 4 proda: VILO, Hradeekega vas 82, visokopritlično. 4 parke-tirar.« sobe. pritiklin« Ы 1000 m» vrta, 140 000 Din VILO. enonadstropno, novo-zidano, komfortno, 6 sob, pritikline. 1000 m* vrta, tik obrtne iole na Mirjn, 880000 Din; VILO, prenovljeno. В «ob, oritikline. 900 m* vrta, 10 minat od eentra. Din 170 000; HI30. visokopritlično, no-votidano. eao trisobno in eno enosobnu stanovanje, kuhinje. 400 m» vrta. Novi Vodmat (И 00« Din: 11180 novotidano 2 «obi, •ritiVline m- ^Tt» — .r->iica 7ППОО Din: '"SO dvonadstropno lest Ivo iii snosobnlb -tano-vanj. tik K'ekoveffa trga Din ПО.ООО: Poleg tega večje Merilo «lanovanjsklh bil. vil trgovine, rostlln» v LJab-ljani. na deiell. kmečka posestva, graičine. industrije, etavbiSča v eentra LJnblJao« la «isb pred-mertih po oajngodnejlih um Vinsko klet s 8 taložniml sodi ta 100 hI odda na Selu It. 88 Janko Predovit. Ljubljana. Po-'janeks 73 1846 Skladišče ki se da preurediti т lokal odda v najem • 1 februarjem t 1. Delniiki tiskarna v Kolodvorski ulici. 1817 Ъмшмит Stanovanje S aob. kabineta m pritiklin iiče mirna tričlanska družina za maj Ponndbe na ogla», oddelek «Jntra» pol «Tričlanaka drutiaa maj». 11« Stanovanje 2 sob, kuhinj, la pritiklin oddam takoj ali a 1. februarjem Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 1008 Stanovanje l sobi kuhinj» in prHiklt-I febr oddam Dopise na Lepa lega« as oglasni oddelek »Jatra« 925 Stanovanje petsobno iščem bliin pošte Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod Iifro «Pstsoboo» 788 Stanovanje 4 velikih sob, kuhinj«, kopalnice in vteh pritiklin oddam takoj ali poneje ca 1000 Din mesečno Naslov povs oglasa! oddelek «Jntra» W0 Lesno trgovino v Varaidinu < skladiščem, Йвагпо in stanovanjem, z tnlm loco prometom od 100—200 vagonov lesa oddam v najem ab vzamem druiabnika strokovnjaka — s primernim kapitalom Ponadbe na oglasni oddelek «Jatra» pod «Varaidin». 1845 Opremljeno sobo «trogo separirano ia a elektriko, iščem. Ponudbo na oglasni oddelek «Jutra» pod «Za takoj». 1508 Sobo in kabinet prazno, event kuhinjo e& dam v centru mesta. Ponudbe na ogly*!^ ^idelek «Jatra» pod iiiro «850» 1501 V Mariboru oddam kabinet blitu Mag-daleneke cerirv» bol šema gospoda, najraje državnemu uradnika 200 Din; klavir na razpolago Naslov pri podružnici »Jutra« Maribor. 1438 Opremljeno sobo s štedilnikom oddam. Naalov v oglasnem oddelka «Jutra». 1488 Lepo sobo e posebnim vhodom — pa motnosti iz stopnišča — iščem u t gospod čnl. P» nudbe na oglanj oddelek «Jutra» pod «Nujno 83». i486 Gospodično sprejmem v lepo stanovanje i hrano Naelov por« oglasni oddelek «Jatra» 1488 Opremljeno «oho oddam t gospodoma al gospodičnama na Starem trgu it 18 148« Lepo, prazno sobo prostorno in eolnčno ilčea i L februarjem. Ponudb« ва oglasni oddelek «Jatra* pod «Mirno 97». 1977 Opremljeno sobico s posebnim vbodom jn električno razsvetljavo, v novi hiši oddam boljšemu gospoda. ki Ы bil ves dan odsoten, a 1. februarjem. Na«1ov r oglasnem oddelka «Jutra». 1480 Trgovino t «slanim blagom, na prometni točki na deleli, oddam v najem aamski osebi. Naelov pri podrutnici Jutra v Celju. 1261 PekarUo na prometnem kraja viamem v najem proti dobri najemnini. — Ponudb« na oglM. oddelek «Jutra» pod «Dober plačnik 14» 1214 Gostilno oddam v najem ali račun v industrijskem kraja na prometni točki. Naelov v oglasnem oddelka ?Jatra«. 1487 Gostilno oddam plačilni natakarici na račnn Ponadbe na ogl. oddelek «Jutra» pod iifro «Na račnn». 14^8 Sobo čiste In tračno, t električno raisvetljavo (S brano iiče v «redini mesta uradnica « 15. februarjem Gre tnd; kot sostanovalka Re-flektira na boljšo rodbine. Ponudbe ■ navedbo cene na oglasni oddelek «Jntra» pod «Zmerna cena». 142S N. Sadluckl hiroeot psihografolog la fizionomlot — Po skupnih podatkih t dlani, pisave ia lic čita- značaj, prošlost, sedanjost in bodočnost — Sprejema vsak dan od 9. do 12 in od t. do 7 ure v Ljubljani, hotel «S'on», soba it 21, I nadstropje. 1271 Matilde Zelan Dvignite pismo. 1488 «Simpatija» Oprostite mojemu nasmeha, kadar ae srečava. 149S Stanovanje v vili v Tivoliju, na Jrtni strani, 2 veliki sobi. posel ska sobica, kuhinja priti kline, kopalnica in pralnica fsouporabo г drugo trunkot vodovod, elektrika ln P in. odilam » 1 majem Naslov v oelasnem oddelku «Ju ru> 15П9 Stanovanje podetftlM, sobe« kuhinje, pritiklin ln nekoliko vrta oddam na Kette Kantovi cesti it. »1. Več e« poitve v pisar»! aa Dunajski s. H. Ж (vbod Dvofakeve ni. Ь. Si. 14TB Dfjaka ггејтеш v dobro oskrbo lavir Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 1474 Vrtno sobo trejeno. veliko. ■ električno ransvetljavo in hrano oddam 2 dijakom» s 1. februarjem. Naslov v osrl. oddelka «Jntra». 1487 Vrvhrana Dobra mesna hrana v sredini mesta va 15 Din. Vsak abonent postane lastnik 1« «račk« dri loteri e. vseh žrebanj — Pišite na oglas oddelek «Jatra» pod «Srečsa abonent» 1877 Prašno sobo s posebnim vhodom «olnt-no ia rveUo. oddam Na--lov pove oglasni oddelek «Jatra». 848 Opremljeno sobico tračno ia svetlo takoj oddam mirni ia «olidal gospodični Naelov ▼ ogla*, oddelka «Jatra». 1108 Opremlieno sobo lepo, i posebnim vhodom, na Erjavčevi ееец oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 1249 •8 12» Vso moč, učeoik moj — če mi boi dovolil, da se bodem počutila dobro 1444 Gospodična telj inauja s častnikom aK akademsko naobratenim gospodom. Dopise pod »Janko in Stanko« aa ogL oddelek »Jntra« 1440 Pisarniško sobo t irngem na lstropio. s eea-rslno kurjav« odda » fe-r aar lern ta IM8 Din letno Pokojninski aeved. Ljabijana, Gledalttka K 1508 Sobo ▼ vffl btlzu TrvoHJa, popolnoma separrrano oddam praano di opremljeno. Naslov pav« oglasa? oddelek «Jatra». UM Janko V ponedeljek mi bile nem», g oče, prilla v torek Zakaf nisi dvignf pisma? Pridem 21. Tvoja Fanl. 1525 Gospodična nesmočarka, opozorjena 18, jaa v vlaka Ljubljana^ Celje aa «Jntrove» dopise, so telo lepo naproia, da odda »voj naelov poti itfro «Zadnji semester» aa ogL oddelek «Jutra». 139T Trije mladenič) telijo dopisovati t 3 preprostimi gospod.čnami. v starosti 17—20 i et Cenjen« dopise, ir mogoči s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod «Popi. Slavko in Jolko» Tajnost zajamčena. 1508 Starejši tvorničar posestnik v Ljubljani, ieli tnanja z gospodično, zmotno pravilne nemščine in zanesljivo pri pisavi Ponadbe t referencami in sliko pod «Inteligentna in poštena» n* oglasni oddelek «Jatra» 1501 Vdova srednjih let t lastno ebrjo. teli tnanja t eospodom rednj h let, t stalno ali drfavno «luibc, v «vrhu čimprelšnje poro-čitve Ponudbe na osla-« odd»T»k «Jutra» po* 1 fra -Srečna pomlad !929> Katera Plemenita oseba M se aamflila mlade, let» ligentne deklice, d, M « preskrbela atesta prodajal ke ali blagajnlčarke Pr» 4 namiljeno i»ee. Kaste» Gospodična tobra gospodinja, ki ima •roje stanovanje in ie ttaj, teli znanja e solidnim M preko 40 let starim go-»po.lom, najraje ielezni-tkim u-lutboncem Le reo-•e dopise s sliko poslati ta oglasni oddelek »Jutra« pod znamko »Notranjka«. 1443 Gentleman tt let nur, v dobri in •talni poziciji v Ljubljani, te Li znanja z inteligentno lamo, v svTho medsebojnega odkritosrčnega zaupanja h> razvedrila. Cenjene, čim obSirnejSe dopise o razmerah na ogl oddelek «Jutra» ■od značko «Zaupanja vre-fen» Zaželjen naslov in «vent slika, И se takoj pod zajamčeno strogo diskretnostjo vrne. 1S76 Gorenjsko dekle bobraieno, teto znanja z boljšim gospodom, v svrho tenitv». Samo resne po^ tudbe • sliko na oglasni OddMek «Jutra» pod iifro «Golica». — Stroga tajnost ■ajamčsna. 1453 Starejši gospod postaven — leli znanja s čedno žensko, staro pod 45 Ut. Pogoji ugodni. Dopise tu naslov: Potočnik Ivan, poštno leteče, Ljubljana 1 p- do 31. jan. 1929. 1387 Poznanstva •eli gospod z 18—84 let staro nesebično gospodično » Ljubljani Prosi za sliko, iS jo vrne Javi naj ее čas tn kraj sestanka. Anonimna puma ne upo&tevam Diskretno« obojestranska čast. ta stvai in pogoj. Dopise Aa oglasni oddelei «Jutra» pod značko «Nepozabljeni večeri 38». 1384 Gospod M и je peljal в. Jaa. t Ц9 vlakom proti Prager-ftenra te.- neki dami pomagal prj oblačenju plašča — re prosi, da se oglasi pod «200» na podruinieo Jutra » Mariboru. 1340 Podčastnik Kar №. let, |еЦ znanja * gospodično ali vdovo, staro во % let. z nekaj premoženja, radi takojšnje te-aitve. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro llakren». 1063 Lepa blondinka •lepantna, pogreša vročo, aeino duio. ki vroče ljubil fogoj: mladost in visoka postava! Neanonimne dopise • sliko pod Šifro «Blondinka» na oglasn,- oddelek •Jutra» 1278 Trgovka i ; Kara. 35 tet,, z dobra 4do«o. trgovino t mestu in lepo opremljeno hišo, s posest-rom v okoiici, želi poročiti boljšega uradnika. Ponudbe pod «Materialno neodvisna» aa podružnico «Jutra» v teljU. . 1422 Savinjčan Klad, inteligenten in premožen, želi znanja z go-•podično lepe zunanjosti — «aro 18—25 let. в 100.000 Din premoženja, v svrho takojšnje tenitv». Dopise •a podružnico «Jutra» v Eelju pod značko «Premeten Savinjčan». 1421 Gorenjka lobra gospodinja s premeten jem, želi zoanja. z gospodom od 35—40 tet starim. v svrho možitve. — X"£ne ponudbe na oglasni »ddelek «Jutra» pod šifro «Gorenjka». 1468 Kateri starejši gosp. t stalnimi dohodki Ы hotel poročiti zelo simpatično vdovo brez otrok — z lastnim stanovanjem. Cenj. lopise na oglasni oddelek •Jutra» pod «Vdova 44». 1252 CUtsbu Gitaristi! Kdo mi more poslati Šaljive pesmj z notami, slov. ali hrvatske, za gitaro. — Dopise na oglasni oddelek •Jutra» pod Šifro «Gitari-«ti». 1396 tliJJLL Koncertne citre popolnoma nove prodam k 450 Din. Naelov v ogl. oddelku «Jutra». 1080 Razpošliialnica gramofonov ln plošč В Renda, Ljubljana, Mest-ni trg IT. Vam pošlje po ■ahtevi brezplačno zelo za-Bimiv obširen cenik 44638 Papigo kupim rcnudbe na oglasni oddelek •Jutra» pod iifro «Papiga». ■ 1476 Eksotične ptiče weh vr4. krotko opico La t veverici proda V|»k0 Vidmar Zelena lana 197 1463 Hrastove podnice |S, 53 л 63 mm, net&mane hrastove, bukove, orehove, Jesen o ve, brstove In jelio-ve plohe kupimo m plačamo v gotovini po prevzemu. — Ponudbe z navedbo Wwtiae in cene в, oglasni »ddelek «Jutra» pod iifro «osmi». 1240 Jamski les , aa progi Slov en jgradoc— Cel j« in Celje—Maribor kupim Obvezne ponudb« na naslov: Dragotin Korošec, Šmartno ob Pafci. 1204 800 kom. hrastov prvovrstnih, na panju, ob gl»vni costi, 1 uro od leL postaje In parne tage naprodaj. Splavilo zelo ugodno. Rcenim kupcem pove naslov ogl. oddelek Jutra. 1275 Jesenovih plohov 20 m* kupim od 20 cm debeline in od 2 m dolžine naprej Plačam tako; pri prevzemu Tovarna Pod-križnik. Maribor, Frančiškanska ul. 13. 1434 Vse vrste moko Iz najboljše ' banaške рве-nice dobavlja po najnižjih cenah Fran Juvan. valjčni mlin. Srednje Gameljne ' — pošta 3t. Vid nad Ljubljano." Zahtevajte cenik! Solidna postrežba. 35 Jabolka običajna, zdrava in lepa, kupuje večje množine (več vagonov raznovrstnih, sor-tiranih) po ugodni dnevni ceni Z Cvilak, Slovenska Bistrica, Slovenija. 1355 Shaping stroj dobro ohranjen, kupi takoj A. Pogačnik, Ruše lžOO Radi likvidacije poceni prodam Links-Links stroj, kakor tudi Ober-lock-stroj ter razno opravo Vprašati 19. ta 20. jan v Zagrebu, Kolodvorska ul. it. 7. 1018 Poceni naprodaj: sesalni plinoki motor. 14 k. s. (Sauggasmotor), pol nojarmenik (Vollgatter) 65 cm iirok, oljne hjdraolične stiskalnice, različni .stroji ta obdelovanje lesa. lese ni vijaki 5/8 matice in še drugi predmeti. Ivan Sirak Maribor. Pobreika oesta 15 21 Pletilna stroja »Ideal« itev. 8/50 . in .8/40, dobro ohranjena prodam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra« 1452 Električni motor в k. s.., skoro nov. vjtjhji tok, pa zelo finem vozu, s 80-"m'.Itџ b^lna. vse v nkiboljitenr «tJ&Jn Mobar K ran i 73 .-1-268 Ot+vtlj* Stružnico za telezo. шпо v dobrem stanju kupim Cenjene po-' nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Struinica» 1218 Krznar «prejema lisic«, kune ln mačke v «trojenje ter bar vanje oo zelo nizki ceni Kneht Juro; krznarstvo Marijin trg 1/4 ,л 167 Za pletenje stolov in popravilo se pri nor oba Franc Neiovar, Ljubljana, Breg it. 14. 1500 Urarsba popravila izvršuj» najceneje in naj-preciznej» Franc WSlfine, urar, Gosposvetska c? 12. 1499 Želodčno tinkturo preizkušeno, . proti zaprtju in drugim težkočam -želodca prlporoSa dr G Piccoti. iekarnar v Ljubljani 257 t .. ' . л Zdravilni kruli »Traplst« izdeluje pekarna črnec, Maribor Po-"l*zn- oo*U»j. aluiliivr itoman« livarn- к lap-tai »kf lldelfc. sad' чајеевеЈе Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg itev. 7 poti«' Mostnega doma. K 11Ч И 11 ti 111 f'f г Vreče nov* tn rabljene vseh >uto га embalažo ima vodno » zalogi Mirko Mlakar Ljubljana. Slomškova II Nogavice Kravate Toaletne potrebščine Nakite Kuhinjsko posodo Igrače rOi BAZAR Nudi # nal" Э/ ceneie ^ LJUBLJANA Vodnikov S. (Sv. Petra c.) Doslej najsolidnejša, najstarejša in največja tvrdka v Jugosvaviji bivši učit, Gl. Matice Aili Brezo K ^ Ljubljana Mestni trg štev. 3 (polegmagistrata) 1'rgovsao h 160 prodam v lesnem in prometnem kraju, v okolici Maribora.— Ugoden prostor tudi za gostilno in lesnega trgovca; Event. oddam podjetni osebi v najem. Ponudbe resnih interesentov na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Ugoden prostor». 1560 Uli M. 11 lil Pristno tlivovko, droženko orinjevec, konjak um v»e vrste; tikenev sadnih sokov špirita, vinskega kisa, esenčnega kisa aj v zavitkih in odprt po ugodnih " cenah v rgovim Jakob Perhavec, ^ Maribor Gosposka aiica št. 19 ^ чип o lAuinit itinti iitun» m t wmw- ^ la debelo i5742-a Ma drobno - Т-Ч-1Щ ч n II H H H И H1 и W Я У1Г H H Ifiru Ц f AERl/AÄ 183S LOKOMOBILE MOTORJI 3AREMNKI SomA ме> Povonn oatHn o oso i Brača Fischer -2 CAOREB Oundulltev» ut. 36 se pojavljajo ne nogah ta ne rokah. Prifino se z^ rdečkgsto«viioličastimi pegami in po» vzročajo zanemarjene hude rane. Za odstra» nitev ozeblin je treba vroče kopeli okoli treh litrov vode, ki vanjo vsujemo jedilno žlico soli sv. Roka za ooge. Prizadeti del kopljemo 20 minut, ga nato vtrimo • čisto vaselino in ovijmo z mehkim blagom. — Tedenska poraba soli sv Roka prepreči ozebline. Veliki zavoj soli sv. Roka za noge stane Dm 16.—. Dobi se po vseh lekarnah ta drogerijah. Potnika za Slaven io 7.9 stroie za obdelavo lesa In Izdelovanle orodja » S č e velik nemški strojni koncem z lastnim skladiščem v Beogradu. — Strokovno -sposobni gospodje imajo prednost. Detajlne ponudbe, na: Jugoslov. RUDOLF MOSSSE. d. Beograd, sub »107«. 1500a Nič ni bolnega za preprečenje in ozdraVljeitie prehlada, nahoda, obolenj v vratu, bronhitisa, akutaegj» ali kroničnega, hripe, influence. naduhe i. t d. Ako poskusite samo г eno škatljico pravih antiseptičnih Pastü »VALDA« se boste tudi uverili o njihovem sijajnem učinku. Pa«ke in zahtevajte edinole prave originalne škatljlce z Imenom »VALDA«. Dobi io se v vseh lekarnah in drogerijah. Kasi brade pri damah in vse nadležne dlačice na tilniku pod pazduh Io na obrazu odstranite sami na najpripro-steiši na!in t mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak — — Kompletni samo 60 Din franko ako poSljeet denar naprej Kosm laboratorij W. ECKHARDT Augsburg. Deotschland. Ravenspurgerstrasse 12-93. 460 grede tesane 5.35 dolge 18/26, 21/26 ali J4/26, 180 gred (tramov) tesanfli 13/16. 15 m lolgih — Ponudbe na tvrdko »Vila« d. d. Zagreb Primork br 12 „SPECTRUM" d. d. INŽ. KOPISTA. DUBSKY IN KRSTIC tvornica ogledal Io brušenega stekla Ljubljana Vil. sejiahaia od 1 novembra na Celovški cesti 81. telelon ^313. Zagreb, Osljek. — Središnnca Zagreb. Zrcalno steklo, portalno stekla maSin» sko steklo 5—6 mm ogledala, brušena v vseh velikostih m oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med — Fina, navadna ogledala. 83 Hipnotične prireditve poskuse Tioderne sugestije, oseb magnetizma, telepatije itd., lahko proizvajate doma takoj, edino po najnovejših orig. ameriških metodah. Neuspeh izključen! Zahtevajte prospekte! Krasna knjiga z navodili 28 Din. »Veda in znanost«, Celje, Razlagova ulica 6. 1312a Kupi velike količine tesanega lesa 13/16 8 m ir 18/24. 21/34, 21/36. 24/26 6 m dolgega In vse druge dimenzije, ter tudi 18 in 24 mm deske HI/IV vrste — Ponudbe prosimo na tvrdko »Vila« d 4 Zagreb Primorska 12 I n CREME ROSE CENTIF0L1A, najideu nsjia francoska soba krema — Daje motni, ljubki in aeini tan Z redov no uporabo odstranimo vso nesnago a obraz poštam- mladostni, rvei in zategnit v»» do kasne ttaroeti. Po trebna io vsaki moderni dami kot podloga za puder jn Šminko ta veselice. rde» In promenado — 40 Din GOLP CREAM originalna »ngleik» radioaktivna mast na nočn» krema, katera lovriuno prodira v vse gu b« In tako točno hrani in dnevno pomlaja obrat Z naravnost frapantn« hitrostjo odstranja r» gub* ln namreleno koto izpod oči in na depočloah. pa je treba, da bo na vsaki toaletni mizi moderne dame 43 Din CREME .ORIS» EMAIL DB BEAUTB, največja Izumi tev modem* kozmetik» ter Istočasno tajna vsake dame Krema daje ono bajeslovno koioraturo ter emailirani ten. začevii od alabasterskegs belil» po do zagaoiteg» rdeči!» Perfektno pokriva vsaki znak starosti Cez vse je potrebna ta plese m veselic» Dobi «e » v»eli barvah Din 88 RDEČILO no»« A obraza ivl» *«akeg» grdega - ti preparatom proti rdrčil» nosu odpravim« ' l-Cilo No« i!> >br»t i>oetanet» »i>i«t hrta Din 46 VITKA tHMIAVA V-lik v i r ■ Ii л veliko onotino «al» zgul. mi hitro, «ko outim« €&»»» pani o ir nafiravljt-n «ko precizno lz poroin- gume Vsakemu 1a)» ritko in elegantno postavo a debelost z vsakim dnevom pada Cen» do 100 em 185 Din Sez 100 cm »5 Din CENTIPOLIA, ko ziii et I tki aavod, Za. greb. Jnriilčev» ul. в. — Zahtovajtt brezplačno iiualjovana prospekte. *—4 HIMMttMtM» Pristni Barzetü •4 О fe aapr« pt»aieci>fc bmL kanarčki zl«*k» шш zdravil» UzD' 'M< 13t - Valept ičjorota Bad «od»ro<» 13« Hin щ Р1еба H L ES A ia lapaOanj* ta» f» oajveči» nesreč» za «tare Я mlado V U urah taiOa-rimo »padanj* la» •» *»d-ao, s odpravimo va» prhljaj erbet braut* m mu. go ■ «EäHAttt EITR. od dr Dorralne k Ci» Pari» Lasje bodo «adnveli ia zopet ____ garantiram« Garnltara tO Dia CENTIPOLIA, kosvctKU zarod. Zagreb, Jorlllteva «L S. Zahtevajte brezplaSoe Hnatriraec DfMpdrtil ЩЩ Kože divjačine Dehurje. lisice, kune, zajce itd. pla ču e po n a j vi š ji b сюаЬ. L. ROT, Mestni trg Zahtevajte taamki ЈМГ galoše ta «seine бетЦе. nimata tekmeca Revmatizem 1 akuten la kroničen, giht, ЯН-jaa, trganje, koetobolje, glavobol najsigurneje ozdravi RUSKI MELEM 0porabljajo ga te nad 18 let z najboljšim uspehom, Icar dokazujejo razne za-hvalnice, ki prihajajo daev no. — Cena originalnemu omotu в poštnino vred Din. Dobite ga * vseh lekarnah in drofsrijafc po vsej drla vi Po potti g» Vam poilje dvorska apoteka M Bojpvtt — Skoplj«. Spoštovani go-potil Z zadovoljetvom Vaa obveičaai. da sem poslanih mi 10 aavojčkov ruskega Meietna proti revmatizmu prejel in razdal vsem, ki so ga zahtevali in ki io me v*} obvestili, da jo istina, da j*, ruski Ilelem nenadkriljiv in stoji nad v»*mi zdravili in ipo cijalitetami, ki »o jih doslej vporabljaK Radi tega Va* lepo pro.«Im. da mi poiljete ie 10 zavojčkov 8 spo itevanjem Pavel Djnrlč, blagajnik, občine Braokovi-na Valjcvsluu Dobi «e v UuWjaal т apoteki BAHOVEC la v Maribora v apoteki ALBANEZE у Oblastveno potrjena Šoferska So!a sa poklicne itfeije, samovo ače in dame. Na razooiago t prt in odprt avtomobil šola je važna tudi ia one, *«t ri si hočejo nabaviti avtomobil. Prijav» na nekdan е*а komia za šoferske Izpite I. GABCRŠČIK, В eiwelssova 2 Izredna prilika Frizerski salon za dame m gospode v Za» grebu prodam radi odpotovanja v mozem« etvo. Prvovrstno urejen, z elektriko m vodo» vodom, viaatni zgradbi; najprometnejš» točka mesta Zagreba. Mesečni promet od 18—24 tisoč dinarjev. Cena z vsem inventarjem, parfumerijo, perilom ta zgradbo umo 135 ti«o6 dinarje«. Samo resnemu reflektantu ее dajo infow mecije ta odgovori. — Ponudbe na: «Ju« gosJovenekega Rudolf Moese d- (L, Zagreb, Zrinjski trg 20» — pod dzvanredna prili» ka«, «Sigurna eksistenca». 1692=a Večje Industrijsko podietie Išče za takojšni! nastop kletarja z večletno prakso, ki je popolnoma vera ran manipulacije vina. likerja ia žganih pijač, ponudbe z označbo dosedanje delavnosti pod šifro »MANIPULANT« na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva u. Ц. t67Sa Kupujte pri tvrdkah, ki Jnserirajo v „Jutru1^ Razpis. Tobačna tovarna т Ljubljani razpisuje na dan 18. februarja L L ob 11. uri ofertalno licitacijo za prodajo sledečih približnih količin odpadkov: 88.000 kg od mešanega papirja, 62.000 > > rujavega kartona, 15.000 > > belega kartona, 8-500 > > jutnih niti, 600 > > domačega platna, 1.200 > > jutnega platna, 700 » » motvoza iz prediva. Interesentom • tuzemcem je vložiti do 10. are dneva licitacije 5%, inozemcem 10% od ponudene svote v gotovini ab državnih papirjih pri blagajni tobačne tovarne v Ljubljani. Razpisani materijal, kakor specijalni pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani b pisarne ekonomata tobačne tovarne v Ljubljani Tov. št 160 z 1929. 1679a Ne zmerne žalosti naznanjam, da me je zapustil moi predragi sop og Ivan Pušar strojevodja dri. tel» v pok. danes 18. januaria 192^ ob 21. uri, po kratk in mučn' bolezni, pre iden s tolažili sv vere. Pogr b se vrši danes v nedeljo 20 t m. ob pol 15. uri pop. iz hiše žaiosii Gasilska с 3, na юкооа> šče v Št. V d n. Ltubljano. Sv maše z du niče se bodo braie v raznih certtvah. S p. Šiška, dne 19. januarja 1929. Globoko žalujoča soproga. Velika tovarna železnih izdelkov išče м takojšnji ali noznejši nastop iiu6enega ieleiotrgovca kot skladiščnika d je vešč vseh opravil v skladišču, zlasti glede nakladanja in ekspedieije. Vpošteva se samo prvovrstna, energične, za organizacijo sposobna in zaupanja vredna moč v starosti 28—38 let, katera e loti vsakega opravila in se ne boji nobenega dela. Izčrpne prošnje s prepisi spričeval in s fotografijo pod <Г A LN A SLUŽBA« na Aloma Company. Ljubljana. 1668a Ormoška opekarna ^^ 4P nudi za letošnjo stavbno Vf 1 Л1!I I sezono svoje prvovrstne Vi I II W&ifl izdelke, kakor 8ГР7П0 strešno opeko, .sistem «Steinbrück», bobrovec. zidake trojne io ročne, vse blago enakomerno in dobro žgano. CENE В R E Z K O N K U R E N C N E ZASTOPNIKI 9 komisijskim skladiščem za stiešno opeko «r sprejmejo v vsakem večjem kraju. 167 ir Ъг Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekove skorje cele >n drobliene smrekove hmeljeve droge rabi ene dobro ot.ran ene sode od strojnega m edilneg oiia, po na;višjib cenah. Akreditivno plačilo. Franc Oset, Sv. Peter t Savinjski dolini. шш(ш!ш1ш]ппоша[п110[шпшиошш i> PERESA za avtomobile □ izdeluje iz specijalnega jekla in pre. vzema pokvarjena v najhitrejše popra» vilo Jeklarna Jurija grofa Thurnskega d. d. Guštanj, Slovenija. 1305 3 ШСППШШОПОПГШХПИСЗГГ kokošje, pur je, gosje, naravno in s strojem čiščeno dobav'ja v vsakj množini E. VAJDA, Cakovec (Medjimnrje Telefon 50, 3, 60. Puškar f. K. Kaiser, Ljubljana Kongresni trg št 9, kupuje in prodaja stare puške, samokrese tei prevzema iste » komisijsko prodajo. bpecijatna tovarna strojev za obdeiavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fuldi Zastopnik Peter Angelo, Ljubljana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta: mizarski m ko-larski stroji posamezni ш v vsaki kombinaciji г vdelanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakot tudi vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk žasiopuika itični memoari SDadaio med naloriliublien^iše čtlvo v vseh literaturah. Sem SDada dr. Vošniakova kniiea U barbl za uiedlnfemi narodno držauu ki ie Izšla za božič ln le silno Interesantna in z ozirom na oravkar se vršeče spremembe veleaktnaln*. Jako elegantno opremljena knilira obsega 410 strani in velja broširana Din 120 —. v olatno vezana na Din 140 — Naroča se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54. Centrala za sa!oSvto grsmofoniio Miklošičeva c. 34 - Palača Poko ninskega zavoda „GRAMOFON** A. RWBERGER LJUBLJANA Vse plošče znamk Columbia H is Haster 's Voice Odeon *>olidor-Brunfw?ck dobite iz prve roke samo v moji specijalni trgovini. „Novi šlageri na električno posnetih umet ploščah Krasni slovenski posnetki naših ameriških rojakov 500 aiara*nv? Največje špecijalno 15 000 n'0*f! podjetje te vtioke v Jugoslaviji «t Ognem (karbon) xtapir < a . 4 W >л * . ..' o Harne za Stampiitke pagfnirnlks ln blaoalne dobite vedno in naiceneje pri Lud. Baraga, LiubMana Seilenbureova ul 6/1. Tel 2980 Ob oastopn v »vole 49. leto т&Ы i Zvon naš oaiodUčoejši leposlovitf mesečnik Htajoče Slovence v кто* svojih naročnik от. LJuhijanski Z von prinaša zanimive Izvirne romane in povesti. Leto« se bo oadalJevaJ Ш ko«*£el «Ј»««И»кк ? ^ SERENISS1MA, kj je f prvft dveh delik Id tvorita celoto ease. našel veliko število vnetih ÖU-teljsrv. Dramatično razgibano dejanje le vrši v oašem Primorju, Benetkah, M Jtpro lo v Italiji. Krajše novele in povesti eodo objavtB JnS Kozak, P. Golia, A. Njvačao, M. SmuderU Pf. Bevk. M. J ar C, В Kreft io dragi Prav posrboo se bo odlikoval esejistični del, v katerem bodo obravnavali domače io tuj« probleme naš! naJbollSt esejisti. Umetniške priloge bodo prinašale pole« portretov tod» reprodukcije domačih In tnfü mojstrov. Ljubljanski Zvon izhaja mesečno to vel|a celoletno 120, polletno Св. Četrtletno 30. ca Inozemstvo ISO Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 84. ■Я močne inis^e, zdrau» iiuci, dnevno redno negovanje telesa Л so najboljša o-bramba proti bolezni Zato so £e lašd dedje ki pradedje irneE vedno v hiši ta s priznanim uspehom dnevno «potrebovali pre- ^ \ Izkušeno domače sredstvo ln kozmetik um: . FeJlerjev prijetno dišeči жгтття„^J4 »Elsafluid«. Uporabljan na zunaj m znotraj. hran1 Fellerjev »Elsafluid-od prehlalenja in okužen la. ker )e rud izvrstno razkuževalno sredsrvo in neguj* roke. obraz, zobe. usta m dihala in je rad tega zanesljiv tu pomoč. Zavaruje se lahko v v>en treh oddelkih. Navod ia p< š lja proti znamkam KREOiTNA ZADRUGA reg. пот. blag. MAfttBOR Palača Pokojninskega xawoda. Zaneslnvi ?astopniki se ?pre emajo v vsakem okraju. U89 PERJE! Na naročila, ki se vršijo obzirom na ta list razpošiljamo' Mehko purie Oerie .....Din 15.— za kz mehko kokošje perie belo . . . Din 25.— га кг mehko kokošje perje, pisano . . Din 15.— za кг aosie nerie ..... i Din 80 — za кг račie perie sivo ....... Din 50 — za ke. franko Maribor oroti oovzetiu. vreče zaračunjene po lastni ceni V paketih oo 5 ke raznošMiamo po Došti: 5 кг purie aH pisano kokošje perje . . Din 110.— 5 кг belo kokošie nerie......Din 160.— 5 ke eosie perle........ • Din 440 — 5 kg sjvo račie perie.......Din 290—•, bruto za neto franko t>o ooSti oroti Dovzetiu aH oredotačilu zneski/ Sxoortna družba Mathels Supoanz tn drue Maribor Cvetlična nI. 18. Zahvala. KREDITNA ZADRUGA, reg. рот blag. v MARIBORU nam je po štirih mesecih članstva izplačala na račun DOTi večje zneske, ra kar se tej občekoristni ustanovi srčno zahva-jujemo ter vsakomur priporočamo, da postane d jen član ir я na ta način z malimi pmpevki zasigura za slučaj poroke izdatno pomoč. , г-• - Kmetec Josip, Zla^oličje, m. p. - Brandstätter Josip, Maribor, т. р., Stanoga Margita Maribor, т. р., Spaningar Anton, Račie, т. р., Horvat Otmar, Maribor, m p. Francoska linija - Prem h Line Cie Gle. Transatiantique Za Severno Ameriko in Kanado Ha vre—Newyork samo 5 Yt dni čez morje V Južno Ameriko Argentino, Chile, Uruguay vsak teden iz Kavre, Bordeaux In Mar-silije: CIE CHARGEURS - REEUNIS SUD ATLA.NTIOUE TRANSPORTS MARITIMES. Izvrstna hrana, izborna postrežba Vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik: IVAN KRAKER, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. Zakup I lastnega lovišča. V srezu Brežice na Štajerskem se odda graj» ščinsko lovišče v izmeri približno 1500 ha prosto» voljno v zakup. V poštev pnde odstrel divjih pra» Si cev, srnjadi. zajcev, divjih petelinov, gozdnih je» rebov, lisic,jazbecev, kun iid. Vpraša se pod znač» ko «Lastno lovišče» na upravništvo «Jutra». 1393=a Zahvala. i -1 Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu .UudsKa somopomoč' и Mariboru za takoj izplačano znatno po iporo po smrti moje gospe maieie Antonije Pagliaiucci naj >oiie te» oriooročam to po vsem p trebno človekol ubn-druš vo vsakomur v takojšni pristop. MARIBOR dne 16. -anuarja \~2f* Mama Suškovic. Lrejujt Davorin Ravljcn. Izdaja za konzorcij «Jetra» Aduli Ribuikar. Za Narodno uskaroo d. d. kot tiskai-narja tranc Jezersek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.