ax. A Q isr A pnn A r^^r^s^n gr€: IS VJJUilU XI jClliV/JLfil * «—s-ffisrr^ I Za inoxexnAtro ceio uto Eg J_ Itolowndrihjfctaveer * Amerfirf. 1 75,000 r^^. J TELEFON: CHelsea. 3—8878_Entered m Second Olw Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y„ under Act ; par dni po odvedbi je prišel Hauptmann k neke- i mu zdravniku v Bronxu ter si dal zdraviti zvinjeno nogo. Ko je nesel odvajalec otroka po lestvi, se je ! /lomil klin, in odvajalec je z otrokom padel na tla. j To so dejstva, ki govore proti Hauptmannu. S formalno-pravne strani je zaznamovati slede-.1 * I1 ce razvoje: j, Haptmanna so privedli v West Farms policijsko : sodišče v Bronxu, kjer je bil obtožen izsiljevanja ter j pridržan brez jamščine; Governer države New Jersey je podpisal prošnjo, J naj država New York izroči Hauptmanna newjer- seyskim oblastim, ki ga bodo, če bo na razpolago dovolj dokazov, obtožile odvedbe in umora. \ Obtoženec se nahaja v samotni celici. Advokat, ki ga je najela njegova žena, ni mogel govoriti ž njim. Prvi inšpektor John J. Sullivan je rekel po včerajšnjem zaslišanju: — Mož je zaenkrat obtožen iz- ( siljevanja. Niti za trenutek pa ne dvomm, da ga bo-; mo prej ali slej obtožili nekega hujšega zločina. Značilno je, kako se Hauptmann zagovarja. —, Pravi, da je bil, odkar je prišel v deželo, zaposlen kot carpenter. Lansko leto se je neki njegov znanec odpravljal v Nemčijo. Pred odhodom mu je dal šop papirja in ga prosil, naj ga spravi. Hauptmann, m: -sleč, da so v šopu kakšne važne listine, je ugodil njegovi prošnji. Pred kratkim je pa zvedel, da je Predsednikovo posredovanje je zaleglo avstrija proti p0vratku ! habsburg0vca1 _ ______________i Časopisom je prepovedano pisati o Habsburža-nih. — Tifus v končen-' Dunaj, Avstrija, 21. septembra. — Avstrijska vlada je rscm časopisom prepovedala pisati o mogoči obnovitvi monarhije pod Habsburžani. To r»dredbo j<- najbrže vlada izda-[a iia pritisk tujih držav, ki so proti temu, da bi Avstrija zo^ pet postala monarhija. Časopisom je tudi prepovedano poročati o delovanju avstrijskih monarh i sto v v inozemstvu in r> nadvojvodi Otonu in drugih f rahshuržanih. kakor na pr. o njihovem imenovanju za častil«' občane. Poleg tega lie smolo nazi vat i Habsburžanov kot Veličanstvo ali nadvojvoda. Monarhisti priznavajo, da je ta prepoved za nje liud udarec. Dunaj, Avstrija, 21. septembra. — V koncentracijskem taboru v Woellersdorfu, kjer je interniranih 4o jiorazu socijalistov v februarju obešen. Policija ceni število socijalistov na 70,000 in skoro vsi pri-js|K*vajo za revolucijonariio so-|cijalistično organizacijo v Av-I»tri ij. | SNEG V WY0M1NGU I Denver, Colo., 2t. septembra. — V četrtek je po severnem Rocky Mountains zapadel prvi sneg. i V Denverju je bil sneg pomešan z dežjem. Sneženi vihar je bil od kanalske meje do srednje Colorado vzhodno od Rocky Mountains. Snežiti je pričelo v Montani, nato po vomingu in zatem po Colorado. V Shell i dan, Wyo. je zapadlo 7 palcev snega. Po vseh krajih pa je večinoma takoj skop-jnel, kakorliitro je padel. prijateljstvo med rusijo infrancu0 Litvinov in Barthou na delu za ožjo zvezo med j obema državama. — Poljska je dobila zaveznico. Ženeva, Švica, 21. septembra. — Maksim Litvinov, nova zvezda na pozorišču Lige na-rov, se neprestano trudi, da bi Rusijo in Francijo zvezal v kar najtesnejšem prijateljstvu. V krogih, ki imajo najboljšo priložnost opazovati dogodke«, so mnenja, da bosta Pariz in Moskva ustavo ženevske organizacije praktično izkoristila, da stopita v medsebojno zvezo. Da je bila razorožit vena konferenca za nedoločen čas odgodena, je Barthou potrdil. Pravi vzrok je splošno znan; iskati ga je v politični negotovosti, katero sta povzročili Poljska in Nemčija, ker nasprotujeta zvezi vzhodnih držav. Kar se tiče Poljske glede njene odklonitve varstva manj sin, je v političnem odboru Lige narodov dobila novo zaveznico: kanadski delegat, profesor O. I). Skelton je izjavil, da je res neumestno, da bi Liga nadzorovala politiko manjšine v posameznih državah. To izjavo je podal Skelton tekom razprave o ]>oljsketii predlogu, da je varstvo inanj-tVm splošno obvezno načelo. Ta predlog je bil utemeljevali s trditvijo, da bi bilo krivično in nedosledno, ako bi bilo nekatere članice Lige treba siliti i j k spoštovanju manjšin, med-j tem ko bi tirnice države sme- ■ le delati, kar se jim {joljubi. ! Tekom razprave, ki je bila ]m> treh urah preložena na naslednji dan, je Mala antanta, I lasi je zvezn i ca Franci j«', za-;vzela isto stališče s Poljsko. * MACDONALD BO ODSTOPIL St. John, N. F., 21. septembra. — Xejiotrjene vesti zagotavljajo, da namerava angleški ministr. predsednik Ramsey MacDonald v kratkem odstopiti in bo prevzel mesto generalnega govemerja za Kanado. MARCONI JE BOLAN Seka, Italija, 21. septem-Iznajditelj brezžičnega brzoja-va Guglielmo Marconi je nenadoma zbolel na predvečer slovesnega imenovanja za častnega meščana Reke. Za to priložnost je prišel Marconi na svoji jahti Elec-,tra. Osebe, ki so blizu slavnega izumitelja, zagotavljajo, da njegova bolezen ni resna. dinamit najden pod pomolom 319 funtov dinamita je bilo v zvezi z baterijo. Oblasti iščejo še druge peklenske stroje. Houston, Tex., 21. septembra. — l)o sedaj še neznani zli-kovci so nameravali razstreliti pomole Morgan parobrodne družbe v kanalu v Houstonu. Uradniki Morgan družbe so naznanili, da sta dva mornarja našla poti nekim pomolom .'>10 funtov dinamita, ki je bil poj žici zvezan z baterijo in bu-1 dilnim strojem. Ker je bilo pred kratkim ukradenih 900 funtov dinamita, je policija mnenja, da je najdeno razstre- i ljivo, ki vsebuje GO odstotkov nitroglicerina, del ukradenega, dinamita in oblasti se boje, dal je bilo skritih še več peklen-' skill strojev. » Policija je aretirala šest belih in enega črnca, ki bodo zaslišani v zvezi z najdbo d i na- • mita. Uradnik Morganove dru-1 žbe M. Karr je rekel, da druž-' ha ni imela nikakih delavskih sporov. Zaposluje neunijskei delavce. Toda zadnje mesece j je prišlo do pogostih bojev med linijskimi in iieunijskimi1 delavci. j Oblasti skušajo sedaj dogna-t ti, ako ne obstoji obsežna za-| ruta, ki je naperjena proti pa ! rohrodnim družbam, ker je v j zadnjih desetih dnevih nastali požar ua štirih parnikih. ko so' bili ua morju, med katerimi parniki je tudi *Morro t'astle\ ki j«* zgorel blizu Asburv Park, X. J. i NOV VOJNI PLIN i -- • Cleveland, Ohio, 20. septembra. — Kot je bilo naznanjeno na rt*, konvenciji amerikan-ske kemične družbe, je bil jh> slučaju iziinjdcn nov, zelo stru-peu plin, ki ima v sedanjih slabih časih še to prednost, da je zelo poceni. I Xovi plin sestoji iz do sedaj še nepoznane kemične mešanice, pri kateri pa igra najvažnejšo vlogo flor. Novi plin že eksplodira pri drgnjenju z roko. Plin je bil slučajno iznaj-den, kajti izdelovanje strupenih plinov je po mednarodnem dogovoru prepovedano. | Plin je zagledal luč sveta 4. maja v tehničnem zavodu države Massachusetts. Svoj prihod je naznanil z glasnim pokom. Steklenica flora, katero je držal v rokah dr. George H. Gad v, je namreč z glasnim pokom nenadoma osksplodirala. Flor spada k b*ti kemični dru* žini plinov kot klor. Medtem pa, ko je klor zelenkast, zategne flor nekoliko na rmeno. Novi plin baje sestoji iz dušika, flora in kisika. Oblak florove-;ga plina, ako je spuščen v strelne jarke, deluje smrtno, ■večja množina plina pa bi v sovražnem taboru povzročila eksplozijo. I Kot pravi urednik lista "In-'dustrial and Engineering Che- dotičnik umrl v Nemčiji. Raztrgal je zavoj papirja ter opazil pred seboj štirinajst tisoč dolarjev v bankovcih. V treh tednih je potrošil $250, ostanek je pa skril v svoji garaži. _ ,__,_____ zastopniki delavcev stavijo nove zahteve WASHINGTON, D. C., 21. septembra. — Tukaj prevladuje mnenje, da se velika stavka tekstilnih delavcev bliža koncu. Komisija, ki jo je imenoval predsednik Roosevelt, je sestavila predloge, ki pa ne vsebujejo nobenih obljub in koncesij za štrajkarje, kateri so komisijo od časa, ko je bila imenovana, sploh ignorirali. Zalegla je edinole beseda predsednika Roosevelta, ki je pozval stavkujoče delavce, naj prenehajo z bojem. Stavkarji so izjavili, da so pripravljeni pričeti pogajanja, ki se bodo najbrže uspešno končala. Delodajalci pravijo), da bodo v ponedeljek zopet odprli svoje tovarne ter pričeli obratovati. U ver jeni so namreč, da je poziv predsednika Roosevelta zlomil odporno silo stavka rjev. Washington, D. C., 21. septembra. — Na letni seji American Trade Association je izdelovalec strojev Ralph E. Flanders zahteval temeljito premembo pravilnikov višnjevega orla, ker bi bila drugače potrebna diktatura zvezne vlade. Po njegovem zatrdilu je trgovski svet, da bi se izognil neprijetnostim in nevarnosti prostega tekmovanja, poželjivo zgrabil te pravilnike, toda — tako je rekel Flanders: — Vlada je sicer zapeljiva, toda past. je močna, nagla in ostra — pravilnik — je strupen. Kmalu nato je postavni svetovalec NRA Black well Smith zborovalcem naznanil, da NRA oblast ne misli na to, da bi o-pustila nadzorstvo cen in produkcije, dokler to delo izvršuje uprava družb. Dolžnost gospodarskih voditeljev je storiti vse, da bo splošno delo o-življeno. Med zborovanjem je bila tudi stavljena zahteva, da se zloraba, ki se je vgnezdila v NRA odpravi. ! Flanders se je zavzemal za dosedanje določbe glede najnižjih plač in za prej H) ved o-troškega dela, z druge strani pa je odločno nastopil proti (znižanju delovnega časa. MATI PETORČKOV PRIČAKUJE i i Callendar, Ont., Kanada, 21. 21. septembra. — Vesti, ki se trdovratno vzdržujejo, da je mati slovitih peterčkov, Mrs. Ovilla Dionne, zopet v blagoslovljenem stanu, njen zdravnik dr. A. R. Dofoe ni hotel zanikati. mistru", dr. H. E. Howe, ni po vojni bilo zaznamovati iznajdbe kakega novega vojnega plina. Po njegovem mnenju, se bodo tudi ~v bodočih vojnah posluževali hudega plina iz gorčice, k akoršnega so rabili i v svetovni vojni. Zato dr. Howe novemu plinu ne pripisuje ni-kake posebne važnosti. obsedno stanje na Španskem Notranji minister je prejel posebne pravice. — Izdano bo "svarilno stanje" in če treba, tudi obsedno stanje. Madrid, Španska, 21. sept. Pri kabinetni seji je prejel minister za notranje* zadeve Ra-Alonzo je nameravano vsta-pravice, da v slučaju potrebe razglasi "svarilno stanje" ali pa tudi obsedno stanje. In če-|tudi so vladni krogi mnenja, jda do tega dne ne bo prišlo, so drugi zopet mnenja, da bo notranji minister tekom enega I dneva razglasil svarilno stanje. Rok, katerega so določili zarotniki, je pretekel, ne da bi prišlo do najmanjših izgredov ali pa da bi bila ogrožena varnost vlade. Vendar pa je vlada smatrala za potrebno, da je na strategičnih točkah Madri-'da in drugih večjih mestih j imela i pripravljene oddelke strojnih pušk. Zastražena so 'vsa vladna poslopja in vojaške straže patrulirajo po ulicah. | Alonzo je nemeravano vstajo spravil v zvezo z Leonom J Trockim, ki se je baje nena- | doma pojavil v Kataloniji. I Njegovega bivališča pa tudi s pomočjo francoskih oblasti ni bilo mogoče najti. Mnogo sumljivih socialističnih voditeljev je bilo aretiranih in zaplenjena je bila velika množina orožja. Nemčija pravi, da je njena preiskava dognala, da so bili vsi ministri obsojeni na smrt. Izdelani so bili tudi načrti za j zavzetje municijskih tovarn, [zračnega brodovja in armade. .Upornikom bi tudi pomagala J splošna stavka in postavljena bi bila proletarska država. POGAJANJA ZA RUSKI DOLG Washington, D. C., 21. sept. Sovjetsko-amerjška pogajanja 'za poravnavo ruskega dolga in (ameriških zahtev za zaplembo lastnine ameriških državljanov, se bodo zopet v kratkem pričela. Pred dvema tednoma je predsednik Roosevelt zavr-i nil ruski predlog. Sovjetski poslanik Aleksanler Trojanov-1 ,ski je bil poblaščen, da se zo-!pet pogaja z državnim departs Imentom. "OLA« lilQDA" i j "Glas Naroda" [| «flS5c*PUBUBBm^c5lPANI • - iA Corporation), 9maš MaH. Pnrital L. Banedlk. Treu. f n** of Iwrtw tlM corpora ti oa and addreaaea of above officers: l»fc Bwngh al M—hatt—. Naw VaHi Ctty. N. Y. "GLAS NARODA" _(Vat« af the Feaple)_ _1——d »vary Pay Except Sunday and BoUdaja |a eeLo leto valja m IwnrUrn la New York ta celo leto......f7.00 Kanado Zt ]>oi leta ................... 93.90 ^la pol lata....................$3.00 Za inoxemstro sa celo leto......$7.00 f le tetrt leta..................i»e: CMelaea t—«78_ § RUSIJA V LIGI NARODOV I ___I Vstop Sovjet«ke Unije v .Ligo narodov dokazuje, da i današnja Ras rja iii več tista kot je bila za »"asa Lenina. Nazori komuniatiuuih veljakov v Moskvi so .se zadnja' pta precej izpremenili. Rusiji so odprta vrata v Ligo narodov in sicer v tisto j Ligo narodov, ki jo je svojeeasno oznanil Lenm za tolpo 1 roparjev. | Proti sprejemu Rusije so bile Švica, Holandska in! Portugalska* sedem držav se pa ni udeležilo glasovanja- j Zastopnik &viee, bivši švicarski predsednik Giuseppe J Motta, je imel proti sprejemu zelo značilen govor, v kate- j rem je med drugim rekel, Za $».35 ....................Lir 1M 91*3* ....................Lir ZM H4M ....................Lir SM »Ml ....................Ur 1M# $17«.— ....................Lir MM MER ŠE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE PENE PODVRŽENE 8PBEMEMBI GOBI ALI DOLI la t^lartlo vačJib wmafcor kot avoraj aivedmo, MU v dbiarJUi ^jJl Utah doToJJ^nJamo^ Se bolje posoja. Sa kjMfc S S^™ marata pnisii $ S.7S fliLr- 2 ~ ..........S1AJS " ... (11. p*-— " " f!L— n e e fte e • a $4l«l§ " - ..........fSLM Mmetoma*** *** m ******kraJn tMS**iUo ▼ doiarjlk. I. SLOVEN1C PUBLISHING* CoXSaNY ' "Glas Naroda" ti« mar im nuit ran, X0IK> K j. __ f z Slovenije. Dober plen policije. 9. septembra je mariborska policija aretirala 38-letnega cigana Franca Bogdana iz Me-djumurja, ki ima na vesti po-izkušeno tatvino kobile posestnika I^orbarja iz Slovenskih 'goric in najbrž tudi kobile nekega posestnika iz okolice Sv. Lenarta. Na policiji je kljub dokazom zanikal krivdo. Izročili so ga sodišču. — Aretiran ■jo bil tudi viničar Jože Lav-renčic od Sv. Lenarta, ki je obtožen, da je prevaral več mariborskih in okoliških gostilničarjev na ta način, da je ponujal v nakup vino in jemal na-'plačilo. Os le pa ril je pet mari-jiiorskili gostilničarjev za pri-jbližno 2000 T>in. Pri zasliša-nju je krivdo priznal. i Dve gospodarski poslopji žr-I te v požigalca. j 9. septembra okrog pol 20. rje nastal v Cirčičali nevaren j požar. Goreti je začelo gospo-Idarsko poslopje posestnika M. [Kozine, ki je bilo precej odda-lljeno od Kozinove hiše. Vsa • zgradba je l>ila naenkrat od (vseh strani v ognju, kar je ka-jzalo na to, da je bil požar pod-itaknjen. Rešiti se ni dalo nič, Jin so tako z zgradbo vred zgoreli zaloga sena, vojs, slamo-reznica in drvarnica, j Kakih pet metrov proč je I stalo gospodarsko poslopje He-jlene Kozjekove, po domače pri .Skopinu. Ogenj je prekoračil itudi na to zgradbo, ki jo je u-pepelil s senom, slamo in kmetijskim orodjem vred. Gorenjci čestitajo angleškemu princu in njegov iz&ročeiki. | 7. septembra popoldne se je I vršila ob Bohinjskem jezeru j i prisrčna pozdravna manifc-jstacija pri mladem angleškem' I princu in njegovi zaročenki.! Priredili so jo bohinjski in I [blejski domačini, da se mlade-] I mu paru zahvalijo, ker si je za j kraj svoje zaroke izbral našo! prele)M» domovino. Manifestacija je bila prirejena brez velikih napovedi,' I vendar pa se je udeležilo nena-1 tvadno veliko število ljudi; saj je bilo samo pestrih gorenj-jškili narodnih noš nad 120. j Prisostvovali so ji tudi številni tujci, ki jih je še zdaj vzlic pozni sezoni obilo pri Bohinjskem jezeru. I I Ob četrt na 15. se prikora-1 kali udeleženci pozdravne sve-! i IGRE Beneikl trgate«. larokaa t 5. aejanj M Cyran de Bercernc. Herltna kome-dlja t petih rtejanjlii. Trdo re-aano--------------1.1« Bdela, drama w 4. dej.____jf$ Genpa a morja, 5. dej.---------7S l^lflta Seleznicn, 3. dej.___M Marta. Semenj r Klcbmondn. 4. dejanja-----------------M M veJritL Ifcrokas e Mlrlb aHkab___M IWUw anjne M MMsvkr Tatar. Mladinska isra a petjem e 3. dejanji b_____________M R. D. R. Drama w S dejanjlb a predigro. (Čepek). -------«S ■aviaar. S. dejanj, traa reaana__IS Za kri« in erakeda, igrokrnl t A dejanjlb____M UmMl edert A ar. Pe lt idili. 4. dejanja___M 11. ar. Zanrnvljivee.............M 12. zr. Skepuk ..................f§ SMrkn IJnMdb kart A anoplč. MKn pe« ecmlje. Se. .............................—i^S IA aaopic. t'eataJka, flavt Ma«||e Device. Marljbi ntrak___M Fabjala la Nafta_____M 20. anopte. Sv. Jaal; Ljnkeaaa KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216^. 18A Street čanosti v sprevodu pred gradič princa Pavla v bližini Bohinjskega jezera. Princ Pavel, njegova soproga, princesa Olga, angleški princ Jurij in njegova .zaročenka princesa Marina, ki so bili o pozdravni svečanosti obveščeni, so sprejeli d omačine na pogradku pred gradičem. Visoke goste je najprej pozdravil bistriški župan Mavric, potem pa sta jih nagovorila v zanosnih besedah še blejski župan Vovk in sred nje vaš k i župan Hodnik. Za pozdrav se je v imenu mladega angleškega princa in njegove zaročenke zahvalil v prijaznih besedah princ Pavel. Povedal je, da je njej?ov gost očaran od lepote naših krajev, ki si jih bo ohranil v trajnem spominu. Zlasti sa mu všeč naše slikovite narodne noše. Tz-razil je svoje veselje nad prisrčno manifestacijo, ki so jo priredili domačini, in izrazil upanje, da bo prišel njegov visoki gost še večkrat obiskat Bohinj. Potem je blejski župan dvignil svojo hčerko, da je polo-.'"la princesi Marini na glavo venec iz cvetja v obliki krone, hčerka Molnarja pa je izročila princu Juriju krasen šopek nageljnov in rožmarina. Justina Cesarjeva iz Stare Fužine je potem izročila princesi Marini šopek naših planinski hro4. ki ga je priskrbel srednjevaški župan Hodnik. Se več drugih šopkov je napravil bohinjski vrtnar Anton Gabrič. Mlada zaročenca sta bila vidno vzradoščena nad počaščen jem, ki so jima ga izkazali domačini. Pevci so potem zapeli Aljaževo pesem 410 j Triglav, moj dom", potem pa začeli navdušeno vzklikati. Gosti so jim prijazno odzdravljali. Tudi pred številnimi fotografi, ki so jih izkušali vzeti na ploščo, se niso nič skrivali. Nato se je sprevod vrnil proti Sv. Janezu, kjer je princ Pavel povabil vse domačine na prigrizek. V prijetnem razpoloženju so se po plesu, ki ga je pogosto prepletalo tudi kolo, domačini razšli s prepričanjem, da tako ljubeznivih gostov, kakor so v gradiču princa Pavla, Bohinj še ni imel. V svoji koči je zgorela. V Gornjih Gorčali nedaleč od Braslovč je prebivala v svoji koči kašnih HO let stara Marija Cizejeva, po domače La-hova Mica. Bila je občinska u-l»oga in je v zadnjem času bolehala. Zato ji je prišla streč njena sestra Terezija iz Št. Pavla pri Preboldu. Koča je bila majhna, pa je morala Terezija hoditi spat k sosedu. 7. septembra okoli pol 1. zjutraj pa je soseda naenkrat zbudil iz spanja krik iz koče. Poklical je Terezijo, ki je takoj vstala in šla gledat, kaj se go- di s sestro. Ko je stopila v ko-) čo, ji je puhnil v obraz dim. Gorelo je v notranjosti že tako močno, da ni mogla niti misliti na rešitev sestre. Medtem so i že sosed in drugi vaščani pri-1 hiteli na pomoč in izkušali s škafi Vode pogasiti ogenj. Pa je bilo vse zaman. Vi tleli so le še ležati starko negibno poleg .postelje in očitno že mrtvo. I Na pomoč so prihiteli najprej domači gasilci, nato pa -proslovški in letuški z motor-( kama. Gasilci so z velikim naporom obvarovali pred ognjem bližnja poslopja. | I Ko je bil ogenj pogašen, so našli zoglenele ostanke nesreč-1 ne stare ženice. Kakor sodijo, j je ogenj nastal tako, da je goreča sveča, s katero si je ženi -' ca svetila, padla na posteljo in jo vžgala. Starka je začela klicati na pomoč, a jo je kmalu dim zadušil, da je padla na tla in zgorela. Po tiralici prignan iz Splita v Ljubljano. | Policijska eskorta je 7. sep-j tem bra pripeljala iz Splita v Ljubljano mladega pustolovca, ki je 29. julija vdrl v stanovanjsko sobo posestnice Marije Sitarjeve v Zgornji Šiški ter ji odnesel iz ročne blagajne 40,000 Din gotovine in več zlatnine, tako da je Sitar jeva . utrpela 50,00 Din škode. Sum' vloma je padel takoj na 22-let-nega hlapca Lipeta, ki je poprej služil pri Sitarjevi ter so mu bile razmere znane, a je po vlomu pobegnil. Ljubljanska policija je za njim izdala tiralico. Imela je uspeh. V Splitu ; so ga prijeli na nekem privat-l nem stanovanju, j Mladi pustolovec je bil moč- J no potrt, kajti imel je prazen j žep pa kovčeg z borno ropoti-l • jo. Na splitski policiji je Lipe' ,priznal tatvino, toda le gotovine 40,000 Din, tajil pa je tatvino zlatnine. Po vlomu se je še isti večer (vlomil je popoldne) odpeljal z brzcem v Beograd. kjer se je seznanil z nekim Slovecem, trgovskim potnikom, pa je ž njim veseljačil i in zapravil skoraj ves denar. Nato je krenil proti Splitu,' kjer se je tudi le kratko vese- j lil letoviškega življenja. Obsojeni napadalci na ciganke' V Sv. Valburgi pri Smled- < niku se je letos 18. aprila pri- ' meril neobičajno divjaški napad na cigane in ciganke. Tri- < je objestni mladi Smledčani so s«» spravili na člane dveh ci- 1 Iganskili družin. S koli in ko- j lički so šli nad nje. Natepli so celo Matildo Boj. Ciganom so (prevrnili nato vozove ter pretepli konje in osla. Kričali so( kakor divji: *4Pobili vas bonu;' kot mačke!" Dva orožnika j sta prišla branit cigane. Ko pa sta hotela napraviti red, soj se vsi trije spravili še na orožnika ter se ju dejansko lotili. Hoteli so ju razorožiti. Obsojeni so bili: Edvard na (5 mesecev, Tone in France pa na 4 mesece strogega zapora. Drž. tožilec ni bil zadovoljen ter je prijavil revizijo in prizrv. WEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 22, 1934 ___THE LAB0B8T SLOVENE DAILY in U. 8. A. Iz Jugoslavije. Strašna nesreča v kamnolomu pri Banjaluki pred sodiščem. V banjiškem kamnolomu podjetniškega društva Batignol, ki gradi železniško progo Pri-štin-Peč, se je letos v aprilu pri petila strašna nesreča, pri kateri je, kakor znano, izgubilo -življenje osem delavcev, do-(Čini jih je bilo 14 ranjenih. Po nesreči se je sestalo več komisij, ki so proučevale nastanek j ogromnega plazu, ki je zasul delavce. Delavci so ves čas o-:pozarjalo na pomanjkljivost ivarnostnili naprav in tudi na dejstvo, da so že precej časa 'pred nesrečo opozarjali neke nadzornike na nenavadne razpoke v steni kamnoloma. V sporazumu v Delavsko zbornico je urad za zavarovanje de-ilavcev iz Skoplja, odposlal po-'sehno komisijo na kraj nesreče, po njenih ugotovitvah pa je vložil tožbo proti podjetju. Sedaj jo okrožno sodišče v Kosovski Mitrovici odredilo preiskavo proti enemu inžinirju in dvema nadzornikoma, ki so vodili delo v nesrečnem kamnolomu. Za razpravo vlada daleč okrog največje zanimanje. Morilci zdravnika dr. Laziča i vnovič pred sodiščem. t V južnobanatski vasi Vladi-mirovcu je bil letos 12. januarja umorjen občinski zdravnik dr. Milenko Lazič iz Pančeva in so sledi strašnega zločina vodili na posestvo rodbine Diaksinov. Trije člani te ro-jmunske priseljenske rodbine fso izvrševali mesarsko obit in so z zdravnikom dr. Lazi čem j večkrat imeli spore, ko je pregledoval zaklano živino. Izka-jzalo se je, da sta brata Nikola in Marko Draksin s pomočjo svakinje Marije zvabila dr. Laziča v Markovo klavnico ter ga tam usmrtila z mesarsko sekiro. Okrožno sodišče v Pan-čevu je obsodilo Marka Drak-sina na smrt, njegovega brata Ni kolo in svakinjo |»a na dosmrtno ječo. i 40,000 otrok brez osnovnošol-i SKega pouka bo ostalo letos v vrbaski bano-1 vjlni. Toliko jih namreč niso letos vpisali med šolobvezno deco zaradi tega, ker ni v primerni razdalji od njihovih bivališč nobene šole. Prosvetni oddelek banske uprave je ugotovil, da bi bilo letos treba za te otroke zgraditi 120 novih šol. STOLETNICA ZAGREBŠKE-; ŠKEGA GLEDALIŠČA 1 To leto (4. novembra) bo ob-I liajal Zagreb 100 letnieo svojega gledališča, to je, ko je dobil prvo stalno gledališko poslopje. Prva gledališka zgradbo v Zagrebu je bila v isti hiši, v kateri je danes mestna po-1 svetovalnica na trgu Stjepana , Radiča (bivši Markov trg). —i Pet let po ureditvi zgradbe so se vprizarjale v tej hiši že redne predstave v hrvatskem jeziku. To se je vršilo polnih 60 let, dokler ni bilo izgotovljeno sedanje gledališče na Aleksandrovem trgu. j Cena W. KERNOVEGA BERILA, JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNOLI8H SLOVENE BEADEB STAKE BAMO < $2 Naročite ga pn — KNJIGARNI 'GLAS NARODA'' 210 WEST 18th STREET ? NlffW YORK CITY i Važno za potovanje. Kdor i* namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga od tam, jo potrebno, da jo poučen v vseh stvareh. Velod naie dolgoletna ekninja Vam tamoremo dati najboljša pojtunila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanja udobno in hitro. Zato ea eaupno obrnite na na* ea vsa pojasni**. Mi preskrbimo vse, bodih proinje ta povratna dovdje~ nja, potne liste, vi$eje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejiem času, in kar je glavno. sa najmanjie sirotka. Nedriavljani naj na odlaiajo do zadnjega trenutka, ker predno w dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PiHte torej takoj sa brezplačna navodila in amaatavlj*. mo Vam, da boste poceni m udobno potovaU. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wert 18th Street New York. N. Y. t Peter Zgaga i 1 1 i .,i i Zadnjič mi je pisala neka prijateljica, naj bi pustil ženske v miru ter bi za spremembo pečlarje nekoliko okrcal. ('emu pečlarje? Čemu bi Grenil življenje ljudem, ki so najbolj zadovoljni na svetu? Bod si po lastni krivdi, bodisi p<> krivdi ženskega spola so postali pečlarji. Naj bo tako ali tako — zavidanja so vredni. * Ravnatelj je očital višješol-cem, da so preveč vdani petju, vinu in ženskam. — Tako ne more iti naprej, — jim je pridigoval. — To morate opustiti. f'e ne vsega, že vsaj nekaj. Študentje so sklicali zborovanje in sprejeli resolucijo. Posebna deputaeija je šla k ravnatelju ter mu vdano izjavila: , — Vaše besede, gospod ravnatelj, so nam segle v srce. Res smo nekoliko preveč vdani ^enskam, vinu in petju. Zato ,smo pa sklenili, da od danes j naprej ne bomo več peli. i O Skotili pripovedujejo, da so jako pobožni in strašno varčni Ijndje. Neki škotski farmer je imel navado, da je sleherno jutro na polju, predno so se dela lotili, iprečital poglavje iz sv. pisma. I Poglavja so bila spočetka kratka. Nekega jutra, ko so se zbirali nad poljem temni obla-jki je bilo na vrsti šesto poglavje prvega Cronicla, ki sestoji iz oseminosemdesetih verzov samih rodbinskih imen. Nekaj časa je čital in čital... i in Šalun je rodil Hilkiaha, in jHilkiah je rodil Azariaha, in lAzariah je rodil Sarajaha, in Sarajah je rodil Jehozadaka... Tmen je bilo vedno več, z neba so pa pričele padati prve kaplje. — Tako, prijatelji — je nadaljeval farmer — rodili so drug drugega po vsej tej strani in še po drugi strani do srede tretje strani. Sedaj pa plju-nimo v roko in na delo, predno se prav pošteno ne ulije. * Na Grškem štrajkajo tobačni delavci. Mi v Ameriki ne bomo vsled tega štrajka posebno prizadeti, kajti grškega tobaka pride v Ameriko le malo. Za nas kadilce, posebno pa za kadilce gotovih vrst cigaret, bi bilo dosti h nje, če bi za- štrajkali pridelovalci zelja. * Tz Chicaga poročajo, da je igral tam nekdo tridest ur neprestano saksofon ter dobil pr-vo nagrado. I Po mojem skromnem mnenju ni nagrade zaslužil on, pač pa tisti, ki so ga trideset ur neprestano poslušali. * Pomen besede "deficit" je Ijako čuden. | Deficit je namreč tisto, kar limaš, ko nimaš ničesar. * — Dyaga moja, danes pa pišejo listi nekaj o tebi, — je re-pkel rojak svoji ženi. — Kaj, o meni pišejo? Kaj pa pravijo? — Pravijo, da je na svetu preveč žensk. * Mož in žena sta sedela v čolnu sredi široke reke. — Kaj, če bi se čoln nenadoma prevrnil? — ga je preplašeno vprašala. — Tvoje življenje bi bilo v božjih rokah — ji je mimo odvrnil — jaz pa znam, hvala Bo-gu» plavati. "OLA8 NARODA NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 22, 1934 >i oj^ONEVNA ZGODBA jjj|g THE LARGEST SLOVENE DAILY In_tt. 6. A. JOXTES GELČ: Sirena tuli ono. V veži mestne zastavljalnice že sedi ua pragu pred za-klenjeiiimi vrati ženska; čaka, zakaj ob treh bo dražba. V sedla s** je h kraju in dremlje; glavo lina naslonjeno na podboje vrat in, da in* zija vsakdo s ifste noter, j«* z nogo j>o-rinila eno krilo širokih veznih vrat. Tako. Zdaj ji ničesar ne brani več nekoliko zadremati, .le to stara mamica, ki ima med drugimi prazniki v mesecu še svoj poseben praznik: dan draži** v mestni zastavljalnici. S selntj v umi jut i torbici iiua prihranjen«* denarje, za vsak slučaj, če se ji ponudi dobra prilika, da kupi kako' staro šerpo, ali kake že prepran« rjuhe; nove so seveda predrage za njo, staro "vdolo" brez otrok. I »remije; ampak ne prav dolgo, zakaj vsaki čas jo zbudi ropotajoč voz, ki gre mimo )k> cesti, ali pa ljudje, ki lazijo naprej v vežo. Naenkrat se zgane; pomakne se bolj v sredo, da bi ne bila preveč potisnjena h kraju, zakaj dobila je sosedo, debelo žensko, ki sopi-ha, ko se slednjič le srečno posadi poleg na prag. — Ali ste že dolgo t ukaj t — za h rope debel uharioa, branjevka mati Klinarica. — Ne! — Zastoče: — oh! — in se stara kot je, težko premakne. — l'f, uf! — stoka debela in se s kratkima zalitima ročicama briše pot z lirnastega obraza. Naenkrat je zasopla. — Zdaj pa gre sem tudi miš sosed, starinar Tratnik. Povem vam, to vaui je {Kižeruh; stoji na pragu svoje stariue, veste, saj to je samo luknja, ne trgovina, rn ves ljubi dan lovi kupce in ustavi vsakega Bosanca, ki gre mimo, da ga obere. Boste videli, zdaj bo šel zadaj noter, da bo notri po omarah vse prebrskal, kar je kaj vrednega, da bo potem pokupil, potem pa dela debele kupčije! Mi drugi pa naj pobiramo ostanke, če hočemo kaj kupiti. Jaz se bom prav gotovo pritožila na magistratu zoper krivico. Veste, že doi-go gledam to in večno trdim, da bom šla, ampak veste, človek je predober, pravim! Ampak enkrat pa le storim, kar samo obetani večno! Veste, da se mi hoče žolč razliti vsaki-krat! — Umolknila je, zakaj v vežo je že stopil majčken, suh-možakar. — Dober dan mati Klinarjeva! Dober dan, dober dan gospod Tratnik, vroče je, vroče kaj! — je zaliropla njegova soseda in hišna gospodinja, bra- V ZASTAVLJALNICI njevka in gostilničarka v Krakovski ulici, gospa Klinarica. Ja, vam delieluharjem! Mati Klinarica, ki so jo radi klicali v njenem predmestju tako, je gledala za njim s sti-j sojinimi, pikčastimi črnimi o- • čki in čakala, da je zginil; nagnila se je brž k vdovi in privzdignila kazalec. — Tile ljudje, starinarji, morajo tudi delati kupčije, kaj pravite! A, kaj pravite! — Starka gleda široko, prestrašeno. Pozabila je zapreti usta in je kazala grde, rjave škrbine. Klinarica se je obrnila proč in si zagotovila: ob prvi dobri kupčiji si dam populiti škrbine in vdevati na njihovo mesto zlate zobe! Vstopilo je več ljudi, — prihlačal je ogromen črn cigan. Ta pežeruli ciganski gre tudi zadaj! — sopiha branjevka s pikčastimi, jeznimi očmi. Poznala ga je kot ošabnega skopuha, ki je hodil s starinarji v njeno gostilno na dan dražbe, in kot gostilničarka je i-mela nanj svoj žolč. Cigan "Dušan Silni'* je bil poznan med ljudmi iz zastavljalnice kot požiralec zlatnine. Ta žre zlatnino, veste! Boste videli, tale starinar Tratnik in tale cigan si bosta danes še v laseh zaradi briljantih u-hanov, ki so menda na prodaj. Oba jih bosta hotela kupiti, seveda zastonj in potem naredi- j ti kupčijo z njimi, b'». Učenci se zamorejo registrirati ob teh dneh med pol osmo in pol deseto uro zvečer. r SEDEM ZALJUBLJENIH ŽEN TOLOVAJSKEGA GLAVARJA V Varšavi so nedavno imeli nenavadno zanimiv proces proti poglavarju neke razbojniške tolpe, ki jo mesece in mesece strahovala vzhodno karpatsko ozemlje. Tolovaja so prijeli po napornem iskanju in zasledovanju v karpatskili gozdovih in globeli h. Zal pa je bil v trenutki, ko je prišel orožnikom v roke, že mrtev. Ustrelile so ga tovarišice, ki so ga spremljale na vseli njegovih razbo-niškili pohodih. j Pri obravnavi se je izvedelo da je sestojala roparska tolpi iz samih žensk, vodil pa jih jt ustreljeni moški. Žensko so si svojemu poglavarju pridružile iz pustolovskih nagivov. Vsa ka je videla v njem svojegt moža, pridružila pa so mu j« i/, ljubezni. Tako je banditsko ga poveljnika vedno obdaja harem, ki mu je bil obenem po močnik pri njegovih roparskil podvigih. A' teku procesa so se skuša le nekatere tolovajske pomočnice rešiti z izgovorom, da s« ravnale pod vplivom roparje vili grozovitih činov. Druge p; so zopet priznale, do so Šle : njim čez dni in strn in da 1» mu sledile do konca življenja Sodišče je dodobra proučih zadevo in je sodilo tolovajev« ljubice po načelu, da so ravna le pod demonskim vplivon bandita. Obsodilo jih je zate gadelj na ječo od šestih meso cev do dveh let. GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane f7» V Italijo lista ne pošiljamo. gledala tisto briljante, ki l>odo danes na dražbi! Izvolite, samo izvolite! Gospod, gospod ! — je javkala stara ženica v ruti, ki lezla za damo. Gospod so jo obrnil: — Kam pa, kam pa ležete vi! Marš ven, zunaj v veži počakajte! Ženska jo s široko odprtimi listini obstala prod zaklenjenimi vratmi in gledala za njima. Pod stopnji-cami jo počakala, da spet kdo odpre: zlezla jo le v kuhinjo; — Ali so gospod Pavlinček doma, prosim? <) dober dan, sa j ste vi to! Gospod, rešite mi moje rjuhe, jutri vam prinesem denar, gospod, prosim! No moreni, mamica, ros no. če bi imel denar, potom že! Zadnje rjuhe so gospod... Zenskiea jo zajokala. Naj bo, ampak jutri jih zopet zastavim, da veste! Kako, prosim, gospod... veste, gluha sem maloi Danes vam jih rešim, da no bodo prodano, ampak jutri pa jih zopet zastavim! .Ta, ja, o ja prosim, gospod! O tisočkrat vam hvala gospod. Je že dobro mamica.! Z Bogom ! Z Bogom, z Bogom! Dobro zamazana ženska Je prisopla in je sklepala roke; — Pavlinček, reši mi moje rjuhe, (Nadaljevanje na 4. strani.) PRVA NAPITN1CA Francoz, ki je imel priliko itbedovati na angleški križar-ki, poroča v "Excelsiore" o angleški zvestobi starim navadam. Prva zdraviea pri uradnem kosilu velja vedno kralju. Ko so nalili šampanjec in je dvignil kapitan križarke čašo, je hotel Francoz vstati. A sosedje so ga potisnili nazaj v stol. V istem trenutku je dejal kapitan: 44 Gentlemen i, kralju na zdravje!" Vsi častniki so obsedeli. Pojem so pojasnili gostu to staro šego. Nekoč v dobi jadrnic so imele kajute tako nizek strop, da so morali piti častniki na kraljevo zdravje nizko sključeni, da ne bi treščili stoje z glavo v strop. Ad-rniraliteta je uvidela, da je slič-na drža malo primerna svečanemu trenutku in predpisala mornarjem dvigati kraljevo Jvo čašo sed«'. Nekdanje fregate so davno izumrle. Sedanje ladijske jedilnice so visoke in prostorne dvorane. A mornarji so ostali zvesti starini ter se-jdijo, ko dvigajo kraljevo čašo. NEW YORK JE 0BLAG0-DARJEN Z DOBRIM PIVOM. I Poziv! Iidajaa js liste js v »Tsit ■ Tenkimi stroški. Mae go lih Js, Id so radi sla-bih razmer tako prtss-deti, da so nas aapresili, da jih počakamo, »to naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Oprav* "O. H." V tem seznamu Poučnih Knjig boste našli knjigo, ki bo vas zanimala Angleško slovensko berilo..........$2.— Amerika in Amerikanci (Trunk)____5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...............10 Boj nalezljivim boleznim .............75 Cerkniško jezero................... 1.20 Domači vrt........................ 1.20 Govedoreja........................ 1.50 Hitri računar .........-............75 Gospodinjstvo ..................... 1.20 Jugoslavija (Melik) 1. zvezek......1.50 2. zvezek, 1—2 snopič............ 1.80 Kletarstvo (9kalicky) .............2.— Kratka srbska gramatika.............30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov....................... .30 Kako se postane državljan Z. D. in naj. novejši naseljeniški zakoni v angL jeziku .35 Knjiga o dostojnem vedenju........ .50 Kubična Računica ...................75 Liberalizem ... *................... .50 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka.....75 Mladeničem, 1. zvezek..............50 2. zvezek ............ .50 (Oba Bkupaj samo 90 centov) Mlekarstvo ...................... 1.— Nemško . angleški tolmač............1.40 Nasveti za hišo in dom...............1.— Najboljša slov. Kuharica, 668 str. (Kalinšek), lepo vez.............5.— Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem......................... .75 0 jačen beton........................50 Obrtno knjigovodstvo............... 2.50 Praktični računar...................75 Perotninarstvo, broširano........... 1.50 Pravila za oliko ....................65 Psihične motnje na alkoholski podlagi .75 Prehodniki in idejni utemeljitelji ruskega idealizma................ 1.50 Radio, osnovni pojmi iz radio tehnike, vezano .... 2.—. .broširano .... 1.75 Ročni slov. nemški slovar............90 Slovenska narodna mladina, (obsega 452 strani)........ 1.50 Sveto Pismo stare in nove zaveze, * lepo trdo vezano............... 3.— Sadno vino .........................40 Sadje v gospodinjstvu...............75 Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in berilo italijanskega je. zika........................... 1.— Učbenik angleškega jezika: trdo vez .... 1.50 broširano .... 1.25 Uvod v filozofijo (Velber) .......... 1.50 Veliki slovenski spisovnik: Zbirke pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce.............. 1.25 Veliki vsevedež.....................80 Zbirka domačih zdravil.............60 Zdravilna zelišča ..................40 Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih .............. 1.90 Zdravje mladine ................... 1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 ZVEZKA ................... 1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Sloven, cev. (Melik) II. zvezek ................ .80 Te in mnogo drugih knjig, lahko dobite pri* KNJIGARNI 'GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. ZASTONJ JE JEDEL Londonsko sodišče je obsodilo v zapor nekega Hunter ja Rogersa. Ta mož je že tedne in tedne ustrahoval londonske restavracije. Prišel je vedno v gostilno kakor velik gospod, naročil jediltli list in si izbral najboljšo in najdražje jedi. Pri zadnji jedi, ko je bilo treba plačati, pa je vselej pozval gospodarja ali plačilnega natakarja ter zagnal strašen lirup, češ, da je našel v jedi drobce koščic, s katerimi si je zlomil zob. Gospodarji restavracij si spričo te obdolžitve, ki jo je lump spretno ponavljal povsod kjer se je najedel, niso vedeli pomagati drugače, kakor da so prosili gosta, naj se odstrani brez hrupa. Nikjer mu seveda niso predložili računa, da se ne bi zamera povečala. In slepar je ponavljal svoj trik tako dolgo, dokler ni tudi njemu udarila usodna ura. Potem, ko je s svojo izsiljevalno metodo ted- 1 ne in tedne zastonj žrl po najboljših restavracijah največje | in najdražje delikatese ter za-j služil še 81 funtov odškodnine j za svoj hrup, se je zmotil na ta način, da je drugič stopil v ■ restavracijo, kjer se je že enkrat pojavil. Ponovil je svoj , stari trik, ki mu pa v drugo I niso več nasedli. Gospodar re-| stavracije je v trenutku, ko je Rogers zagnal hrup, pozval detektiva in ga dal aretirati. Na policiji so ga temeljito zašili. Tudi zdaj bo jedel zastonj, samo s to razliko, da mu ne bo treba kričati, gospodarjem pa ne plačevati odškodnine, da se izognejo škandalu. Advertise in in "GLAS NARODA* / ; Jacob Rupert razpravlja o izdelovanju piva v sedanjem času in v prejšnjih letih. Po mnenju .Jacoba Ruperta s<> pogosta vprašanja glede varjenja piva v sedanjih časih v primeri z varjenjem pred 'prohibicijo, dobra za industrijo in za javnost. "od oče dovoli, da sem vas obiskal. Kajti pri J vašem gospodu, očetu sem videl vašo fotografijo, pokazal mi je svojo lepo hčer in mislil sem si, da moram spoznati najlepšo signorino. Kati spreleti neprijeten občutek in mu roko odtegne. Nič manj se ni čudila kot Daniela, tla je pozdravil najprej njo. Kolikor je vedela, je bil tudi v Italiji znak visoke izobrazbe, da mora najprej pozdraviti starejše dame in posebno gospodinjo. Toda markij je moral biti zelo živega značarja. In sedaj se prikloni tudi Katini materi. — O — velecenjeiia signora, kako me veseli, da spoznam tudi vas. Vaš gos|Kwl soprog mi je o vas pripovedoval mnogo lepega in o sign or in i — o, zelo sem vesel in za mene velika čast, da vam morem reči buon giomo — mislim — dober dan in vas pozdraviti . In tudi njeno roko pritisne na svoje ustnice, kar pa go-ppa le z veliko težavo prenese, ker ji je bilo neljubo, tla je njena roka prišla blizu njegovih rmenkastib zob. — Dobrodošli, gospod markij, — pravi gospa boječe. Za Danielo se markij komaj zmeni, dasi je na prvi pogled opazil, da je zelo lepo dekle. Pozdravi jo samo s tihim priklonom. Daniela je imela čas. da ga natančno opazuje, in je to delala z največjim zanimanjem. Gospodu Herderju je žarelo lice ter prosi markija. da sede, Markij sede z velikim dostojanstvom ter drži svoj klobuk v rokah, ki so tičale v jrlace rokavicah. Neprestano gleda Kati s svojimi temnimi očmi. v katerih so švigali bliski. Prav gotovo je hotel s temi pogledi Kati očarati, toda s tem ni do-segel ni kakega uspeha. — Slišal sem. siimorina. da boste imeli veliko domačo zabavo in tako sem tudi jaz prišel na to zabavo. O — to me zelo veseli, posebno š,.. ker bom mogel govoriti s krasno signorino. — Tudi plesali bomo. dragi tr?s|»od markij. — pripomni gospod Herder, ki je v svoie veliko zadovoljstvo opazil, da je markij s svojimi |»ogledi kar požiral njegovo hčer. — O, kako zelo »i«' to veseli. Zelo rad plešem in zelo strastno. Ali Milem plesati s krasno signorino? Prosil bi za prvi ples iu za toliko drugih, kolikor jih sami želite. Prišel ltom samo, da občudujem vašo lepoto. Vaša grazia — sem zelo felice mislim srečen. Z menoj morate imeti mnogo in-dulza — mislim — (»otrpljenja. ker ne najdem vedno pravega izraza. In sam sebi se smeje. Tudi gospod Herder se smeje. — T. > nie ne de. gosj>od markij, kajti ftopolnoma dobro vas razumemo. In na vsak način bo moja hči 7. vami plesala in bo odprla ples. — O. razumem, odprla l>o ples. Me zelo veseli. Kati je bila zadovoljna, da je bila rešena vsakega odgovora. Prav nič prijazno mu ne hi bila odgovorila. Nad vse ji je bil zonern ta italijanski nobile. Njegovo obnašanje se ji ni zdelo olikano iu ni moda razumeti, da je bil njen oče tako navdušen za takega vsiljivca. Daniela molče stoji za stolom svoje gospodinje, ki se je le sem in tja s kako liesedo vmešala v pogovor. Največ sta bila tega razgovora deležna markij in hišni gosjiodar, kajti tudi Kati je le malo govorila. Markij je ta obisk precej raztegnil in ko se enkrat odpravi, se gospodar ni mogel premagati, da ga ne bi spremil iz sobe. Komaj pa prideta na hodnik, pravi markij: v — O, moj dragi gospod ravnatelj — očaran sem in navdušen za vašo le|M» signorino. Popolnoma sem amoroso; takoj pri prvem pogledu sem izgubil svoje srce na vaši lepi hčeri. Gospod ravnatelj se zadovoljno smeje. — Da, da, moj dragi gospod markij, mislim, rr.rja Kati se more povsod pokazati. — Kati! — signorini je ime Kati — kako jo ljubim — po-1 polnoma sem ob pamet — oprostite, toda signorina Kati mora | postati moja žena — ne bom prej miroval, dokler ni moja ! markiza. 1 To gospod Herder kaj rad sliš in pri tem popolnoma pozabi, da ta markijev ljubezenski izbruh ni bil na mestu, zlasti še ne na hodniku. Markiju prikima in pravi: — Tukaj se srečajo najine želje, moj dragi gospod markij; hvala Bogu, sem v položaju dati svoji hčeri dostojno doto. In vaše palače v Plorenci ne bo več treba dajati v najem, kadar greste na kako potovanje, za to bom že jaz skrbel. Samo glejte, da si pridobite mojo hčer — jaz sem popolnoma na vaši strani. Tedaj pa se markij naenkrat vrže gospodu ravnatelju okoli vratu. — moj K°8P°d ravnatelj, kako sem vesel in po-j čaŽčen. Zelo srečen — zelo srečen! Imam vroče srce in kraso-. te vaše hčere ga je takoj vnela. Vse bom storil, kar je v moji moči, da si pridobim signorino. In danes zvečer bom ple-j sal — vedno plesal s krasno signorino — sem zelo srečen, zelo! In zopet objame ravnatelja, predno se z mnogimi besedami poslovi. Ravnatelj z zadovoljnim nasmehom gleda za njim. — To pa je vroča kri — pravi Vezuv. Kako se je takoj na previ pogled zaljubil v mojo Kati. No — saj to ni nikak i čudež. Izgledala je kot kaka ponosna markiza. Brez skrbi sej bo mogla pokazati v ponosni palači v Florenei, kadar boj sprejemala italijanske nobile. In pri meni je trden sklep, da bo moja hči markiza Salvoni. j Tako si govori ravnatelj, ko gleda za markijem. i ■V Nato pa se zadovoljen obrne in gre v sobo k damam. j _ prihodnji.) 1 i®*-., . ' V bližini plzensfcega.pokopališča so našli otroci gada. Ker niso vedeli, da je to strupena kača, so se začeli z njim poigravati. Na glavo so mu potisnili narezano palico, tako da je bil v preeepu. Seveda se je <^ad takoj pomiril in se napravil neživega. Dečki so se nato i-grali in v stavi določili tovariša, naj vtakne svoj prst v gadovo žrelce. Malček je to storil in seveda z veliko naglico od-skočil in za veka I. (Jad ga je namreč usekal v prst. Na krik so pritekli ljudje in malega odvedli v bolnišnico. V ZASTAVLJALNICI Nadaljevanjs o. strani. 7EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na idotihmii |ut|>irju g phit-iit'iiiirii pregibi ............7.r»0 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Dravska Banovina............30 ljubljanske in mariborske oblasti .....................30 Poliorjr. Kozjak..............."M> CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV veliki .................4« MALI ....................15 NOVA EVROPA .................00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky. Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana. Missippi. Washington, Wyoming ............ .25 Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Mirlii can. Wisconsin. West Virginia. Ohio, New York. Virginia .............40 N'arofilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali postne znamke po 1 ali S rent«. te pošljete goto\ ino. rekoniandi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. ga bova že zato stisnila pol kile, samo reši mi rjuhe, za božjo kriščevo voljo te prosim! Dajte mi sem listek in denar, bom že! Nimam zdaj, jutri dobim denar... .Ta babe, ste vse ponorele! No, tak moj Bog, moje zadnje tri rjuhe so! Kar kolni nas! — ženska se je zasmejala in tekla v bližnji vinotoč, da ga iz veselja brž u-duši četrt letošnjega. Potrkalo je; vstopila je elegantna dama, resna in silno dostojanstvena, vsa v črni šumeči svili in v zlatnini; stopila je tik k slugi in mu zašepe-tala nekaj. Ne morem, milostiva, rešiti briljantov, kje naj vzamem denar? > Sposodite si ga! Razumete vendar, da prinesem denar že jutri! Nemogoče milostiva, nihče mi ne bo posodil toliko denarja! Jezus, moji briljanti ne smejo biti prodani! — Dama si je s svilenim robcem pokrila oči. Ampak slišite milostiva, lah-ko pa uredim,