žaeBa
renska mat^S

V Celju, dne 13. septembra 1911.
Št. 40."
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Y»e pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: MNarodnl List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Itev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 3 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko In druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna itevilka stane 10 vin.
Oglasi «e računajo po 16 dinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Farodnl List" v Celju.
Slovenci! Prihitite v nedeljo, 17. septembra t. 1. v celjski »Narodni dom" na slavnost „Kluba naprednih slov. akademikov v Celju".
Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.
Dvajseto stoletje je rodilo posebno krepko gi-tawje med slovenskim dijaštvom. Stare dijaške stru-fe so se cepile in dobivale vedno ostrejše svoje nove •blike. Vstanavljala so se nova društva, razven sta-«h struj sc nastala radikalna in klerikalna.
Vse to gibanje, ki se je vršilo v velikih vsenči-Bških mestih, je bil veren odsev življenja v slovenski domovini. Povsod gibanje in delo, ustanavljanje »ovih strank, zborovanja; vsakdo je hotel prehiteti svojega nasprotnika in najti kolikor mogoče dosti gristašev. Nasledki tega gibanja so bili za Slovence * celem dobri: zbudili so mase iz spanja in brezbrižnosti ter vstvarjale predvsem smisel organizacije »red nami. Da je v tem času nastopala posebnu Irepko povsod mladina, je samo po sebi umevno. Akademiki so si postavili pa še tudi drug cilj: dati narodu dobrih in lepih knjig in ga s tem duševno frigniti. Na ta način so nastala akademična ferijalna iruštva in eno takih društev je tudi »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.«
Leta 1907. se je ustanovil v Celju »odsek celjskih akademikove, ki je, kot pravi v svojem prvem Oklicu, si postavil nalogo, nabirati knjige in denarne prispevke za ljudske knjižnice na Koroškem m Spodnjem Štajerskem. 160 oklicev se je takrat razposlalo in že čez nekaj dni je bilo nabranih čez 10O ffnjig in 70 kron v denarju. Ta vspeh je rodil pri vseh tedanjih članih odseka prepričanje, da ie treba •elo stvar organizirati v kakem ferijalnem društvu.
Dne 30. grudna 1. 1907. se je sklenilo, ustanoviti ferijalno društvo »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju«.
Vložila so se pravila, ki jih je pa namestnija zagrnila; no v drugič so bili gospodje boljši in so vzeli nt znanje ustanovitev imenovanega kluba.
Namen kluba je po § 2 društvenih pravil: »V ožjem smislu združevati celjske slovenske akademike ter pospeševati med njimi prijateljske odno-Saje; širiti izobrazbo med vsemi slovenskimi sloji, tovesti jih do prave narodne zavesti ter jih družiti f plemenitem družabnem življenju, je klubov na-
men v širšem smislu. S tem programom je stopil pred javnost in ga je vestno izpolnjeval do današnjega dne. Niti v začetku, in niti sedaj ni in ni bil -klub velik po številu članov, velikansko pa je delo, ki ga je ta peščica mladih ljudij, navdušena za izpolnitev svojih načrtov, včasih opravila.
Začeli so se redni sestanki, nadaljevalo se je nabiranje in gojilo družabno življenje. Ravno takrat je bilo pereče v Celju vprašanje »Sokolskega doma«. Ker je bilo pred vsem treba denarja, priredil je kino znano slavnost dne 20. septembra 1908 v korist So-kolskemu domu v Celju. Vkljub raznim nasilstvoin in malemu obisku se je ista sijajno obnesla: par dni potem je izročil klubov blagajnik 1000 kron za Sokolski dom v Celju.
V istem letu še pa se je rodila ideja »Narodne zbirke«; nabiralo bi se naj po vsej Spodnji Štajerski v dobrodelne in narodne namene. Klub se je sicei trudil, da bi se uvedla enaka zbirka tudi v drugin slovenskih pokrajinah, vendar pa se je posrečilo to samo v Trstu. Ko bi bili drugod prav pojmovali veliko misel, imeli bi lahko sedaj po vsem Slovenskem enoten narodni praznik: narodni praznik na ta način, da bi se vsak Slovenec spomnil potreb našega naroda in prispeval za zbirko po svojih močeh.
Na štajerskem ju Smela I. narodna zbirka po-polen vspeh. Razposlale so se pote in nabralo se Je čez 2000 K, ki so se razdelite v narodne namene. Ta lep vspeh je rodil sklep, da se taka narodna zbirka priredi na Štajerskem vsako leto dne 20. septembra.
Ker se je proti temu od različnih strani ruvalo in ker so celo nekateri zlobni ljudje trdili: »kako pridejo mladi ljudje do tega, da razdeljujejo tako velike vsote«, podvrgel se je klub svojevoljno kontroli »Narodnega sveta v Celju«, pod katerega nadzorstvom se sedaj vsako teto nabrani denar razdeli. II. narodna zbirka teta 1909 je vrgla 1991 kron in lil. leta 1910. 16?0 kron. V treh leltih je nabral torej klub veliki znesek 5631 kron in ga razdelil v narodne in dobrodelne namene. Povdarjati moramo tukaj, da je tudi štajersko občinstvo idejo dobro pojmovalo: povsod smo našli obilo požrtvovalnih rok, ki so se navdušeno poprtfele ne posebno prijetnega dela. Da
nekateri ljudje proti zbirki rujejo, je znano; ravno-tako dobro pa je znano, da ogromna večina štajerskih Slovencev odobrava to naše delo. Radi tega gredo klub in njegovi prijatelji z veseljem na delo za IV. narodno zbirko, ki naj nadkriii vse dosedanje.
V teh letih pa klub tudi na prosvetnem polju ni spal. Ustanovil je krasno knjižnico v predmestju celjskem, v Gaberjih, ustanovil knjižnico v ponem-čenem Laškem trgu in ravnokar pred 14 dnevi otvo-ril v važnem železniškem križišču Zidanem mostu svojo tretjo krasno knjižnico. Povsod je ljudstvo seglo kaj rado po knjigah; da bode dobro čitivo rodilo tudi dober sad, o tem ni dvoma. Upamo, da bodemo klubu v kratkem lahko čestitali k ustanovitvi četrte ljudske knjižnice. Tudi za svoje člane je klub dobro skrbel. Ima svojo krasno klubovo knjižnico ▼ svojih prostorih, ima naročene vse slovenske revije, prireja predavanja in skupne izlete v naše krasne pokrajine.
Ena stvar pa je, ki razlikuje klub od drugih društev in ki spaja vse klubaše v trdno vez in to je kotegijalnost in .prijateljstvo. To so vzroki, da lahko tako malo^jjudi opravlja tako mnogo dela.
Letošnjo zimo je priredil klub brezplačen tečaj za slovenski tesnopis, ki ga je obiskovalo 35 ljudi.
Kaj vse je storil klub za Ciril-Metodovo družbo, bo znano le tistemu, ki je živel med nami.
To je v kratkem življenje kluba do danes: iz krepkega malega drevesa se je razvil v košato drevo, ki ima razpredene svoje korenine skoro po vsem Slovenskem. Ni ga skoro vprašanja, v katero bi klub ne posegel. Kar pa so klubovi člani napraviti za narodno stvar po Spodnjem Štajerskem, to s« odteguje širši javnosti. Arhiv kluba pa hrani za svoje člane marsikako dragoceno priznanje. Klubova pot je jasno začrtana: nebroj načrtov in dela ga čaka v bodočnosti. In tega dela se bo lotila peščica ljudij in s pomočjo rojakov, ki so dobre volje, tudi vsaj deloma dovršila.
Tistim pa, ki rujejo proti klubu, kličemo: pridite raje in pomagajte nam pri našem delu, ki gre jasnim ciljem nasproti!
Dr. Milko Hrašovec.
LISTEK.
Fedor Gradišnik:
Tempi passati.
še danes se vidim: rajsko veselje na obrazu, srečo in zadovoljnost v očeh, pa sladko, še nikdar tako sladko cigareto v ustih — tak sem korakal tisti popoldan s svojim prijateljem Vanejem (takrat je bil še Vanček) Radejem po prašni cesti slavnega Brega ...Silno dolga s« nama je videla tistikrat pot čez Kapucinski most in nehote so se srečale najine oči, ko sva storila prvi korak na blažena breška tla.
»Hvala Bogu!« sva vzkliknila oba naenkrat in koj nato sva zavihtela klobuke in na ves glas zs»-triskala!
Kako pa tudi ne! — Danes sva postala gospoda, prava pravcata gospoda: napravila sva prvo sku. šnjo v svojem življenju, skušnjo za srednjo šolo, gimnazijo...
»Moško se drži, Vanček«, sem rekel prijatelju, »pa cigareto si prižgi, da naju bodo videli in spoznali!«
In korakala sva dalje, srečavala različne ljudi, a nikdo nama ni bil dovolj visok gospod, za nikogai nisva imela pogleda, kajti te midva sva bila danes, nekaj, vse drugo nič.
V silni samozavesti sva jo primahala pred domačo hišo. Urezala sva jo naravnost v gostilniško sobo, udarila ob mizo in tisti trenutek so bili že vsi naši ljudje okoli naju. Moja mati in moje sestre in moja brata, Vančkovi stariši in bratje — vsi so stali v sobi in nobeden ni izpregovoril besede ... Gledan so naju in molčali...
Tedaj pa je Vane izpregovoril:
»Napravila sva!«
Kakor bi trenil, se je izpremenil položaj... Začeli so naju objemati, izpraševanja ni bilo niti konca, niti kraja, veselje je vladalo v tisti sobi, kakor še nikoli, midva pa nisva videla druzega kot liter vina na mizi, ki nama je bil obljubljen za slučaj ugodnega aspeha...
Sedeli smo potem še dolgo v domačem krogu, radovali smo se krasnega uspeha najinega prvega velikega dneva in delali smo načrte za bodočnost, tako velike in krasne, tako visoke in jasne, kakor je visoko in jasno pomladno nebo. In midva nisva pomislila na to, da se tudi pomladno nebo lahko zastre s črnimi oblaki, da tudi spomladi lahko treska, da tudi spomladi lahko razsaja vihar...
Kdo bi bil mislil takrat na kaj tacega, ko so bila vendar srca polna sreče in rajske zadovoljnosti!
Postala sva gimnazijca.
Bila sva živa, preživa za svoja leta. Najin razrednik si je tolmačil temperament mladega človeka popolnoma napačno: videl je v mladostni vihravosti otroka preračunjeno hudobnost in rabil je proti nama popolnoma napačna pedagogična sredstva... To sva uvidela že takrat... Ce nisem znal latinskih vokablov, sem bil zmerjan, pretilo se mi je z vsemi mogočimi kaznimi, bil sem vse drugo, te človek ne, moral sem med zasmehovanjem součencev klečati pred tablo in za pečjo — vse to pa je utrdilo v meni neko trmo in jezo, ki se je pozneje nikdar nisem mogel iznebiti... —
Z Vančkom sva si bila najintimnejša prijatelja, te v enem si nisva bila edina: jaz sem bil že tistikrat
silno liberalen, on pa je gorel za duhovne. Temu je bila kriva vzgoja... Kolikrat sva se prepirala o tej točki! A Vanček je bil trdovraten in te težko sem ga pripravil do tega, da je začel prebirati »Slov. Narod«. Jaz sem bil že takrat kakor obseden na či-tanje knjig in časopisov, prebrskal sem že vso očetovo knjižnico in poznal sem že precej slovensko literaturo! Pripovedoval sem prijatelju o reformaciji in o Trubarju, o Prešernu, Jurčiču in Tavčarju — začel se je zanimati za te stvari in v drugi šoli je bit že popolnoma mojih misli...
Tedaj je tudi bilo, ko sem se seznanil z višje-gimnazijcem R. in to prijateljstvo je uplivalo name z uprav čudovito močjo. R. je bil jako izobražen fant, imel je veliko knjižnico, ki mi je bila na razpolago. Začel sem hlastno čitati in potem sem debatiral ž njim o tem, kar sem prečital, informiral sem se o pisatelju in o ideji dela in pri tem sem prišel do popolnoma nove misli.
Zakaj ne bi se nas zbralo več skupaj: čitali bi razne knjige, vsak drugo, sestajali bi se potem enkrat ali večkrat na teden, pogovarjali bi se o tem, kaj smo brali in tako bi počasi nastala družba dijakov, s katerimi bi se dalo govoriti kaj pametnega, nastali bi ljudje, ki bi imeli smisla tudi za kaj druzega, ravno tako koristnega kot so šolske knjige...
In res! — Povabil sem par svojih najboljših prijateljev in ustanovilo se je društvo, ki se je bavilo s tem, da je prirejalo skupne sestanke, na katerih so člani predavali o prečitanih delih najrazličnejših pisateljev.
To je bilo v drugi šoli!
Razumljivo je, da dvanajstleten otrok nikakor ni dovolj razvit za tako delo, a dobra volja je bila
Slovenci! 20. sept. 1911 se vrši po celem Sp. Štajerskem IV. »Narodna zbirka«. Prispevajte vsak po svojih močeh za isto! izu
—————'	II I	I	I	■	II—— I M	"' "	■ ——m m	I m i————a—awnii>, nw «rnaWiMrfc<W	- •	_
Štajerskim abiturijentom in štajerskim akademikom!
Stojite neposredno pred vpisom na visoke šole, ne samo Vi, ki se podate že v drugič v tujino, ampak tudi Vi, ki letos prvič stopite v svobodno življenje. V katero stroko da se boste vpisali, to je vsakteri od Vas sigurno že dobro premislil, o tem si je vsaK na čistem. Priporočamo Vam pa vendar še v zadnjem trenotku, kam se naj obrnete. Predvsem poglejte našo domovino, ki leži sicer v izredno ugodni legi, pa vendar ima vse te ugodnosti v rokah tuje^. Poglejte na začetek naše industrije in veletrgovine, na naša podjetja, in sami lahko vidite, koliko zlata je še na tem polju nevzdignjenega pri nas. Poglejte si naše urade in spoznate lahko, kako povsod primanjkuje naših ljudij, pri sodiščih, pri železnici, pošti, financi, v politični službi, davkariji. Pojdite po slovenski deželi in prepričajte se, kako primanjkuje povsod zdravnikov in živinozdravnikov! ln končno se prepričajte sami, koliko tujcev še uči po naših učnih zavodih na Slovenskem! Kako malo je slovenskih lekarnarjev, gozdarskih in rudokopnih uradnikov, kako malo Slovencev v konzularni službi! Kakor vidite, je polja dovolj in če kje, velja tu geslo, katerega se držite: vsak res delaven in priden človek najde doma obilo in dobrega kruha.
Kar se pa tiče kraja, kjer hočete študirati, Varrt pa kar naravnost pravimo: pojdite v Prago! Ne samo da je to najcenejše velemesto v Avstriji, je tudi jedino mesto, kjer bodete res lahko svobodno živeli! Ne bo se Vam bati, da bi Vas radi Vaše narodnosti kdo zasramoval. Pa še nekaj! V Pragi se bo odločil boj za slovensko vseučilišče. Za smotreno delo v tem pogledu pa je treba, da se v Pragi koncentrira kar ilajveč slovenskih dijakov.
Bajk o težkočah češkega jezika in drugih sitnosti v Pragi ne bodemo zavračali. Priporočamo še enkrat in prepričani smo, da se bodo vsi štajerski napredni akademiki, ki imajo trdno voljo, se učiti, delati, se izobraževati in kaj videti, našli meseca oktobra v zlati Pragi.
Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.
Slovenci!
V četrtič se bliža dan 20. septembra, obletnica dneva, ko ]e tekla nedolžna slovenska kri! Ni ga Slovenca, kateri se ne bi spomftijal z grozo in srdom tega dneva, ki mora ostati vsakemu izmed nas v neizbrisnem spominu! Ta dan so si izbrali spodnje-štajerski slovenski akademiki za svo} narodni praznik, katerega hočejo proslavit! najlepše na ta način, da bodo hodili od hiše do hiše zavednih narodnjakov ter nabirali prispevke v narodne in kulturne namenu slovenske: za »Družbo sv. Cirila in Metoda«, za dijaška podporna društva, za ljudske knjižnice itd.
Sprejmite prijazno nabiratelje in nabirateljice! Oni ne nabirajo zase, temveč se žrtvujejo v korist trpečega svojega naroda. Naj ne manjka v Vašem okraju nobenega zavednega Slovenca, kateri ne bi prispeval po svojih močeh!
(Darovi se bodo objavili v časopisih!)
Vse one, katerim smo vposlali nabiralne pole za »IV. narodno zbirko«, prosimo, da sc z veseljem lotijo pobiranja; upamo, da nam boste storili to u-slugo! Ce bi Vam pa na nobeden način ne bi bilo mogoče prevzeti posla, blagovolite, prosimo, izročiti nabiralno polo kaki zanesljivi osebi! Nabrani denar nam vpošljite po priloženi položnici, ako mogoče do 1. oktobra ti., da lahko sklenemo račune!
Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju. I
tu in nikdo ne more trditi, da to ni bilo bolje, kot pohajkovati po mestu, hoditi za šolaricami, pisariti nesmiselna zaljubljena pisma etc., kar so delali drugi naši sošolci... Toda kakor je mladina nerazsodna in hitra, tako smo tudi mi zašli kmalu v ekstreme. Postali smo vsled čtiva, ki nikakor še ni bilo za nas, silno svobodomiselni. Tako daleč je prišlo naše svo-bodoljubje, da smo si ustanovili celo svojo vero. Spominjam se še natanko, kako se je utemeljevala ustanovitev iste: duhovščina dela le za svoj žep proti narodu, mi moramo delati za narod. Ustvarimo si torej novo vero: verujmo v bodočnost svojega naroda! Tako se je enoglasno ustanovila nova vera leta 1902. — Imeli smo svoje statute in svoja pravila, po katerih smo se strogo ravnali. Vsaki dan ob 4. popoldan, ko se je končal pouk, smo se shajali ter darovali slovenskemu narodu! Ta daritev je bila ori-ginelna! Vsak član »nove vere« je moral prinesti s seboj dve škatlji Ciril-Metodovih vžigalic; te so se potem odprle in vžigalice položile druga poleg druge okrog dolge mize. Ko je bilo to gotovo, se je na vseh štirih koncih mize prižgalo — puf! — in daritev je bila končana. Na ta način smo dajali dnevno po 40 vinarjev za vžigalice družbe sv. Cirila in Me,-toda.
Toda vkljub našim nadam Ciril-Metodova družba vendar ni postala bogata od našega delovanja, kajti ,nova vera' je prišla v roke hudim sovragom — našim profesorjem!... Kako je prišlo do tega, se ne vem več natanko spominjati, vem le to, da je bilo nekaj karcarjev in mnogo slabih redov iz nravnosti!
Tako je končala druga šola s slabimi spričevali,
a z novimi lepimi upi in načrti za prihodnje leto.
*
Klubove ljudske knjižnice in njih namen.
Naloga in namen dijaških počitniških organizacij je, buditi narodno zavest med prostim ljudstvom, paziti na to, da ono obdrži narodni čut in prepričanje v narodno eksponiranih krajih, varovati ljudsko maso pred germanskim življem, ki stoji noč in dan na straži, da bi ugrabil kako slovensko dušo in jo vzgojil v janičarja, ki bi potem kruto dvignil svojo pes; proti lasinemu rodnemu bratu.
Naš klub, zavedajoč se vedno in povsod te svoje naloge, je tekom kratkih let svojega obstanka vedno zvesto izvrševal to svojo nalogo. Največ je dosegel z ustanavljanjem ljudskih knjižnic. Vsako leto povprečno je odprl eno knjižnico ter jo daroval narodu. Prva ljudska knjižnica se je ustanovila -v Gaberjih in šteje 246 knjig poučne in beletristične vsebine v vrednosti krog 500 K. Druga naša knjižnica je v Laškem trgu in šteje 177 knjig enake vsebine kakor prva, v vrednosti krog 300 K. Najnovejša in najlepša ljudska knjižnica je pač v Zidanem mostu, ki šteje 163 knjig, med temi najnovejše slovenske knjige, v vrednosti 385 K. Te številke jasno kažejo klubovo delo na polju prosvete. Ves denar, ki leži, seveda bogato obrestovan, v naših knjižnicah, je moral klub zbrati sam, ker knjige so povečini kupljene in ne darovane. Poslovne knjige naših knjižnic kažejo, da knjige ne ležijo samo v omarah, ampak da se pridno čitajo. S slastjo je seglo ljudstvo po knjigah, s slastjo jih prebira in upamo, da moralen uspeh ne bo izostal. S terrii knjižnicami pa še nikakor nismo končali svojega dela; nasprotno, uvideti smo, da je naš narod potreben knjige, in sicer dobre knjige, ki je pisana v strogo narodnem duhu.
Še bomo vstanavljali knjižnice, mogoče še lepše, kakor so te. Z našimi knjižnicami pa hočemo tudi buditi poleg slovenske misli napredno misel. Ne le da vzgojimo narodno zavedno, ampak tudi prepričano napredno ljudstvo, to je naš cilj, kei vemo iti vidimo, kako omahljivi so v narodnem pogledu klerikalci. Mogoče se bo slišalo s časom o napadih na naše knjižnice od različnih ljudi, katerim naše delo že sedaj ni povolji. Mi se tega ne boniu ustrašili, ker ne bojimo se pri našem delu nikogai.
Želimo si pa, da bi nas pri našem delu napredno razumništvo še v naprej in še bolj podpiralo kakor dosedaj.
Narodno-obrambna enketa v Celju.
Lanskega leta pri narodno-obrambni enketi v Mariboru so sklenili spodhještajerski akademiki prirediti letjošnjo enketo v CeHu, da se tu pogovore o resnem narodnem delo/'Predavanja so bila vseskozi vestno sestavljena in. so .nudila jasen vpogled v naš narodnostni položaj? Udeležba je bila prav lepa; kot pa navadno so tudi sedaj premnogi pozabili uporabiti ugodno priliko," "Se'marsičesa potrebnega naučiti. Predavanja so bila sledeča: Miloš Š t i b-ler: »Zadružništvo in narodna obramba«; Ivan Prekoršek: »Spodnještajersko šolstvo«; Avgust Reisman : »Narodnostno vprašanje v slovenskih goricah«; A. Hren; »Zgornja dravska dolina s posebnim ozirom na marnberški okraj«; Vane R a d e j : »Državnozborske volitve«; F r a n c H r a-šovec: »O ljudskem štetju'vobče in posebno na Slovenskem.« Predavatelji so želi ža svoj trud obilo zasluženega priznanja.
Kot kraj prihodnje narodno-obrambene enkete se je določil Ptuj.
Cela prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju.
Koj v pričetku novega šolskega leta smo se sešli vsi stari prijatelji ter si prisegli tudi za letos zvestobo in solidarnost. Kljubovati hočemo vsem zaprekam in neprilikam, doseči hočemo cilj. izvoje-vati si moramo svobodo — taki in enaki navdušeni izreki so se slišali iz naših ust. In šli smo na delo!
Z verstvom in politiko je težava, lotimo se literature! Čitali smo že mnogo — poskusimo enkrat pisati tudi mi!
Ustanovili smo si pisateljsko društvo in dijaško knjižnico. In kar čez noč se je pojavilo v našem ra*. redu izredno veliko število pesnikov in pisateljev, ki so se sestajali vsako nedeljo po šolski maši m čitali svoje literarne izdelke pred izbranimi kritiki. Kar se je pohvalilo, to je bilo sprejeto v naš pisani literarni list »Vaje«, ki je izhajal po enkrat na mesec, kar se je zavrglo, to smo sežgali z desetimi škatlja-rni družbinih vžigalic.
Ob sebi je umevno, da sem bil literat tudi Ja*.. Toda zadovoljil se nisem samo z dijaškim listom, ampak sem pošiljal že takrat svoje duševne proizvode v resne slov. časopise. Kot 13 leten fantič -tretješolec sem postal sotrudnik mladinskega lista »Zvonček«. Moj prvi prispevek je bila gledališka igra »Tat«. Tej so sledile skoraj v vsaki številki do 1. 1908. povesti, črtice, igre, podučili spisi etc. Že v četrti šoli sem postal sotrudnik najrazličnejših slov. listov: »Slov. Naroda«, »Domovine« etc. —
Pisal sem večinoma pod psevdonimom F. G. j Hrastničan. —	. .	|
Odslej smo ostali pri literaturi. Do osme šok j smo ustanavljali skoraj vsako leto kak dijaški list i otvarjali smo dijaške knjižnice, ustanovili tambi
I Slavnost v Zidanemmostu dne 3. septembra 1911. ^
Po končani narodno-obrambni enketi sckse po dali ob pol 1. popoldne spodnještajerski napjredito akademiki k veliki ljudski slavnosti v Zidantmost, kjer jih je pričakovalo mnogo narodnega občinstva, na čelu jim naše požrtvovalne dame. — Slavnost se je pričela z otvoritvijo javne ljudske knjižnico »kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju.« V prostorni dvorani gostilne g. Juvančiča se je sešl» znatno število akademikov in rodoljubov iz Zidanega mosta. Predsednik kluba naprednih slovenski* akademikov, pravnik France H r a š o v e c je y*tyu-ril knjižnico s krasnim nagovorom, v katerem je po-vdarjal pomen ljudskih knjižnic za napredek n^šeg* naroda ter izročil tlretio »klubovo« knjižnico v,-vai-stvo in oskrbo tamošnjih rodoljubov. — Zahvalil se mu je g. E. V a r g a z o n v navdušenih besedah, in zagotavljal, da si bodo zidanmoški narodnjaki vedn« v svesti zaklada, ki jim ga je preskrbel delavni klub. — Knjižnica je ena izmed najkrasnejših, kar jih je na Spod. Štajerskem, obsegajoča skoraj vsa za ljudske knjižnice primerna dela slov. slovstva gotovo je, da bo obrodila oni sad, ki so ga nameravan doseči njeni ustanovitelji z ne malimi gmotnimi sredstvi! — Po tem oficijalnem delu se je pričela velika ljudska veselica pri »Radeškem mostu«. To je bila slavnost v pravem pomenu besede. O^Jjli^u ln daleč je prihitela naša narodno-zavedna inteligenca, v mnogobrojnem številu so bili zastopani:" jRadeče, Zidani mosi, Celje, Laški trg, Hrastnik, Trbovlje, Sevnica, Krško, Brežice, Zagreb itd., sploh vse Po-savje. -- Na bajno okrašenem vrtu gosp. Petrinčiča, je nastalo takoj po prvih taktih celjske »Narodne godbe« pravcato vrvenje. V krasno okinčanih šotorih so prodajale naše prijazne in dražestne narodne dame, na čelu jim blagorodna gospa dr. Homanov£, gospodične so v najkrajšem času razprodale'številke za srečolov, šopke, šaljivo pošto itd. Kmalu je vladale na vsem slavnostnem prostoru pravo ^vt-selično n zpoloženje, vsakemu udeležencu se je či-talo z obraza, da je zadovoljen in vesel naH fšk'<4 izborno uspelo prireditvijo. Vrsto napitnic je oivOTil gospod dr. H o m a n ter nazdravil delovanju in ptfU-vemu narodnemu stremljenju naprednih slovenskih akademikov, spominjajoč se časa svojih akademič-nih studii in primerjajoč ono dobo z današnjo. Kdr£ čal je z željo, da bi delovali vedno vztrajno po začrtanem cilju! — V imenu naprednih akademikov Sc mu je zahvalil za njegove prijateljske besede pravnik Vane Rade j, ki je na kratko orisal gmotne razmere, posebno revnega praškega dijaštva in po-vdarjal važnost podpornega društva za sloivenske visokošolce v Pragi, kateremu je namenjena da*-našnja slavnost. Zahvalil se je obenem damskemu odboru, posebno gospe dr. Homanovi za požrtvovalno delovanje in prizadevanje za čim večji uspeli prireditve..— Gospa dr. Homanova se je odzvala v kratkih, a tembolj prisrčnih besedah in zagotavljala akademike, da so narodne dame z največjim veseljem prevzele prireditev v svoje roke in to tem raje, ker se je šlo tukaj za uboge kruhaf potrebne slovenske visokošolce. — Navdušeni ži-vio-klici so sledili njenim besedam, godba je zasVi"J< rala in akademični pevski zbor je zapel »Buči, močjS' adrijansko...« — Nato se je nadaljevala neprisiljena zabava, ples itd., godba je igrala neumorno,"nastopal je pevski zbor, mladina se je živahno udeleževala plesa do rane jutranje ure. Prišel je čas ločitve, občinstvo se je odpeljalo s posameznimi vlaki, odšel je tudi radeški »Sokol«, ki se je polnošitevilho udeležil, prireditve in razšli smo se v sladki zaves't!|
raški in pevski zbor, sestajali se ob najrazličnejših prilikah k posebnim akademijam, tako na Prešefffiv god itd. —
V sedmi šoli sva prišla z Vanetom na izrednp smelo idejo. Kaj, ko bi se dalo pritegniti vse svobodomiselno dijaštvo vseh slov. srednjih šol k!Škyp-nemu, solidarnemu prosvetnemu delovanju1? 'To vprašanje se je porodilo v naju in šla sva na delo. Pisala sva na vse gimnazije, realke in učiteljišča štajerske, kranjske in goriške dežele in kmalu sva imela na vsaki srednji šoli svojo organizacijo tl enotnim programom. V počitnicah se je ustanovil celo tiskan dijaški list »Svoboda«, ki je bil glasilo osrednje Organizacije v Celju. Radi tega lista sva imorala iz osme šole v Celju izstopiti, ker se nama je grozilo z izključitvijo. Šla sva v Ljubljano, kjer je list izhajal dalje.
To gibanje je bilo začetek sedanje O. s. n. n. o. in povdarjam. da je prišla inicijativa za to iz Ci?H&.
Po mnogih križih in težavah smo prišli večinoma vsi nekdanji reformatorji do akademične svobode — in danes gledam dosti teli svojih prijat?ff§V kot najagilnejše delavce v »Klubu napr. slov. akademikov v Celju«. Njim v spomin in naraščaju v premišljevanje in studii — nikakor r spolno posnemanje — sem napisal te spomine, a tudi sebi v tolažbo in vzpodbudo za bodočnost!
Slovenci! Darujte za dijaška podporna društva v Pragi, na Dunaju in v Gradcu.
Klub naprednih slov. akademikov v Celju ustanavlja moško in žensko podružnico »Branibora«. Slovenci, Slovenke, pristopite polnoštevilno!
<la se je položil, kamen do zgradbe boljše bodočnosti naše mladine'.
Čisti dobiček naše slavnosti v Zidanem mostu znaša 468 K 69 v, katleri znesek so celjski akademiki z medsebojnimi prispevki zvišali na 500 kron. Uspeh kaže pravo in požrtvovalno zavednost rodoljubov i^1 Zidanega mosta in Radeč. Živeli!
Za slavnost v Zidanem mostu smo prejeli od znanih rodoljubov iz Posavja obilo sadja, grozdja ntd. Denarne prispevke so nam vposlali dr. Ipavic Ljubljana 10 K, dr. Bretl 10 K, Vida 25 K, J. Janežič Bizeljsko 5 K. Iskrena hvala darovalcem grozdja, dobitkov in denarnih prispevkov.
Podpisan? »Klub naprednih slovenskih akademikov Celju« izpolnuje prijetno dolžnost, da se v svojem imenu, kakor v imenu vseh ostalih akad. društev spodnještajerskih najiskrenejše zahvaljuje vsem onim, ki so s sodelovanjem pripomogli do takega sijajnega vspeha slavnosti v Zidanemmostu dne 3. Septembra ti. Posebno pa se zahvaljuje dam-skemu odboru, na čelu predsednici gospej dr. Romanovi, podpredsednici gospej Ludvikovi, gospem: Gostiševi, Meškovi, Mohorkovi, Sterniševi, Varga-zonovi ter gospicam: Marlenki in Darinki dr. Ho-manoVft Željki Jakševi, Banovi, Neli Čermeljevi, baronici Mires Haanovi, liki Meškovi, Piskar]evi in Petrinčičevi, kakor vsem tistim, ki so za našo slavnost kaj darovali, oziroma z dobrimi nasveti šli na roko. Najboljša zahvala bodi vsem lep uspeh, katerega je Vcsbfica dosegla in hvaležnost revnih slovenskih dijakov v tujini!
Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.
Novice.
* -ii>nr
Spored slavnosti 17. septembra v Celju. Koncert vojaške godbe pešpolka št. 16 iz Zagreba (4 točke), pevski zbor (3 tofike), panorama, muzej, šaljivi nastopi, potujoči pevci, loterija, šalj. pošta. Volitev najlepše dame. Izid volitve se razglasi ob 12. uri po ftpjft- v veliki dvorani Narodnega doma. Prva krasoticjtrbo obdarovana s krasnim darilom. Vino, pivo, šampanjec, kava, slaščice, jestvine, cvetlice. V šotgBi^i strežejo gospe in gospodične celjske. Po vsporg^i v veliki dvorani ples do ranega jutra. Začetek J^čno ob pol 8. zvečer. Vstopnina 50 vin. Z t>zironj na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejeigajo!
Zaslavnost 17. tm. v celjskem Narodnem domu so se plakati in vstopnice razposlali na vse strani. Predprodaja vstopnic v Celju: Zvezna trgovina in traiika v Narodnem domu.
•Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju se je zavezal prispevati za »obrambni sklad« Družbe sv.-Cirila in Metoda« pet kamnov tj. znatni znesek 1000 kron. Bil je to drzen sklepi a upamo, da se nam posreči, ga uresničiti m izpolniti obljubo! Omeniti moramo tu, da so člani našega društva sami med seboj podpisali že okrog 200 kron!
V »Klubovih« prostorih v Narodnem domu visi diploma družbe sv. Cirila in Metoda (I. ustanovnina). Ta znesek 200 K je sklenil podariti »Klub napr. slov. akademikov v Celju« naši družbi mesto za spomenik padlimužrtvam kot odgovor na nasilstva na mirnih Slovencih pri naši I. slavnosti leta 1908. — Razen tega sej je ustanovila takrat tudi I. naša ljudska knjižniQa,,y predmestju celjskem, v Gaber ju, v ponosnem .sfjšjokolskem domu«.
Slovenci ! Darujte Ciril - Metodovi tU družbi!_
Najnovejša brzojavna poročila.
Ljubljana, 13. sept. Na slavnost »Kluba naprednih akademikov« v Celje v nedeljo 17.. sept. pride velika množica naših meščanov. Pogajamo se z južno železnico radi posebnega vlaka. Lepaki nabiti po vseh vogalih ljubljanskih ulic.
Radeče, 13. sept. V nedeljo, dne 17. sept. se pripeljemo popoldan ob pol 6. uri v Celje na veliko slavnost. rftavdušenje med našim prebivalstvom nepopisno. Vse se raduje, vse kliče: nedeljo v Celje.
Žalec, 13. sept. Na nedeljsko slavnost v Celje se pripelje skoraj ves Žalec, Gomilsko, Št. Peter, Vransko, torej skoraj vsa Savinska dolina. Pripeljemo sc na okinčanih vozovih. Živeli!
Št. Jur ob juž. žel. 13. sept. Vojaška godba na celjski nedeljski slavnosti privleče veliko prebivalstva našega trga in okolice.
Laški trg, 13. sept. Tu se je pojavila že agitacija za najlepšo damo na slavnosti v nedeljo 17. sept. v Celju. Zmaga jej je že skoraj, zasigurana.
Telefonska zveza z Dunajem, Gradcem, Mariborom in Ptujem je prekinjena in zaradi tega žal morajo izostati najnovejša poročila glede udeležbe na nedeljski slavnosti v Celju.
Darujte nam knjige za nase ljudske knjižice!
Današnjo posebno izdajo »Narodnega Lista« je iz plemenitih namenov izdal Klub »naprednih slovenskih akademikov v Celju« na svoje stroške. Dolžnost slovenske narodne javnosti je, da v odlični meri podpira požrtvovalne mlade rodoljube pri njihovem nesebičnem delu za slovensko ljudstvo. Naj se to pokaže osobito pri nabiranju prispevkov za IV. narodno zbirko.	UREDNIŠTVO.
S o stilna Skalna klet
Zavodna pri Celju.
Dobra vina. — Sveže pivo. Mrzle in tople jedi.
S
ukno
za moške in rolneno za ženske obleke nove mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna R. Stsrmecki v Celju.
Tzorei vsakemu poštnine prosto.
I
Maks ZabuhošBh
krojaški mojster Celje krojaški mojster priporoča svoj 20312-12
modni salon za gospode in svojo veliko zalogo angle
v novi j) 1 na Ringu.
škega blaga v ^o8oii,nie"i hiši

Anton Kolenc,
trgovec v Celju
Graška cesta 22 Narodni dom
i';.v, -'-v.<v-	>>?'>>
Iv. Rovnihar
Trgovina s špecerijskim blagom, barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
Franc Strupi:: (elje
(iraška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolid-nejša in točna postrežba.

* - CtU
Edino delniško pivovarn iško narodno podjetje
Delniška družba združenih pivovarea Žalec in Laški trg
Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k gvojim!
priporoča svoje
izborilo marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo e«	v sodčkili in steklenicah.	52 31
Prya južnoštajerska vinarska zadruga
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
r. z. z o. z.
v Celju
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Stajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah.
44 50-34
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke^ tropino* nt, brinovca, vin-sfcei žganja i« domačega
oniaka.
Fr.
trgovina z mešanim blagom in gostilna
ZaTodna pri Celju.
C V v' >A" W W >A' -A"	>ivVC (VVM
Ka debelo.
Ka drobno.
priča & Kratnar
Celje, GrasKa in Krožna ulica.	|
Trgovina galanterijska, norimberšKega in	|§
modnega blaga	s|
kakor: srajce, ovratniki, kravate, naram- gg
jjžg niče in nogavice. Vsakovrstni predpasniki,	§|5
«5 pasovi, rokavice, čevlji in dokolenice. ::	% ga Dežniki, palice, otročji vozički, nagrobni
88 venci in igrače. Pletene korbice za poto-	gja
vanje, ročna dela in papir itd. 4-4	§8
I K.
Veletrgovina s papirjem
JW
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih
skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo.	Na drobno.
r
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
33 50-35
34 50-35
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Ceije, Rotovška ulica št. 2.

Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
Telefon štev. 48.
Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
Lastni dom
Pisarna je v Celju, Rotovike ulice it. 12 • ee
II padu je se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure eee dopoldne, eee
25 61-37
sprejema hranilne vloge od vsakega, je £lan zadruge in jih obrestuje po
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
pet od sto (5%)
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo«1 — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
edino narodno Ksntnose^o podjetje
?rVa jnžno$tajer;l(a IsamnoscIKa
Stavbena !■ umetna kam-noaeika obrt s »trojnim :::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. Is različnih kamenov In :::	cementa.	:::
Speeljaina delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnik miz, prižnlc, kropllnih In krstnih ::: kamnov itd.
Bruienje, poliranje u
struganje kamena s stroji.
itidnstrijsHa družba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov is
različnih marmornih vrst granitov in sijenltor no raznovrstnih narisih ln nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranib rodbinskih grobiftd
::	(rakev).	:::
ln- IS
Brzojavl:,Kamnoseška dustrljska družba Celje'.
53 12-10
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakoim. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, wde= ;;: lavanje napisov .v iste.
Zoezna tiskarna o Celju
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tisKovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v ko?. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker so prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem ozira izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — = Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. =========
99 999999 999999 999998

Lastnik m izdajatelj: Narodna založba v Celju.
Odgovorni arednik Vekoslav S p i n d 1 e r.
Tisk Zvezne tiskarne v Cehu.