1944 WAR APPEAL vy your Red Cross at his sidel ftWrllk* pokf wurioT» n dan, km Vtk uroblai V Wk tornIk ■plotnaga po^^ eta, potrebuje list Yak nje. BkuAajU iti naročali To roj plačano. GLAS No. 52 ^ , CP - _ O \ Me v. .>. x Lisi stoveiisldhddaTeerr Ameriki. 2Sth IMi at tto rm Offleo at New YoA, M ir». £ NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 15, 1944 _ SREDA, 15. MARCA, 1944 VOLUME 1,11. — LETNIK LIT. NEMŠKA ČRTA V UKRAJINI POKA Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je tretja u-krajinska armada generala Rodiona J. Malinovske ga obkolila nemško armado več divizij okoli Berezne. govataje in Smgirevke na fronti pri Kersonu, da je bilo ubitih že 10,0G0 nemških vojakov, ujetih pa 4000 in je bila zajeta velikanska množina vojnega mater- jala. ~ 1 -- jo močim* nciunke protinapade pri ) Voskurovu > tanki in infant »'rj jo. Rusi jm \ »Vraj ko Rn>i na ukrajinski fronti osv«t>odili nad liliO obljudenih krajev. Največ u-»peita so imeli Rusi v ovojem prodiranju proti Nikodajevu in proti Vinici, ki je najmoe-•t*»j*e nemška ofmrišee v srednji Ukrajini. I "uročila navajajo le malo jiodrniHiosti <> lK>jjti m«l Be-rev.nogi»vntoje in Snijjinevko in samo pravijo, da ije armada generala Mal»novwkegii olikoli-la n h m" no nemško armado in da >o |H»l»ili mnnogo N*-iiK*ev, ki so skušalj pnftieggvirt j i/. pn^tl. MciI |>I«hhkii, 'ki j«» |tar«M* ]o rk* |k»vp. V svojem prodiranju proti Nikolaje nWa armada o-*vnftmdila nad (i0 obi judenih krajev, tned njimi tudi viv lite-t otb dednem Jiregu l>nje-pra, kjer r»*ka izliva v (*r-J no morj<*. M«1 tetni j«- Belo-r.erica, okoli Ae-st milj zapadno in! Kersona, zavzetja BfWrlp*, Xrtiweni na Krimu odrezana ]>o* jm» h uhom za umik. H napredovanju j armade maršala On-gorija K. Žukova, ki Ni* »Imm i v Tarnopolu in okoli Pro-knrova, je le malo fioro-čil. Tarnopol ni bil y ■ 11 i omenjen, da*i se Rue»i |n> njegovih iilieah liore že od četrtk a prej šnjega tedna. Poročila omen ja- so vse napade odbili in <*elo zavzeli več vasi. Kot pnavi nek poročevalce, j«1 Kerson padel .kaj liitro in ikiij<«gova usmla je hibi zajM^a-tena, ko jo rdeča armaria pre-korabita I>ujeper pri Berisla-vn in Iiigulee, v sled česar so se morali Nemci v divjem 4*»gii u-makniti. Prc-del. v katerem je obkoljenih vii" nemških divizij, ima kvadratnih milj površine. Moskva naznanilja, da je v«V-raj armada icenerai-a Malinov-skejra napredovala sk<>ro jm» eno miljo na uro in se j«. približala Nikolaj<*vii mi lM milj. Drit^ra ukrajinska annada fnaršala Ivana S. Koneva, ki je nniriia 1«) nemških divizij pri (Vrknsiju, jt» razširila svojo fronto oh srednjem Huirn in Berlinski radio pravi, da so Rnsi |j«»stavili že vee niostiš<'-. Kot pravj n«*4co jK»rula, so vse ladje, velike in tnajlme, ki se nahajajo v rmniuwkili pristani^ih ("r-ti^rn morju, naglo odplnl<» proti t^h^si. To [»omeni, da BmhIo Xetnei s\*oj<» armado iz Vkra-ji-ne umabnili e«»z 6nw)i*je na RiMiiuiisiko. iPorrWiilo 4 ud i dodaja, da je rurmtnski ohramtlmi j»oveljnik (Kiri'tlil <4hwh1ik> stalijo v vseli rmnim-skili pristankih. Nemci bodo skušali na nov način pridobiti Slovence Washington. — Nacijske zasedne čete v Sloveniji so uvidele, da se Slovencev ne da ukoriti in potlačiti v sužnost s silo in terorjem, zato so se odločili, da bodo poiskusili z novo linijo, ter opustili streljanje talcev, požiganje vasi in podiranje trgov in mest ter mučenje ljudi in odvajanje celih množic v koncentracijska taborišča. : •-. . .-—:— o-i^kus]1 j pridohitj Slovence za sodelovanj*' z tiaeiji s tein, da ImmIo v Lju'bljani odprli 41 Trati yji ormovo >love«ske dežele**. Potom urada i»odijševiškim bapndnin' *, lioteč s tem apelirali na kmete v o. ikolju Ljuliljaue in drugih zase-rne fcrup^ od Stajenske in K«if>šk<* ter Slovenije pa dol do Istre ter P rimo rja. ODLOČNE BESEDE PREDSED. BENEŠA New York (ONA) — V svo; .m govoru pred čehoslo-vaškim državnim svetom je podal predsednik Benes v odločnih besedah mnenje, da je treba kaznovati ves nemški narod. Malokateri zavezrtiški državnik se je dozdaj izrazil tako odločno. Celotno be-s^tlilo njegovega fgovora je Šele zdaj na razijm-lafco Po naštevanjih nemških zlcx'-inov na < 'ehoslovaškem pra vi dr. Bein*š 'im**i družini mi-sleitij.f* Prerokov^ je ttudi, Vfo ^»o konec vojne pahnil Nemeijo v "tako strahotno zmešnjavo in polomijo v duševnem in mate-rijalnem jKXj^ledu, da je z^odo-vinna dozdaj v takem oUsoiru še ni videla. . Jugoslovanska fronta Partizani j>orl poveljstvom Amerikanra j>ristali na otoku Brar-u IxHidon4 i;;. man*a. — Neki ameriški eastnik, katen^a ime "i hBto oJijavljmo, j4. vsvoS*oadom na <»to-k zagotoviti varno iilo\-i|>o ladjam, ki dova-žajo paHizanom materijal bi ži-vežnne zaloge. Pristannje na o-toku je na.jbrž predpriprava napada na Sp!jt sam. Neme i so pretekli teden po radiju trdili, da so pristali na otoku Lisa amer&ki in britski "eommandos", katere je vodil neiki 4t.ireueral Ohureliill*'. O-tok lasa leži jiržinozapadiio o, mic« pretilo£il mišljenje vlade. < Via -zadeva * je fcila predložena do prihodnje seje. Kot pravi 1'nited Press, smatra finski parlamwt ruske mirovne poboje za nesprejemljive. Isto ]>oroeii!o pravi, da je Rmsija ml Finske zahtevala, da se otlloei do konca tejra tedikt. Držaji i tajnik Co rdeli Hull je zopet {K>zva 1 finsko vlado, da izstopi iz vojne. Z ozirom na ru-sko zahtevo 'l>o odloeeno še ta teden, ako 4>o Finska sklenila mir z Rusijo ali ne. bolj ali manj kontroliran . po partizanskih silah. Mariborsko sodišče obsodilo na smrt slovenskega železničarja. ker je dal zavetje partizanom. Washington. — OWI |K>ro- en, da so po naeijskih kontrolirani mariborski listi prinesti dne Hi. februarja letos vest, da je bil oibsojen na smrt slovenski železničar, Jakob Vrečko. Smrtna obsodba je bila izvedena dne 14. februarja in naznanilo ali vest o tem je vključevala tudi. to, da je bila vdova mmr-eenejya s svojo 17-letno lieerko vred odpeljana v koneentra-<'ijsko taboriišee. Xaeijsko sodišče je obtožilo družino Vrečko, da je nudila zavetje štirim slovenskim pa-trijotom, katerim je nudila dva im pol dneva tudi hrano. Med tem časom je uspelo tem patri-jotom, kot. je trdilo sodišče, izdati večje minožine "konmmi-stičnih letakov", kar je bilo družini dobro znano. Sedemnajstletna hči. je eeelo pomagala te letake ra znaša t i, je do-gnato sodišče, ki je mlado dijakinjo Sonjo poslalo z materjo v taborišče. Tako so poročali seveda listi, ki morajo pisati po naeijipikem diktatu. Na milijone naših fantov na vseli koneili sveta, 11a en ali drug narin dobijo pomoe potoni Rdeeega Križa — in ta mesee rab! ta organizacija pomor od domaee fronte. Vsak naj bo zastopati v tem velikem delu. Irska bo osamljena Ministrski predsednik Winston mn-eim, ki so osta'li doma, pa so obljubili znatno podporo. T e m nemškim obljubam je nasedlo na tisoče Madžarov. Mesto dobre plače pa so bili do skrajnosti izkoriščani v mnnieijskih tovarnah in so se vrnili ixmo zgani in v eivnjali. Kako je v Rumuni ji Bern, H. muren. (ONA). — Vzporedno s prodiranjem Rd*1-ee armade se na Runiunskem nadaljuje evakuacija okrajev na severu države. Se ]>mlno pridejo uradne doloobe in |>o-velje evakuaeije, že se prične beganje prebivalstva. Xikdo se več ne pokori določbam glede potnih listov, in vlaki, ki gredo v smeri zahodne Rumu-nije. so vzeti s sž!o o,fe roke. R 11*11 nnska annada je popolnoma v nemških rokah. Vsa vodilna mesta so pre-puSoena Nemcem. Tudi policija in pošta eta pod nemškim voporo i-il. da j«* bil ubit, ko so zavez niškl aeroplani bomba r« I i ra I i Rim, Virginio (Jayda, urednik fašističnega lista Oiomale d' Italia, ki je meni vsemi li-ii najbolj povelinVval Mussolini ji«. Odkar je Mu^olini padel \ juliju lanskega leta, jt> bilo <» (iavdi ]H»ročano, da se jo u smrti), da je bil tubit, toda j<> najbrže ves čas ostal v Rifuu. Knkrat j<» bilo c*»lo ]>oročatio, da je bil žrtev požara. Kot pravi zdaj iraxiijsko poroč-ilo. je bil Ubi-t v svojem stanovanju ko j-c- iKMtiiba zadela hišo. Švicarski radio pravi, da je bila ubita cela (ia>Ti)ova družina. A' času, ko je bil italjanski fašizem v največjem evetju, je Gavda vsak dan na prvi strani svojega lista objavljal o>liv uvodne članke o nazadnjaških demokracijah. S temi članki je Clavda razodeval MiTss«»linije vo mnenje. (Jayda .jt« bil rojen Y2. avgusta lKSo, jo štmliral politično gospodarstvo, toda se je oprijel časnikarstva, je šel kot dopisnik v Rusijo, je leta IDI o postal atiišej italjansikei^a |>o slanstva v IVtrogradu (I^eniu-gradu) v času, ko je Italija stopila v vojno v prvi svetovni vojni. Pozneje je imel Še več diplomatskih mest, iieta 1926 pa je prevzel uredništvo liberalnega lista Giornale d'ltu^a, ki pa ga je premenil v zagrizeno fašističnega. Oavda je bil po očeu -slovanskega (najbrže češkega) rodu in je ibil poročen z Rusinjo. NAZNANILO Stara zaloga zemljevidov (Atlasov) W> posla. Novo zalogo bomo prejeli okrog 15. MAM A. Vsi tisti, ki M jih naro-tiH, prosimo, da malo potope. Knjigarna "filaaa Narodu" T" HIBODA* m WEDNESDAY, MARCH 15, 1944 L 1M "GLAS NARODA" m 1 m ropuc" FMMtaMag OW, (A Oerpecatteny rrutk Mnr, Pi —II—t; I0MM tU WOHC ISIS STRI tax, nsw iona iu if. t. 51 «1 Year "Glae Rnrein" la leana« e« RabMripd« Zaarly fT. sry dap tBoept Sttnrtiyii 8ca4tfi Holldaje. AdvertlaenMot on >f nw—t. SA (MX) UB3TO VBLJA LIST ZA ZDBU2BNB DRŽATI IN AANADO i 87.— ; ZA POL LETA »3.S0; ZA ČETRT LETA 82-—. 4*Gl«e Narode" lakaja veakl dai i lirieafl eobot. nedelj la pramikor. 'HilA8 NAHODA". 81« VNT 184k STRUCT, NEW YORK 11. N. T CSHcleen 8—1841 ZASEDBA NEMČUE PO VOJKI Z a veri lik i ho se v splastvem ie> dogovorili, da bodo njihove ;u iuade ]m> končani vojni zasecik* vso Nemčijo in tudi njene v njih postavljena vlada, ki bo VOJKI ZLOčZNCI IZ BAČKE DOK LATTKF. KAZNI (OWI) — Trije visoki čast-. kot drzertacajo. Poročilo je niki niadižardke vojake in eden l»-dilo, da je njih dejanje 4o iii-izdi4-nn in pogajanja glede it^a Neko poročilo iz Londona pravi, da j«* Rusija sj>oro-• ! Združenim državam in Aiurliji, da faoče imeti svoj delež pri /a«M*, ali y ihfi-vo, kajti med njima je bilo dogovorjeno, da bo ameriška a M i a /n»o vzpostavljena vlada, I.i IsiMJsofbna voditi državne posle. Ma Im> Avstrija |mj vojni postala neodvisna država, so skli'-lmjo hi,a tudi objavljena liir- vita nji ministri v Moskvi. Ko se bodo tteiu^ke .^rJ*™ r'asOT>^ i.n..ade umaknile iz Avstrije, ali pa jih «bo Rusija izgnala J ' teRa P?t so vo" l i«kjo zavezniške armade Avstrijo zasedle, toda v njej ne f1 'po^mo «"a«*e radi tega, ) - I.. .. tale tako dol#o kot v Nemčiji, ker je mogoče pričako- "";esar o tem, v,, i. da J^v Avstriji mnogo p,.j vzpostavljen mir in red ko* ( i rm,J'" „ , . . . „ .. . ,i** javila uradna madžarska Ko je dr. Bent s v Moskvi podpisal zvezo z Rusjjo, je bilo ^asniSka agenhtra z največjim «!..govorjeno, da morejo k t«j pogodbi pristopiti tudi Avstrija.1 ogorčenjem, da so vsi štirje po l ' »lj Ka r.i .inure države. jbeemili iz Madžarske, da bi se J'i'»ijnuski krmri m* vedno zganejo, kadar Rusija stavi iremli kazni. T>ne 19 vojaški zgodovini Madžarske Takrat je bilo tndi rečeno, da i-o so dezarterji obhodili same sebe. Poročilo je izjavilo nato. da bodo veljali begnnci za cisto navadne dezerterje, ter da jih Velikaši, proMete mi duše Na komate razdrobiš© carstvo. Strahovit poraz, skupna u-&eh zrušila tiranijo neza- bodo za,tele vse posled.ee, prav fclieiMsga oevojevalca. V RAZGLEDNIH je, da je kazen za dezettacijo v vojnem času običajno smrt, ne pa le izguba Čina.'* Švedski list pravi potem, da je bila prizorjena obtožba, p ml katero so omenjeni Štiri •madžarski častniki pobearniii, po jafco hudem pritisku javnega mnenja, 'nadžaTskega in srbsketra ki je prisililo armado. da se zffrine. Omenjeni štiri častniki so bili obtoženi pred vsem udeležV v morijah, do katerih ie prišlo v jugoslovanskem mestu Xovi Sad v mese- svo- ji zrelosti je narod spbznal, da je svoboda najvišja vrednota za katero je vredno žrtvovati tudi življenje. FVance Levstik pripoveduje v 4'»Popotovamju od Litije do Čateža" da je osdbno .še, če i-•ma na fronti, se j;a ll>o jio^rsto spomnil v svoji mertitvi. <4o-riV-a molitev kipi proti nebu, da bi bil sin oil »varovan w<«h nac^lojc, da Ibi ostal pri življenju in bi se vrnil v objem svojih starisev. svojih bratov in sester. Za vse oč ete m matere pa j predsednik Roosevelt pred ne- nim tudi v Sloveniji, v Beli Krajini živela narodna pesem o kraljeviču Marku. Narod i davnim na radio Ibral na>led-v svojih podtalnih tokovih en-j,li° molitev: teč sorodnost ljudstva otvari lije, jo je sprejel kot ^vojo vseira svobodne™:;) eloveštva. -i„ • in^o t> • Ndbene politične, nobene u- Dodeli nam zrnato nad tirani z&zrsgjzr;. t-°-7f,e prppr,>- r- r- ^ -rt r™- ' ' Mti. da ne bi *ntil povezane- IjikIi in narode. Dodeli nam julija 1942 v parlamentu, da je ,ro _ ___ , „ . . "Uradni nadfanki ni hilo vVr! Ssndn ..morion 1, ZLŽTZZZt ^tT"-' '" r**mm*'r*n*' hn- kl "»"i Prineslo »vohodn, jp tno 7. veseljem pozdravlja1!! primesel ve«ti o tej mili in lah- 292 Srhov oil madžarskih vo- , •,„ . ____. . ... (ki kazni - v kolikor je nam jakov. Poro V. ju-oslovanste h,1° pnU tn'ko I",sf,,lf" k> '«»« vlade v izgnanstvu znano — toda stvar je bila ob javljena od nemtških a^entur bila tudi objavljena v J«- srca kakor razuma. 7 »j .1 f onn — ,,mri1?' Tvaj je torej potrebno* valo stevrio 1,892. Kmlnv ie i• • j. •ji« vi' 'lista mrw, ki je edin dal izraza $ ojemti ohzalova- ________^ se nasilju za \ da so bili invi/arski j. „,Ar i » ... vojaki bo m«>^la zahrbtno napasti. In da «e tem bolj I'arujf, 11 oče s svojimi sosetlnirni državami živeti v liaj-nej^-fii prijateljstvu. I'redMMhtjk ltoose\'elt, Winston ChuivhiH in Stalin so se v 1m rami dogovorili, katere pada jo Bavarska, Wuerteniberska in SaSka. Ameriška ju : <-^a armada ibosta skupno zasedli Porenje in bosta stali ..-« 'razi n»b Reni, kot je bilo po novembru leta 1918, \merikunei Jmdo zajedli Avstrijo, mogoče sami, aH pa i j an z Angleži in Rosi. Najbrte bodo vse tri dežele imele mm- armade v Avstriji, ker je Rusija izrazi'la tozadevno \ o jo željo. tiUsi.' Nemčije je splošen dogovor med tremi velikimi, da •o rdeča armada zasedla Nemčijo do Odre, ki je na najbližjem ...... Berlina oddaljena 50 milj. Angleži bodo zasedli ves • \ ero/apadni del Nemčije do Odre in Saške. V Berlinu in okoli k*i »bodo armade \nseh treh držav. Kot sedaj izgleda, si bodo zavezniki najprej razdelili Av-»rijo, da jo njihove armade zns«*iejo. Nič ni slišati o tem, i ko (»odo zavezniki zasedli Rum umsko. Bot^arsko in Madžar- oktobrr,, je preisK^' je bilo javi jen o, da je madžar- MorsTentidningen" prcUklepaJ sika vlada zahtevala od Nemčije, da jih izroči roki madžarske praviee. Toda od takrat pa do danes nismo ničesar več slikali o ekPtradiciji teh vojnih xr . .. . n . ... tftti v itfehemem poeo priziianjn pre-mierja Kr.Ha> a 2,550 ^ii>ov Jugoslovanska ujiežna \lada jih našteva zdaj 16,00 » švedski žurnali-t Nils Ho.*i)cv je poročal v listu "Siocldioln obtožbo .fuorosleva---ke vlado. Bil je to pnfkolj, v katerem niso prizanašali nit« ženam niti otrokom. Bilo je sreai zime, in ne- zločineev m Bačke, in prav ver katere izmed žrtev so privlekli iflf no to trirln+i V!l! _________. T\ _______. _ jetno je videti, da so bili obsojeni v odsotnosti. '"Imena de^rradiranih častni kov 20 naslednja: Feldmaršal lieutenant v prtkoju Pranz Fe-ketehalmv Szevdner; General major Joseph Grassy ter polkovnik v pokoju Lradislans "Dleak. Polieijski kapitan, ki je tudi zapleten v to zadevo, ter je bil pred vofaškim sodiščem, se imenuje "Martin Zoeldi.. "-"Ko so ti štirje častniki pn-betmili v Nemčijo." pravi ome njeni list, 1 »je madžarsko uradno poročilo oži-gro««lo njih bear "na zamrzi • Donavo, kje/ so jih pokosili s strojnieami, in njih trupla p.item pometali v i«k nje, z\ rrai e r 'ed. Xo s,» *> novica o ten* pokoj ju rnz-i:ila v Bndnnpp^'*. je začelo javno mnenje napadati od£">r inadzn-'-o Bajorja. mora zane dodeli nam to priprosto sftoznanje. <"'<• ntisi bratje zatirani, smo zatirani tndi mi. Atko so lačni, s-mo 'ačni mi. Ako jim je vzeta svo svdboda nt varna. J>Kleli nam skujmo vero, da naj človek jxizua kruh in mir da bo jHrznal pravieo in rf strani New Vorka igral s svo jim psom. Deček je metal pali co, ki mu jo je p<-s prinašal. Slednjič pa pa lira pade v v<» do, pe> skoči za njo, deček pa za psom. IVčka in ysa >o rešili šetalej, paliea pa je splavala po vodi. Vojni bond prodan na pokopališču V Seattle. Wash., je načelnik kampanje za prodajo vojnih bonndov major Leonard I*. Warren. Na nekem zborovanju je rekel, da je pripravljen iti na katerikoli kraj, kjer bi mo irel prodati kak vojni bond. Takoj <<• z«rla-j nek -lav L. Mairner in pravi majorju, da bo <»d njesa knrfti? bond opolno či na pokopališču, ako prid«' tja. Oh dogovorjenem ea>n in na n major je napi-aI ttiond na mrtvaškem kanmu. "Ta prostor sem si izliral," je rekel Manner, "ker je tukaj pokopana moja no;','i." — "NHiarner j<* namreč veteran, ki je vsled pr»skorMi v vojni izvn I »i t f no noifo. titi požar, ki je v zgodovini po' sme"' jn varnost, ena Tiovno delal čudeže. Br. Vladimir B.lrtol Rimska postaja bombardirana ko priložnost in možnost> da stori \-se nanjtKif! jšo, n<» samo v naših lastnih deželah, teinveč po eelem svetu. I-n daj, da homo v tej veri korakali proti čistemu svetu, ki 2fa morejo napraviti nase roke. Amen.'' Vznesen en besede za prija in dan v muren, so se sončili po 41 r- rnesra kon.-»ndan!a vojske. ;enrrala AKoravno j« bila vlada o.j-ikv- »:»la. so 5, Ji prisiljeni ob^id'-i na 2 i?fi yče. Sedanji *T* ^o dobil" o ka zen. Nji". L*au n je iz^ribljeni čin, — /:«!• ijučuje sve«*h II-* prlasom vesv <>WT. Aimeriš^i oomlmiki so »včeraj bombardirali Prenestiana | feljstvo, bratstvo, ljubezeii zelezmsko postajo na vzhodnem I nifi(1 VSOTni narodi svo.|«mne in za^ia ne delu Rima in železniške propel 0 deklico, ki pa ni bih severno od mesta. iZadetih NA ZIDU SPOZNANJA "Pred nekaj več kot 1300 leti sek spri&> pregajnjajočih ga le je majhen in neznan narod i č, I vov. Velika nezrelost naših . .__, - , , . . „ — prav 7>a prav samo njega deljkulturonoseev se je pokazala v , ko S, jim rdeea armada H^ko m^lo blr,a. Najbrže bo za- dvignil sredi pužčave pra-1 minulih dvajsetihMh prav v bilo več poslopij ma postaji in železniški tjri so bili razdejani. Ko so je slabo vreme pričelo izboljševati, so zavezniške straže preisknšale moč sovražnih postojank, toda splošni položaj na fronti je ostal isti. Tla so mokra, močvirja so globoka do pa su. Južno od Rima je prišlo do dveh spopadov med stražami jugovzhodno od Aprili je in v bojn je bilo vjetih 1.1 Nemeev. Stekel pes Bil j«« i^orak Newvorčani raznih parkih. V (Vntral P{ ku je pridirjal pe- med >kupi n<» i leskov in j«. ••-je .kroglo iKi^Jttnif in ntr.kel dalje. Tako poroča nek uirle den newyorski li>t. IV«. j«- pri tekel mimo dru^'jra poliei- a. ki je tudi vstrelil nanj, pa i*a zgrešil. Kroffla }<• od/bila od kale in zaklela neko majhno i resno poškodovan na. Sle vpad na zapadu, mogoče tudi z ju«?a, od » /hoda pa rdeča armada dve letj razbija nen^ki vojaški stroj. I'omJad je na pragu in spomladi navadno pridejo največji •>oji. PRISPEVAJTE V VOJNI POND RDEČEGA KRIŽA ZA 1944. LETO! Kadar so družin« vojakov v potre/bi, jim pomagajo izurjeni društveni delavci Rdečega Križa. Drugi predstavniki deluje-j« s .Vtami v tafcoriičih in v inozemstvu. Dobrobit vojakov in i jihovih družin je ena najvažnejših «krf>i Rdečega Križa. To-«'.i, to delovanje se more nadaljevati samo če ddb'rmo va£o porno*":! I'omagajte Vojnemu Fondu 1944 leta. tMjtmpodr&iilo, tndi tickovni p*]rir tat drog* tiskar-D» d rojaki aurigimjo redno Uhlro grudo upiATnUtrn na da imajo Tedno, če le mogoče, vna-prej plačano naročnino. AU HE BI OBNOVILI nabirati v mogočnih obripih na obzorju našega neposrednega sosedstva. Ako je kdo skuhal opozarjati na pripravljajočo se Tievihto in pozival k obrambi pet je šel pred temi fanatičnimi; jo veljal za pustolovskega du vojšeaki, prav tako pa tudi .ha ,takorekoč za eksponenta o-tropa vnetih misijonarjev, ki'sovraženega irtilitariznua. Prav so rahljali in pripravljali tla |po otročje so ?e upirali sleher- za sprejean novega nauka- Pred silovitostjo njihovih napadov so se drobila starodavna cesar-istva in izginjala že sto in tisoč letja /a«koreninjena cesarstva. Preroki je razpalil dom išji jo teh puščavskih sinov z ofoljm bami o bodočem raju na vernjlji in prežel s svojimi vmesnima beeedanft in verzi slehernega poedinca. Kakor ohromeli so obstali civilizirani narodi pred ner^nano silovitostjo in pred tem Se (nikdar videnim prezira njem smrti. In vendar je bila filozofska resuiea, ki je vzbujala v pripadnikih tega nauka tolikSen fanatimem, v bistvu aelo preprosta. Prerok sam jo je pred neko bitko izrazil v starvku: NBkogar ne reši strah pred smrtjo. * Akb Ibi se bil skušal tedaj kak majhen narodio skriti, de-nimto za svojimi pecifieticngmi ideali pred tem vuHaanskim n bruham, bi bilo to prav tabo kakor ee noj vtakne glavo v pe nerrra poizkusu, ki bi jih mogel zdramiti iz njihove idile, vse prepletene z malenkostnimi borbami dnerva. 'Čas je deloval z nepričakova no brzino in nenadomta. smo se znaisli pred usodnimi preizkušnjami. Stopili smo takorekoč na tisti rad m (korana, Al Araf imenovan, ki loci raj od pekla. Pogled nazaj nam kaže veselo idilo, kateri smo se labkomds-el-no preda jali dvajset let, pogled naprej je zastrt v mračno, groz Ijivo temo. Da, zdaj smo stopili na zid spotgnanja. Th sleherno spoznanje vodi iz naivne otroitarvsti v moško zrelost. /Ko so Otomajni prevzeli od Arafbcev že precej ttrfilo ded-ščitio prerokovega nauka, so ji da3i nov neza^inan polet. Zru-Sili so bizaniinsko cesarstvo in « podjarmili zapovrstjo tudi balcanskse narode, ki so bili med seboj sprti in tndi notranje needuit kakor pravi Nje-goi v Gorskem vijencu:4 Ameriška podmornica potopljena Mornariški departmennt je naznanil, da «e ameriška podmornica Corvina ni vrtiiSa z izvid no služl>e in jo je vsled te.Sfa mogoče (smatrati za izmiblje-no. Podmornici je poveljeval Comdr. Koderiek Shanahan Roonev iz New Yorka. Ž njim se je potopilo 65 mož posadke. Podmornica je bila nova, ker je (bila splovljena v avgustu lanskega leta. To je že dvajseta ameriška podmomiea, ki je Ibila potojidjena tekom sedanje vojnne i«n 142. bojna ladja, ki je o poldne (govori na radio in raz pravlja o raznih mestnih in tu , d i drugih problemih. Preteklo! nedeljo je govoril o Jugoslovanih in rekeJ. da je osvobodilni vojski treba nuditi vso pomoč. Xa to radijsko oddajo je župan' med drugimi povabil tudi Mr.j Loui-sa Adamiča. Ko ie po kon J mič takoj vprasnit vžigalico. y ^aavi vezavi, najfinej-Toe naučili živeli iimmUtiio. je vendarle kaj lahko !nih- C esto je stala gospodinja v katc-iiii živela bodočnost VOs. blizu peči, na ka- in pred njima se -orodstvo in sosedstvo ter jima tako potreslo na bodočo pot \n. NAJSTAREJŠA MARIJINA SLIKA (Predem se je &tephenw>nu Arheologi in umetnostni zgo posrečilo uspešno rešiti pro- kovinarji so*® že večkrat vpra blem parnega stroja, so doži- ievali- * katere dobe lzvlia veli nekateri nje-ovi predniki »ajrtarejša slika Matere božje. polom skoraj pred ciljem. Leta X zadlljl Jtevitkl "Messenger 1769 je izdelal Francoz Ciumot of the Saored Hearts' odgova^ voz na tri kolesa s kotlom .v jajo, da je najstarejša slika Ma katerem' ie vrela voda. In pa- devi('a & katakomb^ o oka. ki se je dobro o- ie klanialo ion J* menjajoča se likal 1 '\jp ffonila ta ' hranila ' v. lA yplo stara | je Klanjalo .v. , i nh poskusih je pi-a pariški nr«ini,a. ceprav je ze zelo stara.. ™ ter iiino I, k«. tala ta slika med 50 in 150 le-; ob danih prilikah opaziti, da!>kupnega življenja rože prijaj". pa je poaabil pri kon tom lm Kristu. To bi bila naj ljudje v letnici ne želijo niče-Jtelj>tva soobčajiov ♦ar bolj, kot da bi Dili siveni in siWne jih napravijo pa naj priprostejše stvari v življenju.j in prepečenca se je kadil na ^ v'.'io!? svojo <1niž:no v "ve- dock je T>o poskusu, /. manjši- mnk m nasijknna j0 zvezda. Ma srcu mno^ takozvane-jmizi zjutraj dišeč močnik, po- bod.fllmi 'J1?^1' ™Prav'1 rija srdi in polovico njenega jra mod*»rnenca človeka živi in sklede močnika pa je stal na sKtipne^a zi\ jenja roze prija- « .......— ^ i— j« ........ i-- lont jm> ivristu. 10 di Diia naj tva soobčanov. (brezhibno polikane. Pa se ni strukeiji voza na zavoro in nje ^arejša slika Matere božje. I eni 'Mijtulje so vstajali v tistih cn>on,a Pn tem Pa? Pa R™' P zapadel po-| ge v;ai Mati bo^ja' a j- vaših z-odai in rovmesto kave Jxla.,1P v°rcll]a ko zah... Angcčki inženir Mnr- z jerušftkom, kraj nje pa stoji« ' in To-ftnAČ^n^n ^ ie kndil n« ™ videla svojo družno v sve- dock je po poskusih z manjši- „„v> :n ^n^utn«,, »vmH« Afa "belili tli skvita zelja, da bi mo^-el ii- vrč a mlekom' in kdor je hotel veti skromno in redno ter mir-'je imel za zajtrk sveža vkuha-tio življenje, kot so ga poznali na ali cvrla jajca in slanino, naši dedje, ki so -icer trdo do-|Tn ljudje so vstajali izza mize. ali. a so bili z življenjem zado na kaieri se je kadil močnik, voljni in so ix njega dobili ve j srečni in zadovoljni« priprav-liko več užitka, kot današnji '.)enr za delo in za vse težnje in'»dem i človek- 44V dobrih starih časih — kot pmvmio — so ljudje prišli -ku»paj z znanci in prijatelji ob dneva . l.iea so jim bila zdrava in oči svetle, kajti po končanem dnevu dela so Šli k počitku in so spali t i dno in osve- .... . -i-..- i injoče spanje ter niso poznali n«*d<>||ah. oh praznikih .*ili po-J , . . • » .... V . 1 inervozo. ki trira zrvee in mozira ►t lnuh prilikah pn so se pocro- j - • j »i ... » .. . , i . in^ danasnjetra niodemejra elo- voril« o letini, o otrocih, svoj- , T . . . ... .. . i .« m i •• t » . veka- .Intran}o soiree jim ]e i ili in >orcMlnikih. o knjigah, ki . » , , « , . . • " * y*ri n ^ *i IA /lil- n rn 11 Af I >n 1 ovratniki molkih srajc in šel z njim na eesto. ^troj ohraza zakriVa platno. Sklon-pred domačo cerkvico ali pa jo je ubral po ce>ti tako hitro k -Detetu ki drži ročico na obcinskefn trgu. kjer so se da ga Mu r dock ni mogel do- na n^nih prsih. ITmetnostai bitviiiarji nase in zato jim ni so bili so jih čitali. o raznih -tvareh. ki so u* tikale njrhovega so-cialnega in domačega življenja. Vre jim je bilo tehtno in važno in življenje jim ni bilo pi-ana prazna |h-»ui. katero lah leo razpihne nujnianiša sapica- **St-veda niso drveli j>o ee9- prinasalo v duše radost in ve selje, kakor pticaan -»pod neba. zakaj niso bili oddaljeni od narave. kiikor ie odtlal.ien moderni člo\*ek. ki je ]w>stal tujce na materi zemlji, k: ga živi. "Ženske so v tistih dneh pra'e perilo na roke in lik.ilni-ki ni-o bili irr^ti po elektriki potrebni psihijatri ne psihologi Vsak ktrenotek je bil odmef-.jeii yjn gotovo delo, kajti doma se je moral peči kruh. doma se je šivalo, pletlo, predlo, tkalo — moški so enako izdelovali orodje in pohištvo in mnoge ti. Voz. ki bi ga gonila para po cesti, je izdelal leta lKlfi (Vb Božek. Ko so mu pa z uradne ga mesta nanvignili, naj o]»nsti svoje blazne poskuse, in ko ni mogel dobiti nikogar, ki bi mu dal na razpolago denar, da bi druge predmete za dom in far svoje delo nadaljeval, je vzel ino. Delo se je vrstilo od .yitra khidrvo in svoj parni voz raz-do večera, a mod delom ie bilo,bil. vpletenega mnogo ^adovolj. «tva. mnogo lepih družinskih in so-e^ih dogoflkor. mnogo vese'il- pesmi, zdravie in pošlo vifev. mnogo prazničnih dni ki co dajali ?tvl«wjii dtihox*no )»o2r.i«H*o ?n vrednoto ki jo dn-»» Angleški inženir Trethwick mož kraj Matere božje. Zdaj prevladuje splošno naziranje da je t o pre! ok Izak, ki je prerokoval da l>o Devica ^Tarija roiliia sina. Dogmatično izraža torej slika nauk cerkve, da je bila Marija devica m nnati Zvezda na sliki predstavlja Kristusa Afe-ijo. V starem za konn namreč stoji zapisano, da vzidfc zvezda iz Jakoba in na ^o /.godminsko besedilo je 71 n Ji kal umntnik. iY katakombah. k.ier je slika spravljena Naznanilo in Zahvala /l'il<»lih"»si sivii uitzimiiiiii. «l;( Iiiilii ji- I. m.ii'«:i n;i^l<>rit;i |M«'i»ii mil noš i»n>«lratfi kutu John Kostrc ttujeii j«4 I • i I v nI n'i j tj iVreiMii1*''. IMfkiiiiirji'. V K;oijh|o je i»ri>«*l IiMji I'.tIT svojim lir;Hi»iu Aiituiioiu /ji -M-jiini Mjirisi I "rs hIsI l«l j«. 11:1 ».Ilirt ill I ir«-t tiru I:« lIlt.Klo življt-nj.' v "jr". I • -1 • I iiji'2«»v«. riili kropit 11:1 »i jfovi'in mrt vaškfin iniru. NjmIjiIJi« im.jl-i'^t /;iliv;il:i |M*ii<(li'ljem in %iia>K-«*ni * Hninilt«>n. Toronto. Mmilntil in \\'Hl;i»il, »nil., -aji kr;i-rl.\i Sv. An«'. Ti pei. ilr.-i^i John. PoT-ivjij v l>l:iž*Mh-m mini in l:thk;i Ti mi J Imi srruila. )n«| katero |Mw'-i\ai.. Nam IhiS -,.h vt^lno ••■»tal \ opominu iu s|M>minjali -i- T*» Ih>iiii> v molitvah. i|oUW*r m- »i(i.lt-nu» s»ni na.i zvi-zila mi. M AKT IX IIVM in IIKIZIXA ilnf s. mar.-a. 1JM-I. IHi Itmrli ItfMHl, Hamilton »»niario. l'nii:ie podamo pa je bilo potovanje k sorodni-; kom ali v me«to po opravkih KIRKLAND LAKE ŽELI IMETI LETALIŠČE i..kaj posebnega, takorekoč do KirUland 1-ake. — Tukajšnji godek, katereg« se je bilo vese Board of Trade se poteguje za 1 ti, in ki je nudil človeku po- zgradiš* letališča v tem okrož--elien Užitek in občutje praz Letališče naj bi služilo se-ni.Vio^ti in važnosti. In Če se vernemu Ontario in severnemu je peljala v tistih dneh k po |p!0delju dežele sploh, roki dvojica, je bilo to vse ne- Trgovski svet je mnenja ,da kaj drugega kot je današnie' drvenie z avtom iznred domače 1,1 bi,° 510,0 praktično za preko hiše neve-te i»a do cerkvenel ko»l»nenialno ziačno promet-:,r. do civilne oblasti. 0i n-/.ina|no.r.rto; ako bi letališče je navadno pripravila dan. ki . . , , , , . ., . ,je ena na]«»tarejs:h m bila .ie je izdela! voz ki so meri a nje- , - , , - , J , . J grobn>ea ugledne rimske rodbi gova kolesa v premeni 2 mo- ost a! za vedno vtisnjen v srcu mlade nevesto in ženina, kot ^efnl in nepozaben spomin na njuno poroko in sratovanje. W ve* t a in ženin sta nostala za ta dan vzvi-eno ljubljeni bitji. Note KLAVIR ali ta PLAHO HARMONIKO 36 centov komad 3 zali.— * Bnmm of H prlng Time of Blouoa (PreOit fM) * Po Jeseni Kolo * Tm m vrtal gredi Maribor Walts * Hpavaj Vtika MoJa orpbaa Waits * Dekle u vrta tU. MarlAa. p^tjaj * BarAea Mlatil kapetaaa a 'imao na Atajeraka fttajerli * Happy Polka Aa aa tajeai * Hlovaalaa Uaaaa Vaada Polka • ftdaaa ainlt Vaaall braU4 ♦ Oblo V allay ' Hylrla Polka * Zaadal aaa aaka| K« pttMea u aMla * Pojdi s anoj Dal a plaalaa • Kadar ka« n raadrat »•ZVEZEK 10 SLO- tra. Z njim je do-egel na cesti povprečno hitrost lli km na uro. Xckega dne je pa voz na eesti zgore!. Toda inženir ni obupal Z lastnikom konjske rudninske železnice je dobil stavo, da l»o izdelal stioj, ki 1m» vlekel 1(1.000 kg To .je bil ne Marca Glabria. Kako se je pisal i^netnik. ni pa znano. RACIJ ONI RAN JE 2IVE2A vprašal za boniški zavod, ka- prvi tflvomi Tin,k na tračnicah terega naj bi >e zgradilo v bli- ki ^ pa T>0ie hotele in druge prostore d3 7. družbo T^eavens Bros. ka-.kjer se lahko komfortno poičfu-tera ima v načrtu vzpostavitve tijo za časa ffvojega bivanja v SONART REKORDI Nove slovenske plošče! J*-ry W. Koprivšek In njegov orkester MR95—Wwldlnr Polka (\e bom se možlla; TI pa J«at. pa židanu marela) Wedding WaJt* Slovenski WaJix Pojo ftupnlck sestre MtK-Jyp PA!k* (Mat' potico perejo) Marine — polka 675—Terezinka — polka Na planinca h—vair-ek Lepe Melodije Ouqueene University Tamburica Orkester M575—Xa Marljance, polka Kje so moje rožic* Utfirka pefla—polka Jerry Koprlviek In orkester MB7S—Terezlnka polka Na planlncah—valtek Zm totadevni cenik In cm« plošč e* obrnite na JOHN MARSICH, Inc. 4C3 W. 4Cnd ST.. NEW YORK rrnene črte, ki Hi služila sever nim predelom Kanade. Trg*»vski «>veit, ki ima v področju tudi prometne zveze, se je obrnil tudi na ministna za* gotovem kraju. LIST MU UGAJA Tukaj vam pošiljam money ceste, katerega je ur*iral, naj order za $3.50 za podaljšanje vpelje program ffranje eeste. naročnine za Gla? Naroda. List da bo tako čakalo domov se mi v resnici ugaja, posebno pa vračajoče vojake takojšno de- v teh časih, ker «»n prinaša I o *n zaslužek. Po severnem predelu pronn novice sirom sveta. ce Ontario bo potrebno popra- 4 rT"'.. viti iu prenoviti marsikako ce-l^1*1^ v ^ i.^; K^ ,n '-Zmenke; T11 sto in ti>di novih bo treba, ker ako se bo količkaj bolj razvila prortoikrija zlate rude, sedanje ffrometne t teze ne bodo zado- of Trade j* \IUIU4" mm WEDNESDAY, MARCH 3S, 1944 VRAHOTUBI a p OD SVOBODNIM SONCEM __ROMAN — Spisal: F. a FTNŽOAEL _ —mmm ^140 Iz uradi Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 W 2Gth St. Chicago 23 BI IM takih trenotkih »a ie prevzelo tako neukrotljivo kopr-nenje, da je v-tai, zdian-ii trudno vojsko in jo braz oddiha j; na l d;!.*e, da bi čim prej dos|»el pred Toper. . Prt fekt Hustk je na^o »vedel > nava u barbarov. Številno l*\o »poročali o tisočih Slovenov, nekatrri pa pravili, da je samo :«;*l>rz|M^nc in zlahk.s branili mo-'-no oz id je vso zimo. Tn ne samo, da Ke Rustic ni bal barbarov, veselil >e je po t«ho njinovega prihoda. Zakaj pred dvema dnevoma je dobil »roreče pismo od Azbada ;7. Bizanca- Magister eqnitum je z'lstonj potoval v Odi in. «la bi sprejel Treno in jo odved-el v Hizane V es^ki palači jo je zaman čakala Teodora. Xe de-pojna in ne Azbad nista zvedela ničesar o njej. Olo Rustik je doznai za rop Trene šele po osmih o Xnm'dovi razbojniki pometali vsa trupla v globok jarek in za silo prikrili dejanje. Stiic je pošiljal vohune na vse strani. Toda najmanjšega sledu r.iso dobili. Pogoltnila jo ej noč in -trio si je prijel ustnice v bledeti* jadu in strahonia čakal po-rV-il z dvora Tn sedaj je prišla pi~nio od Azbada.. ogorčeno, polno grozen i in oblastnih žaljen j. Očital mu ie, kaiko strašno je raz-i •'•ilil de«pojno in da je edina re-itev ta. če leirtegoma pošlje Treno do njeirji da ;o poveile k despojni. Rustitk ni odgovoril na rismo. f> sporoč:, da jo je poslal, nin ne bodo verjeli. ' 'e pme, da 4*o jo oteli n (»zna ni roparji. ga kaznuje dvor zn-redi neprevidno-t i. Zato je razmišljal in po bizantinsko skle nil, da hitro iztirja :e, da so zasedli arasma sela v dolini, stro-pi» prepovedal pa'iti stanovanja, namočil varovati in straži t i ujetnik«* ter čuvati ^n Vrlino pa£ti čredo. Najbo1;*o vojsko pa je pobral in ločil od toipe. Zanesljive mladce je razposlal na stražo prof; vzhodu in zapadli. Y«ak dan so morali po-r čati. bi zapazili bi i van je bizantskih eot. Ko je tako oskrbel, da mu ni mogel nihče nenadoma za li.bet, je v temni roči je I voditi čete po šumah in giobelih proti Toperu Vsak vojak je moral vzeti s- seboj bralna za t^den dni. Odločno je velel, naj vsakega sumljivega človeka, ki bi pa -rečali, na mestu iwmrte. Xi zaupal Rustiku, da bi '»il tako kiat'koviden in bi ne pošiljal iz Topera oplednikov. Ko je bila v dveh nočeh plavna sila vojske poskrila v ku-mah, p obe lih in kotlinah, ki so proti vzhodu obdajale mesto Toper, je poveril vod-tvo samo oboroženih Slovenov in Antor Jrftožiru. Za povedal mu ie. naj jih vodi pri belem dnevu, hrupno in kričeče, po navadi barl>arov, pre t» • • oo 11 f* 24 " »» 32 " *» ;J3 ** *' :i9 ?* 40 *' 44 ** 45 47 49 " 5.1 ** 54 " 56 *? 59 ** 65 ** 83 " ' »* 86 " t " K8 ** 91 ** 94 •lohn Olip, Clarendon Ihlls. St. 50 SXP.T, Clinton, Trni.............. Prispevki poslani potom (ilasa Xaroda . Prebitek od shoda, Pittor tamo.šnjih iz-kofpifvanj je po oHKlM A \ X HAltfUXC. 1» :i ii -i AXIUtKWS in Wall v l'.r<>wu * Alan <*aru«'v v 4ROOKIES in BURMA' V VSEH RKO GLEDALIŠČIH V BR00KLYNU IN QUEENS Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A TABORIŠČE ZA LENE ŽENE i 'Nleki anpleški profesor, pred 'sf dnii-* uvitelj-ke zveze, je pri-J >el na dan s priporočilom, da s<» ustanovi ]»osebno taborišče,', kamor bi se poslalo lene ženo.i Seveda bi tam»kaj no V»iie podvržene n obe nil n hujšim mu-J 1 kani kot temu. ek se na liajata sedaj na dopustu pri slojih dražinicah. Žoliim jima obilo najboljsepa razvedrila 'za easa njwnepa dopwsta z željo da, »ko so vrneta v službo Stri ca Rama, da se skoro spet povrneta med nas zrna posla vnn in za stalno. Pozdravljena! A. F. Svet. Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 39,150 Premoženje $5,500,000.00 80lvkntn0st k. s. k. je1>n«)tk znasa 127.24% fe hoteft dobr« »cbi in sv«Jim draelm, zavaruj m pri najboljši, p*-Učni in nadiolventni podporni ortanlzadjl, KRANJSKO SLOVKN SKI KATOLIŠKI JKDN0T1, kjer M lahko tmvarujeft ta »mrtnlne, razne puftkodbe, operacije, proli bolezni in onemoglosti. K. S. K. JKDNOTA »prrjema mo6ke In ftensko od IS. da M. leta; otroke pa laaoj po rojatvu In d« 16. leta pod ovoje okrilje. K. 8. K. JKI>NOTA Izdaja najmnd*rn*J*e vrate certifikate tedanje dobe od $220.00 do S5.000.00. K. 8. K. JEDNOTA je prava mati vdov In »Irot. Cr »e alol #laa ali ilanlra te moco^ne In borate katoliftke podporne orcanlzarije, potrudi m In prlMtopI takoj. Za pojasnila o zavarovalnini ln za in druco podrobn«wtl ■e obrnite na uradnike In uradnlre krajevnih dmli« K. 8. K. Jednote. oil pa na: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street. URAD Joliet, Illinois ......$ 1,766.09 ...... 19,22137 ...... 35.951 $21,023.41 Z Al J AR, blagajnik M. C,. Kil EEL, iz v rini tajnik ODKRITJA V ZASUTEM MESTU letu 79 jk) rojstvu je zaoel bruhati med proznwu bobnen.^! in podzemeljskim valovanjem italijanski opnjenik Vezuv v ozadju napoljskepa zaliva. Metal je i-z prozjnepa podzemeljs-kepsi žrela po I Hrup dan nepretrpoma „ poreeo lavo. opnjeniški pepel j'i*rr> se je podila eeta v vetjih in -manjših zborih po resti, po in cele kose stopljene rude. ložah in travnikih, dospela popoldne pred Toper in zavila na-'-rr , ravnost pred vzhodna vrata.. | r '™1 se le na okolieo žvepleni t Po ozidja w je blestelo šleirtov in okloa>ov. • stolpu m 4PeP°iTlati dež ter z žvepleno 7!.^»;»,,: _: P^peln«.to lavo pokril eel o po- Medtem je popolno zasulo evetoea mesta Hier- m ----, • — ... »«•■» i II 11L i i, na g lavah barbarov, mu nie. Z levico si je sepel ne l»oste predrli nasili oklepov, m _________ Jarožir je ustav:! tolpo toliko preti stolpom, da jih niso no v ^apoljski zaliv. Le del do-eplo streliee »k i so začele frčati z ozidja. 81 oven i so fiej,n08li;'" prebivalcev se je re-kolebali po tleh od s-ueha, nekateri skakali po zapiene strelicej-^t OT1<1 P«, ki so se dalje za-, ;h pulili iz zemlje m jih prožili z žzbornimfi loki nazaj, do so|miu,i;'« iskaje svoje<\ ali pra-imope za>u'ele prek ozidj.-, kjer so se jim voja»ki in zvedavi! hlvSi ^nar in drapocenosti, nioseani strahoma opiba.i. Vselej se je o)> takem prizoru!^ zadušil post dim i.n žveplen Kristusovem se jim zrlelo vredno is-kati in prevažati stebre in spomenike iz »nesreeiiopa mesta. Groblja pa je zasula, omoeil jo je dež, vzklila je trava in bujno rast je izvabilo m opnjeniške odeje o ŽKvljajoee južno solnee. Pozab Ijeno je bilo mesto, izpinilo je iznad površtne in celo zpodo-vina je med pr ozn i m preobratom! preseljevanja narodov in narodnimi boji nanjo pozabila- Tjcta 1594 jo kopal nad zasu tint mestom D. Fontana pri napravi ti o kepa vodovoda. TCo- pri vratih je *tal sain Rnst^k in motri! z zasenčenimi o«mi pri J/1^. ' ha ja joT^ zbore Slovenov. Ko je prehodil n»e, ko je videl ajino" divji nered, pole prsi, vihrajoče lase, tu in tam zvezen šlem ^ zasl je lepel poropljiv nasmehh krop ust-' 'anilm* ^"^TKij in Štabi je. palje iako plolwko in p.i^el je l preko prsi, krfkor bi rekel: "Ba, Največje med njimi je bilo mel^ krajih ^ deske mra-i le po v, psi barbarski!" |sto lo^pej oh izli.iu reke Sar- morr]ni? ^ebnee m ploske z ■pp prizoru ra^iepe! krohot med Sloven i in nove strelice so priftvale prav na stolp in celo ranile neka j vojakov. Divji krik je opremil tako pikico in tolpa se je oezdalje iskreneje zjibavala. Klicala je Bizantince na boj. <4Pridite, želve pisane, da vam sleeemo že-lezne srajce f[ .srnjconiskih snovi. IHjte »voje c-repine pod zob naših sekir! Dajte in pridite meščani, a krtove pom i le! S^er vam zapalimo ki4o kakor jazbino, f Na Peron«, na kolec vas nabodemo, kakor smo važe brate, bežeče polhe, poljske miži. T*a, da, miši ste Bizairtinci! V morje vas pahcetno, k at or žabe v lužo!" Kove plohe strelic so pokrile ozidje, da je nurmkatei* vojakk za ječa 1 in se opetekel. In vnovi« so se jim rogali Sloreni in jih zasmehovali. (Nadaljevanje prihodnji«) ►pleni *mrad. Ostali so kot žrtve prozne katastrofe, mrtvi v mrt veni m**stu, k a te repa je zasula nad 6 metrov debela plast o-Vrnili so .^e mesfto je izpi nilo. Kopali tu m lan*, bepali i« iskali nad in med razvalinami, toda stalno naseliti #e nikakor več niso mopli. Odnesli so le nekaj stavbenepa materiala, največ drapocenefgia n*ra morja, toda tudi to so v kratkem opustili Naselili se-v oddaljenih varnih mestih in ni raanimi napisi. Spravili so te izkopnine »kot važno starino im niso se 'hripali za nadaljno raz kopavanje ftele leta 1860 so naleteli delavci, ki so kopali ravno nad zasutim mestom vodnjak, v plo bini 6 metrov na prostran vodo ravni podzemeljski rov, ki jih je pripeljal tv oako ulico in rav židovsko - umazana feapfiija. i . ^ * i Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spina I 1 »arnir Ft»i«el KreutzerjevL, sonata Spisal L. N. Tolstoj 18 Mladim srcem Pmjri zrezek. Zl>irlta za slovansko mladino. Spis;il Ks;»ver Mesko I (i R E 28 Magda (lfrr:i> — Alojr.ij Item«* 29 Peterčkove poslednje sanje (Icrn t — Pavel fliilln 3 Sto ugank Spisal Oton Zupančič 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Si>isal Josip Spillmnn 8 Pravljice Zapisal H. Majar 19 Tokraj in onkraj Sotle Spisjil Friflolin Žolna 22 Slovenske balade in romance Uredil C. Oolar 23 Zbrani spisi za mladino Spisal EnRelltert v«* 33 Črne maske (Ijmil — K Andrejev 34 Antingone (Ijrra) Poslovenil C. C.olar 35 Pol L;tra Vipavca (Igra) — l»amlr Feijrel 36 Sveti Just (Tgra> — Spisal dr. p ivtronio 37 Fabiola in Neša (Igral — Poslovenil J. PodlievSek 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igral — J. Erbežnik in F. Roje IT^Ker je zaloga teh knjig zelo omejena, Je pri naročilu priporottjivo ome-tfTgp=nitt več zbirk, da nam bo na ta način mogoče vsnkega zadovoljiti. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. T.