Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2007 070(497.12 Ilirska Bistrica) 52 1318-3656 200 002,201 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodicCa> porsche.si C0BISS Ilirska Bistrica, letnik XVI - št. 201. - junij 2007 - cena 1,50 € V zr 771318 365006 K Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO SMO PRIMORCI, NISMO NORCI! Tako se je glasil transparent enega izmed članov Zbora za Primorsko, ki so pred Transportom, v soboto 16. junija, čakali na začetek 1. izredne seje Občinskega sveta ter župana vprašal kam se lahko usede. Ker je seja že začela, ga je župan opozoril, da nima besede ter da bo poklical policijo, nakar je Jeršinovič ponovno vprašal kam občine Ilirska Bistrica. Točka je bila samo ena to pa razprava o predlagani pokrajinski zakonodaji oziroma o umestitvi naše občine v Notranjsko regijo. Vzdušje nabito s čustvi, prisotnost javnost in novinarjev ter pesem Vstala Primorska iz ozadja so že na začetku seje privedli do incidenta. Predsednik Nadzornega odbora občine, Vladimir Jeršinovič je prišel na sejo se lahko usede, saj ni nikjer bilo označeno, kam se lahko vabljeni usedejo. Župan je sejo prekinil ter poklical policijo. Ta je prišla a ni intervenirala, saj ni imela zakaj. Svetniki so v kratki debati, ki je sledila soglasno sprejeli odlok o razpisu posvetovalnega referenduma za opredelitev do umestitve Občine Ilirska Bistrica v pokrajino, ki bo 22. julija 2007. NAJVISJA IZPLAČILA OD OBČINSKIH JAVNIH ZAVODOV V MESECU MARCU V KNJIŽNICI stran 7 debitei' Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 »mail: maljevacevolja.net, www.gsnvkopija.si ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ^SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ *15 let svobode gibanja ‘Možna vezava družinskega bonusa na Penzion paket -5 naročniških razmerij ‘Naročniško razmerje Penzion paket lahko sklenejo tudi invalidski upokojenci ‘Zaposleni v Policiji in Slovenski vojski lahko sklenejo naročniško razmerje SOS ali SOS plus P0NEDEUEK-PETEK 8"-12" in 15 -19" SOBOTA 8" - 12" EGBDNEtiSE VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV \RAil 1:7".t..v : Otvoritev salona 27.6.01 Izkoristite eni ra tn otvoritvene popuste! JJUJjTU jJjJU J Jjiil Testne vožnie! Avtohiša Seliškar, P. E Postojna, Kosovelova ul. 10b, 6230 Postojna E: postojna@avtohisa-seliskar.si T: 05/720 26 50 www.avtohisa-seliskar.si m CERKVENIK NA RL.ACU * sveže ribe * zamrznjene^ribe^ * školjk&fraki ~»j * “bacajiin bjaij&af njzervt Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 Računovodski servis^ f/oJJcov drevored 2, <5230 Ilirska Bistrica TcI./Fczdc. : 05-710 14 99, GSM: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto uvodne besede NASILJE ROJEVA LE NASIUE Mislim, da smo prišli skoraj do roba... da so nam stvari izmaknile kontroli... da nam polzijo med prsti...da zaradi lastnih skritih interesov dovoljujemo vplivnim posameznikom, da so nesramni, ponižujoči, ukazovalni in mogoče celo nasilni, saj tudi verbalno nasilje je v končni fazi nasilje, celo hujše od tistega fizičnega. A življenje je opoteče in enkrat smo na pravi strani, drugič pa na napačni. Dovoljujemo, da so drugi »grdi« do drugih, saj so v tem danem trenutku na pravi strani, a spomnite se vsi ti, ki ste zdaj na pravi strani, da pred časom niste bili in da mogoče čez čas tudi več ne boste, pa se bo vam dogajalo ravno to kar se sedaj dogaja drugim. In takrat vam ne bo lepo,,vam zagotavljam. Ne počni drugim tistega kar nočeš da bi drugi počeli tebi - skrajni čas, da zahtevamo kulturo dialoga, saj nismo vsi “idioti". Stvari si moramo znati razlagati, kajti vsak zakaj ima svoj zato. Agresivnost je bojevni instinkt, ki ima funkcijo preživetja, je osebna lastnost, ki jo ponavadi odklanjamo in obsojamo. V strokovni literaturi piše, da jo v najširšem smislu opredeljujemo kot vsak aktivni pristop k okolju, v najožjem pa kot dejansko prizadejanje škode drugemu. Torej, ko ne moremo svoje avtoritete uveljavljati na znanju in poziciji, se zatečemo represiji. Prebrala sem tudi, da je razlog lahko tudi stres - bolezen našega časa in neustrezno soočanje s stresom se močno povezuje z agresivnim vedenjem. Tu pa se že lahko za hip ustavimo in premislimo, kako se ponavadi soočimo s stresom. Ga potlačimo, mogoče prezremo, burno reagiramo ali se pogovorimo z nekom, ki nas razume. Mislim, da vsak pri sebi ve katere opcije najprej izbere, sklep pa je ta, da agresivno vedenje, ki je dandanes tako pogosto in rojeva celo vojne, je tudi posledica neustreznega soočanja s stresom, ki pa je v današnjem svetu na žalost neizogiben. Nasilje se rojeva v umu, v mislih in z nadzorom naših misli lahko zatremo tudi nasilje. Bog pa ne daj, da bi postali takšni kot oni in reagirali na enak način, saj smo potem enaki njim. Da, nasilje rojeva le nasilje! mag. Milena Urh ZBOR ZA PRIMORSKO V petek 15.junija je bil v Ilirski Bistrici ustanovljen Zbor za Primorsko, ki je civilna iniciativa, ki nasprotuje predlogu zakona o umestitvi občine Ilirska Bistrica v Notranjsko regijo. Zbor za Primorsko se zavzema za priključitev k Primorski pokrajini, kamor občina Ilirska Bistrica zgodovinsko, nacionalno ter gospodarsko tudi sodi. Zbor bo do dneva referenduma to je 22. julij obveščal ljudi ter zbiral podpise podpore za priklučitev k Primorski. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR / 360,00 SIT Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Uredništvo sestavljajo: Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnična urednica: Helena Primc Slika v glavi: Fotografija: Hinko Poročnik Oblikovanje: Romeo Volk Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medi) Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. REFERENDUM 22-7-2007 Postopek za ustanovitev pokrajin se prične kot postopek priprave predloga zakona o ustanovitvi pokrajin (EVA 2006-1536-0018), ki ga na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo) in zaradi uveljavitve drugega odstavka 143. člena Ustave Republike Slovenije, izvede Vlada Republike Slovenije. Vlada bo posredovala predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži občinskim svetom s pozivom, da najpozneje v 60 dneh oblikujejo svoja mnenja o predlogu. Po roku za mnenja občinskih svetov bo vlada predložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v državni zbor. Če bo mogoče, bo vlada v predlogu zakona upoštevala mnenja občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v predlogu zakona. Vlada Republike Slovenije se je odločila, da je regionalizacija Slovenije na štirinasjt pokrajin najprimernejša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinskih svetih. Predlog temelji na upoštevanju predlaganih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganemu sistemu financiranja, ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Predlog upošteva razdelitev Slovenije na razvojne regije ter prevladujočo teritorializa-cijo državne uprave. V predlogu območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži so navedene tudi do sedaj podane pripombe in predlogi glede imen in sedežev nekaterih pokrajin. Dodana so tudi mnenja glede oblikovanja območij pokrajin. Pričakuje se, da se bodo občinski sveti, na katere se predlogi nanašajo, do njih tudi opredelili. PRIPOMBE, KI JIH JE VLADA PREJELA PRED POZIVOM ZA JAVNO RAZPRAVO O OBMOČJIH POKRAJIN Vlada je prejela več pripomb in predlogov o območjih pokrajin. Nanašajo se na imena in sedeže ter njihova območja. Župan Mestna občina Ljubljana je v predlogu Mestne občine Ljubljana za sklenitev dogovora o izvajanju nalog in programov po zakonu o glavnem mestu RS predlagal, da bi bilo območje mestne občine samostojna pokrajina. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je predlagal vključitev območja občine v Primorsko pokrajino. Občinska sveta Občine Vipava in Ajdovščine predlagata ustanovitev enovite Primorske pokrajine s sedežem v Vipavi. Župan Občine Ravne na Koroškem predlaga sedež Koroške pokrajine v Ravnah na Koroškem. Župan Mestne občine Slovenj Gradec je posredoval utemeljitev za sedež Koroške pokrajine v Slovenj Gradcu. Župan Občine Ljutomer predlaga ustanovitev samostojne pokrajine na območju Območnega razvojnega partnerstva Prlekije. Župan Občine Kočevje predlaga, da se upošteva predlog za vključitev občin Kočevsko - ribniškega območja v Osrednjseslovensko pokrajino ali pa ustanovitev samostojne pokrajine na območju občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški potok, Kostel in Osilnica. Občinski svet Občine Zagorje predlaga ustanovitev večje pokrajine, ki bi poleg treh zasavskih občin obsegala še občine Radeče, Litija, Šmartno pri Litiji ter Lukovica in Moravče. Sedež pokrajine naj bi bil v Zagorju ob Savi. Župan Občine Litija predlaga ustanovitev Središčnoslovenske pokrajine, ki bi vključevala občine Dol pri Ljubljani, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Litija, Šmartno pri Litiji, Lukovica in Moravče ter tudi Domžale in Kamnik. Sedež Središčnoslovenske pokrajine naj bi bil v Litiji. Koordinacija županov občin Zgornjegorenjske Bleda, Bohinja, Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica in Radovljica predlaga ustanovitev Zgornjegorenjske pokrajine. Občinski svet Občine Trbovlje predlaga, da se v Zasavsko pokrajino vključi tudi Občino Radeče. Župan Občine Brežice in predsedniki občinskih odborov političnih strank predlagajo, da je sedež Posavske pokrajine v Brežicah. Župan Občine Krško je posredoval utemeljitev, da je sedež Posavske pokrajine v Krškem. Občinski svet Občine Sevnica predlaga, da je sedež Posavske pokrajine v Sevnici. Občina Logatec meni, da bi bilo potrebno občino vključiti v Notranjsko pokrajino, saj so pristopili k izdelavi razvojnega programa 2007-2013 v Notranjsko-kraški regiji. Pripombe, ki jih je vlada prejela pred pozivom za javno razpravo o območjih pokrajin Vlada je prejela več pripomb in predlogov o območjih pokrajin. Nanašajo se na imena in sedeže ter njihova območja. Župan Mestna občina Ljubljana je v predlogu Mestne občine Ljubljana za sklenitev dogovora o izvajanju nalog in programov po zakonu o glavnem mestu RS predlagal, da bi bilo območje mestne občine samostojna pokrajina. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je predlagal vključitev območja občine v Primorsko pokrajino. Občinska sveta Občine Vipava in Ajdovščine predlagata ustanovitev enovite Primorske pokrajine s sedežem v Vipavi. Župan Občine Ravne na Koroškem predlaga sedež Koroške pokrajine v Ravnah na Koroškem. Župan Mestne občine Slovenj Gradec je posredoval utemeljitev za sedež Koroške pokrajine v Slovenj Gradcu. Župan Občine Ljutomer predlaga ustanovitev samostojne pokrajine na območju Območnega razvojnega partnerstva Prlekije. Župan Občine Kočevje predlaga, da se upošteva predlog za vključitev občin Kočevsko - ribniškega območja v Osrednjseslovensko pokrajino ali pa ustanovitev samostojne pokrajine na območju občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški potok, Kostel in Osilnica. Občinski svet Občine Zagorje predlaga ustanovitev večje pokrajine, ki bi poleg treh zasavskih občin obsegala še občine Radeče, Litija, Šmartno pri Litiji ter Lukovica in Moravče. Sedež pokrajine naj bi bil v Zagorju ob Savi. Župan Občine Litija predlaga ustanovitev Središčnoslovenske pokrajine, ki bi vključevala občine Dol pri Ljubljani, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Litija, Šmartno pri Litiji, Lukovica in Moravče ter tudi Domžale in Kamnik. Sedež Središčnoslovenske pokrajine naj bi bil v Litiji. Koordinacija županov občin Zgornjegorenjske Bleda, Bohinja, Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica in Radovljica predlaga ustanovitev Zgornjegorenjske pokrajine. Občinski svet Občine Trbovlje predlaga, da se v Zasavsko pokrajino vključi tudi Občino Radeče. Župan Občine Brežice in predsedniki občinskih odborov političnih strank predlagajo, da je sedež Posavske pokrajine v Brežicah. Župan Občine Krško je posredoval utemeljitev, da je sedež Posavske pokrajine v Krškem. Občinski svet Občine Sevnica predlaga, da je sedež Posavske pokrajine v Sevnici. Občina Logatec meni, da bi bilo potrebno občino vključiti v Notranjsko pokrajino, saj so pristopili k izdelavi razvojnega programa 2007-2013 v Notranjsko-kraški regiji. Primorska, moja dežela! PRIMORCI VČERAJ IN DANES ZA ZMERAJ Ker bomo kot taki v sestavi edine slovenske, primorske, obmorske in pomorske pokrajine in mejili na Slovensko, Hrvaško in Italijansko morje in na koprsko, Reško in Tražaško območje neslutenih gospodarskih možnosti. Ker smo Primorci se ne bomo iz primorskega območja izločili in pripojili v neko majhno Notranjsko zadušljivo notranjost in se s tem povezali na primer raje z Ložem, Starim Trgom in Babnim poljem kot s Koprom, reko in Trstom. Iv ko Spetič Magajna IZJAVE PRIMORSKIH ŽUPANOV VPRAŠANJE “Kakor sigurno že veste se občina II. Bistrica ne strinja s predlogom zakona o ustanovitvi pokrajin v tistem delu, ki vključuje občino v Notranjsko pokrajino in bo zato razpisala posvetovalni referendum o vključitvi občine v pokrajino. Kakšno je vaše mnenje o tem, da se občina Ilirska Bistrica priključi k Primorski pokrajini?” DOBRODOŠLI »Nazačetku moram povedati, da v Sežani nismo zadovoljni s predlagano delitvijo. Zavzemamo se namreč za enotno Primorsko Pokrajino. Če pa v občini Ilirska Bistrica pride do odločitve o priključitvi k Primorski oziroma Južno primorski pokrajini, so vsekakor dobrodošli.” Župan občine Sežana Davorin Terčon HRPELJE KOZINA SE STRINJA “Občina Hrpelje Kozina se strinja s priključitvijo občine Ilirska Bistrica k Primorski pokrajini, zato je tudi Občinski svet na zadnji seji, v četrtek 14.6.2007, sprejel sklep, da se predlaga vladi spremembo imana pokrajine v Južno Primorsko pokrajino, kar bi omogočilo, da se priključi tudi občino Ilirska Bistrica. Župan Zvonko Benčič” POMEMBNO ZALEDJE Občina Ilirska Bistrica je že vsa leta uspešno sodelovala z obalnimi občinami v različnih skupnih projektih, zato smo prepričani, da je tako naravna kot tudi gospodarska gravitacija Vaše občine k obalnim občinam. Tudi primorska pokrajina bo s priklučitvijo Vaše občine pridobila pomembno zaledje v turističnem in sicer gospodarskem pomenu. Podžupan Darko Grad Občina Izola IZJAVA POSLANKE Breda Pečan, poslanka SD v Državnem zboru RS: »Občina Ilirska Bistrica je s svojo dejavnostjo v preteklosti in sedanjosti, posebej pa še po svojih razvojnih načrtih in viziji tesno povezana z občinami Divača, Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina, Koper, Izola in Piran. Zastavili smo vrsto skupnih projektov, ki so zajemali ne le javne zadeve, ampak tudi sodelovanje zasebnega sektorja od kmetijstva pa vse do turizma in industrije in nekateri med njimi že dajejo dobre rezultate. Zato sem tudi sama ves čas, odkar se v samostojni Sloveniji pogovarjamo o ustanavljanju pokrajin - in to je bilo že pred šetnajstimi leti, ko smo sprejemali našo Ustavo - zagovarjala stališče, da pokrajina Južna Primorska ne more biti zares dobra, če ne bodo skupaj z nami v njenem okviru tudi prebivalke in prebivalci občine Ilirska Bistrica. Tako stališče bom zagovarjala tudi v Državnem zboru Republike Slovenije, ko bomo razpravljali in odločali o območjih pokrajin. Občankam in občanom Ilirske Bistrice želim, da se bodo na referendumu 22. julija odločili tako, da bodo skupaj z vsemi nami iz Divače, Sežane, Komna, Hrpelja-Kozine, Kopra, Izole in Pirana oblikovali pokrajino Južno Primorsko, ki bo postala najuspešnejša in njenim prebivalcem najprijaznejša pokrajina v Sloveniji.” ■ •••••••••••••••••••••••a Kaj smo Primorci ali Notranjci?___________• Odločite se za referendum - za boljšo • prihodnost nas vseh_____________________* ZBOR ZA PRIMORSKO POZIVA I vse gospodarske družbe, podjetnike, društva, politične • stranke in občane, da po najboljših močeh prispevajo k • uresničitvi skupnega cilja vključitve v primorsko pokrajino in • finančno podprejo prizadevanja naše civilne iniciative. V ta na- • men imamo TTR: • 1010 0003 5349 820 sklic 00 6250, s pripisom “Za Pri- • morsko”, odprt pri Banki Koper d.d., na katerega lahko od • današnjega dne dalje nakažete svoje prispevke. • Vsak vaš prispevek je dobrodošel In nadvse potreben • V naprej se vam zahvaljujemo. • MEMORANDUM »ZBORA ZA PRIMORSKO« 22.julija 2007 bomo vsi polnoletni občani in občanke na referendumu sprejeli eno najpomembnejših zgodovinskih odločitev. In sicer bomo odločali o predlogu za umestitev naše občine v Notranjsko pokrajino s sedežem v Postojni. Civilna iniciativa »ZBOR ZA PRIMORSKO«, predlagani nenaravni umestitvi v Notranjsko pokrajino s sedežem v Postojni ostro nasprotuje iz vrste obrazloženih razlogov, ki jih v svojem memorandumu v razmislek in za pravilno odločitev vas, naših občanov in občank na referendumu v nadaljevanju navajamo: 1.Občina Ilirska Bistrica z vsemi svojimi naravnimi enotami: Brkini, dolina reke Reke, Jelšansko podolje, Kočanija, Zg.Pivka in Čičarija sodi v naravno Primorsko pokrajino z submediteranskim podnebjem in predstavlja naravno vez med Trstom, slovenskim morjem in kvarnerskim zalivom. Naša Reka Reka teče v Jadransko morje. Naše sadje uspeva pod toplim primorskim soncem. Po naših dolinah piha primorska burja in nam suši pršute. Naš Snežnik je najvišja južnoprimorska gora. Naši Brkini ne morejo biti razdeljeni na Primorske Brkine in Notranjske Brkine. Naša reka Reka ne sme postati Notranjska reka. 2. Zgodovinsko so naši kraji vedno bili vpeti v kulturne, gospodarske in politične tokove med Trstom, Reko in Koprom. Z ozemljem od Zabič, Jelšan, Pregarij do Podgrada smo delili usodo zgodovinske pokrajine Istre, po italijanski okupaciji pa kot celotna občina oblikovali usodo potlačenega, a pokončnega primorskega ljudstva. Naši predniki so dali tudi svoja življenja za Primorsko. Nenazadnje so številni naši prebivalci po 2.sv.vojni naselili vse tri naše obalne občine Koper, Piran in Izolo. Ilirska Bistrica je bila vedno pomembnejše gospodarsko, politično in kulturno središče od Postojne. 3. Prebivalci občine Ilirska Bistrica kulturno pripadamo primorskemu prostoru, govorimo primorsko narečje, pojemo primorske pesmi, smo sestavni del in tvorci primorskih kulturnih, zgodovinskih, pevskih, zbirateljskih, planinskih in športnih društev. Z prebivalci obalnih in kraških občin soustvarjamo primorsko identiteto in se kot prebivalstvo mentalitetno ujemamo. V primeru umestitve v Notranjsko pokrajino se le vprašajmo kaj imamo skupnega in kakšna prihodnost nas čaka skupaj z Blokami, Cerknico, Loškim potokom, Logatcem, Starim trgom in Babnim poljem? 4. V močni primorski pokrajini, ki bo dolgoročno razvojno najmočnejša regija v državi (Luka Koper, Istrabenz, Hoteli Bernardin, Intereuropa, Lama, Cimos, Plamina podjetja) bomo dosegali največji priliv sredstev v pokrajino. Gospodarstvo v naši občini bo zajel val napredka, ki smo mu danes priča na obali in občinah Komčn, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina. Doživeli bomo razvoj podjetništva in obrti. Primorska pokrajina bo hitro rastoč trg za izdelke naših podjetij in obrtnikov pridnih rok. Postali bomo eden od razvojnih krakov Primorske, v primeru vključitve v Notranjsko pokrajino, pa bomo ostali slepo črevo Notranjske. 5. Sviščaki, Mašun, Snežnik, Gomanci, Brkini, jezeri Mola in Klivnik, Dleto, ter številne druge naravne in kulturne znamenitosti kot npr.škoromati, vrbovske in vrbiške šjme, vizita predstavljajo dopolitev turistične ponudbe naše obale in krasa. S Primorsko pokrajino si lahko obetamo razvoj turistične panoge, ki je pri nas šele v povojih. Obetamo si lahko nova delovna mesta, nove turistične kmetije in ekološko sprejemljiv razvoj. 6. Primorska predstavlja naravni trg za naše kmetijske pridelke. Kmetijstvo si v Primorski pokrajini lahko obeta boljše pogoje za pridobivanje evropskih sredstev. Kmetovalci bodo imeli boljše strokovnjake svetovalce, ustanovljen bo primorski kmetijsko-gozdarski zavod, na voljo bo več priložnosti za skupen nastop in plasma izdelkov na zelo pomemben italijanski in hrvaški trg. Blagovne znamke Brkinsko sadje-Brkinski slivovec-Brkinski sir bodo našle ustrezne tržne poti. Že sedaj npr.društvo brkinskih sadjarjev uspešno pridobiva evropska sredstva preko Primorske razvojne agencije in ne notranjske. 7. V Primorski pokrajini bomo v Ilirski Bistrici pridobili visokošolske programe Primorske univerze (kot jih je pridobila Sežana). Na voljo bomo imeli mlade strokovnjake, pa tudi naši študenti ne bodo več morali oditi s trebuhom za kruhom v Ljubljano, saj bodo v okviru primorskih razvojnih inkubatorjev in projektnega dela, primorskega gospodarstva dobili možnost zaposlitve doma. V Ilirski Bistrici bomo osamosvojili Gimnazijo izpod škornja Postojne, ki je vseskozi onemogočala njeno ustanovitev, danes pa onemogoča njeno osamosvojitev in nadaljnji razvoj. V Primorski pokrajini bomo imeli dovolj sredstev za financiranje Gimnazije Ilirska Bistrica ter vseh sedmih osnovnih šol, ki jim sicer grozi postopno zapiranje. 8. Ena glavnih nalog pokrajin je gospodarjenje s prostorom. V Primorski pokrajini bomo gospodarstvu ponudili ogromne površine s katerimi v naši občini razpolagamo. Pritegnili bomo investicije. Zaživele bodo naše obrtno industrijske.cone v Trnovem, Kosezah, Knežaku in Podgradu. Dobili bomo avtocesto, saj nam Postojnčani in Pivčani ne bodo več mogli preprečevati njene izgradnje in ovirati umestitve trase. V Primorski pokrajini bomo močni pogajalec, napram državi in drugim pokrajinam. Znali si bomo izboriti svoje pravice in doseči svoje interese. 10. V Primorski pokrajini bomo imeli enak obseg in dostopnost do storitev naše Upravne enote. Ohranili bomo tudi krajevna urada v Knežaku in Podgradu. Z upravno enoto se nam ne bo zgodilo to kar smo doživeli z ukinitvijo davčnega urada v Ilirski Bistrici in selitvijo v Postojno, ukinitvijo izpostave ministrstva za obrambo in policije in selitvijo v Postojno. Z umestitvijo v Primorsko pokrajino bomo ohranili Občino Ilirska Bistrica v dosedanjih mejah, saj se bomo izognili napovedani odcepitvi in priključitvi občini Hrpelje-Kozina, krajevnih skupnosti Starod, Podgrad, Hrušica in Pregarje za katere je skrajno nesprejemljivo, da bi bile vključene v Notranjsko pokrajino. 11. Finančno predstavlja umestitev v Primorsko pokrajino edino rešitev za našo občino na daljši rok. Pokrajine se bodo financirale v glavnem iz davka na dobiček pravnih oseb, dohodnine ter evropskih sredstev. Kar poenostavljeno pomeni, da bo gospodarsko močna Primorska pokrajina imela za svoj nadaljnji razvoj bistveno, bistveno več sredstev kot revna nerazvita Notranjska pokrajina. Tudi črpanje evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev je uspešnejše v razvitih pokrajinah, kjer imajo znanje in ljudi za pripravo ustreznih projektov, ki morajo na evropskih razpisih uspeti. Revne pokrajine (npr.Notranjska), ki nimajo znanja in ljudskega intelektualnega potenciala tako postajajo čedalje revnejše in životarijo ob državnih pomočeh, medtem, ko se bogate pokrajine (Primorska) samofinancirajo iz svojega gospodarstva in poleg tega uspešno pripravijo projekte s katerimi v EU uspejo pridobiti še dodatna sredstva, ki jih vlagajo v razvoj svojih manj razvitih območij. Primorska pokrajina bo enakovreden partner sosednji FurlanijkJulijski krajini v Italiji in Istrski ter Primorsko-Goranski županiji na Hrvaškem. 11. Argumenti s katerimi nastopajo redki in osamljeni zagovorniki umestitve v Notranjsko pokrajino, češ da naj bi do leta 2013 v našo občino pridobili več sredstev v Notranjski pokrajini se tako izkažejo kot povsem lažni in zavajajoči. Pa tudi, če bi bilo to res, pa ni, se je potrebno vprašati, kaj pa po letu 2013? Zavoljo svojih osebnih interesov želijo ti redki in strahopetni posamezniki žrtvovati identiteto, kulturo in razvoj naše občine. To je nedopustno! Občani in občanke, poslušajte svoje srce in upoštevajte razum pri svoji odločitvi na referendumu. Naša odločitev je večdesetletna, mogoče tudi stoletna. Sprejemate jo zase in za svoje otroke. Ne prodajmo se slepim obljubam, kot so se po 2.sv.vojni »za kilo pašte« Slovenci v Rupi, Šapjanah, Brdcah in Pasjaku. Zavrnimo vsiljeno in nesprejemljivo umestitev v Notranjsko pokrajino z glasovanjem »PROTI« in potem od vlade zahtevajmo umestitev v močno Primorsko pokrajino. Glas »PROTI« umestitvi v Notranjsko pokrajino s sedežem v Postojni na nedeljskem referendumu je glas za svetlo prihodnost naše občine v nasprotnem nam grozi nadaljnje nazadovanje in životarjenje s Postonjskimi gospodarji. »PROTI« V Ilirski Bistrici, 20.6.2007 IZJAVA POSLANCA Torej, Ilirska Bistrica v notranjsko ali v južno primorsko pokrajino? Ker ste ‘....jušto na konfini’je pravda se prebivalci in prebivalke občine sami odločitev kateri pokrajini in s katerimi sosedi želite deliti potrebe, interese, pričakovanja in razvojne priložnosti ter graditi skupno prihodnost. Čeprav zaledna občina, je bil vaš odnos do morja in njegovih priložnosti vselej življenjski, če že ne celo eksistencialen, a z osamosvojitvijo in postavitvijo državne meje s Hrvaško se je popkovina z Reko in morjem pretrgala, zato je razumljivo, da se je pogled obrnil na Koper, oziroma na slovenski del Istre. Ker sem to vedel še iz časov, ko sem koprski občinski skupščini predsedoval, morda še prej, ko sem hodil k noni na počitnice, v Pasjak, sem sedanjega ministra za lokalno samoupravo Žagarju, ko je naši poslanski skupini, Socialnim demokratom v Državnem zboru, predstavil osnutek teritorializacije pokrajin, opomnil dvoje: da bi dve predlagani primorski pokrajini preimenovali iz Goriške in Primorske v Severno Primorsko in Južno Primorsko ter v slednjo umestili tudi Ilirsko Bistrico. Žal opombi ni prisluhnil. A izborili smo si, v pokrajinski zakonodaji, pravico do ljudskega izrekanja mimo katerega, zlasti pri mejnih občinah, torej občinah ki bi pripadale lahko tako eni kot drugi ali celo tretji pokrajini, ne vlada ne parlament ne bosta mogla iti. Ko je že stekla javna obravnava projekta regionalizacije, je čas da poveste svoje. Kot poslanec bom ob glasovanju spoštoval vašo večinsko voljo in jo tudi zagovarjal, kakršna koli že bo, kot Koprčan in socialni demokrat pa vam sporočam, da vas bomo v našem prostoru veseli, če se nam boste želeli pridružiti, zato da skupaj zgradimo močno pokrajinsko skupnost Istre, Krasa in Brkinov, oziroma močno in perspektivno Južno Primorsko pokrajino. Srečno. Aurelio Juri ILIRSKA BISTRICA SPADA V PRIMORSKO REGIJO Koprski Socialni demokrati poudarjamo potrebo po temeljiti in odkriti razpravi v koprskem občinskem svetu o tem, kakšno, torej kako močno, kako vplivno in kako veliko regijo si želimo. Eden od poglavitnih elementov takšne razprave je vprašanje, ali naj se Ilirsko Bistrico ohrani v Primorski, ali se jo priključi v Notranjsko regijo. Socialni demokrati smo na podlagi gospodarskih, kulturnih in družbenih elementov prepričani, da Ilirska Bistrica spada v Primorsko regijo in zato smo predlagali, da takšno stališče zavzame tudi koprski občinski svet. Želeli smo, da to stališče zavzamemo že na pretekli, četrtkovi seji občinskega sveta v Gračišču, vendar je večina žal menila, da o zadevi ni dovolj obveščena in vprašanja ni uvrstila na dnevni red. Ker smo prepričani, da namesto ..črnokalskega sindroma" o majhni priobalni skupini potrebujemo širok in velikopotezen pogled na razvoj našega prostora, smo vseeno vložili pobudo, da občinski svet sprejme stališče podpore Ilirski Bistrici v Primorsko regijo. Pričakujemo, da bomo o tem stališču razpravljali na naslednji, julijski seji in glede na vse predstavljene argumente ter z zaupanjem v sposobnost široke politične vizije koprskega občinskega sveta pričakujemo, da bo to stališče julija vendarle obveljalo. Marjan Križman, Predsednik SD Koper Primorske ne damo! »PERSPEKTIVA NA NOTRANJSKEM« Strategija razvoja Slovenije je krovna nacionalna razvojna strategija, ki izhaja iz načel trajnostnega razvoja in integracije razvojnih politik. Področne, sektorske in regijske strategije razvoja, nacionalni programi in drugi razvojni dokumenti morajo biti v svojih vsebinskih opredelitvah skladni s splošnimi strateškimi usmeritvami, hkrati pa morajo biti usklajeni tudi z drugimi dokumenti, ki so namenjeni doseganju istih ali podobnih ciljev. Za doseganje teh nacionalnih ciljev je Vlada Republike Slovenije potrdila okoli 30 nacionalnih razvojnih programov, katere naj bi uresničili do leta 2023. In v teh projektih je s programom »Perspektiva« zajeta tudi Notranjsko-kraška statistična regija v katero še vedno spada tudi Občina Ilirska Bistrica. Po tem projektu naj bi bile v Postojni vzpostavljene poslovne cone Veliki otok, Studenec s tehnološkim parkom, industrijsko-obrtna cona Prestranek ter logistični center pri Pivki. Poleg tega se bo zgradilo poslovno-gospodarsko središče Postojna, turistični kraški park Postojna (območje mesta Postojne s porečjem Pivke in Nanoščice ter Postojnsko jamo). Kot cilj projekta je zapisano: Zgraditi centralno gospodarsko središče in prometno vozlišče regije in razviti ostale oskrbne, storitvene, upravne, družbene, izobraževalne in druge dejavnosti, potrebne za razvoj regionalnega središča nacionalnega pomena in tam koncentrirati gospodarski razvoj. To gospodarsko središče in prometno vozlišče regije, kjer se bodo razvijale oskrbne, storitvene, upravne, družbene, izobraževalne in druge dejavnosti in kjer se bo koncentriral gospodarski razvoj je seveda Postojna. In tak program, ki je nedvomno centraliziran v Postojno je naša Vlada, ki tako zelo skrbi za skladen in enakomeren razvoj podeželja požegnala. In kje se tu najde Ilirska Bistrica? Upam, da Vam bodo tudi te informacije dobrodošel kamenček v mozaiku, ki si ga boste do 22. julija, dneva referenduma o pokrajinski pripadnosti zgradili in da boste na vprašanje: Ali se strinjate s predlogom Vlade Republike Slovenije, da se Občina Ilirska Bistrica umesti v Notranjsko pokrajino (s sedežem v Postojni), odgovorili PROTI. Igor Štemberger, Predsednik Občinskega odbora, Aktivne Slovenije Ilirska Bistrica ZELENI PROTI UMESTITVI ILIRSKE BISTRICE V NOTRANJSKO REGIJO Pisalo se je leto 1992 ko smo zaživeli v svoji osamosvojeni državi Sloveniji. V glavah tedanjih oblastnikov, predvsem pa v lobiju za nove upravne enote je takratni minister za notranje zadeve g. Bavčar podprl postojnske politike pri ustanavljanju upravnega središča v Postojni. Bistričani smo v vseh teh preteklih obdobjih izgubljali svojo politično in gospodarsko moč predvsem na račun nesposobnih občinskih liderjev in smo tudi hote ali nehote prispevali k intenzivnejšemu razvoju Postojne. Brez vsakih zadržkov smo namreč skupaj z notranjskimi občinami sofinancirali izgradnjo porodnišnice in šolskega centra. In prišel je g. Bavčar v Bistrico agitirati za uvedbo registrskih tablic z oznako PO. Tedaj smo se Bistričani uprli. V organizaciji ZELENIH in bistriških študentov smo izvedli anketo na Plaču, ki je pokazala izrecno zahtevo Bistričanov, da nočemo imeti tablic z oznako PO (t.i. Požarevac). Proti PO tablicam je bilo 90% anketirancev. Takrat nam je uspelo. Kaj se je v tem času spremenilo, da bi sedaj kar naenkrat radi postali Notranjci. Naravna, geografska in klimatska meja med Notranjsko in Primorsko so postojnska vrata (Ravbar komanda). Od nekdaj so se naši pa tudi postojnski in pivški prebivalci imeli za Primorce. Ne razumem Postojnčanov in Pivčanov, da so zaradi pohlepa nekaterih željnih oblasti, prodali svojo primorsko identiteto. Izgovori zagovornikov za Notranjsko da nam bo bolje pod Postojno so enostavno neutemeljeni. Denarja je povsod, samo stegniti seje treba. Le da se bistriška uprava z vsemi šefi ne zna »stegniti«. ZELENI SMO PROTI. Janko Poklar KRAJEVNE SKUPNOSTI PROTI NOTRANJSKI Sveti KS Podgrad, Hrušča in Pregarje so odločno proti Notranjski. Občino so nekateri ustno, nekateri pisno tudi o tem obvestili. Neuradno so pa tudi povedali, da bodo v kolikor se občina II. Bistrica priključi k Notranjski, začeli postopek za odcepitev in priklučitev k občini Hrpelje - Kozina. Krajevne skupnost Podgrad Podgrad 12 6244 Podgrad Datum: 28.5.2007 Št: 16-2007/SM Občina 1L Bistrica Bazoviška 14 6250IL, Bistrica Zadeva: Sklep Svet Krajevne skupnosti Podgrad je na 4. redni seji dne : 24.5.2007 obravnaval politično vprašanje,ki se nanaša na ustanavljanje regij v Republiki Sloveniji. Ker je mogoče sklepati iz medijev in drugih virov informacij,da bi se Ilirsko Bistriška občina priključila v Notranjsko regijo,svet Krajevne skupnosti Podgrad poziva župana občine in občinski svet občine IL. Bistrica, da uporabijo in izkoristijo vsa pravna sredstva,ki so jim na razpolago,da preprečijo tako politično odločitev in Ilirsko Bistriško občino priključijo v Južno Primorsko regijo, Svet Krajevne skupnosti Podgrad meni,da smo zgodovinsko vezani na to pokrajino, kamor smo že spadali in v njej vidimo in pričakujemo veliko hitrejši razvoj. Ta sklep je bil enoglasno sprejet Lep pozdrav Predsednik sveta KS Podgrad Jagodnik Drago Z Z IZJAVA Aleksej Skok, predsednik SD Izola: »Ker so stiki občine Ilirska Bistrica z obalnimi občinami od vedno zelo tesni in prepleteni, bomo izolski socialni demokrati naredili vse, da izolski občinski svet sprejme sklep podpore za vključitev občine Ilirske Bistrice v Primorsko pokrajino. Referendum 22.julija verjamem, da bo nadvse uspešen in da bo volja občank in občanov občine Ilirske Bistrice upoštevana. V bodoči Primorski pokrajini, skupaj z občino Ilirska Bistrica imamo resno ambicijo postati najrazvitejša slovenska pokrajina. Primorska pokrajina bo tudi uspešna evropska pokrajina in pomemben partner Furlaniji-Julijski krajini ter Istrski in Primorsko-Goranski županiji. Tega skupnega projekta si ne predstavljamo brez občine Ilirska Bistrica. llirijade KOCKA BO PADLA: KP ALI PO? Politični dogodek leta na Bistriškem je gotovo referendum o uvrstitvi v regijo, kjer se bomo odločali o tem, ali podpiramo namero vlade, da nas uvrsti v Notranjsko pokrajino ali ne. Najprej velja povedati naslednje: glas ZA pomeni glas za Notranjsko in glas PROTI za Primorsko. Sam nisem nikoli skrival za katero pokrajino se zavzemam (kar žal ni mogoče reči za vse akterje te zgodbe), o tem sem že večkrat pisal tudi na tem mestu. Poglejmo najprej na kratko pretekli razvoj na tem področju. Da ne bi hodili predolgo nazaj, se bomo vrnili v leto 1994, ko je Slovenija uvajala nove registrske tablice z regionalnimi oznakami, ki so se ujemale z območji policijskih uprav. Zapletlo se je v postojnski policijski upravi, saj nista ne Cerknica ne Ilirska Bistrica želeli imeti registrske oznake PO. Na Bistriškem se je organizirala civilna iniciativa, ki je kot vrh aktivnosti organizirala velik (in zelo dobro obiskan) protestni shod na Plaču. Čeprav registrske tablice niso bile edina zahteva, pa so bile tiste, ki so najbolj razburile ljudi. Epilog zgodbe je bil ta, da je postojnska uprava edinstvena po tem, da ima na svojem območju kar tri registrske oznake (PO, KP in LJ). Vendar pa ni šlo zgolj za to, kateri dve črki sta napisani na avtomobilih. Šlo je za jasno izraženo voljo po umestitvi v primorski prostor. V mandatu občinskega sveta 1998-2002 je bila na dnevnem redu vključitev v razvojne regije. Takratni občinski svet se je skoraj enoglasno (z enim glasom proti) odločil za vključitev v južnoprimorsko razvojno regijo, skupaj z Obalo in Krasom. Lokalna volja je bila torej jasna. Volja države pa tudi. Geografska imena (še toliko bolj pa njihove nenadne spremembe) so vedno odražala določene namene. Spomnimo se samo argentinskega poimenovanja Falklandskih otokov za Malvine ali pa nenadni pojav Savudrijske vale kot hrvaškega imena za Piranski zaliv. Tukaj pa smo imeli obdobje, ko se je vztrajno želelo Reki in Snežniku pritakniti pridevnik Notranjski, kar je bilo povsem arbitrarno dejanje geografske stroke s, po mojem mnenju, jasnim namenom, da se tem krajem določi druga regionalna pripadnost. Zakaj obstaja močna želja v Ljubljani po vzpostavitvi nekakšne “Notranjske”, ki v grobem sega od predmestij Ljubljane do hrvaške meje, na tem mestu ne bom razpravljal. Dejstvo je, da taka namera obstaja že nekaj desetletij. Kot tudi obstaja namera vzpostavitve Postojne kot tretjega centra (poleg Kopra in Nove Gorice) v zahodni Sloveniji. Država je tako povsem ignorirala vključitev Ilirske Bistrice v južnoprimorsko razvojno regijo in se je povsem oprla na statistične regije, ki jih je postavila sama, čeprav je poudarjala, da statistična razdelitev naj ne bi v ničemer vplivala na bodočo regionalno razdelitev. Lansko leto je postalo jasno, da država ne bo mogla več v nedogled odlašati s formalno regionalizacijo države. Seveda pa se raznovrstne ljubljanske elite nikakor niso mogle sprijazniti s tem, da bi se vzvodi odločanja premaknili na regionalne in lokalne ravni. Zato je bilo pravzaprav povsem jasno, da bodo pokrajine majhne in z okleščenimi pristojnostmi. Z drugimi besedami, teža posamezne pokrajine bo odvisna od njene specifične teže. Se je pa težnja po majhnih pokrajinah dobro pokrila s hotenji nekaterih centrov. Med drugim tudi Postojne. Točno v trenutku torej, ko je postalo jasno, da bodo pokrajine najverjetneje ustanovljene vtem vladnem mandatu, je ilirskobistriška politika naredila preobrat in občinski svet se je odločil, da se bo vključil tudi v notranjsko-kraško razvojno regijo. S tem se je Ilirska Bistrica pravzaprav odrekla edini formalni protiuteži, ki jo je imela proti umeščanju v Notranjsko. Ilirska Bistrica je formalno ostala tudi v južnoprimorski razvojni regiji, je bil pa s tem vsekakor bil dan jasen signal, daje v lokalnih težnjah prišlo do spremembe. Nobeno presenečenje ni bilo, da je vlada v predlogu za razdelitev Slovenije na pokrajine Ilirsko Bistrico umestila v pokrajino, ki sovpada s statistično regijo. Na lokalni ravni pa so se začele dogajati zanimive stvari. Najbolj zanimiva stvar od vseh je ta, da nihče od lokalnih politikov ni za Notranjsko. Tako smo lahko denimo nekajkrat bili priča razpravam, ki so se začele v smislu: Jaz nisem za Notranjsko, po duši sem Primorec, temu pa je nato sledila dolga tirada, ki se je pri najboljši volji ni dalo razumeti drugače kot podporo vključitvi v Notranjsko regijo. Druga zanimiva stvar je bila ta, da so bile tovrstne razprave dovoljene s strani župana na občinskem svetu, v trenutku pa, ko je želel kdo predstaviti argumente za vključitev v Primorsko pokrajino, je bil takoj prekinjen, češ da zganja propagando in agitacijo. In tretjič, na vse pretege se je skušalo dopovedovati, da v primeru vključevanja v eno ali drugo regijo ne gre za vključevanje v regijo, ampak za odločanje o manjših ali večjih sredstvih države in Evrope. Skratka, tisti, ki so za Notranjsko, tega nočejo povedati na glas, zagovornikom Primorske se preprečuje izražanje mnenja in prepričuje se nas, da dejansko ne odločamo o pokrajinah, ampak o tem, koliko nam bo kapnilo (seveda, na Notranjskem veliko, na Primorskem malo ali nič, je impliciten, ali pa tudi niti ne tako impliciten zaključek). Zakaj je to pomembno? Moje skromno mnenje je, da to kaže na zamegljevanje dejanske izbire in njenih posledic. Povsem razumem, zakaj se nihče ne deklarira za to, da je za Notranjsko. V tej občini se pač težko deklariraš za Notranjca, to preprosto ne gre. Če bi bil jaz pristaš vključitve Ilirske Bistrice v Notranjsko regijo bi se zadeve lotil natanko tako, kot so se je lotili zagovorniki Notranjske regije. Javno razpravo se torej usmerja na vprašanja, kjer naj bi imela Notranjska pokrajina prednost. Nad to prednostjo sicer visi velik vprašaj, a o tem nekoliko kasneje. Zato je treba najprej jasno in glasno povedati: Odločamo se točno o tem, kar bo pisalo na referendumskem lističu. O vključitvi v Notranjsko! Če kdo resno misli, da bomo ostali Primorci, ta se pač moti. Seveda se proces “notranjizacije" ne bo zgodil čez noč. Sicer pa ta proces poteka že dalj časa, le da se mi doslej nismo pustili. Da bomo v srcu ostali Primorci, v Notranjsko pa naj bi šli zaradi koristi?! Hja, to pa ne meče ravno lepe luči na nas, kajneda. Ali pa da bomo ostali v Notranjski regiji, dokler jo bomo lahko molzli, potem pa se bomo, bogati, siti in zadovoljni, preselili tja, kamor nas vleče srce?! Bodimo si na jasnem: Ta odločitev je odločitev za dolgo, dolgo časa in ne bomo si mogli premisliti. No, sicer pa izkušnjo s Postojno že imamo. Nenazadnje smo, neformalno sicer, v postojnski regiji že kar nekaj časa. Se je v tem času v Bistrici zgodil kakšen urad ali institucija, ki bi pokrivala tudi Postojno? Nam je Postojna vsaj v času, ko nas snubi v regijo, dala podporo pri nekaterih ključnih projektih za našo občino, kot sta avtocesta in srednje šolstvo? So nam za posladek, če pridemo k njim, dali zagotovila o policentričnem razvoju regije? Če strnemo. V času, ko smo bili neformalni del regije in med obdobjem, ko se še odločamo ali bomo spadali k Postojni ali ne, so nas veselo sabotirali. Potem, ko bomo zacementirano njihovi, pa se bodo omečili in nas pitali z medom in mlekom?! Pajade! Da ne bo pomote in nesporazuma, obstajajo dokumenti, kjer jasno piše, da si bodo v Notranjski regiji prizadevali za centralizacijo (v Postojni jasno) gospodarskega razvoja. Tako. Da ne bomo potem rekli, nismo vedeli. Ja, porečejo nekateri, ampak Koper nas noče. Hvala bogu, da nas vsaj Postojna hoče. Stvar je nekoliko drugačna. Koper nas ne potrebuje. Oni lahko čisto dobro shajajo tudi samo z Obalo. Zato nas seveda ne bodo na vse mile viže prosili, da se jim priključimo. Obstaja pa v Kopru veliko dobre volje za sodelovanje z Bistrico (ne smete pozabiti, da, kolikor se to čudno sliši, obstajajo tudi sfere izven politike). S Koprom se lahko dogovorimo. Ne bodo oni delali domačih nalog namesto nas. Lahko pa uporabimo njihove vire, zlasti človeške, tudi zase. Če bomo v regiji s Koprom, potem bo miselno obzorje v zvezi z regionalnimi zadevami, ki zdaj sega do Kozine, seglo do Bistrice. Po drugi strani pa nas Postojna še kako hoče. Ker nas potrebuje. Potrebuje nas, ker sama nima specifične teže za regijo, ki je povsem umetno ustvarjena in obstaja, ker se pač dovolj ljudi pretvarja, da je temu tako. Postojna lahko postane regionalen center samo tako, da stopi Bistrici na glavo. Zato si ne more privoščiti, da bi karkoli prepustila Bistrici, ker potrebuje prav vsak košček, da se lahko igra regijski center, ki objektivno to ni in ne more biti. Ma še sedeža mejne (!) policije nam niso hoteli dati! Tako bi že vnaprej pristali na drugorazreden položaj. Kosem hodil v srednjo šolo, smo bili Bistričani v moji generaciji edini, ki smo imeli čisto vsi štipendije. Bistrica je bila mesto, Postojna dosti manj. Zdag se primerjamo in zavidamo Pivki in Divači in Kozini. In vključitev v Notranjsko pokrajino je pač preprosto logična posledica dolgega niza strateških napak, ki se jih je zagrešilo v tej občini. Razlika je samo ena. Za druge odločitve lahko krivimo ozek krog ljudi, katerikoli že. Zdaj pa imamo škarje in platno v svojih rokah. V času, ko je bila Ilirska Bistrica močan industrijski center je bila storjena napaka, ker se ni spoznalo prihodnjega pomena in vrednosti šolstva, zdravstva, sedežev inštitucij in podobnega. To “nam ni rabilo”. Mi smo imeli fabrke. Ko se je ta zgodba razpletla, kot se pač je, smo še dolgo časa iskali rešitev v smeri “dobrih starih časov”. Ponovno odpremo kakšno veliko tovarno ali dve in ekolo. Potem nam je nekako permeiralo v možgane, da mogoče pa iz te moke ne bo kruha. Zdaj se furamo na evropska sredstva. Eden glavnih argumentov za Notranjsko so namreč nekakšna velikanska sredstva, ki že čakajo na nas, uboge nerazvite. Mi samo skočimo v to regijo in odprle se bodo mošnje od Ljubljane do Bruslja in deževali bodo zlatniki. V Primorski regiji pa ne bomo mogli priti do teh sredstev, ker bomo pač v razviti regiji. No, letošnja ugodna posojila za podjetja denimo nimajo nobenih regionalnih omejitev. Težave s tem denarjem v oblakih, ki se ga obljublja, so večplastne. Prvič, daje se vtis, da je ta denar zagotovljen sam po sebi. Da je torej nekakšen bonus za občinski proračun. No, pobarajte kakšnega občinskega uradnika, ki se poti ob pripravi projektov, če je temu res tako. Do kakšnih resnih sredstev pa itak ni mogoče priti drugače kot s sodelovanjem večjega števila občin ali regije (za mnoge projekte je cela Notranjska absolutna premajhna). Resno pridobivanje sredstev (občina kot taka pač pridobiva sredstva po najboljših močeh) zahteva veliko človeških in drugih virov, ki jih Notranjska nima, Primorska pa ima. Drugič, govori se, da je med razvitostjo Notranjske in Primorske tako velika razlika, da to pač pomeni razliko med upravičenostjo in neupravičenostjo do evropskih sredstev. Morda. Prav tako mogoče pa je tudi, da temu ni tako. Verjeli ali ne, merjeno z evropskimi vatli, je razlika v razvitosti med slovenskimi regijami med najnižjimi v Evropi. In če bo Primorska res izpadla iz nekaterih virov črpanja (velik če), ji bo Notranjska sledila takoj ali pa zelo hitro. Slovenija bo danes-jutri povsem izpadla iz “sredstev za nerazvite” in ji bodo na razpolago drugi viri, kjer pa velikost in razvitost regije zaradi sposobnosti priprave projektov in specifične teže pomeni prednost in ne slabost. Da niti ne omenjam možnih povezav med regijami na liniji Koper-Reka-Trst, ki bi bila bogato podprta iz Evrope, ker je pač ideološko zelo na liniji (Evropa regij, in kar je še teh domislic iz Bruslja). Naj povzamem, izbiramo med tem, ali se bomo klicali Primorci ali Notran-jci. Izbiramo med tem, ali bo naš regionalni center eno od najbolj vitalnih področij te države ali pa center, ki je to lahko samo tako, da pobere vse k sebi. Izbiramo med tem, ali bomo Brkine presekali na dvoje in imeli regijo s Cerknico, kamor lahko pridete samo preko Postojne. In, kar je morda še najpomembnejše, izbiramo, ali se bomo za spremembo odločili pravilno in pogledali tudi dva koraka naprej. Ali bomo razvoj temeljili na “sredstvih za nerazvite”, ki bodo tako ali tako čez nekaj let potovala v Romunijo in Bolgarijo, in kmalu zatem na Balkan ali celo v Turčijo, ali pa si bomo odprli možnost za vključitev v gospodarsko, kulturno in institucionalno močno regijo. V vsakem primeru nam ne bo nihče ničesar prinesel na pladnju. Vse stoji ali pade tukaj, v Bistrici. Zato se tistega dne, ko bomo v eni ali drugi regiji ne bo kaj dosti spremenilo. Morje bo prav toliko oddaljeno od nas, kot je zdaj, vreme v vsakem primeru bo. Temeljna razlika pa je po mojem trdnem prepričanju v možnostih, ki jih sebi in tistim, ki pridejo za nami, odpiramo z eno ali drugo odločitvijo. Po mojem skromnem mnenju je odločitev za Primorsko tista, ki ne le pomeni umestitev v prostor, ki mu pripadamo po identiteti (in fantje in dekleta, tudi to ni nepomembno), ampak tudi ali pa predvsem boljše razvojne možnosti. Saj zato gre, ali ne? Dejan Ujčič IZJAVA Dr. Patrik Vlačič, predsednik SD Piran: »Vprašanje oblikovanja pokrajin je zelo resna zadeva in Vlada bi morala prisluhniti željam lokalnih skupnosti, kako in s kom želijo biti povezane. Če si prebivalstvo Občine Ilirska Bistrica želi živeti v Primorski pokrajini, kar podpirajo tudi socialni demokrati, bi vlada takim željam morala prisluhniti. Zato so socialni demokrati v občinskih svetih Kopra, Izole in Pirana predlagali pobudo, s katero bi se te občine izrekle v podporo umestitvi Občine Ilirska Bistrica v Primorsko pokrajino, saj je takšno stališče v interesu bolj skladnega in uspešnega razvoja celotnega prostora Jugo-Zahodne Slovenije.« Primorska zdaj. ZA UMESTITEV OBČINE V POKRAJINO Na območju od Gorice do Postojne so se ljudje v nekem drugem času dobro razumeli.Takrat je šlo za narodovo identiteto - brez velikih besed. V Območni organizaciji SD smo menili da bi taka pokrajina tudi danes dobro funkcionirala. Torej pokrajina, ki bi bila trikrat večja od sedaj predlagane in bi lahko vključevala tudi Postojno. Kmalu je postalo jasno, da predlagatelju zakonodaje niso prioriteta ekonomsko močne pokrajine ampak sledi drugim ciljem. V tistem času so bili objavljeni osnutki zakonov iz katerih smo razbrali, da se občino Ilirska Bistrica umešča v Notranjsko pokrajino s sedežem v Postojni. Starejši člani SD se spomnimo podobnih povezovanj in vemo da tudi takrat ni šlo s simpatijami zato nasprotujemo temu da bi se o vključitvi občine v pokrajino odločali katerikoli organi brez sodelovanja vseh občanov. Pripravljalcu zakonodaje smo predlagali, da se za primere kot je Ilirska Bistrica že v Zakonu o postopku za ustanovitev pokrajin uporabi zakonodajni referendum, kar tudi ni bilo upoštevano, zato bomo nadaljevali z možnostmi, ki so še na voljo, da bi v proces odločanja vključili vse občane. Za Vas smo to dolžni storiti. Udeležite se referenduma in glasujte proti vladnemu predlogu. Tajnik 00 SD II. Bistrica Branko Ujčič Smo primorci, nismo norci! NOČEMO NOTRANJSKE, PRIMORSKE NE DAMO! Mladi forum »ŠAJETA« vse od svoje ustanovitve dalje najodločnejše nasprotuje umestitvi naše občine v Notranjsko pokrajino. Vprašanje umestitve v bodočo pokrajino je za nas najpomembnejše razvojno, kulturno in politično vprašanje. Od njega je odvisno vse. Ali stopimo na vlak razvoja, ali ostanemo tam kjer smo in še naprej nazadujemo. Odločitev je z referendumom 22. julija v rokah vseh polnoletnih občank in občanov, to je prebivalcev in prebivalk s prijavljenim stalnim prebivališčem v Občini Ilirska Bistrica od 18. leta starosti dalje. Mi Vas vse od dijakov, študentov, zaposlenih in tistih, ki ste na žalost brez zaposlitve, zaposlenih v tujini ter tistih, ki začasno stanujete drugod, a ste še vedno prijavljeni v občini Ilirska Bistrica, kmetov, intelektualcev, kulturnih delavcev in upokojencev pozivamo, da se 22. julija vrnete domov in se udeležite odločanja o umestitvi naše občine v bodočo pokrajino. Vsak glas namreč šteje in pri tako pomembni odločitvi, je nadvse važno, da jasno in nedvoumno zavrnemo predlagano umestitev Občine Ilirska' Bistrica v Notranjsko pokrajino (Bloke, Cerknica, Logatec, Loški potok, Postojna in Pivka). »Qui tacet consentire videtur« - Kdor molči, se smatra, da se strinja. Pravi stari latinski rek. V tem primeru z umestitvijo naše Občine v Notranjsko pokrajino, zato se vsi udeležite referenduma in glasujte »PROTI«. V kolikor boste 22. julija na dopustu glasujte predčasno na sedežu Občine Ilirska Bistrica v torek 17.7, sredo 18.7. in četrtek 19.7. od 9. do 17. ure. Referenduma se je potrebno udeležiti v čim večjem številu, zato na referendumsko nedeljo poskrbite, da gredo na volišče vaše družine, sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje. Če ste neodločeni in vas številni argumenti še niso prepričali poslušajte svoj notranji glas, ki vam bo odgovoril, ali se čutite Notranjca ali Primorca , in kje si želite živeti v Notranjski ali v Primorski pokrajini. Verjamem, da se boste znali odločiti prav. Kajti glas »PROTI« je g (as za napredek, glas »PROTI« je glas za bodočnost, glas »PROTI« je glas naše identitete, naše preteklosti in bodočnosti. SREČNO Predsednik Mladega foruma »ŠAJETA«: ROK JENKO komentar ■ NOTRANJCI PRIHAJAJO! POZOR Urednica Radia 94 & NTR, Sabrina Mulec, me je v preteklih dneh postavila pred izredno težko nalogo - napiši komentar na temo referenduma v občini II.Bistrica. Pa ravno mene, ki vedno rad ponavljam, da sem doma iz “naše” Kalifornije, kar se za nekatere vseeno lepše sliši, kot da ponavljam, da sem Primorc. Sem in pika. O tem ne bom več debatiral. In II.Bistrica je Primorska, naj nas obračajo in umeščajo kakor želijo. Preveč je namreč takšnih in drugačnih dejstev, ki potrjujejo to stališče, zato je o tem brez veze izgubljati besed. S svojo zahtevo mi je urednica pravzaprav naredila medvedjo uslugo. Poslušal bom z ene ali druge strani, eni me bodo karali, eni mi bodo potrjevali, bistvo pa je, da bodo vsi udrihali preko mene. In prav v tem vidim problem - ali bolje rečeno izziv, da sem pristal na pisanje. S tem sem dejansko opozoril na stanje, ki se že nekaj časa ustvarja v II.Bistrici in ki bo v naslednjem mesecu eskaliralo v neslutene višine. To stanje bi lahko poimenoval regijska nestrpnost -stanje podobno verski nestrpnosti ali medetični, ali mednacionalni ali če hočete - rasni nestrpnosti. To - dragi moji, pa je velik problem, ki sem ga sam začutil že veliko časa nazaj, ko sem pričenjal delati za ta - kar odkrito povedano - notranjski radio. Že takrat so mi najbolj “zavzeti" Primorci grozili in obkladali z vzdevkom Notranjo, ki v teh dneh v Bistrici postaja vedno bolj slabšalni pridevnik. In če se samo spomnim fotografije iz Primorskih novic, ko predstavniki takoimenovane Zveze za Primorsko, z velikim veseljem kažejo transparent z napisom Mi smo Primorci - ne norci, me zmrazi in dobesedno sesuje. Torej smo Primorci nekaj več kot norci - ah se opravičujem - Notranjo!. Dragi moji - če ni to regijska nestrpnost smo na tem svetu prav vsi papeži in zato na tem mestu želim opozoriti na dejstvo, da bo potrebno stopiti na realna tla in ugotoviti, da nas je na tem področju veliko različnih - vendar med seboj odvisnih. Eden izmed bistriških svetnikov mi je pred kratkim lepo povedal - boljše je imeti zelo dobre odnose s sosedi kot pa z žlahto in se z njim v bistvu zelo strinjam. Medsebojno spoštovanje in sodelovanje je več vredno kot to, kam po pripadnosti spadaš in vse prakse ter izkušnje to potrjujejo. Tako kot potrjujejo dejstvo, kam nas bo pripeljala regijska nestrpnost. In če se navežem na enega izmed Mrfijevih zakonov, ki pravi - nikoli ni tako slabo, da ne bi bilo še slabše, mi je takoj jasno kam pes taco moli. Zato vas vse, ki boste sodelovali v referendumski kampanji prosim, da ohranite dostojanstvo in dopustite ljudem svoje razmišljanje. Deklariranje o tem ali si Primorec ali Notranjec je povsem brezpotrebno, ker je že sedaj jasno, da smo Bistričani Primorci. Referendumsko vprašanje bo postavljeno povsem drugače in bo govorilo o pokrajinah, ki so političnega izvora in v katerih bomo ali pa ne bomo uveljavljali svoj gospodarski ali politični interes. V tem trenutku in še dolgo let naprej je to dosti bolj pomembno, kot to ali si Primorc ali Notranjo. Pomembno je, da smo v svoji državi, da govorimo svoj jezik, da hodimo v svoje šole in da imamo možnost ustvarjati svojo zgodovino. Res pa je, da imamo pravico izbrati s kom. Aleš Zidar ©šola VOatKASJt R.R3KA 8SHICA mru&iL i&utsčAšts VABI brezplačen 12 urni tečaj osnove računalništva TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsak dan od 15h do 19h sobota od 9h do 1 3h Tel.; 7 11-11-14 CUBC m ZJUrtUUUE. »0*0 IE*MM MUUtiOOU 1*0 OtoOTOmj SIMPLV CLEVER 6S3 2461 ' Vr * * .g | @ VA S KO DA FA www.novafabia.si 4 I I ! vabljeni na testno vožnjo: Malgaj Postojna, Tržaška 84, tel.: 05 721 14 02 NAJVIŠJA IZPLAČILA OD OBČINSKIH JAVNIH ZAVODOV V MESECU MARCU V KNJIŽNICI NOVA URGENCA Glede na zadnje podatke beležimo porast marčevskih povprečnih neto plač za 2,8 %, upoštevajoč inflacijo porast za 1,8 % glede na pretekli mesec. Povprečna mesečna bruto plača za marec 2007 je znašala 1.252,12 EUR, neto pa 815,34 EUR. Po februarskem upadu so povprečne mesečne bruto in neto plače za marec 2007 porasle. Tako se je povprečna bruto plača za marec v primerjavi s februarjem zvišala za 3,2 %, neto pa za 2.8 %. Glede na lanski marec so bile povprečne mesečne bruto plače za marec 2007 višje za 5,0 %. Če primerjamo povprečno mesečno plačo za marec 2007 s povprečno mesečno plačo za leto 2006, ugotovimo, daje zaposlena oseba zaslužila v povprečju 3,2 % več bruto. Razlog za povišanje povprečnih plač za marec v primerjavi s februarjem je predvsem večje število plačanih ur; marca so bili trije delovni dnevi več kot februarja in tako je bilo v povprečju za 6.8 % več plačanih ur kot februarja. Drugi razlog za porast povprečnih plač je povečano število izplačanih izrednih izplačil zaradi uspešnosti poslovanja, kar se odraža predvsem pri povišanju povprečnih plač v nekaterih dejavnostih. Povprečna mesečna bruto plača za prvo četrtletje letošnjega leta je znašala 1.238,46 EUR in je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta porasla za 5,4 %. Realno se je povprečna bruto plača v prvih treh mesecih letošnjega leta zvišala za 3,0 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Povprečne bruto plače za marec so se zvišale tako v sektorju nekmetijskih dejavnosti kot tudi v sektorju storitvenih dejavnosti. V sektorju nekmetijskih dejavnosti, kamor se uvrščajo poleg predelovalnih dejavnosti še rudarstvo, oskrba z elektriko, plinom in vodo in dejavnost gradbeništva, je povprečna bruto plača za marec porasla za 4,8 %, povišanje pa je bilo največje v predelovalnih dejavnostih (za 5,1 %) in v dejavnosti gradbeništva (4,3 %). V sektorju storitvenih dejavnosti pa je zaposlena oseba zaslužila 2,5 % več bruto v primerjavi s februarjem letos. K povišanju je največ prispevala dejavnost drugih javnih, skupnih in osebnih storitev ter dejavnost trgovine. Plače v javnem sektorju so v povprečju od slovenskega povprečja višje za 17,6 odstotka, v zasebnem pa za 9,6 odstotka nižje. Najmanj enakomerne plače so v pomurski in koroški regiji, kjer nadpovprečno plačo dobiva le približno četrtina zaposlenih. Slovensko povprečje, 36,3 odstotka prejemnikov nadpovprečne plače, sta sicer presegli le dve regiji, osrednjeslovenska (46 odstotkov z nadpovprečno plačo) in obalno-kraška. Minimalna plača je septembra lani znašala 125 tisoč tolarjev (522 evrov) in jo je prejemalo 2,5 odstotka zaposlenih. Kako je s plačami v javnem sektorju v naši občini pa smo preverjali na naslovu: http://e-uprava.gov.si/ispo/ lavneplace/. kjer so zbrani podatki o izplačilih, vir podatkov o izplačilih pa je AJPES. Zneski se nanašajo na mesec marec 2007, ki je bil v času pisanja prispevka zadnji dostopen. Povprečne mesečne bruto in neto plače in nominalni indeksi bruto in neto plač pri pravnih osebah, po dejavnostih, Slovenija, marec 2QQ7 DEJAVNOST RRIITO Pl AČA N FTP Pl AČA FIIR lil 07 0 l-lll 07 INDFKRI FIIR III 07 II 07 III 07 III Pfi 0 l-lll 07 0 l-lll 06 III 07 0 MII 07 INnFKSI III 07 II 07 III 07 lil 06 Sl PVFNI.IA 1262 12 123B46 ms? ms n ms 4 B1.4 34 ros m 102 b 107 4 A Kmetijstvo Inv fln7r1aretvn 1023 44 mmsfi 104 7 ms s 106 4 SRB SR 682 11 103 7 100 7 R Ribištvo R1R67 R6RR6 R3 3 RRfi Pfi? 624 44 RS7 RR RRfi R? 3 P Rudarstvo 1608 32 1S04 OS 101 3 103 4 103 fi mo?R3 RRRfi? 101 3 107 0 n Predelovalne rleiavnnnti 10RRR0 10RSR3 10S1 104 fi 10SR 72R SR 72.313 104 2 1flfi S F Onkrha 7 elpktrikn plinnm vnrln 1S00 S1 14R.3 03 1041 101 fi 103 0 RRR 34 RR4 R2 103 3 10fi S F Orariheništvn 103R31 1017 S2 104.3 10fifi 107 2 RRS7R R74 4R 103 S 10R 1 P Trgovina- popravila mntnrnih vn7il 1142 R3 1122 OR 104 2 mi 108.0 748.fi? 78? 47 10.8 7 1009 H Gostinstvo 008.02 80? 58 108.7 105 4 104.0 fi 18 1 fi 805.02 108.8 10fi 8 I Promet, skladiščenje, 7ve7e 1858 84 1888,88 108? 105,8 10fi,7 87fi,fi1 8fi0,fi7 108,7 108,4 J Finančno posredništvo 1880,11 181? 41 1011 108.0 107,0 11?fi,fifi 111704 101,0 1000 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 18?0fi1 180710 108.fi 1051 105 8 888.98 8.80 45 10? 8 1077 ■ lavna uprava, ohramha, socialno zavarovanje 1444 80 1445 71 100? 108? 10? 5 Q0fi .81 085,(58 106 ? M Izobraževanje 1529.84 1521.11 1008 1040 104.8 002,48 987.88 100.fi 108 2 N 7dravstvor socialno varstvo 1888.74 186fi.fi1 101,8 10.80 102.7 887 04 886.94 101.fi 1040 0 Dejavne. skupne in osebne storitve 1441.48 1401.80 105,4 107 n 104 1 R33RB nm R2 104 S 109.6 Podatki o plačah v javnem sektorju v Ilirski Bistrici: INSTITUCIJA FUNKCIJA RRI ITO I7P1 AČII 0 v mir USTANOVITELJ OBČINA r1 a I 1 ravnatelj 2 751 ? D A Antona Žnidaršiča ravnatelj 311R .8 OŠ Toneta Tomšiča ravnatelj 2 33 fi 4. OŠ Podaora - Kuteževo ravnatelj 2.406 a I I ravnatelj 2 41R fi OŠ .lelšane ravnatelj 2 314 I 1 ravnatelj 2 884 8. Knjižnica Maskse Samsa direktor 8851 9 Glashena šnla II Bistrica ravnatelj 2 BOR 1 CJ direktor B1.6 11. Zdravstveni dom rlirektnr 3 310 Sfl/IISTANOVITFI ,l VI AnA 1 Center ?a sncialnn delo direktor ? fi?8 2 Dom starejših občanov direktor ? 547 IISTANOVITFI .I VFČ ORČIN 1 Kraške lekarne - regj^ki ZSVOd direktor .8 85.8 ORČINA žiman 3 407 t' ! sr I 2 827 UPRAVNA ENOTA načelnik 2.908 In ker za javnimi funkcijami stojijo tudi javna imena v spodnji tabeli navajamo:Kdo je kdo v naši občini INSTITUCIJA IMF IN PRIIMFK FUNKCIJA 1 1 •8 Ester Juriševič I 1 oš Antona Žnideršiča Karmen Šeoec ravnateljica OŠ Toneta Tomšiča j l ravnateljica OŠ Pnrinnra - Kuteževo Mirjam Vrh ravnateljica I I ! = Milan Dekleva ravnatelj OŠ .lelšane Mirko Valenčič ravnatelj i ! 1 s i ■s Manica Renko ravnateljica k i Damijana 1 ngar direktorica Glashena šola II Bistrica laszlo Balazs ravnatelj f 1 I i i v d direktor Zdravstveni dom Vojko Mihelj direktor Center 7a socialno delo Miranda Vrh direktorica j Marica Šlenc direktorica Kraške lekarne Anita Malnar direktorica OBČINA Anton Šenkinc župan OBČINA Tgtjana Urbančič v d direktor občinske uprave UPRAVNA ENOTA Branko Celin načelnik SVETOVNO PRVENSTVO V IGRANJU NA DIATONIČNO HARMONIKO Svetovno prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko je potekalo 8. in 9. junija v italijanskem mestecu Sterzing - Vipineto Sudtirol. Tekmovanje je potekalo v dveh starostnih skupinah WM Junioren (do 18.leta starosti) in VM Senioren. Domači fantje, ki so se uvrstili v tekmovanje so dosegli izredne rezultate. Matic Štavar - prvi z leve je dosegel v skupini WM Junioren tretje mesto, Niko Poles - na sredini fotografije je bil na koncu tekmovanja šesti, Martin Šabec - desni na sliki pa je osvojil 19-to mesto od 30-tih nastopajočih. Vsi fantje so bili v našem časopisu že predstavljeni, lahko ste jih tudi slišali na Festivalu harmonika, njihove dobre uvrstitve pa se tudi v letošnjem letu nadaljujejo. Fante čaka dolgo in skem tekmovanju Zlata harmonika Ljubečne, evropsko prvenstvo v Attimisu naporno poletje, nastopi na znanem harmonikar- ter cJruga domača in tuja tekmovanja. V ponedeljek, 4. junija so slovesno odprli nove prostore urgentne ambulante in dispanzerja za medicino dela. Prostori so nekdanja lekarna, ki so jo preuredili za nove namene. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga sooblikovali učenci Glasbene šole je minister za zdravstvo Andrej Bručan slovesno prerezal trak in zaželel dobo in uspešno delo. Reagiranje NI RES Župan občine Anton Šenkin je v intervjuju za majsko številko časopisa izmed ostalega izjavil kot odgovor na vprašanje: Mlade zanima predvsem, kaj se dogaja na področju gradnje novih stanovanj in odpiranju novih delovnih mest?, sledeče: citiram »Podjetje Finor je potencialni investitor gradnje stanovanj na področju nekdanje kinodvorane na Prešernovi ulici. Sicer je krajevna skupnost Ilirska Bistrica izrazila nasprotovanje tej gradnji, vendar pa smatramo, da je lokacija primerna. Objekt nekdanje kinodvorane je v izredno slabem stanju in čez nekaj let bo to nova črna točka naše občine, zato to gradnjo podpiramo in jo bomo podpirali tudi v nadalje, navkljub nekaterim osebnim interesom posameznikov.« Kot članica sveta Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica bi želela povedati, da na nobeni seji nismo uradno razpravljali, sklepali ali izdajali mnenja o gradnji stanovanj na območju nekdanjega kina in je zaradi tega nemogoče sklepati, da gradnji kot KS nasprotujemo. Res pa je, da je na tej lokaciji nujno potrebno zgraditi stanovanjski blok, vendar v razumnem obsegu, saj stanovalci sosednjih blokov že sedaj opozarjarjajo na izredno neurejene prometno - parkirne razmere. Pravgotovo so to res skupni interesi stanovalcev ter blokov in širše skupnosti. Prosila bi, da občina informacije preverja preden gre z njimi v javnost, saj je svet sestavljen iz 11 ljudi, ki so svoje poslanstvo vzeli zelo resno in pošteno in jih je treba na temu primeren način tudi obravnavati. Članica sveta KS II. Bistrica mag.Milena Urh KOALICIJA ZA VOLOVJO REBER ■ SPOROČILO ZA JAVNOST Reakcija NEPRIMEREN ODZIV KŠIB Odločitev Vrhovnega sodišča postopke za vetrno elektrarno na Volovji rebri vrača na začetek Na DOPPS so 31. maja 2007 prejeli dolgo pričakovano odločitev Vrhovnega sodišča v zvezi položajem stranke v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja zavetrno elektrarno na Volovji rebri. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča je postala pravnomočna sodba, ki je junija lani ugotovila, da sta okoljsko ministrstvo in Agencija RS za okolje nezakonito izločila DOPPS iz postopka. Zdaj bo okoljsko ministrstvo končno moralo DOPPSu podeliti status stranke. Ključna posledica tega bo, da bo treba postopek okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno na Volovji rebri obnoviti. Gre za izjemno pomembno odločitev sodišča, ki pomeni, da je gradbeno dovoljenje na trhlih temeljih. DOPPS se že od leta 2004 z vsemi pravnimi sredstvi trudi uveljaviti pravico do položaja stranke v postopku izdajanja okoljevarstvenega soglasja za VE na Volovji rebri. To pravico daje Zakon o ohranjanju vsem društvom, ki delujejo v javnem interesu. Položaj stranke bi društvu omogočil, da bi v postopku enakopravno predstavljali in zagovarjali naravovarstvene argumente in bi v primeru nezakonite odločitve ARSO lahko uveljavili pravico do pritožbe. Na ARSO in MOP se očitno bojijo poštenega tehtanja argumentov o okoljski upravičenosti postavitve VE na Volovjo reber, saj sta doslej izrabila vse možnosti, da bi DOPPSu preprečila sodelovanje v postopku. V Koaliciji verjamemo, da so bile odločitve uradnikov namerno nezakonite. Na to kaže tudi dejstvo, da so pred odločitvijo razpolagali s posebnim pravnim mnenjem Inštituta za javno upravo, ki v obsežnem elaboratu ugotavlja, da DOPPSu položaj stranke nedvomno pripada. Zato je DOPPS spomladi 2006 zoper okoljsko ministrstvo vložilo na Upravnem sodišču tožbo za priznanje položaja stranke. Upravno sodišče je o primeru razsodilo junija 2006. Ugotovilo je, da sta MOP in ARSO nezakonito onemogočila DOPPSu sodelovanje v postopku. Takrat se je na sodbo pritožil investitor Elektro Primorska. S pritožbo na Vrhovno sodišče je investitorju uspelo pravnomočnost sodbe zavleči za skoraj celo leto. V tem vmesnem času pa so uradniki na MOP pohiteli z izdajo gradbenega dovoljenja, ki je po prepričanju Koalicije tudi nezakonito. Sodba, ki je zdaj pravnomočna, je v primeru Volovja reber prvi dokončen dokaz, da so uradniki na MOP in ARSO ravnali nezakonito. Na številne primere nezakonitega ravnanja uradnikov v primeru Volovja reber je marca letos opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Koalicija za VR je aprila ministru Podobniku predala poziv, da ustanovi revizijsko komisijo, ki bo preverila ustreznost in zakonitost vseh postopkov, na katere opozarja mnenje protikorupcijske korupcije. Minister takrat preiskave ni naročil z izgovorom, da je prepričan, da v postopku ni bilo napak. Zdaj, ko je na dlani, da so tako na ARSO, kot na MOP uradniki ravnali nezakonito, ministra ponovno pozivamo, da ustanovi revizijsko komisijo in da popravi napake. Sodba je precedenčnega pomena za sodelovanje nevladnih organizacij v presojah vplivov na okolje. To pravico društvom jamči Aarhuška konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala. Doslej je bila pridobitev položaja stranke v postopku društvom popolnoma onemogočenj. Sodba potrjuje, da takšno stanje ni bilo posledica neustreznih predpisov, pač pa ga je povzročilo samovoljno nezakonito ravnanje uradnikov na Agenciji RS za okolje. Koalicije za Volovjo reber ponovno poziva ministra Podobnika, da za Volovjo reber uporabi inštrument interventnega začasnega zavarovanja, ki ga ponuja Zakon o ohranjanju narave. Pobudo o interventnem zavarovanju je Koalicija na Ministrstvo naslovila jeseni 2006, vendar odgovora zaenkrat še ni prejela. Koalicija je prepričana, daje Institut interventnega zavarovanja najprimernejša rešitev za končanje družbenega konflikta, ki meče slabo luč na delovanje okoljskega ministrstva in na celotni projekt obnovljivih virov. S tem bi bilo to izjemno dragoceno območje narave rešeno in bi odpadle potrebe po revizijah in po dolgotrajnih sodnih postopkih razčiščevanja postopkov. Odločitev, ali bo nesrečni primer Volovje rebri presekal z interventnim zavarovanjem je izključno v rokah ministra Podobnika. V prejšnjem Snežniku je članica vodstva KŠIB zapisala nekaj vrstic o njihovem fotografskem natečaju. Ker je med drugim neposredno omenila tudi Fotokrožek Gimnazije II. Bistrica, se čutim dolžnega pojasniti naše videnje teh stvari. Kot prvo in edino pomembno: fotografskega natečaja KŠIB se nismo udeležili, ker smo bili z njim večinsko seznanjeni šele 26. aprila, ko smo dobili dopis in razpisne liste na Gimnazijo, v katerih je bilo obrazloženo, daje oddajni rok 30. aprila, torej čez 4 dni. V 4 dneh po našem mnenju ni možno zagotoviti kvalitetnega rezultata, ki bi odražal naše znanje in sposobnosti, zato smo se odločili, da ta natečaj preskočimo. Tema je bila gotovo zanimiva in aktualna, zato bi zahtevala sveže fotografije, toda v 4 dneh niti arhivskih ni možno selekcionirati in pripraviti v natečaju primerno obliko. In četudi bi imeli na voljo kak teden več, bi to še vedno bilo premalo. Taki natečaji trajajo mesece! Vse ostalo je sekundarnega pomena. Kot drugo pa naj omenim, da ni prav nobene potrebe, da avtorica na podlagi enega neuspelega natečaja vleče tako skrajne zaključke o delovni vnemi bistriške mladine, ki je zgolj takšna, kakršna je pač mladina kjerkoli po svetu. Resnično nobenih dokazov ni, da bi smela zapisati, da so mladi v II. Bistrici (torej tudi člani KŠIB) po njenem občutku “sposobni samo jamrati in čakati na boljšo prihodnost”? Za Fotokrožek lahko zagotovim, da vsako leto vložimo 1500-1700 ur kreativnega dela v fotografsko dejavnost in ni hudič, da tudi širša skupnost nima od tega nekaj koristi. O našem delu letno pričajo 2-3 razstave, vsako leto nov spletni portal, vsaj 2 (običajno uspešni) udeležbi na mednarodnih ekstem-porih in natečajih ter nenazadnje napredek, ki je viden vsakomur, ki spremlja našo dejavnost. Večina članic in članov je aktivnih še pri Dramski skupini, Tabornikih, Glasbeni šoli, Pihalnemu orkestru (itd) in to ne zgolj kot statisti, ampak kot najvidnejši člani. Takšnih gimnazijcev je tudi izven krožka še kar nekaj. Količina truda in prostega časa, ki ga dnevno podarjajo za domače kulturno, umetniško, znanstveno ali športno dejavnost, je enostavno prevelika, da bi se lahko zanemarila, kaj šele zmetala v isti koš s slojem tistih, ki v resnici ne počnejo ničesar drugega kot popivajo in ždrlijo pred računalniki. Seveda tudi taki obstajajo, kakor obstajajo še marsikako drugačni. Logično je, da nemoremo od vseh pričakovati največje zagnanosti, Gaussova krivulja je povsod gosta, toda trud tistih iz sprednjega konca mora biti drugače priznan, sicer lahko motivacije kmalu zmanjka in bodo, kot že mnogi pred njimi, zbežali tja, kjer bodo bolje cenjeni. Če bo KŠIB organiziral še kakšen natečaj, in če bo natečaj organiziran kot se spodobi, se bomo z gimnazijci radi udeležili. Tudi pri nas niso vsi projekti vedno uspeli, večkrat smo se opekli in se počasi učili... As časom gre nekako naprej. Neučakanost ni nikoli vrlina pri takih rečeh, zato je bolje, če se ob spodrsljajih zazremo zgolj vase ter da poskušamo drugič bolje napraviti. Marjan Krebelj Mentor Fotokrožka na Gimnaziji Ilirska Bistrica PROJEKT: BRKINSKA SADNA CESTA Društvo Brkinskih sadjarjev kot prijavitelj in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica kot nacionalni partner smo v letu 2005 uspeli na razpisu Pobude Skupnosti Interreg IIIA Sosedski program Slovenija-Madžarska-Hrvaška s projektom Brkinska sadna cesta. Kot pove že ime , je namen projekta označiti kmetije, ki ponujajo svoje kmetijske pridelke in izdelke ter poti, ki vodijo do njih. Projekt se bo v letošnjem letu zaključil, zato je kar nekaj predvidenih aktivnosti že uspešno izpeljanih. Ena vidnejših je brošura Brkinska sadna cesta, ki smo jo predstavili na kmetiji Jenezinovih na Ratečevem brdu v torek, 29.5.2007. Da je projekt res odraz potreb in težav , ki jih imajo sadjarji pri prodaji, nam pove podatek, da se je za vključitev v sadno cesto že na začetku odločilo 63 kmetij iz štirih sosednjih občin : Ilirske Bistrice, Divače, Hrpelj-Kozine in Pivke. Z brošuro smo želeli širšemu krogu ljudi predstaviti ne samo kmetije, ampak tudi Brkine kot zanimiv in v marsičem še neodkrit košček sveta, kjer živimo. V prvem delu tako predstavljamo pokrajino, sadjarstvo nekdaj in danes in pomen sadja v zdravi prehrani. V drugem delu se predstavlja vseh 63 kmetij ob brkinski sadni cesti. Ob fotografiji, ki so jo na vsaki kmetiji izbrali za svojo predstavitev, boste našli podatke o tem, kje se kmetija nahaja, kdaj jih lahko Predstavitve so se udeležili župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, podžupan občine Pivka Janez Čuček, direktor KGZ Nova Gorica Branimir Rad ikon, vodja svetovalne službe na KGZ Nova Gorica Jože Vončina, njihov gostitelj pa je bil predsednik Društva brkinskih sadjarjev Stjepan Miše. obiščete. Pri vsaki kmetiji smo napisali, kaj vam ponujajo, kakšne so njihove posebnosti in kaj lahko zanimivega vidite v bližini. Vsi ti podatki bodo do jeseni na voljo tudi na spletni strani. Končni rezultat pa bodo seveda napisne table, ki bodo z zaščitnim znakom jabolka in češplje usmerjale obiskovalce h kmetijam, vključenih v brkinsko sadno cesto. Darja Zadnik KGZ Nova Gorica ZDRAVSTVENI DOM: DOPUSTI IN ODSOTNOSTI ZDRAVNIKOV V MESECU JULIJU [ ") I O I O I A I C I C I -7 I n t A I HA I A A ! -tn I -IO I -I ,• I .«•- I I 4-T I I -,A I nn ! n., I I I n , I I I-- i I • I I I 1 1 ? 3 4 5 1 6 7 l a 1 9 1 m 11 12 13 1 14 1 15'1 1fi I 17 1fl 19 90 91 1?? 1 93 1 94 95 9fi 97 9R 1 991 30 31 I Rninšnp ambulante Modic Maksimiljan dr.mRri ,spen ,.,, ;. i I nvrin-Kiselič Rnnia drmed spec _ED_ ■ H M . : ___ - H gg i Mii 3f§! g — Živčec-Kalan finrriana. dr med rspec _X_ _x_ x_ _x_ _X_ X_ _X_ _X_ ,x x ZZ X X X X X X X X PD _ ...... štemherngr Anja,dr,med, _ED_ m PD PD ■ ■ ■ i Hi PD Peikovič Mariia dr mg(J„SPeC, _£D_ PD PD PD I Otroški in šolski dispanzer 1 Šennta Rnnčana drmed H n X X xJ X H H X X X h: H □ □ H n X n HZ n □ ZZ X x HZ rn rn n Y Komen Odineia. dr med„SDec □ H ’ j n □ i M ti M M ti M M M ti ti ti M n ti 1 Ost: ale arr ihnlante DSO Tančer-Mičetie .lasna dr med. _ED_ PD PD PD ■ ■ i r SPFO Varinial .lana rir.med. PD PD PD DMD Glušič-Ravnin Vanda, dr.lTISd, — 17asf»hna ambulanta | Triin Dražen, dr.meduSbec □ 7d □ I I zd 7(1 zd 7d zd n zd 1 Kanzlarič Ldr.meri.. sngc.šol.mfid. □ i 1 1 1 1 1 1 ■■■» 1 1 m LJ ■ ■ ZZ zzl Legenda: osenčena polja = dopust, (S) -specializacija, (X) =ostale odsotnosti, (zd)=dela v Zdravstvenem domu, (PD)=prosto po dežurstvu (preverite če zdravnik dela!) Opombe: dr. Šegota - daljša odsotnost, nadomestni zdravnik dr. Komen V tednu od 2.7. do 6.7.2007 nadomestni zdravnik za šolski in otroški dispanzer mag. Lejla Hercegovac, dr.med.spec.ped. ALEKSANDER TERNOVEC Naš kraj je po eni strani velik, po drugi pa majhen, a kakorkoli obrnemo so med nami posamezniki, ki so vsem nam poznani, znani in ko jih vidiš si rečeš - »ah, ja ja, saj ga poznam...« Eden takih je gotovo tudi Aleksander Ternovec z zavidljivo kariero na pravniškem področju, kije bil tudi sodnik in dolgoletni bistriški notar. Za nami je občinski praznik, ki ga moramo praznovati, ne samo institucije, ampak predvsem mi ljudje. Mogoče je pogovor s takim človekom, ki ni samo obraz našega kraja, ampak predvsem obraz našega časa, primeren trenutek. Gospod Aleksander, včasih hudomušno rečemo, da če posameznik želi uspeti v našem kraju, mora drugam. Številni primeri to tudi dokazujejo. Z vami pa ni tako, ustvarili ste si svoj prostor ravno tukaj ter bili dolga leta na uslugi mnogim izmed nas... Pravite da morajo drugam, jaz pa moram reč, da sem od drugod prišel - in to pred skoraj 40 -imi leti. Prišel sem v začetku svojih tridesetih let, kot diplomirani pravnik s sodišča v Sežani, kjer sem delal kot sodnik. V Ilirski Bistrici se je leta 1968 sprostilo delovno mesto predsednika sodišča in iz Ilirske Bistrice je prišel predlog, da bi prišel delat v Ilirsko Bistrico. Pristal sem iz dveh razlogov. Prvič, ker je to pomenilo napredek v moji karieri, saj sem postal predsednik sodišča in drugič, ker mi je ta kraj zelo odgovarjal, saj sem bil zelo vezan na Kvarner. Izbira mi je zelo ustrezala, pa sem se odločil, da se preselim. Začel sem delati in spoznavati okolje, srečal sem tudi svojo ženo, se poročil in saj veste kako to gre v življenju, ženski faktor je zelo močan, tako da sem tudi tukaj ostal. Kasneje v svoji poklicni karieri so mi bile ponujane službe drugod, a sem ostal v Bistrici. Navezan sem bil tudi na moje starše, ki so živeli na Reki - na Trsatu - tako da mi je bližina kraja še posebej ustrezala. Če se tako “na hitro” obrnete nazaj - ali ste zadovoljni s svojim življenjem? Tako iz vaših besed je slišati, da vam dobro gre? Moram reči, da sem, a prevelikih ambicij nisem tudi nikoli imel. Priznati moram, da sem imel možnost zamenjati delovno mesto, ponujene so mi bile različne priložnosti, a jih nisem sprejel. Moj poklic in službovanje sta bila takšna, da sem spoznal ogromno število ljudi in mogoče sem tukaj malo sentimentalen ali pa rahločuten do trpljenja ljudi. In če primerjam, kako posamezni ljudje trpijo ali kako so nesrečni in kako težko življenje imajo zlasti zaradi bolezni, potem lahko včasih rečem, da meni prav nič ne manjka. Po vseh teh letih se vas še vedno dotaknejo težke in krute življenjske zgodbe in niste postali hladni? Ne nisem, po vseh teh letih izredno upoštevam ta subjektivni človeški element. Sedaj ste v pokoju, a kakor vidim še vedno sledite dogodkom in ste aktiven v družbi? Resje, sem upokojenec. V pokoj sem namreč moral, saj je zakonodaja predvidevala, da moram s sedem- desetimi leti v pokoj. Po eni strani bi še delal, saj mislim da sem še toliko sposoben, po drugi strani pa moram povedati, da ima ta zakon, ki predvideva upokojitev pri 70-tih smisel, ker je toliko novih stvari, da človek v sedemdesetih to že zelo težko spremlja in so to le primerna leta za odhod v »penzijo«. Sicer sem ter tja kakšnemu prijatelju ali znancu pomagam. Tako nisem izključen iz sprotnih dnevnih dogajanj in sledim vsem družbenim dogajanjem, tako v občini kakor tudi širši okolici. Poznamo vas tudi kot velikega poznavalca zgodovine naših krajev. Od kje ta afiniteta? Nisem toliko dober poznavalec zgodovine ožjega kraja, na bistrškem poznam dosti več znancev, ki so večji znalci na tem področju. Vendar izhajam iz družine primorskih emigrantov, ki so za časa fašizma odšli iz Trsta v Jugoslavijo in si tam našli novo eksistenco. Bili so sentimentalno vezani na stari kraj, kot lokalpatrioti povezani s Primorsko in ta družinska tradicija se pri meni čuti. Ta moja družinska zgodovina je pogojevala moje zanimanje za takrat še Italijansko - Jugoslovanske odnose. Da svoje znanje nadgradim v tej smeri, sem v 70-tih letih zaključil podiplomski študij mednarodnih odnosov na Fakulteti za politične vede v Ljubljani, kjer sem pridobil naziv specialista mednarodnih odnosov. To je meni tudi osebno ljubiteljsko področje in imam kar precejšnjo knjižnico, ki se nanaša na zahodno mejno problematiko. Spremljam vsa dogajanja, nisem pa na zunaj preveč aktiven. To mi pa prav pride pri širšem poznavanju primorske problematike ter širše slovenske problematike, nanašajoče se na zahodno mejo oziroma na Italijansko slovenske odnose. Moram pa reči, da sem se zelo aktivno prizadeval, v 80-tih letih za pobratenje naše občine z občino Nabrežina v zamejstvu. Kako ocenjujete naše odnose z Italijo? Italija ne spreminja svoje politike nasproti vzhodu in ta konstanta nam ni naklonjena in tega se moramo stalno zavedati. Jasno, da občasno pride do omilitve teh odnosov, ko Italija ni direktno agresivna do svojih vzhodnih ozemelj - bivših ozemelj - ali pa do tistih, ki nikoli niso bila njihova, vendar si jih v konstantni italijanski politiki vedno želijo - bodisi teritorialno, gospodarsko ali pa politično. Vzhod je njihova interesna točka, interesna sfera, ki je vedno bila in mislim, da tudi vedno bo. Če tukaj še na kratko paraleliziram Slovensko - Hrvaške odnose, mislim, da moramo spraviti te odnose na znosen in razumevajoč nivo, ker nam medsebojna nasprotovanja škodujejo dolgoročni obrambi proti italijanski politiki. Ne glede na režime v Italiji ostajajo njene težnje enake, in mi moramo skupaj nastopiti proti skupnemu nevarnemu sosedu, ki praktično v teh naših sporih neizmerno uživa in profitira. Zelo radi tudi pojete - Kettejeve! so vaši prijatelji, znanci... Petje je meni... tretji poklic. Končal sem namreč srednjo glasbeno šolo in zelo rad sem pel in poslušal petje. Nekje sem zasledila, da ste poslušal preko 50 različnih oper. Je to delno res? Z ljubljanskimi kolegi na fakulteti smo v 60-tih tekmovali, ne kolikokrat si šel v opero ampak koliko različnih oper si poslušal in sam mislim, da sem jih poslušal najmanj 50 različnih. Operne predstave sem spremljal na Reki, v Ljubljani, v Zagrebu, ko sem bil pri vojakih sem izkoristil operi tudi v Novem Sadu in Beogradu, zadnje čase, ko sem pa bil malo bolj teritorialno odmaknjen od teh centrov, sem pa našel neko kompenzacijo v mojem poklicu glasbenika -predvsem pa v petju. Igrali ste klavir? Igram klavir, v srednji šoli pa sem igral na flavto, predvsem rad pojem in sodelujem v zboru. Nekateri kartajo, nekateri »bočajo«, nekateri so lovci... No, jaz sem pa pevec. Kateri glas? Prvi tenor, ampak malo po prisili. S Kettejeve! ste dosegli lepe uspehe? Ja s Ketejevci mi je zelo lepo, družba je primerna, včasih se tudi poveselimo... Kettejevci smo zelo zvesti petju in pevski kulturi, ne morem pa reči, da smo najboljši zbor v občini, ampak smo pa sigurno najbolj uporaben zbor na bistriškem, ker lahko nastopamo kjerkoli - od državnih proslav do krajevnih prireditev. Pa Sušeč? O, pazite, s Sušcem pa je tako. Sušeč je interventna skupina Ket-tejevcev, ko se ne more zbrati cel zbor, se nekje »na hitro« najdemo, se poberemo in gremo. Organizator in vodja je Zorko Šajn. Tudi politika vam ni tuja, predvsem ste javnosti postali znani kot zagovornik »našega primor-stva«. Ta tema z vzpostavitvijo pokrajin postaja ponovno zelo aktualna, Sušeč je tudi pel primorsko himno pred izredno sejo Občinskega sveta. Kakšno je tukaj vaše stališče? Sem član Zveze za Primorsko od njenega samega začetka in sem tudi osebno zelo orientiran na primorsko stran. ZZP je zavzela stališče enotne Primorske - ena pokrajina, ki ima svoj smisel v velikosti pokrajine. Žal je pa vladni predlog razbil to Primorsko na severni in južni del, nas pa so priključili Notranjski. Mi vidimo, pa tudi sam osebno, smisel pokrajin v naši državi, da bi to bile velike pokrajine. Mi moramo imeti, kot članica EU, v bodoči razvijajoči se Evropi regij večje regije, saj bomo le tako ostali enakopravni s sosednjimi pokrajinami. Na zahodu Imamo Furlanijo Julijsko krajino, ki ima čez milijon prebivalcev in je ena najmočnejših Italijanskih regij, z izrazito specifično samoupravo, z močnim poudarjanjem njihovega avtonomizma, Na jugu imamo Istrsko županijo, ki je tudi izredno individualistična in gospodarsko močna, pa Primorskogoransko županijo s centrom na Reki, ki je mogoče sedaj malo šibkejša, vendar je zapopadena v Kvarn-erju in ima močno gospodarsko perspektivo. Primorska na severu meji tudi s Koroško, eno izmed zveznih Avstrijskih dežel. Te pokrajine so izredno močne pokrajine in meddržavno gledano bi bila korist za našo državo, da tudi na naši strani ni razdrobljenosti in da so naše regije s sosednjimi regijami primerljive in enakovredne. Glede same orientacije Ilirske Bistrice v Južno Primorsko regijo mislim, da moramo to gledati skozi perspektivo v bodoče. Našo odločitev za orientacijo ali ostanemo v predlagani vladni Notranjski regiji ali pa po naši želji v Južno Primorsko moramo gledati skozi perspektivo desetletij v naprej. Tako kot bo zdaj določeno, tako se bo naše življenje tudi odvijalo in ni vseeno ali smo mi v Notranjski - eni zaprti regiji ali smo v eni odprti regiji kakor bi bila Južna Primorska. Perspektiva našega kraja mora biti, da smo v taki regiji, ki bo na eni strani umeščena med Hrvaško, kar pomeni izhod na morje v Kvarner, na drugi stani pa do zahodne meje z Furlanijo Julijsko krajino z izhodom v Tržaški zaliv. Tako bomo umeščeni v takšno regijo, ki bo mejila na zahod in na jug, ne samo ozko z regijo, ki bo mejila samo na Primorskogoransko županijo od Staroda do Čabra. Mislim, da nam bo umestitev v širšo regijo v bodočnosti nudila več možnosti kakor zaprtost, pa tudi navezanost naših krajev na Kvarner ter na Trst bo ponovno postala realnost. Napovedovanje je običajno nehvaležno, a bi vas vendarle vprašala, kako mislite da bo šlo na referendumu? Pri ljudeh različnih političnih opcij, s katerimi imam stike, prevladuje primorska orientacija, vendar se rahlo bojim kakšna bo volilna udeležba in tukaj apeliram na občane, da se udeležijo referenduma, predvsem v mestu Ilirska Bistrica kjer je največ volilcev ter izrazijo svoj “PROTI “ Notranjski regiji. Če vam rečem, da lahko poveste karkoli ali komurkoli, kaj bi to bilo? Osebno sem zelo zadovoljen, da sem bil poleg takratnega predsednika Društva TIGR Primorske Svita Vižintina, in člana Danila Puglja v poznih 90-tih letih član delegacije društva, kateri je uspelo »spraviti« ob sodelovanju našega poslanca Vladimirja Čeligoja, spomenik TIGR-u na Cerju v parlamentarno proceduro. To si štejem za enega izmed svojih večjih uspehov v življenju. Ponosen sem tudi nato, da sem bil med ustanovitelji Društva za krajevno zgodovino in kulturo v II. Bistrici. Zahvaljujem se Vam za Vaš čas, želim Vam veliko osebnih in družbenih uspehov in držim pesti za Primorsko. FTP J I N G Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mall: projlng@slol.net 30 LET TRNOVSKEGA VRTCA IN 80 LET ORGANIZIRANE PREDŠOLSKE DEJAVNOSTI V ILIRSKI BISTRICI Za vrtec v Ilirski Bistrici je letošnje leto praznično. Spodbudilo nas je, da smo se zazrli v preteklost in raziskovali dolgo pot nenehnega stremenja k dvigu kakovosti predšolske vzgoje. 1927. leta je bil, v času italijanske okupacije Primorske, v mestu prvič ustanovljen vrtec v prostorih deške ljudske šole v Trnovem, kasneje pa se je preselil v novozgrajeno stavbo na Župančičevi ulici. 1936. leta je bila odprta še porodnišnica in otroške jasli v stavbi današnje veterinarske postaje. Po 2. svetovni vojni je bil 1949 odprt slovenski vrtec v prostorih starega vrtca na Župančičevi ulici 3. Najprej je bil organiziran kot samostojna ustanova, leta 1969 pa se je priključil OŠ Dragotina Ketteja. 1972 se je vselil v novo montažno stavbo na Župančičevi ulici 5, ki je imela pet igralnic. V dveh fazah je bil 1977 in 1981 dograjen še vrtec v Trnovem na Vilharjevi ulici z devetimi igralnicami in večnamenskim prostorom. 1980. leta se je vrtec osamosvojil od šole in postal samostojna Vzgojnovarstvena organizacija Jožefa Maslo. V devetdesetih letih se je zaradi padca natalitete in naraščajoče brezposelnosti število otrok v vrtcu nezadržno manjšalo in je bila predšolska dejavnost organizirana le še v trnovskem vrtcu. Tako se je 1999. leta vrtec priključil OŠ Antona Žnideršiča kot enota Vrtec. V takšni organizaciji deluje tudi danes. Trenutno obsega devet oddelkov, v prihodnje pa je zaznati večje potrebe po predšolski vzgoji. Jubilejno leto smo v vrtcu obeležili z različnimi dejavnostmi. V maju smo mesto okrasili z razstavo otroških izdelkov Otroške sledi po mestu. Izdali smo publikacijo Naših 30 pomladi, ki predstavlja zgodovinski pregled predšolske dejavnosti v Ilirski Bistrici. Poleg potovanja skozi čas smo z njo želeli poudariti pomen organizirane predšolske dejavnosti in strokovnih spodbud za otrokov zgodnji razvoj. Vključili smo se v Unicefov projekt Punčka iz cunj, v katerem smo s šivanjem in prodajo punčk zbirali sredstva za cepljenje pred otroškimi nalezljivimi boleznimi. Dogajanje smo zaokrožili z junijsko prireditvijo Sonce se smeje. Na njej so se s pesmijo in plesom predstavili vrtčevi otroci in folklorna skupina iz OŠ Antona Žnideršiča. Obiskovalce sta pozdravila ravnateljica vrtca in bistriški župan. Sledila je otvoritev in preizkušanje novih otroških igral, ki smo jih postavili na zelenici pred vrtcem. Otroci in starši so oblikovali v likovnih delavnicah, se okrepčali s pripravljenimi sendviči in se zavrteli ob zvokih otroških pesmic, ki jih je prepevala glasbena skupina Mak. Obiskalo nas je preko 600 otrok, staršev in drugih gostov. Za obnovo in nakup novih igral so si s pridobivanjem sredstev močno prizadevali člani sveta staršev vrtca, predvsem Manica Baša in Emilija Petrovič. K pripravi jubilejne prireditve, tiskanju publikacije in nakupu novih igral so pomembno prispevali donatorji, ki se jim v imenu vrtca prijazno zahvaljujemo: Občina Ilirska Bistrica, Župan Ilirske Bistrice, Banka Koper, Piama Pur d.d., Petrol d.d., Kraške lekarne Ilirska Bistrica, Grafična delavnica Bor, Šlosar Hubert s.p., Mesarstvo Puc, Kmetec Silvesters.p., Plaming d.o.o., Perutnina Pivka, Mlinotest Ajdovščina, Mitja hairteam, Valter Frank s.p., Provitad.o.o., Teles telekomunikacije d.o.o., Frank Dunja s.p., Park Škocjanske jame Slovenija, Virtulus d.o.o., Nova Slovenija KLS 00 IL.B., Emilija Petrovič, Manica Baša, Janko Frank, Helena Kirn Batista, Mojca Jaksetič, Firzet Žunič, Matjaž Penko, Igor Štemberger. Za OŠAŽ, enota Vrtec, zapisala Ingrid Fatur OB BOK OBČINSKEGA PRAZNIKA 4. junija smo občani in občanke občine Ilirska Bistrica v Domu na Vidmu praznovali nadvse slovesno svoj občinski praznik. Kot se za čas praznovanja spodobi, da se nanj pripravimo in se ozremo nazaj na prehojeno pot je tudi pomembno kako naprej. Gotovo nosi vsak v sebi svoja pričakovanja, obenem pa išče odgovore na zastavljajoča si vprašanja. Misel se nam nehote zaustavi ob podelitvi občinskih priznanj. Bronasto priznanje je dobil Center za socialno delo iz II. Bistrice, nagrado je v imenu zaposlenih prevzela direktorica centra Miranda Vrh. Srebrno občinsko priznanje je v imenu Območne obrtne zbornice prevzel Janez Rojc in skupina Bistriških Škuork. Dve zlati plaketi pa sta bili letos podeljeni dvema društvoma za njihovo stoletno delovanje. Darinka Dekleva predsednica Planinskega društva Snežnik in Zorko Šabec predsednik Čebelarskega društva Anton Žnideršič, sta prevzela zlati občinski plaketi. Omeniti velja, da je bilo Čebelarsko društvo Antona Žnideršiča predlagano s strani predstavnika DRUŠTVA SKZ - SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA Tonja Janežiča s podporo Društva vrtnarjev, Konjeniškega društva FURMAN, Društva podeželskih žena in Društva Brkinskih sadjarjev, za kar se jim kot pobudnik predloga najlepše zahvaljujem. Priznati si moramo, da je nemogoče ovrednotiti vrednost opravljenega čebelarjevega in čebeljega dela pri ohranjanju čiste narave v primerjavi z vrednostjo pridobljenega medu, voska ali drugih čebelarjevih pridelkov. Pri oblikovanju predloga pa smo imeli v mislih tudi opravljeno delo pok. Antona Žnideršiča, saj je z svojo skrbnostjo, pridnostjo in iznajdljivostjo popeljal bistriškega kmeta - čebelarja ob sam bok prvega učitelja čebelarstva Antona Janše. Samo društvo letos tudi praznuje stoletnico svojega delovanja, kar ni majhna doba. Hvala, tudi županu Antonu Šenkincu, predsedniku KVIAZ- a Dušanu Gerbcu ter članom, omenjene komisije, da ste naš skupen predlog razumeli in ga tudi v tem smislu obravnavali. Enako zahvalo izrekam vsem ostalim občinskim svetnicam in svetnikom za izkazano podporo ob potrditvi predloga na Občinskem svetu Občine. Hvala tudi vsem vam kateri ste mi kakorkoli pomagali pa Vas nisem posebej imenoval. Tonjo Janežič VIZITA 2007 |TM m-m MMfij Bujm j Tudi letos smo imeli Vizito. Bistričani smo lahko upravičeno ponosni, da nam je uspelo skozi vse države, ki smo jim pripadali, ponesti to tradicijo do danes. Turistično društvo je v soboto 2. junija pripravilo delavnice o običajih ob tem dogodku, same vizite pa so se udeležili vozovi s Topolca, Kočanije in Trnova. Ob tej priložnosti so odprli tudi prenovljen Hodnikov mlin. Žal pa se prireditve udeležuje vedno manj ljudi, kar pa ni prav, saj so eni izmed naših običajev izjemno redki in bi upravičeno morali biti ponosni na njih. OBNOVUEN KRIŽ NA DOLNJEM ZEMONU Ljudje so se od nekdaj obračali k veri ob težkih časih. Veliko postavljenih znamenj in zaobljub je nastalo prav zaradi tega. Zgodba o nastanku Zemonskega križa je malce drugačna, a pobuda za postavitev znamenja se je zagotovo skrivala v srcih izseljenih rojakov, ko jih je premagovalo domotožje po domači zemlji. V času med obema vojnama se je veliko ljudi izseljevalo v želji po boljšem kruhu, nekateri začasno, nekateri za vedno. Tako sta se izselila v Ameriko tudi domačina Anton Primc in Škrlj Jože. Delala sta v Amerika v Arkansasu, kjer sta v godu izdelovala droge za sode. Tam se je Škrlju sanjalo, da je na križišču za v vas postavil kapelico. Ko sta se vrnila sta jo sklenila tudi postaviti, vendar se takratni lastik njive na križišču ni strinjal s tem, privolil pa je v križ. Takrat je bila podoba Zemonske vage precej drugačna ko danes, edina od hiš je bila gostilna. Križ je izdelal kamnosek Jožef Ovsec iz Kala pri Pivki, kateri je izdelal tudi podobna križa v vaseh Bač in Jasen. Blagoslovili so ga na praznik Sv.Mihaela 12.10.1930. Do križa je vodilo pet stopnic, katere so bile obzidane. Domačini so poleti križ krasili z rožicami. Križ pa je tako stal le 15. let, saj ga je v bojih med partizani in umikajočimi se Nemci zadela topovska granata in ga precej poškodovala ter porušila. Po vojni so križ vaščani zašilo postavili, brez stebra in stopnic, konec osemdesetih pašo ga premaknili na bližnji vrt zaradi širitve ceste, kjer je skoraj zatonil v pozabo. Ampak želja po obnovitvi je bila zmeraj prisotna in mnogo vaščanov je upalo na obnovitev. Tako sta pobudnika za obnovitev križa Primož Rojc in Srečko vrh počasi pričela z pripravami na obnovitev. V največjo oporo pri iskanju rešitev je bil gospod Božidar Premrl znan raziskovalec kamnite dediščine na območju Pivke in Ilirske Bistrice. G. Premrl je opravil pomembno delo, za katerega so pri nas pristojne inštitucije, katere so financirane s strani države za takšne stvari, pa so žal nedosegljive. Pripravil je temeljit načrt obnove in z njegovo pomočjo so vaščani izbrali izvajalca del. Denar za obnovitev je zbirala celotna vas, največji delež pri obnovitvi pa je prispevala Tonka Šimanjova, vnukinja Antona Primca. Križ je strokovno obnovil Jožef Drešar iz Restavratorskega centra v Ljubljani. Potrebno je bilo dodelati manjkajoče dele križa in nov steber te očistiti ohranjene dele. Znamenje danes ne stoji na prvotnem mestu, saj seje moral umakniti cesti, novo mesto pa je odstopil Herman Vrh. Vaščani so se prav tako potrudili pri ureditvi okolice križa, katero so prostovoljno uredili okoličani z kamniti škrlmi pod strokovnim vodstvom Goran Ujčiča. Naj še omenim, da je v naši občini eden najstarejših križev nasploh in to je v vasi Dolenje pri Jelšanah, ki je bil postavljen leta 1617!!!, je pa podrt. Mogoče se bodo vaščani nekoč opogumili in ga obnovili. Upam da nam bo križ v ponos vsa nadalnja leta prihodnosti in v spomin na čase, ko je bil postavljen, porušen in ponovno obnovljen in nas bo spominjal na ljudi in svojce kateri so ga postavili in skrbeli zanj. Primož Rojc LESONIT D.O.O. - POROČILO O TEHNOLOŠKIH MERITVAH EMISIJ V ZRAK Skladno s programom monitor-inga linije za proizvodnjo vlaknenih plošč - I. faza so bile dne 5.4.2007 in 24.5.2007 izvedene tehnološke meritev na izpustih posodobljene linije za proizvodnjo vlaknenih plošč. Meritve je skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 70/1996, 71/2000, 99/2001, 17/2003) izvajal Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor p.o.. Za tovrstne meritve je Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor p.o. pooblaščen s strani Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje (pooblastilo št. 35421-8/2004 in št. 35421- 3/2007-2) na podlagi pridobljene akreditacijske listine št. LP-053. V času prvih tehnoloških meritev, dne 5.4.2007 se je proizvajalo 15,37 m3 vlaknenih plošč na uro, v času drugih meritev, dne 24.05.2007 pa 14,7 m3 vlaknenih plošč na uro. Povprečna zmogljivost posodobljene linije bo 20 m3 vlaknenih plošč na uro. Rezultati meritev Vir emisije Parameter Pnvnračna knnnpntraniia 4 I I i S 4 ?0P7 '24 5 2007 Sušilnik I stopnje Skuoni orah tmn/m3) m 21,2 50 !: S p' I 1 390 390 500 Žveplovi oksidi SP? fmg/m3) m 10 500 kloridi HPI tmp/m.3) ?9 1 30 Ren?en frng/rnSI < 1 1 5 Fenol (ma/m3) 0.2 A3 1 1 1 I 5.5 6.3 Skupaj tfenol + formaldehid) fmg/mS) 5.7 7.6 Emisijski faktor fp/mS plošč) 79 116 120“ Sušilnik II stopnje Skupni prah (oio/rn3) 1? 13 50 Dušikovi nksidi NO? fmp/mS) 431 406 500 Žveolovi oksidi S02 (mo/m3) 33 15 500 1 I i 0.3 1 30 Renzen fmg/m3) <1.7 <1 5 Fennl fmg/m3) 0.3 0.7 Formaldehid (mg/m3) 3.3 7 Skupaj ffennl + formaldehid) fmg/m3) 33 3 20 Vrečasti filtri Drivnrl S Skupni prah Cmg/mS) 0,03 0,012 5 flrivori 4 Skupni prah tmg/m3) 0.7 0.3 5 Odvod S Skupni prah tmg/mS) 0,01 0,024 _5 Odvod 7 Skupni prah (mq/m3) 0.4 0.4 5 Opombe: * Mejne emisijske koncentracije so določene v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Ur.l. RS, št. 73/94, 68/96, 109/ 2001, 41/2004, 31/2007) ter v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo in predelavo lesnih tvoriv (Ur.l. RS, št. 34/2007) ** Ker gre za mešani izpust - izpust iz stiskalnice in sušilnika I. stopnje je predpisana mejna emisijska koncentracija fenola in formaldehida 120 g na m3 proizvedenih plošč, označeno kot emisijski faktor. Zaključek Meritve emisij v zrak iz izpuhov kažejo, da so bile v času obeh tehnoloških meritev emisijske koncentracije skupnega prahu, anorganskih snovi v plinastem stanju (N02, S02 in MCI) ter organskih snovi (fenol, formaldehid in benzen) skladne z normativi - nižje od predpisanih mejnih emisijskih koncentracij, ki veljajo za posamezno vrsto emitirane snovi v zrak. Dolgo z nami si prebival, Moč v življenje nam ulival; Zdaj ko te več ni, Oko se nam rosi. ZAHVALA Svoje trudne oči je za vedno zaprl Naš dragi mož, oče, dedek in brat IVAN (JANKO) JERŠINOVIČ ‘23.4.1915-+ 19.6.2007 Ob tej izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem v Zarečju, Ilirski Bistrici, Vrbovem, Portorožu in drugod, ki ste nam stali ob strani in z nami sočustvovali, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo dr. Gaspariniju v Izolski bolnišnici, ki gaje razumel v njegovi bolezni, osebni zdravnici dr. Štembergerjevi in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica ter nepogrešljivi patronažni službi. Prisrčna hvala g. dekanu Gabrijelu Vidrihu za opravljeno cerkveno pogrebno svečanost, Komunalnemu podjetju Ilirska Bistrica, MPZ Ahec iz Jasena in Jasenskim pevcem, ki ste ga s pesmijo pospremili k počitku, ter trobenti, ki je s svojim zvokom prekrila njegov grob. Hvala vsem tistim, ki jih nismo posebej imenovali in so v teh trenutkih tudi bili z nami. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. ŽALUJOČI: žena Fani, sinova Jože in Vladimir in hči Majda z družinami ter sestra Regina. Zarečje, 21.6.2007 DVOJNO PRAZNOVANJE NA AHCU Prizor z darovanja Sv.maše Krajani vasi Jasen, vasice nedaleč od Ilirske Bistrice, zahvaljujoč organizatorjem in nesebičnem trudu so skupaj s številnimi gosti organizirali že 6. tradiciolnalni pohod na 797 m visok hrib Ahec. Na prostoru, kjer stojijo ruševine cerkve Sv.Ahaca, zavetnika ljudi vstiski, je potekala sv. maša, ki jo je daroval kaplan Miro Marinčič. Ob tej priložnosti je prisotne nagovoril podžupan občine Ilirska Bistrica g.Vladimir Čeligoj. Obudil je spomine na prve dni samostojne Slovenije. Ob tej priliki je potekal kulturni program v katerem so sodelovali MPZ Ahec, recitatorji ter harmonikaš društva. Po prireditvi je za pohodnike in goste bilo poskrbljeno pred vaško cerkvijo Sv.Joahima, kjer so jedačo in pijačo pripravile vaške gospodinje , ansambel »Osminka« pa je navzoče zabaval do poznih ur. Tekst - foto Petar Nikolič EKONOMIKA PROJEKTA VETRNE ELEKTRARNE NA VOLOVJI REBRI V prejšnji številki Snežnika so bili v prispevku Gregorja Kovačiča Vetrna elektrarna, park in razvoj občine predstavljeni razvojno ekonomski pogledi na predviden projekt gradnje vetrne elektrarne na Volovji rebri. Prav je, da širši javnosti dodatno osvetlimo nekatere manj znane finančne vidike omenjenega projekta. Poglejmo dejstva. Inštalirana moč ene vetrnice bi znašala 0,85 MW, na 29 stolpov skupno torej 24,65 MW moči. Ob polnem obratovanju vse leto bi VE dala 215,9 GWh. Ker bi elektrarna obratovala s polno močjo, le kadar je hitrost vetra ugodna (pogosto sploh ne piha ali pa piha preveč), izkoristek ne bi mogel biti 100%. Če predpostavimo, da bi omenjena elektrarna delala s 23 % izkoristkom (to pomeni obratovanje s polno močjo približno 2000 ur na leto), bi dala na leto 49,7 GWh energije. Verjetno pa je tudi ta podatek daleč od realnosti, saj recimo vetrne elektrarne na Danskem, ki slovi po ugodnih konstantnih vetrovih, delajo le z 22,2 % izkoristkom, v Nemčiji pa celo le z 16,8 % izkoristkom (Eu-rObserver 2007). Upoštevaje, da je letna proizvodnja električne energije v Sloveniji 13.289 GWh (ELES), bi VE Volovja reber predstavljala zgolj 0,37 % delež. Proizvodnja elektrike iz vetrnih elektrarn je neekonomična, zato jo države povsod izdatno subvencionirajo. V Sloveniji bi to uredili z visoko zajamčeno odkupno ceno proizvedene energije. Proizvajalci bi elektriko iz VE državi prodajali po ceni 60 EUR za MWh, čeprav elektrika takšne kvalitete na trgu ni vredna več kot 25 EUR za MWh. Razliko bi pokrili davkoplačevalci, saj gre za posredno zmanjšanje državnega proračuna na račun manjšega dobička javnega podjetja ELES. Po izračunih dr. Mihaela Tomšiča z Inštituta Jožef Stefan bi ob predpostavljeni letni proizvodnji 49,7 GWh subvencija na letnem nivoju znašala 1.740.000 EUR. To pomeni velikanski vložek denarja, ki bi imel za posledico neposredno uničenje Volovje rebri. Seveda bi vetrna elektrarna »voljni« občini Ilirska Bistrica prinesla tudi določeno finančno korist, vendar pa dejstva kažejo, da je občina v tej igri velikih investicij in subvencij zgolj pos- transki igralec, pa čeprav drži škarje in platno v svojih rokah. Investitor Elektro Primorska d. d. in Občina Ilirska Bistrica sta se dogovorila (Notarski zapis z dne 1. 3. 2007 sporazuma med Elektro Primorska d. d. in Občina Ilirska Bistrica), da bo investitor občini plačal rento v višini 1750 EUR na leto po stolpu, plačljivo vnaprej za obdobje 20 let. Za 29 stolpov, kolikor jih ima sedaj gradbeno dovoljenje, pomeni to v seštevku znesek 1.015.000 EUR, oziroma 50.750 EUR na letnem nivoju. V omenjenem sporazumu je sicer naveden znesek 1.645.000 EUR, kar sicer ustreza 47 vetrnicam, kolikor jih je bilo planirano na začetku projekta, tako da ni čisto jasno, ali to pomeni povišanje rente po drogu. Investitor se je zavezal tudi, da bo v turistične namene rekonstruiral dva italijanska bunkerja (kaverne). V razvojnem pogledu je renta za občino Ilirska Bistrica zgolj tek na kratke proge, saj bi s postavitvijo VE na Volovjo reber uničili njeno najperspektivnejšo razvojno priložnost - vrhunsko naravo. Območje je bilo namenjeno za ustanovitev Regijskega parka Snežnik. Z modro razvojno poli- tiko bi država lokalnim prebivalcem lahko zagotovila desetine delovnih mest na področju okoljskega turizma in upravljanja parka - in to z manjšimi finančnimi vložki, kot bi znašala subvencija za elektriko iz VE Volovja reber (glej primer Narodnega parka Bavarski gozd). Občina bi lahko denar za naravovarstvene projekte črpala iz sredstev Evropske Unije, kot to počnejo v sosednji občini Cerknica, kjer je Notranjski regijski park s projekti za obdobje treh let pridobil 1.704.000 EUR, oziroma 568.000 EUR letno. Notranjski regijski park trenutno zaposluje 8 ljudi različnih strok. Država očitno nima jasno začrtane energetske in okoljske politike. Na območje Volovje rebri skuša na račun zmanjševanja emisij toplogrednih plinov pripeljati vetrno elektrarno in s tem uničiti najboljšo naravo. Ker je veter nestalni vir proizvodnje električne energije, potrebuje vedno stalni rezervni vir, saj drugače vnaša nestabilnost v državni energetski sistem. Na tak način tako ne bi dosegli zmanjšanja proizvodnje iz t. i. umazanih virov. Vendar država ima vse mehanizme, da poseže na področje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Z dobro zastavljeno strategijo bi s približno enakimi vložki, kot bi znašala subvencija za proizvedeno električno energijo na območju Volovje rebri lahko dosegla znatno boljše učinke. Če bi država recimo vsakemu slovenskemu gospodinjstvu podarila po eno varčno žarnico, bi s tem v Sloveniji prihranili 81,8 GWh električne energije na leto. To je bistveno več, kot bi bila letna proizvodnja elektrike v VE Volovja reber (49,7 GWh). Strošek nakupa varčnih žarnic bi bil bistveno nižji, kot bi bila subvencija za obratovanje vetrne elektrarne. S tem denarjem bi lahko subvencionirali gradnjo individualnih manjših vetrnic za potrebe oskrbovanja posameznih kmetij, gospodinjstev, subvencionirali postavljanje sončnih celic, zmanjševali toplotne izgube na objektih, z izobraževanjem stimulirali ekonomičnejšo rabo električne energije v gospodinjstvih in še in še. S tem bi privarčevali tudi uporabniki in plačniki električne energije. Vendar tu je zanka, manj kot porabimo, manj denarja preide v državni proračun. Matjaž Primc, univ. dipl. ekon. Obrt in malo gospodarstvo INOVATIVNI IN PODJETNI OSNOVNOŠOLCI IZ NAŠE OBČINE Inštitut za inovativnost in tehnologijo, Korona plus d.o.o., Ljubljana je v novembru 2006 objavil razpis projekta »inPod 2006 - inovativnost in podjetnost mladih«. Odzvali sta se osnovna šola Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice in osnovna šola Podgora iz Kuteževega. V obeh podjetniških skupinah so intenzivno delali na naboru podjetniških idej in pravočasno prijavili 15 izbranih idej. Natečaj je potekal ob podpori Ministrstva za gospodarstvo in Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstva za šolstvo, znanost in tehnologijo. Poslanstvo projekta je vsekakor podpora mladim pri inovativnosti, vse od ustvarjalnega razmišljanja prek raziskovalno razvojnega dela in podjetniških aktivnosti do končnega rezultata, to je novega tržnega produkta, nove storitve, novega prijema, priznanje za najboljšega mentorja. izboljšanega načina dela itn. EVA REBERC in TJAŠA TOMAŽIČ iz OŠ Dragotina Ketteja Do sedaj je v projektu sodelovalo že 400 sta prejeli zlato plaketo udeležencev in njihovih mentorjev, zelo dober pa TEREZA KRESEVIČ, KATJA DIMIC in ERIK PERKAN iz je bil tudi medijski odziv ali več kot 50 člankov in OŠ Dragotina Ketteja ter MAJA PUGELJ iz OŠ PODGORA intervjujev, 4 televizijske oddaje in več kot 10 radi- - Kuteževo so prejeli srebrne plakete jskih oddaj. ERVIN VIČIČ iz OŠ Dragotina Ketteja pa je dobitnik bron- aste plakete Decembra 2006 je potekala konferenca inPod 2006, inovativnost in podjetnost mladih v prostorih Nagrajenim članom in članicam podjetniškega krožka občine Ljubljana-Vič, kjer so potekale delavnice ter mentorju smo na Območni obrtni zbornici Ilirska Bistrica v zvezi s podjetništvom mladih, predstavljene pa pripravili priložnostna darila. Član Upravnega odbora Janez so bile tudi najboljše podjetniške ideje in zamisli. Rojc jih je predal na prireditvi ob koncu šolskega leta, ki je bila Gospodarski minister Andrej Vizjak je svečano na Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici v četrtek, 14. podelil plakete avtorjem najboljših podjetniških idej junija 2007, v popoldanskih urah. in priznanja mentorjem. Nagrajencem in mentorju iskreno čestitamo ob zavidljivem Učenci iz naša občine so se odlično odrezali, uspehu in želimo veliko ustvarjalnosti in inovativnosti tudi v Prejeli so kar sedem plaket, poleg tega pa je Marjan bodoče. Čeligoj, ki je podjetniški krožek vodil, dobil posebno Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica NOVO IGRIŠČE ZA ODBOJKO NA DOLNJEM ZEMONU Predvsem zadnja leta poslušamo in beremo članke raznoraznih strokovnjakov, kako je potrebno mladino zaposliti med počitnicami in ji omogočiti'raznorazne delavnice in aktivnosti. Seveda so za uresničitev teh pobud potrebena sredstva in volja, ki jih pa največkrat zmanjka ali pa jih sploh ni. In nič drugače ni v naši občini, kjer je kot povsod drugod denarja vedno premalo. Dolnji Zemon je tretja največja vas v občini (če izvzamemo Podgrad) in navkljub ogromnemu prostoru ki je na voljo v okviru dvorca Zemon še vedno nimama niti enega urejenega igrišča. Kaj več kot staro betonsko ploščo za košarko vas ne premore. In prav zato se je skupina vaških mladincev zbrala in prostovoljno naredila in postavila novo tablo za košarko, takoj za tem pa nabavila potrebne materiale in postavila igrišče za odbojko. Denar za rekvitite (odboj, mrežo, žogo in markirne črte) so privarčevali še od vaške pustne poberije, ostalo pa so opravili prostovoljno. Igrišče, kije postavljeno na grajskem vrtu, kjer je prostora za še kar nekaj takšnih igrišč ima sicer nakaj malih pomankljivosti, toda to za veselje otrok in mladine to ni pomembno. In ker s tem mesecem pričnejo letne počitnice je igrišče že precej zaživelo. Novo igrišče za odbojko je namenjeno vsem, zato vabim starše in otroke, da se nam pridružijo. Velika zahvala pa gre vsem ki so igrišče pomagali narediti, predvsem pa Tomažu, Boštjanu, Emanuelu, Primožu, Eriku, Petri, Kristini, Tinetu in Markotu. Lepo je ko je v vasi ponovno slišati glasove življenja in lepo je ko se mladina ponovno zbira, kot nekoč.... Primož Rojc NOVI UPOKOJENCI Pred kratkim sta se vpisala med upokojence dva novopečena člana g. Franko Štefančič in g. Pavel Kovačič. In kot se za takšne dogodke spodobi, so se tudi tokrat zbrali številni delovno aktivni in nekateri že upokojeni sodelavci EVOJ Pivka. Nazdravili so s kozarčkom rujnega in zaželeli nekdanjima sodelavcema še veliko zdravih in srečnih let. Na ta dan bo spominjala tudi fotografija, posneta ob slovesu. D.Vrh ZAHVALA ZA OBČINSKO PRIZNANJE - SREBRNO PLAKETO Zahvaljujemo se vsem podpornim članom in organizacijam, ki ste tako ali drugače prispevali k temu, da se je Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica, ki povezuje več kot 400 obrtnic in obrtnikov, do danes toliko razvila in usposobila, da svojim članom nudi potrebne storitve, da spodbuja potencialne člane ter tako skrbi za ohranjanje obrti in posledično za ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest v naši občini. Posebno zahvalo namenjamo Domu starejših občanov, Razvojnemu centru in Časopisu Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki so dali podporno mnenje za podelitev srebrne plakete naši organizaciji. Prepričani smo, da bomo z vašo pomočjo tudi v bodoče izkoristili vse priložnosti, ki se nam bodo ponudile. Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica Upravni odbor Ilirska Bistrica, 18. junij 2007 Dogajanja iz samostana_________________________________ »Ljubezen daje vse in to z veseljem!« (bi. mati Terezija Ger-hardinger) VESELI SMO, DA SPADAMO SKUPAJ Mesec junij je mesec zaključnih srečanj skupin, ki se srečujejo skozi vse šolsko leto. Dve skupini, ki sta se rodili jeseni in sta se srečevali v prostorih Doma matere Terezije, sta, hvala Bogu, uspešno zaključili svoje prvo leto delovanja. Oktobra smo se vključili v preventivni program za otroke in mladostnike, ki poteka pod okriljem škofijske Karitas Koper in bili veseli odziva otrok in prostovoljcev. Srečevali smo se vsak torek za dve uri. Prva ura je bila namenjena učenju določenega šolskega predmeta, druga pa medsebojnemu povezovanju ob družabnih igrah in različnih ustvarjalnih delavnicah. V program Popoldne v Trnovem je bilo vključenih 26 prostovoljcev iz naše občine - od tega 16 dijakinj in 27 otrok. Polovica prostovoljcev in dve tretjini otrok se je programa udeleževala redno. Pet otrok in tri prostovoljke pa se bodo udeležili tudi poletnega tabora v Soči, ki je pripravljen prav za otroke tega preventivnega programa. Naša krizna obdobja so bila obdobja pisanja testov in spraševanj, saj so otroci potrebovali več pomoči, istočasno pa so več učenja imele prostovoljke dijakinje. Na poseben način smo bili povezani tudi z molitveno skupino, ki se srečuje v domu starejših občanov, saj so ob torkih v svoje molitve vključevali prošnjo za blagoslov našemu programu. Izkušnje iz prvega leta nam bodo pomagale, da bomo z novim šolskim letom skušali program zastaviti še bolj kvalitetno in že zdaj vabimo k sodelovanju nove prostovoljce, ki želijo del svojega časa in znanja deliti s tistimi, ki to potrebujejo. Druga skupina, ki se je v Domu matere Terezije redno srečevala enkrat mesečno, pa je Vera in luč. Gibanje vera in luč povezuje osebe z duševno prizadetostjo, njihove starše in prijatelje. V lanskem šolskem letu se nas je nekaj udeleževalo srečanj pivške skupine, jeseni pa smo se odločili, da se začnemo srečevati samostojno. Na zaključnem pikniku smo se skupaj s pivško skupino najprej pri sveti maši v samostanski kapeli Bogu zahvalili za vse lepe trenutke, ki smo jih lahko preživeli na naših srečanjih in prosili za božji blagoslov in varstvo tudi za naprej. Potem pa smo se še lep čas zadržali ob sladkih, slanih, zelenjavnih in mesnih dobrotah v senci brajde na samostanskem vrtu. Kot vsakič so tudi tokrat ob koncu srečanja imela poseben prostor voščila tistim, ki so praznovali rojstni dan. Simboličnega darilca in skupaj zapete pesmice So lepe režice se resnično razveseli vsak slavljenec. S pesmijo Angelček varuh moj in blagoslovom, ki ga ob njej podelimo drug drugemu, smo se poslovili in si zagotovili, da se jeseni spet zberemo. Za življenje obeh skupin so bistvenega pomena prostovoljci. Res je, da prostovoljci drugim namenimo nekaj svojega časa, dejansko pa, kadar dajemo iz srca, sami več prejemamo. Prostovoljno delo nas nagradi s paleto pridobljenih izkušenj, razvija občutek odgovornosti in pripadnosti skupini. Bolj se zavemo, da smo drug drugemu dar. Poseben dar so nova prijateljstva in iskre veselja v očeh ob slučajnih srečanjih, ki brez besed povedo, da spadamo skupaj. s. Martina Radež SMEROKAZI K PARTIZANSKI BOLNIŠNICI ZALESJE VREDNOTA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA - SKRB ZA RANJENE IN BOLNE PARTIZANE Partizansko bolnišnico ZALESJE je leta 1943 ustanovil Istrski odred. Na sredini gosto zaraščenega pobočja, ki od vrha grebena na katerem je vas Ostrožno Brdo strmo padavŠmagursko dolino, so zavedni Ostroščani zgradili tri bolniške objekte v dveh težko dostopnih grapah. Leta 1957 so borci Istrskega odreda s pomočjo občine, v bližini bolniške kuhinje, ki je bila najbližje Ostrožnemu Brdu, vendar od njega oddaljena 4 km, postavili spomenik - zid s ploščo posvečeno ustanovitvi bolnišnice. Bunker za težke ranjence je bil od spomenika in kuhinje oddaljen okrog 100 m in 50 m nižje, bolniška baraka pa v drugi smeri 200 m nižje od kuhinje. Odbor skupnosti borcev Istrskega odreda je leta 1970 imel načrt, kako bi vse tri bolniške objekte obnovili, tudi z namenom, da bi postali turistična zanimivost, vendar ni uspel. Zdaj od teh objektov, razen zaraščenih komaj opaznih zemeljskih odkopov, katere so leta 1943 Ostroščani odkopali in vanje postavili lesene barake, ni videti ničesar. Zadnja desetletja je bolnišnico Zalesje komaj kdo še omenil, leta 2000 pa so učenci osnovne šole iz brkinskih Pregarij sprejeli projektno nalogo, da obiščejo kraj kjer so bile bolniške barake in obiščejo osebe, ki so v bolnišnici delali ali se zdravili v njej. Kar so videli, izvedeli ali našli že zapisanega so objavili v lepo oblikovani knjižici. Iz knjižice pa ni razvidno kakšne zasluge za bolnišnico so imeli vaščani Ostrožnega Brda, ki so bolniške barake postavili in ves čas obstoja bolnišnice, do decembra 1944, ko so jo nemški vojaki našli in požgali, skrbeli za živila in kuhanje hrane za ranjence in osebje bolnišnice. To je Ostroščane prizadelo. Ivan Valenčič takratni predsednik krajevne skupnosti Ostrožno Brdo je zato veliko razmišljal, kako bi obelodanil kaj so Ostroščani med vojno storili in pretrpeli zaradi te bolnišnice in pri iskanju rešitve tega vprašanja je prišel v stik z avtorji programa počastitve 60 letnice ustanovitve Istrskega odreda. Program je predvideval tudi 12 km dolg pohod izpod vasi Kozjane, do spominske plošče posvečene bolnišnici, zamenjavo te plošče odkrite leta 1957 z novo ploščo, obnovitev treh spominskih plošč v vasi Ostrožno Brdo in vse to zaključiti z družabnim srečanjem pri nekdanji vaški osnovni šoli. Ivan Valenčič je takšen program podprl in s pomočjo občine Ilirska Bistrica prizadevno sodeloval, daje celoten program lepo uspel. Že tedaj, še bolj pa leta 2005, ko je bila po zaslugi Ivana Valenčiča k spominski plošči posvečeni bolnišnici dodana še plošča z zapisom, da je bolnišnico vodil dr. Ma-gomed Gadžijev - Mišo, sicer major Rdeče armade, ki je iz nemškega ujetništva prebežal v Istrski odred, pa se je pokazalo, da posamezniki in skupine šolskih otrok zaradi nezadostne označenosti težko najdejo celo spomenik, kaj še le lokacije vseh treh bolniških objektov. Ta pomanjkljivost ni dala spati 70 letnemu Poldetu Volku iz Ljubljane, ki skoraj vse vikende preživi na Ostrožnem Brdu, v hiši kjer je bil rojen. Na odpadu je poiskal železne cevi in pločevino ter vse prikrojil in Smerokazi k trem bolniškim objektom prebarval. Na pločevinaste table je napisal imena bolniških objektov in vse, skupaj 6 označb, postavil in zabetoniral na primernih mestih. Poleg tega je od prostora kjer je spomenik po drevju razpotegnil debelejšo plastično vrvico in tako z njo povezal lokacije vseh treh nekdanjih bolniških objektov. Pohod ob vrvici za ogled lokacij nekdanjih bolniških objektov pa je zaradi strmega in zaraščenega terena težaven in primeren le za mlade ljudi in gornike.. Ko sem se s Poldetom Volkom letos zgodaj spomladi dogovoril za ogled njegovih smerokazov in vseh treh lokacij objektov nama je Ivan Valenčič zopet ponudil pomoč. Na majhni prikolici naju je s svojim težkim traktorjem, po zaraščenih in opuščenih gozdnih poteh, počasi in Ivan Valenčič s traktorjem in Polde Volk Spominska plošča - spomenik bolnišnici Zalesje Glavni smerokaz varno prepeljal od spomenika, do katerega se sicer pride z avtom ali celo avtobusom, navzdol do lokacije glavne bolniške barake, nato do lokacije bunkerja za težke ranjence in nazaj do spomenika. S takimi ljudni kot sta Ivan in Polde, bi resnica in spomin na NOB zagotovo šla iz roda v rod. Njuno željo, da bi bilo Ostrožno Brdo, zaradi zgodovinske preteklosti in upornosti med drugo svetovno vojno, še bolj upoštevano v razvojnih načrtih občine in postalo zanimivo tudi kot turistična točka v Brkinih, je mogoče z veseljem pozdraviti in podpirati. Stane Koman Polde Volk (desno) in Ivan Valenčič SKUPAJ S STANOVALCI DOMA STAREJŠIH OBČANOV PO BRKINIH IN KRASU Pa smo dočakali letošnji izlet. V sredo, 7. junija smo se s stanovalci Doma starejših občanov skupaj odpravili na enodnevni izlet, katerega vodstvo doma organizira vsako leto in tudi s tem poskrbi, da vsak stanovalec v hiši dobi primerno vlogo v skupnosti. Tokrat nas je pot najprej vodila skozi vas Prem, mimo vseh Brkinskih vasi. Kar nekaj naših stanovalcev je iz teh krajev; in ker nosi vsak od njih v sebi svojo življenjsko zgodbo, nam je svojo edinstveno življenjsko pot zaupal stanovalec iz Pregarij. Nenazadnje smo izvedeli tudi skrite »punte«, kjer rastejo izvrstni jesenski jurčki. Naš prvi postanek je bil v vasi Matavun, kjer smo si na domačiji Betanja ogledali razstavljene stare kuhinjske artikle, ki pa so včasih še kako dobro služili pri vsakdanjih opravilih. Ob pogledu na zguljeno mizo namenjeno peki kruha, je v spomin naših stanovalcev obudila razne takratne zgodbe, o katerih z otožnim prizvokom vedno dodajo: »A bilo nam je lepo«. Po nekaj sto metrih, nas je pešpot vodila do Škocjana. Bili smo osupli nad 90 metrškim breznom Okrogljica ter si pogled spočili na prelepih freskah v cerkvi Sv. Kancijana. Pot smo nadaljevali v Sežanski botanični vrt, ki obstaja že od 1.1848. Z leti se je park širil, saj so ga nenehno zasajali z različnimi sadikami in semeni iz vsega sveta, ki sojih prinašali mornarji. Tako smo imeli kaj videti, saj so tam zasajena drevesa stara tudi prek 120 let. Naš ogled parka pa je vključeval še ogled rastlinjaka ter muzeja z raznimi geološkimi in arheološkimi zbirkami. In ker smo bili po celem dnevu prijetno lačni, smo si na domačiji Šajna v vasi Šapulje, privoščili pristno kraško kosilo, seveda smo nazdravili z domačim teranom. Čeprav utru- jeni a veseli, da nam je tudi vreme prizaneslo smo se ob veselih zvokih harmonike vrnili v naš Dom. Jasmina TOMAŽIČ Dom starejših občanov _ IS žolc* ŠOLSKI CENTER POSTOJNA Višja strokovna šola Cesta v Staro vas 2, Postojna, vabi k vpisu za študijsko leto 2007/08 v programa POSLOVNI SEKRETAR (VI. St. izobrazbe) STROJNIŠTVO (VI. st. Izobrazbe) redni in izredni študij Informacije: tel.: 05/ 721 23 30 in 05/ 721 23 31 Spletna stran: www.vspo.si e-pošta: vs.postojna@guest. arnes. si Z Drugo prijavo za vpis v višje šole (obr. DZS 1,254) se lahko prijavite od 1.8. do 6.9.2007 DELAVNICA ZDRAVE PREHRANE IN ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa “VEZI” je bilo ustanovljeno maja leta 1998, na pobudo svojcev in strokovnih delavcev Centra za socialno delo Sežana. Je nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija. Namen Društva je pomagati osebam s težavami v duševnem zdravju z različnimi dejavnostmi in programi. Tako imajo odprte tri Dnevne centre in sicer v Štorjah, Štanjelu in v Ilirski Bistrici ter tri Stanovanjske skupine v Brestovici pri Komnu, Postojni in Ilirski Bistrici. Dnevni center v Ilirski Bistrici je začel s svojim delovanjem leta 2002, leta 2005 pa se je preselil v nove prostore na Tavčarjevi 15, katere ima v brezplačnem najemu od Centra za socialno delo. Novi prostori jim omogočajo kvalitetnejše izvajanje dejavnosti. Dnevni center je odprt vsak dan, kjer se izvajajo različne dejavnosti, kot na primer kreativne delavnice (izdelovanje voščilnic, slikanje na steklo in svilo, izdelki iz gline...), izobraževalne delavnice (računalništvo in tuji jeziki), literarna delavnica, gospodinjska delavnica ter delavnice za krepitev pozitivne samopodobe in izboljšanje socialnih veščin. Pomembne se jim zdijo tudi rekreativne in družabne dejavnosti, zato obiskujejo različne prireditve, gredo na morje, praznujejo rojstne dneve in praznike. Ker se jim zdi pomembno osveščanje ljudi tudi o zdravi prehrani in zdravem življenju, so se povezali z Zdravstvenim domom in njihovo delavko dipl. sanitarni ing. Andrejo Rebec. Danes poteka tretja delavnica na temo Indeks telesne mase, do sedaj pa so obravnavali tudi prehrano in pravilno razporeditev obrokov ter piramido živil in njihovo pravilno uporabo. Delavnice so bile dobro obiskane. Podnaslov za sliko: člani dnevnega centra ob končnem izdelku - kruh Tekst in fotografija: Peter Nikolič DVODNEVNI TEČAJ ZDRAVILNE RASTLINE Zaradi zadržanosti predavatelja je tečaj, kateri je bil predviden za 15. in 16.maj 2007 odpadel, zato smo ga preložili na 20. in 21. julij 2007. Cena je 15 €. Tečaj bo potekal v novih prostorih Čebelarskega društva - VENCI-NOVI HIŠI na Levstikovi ulici v II.Bistrici . Vse zainteresirane prosim, da se prijavite do 2. iuliia 2007 na sedežu Kmetijske svetovalne službe ali po tel. 71 00 261 ali 71 00 260 (tudi tisti, ki ste bili prijavljeni za prvi termin mi prosim potrdite svojo udeležbo). PROGRAM IZVEDBE DVODNEVNEGA SEMINARJA Datum Tematika Predavatelj Št ur 20.7.2007 od 16.00 do 17.30 ure od 17.30 do 7.45 ure odmor od 17.45 do 19.15 ure. Nato vprašanja in odgovori Tradicionalna fitoterapija •Imunski sistem in zdravilne rastline -Zdravljenje psihosomatskih obolenj -Zdravljenje diabetesa -Zdravljenje respiratornih obolenj -Zdravljenje bolezni sečil Ing. Jože Majes 4 do 5 ur 21.7.2007 od 7.00 do 12.00 ure Botanika na terenu - Odpeljali se bomo na travnike, obiskali gozdove in spoznali vse zdravilne in strupene rastline ki v tem času rastejo Ing. Jože Majes 5 ur od 1? 00 do 13 00 ure Čas za knsiln 1 urn POPOLDAN od 13.00 ure do 16.00 ure Izdelava pripravkov iz zdravilnih rastlin po tradicionalnem postopku Naredili bomo - poparek - hladni namok - sirup - tinkturo - mazilo - zeliščno olje - zeliščno vino 3 ure Mirjam Furlan PRIZNANJE MATEVŽA HACETA V KNEŽAKU Peter Tomšič (v sredini) na podelitvi priznanja; desno ob njem predsednik GZ Slovenije Ernest Eory (Foto: Anton Delost) V soboto 12.5.2007 smo z zanosom pričakali priznanje Matevža Haceta, ki ga je ponosno prejel naš dolgoletni član, lahko rečemo »korenina gasilstva« na kneškem, Peter Tomšič. Petra smo seveda slavnostno pričakali na začetku vasi, kjer smo mu ob postroju vozil in ešalonu gasilcev najprej čestitali, nato pa ga, na njegovo veliko presenečenje, z zapravljičkom in konjsko vprego zapeljali čez celo vas do gasilskega doma, kjer so ga z aplavzom in mnogimi čestitkami sprejeli ostali člani našega društva. Za 75 letnega Petra je bila to zelo ganljiva izkušnja, saj ni pričakoval tako glasnega, predvsem pa množičnega sprejema ob prejemu najvišjega državnega priznanja v gasilski organizaciji. Peter je v gasilske vrste vstopil že davnega leta 1948 in se takoj pokazal kot zelo aktiven član, saj so ga kmalu po vstopu imenovali za orodjarja. To funkcijo je opravljal do odhoda služenja vojaškega roka v JLA leta 1952. Po odsluženem vojaškem roku leta 1954 pa se je gasilstvu zapisal vse do danes. Leto dni po prihodu iz takratne JLA je bil prvič izvoljen v upravni odbor gasilskega društva Knežak. Čeprav je bil kmečkega rodu, je še istega leta odšel v šolo za častnike, ki jo je organizirala gasilska zveza Slovenije v Medvodah in le-tam opravil izobraževanje, ki ga je pripeljalo do čina nižji gasilski častnik. Od takrat pa vse do danes je v društvu in gasilski zvezi opravljal najodgovornejše funkcije. Najdlje je opravljal društveno poveljniško funkcijo, saj je bila ta funkcija najizraziteje vezana na njegovo strokovno usposobljenost. Poveljnik gasilskega društva Knežak, je bil kar 24 let in sicer v letih 1955 -1957,1959-1962,1964-1983. Dve leti je bil tudi predsednik društva (1962-1964). Med leti delovanja v gasilski organizaciji je opravil tudi tečaj za strojnika. Ker je toliko let opravljal funkcijo poveljnika, mu je društvo v letu 1998 podelilo naziv častnega poveljnika društva. Njegova zagnanost in želja po razvoju in širjenju gasilskega duha ter organiziranosti je botrovala, daje bil leta 1956 eden izmed ustanoviteljev Gasilske zveze Ilirska Bistrica. Od ustanovitve je vseskozi aktivno deloval v razjičnih organih gasilske zveze Ilirska Bistrica. Dva mandata je celo opravljal funkcijo podpoveljnika gasilske zveze. Na obdobje njegovega delovanja so vezani tudi nekateri zelo pomembni dogodki in uspehi. Bil je »kriv« za ohranitev gasilske organizacije in nasploh gasilstva na zgornji Pivki, saj je bilo le-to v obdobju po vojni brez sredstev zapisano propadu. S svojo voljo predvsem pa znanjem je vnovič uspel pridobiti zaupanje pri ljudeh in obuditi dolgoletno gasilsko tradicijo na pivškem. Volja pa prav gotovo nebi obrodila sadov, če nebi Peter s svojim prizadevanjem uspel prepričati tudi občinskih organov, da so prispevali sredstva za gradnjo gasilskega doma v Knežaku. Njegov resen, pa tudi na trenutke kritičen odnos do dela in problemov v gasilstvu nasploh, predvsem pa odnos takratne politike do razvoja gasilstva, so prav gotovo dali pečat, ki je veliko prispeval k razvoju gasilstva na Zgornji Pivki in v celotni ilirskobistriški občini ter takratnem koprskem okraju. O vsem njegovem aktivnem delu pričajo številna odlikovanja in priznanja, med katerimi se najdejo: posebno priznanje Okrajne gasilske zveze Koper v letu 1959, plaketa Občinske gasilske zveze v letu 1981, zlata značka Civilne zaščite v letu 1981, priznanje Gasilske zveze I.stopnje, gasilska plamenica I.stopnje, odlikovanje za posebne zasluge v letu 1994 in še mnoga druga. Čeprav je v gasilski organizaciji dosegel že mnoge zavidljive uspehe in ima status gasilskega veterana, pa Peter še vedno ne počiva in je zelo dejaven v nadzornem odboru društva ter na vseh društvenih usposabljanjih. V rokavu ima še vedno veliko idej, nasvetov in izkušenj, ki jih z veseljem deli z mlajšimi generacijami gasilcev še posebej s svojimi vnuki. Nato priznanje smo ponosni prav vsi kneški gasilci, saj je Peter celotni Sloveniji pokazal iz kakšnega testa smo. Ob tej priložnosti mu seveda še enkrat iskreno čestitamo za najvišje gasilsko priznanje, državno priznanje Matevža Haceta. Erik Delost, PCD Knežak ŠTUDIJSKO SREČANJE UČITEUEV SLOVENŠČINE Ilirska Bistrica, 3. 4. 2007 Na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici so na 2. srečanju študijske skupine za predmet slovenščina, 23 učiteljic in učitelj, iz osnovnih šol: Divača, Dutovlje, Jelšane, Knežak, Komen, Košana, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Jelšane, Kuteževo-Podgora, Pivka, Postojna, Prestranek, Podgrad, Pregarje in Sežana, obravnavali Izhodišča in predloge za posodabljanje učnih načrtov za pouk slovenščine v osnovni šoli. Srečanje je vodila višja svetovalka ZRS za šolstvo, OE Koper, Mira Hedžet Krkač, ki je v svojem predavanju predstavila Primerjavo učnih načrtov za slovenščino s tujimi učnimi načrti za materinščine: finskim, italijanskim, angleškim in irskim. Poudarila je, daje po prenovi učnih načrtov leta 1996 predmetna komisija pripravila Izhodišča in predloge za posodabljanja učnega načrta za predmet slovenščina, ki naj bi vključeval razvijanje kompetence učiteljev in učencev in bil vpet v okolje, bil namenjen javnosti in ne samo učitelju. Učitelj naj bi v šoli dosegal cilje, ki jih postavlja sodobna šola, tako da bi učence pripravil za življenje, da bi znali delati in živeti v skupnosti in bili motivirani za vseživljenjsko izobraževanje. Splošne kompetence, tako učitelja kot učenca, so: obvladovanje maternega jezika, sposobnost divergentnega mišljenja, obvladovanje nove tehnologije in strategij samostojnega učenja, organizacija, načrtovanje in kompetenca odločanja. Ključna kompetenca strokovno avtonomnega učitelja pa je posledično odgovornost za znanje učencev. Učitelj naj bi se ustrezno odzval učencem, ki imajo posebne izobraževalne potrebe ali učne težave in jih spodbujal k odgovornosti za svoje učenje. Na gostujoči ilirskobistriški šoli je srečanje potekalo delovno. Da je bilo temu tako, je pripomogla pripravljenost in motiviranost prisotnih za inovativnost na strokovnem področju. Vodja študijske skupine predmetna učiteljica slovenščine Nevenka Ujčič je zagotovila pogoje za delo, poskrbela za gradivo, prostor in posledično prijetno poč.utje udeležencev srečanja, ki se v študijskem središču na Bistriškem sestajajo že peto leto (najprej na OŠ Dragotina Ketteja, zadnja leta pa na OŠ Antona Žnideršiča). Jožica Planinc, učiteljica slovenščine DEŽ NI POKVARIL PLANINSKEGA PRAZNIKA V soboto, 2. junija 2007, so Planinska zveza Slovenije, Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica in Meddruštveni odbor primorsko-notranjskih planinskih društev na Sviščakih organizirali Dan planincev, ki je bil posvečena 100-letnici ustanovitve llirsko-bistriške podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD). Že v zgodnjih jutranjih urah so se začeli zbirati planinci iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz krajev čez mejo. Vreme ni bilo najboljše, bilo je precej oblačno in vlažno, vseeno pa se jih je veliko odpravilo proti prvaku območja Snežniku. Strokovne službe Planinske zveze so v velikem šotoru pripravile malo prodajalno planinskih edicij, kije bila nenehno oblegana. Organizatorji so se zelo potrudili, da jim je prireditev uspela, precej preglavic pa jim je povzročil dež, ki je začel padati tik pred začetkom prireditve. Voditelj prireditve, novinar Danijel Cekje odlično povezoval program. Govorov je bilo mnogo, govorniki so veliko povedali, kar pa za tak dogodek seveda ni nič neobičajnega. Malo po 11. uri je svojo prvo pesem zapel moški pevski zbor Dragottin Kette. Prisotne so najprej pozdravili predsednica PD Snežnik Ilirska Bistrica Darinka Dekleva, predsednik MDO primorsko-notranjskih društev Albin Žnidarčič in podžupan občine Ilirska Bistrica Vladimir Čeligoj. Sledil je pozdravni nagovor predsednika Francija Ekarja: »Prvič prirejamo vse slovensko planinsko srečanje pred aktivno planinsko sezono, tudi z namenom, da opozorimo obiskovalce gora, da se dobro in odgovorno pripravijo na planinsko sezono. Danes imamo veliko čast, veselje in srečo, da nazdravimo, čestitamo stoletnemu delovno ustvarjalnemu Planinskemu društvu PD Snežnik Ilirska Bistrica, nasledniku llirsko-bistriške planinske podružnice Slovenskega planinskega društva. Pozdravi in zahvale veljajo tudi MDO primorsko-notranjskih društev za aktivno in učinkovito koordinacijo in pospeševanje razvoja planinstva v okviru Planinske zveze Slovenije, ki združuje preko 52 tisoč registriranih članov. Pozdrave in zahvale za pomoč tukajšnjim planincem in lokalni skupnosti Ilirska Bistrica, ki zna ceniti in dokazovati vse splošni pomen planinstva. Da smo danes tukaj in da je bila skupščina PZS pred nedavnim v Ilirski Bistrici je tudi poravnava dela dolga do tega planinskega okolja, do tukajšnjega gorskega očaka Snežnika, ki deluje, kot tempelj in branik slovenskega planinstva med mediteranom in kontinentom, kije gorski »panoramski observatorij« najrazkošnejših razgledov na ves slovenski planinski gorski svet. Snežnik nas ob vseh pogledih in vidljivosti vedno osrečuje, je vedno naš najpogostejši spremljevalec, ko se vzpenjamo na visoke gore. Če ga vidiš, je to dokaz lepega vremena, tudi varnosti in posledično dobrega počutja. Varovanje in ohranjanje gorskega sveta je sveta dolžnost vsakega planinca. Notranjski planinski svet je še posebej aktualen in pomemben za varovanje. Snežnik, Vremščica, Volovja reber, so območja, ki jih je potrebno skrbno varovati in ohranjati. Vedeti in oznanjati moramo, da take oblike varovanja niso omejevanje razvoja, ohranjanja življa, ampak je ta naravovarstvena skrb kot pomagalo za kulturni, osveščeni in učinkoviti nadzor. Skrb za planinski svet je vsak dan aktualnejša, pomembnejša in je sestavni del obvez društev in zveze ter članstva, ki v svojih programih dela in usposablja člane tudi za to tematiko. Nato je na oder stopil slavnostni govornik, minister za obrambo, Karl Erjavec. Po začetnem pozdravu je minister povedal, da mu v čast, daje z nami in nadaljeval: »Gorništvo in zahajanje v gore nam je v krvi, Triglav je simbol slovenstva, tudi koče in pota so del našega slovenstva. Planinstvo je nekaj več, ni samo zahajanje v gore, je kultura, tu se je utrjevala narodova zavest. Množičnost je konstantna tekom let, gorništvo ima vedno nove razsežnosti: razvoj gorske reševalne dejavnosti, alpinizem in turno smučanje so v samem svetovnem merilu. Doživljanje narave ostaja človekova naravna potreba. Vztrajnost, tovarištvo, srčen odnos do sočloveka, kar je pomembno tudi za otroke. Tudi sam sem planinec, to so ljudje s pozitivno energijo in pozitivnimi vrednotami. Gorništvo ima mesto tudi v vojaški tradiciji. V prvi svetovni vojni so se mladi Slovenci bojevali v gorah, Slovenska vojska se ponaša z gorsko šolo v Bohinjski Beli, kjer se usposabljajo pripadniki tujih držav znotraj NATA in bo postala leta 2008 tudi Center odličnosti. Ponašamo se z znanjem in tradicijo v svetu. Živim pod Storžičem in Storžič je v vsakem času drugačen. Člani planinskih društev zgledno skrbijo za naravo. Podpiram Zakon o planinskih poteh in Zakon o TNP. Omenil bi tudi 100-letnico PD Ilirska Bistrica. Domoljubnost je tisto, brez česar ne bi imeli lastne države, planinska društva ste lahko vzor in primer, kaj se lahko doseže. Čestitam vam ob prazniku in vam želim veliko prijetnih pohodov v gore.« Ob koncu prireditve je predsednik Komisije za pota Tone Tomše podelil Albinu Žnidarčiču Knafelčevo priznanje, predsednik PD Planika Maribor Franci Rajh, pa je - nasprotno kot je običajna praksa - podelil društveno priznanje Planinski zvezi Slovenije. Zaključek slovesnosti je bil spet kulturen, prav prisrčno so zaplesali člani otroške folklorne skupine Antona Žnideršiča, na diatonično harmoniko pa je zaigrala dvakratna državna prvakinja Tea Ljubič. Sledilo je brezplačno kosilo za vse udeležence, ki je bilo v organizaciji Slovenske vojske. Ob poskočni glasbi ansambla Malibu so udeleženci še dolgo v popoldan izmenjevali planinske izkušnje plesali na razmočeni travi. Povzeto po Irena Mušič, Vladimir Habjan Planinsko društvo Snežnik se zahvaljuje vsem, ki so obogatili izvedbo generalne skupščine PZS v Domu na Vidmu in Dan slovenskih planincev na Sviščakih. Prispevali in pomagali so: Slovenska vojska, PZS in meddruštveni odbor PZS iz Sežane, mag. Jeronima Kastelic, Vojko Čeligoj, Banka Koper, Vopex, Pivka perutninarstvo, Brozinad.o.o., čebelarji Tomažič, Šabec in Bergoč, Amico bar, Piama Pur, Pivovarna Union, avto prevozništvo Miklavčič, TIB Transport d.d., Komunalno podjetje, Tomažič Anton, okrepčevalnica Danilo, grafično podjetje KAAS, Zavod za gozdove, OŠ Dragotin Kette in OŠ Antona Žnideršiča, nastopajoči MPZ Dragotin Kette in folklorna skupina OŠ Antona Žnideršiča ter množica neimenovanih prostovoljcev, ki so omogočili prireditvi. Upravni odbor PD Snežnik NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PE ILIRSKA BISTRICA BAZOVIŠKA CESTA 4/a telefon : 05-71-41-584 e-mail: sandi.cekada@relax.sl S TEČAJEM CPP PRIČNEMO 6. JULIJA OB 16 URI VPISI VSAK DAN NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 051-67-44-44 100 % NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI MOŽNOST PLAČILA VOZNIŠKEGA IZPITA NA 24 OBROKOV VOŽNJO POUČUJEMO NA NOVIH VOZILIH GOLF - 5 AVTOŠOLA RELAX V KRATKEM TUDI V POSTOJNI, SEŽANI IN KOPRU Z AVTOŠOLO H RELAX VARNO V PROMET AVTOŠOLA mRELAT DAN VARNOSTI V CESTNEM PROMETU NA BISTRIŠKI GIMNAZIJI V času poletnih počitnic, ko postane promet na cestah zelo obremenjen, je potrebno mlajše udeležence v prometu še posebej opozarjati na pazljivost na cesti. Zlasti pa je pomembno osvestiti tiste udeležence, ki s svojo starostjo dosegajo mejo in pogoje za upravljanje vozil na motorni pogon, ter jih seznaniti z nevarnostmi in preventivo v samem cestnem prometu. Z namenom, osveščati mlade, so se člani moto kluba FEISTRITZ, dne 15.6.2007, udeležili dneva varnosti v cestnem prometu v soorganizaciji bistriške gimnazije, prometne policije Postojna, občinskega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, reševalne postaje II.Bistrica, bistriških gasilcev, avtošole Relax in Avtoshopa Ujčič. Program, na temo vzgoje in preventive v cestnem prometu za voznike motornih koles in koles z motorjem (enoslednih vozil) se je odvijal na dvorišču bistriške gimnazije. Predstavniki prometne policije- policisti motoristi in pa člani moto kluba FEISTRITZ , so na podlagi lastnih izkušenj predstavili in tudi prikazali kako ravnati v določenih situacijah. Dijake so seznanili tudi z izkušnjami s področja uporabe zaščitne opreme, tehnične brezhibnosti motocikla, predvidevanja v prometu, izogibanja oviram, zaviranja v sili... Trgovina Avtoshop Ujčič je predstavila dijakom zaščitno opremo za motoriste, gasilci in reševalci pa so predstavili svoje programe s področja zaščite in reševanja v cestnem prometu. Predstavljena so bila gasilska vozila ter oprema in uporaba le-te, reševalci pa so dijakom demonstrirali primer reševanja ponesrečenega motorista. Po končanem programu so dijaki reševali izpitne pole cestno prometnih predpisov (CPP) in tako pokazali svoje znanje. Najboljši dijaki so bili nagrajeni z bogatimi praktičnimi nagradami, brezplačen tečaj za CPP (avtošola Relax), čelada (Avtoshop Ujčič), ... Člani moto kluba FEISTRITZ smo mnenja, da bi morali večkrat organizirati takšne izobraževalne vsebine za mlade, ter jih seznaniti z nevarnostmi in preventivo na cesti, saj še predno mladi sedejo v avto, najprej zlezejo na motor. Seveda pa pozivamo tudi ostale udeležence v prometu na varno in strpno vožnjo. Predvsem pa: »Pozor, na cestah so tudi motoristi!« Za Feistritz Katarina Škrab * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Tavčarjeva ulica 11 6250 Ilirska Bistrica Tel./Fax.: 05/71-00-120 E-pošta: info@stansi.si Nudimo popolno in kvalitetno storitev upravljanja stanovanj in poslovnih prostorov v večstanovanjskih stavbah po konkurenčnih cenah. Delujemo tudi na področju prodaje računalniške opreme in pisarniškega materiala različnih proizvajalcev. Več na: http://www.stansi.si/ STANSI 4. ZBOR VETERANSKIH VOZIL DRŽAVNI PRVAKI 2. junija zjutraj na placu moker asfalt in luže, na nebu črni oblaki. Ugibamo ali bo kdo prišel ali ne. No prvi avtomobili že prihajajo, motoristov še ni. Na nebu je bilo že malo svetlejše in že so bili tu tudi prvi motoristi, seveda v manjšem številu kot je bilo prijavljenih. Ob 10-tih je kolona vozil krenila s plača okrog Bistrice do Kosez, kjer smo imeli prvi postanek z zajtrkom (malico). Od tam smo se odpeljali na Studeno Goro, kjer so nas prijetno presenetili in pričakali vaščani s pijačo in sladicami. Tudi od njih smo se morali posloviti, saj so nas že čakali na Starodu. Ob soku in kavici smo se dogovorili s predsedniki KS, da se letos še enkrat srečamo - na pikniku pri njih. V Podgradu v restavraciji Isabela nas je čakal vroč odojek in prijazni ljudje. Pot nas je peljala na Pre-garje pred šolo, kjer smo s krajani pokramljali, se osvežili in za dobro voljo videli nekaj spretnosti motoristov. Čaka nas še zadnja postaja na domačiji Bubec, kjer smo imeli kosilo. Sledila je še podelitev spominkov na naše 4. srečanje. Bilo je lepo- so se hvalili udeleženci in upam, da nas bo naslednjič še več. Vse kar se je ta dan dogajalo so nam pripomogli udeleženci zbora z donatorji: Krovstvo Rolih Simon, Banka Koper -Enota Ilirska Bistrica, Turistično društvo, Pub Triglav, Klub Praslovan Koseze, Avto Delalič Zlatko, KS Stu-dena gora, KS Starod, restavracija Isabela Podgrad, KS Pregarje, PGD II. Bistrica, Matko in Brigita Vincenc s.p. in že četrtič naš zvesti spremljevalec z avtovleko Avto Martinčič. Čakamo še na donacijo občine II. Bistrica. Še enkrat hvala vsem, ki so nam Veselo in prijetno na Studeni Gori Če nas ne more nič ustaviti, nas ne bo tudi to rosenje Spretnostna vožnja na Pregarju omogočili lepo preživeti ta dan na zboru oldtimerjev. Na Starodu je bila prijetna osvežitev Če se ne bojijo motoristi, se ne bomo tudi mi In že je bil tu konec in odhod domov od Bubčovih Moto klub »Bistre« Taborniki smo znani potem, daje lepo vreme naša šibka točka. Temu letos ni bilo nič drugače: Že na vse zgodaj spomladi smo prilezli na piano in začeli z našimi aktivnostmi. Eden od najpomembnejših dogodkov na taborniškem koledarju je zagotovo državni mnogoboj, ki poteka vsako leto v sredini junija in vsako leto v drugem kraju. Letos je bilo na vrsti Velenje. Tekmovanje je potekalo od petka, 15. junija, do nedelje, 1/.junija. Dolga in močna tradicija taborništva v tem kraju je kot na lašč za obeležje letošnje stoletnice delovanja skavtstva na Slovenskem, tako je celoten mnogoboj minil v duhu tega pomembnega dogodka in pa seveda v zdravem duhu tekmovalnosti, ki nas, mlade, povezuje in žene k ustvarjalnosti. Ruševci imamo dolgo tradicijo izjemnih rezultatov na vseh tekmovanjih v taborniških disciplinah, in samoumevno je, da se tej tradiciji ob tako velikem dogodku seveda nismo mogli izneveriti. Discipline kot so signalizacija, postavljanje šotora, orientacija in kurjenje ognja zahtevajo kar nekaj spretnosti in vaje, zato so se priprave na tekmovanje zaeele že zgodaj maja in se nadaljevale vse do zadnjega dneva pred odhodom v Velenje. Pred taborniškim domom v Kindlerjevem parku je bilo tako, kljub manjšemu prostoru za vadbo in nekoliko manjšem številu ekip, kot nekaj let poprej, vedno živahno in veselo, seveda pa ni manjkalo resnosti, ki se je kasneje obrestovala. Iz našega rodu je letos tekmovalo šest ekip, od tega tri ekipe v kategoriji medvedkov in čebelic (MČ), dve ekipi v kategoriji popotnikov in popotnic (PP) in ena ekipa v kategoriji gre. Vse ekipe so se zares izvrstno odrezale, vse ekipe v MČ kategoriji, to so taborniki od prvega do šestega razreda osnovne šole, so namreč dosegle zelo uspešen rezultat, ekipi PP, obe v moški kategoriji, pa sta zasedli odlični prvo in tretje mesto. Ekipa grč je tudi letos ostala neporažena in z veliko prednostjo osvojila prvo mesto med najstarejšimi taborniki.Ruševci smo tako tekmovanje zaključili kot najuspešnejši rod v Sloveniji in se domov vrnili z zajetnim številom nagrad in pohval. To poletje sta pred nami še dve akciji, ena bo taborjenje, ki bo letos ob reki Nadiži, druga pa taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki ali TOTeM, ki se bo odvijal prvi vikend v septembru. Organizacija slednje akcije bo otežena zaradi slabega stanja odbojkarskega igrišča v športnem parku Trnovo, vendar smo Ruševci kot vedno optimisti in bomo akcijo zagotovo uspešno pripeljali do konca. Lep taborniški pozdrav! za RSR Martin Prosen - Rvvasc TRADICIJA VIZITE V KOČANIJI ŠE VEDNO ŽIVI »Pa je šla še ena vizita srečno skuzi« ,smo rekli tisti, ki smo ves čas spremljali priprave na letošnjo vizito v Kočaniji. Fantje vizitanti smo ob veliki podpori in pomoči nekaterih mladincev iz Kočanije začeli s pripravami mesec in pol pred ključnim dogodkom v. Na prvem sestanku smo se dogovori, da bodo letos kočanski voz krasile rože v barvah slovenske zastave. Na sredini bo lipov list, simbol slovenstva. Naši fantje so se namreč v preteklosti zbirali pod lipo in prepevali ter se dogovarjali o pomemnih vaških zadevah. Kaj se je dogajalo v dneh pred vizito in na sam dan vizite? Za priprave smo poterbovali kar tri lokacije. V gasilskem domu na Betuli smo izdelovali rože. Tako kot vsako leto, so tudi letos največ rož naredile pridne roke starejših Kočank: Ade, Jolande, Cilke, Ivanke, Pepke in Neve. Njihove zabavne zgodbe in pesmi so krajšale urice vsem, ki smo se tiste dni družili.. V dvorani balinarskega kluba Zabiče smo krasili voz, v dvorani KS Podgraje pa smo ob zvokih Ventilčkov vizito zaključili. Lojtrnikov in konj vajenih vprege ni za vsakim vogalom. Mokarjev voz iz Zabič in Matičičeve lojtrnice že vrsto let služijo samo temu namenu. Zavedamo se, da morajo konji vizitante in spremljevalce varno pripeljati na naborno mesto in domov, zato smo najeli izkušenega kočjaža iz Golca. Voz smo začeli krasiti tako, da smo nanj najprej postavili smreke, nato smo mladici nanje pritrdili rože. V četrtek in petek zvečer je bilo na Mlaki zelo živahno. Pet harmonik, dva bobna, kitara in veselo petje so ves čas spremljali delo. Erik, ki je bil vodja dogajanja, je budno opazoval in nadziral priprave. Na najvidnejše mesto na vozu smo pritrdili letnico rojstva vizitantov. Tej smo posvetili posebno pozornost. Na voz smo postavili še sod z vinom in bil je pripravljen za odhod. Tadej in Sebastijan sta skuhala golaž s katerim smo se krepčali na dan vizite. To je vedno naporen dan in se je potrebno primerno okrepčati, da si kos vsem preizkušnjam! Torej mesec dni priprav! In potem še veliki finale-vizita. Fantje smo bili ta dan slovesno odpravljeni; v belih srajcah in črnih hlačah. Vsak je imel tudi pušeljc. Le-te so nam na prsi pripele naše letnice, ki so bile ves čas priprav in na dan vizite z nami. Voz je krenil z Mlake v vas. Pred njim smo korakali vizitanti z letnicami, za nami pa ostala mladina. Še zadnjič smo se ozrli v nebo in prosili lepega vremena, saj ni kazalo ravno najbolje. Prošnje niso zalegle. Dežne kaplje so nam kmalu pokvarile razpoloženje, a ne za dolgo. Voz smo pokrili s polivinilom in tako obvarovali naše rožice. Ko je prenehalo deževati, smo polivinil odstranili in pripeli na prizorišče v II. Bistrici tako, kot se spodobi, kot so to počeli, ko je šlo zares. Tam nas je pričakala zbrana množica ljudi. Napovedovalka nas je napovedala, podelili so nam pršut in... Vizita 2007 je bila uradno končana, mi pa smo še dolgo zabavali vse, ki so si prišli ogledat vozove (čeprav teh ni bilo malo! samo tri!). Žal nam je, da nismo imeli priložnosti izreči zahvalo Na poti proti II. Bistrici in nazaj so nas mimoidoči vsem, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji tega projekta, in pozdravljali, vozniki so nam navdušeno hupali... Vsi so imeli priložnost pokusiti vizitantsko vino, ki smo ga pili na naše zdravje in na zdravje cele Slovenije! Tiste trenutke smo goreli za Slovenijo. Tega ni moč opisati z besedami, to je potrebno doživeti! Uspešno smo zaključili tudi vizito letnika 1989. Močno upamo, da ni zadnja, saj je to priložnost druženja, sodelovanja, je šola strpnosti in dogovarjanja .. In kar je najlepše in ga ni denarja, ki bi to plačal-poveže staro in mlado! Tukaj je zgledno sožitje generacij. Kočanija ima še veliko volje in optimizma in vizito jemlje resno, čeprav zato nima ustrezne motivacije. Do kdaj? Kočanski vizitanti Dvojna dioptrija RISANKE NAŠE MLADOSTI... DAN MLADOSTI V drugi polovici maja so se na televiziji na veliko razgovorili o potrebi ponovne uvedbe nekdanjega "Dneva mladosti” za našo mladino, češ da je po ukinitvi tega praznika preveč potisnjena v ozadje. Se strinjam, da ji je treba omogočiti vstop na sceno, vendar mora vsak mladi rod imeti svojo lastno vizijo prihodnosti, ki ne more sloneti na spominih in željah staršev, ampak lastnih pričakovanjih, ki jih želi uresničiti. Pri tako hitrem spreminjanju sveta, kot smo mu danes priča, skoraj ni več mogoče uporabiti življenjskih izkušenj svojih staršev, zato vlada taka zmeda na vzgojnem področju, da mulci poučujejo starše, kako naj ravnajo z njimi...No, pametne glave so iztuhtale recept, kako bi mladino pritegnili, oziroma vsaj m COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71 -41 -1 24 ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h za en dan potisnili v središče dogajanja. Pri tem so nekaj spregledali in sicer, da je bila ravno mladina tista, ki je sredi osemdesetih let sklenila prekiniti z zlaganim obredjem bratstva in enotnosti, ki je z nekdanjo Jugo vred kmalu zatem razpadlo. No, zdaj naj bi z razbitinami naredili nekaj podobnega, kot so pred leti nekateri zanesenjaki sanjali o nekdanjem Maršalovem "modrem vlaku,” ki naj bi ga najprej seveda obnovili in se v nekakšni mirovni misiji prevažali z njim po nekdanjih jugoslovanskih republikah. Ne vem, zakaj na jug, ko pa je naša nova skupna država vendar na zahodno stran in bi bilo za našo razpoznavnost v njej zelo koristno, če bi se recimo s tem cugom prikazali v Bruslju ali pri sosedih na Dunaju, kamor bi se podali na pohod po poteh Martina Krpana in jih spomnili na njegove večne zasluge za obstoj njihovega mesta, ker ga je rešil Brdavsa! Lahko pa bi recimo naši poslanci v evropskem parlamentu vložili pobudo za uvedbo štafete mladosti, ki bi obšla vse članice EU in zaključila pot v državi, ki ji tisto leto predseduje! Tako bi imeli že prihodnje leto priložnost priti na svoj račun in svetu pokazati, kaj znamo. Izkušenj na tem področju nam ne manjka, potrebno bi bilo samo malo prirediti in seveda tudi v angleščino prevesti kak nekdanji scenarij predaje štafete na stadionu JLA v Beogradu, pa bi steklo. Prav zanima me, kako bi zvenela v angleščini pesem "Lepo je v naši domovini biti mlad,” posebno, odkar so "odkrili,” da se po njej plazi nekakšen strah pred nevidno, a povsod navzočo senco cenzure, ki da baje preži izza vsakega vogala na svobodno misleče državljane. Čudno, da česa takega nihče od taistih vidcev ni omenjal v času "obratovanja” Gotenice in Kočevske reke, o katerih smo šele zdaj, ko se baje ljudje bojijo govoriti, izvedeli vse podrobnosti, o katerih smo pred leti le ugibali...da nista bili plod domišljije, ampak resnična kraja prestajanja kazni za tiste, ki so se tako ali drugače pregrešili zoper nezmotljivost in dobro ime tedanjega družbenega sistema in prispevali določeno število mesecev svobode ter kamnov k njegovi "trdnosti.” Na srečo nič ne traja večno, še najmanj večnacionalne državne tvorbe, ki razpadejo, ko popustijo zgodovinski vzvodi, ki so jih držali skupaj. Strah pa ostane in izkušeni politiki vedo, da vedno prav pride, če ne zdaj, pa čez desetletja, zato pridno skrbijo, da pri ljudeh ne bi ugasnil in jih v ta namen preventivno "cepijo” s samocenzuro. Novinarjev se je v preteklosti le delno prijelo, pisateljev pa skoraj nič, zato jih je toliko sedelo...Morda bo zvenelo komu noro, ampak takih časov se eni in drugi veselijo, ker če je zaradi besede lahko kdo ob delo ali svobodo, pomeni, da jo takrat zelo resno jemljejo, ne pa kot sedaj, ko se zdi, da že po enem dnevu izgubi ne samo sijaj, ampak tudi vsakršno vrednost... boh do prihodnjič Jožko Stegu DRUŠTVO AL-ANON ZA SAMOPOMOČ DRUŽIN ALKOHOUKOVI Alkoholizem ni samo bolezen posameznika, ampak je to družinska bolezen. Če trpite zaradi pitja nekoga od vaših bližnjih in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč, vas toplo vabimo, da se nam pridružite, ne glede na to, ali vaš alkoholik še pije ali ne. Vsak četrtek imamo srečanja tudi pri vas, in sicer na Centru za socialno delo v Ilirski Bistrici. Pokličite na tel. št. 041 590 789 ali 01 251 3000. Lahko obiščete tudi našo spletno stran: www.al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si Cl.0.0. -NAJEM VOZIL -NAJEM VOZILA Z VOZNIKOM IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (obnova vozniškega žnania) (obnova vozniškega znanja; : Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 Ma se sploh ne čudim,de je današnja mladina takšna...samo pogledat je treba,kakšne risanke gleda.Naša generacija je gledala Smrkce in Gar-gamela, pa “nasilnega “Toma in Jeryja in podobno...ma vam povem,vsako nedeljo je bil kaži n v bajti, kajti župnik se je zmeraj spomnil delat mašo glihob desetih,ko so glih bli Smrkci. ..jaz res ne vem,kaj je imel naš stari župnik proti Smrkcem.da so se mu tako zamerili...to se še dandanes sprašujem... Nekako se mi zdi,da smo takrat v rani mladosti vidli mnogo več nasilja,kot ga vidi mularija danes,pa smo bli vseeno mnogo manj “frderbani”, kot pa so mulci zdej...Sej,ne bom tajil...tudi mi smo v šoli vohali lepilo in pretiravali z zobnimi tabletkami in podobno,da ima morda kdo še dandanes posledice... ma vam povem, kakšne trave in takih zadev pa v osnovni šoli še nismo poznali. Je pač mularija precej bolj napredna dandanašnji čas.Ma srn se prou smejal zadnjič,ko sem slišal za primer,da je prestrašena mamica peljala svojo šestošolko h ginekologu, in zdej mora na željo mame uboga deklica redno preventivno jemat tabletke(menda ne za gripo.,.)Hm,če človek malo bolje premisli...zdaj bo šele veselo... Res vam povem,da so za vse te probleme krive risanke. Saj mladina dandanes sploh nima normalnih in zanimljivih risank. Same neke take v stilu pujse Pujse in podobnih,v intelektualnem in animiranem smislu nikakvih “risank.”ln potem so otroci zaostali in zagrenjeni, ker ni več dobrega,starega Toma in Jeryja,da bi o njem sanjali še celo noč. Pa tudi mamice jim več zvečer ne pojejo slovenskih pesmic in čitajo slovenskih pravljic(zakaj bi se martrali.raje se pogleda eno sejo parlamenta po televiziji, pa je učinek isti), kajti v pravljice dandanes mularija ne verjame niti več pri desetih letih. Ja, človek se prav vpraša, kam so izginili trije veliki, ki so nekoč vladali in učili pravljic preprosti živelj in njega potomstvo...oni dohtar,oni gospod in oni učitelj... Svoj cajt je šiba pela za vsako malenkost v šoli,da so bili parklji plavi redno; kaj se pa danes dogaja v šolah,si lahko ogledate v kakšnem mobilnem filmčku na internetu. Nekoč smo pozdravljali domovino in Tita na začetku ure, pa kazali dlani... in tršicaje preverla, da niso bile umazane,ali pa celo (buh nas varji greha) kosmate. Vsega tega danes ni več,saj danes je vse to malo bolj napredno... Župniki so s svojimi pedofilskimi aferami in pehanjem za profitom tudi že zdavnaj izgubili veljavo med naprednimi in modernimi ovčicami,tako da danes cel cerkveni sistem sloni bolj ali manj na naših starih mamah... zdravniki pa pač zdravijo kot so to počeli vedno,in se v posameznika pač ne vtikajo,sploh če nima sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za krajše čakalne vrste ...$$$aleluja... Amerika je blizu... No vidite, in da so odnosi in ostalo dandanes na najnižji točki vse od druge svetovne vojne naprej, so definitivno in edino krive naše slabe risanke. Te nam kvarijo mladino že v najbolj rosni dobi, in to posledično potegne za seboj še vse ostalo. Brez zdravih temeljev bo težko gradit prihodnost in reševat ozračje in ozonske luknje...Skratka, začeti je treba na začetku in po malem...najprej predlagam,da se spet začne vrtet Smrkce in Biskvitke, potem pa,ko si bo mularija že malo opomogla, damo pa spet dobrega starega Toma in Jeryja, da se prebudi kreativnost... Jaz sem prepričan, da tudi Bush nebi bil takšen bukselj, če bi v mladosti gledal več dobrih risank...no ja,je pa res, da se človek lahko pokvari tudi pozneje, in pozabi na risanke in vse,kar ga je mama naučila v rani mladosti... in takšnih (nas)je vedno več... Pa lep pozdrav... Matjaž Vrh 041/869 727 ^GRADBENIŠTVO SAFTIC | SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 IOan Rutar §§ to S@ @ooo Gregorčičeva 8 ponedeljek 13° - 193 0 in torek 7° - 133 0 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14° - 203 0 in sreda 7° -133 0 tel. 726 50 04, 726 54 01© INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 nnRflVA IN MONTANA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus tilfc VIE|MANN ŠE JE NEKAJ NOVIC Tekmovanje se je začelo s testi. Nato so se tekmovalci do dvaintridesete štartne številke odpravili na spretnostni poligon, ostali tekmovalci pa smo odšli na ocenjevalno vožnjo. Ko smo opravili vsak svojo nalogo, smo vloge zamenjali. Kolesarjenje se je za vse srečno končalo, medalje pa so odšle v severovzhodno Slovenijo. Zadovoljna sem s svojo uvrstitvijo, saj je nepisano pravilo v prometu, da smo ženske slabši vozniki od moških. Nika Bratovič, 9.r. OŠ Jelšane V petek, 15. 06. 2007 pa smo se tudi lepo poslovili od devetošolcev. Vsak razred na naši šoli je pripravil svoj programček, učitelji so podelili pohvale in priznanja, razrednik pa lepa spominska darila in spričevala. »PA SREČNO NAPREJ !« Tako! Za letos spet končujemo s poročanjem vaši novinarji 5. razreda OŠ Jelšane, z mentorico N. Pirih ter odhajamo na zaslužene počitnice. Uredništvu časopisa »SNEŽNIK« se zahvaljujemo za vse objave in se slišimo v naslednjem šolskem letu. IZ OŠ JELŠANE! DRŽAVNO TEKMOVANJE “KAJ VEŠ O PROMETU” Oktobra sem na občinskem tekmovanju “Kaj veš o prometu” dosegla prvo mesto. S tem sem dobila častno nalogo - zastopati našo občino na državnem tekmovanju. V začetku maja mi je moja mentorica Silva Valenčič povedala, da bo državno tekmovanje v soboto, 26.maja 2007, v Kranju. V soboto sem se s starši in mentorico odpeljala v Kranj. Tam so nam najprej razdelili darilca in malico ter štartne številke. Potem so nas ob zvokih pihalne godbe sprejele mažoretke, pozdravila pa sta nas tudi župan Kranja in minister za promet, gospod Janez Božič. ooooooo«x>c>o<>č><><>ooč>o<>ooo<>o<>ooooo<> SLOVO DEVETOŠOLCEM V petek, 15. junija 2007, smo se poslovili od 9. razreda. Želeli smo, da bo naše slovo slavnostno in iskreno. Šolska skupnost je v sodelovanju z mentoricami pripravila program, v katerem so sodelovali vsi učenci, saj se je vsak razred predstavil s svojo točko. K nastopu smo potegnili tudi naše devetošolce, ki so se nam z ves- eljem pridružili. Program se je zaključil s predajo ključa 8. razredu, ki gaje »kupil« za simbolično ceno. Po končanem programu so učenci 9. razreda dobili spričevala, ki so jih tako nestrpno pričakovali. Podeljenih je bilo tudi nekaj priznanj. Njihovi obrazi so bili nasmejani. Na koncu so se z osmošolci in učitelji malo posladkali in noreli ob glasbi. Tako smo se od njih prisrčno poslovili. Novinarski krožek Tadeja Logar GEMINUS Poskrbite za vas obraz, odstranite gube, okrepite TONUS MIŠIC OBRAZA... START KL.EB tehnologija Pokličite: tel: +385 (0)51 732 028 mob: +385 (0)91 568 7775 »VOŽNJA Z VLAKOM IN OGLED POSTOJNSKE JAME « Tudi v našem vrtcu se približuje zaključek šolskega leta in težko pričakovane počitnice. Preden se bomo razšli, smo organizirali dolgo pričakovano vožnjo z vlakom in obisk Postojnske jame. Zgodilo se je v petek, 15. junija 2007. Ob 15. uri smo se zbrali v čakalnici železniške postaje v Ilirski Bistrici. Do odhoda vlaka smo si kupili vozne karte, ogledovali železniško postajo in vozni red. Nestrpnost otrok se je stopnjevala, saj se je večina otrok prvič peljala z vlakom. Vzgojiteljici, skupaj z otroki, v spremstvu nekaterih staršev, smo vstopili na vlak. Otroci so zelo uživali v vožnji, še posebno doživetje pa je bila vožnja skozi tri predore. Zanimiv je bil tudi prostor pri strojevodji. Prispeli smo v Pivko ter počakali na mednarodni vlak, ki je pripeljal iz Italije. Ta vlak se je zdel otrokom še »boljši«, imel je veliko vagonov, v notranjosti pa hodnike in kupeje. Srečno smo prispeli v Postojno, kjer so nas pričakali še ostali starši. Naša pot se je nadaljevala do Postojnske jame. Z vlakcem smo se odpeljali v lepote podzemlja, skozi rdečo, belo, špagetno in črno dvorano, čez ruski most v rajsko dvorano. Prav vsem je bila zanimiva človeška ribica. Nekateri otroci pa so »slišali » zmajčka Jamija, ki se je oglašal prav tako kot v pravljici ZMAJČEK JAMI V POSTOJNSKI JAMI. Za vse nas je bil ogled jame pravo doživetje. Vodička je bila nad zvedavostjo otrok in njihovim vedenjem o jami zelo presenečena. Skupno druženje smo zaključili z igro na igralih ob jami ter sprehodom po parku. Kdo bi si mislil, daje vožnja z vlakom taka pustolovščina. OŠ Knežak, oddelek vrtca Marjetka Kresevič, Mirka Gulja OOOC><>X><><><>C><>C><>W FINALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU Osnovna šola Rudolfa Ukoviča je gostila finalni turnir področnega osnovnošolskega prvenstva v malem nogometu za dečke rojene 1994 in mlajše. Na turnirju, kije potekal na novem igrišču z umetno travo, je sodelovalo pet osnovnih šol. Poleg domače še OŠ Notranjskega odreda iz Cerknice, OŠ Toneta Šraja iz Nove vasi na Blokah, OŠ Košana in OŠ Prestranek. Zmagovalci področnega prvenstva so postali učenci OŠ Notranjskega odreda iz Cerknice, drugo mesto je zasedla OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, tretje pa OŠ Prestranek. Prvouvrščene ekipe so prejele pokale, mladi nogometaši pa tudi medalje. Na fotografiji: mladi nogometaši OŠ Podgrad (v oranžnih dresih) so osvojili drugo mesto. Foto: Maja Šajina 0<><>C><><>X><>0<><>C><^^ SREČANJE PARTIZANSKIH UČITELJEV V soboto, 16. 6. 2007 je bilo na Pregarjah letno srečanje partizanskih učiteljev Primorske, ki se ga je udeležilo precejšnje število udeležencev. Partizanski učitelji so obudili spomin na dogodke med II. sv. vojno, spomnili so se tudi pomembne učiteljske konference za okrožje Brkinov, ki je bila 26. marca 1944 na Pregarjah in odkrili spominsko ploščo. V kulturnem programu smo poleg pevske skupine Fantje izpod Karlovice, folklorne skupine Brkini in ženskega pevskega zbora Prem nastopili tudi učenci naše šole. Zaigrali smo prizor iz partizanske šole. Po navdušenju sodeč sklepamo, da so bili obiskovalci zadovoljni. Pohvalili 0<>0>0<><0*>C><><><><><^^ so nas in povedali, daje bilo res tako, kot smo tako doživeto zaigrali. Na koncu so kmečke žene vse prisotne postregle z golažem, ki ga je skuhala Slovenska vojska in s sladkimi dobrotami. Učenci novinarskega krožka GRAD, GRAD, ODKRIJ SVOJ ZAKLAD Otroci iz vrtca, prvega, drugega in tretjega razreda OŠ Pregarje smo bili pravi raziskovalci. S pomočjo različne literature ter takšnih in drugačnih virov smo iskali vse o gradovih. Naše raziskovalno delo smo poimenovali Grad, grad, odkrij svoj zaklad. Poleg raziskovanja smo si ogledali tudi grad Prem. O gradu in življenju v njem nam je nekaj več povedal vodič, ki nas je pričakal pred gradom. Polni doživetij in novih spoznanj smo se vrnili nazaj v šolo, kjer smo počeli še veliko zanimivih stvari, ki so se navezovale na gradove. Naše raziskovalno delo je trajalo kar cel teden, zaključili pa smo ga tako, da smo se z deklamacijami, igrico, glasbeno pravljico in razstavo predstavili staršem, starim staršem, prijateljem ter ostalim učencem in učiteljem naše šole. Otroci iz vrtca, prvega, drugega in tretjega razreda ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA Na naši šoli vsako leto izvajamo različne projekte, dvakrat na leto pa organiziramo tudi zbiralno akcijo starega papirja. Vsako leto smo zelo pridni in zberemo veliko papirja. Tudi letos je bilo tako. Učiteljica Vanja Tijan, nam je že na začetku pomladi rekla naj pridno zbiramo star papir, saj se zbiralna akcija približuje. Učenci smo jo seveda ubogali in ga začeli pridno zbirati. Sestavili smo manjše skupine in tekmovali, katera bo obiskala več vaščanov. S samokolnicami smo tekali po vaseh in se zelo zabavali. V šolo smo ga pripeljali v sredo, 13. junija. Prostor pred telovadnico in dekliške ter fantovske garderobe so bile do vrha založene, saj smo zbrali skoraj sedem ton! Zanimalo nas je, kdo med nami je zbral največ papirja in kaj bo zmagovalec dobil za nagrado. In končno smo zvedeli kdo se je najbolj potrudil.! Med posamezniki je največ papirja zbrala Jana Šestan (474 kg), najboljši dvojici sta bila Matej in Matjaž Iskra (472 kg), medtem, ko je bil med razredi na prvem mestu 8. razred (310kg). Vsi omenjeni so bili tudi nagrajeni. Med nagradami bi omenili kupone za pico v piceriji Kudra in se iskreno zahvalili gospodu Gregorju, ki nas ob vsaki zbiralni akciji papirja nagradi s picami. Tudi v bodoče bomo organizirali zbiranje papirja, saj denar, ki ga dobimo namenimo za šolske pripomočke. Poleg tega pa se ob tem tudi zabavamo in pridobivamo delovne navade. Novinarski krožek Tamara Debeljak in Tadeja Logar ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo USPEŠNI NA TEKMOVANJIH Učenci naše šole so med šolskim letom dosegali lepe rezultate na raznih tekmovanjih. Tekmovali so tako učenci nižje kot višje stopnje. Seznam učencev, ki so prejeli priznanja, je zelo dolg. Seveda, saj so vsi skupaj prejeli kar 45 priznanj iz tekmovanj, paše medalje za športna tekmovanja, pohvale za sodelovanje na projektu Evropa v šoli, pohvale za marljivo šolsko delo ter odličen uspeh in še kaj. Učenci od 5. do 9. razreda so sodelovali na tekmovanjih iz znanja matematike, logike, slovenščine, angleščine, kemije, biologije, sladkorne bolezni, zgodovine in vesele šole ter pridno brali za slovensko in angleško bralno značko. Učenci od 1. do 4. razreda so na tekmovanjih pokazali svoje znanje iz matematike, cici vesele šole, trudili so se za medaljo Zlati sonček in Krpanovo medaljo, pridno brali za Kettejevo bralno značko in sodelovali v projektu Knjigobube. Skupaj so naši učenci dosegli kar 37 bronastih in 7 srebrnih priznanj. Ljubitelji knjig, ki so bralno značko opravili v vseh osmih letih šolanja, so prejeli posebna priznanja in nagrade za uspešno osemletno branje. Erik Mršnik, učenec 9. razreda, je prejel zlato priznanje iz zgodovine in priznanje Millenniuma za odličnost, saj je dosegel vse možne točke na nacionalnem preizkusu znanja slovenščine. Znanje, ki so ga učenci v tem šolskem letu pridobili, zagotovo ni prineslo le priznanj s pridihom »žlahtnih kovin«, ampak nove izkušnje in dobro popotnico za življenje. Dobitnikom priznanj in njihovim učiteljem čestitam za prejeta priznanja. Prijetne počitnice želim vsem učencem in šolskim kolektivom, šolska pedagoginja, OŠ Rudolfa Likoviča Podgrad ooooo<>>oo<><>ooo<>>>ooo<>oo<>oooooooooo<>ooooo<>o ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA Prvi teden v juniju 2007 smo na OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad zbirali star papir. Tekmovali smo po razredih, kdo ga bo zbral več. V razred smo znosili veliko starega papirja in tako se je kup vsak dan večal. Petošolci smo s skupnimi močmi zbrali največ starega papirja, in to kar 1 tono in 899 kilogramov. Cela šola pa je zbrala kar 4 tone in 410 kilogramov. V petek smo ga nato s hišnikom Aleksom znosili v garažo. Ker smo petošolci zbrali največ papirja na šoli, bomo za trud še dodatno nagrajeni. GAJA in DORIS, učenki 5.r. devetletke KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica POLETNA ŠOLA V NARAVI - TERME ČATEŽ V ponedeljek, 11.6. 2007, smo se v učilnici 5. razreda zbrali vsi učenci 4. in 5. razreda. Odpravljali smo se v šolo v naravi. Kmalu smo prtljago odnesli v avtobus in se odpravili proti Termam Čatež. V Čatežu smo se namestili v apartmaje. Kmalu zatem smo odšli na kosilo in počivat. Pred odhodom na bazen smo si oblekli kopalke in se na debelo namazali s kremo za sončenje, saj je sonce močno pripekalo. Na bazenih so nas razvrstili v štiri skupine. Po plavanju smo odšli na večerjo. Po večerji se je začela krajša nevihta. Tekli smo, da se ne bi zmočili. Ko smo končno prišli v apartmaje, smo se začeli pripravljati na spanje. Naslednje jutro nas je spet presenetila nevihta. Vzeli smo dežnike in se toplo oblekli, saj se je temperatura močno znižala. Ker se je čez nekaj časa nebo zjasnilo, smo se popoldne kopali v poletni termalni rivieri. Skupina v kateri sem bila, je popoldne vadila prsno plavanje. Odšli smo v olimpijski bazen, ki je globok kar dva metra in deset centimetrov in v katerem ima voda 27 stopinj. Vsem je bilo mraz v tem bazenu. Hodili smo tudi na tobogane. Najraje sem imela moder tobogan, ki je bil kot cev. V četrtek smo po večerji odšli na splav, ki nas je peljal čez Savo.Na štajerskem bregu smo si po vožnji s splavom privoščili sladoled. V petek pa smo odšli z vlakcem na grad Mokrice. Tam smo si ogledali partijo golfa. Igralci golfa igrajo golf približno 5 do 6 ur. Popoldne nas je čakalo testiranje plavanja. Dosegli smo veliko bronastih in celo štiri srebrne delfine. Zvečer smo začeli pakirati, da v soboto ne bi imeli toliko dela. Po dolgi vožnji proti domu so nas pred šolo pričakali starši. Radostno smo jih objeli, saj smo kljub lepotam Čateža, pogrešali svoje domače. Anja Zidar in Enej Bačič, 4. razred OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, FOTO: Ivan Majcan O00oc*)<<>000<>x<>0<>c>000'x><><><>0000<>00<><>0<>©<><>©00c<«»c*>0<>0<>0^^ ORATORIJ 2007 »PREKLOPI SANJE NA DEJANJE« V župniji Ilirska Bistrica organiziramo že tretjič zapored poletni oratorij, ki bo letos nosil naslov »Preklopi sanje na dejanje!« Gre za posebno obliko petdnevnih aktivnosti za otroke, ki se bodo odvijale od 22.08.-26.08.2007 v prostorih župnišča. Oratorij je namenjen otrokom od prvega do petega razreda osnovne šole. Program: 8.00 prihod animatorjev in priprava na delovni dan 09.00 zbiranje otrok pred župniščem 09.10 začetek programa: dvig zastave oratorija, himna oratorija, jutranja molitev, oratorijska zgodba, kateheza 10.15 delo po skupinah na temo kateheze in predstavitev 11.15 ustvarjalne delavnice 12.45 odmor za kosilo in prosti čas 14.15 popoldanska velika igra 16.00 zaključek: spust zastave oratorija, himna oratorija, molitev, petje, kratka misel za srečno 16.15 animatorji pripravijo vse potrebno za naslednji dan in opravijo refleksijo minulega dneva S tem počitniškim programom želimo otrokom ponuditi izkušnjo življenja s pozitivne, sproščene plati, kjer so prisotne vrednote pomoči, sodelovanja, iskrenosti, prijateljstva, zaupanja, vere, solidarnosti... Potrudili se bomo, da bodo udeleženci oratorija aktivno in zdravo preživeli prosti čas še zadnjih počitniških dni. Oratorij bo pod vodstvom kaplana izpeljala skupina oratorijskih animatorjev. Otroci bodo vsak dan deležni kosila. V enem izmed dnevov se bomo odpravili tudi na izlet. Tekom programa čakajo otroke še številna presenečenja. Prispevek za poletni oratorij znaša 25 EUR, ostali del stroškov bomo pokrili z zbranimi sponzorskimi sredstvi. Čas za oddajo prijavnic za oratorij je 15.08.2007. Program se bo zaključil v nedeljo 26.08.2007 s slovesno sveto mašo ob 10h v cerkvi sv. Petra, kamor že sedaj lepo vabimo vse starše otrok, ki se bodo udeležili oratorija in naše sponzorje. Povejte naprej in pridite, imeli se bomo lepo! VOŽNJA Z LADJO Otroci okoliških vrtcev naše občine smo se v nedeljo, 03. 06. 2007, s svojimi starši in vzgojiteljicami odpravili na vožnjo z ladjo po slovenski obali. Do Portoroža so nas peljali kar trije avtobusi, ki so nas pričakali na avtobusni postaji v Ilirski Bistrici. Komaj smo čakali, da prispemo do Portoroža, kjer nas je čakala velika ladja. Vsi veseli in zadovoljni smo se vkrcali na ladjo, ki nas je popeljala po celi slovenski obali. Vozili smo se kar dve uri. Po končani vožnji z ladjo, smo imeli še uro časa za sladoled in sprehod po vročem Portorožu. Bilo nam je zelo lepo, zato komaj čakamo še kakšen podoben izlet. Otroci okoliških vrtcev Junonaj} studio za nego telesa Jablanica le 6250 Ilirska Bistrica Nudimo vam; • Nego obraza • Nego telesa • Depilacijo • Pedikuro • Manikuro • Ličenje Vse dodatne informacije na tel.: 051 304 217 EURO MB NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: gciskra@siol.net URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10%popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ilirska Bistrica ^ ^ recenzija Misel o knjigi... ŽENSKE, KI TEČEJO Z VOLKOVI Miti in zgodbe o arhetipu Divje ženske Clarissa Pinkola Estes (Založba Eno, Nova Gorica, 2003) Clarissa Pinkola Estes je mednarodno priznana in večkrat nagrajena pesnica in Jungova psihoanalitičarka. Je cantadora ali varuhinja starih zgodb južnoameriškega izročila. Bila je direktorica Jungovega središča za izobraževanje in raziskovanje v ZDA. Doktorirala je iz medkulturnih študij in klinične psihologije. Pričujočo knjigo je začela pisati leta 1971 in jo pisala dvajset let. Knjiga so prevedli v veliko jezikov in ostaja nekakšno »sveto pismo«, posvečeno notranjemu življenju žensk. Ko sem pred nekaj leti šarila po eni izmed ljubljanskih knjigarn z duhovno literaturo, meje v kotičku očesa zapazila črno poplatničena knjiga in mi šepetala, naj jo prelistam, morda kupim. Ne, cena me ni prepričala. »Malce predraga si«, sem ji v sebi zašepetala. A ko se v meni nekdo ali nekaj dobrega zasidra, ne gre zlahka iz srca. Ni minilo veliko časa, ko je »črnoplatna« pristala v mojih rokah in nikoli, kosem jo dodobra »požrla«, nisem razmišljala o denarju, ki sem ga zanjo porabila. Postala je prijateljica z milijoni vprašanj, s slikami podob, časov, načinov bivanja, s pravljicami in simboliko mita, s svojo Divjino. Z mojo divjino, v katero skozi in ves čas zaobjemam vse, kar se mi dogaja. Avtorica knjigo preplete z dvajsetimi zgodbami o La Lobi, Volčji ženski, ki zbira kosti in poje, nadaljuje s Sinjebradcem, Modro Vasiliso, Okostnjakinjo, La Mariposo, z mitom o Perzefoni in Baubi, z Brezroko deklico, Divjim dečkom, Medvedom mlade lune, z La Llorono, Deklico z vžigalicami, Zlatolasko in s še mnogo podobnimi ali drugačnimi zgodbam, ki razdramijo tisto najbolj zaspalo v nas. Zgodbe razlaga, razmišlja ob njih, svetuje, poje: Šepeta nam tiste drobne misli, ki v nas črvičijo od vedno, pa se jim nekako ne upamo prisluhniti. Zgodba je simbolična pripoved o notranjem življenju min vodilo, kako se rešiti težakov in težav, kako obuditi ljubezen. Gre za pripoved o moči uma in duha, telesa in raztezanja mišic v smeh do ušes. Zgodba o pripadnosti, o jezi in potrpežljivosti, o vztrajnosti in dopuščanju, o ustvarjalnosti in samoti, o sestradanosti duše in skrivnostih nepričakovanega. Knjiga je poziv predvsem ženskam, da se soočimo s tistim, česar se najbolj bojimo. Kot nosilec zavesti trka na vrata srca in pravi, naj jo preberemo in beremo in zbiramo zgodbe iz naših krajev, naj bomo tudi me cantadorke naših življenj. Avtoričino delo se zdi kot prstki novorojenčka, ki te vabijo, da se jih dotakneš, da skoznje začutiš, kako življenje vre in hoče še in hoče lepo in dobro. Zgodbe pravijo, da se strahovi dajo premagati, da se usta še z lahkoto raztegnejo do zatilja zaradi smeha in nasmeha. Vabim vas k branju te prekrasne in bogate knjige in vam za pokušino dodajam le nekaj Clarissinih misli in vam želim mir in ljubezen. Kjerkoli. Kadarkoli. S komerkoli. Objem. Patricija Vsakič, ko hranimo dušo, nam zagotavlja rast. Odvrzimo lažna ogrinjala, ki so nam jih nadeli. Ogrnimo si plašč mogočnega instinkta in modrosti. Vtihotapimo se na psihične pokrajine, ki so nam nekoč pripadale. Razvijmo obveze, pripravimo zdravilo. Vrnimo se... Ko izlivamo dušo, oživljamo. Nismo več razredčena raztopina... ^ Dom na Vidmu j P\ j p O J Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: ^ od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 AKCIJA: 3 + 2+1 ______3 FILME PLAČATE, 2 POSODIMO BREZPLAČNO, 1 VHS PODARIMO I VIDEO TOP 1Q 11. APOKALIPTO ■ zgodovinski 12. DEJAVU - triler 13. NEPREMAGLJIV-drama 14. TEKSAŠKI POKOL Z M0T0RK0 ■ ZAČETEK 15. NoČ V MUZEJU - komedija 16.SMRTONOSNI LET-akcija 17. SREČNE NOGICE ■ risanka •8. JACKASS 2 ■ komedija 19. ODPRTA SEZONA-risanka ■ 10. TIGER IN SNEG - komedija <0 <0 <0 glasba 0 0 0 OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN Dekliški komorni zbor Vox llirica V nedeljo, 3. junija je v prenovljenem vaškem domu v Hrušici potekal prvi koncert letošnje občinske revije pevskih zorov in skupin. Letos omenjeno revijo, že 26. po vrsti, pod pokroviteljstvom Občine Ilirska Bistrica organizira bistriška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Prvi koncert pa so gostili Hrušiški fanti v novih prostorih vaškega doma, katerega bodo uradno odprli ob opasilu v Hrušici. Dvorana vaškega doma je bila ob koncertu pevskih zorov v začetku junija pretesna za vse obiskovalce. Teh je bilo s pevci vred kakih 150. To je nedvomno lep začetek in dobra vzpodbuda krajanom Hrušice, ki so v minulem obdobju vložili nemalo truda in dela v obnovo vaškega doma. Očitno bodo prenovljeni prostori nekdanje hrušiške šole dobro služili svojemu namenu. To še posebej zato, ker je kulturno življenje v Hrušici v zadnjem času predvsem po zaslugi Hrušiških fantov zelo pestro. V Hrušici so in bodo v naslednjih dneh kar tri odmevne prireditve. Poleg že omenjene občinske revije pevskih zborov in skupin, bodo Hrušičani gostili tudi med-območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz celotne Primorske (pod okriljem JSKD), sami pa so pripravili zanimivo prireditev z ljudskimi pesmimi in kresnimi pripovedkami Kresna pesem. Na prvem koncertu 26. občinske revije pevskih zborov in skupin se je občinstvu predstavilo 6 izvajalcev. Kot prvi so šli na oder pevci iz Jasena. Tako mešani pevski zbor Ahec kot tudi Jasenski pevci so se obiskovalcem predstavil pod vodstvom Saše Boštjančiča. Sledile so pevke pevske skupine Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica, za njimi pa so navdušili občinstvo domačini - Hrušiški fanti. Za obsežen pevski zbor Društva upokojencev Avgust Šuligoj iz Ilirske Bistrice je bil hrušiški oder skoraj premajhen. Zboru dirigira Dimitrij G rij. Kot pika na i pa so ob zaključku prireditve pod vodstvom Elene Sedmak nastopile še mlade pevke že uveljavljenega dekliškega komornega zbora Vox llirica. Na drugem koncertu občinske revije pevskih zborov in skupin se konec meseca na Premu predstavljajo ŽePZ Prem, MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak, pevska skupina Kalina iz Kosez, Fantje s’pod Karlovice (Pregarje), MoPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica in Bratje Boštjančič, (i.š.) SHOD PARIŠKIH SLOVENCEV Teja LJUBIČ osvojila pariške Slovence in njihove prijatelje. Teja Ljubič mlada harmonikašica, dvakratna državna nagrajenka, doma iz Brkinov, se je odzvala povabilu Društva Slovencev v Parizu in prišla na Shod Slovencev 17. junija s svojo harmoniko in v brkinski narodni noši. Društvo in Slovenska Katoliška misija v Chatillonu sta pripravili za to priložnost celodnevno prijateljsko srečanje v posvetitev praznika državnosti v prostorih Slovenskega doma, katerega se je udeležilo izredno veliko število rojakov, ob prisotnosti Gospoda Janeza ŠUM RADA Veleposlanika v Franciji in njegove soproge. Najprej je bila slovesna maša, ki jo je daroval Gospod KAMIN, delegat za Slovence v Franciji, s sodelovanjem in solo petjem Teje. Predsednik Društva Sebastien Janež, ki izhaja iz druge generacije izseljenstva, je v svojem nagovoru zaželel dobrodošlico Teji v slovenski skupnosti in se ji zahvalil za njeno sodelovanje. Nato smo prisluhnili kulturnemu programu s predstavitvijo Teje in Brkinov ter knjige o Brkinih Slavka GERŽELJ. Sledil je recital poezije v sodelovanju s Tejo, ob zvokih ljudskih pesmi. Gospod Veleposlanik, ki nas je ob tej priliki nagovoril, je poudaril napredke Slovenije v teh šestnajstih letih in med drugim lepo primerjal mlado Slovenijo s Tejo, ki nam je z izredno svežino in globokim občutkom zapela in zaigrala lepo število ljudskih pesmi. Okrepčali smo se in pokramljali pri skupnem prazničnem kosilu, ki ga je pripravila naša rojakinja Marija Penko, Brkinka, s svojo družino in sodelavci; lahko smo se tudi zavrteli ob zvokih spontanega igranja mladih in manj mladih pariških Slovencev s Tejo načelu ....Proti večeru smo se razhajali na vse strani, s prijetnim občutkom domačnosti. Vsi prisotni, posebno pa Brkine!, smo izrazili željo, da bi Teja se prišla med nas in bi še nas razveselila s svojim petjem in igranjem. Most med domovino in tujino se lahko gradi v tej zvestobi koreninam, ki nam jo je prisrčno posredovala Teja s svojim pristnim nastopom. Ana Stegu Vičič Društvo Slovencev v Parizu TV GALEJA ___ _ „.. ....._....„ ,...„ ' CPOCDCB[R[lDz^\ PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE POREČJE REKE Z BRKINI - GRADOVI IN DVORCI V začetku meseca je izšla knjiga o gradovih in dvorcih v naši okolici. Predstavitev knjige avtorja Igorja Sapača je bila 7. junija v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Knjiga je še ena v nizu topografije gradov v Sloveniji, sicer nekoliko ponesrečeno umešča naše področje v Osrednjo Slovenijo na področje Notranjske, čeprav so v njej poleg gradov v dolini Reke in tistih na Zgornji Pivki predstavljeni še gradovi na območju od Podgrada do Kozine, pa nekateri v okolici Divače in celo dva s sosednje Hrvašeke (Škalnica in Klana). Kakorkoli že, gre za pomemben prispevek k predstavitvi grajskega dela arhitekturne dediščine tega območja. Kljub temu, daje lepo število popisanih gradov že v razvalinah, jih je avtor podrobno raziskal in jih opisal. V knjigi najdemo številne fotografije, tlorise in reprodukcije starih slik obravnavanih gradov in dvorcev. Avtor Igor Sapač je arhitekt in umetnostni zgodovinar, kastelolog, rojen 1977. leta v Mariboru. Leta 1994 je pod mentorstvom dr. Ivana Stoparja izdelal raziskovalno nalogo Grajske stavbe v osrednji in zahodni Sloveniji, kar je pomenila prvi osnutek za topografijo grajske arhitekture tega območja. Izdelal je serijo miniaturnih maket 200 najpomembnejših grajskih stavb na Slovenskem. Izdelal je več monografij posameznih gradov in pripravil obsežno študijo grajske arhitekture na Dolenjskem in v Beli krajini. V zadnjem obdobju je delo usmeril v gradove v zahodni Sloveniji, ukvarja pa se tudi z raziskavami srednjeveških mest in trgov. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado Fakultete za arhitekturo in Prešernovo nagrado Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Kot pravi, je za knjigo o gradovih na Bistriškem porabil kakih pet let trdega dela in terenskih raziskav. Številni pomembni srednjeveški gradovi v porečju Reke in v Brkinih doslej žal še niso bili deležni raziskav, zato je delo Igorja Sapača še toliko bolj vredno pozornosti. Knjiga Grajske stavbe v Osrednji Sloveniji - Porečje Reke z Brkini popisuje natanko 59 gradov in dvorcev v naši okolici. Zelo lično oblikovana knjiga s premskim gradom na naslovnici si vsekakor zasluži, da jo v naslednjih dneh vzamete v roke. (i.š.) BISTRŠKE ŠKUORKE TOKRAT S KOMBIJEM NA ČEŠKO PREDSTAVITEV KNJIGE »GODBENIŠTVO NA BISTRIŠKEM« Bistrške Škuorke smo se od 01. do 03. junija, v češkem mestecu Os-enice, nedaleč stran od Prage, udeležile že 7. znamenitega Mednarodnega festivala “Foerstrovy Osenice 2007”, kjer se vsako leto zvrstijo številni pevski zbori in pevske skupine iz celotne Češke in ostalih gostujočih držav. Kot edine slovenske predstavnice smo se z velikim veseljem odzvale povabilu gospoda veleposlanika Draga Mirošiča in organizatorja festivala, g. Františka Zumerja. Doživele in spoznale smo gostoljubnost in prijaznost tamkajšnjih prebivalcev. V soboto smo tako nastopale kar trikrat in slovensko ljudsko pesem zopet ponesle onkraj slovenskih meja. Na pot smo se tokrat odpravile kar s kombijem in se preko Avstrije in Prage pripeljale naravnost v osrčje češke pokrajine. Tu nas je po češko »dobri večer« pozdravil župan občine Osenice, g. Vališka in nas popeljal do gos- toljubnih domačinov, ki so nam v naslednjih dneh nudili prijetno prenočišče. Po udobni namestitvi, nam je razkazal še prečudovit okoliš, ki je sestavljen iz treh malih vasic. V županovi družbi smo obiskale tudi znamenito Pivnico s srednjeveškim pridihom iz davnega leta 1307, kjer smo skupaj nazdravili z vrčkom »rezanega«. Osrednji del gostovanja: sobota, 02.06.2007 Unija čeških pevskih zborov in občina Detenice je pripravila bogat sobotni program, na katerem smo se predstavile kar trikrat. Ob 10 uri smo se v cerkvi v Osenicah, kjer se je odvijala svečana maša v čast J. Foersterja (1833-1907), predstavile s pesmijo, ter skupaj z ostalimi nastopajočimi, poslušalce povabile na popoldanski in večerni del festivala. Ob 14 uri smo v naravnem amfiteatru pri spomeniku Foersterjeve rodbine, nastopile drugič. Po zaključku drugega dela festivala smo skupaj z ostalimi zbori zapele češko ljudsko pesem. Sledilo je srečanje z g. Vojkom Kuzma, pooblaščenim ministrom slovenskega veleposlaništva v Pragi, ki nam je razkril podrobnosti čeških ljudi in gostujoče pokrajine. Ob 19 uri pa smo v dvorani mestne hranilnice v Sobotki nastopile še zadnjič in tako zaključile sobotni del gostovanja. Nad obiskanostjo festivala smo bile prijetno presenečene, saj je bilo na vseh lokacijah veliko poslušalcev, ki so z navdušenjem spremljali omenjene pevske dogodke. Še posebno so bili presenečeni nad načinom ljudskega petja, saj smo bile med množico vrhunskih pevskih zborov in skupin, kot so: Zbor - Vlasta Dobruška, , Chorea corcontica Trutnov, Zaboj Dvur Kralove, Dvorakov komorni zbor Kralupy, edine predstavnice ljudske zvrsti. Festival FOERSTERJEVE OSENICE 2007, pripravljen iz strani Unije Čeških pevskih zborov in občine Detenice, je bil prirejen v čast J. B. Foersterju, (1833-1907), ki je bil pomemben lik (umetnik, skladatelj, slikar,..) v zgodovini Čehov, pa tudi Slovencev, saj je nekaj časa deloval in živel tudi v Novem mestu in drugje po Sloveniji. Organizatorji festivala vsako leto povabijo predstavnike slovenskih zborov; tokrat so se odločili za ljudsko pesem in vesele smo, da je bilo temu tako! Polne vtisov in nasmejanih lic smo se v nedeljo dopoldan poslovile od prečudovitih čeških krajev in pokrajine ter prijaznih ljudi. Med povratkom smo se zaustavile še v Pragi, kjer smo si kljub pomanjkanju časa na hitro ogledale večje znamenitosti mesta. Tri dni petja, raziskovanja in potovanja so bila za nas nepozabna. Z ljudsko pesmijo smo se zopet z roko v roki odpravile dogodivščinam naproti. Ob tej priložnosti bi se rade zahvalile vsem, ki ste nam omogočili realizacijo gostovanja na Češkem, tako Klubu študentov Ilirska Bistrica kot tudi sponzorjem Banki Koper d.d., Plami-pur d.d. in Kraškim lekarnam Ilirska Bistrica. Kulturno društvo Bistrške škuorke se za prejeto srebrno plaketo Občine Ilirska Bistrica iskreno zahvaljujemo županu g. Antonu Šenkincu in Občinskemu svetu občine Ilirska Bistrica, še posebej pa predlagateljem Knjižnici Makse Samsa, Kulturnemu društvu Vasovalec, Kulturno turističnemu društvu Topole, Kulturno športnemu društvu Koseze, Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izpostave Ilirska Bistrica, TV Galeji ter vsem, ki nas na naši poti spremljate in spodbujate. Kulturno društvo Bistrške škuorke V začetku meseca je ugledala luč sveta knjiga Vitomirja Dekleve z naslovom Godbeništvo na Bistriškem, kronika delovanja in razvoja glasbene dejavnosti v naših krajih. Predstavitev je bila v polni dvorani Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici. Gre za pomembno publikacijo, ki bo brez dvoma pripomogla, da ne bo šlo v pozabo marsikatero ime, ki je na glasbenem področju na Bistriškem pustilo svoj pečat. Knjiga je bogato opremljena tudi s slikovnim gradivom, predstavlja pa razvoj celotne glasbene dejavnosti v naših krajih. Tako boste v njej našli opis razvoja tamburaštva, pihalnih godb, glasbenih skupin, plesnih ansamblov in ljudskih godcev. V knjigi boste našli prispevke, ki opisujejo dogajanje od obdobja čitalništva pa vse do današnjih dni. Poleg dogajanja v samem mestu Ilirska Bistrica, knjiga posega tudi v območje Jelšan, Podgrada, Knežaka in drugih krajev na Bistriškem, kjer je bilo v omen- jenem obdobju bogato glasbeno življenje. V knjigi Godbeništvo na Bistriškem ne manjka niti anekdot in zgodb, ki nas popeljejo v življenje pred nekaj desetletji pa vse do sredine devetnajstega stoletja. Izid knjige je ob številnih sponzorjih omogočilo Društvo Pihalni orkester Ilirska Bistrica, na dobro obiskani predstavitvi 31. majav pros- torih Doma starejših občanov Ilirska Bistrica, ki jo je vodil Tomo Šajn, pa so ob avtorju Vitomirju Dekleva sodelovali še Vojko Čeligoj, Dimitrij G rij in Franc Gombač, (i.š.) eSilTlifo 0©^m©D©gjy togOTftmi 0m proferadkflG] <3=®=®= ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c, telefon: 05/711 02 00 teleta 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si ir I . :H INŠTALACIJE d.o.o. SIB InStaladje d.oo. Jablanica E. 6250 »Iraka Bistrica t.L 05 714 BS K fax, OS 714 BS IS, SSK it 05 714 85 IS 6SMi 041714 394 e-mati: sft>lst@sioLn& ,si I - Si! www.lnstalacije-slb.si ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija ®RIELL0 i-PM-iitu 'viMntiJS u.M.lisk.ai trt*5 — ■■ ,„,1 vie|«iann Earetbim Unica! $ $ $ literarna dejavnost <0 gostovanja 0 avtomobilizem SLAVEC USPEŠNO PREMAGAL ROGLO Gregor Slavec je s svojo zvesto ekipo uspešno zaključil nastop na drugi letošnji dirki državnega prvenstva Slovenije v gorsko hitrostnem avtomobilizmu. Na Rogli sicer z doseženim rezultatom ni bil najbolj zadovoljen, toda pomembno je bilo pripeljati uspešno do cilja, veseli pa tudi dejstvo, da je Gregor Slavec obdržal visoko drugo mesto v razvrstitvi 5.divizije. Zdaj so na vrsti priprave na najpomembnejši nastop v sezoni, ko ga v domačem kraju čaka nastop na dirki Evropskega prvenstva. V soboto, ko so bile na vrsti tri vožnje uradnega treninga, je nastopajoče pričakal dež. Prva vožnja od ttreh je potekala v celoti po mokrem asfaltu, v takih pogojih pa je bil Gregor Slavec zelo previden, a je brez težav opravil s progo. Druga in tretja vožnja treninga sta nato potekali v bistveno boljših pogojih. V peti diviziji je bila konkurenca v teh vožnjah zelo izenačena. Razen vodilnega so bili vsi ostali vozniki tesno skupaj, saj jih je ločila le dobra sekunda. V nedeljo so bile nato v lepem in suhem vremenu na vrsti še tri vožnje glavne dirke. Gregorju in njegovi ekipi je nekaj optimizma prinesel tretji sobotni rezultat z novimi pnevmatikami, ki je obetal boj za visok plasma. Toda po obetavnem začetku so že v prvi nedeljski vožnji nastopile težave z menjalnikom, saj ročica nikakor ni hotela več v drugo prestavo. Voznik rumenega Alfa Romea je pri vsaki menjavi izgubljal dragocene desetinke sekunde. V premoru pred tretjo, odločilno vožnjo so fantje v moštvu težavo odpravili in Gregor Slavec je nato dosegel svoj daleč najboljši čas na Rogli! Žal pa to ni zadostovalo za več kot peto mesto v diviziji. Gregor Slavec : Kljub vsemu moramo biti kar zadovoljni, lani sem tu doživel težko nesrečo, letos pa sem prispel do cilje. V kolikor se ne bi pojavile težave z menjalnikom, bi gotovo zlezel kakšno mesto više. Pomebne so predvsem točke, kajti v nadaljevanju sezone bo še trd boj! Zdaj nas čakajo priprave na osrednji dogodek sezone, pred nastopom na dirki Evropskega prvenstva v Ilirski Bistrici bomo odšli še na dirko 'v hrvaški Čabar. Predvsem bomo preverjali določene nastavitve na avtomobilu in skušali doseči kar najbolj optimalne možnosti za domači nastop. Vlado Krivec (IVTOULJfIN flVTOULJfiN. Bojan llljan, servis In trgovina s.p. Vilharjeva 33, 6250 Ilirska Bistrica Na našem servisu vam bomo "porihtali" vašega jeklenega konjička, v vulkanizerski delavnici preobuti, v trgovini pa boste lahko kupili filtre, olja, zavorne sisteme, akumulatorje, pnevmatike, ter ostale rezervne dele in dodatno opremo, ki jo vaš štirikolesnik potrebuje za brezskrbno in varno vožnjo ! FKCIJfllll Popasti do -35% na lanske modele pnevmatik lil Delovni čas: 8-12 in 13-17. sobote 842 servis 05 71 41 355 trgovina 05 71 01 495 mobitel 041 794 854 http://www.avtoaljan.si rafting DRUGO MESTO MLADIH RAFTARK REKA REKA LAŽJA ZA 400 KILOGRAMOV SMETI balinanje DRŽAVNO PRVENSTVO V BALINANJU V KOŠANI Dne 3.6.2007 s pričetkom ob 9.00 uri je bilo v Košani državno tekmovanje v balinanju za dečke-hitrostno in natančno zbijanje. Nastopilo je okrog n25 tekmovalcev iz vseh sedmih območij. V obeh disciplinah je zmagal domačin Alen Pavič, državni reprezentant in lansko leto najboljši balinar Slovenije med dečki in si tako v enem dnevu zagotovil dva naslova državnega prvaka. Lansko leto sta balinarsko pot začela tudi dečka iz naše občine, ki sta se odlično odrezala. Hrvatin Erik iz Ilirske Bistrice - BK Beu Kam n Bač je osvojil 6. mesto v natančnem zbijanju, Spetič Andrej iz Zarečice - BK Ilirska Bistrica pa je v isti disciplini osvojil 7. mesto. Oba sta domov prinesla priznanje. Obema iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov na novi balinarski poti. 7. in 8. julija bo na balinišču v Postojni potekal četveroboj državnih reprezentanc Slovenije, Hrvaške, Francije in Italije. Tekmovanje bo štelo kot mednarodno svetovno prvenstvo za dečke. poleti MED POLETNIMI POČITNICAMI TUDI Z AKCIJO VIKEND ŠPORT Mlada ekipa rafti n g kluba Mrzla uoda iz Osnovne šole Antona Žnideršiča je na letošnjem šolskem športnem tekmovanju osvojila odlično drugo mesto v kategoriji starejših deklic letnik 1993 ali več. Ekipi rafting kluba Mrzle uode, ki se je tudi letos uvrstila na drugo mesto v skupnem seštevku državnega prvenstva, uspešno sledi tudi njen podmladek mladih raftark iz Osnovne šole Antona Žnideršiča. Na letošnjem šolskem športnem tekmovanju, ki je potekalo 27. maja na reki Kolpi v Srednjih Radencih, so si podobno kot njihovi člani tudi one priveslale 2. mesto. Letos se je tekme udeležilo občutno več osnovnih šol in ekip. Tekmovalo je '174 otrok v 29-ih ekipah, ko so bile razdeljene v štiri kategorije. Naše tekmovalke so si v kategoriji starejših deklic letnik 1993 ali več med osmimi ekipami priborile 2. mesto, s čimer so dokazale boljšo pripravljenost in znanje, saj so znatno izboljšale lansko 3. mesto med štirimi ekipami. Prehitele so jih le starejše deklice iz Litije, ki pa so eno oziroma 3 leta starejše. Dekleta so se na tekmovanje pridno pripravljale šest mesecev. Pod vodstvom starejših raftarjev so izvajale kondicijske treninge in veslanja na vodi, na jezeru Klivnikin reki Reki. Mlado ekipo rafting kluba Mrzle uode sestavljajo Amanda Ferlež, Helena Torjan, Edita Logar, Marija Pranjič, Anja Moran in Sabina Jenko. Rafting klub Mrzla uoda je tudi letos organiziral tradicionalni spust za čisto reko Reko, ki je po petih letih premora lani ponovno zaživel. 36 »raftarjev« je 2. junija okoli 11. ure odveslalo izpred gostilne Lovec v Ilirski Bistrici. Udeleženci spusta so se razporedili v štiri rafte, štirih mini rafte ter pet kajakov ter odpluli proti Dolnji Bitnji. Poskrbljeno je bilo za ustrezno varnost, za katero sta skrbela mini raft in kajak. Spust je trajal do 16. ure, vmes pa so se veslači okrepčali na treh vmesnih postankih pri gostilni Pri Korajžniku v Rečici, Povodnem možu na Topolcu in Pod gradom v Dolnji Bitnji. Na cilju pri mlinu v Dolnji Bitnji pa jih je čakala končna pogostitev. Udeleženci spusta za čisto reko Reko so po poti iz reke pobrali tudi letos podobno kot lani okrog 400 kilogramov smeti, s čimer je bil ekološki namen spusta dosežen. Tradicionalnega spusta se je s svojim čolnom letos v podporo udeležila tudi tekmovalna ekipa Vidra iz Litije. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem za finančno in materialno pomoč ter moralno podporo. Nataša Mršnik Foto: M.F.Iris ŠD BAS Šport tudi letos med počitnicami pripravlja športno rekreativno akcijo VIKEND ŠPORT, ki je prvenstveno namenjena osnovnošolski in srednješolski mladini, nobenih omejitev pa ni za udeležbo starejših rekreativcev. Bistvo akcije je namreč v gibanju in športni rekreaciji, zato so k sodelovanju vabljeni vsi, ki si želijo malce tekmovanja. V okviru akcije so bila že izpeljani dve prireditvi - kolesarjenje, ki je potekalo 12. maja in tekmovanje v ro-lanju teden dni kasneje. Z julijem pa organizatorji pripravljajo tekmovanje v nogometu trojke (sobota, 7. julija) in tekmovanje v košarki trojke, ki bo predvidoma 14. julija, vse skupaj pa se bo nadaljevalo v avgustu s tekmovanjem v odbojki in zaključno prireditvijo. Od 25. junija pa do konec avgusta poteka fotografski natečaj za najboljšo fotografijo akcije Vikend Šport - razpis je objavljen v Snežniku in na spletni strani društva www. bassport-klub.si, kjer dobite tudi vse ostale podrobnosti in razpise ostalih tekmovanj. Vabljeni k sodelovanju.... bistriške lokostrelske novice MEDNARODNA TEKMA V FITA ARROVVHEAD V ŠKOFJI LOKI 27. maja so se bistriški lokostrelci in lokostrelke udeležili mednarodne tekme v poljskem lokostrelstvu in sicer v disciplini 12+12 tarč. Tekmovanje je organizirala lokostrelska sekcija pri ŠD Partizan Škofja Loka . Tekmovanja se je udeležilo 90 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Med njimi smo imeli Bistričani kar številčno udeležbo - 9 tekmovalcev. V zelo spremenljivem vremenu, ki je tekmovalce nekaj časa obdarilo s soncem, pa vetrom in dežnimi plohami so naši lokostrelci dosegli kar spodbudne rezultate. V kategoriji goli lok je pri deklicah TEA GOMBAČ dosegla prvo mesto. Enako tudi pri veterankah BISERKA ČEH. Na tekme se je Biserka vrnila po krajši strelski pavzi / »krizi«/ in že na začetku dosegla dober strelski izid. Zmagovalne stopničke si je priboril tudi JADRAN ČEKADA s tretjim mestom . Četrto mesto sta dosegla še LADO ČELIGOJ pri veteranih in LUKA DEKLEVA pri mlajših dečkih. ANDREJ PRELOG pa je bil tokrat šesti. Z ukrivljenim lokom pa sta prvo mesto zasedli ANA PENKO pri mlajših deklicah in NINA VIČIČ pri deklicah. Pri dečkih je NEJC DEBEVEC zasedel četrto mesto. Bistriška lokostrelska odprava se je iz turnirja vrnila s kar solidnim izkupičkom točk v točkovanju za pokal Slovenije in trenutno zaseda 5 . mesto med 39 slovenskimi lokostrelskimi klubi. MEDNARODNA FITA TEKMA V KAMNIKU V Kamniku je 10. junija tamkajšnji lokostrelski klub organiziral mednarodni lokostrelski turnir FITA krog , katerega se je udeležilo 66 lokostrelcev in lokostrelk iz 20 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Tudi bistriški tekmovalci so se udeležili tekme, saj se pravzaprav začenja sezona močnih turnirjev na stadionih. Tokrat so se bolje izkazali naši mlajši lokostrelci, saj so na prilagojenih razdaljah na 50, 40 , 30 in 20 m dosegli res lepe rezultate in uvrstitve. Prvo mesto je pri deklicah zasedla NINA VIČIČ, pri mlajših deklicah pa ANA PENKO. Drugo mesto je pri dečkih zasedel PATRIK CEGLAR. Naša članska tekmovalca DOLORES ČEKADA in MATIJA ŽLENDER pa stav močni konkurenci zasedla tretje mesto. Na 90, 70, 50 in 30 metrov je Matija nastreljal 1262 krogov. Na70, 60, 50 in 30je Dolores nastreljala 1174 krogov in le za točko zgrešila drugo mesto. karate 5.MESTO na ZLATI LIGI Monza - Tokrat se je dvodnevnega tekmovanja udeležilo rekordno število tekmovalcev, skoraj 1500 iz 32-tih držav vseh celin, med njimi tudi slovenski. Med več kot 600 tekmovalci iz celega sveta je nastopilo tudi petnajst tekmovalcev iz Slovenije in sicer devet v posamični konkurenci in dve ekipi v katah ekipno. Odličen nastop pa je uspel dekletom Shotokan KK Muha Spela, ki se lahko pohvalijo z osvojitvijo 7. mesta na minulem Evropskem mladinskem prvenstvu. Tokrat so po prostem uvodnem krogu v drugem premagale ekipo iz Italije, nato pa v 3. krogu morale priznati premoč ekipi iz Nemčije. Z uvrstitvijo ekipe Nemk v finale so naša dekleta dobile možnost borbe za bron v repesažu. Začele so zelo uspešno in porazile ekipo Avstrije do bronaste medalje pa so stale nasprotnice iz sosednje Hrvaške, žal tokrat premočne. Končno 5. mesto mladih šestnajsletnih deklet, Saše Štefančič, Rosane Liljan in Doris Brne iz Ilirske Bistrice je izjemen uspeh, ki garantira svetlo bodočnost slovenskega karateja. karate 10 MEDALJ NA 1. POKALNI TEKMI V soboto, 24. marca 2007, je v športnem parku Horjul v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba Vrhnika kot tehničnega organizatorja potekala 1. tekma za »POKAL SLOVENIJE 2007« za vse kategorije, od najmlajših do članov. Na tekmi je sodelovalo 49 klubov s skupno več kot 500 tekmovalci, ki so opravili 544 posamičnih in 51 nastopov v ekipnih katah. V kategoriji kate ekipno so pri mlajših deklicah ponovno slavile ANITA JANEŽIČ, TAMARA BROZINA in NASTJA STOPAR. Pri kadetinjah so si medalje razdelile naše tekmovalke in sicer TAMARA KOVAČEVIČ je osvojila 1.mesto, SAŠA ŠTEFANČIČ je osvojila 2,mesto in ROSANA LILJAN je pristala na 3.mestu. V ekipnih nastopih pa so dekleta v postavi SAŠA ŠTEFANČIČ, DORIS BRNE in ROSANA ULJAN osvojile 1.mesto. Pri kadetih je v katah DARJAN SMAJLA osvojil 3.mesto, TINE MALJEVAC pa je prvič nastopil v konkurenci članov in se tudi v tej kategoriji dobro odrezal in zasedel odlično 3.mesto. Vsi starejši tekmovalci so uspešno nastopili tudi v športnih bojih in sicer: TAMARA KOVAČEVIČ je v kategoriji kadetinje -57 kg osvojila 3.mesto, SAŠA ŠTEFANČIČ je v kategoriji +57 kg zasedla 1.mesto, ravno tako pa si je z odličnimi nastopi 1. mesto zasluženo priboril DARJAN SMAJLA, ki je nastopil v kategoriji -75 kg. 2. POKALNA TEKMA Kobarid, 20. maj 2007 -Letos prvič po novem sistemu tekmovanj za POKAL SLOVENIJE, ki obsega tri tekme kjer v istem dnevu nastopijo vse starostne in težnostne kategorije od najmlajših do članov v katah posamezno in ekipno, ter športnih borbah. Tekmovalci zbirajo točke, na koncu leta pa se objavijo skupni zmagovalci posameznih kategorij. Skupne pokalne zmagovalce Karate zveza Slovenije objavi in nagradi že tradicionalno v začetku januarja na prireditvi “KARATE V LETU 2007". Več kot 430 tekmovalcev 45-tih klubov, je nastopilo v 537 posamičnih in 52 nastopih ekipnih kat. Mladi bistriški karateisti so dosegli naslednje rezultate: Pri starejših deklicah v katah je v izredno zasedeni in močni konkurenci odlično 2".mesto osvojila URŠKA JENKO. Pri kadetinjah pa je ponovno slavila SAŠA ŠTEFANČIČ, družbo na zmagovalnem odru pa ji je s 3.mestom delala ROSANA ULJAN. V kategoriji kate kadeti je DAR- JAN SMAJLA prepričljivo premagal vse konkurente in osvojil 1.mesto. Dekleta so se izkazale tudi v ekipnih nastopih: SAŠA ŠTEFANČIČ, ROSANA ULJAN in DORIS BRNE so si prislužile še eno ekipno zlato. TAMARA KOVČEVIČ pa je športnih borbah v kategoriji kadetinje -57 kg osvojila 3. mesto. SREBRO ŽENSKI EKIPI Čačak /Srbija/ - Eden najstarejših karate turnirjev v Evropi je lani v dveh dneh tekmovanja gostil skoraj 2300 tekmovalcev. Za večino reprezentanc je bil to zadnji kontrolni turnir pred bližajočim se Evropskim prvenstvom v Bratislavi, Slovaška od 04. -06. maja. Slovenski karate so zastopali skoraj vsi kandidati za reprezentanco in tudi poželi nekaj uspeha. Ponovno so nas razveselile članice Shotokan KK Muha Špela v kategoriji kate ekipno, kjer so po 7. mestu na Evropskem mladinskem prvenstvu in 5. mestu na tekmi Zlate lige v Monzi, tokrat osvojile srebrno medaljo. Saša Štefančič, Rosana Uljan in Doris Brne so še enkrat več dokazale, da je ob takem delu pred njimi še bleščeča prihodnost. TRIKRAT ZLATE NA DP 03.06.2007 se je v Oplotnici odvijalo EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO. Tekmovanja se je udeležilo 32 klubov, iz katerih je nastopilo 66 ekip v katah in 74 ekip v športnih borbah. Tekme so se seveda udeležili tudi bistriške tekmovalke Shotokan karate kluba Muha Špela, ki so v treh kategorijah osvojile tri naslove ekipnih državnih prvakinj. Ekipa mlajših deklic v sestavi ANITA JANEŽIČ, TAMARA BROZINA in NASTJA STOPAR so si prislužile naslov najboljših v državi za leto 2007 v mlajših kategorijah. Dekleta v sestavi DORIS BRNE, ROSANA ULJAN in SAŠA ŠTEFANČIČ so se lahko veselile kar dveh naslovov državnih prvakinj, saj so v kategoriji kadetinje in v kategoriji članice osvojile najžlahtnejše odličje in se tako domov vrnile kot ekipne junakinje, ki nobeni drugi ekipi ne pusti blizu. EKIPI 7.MESTO NA EP REGIJ Novi Sad /Srbija/, 09. junij 2007 Okoli 600 vrhunskih tekmovalcev, nosilcev številnih evropskih in svetovnih medalj je sestavljalo ekipe iz osemdesetih regij, 42-tih evropskih držav. Vsaka regija ima pravico sestaviti štiri ekipe in sicer, moško in žensko ekipo v katah in športnih borbah. Sloveniji z obzirom na njeno kvaliteto tekmovalcev in velikost pripada ena regija. Za primer, Italija, Francija in Španija imajo pravico do štirih regij predvsem zaradi števila registriranih tekmovalcev in osvojenih medalj na velikih tekmovanjih. Reprezentanca se je odpravila na pot v petek zgodaj zjutraj, saj jih je še isti dan v Novem Sadu čakala uradna prijava ekip in žreb tekmovanja. Dekleta so nastopila v najmočnejši postavi ta hip, poleg Ive Peternel, Teje Šavor in Bojane Dujovič /vse Kranj/, se je kot najmočnejši člen pokazala Špela Muha. V 1. krogu so imele za nasprotnice zelo močno ekipo iz Grčije. Špela je svoj prvi nastop odlično zaključila in zmagala 1:0, Iva je z identičnim rezultatom izgubila, kot tretja pa je presenetljivo nastopila Bojana in opravičila nastop s zmago. Končni rezultat je bil 2:1 za Slovenijo in preboj v naslednji krog, ter nasprotnice iz Italije. V 2. krogu je kot prva nastopila Iva, ter izgubila 2:3, že v naslednjem trenutku je Špela 7:1 deklasirala svojo tekmico in prestavila odločitev na tretji dvoboj. Trener reprezentance Klemen Stanovnik je dal prednost izkušenejši Teji Šavor, ki pa je kljub večji aktivnosti, izgubila 0:1. Devetnajst ekip je nastopilo v katah, tako v ženski kot v moški konkurenci. Slovenija je imela ekipe v obeh konkurencah. Dekleta, Špela Muha, Saša Štefančič in Doris Brne /obe Shotokan Muha Špela/, so naletela na Hrvaško že v prvem krogu in pričakovano izgubila. Zgodba se je ponovila, Hrvaška v finalu, Slovenija pa v repesažu. Prvi nasprotnik ekipa iz Tuzle /BIH/ in gladka zmaga 5:0, v naslednjem krogu pa favorizirana Italija, ter poraz 1:4. Končna uvrstitev 7. mesto. 7. mesto je zagotovo dobra popotnica za nadaljevanje dela z izredno mlado reprezentanco, ki predstavlja okostje ekipe za svetovno mladinsko jeseni in člansko evropsko prvenstvo prihodnje leto. Veliko finale za člansko reprezentanco bo oktobra 2008, ko bo Tokio, glavno mesto matice karateja gostilo 19. svetovno prvenstvo za člane in članice. karate ŠPELA TRIKRAT 7. NA EP Bratislava, 04. maj 2007 - Tokratnega evropskega prvenstva se je udeležila kar 26 - članska uradna delegacija Karate zveze Slovenije /KZS/, katero je sestavljala 17 karateistov, dva trenerja, šest sodnikov in predsednik KZS. Evropskega prvenstva v Bratislavi so se udeležile tudi štiri članice Shotokan karate kluba Muha Špela Ilirska Bistrica. Naša odlična športnica in stalna članica slovenske reprezentance ŠPELA MUHA, ki je na tem prvenstvu barve Slovenije zastopala kar v treh kategorijah in sicer kate posamezno, šporne borbe + 60 kg ter ekipne športne borbe in bistriška kata ekipa SAŠA ŠTEFANČIČ, DORIS BRNE in ROSANA ULJAN, ki so prvič nastopile na članskem evropskem prvenstvu. Več kot 500 tekmovalcev 42-tih držav, je prijavilo svojo udeležbo na tem EP. Med njimi tudi sedemnajst slovenskih karateistov, ki so nastopili v skoraj vseh kategorijah tekom tridnevnega tekmovanja. Prvi tekmovalni dan so na tekmovalne blazine stopili tekmovalci v kategoriji, kate posamezno. V ženski konkurenci je Slovenijo zastopala Špela Muha. V prvem krogu je izgubila s predstavnico favorizirane Francije 1:4. Francozinji je uspel preboj v finale, zato je Špela dobila možnost nastopa v repesažnih borbah, kjer je premagala predstavnico Črne Gore, z rezultatom 4:1, vendar izgubila naslednji krog 0:5 s reprezentantko Italije. Končna uvrstitev ŠPELE je 7. mesto. Kmalu po nastopu v katah je Špela nastopila tudi v športnih borbah nad 60 kg. Za Špelo je bil to prvi nastop v borbah na tako veliki tekmi, a je klub temu dokazala da je iz pravega testa in odlično nastopila. V 1. krogu je premagala Belgijko Vrijsen, 4:0, nato v 2. krogu še Nizozemko Nortan, s rezultatom 2:0, ter v 3. krogu izgubila s predstavnico Turčije 0:1. Ker se je Turkinja uvrstila v finale, je Špela dobila priliko v repesažnih borbah. Nasprotnica je bila reprezentantka Švice s katero je izgubila 0:2. S tem nastopom je Špela tudi v športnih borbah osvojila 7. mesto. Ta dan pa ne bo v spominu ostal samo Špeli ampak tudi celotni javnosti, še posebej pa Ljubljančanoma DEJANU VOZLIČU, ki je na prvenstvu, v kategoriji borbe -80 kg, osvojil 3.mesto in MATIJI MATIJEVIČU, ki je bil še kanček žlahtnejši in v kategoriji -75 kg osvojil srebrno medaljo. Naslednji dan so nastopile tudi reprezentance v katah ekipno in Slovenijo so zastopale dekleta iz Shotokan KK Muha Špel: SAŠA ŠTEFANČIČ, DORIS BRNE in ROSANA ULJAN. Ker je za nastop v članski konkurenci kate starostna meja 16 let, so trenerji to pravilo dodobra izkoristili in na prvenstvo poslali kadetske ekipe, katerim vsak nastop na tako velikih tekmah pomeni dobra izkušnja ter veliko zagona za nadaljnje delo. Dekleta so imele v 1. krogu za nasprotnice, reprezentanco Makedonije. Svoj debitantni nastop so opravile korektno, vendar so morale vseeno priznati premoč makedonski ekipi. Zadnji dan tekmovanja so bili na vrsti nastopi reprezentanc v ekipnih bojih. Slovenija je po dolgem času nastopila v obeh konkurencah. Dekleta v sestavi Iva Peternel, Teja Šavor, Bojana Dujovič /vse KK Kranj/ in Špela Muha /KK Zmaj Ljubljana/so bila prosta v 1. krogu, nato pašo se srečala z Španijo. Po neodločenem izidu Špele in zmagi Ive, je Teja kot tretja tekmovalka nesrečno izgubila. Samo ena točka več je prevesila tehtnico na špansko stran. Vendar je bilo za pričakovati vstop odlične Španije v finale, zato so se dekleta pridno pripravljala na repesaž. Prvi nastop in nasprotnice reprezentanca Češke. Teja je izgubila, Iva ponovno zmagala in Špela borbo končala neodločeno. Tokrat je bila točka prednosti na strani slovenske reprezentance. V naslednjem krogu repesaža jih je čakala ekipa Nemčije, ki pa so ji morale priznati premoč. Dekleta so tako osvojile odlično 7.mesto. Špela je tako k 5.mestu z lanskega prvenstva dodala še tri 7. mesta in tako celi Evropi dokazala da je njeno mesto med najboljših 7 v Evropi. Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan S.p. Bazoviška 19,6250 II. Bistrica Gsm : 040 848 940 IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJ,OKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE, TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE Tj*- z.-.■**** * , -wzpf:'. >mm • <• v;. v,/ .. ■ * 'T "T.™* Vse informacije na tek 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si kolesarjenje Tudi četrta izvedba Kolesarskega maratona BRKINI je bila uspešna kljub slabi vremenski napovedi in deževnemu zaključku prireditve. Močna nevihta je tako onemogočila dodatni program na ciljnem prostoru, vendar pa so bili udeleženci zadovoljni s tokratno izvedbo maratona. V okviru maratona so namreč organizatorji iz vrst ŠD BAS Šport pripravili tudi tekmovanje v Vzponu za Brkinski pokal, kar je bilo med udeleženci sprejeto z navdušenjem. Večina kolesarjev si je namreč želela preizkusiti svoje sposobnosti, tako da je na trasi med II. Bistrico in Rjavčami, kjer je bil cilj vzpona, tekmovalo 140 udeležencev. Najhitrejši so bili med cestnimi kolesi domačin Jernej Grilj z najboljšim časom vzpona 27,00 minut - le dobro sekundo pred Simčič Banijem iz Kastva (Hr), med gorskimi kolesi pa je Brkinski pokal osvojil Šajn Gorazd iz Postojne s časom 29,40 min. Med ženskami je bila najboljša Tjaša Rutar iz Dobropolj s časom 33,12 med cestnimi kolesi, med gorskimi pa Peklaj Damjana iz Ljubljane s časom 40,54. Vendar pa je bilo tekmovanje le popestritev in en del maratona. Letos je po Brkinih kolesarilo 324 rekreativnih kolesarjev, med katerimi jih vedno več prihaja iz sosednje Hrvaške in Italije. Letošnji maraton si je kot svojo prireditev izbrala tudi spletna stran aktivna.si, ki jo vodi časopisna grupacija Burda, namenjena pa je aktivnim ženskam. Čeprav je bila njihova udeležba manjša od pričakovane, pa je bila izkušnja odlična, tako da že obstaja dogovor o nadaljevanju sodelovanja v naslednjem letu. Kot vedno so bili na prireditvi podeljeni pokali za najštevilčnejši klub - to so bili ponovno člani KK Postojna s kar 45 udeleženci, najstarejši udeleženec je prišel iz OPD Koper - Južnič Ivan s 74 leti, najmlajši udeleženec pa je bil domačin Ranzullo Aleks s 5 leti. Medalje za udeležbo najmlajšim smo podelili še Fabijan Juretu (6 let) in Suban Janiju (8 let). Letos je na pohod k Novakovem mlinu odšlo kar 14 pohodnikov, kar je največ doslej, škoda le, da jih je po poti ujela nevihta in so se na prireditveni prostor vrnili z avtomobili.V ŠD BAS Šport, ki letos pripravlja še eno večjo kolesarsko prireditev v nedeljo 9. septembra - Kolesarjenje po Rapalski meji, so z letošnjim brkinskim maratonom zadovoljni, saj je kljub slabi vremenski napovedi prišlo veliko udeležencev, kar dokazuje, da je maraton postal vedno bolj obiskana in čislana prireditev. Zato se v društvu že sedaj ozirajo proti - lahko bi rekli - jubilejni peti izvedbi maratona, ki bo zagotovo zadnjo majsko nedeljo. Seznam pokroviteljev je objavljen na spletni strani www.bassport-klub. si. TELES 4SM mummm n 7 llirska\ . / y------------ Bistrica N. / S d.o. 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAMOV kabelski internet BREZ OMEJITVE že od 2.900 SIT naprej TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica m a® a®§ InstaLacIJe Brenčeč Jože s.p. IliRskA Bistrica ^mjmjdi ii mmm Kako z manj denarja ogrevati več? CTC TOPLOTNE ČRPALKE Prva CTC toplotna črpalka u ogrevanje objektov za ogrevanje objektov na bistriškem je vgrajena na Kettejevi 4 v Ilirski Bistrici. Vabljeni na ogled! tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 >ncžmlk PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net OKREPČEVALNICA TRNOVO I im Sprejemamo naročila za zaključene družbe i. Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 oprt k a Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Za klet Vinakoper vrsta odličij doma in na tujem Ljubljana, London, 1. junij 2007 - Konec pomladi je v vinarski dejavnosti v znamenju pomembnih mednarodnih ocenjevanj. Že tradicionalno vtem času poteka najstarejše svetovno vinsko ocenjevanje v Ljubljani, prestižna tuja ocenjevanja pa v tem obdobju objavijo rezultate večmesečnih ocenjevanj. Za klet Vinakoper je bila letošnja bera več kot uspešna - s številnimi medaljami utrjuje in promovira Slovenijo kot vinsko deželo. Najpomembnejše mednarodno slovensko ocenjevanje vin in nasploh najstarejše vinsko ocenjevanje je letos potekalo v Ljubljani že 53. zapovrstjo. Včeraj sta minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc ter ljubljanski župan Zoran Jankovič slavnostno podelila najvišje nagrade. Klet Vinakoper se lahko pohvali z nazivom slovenskega prvaka sorte za 5=E§sEs vino Chardonnay izbor letnik 2000. Poleg omenjenega zlatega prvaka je klet bogatejša še za 2 zlati medalji, ki sta si jih prislužili vini Sladki muškat 2006 in Cabernet Sauvignon Capo dlstria 2003 ter 3 srebrne medalje za vina Refošk Capris 2006, Cabernet Sauvignon Capo d lstria 2002 ter Plemenito rdeče Capris 2002. S takšno »zbirko« je klet Vinakoper postala dobitnica največjega števila medalj med slovenskimi vinarji na ljubljanskem ocenjevanju. Pred tednom dni pa so na Londonskem vinskem sejmu predstavili rezultate prestižnega ocenjevanja, ki ga vsako leto pripravlja strokovna vinarska revija Decanter, ki je svojevrsten oblikovalec svetovnega vinskega okusa in postavlja trende v vinarskih modnih smernicah. Klet Vinakoper je mednarodno žirijo prepričala z dvemi rdečimi vini, ki sta tudi sicer svojevrsten zaščitni znak Slovenske Istre. S srebrno medaljo sta bili ocenjeni vini Refošk Capris 2006 ter Cabernet Sauvignon Capo dlstria 2003. Priporočilo pa sta si prislužili še vini Sladki muškat 2006 in Cabernet Sauvignon Capo dlstria 2002. Iztok Klenar, glavni enolog kleti Vinakoper: »Rezultati so prav gotovo sami po sebi dovolj zgovorni. Prav tokrat je zelo razvidno, kako uravnotežena so mnenja ocenjevalnih komisij, saj so tako doma kot na tujem po najvišjih ocenah posegla vina iz enakih polnitev. Zmagovalni pohod - če se lahko pošalim - naših rdečih vin se je pričel že na letošnjem ocenjevanju Vinistra v hrvaškem Poreču, kjer je Refošk Capris 2006 prejel naziv šampiona za najboljše rdeče mlado vino. Na naš refošk iz Slovenske Istre smo v letošnjem letu še posebno ponosni, saj ugotavljamo, da ga z navdušenjem sprejemajo tudi izven slovenskih meja. Dalj časa je namreč naš zaščitni znak v tujini veljal za svojevrstno eksotiko, ugotavljamo pa - in kot je razvidno iz rezultatov - da ga lepo sprejemajo tudi drugje. Sedanja odličja napovedujejo nagrajenim vinom lepo prihodnost - tako na prodajnih policah, kakor v domačih kleteh, saj je prav cabernet sauvignon sorta, ki nam lahko še nekaj let s svojo odlično kondicijo zagotavlja veliko vinskih užitkov.« KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! Cenjenim strankam sporočam, da smo s 1.9.2006 v Pivki na Levstikovi 7 odprli zbirni center za kemično čiščenje oblačil in drugega tekstila. Zagotovljen dovoz in odvoz. Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure in torek, četrtek od 9 do 11 ure. TOMINJSKI SHOD V Tominjah pravijo, da teden dni pred vaškim shodom doma niti ne kuhajo, saj jim preprosto zmanjka časa zaradi številnih priprav na vaško praznovanje. Letošnjo prireditev sta poleg tradicionalne veselice s plesom in shodne maše, ki ju ni zmotil niti dež, zaznamovala še dva turnirja: Ekipe košarkarjev iz Čelj, Pivke, Kosez in domačinov so se pomerile v košarki, ekipe iz Obrova, Divače, Novokračin in seveda domačinov pav balinanju. Pri košarki so se najbolj odrezali člani ŠD iz Čelj, prvo mesto pri balinanju pa je pripadlo domačinom, članom ŠD Tominje, kateri so tudi zaslužni za organizacijo tekmovanj. Alenka Penko KONSTITUITIVNA SEJA UO OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE POSTOJNA Upravni odbor Območne gospodarske zbornice Postojna se je 25. maja sestal na konstitutivni seji po izvedenih volitvah v organe GZS. Tudi v naslednjem 4 letnem obdobju, bo najvišji organ gospodarstva Notranjsko kraške regije sestavljalo 17 članov, ki pa so po novem Statutu GZS zastopani glede na razmerje med velikimi, srednji in malimi gospodarskimi družbami v regiji. V UO OZ Postojna bo tako 8 predstavnikov velikih družbe regije - Kovinoplastika, Liv, Javor, Vdriamotors, Pivka, Perutninarstvo, Piama - Pur, Gozdno gospodarstvo Postojna in Zavarovalnica Triglav, 4 predstavniki srednjih družb: Brest, Novolit, Epic, Postojnska jama in 4 mali oglasi predstavniki malih družb : Eurobox, Valpro, SVD in Žaga Mariničič. Po uveljavitvi novega Zakona o gospodarskih zbornicah, ki je uveljavil prostovoljno članstvo v GZS, je bil novembra 2006 sprejet nov Statut GZS. Le-ta določa, da sestavljajo UO GZS po novem vsi predsedniki UO območnih zbornic in panožnih združenj. V tem organu bo predstavnik gospodarstva Notranjsko kraške regije g. Jošt Rupnik, generalni direktor Vdrla motors iz Podsk-rajnika pri Cerknici, ki ga je UO OZ Postojna imenoval za predsednika območne gospodarske zbornice Postojna. Novost v organizaciji dela UO je tudi predsedstvo, ki ga poleg predsednika UO sestavljajo še dva podpredsednika, 2 predstavnika OZ Postojna v skupščini GZS in direktor OZ Postojna. GZS OZ Postojna združuje 673 članic, ki predstavljajo preko 70 % ustvarjenih prihodkov in delovnih mest gospodarstva regije. UO OZ Postojna je na seji sprejel Pravilnik o Inovacijah in objavil 5. Razpis za izbor najboljših inovacij v Notranjsko kraški regiji za leto 2006 ter spregovoril o nujnosti vključevanja gospodarstva v proces nastajanja gospodarskega središča PERSPEKTIVA. Mag. Igor Blazina Direktor GZS OZ Postojna Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Inštruiram in učim italijanščino, učim francoščino, lektoriram diplomske naloge. Info: 040/378-888 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvon- adstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Pomagam starejšim osebam 4 ure dnevno ali 24 ur. Info: 031 /310 410 Poslovni prostor primeren za različne dejavnosti v izmeri 300m2 (po potrebi lahko tudi manjši) oddam v Jelšanah ob glavni cesti Info: 041/333 203, 041/363 422 Prodam ford fiesta letnik 1991, odlično ohranjen, ugodno Tel: 041/242 563 Mizarsko delavnico popolnoma opremljeno -oddam v najem ali sprejmem delo! Trnovo-llirska Bistrica Info: 041/556-536 kadarkoli. Delovni čas: Delavnik Sobota || Nedelja in prazniki | Dežurstva Delavnik Sobota [ Nedelja in prazniki [■ MteiiiiMBaMtei od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 koltSter avlo Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 Velika izbira avtoplasc ev in alu platišč MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV m?'r NOVA PONUDBA POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. Ure. El Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 .M Akcija "Pomladanska presenečenja" z izrednimi popusti do konca meseca junija NOVA CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ANTARA M POOBLAŠČ ENI OPEL-0- SERVIS ■ originalni rezervni deli, originalna dodatna oprema GOSTILNA s prenočišči PCTcr ______Ema Deželak s.P. Dolenje 64, 6254 Jelšane : +386 (0)5/71-42-648 s POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.05. 2007 DO 15.06.2007 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 25 kaznivih dejanj in sicer 6 kaznivih dejanj tatvine, 4 kazniva dejanja poškodovanje tuje stvari, 3 vlome, 3 kazniva dejanja ponarejanja denarja, 3 kazniva dejanja goljufije, 2 kazniva dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe, ter po eno grdega ravnanja, kršitve nedotakljivosti stanovanja, ogrožanja varnosti in ugrabitve. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 22 oseb, ki so v R Slovenijo vstopile ilegalno. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnemu organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom. V zajetem obdobju so policisti v 1 primeru zasegli manjšo količino prepovedane droge. Policisti so obravnavali 10 kršitev javnega reda in miru, od tega 6 kršitev na javnem kraju in 4 kršitev v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi, razen za eno kršitev, ko je bil podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici. V enem primeru je kršitelj, kljub opozorilom policistov nadaljeval s kršitvijo, zato mu je bilo odrejeno pridržanje na policijski postaji. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 13 prometni nesreč, od tega 2 prometni nesreči z lahkimi telesnimi poškodbami, ter 11 prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda, 15 prometnih dogodkov pa smo zaključili z uradnim zaznamkom. Še vedno je aktualen poziv voznikom koles z motorjem in voznikom motornih koles, naj jim varnostna čelada ne bo v napoto med vožnjo z njihovimi »jeklenimi konjički« in naj le-to uporabljajo med vožnjo. Prav tako pozivamo predvsem voznike motornih koles, naj upoštevajo predpise glede dovoljenih hitrosti. Dne 26.05.2007 je bila izvedena preventivna akcija »KOZAREC VEČ, JE LAHKO PREVEČ«, ki seje je udeležilo precejšnje število občank in občanov. Ob tej priložnosti bi se tudi zahvalili vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi omenjene akcije še posebej pa g. Povalec Robertu lastniku gostinskega lokala Triglav Pub, ki nam je odstopil prostor za izvedbo, g. Kmetec Silvestru, ki nam je posodil stojnico, da nas ni premočil dež, g. Kocjančič Atosu iz podjetja KAAS in Jug Nadu za izdelavo transparenta z naslovom preventivne akcije, ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel- +386(0)5/71-10-244 k k ** k kkkkk k_3 m j m , ' - r, f» r- 'j ps •"! C '■ f; '■ p p ' L2____SJ i r\ cjb 73 G ej v? A <7 j in cJ L j La. •*\ _f,La 73 u 74 ju La. -L OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica [tel./fax: 05/71-10-242 774 ti La /3 67, fti GN, ti L5 ti b i cJ U 73 fe r\7< ti L2 j L X /3 b\ 73 T\ / d G X, 73 G c: t rs ti UL. ej La. RAZPIS fotografskega natečaja z naslovom: “NAJBOLJŠA FOTOGRAFIJA VIKEND ŠPORTA “ 1. Športno društvo BAS ŠPORT II.Bistrica v okviru projekta VIKEND ŠPORT razpisuje fotografski natečaj na temo: NAJBOLJŠA FOTOGRAFIJA PRIREDITVE VIKEND ŠPORT. 2.Sodelovanje na natečaju je brezplačno. Natečaj je odprt za mladostnike (učence, dijake in študente), ki želijo sodelovati pri projektu Vikend šport. Dovoljena so izključno še neobjavljena dela. 3. Natečaj je razpisan za izdelavo fotografij športno zabavne prireditve Vikend šport, ki je namenjena mladostnikom za preživljanje prostega časa med vikendi in v počitnicah. Podrobno predstavitev projekta si lahko ogledate na spletni strani www. bassport-klub.si. Fotografije morajo izražati namen in poslanstvo projekta. 4. Vsak udeleženec lahko sodeluje na natečaju z največ pet (5) fotografij. 5. Dela morajo biti dostavljena v primerni varni embalaži, v kateri bodo tudi vrnjena. Izdelki so lahko narejeni tudi z računalniškimi orodji. Obvezno morajo biti priloženi naslov dela, ime in priimek, naslov in kontaktni podatki avtorja dela (e-mail) ter status (naslov šole). Sodelujoči morajo dela dostaviti osebno poverjenikom akcije na šolah ali na naslednji naslov: ŠD BAS Šport, Rozmanova 27, 6250 Ilirska Bistrica, do vključno ponedeljka 27. avgusta 2007. 6.Organizator bo zagotovil največjo možno skrb za prejeta dela in z njimi ravnal skrajno pazljivo, ne bo pa prevzel odgovornosti za morebitne poškodbe. 7. Dela bo ocenjevala strokovna žirija, ki bo upoštevala tehnično dovršenost, uporabnost, namen, poslanstvo in originalnost fotografij ter estetska merila. Del, ki ne bodo ustrezala razpisnim pogojem, žirija ne bo ocenjevala. Odločitev žirije je dokončna in nepreklicna. 8. Nagrade bomo podelili v sklopu zaključne prireditve “Vikend šport”, ki bo potekala v petek, 7. septembra 2007 v II. Bistrici.. Obenem bo na ogled razstava del, ki jih bo izbrala žirija. Dela bodo objavljena tudi na spletni strani društva. Nagrajena dela bo zadržal organizator, ki si pridržuje pravico do njihove uporabe, z obvezno navedbo avtorja. 9. Nagrajena bodo tri posamezna dela . Nagrade so naslednje: 1 .mesto: Digitalni foto aparat (približne vrednosti do 300 €) 2. mesto: Brezplačni priklop na kabelski internet in njegova 6 mesečna brezplačna uporaba (ocenjena vrednost nagrade 200,00 €) - TELES d.o.o. II.Bistrica 3. mesto: fotomaterial v vrednosti 50 € 4. avtorji, katerih dela bodo razstavljena na razstavi, dobijo majico akcije Vikend šport 10. Nagrajence bomo obvestili po telefonu ali e-mailu. Vsak avtor je lahko dobitnik samo ene nagrade. 11.Sodelovanje na natečaju zahteva brezpogojno sprejemanje tega pravilnika. 12.Dodatne informacije dobite na telefonu 031 688 621 - Aleš Zidar www.volkswagen. si Na kateri strani ste? Passat in Passat Variant. Ne glede na to za katerega se boste odločili, bo vaša izbira prava. Volkswagen Passat in Passat Variant z estetsko dovršenostjo, vrhunskimi voznimi lastnostmi, izjemno varnostjo, prostornostjo in udobjem postavljata merila v svojem razredu ter navdušujeta tudi najbolj zahtevne voznike. Da izbirate zgolj med najboljšim, dokazuje tudi naziv Poslovni avto leta 2007, ki ga je Passat osvojil že drugo leto zapored. Za več informacij o ponudbi obiščite naš salon vozil Volksvvagen, kjer vam bomo z veseljem svetovali pri izbiri vašega novega Passata. Malgaj Postojna, Tržaška 84, Tel: 05/72 11 400 www.malgaj.com Porsche Slovenija, Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana, Skupna poraba: 5,1 -101/100 km. EmisijeCOz: 136 - 238 g/km ILIRIKA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. Investitorji na domačem borznem parketu se trenutno ne ozirajo pretirano na dogodke v soseščini. Umiritev balkanskih trgov jih kaj malo gane, večjega vpliva na gibanje pri nas pa nimajo niti trendi na mednarodnih tržiščih. Indeks SBI20 je brez večjih težav uspel preseči psihološko mejo 10.000 indeksnih točk, poglavitni »krivci« za zadnjo rast pa so predvsem delnice Save, Intereurope, Krke in Petrola. Razlog za rast novomeškega farmacevta je poleg dobrega poslovanja tudi odprtje novega proizvodnega obrata, napovedana delitev delnic (o slednji bodo delničarji glasovali na skupščini 5. julija) ter dvig ciljne cene na 1.030 evrov s strani ene od tujih investicijskih bank. V začetku julija bodo objavljeni prvi podatki o polletnem poslovanju novomeške družbe, predsednik uprave g. Colarič pa je ponovno zatrdil, da bo družba v letošnjem letu načrte dosegla. Za razliko od Krke, kjer je v ospredju predvsem poslovanje, poganjajo rast pri Petrolu informacije o strateškem povezovanju. Vse glasnejše so namreč govorice, da se pri ustanavljanju skupnega podjetja z Lukoilom zapleta, pri razpravah o lastniškem povezovanju pa so se poleg ruskega naftnega giganta (ponovno) začela omenjati tudi nekatera druga energetska podjetja. Investitorji nove okoliščine očitno vrednotijo pozitivno, slednje pa vzpodbudno vpliva na ceno delnice. Zaradi zavidljivih rasti smo lahko v juniju spremljali tudi vesele obraze Intereuropinih delničarjev. Cena SUVERENA RAST SLOVENSKIH DELNIC delnice primorskega logista je namreč po nekajtedenskem postanku okrog nivoja 40 evrov nadaljevala pot proti naslednji okrogli številki. Uradnih razlag za rast ni, iz česar lahko sklepamo, da so nekateri investitorji očitno bolj založeni z informaciji od drugih. Vendar pa lahko iz gibanja cene delnice vendarle sklepamo, da so se v »zgodbi Intereuropa« pojavila nekatera nova dejstva oziroma novi akterji. Glede na govorice sodeč, naj bi zanimanje za nakup deleža v Intereuropi izrazilo švicarsko logistično podjetje, ki bi na ta način prodrlo na vzhodnoevropske trge ter trge bivše Jugoslavije. Cena pri prodaji državnega deleža bo seveda odvisna od zanimanja kupcev ter njihovega izračuna o upravičenosti naložbe, vpliv pa bo gotovo imela tudi odločitev Luke Koper, ali naj morebitnemu partnerju proda svoj četrtinski delež (skupaj z državo bi to pomenilo 40 odstotkov družbe), o čemer pa zaenkrat ne razmišlja. Na ostalih trgih bivše Jugoslavije smo lahko po nekajmesečnem draženju cen delnic spremljali umiritev tečajev, nekateri med njimi pa so doživeli tudi resnejše negativne popravke. Predvsem ne gre zanemariti padcev v Sarajevu in Banja Luki, tečaji pa so izgubljali tudi v Srbiji. Na tem področju so namreč investitorji zaradi kočljive politične situacije ter mednarodnih nesoglasij glede prihodnjega statusa Kosova v zadnjem obdobju precej previdni. Mednarodni borzni trgi v juniju niso postregli s pomembnejšimi novostmi. Zaradi ugodne svetovne gospodarske klime se cene delnic še vedno dražijo, občasne negativne popravke pa investitorji kaj hitro izkoristijo kot nakupno priložnost. Glavni indeksi dosegajo zgodovinsko najvišje ravni, obeti pa tudi v prihodnje ostajajo precej pozitivni. Splošno gledano smo trenutno očitno v obdobju pozitivnega borznega vzdušja, čeprav ravno zaradi slednjega previdnost pri izboru naložb nikakor ni odveč. Zgodovinsko gledano so se namreč večji popravki dogajali ravno v času, ko so jih investitorji najmanj pričakovali. Ilirika borzno posredniška hiša Andraž Vrh, direktor sektorja upravljanja cSnacžmlk CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR (80.000 SIT) - 333,83 EUR (40.000 SIT) - 166,92 EUR (30.000 SIT) - 125,19 EUR 1/2 strani: 1/4 strani: 1/8 strani: OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike:(5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. • Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. • Cene ne vsebujejo DDV. • ČpCšMl S- Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 mislijo dto SH *NA VSE BRIfAČE *0DEJE ,4v* mm ; cYjy~" \ / 1 * METRA NO BLAGO \ »METRA NO BLAGO Brezplačno šivanje zaves Veliko nove metra e za zavese V naši ponudbi imamo še sede nike, vzglavnike, okrasne blazine, prte, kuhinjske krpe in še veliko drugega RFDNI PROGRAM' LEPO VABUENI široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metra e (brezplačno šivanje po naročilu) ČIDČI DDnrtDAM- široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * e,oste|ini Pr°s,ra7 Mebl° (jogi vzmetnice) ‘umetno usnje: skaj NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO o v> R » S < 3 -fr -g p vi S K) J. o O N) ~si o O § jr 'S.S lit? P" 5 i “ z I' 57 f I I s? 5« l§ o < to to < 0 N O. D- to 3 to 1 to 3 to 3 to o or to S 3 to < to E? to to o H to < I s- i I 1 F £ a> lili s | s S s ;■ • E»S sš!§ $> 1 ♦ Sr cr — ** to 0» to « to 2 s?' 5 ” S- c 2 3 o. tu S ,<0 D) IV® I o iT §- “ S =>2.-0 X5 O —-5- 5 < 2.J5. 3=1 to 5? 5 S w § S 2~ ® m » m K* Ul 0 1 žf 0 sr 1 m | § g to 1 E I tu ? I | I I M ro O kj 3 ' to S. ®. a 2-g rr P1 S 5 O) ISs zr ^ O “ o sg; silil if mn* o OT P =r ST Č d" to T3 5r F 1=^1 O) O O Or Go & o 5 § 5-. s F2 55 co 00 go 3 2 30 > O m I se- tu S ?■ $> to p S: Ni O O NI Uh r* to VABUENI NA JULIJSKO PODOKNICO V HARIJE Člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij pripravljajo, v sodelovanju s časopisom Nedeljski dnevnik, julijsko Podoknico v Harijah. Podoknico so namenili dolgoletni aktivni društveni delavki ga. Jadranki Boštjančič. Ob tej priložnosti prav vse vljudno vabijo, da se jim pridružite v petek, 20. julija ob 19. uri v Harijah, pri Kovačevih ( Harije 14). Veselijo se srečanja z vami! DRUŠTVO “TVOJ TELEFON” vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije: tel 05/720-1-720, od ponedeljka do petka od 08. do 20. ure. REFERENDUM 22 JULIJ GLASUJMO PROTI UMESTITVI NASE OBČINE V NOTRANJSKO POKRAJINO NZBOR ZA PRIMORSKOO Klub študentov Ilirska Bistrica vabi: ....če si del mlade glasbene skupine, ki navdušeno vadi v svoji garaži in zadevo že kar obvlada, a vaša zvezda vseeno še ni popolnoma zasijala.... Pridite s svojo skupino čimprej na KŠIB... in mi vam bomo omogočili prvi korak na poti do uspeha! Pozabite na tremo in pridite na KŠIB vsak petek med 19 in 21! Več informacij dobite na www.ksib.si ! STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? PORAVNAVA, d.o.o.. Odgovarja: Vprašanje: Pred mesecem dni sem se poškodoval v prometni nezgodi. Zanima me, kakšne so prednosti vašega podjetja (Poravnava, d.o.o.) pred preostalimi odškodninskimi podjetji oz. zakaj bi prepustil svoj odškodninski primer v reševanje vašemu podjetju. Prosim, navedite mi tehtne argumente. Hvala. Branko, Pragersko Odgovor: Podjetje Poravnava, d.o.o., je največja odškodninska družba v Sloveniji. Trenutno ponuja pomoč oškodovancem v 18-ih pravnih pisarnah po vsej Sloveniji. Smo tudi prva odškodninska družba in pionirji odškodninskega prava v Sloveniji. Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, stranki pa se posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov. Poravnava, d.o.o. beleži največje število odškodninskih zahtevkov vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. Dokaz za to so številne zadovoljne stranke, kajti uspešnost podjetja je 95%. Da pa vam navedemo še en bistven podatek; podjetje Poravnava, d.o.o., na leto zastopa več kot 5000 zadovoljnih oškodovancev po vsej Sloveniji. Odločitev je vaša! Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na info@poravnava.si ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20,3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314. PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. n, n. Bistrica, gsm: osi 685 m PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: 051 388 935 PE KOPER, VOJKOVO NABREŽJE 32, KOPER, 080 13 14 Kiub študentov II. Bistrica vabi: Vse, ki radi potujete in ste svoje želje že kdaj uresničili in kam odpotovali, na potovanju posneli kako sliko, bili nad vašo destinacijo tako navdušeni, da bi svoje vtise s potovanja radi s kom delili.Pridite na KŠIB in z veseljem vam bomo omogočili izvedbo potopisnega predavanja ter vas za to še lepo nagradili! VELIKA PROŠNJA ZA POMOČ Pred mesecem je nenadno zbolel za akutno levkemijo sin naše sodelavke in prijateljice Saše Ronzullo iz Gornje Bitnje pri Ilirski Bistrici. Trenutno je v bolnišnici na zdravljenju. Doma pa v neizmerni želji pričakujejo vrnitev svojega ozdravljenega očka trije majhni otroci (najmlajša hčerka ima komaj dva meseca). Edina možnost za ciljno ozdravitev je presaditev kostnega mozga, kar seveda pomeni bitko s časom, ker je bolezen zelo agresivna, skladnega darovalca pa je zelo težko najti. Večina bolnikov nima med sorodniki skladnih darovalcev, zato obstaja možnost, da le-te poiščejo med prostovoljci, ki so člani registra darovalcev krvotvornih matičnih celic. Čim več darovalcev je na voljo, tem večja je možnost, da bomo za bolnika našli ustreznega, kar je bistvo in namen registra. Ali si lahko predstavljate kaj pomeni iskati eno samo osebo, ki vam lahko reši življenje? Številni znanci in prijatelji smo se odločili, da oddamo vzorec krvi za tipizacijo, kar pomeni veliko oporo bolniku in njegovim svojcem. Na Centru za tipizacijo tkiv so nam odgovorili, da bi ob večjem številu (vsaj 40) prostovoljcev organizirali kratko predavanje z zdravnikom, obenem pa bi potekal tudi odvzem vzorca krvi za preiskave. ŠELE, KO POTRKA BOLEZEN NA VRATA, SE ZAVEMO KOLIKO JE VREDNO ZDRAVJE. VČASIH JE MAJHNO HUMANO DEJANJE ZDRAVEGA DOVOLJ, DA NEKOMU PODARI ŽIVLJENJE. Vnaprej hvala vsem, ki se boste odločili za to izjemno plemenito dejanje. Akcijo bi izvedli 5. JULIJA, v prostorih: - Osnovne šole Pivka ob 10:00 uri - Enote Meso na Kalu ob 14:00 uri Če ste pripravljeni na odvzem vzorca, sporočite ali pokličite na tel: 703 10 50 (Ines Krebelj, Pivka perutninarstvo). e 111 © i|f s 20.7.2007 VSI NA PLAČ SMO PRIMORCI ALI NOTRANJCI? JAVNO ZBOROVANJE “ZBOR ZA PRIMORSKO" • - V- - ’ :| i/v \ JiIpr NLB Stanovanjski kredit vam bo pomagal naredi ti čisto vaš dom. Denar za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnin boste | dobili na preprost in udoben način. I Vabimo vas, da se za več informatij oglasite v s NLB Poslovalnici Pivka, Kolodvarska 14b ali nas ~ pokličete na tel: 05-757-01-501 ^ www.stanovanjskikredit.si NLbO Skupina I S —I ■ J3