SKUPŠČINSKI
Študijska knjižnica
Mirana Jarca
68000 NOVO MESTO
ST
ž
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 3 Leto XXIV.
CENA 50 DIN
5 • februar 1987
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
26. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper Integral, TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj
27. Odlok o spremembi odloka o določitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča
28. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Črnomelj
OBČINA NOVO MESTO
29. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala za nr stanovanjske površine v letu 1986 na območju občine Novo mesto
30. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto
31. Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na agromelioracijskem območju Podlipa
32. Popravek ugotovitvenega sklepa o sklenitvi sporazuma o temeljih plana
samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto
33. Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Novo mesto
34. Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj
OBČINA RIBNICA
35. Popravek odloka o določitvi matičnih območij v občini Ribnica
OBČINA TREBNJE
36. Odlok o virih, osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti na področju materialne proizvodnje v občini Trebnje v obdobju 1986—1990
37. Sklep o povišanju cen komunalnih storitev v občini Trebnje
38. Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Trebnje
39. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
Občina Črnomelj
26.
Na podlagi 617., 618., 622. in 628. člena v zvezi s 619. členom zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/75), 55. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Ur. list SFRJ št. 41/80 in 20/84), 1., 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. 1. SRS št. 32/80) ter 173. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na družbenopolitičnem zboru dne 29. 1. 1987 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 1. 1987 sprejela
SKLEP
o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper Integral TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj
1.
Skupščina občine Črnomelj nastopa zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in neizvajanja sanacijskega programa z začasnimi ukrepi družbenega varstva zoper INTEGRAL TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj, s tem, da:
a) UGOTAVLJA:
1. da se program ukrepov za odpravo vzrokov izgube, ki gaje sprejel izvršni svet dne 8. 12. 1986 ne izvršuje, kar je razlog za ukrepanje po 21. členu zakona o sanaciji in prenehanju OZD;
2. da so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 2. točki, 1. odst. 619. člena ZZD, ker delavski svet in poslovodni organ tozd nista poskrbela za izvajanje sanacijskega programa oz. izvajanje poslovne politike, zaradi česar delavci niso mogli odločati o delu in poslovanju TOZD;
3. da so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 3. točki, 1. odst. 619. člena ZZD, ker je v TOZD slaba delovna disciplina in slab odnos do delovnih sredstev in dela, kar je posredno vplivalo na slabe poslovne rezultate;
4. da so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 9. točki, 1. odst. 619. člena ZZD, ker poslovodni organ ni poskrbel za učinkovito organizacijo dela in za ustrezno izvajanje poslovne politike.
b) ODSTAVI POSLOVODNI ORGAN v TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj.
c) ZAČASNO OMEJI, in sicer za dobo enega leta, uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, tako da se delavskemu svetu oz. komisiji za delovna razmerja v TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice, zoper katero se nastopa z začasnimi ukrepi družbenega varstva, omeji odločanje glede:
A. DELAVSKEMU SVETU:
— določanja poslovne politike ter ukrepov za njeno izvajanje;
— odločanje o najetju sredstev oz. kreditov banke, interesne ali druge skupnosti oz. druge organizacije;
— odločanje o organizacijsko tehničnih vprašanjih v zvezi s poslovanjem in izkoriščanjem delovnih sredstev, da bi dosegli večjo produktivnost in zmanjšali stroške poslovanja;
— odločanje o zahtevah za varstvo pravic delavcev na drugi stopnji;
B. KOMISIJI ZA DELOVNA RAZMERJA:
— odločanje o stalnih in začasnih razporeditvah delavcev k drugim delom in nalogam;
d) IMENUJE ZAČASNI KOLEGIJSKI POSLOVODNI ORGAN za dobo 1 leta, ki prevzame v TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj, vse pravice in obveznosti poslovodnega organa ter delavskega sveta in komisiji za delovna razmerja v obsegu omejenih pristojnosti teh organov.
2.
Funkcijo začasnega kolegijskega poslovodnega organa opravljajo naslednji delavci oz. člani:
1. Panjan Jože — predsednik
2. Pucelj Leopold — član
3. Korošec Ferdinand — član
3.
Poslovodnemu organu, ki je vpisan v sodni register, preneha pravica zastopanja TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice, odločitev o imenovanju začasnega kolegijskega poslovodnega organa pa se vpiše v sodni register. Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa, v njegovi odsotnosti pa namestnik, zastopata in predstavljata TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj.
4.
Začasni kolegijski poslovodni organ mora:
— poskrbeti, da se izdela sanacijsko-razvojni program,
— pri izvrševanju funkcije upoštevati sklepe, usmeritve in priporočila skupščine občine Črnomelj in njenih organov, ki jih je in bo sprejela v zvezi z izvajanjem ukrepa družbenega varstva,
— zagotoviti finančno sanacijo in ustrezen nadaljnji postopek proizvodnje ter pri izvajanju sanacijsko-razvojnega programa zagotoviti njegovo realizacijo,
— poskrbeti za objavo razpisa del in nalog poslovodnega organa najmanj 3 mesece pred iztekom ukrepa družbenega varstva.
O uresničevanju naloženih nalog mora začasni kolegijski poslovodni organ pismeno obveščati izvršni svet in na vsake 3 mesece zbor združenega dela skupščine občine Črnomelj.
O nadomestilu osebnega dohodka delavcev za čas opravljanja funkcije v začasnem kolegijskem poslovodnem organu odloči komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Črnomelj.
Za člane začasnega kolegijskega poslovodnega organa, ki združuje delo v TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj, se nadomestila OD določijo v skladu z ustreznim SSA TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj. Vse stroške, vezane na izvajanje začasnih ukrepov družbenega varstva, nosi TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj.
6.
Ta sklep začne veljati takoj, je dokončen in izvršljiv.
Obrazložitev:
TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj, posluje že vrsto let na pragu rentabilnosti oz. z izgubo. Tako je leto 1984 zaključil z izgubo v višini 2.471 tisoč din,
I. trimesečje leta 1985	v	višini	9.058	tisoč	din
I. polletje leta 1985	v	višini	1.194	tisoč	din
devetmesečje leta 1985	v	višini	7.317	tisoč	din
I.	trimesečje leta 1986	v	višini	45.836	tisoč	din
I.	polletje leta 1986	v	višini	34.911	tisoč	din
devetmesečje leta 1986	v	višini	16.982	tisoč	din
Eden od glavnih vzrokov, ki se odraža v kontinuiranem poslovanju z motnjo oz. izgubo, je brez dvoma neustrezna organizacija poslovanja in vodenja, kar pa v dosedaj izdelanih sanacijskih programih ni bilo zajeto. Sanacijski programi, izdelani za odstranitev vzrokov izgub, so se nanašali predvsem na problematiko, ki ni bistveno vplivala na izboljšanje poslovnih rezultatov in niso strateškega pomena za to. Tako nekvalitetno izdelani sanacijski programi pa se tudi niso izvajali na področju investicijske, nabavne in prodajne politike ter organizacije dela znotraj TOZD, kar je po 21. členu zakona o sanaciji in prenehanju OZD že pogoj za sprejetje ukrepa družbenega varstva, kajti tako je ogrožen normalen tok enostavne reprodukcije TOZD in materialno socialni položaj delavcev. Zaradi tega je družbeni pravobranilec samoupravljanja podal pobudo za temeljitejše spremljanje izvajanja sanacijskega programa.
Zaradi opisanih dejstev so se predstavniki izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine Črnomelj večkrat sestali s predstavniki TOZD z namenom ugotovitve vzrokov izgube ter sanacije stanja. Ti sestanki so bili opravljeni dne 11. aprila 1986,4. julija 1986 in konec meseca oktobra. Eden od glavnih sklepov teh sestankov je bil takojšnja izdelava sanacijskega programa, ki pa je bil izdelan šele septembra 1986 in sicer v neustrezni obliki in vsebini. Tako izdelani sanacijski program je izražal v glavnem posnetek obstoječega stanja v TOZD, predlogi ukrepov za pozitivno poslovaje pa ne opravičujejo cilja, ker se sprejeti sanacijski program ni izvajal in ni bil izdelan v skladu z dogovori predstavnikov IS in TOZD. Dne 8. 12. 1986 je obravnaval na svoji seji problematiko omenjenega TOZD tudi izvršni svet, ki je sprejel naslednje sklepe:
— TOZD Promet ni edini izgubaš v DO SAP, zato se ga mora pri reševanju izgube enakovredno obravnavati z drugimi TOZD v DO.
— Do konca meseca decembra 1986 mora biti za TOZD pripravljen sanacijski program, ki naj prikazuje kratkoročne rešitve z roki izvršitev in izvršitelji. Opredeljene morajo biti naloge DO, v TOZD je potrebno vključiti sodelovanje izvršnega sveta, opredeliti pa pomoč in vlogo združenega dela občine.
— Program sanacije TOZD se mora reševati po dejavnostih in opredeliti širši družbeni pomen dejavnosti.
— Zaradi izboljšanja stanja na področju izplačila osebnih dohodkov je v okviru predvidenega programa potrebno določiti možnosti povečanega izplačila skladno z resolucijskimi določili in skladno z možnostmi pokrivanja izgube, v kolikor bo povečanje osebnih dohodkov izgubo povečalo.
— Z odpisom prispevkov iz dohodka SIS družbenih dejavnosti se prednostno rešuje TOZD Promet.
— V januarju mesecu morajo biti izdelane naloge za dolgoročno sanacijo TOZD.
— Pri izdelavi programa se strokovne službe TOZD povežejo z ustreznimi strokovnimi službami v DO SAP.
— V kolikor zahtevani dokumenti kratkoročne sanacije v roku ne bodo izdelani, ne bo možnosti za izpeljavo postopka za odpis prispevkov iz dohodka na skupščinah SIS.
— Zahtevani dokumenti za sanacijo morajo biti pripravljeni v dogovorjenem roku. V nasprotnem primeru bo izvršni svet v smislu pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja glede neizvajanja sanacijskega programa sprejel predlog ukrepov družbenega varstva.
— Program investicij, zajetih v osnutku resolucije za leto 1987, je povezan z razvojnimi opredelitvami TOZD, ki mora biti do končnega sprejema resolucije za leto 1987 opredeljen.
Za tem je bil dne 21. 11. 1986 sklican zbor delavcev oddelka delavnic, dne 15.
12.	1986 zbor delavcev tovornega prometa, dne 18. 12. 1986 pa zbor delavcev potniškega prometa, kjer so prisostvovali tudi predstavniki izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Na vseh teh zborih je bilo izraženo nezaupanje vodstvu TOZD, ki ne izpolnjuje z zakonom opredeljene naloge ter opozorjeno na motene samoupravne odnose v TOZD.
Tudi zbori občinske skupščine so dne 24. 12. 1986 opozorili TOZD na nedosledno izvajanje že sprejetih sklepov izvršnega sveta. Kljub temu pa sprejeti sklepi niso bili realizirani v dogovorjenih rokih, kar pa je bil vzrok za predlagane ukrepe družbenega varstva.
Izvršni svet v predlogu za sprejem sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper v izreku citirano TOZD predlaga, da občinska skupščina odstavi poslovodni organ, začasno za dobo enega leta omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic in obveznosti delavcev, ter da imenuje začasni kolegijski poslovodni organ za dobo enega leta.
V zvezi z omejitvijo uresničevanja posameznih samoupravnih pravic izvršni svet predlaga, da se začasno omeji:
A. DELAVSKEMU SVETU:
— določanje poslovne politike ter ukrepov za njeno izvajanje,
— odločanje o najetju sredstev oz. kreditov banke, interesne ali druge skupnosti oz. druge organizacije,
— odločanje o organizacijsko-tehničnih vprašanjih v zvezi s poslovanjem in izkoriščanjem delovnih sredstev, da bi dosegli večjo produktivnost in zmanjšali stroške poslovanja,
— odločanje o zahtevah za varstvo pravic delavcev na drugi stopnji.
B. KOMISIJI ZA DELOVNA RAZMERJA
— odločanje o stalnih in začasnih razporeditvah delavcev k drugim delom in nalogam.
Ukrep začasne omejitve uresničevanja posameznih samoupravnih pravic je časovno omejen, namen ukrepa je predvsem ta, da se omogoči začasnemu kolegijskemu poslovodnemu organu večja operativnost, ob doslednem upoštevanju samoupravnih pravic in obveznosti delavcev, pri izvrševanju opredeljene poslovne politike.
Skupščina občine je v skladu s pobudo, podano na zborih delavcev TOZD z dne 18. 12. 1986, sprejela tudi sklep, da se odstavi poslovodni organ TOZD.
Iz določb sklepa je razvidno, da izvršni svet predlaga imenovanje začasnega kolegijskega organa za dobo enega leta, ki prevzema vse pravice in obveznosti ter odgovornost samoupravnih organov v obsegu omejenih samoupravnih pravic, citiranih v točki lc tega sklepa. Začasni kolegijski organ mora v skladu s 4. točko tega sklepa sprejeti ustrezen program dela, da bi realiziral vse naloge, opredeljene s citiranimi točkami sklepa.
V skladu z določbami 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine pooblašča občinska skupščina komisijo za volitve in imenovanja pri občinski skupščini, da odloči o nadomestilu osebnega dohodka za čas opravljanja funkcije v začasnem kolegijskem organu za delavce izven predmetne TOZD, medtem ko za delavce TOZD, ki bodo opravljali funkcije začasnega kolegijskega organa, določa občinska skupščina, da se njihovo nadomestilo osebnega dohodka določa v skladu z določili ustreznega samoupravnega splošnega akta v TOZD. S tem je sklep občinske skupščine utemeljen in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Sklep je v smislu 363. člena zakona o združenem delu dokončen in zoper njega ni rednega pravnega sredstva.
Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja imajo pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SRS, da odloči o nezakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
Številka: 017-1/87	„	J
Datum: 30. 1. 1987	,	UI!	Predsednik
skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIČ
27.
Na podlagi 5. odstavka 14. člena in 1. odstavka 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS štev. 1/79, 11/81 in 1/86) in 174. člena statuta občine Črnomelj sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Črnomelj dne 30. 1. 1987 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča.
1.	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Skupščinski Dolenjski list štev. 10/85) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda znaša za m2 din:
Razred
kultura	1.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VIL	VIII.
njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki	1100	990	880	330	165	140	120	110
pašniki in gozdovi	300	200	165	165	110	110	110	110
2. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 2. člen odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Skupščinski Dolenjski list št. 10/85).
3. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 465-5/85 Datum: 30. 1. 1987
Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC
28.
Na podlagi 98., 107., 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona (Ur. 1. SRS št. 15/86) in 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 1. 1987 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Črnomelj
1. člen
Ta odlok ureja nekatera vprašanja zasebne obrti v občini Črnomelj, in sicer na področju naslednjih dejavnosti:
— prodaja lastnih izdelkov na drugih krajih,
— sprejemanje gostov na prenočišče in hrano,
— prodaja na drobno,
— opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti kot postranski poklic,
— uporaba dopolnilnega dela drugih oseb.
I. PRODAJA LASTNIH IZDELKOV NA DRUGIH KRAJIH
2. člen
Samostojni obrtniki in osebe, ki opravljajo gospodarske in druge dejavnosti kot postranski poklic, lahko prodajajo svoje izdelke tudi na tržnicah na območju občine pod pogoji, ki so določeni za tržni red in promet blaga na drobno v občini Črnomelj.
II. SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČIŠČE IN HRANO PRI ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH IN KMEČKIH GOSPODARSTVIH
3. člen
Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodinjstvih sprejemajo na prenočevanje goste in jim nudijo hrano in pijačo. Svojo dejavnost morajo priglastiti pristojnemu upravnemu organu občine, kjer so prostori.
Za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena v najemniških stanovanjih si morajo občani pridobiti soglasje hišnega sveta, če ta ni ustanovljen, pa soglasje sosedov v istem objektu.
Prostori za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijače v zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih morajo izpolnjevati predpisane pogoje.
III. PRODAJA NA DROBNO
4. člen
Dejavnost prodaje na drobno, prodaje v premičnih objektih in kioskih se lahko opravlja na celotnem območju občine v skladu z določili planskih dokumentov občine Črnomelj ter po predhodnem soglasju sveta potrošnikov v krajevni skupnosti, kjer se ugotavlja interes za prodajo na drobno.
IV. OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH IN DRUGIH DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
5. člen
Delovni ljudje in občani s stalnim prebivališčem na območju občine Črnomelj smejo v skladu z določili obrtnega zakona trajno ali sezonsko opravljati gospodarske in druge dejavnosti kot postranski poklic, razen naslednjih:
— avtoprevozništvo,
— prodaja na drobno,
— gostinstvo,
— storitve z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji,
— prodaja rabljenega blaga,
— industrijska dejavnost (če se pri delu uporabljajo avtomati ali drugi visokoprodukcijski stroji),
— storitve projektiranja gradbenih objektov in projektiranja gradbeno-tehnične dokumentacije za potrebe občanov in civilnopravnih oseb.
6. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se smejo kot postranski poklic opravljati dejavnosti:
— prodaja gospodinjskega plina,
— prodaja sadja in zelenjave,
— kmečki turizem,
— od storitev s področja gradbeništva ter zaključnih obrtnih del v gradbeništvu se lahko opravljajo le manjša vzdrževalna dela.
7. člen
V primerih, ki niso navedeni v obrtnem zakonu in v tem odloku, daje soglasje Komite za družbeni razvoj občine Črnomelj.
8. člen
Vsi občani, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic, so dolžni obnoviti izdana soglasja OZD iz 124. člena obrtnega zakona oz. dostaviti ustrezno potrdilo o veljavnosti že izdanega soglasja vsako leto najkasneje do 30. novembra za naslednje leto.
V. UPORABA DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
9. člen
Pristojni občinski upravni organ lahko samostojnemu obrtniku dovoli zaposlitev tudi več kot 7 delavcev, toda največ 10 pod pogoji:
— da se ukvarja z opravljanjem storitev (popravila, vzdrževalna dela, izdelava posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnikov) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela;
— da ima poslovni prostor z opremo, ki ustreza predpisanim pogojem glede na povečano število delavcev.
10. člen
Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da samostojni gostinec, ki se pretežno ukvarja s pripravo in strežbo tople hrane oziroma sprejema goste na prenočevanje ali v turističnem kraju gostom nudi penzionske storitve, zaposli več kot 5 delavcev, toda največ 10 delavcev.
Prav tako lahko izjemoma dovoli, da samostojni gostinec v sezoni ali v posebnih primerih (ob sobotah, nedeljah, praznikih, prireditvah, sejmih itd.) uporablja dodatno delo do 5 drugih oseb po pogodbi o delu.
11. člen
Pristojni občinski upravni organ lahko za popestritev turistične ponudbe dovoli samostojnemu prodajalcu zaposliti večje število delavcev, toda največ 4 delavce.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
12. člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe 152. člena obrtnega zakona (Ur. 1. SRS, št. 15/86) ter 67. in 68. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. 1. SRS, št. 21/77).
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni občinski upravni organi in organi inšpekcije. Opravljanje gospodarske in druge dejavnosti v stanovanjskih prostorih nadzoruje pristojni občinski upravni organ. Vsa dovoljenja, ki so bila izdana po doslej veljavnih predpisih, ostanejo v veljavi.
Postopki za pridobitev dovoljenj po tem odloku, ki so v teku na dan uveljavitve tega odloka, se končajo po tem odloku.
14. člen
Ne glede na določbe 8. člena tega odloka so dolžni občani, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic, obnoviti soglasje OZD za leto 1987 do 28. 2. 1987.
15 člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/79 in 12/83).
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 313-10/87
Datum: 30. 1. 1987	Predsednik
skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIČ
Občina Novo mesto
29.
Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 5/80) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 29. 1. 1987 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 1. 1987 sprejela
ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala za m2 stanovanjske površne v letu 1986 na območju občine Novo mesto
1.	člen
Poprečna gradbena cena 1 m2 stanovanjske površine je bila v letu 1986 na območju občine Novo mesto 166.297 din.
2. člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene iz 1. člena tega odloka in sicer:
a) za ureditveno območje Novega mesta 0,8%
b) za ostalo območje občine Novo mesto 0,6%.
3. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/85 in 2/86).
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 464-01/71-1 Datum: 29. 1. 1987
Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r.
30.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS št. 29/65, 12/69,7/70 in 7/72), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne
29.	1. 1987 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 1. 1987 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto
1. člen
V 7. členu odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto (skupščinski Dolenjski list št. 13/85 in 4/86) se v drugi vrsti črtata številki 3 in 4.
2. člen
V 7. členu se deda nov 2. odstavek, ki se glasi:
»Delovno organizacijo KOMUNALA se s tem odlokom pooblašča za pobiranje parkirnine po tar. št. 3 in po 2. alinei 1. odstavka tar. št. 4 odloka.«
Pobrana sredstva od plačevanja parkirnine po tar. št. 3 in 2. alinei 1. odst. tar. št. 4 niso dohodek proračuna, ampak dohodek Komunale in se namenijo za organiziranje čuvajske službe in vzdrževanje parkirnih prostorov.
3. člen
Tarifa komunalnih taks odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/86) se spremeni tako, da se glasi:
»Tar. št. 1
Za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori se plača za vsak uporabljeni m2 površine dnevno - 100.- din, razen za opravljanje gostinsko-turistične dejavnosti, za katero se plača za m2 - 50.- din.
Tar. št. 2
Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine Novo mesto se plača turistična taksa:
1. od nočitev v krajih Novo mesto, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice in Otočec:
— za domače goste	200,-	din
— za tuje goste	400 - din
2. za nočitev v ostalih krajih:
— za domače goste	150,-	din
— za tuje goste	300.-	din
Višina turistične takse za domače in tuje goste se poveča za 20.-din namensko
za žičnice.
Turistična taksa po tej tarifni štefilki se uporablja od 1. 1. 1988, do tedaj ko se uporablja višina turistične takse po odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Skupščinski Dolenjski list št. 4/86).
Taksa se plačuje za bivanje na območju občine, vendar največ 30 dni neprekinjenega bivanja.
Plačila turistične takse so oproščeni:
1. otroci do doplnjenega 15. leta starosti,
2. vojaški in mirnodobski in delovni invalidi,
3. vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju,
4. člani Zveze slepih s spremljevalci in Zveze gluhih Jugoslavije,
5. osebe, ki bivajo v lastnih počitniških hišah,
6. osebe, ki preživljajo letni dopust oziroma počitnice pri ožjih članih družine,
7. osebe na zdravljenju z napotnico zdravniške komisije,
8. tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila taks,
9. nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji in španski borci,
10. mladina na skupnih letovanjih in šolskih ekskurzijah,
11. člani Počitniške zveze in Zveze tabornikov.
Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračunava in pobira gostinska, turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do vsakega 5. v
mesecu prijaviti Upravi za družbene prihodke in vplačati na ustrezni račun proračuna. Turistična taksa se plača tudi v primeru brezplačne oddaje prenočišča.
Tar. št. 3
Za uporabo prostora za parkiranje motornih vozil in njihovih priklopnikov, na katerih je organizirano čuvanje vozil, se plača taksa za določeno število ur po vrstah vozil:
1. za osebne avtomobile:
— osebni avtomobil do 2 uri parkiranja	150.-	din
2. za tovornake in avtobuse:
— tovornjak do 12 ur parkiranja	500.-	din
— tovornjak od 12 do 24 ur parkiranja	1.000.-	din
— tovornjak s	prikolico do 12 ur parkiranja	1.000,-	din
— tovornjak s	prikolico od 12 do 24 ur	parkiranja	2.000.-	din
— avtobus do	12 ur parkiranja	1.000,-	din
— avtobus od	12 do 24 ur parkiranja	2.000.-	din
Taksni zavezanec po tej tar. številki je uporabnik vozila, ki vozilo parkira na
posebnih javnih parkirnih prostorih.
Taksa se plača za enkratno parkiranje osebi, ki je določena za čuvanje vozil.
Tar. št. 4
Za uporabo javnega prostora za parkiranje in druge začasne namene se plača naslednja taksa:
1- — od vsakega kioska, gradbišča, cirkusa ali druge začasne uporabe javnega prostora se plača
— za vsak m2 dnevno	100.-	din
— od vsake stojnice za sezonsko prodajo	2.000.-	din
mesečno
2. za uporabo parkirnega prostora s parkirno uro
— za parkiranje osebnega avtomobila za določen
čas, ki je posebej označen	100 -	din
3.	za avtotaksi (mesečni pavšal)	3.000.-	din
4. za rezerviran parkirni prostor od vsakega
parkirnega mesta se plača mesečno	3.000.-	din
Taksni zavezanec je uporabnik javnega parkirnega ozroma drugega javnega prostora. Če je uporaba javnega prostora organizirana, obračunava in pobira takso organizator, ki je pobrano takso dolžan mesečno prijavljati na Upravo za družbene prihodke in vplačevati do 5. v mesecu na ustrezni račun proračuna.
Tar. št. 5
Za uporabo trgov in drugih javnih površin, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene se plača:
— za vsak m2 dnevno	ioo,-	din
Taksni zavezanec po tej tarifni številki je uporabnik javne površine.
Tar. št. 6
Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih se plača letna taksa:
— od vsakega avtomata	20.000,-	din
Taksni zavezanec je organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija oz. skupnost ali posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, čeprav ni lastnik glasbenega avtomata in ima v svojem lokalu glasbeni avtomat.
Taksa po tej tarifni številki se plačuje le od uporabe glasbenih avtomatov (JUKE-BOX), ne pa tudi od uporabe drugih naprav, ki s pomočjo električne energije ali na kak drug mehanični način reproducirajo glasbo (gramofoni, kasetofoni, ipd.). Med glasbene avtomate po tej tarifni štefilki se ne štejejo vjav-nih lokalih nameščeni radijski ali televizijski sprejemniki.
Javni lokali so poslovni prostori (gostilne, restavracije, kavarne, nočni lokali, obrati družbene prehrane, bifeji, ipd.) kot tudi k tem lokalom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gostje.
Tar. št. 7
Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letna taksa:
— elektronski igralni avtomati	30.000.-	din
— za	biljard (navadni in avtomatski)	10.000,-	din
— za	druga igralna sredstva	8.000,-	din
Za druga igralna sredstva se štejejo naprave, kot so razni stenski avtomati, namizni nogometi, košarke in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe teh sredstev.
Taksa se ne plača za uporabo balinišč in kegljišč.
Glede opredelitve javnega lokala in taksnega zavezanca se uporabljajo določila, ki veljajo za tarifno številko 6.
Tar. št. 8
1. za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah, ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih.se plača komunalna taksa:
—	letno od m2	8.000,-	din
2. za	reklamne svetlobne napise	od	m2 letno	16.000,-	din
3. za vitrine, v katerih se predstavlja blago zunaj poslovnega prostora oz. se predstavlja dejavnost, 16.000.- din letno.
Plačila komunalne takse po tej tar. številki so oproščeni: organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oz. skupnosti pri opravljanju športne, turistične, kulturne ali humanitarne dejavnosti oz. dejavnosti, kije namenjena mladini.
Komunalne takse po tej tar. št. se ne plačuje za napise firm na lastnih zgradbah, ki so po zakonu ali odloku občinske skupščine obvezni.«
4.	člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje.
Številka: 423-08/65 Datum: 29. 1. 1987
Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r.
31.
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 1. 1987 sprejela
ODLOK
o uvedbi agromelioracijskega postopka na agromelioracijskem območju Podlipa
1. člen
S tem odlokom se uvede agromelioracijski postopek na kmetijskih zemljiščih v delu k. o. Ajdovec na območju naselja Podlipa, določenim z mejo, ki poteka: na jugu od ceste pare. št. 3700/3, po zunanjem robu parcel pare. št.3427, 3208 do ceste pare. št. 3700/3, teče po cesti do parcele pare. št.3403, od tu dalje po zunanjem robu parcele pare. št. 3403, 3402,3401,3399,3397,3395, prečka pot pare. št. 3701 in nadaljuje po zunanjem robu parcele pare. št. 3231/2, 3234, 3231/1, 3239, 3270, 3310, 3288, 3289/1, 3276, 3282/1, tu zavije proti zahodu in teče po zunanjem robu parcele pare. št. 3697/32, 3697/31, 3697/30, 3697/29, 3697/28, 3697/27, 3697/26, 3697/25, 3697/24, 3697/23, 3697/22, 3697/21, 3697/20, 3697/19, 3334, 3336, 3334, 3371/2, 3697/15, 3697/14, 3697/13, 3697/12, 3697/11, 3697/10, 3697/9, 3697/8, 3697/7, 3697/5, 3697/4, 3568, prečka pot pare. št. 3709 in zavije proti jugu po zunanjem robu parcele pare. št. 3566/2, teče v dolžini cca 30 m po meji z občino Trebnje, dalje po parceli pare. št. 3560/2, 3558 in teče po meji z občino Trebnje in pri parceli pare. št 2547 zavije proti vzhodu in nadaljuje po zunanjem robu parcele pare. št. 2546, 2545, 3631, 3524, 3527, 3526, 3523, 3184/2, 3184/1, 3194, 3196, 3197, 3199/1,3199/2, zavije proti jugu po zunanjem robu parcele pare. št. 3217/1, prečka cesto pare. št. 3700/3 in se priključi na parcelo pare. št. 3427, kjer smo z opisom začeli.
Agromelioracijsko območje meri 80 ha.
2. člen
Zemljišča na agromelioracijskem območju so z družbenim planom občine Novo mesto trajno namenjena za kmetijsko pridelavo.
3. člen
Agromelioracijsko območje iz 1. člena tega odloka je grafično prikazano v preglednih katastrskih kartah v merilu 1:5000 ter je na vpogled pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Novo mesto in Mercator KZ »Krka« Novo mesto.
4. člen
Agromelioracija obsega odstranjevanje kamenja, grmovja, meliorativno gnojenje in urejanje poti ter je v skladu z družbenim planom občine Novo mesto za obdobje 1986—1990.
5. člen
Agromelioracija se bo izvajala v eni etapi: istočasno na celem območju.
Vsa dela na agromelioracijskem območju bodo zaključena do decembra 1987.
6. člen
Investitor del za agromelioracijo je Mercator KZ »Krka« TZO »Suha krajina« Žužemberk.
Investitor zagotovi sredstva od Zveze vodnih skupnosti SR Slovenije, odbora za melioracije, 80% predračunske vrednosti nepovratno, 20% pa je lastna udeležba lastnikov zemljišč.
7. člen
Lastniki in uporabniki zemljišč so dolžni na agromelioracijskem območju posekati in odstraniti grmovje ter pospraviti izruvano kamenje.
Rok za izvedbo posameznih del po prejšnjem odstavku določi investitor v programu.
Ce lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča ne izvede potrebnih agromelioracijskih del, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, izvedbo potrebnih ukrepov na stroške tega lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča.
8. člen
Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih agromelioracijah.
Za racionalno opravljanje agromelioracijskih del in organizacijo kmetijske pridelave na agromelioracijskem območju lastniki zemljišč lahko ustanovijo melioracijsko skupnost.
Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema kmetijska pospeševalna služba investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so pri rabi zemljišč vezani na določbe sprejetega proizvodnega programa, ne glede na to, ali so sklenili pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju.
Določbe iz 3. in 4. odstavka 18. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se smiselno uporabljajo zoper lastnika oziroma uporabnika zemljišč, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah zakona.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 320-01/87 Datum: 29. 1. 1987
Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r.
32.
POPRAVEK UGOTOVITVENEGA SKLEPA
o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto (objavljen v SDL, št. 11/86).
V 2. členu se popravi zadnja alinea, ki se pravilno glasi:
»— z združevanjem sredstev 0,50% od BOD iz čistega dohodka.«
Predsednik skupščine JOŽE PIRC, 1. r.
33.
Na podlagi 20. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL, št. 14/83) in določil družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1987 je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto na seji dne 23. januarja 1987 sprejel
SKLEP
o povečanju stanarin in najemnin v občini Novo mesto
1. člen
Stanarine in najemnine, veljavne na dan 31. januarja 1987, se s 1. februarjem 1987 povišanjo za 57%.
2. člen
Ta sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. 2. 1987 dalje.
3. člen
Ta sklep se objavi tudi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik zbora uporabnikov: JOŽE FICKO, 1. r.
34.
Na podlagi 20. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto je zbor uporabnikov skupščine skupnosti na seji dne 23. 1. 1987 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
1.	člen
Spremeni in dopolni se 7. člen pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj (SDL, št. 2/85), tako da se glasi:
A.	Stanovanjske razmere prosilcev
1.	nima stanovanja: najemnik ali podnajemnik, stanovanje v neustreznem zasilnem prebivališču, baraki ali zgradbi
— pripada na družinskega člana	100 točk
imetnik stanovanjske pravice na neprimernem družbeno	najemnem
stanovanju	
— pripada na družinskega člana	50 točk
stanovanjska površina, ki odpade na člana prosilčeve družine	
— do 4 m2 pripada družini skupno	100 točk
— nad 40 do 6 m2 pripada družini skuupno	80 točk
— nad 6 do 8 m2 pripada družini skupno	60 točk
— nad 8 do 10 m2 pripada družini skupno	40 točk
— nad 10 do 12 m2 pripada družini skupčno	30 točk
— nad 12 do 15 m2 pripada družini skupno	20 točk
dve ali več družin v stanovanju (točkuje se samo mladim družinam)	
— pripada družini	50 točk
5. stanovanje brez:
— kuhinje, pripada družini skupno	60	točk
— stranišča ali poljsko stranišče, pripada družini skupno	40	točk
— kopalnice, pripada družini skupno	30	točk
6. souporaba, kadar prosilec in njegova družina souporabljajo stanovanjske prostore s stanovalci v drugih stanovanjih
— stranišča, pripada družini skupno	15	točk
— kopalnice, pripada družini skupno	10	točk
7. ostali stanovanjski pogoji:
— stanovanje je v vlažni ali mračni kleti,
pripada družini	75	točk
— stanovanje je v vlažni kleti,
pripada družini	55	točk
— stanovanje je v mračni, toda suhi kleti,
pripada družini	35	točk
— stanovanje je v vlažnem pritličju,
pripada družini	45	točk
— stanovanje je na neizoliranem podstrešju,
pripada družini	55	točk
— stanovanje je na izoliranem podstrešju,
pripada družini	15	točk
— v stanovanju ni vodovodne napeljave,
pripada družini	5	točk
— v stanovanju ni kanalizacijskih odtokov,
pripada družini	5	točk
B.	Socialno zdravstveno stanje družine
l.a) dušpvno ali telesno prizadeti otroci oz. drugi člani skupnega gospodinjstva, pripada za člana družine
b) ostala trajna obolenja prosilca, otrok oz. gospodinjstva, pripada za člana družine
c) duševno oboleli prosilec ali njegov zakonec, pripada za člana družine
d) težja invalidnost nad 75% prosilca ali njegovega zakonca, pripada za člana družine
2. stalno neprekinjeno bivanje na območju občine Novo mesto
— za vsako leto neprekinjenega stalnega bivanja na območju občine, računajoč do dneva razpisa nazaj, pripada prosilcu za vsako dopolnjeno leto	5	točk
vendar največ skupno	100	točk
3. delovni prispevek
(točkuje se prosilca in zakonca)
a) za vsako leto neprekinjene zaposlitve, računajoč do dneva razpisa nazaj, pripada za vsako dopolnjeno leto	5	točk
(čas služenja vojaškega roka v JLA se ne šteje za prekinitev zaposlitve in se ne točkuje)
b) delovna uspešnost
— delavec si zelo prizadeva pri delu, delo opravlja vestno, presega postavljene norme in pričakovane delovne rezultate	50	točk
— delavec si prizadeva pri delu, v poprečju dosega postavljene norme in pričakovane delovne rezultate	25	točk
— delavec ne izvršuje svojih delovnih zadolžitev, je neprizadeven pri delu, ne dosega postavljene norme in pričakovanih delovnih rezultatov	0	točk
c) delavec z izboljšavami, tehničnimi, koristnimi predlogi, inovacijami, prispeva k višjemu dohodku OZD	50	točk
50 točk
drugih članov skupnega 30 točk 50 točk
50 točk
2. člen
Dopolni se 8. člen, tako da se glasi:
V primeru, da ima več prosilcev enako število točk, imajo po vrstnem redu prednost:
1. upravičenci, ki imajo nižji poprečni skupni čisti dohodek na družinskega člana,
2. upravičenci, ki so socialno ali zdravstveno ogroženi (večje število točk po kriterijih iz poglavja B),
3. upravičenci, ki imajo večje število točk iz delovnega prispevka,
4. družine z večjim številom otrok,
5. družine ali občani, ki dlje časa prebivajo na območju občine Novo mesto. Delovni prispevek ocenjuje na podlagi vprašalnika samoupravne stanovanjske
skupnosti, ki ga sprejme odbor za gospodarjenje, delovna organizacija prosilca oz. njegovega zakonca v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
3. člen
Spremeni se 4. odstavek 12. člena, tako da se glasi:
Zoper razvrstitev upravičencev na prednostne liste imajo pravico do pritožb na zbor uporabnikov pri skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti v roku trideset dni po objavi vsi prizadeti in neprizadeti občani in organizacije na območju občine Novo mesto.
4. člen
Spremeni se 1. odstavek 18. člena, tako da se glasi:
Upravičenci s prednostne liste, ki jim je dodeljeno solidarnostno stanovanje, morajo ob sprejemu odločbe o dodelitvi stanovanja in pred vselitvijo oziroma preselitvijo v dodeljeno stanovanje plačati lastno udeležbo po določilih 19. in 20. člena tega pravilnika.
5. člen
Spremeni se 19. člen pravilnika, tako da se glasi:
Višina lastne udeležbe, ki jo je dolžan vplačati upravičenec s prednostne liste pri pridobitvi solidarnostnega stanovanja, je odvisna od revalorizirane točkovne vrednosti stanovanja in socialnoekonomskega položaja upravičenca in njegove družine, in znaša:
če je bil poprečni mesečni dohodek upravičenca do solidarnostnega stanovanja na družinskega člana v primerjavi s poprečnim osebnim
mora plačati lastno udeležbo v naslednjem odstotku od revalorizirane točkovne vrednosti solidarnostnega
60 točk
C.	Druga dodatna merila
1. nepopolne družine
— samohranilke(-ci), pripada prosilki (-cu)
2. aktivna udeležba v NOV in vojaška vojna invalidnost
— borci, ki imajo priznano dvojno štetje	100	točk
— vojaški vojni invalidi od 20 do 50% invalidnosti, pripada prosilcu30 točk
— vojaški vojni invalidi nad 50%, pripada prosilcu	50	točk
3. prosilcu, ki je bil uvrščen na zadnjo veljavno dokončno prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj
— pripada prosilcu za vsako leto čakalne dobe	50	točk
4. doba trajanja zakonske zveze (upošteva se samo pri mladih družinah)
— do 2 let pripada družini	25	točk
—	nad	2 do	4 let	pripada družini	20	točk
—	nad	4 do	6 let	pripada družini	15	točk
—	nad	6 do	8 let	pripada družini	10	točk
—	nad	8 do	10 let pripada družini	5	točk
dohodkom v SRS v	preteklem letu	stanovanja
za samske občane	za družine z dvema ali več člani	%
do 55	do 50	brez udeležbe
nad 55 do 60	nad 50 do 55	1
nad 60 do 65	nad 55 do 60	2
nad 65 do 70	nad 60 do 65	3
nad 70 do 75	nad 65 do 70	4
nad 75 do 80	nad 70 do 75	5
nad 80 do 85	nad 75 do 80	6
nad 85 do 90	nad 80 do 85	7
nad 90 do 95	nad 85 do 90	8
nad 95 do 100	nad 90 do 95	9
nad 100 do 105	nad 95 do 100	10
nad 105 do 110	nad 100 do 105	11
nad 110 do 115	nad 105 do 110	12
nad 115 do 120	nad 110 do 115	14
nad 120 do 125	nad 115 do 120	16
nad 125 do 130	nad 120 do 125	18
nad 130	nad 125	20
V osnovo za izračun dohodka štejejo vsi dohodki, določeni v 7. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84).
6.	člen
Te spremembe in dopolnitve začno veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik zbora uporabnikov: JOŽE FICKO
D.	Skupni dohodek prosilca in njegove družine
Če znaša mesečni poprečni čisti skupni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v letu pred razpisanim natečajem
se vloga prosilca točkuje s:
do 30%	100	točk
nad 30% do 40%	80	točk
nad 40% do 50%	60	točk
nad 50% do 60%	40	točk
nad 60% do 70	20	točk
Občina Ribnica
35.
Popravek
V odloku o določitvi matičnih območij v občini Ribnica, objavljenem v Skupščinskem Dolenjskem listu, št, 1/87, z dne 8. 1. 1987, se v 8. vrsti 2. člena črta naselje Zapotok; v drugi vrsti 5. člena se naselje »Brlog« črta in popravi: »Brlog-del«; v 6. vrsti 5. člena se za naseljem Zamostec dopiše »Zapotok«, njemu pa sledijo Žimarice.
Številka: 20-15-86-01 Ribnica, 23, 1. 1987
Sekretar
skupščine občine Ribnica: BOGOMIR ABRAHAMSBERG
Občina Trebnje
36.
Na podlagi 40. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80), 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83,24/85 in 1/86), 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84), 51. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 7/86) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 1. 1987 sprejela
ODLOK
o virih, osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti na področju materialne proizvodnje v občini Trebnje v obdobju
1986 — 1990
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in pri njih zaposleni delavci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne komunalne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, samoupravne interesne skupnosti za ceste, plačujejo prispevke po naslednjih prispevnih stopnjah, virih in osnovah: Vir dohodek; osnova bruto osebni dohodek
1. samoupravna stanovanjska skupnost
— za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu na ravni občine in republike	1,685%
2. samoupravna interesna skupnost
— za program vzdrževanja in posodabljanja objektov in naprav skupne rabe (kolektivna komunalna dejavnost) in za druge naloge skupnosti 1,30%
3. samoupravna interesna skupnost za ceste
— za vzdrževanje, obnovo in modernizacijo lokalnih in nerazvrščenin javnih cest	1,50%
4. samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom
— za izvajanje programa požarnega varstva	0,30%
2. člen
S stopnjami, navedenimi v 1. členu tega odloka, je zagotovljen načrtovani dohodek za izvedbo programov samoupravne interesne skupnosti za ieste, sisa za varstvo pred požarom in del načrtovanega dohodka za izvedbo programov samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravne komunalne skupnosti.
3. člen
Odlok prične veljati takoj po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje, tako da se opravi poračun prispevnih stopenj, določenih z odlokom o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje v občini Trebnje za čas od 1. 1. 1986do31. 12. 1986.
4. člen
s sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/85).
Številka: 402-03/87-10
Datum: 21. 1. 1987	Predsednik
skupščine občine NACE DEŽMAN
37.
Zbor uporabnikov samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Trebnje je na podlagi družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovaje cen komunalnih storitev v letu 1987 (Ur. 1. SRS, št. 2/87) na 20. seji dne 30. januarja 1987 sprejel
SKLEP
o povišanju cen komunalnih storitev v občini Trebnje
1.
S tem sklepom se dovoli v občini Trebnje s 1.2. 1987 povišanje cen komunalnih storitev:
1.	črpanje in distribucija vode Cena 1 m3 dobavljene vode znaša:
a) iz vodovodnih sistemov Šentpavel, Čatež, Mokronog, Trebelno:
— za gospodinjstva	86	din
— za ostale porabnike	200	din
b) iz vodovoda Dana Mirna:
— za gospodinjstva	52	din
— za ostale porabnike	82	din
Opomba: Prispevek za razširjeno reprodukcijo je zajet v ceni in znaša za vse
sisteme:
— gospodinjstva	3,10 din/m3
— ostali porabniki	4,50 din/m3
2. odvajanje odplak
Cena m3 odvedene odplake vode v kanalizacijsko omrežje znaša:
—	za gospodinjstva	23	din
—	ostale porabnike	49	din
3. čiščenje odplak
Cena čiščenja 1 m3 odpadne vode na skupni čistilni napravi znaša za:
— gospodinjstva	62	din
— ostale porabnike	165	din
— lastnike greznic	55	din
4. odvoz odpadkov
Cena za odvoz odpadkov zanša:
—	za gospodinjstva	16	din
—	za gospodarstvo in ostale	45	din
(osnova za obračun je velikost uporabe stanovanjske in poslovne površine, v mVmesec)
2.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o povišanju cen komunalnih storitev v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/86).
Ta sklep začne veljati s 1. 2. 1987.
Številka: 38-02/83 Datum: 30. 1. 1987
Predsednik zbora uporabnikov: TONE FORTUNA
38.
Na podlagi 18. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje in prvega odstavka 3. člena družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin v letu 1987 (Uradni list SRS, št.	/87) je zbor uporab-
nikov skupščine na svoji seji dne 26. 1. 1987 sprejel
SKLEP
o povečanju stanarin in najemnin v občini Trebnje
Stanarine in najemnine, veljavne na dan 31. 1. 1987ses 1. 2. 1987povišajo za 57%.
Sistem delnega nadomeščanja stanarin se uveljavlja skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
3.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati od 1.2. 1987 dalje.
Predsednik zbora uporabnikov skupščine SSS Trebnje: TONE GLOGOVŠEK
39.
Na podlagi 98., 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 15/86) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/81,1/82 in 3/86) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 1. 1987 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1. člen
S tem odlokom se določajo pogoji in opredeljujejo gospodarske dejavnosti za:
— opravljanje obrti kot postranski poklic,
— uporabo dopolnilnega dela drugih oseb,
— prodajo na drobno,
— sprejemanje naročil, oziroma predmetov v delo ter prodajo lastnih izdelkov samostojnih obrtnikov izven poslovnega prostora.
I.	OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH IN DRUGIH DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
2. člen
Delovni ljudje in občani smejo v skladu z določbami obrtnega zakona in po tem odloku opravljati trajno ali sezonsko gospodarske dejavnosti kot postranski poklic.
3. člen
Kot postranski poklic smejo delovni ljudje in občani opravljati vse obrtne dejavnosti, razen:
— opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, avtodvigali;
— opravljanje prevozov oseb in blaga z motornimi vozili, razen javnega prevoza potnikov na podlagi pogodbe, sklenjene z občino, samoupravno interesno skupnostjo ali organizacijo združenega dela, kjer ni organiziran redni linijski promet, oz. na podlagi pogodbe s pooblaščeno organizacijo združenega dela tudi v linijskem prometu, če opravljanje te dejavnosti ni v nasprotju s predpisi o varnosti v cestnem prometu;
— gostinske storitve, razen gostinske storitve v odročnejših krajih, če je podan družbeni interes, ki ga ugotovi izvršni svet na predlog krajevne skupnosti;
— opravljanje prodaje na drobno, razen prodaje plina v jeklenkah in
— druge dejavnosti, določene s posebnimi predpisi.
4. člen
Delavci v delovnem razmerju v združenem delu ali delavci, ki so v delovnem razmerju s samostojnim obrtnikom in opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic, so dolžni vsako leto najkasneje do 30. novembra za naslednje leto predložiti upravnemu organu, pristojnemu za obrt, novo soglasje organa upravljanja svoje organizacije združenega dela oziroma druge dmžbene pravne osebe ali samostojnega obrtnika, pri katerem so zaposleni. Za leto 1987 pa do konca februarja 1987.
Tako soglasje so dolžni predložiti tudi ob vsaki novi sklenitvi delovnega razmerja.
V primeru, da občan, ki opravlja obrčkot postranski poklic, do določenega roka ne predloži navedenega soglasja, mu upravni organ že izdano potrdilo razveljavi z odločbo.
II.	UPORABA DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
na za obrt sprejemati naročila oz. predmete v delo ter prodajati svoje izdelke oz. opravljati gostinske storitve tudi izven poslovnega prostora, na raznih prireditvah, proslavah, zborovanjih in ob drugih priložnostih.
8. člen
Dovoljenje iz 7. člena tega odloka se lahko izda, če ima prosilec ustrezen prodajni oziroma sprejemni prostor, ki izpolnjuje predpisane sanitamo-tehnične in druge pogoje.
9. člen o
Za prodajo lastnih izdelkov na tržnicah na območju občine Trebnje ni potrebno posebno dovoljenje, pač pa mora prodajalec upoštevati pogoje, kijih predpiše upravljalec tržnice.
10. člen
Prostor za sprejemanje naročil oziroma predmetov v delo ter prodajni prostor mora biti vidno označen s firmo obratovalnice.
Cene storitev in izdelkov, kijih obrtnik prodaja, morajo biti razvidne iz cenika, ki mora biti na vidnem mestu.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
11.	člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe 152. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 15/86) ter zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77 in 29/86).
VI.	NADZORSTVO
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto.
VII.	KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja obrtnega zakona (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/79).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 313-05/86 Datum: 21. 1. 1987
Predsednik skupščine občine: NACE DEŽMAN
5. člen
Pristojni občinski upravni organ za obrt lahko samostojnemu obrtniku dovoli zaposliti tudi več kot sedem delavcev, toda največ deset delavcev, pod naslednjimi pogoji:
— da se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela;
— da ima primerne poslovne prostore,
— da redno izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti in do zaposlenih delavcev.
III. PRODAJA NA DROBNO
6.	člen
Obrtno dovoljenje za prodajo na drobno se ob pogojih obrtnega zakona, zakona o blagovnem prometu ter drugih posebnih predpisov lahko izda na celotnem območju občine Trebnje, razen v naslednjih krajih: Trebnje, Mirna, Mokronog, Šentrupert in Veliki Gaber.
Ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena pa sc lahko prodaja na drobno opravlja tudi v navedenih krajih, razen prodaje živil in gospodinjskih potrebščin.
IV.	SPREJEMANJE NAROČIL OZIROMA PREDMETOV V DELO TER PRODAJA LASTNIH IZDELKOV SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV IZVEN POSLOVNIH PROSTOROV
7.	člen
Samostojni obrtniki in drugi delovni ljudje ter občani, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, smejo z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega orga-
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
ra obilni ČRNOMELJ. METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 1.500 din, izvod v prosti prodaji stane 50 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,. Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komitejazainformiranjeISSRS (št 421-1/72od 15.11 1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.