Let« XVII.
V Celju, dne 24. maja 1907.
Štev. 5«.
DOMOVINA
Ure4alUv«	*»*«>» ."Ikrsl na '"lea. vnak .a.drlH*, »f<« In mgwfc l<r vrlj« i.	, T« I.KI.H
Jena SchillfrJ.vuf.ti »1.31 — Dopis. blagovolite!™«.	, j£L, , - "r"!' klY"!' n""'. :1 »roiie. Za Ameriko	»e pljuje od vsake prtlt-vr.tr po 311 vinarjev za vr».
klralL rokopisi ae ne vraJaJT	^STJS^ r^ *f''k°l!kor »aa!a Poitalaa. nttmref: Na leto 17 kron.	kokrat: ra veejr in^-rate la mn an.kratno in.rrlrtutja ___ ^	pol leta N kri>n vin. Naaoenina .e pošilja upravniAtvu. plaf aje ae reaprej.	rnaten popurt.
Mesečna priloga »Slovenski Tehnik«.
Konjiškim Slovencem.
Volilni boj je končan, bat in porat sta sk ran jena pod streho, politične mrtvece se pokopava. Vas. Slovenci konjiškega okraja ^mo pogrešali na vročem inejdann. va.se orožje je rjavelo, vase moči so leno počivale. miAice so oslabele
Žalostno je. a s krvavečim srcem moramo priznati, da ga ni na Slovenskem Štajerjn narodno tako zanikar-nega okraja, kakor je konjiški. Nem-škutarstvo nikjer tako bujno ne cvete, odvisnost prostih slovenskih kmetov pa tudi razumnikov ni nikjer tako hlapčevska, kakor v konjiškem okraju. Politična strahopetnost. brezupnost spojena z indoleuco se nikjer Uko krepko ne zrcali! Na koga čakate?
Mar bode slovenski kmet. s katerim nimate stika, kateremu razen redko prirejenih veselic ne nudite nobene duševne opore, korakal s praporom v prvih vrstah? Podobni iste tedaj priprostim ljudem, ki še vedno upajo na kralja Matjaža!
A bajna zlata doba. ko so dobri bogovi in vile pomagale Slovencem so minuli, časi so se zresnili, razmere med pravico in krivico poostrile. Vsak posameznik, kogar je narava in družbh postavila na odlična mesta, komur je stisnila meč v pest. je pod narodnim prokletstvom dolžan poseči v borbo.
V vašem okrajn je sedaj — kakor so pokazale volitve — najpripravnejše polje za štajercijanstvo in brezmejno oblasten klerikalizem. Oba pa izpijata in uničujeta naše kmetsko prebivalstvo.
Po vseb slovenskih krajih je šlo svoj čas zanimanje za kmetijske podružnice, pri vas ne. osnovale so se
LISJEK.
0 milosrdju kovača iz Vieluna.
(Poljftki <pi*al B. BMa?»ki.)
(Kosec.)
.Za ta denar si kupi mojster dobrega železa in to iz prve vrste, kolikor ti ga bo treba — kar ti tudi pride ceneje. nego da ga kupuješ po drobnem v prodajalnicah. Na U' način se lahko poprimeš večjega dela. pa bo tadi tvoj zaslužek boljši in Bog bo dal. da si sčasoma prislužiš in prihraniš nekak krajcar na svoja stare kolena*.
Tako je govoril oni darežljivi gospod, nudeč kovaču ono vsoto v roke. Tods kako se začudi, ko kovač njegovega denarja noče sprejeti, govoreč:
„Hvala vam, gospod, za vašo dobro voljo, toda daru ne morem sprejeti, ker nisem takšen revež, da bi me
drugod organizacije delavcev in obrtnikov. pri vas ne! Gospodarski politični. socijalni govori so bili malone v vseh ostalih okrajih na vrsti, pri vas razen Pišeka in tilaserja. kojemu zadnjemu niste šli niti na roko (izjeme so seveda povsod) ni nihče priredil najmanjšega shodiča! In so še ljudje, ki si prilastnjejo prvenstvo narodnega voditeljstva konjiških Slovencev? Ne pomaga našega kmeta prepričevat, da je slovenskega pokoljenja in da je vsled tega moralno zavezan obiskavati le ..Narodni dom", posluževati se Posojilnice in zahajati v slovenske trgovine; dolgoletna skušnja jim je dokazala. da nimajo sami od tega skoro a'.i |ta relo nič. Kmet se naj tudi zaveda. da je svoj gospodar na svoji grudi, dn njegova beseda tudi ksj zaleže, in da ima od svoje narodnosti ne samo moralni, temveč lahko tudi gmotni dobiček. Konjiška Posojilnica s svojim denarjem podpira v tnjini živeče ljudi kar je vsekakor tudi hvalevredno, a domačijo preveč zanemarja. Okrepite najprej dom in rod in potem za višjimi cilji; podomače, sezite ljudstvu pod roko, pa ne tako. da mu dajete za njegov denar blago, na njegovo posestvo posojilo, to store tudi tujci, marveč z njegovim denarjem podpirajte njega, pokažite mu. da je tudi vaša mošnja za njega, ne pa samo obratno!
Če sem se v teh izvajanjih motil, jih jako rad popratim. a bojim se. da bo moje obtožbe le preistinite in pre-opravičene!
Odbor .Narodne stranke" kličemo resno na krov! Prirejajte shode, poučujte narod, osvežite mn duh. okrepite mu moči, a ne samo z besedo, marveč tadi z dejanjem! Bojak v tajlnl.
moral kdo podpirati; dalje tadi nisem tako star in slab, da bi so ne mogel preživiti z delom svojih rok. Toda dobri gospod, ako hočete le na vsak način darovati nekomu ta dar. priporočim vam svojega soseda, ki ga je bila doletela nesreča; temu darujte vašo vsoto in s tem mu skožete veliko ljubav. Pa tudi jaz vam bom za to hvaležen, ker mi ne bo treba več delati ponoči za rešitev svojega soseda ter si bom podnevu tem čvrstejše prideloval svoj vsakdanji kruh."
Tako se je tndi zgodilo; gospod Bartohovski je ves denar, kar ga je nameraval dati kovaču, podaril onemu nesrečnemu sosedu. O moj Bog! kako veselje je zavladalo radi tega med reveži, to si lahko misli sleherni izmed vas. O onem usmiljenem kovača pa je pripovedoval ta gospod povsod med ljudmi ter ga stavil drugim v vzgled.
Politični prog!' 4
Bimifli
Volitve 14. t. m. pomenijo za Beckovo vlado najhujši poraz, če prav se o tem še malo ali nič ne govori. Beckova vlada se je kaj rada iziera-vala kot parlamentarna vlada ter pov-darjala, da se hoče parlamentarizirati. Nje člani so kandidirali -- u skoro vsi so propali — ali pa prišli v ožje volitve. Stranke na katere se je v prejšnem parlamenta opirala, so pro-pale in pridejo zdecimirane v novi parlament. Najbolj močni stranki v novem parlamentu bodo krščanski socjalci. kateri se združijo s katoliškim centrom v mogočen klerikalen blok — in pa socijalni demokratje. Ne ena ne draga stranka ni v ministrstvu zastopana! — in ako smemo verjeti dr. Lne^rjn tndi ne bodo — kajti krščanski socijilci se po njegovi izjavi ne bodo dali vezati par ministrskim port-feljem na ljubo. Dr. Lneger je star lisjak in ve. da je za njegovo stranko boljše, da ni stranka vezana na vlado ampak vlada na stranko. Vprašanje je samo. ali bode mogel brzdati costi-hlepnost Gessmonnov. Steinerjev in drugih krščanskosocijalaih veličin.
Beckova vlada si bode pač pomagala s tem. da bode vladala dokler pojde kot' uradniška vlada, ker se ji ni posrečilo se parlamentizirati. Pri teh volitvah so bili poraženi pa tndi Beckovi načrti o avstro-ogrski poravnavi. Krščanski socijalci kar najradi-kalnejše zastopajo načelo gospodarske iednote cele monarhije ter ne pripuščajo Ogrorn najmanjše koncesije. — Socijalni demokratje kot zastopniki organiziranega industrijalnega delav-
Hauptmannova „Elga V
Sanje! Sonje na odru. Ce je življenje sen. bodimo veseli, da smo videli res le sen grozne noči. Ali je morebiti resnica? Grillparzer je dostavil k naslovu svoje novele -I»as Kloster bei Sendomir", ki je dala Hauptmannu snov za dramo, pripombo: Po neki za resnično sporočeni dogodbi. .Snov je dal Unll-parcer — nekdo drugi je spoznal nje melodijo-, prav^ duhoviti essoyist Alfred Kerr o Hauptmannovi drami. V treh dneh jo je napisal in obležala je kot skica, kot osnova drame v predalu. Medtem je spesnil drame .Potopljeni zvon". .Voznik Henšel". .Mihael Kramer", -Koza Bernd" i. dr. — Deset let je ležala .Klga" pozabljena. neobjavljena, šele L 1905 prinese „Neue Rundschau' v 1. zvezku
•) K uprizori tri tr dranc aa reljakra •lu*m*k« m "diu » »oholo, d" 1 m
(Po _Slo». Naroda.)
1 stva se bodo morali potegovati za to da bi avstrijska industrijalna produkcija ne zgubila ogrski trg. ker bi se tako v Avstriji razmere poslabšale in zaslužek zmanjšal. Socijalni demokratje bodo torej tudi za gospodarsko jednoto avstro-ugrsko. Madžari pa o tej jednoti nočejo niti slišati. Berkova vlada ima nalog izvesti poravnavo med Avstrijo in Ogrsko — kako bode to izvedla, se danes ne da soditi — vsekako bo treba kompromisov v koliko bode novi parlament tem kompromisom naklonjen, danes ne more tndi še nikdo reči.
Madžarsko hrvatska kriza je nav-stala, ker je madžarska vlada požrla svojo besedo in nikakor noče dovoliti, da bi se uvedla na Hrvatskem hrvaščina kot uradni jezik pri državnih železnicah. S to trmoglavo in osorno izjavo madžarske vlade so pogajanja med hrvatsko delegacijo in madžarsko vlado pretrgana. Hrvatska delegacija počaka še konec debate o službeni pragmatiki na državoih železnicah v ogrskem državnem zboru, protestirala bode proti tema zakonskemu predloga in potem <»dloži mandate. lian Peja-čevič in sedanja hrvatska vlada podajo potem tudi demisijo. Ako se to zgodi navstane na celi črti sovraštvo med Hrvatsko in Ogrsko — kar ne bode ne eni' ne drugi stranki dobro, prav gotovo pa si \Vekerlovo minister-stvo s tem ne utrdi svoje pozicije.
reška socijalna demokracija je izdala manifest na narod, v katerem javlja, da si je v svesti velike odgovornosti. ki jo zadeva z izidom volitev. .Sprejemamo to odgovornost tako za nadaljno usodo naroda <češkega) kakor tudi za usodo tlačenih plasti vseh narodov. Naše ravnanje vodi pre-
skico v prvotni, nepredelani obliki. Prijatelji so Haaptmanna preprosili, da se je odločil izročiti javnosti, gledališča tistih sedem prizorov, kakršni so bili. Sedem prizorov — kje je dramska tehnika? To ne sodi na oder! — so zabavljali kritični R«da-manti. A vendar je globoka človeška trafika v teb skiciranih prizorih. V nekaj urah jih je pesnik ustvaril, ne. tja jih je vrgel ua papir, lahkotne in bohotne, kakor se pode «anje v glavi sanjajočega. Pni in zadnji prizor sta kot nekak okvir, ki drnži te zdaj realne, zdaj bizarne sanjske podobe v grozno tragedijo poljskega grofa Starženskega.
Vzel si je bii iepo ženo — pobral jo je na ulicah varšavskih. Živel je z njo srečno, v dozdevni sreči, toda ta sreča je bila zanj le se«. Klga. ta življenja kipeča, po slasti, po uživanju koprneča ženska, naj bi donesla stalno srečo na dom Star
pričanj«4, da je narod gospodarsko krepak, politično svoboden in knltnrno visoko stoječ. odločilni faktor in da njega moč raste s povzdigo kulturnega in gospodarskega razvoja najširših ljudskih plasti Zatorej si bodemo prizadevali, da dobi naš narod povsod in :..di v dvojezičnih pokrajinah redne šole. da *e naše šolstvo s potrebnimi novimi šolami, posebno še z ustanavljanjem strokovnih in srednjih šol in z ustanovitvijo drugega češkega vseučilišča na Moravi izpopolni. Kot sinovi ceškoslovanskega naroda bomo zastavili vse svoje moči. da doseže naša materinšč na svojo pravico in da se pripozna ne le v parlatncntti temveč tudi kol notranji uradni jezik. Navdaja nas veselo prepričanje, da bomo v parlamentu, v katerega stopamo in ki bo. kakor npamo. nstavodajalen parlament. v zvezi s socijalno demokracijo drugih narodov storili uspešne korake, da se preobrazi ta država v federacijo svobodnih narodov, in da se končno našemu narodu pripozna popolna pravica kakor tudi drugim tlačenim narodom avstrijskim."
S tem je torej uničena nada ofici-joznega vladnega .Fremdeublatta" in polvladne .Neue Freie Presse" in „Zeit". kateri so že zagnali radostni krik. da bode iz novega parlamenta narodnostno vprašanj** izključeno. Ti listi so pač pozabili, da je narodnostno vprašanje v Avstriji vedno le vprašanje nemške nadvlade in proti tej se bomo borili vsi in tndi češkoslovanaka socijalna demokracija. Boj med Rusi ni in Poljaki bode v novem parlamentu hujši nego kedaj popred: med Slovenci in Italijani. Slovenci in Nemci tudi ne l»o drugače.
Is Celja. (Volitve v mestu < elju.) Pričakovali smo. da bodo reljski Nemci napeli vse sile. da spravijo svojega ljubljenca Marckhla na poslanski stolec. pa vendar smo bili nekako iznenadeni. ko smo na dan volitve zapazili naravnost škandalozno in vse meje presegajočo agitacijo celjskih Nemcev. Tak patrijotizem je celo v i'elju nenavaden
Ker izid za Marckhla ui bil guren. prijela se je že zjutraj nekterih .čistokrvnih" Nemcev naravnost mrzlična nervoznost; že samo navzočnost dveh mirno stoječih slovenskih nevo-lilcev jih je tako razburila, da so poslali nad nje preljubeznjivega Hrvata Deriranca, ki jih je h prirojeno mu ljubeznjivostjo nahrulil. Da so pa nemški nevolilci bili povsod - tudi v volilnem lokalo - tega njega pra-
vično oko ni videlo! Sploh je bilo celo stopnišče in dohod do njega tako natlačeno različnih pisarjev in hlapcev, da se je moral vsakdo takorekoč preliti skoz nje. da so zlasti vsakega Slovenca prav prijazno pozdravih — kdo bi jim to zameril.
Pri vratih volilnega lokala je opravljal službo zaupnika vrli apoteker Ranscher Kako je opravljal ta mož svojo službo nam t riča dejstvo, da je nekega slovenskega volil.a že pn vratih nahrulil za legitimacijo in volilni listek, omahljivi volilec bi se dal ugnati, dotičnik mn je pa prav pošteno zasolil!
Neglede na to. da so se dostavljali ž e i z p o 1 n j e n i v o 1 i 1 n i I i s t k i (z imeuoin Marckaia) so si naši nasprotniki še na dan volitve sknšali pridobivati kolikor mogoče glasov: v sredstvih niso bili prav nič izbirčni!
Ranber B. je imel vse polno rumenih listkov, kater«* je delil prihajajočim volilcem — da so bili to že izpolnjeni volilni listki, o tem pač ui dvoma! Kdor se pa ni dal tako hitro pregovoriti s tem pa liajdi v bližnjo gostilno .Heidellerger Fass". Tam je kraljeval .nevolilec" Ambrožič v posebni sobici in se bavil z nespokorje-nimi grešniki, čudno je bilo. da se je ravno iz te gostilne večina odhajajočih podala naravnost ua volišče (seveda pod asistenco). Zaupnika socijaldemokratov. ki je javno grajal to postopanje — so vrgli von!
Tudi mestni stražniki so izborilo služili ta dan. — zanimali so se uam-reč za vsakega volilca. Omahljivce so dovažali in odvažali z vozovi. Privlekli so bolnike z bolnišnice ter slepce, da. še celo hromi mežnar nemške cerkve je moral nastopiti trudapolno pot na volišče! Tako so spravili vse do zadnjega inoža ua volišče! Da je od teh samo polovica šla prostovo!jno volit o tem ni dvoma
Te volitve so zopet jasno pokazale. kako umetno še vzdržujejo ma-gistratovci svojo moč z iiečnvenini pritiskom na vse od njih odvisne ljudi. V Celju pač še ni zasijalo zlato !>olnce .volilne svobode"! Treba bode Jemalo boljše organizacije med opozicijonal-nimi strankami — in stvar pojde prihodnjič čisto drugače.
Opazovalec.
I« Pniinnc pri Om»žu.
Kolikokrat so že naši časniki poročali, da so župani ormoškega okraja sklenili slovensko uradovanje! Tega pa niso sklenili še-le letos, ampak že pred dvema letoma. Kako pač nekteri župani.", posebno ta v Pušencib. sramote slovenski jezik, kaže sledeči slučaj: Certificat. Ks wird Gemeindearatlich bestatiget. des J. ,l„ sind eine Mutter-
ženskega? Preveč ljubi iivljenje. a tudi smrti se ne boji. .Smrt lastnega očeta jo je naučila smejati sc na prav poseben način ma.-sikaterim resnim stvarem iivljenja." Ljubi svojega uiola. — ljubi tudi bratranca Ogin-skega. Vse nje ravnanje zavisi od trenotne razpoloženosti, vdaja se močnim vtiskom, a se jih hipoma zopet otrese. Naravnost demonska je v zadnjih trenutkih: že hoče pohiteti Star-ženskemu v objem. češ. da ga Se vedno ljubi. — razgrne ae zagrinjalo, na postelji leti umorjeni ljubimec Oginski. Kot levinja, ki brani svojega mladiča pred napadalci, ae vstopi pred mrtveca, kakor bi hotela • svojim telesom. s svojim življenjem Ščititi njega, ki ga je pravkar dal umoriti njen blazno ljubosumni soprog. „Črtim te, pljujem nate" — je zadnji bropeči krik obupno besneče ženske.
Kako prozaična tragika pri Grill-parzerju? Oginski, zasačea pri Elgi, uide skozi okno. Elgo sabode preva-
rani soprog. In kako tragična poezija pri Hauptmannu ? Oginski leži umorjen na taisti postelji, kjer je nžival Klgino ljubezen, in Klga. demonska verolomuica. brani ko blazna mrtvega ljubimca.
Tesnobno, dušeče razpoloženje vlada ves čas na pozorišču. Temna sobana v starem stolpu, samostan, nekdaj grad grofa Starženskega. zamolklo petje menihov v koru. iz dalje prigluieni glasovi orgelj. nad vsem pa romantika dejanja in moč noči — ko vse to mine. se zdi človeku, kakor tistemu nemikemu vitezu, ko se predrami iz mučnih sanj: Ven na prosto, ven v mlado jutro, ven v živi svet!
Znani kritik Kerr pravi v lapi-darnem slogu, kakor je le njemu lasten: „V Hauptmannovem delu je ... Chopin.--Hauptmann je čnl melodijo. Kar podaje, je pojoča tragika. Ples iivljenja in ples smrti; predvsem godba ienske — boja, zvok. melodija najljubkejSe greSnice ..." W.
Studten. mit eine Hengst Fohlen nach Orion N. IH9 gevorfen ist und welche nach im besitze des .1. .T., ist. Gemeinde-amt Pusrhendorf ara 5.7. 1904. Sledi dvojezični pečat in podpis. Izdan je bil skoraj že pred 3 leti. vendar izdaje tupatain naš župan nekatere odloke še sploh v nemškem jeziku. — Kaka zavednost je v naši občini kaže tudi sledeči slučaj. Občinsko tablo s samoslo venskim napisom ob veliki cesti je izpral dež: trebalo je nove table. In župan je delo izročil ormoškemu Weseliču. ki se sicer prišteva k narodni stranki, a je drugače popolnoma nemškega mišljenja, kajti na svojih zavitkih ima samo nemški naslov. G. NVeselič je sicer popravil tablo a naredil poleg slovenskega napisa še nemškega, in občinski odbor (Franc I<ešničar. Lovrenc Bezjak. Masten Matjaž. Masten .lakob. Skoliber Martin. Trstenjak Filip in Žinko Ivan) posebno župan Fran Masten, se temu ni uprl aiupak še celo odobraval je to samovoljno počenjanje gosp. NVeseliča. kajti župan je pri neki priliki pravil, kako je že večkrat poletu, ko je bil na njivi, slišal nemške burše. da so se z nevoljo povpraševali, kaj je to za kraj. ko je bila še popolnoma slovenska tabla. G. župan, ko bi imeli kaj narodnega ponosa v sebi. bi ne govorili, da je potrebeu tndi nemški napis, in se uklanjali nadutosti nekaterih nemških napetnežev. katerim vsaka sloveuska beseda mrzi. Tem na ljubo je torej naš župan pripustil slov. nemški napis, med tem ko imajo sosedne občine ob veliki cesti samo slovenski napis. — Občina Pu-šenci je sicer najmanjša v ormoškem okraju in veudar živi v njej primeroma največ nemško mislečih Slovencev, kajti pri državnozborsKi volitvi 14. maja t. I. je bilo oddanih 11 (reci edenajsn glasov za Ornika. Sicer je to težko uinljivo. a žalibože resnično.
Pnšenčan.
Jesenice na Gorenjskem. Jeseniški .Sokol" je izročil v nedeljo, dne 19. t. ra. po deputaciji. svojemu zaslužnemu častnemu članu, načelniku .Ljubljanskega Sokola", bratu Bojann Drenik-u. častno diplomo. Diploma je jako okusno izdelana, in bo na željo .Jeseniškega Sokola" v izložbi trgovine g. L. Schurentnerja razstavljena. ^Jeseniški Sokol" je s tem storil le del svoje dolžnosti napram njemu, ki je sokolsko misel zasejal na Jesenicah, ki je skoz celo leto hodil vežbat telovadce, ki je negoval to mlado društvo, telovadcem vcepljal v srce ljubezen do naroda, jih navduševal za resno sokolsko delo. jih vzgajal v pravem sokolskem duhu. jim govoril o sokol-skih ciljih tako iz duše. da se je vcepila ta misel v mladih dušah jeseniških telovadcev tako trdno, da jih niso omajali niti domači nasprotniki z obrekovanjem in natolcevanjem, kakor tudi ne njih nemški mojstri v tovarni z raznimi šikanami. niti za las. In prav njemu gre zahvala, da ni ..Sokol" že davno zaspal.
Upoštevajoč jeseniške razmere, kjer je nemški naval vedno silnejši, kjer si domači narodnjaki prizadevajo na vse kriplje ustaviti svobodni razvoj sokolstva in zatreti sokolsko misel popolnoma, kjer so nam klerikalni hnjskači odjedli precejšno število podpornikov, je prišel tudi čas, da so se zlasti imovitejii krogi ie popolnoma vdali indolentnosti ali bolje rečeno narodni mlačnosti. komoditeti in pa mehkužni, nemoiki sebičnosti tako, da mora danes PSokol" na Jesenicah, pri belem dnevu z lnčjo iskati svoje podpornike. Pravcati čudež je, da vstra-jajo telovadci pri teb Škandaloznih razmerah, da vkljab tema, da so sami revni delavci, žrtvujejo vse svoje moči
ves svoj prosti čas. svoj težko zaali. ženi denar, da vzdržujejo telovadnico, da se vzdriuje društvo, ki je edino narodno ognjišče na tistih narodno postavljenih Jesenicah. Vse to je delo današnjega načelnika .Ljubljanskega Sokola" br. Bojana Drenika. ki je t besedo in z vzgledom pokazal in dokazi da sokolstvo ni š|>ort. ampak prav resna stvar, polna notranje vrednosti
Ne mislim do nebe* poveličavati zaslug, koje si je stekel br. Drenik za sokol.-tvo na Jesenicah, kajti prepričan sem. da bi mi on v svoji skromnosti to zameril Pravi .Sokol ne išče zn-nanjega blišča, ne časti in t>e slave, ampak najde edino zahvalo v vspehih in to je Drenik dosegel!
Končno naj še pripomnim, da je diplomo izdelal v sokolskih krogih dobro poznau br M. Itenčan. knjigovodja ..lužnoštajerske hranilnice v Celju". SI. društvom in javnim zasto-pom pa umetnika radi dovršenega dela in pa soliduosti kar najtopleje priporočamo	—r.
Hechheitfe na Perenekem (Nemčija). Avstrijsko slovensko pevsko in podporno društvo .Bratska ljubezen" praznovalo je 12. maja t. I. redko slavnost blagoslovljenja društvene zastave.
Posetilo nas je ta dan dvajset, večina avstrijskih društev z zastavami. Zastavo razvil je kot zastopnik pruske vlade g. policijski nadzoruik Majer. ter imel ob enem tudi slavnostni govor.
V navdušenih besedah hvalil je g. policijski nadzornik Slovence, ki gojijo tudi v tujini tako blage iu vzvišene cilje, kakor je petje in pomoč v sili. Zahvalil se nam je za rast. ker smo ga povabili, da nain je razvil zastavo. Slovesen je bil trenutek ko je zaorila po slavnostni dvorani Sattner-jeva pesem: .Za dom med bojni grom"; veličasten je bil akt. ko so belo oblečena dekleta pripenjale na zastavo narodne trakove.
Z**tavi ktimovala je blaga gospa Kisovec. soproga tukaj v obče priljubljenega ljubljanskega rojaka trgovca g. Frana Kisoveca. kateri je društvu častni predsednik.
Njen irapozantni nastop ter navdušene njene besede, s katerimi je opominjala društvenike. naj se vredne pokažejo krasnega imena kojega nosi društvo, podelilo je svečanostnemn aktu nekaj vzvišenega, občinstvo pa je bilo kar očarano.
Bil je ginljiv prizor v marsikaterem očesu zablisketala je solza radosti: gotovo se je z nami radovala majka Slava, videvši. da njeni sinovi in hčere še niso zgubljeni v tujini, marveč, da so ponosni na svoj narod, na milo slovensko domovino.
Nad vse veličasten pa je bil slavnostni sprevod, kojega so se udeležila vsa društva z zastavami. Sprevod so otvorili jezdeci okrašeni z narodnimi trakovi za tem so sledila društva, zaključilo pa ga je domače društvo z novo zastavo.
Navdušenje je bilo velikansko, bil je narodni praznik za Slovence na Renskem.
Društveni zastavonoša.
Ožje volitve.
— Volilni Oknu	-Sto-
»e«jgradee. ftofttuj - Gornjlrrad. ■>'
voljen Vinko Jeiovnik z 1199 ginsovi večine!
Jeiovnik jedobil 4434, Robii9694ffUsov. Sodni okraj Maraberg:
Jeiovnik Robti Janžev vrb	180 10
Ribnira	180 10
Sv. Anton n. Pob.	117	*
t
	Ježovnik	Robič
Sv. Primož nad Mnto		43
Trbonje	109	3
Vuhred	86	8
Sodni okraj Slovenjgradec (vse občine):		
Golovabuka	78	51
Legen	125	77
Mislinja	197	20
Otišni vrb	123	17
Pameče	96	25
Podgorje	121	32
Razbor	104	14
Sjele	45	4
Staritrg	49	45
Seat llj p. T.	78	32
Sent Janž p. Sp. D.	62	29
šmartio p. Slg.	140	27
Sv. Hiklavž	112	U
Še»t Vid u. V.	9«	16
Vrhe	52	31
Sodni okraj -šottanj (vse občine):		
Sv. Andraž n V.	22	128
Sv. Florijan	56	34
Sv. Ilj p. Or.	22	115
Sv. Janž n. V. g.	168	49
šmartin n. P.	131	121
Skale	152	85
Šoštanj okolica	226	68
Topolščica	225	21
Velenje	217	156
Sodni okraj Gornji grad:		
Gornji grad	52	84
Kokarje	79	80
Ljubno	20	259
I.uče	3	254
Mozirje trg	66	32
Mozirje okolica	52	84
Novaštiita	27	119
Sodni okraj Arvež:		
Gradišče	70	180
Kapla	83	34
— Laško-»e»nlški-brežlški okraj
Dr. Iv. Benkovič zmagal z večino 83H Klasov.
t-aškn - sevniški - brežiški okraj.
	Roš	Benkovič
Trbovlje	1706	313
Hrastnik	427	142
Dol	428	42
šmarjeta	22	211
Sv. Krištof	28	174
M. Gradec	6	451
Jnrklošter	45	328
št. Rupert	3	203
— Dr. Beakovič je zmagal s 4438 glasovi. RoS je dobil 3594 glasov.
V	Grade« sta izvoljena Uolmann von Wellenhol in Derschatta. — Drn-god po nemškem štajerju so izvoljeni soc. dem. Tnller. Einspinner (n. Ij. str). Malik in kler. Prisching.
Kranjak«.
T Ljubljani je zmagal pri olji volitvi, kakor je bilo pričakovati župan Iv. Hribar, dasi so napeli združeni duhovniški pristaši in z njimi zvezani nemškutarji vse sile. da bi ga strmoglavili. Hribar je dobil 3091. Kregar pa 2102 glasu. l'ri prvi volitvi je dobil Hribar 2589. Kregar 1526 glasov.
V	Ljubljani, 23. maja L I. zvečer. Tisoče in tisoče broječa mnoiica prepeva slovanske himne, raz ljubljanski grad odmevajo mogočni streli topov. Slovenska napredna Ljubljana slavi zmago nad ŠniterSič-Schweglovo zvezo z 990 glasov večine. Za zvečer napovedani mirozov je deželni predseduik Schwarz prepovedal.
Koroško.
V	celovški okollel je izvoljen soc. dera. Luka* (Slovenci so glasovali s kršč. soc.), v Kožeku Ktrcbma; .t (n. Ij. str.) proti Pupovacu. katerega so podpirali Slovenci, v Velikovcn Nagele proti Ellersdorlerjo. 1'adel je tudi Khe-venbilller proti Wa!dnerju in zmagal Steinweuder.
Znomenitejii izidi oljih volite« po drugih kroaooinah.
Na Dunujn in po Nižjem Avstrijskem je izvoljenih 5 kršč. socijnlistov.
4 soc. demokrati. 4 nemiki napred-njaki in 1 soclj. politik (Oiner). Med izvoljenimi sta Procbazka (k. »j in Perneratorfer («. d.).
Na reške« so izvoljeni nladočehi dr. Herold. dr. Foft (dvakrat). Kramat. dr. Celakovski. Kaftan. realist prol. Drtina. grol Sternberg. Vsenemci JAger, Woll (slednji s pomočjo kršč. socija-listov) in Iro, 4 soc. demokrati, nar. socijalist Klofač in 18 čeških agrarcev.
Na Moravskem je zmagal znani realist Masarrk. mladočeha Stranakj in Slama, staročeh baron Pražak in klerikalec pater Stojan.
Primorsko.
—	Tržaški Slovenci so sklenili, da se v Trstu vzdrže volitev v vseh treh mestnih volilnih.okrajih. Dvomimo nad opravičenostjo tega koraka.
—	V P litju glasujejo soc. domo-krati proti dr. Laginji za Italijana Rizzija. ker je obljubil, da se bo zavzel za starostno preskrbo delavcev in za odpravo § 14.
—	Na Krasu je zmagal kandidat narodne napredne stranke Al. štrekelj z veliko večino nad duhovniškim kandidatom taharnarjem.
V	Trsta so zmagali vsi 3 soc. demokrati Scabar, Pagnini in Oliva.
—	Cenjenim volilcem aiitlie skupine Celje-Ormož. Za tolikšno zaupanje. ki ste mi ga izkazali pri driavnozborski volitvi dne 14. t. m. se čutim dolžnega Vam tem potom ne najpresrčnejše zahvaliti.
Nismo sicer zmagali a častno smo propali, zato pa v bodoče ne držimo križema rok, ampak poprimimo se krepko dela. stanovske organizacije, katera pot je edina, ki nas zamore pripeljati do zaželjenega uspeha in svojih pravic. Hvalo torej še enkrat in na delo!
Celje, dne 20. maja 1907.
Ivan Rebek
—	Castltim volilcem celjsko-vranskega volilnega okraja. Na dan volitve združili ste se v zaupaajn do mene iu mi tako pripomogli do tnli častne zmage.
Prav iskreno in prisrčno se Vam zahvaljujem ta Vašo naklonjenost, obljubljajoč Vam. da se hočem truditi, zastopati Vas po svoji vesti in vseh svojih močeh.
Fran Roblek, državni poslanec.
- Spoštovanim slovenskim naprednim volilcem volilnega okraja Maribor levi breg! Zahvaljujoč se Vam na zaupanju, katero ste mi ukazali Vas pozivljem. da delate in se krepko borite tadi zanaprej za našo dobro stvar slovenskemu narodu v napredek in korist
Josip Mursa.
—	Spoštovani narodni volilci okrajev Maribor, Slov. Bistrica, Konjice t Hvala Vam za izkazano zaupanje. Odslej pa na resno in vstrajno delo za gospodarski in duševni napredek naroda, kateri mora potem sam uvideti, kje so njega prijatelji in zagovorniki.
Viktor Olaser.
—	Zahvala. Vsem volilcem. ki so ni v toli častnem število dne 14. t. m. izkazali svoje zaupanj-' se iskreno zahvaljujem.
V	Središču, dne 22. majnika 1907.
Jakob Zadravec. veleposestnik in lastnik paromliua.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Slatnemu občinstvo v Olja Iu okollel! Opozarjamo h tem na izv in redne gledališke predstave članov
slov. deželnega gledalilča v Ljubljani, katere se vrte jata v soboto, v nedeljo in v pondeljek v celjskem .Narodnem domu". Ker se je opravičeno nadejati zelo obilaega obiska, opozarjamo celjane in okoličane, da si o«i-gvrajo vstopnice in sedete, zlasti za nedeljo. Za okoličane zadostuje dopisnica, naslovljena „ Prodajalnica tobaka v »Narodnem domu", Celje". O »Elgi" priobčujemo podlistek. Omenjamo še borko »Na letovišča", ki se predstavlja v nedeljo. Ta bnrka se je igrala z največjim uspehom iu vseh čeikih odrih, v Zagrebu. Belgradn in v Ljubljani. Glavne uloge imajo gospa Danilova. g. Danilo in gg. Verovšek in Taboreky. Nadjati se nam je največjega ulitka! — Veseloigra »Hnzarji" je srčkana komedija polna humorja in zadreg preoblečenega hnzar-skega častnika. — Naše celjsko in okoliško občinstvo je te mnogokrat pokazalo, da Ijnbi in ceni gledališče — zatorej upamo toliko bolj, da bodo predstave izvrstno obiskane. Imeli bomo vsi res umetniški nlitek, saj igrajo naši najboljši slovenski igralci. V Celja imamo itak le poredko priliko videti kako predstavo, zatorej si lahko mislimo, da ae bo zamndil nikdo ugodne prilike, katerk se mn nudi ob obisku slov. gledaliških igralcev v Celju in bo obiskal vse predstave.
—	Sloveaskema občinstva. Volitve. ki so razburjale skoz cele mesece živce vse slovenske javnosti, so hvala Bogu končane. Gotovo si vsakdo z veseljem oddshne od te napetosti, ki je vlsdala tako dolgo.
Politike smo se navžili ravno v pretekli dobi toliko, da je imamo za nekaj časa dovolj. Naravnost koprnimo po nečem, kar bi nas dvignilo is tega političnega ognja v katerem nam je bilo živeti.
To naše koprnenje se nteši dne 25. 26. in 27. maja t. L
Iz slovenske prestolnice pridejo dragi na.u gostje-umetniki. Brez vsega dvoma oi nam bili dobro došli ob vsakem času; gotovo pa so si izbrali sedaj najugodnejši trenotek.
Slovenska Štajerska se bode odzvala gotovo vse tri večere, ob katerih vprizore ljubljanski gostje srečno izbrane igre v veličastnem številu; to tem bolj ker je repertoar našim razmeram res popolnoma prilagoden.
Hauptmaaova drama .Elga" na» dvigne iz vsakdanjega prahu v nad-zemeljske sfere, veseloigra »Na letovišču" nas nvede v izvanredno zanimivo meščansko življenje ter napolni vsakogar z radostjo, burka .Huzarji" pa pred vsem preskrbi, da se zopet -enkrat po tolikih resnih časih iz srca nasmejemo.
Mi naravnost čutimo potrebo po gledališčn. čutimo jo sedaj bolj kakor kadai koli nrej. Tembolj pozdravljamo goste iz IHe Ljubljane ter jim kličemo, dobro došli.
—	Dne 25. 2«. In 27. maja se vrše tri, po ljubljanskih gledaliških igralcih vprizorjene predstave v celjskem ..Nar. domu". Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer; začetek ob H. nri.
—	Hauptmannova drama „KlgaM se vprizori v soboto ob 8. uri po Ijub-l,*»:skih gledališčnih ij.Talcih v celjskem .Nar. domu".
—	Veseloigro „Na letovišču" predstavljajo gostujoči člani slovenskega gledališča v Ljubljani v nedeljo, dne 2«. maja t. 1. ob 8. uri zvečer.
»Huzarji" primarAIngo v pondeljek, dne 27. maja t. 1 na oder celjskega »Nar. Joma". Predstavljajo jih člani ljubljanskega dtž. gledališča.
—	Celjska podružnica e. kr. k' letljske družbe ima 30. t. m. pri ..zamorcu" svoj občni zbor. Govoril bo glavni družbin tajnik Juvan o »polje-
delskem dela. uspehih ia ciljih" od leta 1901—1907. Predavaaje in občni zbor te dično delujoče podružnice j« .samo za Nemce" kakor pravi vahta-
rica.
—	Za dijaška kahlajo v Celja
daroval je g. prof. B. Štiftar v halogi na Ruskem 5 K. V podporo za izdanje pesniških del Mozirskcga • Leyfc,v«fa 10 K. Presrčno hvalo.
—	Iipred sodišča v Celja. Posestniška sina. brata Čamlek iz Pod-kraja pri Veleaja sta grozila 19. marca Doberšekovim in Korenovim v Pod-kraju z umorom: ometavala sta celo hiši s kamenjem in kričala pred Ko-renovo hišo. da bodeta sina Miho. če treba, pred cerkvo ubila. Ker sta oba povrhu huda pretepača in razgrajača, je dobil Gabrijel 6. Rudolf pa 4 mesece težke ječe. — Zaradi ponarejanja podpisa aa menjici je bil obsojen Fr. Kranjc, posestnik v Skednju, k 4 tedenski ječi.
—	Umrl je delavec Jote Zupane, o katerem smo poročali, da ga ie povozil nek voz pred gostilno .Stadt Graz".
—	Velikanski parni kotel je dal
zadnji torek g. Majdič transportirati v svoj mlin. Imel je okoli 250 met. stotov teže, je bil 12 m dolg in imel v premeru 2 m.
—	Šmlhel uad Mozirjem. Dne 9. maja ustanovila se je tukaj kmetijska podružnica c. kr. kmetijske družbe štajerske za župnije šmibel. Mozirje, Bele vode. Rečica in za kraja Skorno in Letuš.
Načelnikom podružnice je soglasno izvoljen g. šol. vod. I. Pušenjak. Načelnika namestnikom g. Ivan Cesar, posestnik v Mozirju, tajnikom in de-narničarjem pa g. Val. Rozoničnik. posestnik v Šmihelu. Pristopilo je do sedaj 85 udov.
—	V Gornjem gradu je padel kleparski pomočnik Jože Furar s cerkvenega zvonika in je obležal na mestu mrtev. Barval je okna na zvoniku.
—	C. kr. poštal urad v Šmarja. Zadnja številka »N. SI. Štajerca" se pritožuje nad nerednim poslovanjem tega poštnega urada. Pritožbe lete zlasti na pismonošo. Pričakovati je. da se kmalu napravi mir in red.
—	Zahvala. Na poziv godbenega odseka .Narodne godbe" v Slovenski Bistrici za prispevke v svrho uniformiranja godbe so se odzvali: g. prof. Santl v Gorici 10 K, neimenovan v Pulju 10 K, g. župnik Heber v Sp. Poljskavi 6 K, g. žapnik na Gornji Poljskavi 5 K. g. Gajšek v Poljčanah 2 K. g. Ašič v Laporja I K: slavni posojilnici v Krama 20 K in v Ma-kolah 10 K. Vsem darovalcem bodi izrečena tem potom iskrena zahvala.
Godbeni odsek »Narodne
godbe" v Slov. Bistrici.
—	Opozarjamo na razpis nad-nčlteljskega mesta na dvorazredal šoli v Stranicah tik Konjic. Mirna vas leži na obronku zelenega Pohorja tik državne ceste blizn železniške postaje Konjice. Življenske in prometne razmere so ugodne, stanovanje s posebnim vhodom prikupno in dovolj prostorno. Do sosedne, štirirazredne šole je le pol ure in tako sestanek s tovariši vedno mogoč. V bližnji soseščini sta trga Konjice in Vitanje, pa tndi Vojnik se v 2 urah doseže. Strasti političnega boja še tjakaj niso posegle in se lahko trdi. da je ljudstvo precej naklonjeno Soli in učiteljstvo. Natančnejše podatke daje dragevolje Ferdo Rosenstein. nadučitelj v Stranicah.
—	Toča. Zaouji petek se je vsula silna toča čez Slatino, Sv. Trojico in Takačevo v rogaškem okraju. Toča je padala pol ure in je pokrila na nekaterih mestih 20 etn na debelo tla. Ptujsko okr. glavarstvo je takoj poslalo v
prizadele kraje poročevalca za njme dr. Neusirta, da približno oceni škodo, ki znaša do .Vl.OOO K. Uničeni so zlasti vinogradi in sadonosniki. Zdatna pomoč prebivalstvu je nnjno potrebna.
—	Sava je »plavila v Zagrebu na breg že močno razpadlo telo skladiščnega uradnika Jnžne železnice Wilrtinga. kateri se je lansko jesen ponesrečil v Savinji.
—	Požar j s. Pogorela je pri Sv. •lederti nad Slovenjgradcem. v občini Pameče. velika Punga-šekova stopa za čreslo. Ogenj je uničil v eni uri poslopje z vso veliko zalogo čreslovine vred Posestnik trpi veliko škodo. ker je bil za malenkostno vsoto zavarovan. — Velik požar so imeli 1«. t. m. v Selnici ob Dravi. Pogoreli so posestniki .Tavornik. HOlzl in župan liernab ter posestnica Marija Kenat. V nevarnosti je bila nova šola. župnišče in cerkev: ker je pihal močan veter. Gašenje j»« bilo vsled tega sila težavno: požarue brambe iz Ruš. Kamnice in Maribora, ki so prihitele domači na pomoč so ai z neumornim delom pri gašenju stekle zaslugo, da ni pogorela cela vas Vsa škoda znaša 45.ooo K. od katerih je le 13.300 kron pokritih z zavarovalnino.
—	Narodna zavednost našega razumnUtva. Kako malo razvita je pri nas uarodna zavest, dokazuje dejstvo. da se g. dr. .losip Kolsek. odvetnik v Laškem ni udeležil volitve za mestno skupino celjsko. Vprašajmo se. kdo bode še volil slovenske kandidate, ako se neodvisen odvetnik ne bo upal pokazati javno svojega političnega mišljenja. Ta zadeva je za nas Slovence tako sramotilna, da se mora pribiti. ('-nje se. da še drugi »odlični" narodnjaki v Laškem niso prišli na volišče: o tem moramo še poizvedovati. Naj širša javnost izve imena teh .vrlih" mož. V Konjicah so volili nasprotnega kandidata člani Čitalnice. Konjiški rodoljabje. ven s takimi ne-značajneži.
—	Tatinska deteljica. Poročali smo. da so naznani uzmoviči ndrli skozi strop v slovensko posojilnico v Velikovcu in odnesli nad 4000 kron denarja. Tudi v okoliši Sp. Dravograda in Slovenigradca se je pripetilo več tatviu in ulomov. Sedaj pa so prijeli te drzne tatove. Eden je 16letni hlapec Zupan iz Otišniškega vrha pri Sp. Dravogradu, drugi Miha Plejer iz St. Janža in tretji Maks Wenig. Prvi je ukradel v Gollovi tovarni na Meži smodnik in si ga n iphal v žepe. Tam pa se mu je užgal in ga opekel na trebuhu, obrazu in rokah. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Slovenj-gradec, kjer je priznal različne tatvine, tadi ono v Velikovcu. in izdal svoja tovariša, katera sta že pod ključem.
—	Poalnner. Resel v Mariboru. 19. maj je bil za mariborsko delavstvo. pa tudi za mariborske Slovence dan veselja in radosti.
Praznovali smo namreč skupno zmago, ki smo si jo pridobili po truda-polnem in težavnem deln. po hudem boju. z združenimi močmi dne U. maja.
Že ob devetih predpoldne se je zbrala gotovo več tisoč glav broječa množica delavstva na južnem kolodvora in nestrpno pričakovala vlaka iz Gradca, s katerim se je pripeljal Resel.
Komaj je množica zapazila svojega novoizvoljenega zastopnika, že je zavihtelo tiaoč rok s klobuki v pozdrav in zaoril je mogočni .Hoch Resel r
Par dražestnih gospic (v beli obleki) je pristopilo, pozdravilo Ka-stopnika delavstva, mn izročilo šopek, delavski moški pevaki zbor ma je zapel »Pozdrav", godba je zasvirala korač-
nico in dolgi sprevod se je pomikal po Tegetthoffovi ulici skozi mesto proti Jiarabrinusliall«*.. Med potom je dajalo delavstvo dušku svoji radosti in navdušenju s krepkimi .lloch Resel!" Tudi Slovenci so pozdravili v bližini kavarne .Tegetthoft" novega poslauca z navdušenim .Živijo Resel!" Po obhodu skozi mesto se je podalo delavstvo s svojim poslancem k tiam-hrinnsu. kjer je v navdušenih govorih in uapitnicah dalje proslavljalo svojo zmago.
Tudi več Slovencev j»* spremljalo Reselna na njegovem zmagoslavnem potu skozi mesto, t ji se vdeležilo slav-nosti pri Gambrinu.
Ko smo se pa razbijali, smo si želeli le. da bi mogli mariborski Slovenci po šestih letih iti zopet z istim navdušenjem v volilni boj za Reselna s katerim smo ga spremljali daues.
Naše zaupanje in naklonjenost pa si novi državni poslanec gotovo pridobi, ako se bo tndi v državni zbornici spominjal. da so mu pridobili slovenski glasovi zmago in če se skaže za to Slovencem hvaležnega s tem. da bo kelikor mogočo vpošteval tudi želje in potrebe mariborskih Slovencev in jšh (»odpiral v težavnem boju proti vse-nemškemu terorizmu.
— Krščanski *orialel v Mariboru. Sedaj ko so volitve minile in se razburjeni duhovi polagoma mirijo, se je začela mala časnikarska gonja zlasti proti krščanskim socialcem. I cenjena .Domovina" jih omenja v nekem članku: na čast se ji mora priznati, da jim samo — oiita netaktnost . . . Kdor pozna socialno stranko
—	jaz jo — zna, da je bilo preumestno postaviti kandidata. V njej so namreč elementi nemški, ki bi bili inače nedvomno volili Wastiana. ker se poraj-tajo za Nemce-. Slovenci pa. ki so nekateri jako zavedni bi se bili zdržali volitve Reslove. da se obvarujejo pred ognjem in žveplom, ki jim grozi, če volijo takega brezbožnika. Tretji pa. ki so tndi Slovenci a mlačni, hladni, da nikoli tega, ti bi bili tudi gotovo volili Wastiana. Saj vemo. da se jih je prej vedno na shodih in kurzih in socialnih večerih podnčevalo. da je demokracija zlo vseh zel . . . Dr. pl. Lakenbacher je moral nastopiti, sicer bi bil Wastian že lahko prvič prodrl. Mi vemo. da več kot jih rake lovi. bolj je voda kalna. V kalnem se pa ie kaj dobi. ICdino Trat-nikova kandidatura ni bila pogojena
—	a t še le vidimo sedaj. Slovenci bi bili morali vsi iti za socialdemokrata. Kaj pa da so i .Stimmen" izdale parolo že pred volitvi jo. da.se naj voli pri olji volitvi »manje zlo": a krščanski sodnici so premalo organizirani, da bi kaj izdalo tako povelje. Pa kaj za to! Saj smo dosegli, kar smo vsi hoteli: Bil jeWastian. a ni ga več. Ne govorimo, kako je bilo, kako ne. Ne vprašajmo, kje mačka spi. samo da miši lovi.
Dostavek uredništva * Pri volitvah je bilo oddanih glasov: Za Resla	2075
» Wastiana	1*05
» dr. Lackenbacherja 184 „ Tratnika	54
Skupaj 4118 Resel je bil isvoljen torej s 13 glasovi absolutne večine. Ako bi bil pri prvi volitvi dobil Wastian vse Lacken-bacherjeve in Tratnikove glasove — in b^ dragih kandidatov ne bilo. bi bil imel Resel 2076, VVaatian 2043 glasov in bi bil Wa8tian tndi tako pogorel. Iz tega sledi torej morala: kar je v resnici naprednega, naj glasuje tndi v bodoče združeno proti reakciji in naj bode ta tako ali tako ošemljena — in zmaga bo vedno na strani nap red-
njakov. Ta nauk nam dajejo številke, držimo se ga in ne zabimo ga nikdar več!
Na ilnorrjskl šoli v Mariboru se vršita od 17. do 22. junija tečaja za vino- in sadjerejce ter za viničarje. Vino- in sadjerejci bodo imeli priliko se teoretičuo in praktično naučiti uničevanja raznih škodljivcev v vinogradu in sadonosniku. viuičarji pa se bodo poučili o isti stvari, samo bolj praktične. Za prvi tečaj je pri-puščenih. inkluzivno z učitelji, kater«' določi za to dež. šolski svet. 40 udeležencev. za viničarski tečaj pa 20 udeležencev. Šolnine ui. Udeleženci viničarskega tečaja morejo dobiti tudi podporo, ako jim potrdi župan, da so ali zelo ubožni posestniki ali delajo na domačiji ali so kmečki viničarji. To potrdilo se inora priložiti že pri zglasitvi za tečaj. Oglasiti se je treba do 7. junija na ravnateljstvo vinorejske šole v Maribora.
—	4tornjeradgon«ki okraj beleži pri zadnjih volitvah v državni zbor velik uapredek slovenskih glasov. Število slovenskih glasov se je namreč od zadnje volitve sem podvojilo. Napredovali smo v vseh tudi najbolj zagrizenih nemčurskih občinah. Največji napredek pa vidimo v dosedaj nem-čnrski občini Negova. kjer je dobil nemčurski kandidat Senekovič le 4 glase, a slovenska kandidata Roška r 131 in Mursa 1 glas. Dokaz, da bi tamošnji voditelji tudi to občino pri prihodnji volitvi lahko iztrgali iz nem-čurskih krempljev, ako bi se resno lotili narodnega dela. — Kakor se vidi sam orehovski paša \Vratschko ni več varen v svojem gnezdu, ker tudi tam je dobil slovenski kandidat tretjino glasov. V Policah dobil je Slovenec dvetretjinsko večino glasov istotako je v ostalih petih nemčurskih občinah glasovala večina za našega kaudiduta.
V	štirnajstih narodnih občinah pa nemčnrski kandidat niti v poštev ne pride! V občini Coraja Radgona so volili Slovenci nemškega kršč. socijalca. ker slov. števnega kandidata žal ni bilo. Tako tedaj mogočno prodira narodna zavest tudi v tem obtnejuem. od narodnih nasprotnikov tako napa-danem okraju, kar nas navdaja z veselim upanjem, da ni več daleč do rešitve iz nemčurskih verig. Neračur-ske poturice pa naj seštejejo svoje glasove, in ptujski .Stajerc" pokaži, kje je tvoja moč! Sedem let si blatil naše najzvestejše. vrle voditelje, hoteč je uničiti. A kaj si dosegel? Nič! Vse kar pametno misli se je s studom obraolo od tebe. In mi gremo po za-črtanej poti vedno naprej!
—	C. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomera od občinskega predstoj-ništva v Stavešincih opetovano tirja. da naj razpiše nove občinske volitve, ker je dosedanja poslovalna doba pred enim mesecom potekla. A občinski predstojnik v Stavešincih mirno odgovarja. da naj c. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomera blagovoli najprej poskrbeti oziroma posredovati, da se čim prej razpišejo volitve v okrajni zastop Gornjeradgonski. kateremu je poslovilna doba že pred devetimi meseci potekla, potem se tudi on ne bo branil razpisati občinskih volitev. Enake pravice za vse, če še smo sploh, zlasti mi Slovenci gornjeradgonskega okraja, ravnopravni v tej pravni državi!
—	Kongres za vzgojevalna deška
ročna dela se vrši 15. jnlija v Gradcu.
V	zvezi s kongresom priredi poseben odbor razstavo deških ročnih del. Prijavljenih je dosedaj izdelkov iz 40 šol in 10 skupin učiteljskih izdelkov. Med prijavljenci se nahaja tudi nemška meščanska šola v Celjn. Odbor, kateri priredi razstavo, podpirajo
graška občina, deželni odbor in trgov, skoobrtna zbornica v Gradcu.
— Škode po povodnjl. V \Vern-dorfu pod Gradcem je preplavila Mora v pondeljek celo obrežje in uničila setve ter košnjo po travnikih. Skoda je ogromna. Nič boljše ni okoli \Vildona in pri Radgoni. l<etošnja pomlad še nam ni prinesla ničesar dobrega!
—	.Sfidmark", znano ponemče-valno društvo, bo zborovalo na prošnjo mariborskega obč. sveta. 8. septembra t. I. v Mariboru. Hočejo menda dobri Mariborčani dokazati, da je Maribor vendar črnoradečerameu in ne rudeč?
—	Obnojen je bil v Kehringn krščanskosocijalni kaplan ttofer. ker je javno psoval v gostilni naprednega kandidata, k visoki denarni kazni. Koliko naših kaplanov bi bilo pač obsojenih. ako bi jih kdo tožil radi njihovega volilnega .delovanja"?
—	Poziv. V 2. številki od 4. jan. t. I. trdi dopisnik iz Bizeljskega, da ravnatelj na mariborski kmetijski šoli učencem preti s kaznimi, ako slovensko med seboj govorijo, dalje da so on iu dragi neko soboto zvečer slovenske učence prav grdo zmerjali in tudi kaznovali, ker so peli slovensko pesem .Hej Slovenci" dočim se Nemcem. ki so večkrat peli .Die \Yacht am Rhein" ni zgodilo prav ničesar.
Dotični dopisnik se naprosi, naj se naravnost obrne do uašega uredništva ter nam uaznani natančnejše podatke glede onega slučaja, namreč posebno glede časa (šolskega leta) in da tudi navede imena dotičnih učencev.
Tako nečnveno postopanje se mora na primernem mestu odločno grajati; znano je pa tudi. da kar se je storilo, se pozneje lahko ntaji. ako ni prič.
Tudi deželni odbor ne bi ničesar storil, če se mu ne naznanijo natančni podatki, marveč bi samo kratko malo odgovoril, da se je o teiu pri učitelj-stvu dotičuega zavoda poizvedovalo, pa da učiteljstvo o tem nič ne ve.
Seveda je pa stvar drugačna, če se uatančno pove in pojasui dogodek sam.
Kranjsko.
—	Osebne vesti. Sodni nadsvetnik in mnogoletni državni poslanec dr. Andr. Ferjančič v Ljubljani je stopil v pokoj in je bil ob tej priliki imenovan dvornim svetnikom. — Poročil se je v Kamnikn g. mag. pharm. Mihu Močnik z gospe. Kdo Orožnovo. hčerko notarja Orožna ravnotam. Castitamo!
—	Občinski svet ljubljanski kupi za bodočo slovensko umetniško galerijo v Ljubljani dve sliki iz zapuščine pok. akad. slikarja A. A ž beta v Monakoveiu in sicer .Pevsko vajo na kmetih" in manjši portret kmet-skega moža.
Milostiva gospa,
*er * Mm afc
utegne primeriti, t dobite manj vreden posnemek brez vseA •. run, s katerimi je odlikuje Hathretner-Jeva kava.
«"*» »••P*. <U dobtgpto »ruiao H«ibr»l»Tj«To Hw »tolJ ; m-prt3bl..irDib««»ojiHP»pl»»«-.g»ibr»io«r;«»» ZptippoTt »I J
im- ta > »liio gag »Mim ao* WW»>M Sg
—	Družba sv. Urila In Metoda
priporoča svoje nove razglednice h podobo priljubljenega nam pesnika Fr. K*. Meška. Razpošilja jih pisarna naše družbe in na to naj se obračajo rodoljubi s svojimi naročili. V zalogi se nahajajo tudi še letošnje spomladanske razglednice, katere naj ne čakaj«) druge spomladi v prostorih trgovca g. Ivana Bonača v Ljubljani.
V Katečah na Gorenjskem je zapadel za Hinkošti sneg. Bilo ga je 10 »m. debelo.
—	Klerikalci v Ljubljani in kranjtka deželna vlada. Ko je dal pri prvi volitvi ljubljanski magistrat raznašati glasovnice, jih je ostalo okrog 900. katerih ni bilo mogoče dostaviti. I)r. Šnsteršič je na to zahteval, da mora vlada vzeti dostavljanje glasovnic v svoje roke. češ. dn magistrat nalašč ni dal dostaviti 900 volilcem. seveda navdušenim klerikalcem po Šušteršiče-vem mnenju glasovnic. Sedaj je deželna vlada razpošiljala po pošti glasovnice in srlej. ostalo jih je 1200 nedosta vi jenih. Sušteršič. .slovenska" ljudska stranka in vlada so sedaj pošteno blamirani.
—	Za ožje volitve v Ljubljani je sklenila jugoslovanska socijalna demokracija. da se strogo vzdrži volitev. Ta sklep je posledica volilnega shoda stranke, ki se je vršil 20. t. m. v .Mestnem domu". — Nemci v Ljubljani so sklenili glasovati za Kregarja. Zlasti so se izrazili za to nemški konservativci. d očim so se zavzemali svobodomiseln lin teh je malol %a Hribarja
—	t Jo*ip Stare. Umrl je v Ljubljani umirovljen ravnatelj I. za-greb.sk* gimnazije g. Josip Stare. Naše občinstvo ga pozna najbolj po njegovi .Občni zgodovini", katero je izdala Mohorjeva drnžha v 1"» snopičih. Za .Ljubljauski Zvon" je napisal več čednih povesti: .Vinko". .Prvi sneg". „Vanda". .Povest starega naslanjača". Hodi mu ohranjen blag spomin!
Društvene vesti.
— .Slovenska Matica" ima svoj *:t redni občni zbor v sredo dne 29. velikega travna 1907. 1. ob šestih popoldne v Ljubljani v veliki dvorani .Mestnega doma". Vrsta razpravam: I. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo rajuikovo za dobo od 30. malega travna 190«». do 15. velikega travna 1907. I. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za leto 1906. 4. Volitev treh računskih presojevalci »* 9. lit a društ. pravili. 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za I. 1907. ♦>. Dopolnilu.! volitev drnštvenega odbora Po § 12. al. ."». društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gospodje: dr. Kr I »etela. dr. A. Gregorčič. Fr Hubad. L. Pintar. dr. L Požar. A. Senekovič. .1. Snšnik. .1. šubic. dr. A. Ušeničnik in Fr. NViestbaler. — Poleg teh bo občnemu zboru izvoliti namesto izstopivših odbornikov dr. r. Stareta iu dr. V. fcmida še dvoje novih odbornikov, za dobo štirih, oziroma dveh let. — V odboro pa še ostanejo gg. A Il.trtel. .1. Dimnik. Fr. Finžgar. K. Gangl. Fr. Govekar. P. Grasselli. I Majciger. Fr. Milčinski. dr. M. Murko, dr M. Opeka. M. Pleteršnik. dr. J. Sket. L Svete«-. A Trstenjak. ing. .1. Turk. J. Vilhar in V. Zupančič. — Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi lestnoročno podpisani volilni listki nenavzočih društvenikov. 7. Posamezni nasveti in predlogi.
Dobri rudarji
dobijo .talen in pošten zaslužek
t noten rudokopu Cbirlotte Maric pri Inici (Eibisvald) u Štajerskem.
suKnfl
feMdntlap ži obleke E53
priporoči firm
Karel Kocian
tvornlca za »ukno
v Humpotcu
ea 6a*k«at. 183
Tvorniike cene. * Vzorci frnnko.
SHUhe ii zoesie «k
kalTP Celijo postranskega laaluika kot kra-
jetui. oziroma Klavni zastopniki, ali t raj M alotte kot potniki pit ?r»«>vr«tni af-.trij*ki
zavarovalni družbi
katera »e pefa z VM»mi vatnejMml panogami, naj blagovolijo vpo-Oati pouudhe pod itevilko .|."i..TOV (aradee. poste restaate 1». 9993S-5
Pridni delavci
»g sprejmejo vsakčas proti visoki plači pri .Šaleškem premogovniku v Velenju ozir. v .Skalah, ležečem ob železnici Celje-Sp. Dravograd. .Stanovanja so na razpolago.	.j^j
Dr E NSv Nowem mestu
I (Rudolfovo :: Kranjsko)
lo ur.*ll In izdal t
l Mnwiii rti ii
»topili
l drugimi rivilno-l>r tviiniuii zakoni — Knjiga jo popo-Iru zbornik pravil iiznai ••!»• vrsto: koncem tvarin? je obAirno »tvarno kazalo v -.lovou^kcm in hrvatskem jeziku. Obseg XII in strani:
13 .v» T. tloltfila T alavea-■•L••ni in • hrvatskem jeziku pred »nti-Oi. -odne pristojbin«*. Ob«eg strani (2«» tabel); cona I K HO v Knjigi ««■ dobivate pri tfe. Veldl«e U pri k0ji|0«rielk.
cena vezani Lnjlsi S K.
IOMiMI
K. & R. Ježek
Blanako
Miru yoljdtl$Hih strojd
naznanja poljedelcem v Savinski dolini da je nastavil za njo namesto nezanesljivih tujih agentov kot agenta domačina g. Franca Mastaaka,
v Gornjih Rojah II. On Vam bo p«>-steno postregel in ima le on pravico zastopati našo tvrdko v celjskem in vranskem okraju. Priporočamo svojo tvrdko. ker pošilja trpežne in elegantne stroje, za mnogoštevilna naročila. Obrnite se na zastopnika, ki je
Frane Mastnak,
liornje Roje št. 11. p. Sv. Peter v Sai. dol.
Kopališkega ! mojstra
ki mora Mati plavati eClil ia tala votltl, kopali** «Waaa- oa Brrca pri leljn. Ptn4W ma g. 4ra. liv. Seraeea * Olj«.
Zvezna trgovina v Celju
papirne ali galanterijoke strok*.
(373) 3—1
4va poilaaa
kovaška pomočnika
enega za ogenj, dragega dobrega kovača. (974) Plača po dogovoru. 3-1
Andrej Malgaj,
kovaški mojster za vsakovrstno železno orodje. Trbovlje.
! £qu Vila!
V Gornji savinski dolini je naprodaj lepa vila z 2000 mJ velikim vrtom, kteri je že posajen in zagrajen. stoji na prostem 15 korakov o«! okrajne ceste 2 minute od železniške postaje prav primerna za kakega penzijonista. (980)	Več pove	3-1
Jaa. Fr. Sfcaaa
pošta Rečičkavas ob Paki (Rietzdorf).
Bppaten
Ključavničar
' srnlnje starosti. m- 9<M 3—9 »prejne % stalno klaiki
-In/K«, m prostim •.tanovaujem pri tr-
■ mrml ::::
A. POMAČNIK. RUŠE.

! Mesar !
si lahko še lep denar uapravi s trgovanjem vsakovrstne živino ter z ekspe-dicijo živine. Ob enem ima lepo priložnost z vožnjo (fijakerijo; in viusko trgovino mnogo zaslužiti, ako se hoče
naseliti na Pako. Več pove JO& FR. SKA8A, pošta Rečička vas ob Pakl (Rletzdorf I.
(971») I

ggggMggMMgroCgggggggiiBg
Pametne žene
zahtevajo knjigo .Motenje perijode" otl dr. med. Lctvisn proti K 1*20. Prospekt zastonj. — P. ZIERVAS, K ilk 265 pri Kolini ob K. isi m s
TiKi prflifteji tip »e b« Iti!
Ta ki
le« a £*railuia U ku»»j«v.
.« sa a
»ISS:
Trgovina Fr. STEINER, Ounaj II3.
(371)	Voi	j
omar, modracev itd.
J* naprodaj v Bralki ulici U.tt.H.aaMropJo.
starejši model, se proda za 45 K pri ša r I a h U, tiaberje štev. 104.

11 .mi
m ~
Hslsrieh Ksiss. MU »«.11.
5000 K zaslužka
pločam oneau. kateri dokaie, Sa ni noja rti.ta
600 koiMdoi u smo 0.2'50
v NMW pHMaa k.pcija Jaz tajoa:
I rb>(. vr.krstno psu irmontuir /rpna nrs a planroo irsraitr|)o i.ivarnr iz locaoat, i An* rlato doablr rrrl ilcs. 1 pmlans U siurHk risu iloul.lr % |x.sar. hrlljssli iz* it« m pusta ali <Uh.ui, i jtlalo -limMr msa*rlaa Kuml>* »•■•taaeu vršim. ao\«i, j kra»ni aapr*si iruabl irkmU arita. ) pat. sambi u ••trstaikr. i rlr«. trpal ao<M. 1 rlrc. avilrs* orratnlra. a vrt I a ali trans*, i l-pa I« Is JS »vrslairs. > SiBitll bnltsnt.HU <J>raMirsasi. I Irp* dsasks l.n.i* iislaji a	" '	' - «--*
bnljssli. I nno piiuiln« ololjr U niklja I pat. vrt Karuflirtrr. l icsrnimrs jo kutnsJi.v razli/sih pravit, inozrtiiakib znamk. I rlr«. »I rr asi rs- na atn'elk>- tnikrlj.i l pat. ilrt.si u ovrstnic«. l sll.an n*|lr|>Ib »lik »vrt*. Vtr .kupaj z r|r(t*nlnn uro, ki jr »*ins ikrst toliko v min*, »»m., ckl f'->. Pn^i prr.l|4*tiln sli povznia ar loM pri iinajia li| Ha aa psi, ara ta 4>a««H—
S. UffVBACIt, Kraka« fttav. M.
N h. i'ri nvkupa t |«knov m- pri-lrn« i prima sacMks
------""»• Nr acsiajiMr rsmmjs sli vra-
•nsr. Ill/lko izkljuirn.	1 -1

DYETNK ZA PATENTB
□R.FRITZ FUCHS
NM TEHBlilU PISAMU HM I
INŽENIR A.HAMBUR6ER
POZOR!
POZOR!
3isip Repič.
Polzela
mizarski delavnica i stroji
prlperiKs ...Ji» irlll. isloan p.ip«lDi.S)a i<f«t..ljeslh#fe.a.
. ..llk-ii So 1-5». i-aa. i-Jo, l-sa. t-M Ia 3 m f. k.sks-rrsrsih reash. Vrata UUtak.
lisntn.lj.ss . ..iik.l »< !•
3-.10, 2-a m.
V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo
Zalsaees«	Is r"
stretks. Ksfrte ia	Ia
... .rsU IJ.' as "Sled*
Sptjam kOprtrik ■Uarstik |MMM|[H.
Globoko nt»!jeni naznanjamo v«en sorodnikom, prijateljem in znancem tažno vest. da je naša ljubljena soproga oz. mati. gospa
Marija Pnstišek roj. Stritar
atlteljlea ženskih ročnih del u Hvetlnl
danes, dne 23. maja 1907. v 3«. leta svoje starosti, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage raujke bo v soboto, dne 2o. meja ob 10. nri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Svetini.
Nepozabno ranjko priporočamo v blag spomin in molitev. SVKTINA. dne 23. maja 1907.
>	ZAHVALA.
Za mnogobrojne izraze sočutja za časa bolezni in o priliki prebridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in starega očeta, gospoda
tpftana v Oopnjamgradu
izrekamo pritično zahvalo vsem prijateljem in znancem, kakor tudi vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Posebn) pa se Še zahvaljujemo prečastitemu gospodu dekanu Franu Dovnikn, gosp. Francu di Centa. km. >kof. oskrbniku za mnogoštevilne obiske in tolažbo v bolezni, p. n. pevcem za ganljivo petje pred hišo žalosti in ob gTobu. slavnemu gornjesavinskemu Sokolu v Mozirju in slavni požarni brambi v Gornjemgradu zn korporativnc udeležbo pogrebnega sprevoda, p. n. uradnikom in učiteljem in slednjič vsem darovalcem krasnih vencev.
V GORNJKMGRADU, dne 21. maja 1907.
Fraaja Perne, vdova. Fanl Perne vdovljena Trobaj, Joslplna Perne, hčeri. Anton, Pavla in Matiček Trobaj, vnuki.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze vprav ganljivega sočutja, ki se nam je J I izkazalo za časa dolge bolezni in smrti nepozabnega nam soproga, ozir. | očeta, brata, ariea itd., gospoda
ANTON ŽflQER~J/1
izrekamo tem potom najtoplejlo zahvalo.
Posebno ae pa zahvaljnjemo gg. duhovnikom, gosp. lolskemu nadzornika in g. načelnika okr. iol. sveta. slav. učiteljstvu, ki je prihitelo is treh okrajev, da iskale rnjnkena zadnjo čast gg. učiteljem-pevcem za gaaljive lalostiake, vsem ndelelnikom pogreba iz gorujegrajskega okraja, kjer je rajnki nad 80 let slnlboval. Vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tndi vsem. ki so izkazali dragemu nepozabnemu pokojniku | zadnjo čnst. Bog plati vsem!
Petrovče. dne maja 1907.
RODBINA ŽAQER.
Razpis natečaja.
Službe nadučitelja, šolskega vodje in učiteljev oziroma učitelji«*.
V političnem okraju Celje si- bojo s pričetkom zimskega tečaj* 1907 8 sledeča učiteljska mesta definitivno popolnila :
1.	na štiri razredni ljudski šoli v Petrovčah. HI krajni razred, mesto nadučitelja in pa mesto tormelno .usposobljene učiteljic- ženskih ročnih del z normalno letno nagrado po 312 kron z dolžnostjo poučevanja 6 ur v tednu skoz celo leto:
2.	na dvorazredni ljudski šoli na Blagovni. III. krajni razred, mesto učiteljice oziroma učitelja:
3.	na trirazrednici na Frankolovem. III. krajni razred. me-io učiteljice:
4.	na trirazrednici z nemškim učnim jezikom v Štorek. krajni šolski svet Teharje. III. krajni razred, moto učitelja:
.5. na šestrazredni ljudski šoli na Vranskem. II. krajni razred, mesto učitelja:
6.	na štirirazrednici z eno ek«{->ziture v Št. Juriju ob Taboru. III. krajni razred, mesto učitelja:
7.	na enorazredni ljudski šoli v Zttsmu. II. krajni razred, mesto šolskega vodje:
H. na trirazrednici z nemškim učnim jezikom v laškem trgu. II. krajni razred, mesto učiteljice.
Proutelji oziroma prositeljice imajo pravilno opremljen* prošnje vložiti predpisanim službenim potom do dne 20. junija 1907 pri dotičnem k rajnem šolskem svetu.
Celje, dne 23. maja 1907.	27« I
Darujte Ciril-Metodovi družbi!
Čateške toplice
na
pol are od teleiaUk« p««Uje BREŽICE (Baaa) • voioai; pel are «4 teletaUke poatajr DOBOVA pH hada. HBOBi
i*waia prve vrat«, toalet* 4 a prsti ppo(iRO| aHiMal is
«-42* t vpllraj.
ts ajlkp«eMI*>l> Meaala, kakor tadi M*rat«tH, HH tiralla,« nMt|a*VhMSala kil. HH
Stanovaaja In Itopallnkl Imeni
v »m. Oortilno j* prrrzel novi oitir. ki bo »krbel eo dobre jedLiapijafe. Uko da bodo tadi t tem ozira gooti J. T VTR 4 M zadovoljni. — Kopališki zdravnik Ul. J.. 01 liAkSIilka
Vaa nadaljna pojasnila da k«p«IUk« oakrbaUtr« topile, p. Brodlc«.
•Iji
,Peronospora brizgalnice'
kakor paljedeljska orodja ia »tnje sploh, priporoča prva eloventka
Irmoi z Ideamn ^JDODnOT Pefer IDifffič 9 CeOL
Za stavbe«, težijo Iraverze, Mmilk. Sinjo, i«lt». vesi, cenaant, oovi is hameaUina, vodovodna cevi, aeealkc, troti na za ofcijaajo, elr.iaa lopoaka pe najnižjih cenah..
Vozne In komatne plahte nepremočljive kakovosti.
Zalcqa prenosnih mlečnih vrčev.
1
Ker haaaM leto« ie vedite deževno la vlažno vreme, Ja gnojenja a nnaetnimi gnojili ie tedaj
o zalogi I
Za ajdovo
gjinumiiiuiHiiitiin
Dobra gostilna 5
t trgovino in tobaCno trati k o da takoj v a«rB-	P°*f upravniitvo „I»omovine~
Ruard Line
TaaT-MEVV-JMK
Jt Mjpcipf ivnejii, najcenejše ia aa^jia pat iz UUBUAME v Severa« Amerik«, kertelai delae-trajae na£ae vaiaje p« raznih ze-lezaicak. iiiingi prttedavaaja M pr*a«6tv nitja ia ept«h nefceaib pestra aaklk streikev mej p«tj«. Pamlki Mpresteral. varal, zračalla saaiai: v«zij«v»akeM*il. Hraaaln
rlrerte nsjh«ljia. Njaeailadaie karte pr«daje atavni zastopnik todeej Nlaaek, L|abljan
UvkUm mi ti. ?J. p«0| cavM inr ---
fo w o o o uuu
Edina slovenska pastirska tirdka
MM
v Borovljah na Koroškem.
Najboljta -lelavnica za temeljito popravo iovakih juik. za izdelovanje novih vloinih oavi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Oela po najnltjih cenah t Kdor si želi nabaviti novo, zanealjivo in ceno puiko. naj zahteva najnovejii slovenski cenik, kateri se brezplačno doopoftlje. 14«i Veliki uloju ruBomiBlb revolverjev od 7 K naprej.
P!
■I
Velika trgovina špecerijskega blaga
MILAN H0ČE9HR
davni fj?! IE Dim«
trt 10 VLLJEl cerkve::
Seoaarllaka blaeapaaal n aUlik e.aafc, kakar Mi n
aMM. aHvavka. kaaiak. raa la raaanraeal «a|, SAVS, laSaa ,aSJ., alta, Inralan
Na tabelo in drobno!
7aaa I ,ko Vl® zaoataja kri, Vu oidrari P.Zlema, rPWU iua pri uim nia
llVRVe GosP« o. v M. pile:
aSe sredstvo je naglo pomagalo". Prosi se. da priloiite znamko ia odnoror.	(;i) »ns
rn V o v nvovnvfivn'.
Rofrii z»odni ln
štokerav-ski rumen krompir za
Zui p2 A. Kolencu
trgovcu v Celju ter kupi vsako innožino orehov, suhih gob. k u m na. ovna, sploh vseh deželnih pridelkov po naj v isj ih venah

fen-fciM
vozijo zanesljivo najhitrejil brzepamik Francoske prekmurske družbe.
Kdina najkrajša črta te z
tal« a » >itL JSill?.' Mliik a.'!'):
P« ".h enak u Mtf pl P. umu, v Mk
jte narodni kolek!
«ansani)analBB
J
-.—J^tmtmi >Wllia|i, Se da pritrdiu i
ijSBEKTSM*'-"
arrstr i II SvfUr m
II
NajatarejAa tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švlcal Centralkaknplatz št. S
sprejema potnike za linijo čez Parlz-Havre po najnižjih renah; — vožnja ua morju le H do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto — 7.1 večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in pifte se v vseh jezikih. Kdor hoie potovati, naj se pisn. oo obrne, zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	iv. s
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje aann
ED. ŠMBRDA,
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani. I)u»iu*ka cesta 18
* miti hi.i .Ktnrt.k. projilnicf ua.prnti znane (2i	ifo»lilne pri -Fisotrs". W-3i
^ropflnicc ,5yphonia'
aa vinogradi« in hmeljniba
1 za zatiranje sadnih škodljivcev
3 proli boleini na perju, za odpravo predene* in divje aortke itd.
taeiltfkkjftii^
za 10. 15. «0 in 100 litrov tekočine. s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis. katere Vam pošlje
Ph. Mayfarth A Co.
tvornlre strojev, speeijalna tvornlea vinskih stiskalnic In strojev sa Izkoriščanje sadja. Odlikovana z nad "iM zlatimi la srebrnimi medaljami.
OIMJU, II. I. Taboratraaae štev. 71.
nataa(Bl llastmaal cesiki larteaj. lis ■*-» Zaatepalkl i. »nfrMa|attl M ««|e.
»J. po Kneippo vem sistemu
VRI v Krapini
lastnina slob. iu kr. trsa Krapine.
Oiprft N1. ■«]« to 1. lovefldir«.
Zmerno blago podnebje, trg je okrožen od odrastkov itajerskin planin, bogato nadarjen z divoimi naravnimi krasotami in nudi gledalcu bajne prizore.
V mrzlici so bolnikom na razpolago tople, smrekove in kopelji z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenjenje i. t. d. Sedaj stoji zdravilišče pod upravo sku-šenih zdravnikov hydropatov, kateri so tudi proučili Kneippovo metodo skoz dalje časa v samem W6rishofenu Oskrba je poceni, stanovanj dovolj. Glede teh se je treba obrniti do kopaliSke upravo.
KAROL VANIČ, CELJE, NARODNI DOM
EXQUISITNE NOVOSTI V SVILENEM VOLNEM IN PERILNEM BLAGU o NAJNOVEJI ANGLEŠKI a a a a as KAMGARNI IN ŠEVIJOTI s a a a ZAHTEVAJTE UZORCE s a a m a KAROL VANIČ, CELJE, NARODNI DOM
JtMajersHa hranilnica V Cdjn
Nax>odni dom
za katero jamčijo okraji: Borajigrad, Kovnica, ftoitanj, tniarja pri Jeliah, Vransko za^ populim varnost vlog in za njihovo. po pravilih določeno oltreslovanje do neomejene visokosti, ima sedaj hranilnili vlog 4,000.000 K.
Hranilnica posluje s strankami vsak torok in patak dopoldne, za druga opravila |« je ttrad islprt vsak dan "h navadnih uradnih urah. Hranilno vloga oVestnje po 4 odstotka in pripisnje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rontai dovok sama in m ne odtegne vlagateljem, tako. (la dobe iste popolnoma nad 4 odstotka obresti.
i
IzpoMijiije pa isl dne 1. januarja leta 1905 na zemljiško vaiT.<M po 4 tri ftetrt odstotkov, občinam in korporaeijam is u-si	navedenih petih okrajev |k> 4 in pol odstotkov obresti*
■InffMPjavi Uvalal atvojl so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Star Ci. ietitfti Mta fifthrft dnU
CELJE, kolodvorska ultra štev. 8. n M_2i
Belo platno
poAllJai lose i
Kos 12 m. Kot, 25 „ Kos 12 m. Koa 25 „ Kos 12 m. Kos 25 „ Kos 12 m. Kos 25 ., Kos 12 m. Kos 25 „ Kos 12 m. Kes 25 „ Kos 12 m. Kos 25 ..
m šr |hi stnrlli ccnali dokler jo zu-proti |H>vz«'ljti in poštnine prosto.
K 3 90» Nmorikanafco platno
„ 7*80 I trpežno in pripravno za podlago K 4*60 V Mevonake platna „ 9 30' trpežno pripravno za peril in podlago K 5101 Dražinaka platno ,, 10*30' čisto mehko in zeio trpežno K 5 301 Oorenjeko platna „ 10*80/ zelo debelo in zelo močno K 6101 Hrlkovako platno „ 12*30' zelo debelo in posebno močno K 6 301 Domaatik platno „ 12*80' zelo lino in trpežno K 7 201 Samostanska platna „ 14*801 zelo fino in posebno trpežno.
Msnafakturna la modna trgovina na debelo In i a drobno
R. STERMECKI, Celje
w kMI eteveneke posojilnico,
fV Vierci u ienke Id aotte obleke zistonj.
POSOJILNICA V CELJU
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, Meje sedaj nad 4MO zadružnikov. kateri imajo vsega nad IMN K vplačanih deležev ter ima sedaj sad 6 V, milijona kron hranilnih vlog in nad
v lastili hiši Narodni dom
Posojilnica nra-dnje vsak dan od 9. do 12. nre dopoldne razun nedelje in praznike.
Hranilne vloge sprejema od vsTiega, ako tndi ni član zadruge ter jih obrestnje po 4 V,*/«, posojilnica plačnje
renftnidavek
sama. ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje nn osobni ali hipotekami kredit proti 5 V« in 5", obre-stovanjn. u ss-ai