V torek,
Četrtek in saboto
izhaja in velja: celo leto . 7 for. 50 kr. » pol leta . 3 „ 70 „
» četrt leta	2 „ — „
» mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
Za celo leto	.	9 for. 50 kr.
» pol leto	.	4	„	80	„
» četrt leta	.	2	„	50	„
n mesec .	.	—	„	90	„
%
Oznanila.
Za navadno dvestopno vrsto sc plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera so trikrat natiskuje; veče pismenke plačuj ejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
St© 43:©*	V Celovcu v saboto 6. aprila 1867.	111«
Vse za vero, cesarja in domovino!
A. I). Zagorski.
Te besede: „Vse za vero, cesarja in domovino izvolil si je za geslo svoje narodni volilni odbor v Ljubljani, za kterim stoji gotovo ves narod slovenski. Zavoljo teh besed so planili na ta odbor danešnji liberalci in ga na smeh in sramoto postavljali pred celim svetom. Nam se pa le dozdeva, da je volilni odbor, zapisaje te besede na Syoje bandero, le pravo zadel. Besede: „Vse Za vero, cesarja in domovino" vzete so iz serca slovenskega naroda in ravno zdaj je pas in živa potreba, da se te besede povdar-jajo na ves glas pred celim svetom; kajti časi so v resnici nevarni za vero, cesarja in domovino in ravno za te tri svetinje smo se Pa mi Slovenci in avstrijanski Slovani sploh potezah že od nekadaj. Zatorej spregovorimo — pritožno ali nepriležno — nekaj besed ° tej prislovici in zadevi! —
Rekel bo morda kak značajen (?) in častivreden (?) Deschmannovec, da je vse to prazno in da mi s takimi besedami in pisarijami brez potrebe ljudstvo dražimo ih med mjrne ljudi jezo, sovraštvo in razpor sejemo; — ali dosedanje postopanje nemških »liberalcev" in njih pomagačev zlasti pa Židov nam je živ dokaz, da naš strah ni prazen, marveč da nam gre v resnici za kašo Avstrijo, za našo narodnost, da nam gre za našo sv. vero in da nas hočejo nemški krivi preroki ne samo v brezen neslane nem-pkutarije, ampak tudi v brezen brezbožnosti m nejevere pahniti.
Zato se ljubeznjivo družijo ne samo z
Besednik,
Iz Karlovca v kranjsko Vinico.
Napisal Ljudevit Tomšič.
(Dalje.)
Malo dalje od Stativ stoji „koča" skoraj ®amotna, podobna pravemu tolovajskemu br-i°gm Mala, s slamo, se ve, pokrita, na vse stir) strani gola rebra, v kratkem taka, da J1 jo štirje graničarji prav lahko čez Kora-110 odnesli. Ali za čudo, pred njo stoji ved-nov dovolj natovorjenih vozov; tedaj tud kaš učakovski jetični konj, .brez da sva mi mj rekla, ostane in na senik pogleda. N drugači, stopiva doli — pred konja culo se ka vrževa, mi dva po proti sobi. Ko vrat: °dpreva, mislil sem, da stojiva pred kake shrambo; tukaj kup suhih češpelj, tam vre pa koruzne moke, starih klobukov, kap, sraji md. kup slame, kolovrati, prediva itd. mačka h1-8) petelini in kokoši — vse to je po sob ako po domače hodilo, da bi bil Ezop, pri sedši sem, gotovo deset basen več napravi kakor jih doslej ima. Vsedeva so koj v ei kut, da ne bova živalim na poti, gledajoča ,i k°d SCr ho kaka človeška prikazen poka zala? — čez 5 minut res iz necega temne Sa kota pogleda neka debela žena, prej k<
Madjari, kakor se je godilo že v starodavnih časih za Svatopluka kralja, ampak družijo se tudi z največimi sovražniki Avstrije, Slovanov in sv. cerkve — z Italianissimi, da, družijo se celo in pajdašijo z grdo nesnago — s krvolokim Turkom in to vse iz golega slepega sovraštva do Slovanov, kterim narodne ravnopravnosti, sreče in lepe prihodnosti ne privoščijo. Dr. Schindler je v predzadnjem dolnjeavstrijskem deželnem zboru kvasil, da so avstrijski Nemci pridni lastovici podobni, ki ne zapusti svojega gnjezda—Avstrije, — če se tudi goreče glavnje za njo mečejo; mi pa vemo in žalibog tudi živo občutimo, da so avstrijski Nemci veliko bolj kukavici podobni, ki svoja jajca najraji v tujem gnjezdu znese, ktera potem, ko se izvale, tuja mati skrbno ko svoje lastne redi in hrani, da jo ubožco nazadnje, ko odrastejo, v zahvalo ž njenimi mladiči vred požro. Tako se je delalo, kakor nas zgodovina in tudi naša lastna skušnja uči, že od nekdaj z našo materjo Slovenijo in njenimi otroci in tako nameravajo, kakor se kaže, tudi vprihodnje ravnati. Saj že celo nič več ne tajijo, da mislijo iz predlitavskih dežel „ein Ganzes" napraviti, v kterem bi nam Slovanom Madjare posnemaje nemška večina z nemškimi ministri po svoje kruli ravnopravnosti rezala. Da iz tega žganca ne bo za nas dobre hrane, nam sve-doči štajerski germanissimus g. dr. Rechbauer sam, ki nam Slovencem — v trdnem zaupanji, da boste Cislajtanija in znana kuka-vična nemška natora dolžnost-''svojo storile — komaj še 50 let življenja prerokuje. Ako se zraven tega še uvaži, da ni dan današnji na celem svetu skoraj nobene države, v kterej bi brezbožni raaterijalisti, neverni
ne Štajerka, ter naju v slovensko-hrvaškej mešanici, ki utegne za nekaj let postati književni južni jezik, vpraša, kaj hočeva? Polič vina — zavrnem in prestrašeno za hrbet na okno pogledam, na ktero je ravno črn maček — živ eksemplar persijanskih bogov — skočil. Za malo časa postavi žena pred naju hrvaški bokal kranjskega vina (Viničana) ter nama tudi prav dobro pečeno pišče prinese. Strine gledava oba na veliko posodo, a jaz se še le zdaj spomnim, da „polič" je na Hrvaškem — bokal, kar nikakor prav ni. Za bokal imajo Hrvatje še preveč besedi, kakor n. pr. oka, vrč, boca, mazana, požu-nac itd., za naš slovenski polič pa nobene, razun pokvarjene nemške beseda „liolba". Zakaj tedaj kriva beseda mesto prave slo-vensko-hrvaške?!
Moj tovarš, znan že več časa v tej hiši, popraša gospodinjo po „kuče-gazdi" (gospodarju). Ali ona mesto odgovora, začne kleti in ko njegovo dušo kacih desetkrat hudiču izroči, čuje so po bližnjih bregovih robotni njegov glas. Za malo časa stopi „gazda" v hišo, moker, bakreno-rudeč, s „fajfo" v ustih brez oguja — prepevajoč staro hrvaško pesem:
„Kume moj dragi, daj se napij,
Jošte nas nebu, daj se ga vžij . .
Ko naji zagleda, zagrmi z besedami „hvaljen Isus“, potem se pa vstopi v sredino sobe med žival, ki je po vseh kotih naglo razbežala, vrže na več straneh probit slamnik
mavtarji in sploh sovražniki cerkve in naše sv. vere tako grdo' razsajali in razgrajali zoper vse, kar nam je častitljivo in sveto, kakor se to v Avstriji godi, vprašam: kdo nam more, kdo nam sme potem očitati in reči, da je naš strah le izmišljen in prazen, da nam no gre v resnici za Avstrijo, za narodnost in našo sv. vero, in da mi, ki se za te reči potezamo in hude napade od sebe odbijamo, brez potrebe zdražbe delamo, brez potrebe nemir in prepir med ljudi sejemo?! — Eni pravijo: To je sicer vse res, ali zdaj, ko je Avstrija v tolikej nevarnosti, ko gre za njen obstanek, ko gre za cesarja samega, da se ne smemo pričkati zavoljo takih malenkosti, ko je brada njegova, da se ne smemo pričkati zavoljo širjega, ožega, rednega ali izrednega posvetovalnega reichsratha, niti za mrvico več ali manj deželne avtonomije in narodne ravnopravnosti, sicer da blage namere visoke vlade po poravnavi nesrečnih državopravnih zmešnjav oviramo, da se volji presvetlega cesarja zoperstavljamo in da smo zarad tega „Landes-, Reiehs- ali celo Hoch-verrather." — Na vse to deloma le neumno, deloma pa tudi hudobno in nesramno govorjenje nasprotnikov naših naj jaz leto povem: Srečna, stokrat srečna Avstrija, če bi imela same take „izdajalce" med svojimi državljani, ko smo mi Slovani. Da je zdaj razkopana in nesložna in to vsako leto bolj namesto manj, to jc sicer žalostna ali prava istina. loda vprašanje je, kdo je kriv, da se Avstrija že toliko let brezvspešno prenareja in da še čedalje bolj nesložna in razkopana prihaja?! Mi Slovani gotovo ne!
(Dalje pride.)
ženi v glavo in začne s hripavim, onemoglim glasom po vsej Hrvaškej nikjer znano, prej ko ne — svojo lastno kompozicijo peti:
„Dobro, došli gospoda —
U kueu moju poštenu------------“
Tej opereti še ni bil konec, ker za tem poslušala sva še več pesmi, ki se tiskati ne smejo, razne pripovesti in za vsako deseto besedo zavpil je: „Živila moja kuča, živili moji gosti"! Mislil sem, dajo gospodar prav popolnoma iz uma prišel, ali zagotovil me je tovarš, da je tako njegovo vsakdanje življenje. Hrvatje pravijo pijancem, da imajo bolezen sv. Martina; recimo tedaj tudi mi tako temu gazdi, — saj se nam ne bo menda tako zgodilo, kakor se je Šuleru, ko je preč. zagrebška konsistorija brala njegove „zapisnike". In res krčmar narobe X, kteremu naj ime zamolčim, da ne bo „Slovenec" konfisciran, pravil nama je sam, da je vedno v tej bolezni in da njegovemu želodcu to prav dobro de. Ko vstane, popije brž za dobro jutro „holbu crlenca", potem neha tako dolgo, dokler do bližnje krčme hodi, ki ni 5 minut dalječ od njegove postavljena. In tako dan na dan, naj dež gre ali solnco sije. Če bi tacili momkov kaj več po druzih mestih, postavim v Ljubljani božji zrak rezalo, gotovo bi se bil „weinvertilgungsgesellscbaft" vzdržal in svojo nalogo izpolnil.
(Konec pride.)
Slovenske dežele.
Iz Celovca. (Dež. zbori; hervaške zadeve; volitve v naš mestni odbor.) Danes (G. aprila) se odpro deželni zbori na Češkem, Moravskem in Kranjskem. Volitve' pričajo, da je slovanski narod proti Beu-stovi politiki; kajti narod je enoglasno volil stare svoje poslance in tako jasno in glasno izrekel misel in voljo svojo. Vendar so nezaslišane agitacije tako daleč nagnale, da dež. zbor v Pragi in Brnu ni glas naroda češkega, timveč le glas tiste stranke, ki ravno zdaj veliki zvonec nosi in vso moč in oblast v pesti ima. Le samo kranjski dež. zbor je ostal pravi in resnični glasnik in tolmač naroda slovenskega. Kako se bodo ti dež. zbori zdaj obnašali, še ne vemo za gotovo, štrena jo strašno zmedena; bojimo se, da bota zbor v Pragi in Brnu tudi trobila v Beustov rog. Pa kako dolgo? Schmer-ling je stlačil take deželne zbore, da je po vseh imel ogromno večino. Beust ni bil tako srečen, akoravno je strune še bolj napel; njegovi prijatli imajo le nekaj glav več v teh dež. zborih, kakor njegovi nasprotniki. Padel jo Schmerling, ki je stal na tako terdnih nogah, padel bode tudi Beust, ki že zdaj lcoj skonca stoji na tako slabej podlagi. Schmerling je odpori svoje deželne zbore na smertni den slovanskega apostola sv. Metoda, tudi Beust jih odpre ravno danes 6. aprila, ko je sv. Metod na Velehradu v Gospodu zaspal. Ta naš sr. apostolj bode prosil in pomagal, naj slovanski narod, ki je stari in resnični prijatel stare keršanske vere, ne propade, timveč tudi v sedanji nevarni nevihti slavno zmaga in pogube reši samega sebe, sv. vero in preljubo mu domovino Avstrijo ! — Tudi dež. zbor za trojedino kraljevino bode menda skorej sklican. Skrajni čas je, da stopi tudi liervaško prašanje na oder in da tudi jugoslovanski bratje naši povedo svoje misli zastran Beustovc politike. Narod hervaški in serbski se bode gotovo kot en mož vzdignil proti sedanji politiki in pomagal prikrajšati žalostne dni Beustovc glorije. — Tretja volitna skupina je 4. aprila volila v naš mestni odbor tri odbornike in bili so izvoljeni ti-le gospodje: Martinis, Bill ek in Bierba.um. Danes voli druga skupina dva odbornika.
Iz Corenskega. F M. Ž. (Volitev v Radoljci in Teržiču.) 26. marca so imele kmetiške srenje volitev za deželni zbor v Radoljci, ktera se je ukljub vsem silovitim agitacijam g. Breliha, ki se je celih pet dni okoli nas plazil, prav sijajno dokončala. Izvoljen jo bil gospod Lovro Pintar s 47 glasovi med 50 volilci, in to nam je prav očitno pokazalo, koliko jo zdalo misijonsko popotovanje zgoraj omenjenega g. Broliha v Radoljco, Kranjsko goro, Bohinj in Bled, kjer je volitne može skliceval, jim piti in jesti ponujal, da bi jih mimogrede tudi podučeval zastran volitve, se. ve da, kako naj farjev nikar ne volijo, ampak nj$ga ali pa kacega peomtarja, kteri bo vse drugači (V?) zanje skerbel in govoril. Revše nesrečno! ali še nisi poznalo značajagorenskega kmeta! Med
vsemi mu je bil Pr....ški župan F. L___č,
silovit nemškutar, še najbolj za poduk hvaležen; sicer pa so bili možje še tako ošabni, da na mogočno besedo Brolihovo celo blizo niso hotli priti. Vendar to gospoda no moti; čaka, da se napoči zora 26. tega mesca, in .misli, da bo še zadnji trenutek vendar kaj opravil. Gre toraj ves vnet za svojo reč ter začno zbranim možem pred volitno zbornico zopet razlagati važnost volitve in kako se mora voliti. Pa nehvaležni kmetje! komaj revček začne modrovati, ga vsi zaničljivo popuste, in njegove modre besede čenčarijo imenujejo. To mu bo, mislimo, zadosti očiten dokaz, da Gorence ne verjame več vsacemu, ki gosposko suknjo nosi, in malo čez duhovščino udrihati zna.
, — 166 —
Ne tako lahka, pa toliko slavnejša je bila zmaga 27. marca v glas o vitem Teržiču. Tu je veljalo se siloviti moči nemškutarjev v bran postaviti, in le verlim Kamničanom, kterih je prav obilno prišlo, imamo se zahvaliti, da je narodna reč zmagala. Radolj-čanov je bilo samo 18, pa stanovitnih in neodvisnih mož, Teržičanov pa 23 za gosp. dr. Prevca; radi bi ga bili še drugi Teržišld volilci volili, ali nemškutarji so jim zaslužek odrekli, ako ga volijo. Koliko pa se je tudi v Radoljci za nemškutarsko reč storilo!
/e osem dni pred volitvijo jo dospela tista brošura „Kranjci pazitc“, preljuba hčerka odpadnika Dežmana, in pa neka tiskana pola, v kteri je centralni komite zopet grof Thurna silil; oboje je grof Thurn prav radodarno im svojih agentih razdeliti dajal. Se ve da so jo njegovi najeti volilci s pravim veseljem prebirali; ali so jo pa zastopili, je drugo vprašanje. Vsacemu pametnemu človeku pa se mora gnjusiti nad takimi čen-čarijami! Mi smo to brošurico nesli tje, kamor zasluži. Koliko so si uradniki prizadevali, prav obilno število privcržencev pridobiti! Posebno je rogovilil nek davkarsk uradnik s pomočjo nemškutarskega zdravnika, ki sta, mislim, vsacemu otroku in vsaki stari babci svojega ljub čeka Gaustcrja priporočala. Zadnji večer 26. tega mesca so bili vsi tisti pošteni volilci, ki so pri poslednji volitvi 29. jan. po dva goldinarja prejeli, da so grofa Thurna volili, v grajščino v posvet poklicani, kjer so se tudi vestno zbrali. Drugi dan so bili ti možje kaj mogočni; prav zaničljivo so se na svoje nasprotnike ozirali, kakor da bi jim hotli reči:	Kaj boste vi, vas bomo že pre-
magali, saj so vsi gospodje uradniki in še clo naš dobrotnik grof Thurn z nami! Tudi Tržiški nemškutarji so proti poldnevu zmiraj bolj Židane volje prihajali, in že so mislili: Danes pa mi zmagamo, hoch, Deutschland hoch! Ko so pa zvedeli, da je premagal naš verli gospod dr. Prevec nemškutarskega kandidata, ko so slišali res prav vesele živio-klice, ki so iz skrbnih pers Radoljčanom in Kamničanom doneli, jih je pa strašno po-terlo. Za nemškutarski Tržič je bilo to preveč, in da bi svojo „dcutschc Bildung" prav sijajno pokazali, odpre nekdo v Klan-drovi kerčmi, kjer so bili sami'nemškutarji zbrani, okno ter začne na pred uradnijsko hišo zbrano narodne volilce prav besno žvižgati. Prašamo vas neznani pa tudi dobro nam znani žvižgač, koga ste hotli s tem zasmehovati? Morebiti poštene narodnjake, ali pa ste v svoji, slepi jezi sami sebe in pa vašo stranko s tem žvižganjem slavili!? Naj si bo že pervo ali drugo, svetujemo vam na vsaki način, da svojo omiko na stole denote, ter jo dobro obtešete, kakor se tešejo bruna in letve za streho in podstrešno. Tudi sem slišal zadnjič v Radoljci g. Prevč-evim volilnem očitati, da volijo moža, kterega ne poznajo. Zdaj pa vas prašamo, kako pa vi volite človeka, čegar imena clo izreči ne znate; ki nikdar prej nič od njega slišali niste; ki jo ptujec, kteri našega kraja in naših potreb clo nič ne njega pozna; ki ga izmed toliko Kamničanov (uradnike izvzamem), med kterimi živi, in kteri ga že vendar nekoliko poznati morajo, razun dveh, ako se ne motim, clo nobeden volil ni. Mi dr. Gaustru nimamo prav nič očitati, ga tudi s temi versticami nočemo žaliti; naših simpatij pa vendar tudi on tirjati no moro; smo že taki, da domačo reč zmiraj bolj ob-rajtamo ko ptujo. Gerda nehvaležnost bi. bila to, ko bi domoljubnega g. dr. Prevca ne bili izvolili, in prav po pravici bi bili mi zaničevanje celega sveta zaslužili. Rog daj, da bi skoraj Radoljčani kakor tudi Tcržičani spregledali in se ne dali nesramnim nemšku- ’ tarjem za nos voditi, svoje najboljše prijatle pa od sebe pehati. Sloga jači, nesloga pa tlači! Še enkrat: Bog vas živi, vrli Kamni-čanje, pa tudi vas Teržičane, dasiravno vas je bilo malo štcvilce, vendar bi bili brez vas propadli. Slava narodnim volilcem!
Iz Kostanjevice. (Prijazna beseda Kerčanom!) — Da sto 27. marca pri volitvi v Novem mestu svojo glasove g. dr. Zupanu dajali, tega vam ne smemo zameriti, ker sleheron nuj po svoji vesti in svojem prepričanji dela, saj vam je g. dr. Zupan rekel, ko vas jo prišel v Kerško prosit, da bi ga volili, kakor sami terdite, da vam je on most čez Savo naredil in da si bo prizadeval, da vam bodo davki pomanjšani in cesta skozi Krakovo narejena.
Ali pa nam mar Vi smeto zanicriti, da smo spet za g. Ravnikarja glasovali? Tudi mi smo pred 6 leti g. dr. Zupana volili, pa on nas nikdar ni vprašal, kakovc potrebe imamo, da bi se v deželnem zboru za - nje potegoval, in ktero rane nas najbolj sklijo, da bi si prizadeval ohladiti jih; — g. Ravnikar jo pa precej po svoji izvolitvi v Kostanjevico prišel, da bi nas za vse to popra-šal. Mi smo ga zato tudi spet volili, ker je domačin in se za pravice svojega naroda poteguje, kterim je g, dr. Zupan v deželnem zboru nasprotoval. Kar se pa ceste skozi Krakovo tiče, prosili smo ga res, da bi j° odvračeval, ker bila bi nam, Šentjerncjccm in vsemu našemu močno obljudenemu kraja v veliko škodo; potom je ta cesta zavolj veliko boste, skozi ktero bi se vlekla, zelo nevarna; zavolj močvirnatih tal v Krakovi im pomanjkanja cestnega materijala jo vseBJ zraven ležečim vasem in soseskam, ktere bi jo morale nadelavati, v nejevoljo in jezo! — slednjič bi pa imenovana cesta tudi niti Kerškemu, niti Novemu mestu v poseben korist in zlajšavo ne bila, ako se klanci u» državni cesti proti Novemu mestu preložil Vendar nam v tej reči. g. Ravnikar ni ntf obljubil, ampak je rekel, da bo storil, kat bo pravično. Tedaj nam Vi Kerčani ne morete za zlo vzeti, da smo za-nj glasovali.
Da ste pa Vi. od volitve domu se peljaj" zastavice na vsakem vozu napravili in n" vse gerlo kričaje zavolj posilne volitve razkačeno ljudstvo dražili, to ni bilo pametno od Vas; in da ste celo v Šentjerneju za Ko-stanjevčane na Vaše vozove kamnja in pole" naložili, to nas je močno razžalilo, to jc gerdo in za sosede nespodobni)! Povejte nam, ali Vas jo v Novem mestu kak Kori' stanjevičau razžalil, ali Vas mar mi nismo Velikovec branili in razdraženo množico pogovarjali ? v Več Kostanjevčanov.
K. Reka. Ž— -Velika nesreča je zadel" celo kočevsko deželico, kajti zopet ji jo nemila boginja g. Svotca za poslanca vrinil#-Kočevski volilci so bili večidel za g. Kro-merja, le nekoliko poštenjakov je stalo še n" naši strani. Pred volitvijo dahne še enkrat huda burja in tudi ti figamožje se uklonijo prekanjenim bratom. Ponosno koračijo v dvorano, pa nepričakovan resultat! Točk" pade in naši staronemci so — s svojim kandidatom pod — klopjo!
Skali enako so stali nemški možaki, 1® eden se jim je bil iznejeveril, kterega je bi' rokratična previdnost do zadnjega prihranil"! toda ta mož jim je kašo mastno zabelil! gorje mu toraj!
■leze škripajo obljubili so naši nemški izobraženci (?) duhovščini hudo maščevanj"! zato ker se je za pravico potegovala. To s° toraj tisti zaznamovani podpihovalci narod#! kteri morajo molčati, kedar je čas govoriti-Drugi pa smejo delati, kakor jim je ljubo' Ne bom razlagal, kako je nek imeniten g°' spod sam zbiral volilce, jim pridigoval o ne" popisljivih zaslugah g. Kromerja; kako jbJ1 je sveti raj obljuboval, ako mu služijo; kako so mu mogli v roke segati itd. Ne bon1 pravil, kako so kočevski uradniki in mest' njani na vse štiri vetrove pihali kakor hlapon in posebno zoper duhovščino svojo dolg" izurjene jezike stezali, ter ogenj bljuvalu kako so nokteri gospodje tako zvane „Flug' schriften“ raspošiljali, toda — ves Vaš bla#1 trud je zastonj! Ribničan Vam gotovo ne bo zato svetinjo poslal in Laščan se Vam posmehuje. Na vse to omenim le ene nesnim-
"osti. Z nemško brošurico, ktero gotovo poznate, prišel jc ob cnom poziv, 'v pravem pomenu pamflet na koč. volilce. Zapopadek Jega poziva Yam ne morem naznaniti, kajti kili vsacega poštenega človeka. Nesramnost, zarobljenost, umaza in sirovost bljuje vsaki stavek, ja vsa jeza se je v ta grdi lonec 'zlila. In to revno kulturo jo podpisalo nekoliko pohišnih kramarjev, kakor da bi bili °"i to slavno delo kočevske bistroumnosti skovali in razposlali. Večina podpisanih je 'z Hoške fare. Nektcri so bili pri nas le koščeni, zdaj pa nimajo niti posestva niti domovanja več pri nas in po tem takem tudi besede ne. Da je pa to borno delo, ktero siromaški list seboj nosi, berž ko ne iz drugega peresa teklo, priča to, ker sta dva podpisana, ki nista bila letošnjo zimo čisto nič "'S' ptujem, ampak celi čas doma. —
Na vprašanje, kako sta mogla kaj tako Nespametnega storiti in svoji sicer pošteni ""eni na tak pamflet pritisniti, odgovorita, da jima jo ta reč čisto neznana in da za to "’o ne vesta, čuj dragi! tako se tele zveže 111 na voz vrže. Na prvi pogled sem spoznal, da jim je to umazano delce podtaknjeno, kajti možje, ki hočejo biti veliki kupci in jdikani gospodje, tako neobtesanosti svojega 'ftiena podpisati ne morejo. — Tako in še vNe drugače se je godilo v zadnjem in srednjem Kočevju. V deželnem zboru pa bo le zopet sedel mož, kterega bi težko pogrešali, vkljub vsi svojeglavnosti in nedoslednosti Sadnih Kočevarjev. Njemu pa slava in hvala za njegov trud, ki nam je dobro znan. —
"I/. Ljubljano. ^ (N e piš k u t ar s k a strast in njeni nasledki.) Našim nemškutarjem še zmirej radostno tolče srce; da so vrgli s pomočjo birokratov in policajev ""rodno stranko pri volitvi dveh deželnih Poslancev v Ljubljani.'— Že pred volitvijo so ti nemški ,,'liberaluhi“ grozili posameznim domoljubnim rokodelcem, da, ako ne volijo od centralnega odbora — priporočenih kandidatov, ne smejo sc nadjati od njihove strani "i najmanjšega dela in zaslužka, ni priporočila pri enako mislečih pajdaših, temuč vse nasprotno zlo jih bode zadelo in pomnili kodo na tisti den, ko so se prederznili domačinom svoj glas dati. Ta grozitev se ve da pri značajnih rokodelcih ni rodila vspeš-u°ga sadu, vendar preplašila je marsiktere-§a bojazljivca tako, da je ali doma ostal jdi pa tudi v nasprotnem smislu volit šel. kolo nektcri trgovci, ki so čitalničarji in Znani vneti rodoljubi, so enako plahunom v vroči bitvi sveto tribojno narodno zastavo zapustivši se doma poskrili v malodušnem strahu, da bi morebiti kak funt, „cukra ali kofeta“ manj prodali nego potem, ko ^ bi Značajno volili! Morebiti Vam te „hrabre j"nake“ naznanimo z imenom pri kaki prijaznosti, da jili bode svet vedel dostojno čislati , ker se niso hotli pdeležiti borbe pohodnega meščanstva zoper biro-j^acijo in policijo in so tako. posredno krivi bili, da je zmagala v stolnem mestu slovenstva ostudna nemskutarija. (Ifonoo priilc.)
Toiniil. A (Advokat dr. Karol Lav-l'ič naj bo naš poslane!) Dragi soteržani, "° dajte se oslepiti g. G. in njegovim očitnim |)a skritim pomagačem! Nikar vendar prihodnji pondcljek ne volite predstojnika G. Z" poslanca! On jo dosti let že sedel v deželnem zboru, pa za nas čisto brez vspelia, j£ilJti nobeden ne more povedati, da bi on ml kako reč sprožil' ali pa za nas pregovoril mi sprosil. Zakaj bi ga tedaj volili, ako "am zadnjih šest let nikakor koristil ni? Saj ve"dar poslance volimo, da bi za deželo delali, ne pa sami sobe pasli in po Gorici semtertje dolgčas prodajali! Videli smo tudi, "a našim narodnim zastopnikom tudi ni po !°lb, kajti že popred ga nam niso priporo-"ali. Ko so ga njegove zvijače pa nepoštene Agitacij o nam vendar vrinilo, so ga izključili tako očitno osramotili! Mi ga tudi predobro poznamo in prav so mu storili, da so Ba osramotenega izgnali! On jo cesarsk
— 167 —
uradnik, pa še tega ne ve, da so vse nepoštene agitacije prepovedane, da je vse sirovo žuganje s predstojnikovo nevoljo, jezo in ne vem kaj še, ostro ostro prepovedano. On še tega ne ve, da so cesar sami v volil-niku izrekli: „Sleherni volivec naj voli čisto po svoji vesti, naj le gleda na korist svojo domače dežele pa celega cesarstva.11 Kdor te besede presvitlega cesarja prezira, tega no moremo pohvaliti 1 Ako se pa še celo cesarsk uradnik po njih ne ravna, ga ne moremo imenovati spoštenjaka!
Gospod predstojnik je tudi od vseh vladnih zastopnikov odvisen. On bi le glasoval, kot hi mu cesarski komisar v.zboru migal! Tak tedaj ne more neodvisno pa pravično zastopati naše dežele!
Ker se bodo sedaj po Goriškem tudi okraji prenaredili, bo g. Grossman kot tujec v tukajšnih krajih moral službo zapustiti. Tedaj nam nikakor ne kaže pri prihodnji volitvi nanj misliti.
Ali morebiti on čast svojega stanu zastopa? Ako je lc ena desetina tega res, kar se mu je že očitno reklo, tako mislim, da bi ne mogel nobeden spoŠtenjak še kterikrat zanj glasovati! In dostojno se še niso nikoli preklicale ali overgle po časnikih one Černe pritožbe!
Kako bi tedaj za nepoštovanega tujca glasovali! Ali bi se nam ne smejal celi svet, ko bi se mu dali prekaniti? Pomislite vendar, da se on nikoli ni in se tudi nikoli ne bo potegoval i/. serca za naše dobro. Sedaj se ve da se nam prilizuje, ker ve, da v deželno zbornico še nikoli pokukal ne bo, ako ga mi ne izvolimo! Ne mislite vendar, da bodo uradniki za nas skerbcli; da so oni naši gospodje. Uradniki so prav za prav le naši hlapci, kajti mi jih plačujemo s terdimi denarci. Oni bi imeli le na to gledati, kako bi nam vstrezali, ne pa na to, kako bi nas tlačili, zatirali in gulili! Kdo se bo potegoval za nas in naše interese, ako jih sami zanemarjamo?/ato, Tominci, ne bodimo šalobar-de, kajti šo zmiraj veljajo besede:
„Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!11
Pokažimo v ponedeljek tudi mi, da se po naših žilah pretaka slovenska kri! Složno volimo nekdanjega našega advokata dr. Karola Lavriča. On je mož, za kterega vsa njegova preteklost živo priča: Ustanovitelj naše čitavnice, naše čitavnice nekdanji učitelj zgovornosti, naše čitavnice nekdanji učitelj slovenskega jezika, podpiratolj in raz-širjatelj branja slovenskih listov in knjig, buditelj slovenske narodnosti, njen zastopnik po raznih politiških in nepolitiških časnikih, vseh goriških Slovencev slavni zastopnik pri raznih zborih in shodih vseh slovenskih narodnjakov v Ljubljani, v Mariboru itd. itd.
Narodni poslaftci nam ga tudi priporočajo, ker vedo, da je neobhodno potreba, da se njih množica v prihodnjem zboru pomnoži.
Kaj, mi Tominci, kaj, goriški teržani bi glede na politično izobraženost zaostajali za slovenskimi kmečkimi srenjami, ki so v deželni zbor volile same narodne poslance!? Te sramote si pred celim svetom ne smemo narediti, da bi se nam očitalo: Vi goriški teržani, ki se ponašate, da ste prav samostojni, da ste izobražeui in v političnem življenji zvedeni, — pa sto za poslanca izvolili tujca ali pa kacega nestanovitnega, odvisnega in nezanesljivega uradnika. Bog nas vari take slepoto, to veliko sramote!
Volimo tedaj za naš blagor vnetega pa zvedenega advokata dr. Lavriča! Kakor si bomo postali, tako bomo ležali!
Ajdovščina. □ (Dr. Lavrič naj bo dež. poslanec slovenskih tergov na Goriškem!) častiti volivci slovenskih goriških tergov! volimo 8. aprila enoglasno gospoda dohtarja Lavriča za deželnega poslanca. Sedaj se vsi lepo složimo, da nas ne bodo navihani nasprotniki zopet prekanili, nam zopet kakega uradnika — kot je izključeni g. predstojnik G. bil — vrinili. Naj
se nobeden ne da pregovoriti namazanim j ezi-kom predstojnikovih priporočevavcev! Ker je Kellersperg šel na češko, upam, da bodo tudi Bolčani sedaj bolj praktični in volili zvedenega pa praktičnega moža, slavnega dr. Lavriča. Oni gotovo dobro vedo, da glede na njih potrebe nimajo nič pričakovati od izključenega G.; druzega namestnika pa sedaj na Primorskem ni. Izključeni G., to-minski predstojnik, pa bolških razmer deloma ne pozna, deloma tudi poznati noče; tedaj bi ondešnjim potrebam nikoli ne pomagal. Ncktere to minske volivce so pa pri zadnji volitvi oslepile le priliznjene besede gosp. predstojnika ali jih je pa prestrašilo prazno žuganje predstojnikovih pomagačev. Volivci, pomislite vendar, da sam volilni red, ki so ga nam presvitli cesar dali, pravi: „Vsak volivec naj voli poslanca le po svoji vesti, po svoji previdnosti; naj ne gleda ne na levo ne na desno, ampak misli naj le na korist svoje domovine in celega cesarstva. Nikar naj se nobeden ne boji praznega žu-ganja, ker zavoljo volitve se mu gotovo ne bo nikoli nič žalega storilo. Tedaj vsak naj voli spoštenega moža.11
• Zakaj bi kdo mislil na uradnika G.? Bo celom Goriškem že slovi njegovo prečudno, rekel bi, samovoljno ravnanje. Ko bi cesar le hotel pozvedeti, kar uradniki za dobro in pravo spoznajo, bi jih vsak dan lahko skupaj sklical; saj so njegovi hlapci 1
Pa še tega bi treba no bilo; saj tako zmiraj vladi dopisujejo in sporočajo. Deželni zbori so posebno zato, da cesar od neodvisnih, pravih zastopnikov naroda pozve, česar da tu pa tam pomanjkuje; kako naj bi se sreča posameznih dežel pa celega cesarstva pomnožila. Ne volite tedaj odvisnega uradnika! Gospod G. pa bi gotovo nikoli ne glasoval deželi na blagor z narodnimi zastopniki, ker ni naš rojak, ker tudi do sedaj nikakor ni skerbel za narodnost po svojih pisarnicah. Ker so ga zavoljo raznih zaplet in nespoštenega početja pri zadnji volitvi izključili, tako se mi čudno zdi, kako da se more še siliti volivcem. Takega človeka bi moralo vendar nekoliko sram biti,
ako ima--------—! Tudi v preteklih šestih
letih ni nobene slovenskim pokrajinam pripravne in koristne stvari sprožil. — Perva dolžnost naša pa je, da druge svobodoljubne narodne poslance v zboru podpiramo. Podpirali jih bomo pa zdatno lo s tem, da izvolimo narodnega moža, neodvisnega stanovitnega narodnjaka. Marsikterega bi morebiti razni tergi zaznamovali, pa pomisliti je treba, da nas bo le sloga rešila prekanjene zvijačo naših nasprotnikov in medenih pri-lizovavcev. Ako se ne zedinimo, ako bi vsak terg za se svojega moža volil, bili bi gotovo vsi nesrečni! Nazadnje bi bil izvoljen kak naš nasprotnik ali kak tak mož, ki bi nobenemu ne bil po volji. Zato volimo složno dr. Lavriča.
On živi že mnogo mnogo let na goriški zemlji. Prebrisane glave, prostega duha je tudi povsod skerbljivo opazoval razmere in potrebe slovenskih pokrajin. Lahko rečemo, da g. dr. Lavrič pozna razne naše potrebe tako natanko kot kteri deželan koli bodi. Kot advokat ali odvetnik je imel in ima zmiraj s tergovci in obertniki opraviti, tedaj pozna tudi dobro reve in nadloge sedanje kupčije in njene zavire. On bo tedaj vsem poštenim tirjatvam našili obertnikov in ter-govcev lahko na vse strani zadostoval.
Itekol sem, da pozna tudi razne razmere goriške dežele. On bo tudi najbolje se pot tegoval za razvitek kupčije slovenskih tergov. S tem namenom se bo potegoval za nove ceste ali pa za to, da so stare sila nepri-pravne, ozko in polne klancev ali popravijo ali pa popolnoma prcnaredo. In glede na ceste, mislim, smo že dosti dolgo čakali, da bi vlada sama od sobo za našo deželo kaj storila.
Praktičnega duha, vsestranske zvedenosti in zmožnosti mu tedaj nikakor ne manjka
Kar pa je vsakemu poslancu bistvena potreba, je to, da dr. Lavrič gori za duševni in telesni blagor slovenskega naroda. Neustrašljiva serčnost ga navdaja; on ne pozna nikakoršnih zaprek, nikakoršnih zavir, da bi se ne dale odverniti. Kakor hitro previdi, kaj bi milemu našemu narodu služilo, poprime se tega in je pospešuje z vsemi pripomočki. Njega ne bo ustrašila nikakor-šna glasna beseda vladinega zastopnika, ni-kakoršna zvijača zavidnili narodnih nasprotnikov. Pisani pogledi ga ne bodo utažili, kajti ne boji se kot kak omahljiv uradnik, da bi ga vladin zastopnik zapisal v Černe bukve. Pogumnost pa se lepo druži ž njegovo neustrašljivo serčnostjo. In obojih iastnosti je treba pravemu zastopniku slovenskega naroda.
Zgovornost je zopet druga lastnost, ki slehernemu deželnemu zastopniku jako dosti pomaga, da svoje volivce v zboru vspešno zastopa.
Zgovornost dohtarja Lavriča pa je Vam tominskim volivcem ravno tako dobro znana, kot nam Ajdovščanom. Kolikokrat smo ga poslušali pri čitavničnih veselicah! Gladko mu teče beseda slovenska, ki s svojo navdušenostjo za slovenski narod globoko v serce sega, s svojimi razlogi prepriča in pridobi in — kot smo večkrat opazovali — še celo narodne nasprotnike ali uniči ali pa za narodni razvitek pridobi. Enako gladko mu teče tudi nemška in laška beseda. Glede na to lastnost ima tedaj g. dr. Lavrič take zmožnosti, da se lahko primerjajo z visoko čislanimi sposobnostmi naših najčverstejšili narodnjakov. Njegova zgovornost združena ž njegovo navdušenostjo za boljšo prihodnjost slovenskega naroda bi se lepo odlikovala v našem deželnem zboru. Gotovo bi bili ponosni na moža — dr. Lavriča —, ki bi se med drugimi našimi poslanci, slavnimi narodnjaki, potegoval z navdušeno besedo za narodne pravice, za deželno interese. Glasno bi povzdignil glas slovenskega jezika za slovenski narod. Dr. Lavrič bi bil v našem zboru pravi Toman poleg goriškega Blei-weisa, goriškega Sveteca, goriškega Gosta in kot bi še druge naše narodne , neodvisne poslance imenovali!
Vse poslancu potrebne lastnosti nam priporočajo dr. Lavriča. Nobeden Slovenec ne bo prašal; kdo da je ta možak? Njegove dosedanje zasluge za goriške Slovence so že zdavno zaslužile, da se mu hvaležne skažeino. On je podpiral duševni razvitek slovenskega naroda že v onih letih, ko so drugi le molčali ali k večemu tužno gledali, kako absolutizem ali pa našopirjena nasprotna nemška ali laška svoboda tlači slovenski narod. Ko so na videz slovenskemu narodu milejši časi nastopili — zadnjih šest let — bil je dr. Lavrič med pervaki, rekel bi skorej — po goriških pokrajinah per vi pervak, ki se 'je z zdatnim orožjem boril z našimi nasprotniki.
Zbujal je med narodom .slovensko zavest in zbuja jo neprenehoma do današnjega dne.
V Tominu, kjer je bil popred odvetnik, ustanovila je njegova nikoli ne ugnana trud-ljivost kljubu vsemu nasprotovanju, kljubu vsem težavam slovensko čitavnico. Tominci! vaša čitavnica je bila perva na goriški zemlji. Lahko se ponašate, da ste se pervi zedinili z lepim namenom za domovino skerbeti, po domače se razveseljevati, pa po ces. kralj, pisarnicah tako zelo tlačeni in zasmehovani naš jezik likati in ga tudi v občinstvu zastopati. Sleherni rad priznava, da je pervi spočetuik domače čitavnice bil dr. Lavrič!
Komaj se iz Tomina v Ajdovščino preseli, precej se tudi pri nas začne živahno narodno življenje. Slavni naš odvetnik Lavrič ne j enja popred, dokler tudi mi nismo ustanovili domače čitavnice. Tudi naše čitavnico je on pervi začetnik! Tu mi ni treba omenjati vseh zopernosti, vseh sitnosti, ki
— 168 —
jih je moral prestati častiti gospod dohtar ; kajti tudi pri nas so nasprotniki narodnega gibanja vse žile napeli, da bi bili ustavili oživljenje narodnega duha. Ni mi treba omenjati mnogega njegovega truda, da se je v bližnji Ipavi pa v Gorici čitavnica osnovala. Njegove besede so vse narodnjake spodbujale, še celo proste kmete vnele in pridobile za domače veselice, za slovenske družbe, za narodne čitavnice. V kratkem rekli bi skorej: Kjer je častiti naš dr. Lavrič, tam hitro požene narodna cvetlica — slovenska čitavnica!
Ali bi mi bilo tu treba še na široko razkladati, koliko truda, koliko denarja jo g. Lavrič žertoval slovenskim čitavnicam, narodnemu razvitku? Jiukve je kupoval pa jih med ude delil in tako budil in širil slovensko zavest. V Tominu je učil, kako naj se pred občinstvom — pri veselicah slovensko govori, in slovenske zgovornosti nas tudi v Ajdovščini uci.
V Tominu jo učil čitavničarje slovensko slovnico in tudi nas Ajdovščane uči domači jezik piliti, pravilno govoriti in pisati. Koliko lepih veselic nam je njegova neutrud-ljivost napravila! Navdušeni njegovi govori so povzdigovali občno veselje in zbujeno narodnost. Njegovi govori so nam kazali žalostno preteklost naše zgodovine, razkazovali so nam razne vzroke narodnega spanja, skeleče rane, ki so jih ljuti sovražniki zasekali milemu našemu slovenskemu narodu. Ti in drugi enaki zanimivi in podučljivi govori so nas dramili in učili djansko ljubiti našo mater Slavo.
Odveč bi bilo tu povdarjati njegove zasluge za slovenski jezik. Ali mar ni on pervi advokat na Goriškem in skorej bi lahko rekli, na slovenski zemlji, ki se djansko poteguje za narodove pravice v ces. kralj, pisarnicah.
Celi slovenski svet se še dobro spominja, kako se je on potegoval za domačo reč pred raznimi nam nemilostnimi sodnijami. Ker so povsod njegovim tirjatvam pa nam koristnim pravičnim zahtevam stavili puhle zavire, izgovarjajo so z navadnimi praznimi besedami, upal se je celč do ministra pravosodja. Ministerstvo samo ni moglo in ni hotlo zavreči njegovih poštenih zahtev, kajti slavni dr. Lavrič je le tirjal narodu prirojene pravice, ktere nam cesarski uradniki še zrniraj kratijo kljubu vsem cesarskim obljubam, kljubu vsein minister skim poveljem. Na verlega domoljuba dr. Lavriča je gotovo pesnik mislil, ko je pel
„Nategni krepko — prirojeno vez, Okleni se predrage domovine,
Posveti v blagor serce jej in dušo.11
On je tedaj na vse strani pravi možak, njega tedaj volimo! Gotovo se ne bomo nikoli kesali njegove volitve; na njegovo prihodnjost lahko sklepamo po njegovi preteklosti. Da pa nas nasprotniki ne opeharijo, treba je nam lepe sloge, drugače bodo zvijače naših nasprotnikov v deželni zbor vrinile nam neljubega moža G.
Pri volitvah gre za občni blagor; za blagor cele naše domovine, za blagor ubogega našega naroda; zato naj sleherni prezre vse malenkosti, naj pozabi vse osebnosti in s krepkim glasom naj glasuje za narodnega moža, za dr. Dragotina Lavriča, advokata v Ajdovščini. Božja pomoč!
Ptuj e dežele.
Italija. Ratazzi pride, kakor časniki pišejo, za ministra notranjih zadev. Tedaj nastane bolj miroljubna politika.
E r a n c o s k a. Zavolj velike vojvodine „Luksemburk“ se še vedno dobro podajajo.
Če tudi Bismark pravi, da ne ve, kako je ž njo, vendar je gotovo že pod francosko oblastjo. Nemci se potezajo zanjo in žugajo celo z vojsko, ali javeljne bo Bismark drzni’ se Napoleona popolnoma razdražiti.
Rusija je prodala svojo posestvo v severni Ameriki (24.000 □ milj s 05.000 ljudmi) veliki ljudovladi za 7 milijonov tolarjev-Prijateljstvo med obema vladama bo zdaj gotovo še veče. Čudno je le to, da angleška vlada po besedah, lorda Stanley-a nič za to vedela ni! — Ruska vlada je poslala v Ri® posebnega pooblastenca, da spet prijateljstvo napravi.
Turčija je zavrgla vlogo velikih vlad ki so sultanu svetovale, da naj Kandijo svoje; voljno odstopi. Kolika srčnost! Angleška ® bila med njimi; zato se pa tudi ni čuditi da se njeni državniki nad Srbijo repencij0 in jo (zavolj judov) psujejo, kakor da bi B<*8 ve kakšni človekožrci tam stanovali. Pa še bo jutri dan!
Španska. Zdaj neki kraljuje tu popek noma mir; ali to naj verjame, kdor hoče’

Razne novice.
*** Iz Ljubljane. („Laibacherca") p® nesla je zadnjič novico, da slavni slovenski pesni* Koseski, ki že dalj časa zarad bolehnosti ni '•'e obdeloval polja slovenskega slovstva, je zopet okje' val ter dodelal neko veče poetično delo, ktero prič® o čvrstosti njegovega duha. Ali je ta vesela novic® resnica, tega v tem trenutku še ne vemo. Bog daj' da je tako!
*** (Grof Auersperg Anton.) Bivši posl®' ncc velicega posestva v deželnem zboru kranjske! sedanji poslanec ljubonske (Leoben) kupčijske zb«f nice v deželnem zboru štajerskem, g. grof Ante® Auersperg (Anastasius Griin), prišel je te dni •* Gradca v Ljubljano.
*** (Znižane takse za telegrame.) Ceh® za telegrame, kteri se pošiljajo iz Ilirije (!) na Lot barsko in Beneško, znižana je od 1. aprila napr? na en goldinar za navaden telegram. Tako it žanje bi pač tudi drugod no škodovalo!
(„Laib. Ztg“.)
*** (Pobita okna.) Poslancu g. Dežman® bila so po noči 1. aprila v drugič okna pobit® ravno tako tudi hišnemu posestniku Hans o in11' Tudi mi gotovo ne dajemo prav takemu postoP®' nju, vendar se nam zdi nekako čudna ista priti1' ga, ktero dela „Laibacherca“ o tej zadevi!
*** („Hypernationale Anforderungen!,| Zopet nova varijacija za „ultranational“, ktero J1! znašla tetka „Laibacherca* ali, kakor ji tuMl pravimo, „L ab_ušnica“. Ona namreč imenuje pernational“ prizadeve zarad prav nepotrebnih not ških pridig v št. Jakopski farni cerkvi, o ktere®1 predmetu je „Slovenec11 pred kratkim govoril v tl°' pišu iz Ljubljano. „Labušnica" pravi, da so P#J trebile nemške pridige zarad tega, ker je v i®f' vojaški „transporcgaus“! Se ve, da vsak vojak f 1. Nemec in 2. hodi prav pridno k pridigam.; sv. Jakopu. Samo veliko čudo je to, da teh voj®j kov, kakor hitro stopijo v cerkev, ni več videt)’ Le ostro oko „Labušničinega“ pisatelja jih viti1’ za druga človeška očesa so pa nevidni! Jej,jej!.
*	S srčno žalostjo naznanjamo prezgodnjo sn® nadcpolnega slov. učenjaka in profesorja g. Janc®1’ Domicčla, ki je 25. marca na veliko žalost n®1® vsem v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva!
_* Na Dunaju jo spet nek grozovit oče sebe1® svoja dva otroka s strupom končal.
*	Cesar Napoleon je oni dan razstavo p1? gledoval. Občudoval je mnogo mnogo razstavljen1® reči, posebno pa tiste, ki imajo napis: Ađelsbei# Kroten- Verwaltung. To jo res tudi občudovanj® vredno — maslo nemške kulture!
*	Za dež. maršalke in njih namestnike so iD>e' novani: na Češkem grof Edm. Ilartig in dr. J*®' Linbeck; na Moravskem grof Em. Dubsky pa n1' Wenzliczke; na Kranj kem pl.dr. Kori Wurz bac® pa posestnik Fideli Terpinec.
-----------
Dunajska borsa 4. aprila 1807.
5 % metalike . 5°/0 nacij onal . I860 derž. posoj Bankine akcije Kreditne . . London .	.
Novi zlati . Srebro . .
58.50
tS
‘1:1!
127-^
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Bertsebinger.