Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
V*e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h
...... dvakrat. . 12 „
„ „ „ trikrat . . 10 „ /a nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.

Zaveza avstr. jugosl. učiteljskih društev.


Program
XXIII. glavne skupščine
Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev
dne 4., 5. in 6. junija 1911 v Trstu.
—————O^^O-
I.	V soboto, dne 3. junija.
Zvečer prijateljski sestanek v „Narodnem domu" onih udeležencev, ki pridejo že v soboto v Trst.
II.	V nedeljo, dne 4. junija.
1.	Ob 8. uri zjutraj seja upravnega odbora v prostorih Učiteljskega društva za Trst in okolico v ulici Giorgio Galatti 14.11.
Dnevni red:
a)	Poročilo o delovanju vodstva Zaveze;
b)	določitev poročil za delegacijo;
c)	predlogi in nasveti.
2.	Ob 11. uri dopoldne zborovanje delegacije v Sokolovi telovadnici „Narodnega doma".
Dnevni red:
a)	Predsednik otvori zborovanje;
b)	legitimiranje delegatov in delegatinj;
c)	tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zavezinih društev;
i) poročila o Zavezinih listih: 1. poročilo o .Učiteljskem Tovarišu", 2. o .Popotniku", 3. o .Zvončku";
d)	blagajnikovo poročilo;
e)	poročilo računskih pregledovalcev za 1. 1910 (§ 15. posl. reda);
f)	volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. posl. reda);
g)	določitev letnih doneskov Zavezinih članov (§ 7. lit. a Za v. pravil);
h)	določitev vzporeda za glavno zborovanje (§ 24. Zav. pravil);
i)	določitev časa prihodnji XXIV. glavni skupščini Zaveze (§ 22. Zav. pravil); j) predlogi in nasveti.
3.	Ob 2. uri popoldne skupni obed v gledališki dvorani „Narodnega doma".
4.	Ob 4. uri popoldne obrežni izlet po morju s posebnim, električno razsvetljenim parnikom. Na parniku koncert, ples, buffet. Vrnitev v Trst opolnoči.
III. V ponedeljek, dne 5. junija.
1.	Ob 9. uri dopoldne:
Glavno zborovanje
v gledališki dvorani „Narodnega doma" po dnevnem redu, ki ga določi Zavezina delegacija.
2.	Popoldne izleti: mednarodne konjske dirke v Rocolu, z vspe-njačo na Opčine, vojaški koncert v Boschetto.
3.	Zvečer gledališke predstave.
IV. V torek, dne 6. junija. Ogledovanje mesta: prosto luko, Lloydov arsenal, muzeje, akvarij itd.
Za glavno zborovanje so zglašene naslednje teme:
1.	Delo kot vzgojno sredstvo, šole delavnice in Mannheimski sistem. Poročevalec c. kr. ravnatelj gosp. Henrik Schreiner.
2.	Kako deluje moderna šola za telesni razvoj mladine. Poročevalec gosp. Ignacij Šijanec.
3.	Slovansko šolstvo v Trstu. Poročevalec gosp.Ferdo pl. Kleinmayer.
4.	Nekaj misli o reformi učiteljske organizacije. Poročevalec gosp. Fran Mar'incek.
Vodstvo Zaveze:
Tajnik:	Predsednik:
Vilibald Rus.	L. Jelene.
Rekord korupcije in demagogije na Kranjskem.
Duhovščina in časopisje. — Državljanske pravice
Sol. sveta. —
V spominu nam je še škofovo pismo, ki je uvedlo v cerkev agitacijo za naše politiško časopisje, ki je izpremenilo cerkev v časopisno agenturo in politiško shodnico in oznanjevalko javnega politiškega mnenja.
Tedaj so naši kateheti zagnali svoj hu-ronski „hura!" in njih glasilo je javno pozivalo
učiteljstva. — Verodostojni vir c. kr. dež. šol. sveta. — Dennnciaeija prof. Jarca. — Seje c. kr. dež. Morala S. L. 8. — „Katoliško" učiteljstvo. — Brezuspešni upi.
katehete, naj V šoli med nedolžno šolsko mladino agitirajo proti naprednemu časopisju in priporočajo „katoliško" — pornografsko — časopisje.
Kateheti so verno slušali pozivu in tudi šola se je pri verouku izpremenila v politiško in časopisno agenturo.
Kateheti so prinašali v šolo najrazličnejše časopise, čitali so iz njih posamezne odstavke in nesamostojno misleči in neizkušeni mladini kazali ^razliko med „katoliškim" in „nekatoli-škim" časopisom. In to so delali na podlagi citiranja posameznih odstavkov, na podlagi jezuitskega zavijanja in na podlagi eksotičnih
izbruhov svoje domišljije in domišljavosti.
—	In župnik, katehet obenem, je citiral na prižuici „Domoljuba", to je oni najnemoral-nejši časopis, ki najbolj blati učiteljski stan, ga je citiral tudi pred šolsko mladino in tako pohujševal šolsko mladino, kar ni vznemirjalo pedagoških načel „najvišje" šolske oblasti v deželi, ki je po svojih delih in pristranosti postala najvišja šolska oblast v deželi.
In zopet trdimo, da še noben tiskarski stroj izven „Katoliške tiskarne" ni natisnil tako pohujšljive in svinjarske tiskovine, kakršna je znana rdeča brošura, *ki priporoča noseči ženi
—	izpremembo položaja!
In ne bo dolgo, ko bodo smeli med drugimi pornografičnimi tiskovinami priporočati kateheti v šoli šolski mladini tudi to rdečo brošuro, ko jo bodo oznanjali duhovniki s prižnic. Utegne se uvesti kar nazorni nauk, posebno pri dekletih.
In najvišji šolski oblasti v deželi se ne bo zganil čut pedagoških načel in skrbi za šolsko mladino!
Državljanske pravice učiteljstva.
Zadnjič smo poročali, da je posl. Povše zahteval na shodu javno pred ljudstvom s pozivom na deželni šolski svet premestitev neke učiteljice iz Šmartna pri Litiji, ker je čitala napredne liste — na cesti.
S tem je pokazal omenjeni poslanec „pedagoška" načela S. L. S. in koliko mu je mar za resnično vzgojo otrok in avtoriteto učiteljstva.
O denunciaciji, ki se je ob tej priliki izvršila od strani nekega učitelja, bomo še govorili, ker so postale denunciacije ižvestnih učiteljev sedaj na dnevnem redu.
Najodločneje pa protestiramo proti temu, da bi se učiteljico preganjalo zgolj zaradi politiškega prepričanja in da bi se {učiteljstvo preganjalo zaradi tega, ker čita časopise, ki jih je dovoljeno svobodno čitati izven urada vsakemu državljanu.
LISTEK.
Nove vojaške predloge.*}
Z Dunaja poročajo listi iz avtentičnih virov o vsebini novih vojaških zakonov, ki se vkratkem predlože ogrskemu državnemu zboru.
Nove vojaške predloge, obsegajo pet zakonov: brambni zakon, zakon o nastavljanju Podčastnikov, preskrbninski zakon, vojaški kazenski red in zakon o novačenju konj. Avstrijski in ogrski državni zbor se bosta morala predvsem baviti z brambnim zakonom, z novim v°jaškim kazenskim redom in z zakonom o novačenju konj, z ostalima dvema zakonoma se h°sta bavila pozneje.
Najvažnejša med vsemi novimi vojaškimi 2akoni je nova brambna postava, ker prinaša ljudstvu nekaj olajšav. Po nameravani novi pojavi bo znašala aktivna službena doba v ar-madi dve leti, v rezervi pa 10 let; v morna-
*) S priobčenjem tega spis» gotovo ustreiemo 8?ojim bralcem. Sed»j tudi lahko informnjemo ljudstvo 0 novih vojaških i»konih.	U r e d n.
rici, kjer se morajo mornarji več učiti kakor v armadi: aktivna službena doba 4 leta v rezervi 5 let; v deželni hrambi v aktivni službi 2 in v rezervi 10 let.
Skupna službena doba bo tudi po novem zakonu trajala 12 let, a s tem bistvenim razločkom, da ne bodo več vojaki redne armade po desetletnem službovanju premeščini v deželno brambo, marveč ostanejo pri tisti vojaški četi, h kateri so bili asentirani. Na ta način postanejo c. in kr. armada kakor tudi obe deželni brambi: c. kr. avstrijska in kr. ogrska, samostojne, enakovredne korporacije. Dosledno se odzdaj naprej ne bodo več prideljevali obema deželnima hrambama rekruti, ki se asentirajo v poznejših letih, kakor se je to prakticiralo dozdaj. Službena doba v črti se pa ne skrajša v kavaleriji, pri jezdni artiljeriji in po zavodih, kjer goje konjerejo. V teh četah bodo pa vojaki služili v rezervi zgolj sedem let, tako da odpadeta dve rezervni leti za tretje daljše službeno leto. Nadalje so pa deležni te dobrote tudi podčastniki ki služijo tri leta.
Dozdaj so obstajale olajšave glede na vojaško službo le za kandidate duhovskega stanu,
učiteljiščnike, učitelje in za kandidate učiteljišč, za učitelje in podučitelje, za kme-tiške posestnike, ki so podedovali zemljišče, in pa za take, ki so bili oproščeni zaradi ro-dovinskih razmer. Nizko stanje vojaških novincev, kakor tudi nizko prezenčno stanje je provzročilo, da so oblasti dozdaj le v redkih slučajih mogle podeljevati olajšave širšim slojem. Novi zakon bo pa določal, da bodo premeščeni v nadomestno rezervo vsi tisti, ki morajo skrbeti za rodovino, nadalje ne bodo v slučajih, ki so posebno vredni, da se ozira nanje, uvrščeni v rezervne službe zgolj edini sinovi, marveč bodo lahko uvrščeni tudi taki, ki niso edini sinovi. Ugodnosti za posestnike podedovanih zemljišč bodo veljale zgolj za tiste kme-tiške posestnike, ki sami obdelujejo zemljišča, kar je popolnoma pravično. Nadalje bod* pa smeli taki rekruti, ki se še uče, n. pr. umetnosti ali kake druge obrti, služiti v stalni vojaški službi pozneje.
Nova brambna postava omeji dobo vojaških vaj tistim, ki bodo služili aktivno dve leti, na 14 tednov. Orožnih vaj ne bo nad 4. Najdaljša orožna vaja ne bo smela presegati
28 dni. Dozdaj je znašala doba orožnih vaj najmanj 16 tednov.
Po starem, še zdaj veljavnem zakonu morajo služiti avstrijski državljani: Bezervisti tri leta v stalni službi in tri orožne vaje, ki trajajo 84 dni. Ob dveletni prezenčni službi deželna bramba: štiri orožne vaje, ki trajajo 112 dni. Nadomestni rezervisti imajo tri orožne vaje, ki trajajo 84 dni. Ogrski državljani so pa morali, oziroma še služijo, in sicer rezervisti ob triletni stalni službi štiri orožne vaje, 119 dni, ob dveletni stalni službi deželne brambe pet orožnih vaj, ki trajajo 175 dni, nadomestni rezervisti armade 4 orožne vaje, 105, oziroma 119 dni.
Po desetem službenem letu po novem zakonu ne bo nihče več pozvan k orožni vaji, razen če je zamudil kako vajo. Mornarji ne bodo pozvani k nobeni orožni vaji, kakor tudi tisti ne, ki služijo prostovoljno četrto leto. Nadalje bodo imeli glede na orožne vaje ugodnosti tisti rezervisti, ki so izvežbani še pred vojaško službo v vojaški telovadbi in streljanju, in tisti rezervisti, ki so vsaj dve leti sodelovali pri izobrazbi mladine pri vojaški telovadbi in
To je nasilje in omejevaoje osebne svobode, ki je vsakemu državljanu zajamčena fpo državnem zakonu. To je zakonolom-stvo, ki vpije do neba in kaže našo e. kr. deželno vlado v nagoti!
In v zadnji seji je c. kr. dež. šolski svet sklenil preiskavo zoper učitelja G ä r t -n e r j a , ker je na poti v šolo, torej izven šolskega poslopja, pred nastopom v uradu — bral „Jutro".
Verodostojni vir c. kr. dež. šol. sveta.
Najlepše je pa to, da e. kr. dež. šol. svet takorekoč na iniciativo in na podlagi denun-ciantske notice. „Slovenca" z dne 9. maja 1.1. uvaja preiskavo.
Že zadnjič smo protestovali proti temu, da slavna c. kr. dež. vlada dopušča, da c. kr. dež. šol. svet postopa disciplinarno na podlagi „Slovenca", na podlagi kakih ukradenih pisem ali na podlagi kake anonimne ovadbe ali ovadbe, polne laži in žaljivih opazk za učiteljstvo, podpisane od imunega dr. Lampeta, namesto krajnega šolskega sveta, ki se ni upal podpisati ovadbe.
Učiteljstvo protestuje proti javno priznanemu pristranemu početju slavne c. kr. deželne vlade, ki je sedaj jasno pokazala, da dopušča preganjanje naprednega učiteljstva zgolj iz po-litiško-strankarskih ozirov; ne ljudstvu na ljubo, temveč na ljubo politiško-osebnim interesom klerikalnih poslancev.
Zatorej bo ostala „Slovenčeva" notica z dne 12. maja 1.1., št. 109, in z dne 9. maja t. I. kot trajen spominski kamen, ki ga pona-tiskujemo mi v znak vladne pristranosti!
Glasi se ¡„Učiteljstvo in „Ju-t r o". Ker se je naznanilo, da je učitelj Gärtner ostentativno pred šolskimi otroci razgrinjal in čital „Jutro", je sklenil dež. šolski svet proti Gärtnerju preiskavo. Vsi člani dež. šol. sveta so bili soglasni v tem, da tako podel list absolutno ne spada v roke učitelja pred šolskimi otroci in da učitelj, ki tako postopa, krši pedagoška načela. Tudi dr. Tavčar je priznal, da je breztaktnost, ako se učitelj pred učenci z „Jutrom" pokaže."
Ta dogodek se je izvršil v seji c. kr. dež. šol. sveta dne 12. maja 1911 pod slavno vlado barona Schwarza!
Denunciacija prof. Jarca.
„Slovenski Narod" z dne 13. maja t. 1., piše : „E v g e n i j J a r c je pri včerajšnji seji deželnega šolskega sveta denunciral učitelja Gärtnerja, češ, da je neki dan ostentativno in nalašč pred šolskim poslopjem čital „Jutro". Zahteval je preiskavo, katero je dvorni svetnik Kaltenegger takoj obljubil, ter si v tem pogledu napravil potrebni „zamerk". Glasovalo pa se o tem ni. Dr. Tavčar je samo pripomnil, da je čitanje listov pred šolsko mladino časih breztaktnost, da pa je nekaj nemogočega, da bi prihajali učitelji v disciplinarno preiskavo, če čitajo ta ali oni list. Posebno, ker so si listi, kar se tiče osebnih napadov, na Kranjskem več ali manj vsi sorodni!"
Če že imamo govoriti o netaktnostih, potem škoda, da se ni spomnilo netaktnosti, ki jih zoper učitelje uprizarja dr. Lampe s tem, da podpisuje žaljive in sirove ovadbe, in profesor Jarc s tem, da se poslužuje ukradenih pisem. Zahtevati pa smemo izven urada za učitelja popolno s v o -
streljanju, če to potrdi politiška oblast. Enoletni prostovoljci, ki postanejo rezuvni častniški in vojaško-uradniški aspiranti skupne armade, ki so imeli po starem brambnem zakonu vojaško vajo lahko vsako leto 4 tedne, bodo mj-rali imeti normalno 4 orožne vaje, in le če bosta to zahtevali praktična izobrazba iE napredovanje, še dve, ki bosta imeli trajati štiri tedne.
Po nameravanem novem brambnem zakonu bodo imeli pravico do enoletne prostovoljne vojaške službe vsi, ki bodo do 1 oktobra obletu svojega novačenja uspešno absolvirali kako domačo višjo gimnazijo ali višjo realko, ki ima pravico javnosti, ali pa kak enakovreden zavod. Tisti, ki bo hotel pravico enoletne prostovoljne vojaške službe, bo moral ob asentiranju s fre-kveutacijskim izpričevalom najvišjega razreda prijaviti svoje pravice in ko stopi v prezenčno službo meseca oktobra, izkazati, da je absol-viral srednjo šolo. Deželnobrambuo ministrstvo določi sporazumnj z vojuim ministrstvom, ko je prej zaslišalo naučno ministrstvo, tiste zavode, ki so enakovredni višjim gimnazijam in višjim realkam. Nadalje se podeli pravica eno-
bodo in prostost; ne v uradu, kakor si jo n. pr. dovoljuje dr. Zaje, ki meče stranke ven iz urada v znamenju politiškega bojkota, ampak izven urada hočemo biti svobodni avstrijski državljani!
S prof. Jarcem imamo pa še mi drug obračun.
Naj bi gosp. dr. Tavčar spomnil profesorja Jarca, da naj on ne toži krivično zaradi politiških dejanj učitelje brez pozitivnih dokazov v rokah, ker sam spada zaradi politiških grehov, ki so dokazani — na zatožno klop.
Vitez Kaltenegger pa naj bi rajši pomolil profesorju Jarcu zapisnik one seje pod nos, v katerem se je obravnavala njegova zloraba uradne moči.
Končno naj bi pa ¡dež. šol. svet še navadil prof. Jarca manire in takta in mu naj bi razložil, da je hujskanje ljudstva zoper učiteljstvo, Če to postopa po šol. zakonu zaradi zamud — demagogija!
Seje c. kr. dež. šol. sveta.
„Slov. Narod" z dne 13. t. m. poroča iz dež. šol. sveta: Imenujejo se: Fran Jure-č i č za Št. Jernej; Marija O u r k za Hotedr-šico; Fran Tratnik (nadučiteljem) za Črni vrh; Angela N a g o d e za Sv. Lovrenc; Gi-zela Tavčar za Domžale; Julij S 1 a p š a k (nadučiteljem) za Radovljico. Šega ni bil imenovan, dasi je najstarejši in najsposobnejši. Vzrok: nek banket v Radovljici in agitiranje proti okrajnemu glavarju Deteli, ko je svoj čas kandidiral v dež. žbor. Stvar je politična, kar je dr. Tavčar tudi na steno pribil!
Vpokoje se: Luka K n i f i c v Trsteniku; Ana D r a g a t i n na Planini pri Vipavi (začasno) : Marija Marok-Sedaj v Dolenji Nemški vasi (začasno).
Prestavijo se: Marija Ž g u r s To-mišlja na Trato v Poljanski dolini; Ivana P r e m e 1 č z Vel. Trna v Tomišelj; France K r ž i č iz Žabnice v Dobrepolje.
Šola v Mokronogu se razširi na šestraz-rednico.
Nova šola na Prulah v Ljubljani dobi šest razredov.
V Bojancih se ustanovi enorazrednica.
Rudolf J u ž n i č v Novem mestu je postal profesor.
Šola na čemšeniku se razširi v dvo-razrednico; [istotako ona na Vrhpolju pri Moravčah.
Imenuje se še Franc Škof za Planino pri Jesenicah.
Dr. T a v č a r je torej v seji sami kon-statiral pristrauost te najvišje šolske oblasti v deželi.
In če se mi spominjamo J e g 1 i č e -v e g a imenovanja, Smrdelovega imenovanja, Miheličevega imenovanja itd., itd. — koliko takih krivičnih imenovanj bi imeli pribiti.
Zakaj se pa niso v zadnji seji oddala še nekatera druga nadučiteljska in učiteljska mesta?
In v tej seji se je prestavila tudi učiteljica M. Žgur, kar ima iopet politiško ozadje.
Hočemo li zopet pričeti naštevati politiška disciplinarna preganjanja? 1. Žirovnik, 2. Gr-mek, 3. zopet Grmek, 4. Potokar, 5. Silvester,
letnega prostovoljstva tudi tistim, ki nimajo formalno zaključene izobrazbe, če ¡so se izkazali v umetnosti, v umetno-obrtnih, tehničnih ali v drugih sličnih strokah. V slučajih, ki so vredni posebnega ozira, se dovoli, da služi enoletni prostovoljec tudi, ko je že 24 let star Odpade pa po novem zakonu določilo, da bodo imeli pravico do enoletne službene dobe tisti, ki napravijo takozvano inteligenčno izkušnjo. Enoletni prostovoljci bodo lahko služili v vseh četah račen kavaterije, jezdoče artilerije in trena, na državne stroške, a v vojašnici stanovati in menažirati enoletni prostovoljci, bodisi da služijo na svoje ali drž. stroške, ne bodo siljeni. Slušatelji medicine so morali po starem brambnem zakonu dozdaj služiti šest mesecev v armadi in šest mesecev v kaki vojaški bol-niščnici in so zato izgubili pol leta na vseučilišču. Po novi brambni postavi bodo služili medicinci v dveh periodah. Prva perioda bo trajala tri mesece ob akademičmh počitnicah, drugo periodo bo pa odslužil medicinec šele, ko postane doktor, in sicer tri mesece v armadi, šest pa v vojaški bolniščnici.
6. Fabinc, 7. Petrič, 8. Stupica, 9. Blagajne, 10. Kosec, 11. Žgur, 12. Gärtner itd., in še druga manjša preganjanja?
Eksekutorski odsek klerikalne stranke in ne c. kr. dež. šol. oblast, to je c. kr. dež. šol. svet na Kranjskem!
Morala S. L. S.
„Slovenec" dne 13. maja t. 1., št. 110, piše: „Obsojeni. Včeraj smo prinesli vest, da je deželni šolski svet soglasno sklenil, da se uvede proti mestnemu učitelju Gärtneju disciplinarna preiskava, ker je, k a k o r s e p r i -poveduje, z „Jutrom" v roki nastopal pred učenci. Govorila je najvišja oblast, ki je za to kompetentna in izrekla, da pomeni tako nastopanje kršenje pedagogiških načel. Učitelj, ki je prisegel, da bo mladino versko-nravno podučeval, pa stoji pred mladino z listom „Jutro" v roki! List, ki ubija v našem ljudstvu ne samo patriotizem, ampak prinaša dan na dan blasfemične članke, ki smešijo vero in nravnost, na kateri sploh vzgoja obstoji! Kaj takega je pač samo liberalen učitelj zmožen. S tem pa ni deželni šolski svet obsodil samo Gärtnerja, ampak obsojeno je vse tisto učiteljstvo, [ki ima v rokah Učiteljsko tiskarno in ki daje možnost, da se to glasilo sploh tiska. Ko bi Učiteljska tiskarna listu roke ne držala, bi list že zdavno ugasnil. Ko bi mi imeli kaj govoriti, bi ne postavili na zatožno klop učitelja Gärtnerja, ampak vso tisto gospodo, ki se okrog Učiteljske tiskarne suka. Kajti ta je pravzaprav glavni krivec, s katerega pomočjo se ta umazana pornografija med naš narod razširja. In za hrbtom teh ljudi se skriva še nebrojna množica liberalnih učiteljev, ki jim je vzgoja mladine hekuba, razširjenje liberalizma pa prva stvar. Kaj mislite, da naš narod zato učitelje plačuje, da ga samo abecede nauče. Kaj je samo to namen šole. če misli liberalno učiteljstvo, da je zato tukaj, je bolje, da vse šole zapremo. Veliko večji namen ljudske šole je ta, da se mladina res versko-nravno vzgaja in poštena ostane. Tega pa žalibog liberalni ¡učitelji ne delajo, ampak ravno nasprotno, sistematično delujejo na to, da našo mladino krščanski veri in nravnosti odtujijo. Kjer je kaka zakotna liberalna organizacija, ki našemu ljudstvu polena pred noge meče, tam je gotovo kak liberalni učitelj zraven, ki taktira. Liberalni učitelji, posebno po deželi, ne delajo dru-zega, kakor da po naših društvih stikajo in kako kost najdejo, da jo v liberalne liste vpo-šljejo. Najljubša so jim seveda župnišča. In to je versko nravno delovanje in vzgoja naroda. — V veliko zadoščenje nam je, da smo čuli enkrat obsodbo tega ruvanja in ščuvanja od najkompetentnejše strani v deželi, ki je soglasno „pedagogiko" obsodila. Upamo, da bomo imeli sedaj mir pred takimi „pedagogi" „Učiteljskega Tovariša"."
Polemizirati s tem dopisom, se ne izplača. S. L. S. je vzela v zakup moralo slovenskega ljudstva in javno moralo sploh. Por-nografi pišejo zoper pornografijo in demorali-zatorji zoper demoralizacijo!
Če ste v stanu, vi patriotje, podreti osnovne državne zakone, potem se vam morebiti posreči doseči svoje eksotične želje!
Učiteljstvo pa nikdar ne bo ustrezalo vašim nasilnim željam, ker vaše nasilne želje so vedno nasprotne koristim šole in učiteljstva 1
Ravno po tej poti pa pridemo do časa, ko bodo sedanje vaše batine — odletavale na vas nazaj in tedaj napoči dan obračuna!
„Katoliško-misleče" učiteljstvo.
Javna vprašanja na naslov c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani:
1.	Ali je c. kr. m. š. sv. v Ljubljani znano, da se je -Tos. O e p u d e r , vodja III. m. š., na dan volitev na ulici tako nespodobno vedel, da se je občinstvo zgražalo nad takim početjem?
Kaj si morajo misliti starši, ki pošiljajo otroke k njemu v šolo?
Kako se strinja to vedenje z avtoriteto šol. vodje in kako to odgovarja načelom visokega c. kr. dež. šol. sveta, ki ostro kaznuje politiške pregreške zoper § 54. drž. šol. zak. in § 118. d. š. in uč. reda?
2.	Ali je c. kr. m. š. sv. znano, kako sirovo je postopal J. N e p. Jeglič, vodja na II. m. š. s podrejenim učiteljem, kako nasilno se je vedel nad njim, da se je zaradi razburjenja omenjeni učitelj onesvestil?
Ali je znano c. kr. m. š. sv., da je Je-I glič potem direktno odrekel onemogle neu zdrav-
niško pomoč in jo je dopustil šele na največj; pritisk?
Ali je to znano šol. odboru za obrtno nad. šole v Ljubljani, ki ima pri tem slučaju tudi svojo besedo ?
Ali je znano c. kr. m. š. sv., da je Jeglič denunciral svoje kolege vpričo okr. c. kr. šol. nadzornika z anarhisti in je s tem kršil določbe § 133. d. š. in uč. reda ?
Ali je c. kr: m. š. sv. znano, da je Jeglič zlorabil pri volitvi v c. kr. m. š. svet svojo uradno moč in je agitiral pri podrejenem učiteljstvu z zlorabo nadzornikove avtoritete, nadzornikovega imena in nadzornikovega uradnega vpliva?
Ali je c. kr. m. š. sv. znano, da ima Jeglič v svojem uradu, t j. v svoji pisarni, politiške sestanke in da on izrablja šolske lokale v politiške svrhe?
Ali se spominja c. kr. m. š. sv., da visoki c. kr. dež. šol. svet po svojih načelih strogo kaznuje taka dejanja?
Javno vprašanje na c. kr. deželni šolski svet:
Ali je visokemu c. kr. dež. šolskemu svetu znano, da je bil F. Kuhar, učitelj v Domžalah, obsojen na 50 K globe zaradi neresnične anonimne ovadbe zoper svojega nad-učitelja?
Javno vprašamo vse prizadete šolske korporacije, če so tu storile svojo dolžnost?
Brezuspešni upi!
Prepričani smo, dokler bo postopala klerikalna stranka tako z učiteljstvom in dokler bo podpirala take propalice našega stanu kakor so „krščansko-misleči" voditelji učiteljstva, toliko časa ni upati ničesar klerikalizmu med učiteljstvom.
Pridobili bodete pač par polomljenih eksistenc, tudi mogoče par poštenih, toda src in duha učiteljstva ne bo klerikalizem nikdar zasužnil. Uklenete in ubijete pač lahko telo, a duha nam ne bodete nikdar uklenili, to vam pokažemo na binkoštnem zborovanju v Trstu!
Dan hrvaškega učiteljstva v Zagrebu.
Slovensko učiteljstvo hrvaškemu! — 1500 glav broječe učiteljsko zborovanje. — Vlada in učiteljstvo. — Učiteljski shodi. — Politiško iz-rahljanje učiteljstva. — Proti vstopanju v učiteljišča. — Učiteljski pol. dnevnik. — Resolucije. — Pasivni odpor. — Socialna demokracija in učiteljstvo. — Z bojem do zmage! — Poročila iz Zagreba.
Kakor slovensko učiteljstvo bije istotako hudo borbo za izboljšanje svojih materialnih in pravnih pravic tudi hrvaško učiteljstvo. Petintrideset let, dolgih stradanja in trpljenja polnih 35 let že ponižno in pohlevno prenaša hrvaško učiteljstvo to trpljenje; pohlevno prenaša in žrtvuje svoje delo in svoje telesne moči narodu.
Narodu jih žrtvuje in narod mu jih vrača; kakor vračajo slovenskemu učiteljstvu narodni voditelji delo in požrtvovalnost — ne z nemo resignacijo kakor hrvaški — temveč i batinami, s podlimi in krivičnimi nasilji, s krutimi krivicami!
Toda tudi potrpljenje ima svoje meje, in tako se je tudi pohlevno hrvaško učiteljstvo naveličalo vedno le prosjačiti in poniževati i raznimi deputacijami. In mi damo prav „Po-kretu", ki v uvodnem članku pozdravlja odločen nastop hrvaškega učiteljstva za svoja prava — z očitanjem, da je bilo in je učiteljstvo s svojimi zahtevami vedno prepohlevno in preob-z i r n o!
To potrjujemo tudi mi in naj nam naš radikalni nastop, posebno v zadnjih časih, s katerim si hočemo izvojevati svoje pravice, zopet zamerijo naši hrvaški tovariši v Istri. Njim kličemo danes, ko se probuja hrvaško učiteljstvo v kraljevini sami, ko si samo postavlja zgodovinske dneve v preporodu hrvaškega učiteljstva in Šolstva: še bodete spoznali) da so naša pota prava, če ne prej, to tedaj, ko se klerikalizem zaje tudi na vaši zemlji in zadobite 1 njim kranjske razmere, katerih niti stotinke vam ne pri* voščimo!
In 9melo trdimo, da s hrvaškim učiteljstvom ni solidarno le srbsko učiteljstvo, ki ge je o tem javno izreklo, temveč da je z njim solidarno vse slovansko učiteljstvo!
Tudi slovensko učiteljstvo ¿uti danes v težkih in odločil-Djh borbah s hrvaškim učitelj-gtvom in se dobro zaveda, da je mnogo vezi, ki vežejo danes hrvaško in slovensko učitelj-g t v o na skupen program in ki Das bodo klicale k skupnemu delu!
Vsenapredno slovensko učiteljstvo pa danes simpatizuje z nastopom hrvaškega učiteljstva i n k o t izraz simpatije želi najboljših uspehov borilcem za učiteljska prava ter kliče: Z bojem do zmage!
1500 glav broječe učiteljsko zborovanje.
Dne 11. t. m. so imeli hrvaški učitelji v Zagrebu veliko protestno zborovanje, na katerem so sklepali o nastopanju hrvaškega uči-teljstva za izboljšanje gmotnega stanja.
Zborovanje je bilo naravnost impozantno, ker se ga je udeležilo čez 1500 učiteljstva.
Hrvaški časopisi prinašajo o zborovanju natančna poročila in splošno ne vlada zanimanje za sklepe zborovanja le med učiteljstvom, temveč tudi v vseh plasteh ljudstva.
Vlada In učiteljstvo.
V	prvi vrsti se je najostreje napadalo vlado, ki se dosedaj še ni najmanje zgenila za učiteljstvo.
Pač je vlada predložila saboru predlogo za iegulacijo učiteljskih plač, toda ta predloga je bila taka, da je saborski poslanci nikakor niso mogli odobriti in so jo odklonili.
Vlada je namesto nove izpremenjene predloge, sabor razpustila, kar je provzročilo največjo nevoljo v ljudstvu. To pa zato, ker pri volitvah ni hotelo učiteljstvo podpirati vlade.
Na zborovanju so zaradi tega padale ostre besede na račun vlade, zavoljo česar je predsedujoči J. K i r i n med zborovanjem odložil svoje mesto in je zborovanje nadalje energično vodil nam dobro znani sokol Davorin T r s t e n j a k.
Učiteljski shodi.
Že pred glavnim shodom ali zborovanjem so se vršili v vseh okrajih okrajni shodi, na katerih so se sprejemale od učiteljstva resolucije, izrazujoče se za štrajk in pasivni odpor.
In tako je ideja kot popolnoma dozorela in imajoča močno oporo v narodu samem zadobila višek na glavnem zborovanju.
Politiško izrabljanje učiteljstva.
In kakor se je ostro napadalo vlado in bana samega, tako so se čuli tudi naj ostrejši glasovi zoper podlo izrabljanje učiteljstva od politiških strank, posebno še, da so se vse učiteljske zadeve posameznim poslancem zdele nevredne objektivne kritike in da so jih posamezni narodni voditelji izrabljali podlo v okrep-Ijenje politiških strank.
Še bolj podlo pa je, da učiteljske zadeve in šolske zadeve ne rešujejo posamezni poslanci v okrepljenje svojih politiških strank — kot politikum — temveč iščejo pri tem celo osebno — politiških interesov.
V	tem oziru so kaj vehementno napadali na skupščini hrvaški učitelji Stipe Badiča, pobratima naših klerikalcev!
In če bi imeli hrvaški učitelji celo v svoji sredi dva poslanska učiteljska Iškarjota, kakor jih ima žalibog slovensko učiteljstvo, tedaj smo zasigurani, da bi jim ne bilo blagor.
Neizbrisen zgodovinski madež pa ostaneta za slovensko učiteljstvo v njega zgodovini dve imeni: Jernej E a v n i k a r in Franc ^ a k 1 i i i S prokletstvom jih bo venčal še zadnji rod na slovenski zemlji!
Osramočeno je njiju ime danes pred vsem slovenskim učiteljstvom, osramočeno postaja pred jugoslovanskim učiteljstvom in mi bomo Preskrbeli, da bo osramočeno pred vsem slovaškim učiteljstvom: Stanovskim izdajicam — ^užabna smrt!
Proti vstopanju v učiteljišča.
Kaj resne in hude direktive je pa za-vzelo vse stremljenje zborovanja in s tem hrvaškega učiteljstva v podrobni debati o stavljenih resolucijah.
Stavil se je predlog, da se sestavi posebni odbor, ki ima poskrbeti za protiagitacijo vstopanja na učiteljišča. Nagovarjati ima mladino in ji odločno odsvetovati posvetiti se učiteljskemu stanu.
Tega pri nas (posebno na Kranjskem) ni potreba, ker pri nas skrbi za to vse slavna c. kr. deželna vlada sama, ki vzdržuje škandalozne šolske razmere! V tem smo mi pred Hrvati!
Čutiti je pa to vse že dobro pričel naš baron Schwarz, ki sedaj študira, kako bi napravil na učiteljišču pripravljalni tečaj. Toda polomil ga bo s 5 letniki, ki jih misli uvesti ob tako škandalozni plači in poleg škanda loznih pravnih razmer učiteljstva.
Učiteljski politiški dnevnik.
Izprožila se je tudi misel, da naj se osnuje politiški dnevnik, ki naj bi narodu zagovarjal stališče učiteljstva in dajal direktive v boju.
Toda končno se je prišlo do zaključka, da naj se snovanje novega lista opusti, naj se pa pojasnuje stališče narodu po drugem poli-tiškem časopisju.
V to svrho se je sestavil poseben odbor, ki ima nalogo voditi nadaljni boj in kateremu se za poseben fond v to svrho pošilja od strani okrajnih društev redne mesečne doneske.
S tem učiteljskim fondom je omogočen le uspešen boj!
Resolucije.
Kot zaključek zborovanja so se po burni debati sprejele resolucije, ki niso obvezne le za člane „Saveza", temveč za vse hrvaško in solidarno se izrazujoče srbsko učiteljstvo in ki se imajo izvesti od vseh učiteljev in izvoljenega osrednjega odbora.
Eesolucije se glase:
Učiteljstvo, zbrano na izredni skupščini „Zveze hrvaških učiteljskih društev",
1.	Izraža svojo nejevoljo in ogorčenje, da materialni in pravni odnošaji hrvaškega učiteljstva niso bili urejeni v zadnjem saborskem zasedanju !
2.	Odklanja prazne pohvale in odločno odbija žalitve, ki so se ob priliki saborskih razprav zagrešile od gotovih ljudski zastopnikov na hrvaškem učiteljstvu, ker je svrha teh napadov očitna, da bi se z neresničnim opisovanjem ogorčenja, ki je zavladalo med učiteljstvom, izbijal strankarski kapital.
3.	Da se delovanje učiteljstva v vseh kulturnih in humanitarnih društvih ustavi in da učiteljstvo ne sodeluje več pri volitvah v občinske zastope, županijske skupščine in v sabor.
4.	Učiteljstvo bo omejilo svoje delovanje na predpise šolskega zakona in bo poučeval vsak posamezni učitelj samopo80učencev.
5.	Celokupno učiteljstvo, ne glede na to, če je združeno v „Zvezi" ali ne, se zavezuje, da te sklepe izvede tudi v praksi.
Pasivni odpor.
Najhujši točki resolucije sta vsekakor abstinenca od narodnega dela in pasivni odpor.
Temhujše je obsojati vse razmere, ker jim je kriva vlada in nekaj poslancev, tako da je bilo učiteljstvo primorano poseči po najskrajnejšem sredstvu.
Ob brezvestnosti vlade in narodnih voditeljev bo trpel pri tem edinole — narod!
Popolna umaknitev učiteljstva iz javnega življenja bo občuten udarec za narodno življenje !
Pasivni odpor bo pa rodil posledico, da bo 30 do 40 odstotkov šoloobveznih otrok brez šolskega pouka.
Socialna demokracija in hrv.-srb. učiteljstvo.
Z učiteljstvom pa simpatizujejo politiške stranke.
Socialna demokracija je v to svrho sklicala poseben shod na večer zborovanja, na katerem se je razpravljala tema: Socialna demokracija in učiteljstvo.
Ta pojav je vsekakor pozdravljati, da politiške stranke ne iz strankarske dobička-željnosti, ki jo imajo pričakovati od učiteljstva, temveč iz vneme za razvoj učiteljskega stanu kot važnega kulturnega faktorja v narodu, nastopajo za učiteljstvo.
Že tolikrat smo mi poudarjali, naj puste politiške stranke mirno in nepristrano izvrševati kulturni program učiteljstvu ter naj ne
izrabljajo učiteljsko kulturno delo v strankarske namene, ker to škoduje napredku.
Učiteljstvo pa pušča svojim članom izven organizacije in v organizaciji popolno politiško svobodo po prepričanju, ki temelji na naprednem kulturnem temelju, ker je izključeno, da če deluje napredno v kulturi, da bi svoje stališče izpremenilo v politiki.
Z bojem do zmage!
Hrvaško in srbsko učiteljstvo je torej prvo, ki je za boj odločneje dvignilo zastavo našega stanu. Ono je prvo poseglo po radikalnejšem sredstvu.
Pokazalo je, da je zrelo!
Ista mora je, ki tlači učiteljstvo in šolstvo povsod. To so madeži one črne mačke, ki je tekla ob sankciji čez naš šolski zakon in ki nam je zapustila skupno gorje!
Dosedaj je puščalo učiteljstvo boriti se za šolstvo in učiteljstvo izvenučiteljske faktorje; toda ti faktorji so izkazali, da niso voljni in da niti niso sposobni ocenjevati šolskih in učiteljskih interesov, zato je pričelo učiteljstvo samo aktivno posezati v boj in si bo samo izvojevalo svoja prava.
Vse avstrijsko učiteljstvo žre danes na hr-vaško-srbsko učiteljstvo, ker pojav tamjenaravna posledica, ki se bo prejalisle j morala roditi tudi pri nas.
Le kar si bo učiteljstvo samo izvojevalo, to bo imelo, tako prepričanje pievladuje danes v srcih vseh nas učiteljev; zato kličemo hr-vaško-srbskemu učiteljstvu: „Naprej zastava Slave! — Mi pridemo za Vami, bratje!"
Poročila iz Zagreba.
O tem junaškem boju hrvaškega učiteljstva za kruh smo prejeli iz Zagreba ta-le poročila :
Zagreb, 11. maja 1911.
Danes Fe je pričelo v Zagrebu velikansko protestno zborovanje hrvaških učiteljev. Na dnevnem redu je bilo izboljšanje učiteljskih plač na Hrvaškem. Kakor znano, je ban To-mašic saboru že predložil vladno predlogo o izboljšanju učiteljskih plač, a jo pozneje zopet umaknil. Zborovanja se je udeležilo nad 1500 hrvaških učiteljev iz vseh krajev Hrvaške in Slavonije. Glavni predmet zborovanja tvori vprašanje, kako stališče naj zavzame hrvaško učiteljstvo proti vladi, ki ignorira zahteve učiteljev. Določilo se bo, ali prično učitelji 8 pasivno resistenco. V imenu srbskih učiteljev se je predsednik srbskega učiteljskega društva Dušan Popovič izrazil popolno solidarnim s hrvaškimi tovariši in izjavil, da so Srbi podpirali Hrvatetudi v najskrajnejših slučajih. To izjavo so hrvaški učitelji vzeli z velikanskim odobravanjem na znanje. Zvečer se je vršilo veliko protestno zborovanje, ki so ga sklicali socialni demokrati. Na dnevnem redu je bila točka:
Socialna demokracija in učiteljstvo.
*
* *
Zagreb, 12. maja 1911.
V Zagrebu se je včeraj bilo zbralo kakih 1500 učiteljev iz vse banovine, da na izrednem občnem zboru Zveze hrv. učit. društev mani-festujejo za izboljšanje svojega zares bednega materialnega in moralnega položaja. Kakor znano, se je hrvaški sabor bavil s tozadevno zakonsko predlogo, predloženo mu od strani vlade. Ali kako je skrpucala vlada to svojo predlogo!? Tako, da je bilo jasno, da hoče le slepiti učitelje in javnost — tako, da je bilo že v naprej gotovo, da načrt ne bo vsprejet. Odklanjale so ga vse stranke in tudi one, ki so najbolj vnete za učiteljstvo. Ker vsa neodvisna in poštena hrvaška javnost ne smatra ureditve dohodkov in moralične pozicije stra-dajočega učiteljstva le kakor stanovsko vprašanje učiteljstva, marveč — z ozirom na odločilni pomen šolske vzgoje za ves narodni napredek — kakor splošno narodno vprašanje, se pripisuje temu sestanku učiteljstva največjo važnost.
Naj navedem tu le par številk, ki drastično dokazujejo, kako nedostatna je bila briga poklicanih faktorjev na Hrvaškem za razvoj ljudskega šolstva. Neražmerje med naraščanjem števila za šolski obisk godnih otrok in pospeševanjem šolstva je naravnost kričeče. Od leta 1888 pa do šolskega leta 1908—1909 je število za šolo godnih otrok naraslo od 243.538 na 386.731, torej za 143.193. V isti dobi pa so otvorili na Hrvaškem 313 novih ljudskih šol in namestili le 1059 novih učiteljev. Temu primerno je odpadlo na vsako
novo ljudsko šolo do 450 otrok, a na vsakega novega učitelja do 140 učencev. To je naloga, ki je učitelj enostavno ne more zmagovati, tem-manj pa, če pri tem — trpi pomanjkanje. Posledice tudi niso izostale: število otrok, ki so zaradi pomanjkanja šol ostajali brez šolskega pouka, je od leta 1888 do 1908 naraslo od 90.702 na 127.945. Za takov mal narod kakor je hrvaški je to naravnost grozno število.
K temu pa se je pridružilo dejstvo, da je moralna pozicija hrvaškega učitelja naravnost obupna. Popolnoma odvisen od dobre ali zle volje svojega okrajnega načelnika, ki je zahteval od njega, da bodi njegov ogleduh in volilni priganjač, je bil hrvaški učitelj — suženj!
A če pomislimo sedaj, da je Hrvaška s svojim šolstvom avtonomna, da je le cd lastne narodne vlade odvisna usoda šole in učiteljstva, se moramo le zgražati na dejstvih, ki smo jih navedli.
Zato je sedanji sestanek hrvaškega učiteljstva prevažen dogodek v javnem življenju Hrvaške. In če se bodo sklepi glasili v smislu, da bo učiteljstvo odslej branilo z organizirano silo ugled svojega stanu in svoje človeško dostojanstvo, kar je še posebno dolžno sebi kakor stanu inteligentov, posebno pa če se odloči, da se ne bo več dajalo zlorabljati v nemoralne in protinarodne politiške svrhe mogotcev — potem mora hrvaški narod le pozdravljati svoje učiteljstvo, ki bo imelo zavest, da je ravno ono v veliki meri pripomoglo k ozdravljenju razkosanega in zastrupljenega življenja na Hrvaškem!
Slovensko napredno učiteljstvo stoji z vsemi simpatijami na s t r a n i hr va š k ega in s r b s k e g a učiteljstva!
*
* *
Zagreb, 12. maja 1911.
Včeraj dopoldne se je vršila v Zagrebu izredna skupščina Zveze hrvatskih učiteljskih društev.
Osrednji odbor je predlagal, naj se še počaka s sredstvi pasivne resistence. Učitelj Keller je pa predlagal, naj se pasivni odpor, t. j. služba po predpisih in abstinenca, strogo izvedeta, kar je odobril shod z viharnim odobravanjem. Predsednik Kirin se je obotavljal dati resolucijo na glasovanje, zaradi česar je nastal tak vihar, da so morali prekiniti zborovanje. Nadaljnja posvetovanja je vodil podpredsednik T r s t e n j a k. Z nekaterimi iz-premembami je shod sprejel Kellerjevo resolucijo, po kateri morajo učitelji odložiti vsa neplačana častna mesta in sprejemati v šole v smislu zakona le toliko učencev, da jih pride na vsakega učitelja 80, kar bo provzročilo, da ne bo mogel v šolo hoditi velik del mladine, podvržene šolskemu obisku. Po shodu so korakali učitelji in učiteljice skozi Ilico pred Jelačicev spomenik, kjer je govoril podpredsednik Davorin Trstenjak. Skupščinarji so nato zapeli cesarsko pesem, potem so se razšli.
Kranjskim koleginjam.
Mislila sem že davno izpregovoriti besedico na tem, mestu svojim tovarišicam na Kranjskem. Povod mi je dalo predlansko zborovanje „Zaveze" v Mariboru, in sicer volitev odbornikov „Zaveze". Od raznih strani so se predlagali odborniki za razne kronovine, ki so zastopane v „Zavezi". Štajerska je predlagala tri odbornike, Kranjska zraven vodstva (predsednika, tajnika in blagajnika) tudi tri in Primorska tudi tri. Med vsemi temi odborniki vidimo le eno žensko, ki zavzema edino odborniško mesto, s katerim razpolagata Trst in Istra. Tem lepše se nam to vidi, ako vemo, da je prišla iniciativa, naj stopi tudi ena ženska v odbor, od možke strani, in sicer brez najmanjše agitacije od strani učiteljic ter da so bili v tem edini tržaški in istrski učitelji. Podali so nam s tem lep dokaz, da ne smatrajo ženske za 20% manjvredne kot moškega, kakor je razmerje plač, ki jih imata oba še na Tržaškem, ampak da jo smatrajo sebi ravnopravno in enako vredno. Tako so storili tržaški in istrski učitelji, ki razpolagajo z edinim odborniškim mestom. Kaj podobnega pa niso storili Kranjci, ki imajo zraven vodstva še tri odbornike, torej skupno šest od-borniških mest. Ko so se imeli predlagati in so se predlagali odborniki za Kranjsko, sem
opazila med kranjskimi učiteljicami nekako oporekanje, gibanje, nervoznost in nezadovoljnost. Ako bi bila vedela, kako se bo predlagalo in volilo za Primorsko, bi bila predlagala, naj se Kranjice oglasijo in zahtevajo zase vsaj eno odborniško mesto. Primorci so ostali konse-kventni v svojih nazorih ter zopet predlagali in volili žensko v odbor. Čast jim! Tedanja nezadovoljnost med Kranjicami pa nam priča, da so se tudi one začele zavedati: ako so članice naše „Zaveze", imajo v njej tudi enake pravice kot moški. Zdi se pa, da čut za ravno-pravnost ni ravno razvit med tamošnjim ženskim svetom. Ali mi vsi moramo napredovati z duhom časa, moramo stremiti po tesnejšem združenju, po trdnejši organizaciji, ali do vsega tega ne pridemo, dokler bomo delali razliko med moškim in žensko. Saj s tem se zadnje odganjajo od organizacije in slabi se skupnost. Mi pa moramo biti močni, moč je pa ravno v skupnosti. —
Ve pa, drage koleginje na Kranjskem, pokažite, da nimate smisla le za lepe toalete, za koketiranje in ne vem za kaj še, kakor trdijo nekateri o nas, ampak da hočete resno delati skupno s svojimi moškimi kolegi ter da hočete, da se to Vaše delo tudi uvažuje. Ne vem, kako je na Kranjskem v tem oziru, ali pri nas sedi v odboru toliko moških, kolikor žensk in vsi skupaj skrbijo za prospeh društva. Skrbite tudi Vi, da spravite v odbor resne tovarišice, ki se bodo z veseljem lotile dela in ki bodo tem potom izsilile spoštovanje in uva-ževanje. Ako bi se tako delo in stremljenje ne hotelo uvaževati in upoštevati od moške strani, bi to značilo, da so oni daleč zaostali za današnjim prosvitljenim vekom in da, dokler ostane tako, ne bo sloge in zaradi tega tudi moči te, saj „v slogi je moč", in da še dolgo ne prisije učiteljstvu solnce lepše bodočnosti. Sicer pa vidimo dandanes učiteljico ne le kot odbornico v okrajnih učiteljskih društvih, ampak je v odboru „Avstr. slov. uč. zveze" tudi ena odbornica. In kje ni dandanes ženske ? Celo v parlamentih jih vidimo!
Na delo tedaj, drage tovarišice, ne 1 o -čene ali celo proti moškim, ampak skupno z njimi delujte za skupne smotre ter poskrbite za to, da bo po prihodnjih volitvah izmed šestih odbornikov za Kranjsko sedela v odboru vsaj e n a o d b o r n i c a. Da se razumemo ! Ne gre tukaj za čast, ampak za princip ravno-pravnosti 1	Primorka.
Šolske kazni in učiteljstvo.
(Nekatere načelne točke iz govora nadučitelja Fr. B r i n a r j a o priliki učiteljskega zborovanja dne 7. maja 1.1. v Celju.)
Učiteljstvo slovesno odklanja vsako krivdo zaradi šolskih kazDi; ono ima v svojem delovanju le blagor ljudstva , pred očmi, zaradi česar iskreno želi, da bi se šolske kazni čim najbolj zmanjševale ter b!a-gruje one srečne šole, na katerih se da izhajati brez šolskih kazni.
Učiteljstvo je na stališču, da se naj šolske kazni nalagajo le v onih slučajih, kjer je upati, da dosežejo svoj smoter, t. j. da se zaradi njih šolsko obiskovanje v resnici izboljša.
Žalostno dejstvo je, da je v naši državi število analfabetov precej visoko, ravno tako je dokazano, da je ravno v naši državi razmeroma najslabši šolski obisk. Glavni vzrok temu tiči v neugodnih krajevnih, pred vsem pa v nezdravih socialnih razmerah. Idimo med preprosti narod! Koliko pomanjkanja, koliko ubožtva se nam razgrinja pred očmi! Žalostnih socialnih razmer ne bodo ozdravile še tako krute šolske kazni, tukaj je treba vse drugih, temeljitih zdrav n i k o v. S šolskimi kaznimi se doseže nasprotni uspeh: gorje se še poveča, ljudstvo se jezi na šolo, preklinja učiteljstvo, šolski obisk postaja še slabši.
Preobsežni šolški okoliši s sto in sto šolskih otrok naj se tam, kjer so dani pogoji razdele na več manjših okolišev, da bi otroci imeli blizo v šolo, čeravno bi dotična šola štela manj razredov. Izkušnja uči, da se da tudi na najnižje organiziranih šolah lepo delovati samo, da niso prenapolnjene in da je reden šolski obisk.
So pa tudi starši, ki so iz teh ali onih razlogov načelni nasprotniki šoli in vsaki izobrazbi. Ni malo število onih roditeljev, ki bi svoje otroke lahko pošiljali v šolo,
pa jih nalašč nočejo, jz gole upornosti ne. Imamo pa tudi opraviti s strankami, ki v sebičnem pohlepu po posvetnem blagu na n e-človeški način izrabljajo svoje ali v varstvo jim izročene otroke z raznimi opravili ter jih zaradi tega odtegujejo šoli.
Takim upornikom in izse-sovalcem naj bi s strogimi šol. kaznimi vbilo v glavo rešpekt pred šolskim zakonom. Vsaka obzirnost in popustljivost proti takim ljudem bi bila neumestna.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate za letošnjo glavno skupščino v Trstu so prijavila sledeča Zavezina društva:
IX.	Učiteljsko društvo za Trst in okolico :
83, Emil Pakiž, šolski voditelj pri Svetem Križu:
34.	Karel Gruntar, učitelj v Bazovici;
35.	Ida Posega, učiteljica v Bojanu;
36.	Marija Humplik, učiteljica v Barko vlj ah;
37.	Marija Godina, učiteljica v Skednju;
38.	Teodor Betriani, učitelj v Trstu;
39.	Marija Cok, učiteljica v Katinaru;
40.	Gustav Waschte, učitelj v Trstu;
41.	Ivan Daneu, šolski voditelj vVrdeli;
42.	Fran Kos, učitelj v Trstu;
43.	Josipina Vatovec, učiteljica na Op-
činah.
Namestniki:
2.	Marica Cernigoj, vrtnarica v Bojanu;
3.	Josip Sorč, učitelj na Opčinah;
4.	Josipina Škerjanec, učiteljica na Opčinah.
X.	Učiteljsko društvo za šolski okraj Bu-dolfovo:
44.	Štipko Jelenec, nadučitelj na Dvoru;
45.	Jožica Verce, učiteljica v Valti vasi;
46.	Ana Bantan, učiteljica v Beli cerkvi.
XI.	Slovensko učit. društvo v Istri:
47.	Fran Frjančič, nadučitelj v Predloki;
48.	I. Šuc, učitelj v Dolini;
49.	Valerija Majer, učiteljica v Dekanih;
50.	Avgusta Bes, učiteljica v Boljuncu;
51.	Helena Prešeren, učiteljica v Dekanih.
XII.	Šmarsko-rogaško učit. društvo:
52.	Tomo Kurbus, nadučitelj v Slivnici;
53.	Pavel Flere, nadučitelj pri Svetem Štefanu;
54.	Franc Horvat, učitelj v Ponikvi.
XIII.	Učiteljsko društvo za celjski okraj:
55.	Frančiška Bizjak, učiteljica v Zgornji Ponikvi;
56.	Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju;
57.	Ivan Logar, učitelj v p. v Celju;
58.	Anton Petriček, nadučitelj v Žalcu;
59.	Ciril Pregelj, učitelj v Petrovčah;
60.	Fani Tajnik, učiteljica pri Sv. Petru;
61.	Bozina Vidali, učiteljica v Libojah.
Namestniki:
5.	Alojzij Becelj, učitelj v Š. Juriju;
6.	Franc Kranjc, učitelj v Celju :
7.	Franc Brinar, nadučitelj v Gotovljah;
XIV.	Učiteljsko društvo za laški okraj:
62.	Anton Gnus, nadučitelj v Dolu;
63.	Oskar Moli, učitelj v Trbovljah;,
64	Martin Slopšek, nadučitelj v Šent Petru;
65	Karel Pestevšek, učitelj v Laškem;
66. Miroslava Gnus, učiteljica žen. roč.
del v Dolu.
XV.	Učiteljsko društvo šolskega okraja Konjice:
67 Karel Mravljak, učitelj v Žrečah pri Konjicah;
68. Ivan Womer, učitelj pri Sv. Kuni-gundi na Pohorju.
XVI Gornjegrajsko učiteljsko društvo:
69 Nežica Pire, učiteljica pri Sv. Frančišku Ksaveriju;
70.	Fran Božanc, učitelj v Mozirju.
XVII.	Okrajno učiteljsko društvo v Ormožu:
71.	Josip Bajšp, nadučitelj v Ormožu;
72.	Martin Šalamun, nadučitelj pri Sv. Miklavžu.
Namestnik:
8.	Jakob Preindl, učitelj pri Veliki Nedelji.
XVIII.	Šentlenartsko učit. društvo:
73.	Vekoslav From, učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor.;
74.	Ernest Horvat, učitelj pri Sv. Benediktu v Slov. gor.
XIX.	Pedagoško društvo v Krškem:
75.	Ivan Malnarič, nadučitelj pri Sv. Križu pri Kostanjevici.
XX Ljutomersko učit. društvo:
76.	Simon Cvahte, nadučitelj pri Mali Nedelji
Namestnik:
9.	Ivan TomažiČ, nadučitelj na Stari cesti.
Prosimo, da nam prijavijo še druga Zavezina društva svoje delegate, da jih priobčimo v prihodnji številki „Učiteljskega Tovariša".	Za vodstvo Zaveze
L. Jelene.
Kranjsko.
Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice ima
svoj redni občni zbor dne 1. junija 1.1. popoldne ob 4. uri v Narodnem domu v Ljubljani. Dnevni red je:
1.	Pozdrav.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Volitev odbora:
4.	Volitev delegatov k zborovanju „Zaveze".
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi za odbor:
Janko Zirovnik, t. č. predsednik. Učiteljsko društvo za litijski okraj
ima svoj občni zbor dne 21. maja t. I. v Toplicah pri Zagorju ob Savi v poslopju ondotne ljudske šole. Začetek zborovanja ob 2. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Bazgovor o konferenčni temi: Baču-nanje v ponavljalni in o poslanih vodilnih mislih: A. splošnih in B. posebnih — sestavljene po poročevalcu tov. nadučitelju I. Polaku.
3.	Bazgovor o občnih šolskih vprašanjih.
4.	Poročila društvenih funkcionarjev in volitev novega odbora.
5.	Volitev delegatov k „Zavezinemu" zborovanju v Trstu.
6.	Nasveti in predlogi.
7.	Ogled steklarne, elektrarne in premo-gove pralnice v Toplicah.
K mnogobrojni udeležbi najvljudneje vabi
odbor.
Učiteljsko društvo za logaški šol. okraj je imelo svoj letni občni zbor dne 14. maja v Gornjem Logatcu.
Predsednik tov. Leopold Punčuh otvori zborovanje s presrčnim pozdravom in se spominja v nagovoru tudi umrlega člana Pavla Šilca s pozivom na navzoče, da se dvignejo s sedežev v znak sožalja in počaščenja njegovega spomina. Z radostnim srcem pa omenja, da je doletela v tekočem letu društvo izredna čast, ker je bila imenovana njega vrla članica tovarišica Marija Kavčičeva iz Idrije ravnateljicam na tamošnji ljudski šoli.
Nato je predaval sodni svetnik g. Fran M i 1 č i n s k i o temi „Sodelovanje šole in učiteljstva pri otroškem varstvu". V času, ko tiia otroka pomanjkanje nevzdržno v pogubonosno nemoralnost, je neobhodno potrebno, da zastavi učitelj vse sile, ki naj otroku ohrauijo, oziroma zopet pridobijo „r a j m 1 a d o s t i". Da je pa mogoče uspešno delovanje, je treba zanimanja, ljubezni in brezmejne potrpežljivosti. Treba je poznati umestna izboljševal n a sredstva. Ako hočemo kaj ukreniti glede zanemarjenega otroka, moramo staviti diagnozo, pri čemer pridejo v poštev duševne kakor telesne zmožnosti, če otroka proučimo, če poznamo njegovo prejšnje življenje, potem ni težka ordinacija pravega zdravila.
Spričo neugodnih razmer, ki obstojajo v tem oziru v naši državi, je računati tudi na obilne materialne zapreke. Zato moramo izbirati najcenejša sredstva. Kot taka so se dosedaj najbolje obnesla:
a)	zaščitno nadzorstvo (varu-štvo) — sredstvo, ki kaže prav dobre učinke glede na izboljšanje vedenja in pridnosti zanemarjenega otroka;
b)	premestitev otroka iz ene družine v drugo, in sicer proti plačilu ali zastonj in
c)	izročitev otroka v varstvo kakemu zavodu.
To bi bil nekako izvleček iz izborno sestavljenega referata, ki nam g* je podal predavatelj — priznano vešč strokovnjak na tem polju. Za njegov prijazen odziv povabilu mu izreče predsednik društva v imenu vseh navzočih toplo zahvalo.
Kot drugi poročevalec je nastopil ljubi nam tovariš-abstinent Ivan B e z e 1 j a k, ki je razpravljal o temi „Kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine". Nasveti in končne teze, ki nam jih je podal, smo vzeli s popolnim odobravanjem na znanje. V debato, ki se je vnela koncem poročila, so posegli vmes tov. Bajko Novak, sod. svetnik g. Milčinski in dež. poslanec tov. Engelbert Gangl, ki je slednjič še predlagal to-le resolucijo:
„Učiteljsko društvo za Logaški Šolski okraj poživlja „Zavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", naj se obrne na pristojna oblastva, da se čimprej uvedo za telovadbo na ljudskih šolah ugodnejše poveljevanje, kije v soglasju z našimi telovadnimi društvi." — Besolucija je bila z navdušenjem sprejeta. V srcih vseh je odmevala ena misel, preveval nas je en duh, ki je dal izraza v glasnih besedah: „Politiko ven iz šol, telovadbo noter I Kličemo jo z iskrenim prepričanjem nazaj!"
Po odobrenju tajniškega in blagajniškega poročila, ki sta ga pregledali tovarišici Fanči Novakova in Poldka Kosova, je bil enoglasno izvoljen stari odbor, nakar smo izvolili tri delegate za Zavezino zborovanje.	B.
Štajersko.
Ljutomersko učiteljsko društvo je
zborovalo v četrtek, dne 11. maja, pri Sv. Duhu. Kljub neprijaznemu vremenu zarana se je vendar zbralo povoljno število udeležencev-neustrašeucev 1 Vsa čast jim!
PrereŠetavala so se živahno vprašanja za letošnje uradne konference; omenim naj le skrbno, marljivo sestavljeno poročilo tov. Mav-riča. Delegatom za glavno zborovanje „Zaveze" se izvolita tov. Cvahte in Tomažič.
Po duševnem naporu smo se razvedrili pri žlahtni kapljici ter postali prav židane volje v družbi dragih gostov od Sv. Jurja in Male nedelje. Le žal, da nam je prehitro potekel čas zabave.
Na veselo snidenje vseh pri prihodnjem zborovanju pri Kapeli!
Slovcnjebistrlško učit. društvo. Dne 4. maja je bilo, ko smo hiteli v senčnate Stu-denice, da tam zborujemo in pozdravimo dragega nam gosta g. dr. M. Potočnika, profesorja iz Maribora. Slovesno nas je že od daleč pozdravljal orjak Boč — presrčno nas sprejela vrlo okrašena dvorana ljudske šole. Presrčna hvala gospe Vobičevi za trud okusne okrasbe.
Predsednik tov. Kokl pozdravi predraga goste: g. Potočnika, tovariša Majhna, Ozmeca, Coklna in cenjene tovariše iz Ponikve, prinaša pozdrave zborovalcem od trške občine in kraj-nega šolskega sveta tamkajšnjega in preide k razgovoru o temah za uradno konferenco in drugih važnih stanovskih in društvenih zadevah. Kot delegat za Zavezo je izvoljen tov. Krotky.
Nato predava g. M. Potočnik, profesor našega naraščaja v Mariboru o ustavi. V svojem zanimivem predavanju nam je podal raz-vitek ustave — njen obstoj in direktivo: kaj in kdaj in koliko se naj nudi ljudskošolskemu učencu.
Kako hvaležen nnfje bil vsak, je pokazalo ob koncu navdušeno odobravanje in vzkliki, izražajoč one močne vezi, ki nas vežejo z njim.
Ta navdušenost nas je popeljala in spremljala tja v prijazno hišo g. Koropca, privabila marsikatero odkrito in presrčno besedo, nudila priliko, da smo g. profesorju povedali, da ga imamo radi — jako radi in da nam je bil sestanek z njim svetložaren moment, a razstanek težak.
Šentlenartsko učiteljsko društvo je
zborovalo dne 7. maja 1.1. pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu je bila udeležba članov in dragih gostov od blizu in daleč nepričakovano častna.
Tokrat smo s posebnim zanimanjem poslušali izborna izvajanja tov. Klemenčiča „O vrednosti utrakvističnih šol". Po daljši debati smo sprejeli sledeče teze:
1.	Utrakvistične šole so iz psihološkega in pedagoškega stališča napredovanju učencev na kvar in so tudi protipostavne. (Bazsodba upravnega sodišča 16. maja 1908., št. 5993 ex 1907.)
2.	Slovenskih otrok, ki niso zmožni nemščine že od doma, se ne sme siliti ne sprejemati v nemške šole, ker je enakomerno napredovanje nemogoče. (Bazsodba uprav, sodišča lex Perek.)
3.	Utrakvistične šole in nemške šole s slovenskimi učenci ne morejo vzgajati k rodni narodnosti, kakor to zahteva §71. šol. inuč. reda.
4.	Slovensko učiteljstvo se poprimi z isto vnemo § 71. al. 2. šol. in uč. reda kakor nemško učiteljstvo. Veliko krivde mlačne narodne zavednosti našega naroda nosi slovensko učiteljstvo. Otroka lahko vzgojimo narodno zavednega, a še vedno ostane narodno strpljiv.
5.	Na slovenskih šolah nastavljati učiteljstvo drugačnega mišljenja (renegate) je p'rotipostavno, ker to gotovo ne more vzgajati k rodni narodnosti.
6.	„Zveza" naj sestavi imenik vseh utrakvističnih šol in ga odstopi slov. nar. svetu, da ta stori korake v smislu uprav, sodišča.
7.	„Zveza" naj stori korake pri dež. šol. svetu, da ta prekliče odlok z dne 6. avg. 1901, št. 2954 al. 7. (Končnik III. str. 39), ker je uvedba drugega dež. jezika kot učnega jezika protipostavna. Nemščina se naj v naših ljudskih šolah poučuje kot predmet, in naj se ji odkaže toliko ur, da se bo smoter mogel doseči.
Drugi del referata „Kako se naj uredi nemški pouk na slov. šolah" se je moral zaradi pozne ure preložiti na prihodnje zboro vanje začetkom junija pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Želimo, da bi tudi druga spodnješta-jerska učit. društva premotrivala to izredno važno vprašanje.
Po zborovanju se je vršil v prostorih g. Mlinariča mnogobrojno obiskan koncert, ki ga je priredila šentlenartska narodna godba — plod učiteljskega dela. Akoravno šele kratko dobo obstoječa, je vendar sijajuo rešila svoj obširni in močni vzpored, nudeč nam s preciznim prednašanjem posameznih točk izreden užitek. — Na zopetno polnoštevilno snidenje!
Slovensko učit. društvo za mariborsko okolico je zborovalo dne 4. maja 1.1. v Mariboru. Vkljub neugodnemu vremenu se nas je vendarle zbralo 31. Tov. predsednik pozdravi novega uda, tov. Friderika Lečnika iz Sv. Lovrenca nad Mariborom, in naznani, da je pismeno čestital tov. Čoču k njegovemu imenovanju za nadučitelja v Jarenini. Prešli smo potem na dnevni red. Dopisi: 1. „Zveza" zahteva društveni izkaz. 2. Seja „Zvezinega odbora" dne 7. maja 1911. Pogovarjali smo se

točkah dnevnega reda. Z veliko pozornostjo °mo poslušali poročilo tov. predsednika o en-Lti za uravnavo učit. plač. Nato je bil razgovor o volitvah za poslance za dež. konf., fastopnika v okr. šol. svet in v stalni konf. odbor. Kot delegata za „Zavezino" skupščino sta javila tov. Vodenik Martin in Vodenik Ida.
Sklep z dne 2. marca t. 1. o izjavi priganja župniku Šeguli seje izvršil na ta način, da je to storila „Zveza" v imenu vsega učiteljska.
Tovariši in tovarišice mariborskega okraja, pridite 28. junija točno ob 8. uri k okr. učiteljski konferenci!	K.
Goriško.
Goriško učiteljsko društvo je zboro-valo dne 4. maja t. 1. v Gorici v dvorani Trgovskega doma" ob precej veliki udeležbi.
Predsednik tov. Ign. Križman pozdravi navzoče učiteljstvo in druge prijatelje učitelj-stva, osobito pa gospoda predavatelja profesorja ferdinanda Seidla, tovariše iz drugih okrajev ter mladi naraščaj, ki zapusti v kratkem času učiteljišče, želeč mu obilo sreče pri maturi, priporoča jim, naj se oklenejo takoj učiteljskih organizacij, kjer dobe izpodbudo za težavni stan.
G. dr. Tominšek, ravnatelj c. kr. višje gimnazije v Gorici, se je pismeno opravičil, ker se ni mogel odzvati vabilu zaradi zadržka ter pozdravlja z iskrenimi besedami vse zborovalce.
Dalje se prečita dopis c. kr. okrajnega šolskega sveta, v katerem naznanja, da sta sklenila soglasno ožji in pomnoženi c. kr. okr. šolski svet v svojih sejah dne 80. in 31. aprila t. 1. na društveno vlogo z dne 26. februarja t. 1. glede stavljenih resolucij tovariša Jak. Rojica priporočiti jo na kompetentnih mestih:
a)	prirejanje kmetijskih tečajev za učitelje na način, kakor se je to zgodilo 1. 1910, na obeh oddelkih kmetijske šole v Gorici.
b)	Snovanje kmetijsko nadaljevalnih šol za ljudski šoli odraslo mladino po vzoru obrtuo-nadaljevalnih šol.
c)	Izvežbanje vsaj enega učitelja v za to določenem daljšem tečaju, da bi bil sposoben predavati o didaktično-pedagoški tvarini pri kmetijskih tečajih za učitelje.
0. kr. okrajni šolski svet je načeloma tudi pripravljen prispevati k troškom za snovanje in vzdrževanje kmetijsko-nadaljevalnih šol v okraju v enaki meri kakor že podpira obrtno-nadaljevalne šole.
Vsebino društvene vloge ter sklepi okrajnega šolskega sveta je ta z vsemi potrebnimi pojasnili priobčil c. kr. deželnemu šol. svetu in deželnemu odboru s prošnjoi naj blagovolita zadevo na pristojnih mestih priporočiti in pospešiti.
Učiteljski zbor je z veseljem vzel to rešitev c. kr. okrajnega šolskega sveta v znanje ter mu je izrekel najsrčnejšo zahvalo.
Ko se odobri zapisnik zadujega zborovanja, se je prešlo k predavanju g. profesorja Ferdinanda Seidla: „Kateri namen ima cvetje v življenju rastline".
Predavanje gosp. profesorja je bilo znanstveno, toda jako umljivo in jasno. Predočil je učiteljstvu svatbo rastlin na raznih slikah in cvetih, kako velikega pomena so ravno čebele in druge žuželke za razvoj rastlinstva, ki prenašajo cvetni prah z ene rastline na drugo ter s tem omogočajo njih oprašenje, križanje in oplojenje. Videlo se je, da so stale predpriprave za to res interesantno predavanje g. profesorja mnogo truda in dela, posebno slike, ki jih je g. profesor sam izvršil ter s tem pripomogel, da so zborovalci lažje umeli predavanje. Zato je pa učiteljstvo g. predavatelju jako hvaležno za njegov trud in naklonjenost napram učiteljstvu.
Ko se tov. predseduik v toplih besedah zahvali g. profesorju za strokovno predavanje, želeč, naj ostane tudi vbodoče naklonjen učiteljstvu in naj bi ga še večkrat počastil s kakim zanimivim predavanjem, se je peešlo k volitvi delegatov k Zavezinemu zborovanju v Trstu. Voljeni so bili: gospici Anica Jugova in Rozi Bajtova, tovariši Rudolf Znidarčič, E. Praprotnik, V. Doljak in V. Gregorič.
Srednješolski vestnik.
** Aprobirana šolska knjiga. Ministrstvo za bogočastje in nauk je z odlokom z dne 9. t. m., št. 19327, potrdilo knjigo : Dr. Pipenbacher, Latinska vadnica za II. razred ,gimnazij s slovenskim učnim jezikom. Cena K 3. Knjiga izide v kratkem v založbi L. Schwentnerja.
** Statistika dekliških licejev. Ta n&jnoveja panoga srednjih šol se je že močno ^domačila. Vsega skupaj je v Avstriji 58 dekli-
licejev. Na Niže Avstrijskem z Dunajem jred jih j0 i5( na Primorskem so 3, na Češkem 10, v Galiciji 13, na Moravskem 5, v Bukovim 4, na Tirolskem 2, po drugih ¿rozinah po eden. Država sama ne vzdržuje ?°benega liceja; po večini skrbe za te B0'e občine (13), društva in družbe (21), za-sobniki (14), kongregacije imajo v svoji oskrbi j* licejev. Deželni licej ima mesto Pulj. — doslej je že izposlovalo 40 |teh zavodov, da ®mejo izdajati državno-veljavna zrelostna izpričevala. — Največje število učenk ima licej, ki S® vzdržuje nemški Schulverein za uradniške "cere na Dunaju v VIII. okraju in sicer 572; testna občina v Cernovieah oskrbuje licej, ki
ima 542 gojenk; v IV. okraju na Dunaju vzdržuje licej neko žensko društvo in ima 340 dijakinj.
*	* Pouk slovenščine in talljanščine na tržaških srednjih šolah. Iz dobro poučenega vira poročajo, da od prihodnjega šolskega leta v Trstu toliko na gimnaziji kolikor na vsej realki slovenščina za Slovence in italijanščina za Italijane obligaten predme t. S tem bo vendar enkrat ustreženo naši želji. Veliko zlo je bilo doslej toliko za našo stvar kolikor za dotične dijake dejstvo, da se mnogi njih niso učili slovenščine z izgovorom, da itak doma govore slovenski. Posledica temu je bila, da so absolvirali srednjo šolo, ne da bi se znali v slovenščini pravilno izražati. In to jim je bilo na škodo v poznejem praktičnem življenju.	_
Politiški pregled.
*	Kdaj bo sklican novi državni zbor? „Vaterland" poroča, da se na podlagi sedanjih dispozicij sestane novi državni zbor dne 12. julija na kratko, tri tedne trajajoče zasedanje, v katerem se konstituira, sprejme adreso na prestolni govor in izvoli delegacije. Na to se skliče deželne zbore in delegacije. V oktobru se potem zopet sestane državni zbor.
*	Bivši vojni minister general Plet-reich o reformah brambnih zakonov. Bivši vojni minister baron Pietreich je izdal brošurico, v kateri pojasnjuje stališče, ki ga je kakor vojni minister zavzemal naproti madjar-skim zahtevam. On pravi da na podlagi koncesij, ki so bile dovoljene Madjarom, ne bo trpela vojna institucija. Tudi v izpolnitvi opravičenih zahtev narodnosti glede sodnega in polkovnega jezika general Pietreich ne vidi ni-kake nevarnosti za skupno armado. — To ve-leznačilno izjavo bivšega vojnega ministra naj bi si dobro zapomnili naši bodoči poslanci, ker utegne še prav služiti 1
*	RekrutnI kontigent za 1911. S cesarskim ukažom je po § 14. državnega temelj-naga zakona določen rekrutni kontigent za armado in vojno mornarico za leto 1911. na 103.100 mož, od teh 59.024 Za kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru, rekrutni kontigent za vojaško brambo na 19.240, razen rekrutov Tirolske in Predarelske.
*	Ženska volilna pravica na Angleškem. V spoduji zbornici sta predlagala poslanca Kent in Gouldic, da naj preide zbornica k drugemu čitanju načrta, ki se tiče razširjenja volilne pravice na vse ženske, ki vodijo samostalno gospodarstvo. — Po tem načrtu bi en milijon žensk dobilo volilno*pravico. Ta predlog je bil sprejet z 255 proti 88 glasom: boje se pa, da kralj tega načrta ne potrdi.
*	Češki krščanski socialisti proti klerikalcem. Dne 7. t. m. so priobčile češke stranke svoje volilne oklice. Splošno začudenje je zbudil volilni oklic češke krščansko-socialne stranke, ki naznanja, da bo postavila svoje kandidate v vseh čeških volilnih okrajih in tudi v onih, kjer kandidirajo češki klerikalci. Zaradi tega se smatra, da je spor med češkimi krščanskimi socialci in češkimi klerikalci dosegel sedaj svoj vrhunec in da je med tema dvema strankama kak kompromis popolnoma izključen,
*	Novi samostanski zakon v Španiji. Danes 9. t. m. je bil predložen državni zbornici novi zakon o samostanskih redovih. Ta zakon vsebuje določbe, po katerih se omejuje število samostanov na Španskem. Vsi samostani, ki so dosedaj izvrševali kako obrt ali trgovino, se enostavno razpuste.
Učiteljski konvikt.
Dar. P. n. gospod Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, goreč in navdušen zagovornik trpečega učiteljstva, je z ozirom na to, ker se učiteljstvo tako junaško bori v „Učit. Tov." proti krivicam, ki jih provzročajo klerikalci naprednemu učiteljstvu, daroval za učiteljski konvikt 20 K. Vrlemu rodoljubu in učiteljskemu prijatelju izrekamo za darilo in pa za simpatije, ki jih goji do učiteljskega stanu, najtoplejšo zahvalo.
Letnina za 1. 1911. so plačali ti-le p. n. tovariši in tovarišice: Josip G o r i š e k iz Doblič pri Črnomlju ; Anton M a r č e 1 j a iz Hrušice pri Podgradu; učiteljstvo v H o -t e d r š i c i (4 K); Franica in Ivan Be-z e 1 j a k iz Št. Vida nad Cerknico; Janko Golob iz Rake; Poldi in Štefan Tomšič iz Ribnice; Al. G o r j u p iz Gabrij pri Štanjelu (1 K); Adolf P e r š i č iz Voglarjev pri Gorici. Hvala!
3. Pesmica „Na pot v življenje". (J. S.)
Po nazorilu jedrovitih besed Zupančičevih, ki stoje na čelu, je umetniška oprema tega „Spominskega lista",vki jo je izvršil slovenski umetnik prof. Saša Šantel v Pazinu (njegova originalna litografija).
Nad besedilom nam umetnik v 3 slikah prikazuje „življenja pot", t. j. blagosiov dela: veselo, čvrst gre deček iz šole (1. slika); trdo se upira m o ž ob plug (2. slika); pred svojo hišo sedi starček, dovršivši nalogo svojo (3. slika).
Pod besedilom in ob njem je prikaz „življenja zmot". Vijeta se ob tekotu navzdol dva zmaja, eden z odprtim, |drugi z zaprtim žrelom. Zakaj iz globine človeške narave prete srcu in umu težke nevarnosti, zmaji vsa-kojakih izkušnjav in lenobe.
človeška duša nima miru; zmaji se gibljejo v njej, Zdaj eden, zdaj drugi. Pa zaman bo njih poizkus, če te krepi izobrazba, ki ti jo je dala šola.
Tako se krijeta na „Spominskem listu" beseda in podoba.
Metuljčka, naslikana tik ob Zupančičevih verzih, krasita list, kakor pravi pisani metulji, ljubljenci otrok, travnik in livada.
Dr. F r. 11 e š i č.
Slovenska Šolska Matica.
Spominski list Slovenske ¡Šolske Matice.
Šolska Matica je izdala „Spominski list" za deco, izstopajočo iz šole.
Sredi lista čitamo troje besedilo:
1.	Zupančičeve verze:
Pojdi, moj sinko, na pot, na življenja pot — Suvaj, moj sinko, se zmot, i i rl-j e« j a >
2.	Vodnikov verz: Slovenec, tvoja zemlja je zdrava!
Učiteljišcni vestnik.
Šolske reforme.
V novejših časih mnogo razpravljajo o šolskih reformah z različnih stališč, in nazori in tudi načrti Za popolno preuredbo vseh šol so bili že izdani od različnih strokovnjakov. Vsem tem teoretičnim preuredbam je spontano sledila praksa, dasi skoro nevidno, vendar dovolj jasno za kritičnega opazovalca.
Te male „reforme" ali „preuredbe" pa so marsikomu čudne in neumljive, pač zato, ker so le deli končne reforme in kot taki nimajo še obsolutne vrednosti, ki jih čaka tedaj, ko bodo spojene v harmonično celoto še z ostalimi reformami, ki pridejo z njimi.
Zato se dijakom tega ali onega zavoda ni treba čuditi, ako se jim pod pritiskom te ali one „reforme" prepove nositi čepice ali se družiti z starejšimi tovariši, ampak naj vse to kritično presodijo in izkušajo spraviti v kak zistem, da si bodo zamogli predstavljati bodočo reformirano moderno šolo!
Kranjske vesti.
—r— Nadomestne volitve za deželni zbor dne 16. t. m. je zmagal v Ljubljani slovenski napredni kandidat prof. Jos. Reisner. Veselimo se te zmage, ker je z Reisnerjem dobilo učiteljstvo vrlega in odkritosrčnega zagovornika.
—r— Osebna vest. Marija Kavčičeva, zač. voditeljica rudniške dekliške šole v Idriji, je postala definitiva in dobila naslov c. kr. ravnateljice, čestitamo!
—r— NaduČitelj tovariš Janko ŽI-rovnik je bil pred par leti iz službenih o z i r o v premeščen iz Št. Vida v Borovnico, Kateri so ti službeni oziri, tega mu c. kr. dež. šol. svet — seveda iz same sramežljivosti! — ni povedal. Tovariš nadučitelj torej še danes uradno ne ve, zakaj je bil premeščen in s tem občutno kaznovan. Zoper to premeščenje se je pritožil na c. kr. ministrstvo. Ker je to pritožbo zavrnilo, se je pritožil še na c. kr, upravno sodišče. A tudi to je pritožbo zavrnilo z odlokom od 22. marca t. 1., ker je bil premeščen na enako zistemizirano mesto in torej po zakonu ni oškodovan. Drugi dohodki in udobnosti, ki jih je imel v Št. Vidu, so zasebnega značaja in torej po zakonu ne pridejo v poštev. Tako je govorila najvišja c. kr. inštanca in s tem je stvar končana. — Vsi pa vemo, da je bil tov. Žirovnik premeščen in s tem oškodovan za več nego 500 K na leto, ker ni hotel biti poslušen sluga klerikalnega župana in župnika. Kar 500 K na leto odjesti sramotno plačanemu učitelju, to je vnebopijoč greh, ki ga imata na vesti dva presita človeka — šentviški župan Belec in župnik Zabret — in bosta zanj trdi odgovor dajala — ako nas vera prav uči. — Tako plačilo dobi v poštenem delu osiveli učitelj, ako ostane značajen mož! To si moramo učitelji dobro zapomniti in ljudstvo pri vsaki priliki opozarjati, da tisti niso njegovi prijatelji, ki zistematično čez učitelje zabavljajo in jih nizkotno preganjajo, ker s tem odganjajo dobre moči iz učiteljskega stanu!
—r— Kranjski — delirij! „Edinost" piše: Po zadnjih občinskih volitvah je napadel S. L. S. pravi delirij. Sovraštvo proti politiškim drugomišljenikom kaže že na steklost. Krščan-sko-socialna korespondenca „Austria" je poročala te dni, da so klerikalci sklenili, da vbodoče ne sme biti rešeno nobeno vprašanje — naj bo narodno ali gospodarsko — v spora^ zumu z liberalno stranko, temveč vedno le proti njej! Njihovim poslancem je bilo zagroženo z izključenjem, ako bi kdo od njih interveniral v prospeh kakega liberalnega posameznika ali korporacije. Proti katerisibodi akciji, pri kateri bi bili udeleženi naprednjaki naj si bo ta že gospodarska, kulturna ali na rodna, dase ima voditi najostrejši boj... Tako korespondenca „Austria". Ne vemo sicer, da li vse to odgovarja resnici;
vendar sodeč po najnovejših dogodkih, je jako verjetno, da so slovenski klerikalci sklenili kaj takega. Zdi se, da so ti ljudje že popolnoma izgubili vsak kriterij in so si postavili za glavni smoter, da uničijo vse, kar ne piba v njihov rog, četudi bi imelo priti v ljubljanski občinski svet še sedem Nemcev! Kdo bo imel od tega corist? To pokaže bodočnost!
—r— Razpisane učiteljske službe. 1. Na enorazrednici v Kuželju služba učitelja-voditelja. Bok do 8. junija. Okr. šolski svet Kočevje. 2. Služba učiteljice na dvorazrednici v Banji Loki. Rok do 8. junija t. 1. Okrajni šolski svet Kočevje. 3. Na trirazredni meščanski šoli v Postojni enp učno mesto za jezikovne predmete, drugo za prirodoznanstvo. Plača 1400 K ter pravica šestkratne desetod-stotne starostne doklade. Prošnjam morajo še ne definitivne moči priložiti zdravniško tzpriče-valo. Rok do 23. maja t. 1. Okr. šolski svet Postojna. 4. Na dvorazrednici v Premu služba nadučitelja. Rok do 3. junija t. 1. Okr. šolski svet Postojna. 5. V Starem trgu pri Ložu eno učno mesto na ondotni štirirazrednici, dalje po eno učno mesto za moške prosilce na šolah v Babnem polju, pri Sv. Duhu, na Ledinah in v Medvodjem brdu; eno učno mesto za ženske v črnem vrhu pri Idriji. Rok do 25 maja tega leta. Okr. šolski svet Logatec. Provizo-rični prosilci morajo priložiti prošnjam ¡zdravniško spričevalo. 6. Dalje so še v postojnskem okraju razpisane sledeče službe: V Vrbovcu služba nadučitelja na ondotni dvorazrednici ter vodi-teljske službe v Št. Mihaelu, v Paliji, v Pod-gradi, v Podstenju, v Razdrtem, na Slapu in v Šembiljah. Rok do 23. maja t. 1.
—r— Zvezo kranjskih kmetovalcev sicer šele snujejo in pravila še niso potrjena, a klerikalci so vendar že zavpili strahu. Vsaka beseda, ki so jo zapisali proti „Zvezi kranjskih kmetovalcev", priča, kako se klerikalci boje. Bistvo klerikalnega zabavljanja je, da imajo kmetovalci že itak dovolj organizacij. Res, mnogo je organizacij, ki imajo namen, držati kmetsko ljudstvo v su-žnosti klerikalcev, a nobene, ki naj dela za koristi kmetiškega stanu. Mnogo je organizacij, v katerih duhovnik ukazuje, kmet pa mora molčati in plačevati, a nobene ni, v katere bi kmet sam odločeval. „Slovenec" se je v svoji lažnivosti povspel do trditve, da se liberalci upirajo temu, da bi bila „Kmetijska družba" organizacija kmetovalcev. Resnica pa je, da duhovniki nečejo „Kmetijske družbe" prepustiti kmetovalcem in so svoj čas liberalci v deželnem zboru predlagali, naj bodo pri „Kmetijski družbi" sami kmetovalci in ne drugi stanovi, ne advokati, pa tudi ne duhovniki, takrat so klerikalci tulili, kakor bi jih s svedrom drl in in uprizorili velikansko gonjo, češ, duhovniki morajo biti tudi pri „Kmetijski družbi" jerobi kmetovalcev. In za to gre klerikalcem vedno in povsod: duhovnik mora biti gospodar in mora kmeta povsod in vedno imeti v rokah. „Zveza kranjskih kmetovalcev" pa hoče imeti nekaj drugega, da naj bo kmetovalec sam s v q j gospodar, da naj ne bo pod jerobstvom duhovnikov, marveč naj stoji na lastnih nogah in to klerikalcem seveda ni všeč in zato lažejo in zabavljajo po svoji stari navadi. Pa jim ne bo nič pomagalo. Klerikalizem je na Kranjskem že prekoračil svoj višek in gre nizdol.
Štajerske vesti.
—š— Slovenski uradni jezik. Iz
Hrastnika nam poročajo: Tukajšnji krajni šolski svet je v zadnji svoji seji na predlog župnika Vaslavka soglasno sklenil uradovati le v slovenskem jeziku. Prav tako!
Goriške vesti.
—g— Ustni zrelostni Izpiti na goriški gimnaziji in realki prično dne 6. julija 1.1.
—g— Iz Bat prihaja to-le vprašanje: „Vprašamo okrajni šolski svet, kaj misli z našim preljubeznivim Rustjo, ki je še vedno na dopustu? Kot učitelj je bolan, kot klerikalni agitator pa bo sedaj popolnoma zdrav. Siti in naveličali smo se ga. Šolski svet naj vendar že kaj stori, da se ga iznebimo. Koliko zdražb in sovraštva je zasejal po občini."
—g— Trgovska šola v Gorici je dobila pravico javnosti. Sedaj spada ta šola med one trgovske šole, katerih odnosna izpričevala popolnoma nadomestujejo izkaz o prebiti vajeniški dobi v kaki trgovski obrti.
—g— S Tolminskega nam pišejo: Dne 30. junija se vrši v Tolminu okrajna učiteljska konferenca z dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Imenovanje predsednikovega namestnika in dveh zapisnikarjev. 3. Predsednikovo poročilo o stanju ljudskega šolstva. 4. Podrobni učni načrt za zgodovino za vse kategorije ljudskega šolstva tolminskega okraja, ki ga ima sestaviti vsaka šola in ga poslati do 31. maja glavnemu poročevalcu. 5. Razgovor o novem šolskem in učnem redu in tozadevnih pojasnilih deželnega in okrajnega šolskega sveta. 6. Poročilo o okrajni učiteljski knjižnici. 7. Volitev stalnega konferenčnega, knjižničnega odseka in pregle-dovalcev računov. 8. Predlogi. — Naj opo-
zorim o tej priliki tovariše in tovarišice na slabe učne knjige, ki jih rabimo na naših šolah, osobito drugo berilo in slovnica in III. berilo. Skrajni čas bi bil, da potrebno ukrenemo tudi v tem oziru. Beril, ki jih rabijo na Kranjskem in Štajerskem, ne kaže uvesti pri nas, posebno ne onih za višja šolska leta, in to v prvi vrsti zaradi zemljepisnih in zgodovinskih sestavkov, ki bi se morali nanašati po veliki večini na domačo deželo. Najbolje bi tedaj bilo, ko bi imeli za Primorsko posebne učne knjige. V ta namen naj bi se pri okrajnih konferencah, odnosno učiteljskih zborovanjih vseh slovenskih okrajev Primorske izvolilo odseke s primernim številom članov, ki naj bi poskrbeli, da se v najkrajšem času sestavijo za slovenske ljudske šole na Primorskem posebne učne knjige. Nehote mi tu prihajajo na misel zastarele oblike v naših učnih knjigah: mati kuhajo, oče gospodarijo itd. Ker jih ne rabimo V navadnem govorjenju in jih ne najdemo v drugih knjigah, naj vendar izginejo tudi že iz šolskih knjig!*)
Istrske vesti.
—i— Letošnja glavna skupščina
C. M. D. za Istro se vrši v Buzetu dne 28. t. m. V ta namen se je v Buzetu sestavil odbor, ki z vsemi silami dela na to, da se dan glavne skupščine izvrši čim častneje in dostojneje toliko za Buzečane kolikor za družbo samo. Odbor je prevzel tudi skrb ia prenošiča onim, ki bi že dan pred skupščino prišli v Buzet, oziroma ki mislijo tega dne prenočiti v Buzetu. Da se izogne neprilikam, ki bi mogle nastati zaradi pomanjkanja prenočišč, prosi odbor najvljudneje vse one, ki namerujejo prenočiti v Buzetu, da javijo to vsaj do 25. t. m. na naslov: Narodni dom, Buzet.
—i— Podelitev naslova. Minister za «k in bogočastje je podelil nadučitelju Avgustu RajČicu v Opatiji naslov ravnatelja, čestitamo!
—i— Nadiiberalstvo Istre. U novije vrijeme govori se i piše o nekakvoj liberalnoj struji u Istri. Te ideje širi riječki „Novi list". Da ima liberalaca u Istri, dokuzuju nam pred-stoječi izbori za carevinsko vijece. Predloženici su samo popovi sa doktorom Laginjom na čelu. Laginja dapače predložen je za cijelu Istru liburničkog značenja, t. j. za tri izborna kotara. Jedan mu je sjeguran, a u dvima pokliznut če, kao i zadnjih izbora. — A gdje su liberalci? Zašto nijesu ovi predložili svog kandidata? A gdje onaj riječkog „N. L." komu se sve ved puši? Nazoviliberalci nisu predložili svog kandidata, jer su liberalci samo riječima i brbljanjem, a činom podvrženi su klerikalcem. Onda nek šute, igrat ce ljepšu ulogu ! — Čudno nam se čini, da 6e i liberalni Slovenci glasovat za jednog popa. Bit de da je i on liberalac, jer nije više u službi dušobrižništva. Ako je tako, onda — transeat!
Koroške vesti.
—o— Kaj pravijo koroški napredni Slovenci o S. L. S. in njenem pozivu na volilce? — „Korošec" piše: Tudi v „Miru" je objavil dr. Šušteršič poziv na volilce, v katerem hvali sebe in svojo stranko. Na Koroškem je sicer jako mnogo Slovencev, ki se ne čutijo članom Slovenske Ljudske Stranke, kajti S. L. S. še dolgo ne pomeni slovenski narod. Mi trdimo celo, da je izven S. L. S. mnogo več prepričanih, vnetih in res narodnih Slovencev, kakor pa v S. L. S. Na Koroškem je zasejal dr. Šušteršič S. L. S. takrat, ko se mu je dr. Brejc popolnoma podvrgel in ko je vstopil Grafenauer v njegov klub. Od tega časa pravijo slovenski klerikalci, da spadajo volilci Grafenauerja k Šušteršičevi stranki ali k S. L. S., kjer seveda samo kranjski klerikalci nosijo zvonec. Res je sicer, da je dr. Brejc v družbi z drugo „Mirovo" gospodo popolnoma zlezel pred Šušteršičem pod klop. Res pa je tudi, da so prej vsi ti gospodje na shodih in med seboj strašansko zmerjali Šušteršiča, da je pri volilni reformi izdal koroške Slovence in ravno tako je res, da tega koroški Slovenci Šušter-šiču in kranjskim klerikalcem ne bodo pozabili, kajti ti so koroškim Sloveneem več škodovali, kakor koristili. Zato tudi večina koroških Slovencev še sedaj noče ničesar vedeti od kranjskih klerikalcev in S. L. S., čeravno je Grafenauer v Šušteršičevem klubu. — On je zahteval od vlade, da ugonobi slovenske napred-njake na Kranjskem, posebno v Ljubljani; on je zahteval in dobil K 600.000 posojila za svoje kranjske klerikalne zadruge. On je dosegel tudi še druge stvari, toda vse samo za kranjske [klerikalce in dopustil, da so celo na Kranjskem zato dobili Nemci novo veljavo v ljubljanskem občinskem odboru, pri sodniji itd. On torej ne samo, da nam ni dosegel po svojem klubu kakih narodnih pravic, tudi denar, katerega je izposloval, je šel v žepe kranjskih klerikalcev. — Zato pa mi koroški Slovenci nimamo nobenega vzroka slavo peti tej kranjski klerikalni stranki, zato se tudi vedno bolj in bolj čuje glas, naj bo Grafenauer v dobrem razmerju z obema slovenskima kluboma, kajti sicer se zna zgoditi, da bo za Šušteršičeve grehe moral trpeti Grafenauer.
*) Kolikor vemo, predeluje tovariš Gangl II. in
III. berilo, ki sta ju sestavila Gangl in Josin. Vsako iipremembo, ki si je goriški tovariši iele, naj sporože tov. Ganglu, da se more na te želje ozirati 1 Uredn.
Slovenskim časopisom! Ob priliki vse-slovanskega časnikarskega kongresa, ki se vrši letos v Belgradu v dneh od 10. do 14. julija, se priredi tamkaj tudi prva razstava vseh slovanskih listov in časopisov. — Narodna naša dolžnost nam veleva. da poskrbimo, da bo na tej razstavi polnoštevilno zastopano tudi slovensko časopisje. — Zato se obračam na vsa uredništva in lastništva slovenskih listov in časopis o v z vljudno prošnjo, da bi mi do
1.	j u n i j a t. 1. poslala dve najnovejši številki svojih listov, oziroma časopisov ter tudi poskrbela za razstavo potrebne trde platnice. Vse pošiljatve se naj naslovijo na ime spodaj podpisanega. Vsi slovenski listi so naprošeni, da ponatisnejo ta poziv. — Za „Vseslovansko časnikarsko zvezo" R a s t o Pustoslemšek, tajnik „Društva slovenskih časnikarjev" v Ljubljani.
Zahteve nradnikov. Predsedstvo osrednje zveze uradniških društev je bilo pri mini-nistrskem predsedniku Bienerthu, ki gaje opozorilo na rapidno rastočo draginjo in iz te izvirajočo vedno večjo bedo in nezadovoljnost v uradniških krogih. Predsedstvo je prosilo, naj vlada v obliki postopne akcije ukrene, da ne bodo samo takoj izpolnjena vsa izpraznjena mesta, temveč da bodo na obsežen način izvršena imenovanja, in sicer v okvirju po vladi predloženega časovnega napredovanja. Dalje je predsedstvo prosilo, naj vlada novi poslanski zbornici takoj, ko se sestane, predloži predlogo o ureditvi aktivitetne doklade in izvedb povišanje aktivitetne doklade za uradnike vseh aktivitetno-dokladnih razredov. — Ministrski predsednik je obljubil, da bo to zahtevo zastopal v ministrskem svetu; vendar je potrebno, sporazumeti se s finančnim ministrom. Odposlanstvo se je zglasilo tudi pri finančnim ministru dr. Meyerju, ki je pa rekel, da brez natančnega preraču-njenja ne more dati nikakega določnega odgovora
Ker nam je bila pošlja 3. številka Zvončka 1907 — letnik VIII. — smo
imeli v zalogi več nepopolnih letnikov. Ponatisnili smo to številko in zdaj lahko postrežemo s kompletnim letnikom. — Ker se je zadnji čas zglasilo nepričakovano mnogo novih naročnikov na Zvonček, nam je pošla letošnja
2.	štev. Če ima kdo naročnikov katero odveč, naj nam jo blagovoli odstopiti.
Upravništvo Zvončka.
90. oblctnica smrti Napoleona I. V
petek, dne 5. t. m. je minulo 90 let, odkar je na samotnem otoku sv. Helene v Atlantskem Oceanu umrl francoski veliki cesar Napolen I. Dne 5. maja 1821 ob 6. uri zvečer je izdihnil dušo. Njegove smrtne ostanke so leta 1840. prepeljali v Pariz. Njegova zgodovina je pisana s krvjo.
Pozor, da se ne pregrešite proti zakonu o zaščiti zborovalne svobode.
Omenjeni zakon določa: Kdor sam ali v družbi z drugim zabrani volilcem udeležiti se kakega volilnega shoda ali sploh kakega zborovanja, ki se vrši po društvenem ali zborovalnem zakonu in ki so sklicani postavno v svrho obravnavanja javnih zadev, kdor neopravičeno udere na tak shod ali zborovanje, ali kdor prežene navzoče, s silo prepreči odredbe oseb, ki so poklicane za vodstvo in red na shodu, se ima kaznovati z zaporom od enega tedna do treh mesecev, v obtežujočih slučajih s strogim zaporom do šestih mesecev. Ako se kdo nalašč udeleži kakega takega shoda, ne da bi bil zato opravičen, bodisi da je shod sklican le za volilce ali pa omejen le na člane društva, oziroma na vabljence, pa se vkljub pozivu voditelja ali reditelja shoda ne odstrani, ga kaznuje politična oblast z globo od 10 do 200 kron.
Amater-fotografi! Klub S. A. A. P. v Ljubljani opozarja vse interesente, da kmalu poteče rok za pošiljanje slik za prvo društveno razstavo. Vljudno se opozarja vse amater-foto-grafe, ki nam še niso doposlali svojih slik in seznamov, da to čimprej store. Torej na delo, da bodo kolikor mogoče zastopani na prvi skupni razstavi vsi slovenski amaterji! Kdor še ni prejel razstavljalnih pogojev, naj se takoj javi, da se mu dopošljejo. Vse je nasloviti na naslov društva: „Klub slov. amater-fotografov" v Ljubljani.
Nemci odklonili „Sckulvereinsko" šolo. Na poziv „Schulvereina", da bi občina Ried na Tirolskem pomagala prirediti v Riedu shod za ustanovitev „Schulvereina" in nemške šole, je odgovoril tamošnji župan, seveda Nemec, sledeče: Tukaj je že 14 društev in torej za kako novo, v siromašnem, od hudournikov razdrapanem ozemlju niti za en centimeter zemlje ni proste. Sicer nam je pa dobro patriotična laška ali češka šola ravnotako ljuba kot nemška. Odgovor je sicer tirolski, a za Nemce vendar značilen.
Proti Jetikl. Iz Novega Jorka poročajo, da je 7. t. m. 200.000 pridigarjev z lec govorilo, kako se boriti proti jetiki. Cerkve so bile vse prenapolnjene. Poučenih je bilo o jetiki nad 7,000.000 oseb. Bodočo nedeljo so govorev proti jetiki ponovili.
Šovinizem dunajskih krščanskih socialcev se je zopet enkrat pokazal v pravi luči. Mestni magistrat dunajski je bil tako prijazen, da je vsako leto dal na razpolago
otrokom češke šole društva „Komensky" poseben tramvajski voz v svrho prireditve maj-niškega izleta. A letos je dunajski magistrat odbil tozadevno prošnjo. Na interpelacijo socialno-demokraškega svetovalca Reumanna je župan Neumayer odgovoril, da magistrat zato ne dovoli več tramvajskega voza ker so otroci na zadnjem izletu peli češke pesmi! Tak smešen in malenkostni argument se upa izreči župan glavnega avstrijskega mesta ! Lep čin krščanske ljubezni najbolj krščanske stranke v Avstriji!
Oklic.
Tovariši in tovarišice, ki se udeleže letošnje glavne skupščine „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" o Binkoštih v Trstu in želijo, da se jim preskrbi stanovanje, naj se zglasijo do 28. t. m.
Ker je v programu tudi obrežna vožnja po morju in ker moramo določiti, kateri parnik naj vporabimo, želimo, da se istotako priglasijo vsi oni, ki se mislijo udeležiti te vožnje.
Priglase za stanovanja, kakor tudi za parnik sprejema tajnik „Učiteljskega društva za Trst in okolico" v Trstu, Anton Grmek, učitelj v Vrdeli, Sv. Ivan — Trst.
Tržaški pripravljalni odbor.
Iz slovanskih pokrajin.
O Iz „Srbske učiteljske zveze" na
Hrvaškem. Kakor znano, je istočasno s Hrvati zborovala v Zagrebu tudi „Zveza srbskih učiteljev" na Hrvaškem. Srbski učitelji so seveda popolnoma solidarni s svojimi hrv. tovariši v splošnih učiteljskih zadevah. Da bi pa svoji posebni organizaciji dali čvrsto podlago, so na zadnjem zborovanju osnovali „Srbsko učiteljsko hranilnico, delniško društvo v Zagrebu". Temeljna glavnica znaša 100.000 K, 2000 delnic po 50 K nominalne vrednosti. V skupno blagajnico za zaščito preganjanih učiteljev bodo tudi srbski učitelji in učiteljice vlagali po 1 K mesečno.
O „Srbobran" prinaša sledeči poziv iz srbskih duhovniških krogov: Narod! Pravični boj, ki ga bojuje rodoljubno učiteljstvo širom naše domovine, se tiče tudi nas. Iz tega boja more priti samo dvoje: ali rešitev ali propad i^aroda. Rešitev tedaj, ako klic učitelj-stva v najkrajšem času gane srca naših državnikov, da na katerikoli način urede težke in davno zaslužene zahteve učiteljskega stanu. — Propast, ki preti narodu, je že razprostrla svoje mreže in če ne bomo raztrgali teh nevarnih mrež, nastane iz njih mreža, v kateri se bo zadušilo naše prosvetno, kulturno in socialno življenje, kakor se zaduši muha v pajkovi mreži. Edino prosveta more privesti narod k popolnosti, k moči in velikosti in če pogledamo vprašanje naše naše prosvete, se bomo zgrozili pred žalostno resnico, da nismo mnogo napredovali od aualfabetizma in ako nam učiteljstvo odreče svojo požrtvovalnost, ki jo je doslej vedno v službi naroda izkazovalo, tedaj je propast gotova. — Vse države in državice razumevajo moč prosvete in store vse za njen razvoj ... Mi, ki potujemo z vami po raznih potih in najbolj po potu rešitve v vsakem oziru, poživljamo vas, da nam pomagate to prosvetno pnt urediti, kakor je to pri drugih narodih, ker čutimo, da je prosveta pot do svobode, brez katere narod ni narod .. . Tako pišejo srbski popi narodu, da naj se zavzame za učitelje in za svojo prosveto. Kako pa na Slovenskem?!
O Prva zdravnica v Dalmaciji. Okrajno glavarstvo v Kotoru je dalo doktorici Vidosavi Gjuričevi pravico za svobodno izvrševanje zdravniške prakse.
O Bosanski deželni zbor je sprejel dne 11. aprila t. 1. zakon, ki ga je sestavil odsek za prosveto glede enakopravnosti učitelj stva elementarnih šol z uradniki XII. do IX. dijetnega razr. Civilni adlatus bar. Benko je rekel, da ne more vlada iz denarnih razlogov zavzeti k temu nikakega določenega stališča.
O Boj zoper kače v Dalmaciji. Znano je, da ima Dalmacija izredno mnogo strupenih kač, zlasti pa gadov, ki Zahtevajo vsako leto med vinogradniki in poljedelci, pa tudi med vojaki veliko žrtev. Posebno mnogo teh kač je v Krivošiji, in ravno tam nimajo zdravnikov, tako da so žrtve navadno popolnoma brez pomoči ter navadno tudi umro. Dalmatinska deželna vlada je poizkušala že najrazličnejše, da bi iztrebila kače, do sedaj pa je bilo nje prizadevanje več ali manj brezuspešno. Lani pa je sklenila razploditi po Dalmaciji posebno vrsto podlasic iz Indije, vrsto mungo, ki se živi v svoji domovini skoro izključno samo od kač. Samo te pomisleke je imela vlada, da žival dalmatinskega podnebja ne bo prenesla, toda skrb se je izkazala nepotrebno. Vse živali, razen dveh, so izvrstno prezimile in so vrste kač že precej zredčile. Sedaj hoče uvesti dalmatinska vlada še večjo množino teh podlasic.
Priporočajte in širite naš list!
—	Bojkotirani vsenčillškl profesor,
Slušatelji geografije na zagrebškem vseučilišču so soglasno sklenili, da ne bodo več prisostvo-vali predavanjem profesorja dr. A. Gavazzi^ zaradi n-egove strogosti in ker v javnost pre-naša stvari, ki so se dogodile pred izpraše« valno komisijo.
—	Hrvaški vseučiliščniki proti Ko-šotiču. Za vladanja slavnega bana Tomašica so konflikti na dnevnem redu. Hrvaško-srbski dijaki na zagrebškem vseučilišču so se odločili za energično akcijo proti temu, da bi iz srbskega „veleizdajniškega" procesa žalostno-pro-sluli preiskovalni sodnik Košutic držal predavanja na tem vseučilišču. Košutic je uprav divjal proti nesrečnim in nedolžnim žrtvam tega procesa, in njegova vest se ni strašila nobenega sredstva; da bi spravil te uboge žrtve — če le možno — na vislice. Umevno je torej, ako se je akademična mladina uprla proti insinuaciji, da bi poslušala „predavanja" tega človeka, ki je tudi kakor znanstvenik jako dvomljive kvalitete. V karakteristiko tega najemnika Rauchove strahovlade naj služi tuii dejstvo, da ga dijaki obdolžujejo, da je prejel od vlade nalog, naj dijake na izkušnjah pridno meče in da je okolo pripovedoval o dogodkih na izpitih. No, mož, ki je bil neusmiljeno neizprosen proti žrtvam „veleizdajniškega" procesa, se je odpora dijakov zbal in je „začasno" odpovedal predavanja na vseučilišču.
—	Na zagrebškem vseučilišču je bilo v zadnjem zimskem semestru skupno 1287 slušateljev, od teh 1125 rednih iu 162 izrednih. Na bogoslovski fakulteti je bilo 75 rednih in 24 izrednih, skupno 109; na pravnoslovni in državnoslovni fakulteti 776 rednih in 53 izrednih, skupno 829; na modroslovni fakulteti je bilo filozofov 186 rednih, 14 izrednih, nadalje 52 rednih slušateljev gozdne akademije, 36 slušateljev geodet, tečaja in 61 izrednih slušateljev farmacevtskega tečaja. — Iz Hrvaške in Slavonije je bilo 82i slušateljev, z Reke 6, iz Ogrske 29, Dalmacije 159, avstr. Primorja 39, Kranjske 3, Štajerske 4, ostalih avstrijskih dežel 14. Iz Bosne in Hercegovine jih je bilo 152, iz Srbije 6, iz Bolgarske 38, Črnogore 5, Turčije 3, Makedonije 2, Rusije 2, Amerike 2, po 1 iz Bavarske in Italije.
—	Hrvaški visokošolci v Zagrebu priredijo prihodnje poletje pod vodstvom profesorja Janečka poučno potovanje po Srbiji ia Bolgariji iu obiščejo vsa važnejša mesta.
—	Ituske visoke šole. Ruska državna duma je pričela razpravo o interpelaciji levice glede dohodkov na ruskih visokih šolah. Med razpravljanjem seje izkazala nesklepčnost dume, zaradi česar je bila razprava prekinjena.
—	Beforma ljudske šole v Italiji. Italijanska vlada je podala nov šolski zakon. V teoriji je bila šolska obveznost v Italiji od 1. 1877., toda vkljub temu je bilo 40 odstotkov analfabetov, kar kaže pomanjkanje šol. Dolžnost skrbeti za šole so imele .občine, a je niso izpolnjevale, sedaj bo pomagala država. Doslej so plačevale občine 140 milijonov, država 21 milijonov lir za ljudske šole. Država hoče dati 16 milijonov več, da bo v nekaj letih dajala po 60 milijonov lir. Tako bodo država in občine dale 200 do 220 milijonov lir za šolstvo. Poleg tega bo država občinam dovolila 240 milijonov lir posojila za nove šole. Občine dobe brezobrestuo posojilo, ki se plača v 50 letih. Tudi v vojašnicah in na vojnih ladjah bodo urejene šole. Posebno mnogo šol manjka na jugu.
—	V Rusiji hočejo zgraditi nove visoke šole, ker so desedanje prenapolnjene. Tozadevna odredba izide te dni.
—	Poljski dijaki v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo, da je dospela tjakaj deputacija 16 levovskih akademikov, da prisostvujejo jubilejskim slavnostim tamošnje politehnike. Dijaki so položili na grob pesnika Pettoffyja venec ter je o tej priliki bilo tudi več govorov, v katerih so govorniki prispo-dabljali Petoffyja poljskemn pesniku Mickie-wiczu in poveličevali idejo poljsko-madjarskega prijateljstva.
Naš denarni zavod
Geslo: Ear plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca aprila K 105.158'84.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od V»2.—'/«;)• popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
i Ozirajte se na tvrdke, ki I objavljajo svoje oglase » v Učiteljskem Tovarišg.
X Koliko bi stala pot na luno?
Neki Američan je izračunil, koliko bi stal vozni listek, ko bi vodila železnica na luno. Po tarifih ameriških železnic bi stal tak vozni listek v tretjem razredu 930.000 dolarjev, t j. približno 4,600.000 K. Po tarifu nemških že-teznic bi stala taka vožnja 5 milijonov mark. Koliko bi pa trajala vožnja? Če vzamemo, da napravi vlak 60 kilometrov na uro, bi dospeli na luno v 2,500.000 urah, ozir. v 104.166 dneh ali 285 letih!
X Prodajalel deklet. V Bukareštu je prišla policija na sled prodajalcem deklic, ki so raztezali svoje delovanje po vsi Romuniji. Privabljali so mlade deklice v Bukarešto pod pretvezo, da vstopijo v neko podjetje kot šan-Bonetke. Takoj pa, ko so prišle deklice, so jih prodali v razne tolerančne hiše. Prodajalci so imeli tudi zveze z učitelji plesa, ki so jim prodajali blago. Zaradi tega je dala policijska prefektura zapreti vse plesne šole v Bukarešti. Do sedaj so zaprli 12 prodajalcev deklic.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1048.	Kranjsko.	1—1
V črnomaljskem šolskem okraju se razpisujejo v stalno oziroma začasno namešeenje naslednja učna mesta:
1.	nadučiteljska služba na dvorazrednici v Starem trgu;
2.	služba učitelja voditelja na enorazrednicah v Adlešieih, Božakovem, Dobličah in Preloki;
3.	po eno učno mesto na šolah v Suhorju in Strekljevca.
Pravilno opremljene prošnje za katero teh učnih mest, naj se službenim potom semkaj vlagajo do 18. junija t. 1.
Pri nameščenju učnih mest na šolah v Starem trgu, Dobličah, Preloki, Suhorju in Štrekljevcu se bodo upoštevali le prosilci oziroma prosilke za stalno namešeenje.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 16. maja 1911.
Št. 1091.
1—1
Na štirirazredni cesar Fran Josipa I. ljudski šoli v Dolenji vasi vasi pri Ribnici razpisuje se v stalno nameščenje eno učno mesto.
Na dvorazredni ljuski šoli v Banjaloki razpisuje se v stalno nameščenje drugo učno mesto z zakonitimi prejemki.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 12. junija 1911.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 5. maja 1911.
Zahvala.
Za vse dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam došli ob času bolezni in smrti gospoda
Karla Perkota,
bivšega nadučitelja v Mirnipeči
kakor tudi za častno spremstvo nepozabnega k zadnjemu počitku izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Posebe se še zahvaljujemo g. okr. šol. nadzorniku J.Turku za genljiv nagrobni govor, za ta slučaj sestavljenemu pevskemu zboru in vsem gg. ¡ImU!f« in Učiteljicam, ki so mu v taka obilnem številu izkazali poslednjo čast,
V Ambrusu, 17. maja 1911.
Žalujoči ostali.
Obvestilo!
Ravnokar je prispelo Cftft \ramaiirti modnih oblek za gospode	HiUIIgdl U
od K 10-— naprej. Dober nakup brez konkurence.
Damska konfekcija
kakor krila in bluze po priznano nizkih cenah.
„Agleško skladišče oblek"
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Naznanilo.
Slav. občinstvu se usojava vljudno naznaniti, da sva prevzela staroznano
gostilno pri g. Jos. Kozaku
po domače pri „Štrajzeljnu", = Poljanska cesta št. 21 =
ter se bodeva potrudila vsestransko kar najbolje postreči. Točila bodeva najboljša pristna dolenjska vina, belo, rudeče iz Gadove peči, pristen istrijanski in kraški teran. Na razpolago vedno gorka in mrzla kuhinja.
S poštovanjem
Ivan in Marija Perhavec.
Knjigoveznica
Anton Janežič
HJJ-ulIOIJ
!ET.orij auslra -ulica 1A l^i
II
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko »padajočih
........................... del............................
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
Advokat
■v
dr. Janko Zirovnik
je otvoril z 8. majem 1.1.
svojo lastno pisarno v Ljubljani,
Šelenburgova ulica št. 7,
H. nadstropje. (Nasproti glavne pešte; hotel pri Maliču.)
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela

priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
h
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalične poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. ::
J.
x
Iv. Bonač
v Ljiil>ljaiii
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, karto nažno tovarno, knjigoveznico.
m a m
Najugodnejši češki nakupni vir. Spomlad.-poletje 1©1J_
F. J. Havliček a bratr
Kopelji, Podebrady (Češko)
slavnoznani izvozni dom, pošilja franko
novo zbirko vzorcev
modnega blaga, cefirov in sukna
iopreme za neveste, Havličkove tkanine, damasta, brisalk, robcev, garnitur itd. Vzorci franko.
spomladanskih in letnih novosti 1911
1 zavoj 40 metrov pralnih ostankov praktično združenih za 18 K franko dostavljen. Od teh ne pošljemo vzorcev. Samo pri nas najbolje.
Havličkova tkanina 1 kos 18 »fl za 12 K, boljše vrste 23 m za 16 K. Specialiteta: Po-bradska kopališka tkanina 23 m za 22 K 40 v.
Založeno L 1887. XXV. letnik. PlSlte po vzorce!
» « « fl * «f ft «» fl »»ft* iS A' P S C-« P. « P fl «¡». fl t. fl
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in ¡»plačuje se vsak četrtek od 1/t2.—'/,3. ure popoldne in vsako soboto od 5.—1/,7. ure iveeer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali e. kr. poštne hranilnice (čekovni račun it.
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranCnih vlog po B°/„ oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vraoevanja (giej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiienih terjatev, predznamba na plačo ali peniijo. Prošnje za posojil* brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za Poboj ; naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 E posojila (dva pasivna delež») se vrača po načinu : A v 12 mesečnih rokih, in sieer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 E 73 h
c;
D E F , G H
Zadružni lokal je v Ljubljani,
18 „	n	rt n	17	» n	6	n	—	n	18.		3		56
24 „			28		4		50		24.		4		—
38 „			37		3		—		38.		—		66
46 „			45		2		50		46.		1		81
60 „			59		2		—		60.		—		70
70 „			69		1		75		70.		1		42
85 „	n	♦» n	84	rt n	1	n	50	n	85.	n	1	n	26
UUUJH-1111 ________________________
BUÜ EB-iflJJ;.' •L^xxi&eoLiSXEj
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Telefon št. IIS.
Poštna hranilnica št. 76.307.
in
K —•50 —•60 —•25 —•14 4 — 4-— —•10 1-50
Učne načrte za Kranjsko za eno
dvorazrednice po........
od tri- do osemrazredniee po . . . Načela za obči načrt ponavljalne šole Cesarska pesem, čveteroglnsna . . . Bninet, Telovadba, najnovejša izdaja Adamič, Slava cesarju Francu Jožef« I. Besedilo k Adamičevi spevoigri . . . Stupar, O prvinah in spojinah . . . Dr. E. Brctl. Kako si ohranimo zdravei
in trdne zob«.........—20
Izvršilni predpis k dok. šol. in nč. redu 1-20 Učit. pokojninski zakon za Kranjsko —-20
Mladinski spisi:
A. Ivfipe: Mladini I........ .	1"—
J. Slnpšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	V—
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	V—
A. Eape: Dnnf>....................1"—
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine Iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normali; itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
1
i
J