Št. 13 (1392) Leto XXVII NOVO MESTO, četrtek, 25. marca 1976 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Voda zaliva jamo Kanižarski rudnik tone, ker gre še za močnejši vdor vode V Kanižarici je od ponedeljka zvečer spet nevarno stanje. Med 21. in 22. uro so opazOi na istem mestu ponoven vdor vode. Takoj so organizirali pospešeno reševanje, neprestano merijo dotok vode, vendar slabo kaže. V torek zjutraj, ko so bila pred zaključkom naše redakcije opravljena zadnja merjenja, se je izkazalo, da še vedno 300 metrov globoko pod zemljo iz tal vre voda s količino 8, včasih celo 9 kubičnih metrov v minuti. Takemu vodnemu navalu kolektiv ne bo kos. Proizvodnjo so spet ustavili, ljudi umaknili iz jame in jih zaposlili z reševanjem, toda če bo šlo tako naprej, bo ves rudnik zalila voda. Kaj narediti, bodo odločili strokovnjaki in pa občinski ter republiški gospodarstveniki. Vse od prvega vdora vode v noči na 6. marec si ves kolektiv prizadeva rešiti premogovnik, bati pa se je, da so bili vsi napori zaman. Če bi voda preplavila rudnik, to ne pomeni le škode za kolektiv in manj razvito črnomeljsko občino, temveč bodo posledice občutne v širšem slovenskem prostoru: manjkalo bo premoga. POČASNI MLINI Tovarna industrijske opreme in konstrukcij Kovinarska Krško se usmerja na izvoz, pri tem pa ji delajo težave administrativne zavore. Pomembno količino tehnološko zahtevnih naprav je dobavljala naročnikom iz Češkoslovaške, vendar ji administrativni predpisi onemogočajo učinkovito poslovanje. Postopki za izdajo uvoznih in izvoznih dovoljenj so predolgi in zato ogrožajo uresničevanje razvojnih smernic, ki poudarjajo prioriteto izvoza. imb ^ m i W / - Prižiganje plamena v peči je za opekamarje nekakšen stanovski obred. Čez tri tedne se bo lahko začela poskusna proizvodnja, za praznik občine Trebnje 4. septembra pa bo otvoritev tovarne. (Foto: Železnik) Tovarna ploščic pred rokom Na Račjem selu pri Trebnjem so v novi tovarni začeli ogrevati peč za žganje ploščic Minuli četrtek je član osrednjega delavskega sveta Ljubljanskih opekam Joso Misaljevič prižgal ogenj v peči za žganje keramičnih ploščic. S tem se je dejansko pričelo tritedensko „odštevanje“ pred zagonom nove tovarne. Toliko časa je namreč treba, da peč pripravijo za temperaturo 1.100 stopinj Celzija. Trebanjska občina je spet tik gijo proizvodnje ploščic - ni manjkalo težav, vendar jih je novi. sedaj pred tem, da dobi novo sodobno tovarno. VrednoM naložbe z obratnimi sredstvi je 148 milijonov dinarjev. Da se je kolektiv Ljubljanskih opekarn odločil za pogumno naložbo, pove podatek, da zmore sedaj pri njih 200 delavcev ustvariti okrog 45 milijonov realizacije, v Račjem selu pa bo lahko, ko bo proizvodnja v popolnem zagonu, 70 delavcev v treh izmenah ustvarilo letno realizacijo, vredno 150 milijonov dinarjev. Direktor Janez Brezovar je pred prižiganjem plamena v peči navzoče člane delavskega sveta, izvajalce gradnje in druge goste opozoril na ugodno razmerje med vloženim denarjem in bodočo realizacijo, saj se lahko tovarna dejansko „izplača“ v enem letu. Pri izvajanju tako zahtevne gradnje - gre za najsodobnejšo tehnolo- ^' ■ - ; . 8 TEDNOV NASE NOVE AKCIJE (lil TflRIfli- 9211 fe ml It Ulf iUlmH. fc*tl nuvin. 158 NOVIH NAROČNIKOV v zadnjem tednu - največ po zaslugi številnih pismonoš iz vseh 9 občin, to je razveseljiv obračun zadnjega tedna! Trenutno vodijo naslednji poštni delavci: Marica Toplišek iz Koprivnice pri Brestanici — 12 novih naročnikov, Jože Trefalt s pošte Zabukovje - 12, Matija Ožanič s pošte Kočevje - 11, Terezija Zagorc s pošte Šentrupert - 7, Darko Štojs s pošte Raka - 6, Jože Umek s pošte Stopiče - 6, Vili Vrečič s pošte Stara cerkev — 5, Feliks Kastelic s pošte Žužemberk - 5 novih naročnikov itd. Najbolj je poskočilo število novih naročnikov v zadnjem tednu v novomeški, kočevski, krški in sevniški občini. Zdaj sodelujejo v akciji pošte iz vseh 9 občin širšega območja, število pridobljenih novih naročnikov pa znaša od 12. do 23. marca kot sledi: občina BREŽICE:......................13 občina ČRNOMELJ:.....................10 občina KOČEVJE: .....................26 občina KRŠKO:........................44 občina METLIKA:.......................3 občina NOVO MESTO:...................60 občina RIBNICA: ......................9 občina SEVNICA:......................26 občina TREBNJE: .. 20 razne pošte v SRS in SFRJ:...........23 naročniki v inozemstvu:...............7 Skupno število vseh novih naročnikov v zadnjih 12 dneh: 241, kar je vsekakor lep in spodbuden uspeh. Ugodnost brezplačnih izvodov domačega tednika velja tudi za vse naročnike v tujini. Ne pozabite, prosimo, in povejte še drugim: bodo vsi novi naročniki pr6j6-LIST brezplačno! Naročilnico Lepo vas medtem pozdravlja UREDNIŠTVO LISTA Ribnica praznuje Ob letošnjem prazniku ribniške občine bo 26. marca ob 9. uri v dvorani TVD Partizan v Sodražici svečana seja vseh zborov občinske skupščine, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Na seji bodo zaslužnim občanom podeljene letošnje občinske nagrade in priznanja. Naslednji dan ob 9. uri bo odkritje spominskega obeležja v Žlebiču, kjer so partizanske enote med NOB prehajale čez železniško progo. Odkritje bo popestril kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovnih šol iz Ribnice, Sodražice in Sušja. V Brčko: zbor brigadirjev Zvezno vodstvo socialistične mladine je sklenilo, da bo o>b 30-Ietnici prve velike mladinske delovne akcije Brčko-Banoviči pripravilo več praznovanj, pokroviteljstvo nad največjo proslavo pa je prevzel predsednik republike Josip Broz-Tito. Akcije Brčko-Banoviči so se udeležili tudi Dolenjci, zavoljo tega prosi medobčinski svet ZSMS za Dolenjsko vse brigadirske veterane in veteranke, raj pošljejo svoje podatke (ime, priimek,, ime brigade in v kateri izmeni so sodelovali) najkasneje do 29. marca. Podatke potrebuje svet za ureditev evidence in za organizacijo udeležbe na centralni proslavi v Brčkem. Avtobus z dolenjskimi brigadirji in brigadirkami bo krenil v Bosno 1. aprila in sicer ob 2. uri zjutraj iz Trebnjega, pol ure kasneje pa bo na novomeški avtobusni postaji ustavil Novome-ščanom. Veterani, ki bi se radi udeležili zbora brigadirjev in starta Titove štafete, sc naj oglasijo na OK ZSMS v svojih občinah, prijavo pa' lahko pošljejo na naslov: MS ZSMS za Dolenjsko, Novo mesto, Kettejev drevored 3, telefon: 068-22-807. POLITIČNA SOLA ZAKLJUČENA V soboto, 20. marca, se je v Črnomlju končala 50-urna občinska politična šola, ki se je je udeležilo okoli 40 slušateljev. Tega dne je bilo testiranje slušateljev in podelitev spričeval tistim, ki so se na testiranju dobro odrezali. POVEJTE NAM! Prihodnjo sredo, 31. marca, bodo novinaiji Dolenjskega lista pripravili uredništvo v gosteh v ribniški občini, in sicer V LOŠKEM POTOKU! Potočani, vabimo vas, da se oglasite od 17. ure dalje v gostilni Zdenka Moharja na Hribu. Tam vas bodo čakali novinaiji, katerim boste zaupali vse, kar vas teži, in jim spregovorili o zanimivih dogodkih v vaši krajevni skupnosti, o vašem delu, načrtih, težavah in drugem. Torej: na svidenje 31. marca ob 17. uri pri Moharju! r-r-t *•- Vsak, kdor je hotel, je lahko dal na zob enega ali pa več od 71 vzorcev cvička — Najboljšo kapljo ima Martin Cvelbar 30-članski kolektiv uspešno premagal. S požrtvovalnim delom je dosegel, da bo tako zahtevna naložba dokončana tri mesece pred uradnim zaključkom naložbe! A. ŽELEZNIK IZREDNA SKUPŠČINA ŠTUDENTOV Ker se člani Kluba belokranjskih študentov ne strinjajo z novo obliko dela kluba, je odbor sklical v Ljubljani v ponedeljek, 15. marca, izredno skupščino. Razrešili so odbor, ustanovili vrsto komisij, ponovno razpravljali o novem načinu dela, o novem pravilniku, govor pa je bil tudi o udeležbi na mladinskih delovnih akcijah. Teden dolenjskega cvička“, ki se je začel 18. marca in končal 21. marca, je minil v znamenju dobre kapljice in Židane volje. Začelo se je s tradicionalnim sprevodom vinogradnikov skozi Novo mesto. Vinogradnike so seveda spremljali obvezni sodi in trebanjska godba na pihala. Na novomeškem Glavnem trgu se jc ob tej priložnosti zbralo ljudi za en državniški obisk, večina radovednežev se je po sprevodu zatekla k hotelu „Kandija“, kjer je bila pokušnja ali pa tudi kaj več kot to. Obiskovalci ,,Tedna dolenjskega cvička" so lahko poskušali 71 Vzorcev najbolj slovečega dolenjskega vina. Kljub temu, da je uradna komisija že poprej ugotovila, da ne more biti noben cviček slab, je bilo seveda največ' zanimanja za kapljico tistih vinogradnikov, ia so jim enologi prisodili največ točk. Več kot 15 točk je za lanski pridelek zaslužilo 9 vinogradnikov. S 1 5,9 točke vodi Martin Cvelbar iz Novega mesta, sledijo pa mu Ignac Kovačič iz Novega mesta in Ivan Goltez iz Malenc (oba po 1 5,6 točke), Alojz Gričar iz Reger-če vasi in I ranc Slovenc iz Šentjerneja (oba po 15,3 točke), Tončka Kozole jz Kostanjevice in Vlado Pa- vec iz Šmihela sta za cviček zbrala po 15,2 točke, Franc Marzinčič iz Smalčje vasi 15,1 točke, Stane Okleščen iz Novega mesta pa natanko 15 točk. ODLIKOVANJA ZADELO Minuli četrtek so pred sejo občinskega sindikalnega sveta podelili 12 visokih državnih odlikovanj, s katerimi je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval 10 delavcev Trima in dva z občinskega sodišča v Trebnjem. Iz Trima so medaljo dela prejeli: Janez Tratnik, Jože Bukovec, Ignac Gole, Alojzija Kovač-Pekolj, Franc Kržan in Franc Lovše. Z redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani: Ivan Gole, Bratoljub Jurkas, Anton Maver in Franc Zakrajšek. Predsednik občinskega sodišča Janez Gartnar je prejel red republike z bronastim vencem, Slavka Drganc-Smrke pa medaljo dela. Tradicija je že, da se „Teden dolenjskega cvička“ začne s slovesnim sprevodom. (Foto: S. Mikulan) PIONIR ZAVRNIL, NOVO MESTO MOLČI Do torka opoldne je samoupravni sporazum o ustanovitvi območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet s sedežem v Novem mestu podpisalo nekaj več kot 70 tozdov in drugih delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti iz sedmih občin Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Največ podpisnikov je bilo iz sevniške občine (tudi Lisca). Pričakovati je, da bodo do danes, ko se izteka rok za podpisovanje, sporazum soglasno podpisali v metliški občini. Do trenutka, ko to poročamo, je najslabše stanje v novomeški občini, kjer sporazuma še ni podpisal niti eden od „velikih“. Iz SGP Pionir, ki šteje med največje delovne organizacije in porabnike ptt storitev v novomeški občini, so sporočili, da se razen krškega tozda v podjetju niso odločili za podpis. asluži - škandala Še je čas, da bo grmska kmetijska šola slavila tako kot se za jubilej spodobi - Ob sedanjih nedopustno slabih učnih objektih je novogradnja nujna — Denar zagotovljen Grmska kmetijska šola oziroma njen naslednik Kmetijski šolski center Grm slavi letos častitljiv jubilej - 90-letnico življenja in dela. Že en sam podatek, da je izšlo iz njenih učilnic in objektov za praktični pouk v teh devetih desetletjih kar 2.500 kmetijskih strokovnjakov nižje in srednje stopnje, doma iz vse Slovenije in celo iz zamejstva, narekuje, da je treba jubilej dostojno počastiti in da mora šola za jubilej kaj pridobiti. Tako je menil tudi pripravlplni odbor, ki se je prejšnji teden sestal in določil okvirni načrt praznovanja. V program štejejo že prireditve ob tednu dolenjskega cvička, večji del slavja pa bo jeseni, ko bodo na sporedu slavnostna akademija, zborovanja absolventov, živinorejska in druge razstave pri novih šolskih gospodarskih napravah pod Trško goro idr. Zapisali smo „nove šolske gospodarske naprave", ki jih še ni in za katere še ni zasajena prva lopata. Prav te pa je iz več razlogov nujno čimprej treba zgraditi. Ne gre le za več let neizpolnjeno obljubo tovarne IMV Novo mesto, ki na Grmu izriva šolo, temveč predvsem za dejstvo, da je sedanja šola neodpustljivo slabo opremljena, tako rekoč zaostala in kot taka zlasti pri nekaterih praktičnih nalogah učencem ne more nuditi skoraj ničesar. Šolski hlev na primer nima niti napajalnikov in marsikatera naša kmetija se lahko pohvali z boljšim, sodobne} Šim. Se je čas, da se do jubilejnih oktobrskih dni zgradi vsaj del predvidenih montažnih gospodarskih naprav. IMV je, kot je zagotovljeno, že oddvojila, oz. zagotovila 19 milijonov Ndin, načrti, ki jih pripravlja Dominvest, pa so tudi skoraj izgotovljeni Treba je le pohiteti in na- domestiti zamujeno; to pa je tudi edina izbira, zakaj preveč dejstev govori zoper to, da bi si lahko privoščiti „škandal“, to je pustili šolo nazadovati. V primeru, da bo šola dobila nove objekte pod Trško goro, bo pokrovitelj proslave Zadružna zveza Slovenije, seveda če bo za to njen upravni odbor, kot je na seji dejal predsednik Andrej Petelin. M. LEGAN Sprva bo vreme pretežno oblačno, ponekod še manjše padavine. Proti koncu tedna izboljšanje in nekoliko toplejše vreme. tedenski mozaik Morda zadnji javni škandal je priredil britancem lord George Brown, poslanec v zgornjem domu. Priredil ga je, k o je pred TV kamerami izjavil, da izstopa iz laburistične stranke. Njen član je bil od mladih let in se v njej uveljavil. Čeprav samouk je postal tudi zunanji minister, kaj kmalu pa bi postal tudi šef stranke in predsednik vlade. Če tega ni dosegel, potem je morda krivda v tem, da mu je manjkalo takta oziroma diplomacije. Tako je predsedniku sovjetske vlade Hruščovu v Londonu dejal: „dragi Nikita, tebe jaz ne bi volil", ženi francoskega veleposlanika pa je med večerjo predlagal: „Kaj če bi šla skupaj v posteljo? “ in dobil klasični odgovor: „Počakajte, da bo za nami juha. “ Stranko je George Brown zapustil zato, ker je postala zanj „preveč levičarska", zadnji sunek pa mu je dal izgnani sovjetski književnik Solženicin s svojim protikomunističnim križarskim nastopom v britanski tele-viziii. Več se je o Kampučiji, kakor se zdaj imenuje Kambodža, neposredno zvedelo, ko se je iz Phnom Penha vrnil v Peking švedski veleposlanik v obeh prestolnicah Biork. Diplomat je dva tedna potoval po Kambodži s še nekaterimi tujimi kolegi in s tem postal tudi edini „zahodnjak“, ki je videl tisto, kar se tamkaj dogaja odkar je aprila lani zmagala revolucija. Tisto kar se je zgodilo je spremenilo Kampučijo v državo totalne revolucije, radikalnejše in daljnosežnejše kot je kitajska revolucija. Kamboški državniki so izjavili gostom, da v državi ne bo zasebne lastnine, niti ohišnic kot jih imajo na Kitajskem. Ni denarja, zato tudi ne plač in zaslužkov. Se vedno ni telefona in brzo-java. V Phnom Penhu ne živi več 2,5 milijona ljudi, temveč samo 100 tisoč prebivalcev. Večinoma so jih izselili zaradi „la-kote in kolere". Delajo na kmetijah in prejemajo hrano in sta-m novanje. Ljudstvo te države, je dejal švedski veleposlanik, je veliko pretrpelo, težave, ki jih premaguje Kampučija so tudi danes velike. Toda kljub težavam je država ostala popolnoma neodvisna". Povezano z življenjem Razvoj delegatskih odnosov skupnosti v krajevni Vrsta pogovorov o uveljavljanju delegatskih odnosov, ki so bili na vseh ravneh v zadnjem času, so jasno pokazali, da je uresničevanje ustavne podlage našega sistema zadeva, ki jo moramo neprestano analizirati, kritično preveijati in hkrati zagotavljati skladen razvoj oblike in vsebine. Takega sistema namreč nismo začeli uveljavljati zaradi nekih umotvorov, temveč predvsem zato, da bi resnično uveljavili v življenju vse tisto, kar naj bi bilo, če se nekoliko zapleteno izrazimo, plod samoupravno oblikovanih in usklajenih interesov delovnih ljudi in občanov. To pa velja tako za zadeve na ravni federacije in republike, kot v tozdih in krajevnih skupnostih. Uspešen razvoj celotnega sistema pa razumljivo zavisi predvsem od odnosov v osnovnih družbenih celicah in zato je prav, da zlasti njim posvečamo največje pozornost. Ugotovitve pa kažejo, da imajo delegacije v krajevnih skupnostih še vedno premajhen stik z občani in da nemalokrat delujejo kot nekakšen kolektivni bivši odbornik. To dokazuje tudi dejstvo, da so redko pobudniki za sklicevanje zborov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in da se preveč zadovoljujejo samo s sprejemanjem stališč do gradiv, kijih dobijo za seje na občinski ravni. To pa seveda pomeni, da imajo tako ali drugače monopol nad odločanjem v bistvu še vedno razni izvršilni in upravni organi, ne pa ljudje. Žal se v reševanje teh vprašanj vse premalo vključujejo tudi družbenopolitične organizacije. To velja še posebej v primerih enostranskih rešitev, ki jih predlagajo najrazličnejši organi in jih nato tudi z vsemi silami zagovarjajo. Pri tem moramo še posebej opozoriti, da zlasti v krajevnih skupnostih najbolj občutimo, kje slabo deluje socialistična zveza in kje se osnovne organizacije sindikata, ki delujejo v tem okolju, slabo vključujejo v skupno urejevanje poglavitnih zadev. Dokaz lahko najdemo l^3if CARACAS — Na svoji poti po državah Latinske Amerike je predsednik Tito obiskal Mehiko, Panamo in Venezuelo. Povsod je bil sprejet z najvišjimi častmi, njegovi pogovori s tamkajšnjimi državniki pa so bili v središču svetovne pozornosti. Na sliki: predsednika Tita in soprogo Jovanko sta na letališču v Caracasu pozdravila venezuelski premier Carlos Andres Perez s soprogo Blanco. (Telefoto UPI) IZ ZADNJEGA PAVLIHE 1 3F A - Naš najboljši samoupravljalec pa je letos tovariš Janez, ki je dosegel rekord v podpisovanja samoupravnih sporazumov: tri na minuto 1 zlasti v številnih statutih krajevnih skupnosti, ki so bili nemalokrat zelo površno obdelani. Posebno pozornost pa je treba še posebej posvetiti celovitemu informiranju občanov, spodbujanju ljudi, da bi svoje poglede, mnenja in predloge povedali delegacijam, zaostriti odgovornost izvoljenih delegacij in tudi njihovem usposabljanju, izobraževanju in zagotavljanju javnosti dela. Pri vsem tem pa čakajo, kot je bilo zlasti v zadnjem času velikokrat poudaijeno, posebne naloge osnovne organizacije ZK in komuniste v vseh krajevnih skupnostih. Njihova naloga ni samo v tem, da teoretično obravnavajo uresničevanje ustave v krajevnih skupnostih in načelno razpravljajo o nalogah in slabostih. Zagotovo ne bo nobeni osnovni organizaciji padel ugled, če se bo iz „višjih“ ravni razpravljanja spustila v vsakdanja vprašanja, o katerih govorijo ljudje, o željah, ki jih postavljajo, o problemih s katerimi se srečujejo in o potrebah, , ki jih občutijo. Toda seveda ne s-* gre samo za razpravljanje. Vsako tako vprašanje zahteva predvsem takoimenovano živo akcijo, ne pa zapisanih sklepov na papirju, ki ostajajo mrtve besede. JANEZ KOROŠEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Konec prejšnjega tedna so na seji komisije obdelan tudi tisti del odnosov v združenem ^ucye- Ocena je, da ne moremo biti povsem skupščine SFRJ za pripravo zakonov s pod- delu, la se nanaša na delovne odnose, ome- zadovoljni z uresničevanjem začrtane eko-ročja združenega dela sprejeli pomembno nimo pa še — kar je poudaril Roman Albreht nomske politike na začetku letošnjega leta — odločitev: po domala pol leta trajajočih intenzivnih pripravah je besedilo osnutka zakona o združenem delu sedaj toliko pri- Eravljeno, da ga je bilo mogoče - po od->čitvi te skupščinske komisije — spraviti v redni nadaljnji skupščinski postopek za njegov sprejem. Kakor je predvideno, naj bi sedaj ta izredno pomemben nov zakonski osnutek prišel v javno razpravo; le-ta naj bi se odvijala predvsem v delegatski bazi ter po delovnih kolektivih. Po javni razpravi - ki naj bi trajala do jeseni — bi zbrali vsa opozorila, predloge, kritike in pripombe ter slednjič izdelali dokončno besedilo za novi zakon o združenem delu. Poudariti velja izredno pomembnost tega novega zakona, ki je po svoji vsebini tako temeljnega pomena, da ga v razpravah upravičeno označujejo za enega najpomembnejših zakonskih aktov po sprejemu naše nove ustave. Predsednik omenjene komisije skupščine SFRJ Roman Albreht ki je v natančno določa> 0 katerih ^ uvodnem poroedu na sestanku prejšnj. teden ^ih delavci zares nc oSredno izražajoL na povzel bistvene vsebinske sestavine novega tisto> kot določ/ ustava _ prisjt0jn0sti zakona (in spremembe, ki jih je sedanji oziroma vdiavo delavske« v nniitnih v svojem izvajanju — da je v sedanjem zakon- ne S^dc na da smo zabeležili tudi neka-skem osnutku spremenjen (v primeijav; s tere dokaj ugodne rezultate. Potrebna je prvotnimi zasnovami) tudi tisti del, ki se maksimalna angažiranost vseh organiziranih nanaša na neposredno izrekanje mnenj delav- socialističnih sil od TOZD in občin do fede-cev v sistemu odločanja. Spočetka je bilo rac*je ~ 50 poudarili — da bomo dosegli zamišljeno, naj bi delavci neposredno od- zastavljene razvojne cilje, ki smo si jih za ločali domala o vseh vprašanjih iz združenega dela na svojih zborih. V praksi bi takšen sistem odločanja kajpak le stežka dobil realno obliko — pa sedaj zakonski Zakon o združenem delu zakonski osnutek doživel med dosedanjimi pripravami), je predvsem poudaril, da so jedro tega novega zakona še nadalje tri temeljne sestavine proizvajalnega razmerja in sistema samoupravnega socialističnega združenega dela. Te sestavine so družbenoekonomska, organizacijska in samoupravna, je dejal R>man Albreht. V sedanjem zakonskem osnutku, ki celovito obravnava področje združenega dela, je veliko podrobneje kot doslej obdelan kompleks dohodkovnih odnosov v združenem delu — poglavitna novost je opredelitev ustvarjanja nove vrednosti in vseh odnosov, ki iz tega izhajajo. Posebej podrobno je oziroma veljavo delavskega sveta v prvotnih zasnovah novega zakona nekako razvrednotena, čeprav nehote. Zakonski osnutek, ki je sedaj narejen, pa to ustrezno popravlja. Obsežno delo temeljnih priprav za oblikovanje ustreznega novega zakona, la bo celovito zajemal vsa poglavitna vprašanja združenega dela, je torej sedaj opravljeno. S tem smo, lahko rečemo, naredit pomemben korak dalje k uresničevanju ustavno zasnovanega samoupravnega združenega dela, ki je vsekakor temeljna osnova našega samoupravnega socializma. Sredi prejšnjega tedna je bil v zvezni konferenci SZDU sestanek, na katerem so ocenili uresničevanje letošnje razvojne reso- črtali za letos. Posebej so opozorili na šibko rast proizvodnje — ki je bila letos v prvih dveh mesecih le za 2,6 % večja kot lani. Gospodarjenje postaja vse težje, inflacija (dasiravno smo jo nekoliko zavrli) je še vedno nad evropskim poprečjem. Tudi iz zanke naraščajočih cen se nismo izvili, hkrat-pa z administrativnimi zavorami še vplivamo na to, da zaživi tista stabilizacijska gospodarska politika, kije naš nujni letošnji cilj. Sestanek v zvezni konferenci vsekakor ni prinesel kakšnih dokončnih odločitev - opozoril pa je na nekatere bistvene sedanje probleme, ki jih bomo morali prav hitro načeti, da bomo privedli gospodarstvo k zeleni veji. ZlS jc konec prejšnjega tedna odločno izjavil, da je (pred podpisom družbenega dogovora o izvajanju politike cen, ki pa se še vleče) nesprejemljivo kakršnokoli zviševanje cen, še posebej cen za elektriko in za storitve. Družbenopolitične skupnosti naj ne bi sprejemale takšnih odločitev pred podpisom dogovora, je posebej poudaril ZIS. Konec prejšnjega tedna je republiSka skupnost za starostno zavarovanje določila, naj bodo od novega leta dalje višje tudi starostne pokojnine kmetov v Slovenji. Te pokojnine bodo poslej znašale 410 dinarjev mesečno (doslej so znašale 300 din mesečno), razliko med dosedanjo in novo pokojnino pa naj bi kmečkim upravičenoem izplačali v začetku maja. Ob koncu pa še razveseljiva gospodarska novica: svet guvernerjev evropske investicijske banke je sklenil, da bo namenil za realizacijo novih objektov ob Sredozemlju približno milijardo dolarjev investicijskih posojil - in med državami, ki bodo lahko uporabljale ta sredstva jc tudi Jugoslavija. Znano je, da gre za investicijska vlaganja nove avtomobilske ceste, ki bo tekla skozi vso našo državo. tedenski zunanjepolitični pregled V britanski politiki je nastala nevarna praznina. Tako rekoč čez noč je po lastnem preudarku zapustil rezidenco na Downing Steetu 10 Iiarold VVilson, ki je pred tem javnosti sporočil obrazložitev, češ da je ..utrujen od vladanja" in dodal: „Dovolj dolgo sem služil kot ministrski predsednik, dlje kot katerikoli drugi mirnodobni britanski premier v tem stoletju. Moja dolžnost je tudi, da drugim ne kratim možnosti za premierski sedež.“ Premier VVilson je sicer dostikrat trdil, da je voz britanskega gospodarstva potegnil iz recesije do tolikšne mere, da vajeti lahko zdaj poprime njegov naslednik. On sam pa da si lahko privošči počitek. In tega po 31 letih aktivnega političnega delovanja, med katerim je kar 13 let prebil na čelu stranke in skoraj osem let na premierskem položaju, morda res potrebuje. Toda, to je tista plat medalje, ki jo je svojim volivcem in ostalim državljanom Velike Britanije ponudil Harold VVilson sam. Pri tem pa se seveda zastavlja vpra-šanje, če je temu res tako. Kaj pa morda drži tisto, kar je zapisal londonski Daila Mail: „Wil-son je prišel do spoznanja, da enostavno ne more in ne zna več naprej, kajti bil je človek, čigar vrhunski dar je sicer bil, da je britansko barko ohranil na površini, njegova tragična hiba pa je bila, da tej ladji ni znal naravnati kompasa in po njem dosledno krmariti.44 Kakorkoli že, resnica je, da s politične scene odhaja osebnost, ki ji ob odhodu gre pripisati v dobro marsikaj, pa zaradi tega iskanje uspešnega naslednika najbrž ne bo lahko. Ne prostovoljno, ampak z ukazom prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR pa je moral ondan zapustiti ministrski sedež Dimitrij Poljanski. Čeravno je do tega prišlo komaj deset dni po končanem kongresu KP ZS, pa sprememba na politični sceni ni niti bila tako zelo presenetljiva. Res je sicer, da je uradni govornik 2S. kongresa KP SZ Afana-sijev sicer rekel, da se bo Poljanski še naprej ukvarjal s kmetijstvom, toda resje tudi, da so ga mnog govorniki na kongresu kritizirali zaradi pomanjkljivosti, ki so se pojavile v sovjetskem kmetijstvu. In prav to je najbrž poglavitni vzrok, da se zdaj 58-letni Ukrajinec dokončno umika s političnega vrha in odhaja na „drugo delovno mesto44. In medtem, ko svetovna javnost še ugiba, kdo bo VVilsonov naslednik (kandidatov je namreč več), pa je že znano, da je Poljanskega zamenjal Valentin Mesjak, ki naj bi se pri svojih 46 letih čimpreie lotil temeljitega zdravljenja sovjetskega kmetijstva. To pa res ne bo lahko, saj so na primer v SZ za prihodnje pedetno obdobje začrtali kot minimalno poprečno letno žitno proizvodnjo 215 do 220 milijonov ton, kar je 80 milijonov več kot lani. Odhodi TELEGRAMI LAS VEGAS — V puščavi Nevade so ZDA izvedle še dve podzemeljski jedrski eksploziji. Opazovalci menijo, da ameriški strokovnjaki preizkušajo zelo močne bombe preden bo kongres ratificiral sporazum o omejevanju podzemeljskih jedrskih eksplozij. Po tem sporazumu, ki bo začel veljati 31. marca, bodo dovoljene eksplozije bomb za največ 150.000 TNT. VVASHINGTON - Komite ameri-škega predstavni Scega doma za oborožene sile je odobril proračun za nakup orožja v višini 33,4 milijarde dolarjev. Ta proračun je za 698,6 milijona dolarjev večji, kot je predlagal predsednik Ford. TEL AV1V - Izraelski obrambni minister Simon Peres je izjavil, da bodo izraelske oblasti uporabile silo, da bi zadušile naraščajoč val nemirov proti izraelski upravi na zahodnem bregu Jordana. HAVANA - Predsednik kubanske vlade Fiedel Castro je opozoril Južno-afriško republiko, da se utegne z nadaljevanjem okupacije angolskega ozemlja v bližini jezu Cunene znova razplamteti vojna in se razširiti na Namibijo pa tudi na samo Južno Afriko. „Ce bo jez Cunene postal bojišče, bo vsa odgovornost padla na Južno Afriko, če pa bo črna Afrika sestavila skupno vojsko, da bi enkrat za vselej razbila apartheid, potem bo tega kriva edinole Južna Afrika", je še dodal Castro. BUENOS AIRES - Nekdanjega guvernerja argentinske province Salta, Miguela Ragoneja so ubili mestni gverilci, Sporočilo je objavila levičarska peronistična organizacija, ki trdi, da je bil nekdanji guverner , ..obsojen" in ubit zato, ker ni sprejel članstva avtentične peronisticne stranke, ki se je odcepila od vladnega gibanja. OSLO - Spomenik umrlim jugoslovanskim intemtrancem na Norveškem bodo 29. novembra letos odkrili v Oslu. RIM - Državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Luigi Granelli je na enem izraed de-mokrščanskih sestankov izjavil, da lahko Ford in Kissinger mislita svobodno o vlogi ZDA nasproti drugim državam v svetu, toda odločitve vsakega naroda so samostojne pri izbiri njihove vlade. Sl. 13 (1392) - 25. marca 1976 DOLENJSKI LIST >comuM tn UCfO 1 >UJU Ut ličilu 1fi\ blagajni tozda „Puf' ' IZŠLE SO „PRVE BRAZDE" Prireditvam ob „Tednu dolenjskega cvička" se je pridružil tudi Kmetijski šolski center na Grmu, ki je pripravil vrsto strokovnih predavanj o vinogradništvu, razstavo strojev in tiska. Omenjeno gre v sklop slovesnosti, s katerimi bo šola počastila 9.0-letnico obstoja. Pri vsem sodelujejo dijaki, ki so pred kratkim izdali glasilo ,,Prve brazde". V njem so objavljeni prispevki, v $ katerih mladi razmišljajo o vlogi kmetijstva ter opisujejo, zakaj so se odločili za poklic kmetijskega tehnika pa tudi leposlovni poskusi. Učenci in njihovi učitelji želijo, da bi čim prej dobili novo šolsko in gospodarsko poslopje pod Trško goro. M. TRATAR NOVO MESTO: V ponedeljek so rejci pripeljali na sejem 321 prašičev, starih od 6 do 12 tednov, in 54 rašičev, starih od 3 do 5 mesecev, kupno so prodali 254 prašičev. Za mlajše so kupci odšteli 500 do 650 din, za starejše pa 660 do 850 din. Sejem je bil dokaj živahen, cene prašičem pa se bistveno niso spremenile. BREŽICE: 20. marca so rejci pripeljali na tedenski sejem prašičev 638 do tri mesece starih živali in 43 I starejših prašičev. Po 30 din 1 kilogram žive teže je bilo prodanih 563 mlajših prašičev, za 29 starejših prašičev pa so rejci iztržili po 20 do 21 din za 1 kilogram žive teže. Sejmišča /Ne/črno varstvo Kmetijski nasveti Nadlega po imenu bramor Njegovo podtalno delovanje je vrtnarjem in vrtičkarjem pre- ! dobro znano. Bramor, do 5 cm dolga žuželka s krepkimi pred- | njimi nogami, ki jih uporablja za kopanje dober centimeter širo- 1 kih rovov, je nevaren, nadležen škodljivec zlasti v lahki, | humozni zemlji. Prej ali slej se vsak obdelovalec take zemlje | vpraša, kako bi se učinkovito spoprijel z njim. Če je vrtiček majhen in če ima vrtičkar dosti časa, tega pa § običajno ima, sicer ne bi bil vrtičkar, se je mogoče bramorja J znebiti na enostaven način - brez uporabe kemičnih pri- | pravkov, ki se jih je treba izogibati, pa tudi stanejo precej. Preizkušena metoda je lovljenje bramoijev v zakopane kupe toplega » konjskega gnoja ali pa v stare lonce, zakopane do roba v vrtno zemljo. Ponoči je namreč na gredicah precejšen promet in marsikateri škodljivec na svoji poti omahne v nastavljeno posodo. To se obnese zlasti v maju in juniju. Nadlege se je mogoče znebiti tudi z razdiranjem gnezd. V J juniju si bramorjeve samice izdolbejo v zemljo navpične rove, | naredijo gnezda in natresejo vanje tudi do 300 kot konopljeno I zrno debelih jajčec. Navpičnega rova ni težko najti, če sledimo vodoravnim rovom, ki jih sicer izrijejo bramorji v zemlji. Seveda so najbolj zanesljivi kemični pripravki, med njimi zlasti paration in folidol v obliki prašiv. Zelo napadeno površino 1 hektarja zagotovo očistimo bramorjev, pa tudi nekaterih drugih (strune, majski hrošč - ogrci), če posujemo kakih 35 kg takega prašiva. Dober uspeh se doseže tudi s potresanjem zastrupljenih vab, za kar je zlasti dobro uporabiti navlaženo koruzno zrnje, ■ pomešano s cinkovim fosfidom. Razen koruze je mogoče uporabiti zdrobljen riž ali pa pšenične otrobe. Načinov zatiranja bramorjev je še več (na primer vlivanje j petroleja ali terpentinovega olja v rove), kar vse kaže, da je ta živalca vrtnarjem zares trn v peti. Posebno škodljiva je v aprilu, zato je večino navedenih zatiralnih ukrepov potrebno narediti prav v tem mesecu. Inž. M. L. I Velika Dolina je bila v soboto, 20. marca, prizorišče 9. pionirske konference v brežiški občini in prikaz bogatega kulturnega udejstvovanja mladega rodu. Oceno uspehov izvenšolskega dela dopolnjuje zajetna knjiga o dejavnosti odredov med dvema konferencama. (Foto: Zupančič). TTKS Kočevje je organizirala v novem bazenu trim plavanje, ki se ga je udeležilo 200 občanov. Uspelo je tudi trim smučanje v Dolgi vasi, ki se ga je udeležilo 129 smučarjev. Zaradi velikega zanimanja občanov za trim akcije, bodo trim plavanje kmalu ponovili. (Foto: France Brus) -*•••* . r redno te zapisati Otroci na cesti, vrtci prenapolnjeni, obupane zaposlene matere, ki iščejo rešitev, kot vedo in znajo. Vrsta idej za časnikarske naslove, s katerimi opozarjamo na stisko. Stisko, ki traja in bo še trajala, zakaj Novo mesto, naglo razvijajoči se center z množico zaposlenih mater, ne dohaja potreb. Pa ne samo Novo mesto. Nakazana je še ena možnost, s katero bi si lahko pomagali, podobno kot že dolgo počno, denimo, v skandinavskih (mnogo bogatejših) deželah. To je zasebno varstvo, zasebne varuške. Takoj je treba pridjati pripombo, da to ni tisto zloglasno „čmo varstvo", s katerim imajo tudi mnoge no- vomeške matere slabe izkušnje, pa molče potrpijo, ker nimajo drugega izhoda. To ni očitno oderuštvo, kakršnega primere poznamo tudi v Novem mestu, kjer je tarifa 700 din na mesec za varovanje enega otroka (brez malice ali česa podobnega) tako rekoč vsakdanja praksa. Gre za organizirano zasebno varstvo. Na posvetovanju pred ženskim praznikom ga je v novomeškem iMbodu obrazložila in utemeljila Olga Vrabič: Gradnja otroškovarstve-nih ustanov je zahtevna (draga) naloga. Ni mogoče vsega narediti naenkrat, zato je treba izkoristiti pripravljenost nekaterih žensk, da vzamejo otroke v zasebno varstvo. Zasebno varstvo naj bi postalo nekakšno delo na domu, ki ga poznamo na primer v konfekcijski industriji. Zasebne varuške bi dobile status delavca na domu, povezane bi bile z otroškovar-stvenimi ustanovami in od' njih prejemale tudi dohodek za svoje delo. Seveda bi bilo treba upoštevati nekatere normative glede števila otrok, prostora ipd., zasebne varuške pa bi bilo treba tudi strokovno usposabljati. Tej možni rešitvi so nekateri že vnaprej nenaklonjeni, imajo jo za umik, za korak nazaj. Na žalost je tako, da so zmogljivosti vrtcev še mnogo premajhne, otroci pa potrebujejo varstvo danes, ne jutri. Kompromis z zasebnimi varuškami je marsikje - nujen M LEGAN Na vajah posameznih enot teritorialne obrambe se pripadniki TO seznanjajo z orožjem in napravami ter preizkušajo svoje znanje. Posnetek je s sobotne vaje vezistov novomeške TO, kjer so uspešno vzpostavili brezžične in žične zveze med enotami in poveljstvi. (Foto: M. Vesel) Pri ribniškem podjetju R1KO si je nad sto predstavnikov cestnih, komunalnih in gozdnih OZD iz vse Jugoslavije ogledalo prikaz delovanja snežnih rezkarjev, la po svoji zgradbi pomenijo novost na našem tržišču zimske opreme. (Foto: Daniel Divjak) LEP PLEMENSKI PRAŠIČ Za pripustitev svinj je pri Štamcarjevih v Zalovčah (Lake) 36 na voljo lep krškopoljski plemenski prašič. Za trikratno pri-puščanje je treba odšteti 80 din. štva kmetijskih inženirjev in tehnikov novomeški veterinar Jože Bergant. Ameriški biki niso nič drugega kot na mleko selekcionirana pasma sivorjavega goveda, izvirajočega iz Švice. Običajna (naša) sivorpva pasma ima eno pomanjkljivost: preslabotne genetske (dedne) možnosti za večjo mlečnost. Če v mlečnosti ne bi napredovala, bi jo druge pasme prehitele, pa četudi je za naše-razmere zelo primerna za prirast mesa. Oplemenjevanje z ameriško odbiro odpravlja to pomanjkljivost in obeta sivorjavi pasmi še lepe čase. Veterinar Bergant je navedel vrsto uspehov pri oplemenitenju ne le v okolici Nove Gorice, kjer so prvi začeli umetno osemenjevati s semenom ameriškega bika (kot zanimivost: zadnja leta uporabljajo tudi v Sloveniji bikovo seme, zmrznjeno v tekočem dušiku pri minus 196 stopinjah Celzija - in je trajno uporabno), temveč tudi pri nas na Dolenjskem. Potomci imajo daljšo proizvodno dobo, večjo vitalnost, trdnejše noge, predvsem pa večjo mlečnost, ne da bi bila prizadeta prireja mesa. S pomočjo oplemenitenja je mogoče povečati mlečnost celo na povprečje črede 6.700 litrov mleka na leto, kar je sila obetaven podatek. Nobenega razloga torej, da bi dvomili o novosti, katere prednosti so očitne in preizkušene. M. L Pomoč Kanižarici Je že tako, da nesreča prihaja na krilih in odhaja peš. ,,Mirno sem spal, ko je zazvonil telefon in sporočil, da je na progi številka deset vdrla voda," je opisoval boj z vodo, boj za obstanek v premogovniku Kanižarica pri Črnomlju tehnični vodja Vinko Babič. Zgodilo se je v noči med 5. in 6. marcem, toda trajalo je in še traja to zoprvanje z naravo, zakaj nevarnost še ni minila in je sedanji načrt črpanji le izhod v sili. Nesreča odhaja počasi, smo zapisali. Joda mnogo hitreje kot bi, če ne biJvzbudila solidarnosti, občutka v ljudeh, da je v nesreči treba pomagati. Rudarska solidarnost izvira iz naravne ogroženosti, iz prežeče nevarnosti v rovih, in je zato toliko bolj živa. Naj bo za zgled, saj je Nakit, ki so ga našli v /Karikatura: Marjan Bregar/ marsikdaj ne posnemamo, smo brezbrižni, neprizadeti, egoisjični. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja v Brežicah je končno dobila tajnika, so zvedeli člani komiteja občinske konference ZK, ko so 22. marca poslušali poročilo o njenem delu. Lani se je komisija sestala dvakrat, vendar je obakrat ugotovila, da brez tajnika ni sposobna nadaljevati delo. Stara komisija je v treh letih rešila en sam primer, pet zadev od šestih pa še vedno ni zaključenih. V bodoče pričakuje komite pospešeno in učinkovitejše delo, komisija pa se priporoča za večje sodelovanje in- Tovariš zdravnik, poglejte, kaj je z njegovim vidom! (Sposojena karikatura) špekcijskih služb, davčne uprave, občanov in družbenopolitičnih organizacij. Tudi organi delavske kontrole lahko predložijo komisiji primere, katerih sami ne morejo rešiti. V poročilu zasledimo, da je vseh šest predlogov za raziskovanje izvora premoženja poslalo komisiji javno tožilstvo, medtem ko občani niso dali nobene prijave. Komisija Ameriški biki? Ameriški biki za naše krave? Nezaupanje, celo, neizrečen strah, je vsebovalo to vprašanje, ko so naši kmetje prvič slišali za namero, da bi našo sivko oplemenitili z ameriško pasmo. Kaj je v resnici prinesla novost, smo lahko ugotovili iz predavanja, ki ga je imel 19. marca na željo dolenjskega dru- Premogovniku v Kanižarici je sklenil s posojilom pomagati tudi sklad skupnih rezerv Slovenije. Na sliki: črpanje vode iz zalite jame. Kanižarici so takoj ponudili pomoč drugi premogovniki. Izkazala sta se zlasti Velenje, ki je poslalo tudi strokovno ekipo, in Žalska Minerva, ki je naglo dostavila plastične cevi za črpanje vode. Pomagali so tudi drugi, zdaj pa je prišla iz Ljubljane še novica, da ie upravni odbor sklada skupnih rezerv Slovenije namenil Kanižarici posojilo 2,5 milijona dinarjev kot nujno solidarnostno pomoč. S pomočjo tega denarja naj bi naredili načrt sanacije premogovnika, tako da bo lahko v celoti obratoval. Kot je znano, ima še toliko zalog, da bo lahko živel še več desetletij. M. L Z grenko pilulo V dobro voljo in zadovoljstvo, da sc je na Dolenjskem naposled posrečilo združiti zdravstvo pod okrilje sestavljene organizacije združenega dela Zdravstveni center, je padla grenka pilula: bilančni primanjkljaj nad 13,7 milijona dinarjev, „prigo-spodarjen" v regijskih skladih na zdravstvenem področju. Pilula je tem grenkejša, ker zboroma regionalne zdravstvene skupnosti ta trenutek še ni znano, kdo bo plačal izgubo. Ker gre za velike denarje, se zdi malce nerazumljivo, da je skupščina potrdila bilanco lanskega poslovanja. Menda je zadostovala obrazložitev, naj bi primanjkljaj na podlagi sporazuma, ki pa še ni podpisan, plačali drugi. Tolikšen primanjkljaj bi moral pretresti vsaj slehernega delegata, če ze ne kar vse, ki kakorkoli odločajo o porabi na tem področju. Ce nič drugega, bi vsem lahko očitali premajhno budnost ob klicih k stabilizacijskemu obnašanju. Seveda je tudi res, da marsičesa, denimo nenehnih podražitev, niso mogli preprečiti lanski primanjkljaj bi moral dovolj zgodaj zresniti uporabnike in izvajalce zdravstvenega varstva, da bi stabilizacijsko naravnali letošnjo porabo. Čeprav predvidevajo, da bo letos za 11 odstotkov več denarja, to ne pomeni, da lahko kdorkoli popusti vajeti. Na „piko“ bo treba tudi letos vzeti zlasti stroške za zdravila, bolniški stalež in odliv denarja v druge regije. Z ameriško krvjo pogreša tudi sodelovanje pristojnih organov v primerih, ko si posamezniki v gospodarskih organizacijah več let nezakonito prilaščajo velike vrednosti in to brezvestno zapravljajo. Takšni primeri ji namreč sploh ne pridejo v.roke. Komite pričakuje, da se bo komisija zdaj, ko ima za tajniške posle na voljo usposobljenega delavca, vendarle lotila konkretnih zadev, katere bi bila morala reševati v preteklem letu. Torej naj bi bilo poročilo komisije v jeseni že precej drugačno. Seveda bo njeno delo še vedno odraz zainteresiranosti družbenopolitičnih činiteljev obračunavanja z nezdravo familiarnostjo ter oportunizmom, je v razpravi poudaril Krešo Tomin. Sicer pa je tolažilna tudi ugotovitev komisije, da do sedaj večjega bogatenja, neupravičenega seveda, v občini ni bilo zaslediti. J. T. Z uporabnim križanjem z ameriškim rjavim govedom do večje prireje mesa SPANCI SE NISO SVOBODNI Glede na to, da se špansko ljudstvo še naprej bori za odpravo diktatorskega režima, bodo jugoslovanski in slovenski udeleženci španske revolucije ob njeni 40-letnici s proslavami podprli špansko ljudstvo v težki borbi za demokracijo. Tako bo Združenje španskih borcev Jugoslavije 27. in 28. maja v Splitu pripravilo zvezni kongres, ki se ga bodo udeležili španski borci Jugoslavije, slovenski španski borci pa bodo imeli osrednjo proslavo 2. in 3. julija v Mariboru. Na obeh prireditvah bo velik poudarek na zahtevi po odpravi tiranske diktature v Španiji. S cvetjem v boj za zdravo okolje S plenuma Zveze hortikulturnih društev Slovenije v Brežicah rE V Brežicah, kjer bo letos republiška razstava cvetja in zelenja, so se 20. marca zbrali delegati hortikulturnih organizacij iz vse Slovenije. Dogovorili so se za sodelovanje na prireditvi Hortikultura 76 in ob tej priložnosti slišali tudi prva poročila o poteku priprav na ,.Brežiško pomlad.“ Poročilo podpredsednika organizacijskega odbora Ivana Živiča so dopolnili predsedniki komisij in drugih pomožnih organov. 214 PRIZNANJ KRVODAJALCEM V soboto, 20. marca, je bila v Kočevju osrednja krvodajalska proslava, na kateri so podelili 158 priznanj krvodajalcem, ki so večkrat darovali kri. Kmalu pa bodo proslave šej drugih krajevnih organizai _ na katerih bodo podelili še 56 krvo- dajalskih znakov. Skupaj bo v občini podeljenih 214 priznanj, med njimi 6 plaket za 25-krat darovano kri. Več o proslavah bomo še pisali. PET PRIZNANJ OF Občinska konferenca SZDL v Trebnjem je v torek, 16. marca, potrdila predlog žirije za podelitev letošnjih priznanj Osvobodilne fronte. Krajevna konferenca SZDL Mirna je za priznanje OF predlagala Bojana Kolenca, gostilničarja z Mirne. Predsedstvo občinskega odbora ZB Trebnje in krajevni odbor ZB sta predlagala za to priznanje Antona Kožamelja iz Trebnjega, Toneta Kreseta iz Mokronoga, krajevna organizacija ZB Dolnja Nemška vas Alojza Šobarja iz Dolnjih Ponikev. Osnovna organizacija sindikata in ZK pri občinskem sodišču pa sta predlagali Cirilo Zidar. „NAS" film so NAGRADILI KratkLfilm ,,Sarabanda za 17. regiment^ ki ga je režiser Jože Pogačnik posnel v Mokronogu in na Veseli gori pri Šentrupertu, je bil nagrajen na festivalu kratkih in dokumentarnih filmov v Beogradu. V filmu, ki prikazuje udeležence prve svetovne vojne, je v nekem prizoru nastopilo tudi več učencev naše šole, med njimi celo jaz. Vesela sem, da je bil film nagrajen, žal mi je le, da nisem vedela, da ga bodo predvajali po televiziji. Tako sem zamudila ogled filma, upam pa, da ga bodo vrteli tudi v Mokronogu. MARJANCA URfilC s______________________ J Na plenumu so vsi po vrsti poudarjali, da je časa za pripravo razstave malo in da bodo zato potrebni podvojeni napori vseh, ki sodelujejo PREDAVANJE IN PRIZNANJA KRVODAJALCEM NA VINICI Krajevna organizacija in občinski odbor Rdečega križa sta v nedeljo, 21. marca, na Vinici organizirala predavanje o nevrozi. Pred polno dvorano je predaval belokranjski rojak dr. Janez Klobučar. Za vaščane Pretoke in Zilj so organizirali avtobusni prevoz. Da je za taka in podobna predavanja med prebivalci veliko zanimanja, dokazuje tudi pogovor po končanem predavanju, ko so poslušalci dr. Klobučarju zastavljali veliko vprašanj, pa ne samo o temi, o kateri je predaval. Po predavanju so zaslužnim krvodajalcem iz tega konca Bele krajine podelili priznanja. Za petnajstkrat darovano kri je dobil priznanje Simo Vrlinič iz Bojancev; za desetkrat darovano kri pa Miro Bartol, Vinica, Fanika Špehar, Učakovci, Alojz Balkovec, Zilje, Angela Pezdirc, Drenovec, Angela uiliberg, Ogulin, Janez Vlahovič, Nova lipa. Priznanja so podelili še 13 darovalcem, ki so dali kri petkrat. pri njeni organizaciji. Predvsem velja to za pridobitev finančne podpore, ki jo pričakujejo od delovnih kolektivov širom po Sloveniji. Prireditev bo pomembna turistična in kulturna manifestacija, zato se jo dolžne podpreti vse tiste organizacije, ki so kakorkoli povezane s turističnim gospodarstvom, so poudarili razprav-ljalci. Razstava v Brežicah pa hkrati OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLUSNO PRIZADETIH 7. marca je imela novomeška organizacija Zveze gluhih in naglušnih prvi občni zbor po delegatskem načinu. Po novem zakonu o društvih se organizacija odslej imenuje „Društvo slušno prizadetih Novo mesto" in pokriva področje črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine. Na zboru so delegati sprejeli predračun za letos, potrdili zaključni račun za leto 1975 ter sprejeli akta, ki urejata nekatere zadeve o družbenem delu društva. V drugem delu zbora je inž. Tone Hrovat, predsednik novomeškega hortikulturnega društva, govoril o onesnaževanju okolja in poudaril zahtevo po čimprejšnji spremembi okolja v dobro ljudi. Prisotne delegatke so bile ob šopku vrtnic deležne čestitke ob dnevu žena. ALOJZ RUPNIK ■■■■■■aaaaa j Borci Gubčeve in Cankarjeve brigade! Ob obletnici borb v ribniški dolini in velike zmage v JELENOVEM ŽLEBU VABIMO Vse bivše borce Cankaijeve in Gubčeve brigade na tradicionalno srečanje, ki bo v petek, 26. marca, ob 19. uri v spodnji dvorani doma JLA v Ljubljani. Posebnih vabil ne bo. L Udeležite se srečanja v čim večjem številu. ODBOR obeh brigad Spomin na Majdo Šilc živi! Vezi med borci in gojenci Doma Majde Sile so trdne : ■ ■ ■ ■ a 17. marca 1923 je bila rojena narodna herojinja Majda Sile, po kateri nosi ime dijaški dom v Novem mestu. Rojstni dan hrabre skojevke so si gojenci doma izbrali za svoj praznik in so ga v soboto proslavili že deveto leto zapored. Tokratna proslava je bila še posebno slovesna, saj so gojenci pripravili bogat kulturni program, v svojo sredo pa so povabili številne borce Ljubljanske brigade, v katere vrstah se je bojevala in padla Majda Sile. Zbranim je o pomenu srečanj med mladim rodom in borci govoril Vladimir Senk-Gaber, plodno devetletno sodelovanje med gojenci doma in borci Ljubljanske brigade pa je z diapozitivi in drugim slikovnim gradivom predstavil Hinko Bratož—OkL Borci so gojencem izročili dragoceno darilo, filmsko kamero, s katero naj bi v bodoče ovekovečili sodelovanje. Kulturni program je obsegal partizansko poemo, izbor pesmi na temo NOB, ki so jo recitirali gojenci, nekaj belokranjskih ljudskih plesov, ki jih je predstavila folklorna skupina gojencev, za nepozabno doživetje pa sta poskrbela prvaka ljubljanske opere Vilma Bukovčeva in Ladko Korošec. M. TRATAR pomeni še nekaj več, priložnost, ob kateri želijo hortikulturne organizacije začeti zaustavljati plaz onesnaževanja in tako ohraniti čimveč zdravega okolja za prihodnost. Del denarja, ki ga namenjajo gospodarske organizacije za vsakokratno republiško razstavo, naj bi stalno oplajal razpoložljiva sredstva društev in zagotavljal njihovo enakomerno rast. Predsednica zveze HKO Slovenije, inž. Jelka Kraigher je ob tem opozorila na nujnost medsebojnega povezovanja vseh, ki se ukvarjajo z varstvom narave. Moč je v enotnem nastopu, ne v razdrobljenosti. Po seji so se udeleženci sprehodili še po Brežicah, da spoznajo mesto, ki bo sprejelo razstavo in v katerem naj bi ta prireditev naredila bistven premik v odnosu do okolja, v katerem živimo in delamo. JOŽICA TEPPEY OBISK REPUBLIŠKE KOMISIJE V ponedeljek, 22. marca, so Črnomelj obiskali predstavniki komisije za vloge in pritožbe pri republiški skupščini. S člani komisije za vloge in pritožbe pri črnomaljski skupščini in predstavniki družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o težavah pri tem delu in o zadevah, zaradi katerih se občani največ pritožujejo. Seznanili so se, kako to rešujejo v Črnomlju. NA VRSTI RAZPRAVA O IZOBRAŽEVANJU IN SOLSTVU Svet za vzgojo in izobraževanje pri SZDL - zasedal je v petek, 19. marca - je izdelal akcijski program o usmerjenem izobraževanju in preobrazbi srednjega šolstva v občini. Zadolžili so posamezne nosilce za vodenje javne razprave o tem. „MLADI V DOMU" Gojenci Dijaškega doma Majde Šilc iz Novega mesta so 18. marca izdali prvo letošnjo številko glasila „Mladi v domu“. Objavljeni prispevki prikazujejo življenje in dejavnost domske mladine, uredniški odbor pa je dal tokrat poseben poudarek pesniškim in proznim prispevkom, glasilo pa so popestrili mladi likovniki. M. T. KRITIČNO O SINDIKATU Osnovne organizacije sindikata v krški občini so minuli teden na svojih sestankih obravnavale poročilo o delu občinskega sveta Zveze sindikatov, predlog delovnega načrta za tekoče leto in predlog finančnega načrta. Delegati so posredovali pripombe na letni konferenci, kije bila sklicana za torek, 30. aprila. Med pomembnimi nalogami, ki se jih bo lotil sindikat, bo med drugim usposabljanje novo izvoljenih organov samoupravne delavske kontrole. Seminarji zanje se bodo zvrstili' v maju. V istem mesecu bodo obravnavali tudi srednjeročni načrt občine, v njih pa posebej poskušali uveljaviti družbeno akcijo za graditev delavskih stanovanj. Josip Broz Tito: Vse globlji prepad med deželami Dejstvo je, da so sedanji gospodarski odnosi na svetu v krizi. To se kaže med drugim v nestabilnosti proizvodnje in menjave dobrin, v naraščanju brezposelnosti in inflacije, neravnovesju v plačilnih bilancah, predvsem pa v čedalje slabšem položaju držav v razvoju in v poglabljanju prepada med njimi in razvitimi državami. Vse to nas opozarja, da je sedanji sistem mednarodnih gospodarskih odnosov, ki nenehno reproducira razdeljenost sveta v prid razvitim državam, preživel. Takšna gibanja porajajo tudi socialno nestabilnost in politične krize v številnih državah. Tako nastajajo tudi nevarna žarišča na svetu. Razpodelitev svetovnega dohodka in suvereno razpolaganje z naravnim bogastvom sta važna pogoja za premostitev sedanjih nasprotij v mednarodnih odnosih. Zato se tako odločno zavzemamo za novo mednarodno gospodarsko ureditev. Pri tem pa smo realisti in ne mislimo, da se da to doseči čez noč. Z reševanjem konkretnih in najbolj perečih problemov bomo ublaževali nevarnost konfrontacij ter se postopoma usmerjali po poti skladnejšega razvoja vseh delov sveta. Ta hip je zlasti pomembno, da začnemo uresničevati resolucije 6. in 7. izrednega zasedanja generalne skupščine. Milka Planinc: Sposobni obvladovati svoje naloge Ko je govor o tem, ali je delavski razred sposoben obvladovati svoje naloge, ki stojijo pred družbo, so mnogi nezaupljivi. V ZKJ ni take dileme: delavci so od leta 1950 nenehno delali in naredili izpit v samoupravnem razvoju družbe. Naša naloga je sedaj bolj zapletena, toda tudi delavski razred je sposobnejši, je odločujoč faktor upravljanja v svojem delovnem kolektivu, v svoji naciji in svoji republiki, ko se združuje na širšem jugoslovanskem planu in tako cementira bratstvo in enotnost, skovano med našim bojem. (Predsednica CK ZK Hrvatske) llija Vakič: Ne le knjigovodske spremembe Spremembe v obračunskem in plačilnem sistemu niso zgolj knjigovodsko-tehnične operacije, temveč predpostavka za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanje vloge združenega dela in celotne družbene reprodukcije na načelih, sprejetih z ustavo in sklepi X. kongresa ZKJ. Te spremembe pomenijo realizacijo sklepov četrte seje predsedstva ZKJ, ki zahtevajo korenite preobrate v načinu oblikovanja in izkazovanja realnega dohodka. (Iz razprave predsednika gospodarske zbornice Jugoslavije) Dr. Berislav Sefer: \ Dokončno: kdo živi na tuj račun? Ne moremo se sprijazniti s povečanjem cen, da bi tako krili stroške neracionalne proizvodnje, zalog ali celo nerealnih investicijskih načrtov. Stvarni tržni odnosi so taki, da se z zvišanjem cen ne morejo odpraviti težave, temveč nasprotno. Za nami so časi, ko so se lahko eni razvijali na račun drugih. Novi ukrepi bodo dokončno odkrili, kdo živi na tuj račun. Niti en sistemski zakon ne bo dober, če obstoje naklepi, da se troši tuj dohodek. Zahtevajo se čisti računi v vsakem okolju in neposredno odločanje delavcev v sferi delitve pridobljenega dohodka. (Iz besed podpredsednika ZIS) llllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllM .......... Žig psihiatričnega bolnika je neizbrisen, predvsem zaradi narave dela psihiatrije, ki je duševnega bolnika izolirala iz njegovega naravnega okolja, namesto da bi ga zdravila skupaj z njegovo družino. Psihiatrične bolnike so nekoč vklepali v verige, še pred kratkim so jim nataknili ovirnico, danes pa psihiatrija uporablja kemično ovirnico (razne vrste pomiril). Pripravljenost psihiatrije, da izolira iz družbe ljudi, ki motijo družinsko in delovno okolje (ne spadajo pa v zapor), je le-to privedla v situacijo, ko se je borila za čim večje število postelj, da lahko čim več tistih, s katerimi družine in delovne skupine niso zadovoljne, zbere pod svoje okrilje. In vse to v imenu medicine! Razraščala se je huda nevarnost psi-hiatrizacije družbe, ki pomeni pravzaprav svojevrstno obliko organiziranega nasilja, v katero je vpleteno čedalje več psihiatrov in bolnikov. Poudarek je torej na nasilju. Analize so namreč pokazale, da ima človek na Zahodu desetkrat več „možnosti“, da ga spravijo v duševno bolnišnico, kot pa da se vpiše na univerzo. To pa je že grozljivo. V zadnjem času se je v nedrjih tradicionalne psihiatrije pojavilo gibanje pod imenom antipsihiatrija, to je smer, ki pomeni v bistvu zanikanje tradicionalne psihiatrije, saj ima duševno motnjo (tudi alkoholizem in druge narkomanije) za odraz določene družbene situacije, predvsem pa odnosov v družini kot osnovni celici družbe. Takšen način gledanja na duševne motnje in bolezni odvisnosti pa teži h koreniti spremembi v medčloveških odnosih v družini in delovni skupini, s tem pa tudi v terapevtskih obravnavah v psihiatriji. Nosilci omenjenih revolucionarnih pogledov so predvsem marksistično usmerjeni psihiatri na Zahodu. Zastavilo se je vprašanje, kako spodrezati korenine množičnega psihiatričnega nasilja (tako antipsi- hiatrija imenuje tendenco po psihi-atrizaciji družbe). S poskusom reformiranja obstoječih psihiatričnih bolnišnic? Kje pa, saj so tovrstna prizadevanja po francoski buržoazni revoluciji pokazala, da so spremembe skrajno počasne in povsem nezadostne! Našli so izhod, ki je z dialektičnega stališča edino sprejemljiv: čimprej likvidirati psihiatrične bolnišnice - duševne bolnike, alkoholike ter narkomane pa zdraviti v družinskem in delovnem okolju. Metode za uveljavljale teh načel - gre pravzaprav za realizacijo marksistične teorije osvobajanja človeka na tem področju - pa je razvila sodobna socialna psihiatrija (v večjem obsegu samo v Jugoslaviji, kar gre nedvomno pripisati pogojem dela v samoupravnem socializmu, ki omogoča premagovanje konzervativnosti in odporov, ki koreninijo v razredni družbi). Predaleč bi nas odvedlo, če bi hoteli prikazati vse oblike odporov tradicionalne psihiatrije proti prizadevanjem za osvobajanje ljudi, Id imajo duševne probleme. Bralce pa bo zanimalo, kako smo te ideje začeli uresničevati, kljub odporom, v naših razmerah. BOLNICA V ŠKOFLJICI KOT ANTIPSIHIATRIČNA INSTITU CIJA Poglavitni cilj antipsiliiatrijc je poskus humanizacije psihiatrije v tem smislu, da klientu vrača dostojanstvo in ga usposablja za popolno vrnitev v družbo. Te cilje pa je možno uresničiti samo, če se povsem spremeni odnos med psihiatrom (in drugimi terapevti) in klientom. Gre za posebno kvaliteto občutljivosti za probleme človeka (in njegove družine), ki ga je življenje privedlo v takšno duševno zagato, da sam ne more najti pravega izhoda. Center za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Škofljici je bil v letih 1971-1973 enota klinične bolnišnice za psihiatrijo, torej sestavni del psihiatrične bolnišnice. Trije psihiatri (s pomočjo enega do dveh specializantov), 7 višjih medicinskih sester, psiholog, muzikotera-pevt in laični terapevt smo obravnavali okoli 120 alkoholikov (do 90 „ležečih“ in do 30 v dnevnem oddelku). Zdravljenje je trajalo okoli tri mesece. V omenjenem času smo zdravili okoli 1500 alkoholikov, okoli 600 strokovnjakov pa seje pri nas udeležilo raznih seminarjev o alkoholizmu. V socioterapevtske dejavnosti za družine in predstavnike delovnih organizacij smo vključili nad tri tisoč svojcev in delovnih tovarišev naših klientov. Celoten proces obravnave alkoholikov je bil organiziran tako, da je v bistvu predstavljal kompletno zanikanje delovnih metod tradicionalne psihiatrije. Pri organiziranju dela smo se oprli predvsem na izkušnje prof. dr. Vladimira Hudolina iz Zagreba, ki je sodobno začel obravnavati alkoholike že 1964, na marksistično teorijo odtujevanja človeka (alkoholizem predstavlja skrajno stopnjo odtujitve človeka) ter na bogato in še zmeraj premalo ovred-nSteno izročilo A.S. Makarcnka. Da bi bralcem vsaj malo „priča-rali“ ..veličastno zgradbo" številnih in raznoterih dejavnosti, ki so omogočale osvobajanje nekdanjega alkoholika, bomo našteli (in na kratko opisali) samo najpomembnejše posebnosti in dejavnosti, ki so ustvarile tisto spodbudno ozračje, v katerem so alkoholiki in svojci postopoma začeli verjeti, da se bodo rešili: - Zdravljenci so bili angažirani ves dan: zjutraj telovadba, potem so vse sami pospravili (snažilk za njih nismo imeli), dopoldne terapevtsko delo v malih in velikih skupinah, popoldne delovna terapija, zvečer kul-turno-prosvetno delo. - Cela sobota je bila posvečena raznovrstnim dejavnostim za družine zdravljencev: predavanja, sestanki, kulturno-zabavna prireditev, plesna terapija itd. Dosegli smo 100-odstotno sodelovanje svojcev. - Ključni družinski član (običajno zakonec) je „moral“ preživeti z zdravljencem vsaj en teden na Škofljici in se udeležiti vseh dejavnosti (uresničeno šele 1973). - Predstavniki delovnih organizacij zdravljencev so se „morali“ udeleževati enkrat na mesec celodnevnega seminarja na Škofljici, na katerem je bil govor predvsem o poklicni rehabilitaciji zdravljencev v delovnih organizacijah. - Vsi zdravljenci so bili včlanjeni v Matični klub zdravljenih alkoholikov v bolnici, ki je pomagal, da smo vsakega zdravljenca (brez izjeme!), ki je uspešno dokončal zdravljenje, vključili v njegov področni klub, katerega je „moral“ s svojci obiskovati že v času zdravljenja v bolnišnici. - Ker klubov leta 1971 v Sloveniji še ni bilo, razen pri psihiatričnih institucijah (Vojnik, Njegoševa 4, Stara Škofljica), smo postopoma ustanavljali klube povsod v Sloveniji (izven psihiatrije!), da smo tako zdravljencem ustvarili možnosti za njihovo nadaljnjo rehabilitacijo. Ker . smo precej ljudi zdravili tudi iz Beograda, smo tudi tam ustanovili naš klub, ki še vedno dela. Da bi onemogočili ..psihiatrično nasilje" nad klubi, smo klubom dali status družbenih organizacij in tako ustvarili. možnosti za sodelovanje javnosti, ki edina lahko zatre »psihiatrično nasilje". Za terapevte klubov smo pridobili socialne delavce ter napredno usmerjene in družbeno angažirane zdravnike in medicinske sestre. Vsakega nezaposlenega alkoholika (brez izjeme!), ki je uspešno dokončal zdravljenje, smo od julija 1971 naprej zaposlili. Zavzeli smo stališče, da je nedopustno nekdanjega alkoholika odpustiti iz bolnice brez službe, ker se sam v začetku ne more znajti in „mora“ (!) recidivi-rati. To je tako, kot če bi kirurg samo izrezal slepič, ne bi pa zašil trebuha. To stran ste napisali sami'!— To stran ste napisali sami'!— To stran ste napisali sami! JUGOst^iVIlA jugosIaviia Filatelistični kotiček 2E DRUGIČ CANKAR Prva znamka s podobo Ivana Cankarja je bila izdana 16. decembra 1960 v seriji šestih znamk, ki so bile posvečene za kulturo zaslužnim možem iz preteklosti Po načrtu M. Zlamalika iz Beograda je bil Cankar upodobljen na zeleni znamki za 15 din. Tedaj je bilo 15 din nominalna poštnina za raglednice, zato je bilo natisnjenih dva milijona znamk, kar pomeni, daje šla Cankarjeva podoba na znamki po celem svetu. Ob stoletnici pisateljevega rojstva bo 10. maja izšla posebna spominska znamka s podobo Ivana Cankarja Frankaturna vrednost znamke bo 1,20 din. Tako bodo imeli izbirala znamk v zbirkah kar dve znamki s podobo velikega pisatelja, kar je do zdaj edinstven primer pri spominskih znamkah, ki so posvečene znamenitim Slovencem. A. A. FILATELISTK JE PET V filatelističnem kotičku Dolenjskega lista smo prebrali o dolgoletni in delovni blagajničarki kočevskega filatelističnega društva Mariji Andol-škovi, sicer tajnici osnovne šole. Čestitkam se pridružujemo, saj je vzor vestne družbene deiavke. V sestavku pa sta bili dve netočnosti, zato ju popravljamo. Andolškova je namreč druga zenska, ki je za vestno delo prejela zlati znak Filatelistične zveze Slovenije. To priznanje so na Slovenskem do zdaj dobile samo tri ženske. Popraviti moramo tudi ugotovitev, da v društvu ni samo Andolškova, ampak so ob njej še štiri fila-telistke. Gobarji, pomlad bo kmalu tu! Na televizijskem zaslonu so nam pred kratkim pokazali gobarja, kako brska po mahu, nabira majhne gobe, užitne podmahovke. Tudi opisal jih je. Verjetno marsikateri gledalci niso mogli dojeti, kakšna goba naj bi bila to, posebno tisti, ki nimajo barvnih zaslonov. Nabiralec je gobe pač imenoval, kakor jim pravijo po domače v kraju, kjer je gobe nabral. Ta goba ima slovensko ime mar-čevka (Higrophorus marcuolus). Domača imena pa ima v različnih krajih različna: marčeva maslenka, marčna maslenka, marčna voščenka, marčnica, maslenka, podmahov-ka, polževka, pomladna polževka, prava sneženka, snežka, velikonočnica. To je zgodnja pomladanska goba, ki je ne motita mraz in hladno vreme. Raste, ko skopni sneg, že marca in do aprila, pa tudi še maja, če je hladno. Najdemo jo zlasti v gorskih iglastih in listnatih gozdovih, ki imajo z mahom pokrita tla. Je dokaj redka. Raste med mahovjem v majhnih skupinah, zavarovanih pred vetrom. Klobuk ima v začetku izbočen, kasneje raztegnjen in močno vegast. Klobuk spreminja barvo po starosti: od bele, dimaste, vijoličaste do rjavo črnikaste. Lističi in kocen so beli. Potrebno je, da marčevki takoj, ko jo utrgate, olupite kožico na klobuku. Za jed jo pripravite kakor druge užitne gobe. Več o njej lahko Jieberete v Gobarskem priročniku ožeta Groma. Gobarji, pomlad rine v deželo, pripravimo se! Prav bi bilo, da bi najbolj znani kočevski poznavalec gob in gobar Herman Kotar, upokojeni gimnazijski direktor, zbral gobarje in nam kaj več povedal o gobah. Napravili bi tudi načrt za skupinsko nabiranje gob. Tako bi bolje spoznavali gobe m njihova rastišča in si izboljšali prehrano s sadovi naših gozdov. ANDREJ ARKO Treba je najti prave poti Premajhna proizvodnost je tudi krivec za inflacijo ŠRANGA NA STARI NAČIN. Fantje in dekleta iz Jelševca in okolice (Trebeljansko) so na predpustno soboto priredili šranganje po starih običajih. Nevesta je odšla iz domače fare, zato so mladinci poskrbeli, da ne zastonj. Ženin je moral plačati in pogostiti ,šrangarje\ da je lahko odpeljal nevesto. Iztržek so mladinci namenili novoustanovljenemu gasilskemu društvu Velika Strmica za pomoč pri gradnji novega gasilskega doma. (Foto: Leopold Pavlin) Dan za dnfem postaja bolj jasno, da tičijo vzroki za inflacijo tudi v naših gospodarskih razmerah, zlasti v premajhni proizvodnosti, ki je hkrati vzrok za nesmotrno in drago proizvodnjo ter zmanjševanje konkurenčnih sposobnosti našega gospodarstva na svetovnem tržišču. Glavna krivca za premajhno proizvodnost sta slaba organizacija dela (neka raziskava je pokazala, da delavci v neposredni proizvodnji dejansko delajo na dan le 5 do 6 ur, v administraciji pa celo uro manj!) in neprimerno spodbujanje k delu. Posledica tega je prehajanje visoko kvalificiranih delavcev iz gospodarskih v negospodarske panoge, poleg tega pa, da tisti delavci, ki se čutijo za svoje delo premalo nagrajene, iščejo dodatne vire zaslužka drugod. Zato postopno zanemarjajo redno delovno mesto in - do premajhne proizvodnosti ni več niti korala! Boij ko doslej bi morali podpirati tisto, kar vodi k boljšim delovnim rezultatom. Med to lahko uvrstimo razumnejša merila za nagrajevanje po delu, posebno tam, kjer je osnova osebnega dohodka norma. Da bi se proizvodnost povečala, je treba pri delovnih ljudeh okrepiti zavest, da so v tozdih oni tisti, ki resnično odločajo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. BOJAN DUŠIC Pavlova vas 11 RAZPIS Z „BRADO"! Komisija za družbeno pomoč pri sevniški samoupravni stanovanjski skupnosti je 20. februarja objavila razpis za oddajo stanovanj iz sredstev solidarnostnega sklada in ga pravočasno razposlala podjetjem, krajevnim skupnostim in drugim. Toda v Krmelju se je razpis pojavil na oglasni deski šele 18. marca, to je dva dni pred koncem roka za vložitev prošenj. Kdo je kriv za tako počasno obveščanje? Naj pripomnim, da je bil razpis izobešen šele na pobudo Milana Levstka, člana sveta KS Krmelj, lanski razpis pa sploh ni bil izobešen. Kako naj občani, ki se zanimajo za taka stanovanja, v dveh dneh dobijo vsa potrebna dokazila in pravočasno oddajo vlogo? Kaj je oviralo tajnika KS Krmelj, da je bil razpis posredovan s tako veliko zamudo? Pa tudi upokojenci nismo bili z razpisom seznanjeni v lastnem društvu! Kdaj se bodo vsi zavedali, da je hitra in popolna obveščenost eden glavnih pogojev za dosego tega ali onega, kar ljudem nudi vsakdanjik in zagotavlja ustava? BORIS DEBELAK Krmelj Zakaj živi le še na papirju Kritično pismo o razmerah v KS Mozelj, o vzrokih za nesoglasja in odstope Krajevna skupnost Mozelj pri Kočevju je čez no? zamrla. V njej ni več čutiti nekdanjega delovnega poleta, zagnanosti, tistega prešernega veselja, značilnega za vaške ljudi. Krajevna skupnost sicer še obstaja, vendar le še na papirju. Režiser takega stanja je en sam človek, ki je postal strah in trepet vaščanov in ki si privošči prav vse, od prekupčevanja z lesom, pločevino itd. do priprave nasilnega vdora v prostor krajevne skupnosti. Skoraj z vsemi ljudmi v vasi je sprt in postaja iz dneva v dan bolj nevaren. Toda kot da mu nihče nič ne more. Piše se: Niko Jezeraškič. Zaradi izgube dvorane krajevne skupnosti in predvsem zaradi nezainteresiranosti družbenopolitičnih organizacij v Kočevju do takega družbeno negativnega pojava so dali predsednik zbora volivcev, predsednik ZB, blagajnik in celotni izvršni svet KS Mozelj odpoved. O vzroku odpovedi so bile odgovorne družbenopolitične organizacije v Kočevju pravočasno obveščene, toda storile niso ničesar (razen neuspelega poskusa deložacije, prisilne preselitve). Od prijave nasilnega vdora v prostor krajevne skupnosti je minilo že pe: mesecev, toda na naše pismene pritožbe iz Kočevja sploh ne odgovarjajo, na ustne pa nas tolažijo, da se take zadeve urejajo zelo počasi Januarja letos sem prijavil tov. Jeze-raškiča, ker me je poskusil fizično napasti in mi grozil, da mi bo šla glava stran in da se ga naj v bodoče izogibam. Vendar postaja ljudske milice v Kočevju ni ukrepala in v prijavi navedenih prič še do danes ni zaslišala. Zaradi ogroženosti sem jih zaprosil za varnost, vendar sem bil spremstva deležen le trikrat. O odvzemu orožja nočejo sploh ničesar slišati. Igrajo težavam navkljub V Dolenjskih Toplicah je spevoigro ,,Svojeglavček" • dramska sekcija pripravila - Scena, plod iznajdljivosti Dramska sekcija prosvetnega društva ,.Maks Henigman" iz Dolenjskih Toplic se je prejšnjo soboto in nedeljo predstavila domačemu občinstvu s spevoigro ,,Svojeglavček“. Lani je sekcija igrala komedijo „Na- Mladi so brez prostorov V Suhadolu se je zapletlo pri napeljavi vodovoda Osnovno organizacijo ZSMS Gabrje sestavljata aktiva iz Gabrja in Suhadola. V prvem je 43 in v drugem 25 članov, oba aktiva pa delujeta vsak zase, le za nekaj akcij je predvideno skupno delo. Četudi so mladinci v Gabrju pred nedavnim ustanovili kulturno društvo, dalj od prirejanja proslav še niso prišli, ker nimajo primernih prostorov. Sestajajo se v šoli in upajo na boljše dni, ko bodo imeli lastne prostore v novem domu. Mladina v Suhadolu pa se zbira kar v zasebnih stanovanjih. Lani so bili mladi Suhadolčani zelo dejavni pri popravilu cest, dasi menijo, naj jih popravljajo tisti, ki imajo avtomobile ali pa jih še bodo imeli. Sploh je cesia od Suhadola do Gabrja v slabem stanju tudi zato, ker ni gramoza, v zimskem času pa jo plužijo zelo neredno. Lani je bila v Suhadolu napeljana javna razsvetljava, ki pa ne služi svojemu namenu, zato je lep primer za to, kako se da denar vložiti - v nič! Trenutno je na dnevnem redu vprašanje priključitve vodovoda nekaj oddaljenim hišam. Zapletlo se je zaradi slabe organizacije in nesolidarnosti nekaterih. Kaj lahko se zgodi, da bodo posamezni vaščani ostali brez vode. Zgrešeno početje odgovornih v zvezi s tem so na zadnjem sestanku kritično ocenili tudi mladinci. ANTON LUZAR V soboto, 20. marca, sta se drugič poročila Ana in Jože Slak. Ana, rojena leta 1906 in Jože, rojen 1897, imata v svojem zakonu pet otrok. Stanujeta v Jablani, prvič pa sta se poročila pred petdesetimi leti v Mirni peči. Družina je med NOB veliko pomagala partizanom. Tudi mi jima želimo še veliko srečnih zakonskih dni. (Foto: B. Krže) vaden človek" Branislava Nušiča. Letos so jo ponovili na domačem odru in gostovali tudi na Dvoru Obe igri je režirala tovarišica Žva-nova, ki je potožila, da imajo pri delu sekcije največ težav z vajami, kajti nikakor se ne morejo zmeraj zbrati vsi: člani so povečini delavci, nekateri delajo celo v dveh izmenah, zato jih običajno pride na vaje le polovica. Pri zadnji predstavi me je presenetila lepa scena, zato sem Zvanovo povprašala, kako jim je uspela. „Plod našega dela je! Nekaj kulis nam je ostalo od prejšnje igre, gorenjsko hišo z balkonom je izdelal eden naših sodelavcev, poslikal pa jo je Franci Urbančič iz Novega mesta, ki je sicer Topličan, pa nam je zastonj priskočil na pomoč. Obleke za dekleta sem naredila sama, telovniki in hlače pa so se našli v skrinji moje mame, ki je doma z Gorenjskega." In načrti za naprej? „Želimo si gostovanj," je povedala Žvanova, ,,toda malo nas skrbi, saj imamo slabe izkušnje z lanskih gostovanj, ko smo skoraj povsod igrali pred napol prazno dvorano. Upamo, da bo tokrat bolje, saj je .Svojeglavček' res vesela komedija." META FABJAN Funkcija KS Mozelj je popolnoma zbledela. Nihče noče več delati in ljudje se med seboj samo prepirajo in sovražijo. Tako brezbrižen in neodgovoren odnos družbenih dejavnikov do vaške KS je protiustaven. Zaradi takega odnosa imajo družbdho negativni ljudje proste roke in lahko počenjajo, kar se jim zljubi, kot na primer Niko Jezeraškič v Mozlju. Tisti, ki zatiskajo oči pred takimi negativnimi pojavi in jih celo podpirajo, delajo hote ali nehote napake s hudimi posledicami. Občinska konferenca SZDL bi morala bolj pomagati, da bi se KS kot temeljna samoupravna skupnost bolj uveljavila. V KS Mozelj se čutimo odrinjene in prepuščene samim sebi. V pojasnilo samo še to: dobra volja in zavzetost posameznikov še nista dovolj, da bi delovni ljudje rešili svoje probleme že v sami KS. Pri tem morajo sodelovati občinski družbenopolitični organi, od katerih pričakujemo spodbudo in vsestransko podporo. Primer v Mozlju dokazuje tudi, da so nepravilnosti krivi nezreli ljudje, ne pa sistem samouprave. Ža sebe moram reči, da sem si delo v KS predstavljal povsem drugače. Mislil sem, da bomo resnično delali in si skupno prizadevali za boljši jutri, ne pa da bom moral prositi za pomoč na milici, sodišču in še kje drugje. Dela sem se lotil prostovoljno in po svoji želji sem se tudi umaknil. Poti nazaj ni več. IVE STANIČ Mozelj 9 Glavo iz peska! Že štejemo leta, odkar so bile ustanovljene komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Pa so komisije, ki naj bi stopile na prste socialnim razlikam, opravile zaupano jim nalogo? Ne, saj z raznih strani prihajajo glasovi, da njihovo delo ni bilo vselej in povsod dosledno in učinkovito. Morebitna posledica tega je, da na področju socialne politike ni prišlo do vidnejših sprememb ekonomsko-socialnega položaja delavskega razreda. Do pridobivanja premoženja, ki ni rezultat vloženega dela, v nekaterih sredinah niti komunisti ne zavzemajo odločnih stališč in, kar je še posebej vpijoče, do posameznih primerov neupravičenega bogatenja se ne odzivajo z enako mero. Redke so občinske komisije za ugotavljanje izvora premoženja, ki so temeljito opravile zadano nalogo in javno objavile ugotovitve. Ah je kakšen razlog, da ne bi s prstom pokazali na tiste, ki so otx>gateli na račun tujih žuljev? Najbrž ne! Komisije nahajajo pri delu različne ovire, med katere lahko štejemo celo pomanjkanje predpisov, zlasti močni pa so odpori in pritiski z vseh strani. Njihov namen je jasen: onemogočiti razkritje takih ali drugačnih izkoriščevalskih primerov, dejstev, pa tudi pobud. Toda vseeno ni sprejemljivo, da nekatere komisije lastno nedelavnost ali nesposobnost opravičujejo z izgovarjanjem na omenjene pojave. Saj je znano, da nekatere komisije niso uskladile svojega dela z raznimi pristojnimi organi, še posebno pa ne z delavskimi kontrolami v tozdih. Res je že čas, da se komisije dokončno zavejo svoje pomembne družbene vloge in temu primerno postanejo sposobne odločno ugotavljati, kdo so tisti, ki so postavili na laž temelje socializma - v svojo korist! BOJAN DUŠIC Kmetijsko potepanje po Posavju Ko Bizeljani govorijo o prodaji vina, ne morejo preboleti svoje nekdanje zadruge, svojih kleti in svojih polnih naprav za vino, ki so jih odpeljali v Brežice. Kaže, da drugi bolj cenijo naše bizeljsko vino, kakor pa mi sami, pravijo. In še dodajo: in vse kaže, da je bizeljskega vina dovolj, če ga je le toliko, da ga je za „farbanje“. Za „farbanje“ vina in pivcev. To pa sc odraža tudi v odnosih. Zadruga s svojo razvito samoupravo članov je bila, a je zdaj ni več. Zadruga je zdaj TOZD, oddaljen od vinogradnikov in s poslovno enoto na Bizeljskem. Toda v takšni organizaciji, pravijo, neposredni pridelovalec ne more neposredno odločati. Kmalu, pravijo Bizeljani, v go-rcah ne bo več trte. Ne le zato, ker je vedno več dela prepuščeno ostarelim. Tudi obnova ne gre tako, kakor bi bilo treba. Tisti vinogradniki, ki so se lotili obnove, so svoje opravili in zemljo zrigolali, obljubljenih kreditov za nadaljevanje ob- reši vlogo hitro, zatakne pa si pri banki. Ali je tega krivo pomanjkanje. denarja ali polževo delo bančnega mehanizma, na Bizeljskem ne vedo odgovora. Kako je z živinorejo? Na to vprašanje vam Bizeljani odgovorijo: Ne vprašujte! Predvsem tako, da bi na naših travnatih površinah imeli lahko precej več živine, kot je imamo. Tembolj, ker se nad ceno ne moremo pritoževati. Ne nad ceno, ki nam jo kupci plačajo doma, pa tudi ne nad ..izvozno ceno" živine. Večino naše živine namreč prodamo kupcem iz sosednje Hrvaške. Ti dobro plačajo, zlasti mlado in za pitanje primerno živino. Sicer pa tudi naša domača podjetja plačajo našo živino bolje, če jo prevzemajo onstran republiške mete. Po takšnih razgovorih v bizeljskih vaseh sem prišel do sklepa, da je za Bizeljane prava sreča, da sq ob republiški meji. In prav je tako. RAZMERE V KRŠKEM V Krški občini so delavci in kooperanti v Agrokombinatu Krško vedno močnejši dejavnik v kmetijstvu te občine; nosilec kooperacije, kateri odpirajo vse širšo fronto v vseh panogah, še posebej v živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu. Hkrati pa so tudi nosilec ideje o povezovanju kmetijstva in živilstva v posavski regiji. No, marsikaj bi šc lahko naredili, pa. . . Kar poglejmo: na tem področju imajo 90 tisoč hektarov zemlje. Od tega 21 % njiv, 25 % travnikov in 3 % vinogradov. Govedi imajo vsega 25 tisoč, torej niti eno govedo na 1 hektar in komaj enega prašiča na en hektar obdelovalne zemlje! Tega sta nedvomno kriva presentimetalen odnos do zemlje in zastareli način dela na zemlji. Toda ali je tega kriv samo kmet, se sprašujejo. Hkrati pa odgovarjajo z - ne! Glejte, pravijo, ni dolgo tega, kar smo povsem opustili vzgajanje samo-upravljalcev, strokovno vzgojo kmeta, žena in mladine. Kmetje iščejo izhod iz gospodarskega položaja. Kmetijska pospeševalna služba - to pa je danes močna strokovna sila, saj ima Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov 70 članov - ima posluh za želje kmetov. Toda pri tem in takšnem posluhu, ki ga kmet kaže za napredek svojega gospodarstva, nemalokrat prihaja do anarhije, do posameznih, ne pa do načrtnih rešitev. Pospeševalne službe nimajo programov. Ti so največkrat samo v glavah, premalo pa jih je ekonomsko in projektno izdelanih. Tako področje, ki je po svoji prirodni danosti eno najbogatejših v Sloveniji in primerno za vse kulture, saj ima 25 % zemlje v ravnini in vsega komaj 4 % neobdclovalne zemlje, v kmetijstvu zelo zaostaja. Podobno je z obnovo vinogradov. Občine so morale izdelati razvojni plan kmetijstva. Vinogradniški rajoni so, čeprav prirodna enota, razdeljeni na eno ali več občin. Zaradi tega je obnova vinogradov nenačrtna in neenotna. Namesto da bi vinogradnike organizirali, jih dezorgani-ziramo, pravijo. Agrokombinat obnavlja 10 ha, kmetje- pa 50 ha vinogradov. Toda obnovo, prav tako kot na Bizeljskem, zavira prepočasno odobravanje kreditov pri bankah. V Krškem imajo tudi močno kmečko skupnost za vzajemno varstvo živine. Lani so imeli v varstvu le 350, zdaj pa že nad 1400 glav, čeprav vedo kmetje zelo malo o vzajemni pomoči in kmečkih skupnostih. V tem zimskem času pa so zelo razgibali kmečko mladino: pripravili so kviz „Kaj veš o kmetijstvu", v zimsko izobraževanje pa so vključili več predavanj s skupnim naslovom „Vloga mladih zadružnikov v socialistični družbi". .V SEVNIŠKI CBCINI Na poti do Sevnice je v smeri Rake visoko pod hribi kraj Studenec, nekdaj z osemletko in živim go- spodarskim ter kulturnim življenjem. Zdaj je dvorana gosilskega doma največkrat prazna. Kmetje, ki so imeli lani slabe izkušnje pri kooperacijskem pitanju živine, je nočejo več pitati. Barantanje s ceno in obračunom Obrata za kooperacijo pri KK „ Zasavje" v Sevnici jim ni všeč. Nagrade za dobre pridelovalce mleka so nepravične in pesek v oči. Komu je namenjenih 31 milijonov Sdin, ki jih je mlekarna nakazala Kombinatu, ne vemo; mleko naj bi nam raje pošteno obračunali in plačali, pravijo. O mlekarskih skupnostih ne vedo nič. Sporazum o tem krojita mlekarna in kombinat po sovje, brez sodelovanja pridelovalcev mleka. V Sevnici so za integracijo kmetijskih organizacij Posavja in niso. Kakšna bo samostojnost posameznih organizacij potem? Kako se bo ?otem odraža' pri republiški kulturni skupnosti za financiranje tretjine programa Dolenjskega muzeia v znesku 451.000 dinarjev. Brez tega ,,vza-jemnostnega" dodatka bi imela kulturna skupnost celo manj denarja, kot je bilo porabljenega lani. Letos zbrani denar bo pretežno za poklicne kulturne ustanove, pa še te so se morale že vnaprej odreči tistemu, kar bi rade nadoknadile iz prejšnjih let. Tako se bo godilo tudi drugim. V Brežicah bo imela kulturna skup- KVIZ TEKMOVANJE KLUBOV OZN Klubi OZN v črnomaljski občini se resno pripravljajo na občinsko kviz tekmovanje, ki bo v začetku aprila. Vprašanja na kvizu bodo zajemala: klube OZN, manjšinsko problematiko in delavsko gibanje v letih 1918 - 1941. nost letos na voljo 1,428.000 dinarjev. Največ denarja bo šlo za Posavski muzej, drugi izdatki pa bodo za občinsko matično knjižnico in Zvezo kulturno prosvetnih organizacij. Denar za spomeniškovarstvene, arheološke in druge akcije bodo skušali zagotoviti s pomočjo posojil in republiške vzajemnosti. Denarne težave bodo letos pestile tudi sevniško kulturno skupnost. Kljub temu so se odločili nekaj grajskih prostorov preurediti za stalne zbirke, pokazati pa želijo zlasti najdbe iz Ajdovskega gradca in zgodovinske spomenike iz sevniške občine. Hvalevreden pa je posluh za amaterizem, ki so mu sklenili dati polovico več denarja kot lani. Nič boljši obeti niso drugje, o čemer smo na kratko že pisali. I. Z. Dober večer, prijatelji! Občinstvo v Krškem je pozdravilo dolenjske pesnike Petkovo srečanje z dolenjskimi pesniki v domu Svobode na Vidmu so Krčani uvrstili v spored prireditev Cankarjevega leta, leta, ko slavimo stoletnico rojstva tega velikana slovenske umetniške besede, vidca novih socialnih poti, vzornika in revolucionarja. Iz semena, ki ga je sejal Cankar, je vzklilo tudi pesniško snovanje naših šestih Dolenjcev. Ljubitelji pesniških izpovedi v Krškem so ta večer spoznali profesorja novomeške gimna- „Mladjevci” v Sloveniji Razstavo deveterice likovnih ustvarjalcev iz slovenske Koroške so odprli v Kranju — Škoda, da je ne bo k nam Do zdaj smo pod imenom „Mladje“ poznali revijo, Id izhaja v Celovcu in ki zbira okrog sebe besedne ustvarjalce med koroškimi Slovenci. Prejšnji teden pa ie prvikrat prišla v Slovenijo skupina likovnikov iz kluba „Mladje“ z onstran Karavank. Razstavo njihovih del so odpili v galeriji v kranjski mestni hiši. Skupino „mladjevcev“ sestavljajo: Zorka Weiss, Jože Boschitz, Iska Rano, Gustav Januš, Valentin Oman, Hubert Greiner, Jože Štefan, Rihard Vakaj in Ernst Arbeitstein. Gre za likovne ustvarjalce mlajšega rodu, saj je najstarejši, Oman, rojen leta 1935, najmlajši, Boschitz, pa leta 1951. Vsi so se javnosti že predstavili samostojno ali skupinsko, nekateri med njimi so za svojo Med roki za petletko V občinah morajo izdelati srednjeročne kulturne načrte Srednjeročno načrtovanje za obdobje 1976 - 1980 morajo opraviti tudi kulturne skupnosti. Do zdaj je minilo več rokov za sestavo pomembnih dokumentov, ki jih je treba priložiti načrtom v kulturi. Ob koncu februarja seje iztekel čas za oblikovanje samoupravnega sporazuma o temeljih načrta občinske kulturne skupnosti, sredi marca pa enak sporazum za načrtovanje v okviru republiške kulturne skupnosti Samoupravne sporazume o temeljih tega načrtovanja v občinah morajo podpisati delovni ljudje v tozdih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih. Brez teh osnov ne bo možno oblikovati družbenih načrtov, saj se je treba načelno izreči-tudi o potrebnih sredstvih. Glede na to, da je izhodišče za načrtovanje denar, ki ga bodo imele občinske kulturne skupnosti na voljo letos, se obeta pravzaprav klavrna kulturna petletka. Potrebno je vedeti, da ni mogoče predvideti cen, ki bodo zakraljevale do konca tega obdobja, ob tem pa seveda ni pričakovati kakšnih silnih sadov. Tudi glede naložb ne bo odjuge, saj navodila za načrtovanje naslednje kulturne petletke pravijo, da se je dovoljeno nasloniti le na občinske vire. Kaj nam bo torej prinesla ta petletka? ustvarjalnost dobili nagrade in druga laskava priznanja. Cene Avguštin je med drugim zapisal, da „vez, ki povezuje te mlade ljudi, ni toliko stilno kot nacionalno uglašena." V svoji umetnostni govorici so „ujeti v krog širšega evropskega likovnega prostora", hkrati pa izpovedovalci ne glasnega, ampak tihega sporazumevanja med narodi, glasniki prijateljskega sožitja in medsebojnega spoštovanja. Omenjeni ustvarjalci so se kot „Mladjevci“ prvič predstavili lani oktobra v celovški galeriji Hilde-brand. Sledila je razstava v Trstu, po tej v Kranju, ki bo odprta do 8. aprila, pa bodo svoja dela razstavljali v Beljaku. Zares je škoda, da ta razstava, ko je že prišla čez Karavanke, ne dela večje poti po slovenskih razstaviščih. Posebno hvaležno in pozorno bi jo prav gotovo sprejeli tuu; Dolenjci, bodisi v Dolenjski galeriji ali v enem od kostanjeviških razstavišč (ali kje drugje), saj likovna prizadevanja naših koroških rojakov slabo poznamo. DELEGACIJE NISO VSEGA KRIVE Zadnja skupščina kulturne skupščine v Sevnici, ki je imela na dnevnem redu tako važna vprašanja kot sklepanje o podpisu družbenega dogovora o delitvi dohodka, sprejem zaključne^ računa in novega finančnega načrta, vseeno ni uspela zagotoviti sklepčnosti. Kot je povedal Slavko Hočevar na zadnji seji komiteja občinske konference ZK v Sevnici, loške delegacije ne gre kriviti za izostanek. Gradivo za sejo skupščine kulturne skupnosti je bilo odposlano iz Sevnice komaj tri dni pred sklicem skupščine. zije Janeza Kolenca, pisatelja in ravnatelja metliškega muzeja Jožeta Dularja, novinarja Ivana Zorana, inženirja Avgusta Gregorčiča, sodnika Vladimirja Bajca in Lada Smrekama, ki ga po dolgoletnem delovanju v Kostanjevici že zdavnaj štejejo za domačina. Verze pesnikov današnje Dolenjske so poslušalcem doživeto predstavili gledališki umetniki Miha Baloh, Rudi Kosmač in Iva Zupančičeva ob klavirski spremljavi pianista Andreja Jarca. Večer je zapustil pri gledalcih lep vtis, pomenil jim je nevsakdanje doživetje in srečanje s svetom, ki ga naglica časa in kopičenje dnevnih dolžnosti odrivata iz zavesti. Iz večine pesmi, z izjemo humoristično obarvanih Bajčevih verzov, diha elementarna navezanost na zemljo kot na zadnjo bilko, s katero se današnji človek rešuje pred izkoreninjenjem, pred nevarnimi čermi sodobnega časa. Žal je bila dvorana Svobode za tako podajanje premalo intimna in spoznavanje s pesniki je bilo preveč enostransko. Gledalci so sicer lahko sledili besedi na odru, avtorji in nastopajoči pa so se ozirali v temo, kajti luči v dvorani so bile pogasene. JOŽICA TEPPEY Zares plemenito delo Brege pri Krškem bodo dobile knjižnico — Knjige podarjajo slovenske založbe — Ivan Škofljanec: „Plačilo za trud!" Brege pri Krškem dobe letos vaško knjižnico. Ob pomoči slovenskih založb so že zbrali 200 knjig, Prešernova družba jih je sama darovala 133. Zbiranje knjig se bo nadaljevalo. V načrtu je, naj bi imela knjižnica, ki ji bodo dali streho v gasilskem domu, vsaj 1000 najrazličnejših knjižnih del, od tega več za najmlajše. malone življenjski smoter. Navdušen nad vsebino navedenega spremnega pisma iz Kopra pravi: „ V teh vrsticah najdem plačilo tudi zase in za svoj trud, ko sem se odločil v rojstnem kraju oživiti ljubezen do knjige Vidim, Založba Lipa iz Kopra je obogatila fond za knjižnico v Bregeh z desetimi knjigami. V spremnem pismu so darovalci s slovenske obale zapisali: „Z razumevanjem smo sprejeli vaša prizadevanja za ustanovitev knjižnice. Vaša pobuda je tembolj sprejemljiva, ker prihaja v Cankarjevem letu, to je v času, ko povzemamo in obnavljamo misli naših velikanov, predvsem Prešerna in Cankarja. Vaša prizadevanja dokazujejo tudi, da so pri nas še ljudje, ki ne mislijo samo nase in na potrošniško zadovoljevanje, ampak tudi na našega delovnega človeka in sodelavca, na duhovno hrano, ki človeka plemeniti “ Pismo je založba naslovila na Ivana Škofljanca, domačina, ki mu je ustanovitev vaške knjižnice na Bregeh Ivan Škofljanec da so ljudje, ki čutijo do delovnega človeka enako kot jaz in vidijo njegovo potrebo po duhovni hrani Koprske vrstice bom ponesel v svet in tudi v krajih, kamor me bo pripeljalo življenje, bom dajal pobude, ki lahko človeku koristijo. Veliko je spoznanje, da Cankar živi in bo živel z nami. Upam, da po svojih močeh tudi sam uresničujem njegovo izročilo. “ Komentar k vsemu temu je lahko zelo kratek: da l bilo na svetu kar največ takih krajev, kot so Brege, in tako nesebičnih ljudi, kot je Ivan Škofljanec. I. ZORAN Ob Maleševih liričnih zapisih Retrospektivna razstava Mihe Maleša v Dolenjski galeriji bo odprta do 7. aprila Do 7. aprila bo v Dolenjski galeriji odprta osebna (retrospektivna) razstava olj slovenskega slikarja in grafika Mihe Maleša. Na otvoritvi 16. marca je po krajšem solističnem nastopu pianista Andreja Jarca o razsežnostih in ustvarjalni moči Maleševe umetnosti govoril dr. Emilijan Cevc. Občinstvu Dolenjske galerije seje Maleš predstavil z 58 motivom pokrajine kakor pred ljudskimi običaji, ki so tu doma. Pozorno prikaz sli- KAKO DO ARHIVA? Zgodovinski arhiv Slovenije, enota za Dolenjsko in Belo krajino, bi v Drašičih v bivši osnovni šoli rad uredil skladišče za belokranjski arhiv. Dela bi stala 140.000 dinarjev, sredstva pa naj biprispevaliobe belokranjski občini. Čeprav bi bik) res nujno to izpeljati, da bi bilo vse arhivsko gradivo Bele krajine varno spravljeno in urejeno na enem mestu, v Črnomlju ne vidijo možnosti da bi izbrskali teh 70.000 dinarjev. karjeve dejavnosti, saj je pričujoča razstava „povzetek“ nekaterih pred tedni zaprtih razstav, poleg tega pa ne prinaša ničesar iz njegove grafike in risbe,, je vendarle tudi s te razstave dovolj razvidno avtorjevo hotenje in izpovedovanje na področju likovne umetnosti. Iz vseh teh liričnih likovnih zapisov je razbrati tudi pomemben Malešev smoter, da mora biti izhodišče umetniškega ustvarjanja človek. Na Maleševih popotovanjih s čopičem in paleto skozi prostor in čas je Dolenjska doživela posebno pozornost, o čemer govore tudi dela, razstavljena v Dolenjski galeriji Maleš se je ustavljal tako pred zanimivim motivom pokrajine kakor pred ljuskimi občijai, ki so tu doma. Pozorno je proučeval tudi ljudsko umetnost - plastiko in na to temo ustvaril precejšnje število del, ki v njegovem koloritu zažive v povsem novi razsežnosti. Za dolenjske obiskovalce je pričujoča razstava prav zavoljo tega vredna še posebne pozornosti. I. Z. V GOSTEH PRI SOSEDIH Igralska skupina sevniškega Kluba mladih gostuje nocoj ob 20. uri v Brežicah s komedijo Marjana Marinca „Poročil se bom s svojo ženo". Jutri ob 19.30 uri gostujejo v Krškem, v nedeljo ob 15. uri pa na Blanci. Na dosedanjih gostovanjih so vsepovsod želi uspeh. Marinčevo komedijo nameravajo uprizoriti ’• najmanj 15 krajih. KRAJINAR V KRANJU - V Galeriji v Prešernovi hiši v Kranju gostuje te dni s svojimi deli Milan Merhar, likovni pedagog in organizator najrazličnejših likovnih in drugih šolskih prireditev. Pretežno dela v akvarelu. Njegova dela so bila že večkrat razstavljena, na skupinskih razstavah ga je spoznalo tudi občinstvo krške Galerije in Likovnega salona v Kočevju. BOREC 3 - Zadnja številka 28. letnika te revije priroša vrsto zanimivih sestavkov, ki v dokumentarni ali umetniški obliki podajajo čas naše narodnoosvobodilne vojne. V vsebino nas uvajata prispevka, posvečena dnevu žena: črtica „Groza v brezovem gaju" izpod peresa Gemc Hafner in pesem ,,Anici Cernejcvi" Erne Muser, nastala maja 1944 ob smrti mladinske pesnice in aktivistke OE Anice, Cemcjcve v Neubran-denburgu, podružnici ženskega koncentracijskega taborišča Ravens-brueck. Za dolenjske bralec bo morda še posebno zanimiv sestavek „V opankah po Dolenjskem in Beli krajini", ki ga je v nekaj nadaljevanjih objavil slikar Dore Klemenčič - Maj. KONCERTI IZ NAŠIH KRAJEV - V nedeljo, 21. marca, so lahko poslušalci prisluhnili ..Koncertu iz naših krajev", ki ga je ljubljanska RTV pripravila v Krmelju, popoldne pa so imeli snemanje za naslednji koncert v Stranski vasi pri Novem mestu. Poleg ansambla Zadovoljni Kranjci in Koroškega akademskega okteta so v obeh krajih nastopili tudi dorpačini. PRIDOBITVE NARODNE GALERIJE - Predvčerajšnjim sov ljubljanski Narodni galeriji odprli razstavo novih pridobitev iz let 1965 - 1975. Med pridobitvami so dela, ki so jih obiskovalci prcdtcin lahko videli le v drugih razstaviščih po svetu. Miha Maleš: LJUDSKA PLASTIKA — Maharovec, olje, 1974. Pedagoški kotiček) NOV NAČIN OCENJEVANJA IZ VEDENJA Revidirani pravilnik o ocenjevanju na osnovnih in srednjih šolah, ki je izšel avgusta 1975, prinaša med drugimi spremembami tudi nova določila glede ocenjevanja vedenja. V skladu s tem pravilnikom bomo odslej ocenjevali učenčevo vedenje z naslednjimi besednimi simboli: VZORNO, PRIMERNO, MANJ PRIMERNO. Zaradi tradicionalnega odnosa do ocene iz vedenja bo uporaba novega pravilnika nekatere vznemirila, kajti ocena iz vedenja velja v našem javnem mnenju kot javna oznaka učenca z močno moralno vsebino, ki zadeva osebno globino * staršev in otrok. Če učenec ne zmore predmetne snovi in se 4 starši podrobno pogovorijo z učiteljem, se pogosto le spri- * jaznijo z dejstvi, skoraj dosledno pa odklanjajo slabo oceno ^ iz vedenja, ker jih ta ocena moralno bremeni. .. Če se ocena (iz vedenja) uporablja samo v zgornji vrednosti, tako je bilo namreč do sedaj (večina učencev je imela odlično), potem ni mogoče v tem sistemu pravično oceniti tistega, ki je nadpovprečen in ima izredne sposobnosti, ki so vsebovane v oceni. Z novim pravilnikom bomo to strokovno napako iz preteklosti popravili tako, da bo večina učencev ocenjena z oceno ,.primerno", izjemno izstopajoče navzgor ali navzdol pa z oceno „vzorno“ ali „manj primerno". Ker pa bodo na začetku lahko to oceno, t.j. ..primerno", razumeli starši in učenci kot nekaj slabega, moramo to načelo dosledno uporabljati. Učiteljeva dobrohotnost, ki bi se izražala v tem, da bi napisal vsem učencem svojega razreda oceno ,.vzorno", bi pomenila v resnici neodgovorno početje .. . JOŽE TRČEK v Prosvetnem delavcu 6. febr. 1976, Str. 3 Vinko Čančer "N Devet vasi ima »predmestje”! V______________________________ DOBOVA Najprej magistrala, nakar še sedem kilometrov od zime siliranega asfalta je bila pot do Dobove, največje od devetih vasi tamkajšnje krajevne skupnosti, ki je bila cilj tokratnega „uredništva v gosteh11. Nad pokrajino ob cesti je lebdela meglena tenčica, ki je puhtela iz zasneženih polj in travnikov. Turobni torkov popoldan ni nudil nič pogledu všečnega, zato je pričujoči zapis brez zanesenega uvoda. Na-ključilo se je pač tako, da smo se novinarji Jožica Teppey, Andrej Bartelj in Drago Rustja dokaj hitro znašli v Kramerjevi gostilni. Beležke so priromale na mizo, Do-bovčani pa niso skoparili z besedami! Med Savo in Sotlo razpeta krajevna skupnost Dobova šteje devet vasi z dvema zaselkoma. Med vojno so Nemci izselili,domala vse prebi-e in po osvoboditvi so se izgnanci vrnili na opustošene domu e. Povojna desetletja so v on-dotne kraje prinesla precejšnje spremembe. Zdaj živi v 780 gospodinjstvih 2978 ljudi. Kmetijstvo je edini vir dohodka samo še v okoli 40 gospodinjstvih, sicer pa je od vsake hiše vsaj eden zaposlen. Ni še dolgo, odkar je bilo celo zunaj meja brežiške občine zaposlenih blizu sto Dobovčanov, trenutno pa se jih vozi na delo v Zagreb, Krško ali Sevnico le še sedemdeset. 655 delavcem dajejo kruh domači tozdi, Podjetje za popravljanje voz, obrat Beti, Obrtno kovinsko podjetje, Dekorles in Mizarstvo, precej pa jih je zaposlenih tudi na železniški postaji. Z zaposlitvijo občani dobovske krajevne skupnosti res nimajo in ne bodo imeli težav, saj so še na voljo prosta delovna mesta. Nad električnim omrežjem se Dobovčani ne pritožujejo, pitno vodo pa so vse vasi dobile že leta 1973, ko so se priključile brežiškemu vodovodu. Tedaj je vsako gospodinjstvo prispevalo po štiri tisočake, vsoti, ki je bila potrebna za gradnjo vodovoda, pa ni prišteto prostovoljno delo, ki so ga občani opravili pri izkopu vodovodne trase. S prispevki občanov, krajevne skupnosti, podjetij in občine so pred nekaj leti asfaltirali tudi sedem kilometrov krajevnih cest. „Zdaj smo dolžni vzdrževati 42 kilometrov cest,“ je dejal predsednik sveta KS Vinko Čančer. „Je-sensko posipavanje cest je stalo krajevno skupnost 120.000 din, ki smo jih še lahko zbrali. Kako pa bo v bodoče, ne vem, kajti KS je zelo prizadel novi zakon o izkoriščanju naravnih bogastev, ki prepoveduje krajevni skupnosti izkoriščati gramoznico. Le-ta je bila glavni vir dohodkov, saj smo iz občinskega proračuna dobili le 55.000 din, s prodajo gramoza pa smo jih zbrali tudi do 500.000. Kje bomo zdaj dobili denar za vzdrževanje in asfaltiranje krajevnih cest pa še toliko drugih stvari, ki so v pristojnosti krajevne skupnosti? Sploh je postalo nenadoma vprašljivo delovanje KS, kajti zgolj z obljubami se ne da nič narediti. V vasi Mihalovec so se že lani odločili za samoprispevek za asfaltiranje dveh in pol kilometrov ceste skozi vas. Vsak vaščan je pripravljen dati pet tisočakov, gramoz pa naj bi prispevala KS. In zdaj iz tega najbrž ne bo nič! Gramoznico so ,zapečatili1, krajani pa naj se znajdemo, kakor vemo in znamo. Za posodabljanje občinskih cest mora vsako podjetje prispevati po 1000 din za zaposlenega. Le katero bo dalo kaj še posebej za KS”? „Zakon, ki prepoveduje izkoriščanje gramoznice, je v nasprotju z osnutkom družbenega dogovora med posavskimi občinami, ki med obrobnimi dejavnostmi predvideva tudi izkoriščanje gramoznic,“ je nadaljeval pogovor o „zlati jami“ Jože Urek. ,,Z dohodkom od gramoznice smo podpirali tudi krajevne organizacije in društva. In s čim naj jih še naprej? “ Del Dobove ima izdelan zazidalni načrt in občani plačujejo prispevek za mestno zemljišče. KS je hotela, da bi to razširili na celo Dobovo, saj bi se tako na leto zbralo okoli 120.000 din. Toda nekateri občani temu nasprotujejo, četudi bi vsi radi imeli urejeno vas. Če bi vsi Dobovčani plačevali prispevek, že preprost izračun pokaže, da se po dobovskih cestah ne bi dvigal prah, kajti vse bi 1 ali ko asfaltirali! Kmetovalec Ivan Škvarč iz Velikega Obreža pravi, da se zemljo splača obdelovati le, če je pri roki sodobna mehanizacija. „Nič koliko ur kmetje delamo zastonj, toda najdejo se ljudje, ki se samo široko-ustijo, kaj vse so storili za izboljša-nje pogojev kmetovanja, v resnici pa gre za prazno besedičenje. Sploh pa hočem povedati tole: Med Dobovo in Velikim Obrežem smo si mladi v zapuščeni gramoznici že 1967 uredili nogometno igrišče. Tedaj je bilo naše delo ocenjeno na 10.000 din vrednosti. Pred tremi leti pa so na delo naših rok začeli voziti smeti, ne da bi nas kdo kaj vprašal! Na smetišču zmeraj gori, širi se smrad, v brežiškem Komunalnem podjetju, pri katerem smo potožili, pa pravijo, naj jih pustimo pri miru, češ da je dovoz smeti dovolila občinska skupščina.” Mizar Jože Kopinč iz Velikega Obreža poleti in pozimi spi za zaprtimi okni. „Smetišče je od hiš oddaljeno le okoli tristo metrov. Poleti je obupno! Brežičani vozijo smeti, odpadke iz klavnice, smrdeč dim pa nenehno sili v hiše. Nadlegujejo nas celi roji muh, lani septembra pa mi je v spalnico skočila ogromna podgana. Ne vem, kako se vse to sklada s prizadevanji za čist zrak in okolje. Gotovo ne najbolje, saj se včasih kar dušimo!” ,„Čisti kmet' je izraz, ki ga je treba za zmeraj črtati iz slovenskega slovarja,” je odločno dejal upokojenec Anton Kramer iz Velikega Obreža. „Sam se še ukvarjam z zemljo, toda ko pribito velja, da se samo od kmetovanja ne da živeti. Zato se kmetje zaposlujejo, kar še posebno velja za dobovski konec, četudi so kmetovalcem v veliko pomoč t.i. strojne skupnosti za lažjo obdelavo zemlje. Imamo jih že v treh vaseh.” ,,Mehanizacija, ki jo premorem, je iz nemškega ,odpada'.“ Tako je dejal kmetovalec Franc Zupančič iz Gaberja in potožil, daje invalid. ,,Zato me nikjer nočejo vzeti v službo, zemlja in nekaj živine pa ne vrže toliko, da bi zlahka plačeval davek, socialno in starostno zavarovanje. Hčeri in sinu ne želim takega životarjenja na zemlji, saj komaj shajamo od danes do jutri. Pomoči pa od nikoder!” Dobovčani, ki niso docela zadovoljni s trgovinsko oskrbo, imajo precejšnje težave z avtobusnimi zvezami: od sedme ure zjutraj do enajste dopoldne nimajo nobenega avtobusa do Brežic, vlak pa tudi ni primeren, saj morajo pol ure peša- čiti do mesta! Veliko govorjenja je že bilo o tem, pa se nič ne spremeni. Zagrebško avtobusno podjetje ZET se je samo ponudilo, da bi uvedlo progo skozi Dobovo do Brežic, saj morajo njegovi avtobusi po eno uro čakati v Harmici. In v tem času bi lahko opravili vožnjo do Brežic. Toda kaže, da ima ljubljanski SAP monopol v Posavju, kajti nobena, še tako pametna beseda ni zalegla, da bi dovolil Zetu rešiti težave Dobovčanov. V Dobovi je zadnja postaja slovenskih elektrificiranih železnic. Vsak dan se ustavi okoli šestdeset vlakov, še več pa jih gre le mimo, zato imajo dobovski lastniki avtomobilov in pešci precej težav pri prehodu čez progo, saj so zapornice pogosto zaprte več kot dovoljenih dvajset minut. Zato se že dalj časa postavlja vprašanje nadvoza, kajti podvoz zaradi talne vode ne bi bil primeren. Toda glede na denarna sredstva krajevne skupnosti kaže, da to vprašanje še ne bo kmalu rešeno. Tudi poplave so dokajšnja nadloga občanov dobovske krajevne skupnosti. Ko se Sava razlije čez bregove, se znajdejo pod vodo Mostec, Mihalovec in Loče. V Rigoncah so se pred poplavami rešili z regulacijo Sotle, pri Savi pa bi uspeli le z nasipom. Občani treh prizadetih vasi imajo vso podporo krajevne skupnosti, toda slednja jim ne more nič pomagati, zato se nadejajo, da pri srednjeročnem programu Vodne skupnosti Slovenije niso pozabili nanje. Poplave povzročajo res veliko škodo na poljih, stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih; odpisi davkov je nikoli ne odtehtajo! Kanal, ki odvija vodo iz Jovsev, že 40 let ni vzdrževan, zato je mestoma zasipan, zamočvirjenih pa je okoli 60 hektarov zemlje. Pred desetimi leti so strokovnjaki ugotovili, da je zemlja na zamočvirjenem predelu primerna za pridelovanje vseh poljščin, le izsušiti bi jo bilo treba. Toda zemlja je last kmstov, ki sami tega ne bodo zmogli, pripravljeni pa so pomagati pri izsušitvi, če bi jim priskočila na pomoč Vodna skupnost Dolenjske, pod katero spada kanal. V devetih učilnicah dobovske osemletke si nabira znanje 315 učencev, v podružnični šoli v Kapelah pa štirideset. V Dobovi sta tudi oddelka glasbene in male šole. ,,Zdajšnja šolska stavba je bila zgrajena 1826,” je povedala učiteljica Antonija Veble. „Prvič so jo dozidali 1878, drugič in zadnjič pa pred devetimi leti. Tehnična delavnica je kar na podstrešju, k telovadbi pa hodijo učenci v dvesto metrov oddaljeno dvorano prosvetnega doma, kjer imajo tudi asfaltno igrišče. Sploh je pouk v razmerah, ki mejijo že na nemogoče, zato se postavlja vprašanje, kako izvesti prehod na celodnevno šolo.” Časopisno stran bi porabili, če bi hoteli natančno opisati vse tegobe dobovske osnovne šole in navesti, kaj je nujno potrebno za celodnevno šolo. Toda v Dobovi ne stojijo križemrok, saj so že dodobra premislili, kaj jih čaka, in sestavili načrt za vzgojno-izobraževalni center, ki bo obsegal šolsko poslopje, ambulanto, vzgojnovarstve-no ustanovo, telovadnico, igrišče, bazen, kolesarnico in stanovanjski blok za učitelje. Kdaj bo načrt uresničen, kajpak ni moč niti predvidevati, četudi Dobovčani nenehno mislijo nanj. Poudarimo naj še, da je dobovska krajevna skupnost edina v brežiški občini, ki nima stanovanjskega bloka za učitelje. „Vzgojno varstvo predšolskih otrok v Dobovi je šele v povojih,” meni ravnateljica šole Marija Vogrin. ,,Potreba zanj se je pokazala že 1968. Na voljo je še zdaj le ena učilnica, v kateri se gnete enaindvajset malčkov. Letos bosta jeseni odšla iz varstva samo dva otroka, že zdaj pa imamo prošenj za dvanajst novih. Kam bomo z njimi, ne vem!” V Dobovi še nimajo spomenika padlim borcem in izgnancem, toda kaže, da ga bodo postavili do srede prihodnjega leta. Hkrati s postavitvijo spomenika nameravajo izdati kroniko Dobove ter z njo dopolniti že objavljene podatke o delavskem in revolucionarnem gibanju na tem področju od prve vojne dalje. Za to si prizadeva zlasti ZB, ki je ena najbolj delavnih organizacij v krajevni skupnosti. Tudi delo drugih je opazno, zlasti gasilcev in lovcev. „V KS je osem gasilskih društev,” je povedal avtomehanik Marjan Blaguševič iz Gaberja. „Vsako društvo ima svoj dom, motorne brizgalne, štiri pa celo lastne avtomobile. Domovi so na razpolago mladini, sploh pa si gasilci želimo, da bi se še več ljudi priključilo tem humanim prostovoljnim društvom. Mnogi nas jemljejo resno le tedaj, kadar gori ter ob drugih nesrečah, sicer pa smo deležni celo posmeha.” 36 članov dobovske lovske družine se pogosto odpravi lovit fazane, zajce in srnjad, ki je je obilo, radi pa bi razvili tudi turizem. Imajo svoj dom v Pustači, ki je že pod streho, in letos bodo uredili še notranjost. Z lastnimi prispevki in prostovoljnim delom! Med športnimi dejavnostmi v Dobovi omenimo rokometni klub. „Že deset let obstaja in zdaj igramo v slovenski ligi, kar je velik uspeh. Za rokomet je pri nas veliko zanimanja,” pravi trgovski potnik Franc Polovič. ,,Na tekmi je poprečno 400 gledalcev, bilo pa jih je tudi že 800. Klub tarejo denarne težave, zato si pomaga s prirejanjem veselic. Letos je v načrtu ograditev igrišča in gradnja tribun.” Prizadevanja turističnega društva je opisala učiteljica Terezija Kramer in med drugim dejala, da bodo do konca uredili park. V njem so že zasadili drevje, letos pa bodo še rože in postavili klopi. Za urejenost Dobove in parka skrbijo največ člani šolskega olepševalnega krožka, turistično društvo pa skrbi tudi za hortikulturno osveščenost občanov. Imeli so že nekaj predavanj in podelili 18 diplom za vzorno urejene hiše, v katerih prebivajo ljubitelji rož. Že trideset let deluje v Dobovi prosvetno društvo „Stane Vogrinc”, ki združuje dva orkestra, ansambla „Optimisti” in „Mladi“, godbo na pihala, šolski dramski krožek, lutkarje, knjižnico, najbolj delaven pa je pevski zbor, ki pod vodstvom Ignaca Regoviča sodeluje na vseh proslavah, posavski pevski reviji in pod. Snemal je že za radio Brežice, na srečanju pevskih zborov v Šentvidu pri Stični pa so njegov nastop posneli tudi za televizijo. Zbor, ki bo letos proslavil 15-letnico obstoja, ima težave zaradi pomanjkanja prostorov za vaje. Zapišimo še, da Dobovčani v šali pravijo Brežicam ,,predmestje Dobove”. „Kar se tiče kulture, čisto gotovo!” poudarjajo. Antonija Veble Matjan Blaguševič Terezija Kramer Vinko Hrovatič Jože Kopinč Franc Zupančič Marija Vogrin Franc Polovič Martin Godler Ivan Vučajnk V 14. kolu druge republiške namiznoteniške lige so Novomeščani igrali doma s Prestrankom in ga brez težav premagali, v Sodražici pa so gostovali Ljubljančani (P-Klub) in domače igralce odpravili s 5:0. V ljubljanski področni namiznoteniški ligi je bilo najbolj zanimivo srečanje med metliško Beti in Kočevjem, ki so ga po boljši igri dobili domači igralci. NOVO MESTO -PRESTRANEK 5:0 Obe moštvi sta še v lanski sezoni nastopili v najkvalitetnejši republiški Jasna Dokl prva in četrta Partizan Zelena jama - Ljubljana je bil v soboto organizator 6. mednarodnega gimnastičnega tekmovanja za „Pokal Partizana Zelena jama“, na katerem je nastopilo skoraj 100 telovadk iz Sovjetske zveze, Madžarske, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Največje zanimanje je na tej elitni prireditvi veljalo sovjetskim telovadkam iz Tbilisija, ki jih je vodila 18-letna Nina Dro-nova, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu v bolgarski Varni zasedla peto mesto med posameznicami. V tej mednarodni konkurenci so se pomerile tudi naše najboljše telovadke in se odlično uvrstile. V dopoldanskem delu tekmovanja se je pomerilo 41 jugoslovanskih pionirk. Pokal organizatorja je v ekipni konkurenci osvojila domača ekipa, Novomeščanke, ki so nastopile brez obolele Nataše Kočevar, pa so osvojile odlično drugo mesto. Med posameznicami je brez težav zmagala Novomeščanka Jasna Dokl, ki se je v glavnem ogrevala za popoldanski nastop v mednarodni konkurenci. Posebno doživetje je bil popoldanski nastop najboljših telovadk iz štirih držav. Največ so pokazale telovadke iz Tbilisija, ki so bile razred zase, čeprav ne gre prezreti uspeha mladih Jugoslovank: 11-Ietne Jasne Dokl, ki se je uvrstila na četrto mesto, dalje Tatjane Bunc iz Ljubljane (6. mesto) in Brigite Ramšak (9. mesto). Jasna Dokl je kot gostja nastopila v ekipi Zelene jame in zelo uspešno nadomestila starejšo sestro Majo, ki je bila te dni na operaciji roke. S sotekmovalko Gordano Ilič iz Beograda sta zasedli drugo mesto za sovjetskimi tekmovalkami. Rezultati - pionirke ekipno: 1. Partizan Zelena jama 139,65; 2. Novo mesto (Jasna Dokl, Matejka Kavšek, Lea Moro, Vanja Požar) 136,95; 3. Zagreb 135,00 itd. Posamezno - 1. Jasna Dokl (Novo mesto) 37,85, 2. Kolar (Zelena jama) 35,65, 3. Kavšek 34,90, 22.-23. Moro in Požar (vse Novo mesto) 32,10 itd. Članice ekipno: 1. Tbilisi 76,70, 2. Partizan Zelena jama (J. Dokl, Ilič) 71,35, 3. Partizan Spodnja Šiška 69,10 itd. Posamezno: 1. Dronova 38,60; 2. Hatiašvili 38,05; 3. Cimakuridze (vse Tbilisi) 37,55; 4. J. Dokl 36,15: 5. Ilič (obe Zelena jama) 35,20 itd. J. PEZELJ ligi, s tekmovalno sezono pa sta po izpadu nadaljevali v II. ligi. „Prestra-nek“ so zapustili najboljši igralci, in kot kaže, bo prihodnje leto nastopil v ljubljanski področni ligi, saj mu v štirinajstih srečanjih ni uspelo doseči zmage. Petkov dvoboj je potrdil dokaj dobro formo domačih igralcev, ki upajo, da bodo prihodnjo sezono nastopili v prvi ligi. SODRAŽICA - P-KLUB: 0:5 Tudi v štirinajstem srečanju v drugi republiški ligi Sodražanom ni šlo najbolje. Gostje, ki so trenutno na prvem mestu, so igrali na vso moč in se obenem pripravljali na prihodnje srečanje z Novim mestom. S petimi zmagami so Sodraža-ni trenutno na sedmem mestu. KOČEVJE 5:1 BETI Dolenjski derbi v ljubljanski področni namiznoteniški ligi se je končal z nekoliko presenetljivo visoko zmago domačih igralcev. Tudi Metličani so potihem upali na zmago, toda prejšnji petek so igrali preveč slabo, da bi lahko ogrozili dokaj zanesljive domače igralce. Namiznoteniški veteran Ivan Kapš (Novo mesto) je s svojim obrambnim načinom igranja v II. republiški ligi še vedno za marsikaterega igralca pretrd oreh, zlasti v letošnji sezoni, ker redno trenira. V NEDELJO: BELA KRAJINA -TRIGLAV V nedeljo se bosta na črnomaljskem stadionu v četrtfinalni tekmi za nogometni pokal maršala Tita pomerili enajsterici Bele krajine in kranjskega Triglava. Ker slavi letos črnomaljsko nogometno društvo 45. obletnico ustanovitve, bo ta tekma obenem prva prireditev v počastitev klubskega jubileja. Pred tekmo bodo člani kluba pripravili krajšo slovesnost, na kateri bo govoril predsednik prireditvenega odbora Janez Žunič. INLES-SLOVAN 19:17 (8:9) V ponovljeni tekmi II. zvezne rokometne lige-sever sta se v Ribnici pomerili ekipi domačega Inlesa in ljubljanskega Slovana. Po močno' izenačeni tekmi so zmagali gostje z dvema zadetkoma prednosti. Tik pred koncem bi lahko domači rokometaši izenačili, toda zaradi nespretnosti so žogo izgubili in dobili gol. ODBOJKA: KRŠKO IN SEVNICA Prejšnjo soboto so pripravili v Sevnici področno odbojkarsko tekmovanje pionirjev in pionirk. Rezultati - pionirji: 1. Krško, 2. Sevnica, 3. Hrastnik; pionirke: 1. Sevnica, 2. Krško. J. V. Spomladanski del prvenstva odbojkaric so Novomeščanke začele s polovičnim uspehom. V 10. kolu so doma po zanesljivem vodstvu izgubile z Branikom, vil. kolu pa so v gosteh premagale vrsto Mislinje. Na sliki: ekipa novomeške Krke s trenerjem Janezom Mohorčičem. (Foto: Slavko Dokl) Odbojka v republiškem vrhi! Novomeščanke so v prvi slovenski odbojkarski ligi po 11. kolu na četrtem mestu, ekipa Novega mesta pa na odličnem tretjem V minulem odbojkarskem kolu sta novomeški vrsti dosegli zmagi. Igralke Krke so gostovale v Velenju in v izenačeni tekmi premagale Mislinjo, ekipa Novega mesta pa je na domačem igrišču poskrbela za „napeto“ tekmo, po kateri so točke ostale doma in ekipo utrdile v vrhu prvenstvene tabele. MICI IM ia i/ni/A pripravila Novemu mestu kvalitet- MlbLINJA - K«KA nejše, za gledalce privlačnejše odboj- 1 :o (14, —9, —8, —12) Novomeščanke so prejšnji teden gostovale v Velenju in drugo tekmo v spomladanskem delu slovenskega prvenstva odbojkaric po dokaj izenačeni tekmi, kar kaže tudi rezultat, dobile. V prvem setu so bile domače igralke nekoliko boljše, v nadaljevanju pa so bolj izkušene gostje igrale zanesljiveje v napadu in srečanje zasluženo dobile. Novomeščanke so s sedmimi zmagami na četrtem mestu. Krka: Rajer, Pilič, I;orte, Adam-čič, Zevnik, Boh in Gorjanc. karske predstave. Seveda je treba izboljšati vadbo in povečati disciplino. Tako se ne bi smelo ponoviti, da bi ključni igralec iz zamere (!? ), ker enkrat ni igral, drugič sploh ne pri- šel na tekmo. METLIKA - ŠahovsTca reprezentanca metliške občine je pred kratkim odigrala v Vagni (Avstrija) srečanje in ga dobila s 5:3. Rezultati: Gesteszy - Petrič 1:0, Korat - Žlogar 0:1, Musnig - Kostelec 0:1, Macher - E.Kostelec remi, Fhicher - Jakljevič remi, Omelko - Kovačič remi, Jakopek - Gorše remi in Korner - Podrebarac 0:1. Nato so šahisti odigrali še hitropotezni turnir, zmagi pa je domačin Gesteszy, drugi je bil Metličan Žlogar. (M P.) KOČEVJE - Domači smučarski klub je pripravil prvo terensko smučanje. Vodila sta ga Tone Prelesnik in Cveto Arko, udeležilo pa se ga je kar- 129 občanov. Smučali so študentje (4), gimnazijci (8), osnovnošolci (72), dijaka poklicnih šol in delavci (43). (A. A.) SVETIC ZMAGAL TVD Partizan iz Dragatuša je pred kratkim pripravil tekmovanje v smučarskih skokih. Na 30-metrski skakalnici je nastopilo 15 tekmovalcev, zmagal pa je Svetič z 210 točkami (24 in 22 m). Sledijo: Gorše 196 (25, 19), Dajčman 191 (19, 19), Kocjan 189 (22 in 20 m) itd. NOVO MESTO:FORUM -3:2(8, -8,14, -8,12) Spet so se novomeški odbojkarji pošteno poigrali z živci. Ob avtoritativnem sojenju inž. Šinkovca iz Ljubljane so v soboto pred samo 30 gledalci v športni dvorani dobesedno v poslednjem trenutku premagali moštvo ljubljanskih študentov in z 9 zmagami obdržali odlično tretje mesto na lestvici. l;orum je bil podobno kot teden dni prej Gaberje mnogo boljši pri igri v polju. Novo-meščani so ponovili svojo ležerno igro, zasnovano zgolj na napadu in bloku. Res prava škoda je, da fizično tako dobra, povprečno najvišja ekipa prvenstva, ne posveti pozornosti svojim slabostim, ne izboljša igre v polju, saj bi prav gotovo lahko KRKA -TREŠNJEVKA 9:23(6:8) V prijateljski rokometni tekmi sta se prejšnji teden v novi novomeški dvorani pomerili ženski vrsti domače Krke (nastopa v ljubljanski conski rokometni ligi) in Trešnjevke, ki igra dokaj uspešno v I. zvezni rokometni ligi. Marsikdo je pričakoval, da bodo Zagrebčanke brez težav odpravile domače igralke, toda gostje do dosegle prvi zadetek po 11 minutah igre, ko so domače igralke že vodile s 3:1. V nadaljevanju so se zvezne ligašice razigrale in premagale borbene domače igralke z 9:23. NOGOMET: RAZPIS ZA OBČINSKO LIGO Komisija za mali nogomet pri novomeškem NK Elan razpisuje vpis v občinsko ligo. Prijavijo se lahko vaške ekipe, sindikalna moštva in ekipe športnih društev. Zadnji rok za vpis je 1. april, zainteresirana moštva pa naj dopise pošljejo na naslov NK Elan, p.p. 61, Novo mesto. Novoteks »pokopala” sodnika Kot kaže, imajo igralci metliške Beti v novomeških dvoranah veliko smole - Tudi z Bežigradom izgubili V 7. kolu slovenskega košarkarskega prvenstva sta obe ekipi z Dolenjskega, Novoteks in Beti, izgubili. Metličani so „doma“ prepustili točki Bežigradu, Novomeščani pa so, ob močno pristranskem sojenju obeh sodnikov, odšli poraženi iz Trbovelj. BETI - BEŽIGRAD 74 61:66 (30:35) Minulo soboto so Metličani v tekmi z ljubljanskimi študenti zamu- Novo mesto pred izpadom Kegljači Krke so bili v Ljubljani zelo dobri, razočarali pa so v Kočevju — Novo mesto bo izpadlo V predzadnjem kolu II. ZCL sta Krka in Novo mesto igrala v Ljubljani, Kočevju in Ajdovščini ter Novi Gorici. Krka je znova dobro metala le prvi dan, Novomeščani pa so se, kot kaže, še pred koncem tekmovanja sprijaznili z izpadom. TRZlC - KRKA 6956:7017 Novomeščani so prvi dan igrali zelo dobro in edini na Saturnuso-vem kegljišču podrli več kot 7000 kegljev. Krka: Turk 847, Badovinac 873, Židanek 881, Rožič 881, Vesel 888, Ilren 892, Bratož 837 in Krušič 918. KRKA - TRZlC 6804:6879 Medtem ko st) imeli v Ljubljani Novomeščani „svoj dan", so v Ob 45-letnici nogometa V Črnomlju bodo praznovali 45. obletnico ustanovitve NK Bela krajina — Ves čas na amaterski osnovi — V četrtfinalu tekmovanja za pokal maršala Tita Črnomaljski nogometni klub je bil ustanovljen 10. septembra 1931, čeprav so v središču Bele krajine igrali tekme že nekaj let prej. Po vojni je delovanje lduba za nekaj časa zamrlo, ker so sc vsi igralci vključili v obnavljanje porušene domovine, kljub temu pa so pripravljali posamezne tekme. Takoj po dograditvi sedanjega igrišča - sodeloval je tudi inž. Stanko Bloudek - se je klub po- Posnetek je bil narejen pred petnajstimi leti, ko sta se od 30-letnici črnomaljskega kluba pomerili vrsti predvojne in povojne ekipe NJC Bela krajina. novno organiziral in 1954 vključil v ljubljansko podzvezno ligo s člansko in mladinsko vrsto. Vodstvo in igralce so tiste čase pestile raznovrstne težave, zaradi enotnosti pa je moštvo uspevalo in je postalo kar štirikrat zapored prvak dolenjske lige, večkrat pa je bilo najboljše tudi v ljubljanski pod-zvezni ligi. Večino igralcev kluba sestavljajo mladi iz vrst delavcev, igrajo Pi tudi dijaki, študentje, oficirji LA. V klubu so od nekdaj in * «rajo pripadniki vseh narodov Jugoslavije, vendar zavoljo tega nikoli ni prišlo do nestrpnosti. Nogometaši in člani kluba sodelujejo pri vseh množičnih manifestacijah športnega pomena, navezali so mnoge prijateljske stike z vrstniki iz zahodne in južne Slovenije in tako so igralci dodobra spoznali ožjo domovino. „Bela liajina" je povezana tudi z nogometaši iz Dugc Rese, Karlovca in Vrbovškega ter tako pomaga širiti bratstvo in enotnost. Kljub temu da so se člani vodstva in nogometaši v svoji zgodovini srečevali s številnimi težavami - niso bila redka obdobja, ko je klub tekmoval z dvema ekipama in eno opremo ter žogo brez vodstva in so igralci hodili na tekme na lastne stroške - so svojo vztrajnost kronali prav v letošnjem jubilejnem letu. Po jesenskem delu tekmovanja v ZCNL je Bela krajina, čeprav je v ligi novinec, dosegla tretje mesto, mladinci so bili drugi, pionirji pa so v DPL dosegli odlično tretje mesto. Klub tekmuje ta čas s 25-člansko ekipo, s 23 mladinci in 35 pionirji. Člani belokranjskega nogometnega kluba se zavedajo, da jih čaka se precej odgovornega dela: potrebno je obnoviti stadion, razširiti slačilnice in začeti graditi tribuno. Pogovarjajo se tudi o ustanovitvi belokranjske pionirske lige v malem nogometu, ki naj bi poskrbela za popularnost te igre med najmlajšimi. V zadnjem času potekajo razprave o prioritetnih športnih panogah. V Črnomlju ima nogomet najdaljšo tradicijo, nemalokrat se je zgodilo, da je na tekmo prišlo tudi okoli 800 gledalcev, kar dokazuje, da je nogomet najbolj razširjen in da zasluži največ pozornosti. £ j Kočevju močno popustili in s slabim rezultatom tekmo s Tržičem izgubili in osvojili 10. mesto. Krka: Turk 876, Badovinac 781, Židanik 911, Rožič 824, Vesel 841, Hren 827, Bratož 894 in Krušič 850. NOVO MESTO -MEDVODE 6551:6815 Ekipa Novega mesta je v minulih dveh tekmah (Medvode - Novo mesto 6959:6605) igrala zelo slabo. Na asfaltnih stezah ji ni in ni šlo. Rezultat je bB zato za obetavno vrsto močno porazen, saj so Dolenjci obakrat pristali na dnu. Za Novo mesto so nastopili: Blažič (796, 858), Zupančič (791, 842), Hrovat (835, 841), Drenik (805), Istenič (837, 781), Mohorič (862, 801), Rolih (798, 781), Klobučar (865, 827) inDravinec (836). D. BRATOŽ STARI DEVET ZAČEL Z ZMAGO Prejšnji teden se je začelo prvenstvo novomeškega kegljaškega društva v borbenih igrah. Že v prvih bojih so poskrbeli za presenečenje člani Starih devet, ki so premagali lanskega prvaka Železničarja. Rezultati: Železničar - Stari devet 350:357, Iskra - Gozdar 309:421. dili lepo priložnost, da pridejo do novih točk. Mladi gostje 90 se odlikovali predvsem z dobro uigrano ekipo, v kateri ni bilo dobrih posameznikov in prav zavoljo nesebičnih podaj so Bežigrajčani zmagali. Večlšat je kazalo, da bodo Metličani goste dohiteli, toda zaradi nedisciplinirane igre (po neuspešnih napadih se Metličani niso vračali v obrambo) so gostje ob koncu zasluženo zmagali. Beti: T. Vergot 6, Kremesec 8, Lalič 17, Švinger 10, Jezerinac 12, Kamnikar 6, Popovič 2. RUDAR - NOVOTEKS 83:76 (41:33) Trboveljski Rudar je v sedmem kolu s sedmimi koši premagal novomeški Novoteks, če pa bi sodniški par vodil tekmo bolj pošteno, bi bil rezultat tekme po vsej verjetnosti precej drugačen. Novoteks: Cukut 23, Splichai 1, Z. Kovačevič 16, S. Kovačevič 13, Lampret 5, Besedniakll inPlantan 7, Kaj, kje, kdo? Novomeški odbojkarji se bodo v gosteh pomerili z vrsto Mežice, ki je med močnejšimi ekipami v ligi. Če bodo Dolenjci igrali tako kot v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah, se jim obeta zanesljiv poraz. Novomeščanke bodo igrale doma, in sicer z močno vrsto Maribora. Po vsej verjetnosti se obeta zanimiv derbi, saj bo Krka poskušala osvojiti točke, ki jih je po nepotrebnem izgubila z Branikom. V drugi republiški namiznoteniški ligi čaka Novomeščane težko gostovanje, izid tekme pa ne bo bistveno vplival na vrstni red na tabeli. Tokrat gredo k trenutno prvouvrščenim igralcem P-kluba. Sodražani bodo igrali doma s Salonitom in obljubljajo - zmago. Prejšnji teden je bilo na osnovni šoli Jurij Dalmatin v Krškem občinsko ekipno prvenstvo pionirjev v šaha Nastopili so pioniiji iz Brestanice, Koprivnice, Senovega, Leskovca, Podbočja in Krškega. Prva tri mesta so osvojile ekipe iz Krškega, eno pa iz Brestanice. Minulo soboto pa so se na področnem prvenstvu pomerile ekipe iz Sevnice, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Krškega. Dvakrat so bili najboljši Hrastničani (st. pionirke in ml. pionirji), enkrat Zagorjani (st. pionirji) in enkrat Krško (ml. pionirke). (Foto: N. Jelčič) Dolenjski derbi Kočevcem Novomeščani v II. republiški ligi dosegli zmago, Sodražani izgubili — Kočevje odpravilo Beti DR. TONE STARC Nevarna srčna bolečina Ločimo več oblik napadov angine pectoris. Najbolj običajna je stenokardija v naporu. Nastaja med hojo, delom, po jedi, med razburjenjem, v napadu hude jeze. Traja 2 do 3 minute in se, ko bolnik preneha z naporom, v 5 minutah pomiri. Redko traja bolečina 20 minut. Sprožijo lahko tudi spolno razburjenje kot posledica psihičnega in fizičnega napora. Druga oblika je stenokardija, ki nastopi sama od sebe in ji pravimo spontana. Pri tej obliki ne najdemo že omenjenih vzrokov, ampak nastopi v miru. Med napadi je bolnik sposoben prenašati velike fizične in psihične napore. Ko napad nastopi, traja dolgo, lahko celo nekaj ur. Ta oblika je redkejša. Tretja oblika srčne bolečine je preinfarktna stenokardija ali preinfarktno stanje. V to skupino spadajo številne oblike napadov stenokardije, ki vsi trajajo nekaj ur in lahko izzovejo srčni infarkt. Sem spadajo srčni napadi, ki nastopajo v ležečem stanju, samo nočni napadi in taki, ki se pogosto ponavljajo in so vedno močnejši. Tudi ta oblika je redka. Za zdravljenje stenokardičnih napadov imamo na razpolago več zdravil. Najboljša so tista, ki pomagajo že po nekaj sekundah ali vsaj po 2—3 minutah. Pri nas se najpogosteje uporabljajo titroglicerin in podjezične tablete Angised. Po teh zdravilih bolečina zanesljivo hitro popusti. Če pa bolečina nič ne popusti, ni srčnega izvora. S tem si zdravniki pogosto pomagamo pri postavljanju diagnoze. Zdravila mora imeti bolnik vedno pri sebi. Dobro je, če se usede, ko vzame zdravilo, ker po jemanju obeh vrst tablet lahko nastopi kratek glavobol ali celo vrtoglavica. V uporabi so tudi zdravila, s katerimi skušamo zmanjševati število napadov. Ta jemlje bolnik dalj časa redno, navadno dvakrat na dan. To so Lentonitrate, Sustac in Nitro Mack Retard. Seveda imajo bolniki z angino pectoris na voljo še različna druga zdravila, ki vplivajo na srce, na bolečino pa delujejo predvsem omenjena. Skoraj bolj važno kot zdravila pa je, da bolnik ve, kaj ga je pripeljalo do srčnih napadov, da spremeni svoje navade in odpravi škodljive razvade, ki slabo vplivajo na srce, oziroma pospešujejo arteriosklerozo. Take vzroke imenujemo rizične faktorje arterioskleroze. O teh pa nekaj besed prihodnjič. (Poientahl liri flTgtf 20 fef/ Socializem proti kmetom? IZ KATERIH slojev pa prihajajo glasovi, da je socializem proti kmetom in da jih hoče uničiti? Ti glasovi prihajajo iz vrst onih, ki so jih prizadeli naši revolucionarni ukrepi, agrarne reforme, zemljiški maksimum ter odprava viničarskih in drugih podobnih odnosov. Taki revolucionarni ukrepi na vasi niso nobena izredna mera, ki bi jo uporabljali samo proti kmetom, ker smo podobne mere za odpravo izkoriščanja izvajali na vseh gospodarskih področjih. Na vseh področjih se bori socializem zoper izkoriščanje in se bo boril tudi v bodoče. Takim ljudem moramo povedati, da smo rešili vaško revščino izpod njihovega izkoriščanja in ji z dodelitvijo zemlje ponudili boljše pogoje za življenje. ŽALOSTNO in hkrati sramotno je, če pade komurkoli v letu 1956 samo na misel, da bi Socialistično zvezo in članstvo v njej primerjal s fašizmom! Toda v Kostanjevici je to mogoče, s takimi vprašanji se peča celo občinski ljudski odbor na svojih sejah! Zares, treba je biti do kraja predrzen in demagoški, da nekdo, pa bodisi iz kakršnegakoli vzroka, pride do takih primerjav. STALIN je bil silno domišljav, zahteval je, da so pred njegovim imenom pisali „genialni generalisim“, sam je v svojem življenjepisu pripisal vsakokrat pred svoje ime „veliki“, najrajši je gledal filme, bral članke in ,,razprave" raznih pisunov, ki so ga kovali v nebesa kot moža, ki je nezmotljiv, najgenialnejši, najbolj sposoben vojskovodja itd., itd. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 23. marca 1956) POSVETU 0K0II ZAMUDIL JE — Američan Ed Myers iz Sorrenta je za dvajset minut zamudil začetek sodne obravnave, na kateri so mu sodili za uboj 51-letne žene. V navalu ljubosumja je Ed potegnil pištolo in . .. Zamudo je Myersov zagovornik opravičil takole: ,,Zamudili smo zato, ker se stare kosti težko premi-kajo!“ S tem se je strinjal tudi policaj, ki je spremljal obtoženca. Povedati je treba, da ima ljubosumni Ed že - 105 let! HUDA OBTOŽBA - Bolgarske oblasti so se odločile izkoreniniti alkoholizem in strastno kajenje. Tako v nekem uradnem spisu že piše črno na belem, da so alkoholiki in strastni kadilci „neposredni nasprotniki socia-lizma“. Obtožba je dokaj huda, zaenkrat pa še ni znano, na kakšen način nameravajo pristojni številnim Bolgarom strezniti glave in osvežiti zadah iz ust! NIKJER NISO VARNE! - Zahod se sooča z nasiljem, ki je prodrlo tako rekoč povsod, celo v rešilni avtomobil, kar dokazuje nedavni primer v Italiji. Pobegli lopov je pretepel bolničarja, sedel za volan in odpeljal v bližnji gozd. kjer je posilil bolnico, ki bi jo morali hitro prepeljati k internistu. Res, kam bo to pripeljalo? LEVA STRAN JE ... - Zakonsko srečo so ob psihiatrih, seksologih in podobnih učenjakih začeli proučevati tudi izdelovalci zakonskih postelj. Slednji so v Veliki Britaniji dognali, da je zakon srečen, če mož leži zmeraj na ženini desni strani. Ako pa že v medenih dneh izbere levo stran, potem bo kmalu postal nasilno gospodovalen. Omenjeno naj bi po ugotovitvah mizarjev veljalo le, če zakonca uporabljata široko posteljo, ki stoji sredi sobe! Nič ne veijamemo! MADE IN JAPONSKA! - Japonski zunanji minister Kiiči Mijazava je med obiskom v New Yorku kupil darilce za prijatelja Raiza Matsuna. Ko je slednji odprl lično škatlico in v njej našel čudovit vžigalnik, ni mogel skriti navdušenja. Pa se mu je že po prvi prižgani cigareti zresnil obraz, kajti na spodnjem delu vžigalnika je dokaj čitljivo pisalo - „Made in Japonska"! Ali to ne spominja na tiste angleške čevlje, kupljene v Trstu, izdelane pa pri - ,,Peku“? ! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Ta neizprosna mora Crispi (Držal) se je Crispi ministerskega stola kot klop kože. Zdaj je odstopil. Ljudstvo se bo vsaj nekoliko oddahnilo; lahko se tolaži, da v vsej nesreči je vendar to sreča, da se je ta neznosna in neizprosna mora odvalila. Zatiral je namreč ljudstvo kakor kak trinog, duševne in gmotne in telesne moči podložnikov je napenjal do skrajnosti, pospeševal je sprijenost na vse načine, branil in zagovaijal vsemogoče goljufije in hudodelnike, ker je sam do dna izprijen. Tisoče je pahnil v nesrečo. V vseh svojih dejanjih je kazal peklensko sovraštvo do papeža in razširjal na vso moč brezverstvo in nenravnost. Kaj veli dolžnost, kaj vest, mu je bilo neznano. Ko so mu poslanci v zbornici očitali vrsto hudobij, je vse to utajil in brez sramu naprej vodil vlado. (Gospod) učitelj je v Adlešičih govoril zelo umljivo in poslušalce k delu spodbujal, a tudi z živimi besedami naslikal bedo in nemar-. npst, l^at^rp j? tul^j ,vi{}e(, Pov^d^l je odjcrijo-^ Je plug že za v muzej? Pri novem postopku obdelovanja ni potrebno orati Pet tisoč let je plug najvažnejši izum v poljedelstvu. Toda vse večje število ameriških farmarjev je zadnja leta začelo opuščati to tradicionalno orodje. Ta čas že dva odstotka vseh njiv obdelujejo brez pluga, ministrstvo za kmetijstvo pa napoveduje, da bo v naslednjih tridesetih letih že polovico vseh ameriških obdelovalnih površin shajalo brez njega. Profesor H. Eakins s pen-silvanijske univerze vidi v tem novem "ačinu izkoriščanja kmetijsidh zemljišč temeljni preobrat v zgodovini poljedelstva. Novi postopek obdelovanja poteka na tale načji: po jesenski žetvi njivo zasejejo, najpogosteje z ozimno ržjo, spomladi to rž uničijo s pomočjo herbicidov, potem pa na ostanek rži s pomočjo posebnih orodij zasejejo glavno kulturo. Ker zemlje ni treba preorati in zato porabiti veliko energije, je novi postopek mnogo cenejši v primerjavi z nekdanjim. Poljski poskusi so pokazali, da se zmanjša uporaba traktorja oziroma goriva na eno tretjino ali celo eno šestino. Razen tega zadrži nepreorano zemljišče za polovico več vlage in je na ta način mogoče posejati poljščine tudi tam, kjer je sicer premalo letnih padavin. Pridelki niso nič manjši kot na zemljiščih, na katerih uporabljajo plug. Kljub novim obetom pa opuščanje pluga ni nikakršna čarobna paličica zoper skrbi poljedelstva. Izkazalo se je, da se, če pravočasno in v dovolj velikih količinah ne uporabljajo pesticidov, lahko silno razmnožijo rastlinski škodljivci. Možno je tudi, da nastopijo še kake druge posledice. •* Vx- * K* ■■ • • • Angleški kamion, namenjen hitremu in ekonomičnemu nakladanju odpadnega materiala, že izdelujejo v redni proizvodnji. Tovornjak s sesalcem Nov tip kamiona za odvoz odpadnega materiala Neka angleška tvrdka je pričela proizvajati posebne kamione, namenjene predvsem odvozu odpadlega materiala, smeti, peska, proda, pepela ipd. Novi kamion lahko natovori 12 kubičnih metrov materiala, njegova velika prednost pred drugimi podobnimi vozili pa je v tem, da za nakladanje ne potrebuje delavcev ali nakladalne mehanizacije. To delo opravi namreč močan sesalec, vgrajen v kamion. Sesalec poganja Dieslov motor; v nakladalnem prostoru kamiona ustvaija močno zračno depresijo, ki povzroči, da skozi nakladalno cev teče zračni tok. Sesanju se ne morejo upreti niti manjši kosi betona in železa, zato je kamion primeren tudi za odvažanje ostankov ruševin in drugih gradbenih odpadnih materialov. Nakladalna'cev se lahko poljubno giblje in jo je moč raztegniti do 43 .metrov dolžine, kar daje kamionu dovolj velik manevrski prostor. Dosedanja uporaba tega kamiona, ki so ga konstruktorji imenovali VAC ALL, je pokazala, da je zelo ekonomičen, prav tako pa svoje delo opravi hitreje, kot ga kamioni z vgrajenimi nakladalnimi napravami. Za VAC ALL se najbolj zanimajo rudniki, jeklarne in topilnice, torej tista panoga industrije, kjer se nakopiči veliko odpadnega materiala. srčno, da ako se že letos ne poprimejo dela, bodo popolnega propada sami krivi in da jim potem ni več za pomagati. Obljubil je marljivim podporo in brezobrestno posojilo, katerega pa se naši kmetje nič kaj ne vesele, kajti učitelj je omenil, da se posojilo vknjiži. (Srebrna) ura z verižico, jednim Srebrnjakom in medaljonom je izgubljena v nedeljo zvečer na poti od Bršljina do Brunerjeve gostilne v Novem mestu. Kdor jo najde, se prosi, naj jo prinese v hišo št. 79, kjer bo dobil primerno darilo. (Slavna) čitalnica novomeška je napravila predstavo v korist dijaškej kuhinji, kar je do-neslo nepričakovano lepo podporo temu zavodu. Preprijetna dolžnost mi je, da zahvalim najtopleje slavno čitalnico, ki pri vsakej priliki kaže, da jej je pri srcu blagor trpečih. (Iz DOLENJSKI!. NOVIC ..............................l5>mtr¥ V89.H Posiljevanje Človek vedno nerad vidi, če mu drugi vsiljuje nekaj, česar ne mara ali pa ne more s pridom porabiti Ravno tako je bilo z letošnjim snegom. Ko je bil čas za smuko in sankanje, smo ga prosili, zdaj, ko ga ne želimo in komaj čakamo na pravo zelenje, nam ga je zima v zadnjih zdihljajih nasula do pasu. Ljudje še k sosedu niso mogli, nikar šele po opravkih. Dosti so se namučili, da so izplužili glavne ceste od mesta do mesta. Od vasi do vasi so vodile le gazi, kajti živali in stroji niso mogli prebiti debele snežne odeje. Kjer je bila sila, so pomagali dobri ljudje z lopatami, drugje pa čakajo na pomladansko sonce, ki nas pridno greje in tanjša snežno odejo. V sončnem popoldnevu sem obiskal Gašperjevega Naceta, ki je tičal v temni izbi in je bil jako slabe volje. „Kaj se ti je zamerilo, da se držiš tako kislo, kot bi zeleno lesniko požrl? “ ga vprašam. „/, kaj! Jezen sem na vse, T'"» ki me posiljujejo, “ je zamahnil z roko. ,,Pasja vera, te besede so pa hude! Slišal sem že, da so storili silo mladim deklinam, a da bi s tem imeli opravka resni možje, tega pa ne bi mogel verjeti." „Beži beži, Martin. Ti, ki nimaš žene, misliš zgolj na tiste reči. Povem ti, da sem sit vsega, kar mi prinese poštar. Enkrat prinese knjigo, drugo pot nekakšen časopis in druge reči, ki jih nisem naročil. Ko menim, da sem se tega rešil, me pa terjajo za novce, češ nisi se odpovedal, plačaj. Pa ne samo to, kar naprej kljukajo na duri in se sklicujejo na vse mogoče pečate, da je njihovo početje dovoljeno in da moram reči kupiti Nihče me pa ne vpraša, ali potrebujem ali ne in kje bom jemal novce. “ „ Veš, Nace, to pride, pa mine. Tudi meni so na Dunaju dali plačilo brez veljave, pa se je.vendar uredilo." MARTIN KRPAN T-<■ Babica ostrih oči Maria VVagner je strah in trepet dolgoprstnežev Na zunaj je dvainsedemdesetletna Maria Wagner iz Nuern-berga videti tako, kakor da komaj čaka, kdaj bo kdo pri* stopil in ji pomagal nesti torbo. Toda videz vara, kajti babica sploh ni slabotna, še manj pa potrebna pomoči. Polna je moči in ostroumnosti, njene oči pa nemirno švigajo sem in tja in zaznavajo vse, kar se godi okoli nje. Prav to nenehno opazovanje je tisto, kar VVagner-jeva počne že pol stoletja, saj je detektivka v nuernberški veleblagovnici „Hertie“. Wagnerjeva je bila v veleblagovnici najprej prodajalka, ker pa je zalotila pri nečednih* poslih nekaj nepridipravov, soji leta 1926 ponudili delovno mesto nadzorovalke kupcev, pa tudi prodajalcev. Nič kaj hvaležnega posla se je VVagnerjeva lotila s pravo strastjo in v petdesetih letih je odkrila skoraj deset tisoč dolgoprstnežev. Navedimo enega od uspešnih primerov Wagnerjeve. Takole je potekal: Neka ženska v drago- Rešitev prejšnje križanke * SF k ... Si, .-r IS J % S a N £ R O 9? D A K /4 I J r. A R. e S * D L A M m £ n* p A G A r K. R T s IT J 8 A r A p. A A E. £ -o s o L AJ i K TTl 1 N r' _ E 1 T » HM 1 L 1 A D A at* A T O 5 S3T K. V O T A ,m at N 1 S, e R *w R e G, A šp— M r G A D sr r A K s 1 :tL_ A A R - € R A i T O st J £ M K O fiii L A N K. Z 1 N A T e S r SAMOKRITIKA RUSKA REKA DL ROBA REDKEJŠE M. IME RUSKI PISATELJ , DEL Teniske IGRE SRB.M.IME SKRB piDffi mam KDORUOVI iDKA D L ČASOVNA ENOTA OCE ROLETE TELESNI ELZ 00 LOČENIM PPRAVII0M, ŽIVLJENJE SLOVEČ > GODBENIK DL TRAVA TRETJE KOŠNJE 1W PEVKA PAVONE ZDRAVILO PROTI MORSI BOI IRSKI im BERITE DL PTICA ROPARICA mr GRALKA RASTL. (BOLEZEN mm ZDRAVNIK Krnili ivo REŠEVALNI COLN TOLMUN IRADIKAL PANJ PREBIV. OGRSKE SV.PIS. PREROK DOMOVINA Tirke DTREBUEf SVET M. IME ■boTo" KOS OBREDNIK .MERA pLASNOSTl ZVOKA OALM. Z.I M E 3RIENT. PRAŠEK ZA LASE POT V SNEGU Betonska mravljišča bodočnosti j ------------------------------------------------- Mesta bodočnosti ne bodo poznala hiš in ulic, ne bodo poznala pa tudi smrdeče prometne gneče Maria VVagner že pol stoletja „kupuje“ dolgoprstneže! cenem plašču in z zelenim dežnikom v roki je prišla iz oddelka z dragulji. Že je stopila na premične stopnice, ki vodijo k izhodu, tedaj pa jo je VVagnerjeva pocukala za rokav in jo tiho prosila, če lahko malo pogleda njen dežnik. Ženska je ni še niti dobro slišala, ko je babica že odprla dežnik in na tla je padla tisoč mark vredna ogrlica iz belega zlata! VVagnerjeva ne pozna milosti, kadar zaloti tatu, pa naj gre za krajo zavitka bonbonov ali zlatih ur. Prepričana je, da zgolj opominjanje vodi le k nadalk^ njim krajam, zato vsakega nepridiprava preda policiji. In posel, ki zahteva oster vid, VVagnerjeva še zmeraj opravlja, dasi je že precej let upokojena. Od osmih zjutraj do šestili zvečer se sprehaja med policami, s staro torbo v roki pa je videti kot kakšna gospodinja. Do polovice prihodnjega stoletja bo pogled na Zemljo močno spremenjen. Strokovnjaki predvidevajo, da bo takrat že okoli 10 tisoč večmilijonskih mest, ki se bodo zlivala v gigantske večmest-ne verige. V dobrem stoletju naj bi se torej prebivalstvo Zemlje naselilo predvsem v mestih, tako da bi namesto sedanjega razmerja, ko v mestu živi vsak drugi Zemljan, obveljalo, da bo kar 90 odstotkov vsega prebivalstva • rš*®©* živelo v mestih. Nemogoče si je zamisliti tako ogromna mesta s toliko prebivalci. Že sedaj se ljudje dušijo v betonu in med pločevino, v megapolisih, kot imenujejo mesta bodočnosti, pa bi bilo življenje še toliko bolj neznosno, če se bodo graditelji držali sedanjih zasnov. Zato strokovnjaki v razvitih državah že sedaj načrtujejo idejne zasnove mest bodočnosti. Rezultati teh načrtovanj so nenavadni, hkra- —me Po nekaterih načrtih naj bi bilo mesto bodočnosti sestavljeno iz velikanskih stavb, povezanih med seboj. ti pa tudi različni. Japonci, Američani, Francozi in Nemci, ki so se študij lotili ločeno, ponujajo vsak drugačno vizijo meg^polisa. Vsem je skupno le to, da v njihovih načrtih ni prostora za majhne zgradbe ali hiše, kakršne poznamo v današnjih mestih. Nadomestile naj bi jih ogromne satovnice za več tisoč ljudi, s trgovinami, uradi, rekreacijskimi prostori ipd. Posamezna stanovanja naj bi poleg običajnih priključkov vodovoda, elektrike, telefona imela še posebne priključke za odstranjevanje smeti, za nakupovanje, skratka, človek naj bi v stanovanje dobil vse, kar potrebuje. Tudi mestni promet naj bi se povsem spremenil. Namesto avtomobilov bodo med posameznimi satovni-cami vozili električni taksiji, ki jih bo vodil in usmerjal osrednji računalnik. Toda ali bo življenje v takih mestih pri srcu našim naslednikom, je vprašanje. Strokovnjaki pravijo, da so taka mesta nujnost in edina rešitev, pa naj bo še tako neprijetna. Druge izbire ni! ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Ljubezen in gospodarstvo Utapljajoči se tudi plavajoče slamice oklene z upanjem, bi lahko dejali ob izjavah in predlogih zdravnika Philipa Cauthe-ryja, ki poučuje na univerzi Aston v angleškem mestu Birmingham. Mož namreč zatrjuje, da je Veliki Britaniji potrebna ljubezen. Ampak ne tista neoprijemljiva ljubezen do domovine, pač pa ljubezen med obema spoloma. Hkrati z izjavami je Philip Cauthery predlagal vladi, naj ustanovi ministrstvo ljubezni. Svoje zahteve je Philip naslonil na izsledke raziskav, ki sta jih, opravila psihologa Paul in Ann Frisch ter ameriški raz-sikovalec Dow Jones. Ti trije so namreč ugotovili, da obstoji zveza med spolnim življenjem in gospodarsko stabilnostjo. Moč gospodarstva naj bi se torej začenjala že v zakonski’ postelji (pa tudi v oni onkraj zakonskega plotu!). Najbolj se je to odražalo v borznih gibanjih, ki so bila najbolj sunkovita v času slabega spolnega življenja. Tako vsaj zatrjujejo. Philip Cauthery dobro ve, da angleško gospodarstvo škriplje in se otepa s težavami. Tako mu je padlo na misel, da bi ga morda začeli zdraviti pri „kore-ninah“. Ni pa pojasnil, kako bo ministrstvo ljubezni svoj posel opravilo. Morda bodo Angleži z zakonom določili, kdaj in kako opravljati zakonske dolžnosti? i ■—n r- v m m Mil V stari Jugoslaviji za mnoge delovne ljudi ni bilo kruha. Odhajati so morali v tujino za zaslužkom: V Francijo, Nemčijo in zlasti še v Severno in Južno Ameriko. Taka je bila tudi usoda kmečkega fanta Stanka Mačnika. Ko je doma skušal najti zaposlitev, se je leta 1925 poslovil od matere, očeta, sestre in brata ter odšel na sezonsko poljsko delo v severno Frčijo., Skupaj z nekdanjim sošolcem Pavlom Pe-trančičem je dobil kot dninar zaposlitev na bogati francoski kmetiji, kjer je moral opravljati ob skromni hrani najtežja dela, če je hotel na jesen prinesti domov nekaj revnih prihrankov. Vsak fr-ank je skrbno spravil in računal, kaj si bo zanj doma lahko kupil. Prav tako priden in varčen je bil tudi njegov prijqtejj ,P$v]e. ,. f , . , f r „ „ , t r Zgodilo pa se je, da se je nekega dne pojavil med našimi sezonskimi delavci v Franciji zastopnik rudniške družbe iz Peruja v Južni Ameriki in jih pridobival za izselitev v daljni tuji svet. Obiskal je tudi Stanka in Pavla in ju nazadnje z lepimi obljubami pregovoril, da sta mu podpisala pogodbo, s katero sta se obvezala, da bosta najmanj pet let delala v sreb^iem rudniku vt Amaronu. BOJAN BUDJA 10 AMERIKA PO AMERIŠKO DISIMEYLAND - ZEMELJSKI RAJ Se pred nekaj leti je bil Anaheim nepomembno mestece, kakih 20 km južno od Los Angelesa, danes pa je .eden od najbolj obiskanih krajev ZDA. Razlog je preprost: Disney-land. Z desetinami milijonov dolarjev je nekronani kralj otroške domišljije VValt Disney na prostoru dveh kvadratnih kilometrov tam zgradil svoj pravljični svet. Danes se njegovi družbi ob poprečnem obisku 40 tisoč ljudi in vstopnini 5 dolarjev (mogoče je sedaj drugačna) vloženi denar vrača trikratno. Pravijo, da je Disneyland danes najsrečnejši kraj na Zemlji. Res, tukaj skoraj ne vidiš resnih obrazov. Celotno ozračje največjega zabavišča na svetu te preprosto sili v dobro voljo. Povsod vesela glasba, pisane trgovine vzdolž živobarvnih ulic, urejenih v slogu Divjega zahoda, New Orleansa, Carigrada in Šanghaja, sirene misisipijskih parnikov, Mickey Mouse, Donald Duck, Pluto in drugi Disneyevi junaki, ki pozdravljajo obiskovalce v vseh mogočih oblikah in velikostih, tisoči balonov — vse to je le majhen del tistega, kar ustvaija to pisano, razigrano sliko Disneylanda. Za popoln opis „anaheimskega čudeža11 bi potreboval cel časopis, kajti Disney je pri njegovem ustvarjanju posegel dobesedno v vsak kotiček svoje bujne fantazije. Zabavišče je v glavnem razdeljeno na štiri enote: Svet pustolovščin, ki te popelje v divje življenje amazonskega porečja, Mejni svet, katerega glavna privlačnost je vožnja z gusarsko ladjo, Svet domišljije, raj za malčke, ki lahko tukaj občudujejo Tmjulči-čin dvorec, Sneguljčico in njene težave, junaštva Petra' Pana . .., v Svet bodočnosti pa lahko poletiš z raketo, doži-' viš lahko vožnjo na Luno, pelješ se lahko s podmornico in tvegaš življenje na preizkusnem modelu vlaka leta 2000. Disneyland brez sodobne elektronike ne bi bil vsemogoč. Vsak prizor v tem čudežnem svetu je ponazorjen z odlično izdelanimi in animiranimi lutkami, njihove gibe pa urejajo zapletene elektronske naprave. Celoten Disneyland porabi toliko električne energije kot četrt Los Angelesa. Ni pa Disneyland le največje zabavišče na svetu, verjetno je tudi najčistejše. Za to skrbi 200 mož, ki s posebnimi napravami sproti odstranjujejo vsak papirček z ulice. Verjetno je tudi v čistoči ena od skrivnosti takšnega ogromnega obiska. Disneyland je treba res doživeti, kajti šele potem ga lahko resnično občuduješ. SMUKA TUDI V KALIFORNIJI Kalifornija, simbol toplote, kopanja, lepega vremena ponuja svojim obiskovalcem tudi smučanje. Ljubiteljem zimskega športa prav gotovo ni neznano, da je bil Squaw Valley prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 1960, torej v samem osrčju Kalifornije. Pobočja Sierre Nevade, osrednjega kalifornijskega gorovja, se v zimskim mesecih, še posebej v severnem in srednjem delu, obdajo z debelo snežno odejo, njene številne gorske kotline pa se spremenijo .v čudovite smučarske terene. Kalifornijci glede na svoje sodržavljane iz vzhodnega dela dežele, ki se od novembra do marca tresejo v strupenem mrazu, niso prav nič prikrajšani. Res je, da bi večina doma zaman čakala na sneg, saj so si za bivališče izbrali topel jug in še toplejšo pacifiško obalo, kjer je sneg prav tako redek kot nič stopinj na Antarktiki, toda zasnežena Sierra le ni daleč. Kdor je željan smuke, si pač naloži v prtljažnik smuči, se založi z gorivom in tvega napore tri- ali štiriurnega potovanja. Večna kalifornijska pomlad se kaj kmalu umakne tistemu značilnemu zimskemu ozračju, kakršnega smo vajeni pri nas. In prav nič priporočljivo ni, če pozabiš, da se je za vsako podnebje treba primerno obleči. Zgodi se lahko, da boš od doma odrinil v toplem obalnem soncu, po sto kilometrih, prevoženih v severni ali vzhodni smeri, pa ti bo pot nenadoma zaprl snežni plaz in šele takrat boš ugotovil, da ti letna majica, sandali in bermuda hlače ne pomagajo kaj prida v boju proti mrazu. Pa vendar si še vedno v „topli, sončni11 Kaliforniji. V KRALJESTVU FILMA Hollywood je Meka svetovnega filma, kraj, ki je živa zgodovina filmske industrije. Njegova zlata leta so sicer že mimo, vendar je skoraj na vsakem vogalu pisanih in razgibanih uličic čutiti filmsko življenje, ki ga živi ta del Los Angelesa. Izložbe so polne slik in avtogramov filmskih zvezdnikov, veliki reklamni panoji na cestah, ki opozarjajo na premiero tega ali onega filma, povsod spomini na velike čase Hollywooda, ko so tu kraljevali Clark Gable, Greta Garbo, Spencer Tracy, Marilyn Monroe in drugi. Hollywood boulevard in Sunset boulevard sta najbolj znani ulici. Prva po slovitem Graumanovem Kitajskem gledališču, v kitajskem slogu zgrajenem poslopju. Gledališče je leta 1927 postavil Sid Grauman, eden največjih ameriških producentov, navdahnjen od svojega enoletnega potovanja po Kitajski (leta 1924). To je verjetno najbolj obiskana točka v Hollywoodu, pa ne le zaradi svoje edinstvene arhitekture. V tlaku pred poslopjem so namreč avtogrami in odtisi največjih hollywoodskih zvezd. Tako imajo danes številni obiskovalci priložnost primerjati svojo nogo z odtisi in številko čevljev, ki so jih nosili Humphrey Bogart, Clark Gable ali Rita Hay worth. Brez primerjanja pa se da ugotoviti, da je noga Johna Wayna neprekosljiva. Sunset boulevard je bil naravna kulisa za mnogoštevilne filme in televizijske serije. Prav tukaj je neopisljivo filmsko ozračje Hollywooda najbolj izrazito: znameniti 77 Sunset Strip, Paramountovi in Metro-Goldwin-Mayerjevi studii . .. Še nekaj daje izrazito podobo Hollywoodu: sloviti Beverly Hills. Filmske zvezde in zvezdice so si tukaj uredile pravi raj na zemlji. Že samo živeti tukaj je razkošje, saj dosegajo zemljišča astronomske cene. Vse to pa ljudi s honorarji sto ali več tisoč dolarjev na leto ne more resno ovirati, da ne bi gradili razkošnih vil, ki jih je vedno več. In prostora je tukaj še dovolj. .. Doklej? Prihodnjič bomo začeli objavljati feljton Ivana Zorana „NO PASARAN!“, Id opisuje špansko državljansko vojno, razmere, ki so jo povzročile in delež naših prostovoljcev v boju za demokracijo na Pirenejskem polotoku. V feljtonu bo precej prostora odmerjenega spominom pokojnega Novomešča-na, španskega borca Mihe Počrvina. ZA PRAZNIK *-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X Ob prazniku občine, ki ga slavimo v spomin na pomembno partizansko zmago v Jelenovem žlebu , čestitamo delovnim kolektivom in vsem občanom za dosežene uspehe ter hkrati želimo mnogo novih delovnih zmag pri nadaljnji SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k ★ k k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ . ★ ★ ★ in vodstva drugih organizacij ter društev v občini RIBNICA +0 RIKO ★ RIBNICA ČESTITAMO ZA PRAZNIK! ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * Stiskalnice za odpadni material •X-X-X-K-X-K-X-K-K-K-K-K-K-X-K-X-K-K-K-K-K-K-K-K*-K'X-K-X-X-K-X-K-K*-X-X-X*+*-X-X.X'X-X-X-X-X-X-X-X'X-X-X-X-X-X-X-K-X-X-X-X-X-X-K-X-K itPP INDUSTRIJA TERMIČNIH APARATOV, 2ICNIH TKANIN IN PLASTIKE RIBNICA ZA PRAZNIK RIBNIŠKE OBČINE ČESTITAMO! ▼ k! J Mercator tozd ribnica RIBNICA - k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ *kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk priporoča nakup v svojih prodajalnah in obisk HOTELA JELKA v Ribnici, kjer nudijo gostinske in hotelske storitve v restavraciji, pivnici, posebni sobi za zaključene družbe, prenočišče v sodobno opremljenih sobah, dopoldanske malice in drugo. . ★ Občanom čestitamo za praznik občine in želimo veselo praznovanje! ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k k k k k k D0NIT KEMIČNA INDUSTRIJA MEDVODE TOZD Sodražica 1000 TON IZDELKOV V DONITU, temeljni OZD SODRAŽICA, so lani prvič izdelali več kot 1000 ton izdelkov. To je kolektiv dosegel predvsem z boljšo organizacijo dela in večjo produktivnostjo, k čemur so pripomogli tudi novi strokovnjaki, ki so prišli v Sodražico. Število zaposlenih se je povečalo za 20 in šteje kolektiv sedaj 180 zaposlenih. Najbolj številen izdelek so žične mreže. 40 odst. jih zatem predelajo v matičnih tovarnah Donit, večino preostale količine pa izvozijo in pomeni izvoz za Sodražico 40 odst. vrednosti celotnega dohodka. V Donitu v Sodražici posvečajo precejšnjo pozornost družbenemu standardu zaposlenih. Poprečni osebni dohodek delavcev je približno 3.500 din in pomeni za večino priučenih delavcev kar lep zaslužek. Urejen imajo obrat družbene prehrane, kupili pa so tudi prva družbena stanovanja. Z lastnimi družbenimi stanovanji — doslej so pomagali s krediti le pri zasebni gradnji - bodo lahko v kolektivu zadržali strokovnjake. Dve stanovanji so kupili v Ribnici, v novem poslovno-stanovanjskem objektu v Sodražici bodo kupili tri stanovanja, eno pa bodo dobili v sodelovanju s krajevno skupnostjo. S krajevno skupnostjo tudi sicer izredno dobro sodelujejo in pomagajo pri reševanju vseh krajevnih zadev. Za nov športni park, ki ga nameravajo zgraditi v Sodražici, bo Donit prispeval četrtino denarja. Naj omenimo, da posvečajo v Donitu tudi športni rekreaciji veliko pozornost in da ekipe tekmujejo v številnih sindikalnih in drugih športnih tekmovanjih. V sodražiškem Donitu so delavne tudi družbeno politične organizacije. Osnovna organizacija ZKS je za dve tretjini številnejša od lani in šteje 14 članov. Razen glasila, ki ga izdaja matično podjetje DONIT in izhaja mesečno, izdajajo za boljše informiranje zaposlenih še lastno glasilo Informator, s katerim še hitreje in izčrpneje obveščajo o vseh pomembnih stvareh v temeljni OZD. po. vsem Čestitamo ZA PRAZNIK! ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k k k k k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k izdelkov V novih proizvodnih prostorih DONIT v Sodražici so lani prvič naredili več kot 1000 ton ir ★ ★ ★ ★ kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! ZARADI PREHODA NA NOVI PROGRAM ZNIŽUJEMO CENE VEZANIH OKEN PROGRAM 74/75 ZNIŽANE CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE f v maloprodaji: i Tl 10S RIBNICA ( 061 > 87 212 In v večjih trgovinah z gradbenim materialom 30 LET EXPORT IM PORT LJ U B LJ A N A Ob 30-letnici ustanovitve vabi podjetje „Dom" na razstavo izdelkov domače in umetne obrti. Razstava bo odprta v Ljubljani v Mestni galeriji. Mestni trg 5, od 27. 3. do 1. 4. 1976 vsak dan od 9. do 19. ure. Tri brezplačne vstopnice bodo izžrebane in nagrajene. TEKSTILNA TOVARNA SUKNO Z A P UŽE tekstilna tovarna SUKNO ZAPUŽE ^ JURJEVIČA ZA RIBNIŠKI PRAZNIK ISKRENE ČESTITKE! J C/G OSI O V£/VSK/ A£ROrR4/VSf*ORT Hinko Smrekar: vinjeta iz ,£m-he robe“ Ji n h Termometer, barometer in hi-drometer vise na ribniški prodajalni spominkov, da lahko mimoidoči takoj vidijo, kakšna je temperatura, vlaga v zraku in kakšno vreme bo. (Foto: Primc) # OD APRILA -0M V REDNEM PROMETU DVAKRAT TEDENSKO JUGOSLAVIJA AMERIKA INFORMACIJE: JAT, poslovalnica Ljubljana, Miklošičeva 34, telefon: 314—340, 314—341 ali najbližja potovalna agencija. *+-K***********************************+**********•*( KZ E A KOOPERACIJA, ODKUP KMETIJSKA POSPEŠEVALNA SLU2BA SUHA ROBA TRGOVINA TRANSPORT KOLEKTIVOM IN VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK! ********************************************************************* 8 DOLENJSKI LIST I r ■' i— PROSTO DELOVNO MESTO! PROSTA DELOVNA MESTA! SO P Krško specializirano podjetje za industrijsko opremo. Krško, Gasilska 3 razpisuje prosto delovno mesto KVALIFICIRANEGA ELEKTROMEHANIKA Pogoji: — kvalificiran elektromehanik, — dve leti delovnih izkušenj na delovnem mestu električar, — delo pretežno na montažah. Za delo se zahteva 3-mesečna poizkusna doba. Stanovanj nimamo. Ponudbe s kratkim življenjepisom, podatki o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu naj kandidati pošljejo v 8 dneh po dnevu razpisa kadrovski službi „SOP", Krško, Gasilska 3. I*" ■ ■ ■ ■ : i ■ : OBVESTILO! LJUDSKA KNJIŽNICA KOČEVJE se je preselila v nove prostore! URNIK POSLOVANJA: ! i. Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ljudska knjižnica bo začela poslovati v novih prostorih v ponedeljek, 29. marca. PROSTO DELOVNO MESTO! SLOVEMJilES Tovarna pohištva Brežice p.o. razpisuje prosto delovno mesto VODJE RAZVOJNE SLUŽBE Pogoji za zasedbo delovnega mesta: IZOBRAZBA: Dipl. lesarski ali gozdarski inženir — dipj. ekonomist s 3 leti delovnih izkušenj, oz. lesarski ali gozdarski inženir s 7 leti delovnih izkušenj. OSTALI: Aktivno znanje enega svetovnega jezika. Kandidat mora imeti moralno politične kvalitete za delo na delovnem mestu ter ustrezne osebne lastnosti za delo v razvojni službi. Vlogi je poleg dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev treba dostaviti tudi program dela razvojne službe za čas 4 let. Za zasedbo delovnega mesta velja pogoj 3-mesečnega poskusnega dela. Na razpolago je vseljivo družinsko stanovanje. PROSTO DELOVNO MESTO! Upravni odbor Združenja samostojnih obrtnikov Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto POSLOVNEGA TAJNIKA(-CE) ■ za delo v združenju. Zaposlitev je s polnim delovnim časom in za nedoločen čas. j Pogoji: najmanj srednja izobrazba, 10 let delovnih izkušenj, po j možnosti v obrtništvu, in poznavanje administrativnih po- i slov. Osebni dohodki in nastop službe po dogovoru. Prijave: 10 dni po objavi na naslov: Združenje samostojnih j obrtnikov Novo mesto, Irča vas 65 od 13. — 19. ure od 9^— 13. ure od 13. — 19. ure od 9. — 13. ure od 13. — 19. ure od 8. — 11. ure Razpis velja do 5. aprila 1976. Pismene ponudbe pošljite na naslov delovne organizacije. ■ ■ J PROSTO DELOVNO MESTO! I-P Pivovarna Laško, Titova 28, Laško razpisuje prosto delovno mesto VODJE POSLOVNE ENOTE KRŠKO Delovno mesto je zanimivo in zahtevno, zato pričakujemo od kandidata: — da ima srednjo ali višjo šolsko izobrazbo, pri čemer ima prednost ekonomska smer, — da obvlada en tuj jezik, — da ima primerne izkušnje v komercialni stroki. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnitvi pogojev razpisa pošljite na naslov delovne organizacije do 31. 3. 1976. •■•■•■•■■■■■■■■■■■■■••••■■■■M rolete »žaluzije IZDELUJE LOJZE MEDLE, ŽABJA VAS 47 cestno podjetje NOVO MESTO ^ * Svet delovne skupnosti skupnih strokovnih služb CP Novo mesto OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta: I. V GOSPODARSKEM SEKTORJU: 1. FINANČNI KNJIGOVODJAH delovni mesti pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri — ekonomski tehnik, 4 leta delovnih izkušenj, poskusna doba 2 meseca 2. FAKTURIST - SALDOKONTIST: 1 delovno mesto pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri — ekonomski tehnik — 2 leti delovnih izkušenj — poskusna doba 2 meseca 3. LIKVIDATOR: 1 delovno mesto pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri — ekonomski tehnik — 2 leti delovnih izkušenj — poskusna doba 2 meseca II. VTEHNIČNEM SEKTORJU 4. VODJA PRIPRAVE DELA: 1 delovno mesto pogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene smeri — dipl. gradbeni inž. — 4 leta delovnih izkušenj in pooblastilo (strokovni izpit) — poskusna doba 3 mesece 5. OPERATIVNI PLANER: 1 delovno mesto pogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene smeri — dipl. gradbeni inž. — 4 leta delovnih izkušenj — poskusna doba 3 mesece 6i KALKULANT II: 1 delovno mesto pogoji: — gradbeni tehnik — 3 leta delovnih izkušenj — poskusna doba 3 mesece 7. NABAVNO-PRODAJNI REFERENT: 1 delovno mesto pogoji: — višja ekonomska izobrazba — ekonomist — 4 leta delovnih izkušenj — poskusna doba 3 mesece 8. OBRAČUNSKI TEHNIK GRADBIŠČA: 1 delovno mesto pogoji: — gradbeni tehnik — 2 leti delovnih izkušenj — poskusna doba 2 meseca 9. ADMINISTRATOR: 1 delovno mesto pogoji: a) ekonomski ali administrativni tehnik b) nižja strokovna izobrazba — administrator — 1 leto delovnih izkušenj — poskusna doba 1 mesec III. V SPLOŠNO KADROVSKEM SEKTORJU 10. REFERENT ZA DRUŽBENI STANDARD IN SOCIALNA VPRAŠANJA: 1 delovno mesto pogoji: — višja šolska izobrazba — socialni delavec ali — srednja šolska izobrazba — 3 leta delovnih izkušenj — poskusna doba 3 mesece IV. SAMOSTOJNO DELOVNO MESTO: 11. PRAVNIK - VODJA PRAVNE SLUŽBE: 1 delovno mesto pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri — dipl. pravnik — 4 leta delovnih izkušenj — pravosodni izpit — poskusna doba 3 mesece Pismene prijave za zasedbo delovnih mest je treba vložiti pri Odboru za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih strokovnih služb CP Novo mesto — Novo mesto, Ljubljanska 8, v 15 dneh po objavi. Prijavi za zasedbo prostega delovnega mesta je predložiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da kandidat ustreza pogojem objavljenega delovnega mesta. Izbrani kandidati združujejo delo na vseh delovnih mestih za nedoločen čas, spolnim delovnim časom. ■■■■■■■■■■■■■■■■•••■•■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaam Odbor za medsebojna razmerja KNJIGOTISK — tiskarna — knjigoveznica — kartonaža Novo mesto p.o. razpisuje naslednji prosti vodilni delovni mesti (ni reelekcija): 1. DIREKTORJA 2. RAČUNOVODJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: — visoka ali višja izobrazba grafične, ekonomske ali pravne smeri z 2 leti prakse na vodilnih delovnih mestih oziroma — grafična srednja šola s 5 let prakse na vodilnih del. mestih oz. — industrijska grafična šola z 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih. Pod 2.: — višja izobrazba ekonomske smeri z 2 leti prakse na vod. del. mestu oz. — srednješolska izobrazba ekonomske smeri s 5 let prakse na enakem vodilnem delovnem mestu. objavlja prosto delovno mesto OFSET TISKARJA Stanovanje za to delovno mesto bo predvidoma vseljivo septembra 1976. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh od objave na Odbor za medsebojna razmerja KNJIGOTISK, 68000 Novo mesto. Glavni trg 14. vsak četrtek KRKA, TOZD HOTEL GRAD OTOČEC obvešča cenjene stranke, da je preselila KEMIČNO ČISTILNICO IN PRALNICO iz Germove 3 v nove, sodobno urejene prostore v Detelovi 2. POSLUŽUJTE SE NAŠIH STORITEV! LICITACIJA! „KRKA" TOZD HOTEL GRAD OTOCEC razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenega stroja za kemično čiščenje znamke „LA NOVA MODERNA" Licitacija bo v soboto, 27- 3. 1976 v prostorih Kemične čistilnice in pralnice v Novem mestu, Dilančeva 1 ob 9. uri za družbeni in ob 10. uri za zasebnike. PROSTO DELOVNO MESTO! ■ PROSTO DELOVNO MESTO! mm ■M Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu pri Kmetijski zadrugi Trebnje razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE ZA TRGOVINO Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM V ŠENTRUPERTU. Pogoji: — VK delavec — poslovodska šola — delovne izkušnje nad 3 do 4 leta — poskusna doba 2 meseca Ponudbe pošljite upravi Kmetijske zadruge Trebnje v 14 dneh po objavi. „KRKA" TOZD termalna zdravilišča in gostinstvo, Novo mesto DE ,,Majolika" Straža pri Novem mestu r a z p i s u j e prosto delovno mesto KV ali PK KUHARICE za obrat „ Lovec" Dol. Toplice za nedoločen čas. Prijave sprejema DE „Majolika" Straža 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. Samsko stanovanje zagotovljeno. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. LICITACIJA! AGROKOMBINAT KRŠKO razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: - KAMION TAM 5 T, - TRAKTOR FERGUSON 58, - ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780, - KORUZNI KOMBAJN, - DVE ZlTNI SEJALNICI, - ŠEST ELEKTROMOTORJEV, - DESET RAZNIH KMETIJSKIH PRIKLJUČKOV in | - NEKAJ DRUGEGA MATERIALA IN STROJ- : NIH DELOV. PROSTA DELOVNA MESTA! Licitacija bo 2. IV. 1976 ob 9. uri na Marofu v Leskovcu pri Krškem. Ogled je mogoč dan pred dražbo in do 9. ure na j dan licitacije. PROSTO DELOVNO MESTO! Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD Prodaja na debelo in drobno TOBAK, o.sub.o. Ljubljana, Tobačna ul. 5 odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto VODJE SKLADIŠČA GALANTERIJE v poslovni enoti Novo mesto Pogoj: VKV delavec trgovske stroke ali druga ustrezna srednja šola trgovske stroke, ustrezne delovne izkušnje na takem ali podobnem delovnem mestu. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo 2 meseca. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe naj kandidati pošljejo na upravo poslovne enote Novo mesto, Zagrebška 9, v 10 dneh po objavi. •■•■■■ ■ ■■■■■■< OBVEZNO CEPLJENJE PSOV Veterinarska inšpekcija pri oddelku za medobčinske inšpekcijske službe občinske skupščine Novo mesto na podlagi odloka o posesti psov na območju občine Novo mesto in sprememb ter dopolnitev tega odloka (Uradni Vestnik Dolenjske št. 16/59 in 10/66) | ODREJA obvezno zaščitno cepljenje psov proti steklini v letu ( 1976 za vse pse, stare nad 3 mesece. Cepljenje mora biti opravljeno v času od 1. aprila do 30. aprila 1976, opravi pa ga Veterinarska postaja Novo mesto. Cepljenje se izvrši na stroške lastnikov psov. Proti lastnikom psov, ki se ne bodo ravnali po odredbi, bo uveden postopek o prekršku. PROSTO DELOVNO MESTO! OPEKARNA ZALOG Novo mesto p.o. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja ponovno raz p isuje na podlagi 97. člena Statuta prosto vodilno delovno mesto: DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: 1. srednja tehniška šola gradbene, strojne ali elektro smeri in 8 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, predvsem v gradbeništvu ali industriji gradbenega materiala; 2. da ne obstaja kateri od zadržkov po 134. členu zakona o konstituiranju organizacij združenega dela. Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. Prijave z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite na zgornji naslov z oznako ..Komisija za razpis mesta direktorja". vsak četrtek Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" Novo mesto, IMOVO IVIESTO TOZD Mehansko kovinski obrat razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. STROJNI TEHNIK 2. VEC AVTOMEHANIKOV 3. VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 4. KOVAČ Pogoji za sprejem: pod 1: STS — strojne smeri in 3-letna praksa pod 2: poklicna šola ?vtomehanske stroke in 2 leti prakse pod 3: poklicna šola ključavničarske stroke in 2 leti prakse pod 4: poklicna šola in 2 leti prakse. Za delovna mesta je uvedeno poskusno delo. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka SGP „PIONI R", Novo mesto. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela sprejema SGP „PIONIR" — kadrovski oddelek, Novo mesto, 8 dni po objavi razglasa. i i PROSTO DELOVNO MESTO! PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO STROJEPISKE Pogoji: administrativna šola ali vsaj 1 letni strojepisni tečaj z 1 leto delovnih izkušenj, preikus pisanja po nareku inv prepisu ter znanje slovenščine. Poskusna doba 3 mesece. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Pismene pondube pošljite skupaj z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh od objave razpisa na naslov: PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO, Kolodvorska 1, 68001 Novo mesto, p.p. 75. ■■■■■■■■■•■■■■■■■i obrtniki! Združenje samostojnih obrtnikov Novo mesto vabi obrtnike in pri njih zaposlene delavce, da se prijavijo za sodelovanje na II. OBRTNIŠKIH ŠPORTNIH IGRAH, ki bodo letos 12. in 13. junija v Mariboru. Sodelovali bomo v naslednjih panogah: kegljanju, streljanju, malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, atletiki in vlečenju vrvi. Prijave pošljite do 10. aprila na naslov združenja, Irča vas 65, Novo mesto. PROSTA DELOVNA MESTA! a ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN : PRODUKTIVNOST DELA [ NOVO MESTO a a j razpisuje prosta delovna mesta za. \ PROFESORJA • j predmetov iz strojništva in PROFESORJA za angleški in nemški jezik. Pogoj: visokošolska izobrazba ustrezne stroke Prošnje sprejema zavod 15 dni po objavi razpisa. ••■■•■■■•Ml Visoko dvignjene palice, stisnjena pest in blažen izraz na obrazu kažejo veselje, ko so igralci „hokeja na asfaltu" v soseski Nad mlini dosegli gol. igrišče je vedno nared, puck je stara teniška žogica, zakrivljeno palico dobijo otroci v vsakem grmu, gol zbijejo v nekaj minutah in derbi se lahko začne. Navijačev pa tudi nikoli ne manjka. (Foto: A. Bartelj) Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST NOVO MESTO 68001 Novo mesto, p. p. 33,^(068)21-227 Cenik PLAČANIH OBJAV št. 7 (velja od 3. januarja 1975) Reklamni oglasi, razpisi, objave itd.: 1 cm višine v stolpcu (koloni), širokem 4,5 cm: — na oglasni strani ................ 60,—din — na določeni strani ................ 90,— din — na 1., srednji in zadnji strani (možnost dvobarvnega tiska) ......... 120,—din cela oglasna stran................... 10.400,—din pol strani .......................... 5.200,—din četrt strani ........................ 3.000,— din Naročene reportaže: cela stran .........,................ 9.000,—din pol strani .......................... 4.500,— din četrt strani ........................ 2.500,—din Čestitke za razne praznike: 1 cm višine v enem stolpcu (4,5 cm) 40,— din cela stran . .'...................... 8.000,—din pol strani .......................... 4.000,— din četrt strani ........................ 2.500,— din Kolor oglasi — v 4 barvah: (če je številka Dolenjskega lista v barvah) cela stran .......................... 18.200,—din pol strani .......................... 9.100,—din četrt strani ........................ 5.000,-din Popusti: 3—5 enakih objav .................... 10% popusta 6-10 enakih objav ................... 15% popusta 10 in več enakih objav............... 20 % popusta Za celoletno pogodbeno sodelovanje popusti od 10 do 20 odstotkov. MALI OGLASI: — osnovna cena do 10 besed .................. 22,— din — vsaka nadaljnja beseda ..................... 2,— din — objava oglasa pod šifro — pribitek 5,- din — pribitek za ,,naslov v upravi lista" 5,- din Popusti: Zasebni naročniki DL s plcčano naročnino imajo pri malih oglasih 20 % popusta, pri zahvalah in uokvirjenih osmrtnicah pa 50 % popusta. Naročila za oglase, objave, obvestila in razpise sprejema uprava časopisa za tekočo številko do ponedeljka, za male oglase pa do torka opoldne. '■■■■■■■■»••■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■■aaMaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! 16. marca so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Matjaž Šinkovec, član Novomontaže Novo mesto; Franc Kren, član Gorjancev Straža; Jože Bašclj, kmet iz Gornjega Kamenja; Terezija Ucman, Franc Grmovšek, Jože Lokovšek, Anton Kučara, Janez Redek, Jože Srovin, Miliael Ferlindež, Alojz Avtor, Vid Golob, Franc Kovačič in Boris Skeddj, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Dušan Zibert, Franc Hrovatič, člana Laboda Novo mesto; Stanko Pirnar, član 2TP Sekcija za vleko Novo mesto; Marija Vovko, Rozalija Hočevar, Milka Bevc, Anica Berus, Alojz Bobnar. Jože Mišmaš, Franc Sluga, Ivica Petrič, Jože Turk in Vlado Jalovec, člani Novoteksa Novo mesto; Franc Andoljšek, Jože Hrovat, Jože Blatnik, Jože Bradač in Milan Goršin, člani 1MV Novo mesto; Štefka Rozman, Slavka Malešcvac, Marjeta Springa, Nada Kramar, Sonja Pust in Jože Canžclj, člani Beti Mirnu peč- Mitja Počrvina, član Dominvesta Novo mesto; Božidar Lukan, Franc Bcrkopec, Jože Spelko, Drago Zupcvc, Ivan Mirtič, Karel Rebernik, Franc Avbar, Franc Slapničar, Terezija Skrjanc, Jože Kopina, Maks Krese in Jože Jordan, člani Novolesa Straža; Zvonka Ban in Milan Marn, člana Ele Novo mesto; Janez Pust, član ZTP Ljubljana Moste; Anton Tori, Janez Fink in Martin Pavlin, člani Novoteksa Novo mesto; Jože Gorenc, gostilničar iz Velikih Brusnic; Jože Bučar, član Dolenjke Novo mesto; Milana Zore, dr. Jurc Ccpudts, Julijana Kovačec in Jože Kos, člani Splošne bolnice Novo mesto; Marjan Pureber, čtin Medobčinskega sindikalnega sveta Novo mesto; Emilij Avguštin, gospodinja iz Podturna; Franc Nagelj in Akrjz Ribič, člana Krojača Novo mesto. POTA Ii\ STil? ■3* Dežurni poročajo jP4Si SNELI SO JI VRATA - Zlobneži tudi starih ljudi ne puščajo v miru. V noči na 17. marec so namreč neznanci sneli vhodna vrata na hiši 85-letne Marije Biček v Leskovcu pri Brusnicah. Miličniki vrata še iščejo. Če je to šala, je zelo neokusna! . BLAUPUNKT MU JE VŠEČ! -Novomeščanu Vrstovšku je nekdo ukradel iz avtomobila radio, vreden 2.500 dinarjev. Avto je stal nekaj dni na Kandijski cesti zaradi popravil, ta dan pa je lastnik opazil, da je radio izginil FICKO SPET DOMA - V noči na 18. marec je v Črnomlju nekdo vzel Asaniku Nuhiju osebni avto Z-750. Se isti dan so vozilo našli pri Semiču in fičko je spet pri lastniku. Kdo se je z njim odpeljal na izlet, miličniki še ugotavljajo. RAZDIRAL JE PIŠTOLO - Da je tudi plašilna pištola lahko nevarna, je spoznal 22-letni Slavko Bajuk z Radoviče nad Metliko. Ko je razdiral pištolo in udaril po naboju, je ta eksplodiral. Bajuka so potem s hudo poškodovanim očesom odpeljali v bolnišnico. KOT SOD BREZ DNA - Metliški miličniki so 21. marca popoldne pridržali do iztreznitve 37-letnega domačina Janoša Doza. Že vinjen je prišel v gostišče Na Dragah, ker pa mu niso hoteli postreči, se je razburil. Zmerjal je osebje, začel pa je tudi ravs z gosti. Čaka ga 90dnik za prekrške. PRISTALI SO NA NJIVI Avtobus celjske registracije je 1 8. marca dopoldne pristal na njivi pri Grobljah. V njem je 24 potnikov odneslo zdravo kožo, medtem ko so voznika Vinka Žerjava iz Trebeža pri Brežicah morah odpeljati po pomoč v bolnišnico. Zgodilo se je, ko sta se v megli srečala omenjeni avtobus in tovornjak, ki ga je vozil Vinko Može iz Novega mesta. Vozili sta se le oplazili, vendar je pri tem avtobus zaneslo na njivo. DOLE: PREVRAČANJE PO NJIVI - 20. marca popoldne je Novomeščan Rihard Braun vozil z »vtom proti Metliki, med potjo pa je v nepreglednem ovinku avto začelo zanašati, končno pa se je prevrnil in obstal na njivi. Voznik in njegova žena Renata sta bila ranjena, gmotne škode pa je za 20.000 dinarjev. Ko bi bilo pred Valvasorjem vedno tako! Toda v resnici ima slavni zgodovinar nekajkrat na dan lep pregled nad pravo prometno gnečo, izsiljevanjem prednosti, divjo vožnjo, kot da ljudem niti lastne varnosti ni mar! (Foto: R. Bačer) Iz izkušenj se lahko učimo Poleg magistrale postajajo nevarne lokalne ceste, med vzroki za 1379 nesreč pa imata levji delež prehitra vožnja in izsiljevanje Trditev, da so na cestah štirih dolenjskih občin najbolj nevarni domači vozniki osebnih avtomobilov ki radi močno pritiskajo na plin, je podprta s statističnimi podatki. nj kot 2 Manj kot 2 odstotka vseh nesreč se je lani v občinah Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj zgodilo iz objektivnih razlogov, za vse ostale pa je krivda ljudi dokazana. Vrstni red najbolj pogostih vzrokov za nesreče pa se je malce spremenil v primeri z letom 1974. Prehitra vožnja ostaja sicer na prvem mestu, pač pa se je izsiljevanje prednosti Za god v smrt 19. marca malo po 16. uri je pri Trebnjem doletela smrt na cesti 54-letnega Jožeta Mikca iz Repč pri Trebnjem. Povozil ga je avto, ko je stekel čez magistralno cesto. Iskal je bližnjico domov, pa ga je pripeljala v smrt. Mikec se je z ženo Marijo vračal proti domu po travnikih. Prišla sta po bližnjici do magistrale in se ustavila ob robu ceste. Medtem ko je ona obstala na bankini, je on stekel čez cesto. Ravno takrat je iz ljubljanske smeri pripeljal z osebnim avtom Sulejman Samardžič iz okolice Cazina in Mikca zadel, da je padel na vetrobransko steklo in ga z glavo razbil. Ko je nesrečni Mikec padel z vozila, je bil takoj mrtev. V osebnem avtu se je laže poškodovala tudi voznikova žena Fatima. Vrh tega je še za 4.000 din gmotne škode. pomaknilo s tretjega na drugo mesto in vožnja po sredi ceste s četrtega na tretje mesto. Nepravilnega prehitevanja je bilo lani manj, saj je z drugega zdrknilo na četrto mesto med vzroki nesreč, prav tako je vinjenost zasedla šesto mesto, medtem ko je bila prej četrta. Vozniki osebnih avtomobilov so najbolj nevarni, saj so zakrivili 986 prometnih nezgod; šoferji kamionov so bili krivci v 162 primerih, vozniki avtobusov so zakrivili 31, motoristi 50, kolesarji 63, pešci 41 nesreč itd. Na Dolenjskem smo imeli 4 nesreče več, pač pa je bilo smrtnih žrtev malo manj. Sicer pa je tudi dosežena številka 39 še tolikšna, da se ob njej lahko zamislimo. Še vedno velja, da je med mrtvimi v nesrečah največ sopotnikov v avtomobilih. Lani je tako umrlo 15 sopotnikov, 9 voznikov avtomobilov, 5 kolesarjev, 3 pešci, 3 motoristi, 2 traktorista, 1 voznik tovornjaka in 1 ženska na vprežnem vozilu. Dve smrtni nesreči sta terjali po 3 življenja. Med umrlimi v prometni nezgodi so bili tudi 4 tujci. Statistika kaže poleg taga, da je bilo na mestnih ulicah in v naseljih malo manj nesreč, na magistrali jih je bilo še več kot prej, na regionalnih cestah je bilo število nesreč malo manjše, pač pa je bilo na lokalnih cestah 269 karambolov, kar je precejšen skok od številke 1 88 v letu 1974. Da se po nesreči ne izplača bežati, so vozniki tudi že spoznali, saj je takih primerov vse manj. Od 58 lani pobeglih voznikov jih je bilo 41 iz novomeške občine, 7 iz Trebnjega, 6 iz Črnomlja in 4 iz Metlike. Vse krivce in pobegle voznike, ki so zakrivili hujše nesreče, so že odkrili, medtem ko računajo, da bo preostalih 28 tudi še prišlo na vrsto. Nanje nikakor niso pozabili, četudi se morda kdo s tem tolaži. SKRITI ISKROLOV Poročali smo, da je 3. marca gorel gozd pri Boštanju in da je nastala precejšnja škoda. Prav tako smo poročali, da za povzročitelja ognja smatrajo lokomotivo, ki ni imela nameščenega iskrolova. Kot so sporočili iz ŽTP Novo mesto, pa je lokomotiva imela iskrolov! Ni bil sicer nameščen v dimniku, kakor je bil včasih, temveč je bil skrit v sodobnejši napravi. ZANJ ZNAK NE VELJA 21. marca zvečer se je z osebnim avtom peljal iz Brežic proti Dobovi Jože Blažinič iz Starc vasi. Pri mostu v vasi Trnje, kjer je znak za obvezen odstop prednosti vozilu z nasprotne strani, je Blažinič zapeljal kar mimo. Na lesenem pro pustu je iz nasprotne smeri pripeljal z avtom Vlado Djuraček iz Zaprešiča in prišlo je do čelnega trčenja. Gmotne škode je za 1 7.000 dinarjev. =iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiumiMimiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiu| | Za Jožete spet v potokih [ i Petek, 19. marca, je bil spet eden tistih dni, ki jih štejemo i 1 med najbolj zahrbtne in tudi nevarne. Po stari kmečki navadi I I so na veliko slavili vse Jožete, in ker je domala v vsaki hiši = | eden, so tako rekoč povsod popivali. Marsikdo je postal ne- | = roden, nekaj jih sploh še v službo ni šlo ta dan, nekateri so | 1 pod paro sedli za volan, posamezniki pa so postali tudi nasil- = | ni. V Novem mestu so že dopoldne ob vseh točilnih pultih | | viseli možakarji kot prilepljeni, popoldne pa si laliko slišal § | ukanje in vriskanje. Tudi za gostince tak praznik ni ravno = | prijeten, čeravno jim daje zaslužiti. Vinjeni gostje postanejo | | tečni, razen tega nekateri ne poznajo mere in že komaj stoji- | = jo na nogah, pa zahtevajo: „Prinesi še liter!" Mar res? § I Vinjenim je točenje alkoholnih pijač prepovedano! Kako to | | določilo spoštujejo v nekaterih novomeških lokalih, so po- = | vedali: | IVANKA AVSEC, točajka v = Mercatorjevem bifeju (pod arka-= dami) na Glavnem trgu v Novem = mestu: ,„Boste kislo vodo ali = kavo? ' - drugega takim ne = damo - imam navado vprašati = gosta, ki mu maligani že gledajo = iz oči. Doslej še nismo imeli sit-E nosti in nismo še nikdar klicali E milice na pomoč. Če je kdo = tečen, ga navadno sami zlepa = spravimo na sveži zrak. Radi zali služimo, vendar nimamo radi H gostov, ki ne poznajo prave = mere." E JOŽE BEČAJ, natakar v H eekspresni restavraciji Metropol: = ,,fti nas glede vinjenih gostov, ki = bi želeli še piti, pri točilnem 5 pultu ni težav. Vsak mora imeti E Ust ek, tega pa pri blagajni očitno s vinjenemu ne dajo. Ni pa veliko 5 takih primerov. Včasih že res S malo zapojejo ali kdo zavriska, = če ni nasilen, to ni tako hudo. V 5 lokalih, kjer je posebej blagajna, E je lahko zavrniti opitega gosta, v S zasebnih gostilnah pa je križ. = Dobro vem kako je, ker imam = tam dolgoletno prakso." 1 SLAVKA ŠUŠTERŠIČ, to- 5 čajka v bifgu zadružne blagovni-5 ce v Žabji vasi: ,,Naši gostje v s glavnem niso nerodni. Malicajo, = včasih tudi pijejo, nimajo pa se = navade tu dlje časa zadrževati = Malokdaj se zgodi, da bi res E očitno vinjen zalezel k nam in = da bi imeli z njim težave. Zgodi = pa se, da so fantje včasih veseli E in kaj zapojo. Ampak če lepo E pojejo in to nikogar ne moti, = potem tudi mi potrpimo." R. B. ................................................... E DRNOVO: TRIJE TRKI V KO LONI - 16. marca je Beograjčan S sekiro in krampom na nočno delo Hinko Bajuk z Radoviče še prve kazni ni dočakal, že je bil pred sodiščem zaradi nove serije vlomov — Posebno mu je bila pri srcu zadružna lastnina Gotovo se je imel priučeni vodovodni inštalater Hinko Bajuk z Radoviče 90 nad Metliko za odličnega izvedenca v vlomnih tatvinah, sicer se ne bi bil lotil novih podvigov, dokler še zavoljo starih ni prišel za rešetke. Mislil je, da je dovolj zvit, ampak ni bil. Kazen je padla: tri leta zapora. Je avtostop nevaren? Slovar slovenskega knjižnega jezika opisuje avtostop kot zastonjsko vožnjo z avtomobilom, katerega ustavi voznik na prosil-čev znak. Ta oblika vožnje je med mladino precej pogost in dobrodošel način brezplačnega potovanja. Prednost avtostopa pa ni samo v denarnem prihranku, ampak nudi prijeten način spoznavanja krajev in zanimiva srečanja z nepoznanimi vozniki iz naše in tujih držav. Toda potovanje z avtostopom ima tudi senčne strani in skriva v sebi nevarnosti, ki utegnejo imeti in so tudi že imele hude posledice. Do eh ne pride samo zaradi prometnih nesreč, ampak tudi zaradi tu in tam nasilnega ponašanja voznikov, zlasti do avtosto-park. Sodišča so take primere že večkrat obravnavala v pravdnem in kazenskem postopku, zato ne bo odveč, če se z nekaterimi seznanimo, avtostoparjem v pouk, nebrzdanim voznikom pa v opomin. Nekaj časa je veljalo pravno pravilo, da potnikom, ki se vozijo brezplačno kot gostje (avto-Uoparji), ne gre pravica do nadomestila škode, ki sojo utrpeli pri prometni nesreči. Zagovarjalo se je stališče, da so take osebe prevzele nase tveganje za morebitno povzročeno škodo, da se je oškodovanec zavestno naprej odrekel zahtevi za nadomestilo in podobno. Sedaj je sprejeto pravno pravilo, da gre tudi avtostoparjem maksimalno varstvo pri nadomestilu škode. Oškodovanec lahko torej zahteva odškodnino neglede na krivdo voznika, ki ga je sprejel v vozilo, in to od vsakega udeleženega voznika ali njegove zavarovalnice. Tako mu ni treba čakati, da se bodo končali včasih dolgotrajni kazenski postopki in v njih ugotavljali krivdo. Včasih pa se začne spreminjati prvotna vljudnost voznika, ki je sprejel avtostoparko v vozilo, v lažje in težje krnitve kazenskopravnega reda, t.j. prisiljenje, protipravni odvzem prostosti, nečista dejanja, posilstva oz. poskus posilstva. Zaradi kaznivega dejanja posilstva je bil obsojen na daljšo kazen strogega zapora voznik, ki je ustavil vozilo na parkirnem prostoru in prisilil avtostoparko k spolnemu občevanju, s tem, da je uporabil fizično silo. Tu je pripomniti, da velja za uporabo sile kot sestavina kaznivega dejanja tudi uporaba alkohola, če ima storilec namen, da spravi žensko v nezavestno stanje ali jo neosposobi za odpor. Zaradi kaznivega dejanja nečistega dejanja je bil obsojen na zapor voznik, ki je avtostoparko prisilil, da se je pred njim delno razgalila in jo otipaval. S tem je žalil njeno osebno nedotakljivost in dostonstvo z načinom, ki po splošnem družbenem pojmovanju hudo žali občutek sramu ali spolne morale, voznik pa je skušal na ta način zadovoljiti svoj spolni nagon. Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti je storil voznik, ki po brezuspešnem nadlegovanju ni hotel ustaviti avtomobila in omogočiti avtostoparki izstop v njenem kraju, ampak jo je odpeljal in pustil v sosednji vasi. Na prestajanju zaporne kazni je voznik premišljeval, da je s tem dejanjem odvzel potnici prostost gibanja, torej kršil osebno nedotakljivost, ki jo kot eno izmed temeljnih človekovih pravic zagotavlja ustava. Prisiljenje pa pomeni napad na svobodo odločanja in svobodno uresničitev svoje volje. Tako kaznivo dejanje jc storil voznik, ki je med vožnjo v nočnem času z resno grožnjo avtostoparki, da jo bo na sredi poti vrgel iz avtomobila in naj gre naprej domov peš, izsilil od nje dejanje, ki bi ga sicer ne storila. Verjetno je bila že denarna kazen zanj dovolj resno opozorilo, da je treba spoštovati v vseh prilikah svobodo in pravico državaljanov. Prav je, da smo uslužni, toda za oba je bolje, da voznik, ki sc ne zna brzdati, spregleda znak mikavne avtostoparke, saj tako ne bo slišal kletvic, ki jih bo morda na njegov račun izrekla užaljena. Stefan simonCič Medtem ko je čakal na prestajanje kazni dve leti zapora, id jih je dobil pred novomeškim okrožnim sodiščem zaradi vrste vlomov in tatvin, mu žilica ni dala miru. Lani decembra se je spet lotil zadružne lastnine, kjer so mu bile razmere dobro znane. V noči na 1. december je nasilno odprl nadsvetlobno okno v Vinski kleti, znotraj po s krampom razbil predal, da je prišel do borih 100 dinarjev. Več namreč ni bilo. 12. decembra je šel na delo s sekiro. Z okna na prostorih klavnice je odstranil žično in plastično mrežo, v poslopju pa si je spet s sekiro utrl pot v črevarno. Računal je na več, ampak je našel samo 140 dinarjev. Štirinajst dni zatem, v noči na 25. december, si je za žrtev izbral zadružno trgovino. S krampom je razbil šipo na nadsvetlobnem oknu in v predalu pisalne mize pobral 2.250 dinarjev. S sekiro se je lotil tudi železne blagajne, kjer je bilo spravljenih 15.000 din, žal pa do tega kupčka ni mogel. Isto noč je vlomil še v trgovino „Kraš“, kjer prodajajo čevlje, pa je denar zaman iskal. 5. januarja letos se je spet izkazal dvakrat v eni noči, ko ie na Radoviči vlomil v hišo Ane Jerman. Vse je prebrskal in premetal, kot so nekdaj Italijani ob hišni preiskavi, ampak do denarja ni prišel. Jezen, ker ni bilo nič, jc s pomočjo običajnega orodja vlomil še v zidanico Petra Štefaniča blizu domače vasi, pa tudi ta vlom mu ni prinesel koristi. Dan kasneje ie bil v zadnji akciji, in sicer v zidanici Petra Režka, kamor je prišel skozi streho. Ostalo je pri poskusu vloma, kajti odnesel ni nič. . Pred semitom okrožnega sodišča je Bajuk nekatera nočna pota opisal v vseh podrobnostih, medtem ko sc je za opravljene poskuse vlomov izgovarjal: „Samo do hrane sem hotel priti. .Sodišče pa je bilo mnenja: ..Zagovor ni sprejemljiv." Niso mu verjeli, ker če bi res iskal samo lira no, jc ne bi v posteljah in po prt^ dalih v omarah, kjer je pustil ^razde- janje. Razen tega se hrane v Stefan-čičevi zidanici ni niti dotaknil. Sodišče mu je izreklo enotno kazen tri leta zapora in pri tem upoštevalo še prejšnjo neprestano kazen. Do pravnomočnosti nove sodbe bo tokrat ostal na varnem. NE AVTO IN NE ŠOFER . . . Če sta na cesti star avto in v njem šofer brez izpita, ni čudno, če se vožnja konča z beležko v miličnikovi torbi. Tako seje zgodilo 17. marca zvečer, ko se je Aleksander Bevec iz Puščave na mopedu peljal proti domu. V Puščavi mu je naproti pripeljal po levi osebni avto in ga zbil na bankino. Poškodovanega mopedista so odpeljali v bolnišnico, še isti večer pa so miličniki ugotovili, kdo je bil tisti, ki se mu je tako mudilo s kraja nesreče. Za volanom tehnično pomanjkljivega avtomobila je sedel 234etni Dušan Dolinšek iz Slovenske vasi, ki sploh nima vozniškega dovoljenja. Njegova drznost pa je drugega spravila v nesrečo. NOVO MESTO: PREHITRO PO SNEGU - Ivanka Murgelj z Vrhovega jc 21. marca dopoldne pripeljala z avtom v Bršlin in zmanjšala hitrost pred avtomobilom, ki jc zavijal v levo. Za njo jc vozila avto Jožefa Golob iz Bršlinu, ko jc po zasneženi cesti prehitro pripeljal za njima Vladimir Cizelj iz Novega mesta in trčil. Ob trku je avto Golobove porinilo še v vozilo Murgljcvc. škode je za 1 5.000 dinarjev. Dragan Petrovič vozil osebni avto nemške registracije proti Zagrebu in Pri Drnovem dohitel kolono vozil, etrovič je trčil v zadnji del avta v koloni, ki ga je vozD German Lamovšek z VeL Cirnika pri Šentjanžu, ter ga porinil še v osebni avto avstrijske registracije, last Stjepana Brezovica iz okolice Zaprešiča. Pri trčenju je dobil Lamovšek nekaj prask, na avtomobilih pa je za 20.000 dinarjev škode. GOR. KRONOVO: EDEN JE V BOLNIŠNICI - Radmilo Pavkovič iz Aleksinca je 16. marca popoldne pripeljal s tovornjakom do Gor. kronovega in ob robu ceste ustaviL Za njim je ustavil osebni avto tudi Franc Savnik iz Dobove, eden je švignil mimo, za njim pa je hotel še tovornjakar Franc Leksan iz Cerknice. Ko pa je bil ta ob Savnikovem avtu, ie Savnik zavil v levo in tako sta trčila. Savnikov avto jc odbilo še v Pavkovičev tovornjak. Pri trčenju se je Savnik poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, praske in odrgnine pa ima tudi Leksan. Gmotno škodo cenijo na 20.500 dinarjev. POLJANE: STA SE PRIVLAČILA? - Pavel Pečavar iz Kota pri Semiču se je 17. marca popoldne pripeljal z osebnim avtom od Črmo-snjic do Poljan, tam pa mu je na- Soti pripeljal avtomobilist Avgust imida iz Občic. Med srečanjem sta vozili trčili, lastnika pa sta oškodovana za okrog 5.000 dinarjev. ČRNOMELI: PEŠCA JE ZADEL - Danijel Svetič iz Obrha priDraga-tušu je 17. marca popoldne vozil osebni avto po Belokranjski cesti, v križišču z Zadružno pa je skočil pred avto pešec Stane Zurc iz Črnomlja. Avto je Zurca zadel v nogo, ta pa je pri tem z roko zadel ob vetrobransko steklo, tako da ima poškodbe na roki in nogi Gmotno škodo cenijo na 2.000 dinarjev. PU USKA: KRANJČAN JE PREHITEVAL - Janez Kolar iz Kranja je 17. marca popoldne prehiteval na magistrali dva avtomobila, naproti pa je pripeljal Ljubljančan Ivan Verko. Pri trčenju jc Kolarjev avto odbilo še v osebni avto Djordja Vujoviča iz Črnomlja. Gmotne škode je za 12.000 dinarjev, na srečo pa ranjenih ni bilo. VAVTA VAS: NI DAL PREDNOSTI - 20. marca popoldne je Jože Saje iz Podgorc vozil osebni avto od Straže proti mestu, v vav- tovškem križišču pa jc pripeljal naproti avtomobilist Viktor / Malega Slatnika in mu zaprl trčenju škode. je mstalo iktor Avsec z a t. Pri 0 din I Vsem šolam ob bok I Krajevna skupnost m asfalt Na novomeški posebni osnovni šoli priredili dan prometne vzgoje — Razumevanje z vseh strani Na posebni osnovni šoli Novo mesto že nekaj časa deluje prometni krožek, ki ga vodi mentorica Avgusta Lah. Učenci pridno sodelujejo in dosegajo lepe uspehe na tekmovanjih, minuli teden pa so se še posebno izkazali: ob dnevu invalidov so priredili dan prometne vzgoje. Poleg mentorjev prometne vzgoje drugih slovenskih posebnih šol so se prireditve udeležili tudi republiški svetovalec za prometno vzgojo osnovnih šol Vinko Knol, republiški svetovalec za posebne osnovne šole Milko Do-manko ter svetovalka zavoda za šolstvo-enota Novo mesto Angela Tisu. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Najprej so se učenci 5., 6., 7. in 8. razreda pomerili v kvizu, učenci nižjih razredov, predvsem tretjega, pa so tekmovanje popestrili z lepim kulturnim sporedom. Drugi del programa je obsegal testiranje in spretnostno vožnjo na poligonu. Učenci so presenetljivo uspešno premagovali težke ovire. Slednje je za učence posebne šole še posebno pomembno. Najboljši tekmovalci so dobili knjižne nagrade, AMD jim je podarilo srajce, vse nastopajoče pa je razveselilo z značkami., Učencem, ki so nastopili v kulturnem programu, je novomeška podružnica Ljubljanske banke podarila hranilnike. Kolektiv šole je_ še posebej hvaležen Jožetu Črtaliču, ki je prometnemu krožku podaril lične kovinske elemente za prometni poligon (elementov ni ravno malo) ter tako omogočil šolarjem razvijanje njim zelo potrebnih spretnosti. Da se je dan prometne "vzgoje na novomeški posebni osnovni šoli tako lepo iztekel, sta pripomogla tudi delavca UJV Jože Tavčar in Jože Matejkovič. To je nekako vse, kar smo hoteli zapisati o dnevu prometne vzgoje na novomeški posebni osnovni šoli. Ker ga bodo brali tudi učenci, je namenoma pisan preprosto. Ni pa ga bilo preprosto organizirati. Eden od navzočih prometnih strokovnjakov je celo navdušeno izjavil, da je bil to eden od najbolj primerno in strokovno pripravljenih dnevov prometne vzgoje, kar jih je videl. Videl pa jih je veliko, in to ne samo na posebnih osnovnih šolah. Namesto dosedanjih dokaj brezobličnih sosesk naj bi v Novem mestu ustanovili več samostojnih krajevnih skupnosti — Mesto ne sme biti 18.000 posameznikov ,,Osnovnih življenjskih potreb občanov ne moremo reševati samo z asfaltiranjem ulic, napeljavo vodovodov, urejanjem kanalizacije itd.,“ piše med drugim v pogumno zastavljenem gradivu o reorganizaciji krajevne skupnosti Novo mesto. '■■■■S Z uradnim začetkom pomladi je v Novem mestu izbruhnila tudi moda nošenja klobukov. Moda kot moda - ali pa morda le prvoaprilska muha? (Foto: M. Vesel) Krajevna skupnost Novo mesto šteje danes okoli 18.000 prebivalcev, od leta 1973 naprej je razdeljena na soseske. Ustanovitev sosesk je nedvomno korak naprej v tako imenovani samoupravni organiziranosti občanov v KS, vendar se moramo zavedati, da je le soseska oblika združevanja občanov in ne temeljna samoupravna skupnost, v kateri bi ljudje uresničevali skupne interese, se prizadevali za svoje in splošno dobro. Predlog je, naj bi dosedanjo novomeško krajevno skupnost po naravnih celotah razdelili na 10 (ena gor ali dol) samostojnih krajevnih skupnosti, te pa bi združevala, predvsem pri reševanju najširših skupnih interesov, skupnost novomeških krajevnih skupnosti. Kljub temu predlogu, ki ga bomo še bolj plastično razložili, pa je v Novem mestu še vedno peščica ljudi, ki menijo „da bi bilo stvari nevarno spuščati iz rok“. Mar to morda pomeni, da je treba vse stvari držati v posameznih rokah? Dosedanja organiziranost novomeške krajevne skupnosti ne zagotavlja uresničevanja ustave. Skupnost, ki združuje 18.000 prebivalcev v različno oblikovanih urbanih naseljih, namreč ne omogoča neposrednega upravljanja in zadovolje- ŠMARJETA: DOBRI STRELCI Šmarješki mladinski aktiv ima v svojih vrstah zelo dobre strelce, kar je dokazalo tudi nedavno občinsko strelsko prvenstvo v Novem mestu. Tekmovanja se je udeležilo 15 mladinskih ekip, Šmarjeto pa sta zastopali dve ekipi. Prva ekipa je bila peta do šesta, druga pa deveta. Med posamezniki se je Franc Pavlič uvrstil med prvih pet. Na prvenstvu so nastopile štiri ženske vrste, drugo mesto pa so osvojile strelke iz Smarje-te. V ekipi so bile P. Medja, Z. Medja in Dežmanova, ki je osvojila dobro četrto mesto. ŠMARJECANI IN ZBURJANI 2E SODELUJEJO Minulo soboto so se sestali člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Šmarjeta (v njem sta aktiva Zbur in Šmarjete) in se pogovarjali o nadaljnjem delu. Kot kaže, bo sodelovanje med obema aktivoma le zaživelo, najprej na športnem in izobraževalnem področju. Po sestanku so mladi (3o mladincev in mladink) poslušali predavanje o alkoholizmu in narkomaniji. Predaval je dr. Tone Krstič. PLANINCI MED SEBOJ Redni letni občni zbor bodo imeli člani novomeškega planinskega društva v ponedeljek, 29. marca ob 18. uri, v sindikalnem domu na Društvenem trgu 2 (poleg Doma JLA) v Novem mestu. Dnevni red bo precej obširen, saj bodo imeli planinci precej povedati tako o minuli dejavnosti kot o načrtih. Med uspehe štejejo ureditev in dokončno usposobitev planinske koče pri Gospodični na Gorjancih ter izdajo dopolnjenega in z novostmi opremljenega Vodnika po Trdinovi poti Tresla se je gora, rodila miš »Komisija je bila doslej pri svojem delovanju deležna od družbenopolitičnih organizacij moralne podpore, kakšne bolj neposredne pomoči ali podpore pa ne,“ piše v poročilu o delu komisije o ugotavljanju izvora premoženja pri skupščini občine Novo mesto. Najprej navajajo, da je imela omenjena komisija od ustanovitve v letu 1972 do danes 22 sej, da je bila udeležba primerna ter da se jc pri svojem delu posluževala dveh zakonskih predpisov: zakona o davkih občanov in zakona o splošnem upravnem postopku. Obravnavani občani so se v dokazovanju upravičenosti pridobljenega premoženja posluževali najrazličnejših sredstev: vcio-(lostojnih potrdil, prič, potrdil, ki po mnenju komisije niso bila verodostojna, itd. Komisija je te listine preverjala na najrazličnejše načine, vendar ne vedno uspešno. Franc Nahtigal meni v imenu komisije, da komisija ni dovolj učinkovita, predvsem zaradi zapletenosti in dolgotrajnosti postopka. Do tega pa prihaja zaradi pomanjkljivih predpisov, ki omogočajo obravnavanemu občanu, da poišče vse možne poti (resnične in neresnične) in tako opraviči pridobljeno premoženje. Nekaj vzrokov za neučinkovitost pa je prav gotovo tudi v komisiji; sama namreč meni, d'* je verjetno strokovno premalo usposobljena za opravljanje tako zahtevne in družbeno pomembne naloge. Komisija jc v dveh mandatnih obdobjih obravnavala 14 primerov. Velja zapisati, da nobena od teh prijav v začetku ni bila popolna, prijavitelji so jih dopolnili v postopku. Na javni poziv so občani predložili komisiji 496 prijav, pri omenjenih NOVOMEŠKA TRIBUNA vanja vseh koristi in potreb prebivalcev ter njihovega odločanja na občinski in republiški ravni. Kot že rečeno, krajevna skupnost ne bi-smela biti komunalno podjetje, ki se bori za asfalt v tej ali drugi ulici, krajevna skupnost je zavestno in naravno organiziran zbor občanov, ki skrbi za dobre medsosedske odnose, za varstvo in vzgojo otrok, za pomoč občanom in družinam, ki so pomoči potrebni, za dobro družbeno prehrano in oskrbo, zdravstveno in socialno dejavnost, rekreacijo in oddih, kulturo itd., itd. Na televiziji je oddaja, ki vsebuje rubriko „Koliko se poznamo? “ Koliko se torej poznamo, dragi Novo- meščani? So naše soseske le spalna naselja, v katerih zjutraj krmežljavo ugotavljamo, da je sosed spet odložil odpadke mimo smetnjaka? Iz Br slina vsako jutro vozijo otroke v grmski vrtec, z Grma pa v bršlinske-ga. To sta samo nazorna primera. Na dlani je, da bi nekatera vprašanja v ožjih skupnostih gotovo veliko laže reševali in rešili. Za tiste, ki se boje, da bi jim „stvari ušle iz rok", pa je pri roki tudi podatek, da v ustavi in zakonih nikjer ne piše, da se krajevne skupnosti ne smejo povezovati v skupnost krajevnih skupnosti To p je dovolj prožen mehanizem, ki bi „ krajevnim posameznostim navkljub" omogočal reševanje skupnih problemov nekega doslej dokaj brezobličnega skupka 18.000 ljudi, ki mu je ime krajevna skupnost Novo mesto. M. B. r Lansko letino cvička so letos strumno napovedali trebanjski godbeniki, la so se preoblekli v vinogradnike. Suhokrajinski drobiž ODBOR ZA IZVEDBO AKCIJE za rekonstrukcijo električnega omrežja za vasi Mačkovec, Sadinja vas in Trebča vas pri Dvoru se je uspešno lotil dela. Člani odbora so obiskali vsa gospodinjstva v teh vaseh in zbrali že okoli 140.000,00 din za uresničitev akcije, obenem pa sklenili trdne dogovore z občani, krajevno skupnostjo in s TOZD ELEKTRO LJUBLJANA - OKOLICA. NA ZBORU OBČANOV NA DVORU so sklenili, da bodo med drugim šli pomagat gradit vodovod krajanom iz območja Šmihela pri Žužemberku. S tem se bodo oddolžili tudi krajevni skupnosti za obnovitev mostu čez reko Krko pri dvorski ribogojnici, kjer zaradi posebne zahtevnosti del niso mogli sodelovati pri delu. V novomeški občini dva primera neupravičenega bogatenja — Bi jih bilo več, če komisija o ugotavljanju izvora premoženja ne bi bila deležna le moralne podpore? štirinajstih pa je šlo za prijavo državnih organov. Gre predvsem za premičnine in nepremičnine večje vrednosti, delno pa tudi za gotovino na žiro računih. Konec po vsej burji je tak, da je komisija izdala 2 (dve) odločbi za odmero davka od nenapovedanega dohodka. Zanimivo ie tudi, da komisija ob petih posebnih postopkih (toliko jih je uvedla), dvakrat ugotavlja, da sicer gre za premoženje, ki ni bilo pridobljeno na povsem zakonit način, vendar tega ni mogla dovolj učinkovito dokazati, zato sta oba (gre za obrtnika) ostala za svoje početje nekaznovana. Potemtakem je na dlani dvoje stvari: v novomeški občini ali ni neupravičenega bogatenja ali pa je družbena akcija za uspešno delo komisije prešibko zastavljena. Eno od mnenj komisije je namreč tudi, da jc doslej njeno gotovo nehvaležno delo pravilno razumela samo uprava javne varnosti. Tretia stvar, ki je prav tako na dlani, je dejstvo, da je komisija za ugotavljanje izvora premoženja kljub vsem pooblastilom le laični organ. Njene odločbe zaradi tega že po naravi stvari ne morejo biti brezhibno strokovne. M. B. VODOVODNA TRASA v vasi Gornji in Dolnji Kot je zakoličena. Ti dve vasi bosta dobili vodo z Dvora. Hkrati z gradnjo vodovoda za ti d\e vasi bodo napeljali tudi vodo čez reko Krko v sosedno vas Pod-gozd. Dela se bodo kmalu pričela. STANOVALO OB OBEH VPADNICAH K ŽUŽEMBERŠKEMU MOSTU se živo zavzemajo za ureditev Krkine struge. Kadar je gladina visoka, jim namreč voda vdere v stanovanje in povzroči dokajšnjo škodo. Zato je krajevna skupnost zaprosila vodno skupnost Dolenjske, da bi se lotila tega problema in je rešitev tega problema vnesla tudi v svoj program Razen tega se krajevna skupnost zavzema za obnovitev jezu čez Krko pod Draščo vasjo. O izvedbi tega pa se bo morala dogovoriti še z Vodno skupnostjo Ljubljana, ker je jez na meji dveh vodnih skupnosti. M. S. Po mednarodni lestvici za ocenjevanje vin je mogoče trtnemu pridelku dati od 0 do 20 točk. V biltenu, ki ga je ob letošnjem ,,Tednu dolenjskega cvička" izdal prireditveni odbor, piše, da „pri cvičkih sodimo, da so cvički, ki so dosegli 15 in več Pivci izven vseh kategorij? točk nekaj zelo dobrega, vrhunskega, vendar jih je razmeroma malo. Za odlične cvičke smatramo še vedno take, ki so dosegli od 14 do 15 točk, za prav dobre pa cvičke od 13 do 14 točk. Cvički z oceno od 12 do 13 točk so še vedno dobri, vsi ostali pa primerni." Za cviček lahko zapišemo, da je dobro vino in moda obenem. Pred nekaj dnevi se je zgodilo, da sem prijateljem v Ljubljano ,,prodal" cviček, ki sem ga kupil v čisto običajnem novomeškem vinotoču. Rekel sem, da je iz Gadove peči (morebiti je celo bil), v slast jim je šel •- boljšega bojda še niso pilL Očitno je torej, da nisem najbolj pošten in trezen Dolenjec; ene stvari pa gorenjskim znancem kljub vsemu nisem hotel privoščiti. Nisem jih peljal, čeprav so bili trmasti, na pokušnjo cvička v novomeški hotel ,,Kan-dija". Vsem ocenam čez 15 točk navkljub. Ob letošnjem tednu dolenjskega cvička (patriotično se sprašujem, zakaj dolenjski, ko drugih vendar ni) se je v hotelu „Kandija“ dogajalo med drugim tudi to, da so se gostje že v sramežljivem popoldanskem času polivali z vinom (po trebuhu in za vrat), dogajalo se je, da dosledno nisi mogel naročiti manj kot liter; tal niso pretirano čistili, koščeni preostanki pečenih pujskov so kot NLP letali po ozračju, vse skupaj je povprečno spominjalo na čisto povprečno kmečko veselico. Pipce in preostalo lahko oborožitev prinesite s seboj! „Modri angeli" so iz obzirnosti do krajevnih običajev posredovali le v najnujnejših primerih. Pravzaprav smo Dolenjci nesrečen narod. Pridelujemo najboljši cviček na zemeljski obli, vendar ga ne moremo nikjer v miru spiti. Ali pa ga ne moremo v miru piti v hotelu ,,Kandija“? Cviček ima teoretično in dejansko oceno od 0 do blizu 20, so pa tudi gostišča brez kategorij. Morda pa so brez kategorij ljudje? MARJAN BAUER ALI VESTE: ... da v drugi polovici 16. stoletja v Novem mestu ni bilo neizogibno potrebno, da je znal mestni sodnik brati in pisati? Stoletje prej pa so bili med mestnimi sodniki celo taki, la niso znali niti enega niti drugega. Zgodovinar piše, „da je bilo dobro, če je sodnik poznal tudi deželne in druge postave. Zlasti z vojaki so imeli sodniki dostikrat velike sitnosti; zato so npr. mestni očetje leta 1593 vicedomu priporočili, naj jim potrdi izvoljenega Gričarja, če tudi je protestant, kajti ta ume vesti se tudi proti najvišjim vojaškim dostojanstvenikom tako kakor se spodobi" ... da se je v tem istem stoletju pogosto zgodilo, da je o izvolitvi v notranji mestni svet odločala večinoma kljub tako imenovani ,,prosti volit vi" le dvanajsterica notranjih svetovalcev? Kronika piše, ,,da kakor povsod po svetu, odločevalo je tudi v Novem mestu osebno prijateljstvo, ali pa osebna mržnja, podkupljivost, terorizem in druge take človeške stvari" ... da je Novo mesto dolgovalo od leta 1701 do 1745 deželi 70.000 goldinarjev, kar je največ med vsemi kranjskimi mesti? Preiskovalna komisija, Id jo je zaradi tega poslal vicedom v mesto, je dognala, da so blagajničarji pogostoma polagali račune šele 10 let po končanem službovanju, in še takrat le notranjim mestnim svetovalcem, s katerimi so bili v sporazumevanju, največkrat tudi v sorodstvu; pokladali pa so (račune) ne na rotovžu, ampak na njihovih domovih. Pri pogrnjenih mizah in pri vinski kapljici so se računi pregledovali in seveda tudi brez ovir odobravali." Novomeška kronika PRETEKLI TEDEN je imela soseska Gotna vas-Regerča vas zbor • občanov, na katerem so se občani seznanili s programi občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in programom dela v lastni soseski. Veliko pripomb je bilo glede komunalne neurejenosti Regerče vasi, saj je znano, da Regerčani že dalj časa le upajo, da bodo dobili asfaltirano cesto, javno razsvetljavo ipd. Od zadnjega zbora občanov je imel največ koristi gostilničar, ki je zborujočim odstopil prostore! NOVOMEŠKI LJUBITELJI žabjih krakov že hodijo ogledovat, četudi so mlake še zamrznjene. Ob prvi večji otoplitvi je pričakovati pravcati naval na žabji zarod, kar do neke mae sploh ni čudno, saj so novomeške mesarije - bolj prazne! ZNAČILNO ZA KLUB novomeških študentov je bilo, da leta in leta ni znal poskrbeti za izčrpno in pravočasno obveščenost svojih članov. Stvari se obračajo na boljše, kajti študenti so pod arkadami pri trgovini s sadjem in zelenjavo na Glavnem trgu namestili oglasno omarico. Tako se noben študent ne bo mogel izgovarjati na neobveščenost, saj pot mimo omarice vodi v restavracijo - Pri vodnjaku, kjer študenti niso redki gosti! TOŽBE GOSPODINJ o visokih cenah živil na tržnici niso iz trte zvite, saj je v ponedeljek stal kilogram endivije 30 do 35 din,s paprike 40 din, paradižnika 45 din, krompirja 8 din, fižola 20 do 22 din in cvetače 20 din. Za kilogram pomaranč je bilo treba odšteti 12 din, jabolk 10 do 12 din in hrušk 15 dia PREJŠNJI TEDEN je darovalo kri 67 občanov, med njimi 13 delavcev iz Novoteksa, 12 iz Novo lesa, 11 iz Krke, 6 iz mirnopeške Beti in 5 iz IM V. RODILE SO: Nevenka Meden iz Ceste komandanta Staneta 32 - Jureta, Milena Blažič iz Šmihelske 6 -dečka in Milena Drakulič iz Muzejske 6 - deklico. UMRL ni nihče. / Ena gospa je rekla, da je izraz „vinogradnikar“, kot je eden ot slovesnih govornikov ob tednu dolenjskega cvička imenov slovnično čisto preproste vini gradnike, prav tako žaljiv, kot če bi cvičku rekli marvin. 17 Ob cesti iz mesta proti železniški postaji v Brežicah polagajo v zemljo cevi za kanalizacijo in telefonski kabel, da bodo dobili priključke končno tudi novi naročniki v Šentlenartu in Brežini. (Foto: J. Teppey) Vsak vprašuje, kje bo vzel Programi interesnih skupnosti niso prenapeti — Bodo kljub vsemu lahko še kaj črtali iz njih? — Plačniki so tudi porabniki Predlog družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 je bil v brežiški občini deležen izredne pozornosti, zlasti med zaposlenimi, kar je razumljivo, saj so ti v prvi vrsti tehtali obremenitve, ki jim jih prinaša. O podpisu dogovora bi bila morala sklepati tudi občinska konferenca SZDL na seji 13. marca. Žal ni bila sklepčna, zato so udeleženci odločitev prepustili predsedstvu. Na seji so obsodili neodgovoren odnos do dolžnosti v tem organu. Nesklepčnost se je pojavila niso' enaKO pomembne in je se- tudi na sejah skupščin nekaterih samoupravnih skupnosti, saj so jih morali sklicevati po dvakrat in celo trikrat. Pri tem se je pokazalo, da z udeležbo ni bilo težav, kadar je šlo za področja, za katera so ljudje tako rekoč življenjsko zainteresirani. Za brežiško občino je zdaj predvidena stopnja obremenitve 32,43. V gospodarstvu vsi po vrsti menijo, da je previsoka, saj po pregledu zaključnih računov v delovnih organizacijah ugotavljajo, da so v težkem položaju. Povsod sicer poudarjajo, da programi samoupravnih interesnih skupnosti niso prenapeti, četudi je res, da vse dejavnosti r BORCI, PREBERITE! ^ Občinsko združenje borcev NOV in Posavski muzej v Brežicah pripravljata izdajo knjige o narodnoosvobodilnem boju v brežiški občini, zato prosita borce in aktiviste, naj pošljejo zapise s spomini na tiste čase do 31. aprila na občinski zbor ZB NOV v Brežicah. Ta se skupaj z muzejem priporoča tudi za predmete, ki so jih uporabljali borci, da bi z njimi dopolnili razstavno zbirko. V poštev pride orožje, pa tudi drugi predmeti. Oddajte jih v Posavskem muzeju ali na sedežu občinskega Združenja borcev ,NOV. lekcija še vedno možna. Tako so v nekaterih »organizacijah izjavili, da je zanje sprejemljiva samo lanska stopnja 29 odstotkov. Občinski sindikalni svet pa je na primer sprejel stališče koordinacijskega odbora pri občinski skupščini, da se podpis odloži. Na seji konference SZDL so razpravljalci opozorili izvršni svet občinske skupščine, naj ta napravi vse, da bo plačevanje anuitet za bizeljsko šolo prevzela republiška izobraževalna skupnost. Te anuitete so bile do zdaj v proračunu in močno prizadenejo izobraževalno dejavnost. Pri razpravi predloga družbenega dogovora so se tokrat po- V KAPELAH USPEŠNA AKCIJA DPM Akcija za obnovo ograje pri osnovni šoli v Kapelah je na pobudo DPM presegla pričakovanja. Delegati so zbirali prispevke med člani društva po vaseh, pa tudi med drugimi kraja ni. Radiča Šepec iz Rakovca je prispevala 280 din, Tončka Lahovič iz Jereslavca 420 din, Ivan Krošelj iz Slogonskega 840 din, Karolina Cerjak iz Vrhja 850 din in Kristina Pšeničnik iz Kapel 1.120 din. Na Podvinjah in v Zupelevcu zbiranje še ni končano. Društvo se vsem, ki so prispevali finančna sredstva in zagotovili pomoč v delu, najiskreneje zahvaljuje in upa, da bo z istim uspehom izvršilo tudi vse ostale naloge, ki si jih je nadela na zadnjem občnem zboru. D. V. Novo v Brežicah SPREHOD PO MESTU - V soboto so si del^ati hortikulturnih društev Slovenije ogledali Brežice. Ustavili so se ob šoli, kjer bodo do junija društva zasadila spominski park, nato so si ogledali razstavne prostore v brežiškem gradu in rastlinjake v Čateških Toplicah. K ZOBOZDRAVNIKU PA NE - V Dobovi imajo zobno Ambulanto, toda radi bi še novo opremo. Potrebovali bi nov stol in napravo za vrtanje s hlajenjem. Matere so pre pričane, da bi otroci potem z manj strahu prihajali k zobozdravniku. Res je sicer, da je osebje prijazno, toda to ne more odtehtati sodobnejših pripomočkov, ki povzročajo pri popravljanju zob manj bolečin. Marsikdo se zdaj raje odpravi v Brežice, toda tam so vrste neskončne in izguba časa zelo velika. SKROMNEJŠA PONUDBA - V isnicah se že nekaj časa pozna, da eso spet izvažamo. Izbira je leromnejša kot prej, primanjkuje pa BREŽIŠKE VESTI javila različna stališča med razpravami v družbenopolitičnih organizacijah in gospodarstvu. V delovnih kolektivih so verjetno celo pozabili na že sprejeto resolucijo družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1976. Delegati tedaj niso imeli pripomb niti niso pokazali težnje, da bi kje kaj okrnili. Prav zaradi tega so na konferenci SZDL opozorili, da mnogi izgubljajo preveč besed okoli delitve dohodka v delovnih organizacijah, premalo pa govorijo o tem, kako bi ga več ustvarili. Po nepotrebnem poudarjajo besede „vi in mi“, saj so plačniki v tej ali oni obliki tudi porabniki, če ne ravno zaposleni delavci, pa njihovi otroci, starši in drugi člani družine. J. TEPPEY zlasti teletine in svinine. Govedino imajo na zalogi ob vsakem času. PRIBE IN ŠKORCI - Ptice selivke je zima tik pred koledarsko pomladjo ukanila kot že dolgo ne. Med preletom čez brežiško območje so se spustile ob Krki in Savi jate prib, vendar jih je v snegu veliko zmrznilo. Precej jih je končalo tudi na cesti Ljubljana - Zagreb, ki je bila tiste dni edina kopna lisa daleč naokoli. Povozili so jih avtomobili. Mraz je sejal smrt tudi med škorci, ki so se prav tako prezgodaj vrnili v naše kraje. KAKŠEN BO RAZVOJ DO 1980? - V ponedeljek, 22. marca, se je v Brežicah sestala komisija za izdelavo družbenega plana občine za obdobje 1976 - 1980. Seji so prisostvovali predstavniki občinslcih vodstev družbenopolitičnih organizacij in vodja strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti Gradivo za osnutek plana je pripravljeno, zato so se dogovorili, tako naj poteka delo vnaprej. Grenke kaplje! ,Delam od jutra do večera!" Novinarjem „uredništva v gosteh" je prejšnji torek nudila zavetje pred zimskimi meglami gostilna Rezike Kramei v Dobovi. Prijazna gostiteljica je dan za dnem priča tegobam, ki tarejo njene sovaščane, saj kozarec vina običajno razveže usta tudi tistim, ki sicer molče prenašajo vsakdanje pehanje in nehanje. Docela zgrešeno bi bilo misliti, da je delo gostilničarke lahko; o nasprotnem nas je prepričevala Kramerjeva, kajti v življenjski čaši, ki jo izpija, je prenekatera grenka kaplja! ..Gostinci delamo na dan tudi po sedemnajst ur in več, pri osebnem dohodku pa se to nič ne priznava. V poprečju naj bi na mesec zaslužila po štiri tisoč din in toliko se šteje tudi pri davčni odmeri. Jasno pa je, da tlede na vloženo delo to niso isti računi. Pri odmeri davkov ne upoštevajo niti stroškov poslovanja in različnih prispevkov. V tozdih zaposleni delavci imajo ob koncu leta možnost dobiti del preseženega dohodka, v gostinstvu pa tega ni moč. Kar zadeva delovni cas gostincev, se mi zdi, da nekatere stvari niso v skladu celo z ustavnimi določili. Mnogi vidijo v gostincih le ljudi, ki naj bi postransko služili milijone. Z računi lahko dokažem, da to ni res! Sploh pa nimam nikoli prostega časa. Kdaj naj si vzamem čas za oddih, za kino ali gledališče, ko pa sem vprežena v delo od jutra do večera! “ Tako je potožila Rezika Kramer in pripomnila, da bi bilo treba o položaju gostincev v samoupravni družbi še marsikaj premisliti; drugače povedano, jim olajšati delo, kajti dejstvo je, da se zanimanje za zasebno gostinstvo čedalje bolj manjša. Pri sodniku za prekrške je bilo lani v krški občini v postopku več kot dva tisoč zadev. Približno 400 jih še čaka na rešitev, vendar upajo, da bodo z občasno dodatno pomočjo v administraciji prišli kmalu na tekoče. Vse kaže, da je poostrena kaznovalna politika pri denarnih in zapornih kaznih že rodila sadove. Denarnih kazni je sodnik za prekrške izrekel za več kot 450.000 din, zaporne kazni pa so bile vse daljše od 15 dni. V nasprotju s prejšnjimi leti so se lani v občini umirila tako značilna žarišča za pretepe in izgrede, kot so bila nekdaj Senovo, gostišče na Gmajni in kostanjeviško-gorjanski predel. Razgrajače so iztreznile najbrž tudi ostre kazni. Izpadi se sicer tu in tam še pojavljajo. Med kršilci javnega reda in miru so večinoma mladi, komaj polnoletni ljudje, ki se večkrat vrača- »Krško skozi stoletja” Za jubilej bo pod streho delavski dom v Krškem Druga seja koordinacijskega odbora za pripravo prireditev ob 500-letnici krških mestnih pravic je pravzaprav samo potrdila že prej predložene okvirne programe posameznih komisij. Le-ti se v zadnjem času niso bistveno spremenili niti jih niso dopolnili, saj so že tako obširni, da bo verjetno morala marsi-kaka stvar zaradi pomanjkanja denarja odpasti. Prva stvar, ki verjetno ne bo okrnjena, bo jubilejni zbornik z naslovom „Krško skozi stoletja", za kate- Do sedmih nič alkohola Odločitev pred delegati občinske skupščine Za sejo občinske skupščine, ki bo 30. marca v Krškem, je tokrat predlagan odlok o omejitvi točenja in prodaje alkoholnih pijač v jutranjih urah. To pravzaprav ni nič novega, saj so tovrstne ukrepe sprejele že številne občine v Sloveniji, med njimi tudi občini Sevnica in Brežice. V Krškem je bil predlog nekoč že na dnevnem redu, vendar so ga odborniki zavrnili Tokrat so predlagatelji bolj prepričljivi in prilagajo gradivu tudi kratek opis alkoholizma v krški občini Služba socialnega varstva je lani zbirala podatke o alkoholikih in ugotovila, da jih je med zaposlenimi 135. Med njimi 85 moških in 50 žensk Podatke so poslale delovne organizacije, vendar ne vse, ker so ponekod menili, da sami ne morejo določiti, kdo je alkoholik v pravem pomenu besede. Za kmete, upokojence, obrtnike in nezaposlene občane so posredovale podatke krajevne skupnosti Iz teh lahko razberemo, da je v vrstah omenjenih kategorij občanov 160 alkoholikov, od tega 43 žensk. Služba socialnega skrbstva sklepa, da je resnično število alkoholu vdanih občanov precej večje, in računa, da je tako v delovnih kolektivih kakor tudi v krajevnih skupnostih alkohol zasužnil gotovo še enkrat toliko ljudi Skoraj dve tretjini vseh problemov, ki jih rešujejo socialni delavci, imata svoj izvor v alkoholizmu. Iz družin alkoholikov izhaja 70 odst. vseh mladoletnih prestopnikov, 75 odst. duševno prizadetih otrok in 65 odst. otrok z asocialnim vedenjem Tudi večino družinskih nesporazumov zaneti čezmerno uživanje alkoholnih pijač. Vsi vemo tudi za številne zgubljene delovne ure, žal pa so o teh posledicah alkoholizma ni na voljo podatkov, ker se pogosto skrivajofza bolezenskimi izostanki. Tudi jutranji kozarček napravi svoje in potemtakem je prepoved točenja alkohola do sedme ure vendarle upoštevanja vreden ukrep. J. TEPPEY rega so predložili že 31 tem oziroma razprav, ki naj bi obdelale posamezna zgodovinska obdobja kraja, ovrednotile dela nekaterih domačih umetnikov in drugo. Da bo zbornik pomembno delo, pričajo tudi imena znanstvenikov, s katerimi so se že ali se še bodo dogovorili, da bi v njem sodelovali s svojimi prispevki. S precej večjimi stroški so povezani načrti za praznično ureditev mestne podobe. Krajevna skupnost je v svoj prihodnji program sicer vključila nadaljevanje komunalnega urejanja, v načrtu pa je tudi obnova vseh pomembnejših kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Seveda bodo ob tem poskušali doseči, da bi občani obnavljali zunanjost hiš, predvsem tistih, ki »dijo med najstarejše in so arhitektonsko zanimive zaradi svoje starinske, še nepopravljene podobe. Najpomembnejša jubilejna novost in pridobitev pa bo vsekakor delavski dom, ki naj bi ga do prihodnjega leta postavili vsaj pod streho. Pogovori, ki naj zagotovijo potreben denar, se uspešno nadaljujejo in ga bodo, po vsej verjetnosti tudi s po- jo pred sodišče, zato bodo kazni do povratnikov še poostrili. Proti pričakovanju pa lani niso imeli hujših izgredov zaradi velikega števila delavcev, zaposlenih pri graditvi jedrske elektrarne. Miličniki imajo sicer dovolj dela s posredovanjem pri gostilniških nemirih, do izpadov s političnim obeležjem pa skoraj ni prišlo, vsaj med sezonci ne. Bilo je več poskusov hazar-diranja, vendar v teh primerih uspešno posega vmes postaja milice v Krškem. Precej preglavic še vedno povzročajo Romi. Njihove družine so sprte med seboj, zato so prepiri in pretepi med njimi nekaj vsakdanjega. Med seboj grdo obračunavajo med popivanjem po odročnih gostilnah. Romi razen tega nadlegujejo občane s prosjačenjem in jim povzročajo nevšečnosti s tatvinami. Zaposleni niso, zato se vrte v začaranem krogu med krajo in prosjačenjem. Edino upanje je mladi rod, če jim bo uspelo otroke v šoli toliko vzgojiti, da si bodo izbrali pot normalnega preživljanja z delom. J. T. celoti zbr; ■ajev ali. Ž. ŠEBEK KOTIČEK ZA ČEBELARJE V krški osnovni šoli nameravajo letos urediti čebelarski kotiček s stalno razstavo čebeljih proizvodov in čebelarske literature. To naj bi pripeljalo v vrste čebelarskega krožka še več mladih ljubiteljev narave in čebel. Kuhinja osnovne šole v Leskovcu je hkrati tudi jedilnica in shramba in šolatji se pri opoldanskem obroku komaj zvrstijo za tesno mizo. V novi šoli bo vse drugače. Z učenci vred se je veseli tudi kuharica, saj bo tam več prostora za delo in otroci bodo končno imeli jedilnico. (Foto: J. Teppey) Krške novice AIJ JIH BO DOVOLJ? -Četudi mora Posavje za letošnje republiške mladinske delovne akcije zagotoviti manj brigadirjev kot lani, se v krški občini boie, da bo odziv znova premajhen. Odločili so se najprej zbirati prijave po vseh osnovnih organizacijah, po tem pa posredovati v primerih, ko bi morda v delovnih kolektivih nasprotovali udeležbi. NOVI „CELULOZAR“ - Napovedana ustanovitev enotnega športnega društva, ki pod svojo streho združuje vseh osem sedanjih klubov z območja krške krajevne skupnosti, se je uresničila minuli teden. Na ustanovni skupščini društva, ki bo nosilo ime „Celulozar“, so za predsednika njegove skupščine delegati izvolili Zorana Dularja in za predsednika izvršnega odbora Marjana Markla. TRI SKUPINE - Novosprejeti člani Zveze komunistov so v začetku minulega tedna sedli v „šolske klopi", da bi si pridobili osnovno idejnopolitično in družbenoekonomsko znanje, brez katerega njihovo delovanje ne more biti uspešno. Prvi skupini slušateljev seje ta teden priključila že druga, v tretjo pa bodo zajeli tiste nove člane, ki imajo višjo ali visoko šolsko izobrazbo. in jim dali tudi zahtevnejši delovni program. SEDEM MEDALJ — Zadnji nastopi krških plavalcev na republiških zimskih prvenstvih pravzaprav niso razočarali, četudi medalj ni bilo več toliko kot prejšnja leta. Se najbolj se je izkazala Tončka Škafar, ki je osvojila eno zlato in tri srebrne, po eno srebrno je dobil Iztok Švab, bionasti pa Boris Koprivnik in Andrej Škafar. Ostrejše kazni več zaležejo Veliko mladih kršilcev javnega reda in miru — Nepoboljšljivi Romi grobo obračunavajc med seboj — Miličniki preprečujejo poskuse hazardiranja •T f V zavarovalstvo pelje le zaupanje jo komunalne interesne skupno sti. Ob tem je bilo v razpravi večkrat opozorjeno, da predpi-i sani obrazci o samoupravnem oblikovanju teh skupnosti morda ustrezajo nekaterim centrom v Sloveniji, v malih občinah pa bi režija lahko snedla denar za pravo dejavnost. O tem bodo po potrebi sprožili tudi zakonsko spodbudo za poenostavitev. V povezavi s krajevno skupnostjo ne gre zanemariti predlogov o posebnem prispevku, ki bi. se pobiral hkrati z vodarino (pbdjetje zbere na leto komaj za tokovino), da bi imeli nekaj denarja za priprave na gradnjo novega vodovoda. V bodoče tudi ne gre več graditi samo blokov, ko le-ti stojijo v neurejeni okolici. Stanovanjska skupnost bo morala tehtati, kakšne najboljše učinke jim lahko prinese denar, združen v banki, ali drugačno združevanje, ki je že marsikje uveljavljeno. Organizacija občanov v vaških in uličnih odborih je zelo zaživela, kar obeta razmah v delu krajevne skupnosti. Zaenkrat jim še ni uspelo razgibati dejavnosti hišnih svetov. V spominu so še Niso brez pripomb Primož: večje ugodnosti tudi za kmetijstvo Primoški delegati na problemski konferenci SZDL o krtetijstvu v začetku meseca v Sevnici niso prišli do besede, zato so se o tem, kaj kaže postoriti, da bi bilo tudi v kmetijstvu bolje, pogovorili že prvo nedeljo po konferenci. Ugotavljajo, da srednja in dolgoročna posojila za pospeševanje kmetijstva niso ugodna. Predlagajo, naj bi polog pri najetju posojila ne znašal več kot 20 odst. kot to, velja za potrošniška posojila za nabavo gospodinjske 9preme in drugih strojev. Kmetom naj bi nudili to ugodnost pri posojilih za posodabljanje gospodarstva, da bi odplačevali posojilo šele tedaj, ko bi vloženi denar pričel vračati sadove. Pri strojih naj bi bilo to čez eno leto, pri obnovi vinogradov takrat, ko bi leti začeli roditi, pri gospodarskih poslopjih ali pomenskih kravah, ko bi vzredili tele. Kratkoročna posojila naj bi bilo mogoče dobiti tudi za nabavo umetnih gnojil in za regresiranje semen. Občinska skupščina naj bi sprejela tudi odlok o kmetijah. Kmetje želijo, da bi Elektro Krško postavil na Slančjem vrhu in Druščah pomožne transformatorje, ker imajo tisti, ki so pripeti na transformator na Telčah, preslabo napetost za delo s kmetijskimi in gospodinjskimi stroji. KAREL ZORKO OD LISCE DO MALKOVCA MLADI DELAVNI - Osnovna organizacija mladih na Malkovcu je zeto delavna. Kot vrsto let nazaj, so tudi letos povabili vse žene iz okolice na proslavo dneva žena. Nad Hmeljnikovo kletjo so pripravili krajši kulturni program, ženam so podelili šopke in poskrbeli za zakusko. Mladi so pokazali, kaj lahko ( naredijo kljub skromnim možnostim, vendar z dosti volje. SNEG USTAVIL DELO - Kot v ostalih krajih Slovenije, je tudi v Tržišču zapadlo obilo snega. Na Malkovcu so ga 9. marca namerili 66 cm. Cestna služba je imela precej dela, da je s plugi prodrla do glavnih krajev v krajevni skupnosti. Kmetje so v tednu pred snežnim metežem že pridno začeli delati v vinogradih in na poljih. Novi sneg je za več ted-j nov ustavil vse delo. VODOVOD NA SLANČJEM VRHU - Na območju krajevne skupnosti Tržišče gFe gradnja vodovodov h kraju. Skoraj med zadnjimi so letos pričeli delo še vaščani Slančjega vrha, Otavnika in Jeprjeka za 25 gospodarjev. Pridni vaščani so izkoristili lepo vreme v minulem mesecu. Položili so že skoraj vse cevi ' Brž ko se bo stalil sneg, bodo začeli z gradnjo zajetij. Pri delu jim bo v okviru možnosti pomagala tudi krajevna skupnost. VSAKEMU POMAGA - Vse tri krajevne skupnosti Krmelj, Tržišče in Šentjanž so bile nekaj let brez prave veterinarske službe. Sedaj je v Krmelju že dve leti nameščen veterinar, ki pokriva to območje. Dela ima čez glavo, če se le da slehernemu rejcu nemudoma pomaga. Vztrajati je treba, da veterinar ostane na tem območju tudi naprej, ker je rejcem bolj pri roki Dosti primerov se tako lahko reši z manjšo škodo pri živini. . L UDOVC SliVNIŠKI VIJST VII Št. 13 (1392) * 25. marca 1976 Enotnost doline Krmelj, Tržišče in Šentjanž: sodelovanje tudi v SZDL Ob koncu februarja so se v Krmelju sestali predstavniki vseh treh krajevnih organizacij SZDL iz te doline. Takrat ustanovljeni iniciativni odbor naj bi pripravil pravila sveta SZDL za vse tri krajevne skupnosti. ,.Enotnost vseh treh krajevnih skupnosti terja velika akcija po-sodobljanja cest, za kar plačujemo samoprispevek v vseh treh krajevnih skupnostih. Skupno sodelovanje zahteva tudi razvojni program krajev. Ustanoviti bi bilo treba svet skupnosti krajevnih skupnosti naših treh krajevnih skupnosti," pravi predsednik krmeljskega izvršnega odbora krajevne konference SZDL Rudi Prosenik. ..Vprašanje nove šole v Krmelju ah že lep čas hudo razdvaja. Najti moramo rešitev, ki bo odpravila nesoglasje. Žal svet komunistov vseh treh krajevnih skupnosti, ki je bil ustanovljen še na pobudo starega komiteja, ni zaživel, od njega smo pričakovali več. Pri sestavi pravil novegr sveta SZDL razmišljamo, kako bi vanj zajeli delegate iz osnovnih organizacij ZK, izvršnih odborov konferenc SZDL, delegate za zbor krajevnih skupnosti in združenega dela občinske skupščine s tega območja, borce in mlade. Ko bi šlo za razpravo o posebnih področjih dela, bi pritegnili ljudi še iz teh področij - npr. o šolstvu učiteljstvo iz vseh treh šol. Iz tega območja se še vedno mnogo delavcev vozi na delo izven občine, krajevne skupnosti pa od teh kolektivov ne morejo dobiti denarja za svojo dejavnost. V Krmelju bi nujno potrebovali obrat, kjer bi se lahko zaposlil del moške delovne sile, ki se je sedaj prisiljena voziti drugam." A. Ž. Rudi Prosenik: ,,Vsa dolina je celota." V kmečkem društvu za vzajemnost so v preteklosti kmetje našli tisto, česar pri zavarovalnici niso našli — Sava obeta prelom s podjetniško miselnostjo Nelagodno počutje članov trebanjskega društva za vzajemnost in samopomoč bo po seji občinske konference SZDL, ki je bila 16. marca, nedvomno splahnelo. Marsikdo se je namreč zadnji čas kar ustrašil prizadevanj zavarovalnice Sava in drugih dejavnikov pri ustavnem preoblikovanju zavarovalništva v skupnosti. Direktor Savine enote iz Novega mesta Jože Suhadolnik je naglasil, da zavarovalnica nikakor noče biti grobar kmečkih društev. Razprava ni prinesla za zdaj še nobene spre- V soboto se je na Lisci zbralo na sindikalnih igrah v smučanju nad 30 nastopajočih. Ekipe so poslale osnovne organizacije sindikatov Lisce, Jutranjke, Kopitarne, sevniške osnovne šole, tozd Gozdnega gospodarstva, milice, elektra in Stillesa. Igre so potekale v organizaciji občinskega sindikalnega sveta in smučarskega kluba planincev. Na sliki: predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Jeke (drugi z desne) otvarja igre. (Foto: F. Pavkovič) Komunalo, ki ne ho kamen spotike Komite ugodno ocenil prizadevanja delavcev Komunalno stanovanjskega podjetja -Takšne samoupravne skupnosti komunalnih dejavnosti, kot jih zmoremo Skupna seja komunistov Komunalno stanovanjskega podjetja, komiteja občinske konference ZK in predsedstva občinskega sindikalnega sveta 17. marca ni naredila iz komunale ..občinskega problema", temveč je ugotovila napredek v medsebojnih odnosih v kolektivu in navsezadnje tudi izboljšanje storitev. V občini so pred ustanovitvi- 820.000 dinarjev; četrtina gre številni neuspeli lanski sklici. Kakršnakoli ..opozicija" tako imenovanih porabnikov storitev v mestu do podjetja v obliki puščic na njegov račun ne vodi nikamor. Uspešnejša je aktivnost v hišnih svetih in uličnih odborih in sprotno opozarjanje na pomanjkljivosti. Novi poslovni prostori in kadrovske okrepitve so že prinesli prve uspehe, zato je podpora boljša kot vsesplošna krit;ka. A. ŽELEZNIK Mirenska sloga Mirenski Partizan postaja hram za kulturo Že dvoje prireditev je lahko bilo v preurejeni dvorani mirenskega Partizana: pustovanje in proslava 8. marca. Kraj je vse bliže cilju — urejeni dvorani za kulturne prireditve. Na lanskem občnem zboru TVD Partizan na Mirni so se člani obvezali, da bo vsak opravil pri preurejanju doma 40 prostovoljnih ur. ,,To obveznost je ena tretjina članov opravila do polovice obljubljenih ur. Več namreč doslej ni bilo treba, ker udarniškega dela ni bilo mogoče pripraviti za vse. Pravzaprav je užitek delati s takimi ljudmi, kjer vladata sloga in tolikšna volja do dela," je dejal Bojan Kolenc, vodja gradbenega odbora, na koncu pogovora, ko je pokazal preurejeno dvorano. Stari mirenski Partizan je bil ž.e lep čas zapuščena zgradba. Sedaj je v njem trden oder. Pod betonsko ploščo daje vsej stavbi prijetno toploto kotel centralnega ogrevanja. Strop je toplotno izoliran s stiroporom. Na mestu nekdanjih stanovanj se v podaljšani dvorani dviga balkon: pod njim so pridobili prostor za 60 sedežev, zgoraj pa 70. V zidu je nova električna napeljava. Nekaj dela čaka še pleskarje. Recept za skupni uspeh je, kot pravi Bojan Kolenc, skupno sodelovanje vseh organizacijsin društev, delovnih kolektivov ter občanov vse krajevne skupnosti. ,,Z nabiralno akcijo po slehernem zaselku na območju krajevne skupnosti smo zbrali tri tisočake; le trije niso dali. Krajevna skupnost je prispevala 150.000 dinarjev, kulturna skupnost 300.000; dolg je spisek tega, kar so prispevale delovne organizacije." Sedaj je treba dobiti še opremo, urediti oder. Poglavitno, dozidava raznih pomožnih prostorov, jih še čaka. Kolenc razmišlja tudi o tomboli, ki bi jim lahko navrgla kaj denarja za nadalj nja dela. Celoten predračun znaša 2,60 milijonov dinar jev. Vse pohvale je vredna pobuda mirenskih telesno-kulturnih delavcev, da bi uredili svoj dom za kulturne namene, ker je za telovadnico neustrezen. Slednje jim daje na voljo šola v svoji telovadnici. A. Ž. Takole veselo je bilo v prenovljeni dvorani mirenskega Partizana ob letošnjem 8 marcu, ko je dvorana že lahko sprejela goste. Že sedaj pripravljajo na Mimi sestanek vseh, ki lahko kaj storijo za razmah kulturnih skupin, da bo amaterizem v novi sezoni na primerni viši ni v za to usposobljeni dvorani. (Foto: novinarski krožek osnovne šole Mirna) membe: za pogovore med zavarovalnico in društvom bodo odprta vrata, medtem pa bodo oboji skušali še naprej spraviti v varstvo kar največ živine. Trebanjsko društvo je po številu članov drugo v republiki. Letos stopa že v šesto leto dela. Kot je zatrdil njegov predsednik Anton Kukenberger, si je v tem času pridobilo med kmeti velik ugled. Prvo leto so imeli v varstvu le 500 glav živine, lani pa že nad 2.300. Kot je poudaril Fran: Jevnikar, je društvo odigralo pomembno vlogo, ko zavarovalnica kmetom ni Lila dostopna. Ob tem je opozoril na to, kako kmetje pri prodaji svojih pridelkov še vedno ne dosegajo ekonomskih cen, zato se bojijo tudi večjih stroškov zavarovanja. „V delu društva je skritega ogromno brezplačnega dela. Vsakdo dela le za to, da pomaga drugemu. Kmečko zavarovanje nedvomno ne bo ustvarjalo presežkov, kot se to dogaja pri drugih zavarovanjih, zaradi česar so takšna zavarovanja lahko cenejša," je ugotavljal Jevnikar. Na sestanku je bilo očitno, kar je nasploh vodilo v družbi: „mahanje“ z dokumenti, četudi z ustavo, samo po sebi ne priteguje, temveč le delo v skladu s temi načelL V teh odnosih je zavarovalništvo šele začelo postavljati stvari na pravo mesto. Tu lahko zavarovalnica stori mnogo z zavarovanjem celotnih kmetij z vsemi osnovnimi sredstvi, kar bi lahko zagotavljalo tudi nižje premije. Takrat bi bili lahko bolj brez skrbi pri zadrugi za tistih 15 milijonov dinarjev družbenih sredstev, vloženih v zasebno kmetijstvo, kakor tudi kooperantje, ki so vložili nad 20-milijonov. Vse to je danes nezavarovano, gre pa za okrog 1.500 kmetij. A. ŽELEZNIK KJE SO RES GRIZLE PODGANE V 11. številki Dolenjskega Usta smo poročali, da imajo v poslovno-stanovanjski stavbi na Cesti Gubčeve brigade 8 v Trebnjem tako hude podgane, da pregrizejo celo svinčene odtočne cevi. Primer se je res zgodil, vendar ne v trgovini „Dolenjke“, kot bi se dalo razumeti iz objavljenih vrstic, temveč v stanovanjskem delu omenjene stavbe. Na netočnost so nas opozoriU od „Dolerflke", češ da taka netočna objava po krivici krni poslovni ugled trgovine. mM, Dokler je bilo pri vlečnici smučarskega kluba Trimo v Trebnjem kaj snega, ni manjkalo zanimanja za smučanje blizu doma. Kdo ve, kdaj bo zima spet tako radodarna s snegom. Tokrat ga je bilo dosti po večletnem premoru, žal, le za kratek čas. Na sliki: del vrste pred vlečnico. (Foto: Železnik) Iz kraja v kraj PRILOŽNOST ZA MLADE - Pri nadaljevanju gradnje šolskega igrišča v Trebnjem bodo imeli možnost izkazati se tudi mladi. Pri raznih drobnih delih bodo prišle prav roke šolarjev, lahko pa bi se iztezali tudi ostali člani mladinske organizacije v mestu, saj bo novo igrišče prispevalo k razvoju številnih športnih panog. ODVOZ SE JE IZPLAČAL - Se Novomeščani bi lahko Trebanjcem zavidali očiščeni sneg, ki je bil s parkirišč, pločnikov in večine dvorišč v glavnem nemudoma odpeljan na prikladnejše mesto. Tako ob topitvi ni bito nevšečne brozge. ZAKLJUČEK LETOŠNJE LARPAR1JE - V petek zvečer ie bil v mokronoškem domu Svobode zaključek letošnjega karnevala. Na pogostitev povabijo, kot je to že dolgoletna navada, vse sodelujoče. Za zabavo je igral sevniški Seplan, redni gost prireditev v Mokronogu. Družbenopolitične organizacije pripravljajo oceno spodrsljajev na letoš- njem karnevalu, ki so med gledalci vzbudili zgražanje. SKRBI EDINE GOSTILNE -Minuli teden je bila Kolenčeva gostilna na Mirni edini odprti javni lokal v kraju. Vrata bifeja je namreč ,,krasil" listek, da je zaprto. Ce kdo zavida Mirenčanom skokovit industrijski razvoj, lahko vseeno potoži kakšno solzo nad tem, ker premore drugo središče občine le eno spodobno gostilno, kjer si lahko privežejo dušo. Nekateri, kot teže, ne želijo dobro niti temu lokalu, zakaj v začetku marca so neznanci povsem razdejali sanitarije. VZPOREDNE PROGE - Železnica in avtobusna prevozniška podjetja tekmujej o v občini, zato so vožnje v glavnem ob istem času. Tako je bilo rečeno na seji občinskega sindikalnega sveta. Posebno velja to za jutranje ure, čeprav se zadnje čase stanje izboljšuje. Po drugi strani pa manjka ugodnih zvez v dopoldanskem času. TREBANJSKE NOVICE Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK DOLENJSKI LIST 19 cil\ bomo vključili že tudi 2. in 3. izmeno. Z denarjem bomo prišli skozi. Ob sodelovanju vseh in tudi prizadevnosti 30-članskega kolektiva zaključujemo to naložbo. Požrtvovalno delo tudi vnaprej bo omogočilo zagon tovarne tri mesece pred uradnim zaključkom investicije." a. Železnik TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI LIST Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK St. 13 (1392) - 25. marca 1976 N VETERANI V FILMU Predzadnji ponedeljek je ljubljanska televizija predvajala dokumentarni film Milana Pogačnika Sarabanda 17. regimenta. V njem so prikazane tegobe kranjskih Janezov v avstro-ogrski vojski. V filmu so bili nekateri prizori posneti v znani gostilni Petra Deva iz Mokronoga. Zanimivost filma je, da je v njem nastopilo 27 očakov iz okolice Mokronoga in Vesele gore, ki so služili vojsko še za časa monarhije. Najmlajši je imel 79 let, pet jih je v času po snemanju že po-,mrlo. j Igrišče za vse Trebnje: nekateri ne odlašajo s podpisom 565 šolarjev v višji skupini in 300 v nižji na trebanjski osnov- ni šoli nima pravega športnega igrišča. Igrišče hudo manjka tudi ostalim športnikom. Sola ga želi dograditi še letos. lani so bila opravljena zemeljska dela, nasut je tudi že gramoz. Opraviti bi bilo treba še drenažo, položiti robnike in asfaltirati igrišče. Za to manjka šoli 550.000 dinarjev. Key prihajajo po učenost na trebanjsko osnovno solo otroci iz 10 krajevnih skupnosti v občini, je šola pripravila samoupravni sporazum, >ld naj bi vključil v financiranje izgradnje tega igrišča tudi te krajevne skupnosti in delovne organizacije na tem območju. Krajevne skupnosti naj bi prispevale delež po številu učencev s svojega območja. Tako, pričakujejo, se bo nabralo 250.000 dinarjev. Delovni kolektivi naj bi se vključili s prispevkom 200 dinarjev na zaposlenega. kar predstavlja nekako 1 odst. od bruto osebnih dohodkov. Na ta način bi zbrali 300.000 dinarjev. V delovnih organizacijah naj bi ta samoupravni sporazum podpisali do konca marca. Do minulega četrtka so na šoli vedeli za podpis v dveh kolektivih: Tregradu in trebanjskem Zdravstvenem domu. Mercatorjeve delavke so za igrišče namenile 5 tisočakov na račun proslave 8. marca. Čeprav ima šolstvo za letošnje leto manj denarja za svojo dejavnost, bodo prispevek od zaposlenih zbrali tudi na šoli; Varčevali bodo na račun materialnih stroškov in bo moralo pleskanje počakati. Če bodo krajevne skupnosti in delovne organizacije zbrale svoje prispevke, bo šola zgradila igrišče do konca .oktobra. POSLEJ POČITNIŠKA SKUPNOST Občinski sindikalni svet je na zadnji seji dal soglasje za ustanovitev počitniške skupnosti v občini. Le-ta bo poslovala podobno kot kakšna gospodarska organizacija, mnogo bo lahko prispevala k enotnejšemu letovanju delavcev. Kot svoj soustanovi-teljski delež je občinski sindikalni svet namenil 12.700 dinarjev, vsoto, ki je ostala od lanskega letovanja. Ljubljanski Agrostroj se je prvotno že odločil vložiti v ustanovitev svojega obrata v Šentrupertu okrog 9 milijonov dinarjev. Odločitev je bila preklicana, sedaj je ponovno pred samoupravnimi organi. Kot je bilo rečeno na občinski konferenci SZDL 16. marca, so občinski dejavniki hoteli videti samo program Delegati, zbrani v Šentrujiertu 13. marca, so pozdravili pripravljenost Agrostroja, da ponovno prouči njihovo prošnjo. (Foto: Železnik) Šentrupert občutek zapostavljenosti Zakaj kraj ne napreduje tako, kot želijo delegati in občani? Še vedno podobna nerešena vprašanja kot na javni tribuni pred letom dni — Preprečili odstope 13. marca je bil v Šentrupertu zbor delegatov z območja te krajevne skupnosti, kjer živi 2.360 ljudi. Sodelovali so tudi člani osnovne organizacije ZK, vodstev ostalih družbenopolitičnih organizacij in dva prvoborca rojaka, ki živita v Ljubljani in bi rada pomagala, da bi tudi njun rodni kraj napredoval. Stoli, kjer naj bi sedeli povabljeni predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, so bili prazni. 43 ljudi je hotelo vedeti, ali se bo tudi tretjič izjalovilo prizadevanje, da bi v Šentrupertu slednjič dobili industrijski obrat. (Tokrat gre za ugledno podjetje, Agrostroj iz Ljubljane.) Nadalje, kako je z gradnjo stanovanj za učitelje in gradnjo v kraju nasploh. Glede industrijskega obrata jih je najbolj motilo nekaj besed v skrajšanem zapisniku predzadnje seje zbora združenega dela občinske skupščine, da namreč stvar ni politično usklajena! Predstavniki krajevne skupnosti so obvestili navzoče o poteku razgovorov v vodstvu Agrostroja dan poprej, kjer Zadovoljni, a ne samozadovoljni Občinski sindikalni svet ugodno ocenil lansko delo - „Mimo" ni šlo nobeno vprašanje Minuli četrtek je občinski sindikalni svet obravnaval delo v minulem letu. Ugotavljajo, da se položaj osnovnih sindikalnih organizacij utijuje, kar tudi nasploh krepi ugled sindikalne organizacije. V tako uspešno delo sindikata je prepleteno tudi delo ostalih družbenopolitičnih organizacij. dejavnost odborov. posameznih občinskih A. ŽELEZNIK Predsednik občinskega sindikalnega sveta vidi napredek v samem načinu dela: forumsko delo jim je jjspelo zamenjati z aktivnostjo članov. Sedaj jih čaka nadrobna obravnava zakona o združenem delu; enako pozornost je treba posvetiti zakonu o družbenem načrtovanju. Ugotavljajo, da ima precej delovnih organizacij v občini težave z novim načinom obračunavanja dohodkov in plačil. Se bolj želijo spodbuditi delo sindikalnih skupin, neaktivne aktiviste bodo zamenjali z drugimi. V razpravi so opozorili, da so bili sindikati premalo vztrajni pri pre-osnovanju nekaterih večjih kolektivov v tozd. Pohvalna je integracija Stanovanjskega in Komunalnega podjetja v Trebnjem, slediti bi jima moral še mirenski GOP. Se v marsikateri razpravi se delavci ne morejo dokopati do bistva, za kar so sestanki sploh sklicani. Razprave o zaključnih računih tudi tokrat po teh ugotovitvah niso prinesle debvcem tiste jasnosti, za katero so se prizadevali. Nezadovoljni so tudi se z delom delegatskega sistema, posebno v samoupravnih interesnih skupnostih. Opozorjeno je bilo, da povezava med delovnimi organizacijami V SINDIKATU 2E 2850 ČLANOV V 38 osnovnih sindikalnih organizacijah v trebanjski občini je organiziranih že 2850 članov. Le-ti delujejo v 90 sindikalnih skupinah, število skupin se zadnje čase ponovno povečuje. Tako na novo organizirajo sindikate v Trimu; v IM V, tozd Tovarna opreme na Mirni je čutiti, da bo treba število sindikalnih skupin še povečati. V občini deluje tudi šest odborov sindikata posameznih dejavnosti. je bilo rečeno, da bodo samoupravni organi ponovno proučili možnost o ustanovitvi obrata v Šentrupertu (le-to je bilo medtem preklicano). Tudi na tem zboru je bilo očitno, s kakšno vnemo si vsi v krajevni skupnosti želijo slednjič stopiti m pot industrijskega razvoja. Kot je dejal prvoborec Vasja Bizjak, je vsaka tovarna kovačnica socializma. Vrsti razpravljalcev ne bi mogli očitati nekritičnosti, ko so modrovali nekako takole: „To je prvi in ne četrti ali peti obrat v krajevni skupnosti, kjer bi morda že lahko bili bolj zahtevni. Sedaj je poglavitno, da začnemo." Navsezadnje pa vsem vodilni položaj Agrostroja med velikimi ljubljanskimi podjetji predstavlja največje jamstvo. Vsa huda kri bi po našem mnenju odpadla, če bi na sestanku v svoji sredi imeli koga od vabljenih iz občine ali družbenopolitičnih organizacij. Predsednik občinske skupščine seje poprej pismeno opravičil, telegramsko tudi predsednica občinske konference SZDL Načelnik oddelka za gospodarstvo je popoldne skušal doseči od sklicateljev preklic sestanka, vendar to ob nad 60 razposlanih vabilih ni bilo več mogoče. Po zagotovilih sklicateljev so oila vabila občinskim predstavnikom razposlana v torek, 9. marca. Na seji občinske konference SZDL 16. marca sta sekretar komiteji občinske konference ZK Tone Žibert in predsednik občinskega izvršnega sveta označevala sklic kot metodo pritiska, nezdružljivo z našo samoupravno ureditvijo. Menimo, da so v Šentrupertu čez to najodločneje naredili križ, ko so na tem sestanku sami premagali prisotne težnje za kolektivni odstop delegatov. Zato je škoda, ker vabljenih ni bilo, zakaj skupno iskanje rešitev vedno pomaga tudi k boljšemu razumevanju, čeprav je tudi jasno, da so minili časi, ko so funkcionarji lahko obljubljali na družben račun. ALI RED ŽELEZNIK in krajevnimi skupnostmi v glavnem isla ( ' j«-, ni prišla dlje od zahtevkov po denar- Clani odborov posameznih dejavnosti sindikata so opozarjali na svoje delo. Šolniki poudarjajo naloge v zvezi z usmerjenim izobraževanjem, kmetijci ugotavljajo več uspeha v akcijah tistih regij, kjer povezujejo Delo v novi tovarni keramičnih ploščic v Račjem selu bo potekalo na avtomatskih strojih. Kakršnokoli prenašanje odpade, zato skrbijo različni trakovi. Na sliki: inž. Jože Mandelj pojasnjuje bodočo proizvodnjo članom delavskega sveta Ljubljanskih opekam n gostom. Vodja izmene je ALOJZ SKUBF., doma iz Pekla. Svoj čas je bil vajenec v trebanjski opekarni, sedaj je po dolgih letih spet pri prvotnem poklicu. Ob tistih napornih povojnih urah izgradnje seveda še v sanjah ni mogel videti tako sodobnih strojev. ..Sodelujemo že ves čas pri montaži peči. Sedaj bo šlo vseavto- Ob prižigu peči v tovarni na Račjem selu pred rokom g! Prižiganje plamena v peči je za opekarnarje nekakšno stanovsko slavje, kot npr. zaroka. Ce gre pri tem vse po sreči, naj bi šlo tudi vnaprej. Navsezadnje tudi ne gre za majhno stvar. Samo peč, ki so jo postavile Ljubljanske opekarne v Račjem selu za žganje najkakovostnejših keramičnih ploščic po najsodobnejši tehnologiji v državi, velja tri stare milijarde. V glavnem je nared tudi ostalo. Kar se manjka, bo okrog 30 delavcev, ki sedaj sestavljajo novi kolektiv, pripravilo v treh tednih, kolikor jih potrebuje peč za segrevanje. matično, v glavnem bo treba bdeti nad njo le za čiščenje in vzdrževanje. Želimo si, da bi tržišče čimprej spoznalo naše izdelke." HERMAN FLORJANČIČ iz plinski plamen. Ob tem m nobene bojazni, kot je ni pri običajnem plinskem štedilniku, če je človek pozoren. Sodobni stroj in dobra glina so porok za dobro kakovost iloščic, zato s prodajo ne bi smelo liti težav." Trebnjega je pri peči vse do montaže. ,,Tako sem se dobro seznanil z vsemi podrobnostmi. V njej izgoreva nad 30 metrov dolg nepretrgan Plamen v peči je prižgal predsednik delavskega sveta Ljubljanskih opekarn, VK kurjač Joso Misaljevič. v ,,industriji blata", kot imenuje opekarstvo, je že 18 let. Doma je iz tazina v Bosni. ..Opekarnam ni najlaže pri prodaji, zato je bodočnost v ploščicah, kot jih bo proizvajala ta tovarna. Hkrati pomagamo pri razvoju manj razvite občine." Vodja tovarne v izgradnji je inž. Tone Grandovec. Tisti, ki spremljajo gradnje tovarne pri občini, vedo povedati, 'da v tem času dostikrat ni zatisnil očesa. „Stckk> je vse v redu," je z veseljem 'dejal po končani slovesnosti. „V dveh meso- Kisla trava bo pregnana Trebanjska zemljiška skupnost pred ustanovitvijo melioracijske skupnosti — Podpora kmetov Pri kmetijski zemljiški skupnosti v Trebnjem imajo pripravljene načrte za melioracije, ki naj bi zajele tudi okrog 110 hektarov zasebnih kmetijsldh zemljišč. Ob tem nameravata. izsušiti 100 ha površin še Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas in trebanjska Kmetijska zadruga. Kmetje že podpisujejo izjave. Da lahko steče akcija tudi na zasebnih zemljiščih, je potrebno soglasje 50 odst. lastnikov. Ustanovljen je že iniciativni odbor bodoče melioracijske skupnosti. Kmetje, člani tega iniciativnega odbora, so med največjimi pobudniki za to veliko akcijo na terenu. Najlepša potrditev zanimanja za izsuševanje zemljišč je podrobnost, ki nam jo je povedal tajnik zemljiške skupnosti inž. Janez Resman: „Na petek, nekako pred tremi tedni, so člani iniciativnega odbora za ustanovitev melioracijske skupnosti odnesli v svoje vasi obrazce za soglasja lastnikov zemljišč. Šli so od hiše do hiše. V ponedeljek smo jih dobili nazaj že podpisane. Lastniki zemljišč v Volčjih njivah so podpisali 100-odstotno, dobro je tudi na Trsteniku in v Straži.11 Melioracije potegnejo marsikje za seboj še zložbo zemljišč. Kako razdrobljena je zemljiška posest, pove že podatek, da je na okrog 110 hektarih kar 116 lastnikov. 39 odst. je takih, ki imajo manj kot pol hektara zemlje na območju, predvidenem za ta poseg. 31 odst. je takih, ki imajo od pol do enega hektara zemlje, 19 odst. jih ima 1—2 ha, nad 2 ha zemlje ima tod le 10 odst. lastnikov. Na tako razdrobljenih krpah zemlje ni mogoče umno kmetovati s stroji. Že pri sedanjih obiskih lastnikov za soglasja so ugotovili, da je marsikdo celo že pozabil na košček svoje zemlje. Če ljudje ne bi stali ob strani, bi lahko močno olajšali ves trud. Stroji bodo na voljo, ko bodo delali na površinah Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas, zato bi, kot meni inž. Resman, sproti zajeli še zemljišča v zasebni lasti. Pri zemljiški skupnosti imajo čiste račune tudi glede predvidenih stroškov. „Računamo, da bodo stroški na kmetijsko posestvo znašali 30.000 dinarjev. Kmetje naj bi za svoja zemljišča zbrali 65 odst. denarja 30 odst. je republiške dotacije it prispevka za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, 5 odst. prispeva kmetijska zemljiška skupnost. Pri tem sodeluje tudi trebanjska Kmetijska zadruga, ki za to lahko edina najame posojilo. Lastniki, ki ne bodo mogli plačati računa za melioracije, lahko odprodajo 10 odst. zemlje." Pogoj za to, da bodo bagri in buldožerji lahko zabrneli tudi na doslej v glavnem nekoristni zasebni zemlji, je torej soglasje 50 odst. kmetov. Minuli teden je bilo pri zemljiški skupnosti soglasij že za 42 hektarov. Šele po podpisu teh soglasij lahko občinska skupščina sprgme ustrezen odlok. Na dosedanjih zasedanjih skupščine zemljiške skupnosti so kmetje že dajali pobude, da bi se lotili podobnih del tudi na drugih delih občine. Prav bi bilo, ko bi kmetje čimprej oddali še manjkajoča soglasja- ALFRED ZELEZNIK Tajnik kmetijske zemljiške skupnosti inž. Janez Resman ima v roki zajetno mapo načrtov agromelioracij, ki naj zajamejo tudi zasebna zemljišča. Gre za površine med potokoma Dulak in Rakovniški potok, železnico in Trstenikom. NA TEČAJU Metliški komunalci so se v letošnjem boju z marčevskim snegom izkazali in hitro poskrbeli, da so bile vse ceste prevozne. Prejšnji teden so se lotili, kot kaže današnji posnetek, krpanja poškodovanih cest, in kot pravijo, bodo imeli veliko dela, saj asfalt hitreje ,cveti", kot jim ga uspe popraviti. (Foto: J. Pezelj) PRVE POMOČI 68 slušateljev Metliški občinski Rdečega križa je PnP j marca za p® §j dva te začetku marca civilne zaščite . prve pomoči. Pivi, | urni, se je končal pre in vseh 46 tečajnikov ] zaključnem izpitu do da so si v kratkem č dobili osnovno znanj nudenje prve P°m°C'nel kratkem bodo na po««*® izpitu pokazali znanj® obiskovalci osemdese -tečaja, ki ga obiskuj6'" v čotplipv NaiveČ .u\t šateljev. Največ je na oba tečaja metliška civilna Beti jih je 10, iz W ^skupnosti 26 itd. Delegati na seji metliške občinske skupščine: ,.Enoleten načrt komunalnih in° darskih investicij za 1976 je obsežen. Moramo ga uresničiti!" papir 2 *°t vsake »., !,in 2. ^Qja zbir P> ki jo odbor 1 mestr Občani ie papir ivb,( Papirja 1 Zadnji petek so se zbrali na skupni seji delegati vseh treh zborov metliške občinske skupščine in razpravljali o nekaterih važnih nalogah v prihodnjem obdobju. - — <»ieP • Najbolj so se udeležen«^ ^k* živeli ob poročilu komis«« i-,vnni oremozenja^[ “vdoniu ko so razpravljali o predlogu resolucije o družbenoekonomski politiki, razvoju in nalogah metliške občine v letošnjem letu, so bili delegati začuda skorajda tiho. Oglasilo se jih je malo in vsi so povedali, da bodo morali do konca letošnjega leta posvetiti veliko pozornosti varčevanju in se sploh obnašati tako kot v minulem letu — stabilizacijsko, gospodarno. Poudarili so, da ne O NALOGAH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Metliški komite občinske konference ZKS je skupaj z občinskim svetom Zveze sindikatov in občinsko konferenco ZSMS pripravil minuli četrtek sestanek sekretarjev 00 ZK iz delovnih organizacij, predsednikov OOS in predsednikov osnovnih organizacij ZSMS. Na skupnem srečanju so razpravljali o nalogah družbeno-političnih organizacij pri uveljavljanju novega sistema oblikovanja in ugotavljanja dohodka IOZD in zagotavljanja plačil med uporabniki družbenih sredstev. Posveta se je udeležil tudi predstavnik SDK Tone Golobič. Štabi za civilno zaščito - odlično ,,Marčevski sneg metliške občine ni posebno presenetil. Veliko zaslug za to gre domači zimski službi, ki se je zadnji teden uspešno spopadla s snegom. Pri nas sicer ni bilo toliko snega kot v črnomaljski ali kočevski občini, kljub temu pa je prišlo do manjših zastojev. Vsaj prve snežne dni. Na srečo do trkov ali nesreč ni prišlo, saj so občani v glavnem pustili avtomobile doma in se na delo odpravljali peš. Razen zimske službe pa so se izkazali tudi naši fantje," je povedal komandir metliške postaje milice Jože Peterlin in dodal: ,,Ves čas smo bili v stalni pripravljenosti. Naše ekipe so nadzirale teren, vendar smo v vseh dneh opazili eno samo večjo nevarnost. Južni sneg bi lahko podrl,streho na eni izmed zapuščenih hiš in grozila je nevarnost, da pride do električnega izpada. Zavoljo tega smo obvestili pristojno službo, ki je nevarnost kmalu odpravila. Sodelovali smo tudi z občinskim štabom za civilno zaščito in nadzirali štabe v delovnih kolektivih. Povedati moram, da so me po nekaterih organizacijah prijetno presenetili, saj so svoje naloge vzeli zelo resno. Tako so na primer v Beti imeli pripravljeno 25-člansko ekipo, ki je imela kar precej dela. Prav tej se ima kolektiv zahvaliti, da v enem od obratov ni prišlo do prekinitve dela. Na varovanje družbenega premoženja niso pozabili tudi v Kometu, Kmetijski zadrugi in drugje, saj so bili v času grozečega sneženja ves čas v stalni pripravljenosti." bi bilo slabo, ko bi začeli razmišljati o spremembi strukture gospodarstva, saj vsa metliška gospodarska dejavnost temelji zgolj na tekstilni industriji. Predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar je med drugim povedal, da bi morali omejiti odhode m'adih strokovnjakov, kar sedaj predstavlja gospodarsko prebujajoči se občini nepopravljive izgube. Ko so delegati razpravljali o komunalnih in negospodarskih investicijah, so predstavniki iz krajevnih skupnosti postali na moč zgovorni. Nepoučeni bi po njihovih govorih sklepal, da se v občini bojujejo z eno samo, a hudo perečo težavo -slabimi cestami! Razveseljivo je, da so skoraj vsi govorniki zatrjevali, da bodo še naprej organizatorji prostovoljnih delovnih akcij, katere bodo z dobršnim delom podprli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Ob koncu so delegati sklenili, da sprejmejo dokaj obsežen program komunalnih in negospodarskih investicij za 1976, kljub temu da se zavedajo, da zaradi pomanjkanja denarja ni gotovo, če bodo program v celoti uresni-čili. tavljanje izvora PreI^° oa N»mu t zavoljo poročila, P»c Pjjtj, za™ n Dobtei delegatke, ki je želela ni J.Pnložno metliška davčna upira.osejfenili s|arji ^ čila objave njihovi .j list® , zato, ker hodkov v vorom, da natančno in . osebne dohodke, se vsi strinjali, prav tako ko . objava komisiji za ug «.0(lila ^ u1 vora premoženja PreJ Ip koristUa. TINE MOLEK V POKOJ, NOVI SEKRETARJA kostelec . treh ^ Na zadnji seji kup$i»e .. rov metliške občinske ^0^o* p_* e -“»ssrfe ><& gram i ® cesti repul je . . se -ztKr. «elo letnega občinske® hčin*' !„'■ ob jjH( V . skupščine Tineta sejjf Ces^ odšel v pokoj. Za noj* ^ i! Ifo, tarja občinske skup^f Eg* volili inž. Ivana Kostel ^ . danjega načelnika c uprave, v.d. naC prav)rijaii-. '8l jnn uprave pa bo Ani®GraWP^ ^500 iz ~ ^ um Mediid' Medtem ko je sneg ponekje povzročil precej težav, v ^ izdelal „sivih“ las, pač pa je opozoril na staro, zapu i« Cesti bratstv# in enotnosti 52. Južni sneg, ki je le počasi s svojo težo krepko razrahljal staro ostrešje in le malo je ^ da se streha ni udrla. Današnji posnetek dokazuje, da J mentar skoraj odveč. Sprehod po Metlik1 TAMBURAŠKI ZBOR, ki je pred leti obstajal in pridno vadil ter nastopal, se je ponovno zbral pod taktirko tovariša Silvestra Mihelčiča starejšega. Člani vadijo vsako nedeljo po deveti uri v mladinskem klubu, v svoje vrste pa vabijo vse, ki jih veseli igranje na tamburice. Pričeli so zbirati denar za nakup novih tamburic, kajti starih ni dovolj, poleg tega pa so že precej stare. učence sedmih in osn?l*i:« ost^! Učenci so na tečaju osvoj. veščine smučanja, tako lahko poslej sami izp°P ,0 vedba tečaja zasluži pon jj| \ LJUDJE SO PREJŠNJ* ti, lof delavce ° , n začudeno gledali dekv«-« ve ; se vračali na svoje dom0. kimi paketi na ramah. - ■ k priro _j*j drugega kot za pralni pri* °d sindikalna organizacija^, po Ni NASTOP FOLKLORNE SKUPINE ZVEZE AFRIŠKIH ŠTUDENTOV v domu Partizana je zelo uspel. Afriški študentje so zaplesali vrsto zanimivih plesov ob spremljavi bobnov, sodelovala pa je tudi metliška mladinska folklorna skupina, ki se je po nekaj letih predstavila domačemu občinstvu s tremi plesi. Gledalci - bilo jih je kar tristo petdeset - so zapuščali dvorano več kot zadovoljni. mariborskem Zlatorogu ceni. Tako so ugodni ceni Tako so - s ob kupili deset ton P«^ din ^ TOM in MIXAL po H-3" ». Kk gram. NEUMNO DELAVCEM, pesek v cesti skozi številne luknje v * p * • ieg; -zi mesto. M^etav3j0'ifcPrt enem koncu luknje »^flsO KW- NA STUPARJEVEM TRAVNIKU nad Obrhom je pripravila osnovna šola tridnevni smučarski tečaj za na lesa a ^drugem kraju Vtom^^j^ ^ J .sa zmečejo pesek iz nj noi° i 'Uk, . njihovo delo še u^^Jjiiarjkj V V človeku, ki je iskal »led med iskanjem raztrgal 01 no metliški tednih V Črnomlju pripravljajo zazidalni načrt za Grajske njive, kjer je dvanajst parcel že odkupljenih in pripravljenih za gradnjo družinskih hiš. V kratkem bo odkupljeno tudi zemljišče, na katerem je predvidena gradnja 53-stanovanjskega bloka, 23-stanovanjski blok pa že gradijo. Nekateri občani Črnomlja in okolice pa hočejo obiti postopek za organizirano gradnjo po zazidalnih načrtih in si skušajo pridobiti lokacijo in dovoljenja za gradnjo na zemljiščih, ki so po še veljavnem urbanističnem načrtu zunaj zazidalnega PLAČILO ZA STRAH Da komisije za ugotavljanje premoženja le niso zgolj strah, ki je v sredi votel, okrog pa ga nič ni, priča tudi tale črnomaljski primer: lani je ta komisija obravnavala nekega obrtnika, za katerega so sumili, da je utajil del dohodkov. Dokazati mu res niso mogli nič, zaleglo je pa kljub temu. Letos je ta isti obrtnik napovedal precej večji dohodek, čeprav se mu promet (s tovornjakom) mi bistveno povečal. Morda pa bi bilo kljub temu koristno (za družbo, ne za obrtnika), ko bi ga dali na rešeto še letos, da bi videli, koliko bo prijavil naslednje leto. In tako naprej .. . oziroma urbanističnega načrta. Seveda jim to ne uspe, prav tako ne dobijo lokacije in dovoljenja za gradnjo tisti, ki bi radi gradili na kmetijskih površinah zunaj naselij, saj sedanji urbanistični načrt dovoljuje gradnjo le znotraj sedanjih naselij. Na Vinici imajo največ težav zato, ker interesenti za gradnjo ne morejo kupiti gradbenih parcel, saj jih v mejah naselja skoraj ni naprodaj. Urbanistični načrt za Majer predvideva gradnjo vrstnih hiš, za kar se ljudje ne zanimajo. Nekateri Viničani bi si radi postavili montažne hiše, ki pa jih je zaradi svojstvene oblike težko vključiti v sedanje naselje. V Semiču ni težav z gradnjo individualnih hiš, problemi pa se pojavljajo pri blokovski gradnji, ker se lastnik zemljišča, na katerem naj bi stali bloki, upira razlastitvi. Urediti bi bilo potrebno tudi kanalizacijo in začeti graditi čistilno napravo, sicer grozi Krupi nepopravljivo onesnaženje. Vse urbanistične zadeve črnomaljske občine strokovno ureja urbanistični inštitut iz Ljubljane, ki izdaja tudi lokacijsko dokumanta-cijo za posamezne gradnje. Ljudje se najbolj pritožujejo nad zelo dolgim rokom za izdelavo lokacijske dokumentacije, prav tako se zelo vleče postopek za pridobitev lastninske pravice za zemljišče pri zemljiški knjigi v Črnomlju. A. B. Za boljše obveščanje Vsak občan in delovni človek mora biti hitro, temeljito in objektivno obveščen PREDAVANJE VELEPOSLANIKA V četrtek, 18. marca, je Stane Kolman, dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu, za člane Zveze komunistov v črnomaljski občini predaval o odnosih med Vatikanom in Jugoslavijo in o najnovejših dogajanjih v rimokatoliški Obveščenost in obveščanje sta zelo pomembna elementa za celoten proces samoupravljanja, družbenega življenja in ne samo za delegatska razmerja, je rečeno v gradivu o pomenu informiranja, ki so ga pripravili za sejo občinske skupščine. Delegacije in delegatski odnosi pa zahtevajo, da se sistem informiranja občanov in delovnih ljudi še izboljša. Sedanji način obveščanja je zato treba prilagoditi novim zahtevam in potrebam, saj delegatski sistem terja dobre, resnične, sprotne in celovite informacije. Vsak občan in delovni človek mora biti obveščen o svojem položaju v tozdu in o gospodarjenju v njem, o krajevni skupnosti, o delitvi dohodka in o vprašanjih, ki so v razpravi, o splošnih in posebnih interesih na določenem področju in o stališčih drugih. Le tako se bo lahko vsak vključil v proces samoupravnega odločanja. Ker razna tuja sredstva javnega obveščanja, npr. tuje radijske posta- je, ki ocfllajajo tudi v slovenščini, tuji časopisi itvrevije, verski časopisi in publikacije zelo naraščajo in večkrat posredujejo našemu občanu take informacije, ki so v nasprotju z našo samoupravno socialistično družbo, je nujno, da utrjujemo in širimo naša informacijska sredstva, da jim zaupamo, sodelujemo z njimi in se skupaj zavzemamo za hitro, temeljito in objektivno obveščanje. Pohvalno je, da je vedno več delovnih organizacij, ki imajo svoje glasilo. Res je, da ni moč teh glasil dobiti na enem mestu. Razmisliti bi veljalo, da bi bile vse pisane informacije zbrane na enem mestu, kjer bi jih lahko, da bi jih izboljšal, pregledoval koordinacijski odbor za informacije pri SZDI, Sedaj so interna glasila namenjena samo članom kolektiva in poročajo o dogajanjih v delovni organizaciji, ne obravnavajo pa važnejših dogodkov v občini niti v krajevni skupnosti. Zato bi morali jveti KS najti stik z delovnimi organizacijami in jih obveščati o delu KS ter o problematiki združenega dela, ki je povezana s krajevno samoupravo. A. B. Športni Stari trg Na osnovni šoli v Starem trgu imajo verjetno svojevrsten rekord: od 82 učencev jih je kar 65 članov šolskega športnega društva Poljane. „Ceprav naša šola nima telovadnice, ima premalo orodja in igrišče šele slabo leto, smo na tem področju veliko naredili," je povedal mentor SSD Poljane, učitelj Vinko Kobe. „Ravno zaradi tega pri pas gojimo največ šah, čeprav imamo tudi strelstvo in namizni tenis, pa tudi atletiko. V zadnjem času se je v Starem trgu zelo razvil rokomet, ki ima svoje začetke prav v našem športnem društvu. Največje uspehe smo prav gotovo dosegli v šahu: naši pionirji so bili tudi republiški prvaki, lani pa sta se dva uvrstila na republiško pionirsko prvenstvo med posamezniki, v belokranjskem prvenstvu pa so bili naši šahisti v vseh skupinah prvi." Ko so v Starem trgu pod vodstvom Vinka Kobeta, bivšega igralca rokometnega kluba Novo mesto, začeli resno trenirati rokomet, se je navdušenje, ki je sprva zajelo šolsko mladino, kmalu prijelo tudi drugih vaščanov. „Ljudje so prihajali na tekme, se navdušili, kar je bilo odločilno za širjenje športa in telesne kulture nasploh," ugotavlja Kobe. „Prej pri nas ni bilo nič, sedaj pa smo ustanovili rokometni klub za člane in v jeseni bomo začeli tekmovati. Težave imamo zaradi oddaljenosti Starega trga od drugih krajev, še posebej nas muči zelo slaba cesta, tako da tudi od drugod neradi prihajajo k nam tekmovat." A. B. Dalj za papirje kot za gradnjo Zgode in nezgode urbanizma v črnomaljski občini — Ljudje se pritožujejo, da morajo predolgo čakati na začetek gradnje Razlogov za veselje imajo ti šolarji OS Miran Jarc dovolj: za ta dan je konec pouka, slovo od zime je bilo res tako, kot si ga mladež lahko le želi, v deželo prihaja pomlad, strokovnjaki pa so jim zagotovili, da se jim šola kljub razpokam, ki se se pojavile, še ne bo podrla na glavo. (Foto: Bartelj) * Črnomaljski drobir HEJ BRIGADE BREZ GIMNAZIJCEV - Do sedaj seje komisiji za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Črnomelj prijavilo že 167 mladincev, ki bi radi sodelovali v letošnjih zveznih, republiških in občinskih brigadah. Zelo veliko mladincev je iz delovnih organizacij, niti enega samega pa iz gimnazije. Morda se pa ne prijavljajo zato, ker že sedaj vedo, da bodo imeli popravne izpite in se bodo morali celo dolgo vroče poletje guliti, medtem ko bodo njihovi vrstniki uživali pri delu . . . KONEC NEVŠEČNOSTI - Skoraj tako hitro, kot je prišel, je zadnji sneg tudi pobralo. Vendar se ga bodo Belokranjci še dolgo spominjali; zlasti tisti okoličani Črnomlja, kjo-ga le zapadlo tudi do en meter, ki so vec kot en teden tudi 7 kilometrov daleč hodili peš v službo (in nazaj), ker ceste niso bile splužene. Tudi komunala se ni pretirano izkazala, saj so bili pločniki lep čas neočiščeni. Ko so šli zjutraj na delo, so se ljudje lahko po njih drsali, domov grede pa je bilo marsikateremu žal, da nima s seboj gumijastih škornjev, ker je sonce začelo tajati sneg in led. FLUOROGRAFIRANJE - Na- irniki obvezniki, rojeni 1953 in 'rej, so imeli v torek, 23. marca. obvezno fluorografiranje. Tisti, ki so mislili, da bo to dela ali pouka prost dan, so se krepko ušteli, saj je bil pregled zunaj delovnega časa. ŽENSKE V OPERO - Namesto tradicionalne zakuske za 8. marec je sindikat delavcev občinske skupščine za svoje ženske 28. februarja pri- gra vil ogled Traviate v ljubljanski iperi /Pa še ceneje je bilo kot zakuska, saj so 2.000 dinarjev lahko namenili še društvu za boj proti raku. Ženske so bile tako navdušene, da bodo 9. aprila spet šle v Opero, tokrat bo na sporedu Seviljski brivec. TRŽNICA - Črnomaljska tržnica je dobro založena zlasti z domačimi pridelki, kot so jajca, krompir, čebulček, fižol, česen, tavžentrože, semena. Cene: jajca 1,3 do 1,5 dinarja, čebulček 50 din, fižol 15 din kg, na prodaj je bil tudi motovilec po 5 din krožniček. Gospodinje se pritožujejo le nad visoko ceno čebulčka, ki je v trgovini veliko cenejši. UMRLI SO: Vilko Črnič, upokojenec iz Črnomlja, star 51 let; Frančiška Vrtin, kmetovalka iz Doblič, stara 82 let; Matija Novak, upokojenec iz Doblič, star 65 let; Ivana Plut, prcužitkarica iz Kočevja, stara 88 let; Karel Geltar, kmetovalec iz Črnomlja, star 82 let. ČAJU OMOČI kTELJEV črnski je pnp1 i za po' ; dva ti Prvi, dv; ;al pred d' ajnikov itu do!' ■cem času a znanje pomoči-na posebne® znanje mdeseturnf iskuje 22^ ^ leandida® '« • nnsla^i sčaja P05*1" a zaščita. * iz kraje1 i. U članov RK pri hišnih svetih so ustano\ili te dni učenci od 1. do 7. razreda v bloku •n 3 v Kočevju. (Foto: Primc) PApIR ZBIRAJO Vsa^° leto bo tudi aPrila v Kočev-J ,. ,lranja odpadnega >« jo organizira ob-z dbor RK v sodelovanj110 organizacijo j. naj pripravijo PJPirja pred vhodna „ . .> da jih bodo zbi-P^)a hitro opazili. Mladina bo pomagala Ustanovili prvi aktiv mladih članov RK pri hišnem svetu leže n« ,J°NET gostuje ? 5* nastopn Pri Kočevju je 13. "I0® tjasni! Vtomu? s kulturnim progra-‘C wJeti.$ Dohro P‘?- °jencev v POnik-a z n; ottvf 'i Piiložn!f?.JU- Razen tega so ? !®latji g vstopili z recita- ibčim-Dolenjsi ain0?lfti vsi delega cot s tem" Pred kratkim so ustanovili v bloku Kidričeva 1 in 3 aktiv mladih članov Rdečega kiiža, kije prvi tak aktiv v Kočevju. Njegova glavna naloga bc pomagati stanovalcem, ki žive sami ali v dvoje, pa so zboleli Stanovalci bodo opozorili, da potrebujejo pomoč s posebnimi zastavicami RK, ki jih bodo izobesili na vhodna vrata v stanovanju, na okna ali pa bodo za pomoč zaprosili ostale stanovalce po telefonu ali kako drugače. Ta pomoč bo v tem, da bodo mladi člani RK prinesli bolnikom kaj iz trgovine ali opozorili svoje starše, da je temu ali onemu v bloku potrebna pomoč. V tem bloku je namreč 40 stanovanj in hj obljube, zdaj pomoč )LEK NOVI 1 IVAN LEC seh skesrfskf * ni .vili qd d®. v 1° .^rajevne skupnosti f .. pevski občini za ob- l 97S-1980 ^ vodni cestni posveča vso preskrbi in ™ povezavi. Od ^ epubliške ceste (regio-tjtj ^ asfaltiranih komaj i^.Pravi skozi 3 vasi. Še Je opravljeno slabo, v Srednji vasi in biti sredstva znatno.večja, ker v preteklih letih oziroma do nedavnega na to območje ni bilo vloženega nič. Ljudje so se morali vedno zadovoljiti le z obljubami. FRANC KALIC okoli 110 stanovalcev. To pomeni, da je blok pravzaprav manjša vas. Ustanovnega občnega zbora sta se udeležili tudi predstavnici občinske- f odbora RK, ki sta mlade člane K seznanili z nalogami aktiva in predlagali, naj bi pomagali tudi pri akciji zbiranja papirja, ki bo 1. in 2. aprila ter pri akciji zbiranja oblačil, ki bo zadnji teden v maju. Opozorili pa sta jih, da so tudi mladi člani RK dolžni skrbeti za čistočo v bloku in okoli njega ter varovati okolje pa^ tudi opomniti starše ali druge, če stepajo preproge ali mečejo smeti čez balkone. Dogovorili so se tudi, da bo občinski odbor RK predvajal za člane aktiva in ostale stanovalce več filmov o delu RK, raznih boleznih, prvi pomoči in drugem. Prva predstava bo že 2. aprila zvečer. Mladi člani RK so sklenili, da bodo skupno prebrali knjižici ..Sosedska pomoč ‘ in knjigo o nastanku, razvoju in vlogi RK ter njegovem pomenu v splošnem ljudskem odporu. T. P. nekatere ovinke “ati. _______ SKE 5ft SS* »aliiivm Več za lastno ustvarjalnost Mi asfaltiranjem vse li: ^elo slabe so občin-ker ni dovolj po- f. leto Obetajoči načrti Posavskega muzeja v Brežicah načrt KS za letos predfilm Dn>„ 10 din dohodkov in i."*s 8 ^310 din in do- 41 4^?inskega komunalnega Crk »ajlj, 00 Porabljen tako: grad-'0 Potov v Podplanini razsvetljava v po"5' 12.000 din, vodovodne v*si - - 3 % ’“5* Trava 24.000 din, u 11 n03 pokopališču v Sta-9 rm'n ®0 din, ročni mrliški din most v Črnem SOonn din, gasilski dom v K rtodr* d*n’ P0Pravilo vaških Ji?.- 'Srednja vas-Draga-- kot 40.210 din, popra-Jj*6? vodnjaka v Lazcu djjJ1 funkcionalni stroški KS i ^5iemanju teh načrtov so ^'Pontinjali, da imajo še ®n potreb in da bi morala Pred kratkim je bila seja skupščine kulturne skupnosti Kočevje. Po poročilu o delu kulturne skupnosti za lani, ki ga je podal predsednik prof. Miloš Humek, je bila živahna razprava. Največ je bilo govora o spomeniškem varstvu, delu pokrajinskega muzeja, ljudski knjižnici in razgibani amaterski kulturni dejavnosti v občini. Potrdili so zaključni račun kulturne skupnosti in obravnavali družbeni dogovor o razporejanju dohodka in samoupravni sporazum o združevanju sredstev za programe SIS za letos, sprejeli in potrdili spremembo statuta ter obravnavali delovni program in finančni načrt za letos. Poudarjeno je bilo, da so bila pri delitvi sredstev za kulturne dejavnosti merila delovni programi in aktivnost posameznih kulturnih ustanov. Kljub temu je bilo potrebno zaradi pomanjkanja denarja povsod krčiti programe. Vsekakor bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti podeželju in amaterski dejavnosti ter podpreti lastno ustvarjalnost. VILKO ILC vMRA itann ; v 'Hrv netavC - , °z' Kočevje v Velikih % {J *ako skrbi, da se med evlja*>ie#fto malo razmigajo, saj ^nje ni zdravo. yijajJ?stoPanju potnikov za namesto da bi ga sproti. Srednješolska mladina je pomagala pri čiščenju, popolnoma pa so odpovedali hišni sveti, in to na glavnih ulicah. Tudi pločniki pred nekaterimi lokali so bili predolgo neočiščeni. Skratka, bila je zmeda. Opazno je, da smo za skupne akcije vedno bolj brez občutka. PRELOŽENI IZPITI - Zaradi zadnjega snega je Avto-moto društvo Kočevje ustavilo vse izpite iz praktične vožnje. Tudi pouk praktične vožnje je bil začasno prekinjen. Zato se je sedaj nabralo ze nad 100 kandidatov za izpite iz praktične vožnje, ki že imajo teoretični izpit. OBROČKATI PTICE - Sedaj je priložnost za obročkanje ptic, ko so nekateri občani ujeli veliko onemoglih ptic in jih hranijo doma v'kletka h. Izpustili jih bodo, ko se bo vreme uredilo. Člani Društva za varstvo in vzgojo ptic v Kočevju, ki imajo tudi že veliko ujetih ptic, posebno škorcev, naj bi izvedli obročkanje. Ljudje naj bi pregledali tudi vse poginjene ptice, ki jih najdejo kjerkoli, če imajo morda na levi nogi aluminijast obroček. Škorec je ptica selivka in ni izključeno, da so bili nekateri obročkani kje v južnih krajih, kamor lete vsako jesen prezimovat. Kdor dobi obročkano ptico, naj jo odda Društvu za vzgojo in varstvo ptic v Kočevju. 1 i* ‘OCEUSKE NOVICE Pred nedavnim so v osnovni šoli Kočevje ustanovili krožek Ive Andrica, ki ga '.odi Vitomir Savič. Učenci se seznanjajo s teksti v srbohrvaščini in tako krožek veliko prispeva k utrjevanju bratstva in enotnosti med našimi narodi. (Foto: France Brus) Andricev krožek V spomin na enega največjih jugoslovanskih književnikov in Nobelovega nagrajenca Iva Andrica so učenci višjih razredov osnovne šole Kočevje ob obletnici njegove smrti pripravili 15. marca krajšo proslavo po zvočniku. Učenci, ki prostovoljno obiskujejo pouk srbohrvat-skega jezika v krožku, so ob tej priložnosti poimenovali svoj krožek v Krožek Iva Andriča. Učenci in učitelji so tudi sklenili, da bodo poleg učnega programa, ki ga zajema učbenik srbohrvatskega jezika za osnovne šole, v bodoče posvečali še več učnih ur spoznavanju Andriče-vih del in del drugih pisateljev in pesnikov iz bratskih jugoslovanskih republik. Krožkarji imajo v svojem načrtu tudi izlet oziroma tovariško srečanje s pionirji iz Višegrada. Organizirali ga bodo ob koncu šolskega leta ali najkasneje v začetku oktobra. Želijo še bolj spoznati kraje in ljudi, kijih opisuje Andrič. Vse to pa bo nedvomno pripomoglo k zbližanju in krepitvi bratskih vezi med mladimi oziroma pionirji iz Višegrada in Kočevja. S tem bo mladina ustvarila še en most prijateljstva in tovarištva. VILKO ILC Loški potok: zdravnik na konju Skoraj teden dni zaprtih 3.000 ljudi, ki jih je odrezal od sveta sneg Vse posledice nedavnega velikega snega v ribniški občini še vedno niso znane. Verjetno jih bo treba temeljiteje proučiti in nato na osnovixteh izkušenj pripraviti načrte, kako bo treba ukrepati v bodočih podobnih nevšečnostih. Dr. Franjo Kvaternik, zdravnik v Loškem potoku, nam je povedal: „Snežiti je začelo v ponedeljek, 8. marca. S sodraške smeri smo bili odrezani od sveta do četrtka, ko je prišla rolba in splužila pol ceste, šele v soboto pa je bila odprta tudi druga smer. Proti Dragi, Podpreski, Srednji vasi in Travi je bil promet dva dni popolnoma prekinjen. Nato smo se do petka lahko prebijali le peš in s konjem, do sobote že z osebnimi avtomobili, šele v nedeljo pa je prvič spet vozil avtobus. Zdravstveno službo sem opravljal peš in na konju. Postaja milice pa nam je sporočila, da nam bo dala na razpolago helikopter, če bo potrebno. Posebno pa sem bil razočaran, ko sem slišal po televiziji, da je zaradi snega zaprta regionalna cesta Sodražica-Loški potok-Trava itd. Ni namreč pomembna cesta oziroma zaprta cesta, tu je bilo vendar zaprtih, odrezanih od sveta 3.000 ljudi! “ Kot vse šole v ribniški občini tudi potoška v sredo ni imela pouka. Ostale dni, vse do 15. marca, pa je bil pouk nereden, ker veliko učencev ni moglo v šolo. Četrti razred ni imel pouka do 15. marca, ker se vozi uciteljica iz Lazca, pa zaradi snega ni mogla priti. Nekaj učiteljic, ki se vozijo v Loški potok, je ostalo tu zametenih, da so se morale na razne načine znajti za hrano in stanovanje. Zaradi vsega tega so učitelji in drugi ogorčeni, da ceste na tem območju niso bile prej odprte. V trgovini na Hribu smo zvedeli, da jim je zaradi odrezanosti od sveta zmanjkalo mesa. Kruha je še kar bilo, ker imajo peka, vendar bi se lahko zgodilo, da bi zmanjkalo kvasa in s tem tudi dobrega kruha. Tudi v nekaterih delovnih organizacijah v Loškem potoku, na primer BPT, v sredo niso delali; delavci iz nekaterih zametenih krajev pa niso mogli v službo. Organizirali so tudi kidanje snega okoli obrata. Zalog materiala in polproizvodov za proizvodnjo so imeli dovolj. Na potoški pošti so pivič dobili pošto šele v četrtek ob 14. uri, ko HUMOR POD SNEGOM 9. marca ni bilo v Rib n'J pod snegom le mnogo avtomobilov, pač pa tudi nekaj občanov. Ko se je sneg kljub zadrževalcem snega usul s strehe slaščičarne in foto-ateljeja, je zasul kar tri občane, med njimi ribniškega humorista „Pileta“. Tako ga je kaznovala mrava, ker letos ni izdal svojega pustnega časopisa. Drage snežne izkušnje Sneg nas je krepko presenetil. Odrekle so delovne organizacije, ki odgovarjajo za zimsko službo, ekipe, za čiščenje v delovnih organizacijah, hišni sveti in celo lastnild hiš. Ko je sneg najbolj padal, nismo videli strojev za čiščenje snega na cestah. V Ribnici so bile vse ulice neprehodne, dokler ni bilo organizirano čiščenje. Se težje je bilo v okoliških vaseh. Veliko ljudi se ni pripeljalo na delo v Ribnico iz Loškega potoka in drugih krajev. Tudi šole niso mogle redno delati. Položaj v nekaterih naseljih je reševal vojaški buldožer. Povsod so ga pričakali kot rešitelja. Kaj, če še tega ne bi bilo? Marsikje bi bili precej bolj odrezani od sveta. Nekatere lovske družine so pozabile na divjad, ki se je znašla v hudi stiski. Sele ko bo izginil sneg, Vajeni slabega Se 17. marca je bila cesta iz Sodražice proti Loškemu potoku zelo nevarna, čeprav je bila kar precej na široko splužena. Na vsem tem 12 km dolgem odseku smo odkrili le enega cestarja, ki je pridno odpiral jarke in jaške, da bi odtekala voda, ki je zaradi odjuge preplavila cesto. Cestar Alojz Lunder iz Krača-lov je povedal, da je bila cesta proti Loškemu potoku zaradi nedavnega sneženja 3 dni popolnoma zaprta. V službi je sam, ker je en cestar na orožnih vajah. Cesta je res slaba, a nesreč ni bilo. Vozniki so namreč navajeni slabih in ozkih cest in vozijo počasi. Čeprav je bila cesta odprta, je bila zelo ozka. Zato je najprej delal izogibališča, saj je bilo še ob našem obisku mogoče srečanje osebnih avtomobilov, tovornjakov pa že zelo težko. Ob našem obisku je odpiral odtoke. Povedal je tudi, da je cesta precej poškodovana in da je povsod potrebna krpanja, a je kamenje skrito pod globokim snegom. Tudi v teh dneh, ko je bila cesta zaprta, je delal po 8 ur. Z rokami in lopato se namreč ne da napraviti kaj posebnega. V tako visokem snegu so lahko uspešni le stroji. J. PRIMC se bodo videle posledice. Zdaj se še ne da oceniti, koliko srn, zajcev in druge divjadi je poginilo. Lovci bi morali bolj poskrbeti za prehrano divjadi. Upajmo, da prihodnjo zimo ne bo toliko izostankov z dela, izostankov otrok iz šol, da bo mleko iz Poljan prišlo do mlekarne, da v gozdovih ne bo poginilo preveč divjadi itd., ker nas bo letošnja šola izučila. M. GLAVONJIČ jim jo je iz Sodražice pripeljal tovornjak. V petek je šel ponjo v Sodražico poštar s fičkom, ker je bila cesta odprta le za osebne avtomobile. V petek so spet začeli raznašati pošto, vendar ni šlo preveč redno. Pri raznašanju pošte so prišli na pomoč šolarji Podobne težave so bile tudi v Sodražici in drugih krajih tako s pošto, kot s šolo, trgovino, zdravstvom in drugim, vendar so bile te nekoliko manjše. J. PRIMC PROSTOR ZA SAMOUPRAVLJANJE Ribniška knjižnica se bo kmalu preselila v novi dom JLA. V dogovoru z delavsko univerze iz Ribnice bo izpraznjeni knjiž ični prostor lahko uporabljal za svoje potrebe ribniški klub samoupravljal-cev. Klub bo delovni program organiziral tako, da bodo vsi zainteresirani lahko obiskovali njegove prostore in uporabljali vso literaturo, ki bo v njem na razpolago. Če bodo pri tem načrtu nastale težave, pa je dogovor z upravo doma JLA, da lahko vsak teden ob določenem času člani kluba uporabljajo za svoje potrebe v tem domu eno od učilnic. F. Ž. GIBANJE PREBIVALSTVA V januarju letos so na območju matičnega urada Sodražica umrli: Antbn Stupica, uslužbenec iz Sodražice 146, star 46 let; Karolina Čampa, gospodinja iz Sodražice 150, stara 72 let; Anton Poberaj, upokojenec iz Sodražice 153, star 83 let; Anton Pogačnik, delavec iz Zapotoka, star 17 let; Hašim Sečiri, iz Prijedora, star 39 let, umrl v Andolu 2 (zadušil se je med spanjem zaradi peči za žaganje); Ivana Klun, preužitkarica iz Zamostca 4, stara 90 let; France Perušek, invalidski upravičenec iz Globeli 1, star 92 let, in Ludvik Turk, delavec iz Lipovšči-ce 15, star 70 let. Alojz Lunder je dejal, da dela kot cestar šele 14 dni, se pravi, da je padel prav v najhujše, razen tega je bil na 12 km dolgem odseku sam. (Foto: Primc) Med Goro in Loškim potokom smo še v drugi polovici marča ob glavni cesti naleteli pogosto na smrekove veje, ki so jih naklestili lovci, da bi v visokem snegu imela divjad vsaj malo hrane. (Foto: Primc) Ortneiki poročevalec SPET Pl SE - Pol leta se naš ortneški poročevalec Vladimir Prezelj ni oglasil, ker je bil na operaciji oči. Veseli smo, da se mu je vid izboljšal in da spet lahko dopisuje. AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA PROPADAJO - Tako v Ortneku kakor tudi v Doljnih Podpoljanah so razni „arhitekti“ preskušali svoje fantastične zamisli na avtobusnih čakalnicah. Delo pa se jim ni posrečilo. Se nekaj takih podvigov, pa bomo morali skromna zatočišča za čakajoče potnike in mlekarice podreti. Dogovorimo se raje, kako bi uredili lepše in sodobnejše čakalnice. VODA IN ELEKTRIKA - Krajevna skupnost Velike Poljane ima letos lepe načrte. Upamo, da jih bo ob pomoči občine tudi uspešno izvedla. Lani jim je uspelo Velike Poljane oskrbeti z dobro pitno vodo. Tudi zamenjava električnega omrežja bo kmalu opravljena. To je nujno, saj se je poraba elektrike početverila. Zdaj bo na vrsti napeljava telefonskega voda iz Ortneka na Velike Poljane ir ureditev boljše cestne povezave z vasjo in asfaltne ceste ter rešitev nevarnega ovinka. VELIKO SNEGA - Pohvale vredno je, da so to zimo prvič plužili tudi lokalni cesti v vaseh Dule in Močile, ki sta bili doslej prepuščeni kar vaščanom, čeprav sta ti vasi kar precej oddaljeni od republiške ceste. Zima nam je s svojo nepopustljivostjo pošteno zagodla. Skoraj povsod so boj s snegom dobro izvoje-vali, kar je pripisati dobri organizaciji pa tudi družbeni disciplini občanov, meščanov in krajanov. Ni pa še tako, kot bi moralo biti. Iz napak in pomanjkljivosti v nesreči se učimo. O tem naj odgovorni razmišljajo. V. P. - Zakaj hodiš na plavalni tečaj v kočevski bazen? - Da se bom lahko prebijal čez luže, ki so jih polne ribniške ulice. RE5ET0 Stran uredil: I02E PRIMC DOLENJSKI UST 19 J /N KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE M "15 Ali že veš... ... da je v kroniki Šalke vasi zabeleženih veliko požarov? Prvi je zapisan 23. avgusta 1879 (gotovo pa je gorelo tudi že prq), največji pa 4. junija 1880. leta, ko je pogorela vsa Salk~ vas z 78 hišami in gospodarskimi poslopji. ... da je bila osnovna šola v Fari dograjena 12. septembra 1899, ko se je pričel v njej šolski pouk? Krajevni šolski svet je kupil V Vasi že leta 1893 večjo hišo z vrtom. To, staro hišo so podrli in pričeli na njenem mestu graditi novo šolo. ... da je bilo v Malem Logu ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo že leta 1935? Prvi poveljnik je bil Jože Knavs. Orodje so imeli spravljeno v leseni lopi. Imeli so ročno brizgalno in nekaj metrov cevi. Kmalu so si zgradili nov gasilski dom. Med okupacijo so imeli Italijani v njem -vojašnico. Ob umiku so ga tudi pošteno poškodovali. Danes vasi Mali Log (pri Starem logu) ni več. ... da so tudi na Polomu leta 1947 ustanovili prostovoljno gasilsko četo? Vendar do leta 1955 ni dosegla posebnih uspehov. Sele po tem letu je zaživela. ... da je bil prvi televizijski aparat kupljen in montiran 15. decembra 1957 pri Andreju Arku? Bil je to aparat znamke Philips s premerom zaslona 46 cm. Aparat dela še danes. Takoj za njim so ga kupili še TVD Partizan, Vodušek, Jajtič, Trgopromet in Restavracija na Rudniku. Torej je bilo v letu 1957 v Kočevju prvih šest televizorjev. Uvrstitev na posamezna mesta glede na povprečno izplačane od najvišjih (1. mesto) do najnižjih (10. mesto) Šolstvo Kultura Zdravstvo Soc. var. Tel. vzg. Družb. org. Finance Soc. zav. Org. oblasti Ost. dr. sl. 2 3 1,5 0,5 10 točke mesto 3,5 0,5. 69 34 95 26 27 74 81 40 7.5 27.5 5. 7. ' 1. 10. 9. 4. 2. 6. 3. 8. Tabela 3 prikazuje po istem sistemu, kot sta prejšnji dve tabeli, razvrstitev povprečnih osebnih dohodkov v družbenih službah v zadnjih 10 letih. Razlika je le ta, daje tokrat dobilo vsako 1 mesto 10 točk (ker je prikazanih 10 družbenih služb), 2. mesto 9 itd. do 10. mesta, ki je dobilo le eno točko. Prednjačijo zdravstvo in finance Povprečni osebni dohodki družbenih služb v zadnjih 10 letih Družbene službe v kočevski občini so se glede na povprečne osebne dohodke v zadnjih desetih letih razporedile tako: 1. zdravstvo (in lekarna), 2. finance (banke), 3. organi oblasti in uprave (občinska uprava, sodišče, tožilstvo), 4. družbene organizacije (občinska vodstva ZK, SZDL, sindikat, ZSM ...), 5. šolstvo, 6. socialno zavarovanje (za zadnje leto ni podatkov, a četudi bi bili, se ne bi premaknilo ne naprej ne nazaj), 7. kultura, 8. ostale družbene službe (krajevna skupnost...), 9. telesna vzgoja, 10. socialno varstvo (glej tabelo 3). Leta 1966 so bili povprečni osebni dohodki (OD) v negospodarskih dejavnostih kočevske občine 926 din. Vrstni red dejavnosti pa je bil tak: 1. zdravstvo 1.073 din, 2. organi oblasti in uprave 982 din, 3. finance 974 din, 4. telesna vzgoja 929 din, 5. šolstvo 874 din, 6. socialno zavarovanje 865 din, 7. družbene organizacije 859 din, 8. kultura 741 din, 9. socialno varstvo 706 din, 10. ostale družbene službe 681 din. Za leto 1970 nismo dobili izračunanega povprečja. Leto prej je bilo povprečje vseh družbenih služb 1.260 din, leta 1971 pa 1.841 din. Vrstni red za 1970: 1. zdravstvo 1837 din, 2. družbene organizacije 1.709 din, 3. do 4. organi oblasti in ostale družbene službe 1.626 din, 5. Najurnejši promet - kmet zaostaja Povprečni osebni dohodki gospodarstva v zadnjih desetih letih finance 1.600 din, 6. šolstvo 1557 din, 7. socialno zavarovanje 1.422 din, 8. socialno skrbstvo 1.250 din, 9. telesna vzgoja 1.171 din, 10. kultura 1.095 din. Leta 1974 so bili povprečni OD v družbenih službah 3.214 din. Vrstni red: 1. družbene organizacije 4.674 din, 2. zdravstvo 3.728 din, 3. finance 3.484 din, 4. šolstvo 3.233 din, 5. organi oblasti 3.125 din, 6. kultura 3.052 din, 7. socialno zavarovanje 2.495 din, 8. socialno varstvo 2.277 din, 9. telesna vzgoja 2.196 din, 10. ostale družbene službe 1.869 din. Leta 1975 je bil povprečen OD v družbenih službah 4.367 din. Vrstni red: 1. družbene organizacije 4.826 din, 2. zdravstvo 4.717 din, 3. šolstvo 4.500 din, 4. organi oblasti 4.363 din, 5. finance'4.257 din, 6. kultura 3.649 din, 7. socialno varstvo 3.622 din, 8. ostale družbene službe 3.118 din, 9. telesna vzgoja 2.578 din, za socialno varstvo pa ni podatkov. Zanimivo je, da je povprečnih osebnih V skupini gospodarstva so bili v zadnjih desetih letih v kočevski občini najvišji osebni dohodki v prometu, obrti, gozdarstvu in gradbeništvu, nato pa v trgovini in gostinstvu ter industriji; na zadnjih dveh mestih sta stanovanjsko-komunalna dejavnost in kmetijstvo (glej tabelo 2.). Leta 1966 je znašal povprečni OD kočevskega gospodarstva 828 din. Panoge pa so se razvrstile tako: 1. promet 933 din, 2. industrija 887 din, 3. gozdarstvo 842 din, 4- stanovanjsko komunalna dejavnost 802 din, 5. trgovina in gostinstvo 800 din (trgovina 859, gostinstvo 741 din), 6. gradbeništvo 767 din, 7. kmetijstvo 764 din, 8. obrt 656 din. Leta 1970 je bil povprečni OD gospodarstva 1.260 din. Vrstni red panog: 1. obrt 1.500 din, 2. gradbeništvo 1.476 din, 3. promet 1.439 din, 4. gozdarstvo 1.390 din, 5. trgovina in gostinstvo 1.300 din, 6. industrija 1.260 din, 7. stanovanjsko-komunalna dejavnost 1.210 din in 8. kmetijstvo 1.200 din. Leta 1974 je bil povprečni OD gospodarstva 2.610 din. Vrstni red panog: 1. gradbeništvo 3.630 din, 2. promet 3.214 din, 3. gozdarstvo 2.735 din, 4. industrija 2.618 din, 5. kmetijstvo 2.614 din. 6. trgovina in gostinstvo 2.556 din, 7. stanovanj-sko-komunalna dejavnost 2.285 din, 8. obrt 1.890 din. Leta 1975 je bil povprečni OD gospodarstva 3.334 din. Vrstni red panog 1. promet 4.461 din, 2. obrt 3.704 din, 3. gozdarstvo 3.429 din, 4. gradbeništvo 3.362 din, 5. trgovina in gostinstvo 3.208 din, 6. industrija 3.184 din, 7. stanovanjsko-komunalna dejavnost 3.158 din in 8. kmetijstvo 3.127 din. Podatki (glej tabelo 2) povedo, da je dokaj trdno na prvem mestu promet, na zadnjem pa kmetijstvo. V vseh ostalih panogah so opazna večja ali manjša nihanja. Največja so gotovo v obrti, ki se uvrsti dvakrat na prvo mesto, 4-krat na drugo, 1-krat na tretje in 3-krat celo na zadnje. Industrija je bila najprej na dobrem drugem mestu, nazadovala vse do zadnjega mesta, nato pa se spet nekoliko popravila. Podobno je tudi v gradbeništvu^ Gozdarstvo brez večjih nihanj držisredino tabele oziroma tretje mesto, trgovina in gostinstvo pa tudi bez večjih nihanj peto mesto. Seveda gre pri tem za boljše mesto bolj po zaslugi trgovine kot gostinstva. Kočevju obvozno cesto Na prisojnih pobočjih Kočevja in okolice se cez dan, ko posveti toplo sonce, naglo topi sneg. Ponekod se že kažejo znaki bližajoče se pomladi. V jutranjih urah živahno žvrgoli-jo ptice. Uvrstitev na posamezna mesta glede na povprečno izplačane OD od najvišjih (1. mesto) do najnižjih (8. mesto) Gospodarstvo 1 2 3 4 5 6 7 Industrija — 2 1 1 1 3 — Kmetijstvo — — , — 2 1 3 Gozdarstvo — — 5 l;5 1,5 2 — Gradbeništ. 1 1 1 3 1 1 2 Promet 7 2 1 — — - — Trg. gost. - - 1 2,5 4,5 1 1 Obrt 2 4 1 — — — — Stan. kom. dej. - 1 - 2 - - 4 točke mesto 40 6 21 49,5 47 76 41,5 53 32 Tabela 2 prikazuje vrstni red izplačanih povprečnih osebnih dohodkov v posameznih panogah gospodarstva kočevske občine v zadnjih desetih letih. Točke so izračunane tako, da smo prisodili za vsako 1. mesto 8 točk, 2* mesto 7 točk itd., da smo dobili mesta in jih razporedili od najvišjega do najnižjega mesta. Ne samo narava, tudi liudje si želimo svežega zraka in toplega sonca. Marsikdo gre v prostem času na sprehod v naravo, ven iz mesta, dima, smradu in prometnega vrveža, ki je vsak dan večji in hrupnejši. Danes je celo v naravi težko najti mirno, neprometno pot ali stezo, po kateri bi se človek lahko brezskrbno sprehodil. Povsod zmoti človeka brnenje mopedov, motorjev, traktorjev, avtomobilov in drugih motornih strojev. Tudi skozi mesto se je zlasti v konicah, ob 14. uri, ko delavci hite z dela in iz tovarn, težko prebiti. Večjih prometnih zastojev sicer ni, pač pa je promet z osebnimi avtomobili zelo gost in počasen. ftičakujemo pa lahko tudi zastoje, ko bo promet še večji, se pravi, ko bo posodobljena še cesta Brod na Kolpi-Delnice na Hrvaškem. Takrat bo nujno tudi pri Kočevju zgraditi obvozno cesto, ki se bo izognila mesta in bo sprejela tovorni in avtobusni promet. Prav ta, težka vozjla najbolj onesnažujejo zrak in so najbolj hrupna. Porazno znanje voznikov je bilo razmerje dohodkov v gospodarstvu in družbenih službah dolgo le za malenkost nagnjeno v korist družbenih služb. Leta 1966 je znašalo 828 (gosp.): 926 (ne- gospod.), leta 1969 še 1.085:1.260 din, leta 1974 2.610:3.214 din, lani pa že 3.334:4.367 din. Družbene službe v kočevski občini so bile v začetku v primerjavi z gospodarstvom slabo nagrajene. Vzrokov ne poznamo, domnevamo pa, da so bile takrat kadrovsko slabše zasedene. Razen tega se jim je položaj izboljšal, ko so bili podpisani razni medobčinski in drugi dogovori o izenačevanju osebnih dohodkov. Dopuščamo pa tudi možnost, da podatki za zadnji dve leti niso povsem zanesljivi. Občinska statistična služba namreč za to obdobje ni delovala, zato so nekateri opustili pošiljanje podatkov. To pa je lahko imelo za posledico, da nekatera povprečja (za zadnji dve leti) niso pravilno prikazana (so dejansko lahko višja ali nižja). Zapisali smo jih kljub temu, ker smo pač dobili take podatke. S to objavo pa smo nameravali tudi spodbuditi pristojne občinske organe, da bi statistično službo izpopolnili, saj brez nje tudi bodoči INDOK center ne bo mogel uspešno delati. J. PRIMC KOMU PRIZNANJA KS? Na prvem sestanku žirije za podeljevanje priznanj in nagrad krajevne skupnosti Kočevje-mesto, ki je bil pred kratkim, so pretresali predloge, ki so jih žiriji poslale razne delovne in druge organizacije ter društva. Iz okoli 60 predlogov bodo morali izbrati največ 35 najzaslužnejših, saj naj bi po sklepu KS letos podelili največ 3 bronaste jelke ter 8 Avto-moto društvo Kočevje je organiziralo najprej strokovno predavanje, kasneje pa izvedlo še test znanja za dolgoletne voznike motornih vozil. Društvo je v sodelovanju z občinsko izpitno komisijo voznikov motornih vozil in občinskega sveta za vzgojo v cestnem prometu pripravilo predavani? ki se ga je udeležilo veliko starejših šoferjev,’ tako poklicnih kakor amaterskih, ki vozijo že več let. Dvorana je bila polna poslušalcev. Strokovnjaki so jih seznanili z vsemi novostmi in spremembami prometnih predpisov. Po predavanju in razgovorih so se dogovorili, da bodo imeli naslednji teden anonimen preizkus teoretičnega znanja. Prijavljeni za ta preizkus so dobili vprašalne pole, kot jih dobijo novinci za redni izpit. Nanje je bilo potrebno napisati samo odgovore. Imena in priimka tistega, kije odgovarjal na vprašanja, ni bilo treba napisati, da se ni Vedelo, kdo je posamezno polo izpolnil oziroma naredil napake. Po preizkusu je komisija objavila izide, ki so pokazali porazno znanje šoferjev. Komisija je ugotovila, da so od 52 udeležencev uspešno opravili preizkus samo 4 vozniki. Po normativih izpitne komisije za voznike bi imelo 7 voznikov pravico ustnega zagovora, a je vprašanje, kako bi ga opravili. Kar 41 voznikov pa preizkusa sploh ni opravilo! Iz Kolpske doline POLETI DREVESNICE, POZIMI SPOMINKI - V sosednjem hrvaškem Kužlju ima drevesnico delniška „Šumaiija“. V njej gojijo mlade smrečice in bore. Pozimi zaradi snega ne morejo delati zunaj, zato so si omislili delo pod streho in na toplem. Izdelujejo lepe spominke, ki gredo kar dobro v prodajo. Iz vej hoje in smreke napravijo lik dimnikarja in druge spominke, ki jih nato prelakirajo s prozornim lakom. SLABA CESTA - Od Broda na Kolpi naprej po Kolpski dolini delajo velike preglavice ozke in pozimi zasnežene ceste. Med Kužljem in Brodom na Kolpi je to zimo že dvakrat zdrknil s ceste velik tovornjak čabranskega podjetja „Namještaj“. Enkrat je kar za pol dneva zaprl cesto za ves promet. JOŽE KRI Ž Kuželj STABILIZACIJA O družbenopolitičnih nalogah ob prehodu na nov način plačil med uporabniki družbenih sredstev so razpravljali na nedavni 46. seji komiteja ZK Kočevje. Razpravljali so še o sestavi novih vodstev osnovnih organizacij ZK, ustanovitvi SIS za PTT promet in kadrovskih vprašanjih. V ponedeljek, 22. marca, je komite razpravljal o stabilizacijskih gibanjih v občini in nalogah po 5. seji OC ZKS. hkrati pa se moiam0. „7na™ na naših cestah zaradi n , več črnih točk in sploh ^ Rekli so Veseli m ^ in zve Jj’Dolenjsl '■psice d' Posebej, V - ln ,yseh str: tJfejetnc ‘*v. ki b Vli, kc Pa če P Rudi Verderber, Bilpe: „Od Vrta dc publiška cesta, »e«®' (t plužena. Prebiti ^ cesto od Bilpe do tega, ker teh netoj o¥^ ceste ni prebitih, mor ^ prek Livolda, kar je cest« Tudi ni prav, od Vrta do Bilp0^ ^ sami občani, čepra J ška. tHkla t^tiv zs M ,Pripra\ Slivje bi ta 50 ^ S? ProsL 7 S0 U| £pičl° J&amoir ^ zakl sl; neke bru!ako kt en tetihvaš Peter Rauh, 45 let.' „Šest let sem bil j5jj, Vrnil sem se, ker seI” sezH bo možno živeti, a se til. V službo ne moreni, pt prestar. Kmetovanje P p gre, ker divjačina um i P Potreben je obrat, ta val moške. Za zaC® , raž^i majhen, potem pa big Ce bi bilo potrebno, blP« j* zanj denar, le da bi ' . jj-jt To bi bila rešitev za na ker bi imeli kruh doma- v JO' zaposlena pri „ Komel rem trgu. Ceste so • $, Morda bi jih lažje P°£ bi bila tukaj industrija- *AH’ i^l*ktiv S,2? °bd C1 .in c SIM1 *»4njo C Veto Društvo invalidov Kočevje je pred kratkim podelilo p*121 zaslužnejšim članom, ki so se odlikovali predvsem tudi113/^ rekreacijskem področju. Prejeli so jih Jože Stopar, Šp*10 a#' Jože Potočar, Stane Frank, Karel Levstik, Alojz Pretna*' Rudolf, Anton Grmovšek in Mile Opačič. (Foto: Primc) umnimi umnimi um um ^ mm....... zlatih, 10 srebrnih in 14 bronastih plaket mesta. Novost pa je, da bodo ob letošnjem krajevnem prazniku prvič podeljeni tudi posebni spominski znaki. Razvejena krajevna samouprava Opravljenega veliko dela z malo stroški - Občani opozarjajo na nepravilnosti med njimi in v delovnih organizacijah — Delegacija za občinske SIS bo morala delo izboljšati Alojz Hočevar je predsednik konference delegatov krajevne skupnosti Kočevje-mesto, razen tega prizadevno dela tudi v vodstvih več drugih organizacij, organov in društev. Zaprosili smo ga za razgovor o organiziranosti in delu krajevne skupnosti. Povedal je; ..Konferenca delegatov KS Kočevje-mesto šteje 60 članov: 40 iz proizvodnje in 20 s terena. Konferenca se je od lani, ko je bila ustanovljena, dvakrat sestala. Dele- fiti smo se seznanili z našim odofim delom, nalogami in odgovornostjo, sprejeli samoupravne akte KS, pregledali lansko delo, sprejeli delovni načrt KS za letos in načrt za naslednjih pet let. V okviru KS imamo še delegacijo za občinske SIS (25 delegatov), delegacijo za zbor KS občinske skupščine (25 delegatov), nad 100 delegatov dela v organizacijah in društvih, 5 delegatov pa imamo za republiške SIS. Med našo konferenco in svetom KS delujejo še odbor za ljudsko obrambo, poravnalni svet in odbor za Hružbeno samozaščito. Vse območje KS pa je razdeljeno na 7 manjših območij, na katerih delu- jejo odbori KS za posamezno območje mesta in odbori SZDL. Izvršni organ je svet KS, ki šteje 11 članov, vodi pa ga predsednik Stane Otoničar. Pri svetu deluje še 7 komisij, občasni odbori, žirija za podeljevanje nagrad, odbor za proslave itd. Pri delovanju vseh teh organov KS sodelujejo organizacije ZSM, ZZB, ZK, SZDL in druge, pa tudi društva. Delo delegatov in delegacij je bilo v glavnem uspešno, razen delegacije za občinske SIS, kjer bo treba delo izboljšati ali zamenjati vodstvo. Uspešno dela tudi svet KS, ki je imel od julija lani 14 sej, na katerih so obravnavali več kot 150 zadev in jih v glavnem tudi uspešno rešili. Člani sveta KS so zelo prizadevni in žrtvujejo veliko prostega časa za reševanje skupnih zadev. Tudi komisija za promet in varnost je delavna. Trenutno izdeluje program prometne ureditve mesta za obdobje 1976/81, načrte za ureditev križišča pri spomeniku in postavitev semaforov, gradnjo pločnikov za pešce, parkirišč za osebne avtomobile in odstavnih prostorov za tovornjake. Uspešno se uveljavlja tudi družbena samozaščita. Prav zdaj organiziramo predavanja za vse občane. Razveseljivo je, da se občani zavedajo pomena samozaščite. Med prizadevnimi organi sveta KS naj omenim še odbor za proslavo krajevnega praznika in žirijo za podeljevanje priznanj zaslužnim občanom. Svet krajevne skupnosti ima razne strokovne službe, katerih skupna značilnost je, da opravijo veliko dela, da zaposlujejo malo ljudi in da delajo z malo stroški. Vse vodstveno m 4 delo opravi v glavnem upiM je šibko zasedena. Seda j j KS so preobremenjeni -tyj treba razmisliti o dopo kovne službe. Omenim ^ deluje v okviru sveta * .ujb»3 liška uprava in pogrebna da KS upravlja z objekti ir ^ j ^ družbenega pomena, s*® parkov in zelenic, 25 ulic, javno razsvetljavo, J prometa in njegovo .eiti ■ morda še kaj. Pri vsen\ poKjJf opozorim, da jemljejo na viA vsega časa delavcem v UP . izvršilnem organu KS adtn je ni posli. Se posebno nalX^pisi'u' se hitro spreminjajo Pie~0 pogosto Še dodat®0 yfa iz Lojze Hočevar: „Delo v krajevni skupnosti Kočevje-mesto se zelo razlikuje od dela v ostalih KS v občini, pa tudi od KS v drugih občinskih središčih." (Foto: J. Primc) hitro zahteva pogosto Dohodki KS izvirajo različnih virov. Ti so: la- ze(IW-> nost, prispevki občanov, jj, sklad, samoprispevek, “ za Ja činske skupsčine, prispeve rabo mestnega zemlji^^^ui^, finai" in ostali dohodki." kulturne skupnosti sklad občine, sredstva upravnem sporazumu^ KS ii se tej ki Se do or. POZDRAV DOLENJSKEMU LISTU Veseli me, da imam tako dobrega in zvestega prijatelja, kot si ti, Dolenjski list. Bodi torej lepo pozdravljen v imenu vseh bralcev Kolpske doline in v mojem še posebej. Veseli smo tvojih zanimivosti in novic, ki jih je polno na vseh straneh. Verjetno je malo takih prijateljev, ki bi nas tako zvesto obiskovali, kot nas ti. Prihajaš redno, pa če je zima, vročina ali pa če pada dež. Želimo ti, da bi imel v bodoče še več prijateljev in bralcev, da bi si pridobil še več stalnih naročnikov in da bi še več ljudi spoznalo, kako si bogat ter zvest prijatelj. V oddaljeni in samotni vasici smo, pa vendar si nas kljub slabemu vremenu in visokemu snegu obiskal. Res si prišel z manjšo zamudo, a vendar smo bili presenečeni, da si prišel, ko še otroci niso mogli v šolo in ne delavci v službo. Ostani tudi v bodoče naš prijatelj in obiskovalec, mi pa bomo tvoji naročniki. Jože Križ Kuželj Kolpska dolina ZAKAJ SLAB OBISK? Pretekla leta je bilo v navadi, da je aktiv ZSMS iz Prapreč pri Vavti vasi pripravil proslavo ob dnevu žena, ki je bila vselej dobro obiskana. Mladi so se tudi letos lotili organiziranja proslave, toda že med pripravami so ugotovili, da je zanimanje zanjo pičlo. Kljub temu je proslava s programom bila, zabava in pogostitev tudi, in čeprav je bil slabši odziv, kar ob zaključku mednarodnega leta žensk nekoliko preseneča, so bili vsi navzoči zadovoljni, posebno mladi, ki so tako koristno uporabili prostor, katerega so ob negodovanju nekaterih vaščanov sami zgradili F. MOHAR ZAHVALA „KRKI" Kolektivu novomeške tovarne zdravil ,,Krka“ se najlepše zahvaljujem za obdaritev in skrb, ki jo ima z menoj in drugimi upokojenci, nekdanjimi delavci Krke. BOŽIDAR SITAR Novo mesto Ljubljanska 25 SNEGULJČICA Zadnjo nedeljo februarja je igralska skupina pod vodstvom tovarišice Dernačeve uprizorila igro »Sneguljčica" za starejše gledalce, pred tem pa je skupina nastopila tudi pred svojimi sošolci in učenci nižjih razredov. Za ^rico smo vadili cel mesec, scenerijo smo imeli preprosto, vendar so bili gledalci z našimi nastopi zelo zadovoljni. MAJA RADEJ 8.a OS Senovo ISKRIN SERVIS V ŠENTRUPERTU Po novem letu se je Iskrin servis za televizijske, radijske in druge aparate preselil v prostore nekdanje trgovine. V našem kraju je čedalje več Iskrinih aparatov, zato imata dva zaposlena delavca nenehno dovolj dela. Občanom pride servis še kako prav, saj ni dolgo tega, ko so morali težke aparate voziti v druge kraje. Zdaj pa pri mojstrih Otonu Kreglju in Zvonku Kralju znova zaigrajo tudi sprejemniki, ki so se pokvarili lastnikom iz okolice Šentruperta. MILICA KOSCAK novinarski krožek OS Šentrupert ŠOLO TAREJO TEŽAVE! Učenci šentruperške osnovne šole telovadimo v zelo majhni telovadnici Vanjo se komaj spravi en razred, prostora za razgibavanje ni dovolj, pa tudi ustrezne opreme ni. Na šoli tudi nimamo posebnih prostorov za knjižnico. Knjige so spravljene v omarah na spodnjem hodniku, ki služi še za jedilnico in za varstvo učencev, ki se vozijo s kombijem. Knjižničarja nimamo, zato knjižnico vodi ins ureja učitelj slovenščine. Knjige si lahko izposojamo le, kadar je učitelj prost. Sent-ruperško osnovno šolo pesti tudi pomanjkanje učiteljskega kadra. Nujno potrebujemo učitelja za glasbo in telesno vzgojo. Ali je prav, da si nekatere šole lahko privoščijo televizijo in še kaj, drugi pa nimamo niti najosnovnejših pogojev za učenje? Upam, da se bo pri nas stanje kmalu izboljšalo. MILICA KOSCAK novinarski krožek OS Šentrupert Najljubie ste nam! Ob dnevu žena smo izdali šolsko glasilo »Mladi ob Krki", kije posvečeno materam, borkam, vsem ženskam. Učenci so poslali veliko prispevkov, zato je glasilo do zdaj najobsežnejše, pa tudi po kakovosti ne zaostaja za prejšnjimi. Izšlo je v nakladi 650 izvodov. Na prvi strani glasila je naslednje posvetilo: Veste, kdo nam je naj-ljubši na svetu? Ve, drage mamice. Veste, koga najbolj spoštujemo? Vas, slavne partizanke. Veste, kdo; nam je najljubši prijatelj? Ve, ljubljene tovarišice. Sprejmite to naše darilo! Ob velikem prazniku žena smo priredili tudi dve proslavi. Prvo za delavke iz 1MV, ki je naša pokroviteljica, drugo pa za mamice, borke, znanke in druge. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor, recitatorski in dramski krožek ter folklorna skupina. Na dan žena smo materam izkazali pozornost s skromnimi darili in s tem, da smo prevzeli nase del njihovega vsakdanjega dela. Prav bi bilo, da bi bili taki vse leto. IRENA KIRN literarni krožek OS Grm, Novo mesto POSTNI 2IG NAJVIŠJE POSTE Zbiralci poštnih žigov, kar je posebna smer filatelije, se zelo zanimajo za poštne žige najvišje ležeče pošte v Evropi. Na največji nadmorski višini (3161 metrov) leži pošta na postajališču gorske železnice Eusmeer na Jungfraujoch v Švici. Na tej pošti se žigi često menjavajo, saj poleg rednega žiga izdajajo še žige ob posebnih proslavah. V tem je seveda dobršna mera komcrcializma. HVALA ZA POMOČ 14. marca je bila v Brežicah konferenca mestne organizacije vojaških vojnih invalidov. Ta štde 71 članov, od tega 39 osebnih in 32 družinskih invalidov. Predsednik tov. Kerin je na kratko podal politični pregled in poročilo upravnega odbora o delu organizacije v letu 1975. Lani so organizirali nabiralno akcijo v podjetjih, pri obrtnikih in v družbenih organizacijah za pomoč ob proslavi 30-letnice svobode. Akcija je dobro uspela. Z zbranim denarjem so invalidi pomagali urediti spominska obeležja padlih borcev. Darovalcem se organizacija vojaških vojnih invalidov iskreno zahvaljuje. LEOPOLD LIPICAR Gregorčičeva 11 Brežice ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega in nepozabnega moža in očeta staneta Šmida iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, in vsem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, Zvezi borcev Novo mesto, Občinski skupščini Novo mesto, vsem ostalim družbenopolitičnim organizacijam Novo mesto, JLA, podjetju Novo les, Gozdnemu gospodarstvu ter belokranjskim družbenopolitičnim organizacijam. Hvala tudi govornikom, pevcem in godbi. Žalujoči: žena Anica, hčerka Tanja z družino, sin Stane z družino in drugo sorodstvo. ZAHVA LA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame ANTONIJE URIGELJ z Malkovca 6 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo Murnovim, Povšičevim in Pungerčarjevim, ki so nam v težkih trenutkih ves čas stali ob strani. Posebna zahvala podjetju Jutranjka iz Sevnice, kolektivu IMP dijaški dom iz Domžal, zdravniku tov. Levstiku, tov. Leonu Močanu za ganljive besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Mokronoga ZB Tržišče, upokojencem iz Tržišča ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Slavka, Mici, Fani in Cirila z družinami ter sin Darko. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi ata in stari ata ANTON RADEŠČEK iz Dol. Grčevja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje in v tako velikem številu pospremili pokojnika do njegovega zadnjega doma. Posebno zahvalo smo dolžni družini Gazvoda iz Dol. Grčevja, Modičevim iz Novega mesta, kolektivu ŽITO in Novoteks za podarjene vence. Posebna hvala ZB iz Otočca za poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred. Vsem sorodnikom, znancem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci z družinami in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega nenadomestljivega moža, očka. sina, brata, zeta in svaka JOŽETA SMOLETA gradbenega delovodje SGP PIONIR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje in nam stali ob strani, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje in vence. Posebna zahvala kapiteljskemu župniku in dekanu za poslovilne besede in opravljeni obred, prav tako kolektivu Pionirja za ganljive besede in venec. Zahvaljujemo se dr. Kapšu in dr. Trobišu in vsemu bolnišničnemu osebju za skrb in nego, kolektivu Dolenjskega muzeja, 4 .a. in 7. a razredu OŠ Katja Rupena, 1. d razredu pedagoške gimnazije ter učiteljskemu zboru OŠ Katja Rupena in RK ža denarno pomoč. Iskrena zahvala Tonetu Hervolu, Vinku Lipej Muhič Katja Rupena Jeleni Pelko, Dragici Kuševič, Joviči in Nikici ju, Mirku •luhiču, Karlu Naglju, razredničarki 7. a razreda 1 . aia Jeleni Pelko, Dragici Kuševič, Joviči in Nil Lončarevič ter Pepci Pavlič. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, hčerki Jožica in Anica, sin Jožko, oče, brat z ženo in drugo sorodstvo. ZAHVALA V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat in stric MATIJA MRGOLE s Telč 20 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka Novo mesto, dr. Leopoldu Levstiku, vsem gasilcem občinske zveze Sevnica, posebno pa gasilskemu društvu Telče in Tržišče, govorniku za poslovilne besede in kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sestri in bratje z družinami, nečakinji Mici in Majda z očetom ter drugo sorodstvo V SPOMIN V sredo, 24. marca, je minilo žalost no leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ BRULC iz Vrhovega pri Mimi peči Čas beži, bolečina pa je za vedno ostala v naših srcih. Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Neutolažljivi: žena Marija, sin Jože in Polde z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, brata MIHE GORINŠKA Lukovega iz Žužemberka, člana ZB in upokojenca se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga spremljali na zadnji poti počastili njegov spomin in ustno in pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujem se organizacijam ZZB Novo mesto, KOZZB Dvor, Zagradec, Straža, Žužemberk, KS Žužemberk, ŽRVS Žužemberk, ŠZDL in krajevni skupnosti Žužemberk, Društvu upokojencev, Lovski družini, Gasilskemu društvu Žužemberk, Kmetijski zadrugi-Žužemberk in sodelavcem ter vsem ostalim za požrtvovalno pomoč, podarjene vence in cvetje- Najlepše se zahvaljujem Zdravstveni postaji Žužemberk za dolgoletni trud in zdravljenje in družinam Kocjančič, Jernejčič in Rojc iz Žužemberka za dolgoletno pomoč in skrb. Hvala za poslovilne besede govornikoma tov. Veri Vehovec in Marjanu Rupniku, kakor tudi pevcem iz Žužemberka in godbenikom iz Novega mesta. Vsem še enkrat iskrena hvala! .Žalujoči: sin Stane, sestra Marija z družino ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil dragi mož, skrbni oče, ded, praded in stric JANEZ VRČEK iz Grmovelj Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, posebno sosedom za pomoč, gasilskim društvom za lepo spremstvo, Zvezi združenj borcev NOV Škocjan, obema govornikoma, vsem darovalcem vencev in duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Antonija, sin Ivan, hčere Marija, Ivan: ka, Jožica in Vida z družinama in družina Iljaš. ZAHVALA Ob globoko boleči izgubi nadvse dragega moža, očeta, brata, dedka in strica ANTONA KOR AČ I N A z Vel. Kala pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, z nami pa sočustvovali in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni Splošni bolnici, Letališču Zagreb, Slovenija vinu - Ljubljana ter župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Globoko žalujoči: žena Kristina, hčerki Marica, Kristina, sin Rudi z družinami, Jožica, brat Karol z družino, sedem vnukov ter drugo sorodstvo Veliki Kal, 6. marca 1976 ZAHVALA Po težki, mučni bolezni nas je v 60. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi mož, ata, brat, stric in stari ata FRANC DOMITROVlC iz Šentjurja 19 pri Mimi peči Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim vaščanom, sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so sočustvovali v tej težki bolezni in so nam v teh najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in darovali vence. Topla zahvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Krka-TOZD Zdravilišče ter kolektivu ŽTP Novo mesto za podarjene vence, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: žena Maria, hčerka Slavka z družino, sin Franc, brat Slavko z družino, sestra Angela z družino ter drugo sorodstvo ZA HVA LA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica JANEZA JERŠINA iz vasi Loke 9 pri Straži se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom iz Straže, župniku iz Prečne za opravljeni obred, pevcem Gorjanci iz Straže, godbi No-voles in ZB Straža za poslovilne besede. Hvala tudi vsem sosedom za pomoč. Žalujoči: žena in otroci ter drugo sorodstvo tPensK6le Četrtek, 25. marca - Minka Petek, 26. marca - Evgenija Sobota, 27. marca - Rupert Nedelja, 28. marca - Milada Ponedeljek, 29. marca - Jernej Torek, 30. marca - Branimir Sreda, 31. marca - Modest Četrtek, 1. aprila - Hugo LUNINE MENE 30. marca ob 18.08 uri - mlaj BRESTANICA: 27. in 28. 3. 1 francoski barvni film Nune svetega Arhangeja. BREŽICE: 26. in 27. 3. jugoslovanski barvni film Zgodba o dobrih ljudeh. 28. in 29. 3. ameriški barvni film Kleopatra Dzons. 30. in 31. 3. francoski barvni film Ni dima brez ognja. ČRNOMELJ: 26. 3. francoski barvni film Ulica ruma. 28. 3. ameriški barvni film Gospodar življenja in smrti. 31. 3. italijanski barvni film Sedem maščevanj za sedem dolarjev. KOSTANJEVICA: 28. 3. ameriški barvni film Ubijte Charlija Varicka KRŠKO: 27. in 28. 3. angleški film Orgije. 31. 3. italijanski film Mallori kot smrt. METLIKA: Od 25. do 28. 3. ameriški barvni film Strelska linija. Od 25. do 28. 3. francoski barvni film Stanje v redu. MIRNA: 27. in 28. 3. francoska komedija Alfredove nezgode. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 26. do 29. 3. ameriški barvni film' Kato - Kung Fu - Zeleni obad. 30. in 31. 3. ter 1. 4. italijanski barvni film Sredi morja - sredi poletja. RIBNICA: 27. in 28. 3. ameriški barvni film Mrtvega prosi, živega ubij. SEVNICA: 27. in 28. 3. ameriški film Kitajska četrt. 31. 3. nemški fflm Vsi ckugi se imenujejo ,,Ali“. TREBNJE: 27. in 28. 3. ameriški barvni kavbojski film Jeremia Johnson. Igl SLUŽBO DOBI IŠČEM žensko za varstvo osemmesečnega otroka. Informacije v popoldanskem času na naslov: Ko-čoski, Jerebova 16, Novo mesto. GOSTILNA TURK, Črnivec, Brezje, sprejme v službo priučeno ali kvalificirano natakarico. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Vsa oskrba v hiši, osebni dohodek od 2.500,00 do 3.500,00 din na mesec. TAKOJ DOBI ZAPOSLITEV kuharica in dekle, ki ima veselje za pri-učitev v gostinskem poklicu. Pla- - ča odlična, hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pošljite na naslov Gostilna Pri Danilu, Reteče 48, Škofja Loka. DELOVNE ORGANIZACIJE, OBRTNIKI! Želim delo na dom. Za morebitne nabave tehnične opreme imam nekaj finančnih sredstev. Naslov v upravi lista (935/76). NA DELO sprejmem enega ali dva KV mizarja pohištvenega mizarstva. Plača po dogovoru. Mizarstvo Barbič, rartizanska 10, Novo mesto. ŽENSKO FRIZERSKO POMOČNICO S PRAKSO SPREJME FRIZERSKI SALON „MILKA-MILAN", NOVO MESTO, PARTIZANSKA 3. INTERESENTKE NAJ SE ZG LASE VSAK DAN OD 16. DO 18. ure. PRODAM kompletno mašino z menjalnikom za ZASTAVO 750, K, prevoženih 50.000 km. Telefon 21-639. PRODAM KOSILNICO ZETOR 25 in dvobrazdni plug FERGUSON. Dobruška vas 4, Škocjan. PRODAM ŠKODO, letnik 1970, tudi na kredit. Marjan Lah, Migolica 2, Mirna na Dol. UGODNO PRODAM avto-prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (894/76). PRODAM AVTO FIAT 1100 po posameznih delih in motor. Informacije: Ivan Gnidica, 68283 Blanca 18. PRODAM motor za NSU 1200 C po delih. Štefan Kržan, Vel. Podlog 3, Leskovec pri Krškem. PRODAM avtomobil FIAT 1300 de luxe, letnik 1972, z radijskim aparatom Blaupunkt. Avto je v odličnem stanju. Plačilo možno tudi s čekom. Mizarstvo Barbič, Partizanska 10, Novo mesto. PRODAM mlatilnico (reta in trosi) in motorno slamoreznico. Franc Avguštinčič, Vrhtrebnje 14, Trebnje. PilODAM FIAT 750, letnik 1970, registriran do marca 1977. Ogled možen do 13. ure pri Ivanu Perše-tu, Družinska vas 14, Šmarješke Toplice. PRODAM TRAKTOR „Šliter“ (22 KM) s koso in plugom. Martin Frankovič, Podbočje 49. PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik 1968. Naslov v upravi Usta (946/76). STANOVANJA ■ pRODAM MLADA TRIČLANSKA družina išče sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Tatjana Djaip, Potočna vas 23, Novo mesto. ODDAM OPREMLJENO sobo dekletu v Novem mestu. Naslov v upravi lista (934/76). ZAKONSKI PAR BREZ OTROK išče enosobno stanovanje s kopalnico, garsonjero ali sobo s kopalnico v Novem mestu ali bližnji okolici Janez Cestnik, Cesta Tončke Čeč 39, Trbovlje. 500,00 din nagrade dam tistemu, ki preskrbi mladi družini enosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (941/76). DVEMA DEKLETOMA oddam sobo. Naslov v upravi lista (944/76). INŽENIR IŠČE sobo v Novem me- stu. Ponudbe pod šifro NO“. „NUJ- Motorna vozila UGODNO PRODAM Zaporožca, letnik 1973. Janez Hočevar, Krka 2. PRODAM dve mlatilnici čistilki ena na dve in ena na štiri vreče in dve mlatilnici trosilki. Na pisma ne odgovarjam. Anton Hočevar, Čužnja vas 38, Trebelno. PRODAM traktor Styer 15 KS s kosilnico. Naslov v upravi lista (916/76). PRODAM AVTO WV 1200, dobro ohranjen. Franc Les, Cesta herojev 38, Novo mesto, ali telefon 21-174 od 6. do 14. ure. PRODAM kosilnico BCS po ugodni cent Alojz Kastelic, Vinja vas 12, Stopiče. PRODAM motorno kosilnico BCS (delovna širina 110 cm). Janez Rifelj, Lešnica 4, Otočec. PRODAM malo rabljeno kosilnico BCS v dobrem stanju in opremljen elektromotor 5,5 KM. Naslov v upravi lista (887/76). sobo in radijski sprejemnik Triglav. Informacije so možne vsako soboto v dopoldanskem času. Anton Vogrinc, Gregorčičeva 2, Brežice. PRODAM 1.500 kg sena. Bračika, Gotna vas 40, Novo mesto. UGODNO PRODAM stoječi kozolec z dvema oknoma s pod-streškom. Jože Cvelbar, Šmarješke Toplice 54. PO ZELO UGODNI ceni prodam 7.000 kg sena. Franc Godler, Mali Cerovec 5, Štopiče. PRODAM škropilnico za vinograd in pony ekspres. Franc Kovačič, Šmarje pri Šentjerneju. PRODAM hram, vinograd in kolo-sek (pot) na Debencu pri Mirni. Nagelj, Menardova 11, Ljubljana-Moste. Ugodno prodam kuhinjsko opremo. Pajk, Mestne njive 6, Novo mesto. POCENI ODDAM 1,5 ha košnje. Angela Jakše, Češča vas 9, Novo mesto. kupim KUPIM ohranjeno kmečko hišo" z nekaj zemlje ali vrta. Ponudbe pod ,,Mir in lepo okolje. PRODAM balkonska vrata z oknom in 100 m2 stenske obloge. Cena za 1 m2 je 72 NDin. Prodam tudi novo prikolico za osebni avto, nosilnost 850 kg. Naslov v upravi lista (940/76). PRODAM skobeljni stroj, cirkular, elektromotor 7,5 KM in 50 m 4-žilnega gumijastega kabla. Vinko Mezič, Gmajna 17, Raka. UGODNO PRODAM originalno koso za traktor FIAT. Informacije po telefonu 85-204. PRODAM dve kravi s teličkoma in ostrešje za vikend. Janez Plaveč, Vrhovo 16, Mirna peč. PO ZELO UGODNI CENI PRODAM nizko omarico za čevlje, električni štedilnik in jedilni kot s predali. Koncilija, Kandijska 7, Novo mesto. PRODAM DVA VOZA (16-colska, nosilnost 3 tone) in dve traktorski prikolici Keeper (2 in 3 toni) ter krožno brano. Anton Vovko, Mačkovec 4, Novo mesto. PRODAM nov voziček za BCS kosilnico. Naslov v upravi lista (908/76). PRODAM trofazni hidrofor (200 D v dobrem stanju. Rudi Fabjan, Dol. Gradišče 9, Šentjernej. PRODAM-16 eolski gumi voz v dobrem stanju. Alojz Stariha, Osojnik 8, Semič. PRODAM skoraj novo otroško posteljico z jogijem. Martin Šafar, Gabrje 125, Brusnice. PRODAM dve novi tridelni okni Jože Dragman, Prečna, Novo mesto. PRODAM lepe rdeče magnolije in živo mejo liguster. Vprašajte po telefonu 22-172. POCENI PRODAM radio z gramofonom „Triglav“, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista. PRODAM seno in otavo. Hrastar, Bršlin 17, Novo mesto. PRODAM 5.000 kg sena. Franc Ban, Kuzarjev kal 9, Novo mesto. PRODAM 100-litrski betonski mešalnik. Milan Račič, Vihre 2, Leskovec pri Krškem. UGODNO PRODAM kombinirano PRODAM 2.200 m2 zemljišča ob cesti pod hribom Smuk v Stari gori pri Semiču. Poizve se pri Tončki Keber, Gornji trg 19, Ljubljana, ali pri Francu Starihi v Rožnem dolu pri Semiču. PRODAM staro kmečko hišo, sadovnjak in gospodarsko poslopje v bližini industrijskega kraja Mirna. Informacije pri Alojzu Čehu, Volčje njive 13, Mirna ;ia Dol. V SREDIŠČU Novega mesta {sodam hišo, primerno za gostilno ali drugo obrt. Ponudbe: Greti Vrhovnik, Novo mesto, Dilančeva 7. TAKOJ PRODAM vseljivo nedograjeno hišo z vrtom - 28 arov, po zmerni ceni. Stane Šime, Pangrč grm 7, Stopiče pri Novem mestu. PRODAM VINOGRAD v Semiču z zasajeno rodno vinsko trto (približno 1800 m2) v eni parceli. Informacije Polde Plut, Kočevje 23, Črnomelj, ali na telefon 76-086. POCENI PRODAM travnik v velikosti 35 arov^gozd (32 arov) in košenino pri Orehovici. Franc Zagorc, Orehovica 34, Šentjernej NA MIRNI PRODA M gradbeno parcelo z že začeto gradnjo stanovanjske hiše. Jože Cugelj, Vir 8, Šentrupert. PRODAM STARO HIŠO 8 X 9 m, podkleteno, s sadnim vrtom. Dostop z vsakim vozilom, cera 45.000,00 din in 1.000 kom. kostanjevih stebričkov za vinograd. Ramuta, Osojnik 1, Semič. PRODAM hišo v Aleksincu (novogradnja, površine 8 X 11 m) ali zamenjam za hišo, privatno, družbeno ali vojaško stanovanje. Pišite ali se oglasite na naslov: Ratko Milosavljevič, Lole Popovič 87, 18220 Aleksinac. PRODAM 11 arov zazidljivega zemljišča v Zburah pri Šmarjeških Toplicah. Informacije dobite pri: Šutar, Orešje 11, Šmarjeta. Jože Hočevar, Kašelska cesta 31, Ljubija na-Pojje. UGODNO PRODAM 3 lesene in premakljive vikende in parcelo za zidavo vikendov ob Kolpi. Ivan Miketič, Jakovini 44, Vinica pri Črnomlju. PRODAM stavbno parcelo v Straži. Naslov v upravi lista (955/76). PRODAM VINOGRAD s starejšo zidanico v Novi gori nad Prečno. Dostop možen z vsemi motornimi 'vozili. Bučar, Zalog 9, Novo mesto. PRODAM POSESTVO s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem v velikosti 7 lia, oddaljeno 4 km od Novega mesta. Naslov v upravi lista (958/76). RAZNO VDOVEC s pokojnino, hišo in nekaj zemlje želi spoznati žensko srednjih let s pokojnino. Ponudbe pod ,LEPA KOLPA". POROČNI PRSTANI! - Najlepše darilo za Vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ŽIVI kje dobra oseba, ki bi mi do 15. avgusta letos posodila 6.000,00 din? Vrnem z lepimi obrestmi ali vzamem v oskrbo otroka. Naslov v upravi lista (947/76). ANTON ZUPANČIČ, SP. LAKENC 21, MOKRONOG, prepovedujem pašo kokoši in živine po mojem travniku in njivi, posebno pa po njivi ob Fištrovem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. RUDOLF ČERNELIČ, MALI VRH 11-, 68254 GLOBOKO, prepovedujem vsako vožnjo in hojo po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PODPISANI JOŽE ŽIBERT, ZAGREBŠKA 29, NOVO MESTO, prepovedujem igranje in hojo po mojem zemljišču med blokom in Ul. Milana Majcna. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. FRANC BRZIN, PUŠČAVA 4, MOKRONOG, prepovedujem vožnjo po parceli št. 1948, k.o. Ostrož-nik, vsem razen Vodni skupnosti Novo mesto in Vinku Lapu iz Bistrice. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. iffOBVESTILA I ZA IZDELAVO VSEH VRST ROLET IN ŽALUZIJ SE PRIPOROČA ROLETARSTVO MEDLE, ŽABJA VAS 47 (pri transformatorju), NOVO MESTO. IZDELUJEM ROLETE, LESENE, PLASTIČNE, ŽALUZIJE (25, 35 in 50 MM). OPRAVLJAM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KDOR NAROČA NA OSNOVI OGLASA, DOBI 4 % POPUSTA OD FAKTURNE VREDNOSTI. NAROČILA SPREJEMAJO: ROLETAR- STVO, LJUBLJANA, TITOVA 180, TELEFON 53-984 IN 20-487, IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO, TELE-' FON (068) 71-776, IN BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO. ma± VSAK ČETRTEK DOLENJSKI LIST Ob nenadni tragični izgubi ANTONA PEVCA Kettejev drevored 51, Novo mesto se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ga ob zadnjem slovesu niso pozabili. Posebna hvala velja dobrim sosedom, predvsem Cizljevim in Frankovim, ter delovnim organizacijam, še posebno Pionirju. Zahvala tudi župniku za tolažilne besede, kakor tudi pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njego- vi zadnji poti in mu darovali vence .in cvetje. Žalujoči: žena Angelca s sinovoma, mama, bratje in sestre ter drugo sorodstvo. Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek in stric JANEZ KAPLER kovač iz Zavinka Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih, izraženo sožalje in prineseno cvetje ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju kirurgije v Novem mestu ter župniku iz Škocjana za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi. POSEBNA ŠOLA NOVO MESTO se prisrčno zahvaljuje za prispevek ob prazniku 8. marcu delavcem ŽTP-Prometna sekcija Novo mesto, ki so nakazali denar za gradnjo nove posebne šole. V SPOMIN Minulo je leto dni od prerane smrti ELIZABETE ROLA Vsem, ki so mi pomagali v težkih trenutkih in spremili mojo mamo k zadnjemu počitku se lepo zahvaljujejo sin Lado in drugi sorodniki. ZAHVALA V težki žalosti nas je po hudem trpljenju v 75. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče ALOJZ BRODNIK Hrastarjev Lojze iz Drenovca pri Leskovcu muzikant na 585 ohcetih Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, predvsem Bučarjevim, posebno Ivanki iz Novega mesta, prijateljem in sosedom, posebno Jožetu Nagliču, in vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje in se od njega žalostni poslovili. Hvala sorodnikom za denarno pomoč, hvala zdravnikom in strežnemu osebju na pljučnem oddelku bolnice Novo mesto, duhovščini in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v hladni grob. Hvala vsem! Globoko žalujoči: žena Marija, sin Tone z družino, hči Mari z družino, trije vnuki in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ter brata JOŽETA BARBO iz Radne vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so našega očeta spremili k zadnjemu počitku in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo izrekamo osebju zdravstvenega doma Trebnje za pomoč v dolgotrajni bolezni, Lovskemu društvu, kolektivu IMV, pevcem in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerki Mimi z možem, Olga z družino, bratje in sestre ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega moža in ata STANETA NOSETA iz Rumanje vasi • se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu zasuli grob s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo Gozdnemu gospodarstvu Straža za organizacijo pogreba, Franciju Berkopcu za nesebično pomoč, govornikom tov. Kolencu, tov. Štoru, tov. Jakliču in tov. Virantu za poslovilne besede, pevskemu zboru Gorjanci, vsem za podarjene vence, godbi iz Straže, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: žena Magda, otroka Marjan in Mira ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob- nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene mame, stare mame, tete in sestre ANGELE GLAVIC roj. Novak iz Lašč pri Dvoru 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom iz Lašč, ki so ji poklonili vence in cvetje in jo spremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Leopoldu Kocutarju iz Žužemberka, zdravnikom in drugemu osebju novomeške bolnišnice za skrbno zdravstveno pomoč in nego, župniku Jakošu pa za opravljeni obred. Prav tako hvala vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali V globoki žalosti: sinova Franc in Ciril z družinama, hčerke Ivana, Marija in Angela z družinami, brat Tone z družino in drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trcl'n'e. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. ' IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse d rune oelase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od proizvodov. _\ RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: potočila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, ČETRTEK, 25. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in ekle dobe. 10.15 Kdaj, kam, ko in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Predstavljamo vam... 14.10 Kaj radi poslušajo. 14.40 Enajsta šola. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Jezikovni pogovori. 17.30 Iz domačega opernega arhiva. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska poezija v A pesmih za glas in spremljavo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. PETEK, 26. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.05 Po poteh odločanja. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Miklavc: Zavarovanje poljščin pred divjačino. 12.40 Šopek novih melodij. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.10 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „ Vrtiljak". 16.50 Človek in zdravje. 17.20 Iz koncertov in simfonij. 18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z Veselimi planšarji. 19.50 Lahko RADIO SEVNICA - NEDEUA, 28. MARCA: 10.30 ™ Napoved in EPP I. del - 10.45 Obisk pri Uskokih v Beli krajini -10.55 Pravljica za najmlajše - 11.05 Po domače - 11.15 Kmetijski nasveti - 11.30 EPP II. del - 11.40 Naš razgovor (KSP) - 12.05 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila -12.50 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa SREDA, 31. MARCA: 16.00 Napoved in EPP - 16.20 Tisoč in en nasvet - 16.30 Poročila - 16.40 Po domače - 16.50 Aforizmi Hermana Masca - 16.55 Povedali ste nam -i 7.10 Disko klub brez imena -17.35 Obiskali smo delovno organizacijo - 18.00 Zaključek programa SOBOTA, 3. APRILA: 16.00 Napoved in pop glasba - 16.15 Svetujemo vam - 16.20 Ekonomsko propagandni program - 16.30 Poročila - 16.35 Smejmo se -16.40 Narodne in narodno zabavne - 16.57 Melodija za slovo noč, otroci! 20.00 Stop — pops 20. 21J 5 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 27. MARCA: Od 0.05 do 5.00 Nočni radijski spored. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Glasbena pravljica. 9.45 Naši umetniki mladim poslušalcem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mihaela Černe: Vzgoja kumar na opori. 12.40 Ob bistrem potoku. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 S knjižnega trga. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Pogovor s poslušalci. 18.15 Čustveni svet računalnika Ruperta. 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden- NEDEUA, 28. MARCA: Od 0.05 do 5.00 Nočni radijski spored. 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Prvič, drugič, tretjič. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra: Izdajalska vreča. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT -studio Beograd. 23.05 Literarni 23.15 lučeh nokturno, semaforjev. PONEDELJEK, 29. MARCA: 18.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Ljudske umetne pesmi. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Dušan Terčelj: Prihodnost vinarstva v luči novih predpisov. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Interna 469. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Kulturna kronika. 18.20 Zvočni signali 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 30. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol - ■ Glasbena šola Zagorje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?' 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Popevke brez besed. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Milica Oblak: Katere sorte jagod in malin pridelujemo v Jugoslaviji. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam. .. 14.10 Iz dela lasbene mladine Slovenije. 14.40 i pot 16.45 Pota sodobne medicine. n a poti s kitaro. 15 lovemie. .45 „Vi 'rtiljak". 17.20 Obiski naših solistov. 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Deča Žgurja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Koncertantna glasba za harmoniko. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 31. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahko glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Andrej Šalehar: Pitanje prašičev. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 ,,Loto vrtiljak". 16.45 Naš podlistek. 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.05 Po poteh odločanja. 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. vsak četrtek Od 7. do 21. marca so rodile: Frančiška Bohorč iz Presladola -deklico, Anica Matijaščič iz Podvrha - Marino, Durdica Gorički iz Samo-bora - Miroslava, Amalija Radelj iz Blance - Ivana, Ana Drobnič iz Cirnika - deklico, Bara Vapnar iz Kostanjka - deklico, Nada Dekanič iz Rakitja - Gorana, Anica Dekanič iz Kerestinca - dečka, Rozalija Vidic iz Krškega - deklico, Mira Pirc iz Ravn - deklico, Marija Strgar s Sel - Jožeta, Marjetka Abram iz Krajnih brd - Janjo, Marica Juran-ko iz Srebrnjaka - Kristino, Cvetka Glogovšek iz Cundrovca - Saša, Danijela Uršič iz Dobove - deklico, Marija Petrič 'z Male Doline -dečka, Marija Uršič iz Senovega -deklico, Maksimiljana Stanič iz Brežic - Vinka, Ivanka Mihelič iz Brega ne - Majo, Dunja Petro tov iz Samobora - Marijo, Marija Divko-vič iz Brežic - dečka, Ana Vlahovič iz Samobora - Lovorko, Durda Belak iz Samobora - dečka, Milena Agnič iz Brežic - dečka, Milena Drobež iz Krškega - Matejo, Terezija Srebernjak iz Krške vasi -Marka, Fanika Noršič iz Vrhovčaka - deklico. V BREŽIŠKI BOLNIŠNICI SO UMRLI: SOKLER Franc, kmet iz Stare vasi, star 76 let; UREK Marija, kmetovalka iz Presladola, stara 77 let; VALENČAK Franjo, uppko-jenec iz Javorja, 'star 68 let; GLAVAN Janez, kmetovalec iz Gorenje vasi, star 75 let. DOLENJSKI LIST KAKO POMAGATI BOLNIM IN STAREJŠIM? O zadevah upokojencev in starejših ljudi so se pogovorili na nedavnem posvetu, ki gaje sklicala občinska konferenca SzDL Kočevje. Razpravljali so o možnostih za gradnjo doma oskrbovancev, o reševanju stanovanjskih zadev borcev in upokojencev in o obliki oskrbovanja pomoči potrebnim občanom na njihovem domu oziroma v stanovanju. DELOVNI MLADINCI Čeprav so osnovno organizacijo ZSM v obratu BPT v Loškem potoku na nedavni seji predsedstva občinske konference ZSM kritizirali, da ni več tako delovna, kot je bila prej, se mladinci iz BPT s tem ne strinjajo. V prvih treh mesecih letos so mladinci iz BPT organizirali predavanje o vzponu na Makalu, strelsko tekmovanje in proslavo ob dnevu žena; sodelovali pa so tudi pri proslavi Prešernovega dne in organizaciji krajevnega tekmovanja v smučanju. Organizacija ima že izdelan delovni program za vse leto in po njem tudi delajo. TELEVIZIJSKI V času od 11. do 17. 3. 1976 sov novomeški porodnišnici rodile: Majda Krevs iz Mirne peči - Igorja, Šehzada Rahmanovič iz Črnomlja -Jasmina, Ana Salehar iz Gradišča -Matejo in Tomaža, Ema Kralj iz Krškega - Sabino, Ana Muc iz Pri-mostka - Branka, Vida Babič iz Vukove Gorice - Diano, Tatjana Breznikar iz Gornjega Gradišča -Darjo, Majda Metelko s Sel pri Rate-žu - dečka, Slavica Perušič s Sel pri Otovcu - Malito, Ivica Črnič z Dolnje Težke vode - Jožeta, Anica Kotar iz Črešnjevca - Jožeta, Dragica Muže iz Črnomlja - Jasmino, Darja Bartolj iz Lešnice - Tanjo, Jožica Jarkovič iz Drame - Jožeta, Martina Povše iz Klenovika - Igorja, Leposlava Džanič iz Gabrja - Gorana, Lučka Dreža iz Molionoga -Mateja, Marija Veber iz Dolnjih Po-nikev - Mitjo, Mira Blažina sStraž-nega vrha - Jožeta, Jožica Zore iz Trebelnega - Tanjo, Ana Rožič ft Mavrlena - dečka, Slavka Erjavec s Sel pri Ratežu - deklico, Zora Zjačič iz' Metlike - dečka, Anica Komljanec iz Malega Mraševa -deklico, Ana Korbar iz Orehovice -deklico, Sofija Radojčin iz Krškega - deklico, Marija Krznarič iz Metlike - deklico in Biserka Nemanič iz Metlike - Igorja. - ČESflTAMO! ČETRTEK, 25. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.10 Nogomet Olimpija : Hajduk - prenos do 17.00 (Lj) - 17.15 Cvetlična pravljica, barvna oddaja (Lj) - 17.30 Pestema - I. del barvne oddaje iz cikla Tako so živeli (Lj) -18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Bolečine v križu, poljudnoznanstveni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Balzacova velika ljubezen, 6. del barvne nadaljevanke (Lj) - 21.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.10 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.40 Iz koncertnih dvoran - M. Stibilj: Slavček in vrtnica P. I. Čajkovski: Koncert za violino in orkester v B-duru (Lj) - 22.20 TV Dnevnik (Lj) PE1EK, 26. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli (do 16.30) (Zg) - 17.20 Križem kražem (Lj) - 17.30 Morda vas zanima: Leopold Suhodolčan (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) — 18.20 Ansambel Štirje kovači, barvna oddaja (Lj) -18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Čutila, barvna oddaja (Lj) - 19.10 Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 A. Marodič: Posebni odred - oddaja iz cikla Mali oglasi (Lj) - 20.55 Vzpon na Makalu - I. del (Lj) - 21.25 TV Dnevnik (Lj) - 21.40 Propagandna oddaja (Lj) - 21.45 Šerif v New Yorku - serijski barvni film (Lj) -23.15 Hokej Jugoslavija Nizozemska, barvni posnetek s svetovnega prvenstva (Lj) SOBOTA, 27. MARČA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (do 12.30) (Sa) - 15.10 Nogomet Beograd: Velež, prenos (Bg, Lj) v odmoru propagandna oddaja (Lj) - 17.00 Risanka (Lj) - 17.10 Študij na univerzi: Jezikoslovje (Lj) - 17.30 TV obzornik (Lj) - 17.45 Aarau: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, barvni prenos srečanja Jugoslavija: Norveška (vključitev) (EVR-Lj) v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 TV žehtnik - humoristična oddaja (Lj) - 20.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) — 20.40 Vsi veliki in mali, barvni film (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) - 22.25 625 (Lj) - 23.05 Jazz na ekranu (Lj) NEDEUA, 28. MARCA: 8.50 Poročila (Lj) - 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju, barvna oddaja (Lj) - 9.25 625 (Lj) - 10.05 Vzpon človeka, barvna serija (Lj) -10.55 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, Pestema - 1. del (Lj) - 11.55 Mozaik (Lj) -12.00 Kmetijska oddaja (Sa) -12.45 Poročila (do 12.50) (lj) -Nedeljsko popoldne: Pravljica iz lutkarjevega vozička: O študentu, krčmarici in sodniku - Morda vas zanima - Okrogli svet - Moda za vas - Zlati cekin - B. Martinu: Komedija na mostu - TV Žehtnik - 18.25 Hišica v preriji - zadnja epizoda barvnega serijskega filma (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Salas v malem ritu -barvna nadaljevanka TV Beograd (Lj) - 21.00 Volja je pot - 4. del (Lj) - 21.20 TV Dnevnik (Lj) -21.35 Športni pregled (Zgb) PONEDEUEK, 29. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10.00 TV v ■% šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli (do 16.00) (Zgb) - 17.15 Pravljica iz lutkarjevega vozička: Kako je revež prodal zajca bogatinu, barvna oddaja (Lj) - 17.40 Vredno je vedeti - barvni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) — 18.10 Sodobna medicina: Kirurško zdravljenje možganskega tumorja - barvna oddaja (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) — 18.45 Mladi za mlade (N. Sad) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 1. Cankar: Kralj na Betajnovi - predstava Drame SNG (Lj) - 21.45 Kulturne diagonale (Lj) - 22.15 TV s Dnevnik (Lj) TOREK, 30. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10.00 TV v šoli (Bg) - 11.10 TV v šoli (do 11.40) (Sa) -17.20 Zapojte z nami: Emil Adamič (Lj) - 17.35 Papirnati mesec - serijski barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodna glasba (Bg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Mednarodna obzorja (Lj) - 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.55 G. calinescu: Feliks in Otilija, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.45 TV Dnevnik (Lj) ■ SREDA, 31. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10.00 TV v šoU (do 11.05) (Bg) - 17.05 Pastir - barvni film (Lj) - 17.20 Mojstri stare japonske obrti (Lj) - 17.45 Obzornik (Lj) - 18.00 Na sedmi stezi: TV trim test (Lj) - 18.40 Od vsakega jutra raste dan (za JRT) (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Film tedna: Pet lahkih komadov - barvni film (Lj) - 21.40 Miniature: II. Biandenburški koncert J. S. Bacha (Lj) - 22.00 TV Dnevnik (Lj) labod labod labod labod F. S. FINŽGAR 37 Sluga pa je odgovarjal na glas: „Matic tukaj me vprašuje, ali je nabor samo za t!ste, ki so bUi že vojaki. Da boste vedeli: za vse! Prav za vse je nabor." „Bog ve, čemu jim bomo. Takile sivi izgaran-ci,“ so godrnjali vse križem. „Čemu? “ se je oglasil Trpinec. „Ali ne veste, da le stari voli potegnejo iz drage? Mladina je drla v sovražnika kot nora. Mi ga primemo drugače. No, Lah bo tepen, kot se mu še sanja ne." Tedaj zavpije natakarica, ki je stala pri oknu: „Vojaki gredo!“ in steče ven. Vsi so planili s sedežev, kot bi bil sovražnik pred durmi in se gnetli okrog oken. Kdor ni mogel videti, je šel ven pred hišo. Po cesti mimo gostilne se je vila dolga vrsta voz. Kratki vozički z velikanskimi kolesi, kot jih še niso videli nikoli v teh krajih. Majhni konjci so povešali glave in drobili drug za drugim. Na vozeh so sedeli vozniki: nekateri napravljeni po vojaško, drugi čisto drugače. Nekateri so imeli kučme, nekateri turške kape. Ženske so štele: eden, dva — trije — dvajset, trideset — in nič ni bilo konca. Večina voznikov se ni menila za ljudi. Gugali so z glavami, kakor so jih potresali vozovi po trdi cesti. Ali eden je vendar oživel, pridržal konja in zavpil: „Rakije!" ,,Žejen je,“ so se spogledali ljudje in Matic je bil tisti, kije planil z litrom k vozu in mu natočil. Ko je človek pil, je prijezdil mimo vojak, ki je imel zvezde, potegnil izza škornjice junčevko in udaril pivca po roki, da se mu je od bolečine povesila, kozarec se je pa razbil; Matica je odrinil s konjem, da se je opotekel. „Jojmene,“ je kriknilo nekaj žensk; vojak pa, kije bil na konju,je kričal nerazumljive besede in jezdil dalje. Voz za vozom — še enkrat toliko, kot jih je že bilo - je drdral mimo ljudi, ki so kot okameneli stali molčali. Ko je zagrnil zadnji voz oblak prahu, so se ljudje spogledali. Oči so iskale in vpraševale. In kajžar Luka je izpregovoril: „Matic, ko bi bil jaz tak hrust, kot si ti, jaz bi ga bil s konja prekucnil, tistega napuhnjenega dedca." Ženske so se zasmejale. „Pssst,“ je dvignil prst Petrin. „Luka, ti si vinski in ne veš, kaj govoriš, ko nisi bil vojak. To je disciplina! Kaj misliš, daje pri vojakih tako kot v Kozjem brdu? Le zapomni si, da jo bo ta trenar še skupil." „Kako? “je vprašal Matic ves plašen. ,,Drugi bodo večerjali, ta bo pa privezan." Krog Petrina se je nabirala gruča. „Privezan, privezan, kaj se pravi privezan? Saj ni tele!" se je spet vtikal Luka. Petrin je pograbil malega Luka, zasukal mu je roke na hrbet in jih začel navijati kvišku. Luka je klel, ljudje so se tolkli ob kolena. „Vidiš, takole bo privezan," ga je izpustil Petrin. „Možje, to je taka kazen, da ne more človek ne živeti ne umreti. Zakaj takemu se duša obrne narobe." „Norec, kako narobe? “ je iztegal in st ravnal roke Luka. ,,Narobe; to se pravi: glava pade v noge in noge stopijo v glavo. Boga hvali, Luka, da si taka pokveka." pojdimo pit," je silil Matic, ki je še vedno držal liter v rokah in mu je bilo hipoma vse to strašno neprijetno. Ženske so se porazdelile v gruče pred hišami, nekaj ljudi se je porazkropilo proti domu, večina se je pa vrnila v krčmo. Spočetka je bila nenavadna tihota. Ta in oni je potrkal s prazno steklenico ob mizo in klical pijače. Prvi se je oglasil Klander: „Le dajmo ga, jaz vem da ne bom nosil žlice na .nabor!" „Zakaj ne? “ „Ko pa pridem nazaj." „Ti? Če takega izpuste, koga naj potrdijo? “ ,.Ha. ha! Počen sem," je izustil Klander bahato. Ljudje so sc spogledali in zavist jim je šinila prek lic. „No, Matic, le potiplji pas, ki me žuli že petnajst let. Danes pa pravim: Bodi zahvaljen, Bog, da me!“ Klander je dvignil kozarec in izpil do dna. „Jaz imam kratki pogled! Primojstokrat, da ne razločim na deset korakov sovražnika od našega," je začel Golej. „Jaz sem bil trikrat zvržen, ker sem predebelih žil," je dokazoval Brumen in potegnil hlačnico, kot bi hotel takoj vsem pokazati nabrekle, plave vijuge na mečih. In šlo je dalje od mize do mize in vsak je bil vesel, če je imel napako; že misel, da jo utegne imeti, mu je bila v tolažbo. Edini, ki ni zinil, je bil Matic. Hitro je pil, predse gledal in samo po strani prisluškoval ter nazadnje prvi izginil iz krčme. „Je že ven; potrjen bom in ubit bom!" Samo ta edina misel je šla z njim po strmini proti domu. In ko je prišel do laza, kjer je takrat ležal in očakoval Franco, ki je spremila Blaža ob prvi mobilizaciji na kolodvor, se je ustavil, naslonil na krivo bukev, živo se spomnil tedanjih svojih-misli, zakaj niso njega poklicali na vojsko, se bridko nasmehnil in dejal na glas: „Bog ve, čemu človek včasih sam sebi laže? “ In še enkrat se je zasmejal, z glasom, ki je bil samemu Maticu tako tuj, da se ga je ustrašil, in je naglo odšel. Blizu doma se je ustavil za leščevjem in pogledal pod oreh na tratino. Francka je bila tam, mali Matiček je poskušal zastaviti noge na njeno naročje, ob njej je sedela Jančarica, otroci so se igrali na travi. „Takole je: ko sem začel živeti, pa mi pokaže- I jo smrt." Streslo ga je in presunilo, da se mu ni dalo z mesta. Lomil je leskove mladike in jih tri med prsti, oči so bile kakor pribite na Francko in otroka, na tega in na tistega še bolj, ki ga še ni bilo, a so ga vendar že božale njegove misli. Počasi je izpustil strto mladje izmed prstov, roka je sama poiskala tobak in ogenj. Potegnil je razburjen, da so mu oblaki dima zakrili oči. Nato je stopil proti orehu. Prvi ga je zagledal Jančarjev Janezek in zaklical: „Tlic, tlic - Matic!" Obe ženi sta se naglo ozrli in prva je izpregovorila Jančarica: „Dolg nauk je biUlanes." Matic se je sklonil k otroku in ga podražil s prstom: „Buc, buc, buc." Matiček se mu je smejal in mahal z ročicami, mama pa ga je hvalila: „Glej, ate, kako že stojiva!" Francka je medtem opazovala moža. Nenavadno je bil rdeč v lice, oči so mu bile nekam zbegane in po vinu je zadišal. Nekaj neznanega, grenkega ji je stisnilo srce - prvič, odkar je bila žena. Matic je legel poleg Francke na travo. „Vojake smo gledali." „Kakšne? “ sta obe naglo vprašali. „Nad Laha so šli." „Nad Laha? “ „Nam je že napovedal vojsko." „Marija, če sem pridejo!" je vzkliknila Jančarica. „U, saj se bomo branili," je miril Matic in vzel Matička v naročje. „Mi? “ ie povzela žena. „S čim? “ „S puško! Sedaj gremo namreč vsi nadenj — do petdesetega leta." „Kriste, France, ne laži!" Lisice so napadle srne Rešitev je prišla prepozno Boj za obstanek v živalskem svetu je pozimi najmanj še enkrat trši kot poleti. V snegu in mrazu je težko za hrano, ki je neobhodna za življenje. Žrtve so običajno slabši, manj odporni, nežnejši. Prav v zadnjem visokem snegu smo bili priča napada lisic na srne. Dve srnici, stari okoli leto dni, sta pri Ortneku klicali in tožili. Njuni glasovi so bili še najbolj podobni joku otroka. Ko nas je nekaj prišlo VOLKOVI RAZTRGALI KOŠUTO Iz Koprivnika proti Kočevju je po zadnjem sneženju prvič peljal avtobus 18. marca. Dan prej so to cesto dvakrat plužili. Prej je potekal tu promet le s traktorjem, ki je vozil mleko. Prav traktorist, ki je vozil mleko iz Koprivnika v Kočevje je 11. marca naletel na cesti 3 km od Koprivnika na tri volkove, ki so trgali košuto. Volkovi dolgo niso zbežali Šele, ko je prišel traktor prav blizu, so bežali nekaj časa po cesti, nato pa se umaknili v sneg. Seveda so govorice o volkovih preplašile ljudi, ki po nepotrebnem niso osamljeni odhajali iz vasi. PRIMOŽ: USTANOVILI GASILSKO DRUŠTVO Konec februarja je bil na Primožu ustanovni občni zbor gasilske desetine v tej nerazviti krajevni skupnosti. Razveseljivo je, da je na zbor prišlo veliko število mladih, za aktivne gasilce se je priglasilo kar 25 občanov. Odločili so se ustanoviti štiri vaške trojke; zanje bi radi nabavili Tomosove motorne brizgalne. ZAKAJ DRAŽJE OSEMENJEVANJE? Na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Primož je bilo precej jeze, zakaj je osemenjevalna služba podražila osemenjevanje od 150 na 170 dinarjev. O tem namreč ni bilo govora na zboru delovnih ljudi in občanov 22. februarja, zato člani sveta krajevne skupnosti izražajo bojazen, da bo ta nenadna podražitev, ki ni bila v razpravi med ljudmi, še povečala število črnih pripustov. To bi bilo seveda le v škodo kmetijstva. Od pristojnih bi radi pojasnilo. K,. Z. bliže, smo videli, kako dve lisici napadata srnici in ju grizeta za vrat ter ju skušata zvleči proti gozdu. Lisici sta morali biti zelo lačni, saj nista zbežali, ko sta nas zagledali. Približali smo se jima že na 3 do 4 korake, pa še nista spustili plena. Šele ko smo začeli kričati, sta se zvitorepki umaknili. Srnici smo odnesli v Ortnek, vendar je bila pomoč prekasna. Živeli sta le še nekaj časa. Nato smo obvestili Lovsko družino Velike Poljane, kaj se je zgodilo. Lovci so videli, da za srnici ni rešitve, morali so ju ubiti. Meso ene so dobili reševalci, druga pa je ostala lovcem. M. GLAVONJIČ TO JE BILA STOENKA. A od nje ni po trčenju v ponedeljek popoldne pri Družinski vasi takorekoč nič ostalo. Komisiji, pa tudi številnim radovednežem, se je nudil grozljiv prizor. (Foto: M. Sopčič) VB VI eni noci milijon Vlomilec, ki je iz bršlinske trgovine odnesel 43.000 dinarjev, je bil čez dva dni suh 19. marca so priprli 20-letnega Franca Pateta iz Potočne vasi, osumljenega vloma v bršlinsko zadružno trgovino, kjer je izginilo 43.000 dinarjev. Fant pa je bil že dolgo pred aretacijo „suh ko poper", kajti denar se ga ni prijel. Vs se, da je z družbo prvo noč pognal 10.000 din, medtem ko je 30.000 din tudi pri tatu izginilo. Poročali smo, da je bflo v noči na 25. februar vlomljeno v bršlinsko trgovino, kamor je nekdo prišel skozi zadnja vrata in iz predala v pisarni odnesel 43.000 dinarjev. Ker je šef mislil, da gre za šalo, je tatvino javil šele čez dva dni, medtem pa so tudi že porabili in temeljito pospravili lokal, da so zabrisali vse sledove. Kljub vsemu temu se je prej kot v enem mesecu vlomilec znašel za zapahi. Franc ftte, ki je šele pred slabima dvema mesecema prišel iz zapora, ob aretaciji ni zanikal vloma. Povedal je, kako je prišel ponoči v lokal in da se je iz malo odprtega preJala v pisarni kar zasvetil šop bankovcev, osvetljen od zunanje luči. Denarja sploh ni štel, ampak je kupček pobaral in izginil. Zvečer se je izkazal zelo velikodušnega. Povabil je družbo in popival z njo po raznih lokalih od Dvora do Otočca. V neki gostilni so si naročili na primer 8 kg pečenke, .pili so veliko in v eni noči zabunkali stari milijon. Toda ko je drugi dan Pate pogledal v žep, je našel v njem le še 1.100 dinarjev. Ali je ostalo veliko vsoto izgubil? Mu je denar kdo ukradel? S tem vprašanjem se preiskovalci še ukvarjajo. Edina potomka V času Franca Jožeta, ko je Avstro-ogrska gradila železniško progo Dunaj-Celje-Ljubljana-Trst, se je v Loko pri Zidanem mostu in Račico priselilo precej beneških Slovencev, ki so gradili železniške in cestne mostove. O njih so še dolgo pričali potomci^s priimki Cu-letto, Bobbera, Pec, Lendaro, Negro ali Moro. Od teh potomcev živi v Loki samo še Marija Culetto, poročena Pec. V Loko se je priselila leta 1893, v domače kraje pa se je vrnila le enkrat, tedaj, ko se je poročila z zidarjem Pecom. Sprva ni znala nič slovensko, a se je kmalu naučila. Zdaj pravi, da zna reči italijansko le še „buon giorno ali buona sera", pa še to v terskem beneškem narečju, kajti njen rojstni kraj so Njivice v občini Brdo. Marija Pec, ki šteje že 92 let, je še prav krepka. Lani je v Loki obirala celo hmelj. „Da laže kupim kakšno obleko," pravi. Sedem otrok je rodila; eden je umrl, šest pa jih je spravi- la h kruhu. Zdaj ima že 14 vnukov in 4 pravnuke. Bolna ni bila nikoli, le neko zimo ji je spodrsnilo na ledu, da je padla in ležala mesec dni. Otroci so' se odpravili po svetu in včasih gre k njim na oddih, kot pravi, najraje pozimi, saj poleti ima doma veliko dela. STANKO SKOČIR ROKOHITRC MED UČENCI Prejšnji petek nas je obiskal rokohitrc Angelo Parma. Rekel je, da mu do sto manjka še dvaindvajset let in da je znani šahist Bruno Parma njegov nečak. Nato nam je pokazal razne rokohitrske spretnosti, za nekatere pa je tudi razložil, kako se naredijo. Njegovemu početju smo se od srca nasmejali in ni nam bilo žal tistih pet dinarjev za vstopnino, saj se je rokohitrc zelo potrudil, da nam je pokazal spretnost svojih rok. MILICA KOŠČAK MLADINA BO GRADILA VODOVOD 22. marca je bil sestanek komisije za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Črnomelj. Sprejeli so program za zvezne, republiške in občinske delovne akcije. Glavna občinska akcija bo gradnja vodovoda Jelševnik - Tušev dol. Po načrtih bi moral biti do 25. maja končan izkop jarkov, za kar bo potrebno okrog 1.900 delovnih ur. Kako bo akcija tekla, so se v torek, 23. marca, pogovorili na zboru občanov vasi Tušev dol, na katerem so bili tudi predstavniki oddelka za gospodarstvo in finance pri črnomaljski občini, obrtnega komunalnega podjetja, vodstva KS Talčji vrh in OK ZSMS. Dogovorili so se tudi za udeležbo vaščanov pri tem, za kraj tako pomembnem delu. PADEL JE Z VLAKA 20. marca popoldne so med tiri blizu železniške postaje v Sevnici našli nezavestnega 15-letnega Marjana Umka iz Dednje vasi pri Pišecah. Odpeljali so ga v bolnišnico, in ko se je ove-del, je povedal, kaj se mu je zgodilo; Peljal se je z vlakom proti Brežicam. V Sevnici je gledal, ko so ljudje izstopali, pri tem pa je bil naslonjen na vrata. Vlak je odpeljal s postaje, vrata so se odprla in Marjan je padel ven. Dobil je hud pretres možgan, vendar je zdaj že zunaj življenjske nevarnosti. „Biti moraš nezmotljiv...” Da ji ni med našimi mehkimi griči tekla zibel, lahko , pri Nadji Bregar spoznaš že po prvih izgovorjenih stavkih. Se mi zdi, da kaže to tudi njena zadržanost. Pristna Jeseničanka, presajena na dolenjska tla, ima že od prvega dne vsak dan opravka z ljudmi. V edini novomeški lekarni dela kot farmacevtski tehnik in pozna tudi tisto zajedljivo: „V Novem mestu imamo na vsakem vo-\ galu gostilno, lekarno pa samo eno. “ Posebno te dni, ko sta se zaradi gripe dve običajni vrsti čakajočih v lekarni še podaljšali in ko so ljudje v vrstah še bolj nervozni, morajo biti tudi ljudje onkraj prodajnega pulta hudo potrpežljivi Otroci jokajo materam v naročju. Precej ljudi godrnja, da se jim mudi na avtobus, spet drugi zavija oči od bolečin, tretji kašlja, pa ne drži roke pred usti Vse to prenašati najmanj šest ur, ob dežurnih dneh pa kar osemnajst zapovrstjo, res ni lahko. Farmacevtski poklic je bil nekdaj izključno domena meščanskih deklet in zanj je bilo zanimanja več kot služb. „Danes je drugače,“ pravi Bregarjeva. Posebno na Dolenjskem in v Novem mestu je v lekarnah farmacevtskega kadra premalo. Kar je ljudi s to izobrazbo, delajo raje v tovarni zdravil kjer ni dežurstva in ne opravka s strankami. Razen tega je ena sama lekarna tudi za zaposlene huda obreme- nitev. Pri tem poklicu pa je razen stalne psihične obremenitve, ker moraš biti nezmotljiv, potreben tudi precejšen fizični napor. Ves čas stati na nogah ni niti najmanj prijetno. “ Za nameček pas se razni „duhoviteži“ spravijo nad farmacevte še v nočnem času. Lahko verjamete, da dežurnemu ne gre na smeh, če ga pobalini zbude ob \ dveh ponoči z zvoncem za nujne primere, ko pa pride na vrata, ni nikjer nikogar. Tudi ni lahko biti prijazen z ' možakom, ki diši ves po slivovki pa pride ponoči s tri dni starim receptom po zdravila.. . „ Veste, kdaj mi je težko v službi? Kadar ob lepih po- j mladnih ali jesenskih dneh '■ vidim skoz okno matere, ko ' gredo z otroki na sprehod, j pa družine, ki se ob nedeljah dopoldne odpravljajo na izlet. Tudi za 1. maj, novo leto in druge take praznike ni prijetno biti v službi “ Tovarišica Bregarjeva ima doma dva majhna otročka, zato ji ne gre zameriti, če bi bila rada več z njima. Čeravno ni ravno zgovorne sorte, sem jo vendarle izzvala, da mi je povedala, v : čem vidi glavno razliko med Dolenjci in Gorenjci: „ Vi ste bolj za življenje na veliko, mi smo pa šparovni..." Pa je res! Poudarjam pa, da se je pri zadnjem stavku že • nekam mehko, bi rekli, po dolenjsko zasmejala. . . RIA BAČ ER \ KJE DELATE, TO Ml POVEJTE! Žuljave so bile roke Mare Repiške in njeno čelo zorano kot kosi polja, razmetani med kamenjem, na katero je za minuto sedla, ko sta kravi, ki sta vlekli plug, prepoteni in slinastih gobcev obstali. Vse življenje je izcedila v zemljo, izmozgalo ga je pet otrok, ki se kravatijo in belo-srajčijo tam doli v mestu, kjer so tovarne, so otroški vrtci, velike trgovine in visoke hiše, da jo je vedno znova strah, ko se znajde v tej betonski džungli. Ljudje doli v mestu so se ji zdeli grobi, pusti, brez življenja, navajenega poslušati ptičje petje, brez toplega vonja po sveže namolzenem mleku in zadaha po gnoju nekaj ur pred nevihto. Potrkala je na sivo zelena velika vrata in od znotraj se je nekdo oglasil: „Ja!“ Sedla je in nekaj časa poslušala tipke pisalnega stroja, ko jo je nagovoril moški s kratko pristriženimi brki: „Želite? “ ,,Dvainšestdeset let mi bo aprila. Ne jadikujem, toda moči sem izčrpala, noge mi pešajo in sapa mi pohaja .. „In kje delate, ženska? “ „Po možu, ki gaje raznesla granata med vojsko, sem prevzela kmetijo v Repičevi dragi. Otroci so odleteli sem dol. Malokdaj pridejo. Sonce me je našlo na polju, že zdavnaj ga ni bilo, ko sem prišla iz hleva. Tako vsak dan, vsa ta leta." „Vse lepo in prav, toda: kje delate, to mi povejte!" Mara Repiška se je odvlekla k svoji bajti in v ušesih so ji odzvanjale besede: „Toda: kje delate, to mi povejte!" Slišala 0 je mukati lačni kravi in pod £ oknom sta se pogovarjala so- a seda o kolih, ki jih bo treba staviti ob trte. w Mladi mož s kratko pristri- % ženimi brki pa je zvečer v go- £ stilni pripovedoval prijateljem a o čudaški ženski, iščoči pra- . vice, ki izhajajo z dela. Pouda- ™ ril je, da ženska ni znala pove- 0 dati drugega kot to, da je dva- £ inšestdeset let svojega življe- a nja posvetila zemlji. ,jn to naj bo, dragi moji, w delavka?" TONI GAŠPERIČ • •••••••••••••••••••••••••»••••••••••••••••V Pod težo zapadlega snega je popustfl veteran med kozolci v Regerči vasi. Udrla se je streha in pokopala voz, ki je vedrU pod kozolcem. (Foto: Markelj) Obilen sneg v začetku marca je zamedel tudi prve spomladanske cvetice. Da so zvončki in trobentice preživeli tudi pod debelo snežno odejo, je prišla pokazat učenka 4. razreda bršlinske osnovne šole Štefka Zoran iz Kamnja, ki je šopek nabrala 16. marca na poti v vinograd. (Foto: A. B.) Štirje mrtvi pri Družinski vasi 22. marca ob 15.10 se je pripetila ena najhujših prometnih nesreč v zadnjih mesecih. V zastavi 101 se je proti Gorenjski peljala skupina ljudi iz okolice Tesliča, zaposlena na Jezerskem in v Postojni. Avto je vozil 25-letni Ilija Jelič. Pri prehitevanju tovornjaka s prikolico na slabo preglednem ovinku pri Družinski vasi je prišlo do čelnega trčenja, ker je naproti pripeljal drug prikohčar z voznikom Josipom Gadskim iz Zagreba. Pri silovitem trčenju je zastavo 101 odbilo še v prikolico tovornjaka z bjelovarsko registracijo, katerega je Jelič prehiteval. Pri karambolu so vsi potniki padli iz vozila, pri tem pa so bili na mestu mrtvi: voznik Ilija Jelič, 30-letni Jožo Tomič in njegova 28-letna žena Kata ter Peter Jelič, star 23 let. Razen tega so v bolnišnico odpeljali Vinka Čančarja in komaj leto dni starega Željka Tomiča, katerega oče in mati sta bila mrtva. Manjše poškodbe ima tudi voznik Gadski. Huda nesreča, do katere je prišlo zaradi nepravilnega prehi- tevanja, je povzročila tudi za 90.000 dinarjev gmotne škode, promet pa je bil z magistrale za dve uri preusmerjen na vzporedno stransko cesto. R. B.