Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
74.
kos.
V LJUBLJANI, dne 12. septembra 193«.
Letnik
VIL
578. Zakon o ureditvi predsedništva ministrskega sveta.
579. Uredba o poslovnem redu v oddelkih predsedništva ministrskega sveta.
580. Uredba o dopolnitvi uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle.
581. Odločba o oprostitvi »Čebelarskega društva" v Ljubljani glede plačevanja pridobnine in rentnine.
582. Odločba o izvozu pšenice in koruze.
583. Odločba glede novih znamk po 2 in po 4 din z likom Nj. Vel. kralja Petra II.
584. Odločba o uvedbi dopisnic s podobo samostana Žiče.
585. Podaljšava roka za povratek lovskega orožja in pribora.
VSEBINA:
586. Telefonski promet: — nove proge z Avstrijo; — s Filipinskimi otoki.
587. Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Kostrivnica.
588. Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Pristava.
589. Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Slivnica pri Celju.
590. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na območju Dravske banovine. ,
591. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
578.
Na podstavj točke 5. § 107. finančnega zakona za leto 1936./1937. objavljam prečiščeno izdajo* zakona o ureditvi pr-edsedništva ministrskega sveta z dne 1. maja
1929, z izpremembami in dopolnitvami z dne 20. januarja
1930, ki se- glasi:....................
Zakon
o ureditvi predsedništva ministrskega sveta.**
 § 1.
PredsednlštVo miništrške'ga'sVeta se deli:
1. iia politični oddelek';
2. na administrativni oddelek;
3. na osrednji tiskovni urad. •
Oddelkoma načelujeta načelnika, osrednjemu tiskovnemu uradu pa šef tiskovnega urada:
Oddelka se'delita na'odseke: Odsekom načelujejo načelniku neposredno podrejeni' odsekovni šefi.
* Določba §, 32. se napada pa.§§. 2., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15„ 16.,. 27,., 28., prvi odstavek, 30. in 31., ki so stopili v vpljavp tfne, 7, utaja 1929 (»Službene novinec št. 105/XLII z dne 7. maja 1929 — »Uradni list« št. 214/52 iz 1. 1929.).
Določbe §§ 26. in 29., točke b, so stopile v veljavo dne 23. januarja 1930 (»Službene uovine« št. 17/VI z dne
Kadar je načelnik odsoten ali zadržan, ga nadome-stuje po činu najstarejši odsekovni šef. :
§ 2.
Pri predsedništvu obstoji tudi vrhovni inšpektorat, ki izvršuje v imenu predsednika ministrskega sveta in po njegovih neposrednih navodilih vrhovno inšpekcijo nad vsemi panogami celotne državne uprave. Inšpektorji sprejemajo in preizkušajo vse vloge, prošnje in pritožbe, ki jih pošilja prebivalstvo bodisi neposredno, bodisi po resornih ministrstvih ali krajevnih oblastvih. O vseh teh vprašanjih referira najstarejši vrhovni inšpektor predsedniku ministrskega sveta, prejema od njega navodila, izdaja potrebne odločbe in vodi vse posle vrhovnega inšpektorata.	„	■	, .	•	•	,	,
§ 2. a.***
Ukinjeno.
§ 3.
Ministrski svet predpisuje na predlog predsednika ministrskega sveta z uredbo razdelitev oddelkov na odseke, odreja pristojnost oddelkov, področje odsekov in vse, kar je potrebno glede njih ustrojak
23. januarja 1930 — »Uradni list« št. 117/26 (138/31) iz
1.	1929./30.). .
Določbe §§ 1., 3., 32. a in 32. b so stopile v veljavo dne 1. aprila 1936 (»Službene novine« št. 75/XVII z dne
1.	aprila 1936 — »Službeni list« št. 231/35 iz 1. 1936., § 107., točka 5.).
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. avgusta 1936, št. 192/XLVI/504.
*** »Službeni list« št. 439/64 iz 1. 1931.
Predsednik ministrskega sveta sme število odsekov z združitvijo zmanjšati, povečati pa samo, če se določi to v proračunu; sme tudi prenesti poedine odseke iz sestava enega oddelka v sestav drugega oddelka.
Ukinjeno.	§4.
Ukinjeno.	§ 5.
Ukinjeno.	§ 6.
Ukinjeno.	§ 7.
	§8. § 9.
Ukinjeno.	
Pri predsedništvu ministrskega sveta posluje tudi kabinet predsednika ministrskega sveta. Posle kabineta vodi šef kabineta s potrebnim številom osebja po neposrednih naredbah predsednika ministrskega sveta.
§ 10.
Vse posle osrednjega tiskovnega urada vodi šef osrednjega tiskovnega urada.
§ 11.
Osrednji tiskovni urad se deli na tri odseke:
1. na administrativni odsek;
2. na informativni odsek;
3. na publicistični odsek.
§ 12.
Dolžnost administrativnega odseka je, vodili vse per-eonalne stvari osebja tiskovnega urada, vse uradno dopisovanje ter prevzemati in odpravljati pošto.
V sestav tega odseka spada tudi tajništvo tiskovnega urada, ki vrši sprejemanje in se briga za vse vloge poslovnega in osebnega značaja.
§ 13.
Dolžnost informativnega odseka je, zbirati informacije o inozemskem in domačem tisku kakor tudi vse vesti političnega, finančnega in gospodarskega značaja v državi in v inozemstvu ter voditi potrebni arhiv in knjižnico.
§ 14.
Dolžnost publicističnega odseka je, obveščati z novinarskimi in književnimi deli domačo in inozemsko javnost o razmerah v naši državi.
§ 15-
Posle vsakega odseka tiskovnega urada vodi šef odseka.
§ 16.
Osrednji tiskovni urad ima lahko svoje dopisnike v državi in v inozemstvu.
§ 17-
Obsežen v členu 8. a uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle (»Službene novinec št. 190 z dne 19. avgusta 1936) .*
* »Službene novinec (priloga) št. 192/XLVI/506 — »Službeni list« št. 580/74 iz 1. 1966.
§ 18.
Obsežen v členu 8. a uredbe o ureditvi ministrstva za	notranje	posle	(»Službene	novinec	Št.	190	z	dne
19. avgusta 1936).*
§ 19.
Obsežen	v členu 8. a uredbe o ureditvi	ministrstva
za	notranje	posle	(»Službene	novinec	št.	190	Z	dne
19. avgusta 1936).*
§ 20.
Obsežen v členu 8. a uredbe o ureditvi ministrstva za	notranje	posle	(»Službene	novinec	št.	190	z	dne
19. avgusta 1936).*
§ 21.
Obsežen v členu 8. a uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle (»Službene novinec z dne 19. avgusta 1936).*
§ 22.
Obsežen v členu 8. a uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle (»Službene novinec z dne 19. avgusta 1936).*
§ 23.
Obsežen v členu 8. a uredbe o ureditvi mipistrstva za notranje posle (»Službene novinec z dne 19. avgusta 1936).*
§ 24.
Obsežen v členu 8. a uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle (»Službene novinec z dne 19. avgusta 1936).*
§ 25.
Obsežen v členu 8. a uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle (»Službene novinec z dne 19. avgusta
1936).*
§ 26.
Poleg šefa osrednjega tiskovnega urada, načelnikov političnega in administrativnega oddelka, šefa kabineta in odsekovnih šefov so lahko postavljeni v predsedništvu
ministrskega sveta:
a) Pri vrhovnem inšpektoratu:
vrhovni inšpektorji največ , ■ • ■ » 3
zvaničnika..................  2
sluzitelj ..«■■*••»!■. 1
b) V političnem in administrativnem oddelku: tajniki »>...««ii>i>3 pisarji in pripravniki .■■■■■■ 3 knjigovodji ...»■■■■■• 2 arhivska uradnika .■■■■•■>2 zvaničnikov . , ■ ■ • , » , ■ • 6 sluziteljev
c) V osrednjem tiskovnem uradu; referentov , , , , , , . , . > ■ 5 lektorjev
tajnik
uredniki .«aa«>iii>»3
administrator
arhivar .aiaaiiaiaaal ekonom .«■*■**■■■■* 1
dopisnikov v inozemstvu • ■ ■ ■ • 17 dopisnikov v državi .!>>■•> 12
in potrebno število drugega honorarnega osebja.
* »Službene novinec (priloga) št. 192/XLVI/506 —i
>§lužbeni Ust« št. 580/74 iz 1. 1936.
č) Obseženo v členu 8. a uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle (»Službene novine« št. 190 z dne
19.	avgusta 1936).*
Razen tega se smejo postavljati v predsedništvu ministrskega sveta v mejah globalnih kreditov, odobrenih za to, honorarni uradniki in dnevničarji, katerih število se določa z letnim proračunom.
§ 27.
Vrhovni inšpektorji morajo imeti fakultetno izobrazbo ali strokovno solo.
Sef osrednjega tiskovnega urada je lahko oseba po določbah člena 2. zakona o tiskovnem uradu.
Načelnika političnega in administrativnega oddelka morata imeti fakultetno izobrazbo.
Sef kabineta mora imeti fakultetno izobrazbo ali strokovno šolo.
Sefi odsekov v političnem in administrativnem oddelku morajo imeti fakultetno izobrazbo, razen šefa ra-Čunovodstvenega odseka, ki je lahko brez fakultetne izobrazbe.
Ostali uradniki in uslužbenci političnega in administrativnega oddelka morajo imeti kvalifikacijo iz zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
§ 28.
Za vrhovne inšpektorje, šefa kabineta in uradnike tiskovnega urada ne veljajo določbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih glede kvalifikacije In staža za pridobivanje položajev po tem zakonu.
Drugi odstavek, obsežen v § 113., odst. (s), zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, tretji odstavek, četrti odstavek,
peti odstavek, obsežen v § 280., odst. (3), zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, — ukinjeni.
§ 29.
a) Ukinjeno.
b) Tajniki, pisarji in pripravniki političnega in administrativnega oddelka predsedništva ministrskega sveta imajo vse pravice kakor uslužbenci istega položaja in zvanja pri glavni kontroli z isto kvalifikacijo.
c) Ukinjeno, č) Ukinjeno.
d) Ukinjeno.
e) Ukinjeno.
f) Ukinjeno.
g) Ukinjeno.
h) Ukinjeno.
i) Ukinjeno, j) Ukinjeno, k) Ukinjeno.
§ 30.
Za uradnike predsedništva ministrskega sveta se tudi lahko odrede uradniki ministrstev; namesto svoje redne dolžnosti opravljajo potem dolžnost, ki se jim odredi v predsedništvu.
§ 81.
Uradniki, imenovani v § 27., morajo izpolnjevati ob prestopu v drugo stroko pogoje, potrebne po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
* »Službeni list« št. 580/74 iz 1. 1936.
§ 32.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Istega dne prestanejo veljati vsi predpisi zakonov, uredb in vse ostale določbe, ki nasprotujejo temu zakonu.
§ 32. a.
Zakonski predpisi, ki se nanašajo na oddelek občne državne statistike in njegove uslužbence (ki je prešel po zakonu z dne 3. decembra 1931 o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, v sestav ministrstva za notranje posle), ostanejo v veljavi in se prenesejo med ustrezne predpise, ki se nanašajo na ministrstvo za notranje posle.
§ 32. ti.
Predsednik ministrskega sveta objavi prečiščeno izdajo novega zakona.
V Beogradu, dne 29. julija 1936; ad št. 4079.
Predsednik ministrskega sveta
in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
579.
Na podstavi § 3. zakona o ureditvi predsedništva ministrskega sveta in v zvezi s točko 5. § 107. finančnega zakona za leto 1936./37. predpisuje ministrski svet na predlog predsednika ministrskega sveta tole
uredbo
o poslovnem redu v oddelkih predsedništva ministrskega sveta.*
I.	Področje oddelkov.
Splošno področje.
Clen 1.
V področje vsakega oddelka spada:
1. vodifev vseh poslov radi uporabe zakona in zakonskih predpisov, ki spadajo v pristojnost dotičnega oddelka;
2. pripravljanje zakonskih predlogov, uredb, pravilnikov in ostalih predpisov v mejah zakona po njegovi
pristojnosti;
3. opravljanje vseh poslov, ki se jim nalože z drugimi zakoni in zakonskimi predpisi ali naredbami pred* sednika ministrskega sveta in ki spadajo po svojem značaju v pristojnost dotičnega oddelka.
Posebno področje.
'	Clen	2.
V področje političnega oddelka spadajo: vsi posTi, ki so v zvezi s senatom in narodno skupščino; politični posli, ki se obravnavajo v sejah ministrskega sveta, in vsi drugi posli, ki se nanašajo na politično in družabno življenje v državi.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. avgusta 1936, št. 192/XLVl/505.
Člen 3.
V področje administrativnega oddelka spadajo: vsi posli predsedništva ministrskega sveta, ki so administrativnega in računovodstvenega značaja; administrativni predmeti, ki se rešujejo v sejah ministrskega sveta; administrativni posli uradov, ki so neposredno podrejeni predsedništvu ministrskega sveta, kolikor ne spadajo v področje teh uradov; posli radi koordinacije dela celotne državne uprave in enotnosti državne administracije kakor tudi posli ekonomata.
Pristojnost oddelkovnih načelnikov.
Člen 4.
Oddelkovni načelnik vodi vse posle v oddelku. Njemu je podrejeno vse osebje v oddelku. Odgovoren je za vse posle svojega oddelka.
Člen 5.
Načelnik je pristojen:
1. da vrši nadzor nad poslovanjem podrejenih odsekov;
2. da razporeja njemu podrejeno osebje;
3. da skrbi za redno in točno opravljanje poslov po dotičnih zakonih, uredbah, pravilnikih in ostalih predpisih in naredbah;
4. da podaja predloge radi izpopolnitve službe in vseh poslov njemu poverjenega oddelka;
5. da podaja starešinska poročila o oceni uslužbencev svojega oddelka;
6. da za predsednika ministrskega sveta polnoveljavno izdaja in podpisuje odloke in rešitve, kolikor ga ta po svoji pristojnosti za to pooblasti.
Člen 6.
Službeno dopisovanje, ki ga je upravičen voditi načelnik oddelka po zakonskih predpisih (člen 5., točke 1. do 5.), podpisuje takole: »Po naredbi predsednika ministrskega sveta načelnik oddelka«; vse ostale odloke
pa, ki jih izda po osebni naredbi ali pooblastitvi predsednika ministrskega sveta (člen 5., točka 6.), podpisuje takole: »Po pooblastitvi predsednika ministrskega sveta načelnik     oddelka«.
Odseki in njih področja.
Člen 7.
Politični oddelek se deli:
1. na politični odsek; in
2. na obveščevalni odsek.
Člen 8.
V področje političnega odseka spadajo:
a) politični posli s senatom in narodno skupščino;
b) sprejemanje senatorjev, narodnih poslancev, delegacij, deputacij in drugih oseb in vsi posli, ki so s tem v zvezi;
c) pripravljanje materiala in podatkov za deklaracije in druge službene izjave kakor tudi za odgovore na interpelacije, vprašanja in temu pod., vse to iz področja predsednika ministrskega sveta.
Člen 9.
V področje obveščevalnega odseka spada:
a)	vsa informativna služba v zvezi s političnim in družabnim življenjem, in razmerami y državi, in
b) zbiranje, urejanje in preučevanje informativnih podatkov in drugega materiala, ki se nanaša na politično in družabno življenje v državi.
Člen 10.
Administrativni oddelek se deli:
1. na administrativno-pravni odsek;
2. na zakonodajni odsek; in
3. na računovodstveni odsek.
Člen 11.
V področje administrativno-pravnega odseka spada:
a) opravljanje administrativno-pravnih poslov;
b) vsi posli radi koordinacije dela celotne državne uprave in enotnosti državne administracije;
c) registriranje sklepov ministrskega sveta;
č) pregled in pripravljanje referatov o predmetih ministrstev, za katere je po zakonih predpisana soglasnost ali odobritev ministrskega sveta ali predsednika ministrskega sveta;
d) pripravljanje ukazov in odločb o službenih razmerjih in odlikovanju osebja predsedništva ministrskega sveta, civilne hiše Nj. Vel. kralja, pisarne kraljevskih redov, državnega sveta in glavne kontrole kakor tudi po predlogih ministrov skladno z določbami dotičnih zakonov in zakonskih predpisov;
e) evidenca vsega osebja predsedništva ministrskega sveta in uradov in naprav, ki so neposredno podrejeni predsedništvu ministrskega sveta.
Člen 12.
V področje zakonodajnega odseka spada:
a) pripravljanje osnutkov: zakonov, uredb, pravilnikov in ostalih predpisov iz področja predsedništva ministrskega sveta;
b) pregled vseh osnutkov: zakonov, uredb, pravilnikov in ostalih predpisov ministrstev, ki se naj obravnavajo v ministrskem svetu;
c) pregled uredb, pravilnikov in drugih predpisov, ki jih izdajo ministri radi izvrševanja tistih zakonov, uredb, pravilnikov in drugih predpisov, ki so bili ali ki bodo predmet obravnave v ministrskem svetu;
č) vsi posli zaradi razglaševanja zakonov, uredb, pravilnikov in ostalih predpisov, ki se nanašajo na pred-sedništvo ministrskega sveta.
Člen 13.
V področje računovodstvenega odseka spadajo:
a) posli zaradi izdelave in izvrševanja proračuna razhodkov v predsedništvu ministrskega sveta;
b) posli, ki se nanašajo na računovodstveno službo predsedništva ministrskega sveta;
c) nabava stvari in materiala za predsedništvu ministrskega sveta;
č) posli ekonomata predsedništva ministrskega sveta; preskrbovanje s pisarniško opravo, materialom in ostalimi potrebščinami, skrb za vzdrževanje oprave in zgradb, nadziranje uporabe električnega toka in vode in voditev glavnega inventarja.
Posle ekonomata vodi poseben uslužbenec, ki ga odredi načelnik administrativnega oddelka, pod nadzorom šefa računovodstvenega odseka.
Posli v računovodstvenem odseku se opravljajo po določbah zakona o državnem računovodstvu in po pravilnikih in navodilih ministra za finance za njegovo izvrševanje.
Pristojnost odsekovnih šefov.
Člen 14.
Odsekovni šef razporeja posle podrejenemu osebju, mu daje navodila za poslovanje in skrbi za redno in točno opravljanje poslov odseka po dotičnih zakonih, uredbah, pravilnikih in ostalih predpisih in naredbah.
Odsekovni šef je strokovni referent načelnika oddelka za vse posle svojega odseka. Njemu je neposredno podrejeno vse osebje odseka in je v prvi vrsti odgovoren za vse posle svojega odseka.
Odsekovni šef podpisuje samo spise, ki po svoji vsebini niso odločbe, marveč le predhodno dopisovanje ob zbiranju potrebnih podatkov za izdajo odločb ali izdelavo in odpravo izdanih odločb.
Odsekovni šef podpisuje samo pod nazivom svojega odseka.
Odsekovnega šefa nadomestuje, kadar je odsoten ali zadržan, po činu najstarejši uradnik odseka.
Knjižnica.
Člen 15.
Zakoni, uredbe, pravilniki, strokovne knjige, časopisi in vse druge publikacije za službeno rabo predsedništva ministrskega sveta se hranijo v knjižnici predsedništva ministrskega sveta.
Knjižnico vodi uslužbenec, ki ga za to odredi predsednik ministrskega sveta, pod neposrednim nadzorom načelnika administrativnega oddelka.
II.	Pisarniška služba.
Poslovanje s službenimi spisi.
Člen 16.
Pisarniška služba obsega poslovanje s službenimi spisi od dne prejema v predsedništvu ministrskega sveta pa do izročitve končno dovršenih predmetov njih adre-satom.
Člen 17.
Pisarniška služba, izvzemši predmete zaupnega značaja, se vrši v občnem arhivu, razen če se mora del teh poslov vršiti v odsekih.
Člen 18.
Pisarniško službo v občnem arhivu vodi uradnik, ki ga odredi predsednik ministrskega sveta. Njemu je neposredno podrejeno vse osebje občnega arhiva in je v prvi vrsti odgovoren za posle občnega arhiva.
Pisarniška služba v občnem arhivu je pod neposrednim nadzorom načelnika administrativnega oddelka.
Člen 19.
Pisarniška služba o predmetih zaupnega značaja se vrši v oddelkih. Vodi jo uradnik, ki ga odredi načelnik oddelka.
Uničevanje službenih spisov.
Clen 20.
Službeni spisi se hranijo deset let. Po preteku tega Sasa se pregledajo in izločijo, da se uničijo, če njih nadaljnja hranitev ni potrebna.
Na spise trajne ali načelne vrednosti, ki obdrže svojo vrednost tudi po desetih letih, se postavi žig; »Se ne sme uničiti« in se hranijo ti spisi posebej. -
Razpredelki za spise, ki se uničijo, se označijo v
vložnem dnevniku z žigom: »Uničeno dne  ........................................
leta ..........<	in	s	parafo	uradnika,	ki vodi občni arhiv.
Člen 21.
Službeni spisi zaupnega arhiva se uničujejo po naredbah predsednika ministrskega sveta.
Način poslovanja.
Člen 22.
Pisarniška služba tako v občnem kakor tudi v zaupnih arhivih se vrši smiselno po določbah poslovnika za občna upravna oblastva št. 283 z dne 23. oktobra 1931 (»Službene novine« št. 270/LXXXV z dne 18. novembra 1931).
Clen 23.
Če bi bil glede na način poslovanja v oddelkih in poslovanja s službenimi spisi po značaju službe potreben drug postopek, različen od postopka, predpisanega s poslovnikom iz prednjega člena, ga predpiše predsednik
ministrskega sveta.
III.	Končne določbe.
Člen 24.
Osebje v oddelkih in občnem arhivu razporedi po tej uredbi z odlokom predsednik ministrskega sveta.
Clen 25.
Vsa potrebna pojasnila po tej uredbi daje predsednik ministrskega sveta.
Člen 26.
Ta uredba stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah« in prestanejo tedaj veljati vsi predpisi, ki ji nasprotujejo.
V Beogradu, dne 29. julija 1936; M. 9. št. 667.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič e. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
580.
Na podstavi predposlednjega odstavka § 107. finančnega zakona za leto 1936./37. v zvezi s členom 5., odst. (*), zakona o ureditvi vrhovne državne uprave predpisujem soglasno z ministrskim svetom
uredbo*
o dopolnitvi uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle z dne 25. julija 1929.**
§ 1.
Za členom 8. se vnaša kot nov člen:
Clen 8. a.
Po § 1. zakona z dne 3. decembra 1931 o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se na-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dnt 21. avgusta 1936, št. 192/XLVI/506.
•** »Uradni Ust« št. 353/84 iz I. 1929,
ijašajo na vrhovno državno upravo, je prenesena občna državna slatistika v področje ministrstva za notranje posle.
Oddelek občne državne statistike zbira, ureja in objavlja občne statistične podatke iz vseh panog državne uprave in narodnega življenja; radi ukoriščanja teh podatkov vzdržuje zveze poedipitni ministrstvi in izdaja o tem občasne in letne preglede.
Oddelek občne državne statistike se deli na štiri odseke:
1. na administrativni odfeek;
2. na odsek za statistiko prebivalstva in javno higieno;
3. na odsek za statistiko gospodarstva, industrije, obrtov in cen;
4. na odsek za statistiko pouka, pravosodja, administracije, financ, vojske in mornarice.
V pristojnost prvega odseka spadajo administrativni in računski posli, personalije, publikacije, tiskovni posli, sodelovanje pri sklepanju mednarodnih pogodb in konvencij glede na statistiko.	,
V pristojnost drugega odseka spadata popis prebivalstva in statistika gibanja (rojstev, porok in pomiranja).
V pristojnost tretjega odseka spada statistika delavnosti in cen.
V pristojnost četrtega odseka spada statistika pravosodja, pouka, financ, občne administracije, vojske in mornarice.
Oddelku občne državne statistike sta podrejena in izvršujeta posle po njegovih navodilih in naredbah statistična urada v Zagrebu in Sarajevu.
Vse posle občne državne statistike vodi načelnik.
Posle poedinih odsekov občne državne statistike vodijo odsekovni šefi.
Poleg načelnika državne statistike in odsekovnih
Sefov so lahko postavljeni:
V oddelku občne državne statistike:
svetnika..................................................2
tajnika...................................................2
pristavi in pripravniki...................................3
statističnih inšpektorjev, revizorjev, statistikov in pripravnikov..................................10
knjigovodja...............................................1
kontrolorjev, arhivarjev, pomožnih statistikov, pomožnih arhivarjev in pripravnikov 8
zvaničnikov..............................................12
služitelji . ....  .......................................3
dnevničarjev.............................................40
Pri statističnem uradu v Zagrebu:
šef .  ...................................................1
svetnik  .................................................1
tajnika, pristava ali pripravnika ..... 2 statistični revizor, statistik ali pripravnik . . 1 kontrolor, pomožni statistik ali pripravnik . 1
zvaničnikov  ...........................................  9
dnevničarjev	(	7
služitelj..................................  .	.	.	1
Pri statističnem uradu v Sarajevu:
šef	    .	1
statistična revizorja, statistika ali pripravnika 2
zvaničnika •  ..........................................  2
dnevničarja'	2
služitelj .  	  .	.	.	1
Razen tega se smejo postavljati v mejah globalnih kreditov, odobrenih za to, honorarni uradniki in dnev-ničarji, katerih Štgvjlo sje določa z letnim proračunom.
Načelnik občne državne statistike in odsekovni šefi v oddelku občne državne statistike morajo imeti fakultetno izobrazbo. Ostali uradniki in uslužbenci oddelka občne državne statistike morajo imeti kvalifikacijo iz zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Služ-benih novinah«.
V Beogradu, dne 18. avgusta 1936; III št. 29.151.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
(Ta uredba je prvič natisnjena v »Službenih novinah« št. 190 z dne 19. avgusta 1936 in je stopila tega dne v veljavo.)
581.
»Čebelarsko društvo za Slovenijo« oproščeno plačevanja pridobnine in rentnine.*
Po členih 47. in 64. zakona o neposrednih davkih odločam,
da se oprosti »Čebelarsko društvo za Slovenijo« v Ljubljani na podstavi člena 47. plačevanja pridobnine in na podstavi člena 64. zakona o neposrednih davkih plačevanja rentnine, dokler bo poslovalo po svojih sedanjih pravilih.
Vse nadaljnje, česar je treba, naj odredi oddelek za davke.
V Beogradu, dne 9. julija 1936; št. 81.184/111.
Minister za finance D. Letica s. r.
— ♦ ---------
582.
Izvoz pšenice in koruze.**
Na predlog Narodne banke št. 175.653 z dne 19. avgusta 1936 in na podstavi člena 9. zakona o pogodbi med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju z dne 11. maja 1931 ter v zvezi z odločbo št. 13.920/ /VIII z dne 6. aprila 1936*** je minister za finance odredil, da se sme vršiti izvoz pšenice in koruze samo proti plačilu v prostih devizah.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«.
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 20. avgusta 1936; št. 39.722.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	avgusta 1936, št. 176.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. avgusta 1936, št. 192.
*** »Službeni list št, 219/33 iz 1. 1936,
583.
Nove znamke po 2 din z likom N j. V. kralja Petra II. •in izprememba barve znamke po 4 din z likom Nj. V. kralja Petra II. iz temno zelene v temno modro.1
Minister za pošto, telegraf in telefon je izvolil odobriti z odločbo z dne 29. julija 1936, št. 62.727, da se dajo izza dne 1. avgusta 1936 v promet nove znamke po 2 din z likom Nj. V. kralja Petra II. v rdeči barvi in znamke po 4 din z likom Nj. V. kralja Petra II. v temno modri barvi.
Sedanja zaloga znamk po 1-75 in 3-50 din kakor tudi sedanja znamka po 4 din zelene barve se mora rabiti do popolnega potroška za frankiranje poštnih pošiljk v notranjem prometu.
To se priobčuje interesentom v znanje in ravnanje.
Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon; št. 62.727.
m m mm ..........
584.
Dopisnice
državne izdaje za notranji promet s podobo samostana Žiče.2
Minister za pošto, telegraf in telefon je odobril z odločbo z dne 12. avgusta 1936, št. 65.269, da se izdelajo in dajo v promet odprte dopisnice državne izdaje za notranji promet s štirimi slikami samostana Žiče z natisnjeno znamko po 0-75 din in poviškom 0-25 din, ki gre v korist samostana Žiče za njegovo obnovitev.
Te dopisnice se prodajajo poleg dopisnic, ki so sedaj v obteku.
Te dopisnice se bodo dale v promet takoj, ko se izdelajo, in ostanejo v prometu, dokler se ne porabijo.
Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon v Beo-gradu, dne 15. avgusta 1986; št. 65.269/1936.
■i ■......................
585.
Podaljšava roka za povratek lovskega orožja in pribora iz točke 4. postopka št. 27.210/IV-1931.3
Na prošnjo Zveze lovskih društev v Dravski banovini je minister za finance na podstavi člena 273. carinskega zakona odredil pod št. 21.084/IV z dne 31. avgusta 1936 takole:
Enomesečni rok, določen v točki 4. postopka št. 27.210/IV z dne 3. avgusta 1931 (»Službene novine« št. 184/LX z dne 14. avgusta 1931 )4 za povratek po-
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne BI. julija 1936, št. 174.
2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. avgusta 1936, št. 192.
3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	septembra 1936, št. 203.
/ »Službe«! Ust« gt, 1Sfflp. h k 1932, '
gojno uvoženega orožja in pribora, se zvišuje na tri
mesece.
Iz pisarne ministrstva za finance, oddelka za carine; št. 21.084/IV—1936.
586.
Telefonski promet.*
Nove mednarodne telefonske proge:
1. Maribor —Preding,	izza	dne 15.	julija
1936; taksna enota 1-50 zl. fr.;
2. Štore — Graz,	izza dne	1.	avgusta	1936;
taksna enota 2-70 zl. fr.;
3. Apače — Radka r s burg, izza dne 15. avgusta 1936; taksna enota l-50 zl. fr.;
4. Jugoslavija —Filipinski otoki, izza dne 29. julija 1936; taksna enota čez Avstrijo: 115‘60 zl. fr. za prvi filipinski pas (okrožje Manila), 121-60 zl. fr. za drugi filipinski pas (pokrajine Bulakan, Pampanga in Tarlak kakor tudi kraj Nasigbi v pokrajini Batangas) in 13060 zl. fr. za tretji pas (pokrajini La Union in Panga-sinan in kraj Baguio v pokrajini Munten); čez Madjarsko: 122-25 zl. fr. za prvi pas,	128-25	zl.	fr.	za drugi	pas in
137-25 zl. fr. za tretji pas.
—  ■ —' ■■ . .
Banove uredbe.
587.
II.	No. 24163/1.
Razglas.
Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 13. junija 1936, IV. br. 2868, je bila s porazdelbo občine Rogaška Slatina ustanovljena občina Kostrivnica s sedežem v Kostrivnici (srez šmarski).
Na podstavi § 9. zakona o občinah odrejam za omenjeno novo občino
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 11. oktobra 1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni lisi« št. 470/73). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. septembra 1936.
Za bana, pomočnik :
Dr. Majcen s. r.
588.
II.	No. 24.383/1.
Razglas.
Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 13. junija 1936, IV. br. 2865, je bilo iz občine Pristava sre-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. julija 1936, št. 162/XL/453 (k 1.), in z dne 5, avgusta
m & mmum & 2. a« 4.1,
za šmarskega izločeno ozemlje novoustanovljenih občin S v. P e t e r na Medvedjem selu in Zibika.
Na osnovi § 9. zakona o občinah in odredbe ministrstva za notranje posle z dne 23. junija, IV. br. 3049, izdane po § 32. finančnega zakona za 1. 1934./35., odrejam za občino Pristava
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 18. oktobra 1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah In uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni liste št. 470/73).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. septembra 1936.
Za bana, pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
_ —	—	»	m-
589.
II.	No. 24164/1.
Razglas.
S pravnomočno odločbo kraljevske banske uprave z dne 30. marca 1936, II. No. 8367/2, je bil občinski odbor občine Slivnica pri Celju svojih poslov razrešen.
Na podstavi § 131. zakona o občinah odrejam za omenjeno občino
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 11. oktobra 1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah In uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. septembra 1936.
Za bana, pomočn ik :
Dr. Majcen s. r.
590.
Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. avgusta 1936, I. No. 8803/1, je bil postavljen Fajdiga Dragotin, banovinski geometer IX. položajne skupine pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, za banovinskega geometra v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. avgusta 1936, I. No. 8230/1, je bil postavljen Lipovec Janko za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo din 1267-20 pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. avgusta 1936, I. No. 9196/1, je bil premeščen po službeni potrebi Pečovnik Konrad, banovinski v. d. sreskega kmetijskega referenta pri sre-skem načelstvu v Logatcu, in postavljen za banovinskega strokovnega učitelja na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. avgusta 1936, I. No. 9197/1, je bil premeščen po službeni potrebi Sustič Josip, banovinski sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Ljutomeru, v isti službeni lastnosti k sreskemu načelstvu v Ptuj.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. septembra 1936, 1. No. 9397/1, je bil p r e-m e š č e n po službeni potrebi Tretjak Franc, uradniški pripravnik za X. položajno skupino banovinske bolnice v Slovenjem Gradcu, v isti lastnosti in z isto plačo k sreskemu načelstvu sreza Maribor-desni breg.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. septembra 1936, 1. No. 9414/1, je bil premeščen po službeni potrebi Vojsk Franc, banov, strokovni učitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v V. položajni skupini, in postavljen za pomočnika kletarskega nadzornika pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg v isti položajni skupini.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. avgusta 1936, I. No. 9200/1, je bil premeščen po službeni potrebi Zorčič Stanko, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine-v. d. sreskega kmetijskega referenta v Ptuju, v isti službeni lastnosti k sreskemu načelstvu v Logatcu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 12. avgusta 1936, I. No. 8857/1, je bil Pogačnik Ivan, banovinski dnevničar-zvaničnik pri omdnjeni banski upravi, p o s t a v 1 j e n za banovinskega zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
591.
Razne objave iz »Službenih novin".
Številka 119 z dne 27. maja 1936.
Z odlokom ministra za finance z dne 5. maja 1936, št. 5160/IX, je bil premeščen po službeni potrebi Bačič Svetozar, poverjenik finančne kontrole IX. položajne skupine glavnega oddelka v Celju, v glavni oddelek v Sisku za starešino oddelka in za kontrolnega organa pri tovarni špirita v podjetju Teslič.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1936, I. št. 16503/0, je bil premeščen po službeni potrebi Rožnik Franc, kontrolor mer VIII. položajne skupine oddelka kontrole mer in dragocenih kovin pri sreskem načelstvu v Ljubljani, v oddelek kontrole mer in dragocenih kovin pri sreskem načelstvu v Zagrebu.	,	,
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tlaka in zalaga Tiskarna Merkur (L d« X Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek ?. Ljubljani,
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 74. kosu VII. letnika z dne 12. septembra 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
VT. No. 2424 32.	2744
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. avgusta do 31. avgusta 1936.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje ■H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	Ostali	Na novo oboleli	© > © u -d	Dmrli	O 'w*S C M
			O		
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice ,..,.,*•*•• Celje	 Gornji grad	 Konjice 		 • .	6 2 2 1 1 5	1 2 1 1	1 1 l	i	7 1 2 2 1 5 3 1
Laško 		—	1			—	
Ljubljana (mesto) . . .	5	—	l	—	4
Maribor desni breg . . .	2	—		—	2
Maribor levi breg ....	2	—	l	—	1
Maribor (mesto)		4	3	—	i	6
Murska Sobota ....	—	1	—	—	1
Novo mesto ....	6	2	3	—	5
Šmarje pri Jelšah ....	6	4		i	9
Vsega | 42 | 19 Griža. — Dysenteria			8	3	50
Brežice . . 		1		—	—	1
Dolnja Lendava		o	6	—		7
Kočevje 		3	1	1	—	3
L;ublj .na (mesto) ....	—	1			—	1
Ljutomer 		1	5	—			B
Maribor levi breg ....	1	—			—	1
Murska Sobota ....	2	8	2			H
Novo mesto	3	2	2			3
Vseea . . . Škrlatinka. — S	13 | 17 learlati		5 i&.			25
Brežice 		1	1	—			2
	1	—	—	—	1
Črnomelj		1	—	1	—	—
Dolnja Lendava			0	1	—			8
Kamnik			2	—	1			1
	15	6	3			18
Kočevje 			2	—	—	2
	1	—	—	—	1
	2	1	—			3
Liti ja	« . * . .	4	2	1	—	6
	6	5	1	—	10
Ljubiiana (mesto) . • . .	5	14	3			16
Ljutomer		1	—	—	—	1
Maribor desni breg . . .	5	5	2	—"	8
Maribor tevi breg ....	6	—	3		3
	3	2	—	—	b
	8	—	2			6
	5	—	4			1
Prevalje		—	1	—			1
	1	—	—			1
Radovljica	4	—	—			4
Slovenj Gradec ......	4	1	—			5
°marie pri Jelšah ....	1	—	1			—
Vsega . . .' | 78 Ošpice. — Morb		41 illi.	22			| 97
Litija . , 			1 1	1-	! 1	—	1 -
Vsega .. «	1 1|-		11		i-
	 		 ' ' ' ' ’		o ~	©		j>n
Srez	5 -4-> ca	oS a o	> (d u T3	Im a	S*
	O		N) -2-	D	o ■*
Davica. — Diphteria et Group.
Brežice	9	3	i	—	u
Celje		 ■ . . ■	8	2	6	—	4
Celje (mesto)	1	4	—	1	4
Kamnik	2	—	—	—	2
Kranj	2	—	1	—	1
	2	—	1	—	1
K rško . • i i • . i • • • i	1	—	1	—	—
Laško	&	1	—	—	6
Litija ,««.«««*•.«.	4	3	1	—	6
Logatec	1	1	—		2
Ljubljana (srez) . . • . .	20	6	3	fr	23
Ljubljana (mesto) ....	9	7	11	—	5
Liutomer 		1	2	—	—	8
Marihor desni breg . . .	8	3	7	—	4
Maribor levi breg ....	8	2	4	—	6
Maribor (mesto)		4	2	1	—	5
Murska Sobota		—	2	—	—	2
Prevalje		9	4	6	1	6
Ptuj 		4	3	4	1	2
Radovljica		2	—	1	—	1
Slovenj Gradec		1 O	A	a		1 A
Šmarje pri Jelšah ....	O	e	o		
Škofja Loka		—	1	1	--	, 	
Vsega .	104	50	52	3	99
Nalezljivo vnetje	možganov.				
Meningitis cerebrospinalis epidemica.					
Kočevje	1		I	-	
Vsega	1		1	-	-
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Črnomelj 		1	-	1	-	-
Vsega	1		1	-	-
Sen. — Erysipelns.					
Brežice			2		—	--	2
Celje (mesto)			4	—	2			2
Črnomelj 		1	—	1	—	—
Doln ja Lendava		1			1	—	—
Kon jice 			1	1	1	»r*	1
Krško	4	—	—	—	4
	2	—	—	—	2
Lilija		2	—	2	—	—
Logatec		!			—	—	1
Ljubljana (mesto) ....	8	2	3	—	7
Maribor desni breg . . .	1	—	1	—	—
Maribor (mesto) ....	2	1	1	—	2
Murska Sobota ......	—	1	—	—	1
Novo mesto		3	2	2	—	3
Prevalje		—	1	j—	—	1
PtU| .............	—	1	—	—	1
Radovljica		1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah ....	2	—	—	—	2
Vsega	35	9	|l4	i-	| 30
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Dolnja Lendava		1	—	—	-	1
Kočevje 			1	—	—	i		
I.iubliana (mesto) . • • <	1	1	—	—	2
Murska Sobota		1		1	—	—
Ptui 		—	1	—	—	1
Radovljica		1	—	1	—	—
Vsega . .	6	2	2	i	4
Otročniška vročica.	— Sepsis puer-				
peralia.					
Ptui	—	! 1	—	! t	1 —
Vsega . . .	1 -	I i	—	11	1-
Ljubljana, dne 6. septembra 1936. Kraljevska banska uprava Dravske banovine j Ljubljani.
V. No. 7932/36.	2749	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo mannesmannovih cevi za I. etapo vodovoda v Beli krajini drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem postopku
na dan 28. septembra 1936 ob 11. uri dop.
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov din 40’— dobe med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 150.356-52.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka v Ljubljani in Zagrebu ter tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. septembra 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 18/36-3.	2738
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju, opr. št. I R 3/36, je bila Breko Amalija, posestnica v Sp. Sečovem, zaradi zlorabe alkohola omejeno preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen njen mož Breko Ivan, posestnik v Sp. Sečovem.
Sresko sodišče v Rogatcu, odd. I.,
dne 25. avgusta 1936.
•ji
P 10/30—35.	2748
Razveljavitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Žužemberku z dne 11. maja 1930, L 2/30—4, odrejeni omejeni preklic Konteta Jakoba, posestnika v Zvirčah št. 76, je razveljavljen s sklepom okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 22. avgusta 1936, II R 275/36-2.
Sresko sodišče v Žužemberku, dne 31. avgusta 1936.
*
S 39/36-1.	2741
Oklic.
S sklepom II R 237/36—1 okrožnega sodišča v Novem mestu je bila Mandelc Marija, žena kolarja in posestnica v Kočevju štev. 259, zaradi umobolnost! popolnoma preklicana.
Za skrbnika ji je postavljen Mandelc Ivan, Kočevje št. 259.
Sresko sodišče v Kočevju, odd. I., dne 25. avgusta 1936.
*
2752
Og 52/36-3.
Amortizacija.
Na prošnjo Stare Josipine, posestnice v Kolovcu pri Mengšu, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice Državne hipotekarne banke v Ljubljani št. 1481, glaseče se na ime j>Stare Jo-sipina« z vlogo din 64.570'—, ki jo je prosilka baje izgubila ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v >Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 3. septembra 1936.
•j*
I 1570/36-9.	2622
Dražbeni oklic.
Dne 21. oktobra 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trnovlje vi. štev. 146, 412 in 536.
Cenilna vrednost: I. skupine 135.832 din; II. skupine din 5074-50; III. skupine din 33.612'—. Skupna cenilna vrednost din 183.288'50.
Vrednost pritikline: din 8770’—.
Najmanjši ponudek: I. skupine din 96.401-34; II. skupine dinarjev 3.383'—; III. skupine din 22.408'—, kot celota 122.192'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 21. avgusta 1936.
I 468/36-10.	2728
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tanča gora vi. št. 132, 721, 747, 899 in 291.
Cenilna vrednost: din 84.49970.
Vrednost pritikline: din 540'—.
.Najmanjši ponudek: din 56.333'25.
Varščina: din 8.449'97.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju,
.dne 5. septembra 1936.
Va I 393/35-22.
Dražbeni oklic.
2754
Dne 15. oktobra 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v. sobi št. 16 dražba nepremičnin:
a a
'S, Zemljiška
m knjiga
en
Označba nepremičnine
Cenilna
vrednost:
din
Najmanjši
ponudek:
din
Vadij:
din
I. Poljansko hiša, lopa za fotogra-predm. 40 fa, rastlinjak, lopa za orodje, topla greda, ograja, stavbišče in
				vrt	1,565.000—	782.500—	156.500—
II.	99	278	stavbišče 1135 m2		282.329—	141.164-50	28.233—
III.	99	99	stavbišče	517 m-’	145.064—	72.532—	14.506-50
IV.	19	99	stavbišče	639 m2	175.236—	87.618—	17.524—
v.	99	99	stavbišče	485 m2	129.481—	64.740-50	12.949—
VI.	99	99	stavbišče	571 m2	151.760—	75.880—	15.176—
VIL	99	99	stavbišče	493 m2	124.500—	62.250—	12.450—^
VIII.	99	99	stavbišče	661 m2	162.880—	81.440—	16.288—
IX.	99	99	stavbišče	707 m2	169.692-50	84.846-25	16.969-25
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a,
dne 5. septembra 1936.
Va I 590/36-9.
Dražbeni oklic.
2753
Dne 15. oktobra 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin:
Zemljiška
knjiga
I. skupina k. o. Poljansko predmestje
II.
III.
” Označba nepremičnine
K*
hiša na Poljanski ce-120 sti 64 z gospodarskim poslopjem 120 pare. št. 110/1 njiva 668 pare. št. 389 travnik
Cenilna
vrednost:
din
250.875—
239.850—
44.136—
Najmanjši ponudek s din
125.437-50
159.900—
29.424—
, k. o. Karlovško predmestje
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a,
dne 5. septembra 1936.
I 2339/36-7.
2557
Dražbeni oklic.
Dne 21. oktob ra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga mesto Maribor vi. št. 93.
Cenilna vrednost: din 97.475’—.
Najmanjši ponudek: din 48.737'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje prj dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri verL
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 31. julija 1936.
I 2272/36—20.	2556
Dražbeni oklic.
Dne 21. oktobra 1936 ob dese-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin zemlji**43 knjiga Zg. Boč vi. št. 31, 65.
Cenilna vrednost: din 7.014'24 i° din 10.49172.
Vrednost pritiklin: din 415'— (ž-e Prl* šteto k cenilni vrednosti zemljišča).
Najmanjši ponudek: din 11.738'
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri benem naroku pred začetkom dražb ’ sicer bi se ne mogle več uveljav i3 glede nepremičnin v škodo zdražitelj , ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na oklic, ki je nabit na uradni deski t> sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 2. avgusta 1936.
I 156/36/12.	2714
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1936 o b d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žalna vi. št. 106.
Dražba se bo vršila po parcelah kakor sledi:
Parcela štev.	Cenilna vrednost din	NajmanjSi ponudek din	Varščina din
1062, gozdi	1.650—	1.100—	165—
1063, gozd	1.500—	1.000—	150—
1064, gozd	500—	333-34	50-—
1258, gozd	1.500"—	1.000—	150'—
1745, travnik	2.000"—	1.333-34	200—
1762, travnik	200—	133-34	20—
1763, njiva	6.500—	4.333-34	650-—
1835, njiva	2.000—	1.333-34	200-—
1836, travnik	1.300—	866-67	130-—
1982, njiva	700—	466—	70—
2005, travnik-pašnik	150—	100—	15—
2006, pašnik	600—	400—	60—
2007, njiva	2.000—	1.333-34	200—
2012, njiva	900-—	600—	90—
2013, njiva	1.200-—	800—	120—
2036, njiva	200"—	133-34	20—
2037, travnik	200—	133-34	20—
2051, travnik	700—	466-67	70—
2052, njiva	650—	433-34	65—
2147, njiva	3.500—	2.333-34	350—
2234/1 in 2, njiva	1.000—	666-67	100—
2235, travnik	1.000—	666-67	100—
2288, njiva	50—	33-34	5—
2333, njiva	50—	33-34	5—
2334, njiva	40—	26-67	4—
2398, gozd	850—	566-67	85—
2412, gozd	3.500—	2.333-34	350—
2056/2, travnik	100—	66-67	10—
2091/5, pašnik	6.000—	4.000—	600—
2162, njiva	4.000—	2.666-67	400—
2174, njiva	3.500—	2.333-34	350—
2302, njiva	50—	33-34	5—
2236, hiša z gospodarskim poslopjem in pritiklino	24.550—	16.366-34	1.900—
2025/1, travnik	1.200—	800—	120—
2025/2, travnik	1.200—	800—	120— ‘
Nato se bo dražilo celo zemljišče s poslopji in pritiklino	75.040—	50.000—	7.500—
Vrednost pritikline: din 5.550-—.
Varščino je položiti v vložnih knjižicah Državne hipotekarne banke, Hranil, nice Dravske banovine, Kmet. hraniln. in pos. doma v Ljubljani oziroma v gotovini ali domačih državnih papirjih, v katerih se sme nalagati denar varovancev. Vrednosti se računajo po kurzu prejšnjega dne; ta kurz mora dokazati ponudnik.
Za najvišji ponudek se bo smatral oni znesek, ki bo najvišji.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sedišča.
Srcsko sodišče v Višnji gori,
dne 28. avgusta 1936.
1 67/36-21.	2730
Dražbeni oklic.
Pne 21. ok t ob r a 1936 dopoldne ob e v e t i h bo pri podpisanem sodišču »obi št. 2 dražba nepremičnin zemljica knjiga Lužarje 'vi. št. 223.
Cenilna vrednost: din 23.427-25.
Najmanjši ponudek: din 15.700’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, »icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Vel. Lašče, dne 2. septembra 1936.
Konkurzni razglasi
821.	2762
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Kržišnik Zorko, trgovec z mešanim blagom v Zireh št. 60.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom okrožnega 6odišča v Ljubljani od
14.	aprila 1936, St 4/36—2, o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 169. st. z. Poravnava je postala pravnomočna
20.	julija 1936.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. avgusta 1936.
St 4/36-81.
*
822.	2750
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini tvrdke Fliegela Jakoba dediči, kleparstvo in vodovodna instalacija v Ljubljani VII, Igriška ul. št. 10.
Poravnalni sodnik; Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Rus Jože, upokojeni ravnatelj zemljiške knjige v Ljubljani VII, Lepodvorska 3.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 9. oktobra 1936 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 5. oktobra 1936. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd, III., dne 4. septembra 1936.
Por 26/36.
H«
823.	2761
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice Ha-benberger Elze, gostilničarke v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 4, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. avgusta 1936.
Por 22/36-27.
•j*
824.	2751
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje Kocbeka Viktorja, zasebnika v Kranju, je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. septembra 1936.
Por 3/36-115.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mag. št. 3-1579/36.	2737
Razglas o licitaciji.
Uprava občine ljubljanske razpisuje za preureditev tlaka na skladiščnih rampah pri carinarnici v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na torek, dne 22. septembra 1936 ob
11.	uri dop.
v sobi št. 15 mestnega gradbenega urada v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna din 88.830-—.
Predpisana kavcija znaša din 9000-—. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnilj stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski mestnega poglavarstva.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 5. septembra 1936.
Predsednik:
Dr. Adlešič Juro s. r.
*
Narodna banka 2702 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. septembra 1936.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.547,338.244-78 (+ 1,505.270-73)
Devize, ki niso v podlogi 539,200.350-16 (+44,496.541‘33) Kovani novec 345,492.163-50 (-15,242.620--) Posojila . . . 1.641,671.355-05 (+ 9,000.671-90) Vrednostni
papirji . , ,	76,654.139-60	(+36,315.000--)
Prejšnji predjemf
državi . . .1.661,684.240-26 (+	379-16)
Začasni predjemi gl.
d rž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti rezervo. fonda 134,224.048'60 Vrednosti ostalih fondov ............ 29,869.231-68
Nepremičnine ............ 163,075.870-22	(+ 307.364-18)
Razna aktiva 646,575.413-58 (+13,373.728-47)
7.385.785.057-43
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . , 180,000.000'—
Rezervni fond .... 145,557.711-61 Ostali fondi .	30,374.077-54	(+ 110.500--)
Novčanice v
obtoku . . 5.173,324.000--(+ 47,739.300*-) Obveze na
pokaz 1.525,570.729-09(+ 74,381.011-66)
Obveze z rokom ....	50,000.000"—
Razna pasiva 280,958.539-19 (-32,474.475-89)
7.385.785.057-43
Obtok in obveze . . . .6.698,894.729-09
Celotnokritje . . • . 29-68%
Kritje v zlatu .... 28-27 %
Obrestna mera:
po eskornptu . . • • • po zastavah: na zlato in varante . • na vrednostne papirje •
5%
5%
Štev. 2422/1.	2746
Razglas o licitaciji.
Občina Murska Sobota razpisuje za oddajo gradbenih del za centralno kurjavo, vodovod, toplo vodo in stranišča steklarska, slikarska in pleskarska dela ter dobavo platnenih zastorov na valjcih (rolet) pri gradnji Delavskega doma v Murski Soboti v skrajšanem roku
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. septembra 1936 ob 11. uri v občinski pisarni v Murski Soboti. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v občinski pisarni v Murski Soboti.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote uradnega proračuna, ki znaša: za instalacijo centralne
kurjave...............din	140.676-50
za instalacijo vodovoda, tople vode in stranišča	„	70.590-10
za steklarska dela	.	.	„	33.329-04
za slikarska in pleskarska dela......................... 34.535—
za platnene rolete	.	.	„	8.300-—
Ponudniki morajo položiti 10% kavcijo do 10. ure na dan licitacije pri občinski hranilnici v Murski Soboti.
Občina Murska Sobota, dne 4. septembra 1936.
Razne objave
2735
KERAMIČNA INDUSTRIJA D. I)., _______________ZAGREB____________
Poziv
na XIV. redovitu glavnu skupštinu dioničara keramične industrije d. d. u Zagrebu,
ko ja če se održati dne 28. septembra 1936. u 11.30 sati u društvenim prostorijama u Zagrebu, Draškovičeva ul. 25, sa sli-jedečim dnevnim redom:
1. Izvještaj ravnateljstva i predlaganje zaključnih računa za god. 1935.
2. Izvještaj nadzornog odbora.
3. Podjela odrješnice ravnateljstvu i nadzornom odboru.
4. Izbor u ravnateljstvo.
5. Posebni predloži.
Ravnateljstvo.
0 p a s k a : Dioničari, koji žele pri-sustvovati glavnoj skupštini, imadu u smislu § 14. društvenih pravila položiti svoje dionice 3 dana prije glavne skup-štine na društvenoj blagajni u Zagrebu, Draškovičeva ul. 25.
Račun razmjere od 31. decembra 1935 Aktiva: Gotovina Din 37.816-98, Tvorničke nekretnine Din 3,097.127'90,
Tvornički u-redjaj Din 4,143.730-91, Za-lihe materijala Din 220.776'33, Zaliha robe Din 699.193'41, Vrijednosni papiri Din 4.310—, Dužnici Din 3,312.563'30, Prenos gubitka iz g. 1934. Din 207.344-75, odbiv dobitak u god. 1935. Din 8.219-64, Zaključni gubitak Din 199.12511, Ukup-na Aktiva Din 11,714.643'94.
Pasiva:	Dionička glavnica Din
840.000'—, Pričuva za umanjenje vri-jednosti nekretnina i uredjaja Din 1,271.89318, Vjerovnici Din 9,602.75076, Ukupna Pasiva Din 11,714.643‘94.
Ravnateljstvo.
Izvještaj nadzornog odbora.
Slavna glavna skupštino!
Potpisani nadzorni odbor nadzirao je poslovanje poduzeča u prošloj poslovnoj godini i ispitivao je poslovne knjige. Predložena bilanca, koja iskazuje za prošlu poslovim godinu dobitak od Din 8.219-64, odnosno obzirom na donos gubitka iz prijaŠmjih godina u iznosu od Din 207.344-75, konačnj gubitak od Din 199.12511, pronadjena je nakon pregleda sa svim pomočnim i sa glavnem knjigom suglasna, pak pošto smo ustanovili, da odgovara zakonu i društvenim pravilima, predlažemo slavnoj glavnoj skupštini istu na prilivat.
Ujedno molimo slavnu glavnu skupštinu, da izvoli ravnateljstvu i nama po-dijeliti apsolutorij za poslovnu godinu 1935.
U Zagrebu, dne 9. septembra 1936.
Nadzorni odbor.
2742
*
Poziv upnikom.
Tvrdka »Jugoles« družba z omejeno zavezo v Celju je prešla v likvidacijo-Nijeni upniki se pozivljejo, da se do
15.	decembra 1936 javijo likvidatorju.
V Celju, dne 9. septembra 1936.
Likvidator: Danijel Rakusch, Celje*
*
Objava.
2734
Tzgubili smo certifikat za kotel par110 lokomobile tov. štev. 20468, zabeležen pod štev. 1605, ter ga proglašamo za neveljavnega.
»Drava« lesna ind. d. d. v Mariboru* Meljska cesta 91.
*
Objava.
2740
Izgubil sem odpustnico državne n^ rodne šole v Bohinjski Bistrici, štev.
z dne 30. aprila 1926, glasečo se na n Arh Jožef, rojen 30. julija 1912 v hinjski Bistrici, ter jo proglašam za veljavno.
Arh Jožef s.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur x Ljubljani, njen predstavnik: Q. Mihalek y Ljubljani,