Političen list za slovenski narod.
Po poStl prcjeman vcljii: Za celo leto prcdplaiia 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veijil: Za celo leto 13 gl., za pol leta O gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na doui pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija Poljanska cesta št. 32.
Xazuaiiila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana jiisma so ne sprejemajo. VrcdiiiStvo jo na Poljanski cesti h. št. 32. Iziiaja vsalc dau, izvzemši nedelje in praznike, ob '/56. >iri popoludne.
^tev. V,
V Ljubljani, v sredo 9. januvarija 1884.
Letiiili XII.
Tiskarstvo — velevlast.
o Napoleonu tretjem se pripoveduje, da je imenoval pri neki priložnosti tiskarstvo šesto velevlast. Ker je pa stopila že za njegovega vladanja tudi mlada zedinjena Italija v krog evropskih zapovedo-valcev, zavzema tiskarstvo po omenjenih Napoleonovih besedah sedmo mesto. Gotovo je to, da je Napoleon bolje, nego marsikdo spoznal važnost tiskarstva. Sedaj je o tem prepričan vsak, kdor ne zapira nalašč oči, naj pripada tej ali oni stranki, najbolje vedo ceniti moč tiskarstva, posebno pa časopisja potomci Abrahamovi. Že 1. 1840, ko je imela tako-zvana internacijonalna izraelska alijanca svoj shod v Krakovem, izrekel je 99Ietni Mojzes M o n t e fi o r i te pomenljive besede: „Vsa skopost in vse bogastvo nas ne približa toliko k našemu namenu, kakor javno mnenje, ki ga razširjamo po podkupljenih časopisih." — Splošno odobravanje pričujočih potrdilo je te besede.
Če se sedaj ozremo po avstrijskem tiskarstvu, vidimo, da so se očitni in skrivni zastopniki judov-stva natanko ravnali po programu svojega učenika. Z začudenjem in žalostjo opazimo, da so dobili judje v zadnjih 40 letih v svojo oblast do malega vse veče časnike, v kterih zastopajo svoje sebične in brezverne namene in jih tako vsiljujejo mnogoštevilnim bralcem. Dve tretjini vsega avstrijskega tiskarstva ste v njihovih rokah. Izmed liberalnih listov jih je le še nekaj malih, v manjših krajih izhajajočih, ki še nimajo te časti, da bi jih vredoval krivonosi jud ali jih saj zalagal. Da pa to svojo nepopolnost saj nekoliko popravijo, zajemajo svojo vednost toliko pogosteje iz pravih judovskih listov in jo bodisi iz zaslepljenosti ali iz sovraštva do kiščanstva prodajajo po svojih predalih lahkovernemu ljudstvu.
Najlepšo nam to pojasnujejo številke. V začetku 1. 1878 bilo je v vsej Avstriji z Ogersko le 7 katoliških listov, ki izhajajo razun nedelj in praznikov vsak dan; vsi ti listi imajo le 20.000 naročnikov. Eazun tega bilo je še 75 listov, ki izhajajo večkrat ali v tednu ali v mesecu in imajo 140.000 naročnikov. To je gotovo malo! Če pa pomislimo, kako se godi listom, ki ali naravnost ali saj skrito napa-
dajo katoliško cerkev in njene vstanove, gotovo ne pretiramo, če rečemo, da je slabih časnikov, posebno slabih dnevnikov saj šestkrat toliko, ki imajo gotovo desetkrat toliko naročnikov. (V izgled naj nam služi lipska prostozidarska „Gartenlaube", ki trosi svojo gnjilo in brezversko vsebino v 240.000 iztisih po svetu. Posebno veliko se je razpeča po Avstriji in še med nami Slovenci. No, pa saj ni čuda! Priporoča jo skoro vsaka bukvama in zdaj je prišel prostozidarski „Gartenlaube" še vladen list na pomoč! Malo več previdnosti je že treba! Kaj jo „Garten-laube", povedal je izvrstno dr. Schopffer, ki je protestant: „Iz resnega prepričanja moram izreči svoje zagotovilo, da so knjigotržci, ki priporočajo „Garten-laube", onečastili svoj posel in da so starši, ki jo dajo svojim otrokom v roke, izpostavili njihovo nravnost veliki nevarnosti". Videant consules!)
Nič boljše, kakor pri nas, je drugod, n. pr. v Italiji ali Nemčiji. Zato je pa tudi javno mnenje v verstvenih, političnih, socijalnih in gospodarskih vprašanjih tako nasprotno vsemu krščanskemu, da so postale hudobije že vsakdanje in tako navadne, da le še malokomu vzbude gnjev in začudenje.
Kdo je pa temu vzrok? Gotovo slabi listi; a ne samo listi. Dobro odgovarja na to vprašanje „Čech", rekoč: „Da se krščansko ljudstvo v taki meri pogrezuje, krivi so oni, ki so že po svojem stanu poklicani, da bude in skrbe za tečno in zdravo hrano ljudstvu. Krivi so oni, ki ne skrbe po svoji dolžnosti, da bi ne bil dan na dan kdo ostrupljen, in bi se božji in človeški red tako sistematično ne rušili". Britko toži omenjeni list, da se oni krogi, ki so za to poklicani, kar nič ne menijo in nočejo spregledati, marveč liberalnim listom, bodisi judovskim ali drugim na stezaj vrata odpirajo. To velja tudi nam! O slabih časih in nič vrednem tisku toži marsikdo, a da bi podpiral dobre katoliške liste, za to se ne zmeni: morda ga je še sram. Pač žalostna resnica je, da kdor več obljubi, več slabostim spregleda ali še celo razne napake zagovarja, toliko boljše izhaja in si pridobiva srca popačenega občinstva; nasproti pa, kdor razkazuje resnico in po potrebi tudi bolj ojstro govori, ta se je zameril, zato le revno životari, dokler konečno ne izdihne. To kaže skušnja, in tega ne predrugači vse besedičenje.
Da vpliva brezversko časnikarstvo jako veliko na evropske razmere, to je neovrgljivo gotovo; nič manj resnično je pa tudi to, da smo katoličanje nekako v oblasti brezverskega časopisja, ker ni katoliško časnikarstvo še nikakor razvito.
Stranka brez listov, ki naj bi jo zagovarjali in zavračali nasprotne napade, je podobna tiču, na kterega sme vsakdo streljati. A vsaka stranka ima take časnike, kakor jih zasluži, to je, kdor več stori za liste, boljše in več jih ima.
Kolikega pomena je dobro ali slabo tiskarstvo, kaže nam izrek nesrečnega kralja Ludovika XVI. Ko je ta pomilovanja vredni vladar, kteremu je divja druhal strgala z glave krono sv. Ludovika, opazil v svoji ječi sliko Voltairovo in Eousseau-ovo (ktera sta največ brezbožnih spisov poslala med narod), zdihnil je žalo.sten in solzdn: „Ta dva stavničila Francosko!" Kavno tega prepričanja je bil Napoleon prvi, ker dejal je: „Ne čutim se tako močnega, da bi mogel vladati ljudstvo, ki bere Voltairja in Eousseau-a". Zato ni dopustil, da bi se pona-tiskovali njuni spisi. Toraj Napoleon, ki se ni bal cele Evrope, ki se ni zbal toliko in toliko oboroženih vojakov: zbal se je nekoliko popisanega papirja! Ali ni mar tiskarstvo velevlast?
Kako resnične so toraj besede, ki jih je govoril Baudon predstojniku katoliškega tiskarstva v Švici: Po mojem prepričanji se velika važnost tiskarstva ne pomisli dosti. Zidamo sicer samostane, snujemo društva, ki skrbe za reveže in sirote, postavljamo bolnišnice in enake naprave, kar je gotovo zelo zaslužno, a vendar potrebujemo pred vsem tem nekaj druzega, kai je bolj važno nego vse to, menim katoliški tisk. Ako ne bo katoliški tisk podpiran in na enako stopinjo postavljen z judovskim ali sploh brez-verskim tiskom, bodo vničene najveličastnejše cerkve, najlepše hiše božje bodo pokončali z ognjem, pobožne družbe bodo razgnali in iz hiš krščanske ljubezni in iz šol iibacnili vero. Tisk je najvažnejše orožje v boji, ki ga bije krščanstvo z nejevero. Res ima krščanstvo resnico na svoji strani, a ta no pomaga nič, če je skrita in je nihče ne zagovarja in ne oznanuje. In kako se resnica lažje razruši, nego po časnikih? V cerkev, posebno k pridigi hodi zdaj le malokdo izobražen; če je pa še mlačen ali je
LISTEK.
Norišnica na Studencu.
Kiiko uro hodil iz Ljubljane memo staroslavne Št. Peterske cerkve se pride na Studenec, kjer stoji norišnica za uboge blazne iz kranjske dežele. Vsa okolica sama na sebi, in kraj, na kterem stoji ta deželna naprava ž njo v soglasji, vabi potnika, da pazljivo ogleduje ta krasni prostor in srčno pozdravlja izvrstno misel narodnega deželnega odbora, ki jo ves ta prostor kupil v lastnino kranjske dežele. Prej pa^ ko opišem to posestvo bolj nadrobno, naj povem, da cesta, ki ravno memo blaznice proti Zalogu pelje, je nekoliko vzvišena in se toraj vsa ta deželna naprava iz cesto popolno ogledati zamore.
Ako, predragi bralec! nisi še nikoli videl tega posestva, na kterem stoji zdaj deželna blaznica. Ti ga hočem jaz v slabem obrisu opisati, da boš videl in v duhu poznal ta krasni kinč „Kranjskc"! Ako
torej ljubo, stopiva nekoliko na to deželno posestvo! Da se pa ne vstrašiš že pred imenom in ubogimi Ijolnimi, kar naprej povem, da te hočem jaz popeljati le po vnanjih prostorih tega posestva; uboge bolne bova pa prepustila IJožji ljubezni.
Posestvo je precej veliko, ter meri blizo 15 oralov in je okoli in okoli obzidano z močnim zi-dovjeni, ki je toliko visoko, da, ako bi se po nesreči kakemu blaznemu utegnilo primeriti, da bi hotel uiti čez zid, bi mu to ne bilo mogoče brez kake priprave; in prej, ko bi si zamogel kaj potrebnega poiskati, bi ga že zapazilo čuvajevo oko ter ga krepka roka potisnila v njegovi pravi prostor.
Zdaj pa pojdiva k delu in oglejva si to lepo posestvo.
Vstopila bodova pošteno, pri velikih vratih; sicer so vedno zaprta, pa jih tudi precej odpre postrežna roka, komur je dovoljeno vstopiti.
Precej pri vratih ob levi stoji lepo poslopje, „vila"; veliko jo in kaj prijazno z lepim lesenim balkonom, po kterem o poletnem času visi lepo zelenje. „Pri „vili" se prične takoj vrt. Ah! kako
krasen je tukaj prvi razgled! Človeku se srce kar širi pri tem lepem pogledu!
Pred očmi se razteguje dolgi drevored z divjim kostanjem, belega in rudečega cvetja; ta drevored daja čarobno moč napravi s svojo lepoto; s svojo senco pa vabi v sprehod ali v odpočitek.
Ne v drevored, ampak na levo vstopiva najprvo. Majhen gajček, nasajen z različnimi drevesci, ki večinoma spadajo v vrsto šilovja in z različnim grmovjem, ogledovalca kaj prijazno pozdravlja; oko ogle-dovalca pa iz gajčeka že vidi prostorček, ki je po vrtnarski vredjen in s cvetlicami okusno ozališan; nekako v sredi pa stoji vodomet, v čigar vodici kitajski karpi (zlato ribice, Goldtische) veselo veslajo, ter se igrajo in šalijo s padajočimi, vodometniini kapljicami.
Koncem tega gajčeka je kopalnica; bivša sicer, ker zdaj je isto poslopje priredjeno v stanovanje kurjaču deželne naprave; ob kopalnici daljo prideva v „park". Kaj romantično je tukaj! Ob lovi strani dviga se mali breg, dobro zaraščen z drevesi in z drugo drobnjavo; skalnat je tudi in v skalah se
versko resnico že zgubil, pa še toliko manj; časnike jih bere pa večina. Le po katoliških časnikih in drugih dobrih spisih je še mogoče rešiti zgubljene sobrate duševiiega pogina.
Od katoliških Nemcev se nam je učiti, kako je treba podpirati in razširjati dobre liste. Saj kdo se more meriti v tem oziru ž njimi! Zato pa tudi tolik vspeh! Desetleten boj, zaničevanje in preziranje, nič jih ne more omajati v verskem prepričanji. Ali sf moremo misliti, da bi nemški katoličanje, ki stanujejo na tako velikem prostoru in so na mnogih krajih popolnoma od protestantov obdani, ali si moremo misliti, pravim, da bi se oni tako trdno držali svojih načel, in bi pri volitvah navzlic vladnim naporom tako soglasno se izrekli za svojega kandidata, ko bi ne imeli dobro vrejenega časnikarstva! Kako je pa pri nas v Avstriji? Skoro ravno nasprotno. Keduhovni in duhovni zobljejo političen oves iz judovskih ali pojudenih jasel. Saj je povedal vlani „Siovenec", kako so v nekterih krajih naše širje domovine duhovni, da še celo menihi zaljubljeni v — brezverske liste. Iz tega gotovo ne bo dobre moke.
Politični pregled.
y Ljubljani, 9. januvarija.
Jfotranje dežele.
V trgovinskem ministerstvu se menda posvetujejo o zgrabi železnice preko velikih Turov. Ako je vest resnična, potem vtegnemo kmalo dobiti železnico Loka-Trst, kajti ona je s prvo železnico v najtesneji zvezi, kakor smo meseca decembra o tem poročali.
Socijalisti odposlali so iz Brna v Prago velik zavitek „platna". V Pragi se je zavitek s platnom odprl in — platno se je odmah spremenilo v kujige in tiskovine vstajne vsebine. Policiji so bile knjige tako všeč, da je takoj začela pozve-dovati, kdo ima v Brnu tako znamenito zalogo. Po daljšem preiskavanji zasledila je odpošiljatelja v oprav-niku bruškega delavskega lista ,,Prace'' (delo) gosp. Choura. ter ga spravila pod ključ. Zasegla je tudi v Pragi več socijalistov, pri nekterih je našla mnogo brezvladnih (anarhističnih) listov.
Petnajst do dvajset avstrijskih kavalirjev, ki imajo ogersko domovinsko pravico, oglasilo se je za poklic glede glasovanja za židovski-krist-janski civilni zakon v ogersko gosposko Tabornico.
Časniki falccijozne opozicije, po domače levičarjev so se noč in dan trudili, da bi Madjare prepričali, kako slabo se jim bo godilo in kolika nevarnost da jim preti od slovanske povodnji, ki se bo od Zagreba proti Budapeštu obrnila. Ko jim v Budapeštu tega niso hoteli, verjeti, prišli ste „Deutsehe Ztg." in „N. fr. Presse" z vznemirjalno novico, da se avstrijski fevdalni kavalirji pripravljajo v Budapešt glasovat proti civilnemu zakonu, in da bodo ob enem se zakonsko postavo tudi Tiszino ministerstvo porušili. Ko jim Madjari tudi tega nečejo verjeti, javkata zopet omenjena lista, da ne vesta, ali naj bi se bolj čudila lahkomišljenosti ali pa otročjemu razumu, s kterim v Budapeštu tako važne reči, kakor je ravno „križevniška pot" avstrijskih kavalirjev v Budapešto, sodijo. „Pester Llojd" pa pravi, da se v Budapešti na političnem polji prav dobro počutijo. Poseben znak opozicije ria Dunaji- je pa ta že od nekdaj, da niso ti možje nikdar z jednim samim nasprotnikom zadovoljni, temveč zaporedoma kamnje mečejo sedaj na dvor, sedaj na vojsko, na duhov-
ščino, na vradništvo, na Čehe, na Madjare, z jedno besedo na vsakega, kdor bi jim morda kedaj še koristiti vtegnil.
Vtrjenje gora in vrhov, ter gorskih prelazov po KrivoMiJi jo dokončano in so večinoma tudi že topovi ondi napeljani. Vojaško zgradbeno ravnateljstvo v Eižanu se je vsled tega razpustilo. .Vtrdili so vrhove Greben, Cerkvice, Veliki zagovzdak. Veli Vrh in pa gorski prelaz ali sotesko pri Lupoglavi. Spomladi začeli se bodo vtrjevati vrhovi okoli Kotora.
37« Hrvaškem pečajo se v deželnem zboru, kakor smo ob kratkem enkrat že omenili, s preiskavo, ali se je žalila in prelomila ustavna pogodba z imenovanjem kraljevega komisarja ali ne in kaj bi bilo storiti, da se v bodočnosti enake samovoljnosti od madjarske strani zabranijo. Kakor je za zavarovanje narodnih pravic tak korak znamenit, vendar ni dobil na Hrvaškem pri merodajnih osobah potrebne podpore. Tri osobe, kterim so dogodki vsled napisanih aktov in drugih preiskav na tanko znani, ali pa se iz njih natančno znanje preskrbe, odrekle so vsako pomoč in pojasnilo. Te tri osobe so minister Bedekovič, bivši ban Pejačevič in sedanji ban grof Khuen. Prvima dvoma morajo pravi vzroki znani biti, zakaj da so nastali neredi, ker sta bila takrat v službi, poslednji ima pa zdaj pod arhivnim ključem dotične akte in noče dovoliti, da bi se pregledali. Narodnim poslancem toraj ni druzega ostalo, kakor preiskavo na podlagi splošno znanih dogodkov pričeti in na tem temelji nadaljevati. Zato je Fol-negovič predlagal, naj se preišče in prizna: 1. AJi se je hrvaška ustava omaja a o svojih temeljnih določilih in kdo jo je omajal? 2. Naj se preišče, ali se ni pogodba tudi še na drug način žalila in koliko krivde imajo pri tem vladni organi? 3. Ako samoupravna, postavodajalna in izvrševalna oblast ni edino sama vzrok omenjenih prestopkov, naj se dalje po pravih vzrokih preiskuje in naj se stavijo k drugemu ali pa k tretjemu vprašanju dotični predlogi. Ali ta Folnegovičev predlog se je potisnil na stran in je mesto njega Josipovič predlagal resolucijo, ki mu je baje iz Budapešte došla, da naj deželni odbor pripoznd, da vladi takrat ni bilo mogoče drugače ravnati, kakor da je postavila kraljevega komisarja, kajti bivši ban grof Pejačevič se je branil doli pometane grbe zopet pribiti dati, sekcijski načelnik Živkovič prosil je pa za pokojnino, vendar pa se deželni odbor za bodočnost odločno zavaruje proti vsakemu prelomu ustave.
Vnanje države.
Na JBolgarskem zvršeno je delovanje sobranja. Knez se je toplo zahvalil poslancem odhajajočim domu, ter jih opominjal, naj tudi doma nadaljujejo začeto delovanje za blagor naroda. Kadar dojde novi vojni minister, vredilo se bode tudi vojno vprašanje.
Bolgari znižali so vojni proračun za 1. 1884 od 15 na 11 milijonov frankov, toraj h krati za 4 milijone. Ali se bodo res velesile nad malimi državicami vzgledovati morale? Kralj se jo pri tem glasovanji zdržal vsakega upliva. Dalje se je .sklenilo, da morate v vsaki družini najmanj dve kom-paniji domače bolgarske častnike imeti ter so zaradi tega vse v ruski vojski službovajoče oficirje domov poklicali izvzemši one, ki so po šolah.
Iz Srbskega ne sme nikdo v Bolgarijo in zopet nasprotno, kdor nima postavno veljavnega posa. Iz prestolnega govora, s kterim je knez Aleksander zaključil sobranje, posnamemo samo po-vdarjanje, da je Bolgarska dobra prijateljica vseh cvropejskih držav, kar ji je tudi iz srca želeti, kajti le po tem potu zamore pospeševati.
Nemško-liberalni poslanec Lasker iz „rajha" umrl je v Ameriki nagle smrti. V Novem Jorku zadel ga je mrtvud na cesti, ravno ko se je hotel v Evropo povrniti. Lasker je bil jeden glav-
nih stebrov nemških liberalcev v nemškem državnem zboru.
Bliski carski dvor preselil se bode 12. t. m. iz Gačine v Petrograd, kjer bo v zimski palači na novega leta dan (13. januvarja) slovesen sprejem. Carica vpeljala bo zopet obred poljubovanja roke, kterega so bili pred petindvajsetimi leti opustili.
F Marseillu na Francoskem obsodila je pomorska sodnija petnajst mornarjev, ki so se branili na ladijo iti službo opravljat, na šest dni zapora in na osem mesecev posilne služe na državnih ladijah. Ostale mornarje spoznala je nekrive, ker njih služba ni bila sklenjena z nikako pogodbo.
iV« Francoskem so Jeromisti in Viktorijani (Napoleonovci) v tem jedini, da mislijo zopet cesarstvo v življenje sklicati s trobojnico in orlom vrh nje. Princ Viktor se je menda proti George Amig-nes izrazil: „Le povejte našim prijateljem, da se jim no bom odtegnil, kadar pride pravi trenutek. Kar phtevam, je cesarstvo, pravo cesarstvo s trobojnico in orlom". Princ Jerome je pa pristavil: „Zanašam se na Vas, kakor se Vi lahko na me zanašate**. Tako pripoveduje „Petit Caporal".
Angleži bodo vtrdili postajo Aden, ki zapira pot v rudeče morje tako, da postane ona trdnjava )rvega reda. Nastavili bodo ondi topove najtežjega calibra (notranje vsebine), na bolj razpostavljenih krajih zidali bodo vrteče stolpove, iz kterih bodo tudi najtežje vrste Armstrongovi topovi gledali. Tudi druge postaje kakor Singapore, Kapstadt, Hongkong mislijo enako utrditi. Gibraltar na južnem Španj-skem bodo odkopali in v otok spremenili. Prekop bo toliko globok, da se bodo tudi najtežje vojne ladije lahko vanj podale.
Izvirni dopisi.
Iz Sorice, 5. jan. — Za božične praznike prejel sem podpisani to-le listnico iz Frankobroda, prosim, priobčite jo v ^Slovencu", in odgovor nanjo.
Prankfurt a. M.
Deutsche Eeichspost.
Postkarte. An Herrn Andreas Frohlich, Biirgermeister in Zarz bei Eisnern, Krain, Oesterreich.
Lieber Herr, da Ihr mit uns Preussen von gleichem deutsehen Blute seid, mit Schmerz hore ieh, dass Euere Gemeinde den deutsehen Lehrer, aus Furcht vor den Slovenen, nicht aufgenommen, sondern TJnterkunft und Brod verweigert hatte. — So etwas ist noch bei keinem Theilchen unseres grossen ruhmreichen Volkes vorgekommen! Bedenkt Ihr denn nicht, dass sich Euere Viiter im Grabe umdrehen wia'deu, horten sie Euer Thun! — Wo jetzt das deutsche Volk iiberall als das erste der AVelt gilt, sinkt Ihr so tief, Euer edelstes Gut \veg-zuvverfen und slovenisch zu werden! Wir Deutsche, wir Preussen miissen uns ordentlich schiimen, dass von unserem Blute Leute so tief herabsteigen und verkommen konnten! Gott bessere 's!
Odgovoril bil bi rad precej dopisniku, toda komu naj odpišem, ko ni nihče podpisan. Nek vža-Ijen „ich" se sicer kaže iz listnice, vendar kdo da je ta „ich", kdo bi vedel, saj menda vsak Franko-brodčan sebe v prvi osebi imenuje „ich", lahko bi toraj moj odgovor šel od rok do rok, najmanj po polovici Frankobroda, preden bi prišel pravemu nich" v roke. Pri nas v Avstriji je navada in tudi postavno, da vsakteri podpiše listnico, na Pruskem pa
vidijo po človeški roki vsekane votline, v kterih so prejšnji posestniki lesice, kune in drugo tako divjino hranili; se ve, da na verigah privezano, sebi in in drugim v zabavo. Žeblji v tako potrebo pripravljeni se vidijo še zdaj tičati v skali.
Naj zdaj povem, da so v prejšnjih časih dotični gospodje gospodarji v tem vrtu imeli še drugo divjačino, kakor srne in so vse to z zidom obdano posestvo zavoljo tega „Thiergarten" imenovali; to ime je ostalo in ljudje v okolici tudi sedanjo deželno napravo najbolj med seboj poznajo z imenom „Thier-garten". Na desni strani „parka" dvigujejo se pa močna drevesa, ki s svojo gosto senco ves ta kraj store jako hladen in prijeten, prav vabljiv v vročini. Ob „vili", ob kopalnici in skoz ta „park" pa teče precej močan potoček, ki spodej vrta do ozidja pri-žebravši pod njim hiti k svojim v Ljubljanico. Toliko močen je ta potoček, da prectg unstran obzidja že majhen mlin goni.
Odkod je pa ta potoček in sicer toliki in toliko močen? Bova videla.
Stopiva nazaj k vhodu v vrt, od koder sva vstopila, semkaj na levo stran; in zdaj bova se ozrla in
stopila na desno. Da! krasen razgled! Človek nehote zakliče: „Kako prijetno je pač tukaj!"
Na desni strani, precej pri vstopu na vrt, vidi se zelen, precej velik otok, ki ga obliva bistra in čista voda. In ta voda, odkod? Ob celi gorenji strani posestva, proti severju, pod veliko cesto izvira 21 studenčkov, ki po .splošnjem mnenji dobivajo svoj potok iz Save, in ti bistri, »zemeljski pevčki" se zdržujejo v tem potoku in s svojim tekom veselo veslajo in prepevajo okoli otoka, ki je nedvomljivo najkrasnejši kinč posestva. Od početka ni bilo tega otoka in torej tudi posestvo ni bilo toliko krasno; ampak studenčki .so po svojem hiteli iz zemlje in si sami iskali daljnega pota; struge ni bilo in sami .si je tudi niso mogli izkopati, ker bili .so prešibki in tako je tukaj nastalo in stalo močvirje. O času pa, ko je „Thiergarten" bil posestvo blagorodnega gospoda (ialleta, grajščaka iz Bistre, je „Thiergarten" še le dobil svoj najlepši kinč, ki ga še zdaj ima: krasni otok. Ljudje pravijo, da jo to delo stalo blagega gospoda 10.000 gold. — Še nekaj je ogledati pri otoku. Tam na severni strani pod veliko cesto stoji pri potoku majhna lesena hišica, ki je pa delo najnovejšega časa. Pred dvemi leti je slavno in za
čast ter korist „Kranjske" vneto »ribarsko društvo v Ljubljani" postavilo to hišico in jo ima za poskušnjo, ali bi se ne dalo žlahtnih rib sosednih in drugih dežel tudi pri nas na Kranjskem zaploditi in ž njimi naše vode napolniti. Mnogo tisoč ribjih jajčic so ti gospodje kupili iz vseh krajev, celo iz Amerike in večidel postrv; hvalevredna pa tudi dragocena je ta poskušnja. Neizmerno prijazno bilo je videti, kako so v to pripravljenih posodah ribice izvale! Kaj ljubko je bilo videti ribico, ki je prikukala v bistro vodico in že nosila na sebi rujavkasti tovor, svoj potrebni živež za prve dni. Zdaj je videti mnogo lepih ribic, rudečih, črnih in drugačnih. Bistra je ribica, naj jo tudi majhna prišla na svet; saj je pa tudi lahko v tako bistri in gorki vodici!
V potoku krog otoka vidiš švigati tudi mnogo življenja svojega veselih ribic in tri zale labude; in ako znaš za ribicami veslati v čolničku, veslali bodo zali labudje za tvojim čolničkom in z ve-;eljem pobirali po vodi koščke kruha, ako njim ga bode drobila tvoja dobra roka.
Vse to, kar sva do sedaj gledala, leži v nižavi; na koncu otoka za vodo so pa vzdiguje precej znaten griček; na tem vzvišenem kraji stoji nova, pa še no
■delate raji skrivaj, Tam žo no diši odgovor. Kako da vesto za moje imo in priimek, svojega pa pozabite? meni se to ne zdi posebno „ruhmreich", in morebiti bi se prav nič ne motil, ko bi rekel, da oče tej dopisnici stanuje kje v Ljubljani, ki pa rajši ostane skrit.
Ta „icli" tedaj piše, da iz strahu pred Slovenci odrekla je soriška občina nemškemu učitelju stanovanje in kruh. Kar se tiče strahu pred Slovenci, tega pač ne poznamo. Podpisani županuje že nad 20 let soriški občini, ki ima pod seboj tudi podob-fiino danjsko in zaliloško, kterim vsaj ne bote odrekli, da ste slovenski, in vendar nisem ne od teh, ne od drugod iz slovenskih krajev dobil tako strašilnega dopisa, kot je ta dopisnica iz „rajha".
Dalje vprašam, kdo je našo občino kaj vprašal zarad nemške šole? Vaša apostola z nemškim učiteljem priplazili so se prav tihotapsko tu gori, niso se oglasili ne pri okrajnem, ne krajnem šolskem svetu, ne pri meni, ne pri kakem občinskem odborniku. Naletel sem v neki krčmi g. Linharta s tovarišem, ko sta se nemški pogovarjala (da imajo ljudje tu peči za po.stelje, pa sta vendar spala v postelji, ne na peči); toda o nemški šoli ni z menoj črhnil nobeden besedice, sicer bi jima bil jaz povedal, da je njuni trud zastonj, in nemškemu učitelja Leskovec-u bi ne bilo treba pobrati iz Spodnjih Danj z dolgim nosom.
Pišete dalje „XJnterkunft und Brod verweigert". Kako se strinja to z g. Linhartovo brezplačno nemško šolo. Kaj bo tedaj brezplačno? Šolsko sobo oskrbite Vi, piše g. Linhart Antonu Prezeljnu, dopisnica pa pravi, odrekli ste učitelju stanovanje in kruh. Tedaj oskrbovati nam je šolo iu učitelja, kaj bo brezplačno? Slednjič naj si kupimo še otrok iz „rajha", da bodo nemške učitelje razumeli, in da bo v brezplačni šoli do zadnjega vse plačano.
No lisjaki in spet ne lisjaki! Eazpostavljali ste limance po lesičje, a po nelesičje vsedli ste se na svoje limance!
Nikjer, pravite, se še ni tako zgodilo, „bei keinem Theilchen unseres ruhmreichen Volkes". Veseli nas, da smo spoznali mi prave Vaše prusa-ške namene, kterih že več skrivati ne morete, ter želimo le to, da bi tudi drugej po Avstriji sprevideli, kam Vaš pes taco moli, in se ne dali dalje za nos voditi Vam. Posebno dopisnika skrbi, kaj bi rekh naši ranjki očetje, ako bi poizvedeli o našem ravnanji. Naj si prebivalec ob Majnu (ali Ljubljanici) preveč s tem glave ne beli. Naši očetje živeli so s svojimi sosedi vedno v soglasji, tedaj menim, da ravnamo popolno po njih volji, če tudi mi nismo s sosedi navskriž, in da se nam ni bati, da bi nam delali na pokopališči nepokoj naši očetje zarad tega, pa tudi mi ga njim ne bomo delali.
Pravite dalje, da ste prvo ljudstvo na svetu. Ne prisojam si pravice o tej Vaši trditvi govoriti, vendar naj se mi ne zameri, če izrečem tu svoje osebno mnenje, namreč, ako ima nemško ljudstvo take vodnike, kakor je dopisnik one dopisnice, potem jaz dvomim, da bilo bi nemško ljudstvo sedaj na svetu prvak. Kolikor sem zmožen nemščine, sem vedno mislil, da beseda „verkommen" veljd človeku, ki je v nravnem obziru z lastnim zadolženjem zgrešil svoj namen, ne pa vsakemu, ki ne trobi v nem-
ški „schulvereinski" rog. Soričani pa smo temu Prusjaku „verkommeu" že zato, ker živeči med Slovenci govorimi slovenski vsi, kakor kaže zadnje popisovanje, ktero pa menda „schulvereinerjem" ni znano, sicer bi ne delali tu toliko nadlege.
Zadnje besedice: Gott bessere's! vrnemo tedaj dopisniku z dostavkom: navadite se z Božjo pomočjo lepše pisati, kar stvar in pisavo zadeva, vsaj je listnica ta kracljana, da bi človek kmalo oči zgubil, ko jo bere; če hočete po vsi sili biti prvaki med narodi, ogrejte si vsaj toliko svojo nemško kri, da pišete svoj jezik razločno. Opomnim Vas pa tudi za vselej, pustite me v miru, kar nemško šolo zadeva. Bil sem, sem in še ostanem Avstrijec, ter nikdar ne maram podpirati „schulvereinskih", pruskih ali veliko-nemških namenov, in živeč na slovenskih tleh, ne dam so rabiti za nemčurska Vaša prizadevanja, ampak skrbno hočem po svoji dolžnosti delati na korist Avstrije, Kranjske in soriške občine, kteri sem na čelu.
Andrej Frohlich, župan.
Z Dolenjskega, 7. januvarja. Eedko kedaj pride med svet kakšen glas iz onega prijaznega in zanimivega kraja, kjer izvira mirna pa bogato ribnata dolenjska reka Krka. Ker so me bili zadnji božični prazniki ponesli v to mično dolino, naj oznanim od tod vsaj starinoslovcem in zgodovinarjem sploh važno novico.
Ozka je res pri Krkinem izvirku dolina, a tem zanimivejša. Ge hodi človek po njej in misli nazaj v preteklost, zdi se mu vsak pedenj zemlje pod nogami nekako, dejal bi, veličastno-častitljiv. Koliko in kako različnih narodov je tukaj mirno obdelovalo zemljo ter se na drugi strani kruto borilo proti nadležnim sovragom! Da človek pride do te misli, ni treba veliko študirati zgodovine — kar okrog sobe se mu je treba ozreti, pa se sam prepriča tega. Koliko razvalin, koliko starega zidovja ti kaže burne minole čase!
Tam v kotu bila sta dva mogočna grada, v Znojilih videti je v zemlji še nekaj starega, nad Gabrovčico še zdaj kaže svojo nekdanjo moč stari „Kuharjev zid" in če pogledaš v zemljo, zapaziš še mnogo starejih spominkov. Pred nekterimi leti kopal je v Znojilih Štefek na vrtu in našel je lepe tri rimske gi'obo, prav dobro ohranjene. Ker pa revež ni vedel, da so to gi-obi, je mislil, da se mu je zaklad spepelil, ker je pi-i kopanji spregovoril. Eazun tistih vrčev dobil je mož ondi tudi nekaj denarjev in nekako iglo, ki se je pa vse pozgubilo. Letos pa je prav daleč od te vasice zasledil novo tako pokopališče v Dimovji pri Gabrovčici gospodar Majar, ki ima ime še iz onih časov, ko je bila pri „Gradičku" še gospoda. Oral je v ogi-aji pred hišo in izoral vehko kamenito ploščo, pod ktero je našel lično lončeno posodo s pepelom — žaro (Ume), zdrobljen steklen vrček, podoben tacim, ki jih rabijo pri maši za vino in vodo, in konec železnega noža. Vse jo bilo lepo s ploščami obloženo in obzidano. Ploščo ali škrli so iz Videmsko hoste. Iskal je mož še drugod in našel še dva, ali tri grobe, ki so bili pa slabeje ohranjeni. Bilo so v njih le črepinje in steklenih vrčkov ostanki pa obžgane koščice. Brž ko ne se bo na tisti njivi našlo Še kaj, kedar bo prazna — zdaj vsejana na njej je ozimina. Žara, ki se jo
popolno dodelana blaznica kranjske dežele. Poslopje, kolikor ga do zdaj že stoji, oznanujo čast in slavo „Kranjski", ki tako lepo skrbi za te svoje najubožniše bolnike!
Ali stopiva še k blazničnim poslopjem ? Stopiva! toda ne po bregu, ampak stopiva raje po lepi stezici nazaj k velikim vratam. In od tukaj pojdeva k poslopjem. Prej ko se pa stopi v drevored, moram te prijatelj šo na nekaj opozoriti — na bližnji vodomet, ki od balkona nekoliko proč nekako na sredi potoka šumlja. Toraj sta dva vodometa na posestvu; eden na spodnji in drugi na zgornji strani. Odkod pač dobivata oba ta dva vodometa svojo hrano, ker v obližji ni nikjer nobenega hriba? Zdaj že vemo, da memo „vile" in bivšo kopalnice skoz „park" toče potok, in ta potok daje življenje vodometoma. Nekdaj so imeli v spodnjem prostoru „vilo" postavljen mlin, kterega je gnal oni potok. Mlina ni več, pač pa stoji še stroj, ki je vse tisto gonil. O priliki odpirajo kolo, ki goni nalašč v to postavljeni stroj, ki oba vodometa ali povoljno le enega spravi v lepo delovanje.
No, zdaj pa hajd k blazničnim poslopjem! Imenovani drevored nama kaže pot, ki menio gospodar-
skih poslopij in cvetličnika proti koncu drži nekoliko navzgor. Zdaj sva pri blazničnih hišah — nov krasen razgled! V obližji se vidi poljska ravnina z lepo farno cerkvijo Devico Marije. Nekoliko dalje v stran proti vzhodu papirnica na Vevčem; proti severu kviško mole kamniške planine; proti zahodu kipi Šmarna gora in za njo velikan slovenski Triglav; na južno stran pa grad Fužine in Ljubljanica; okoli po gričih in hribih pa mnogo cerlcvsl, posameznih hiš in vasic. Še on pogled od tukaj po vsem posestvu. Od tod se namreč vidi i-azun že imenovanega vso ostalo posestvo, ki obstoji deloma v travnikih, deloma v njivah; iu je okoli in okoli obsajeno s sadnim drevjem, starim in mladim.
V resnici krasen razgled iz krasnega posestva Ponosna sme iviti „Kranjska", da tako lepo posestvo svoje imenovati zamore.
Cesar Franc Jožef I. sami so pohvalili o Svoji navzočnosti na Kranjskem pretočenega leta krasno lepoto tega posestva, ter rekli, „da Njim bilo bi v resnici žal, ko. bi ne bili videli te lepe deželne napravo iu nje posestva."
LJuhljanski,
našla, je prav lepa. Hrani jo krški gospod župnik. Ako se bo še kaj dobilo, bi Itilo vredno dati v muzej.	Krški.
Izmed loških hribov na Notranjskem, 8. januvarja. Božični prazniki so minuli, akoravno mrzli, vendar so bili veseli, kakor so vsako leto veseli za prave katoličane: kor v tem božičnem času se spominjamo tistega svetega in za ves človeški rod veselega časa, ki nam je nebeški Oče poslal svojega edinega Sina, da jo odrešil v človeški podobi zagre-šeni svet. Hvaležni moramo toraj biti nebeškemu Očetu, ki se je nas nevrednih usmilil in nam po svojem Sinu rešenjo poslal.
Pa tukajšnji prebivalci smemo še za nekaj Bogu prav iz dna svojih src hvaležni biti, in zakaj? Zato, cer imamo tolikanj dobrega, modrega in pravičnega okrajnega glavarja! Bog nam ga ohrani in daj, da bi dolgo časa med nami bival, ker takega moža tukaj potrebujemo.
Mnogo imamo takih zaprek, ki nam mirno življenje grenijo in ovirajo. Žganje, pravi strup za naše ljudstvo, kterega se je pa naše priprosto prebivalstvo prav do dobrega poprijelo. Za žganjem pa pride ponočevanjo, ki se kakor žganje čedalje bolj širi in čedalje hujše postaja. Nasledki obojega so žalostni; pa za danes naj zadostuje — znabiti drugikrat kaj več.
Iz Vipave, 8. jan. Prosim, sprejmite v „Slo-venca" sledeča podučljivo prigodbo: Pretekli četrtek je šel sin tukajšnjega posestnika E., ki je vojak, z vozom v gozd na Nanos po drva. Ko nadeva drva na voz, izmuzne se mu debel čok (kerlj) ter mu zmečka desno nogo. V strašnih bolečinah kliče pomoči. Oče njegov, izvedši žalostno sporočilo, napravi se takoj z volovsko priprego po svojega vnesreče-nega sina.
A slednjega tovariši, prišedši z dela domov se zbero ter ustavijo očeta, rekše, da hočejo sami svojemu trpečemu prijatelju na pomoč priti. Ob 8. uri zvečer se jih napoti dvanajst izmed njih na triurno potna Nanos, da bi prinesli svojega ponesrečenega tovariša na očetovi dom. Tolažijo ga, mu preveže v bosniški vojski pri zdravniškem oddelku službujoči vojak Franc Eodman s povojem nogo tako pravilno, da mu jo tukajšnji okrajni zdravnik svojo pripoznanje izrekel.
Tako so vipavski fantje, v mrzli zimski noči noseč svojega ponesrečenega tovariša iz Nanosa po snegu in ledu v Vipavo, pokazali lep zgled — krščanske ljubezni do bližnjega; France Eodman pa, da naj so človek povsod kaj uči, kjer ima priliko, kor v življenji vse prav pride ter se bližnjemu lahko mnogo ljubav s tem skazuje.
Z mariborske okolice, 7. januvarja. („ScMl-vercin" in Nagelc) in Nagelo in „Sehnlverein" — ti dve imeni se pri nas tolikrat slišite in berete v nemških in slovenskih listih, da se nekterim že gabite; vendar se mi zdi potrebno, da še ji tudi jaz omenim in nekoliko opišem, ker še nji ni konec in ker ste zlasti v naši okolici šolstvo in narodna reč po njih že mnogo škode trpele.
Da jo „Schulverein" iz Pruskega k nam prineseno društvo, ki bi imelo nemškim otrokom deliti šolski poduk, če bi se njim kdo odtegoval, to je obče znano, pa tudi to je znano, da „Schulvoreiu" tega svojega namena pri nas nikdar ne izvršuje, ampak da ob naših narodnih mejah lovi slovensko otroke, ter jih želi v svojih nemških šolah ponomčiti. V ]\Iaril3oru so so od kraja za to društvo najbolj brigali nekteri profesorji na višji [realki in sedanji mestni župan, ki mu jo bil prvi predsednik. Ko je bil za župana izvoljen, odložil je to predsedništvo in izvoljen jo bil mesto njega profesor Nagole, ki je bil že itak duša društvenemu življenju.
Kdo jo pa ta Nagele? Doma jo nekje na južnem Tirolskem, in v Maribor lo prišel za e. k. profesorja na višjo realko, kjer bojda podučnje zemlje-pisje in nemščino, sicer pa s širokim klobukom po mestu postopa in ob nedeljah in praznikih po mariborski okolici ustanovlja „ortsgruppen" nemškega „Schulvoreina". Ker ima o sebi veliko mnenje iu menda druzega jezika ne ve, nogo nemškega, misli, da kamor on pride, mora biti vso nemško. Kor pa jo še mariborska okolica slovenska, hoče jo on po-nemčiti. Do zdaj je s pomoc-jo dunajskega odvetnika dr. Eeisnerja na njegovih posestvih v Pe-krah ustanovil nemško šolo. ki še sicer dozdaj ni postavnim zahtevam zadostila, kor za poduk v voro-nauku ni nič oskrbljeno, a šolsko oblasti so vendar dovolilo, da se je odprla in lotos ))oj(la ž(! v dvo-razrednico razširila.
Drugo nemžko šolo ^pusti" Nagele zidati v Hazvorju v Hociii lari, v kteri pa šo ni poduka, ker Se ni dodelana. V počitnicah hodi marljivo k šolskim sklepom v bližnjih šolah tor v „Tagospošto" in ^Deutsche Wacht" poroča o velikem napredku nemštva v teli šolah; zdaj pozimi pa se vozi z ne-kterhni Mariborčani ob nedeljah iu praznikih po mariborski okolici ter po krčmah lovi kmete za „Schulvercin".
Ker se je iz teh „Sehulvereiuskih" zborov marsikaj izvedelo in objavilo, kar no spada v delokrog „Schulvereina", dobil je Xagele nedavno od vlade ukaz, da mora predsedništvo .jSchulvereina" odložiti. Nagele je sicer takoj ubogal in predsedništvo „Schul-vereiua" odložil, ali bo pa pustil tudi agitovanje, to bomo še le videli. Ko bi mu višja oblast tudi to prepovedala, gotovo bi tudi to pustil, ker za muče-ništvo se nam ta gospod ne zdi rojen. Do zdaj je on gotovo mislil, da bo s svojim delovanjem pri vikših prikupil se, ker je videl, da visoke osebe „Schulverein" zagovarjajo in podpirajo. Zanaprej tega več ne bo mogel misliti, in zato upamo, da bo svoje nepotrebno agitovanje pustil, da Slovencev, ki mu kruh oskrbljnjejo, ne bo več dražil, ampak kakor se tujcu spodobi, lepo svojo službo opravljal, in če bo mu še časa ostajalo, svoje moči posvetil vednosti in občnemu blagru. To bi se po naših mislih za c. k. profesorja spodobilo, ne pa pokojnih Slovencev vznemirovati ter jih za prusko društvo loviti.
Domače novice.
{Ljiihljanske čitalnica odbor) je imel Sejo, v kteri je določil letošnje predpustne veselice.
{O prcliupovanji živeža) se sliši sila veliko pri-tožeb po mestu. Branjevci in branjevke prekupujejo vse, že po mitnicah čakajo prihajajoče kmete in kmetice,'od kterUi potem na debelo pokupijo vse, kar prineso, in tako dobi meščan blago še le iz druge roke, toraj dražje, kmetiški prodajalec pa vendar ne dobi tohko, kolikor bi lahko dobil, ako bi svojo robo sam prodal vživalcu, ne pa branjevcu. Ta zadeva je želo .skeleča in naš vrli mestni odbor jo bo moral tudi pretresati. Eesnica je pač, da tudi branjevec mora živeti in da plačuje davek, a to velja tudi o vsakem drugem človeku iu nikjer ni zapisano in zapovedano, da bi morali dražje in slabeje živeti drugi prebivalci zato, da branjevci več dobička imajo.
{Zasežen) je bil predvčerajšnji „Narod" zavoljo dopisa iz Gorice o semeniščnih zadevah.
{Požarno hranilo) mislijo napraviti v Bizaviku pod Ljubljano. Brizgalnico že imajo, toraj jih gasilno orodje ne bo ravno veliko stalo. Dobro bo to društvo, ker tam okoli je veliko sel in hiš, pa nikjer blizo požarno brambe.
Razne reci.
—	Umrl je v Kranj i marsikomu znani vpoko-jeni okrožni predstojnik iu sedanji notar go.sp. Flo-rijan Konšek, brat znanega starega profesorja. Bil je prej tudi sodnijski zastopnik raujke banke ^Slovenije."
—	Od S v. K r i ž a pri T r ž i č i se nam poroča: Novega leta večer je šel neki tukajsen siromak proti svojemu prenočišču. Med potjo je omagal — če tudi je bilo le četrt ura hoda — in zmrznil. Na sv. treh Kraljev dan pa bi bil zopet kmalu nekdo zmrznil, že je bil v nezavesti — a o }iravem_ času so ga še našli in rešili. — Od kod to pride V Žganje — peklenski strup, zoper kterega se toliko piše, toliko opominja iu svari, je zopet pokazalo svojo i)0gubiln0 moč. — In če tudi vidimo toliko žalostnih izgledov, vendar se še vedno bolj žganje pije. O. da \n že vendar spoznali ljudje svojo slepoto! —
—	Na Dunaj i napravlja profesor Jiiger z učenimi dokazi veliko reklamo za volneno obleko in posteljno opravo in pravi, da naj bi se morala vsa platnenina iz člove.ške družbe odpraviti. Platnenina vleče nu-se smrad in ta je nezdrav, volna so ga ne navzema in vrh toga tudi še obilneje izsopenje dovoljuje.
—	Na Dunaj i so oglasili šestletnega dečka V tretji normalni razred, kar je dunajski okrajni Šolski svet za nekaj ,,strašanskega" smatral. Izjavil se je, da jc tako postoiialije proii človeškemu dušev-Tiemu in telesnemu razvitju. Otrok se res nauči na pamet naložene naloge, ne razume je pa ne in to mu hodi pozneje mnogo na kvar, kajti navadno ostajajo takošni otroci po več let v poznejših razredih in zaostajajo ne le duševno, temveč tudi telesno. Eajši celo leto kasneje kakor jia le ]»ol lota prezgodaj.
—	Pošta na Ogerskem nima sreče! Navadno vsakih štirnajst dni čita se, da so tu ali tam postilijona ubili, voz in konje odpeljali in denar si prisvojili. Sedaj dohaja vest iz Budapešte, da je ondi vkradena železna blagajnica 5. t. m. z več kakor ŽOO.OOO goldinarji vsebine iz dvorišča glavnega pošt-iu'ga urada nekoliko minut pret odhodom na državni kolodvor. Zaprli so vso poštne služabnike, ki so bili ju-i nakladanji voz navzoči, ali ti pravijo, da so nedolžni. Mogoče je, da se je blagajnica zapeljala v Kolosvar s poprejšnjo odpošiljatvijo, kajti od ondi prišel je telegram, da je došel en kos preveč. Poštno ravnateljstvo ukazalo ga je odpreti in o vsebini odmah poročati.
—	Iz Novega Jorka brzojavlja se 7. janu-arija, da je pogorel nunski samostan „pri brezmadežnem spočetji" v Bellevile v državi Illinois severne Amerike. Več učenk in učiteljic poskakalo je pri oknu na cesto, kjer so nektere na mestu mrtve ostale, druge so se hudo poškodovale, tretje pa so v samostanu zgorele. Kolikor je do sedaj znanega, zgubilo je 33 učenk in 5 nun življenje.
—	Današnji čas. „Kako se počutite, go-spica po včerajšnji zabavi?" „0h tako sera se pre-hladila, da me že ves dan po ušesih trga; zjutraj sem šla pri tem slabem vremenu v cerkev, zvečer pa na ples. Danes sem pa prav za trdno sklenila, da ne pojdem pri takem vremenu nikdar več!" „Kam, na ples ne več?" — „0 kaj še, — v cerkev!"
Telegrami „Sloveiicii".
Dunaj, 8. jan. Presvitli cesar so poslali (li-žavnemu finančnemu ministru Kalleyu ročno pismo, v kterem se mu zahalujejo za srečno dognano nabiro vojakov v Bosni.
Zagreb, 8. jan. Odsek 11. udov sprejel je s 7 glasovi proti 4, da je bila prelomljena ustava in pogodba z Ogersko ter da mora to reč vrediti agrikolarna deputacija.
Budapešta, 8. jan. Potovanje ministra Tisze na Dunaj ni imelo nobenega političnega namena, najmanj pa je šel tje v zadevi postave o zakonu med judi in kristjani.
Pariz, 8. jan. Kamora volila je zopet Brissona za predsednika.
Tujci.
7. januvarija.
Pri Malici: Prane Kohn, kup. potovalce, u Berolina.
—	Jloric Hiibsch, kup. potovalec, z Dun.ija. — Pavlina Zinner, zasebniea, iz Pcldkirehna. — Antonija Kraus, zasebniea, iz Kočevja.
Pri Slonu: Herman Giissel, kup. potovalec, iz Prage. — Henrik Milhofer, kup. potovalec, iz Siska. — Alojzij Pogačnik, kupec, iz Cirkniee. — Prane pl. Garzarolli, iz Senožeč. — Anton Dolenc, iž Hazdrtega.
Pri Južnem liolmlvoru: .Tosip Kapler, iz Olomovca.
—	David Kreutz, iz Zagreba. — Bruno Zeit, go.stiIničar, iz Zagreba.
]>imajska borza.
8. januvarija.
Papirna renta po 100 gld.....79	gl.	40	kr.
Sreberna „„„.,. . . .	80	„	45	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	100	„	25	„
Papirna renta, davka prosta . . .	94	„	05	„
Ogerska zlata renta 6% . . . .	121	„	10	„
„ iH, ... .	89	„	25	„
„ papirna renta 5% . . .	86	„	75	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	308	„	80	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld.	114	„	60	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	845	„	—	„
„ Liinderbanke.....118	„	75	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu , .	628	„	—	„
„ državne železnice ....	325	„	30	„
„ Tramway-dništva velj. 170 gl. . .	218	„	70	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	122	„	.50
4% „ ...... 1860 , 500 „	136	„	60	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168	„	75
., „ „ 1864 . . 50 „	168	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	170	„	75	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19	„	75
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	—	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	104	„	50	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . . 104	„	75	„
London.......120	„	90	„
S'-e^>i-<>,.......-	„	-	„
Ces. cekini.......5	„	71	„
Francoski napoleond......9	„	59	„
Nemške marke......59	„	25	„
Hksekutivue dražbe.
17.	jan. Kelioitaeija pos. Jožef Oalf iz Loža, 401 gl. in 10.51 gl. Lož.
18.	jan. 3. e. džb. pos. Janez Staver iz Šilertabra. Bistrica.
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi.
p. u. členom oddeJka II.,
ktcrili zavarovanje v driištvili za vzajemno podcdo-vanjo konča dno 3J. decembra 1883, poživljajo se v smislu g. 12 pravil tega oddelka, da pošljejo narav-uost gliivneiiiu KiTUHteljstvu v Prago s priporočenim pisuioiii uaslednje listine:
1.	Krstni list zavarovanca (obmišljenea), t. j. tistega, na čegar življenje je bilo zavarovanje sklenjeno. Ta list, — ali pričevalo o starosti — mora biti izdan po dotičnem župnijskem uradu in redno kolekovan; navaden izpisek iz matice ne zadostuje.
2.	Pričevalo, da je zavarovanec (obmiSlje-ncc) preživel 31. dan meseca decembra 1883. To pričevalo izda tudi župnijski urad in potrdi občinsko predstojništvo, oziroma e. k. beležnik občine, v kteri je o tem časi naseljen zavarovanec.
Po izrečnem glasi §. 12. pravil odd. II. izgubi vsalfdo, lii teli listin ne predloži najkasneje do 31. marcija 1884, vse svoje pravice do konečnega deleža in zapade tak delež v korist ostallii členov dotičnega podedovanjskega društva.	(!)
Ujrafiii sfeMalslTi
vzajeiiiiio-zavarovalue banke v Pragi.
ar^ Brez to varstvene znamke, po.stavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cffit zoier tnaiijii,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-Hn ter revmatisem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpneJe tule in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „ccetn zoper trganje po „ ,	, dr. Maliču' z zraren stoječim zna-
Varntvona znamka.	. ^
'jK,::^ Ib m' .=• I . -
Gospodu J. pl. Trnkoczyju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vas dr. Mallčev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem i)rizuavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčniso zahvalo, zv.sem spoštovanjem udani
Franc Jug, (28)	posestnik v Smarji p. Celji.
PMisM UM sirop iriisli,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. od kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (DorHcli)
najboljše vrste, izl)orno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 00 kr.
Salicilna iistiia voda,
aromatična, vjiliva oživljajoče, zapi-ečl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
<!. Ic.
ne smelo bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile >i'i zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenili ucih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnili boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s O škatljami 1 gl. '> kr. Eazpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična ^dravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. "^Mf
Naročila iz dežele izvrši se takoj
V lekarni pri „Haiiiorogu"
Jul. pl. Triik6czy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
! toarii „Ti",
Htari trg- lii^. ^tev. 21,
[2) se dobivajo sledeča vina:
Teran po . . ,	kr. liter.
Isterska „ . . . AO „ „ Dalmatinska
EMfm