Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 61.	V	Ljubljani,	v	soboto	22.	decembra	1900.	*	Letnik	V.
„Blovenski Ll*t“ izhaja t sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu »Slov. Lista“ — Nefrankovani dopiai se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in Oznanila se pošiljajo apravniStvu „Slov Lista“. Uredništvo in
upravniStvo sta v Ljubljani, Oradiič« itev. 15. Uradne ure od ure 3—6 pip. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Odprto pismo
slovenski inteligenci na Kranjskem.
Moja gospoda! Čas je, da se obrnem z resno besedo do Vas, akademično izobraženih mož — v kojih krog spadam tudi jaz po svoji izobrazbi. Govorim odkrito:	kot agitator
pridem k Vam. Ne bi tega storil, da me ne navdaja trdno prepričanje, da je z ogromno večino akademične inteligence tudi v sedanjih burnih časih trezna beseda ne le mogoča — temuč da je v tem krogu taka beseda celo izključno umestna in vplivna. Izključno? Žal, priznati moramo, prerinili so se v ospredje našega javnega življenja nekateri ljudje z akademičnimi naslovi, ki kričijo, da reprezentujejo slovensko inteligenco, pri tem pa se vedejo tako, da moramo obrudeti zbog obnašanja nekaternikov našega socijalnega kroga. Do teh ljudij se seveda ne obračam. Oni razumevajo svoje zvanje tako, biti izgled in voditelj tiste malo simpatične tolpe, kojo je rajni Bleiweis nazival z imenom »branjevci omike" — ljudij, ki so nekoliko povohali v kako srednjo šolo, ponesrečili pri svojih študijah in iz tega izvajajo zase pravico brezmejne arogantnosti, surovosti in razuzdanosti,
S tem, menim, sem zadosti jasno označil, do koga se obračam s tem pismom in do koga ne!
Moja gospoda! Žalil bi Vas, ko bi ne rekel, da Vas prepad loči od onih ljudij, koje sem ravnokar opisal. A žal, prepad Vas loči tudi od našega ljudstva! A prvi prepad se razlikuje od druzega: prvi je nepremostljiv, ker od prave omike in izobrazbe ne vodi nikak most do premišljene, načelne surovosti, podlosti in razuzdanosti; drugi prepad pa je premostljiv, premostljiv po Vaši modrosti in ljubezni do svojega naroda.
Da, gospoda, prepad Vas loči od našega ljudstva, Vas vse, z malimi izjemami, ki ne pri
hajajo v poštev. Ljudstvo Vas ne razume   Vi
pa ljudstva ne. In vender izišli ste skoraj vsi iz ljudstva. Kako torej, da ljudstvo Vas ne umeje in Vi njega ne? Po svoji vzgoji, po štu dijah in poklicu prišli ste v milieu, ki je popolnoma tuj onemu, v kojem živi ljudstvo. Tako ste postali tuji ljudstvu in ljudstvo Vam. Nosite očala, ki Vam branijo, brati v duši našega ljudstva. Ljudstvo pa vidi v Vas tujce, če tudi ste njega sinovi.-----------
Vprašam: ali mora tako biti? In zdi se mi, da bi lahko bilo drugače, da bi moralo drugače biti, in da je baš sedaj ugoden trenutek, da se vse to temeljito spremeni.
V Vaši oblasti je, da se to zgodi.
V Vaši oblasti je, položiti most čez prepad, ki Vas loči od našega ljudstva — in ljudstvo bode veselim srcem k Vam prišlo. Poglejte si z jasnim očesom naše ljudstvo: vrlo je, pošteno, značajno, nadarjeno, uka in napredka željno. Odkod pa naj sprejme poduk, od kod napredek — če ne od nas, njegovih sinov, kojim je milejša osoda podarila višjo izobrazbo? In zakaj zadržujete ljudstvu ta blagor? Krivico bi Vam delal, če Vam ne bi priznal, da ljubite svoj narod. Toda kaj pomaga ljudstvu ta platonična ljubezen? Tudi želja živi v Vas, gospoda, izvrševati dejanja te ljubezni, kaj storiti za ljud-
stvo, kojega sinovi ste. Toda ta dejanja zabra-nja prepad, ki loči ljudstvo od Vas in Vas od ljudstva.
Govorimo jasno, brez ovinkov: Ljudstvo je »klerikalno1*, Vi pa ste „li be ralni". Sedaj ste besedi zunaj, ki označujete za vsacega člana neke koterije nepremostljiv prepad; ne pa tako za one, ki hočejo gmotni in duševni napredek svojega naroda, ne glede na to, pod kakšnim imenom se ta napredek izvrši.
Ljudstvo je .klerikalno**!
„Klerikalizemu! Moja gospoda, roko na srce, beseda Vas straši! Toda, zavedajmo se, da višja izobražba nalaga človeku posebne dolžnosti — mej drugim osobito to, brez predsodkov motriti in upoštevati stvari tako, ka-koršne so. Podrimo pogumno papirnato steno predsodkov, katero so skozi desetletja gradili razni žurnalisti, odložimo očala in poglejmo z jasnim naravnim očesom strahu, ki se imenuje »klerikalizem*.
Kakor znano, so strahovi v obče znotraj votli, zunaj jih pa nič ni. Tako je tudi s strahom slovenskega » klerikalizma1*!
Da, slovensko ljudstvo je verno. Skalnato trdna je njegova živa vera — nobena moč sveta tega prepričanj« našega ljudstva ne premakne. Ali ni to lepo, spoštovanja vredno ? Kedo, ki ljubi svoj rod, bi se ne veselil tega bisera v značaju našega naroda? Saj ga je samo ta biser obvaroval zvestobi do samega sebe! Kedo more to tajiti?
In glejte, moja gospoda, v tem je obsežen ves .klerikalizem** našega ljudstva, ves naš „ klerikalizem1*.
Ali je torej prepad, ki Vas loči od ljudstva, res nepremostljiv ? Nič druzega ne zahteva ljudstvo od Vas, gospoda, nego da spoštujete njegovo trdno, neomahljivo versko prepričanje. Ali je to preveč zahtevano? Ali tega spoštovanja ne daje vsak v resnici omikan mož vsakemu prostovoljno?
Vidite torej, gospoda moja, da je oni strah znotraj votel, zunaj ga pa nič ni.
Preidimo k aktuvalnemu položaju. Po brez-izgledno strastni volilni borbi zmagalo je ljudstvo se svojimi načeli. Premagani niste Vi, ker niste stali v boju proti ljudstvu — premagana je le neka koterija, koje lastnosti sem že opisal, in ki je hotela ljudstvu vsiliti „napredek“ v obliki popolnega posurovenja in poživinjenja ljudskega življa. Ta koterija je premagana.
Vi pa, gospoda moja, do kojih se obračam, ste stali in stojite še na strani in — gledate.
Vprašam Vas, ali bi ne bilo v blagor našemu narodu, ko bi Vi sedaj, ko je ljudstvo z ogromno večino otreslo se vsiljene mu surovosti in podivjanosti — posegli vmes in pomagali spo-polniti proces ozdravljenja našega javnega življenja, ki se je pričel 12. in nadaljeval tako dosledno 18, grudna?
Glejte, to bode most, po katerem pride ljudstvo k Vam — z veseljem se bode ljudstvo Vas oklenilo, radostno Vam bode sledilo, se zaupanjem Vas poslušalo. Vi rešite s tem ugled razumništva, katerega so nevredni členi pokopali. Zakaj bi vedno prepad ločil ljudstvo od svojega razumništva? Zakaj bi razumništvo ne spolnjevalo svojega zvanja, biti voditelj in učitelj ljudstva ?
Ljudstvo se je vedelo poslužiti sredstva direktne in tajne volilne pravice. Gospoda moja, tudi vi se tega sredstva dne 3. januvarija 1901 lahko poslužite v blagor našega naroda. Tako se bode novo stoletje pričelo v veselem znamenju ozdravljenja našega javnega življenja — pričela se bode doba mirnega kulturnega dela — nova doba slovenske zgodovine.
Komaj dve leti je, odkar sem ponudil roko k „spravi*. Laskam si, da je ogromna večina Vas, gospoda, odobravala oni moj korak. A jaz sem storil takrat veliko napako: ponudil sem pošteno desnico sebični koteriji, ki od prepira in razkola živi, ki se veseli podivjanosti, koja boli vsacega resničnega prijatelja našega naroda.
Danes ne nudim več desnice oni koteriji — nudim jo pa Vam, gospoda moja s klicem rajnega dr. Lovro Tomana: Složimo se !
Koliko dela nas čaka! Koliko resnega kulturnega dela se je zanemarjalo, ker je vse moči absorbiral divji mejsebojni boj. In kako nujno potrebuje naš revni dobri narod vseh teh moči! Spojimo se toraj v skupni ljubezni do svojega naroda — ne ločimo stanu od stanu, temuč zavedajmo se, da je eden stan našemu narodnemu življenju tako potreben, kakor drugi. Delajmo skupno za blagor in napredek našega naroda, potem ne bode časa. prepirati se o pojmih. Skratka: Složimo se!
V	Ljubljani, dn6 19 grudna 1900.
Dr. Ivan Šušteršič,
državni poslanec.
Zmaga krščanske misli.
Dvakrat sta se poskusila na Kranjskem »klerikalni in liberalni zmaj**. Obakrat je bil li-berralni zmaj poražen popolnoma. V dneh 12. in 18. t. m. so zmagali kandidati krščanske misli in na tleh leži »ponižni sluga liberalne misli** kakor je dolg in širok. Nihče nam še ne bo podiral cerkva po gričih; liberalni zmaj je na tleh! Leto in dan je z vsemi stroji delala kovačnica v .Peklu**, a zastonj; dobila je odgovor od naših zavednih kmečkih možakov, da ga bode pomnila. Velikanska večina prebivalcev na Kranjskem ni liberalna.
Po porazu se je .Narod** tolažil tak61e: .Torej verski boj! Le naprej ž njim; le dajmo se; boste že odnehati morali ž njim, ko tudi ta verska strašila svojo moč izgube. Vse se na svetu obrabi, tudi pekel in njegov vladar; že govore pametnejši kmetje: hudiča ni, nekatere vrste človek je hudič**, — Mi tem besedam le dostavljamo, da se ne bode obrabil pekel, pač pa se bode obrabil „ Pekel*1 in njegov vladar. Naj se Tavčar in Slane še toliko trudita z dopovedovanjem, da .hudiča ni“, pametni kmetje so jima dokazali, da poosebljen hudič je — pa spodaj, vrgli so ga na tla.
Bes, nekatere vrste človek je hudič, tega se je lahko vsakdo prepričal, kdor je zadnji čas vzel v roke liberalne liste. Strmeti mora človek, kako je mogoče pasti na nivd tolike podlosti, kakor so jo kazali pred volitvami liberalni pisuni. Laž, obrekovanje, najgrša nasilstva in zavijanja resnice, blatenje vere in vseh njenih oznano-valcev, če se je kdo le s prstom ganil na korist vere, vse to je polnilo predale liberalnih listov
od prvega do zadnjega kota. Pa vse nič ni pomagalo — Tavčar je pogorel in žalostno gleda njegova klika za tisočaki in za popitimi jezeri šnopsa in petijota.
Ako bi naše katoliške vere in duhovskega stanu ne ščitila višja roka, uničeno bi bilo že vse, kar se drži vere in cerkve, ker je sovražnik napel vse svoje moči in je že bahato govoril, da on gotovo zmaga. Najvišjemu se zahvalimo, da je odvrnil nesrečo od naše ljube domovine.
Tavčarjeva stranka pa ni le premagana na kmetih, ampak je vsled svojih glasil izgubila spoštovanje pri vseh količkaj dostojnih ljudeh tudi po mestih. Tudi meščani so se že naveličali zaklepati „Narod“ v omaro, da bi ga ne dobili v roke otroci in žena in se ne pohujšali. Odpirati so se začele oči tudi meščanom in tržanom v prepričanju, da je ta tobak mnogo prehud še celo za tobakarske barabe. Sram jih postaja takega radikalizma, katerega morajo sami devati pod ključ. Da, strah jih je, kaj bode iz otrok, ako bodo še dalje pošiljali jih v vzgojo učiteljem, ki razodevajo svoja načela v „Slov. Narodu* in „Učit. Tovarišu*. — Ali je to tista narodnost, za katero so se zadnja desetletja meščani ogrevali s toliko vnemo? Čem bolj se meščanstvo brani verskega boja, tem bolj kriči „Narod“: Le naprej ž njim, le dajmo se!“ Ni čudo, če je ta klic začel presedati celo trgovcem, o katerih je mislil dr. Tavčar, da ima že vse nabrušene in okovane na svoji strani. „A11 zu scharf macht schartig* — to je istina. Nadejamo se, da bodo to istino okusili prenapeti radikalci tudi ob volitvah po mestih.
Našim prijateljem krščanske misli in čistega narodnega prepričanja pa kličemo po sijajni zmagi na deželi: Kvišku glavo, naprej! Zmaga mora biti popolna! Jasno nebo se je obakrat smehljalo nad volilci krščanskih čet, ko so se zmagonosno vračali z volišč. Storimo vse, da mrak liberalizma ne zatemni lepih naših mest in trgov. Krščanska in narodna zavest sta bistvo individualnosti slovenskega naroda. V tej zavesti na volišče vsi, da se glede prvih načel veličastno pokaže solidarnost mej meščani in narodom dne
3.	januvarja.
Prometheia in metametheia.
Konec stoletja je tu. Marsikaj nam je prineslo poslavljajoče se stoletje, dobrega malo. Slab je bil njegov začetek, še slabši je njegov konec. Njegov začetek so bile krvave vojske in nasilstvo slavohlepnega Napoleona, njegov konec pa nam je rodil tako imenovano ohlokracijo, Nemec bi dejal „Pobelherrsch^ft“. Nič več ne velja svet modrih mož, zdrava pamet je svojo veljavo izgubila. Sedaj vlada le nerazsodna, surova druhal (oj^o?), kateri je resnica in pravica deveta briga. Po mnogih krajih je druhal dobila v roke že vso oblast, o čemur nam pričajo ža lostni dogodki zadnjih let. Slovenski narod si je v svoji ogromni večini še ohranil zdravo pamet, le v nekaterih naših mestih in trgih, žal da tudi že v nekaterih vaseh, je zavladala — druhal. Pri tej druhali ne opraviš z modrim logičnim dokazovanjem čisto nič. Če ji hočeš govoriti, ti ne da besede, ker se boji, da je ne prepričaš. Le kdor je surov, kdor zna bolj zabavljati, kleti, Bklafati“, ta ji imponira.
Ko to preudarjamo, se nam nehote sili misel, naj odložimo pero, ker tratimo čas z brezvspešnim delom. Vender pa se tolažimo s tem, da naših lepih mest in trgov gotova druhal še nima popolnoma v oblasti, da žive v njih še zavedni možje, sposobni resnico spoznati in sprejeti. Tem veljajo te-le vrstice.
V	začetku januvarija si bodo mesta in trgi na Kranjskem izbrali tri zastopnike za državni zbor. Liberalci so že davno dali komando, katere može naj volijo, in druhal je to komando sprejela z burnimi „živio*. Druhal je za nje, to vemo. Ne moremo pa si misliti, da bi bili za nje zavedni,od druhali neodvisni volilci. Ti volilci so dobri Slovenci, vneti za blagor svojega naroda. In prav zato, ker bi bili predlagani trije liberalni poslanci nesreča za slovenski narod, zavedni in v resnici rodoljubni volilci njim ne morejo dati svojih glasov.
Slovencem je bila katoliška vera vedno prva stvar. Katoliški veri se ima naš narod zahvaliti, da sploh še biva. Vsakdo lahko spozna, da koplje narodu grob, kdor mu vero izpodkopava Vero pa izpodkopava slovenskemu narodu list, ki nosi na svoji glavi ime tega naroda. In kakor je rekel francoski kralj Ludovik XIV.: „L’ čtat c’ est moi“, z isto pravico more in mora reči dr. Tavčar: „Dnevnik Slovenski narod sem jaz!* Večkrat se je že čula tudi iz vrst liberalnih meščanov, ki pa so toliko značajni, da ne marajo hoditi z druhaljo, stroga obsodba umazanega lista. Če so ti gospodje dosledni, morajo še z veliko večjo nevoljo obsojati dr. Tavčarja, ker je on odgovoren za vse ostudnosti, odgovoren v prvi vrsti za protiversko rovanje tega lista Zato pa zaveden volilec, ki si je ohranil le še vsaj nekoliko neodvisnosti od druhali, in v katerem še biva slovenski duh, odločno kliče: Dr. Tavčarja ne! Pa tudi Plan-tana ne, in dr. Ferjančiča tudi ne, ker sta oba le ponižna sluga liberalnega Kleona in bosta hodila ž njim čez drn in strn.
Volilci volijo poslance zato, da bi zastopali na Dunaju njihove gospodarske koristi. Pametni volilci zato tudi v tem oziru dobro pregledajo in „preštudirajo* kandidata, predno si ga izbero za poslanca. Ali so ti trije možje taki, da bi jim kranjski meščan mogel zaupati? Poglejmo! Dr. Tavčar j_e v deželnem zboru zastopal najprej gorenjska mesta Za nje ni storil nič, tako da ga niso več marali. Kandidiral je na to v dolenjskih mestih. Kdo ve, kaj je zanje vse storil? Nič. Mestni volilci so se v svojih zadevah obračali na poslanca kmetskih občin, preč. gosp. župnika Schweigerja. V Ljubljani je že več let mestni odbornik. Kaj pa je on storil za mesto Ljubljano? Nič. Sploh je vse Tavčarjevo delovanje zgolj destruktivno.
Notar Plantan, ta je šele revež na zaslugah za slovenski narod in posebej za dolenjska mesta ! O njem vemo le to, da mu je izmed vseh postav najbolj znana postava o notarskem tarifu, vemo to, ko bi n. pr. vrlim S t i-čanom njega zopet ponudili za notarja, da bi vsi na en glas klicali: Vse druge rajši, samo Plantana reši nas, o Gospod!
Dr. Ferjančič, kje so vspehi Vašega dosedanjega delovanja ? Besed smo dosti slišali, del pa nismo nič videli. — Tavčar, Plantan, Ferjančič naj bodo zastopniki naših obrtnikov in trgovcev in kmetov, kar jih biva v mestih! O ti ljubi moj Bog, kam smo prišli! Kje pa imajo ti trije gospodje kak pojem o potrebah in koristih naših obrtnikov, trgovcev in kmetov? Po dnevi sede v svojih pisarnah, zvečer pa med bogato gospodo pri šampanjcu, še nikdar se niso pečali resno s tem, kako pomagati kmetu ali obrtniku Da bi pa vender imel vsaj nekaj peska, ki bi ga vrgel v oči obrtnikom, je notar Plantan malo poškilil v katoliški program, in potem v Krškem nekaj kvasil o zadrugah. Čudno le. da mu Tavčar ni dal svojega „veto“. Zato kličejo neodvisni trgovci, obrtniki in kmetje: Tavčarja, Ferjančiča, Plantana mi ne maramo.
Slovenski narod je določno povedal, kaj hoče. Izraz njegove volje je šest katoliško-na-rodnih poslancev. Bi-li bilo prav, da bi mu mesta, katera ta narod živi, napovedala vojsko s tem. da bi volila poslance, ki bi na Dunaju bili nasprotniki poslancem slovenskega naroda? Slovenska delegacija na Dunaju je majhna, kakor je majhen ves narod slovenski. Zato pa mora ta delegacija nastopiti, kakor en mož, če hoče imeti kak ugled in kaj doseči. Dr. Tavčar se je izjavil, da ne mara na Dunaju delovati vkup s katoliško narodnimi poslanci, in njegova tovariša vlečeta z njim. Če torej mesta izvolijo te tri može, je razdrta edinost slovenskih poslancev v državnem zboru, in slovenski delegatje bodo na Dunaju igrali tragedijo nesložne Slovenije, Slovenci pa od te tragedije ne bodo dobivali druzega, kakor vedno novih udarcev.
Stari Grki so imeli dve lepi besedi: promč-theia in metamčtheia (nQOfiri&6iu, /leTcc/iri&Btn), ki se ne dasta slovensko tako lepo prestaviti,Jpo-menite pa „previdnost in kesanje*. Kdor ne
mara prve besede, mora sprejeti drugo. Volilci kranjskih mest in trgov, bodite torej Prometheji, drugače boste Metametheji. Prometheus.
Kdo je dr. Tavčar.
Često se pravi, da dr. Tavčarja sodimo prestrogo. To mnenje bodi izpodbito z naslednjimi dejstvi:
Dr. Tavčar je na shodu v Trebnjem javno dejal, da hoče od slovenskih državnih poslancev na Dunaju odstraniti krščanstvo. Ali je to tisti boj proti duhovščini ?
S svojo izjavo v Trebnjem je dr. Tavčar jasno pokazal, da mu je prav za prav na poti krščanstvo; duhovščina mu je na poti le zato, ker brani krščanstvo. Tisti dr. Tavčar, ki je pred kmeti v Št. Rupertu molil, da bi vernim, kmetom vrgel peska v oči, je iz programa narodne stranke vrgel krščanstvo, razdrl je radi krščanskega imena slogo kranjskih slovenskih deželnih poslancev in sedaj ruje radi tega tudi proti slogi slovenskih državnih poslancev. Kaj bodo volilci imeli od tega ako se na Dunaju slovenski poslanci razdružijo, ker bi dr.Tavčar s svojimi kimavci zahteval, naj poslanci bac-nejo od sebe krščanstvo?!
Kaka dobra katoliška krščanska moža sta Slane in Tavčar, ki se sedaj ližeta volilcem, kaže to, da sta dvornega svetnika Šukljeja ozmerjala s „klerikalcem“ in napela proti njemu agitacijo samo radi tega, ker se je Šuklje izjavil, da se hoče na svoja stara leta zopet prištevati krogu vernih katoličanov? Šuklje se je moral vsled te izjave, zaradi Tavčarjeve in Slančeve besnosti, umakniti iz narod.-napredne stranke. Tavčar je svoje pristaše, ki so bili v „Slovansko-krščanski narodni zvezi*, nažgal s „hinavci“.
Kdo je naskočil duhovne vaje za srednješolce in pozival dijake, naj ne hodijo k duhovnim vajam? Bil je to dr. Tavčar v „Slov. Narodu*. Ali morejo poslušati glas takega moža pri volitvah možje, ki hočejo, da se jim učeča mladina ne spridi?
Kdo je napal brezmadežno spočetje Marijino, če ne „Slov. Narod*, čegar glavni urednik je dr. Tavčar, in brez čegar volje se v „Narodni tiskarni* nič ne zgodi, kakor je izjavil pri zadnji hišni preiskavi. „Slov. Narod* je priobčeval dopise, v katerih se neki dunajski velikošolec izjavlja, da je vse jedno, kakeršne vere je človek.
Dr. Tavčar ni protestiral, ko so njegovi pristaši pričeli pisati za „svobodno ločitev zakona*, zdelo se mu je „malenkostno*, da je delal občinski svetnik narodno-napredne stranke reklamo za nesramno hišo, štajarca je opsoval, da so preveč „temni*, ker se boje „hudiča, katerega ni*.
Dr. Tavčar in Slane sta na zadnjih shodih dejala kmetom: „proti katoliški veri nič", v „ Narodu* pa sta pisala: „Hudodelst vo se je izvršilo na slovenskem narodu, ker je v 16. veku katoličanstvo premagalo luteranstvo*. Luter Martin se je proslavlja v „Narodu“ kot vzor mož, in duhovščino, ki je takrat branila katoliško vero, opsovali so v Tavčarjevem glasilu s „hijenami“. In dr. Tavčar je Bfarbal“ svoje poslušalce v Krškem rekoč: „Katoliki, dobro si zapomnite, katoliki hočemo ostati!*
Dr. Tavčar je proglasil, da so cerkve po naših gričih in dolinah znamenje naše sužnosti!
Ta mož, ki hoče „ostati katolik*, je ob papeževi 90letnici podvrgel sv. očetu najhujše psovke. Tako grdo, kakor se je obnašal ob papeževi 90letnici dr. Tavčar s „Slovenskim Narodom*, ki je sv. očetu že pred leti vrgel v obraz „izvrg človeštva*, se ni obnašal noben pagan. Do danes „Slov. Narod* svojih lažnjivih psovk ni preklical, dasi smo ga v to pozvali. Škofu je dr. Tavčar zagrozil, da mu bo kdo njegovih kapo potlačil preko obraza, pred kmet
pa dr. Tavčar zavija oči proti nebu in govori, da je knezoškof Jeglič „kakor beli cvet sredi livade". Dr. Tavčar obrekuje na shodih vse duhovnike, češ, da po železniških vagonih lo mijo zakrament sv. zakona; na poziv, naj pove imena, molči.
Dr. Tavčar je ob izbruhu ustaje v Kini opsoval misijonarje ter proglasil, da so Slom-šekove besede: „Slovencem naj bodo svete dve reči: sv. vera in beseda materina', izzivanje narodno-napredne inteligence.
Kak „katolik“ hoče ostati, pokazal je dr. Tavčar pred meseci v „Narodu“ z besedami: „Rešitev Slovanstva, če se naj ta rešitev sploh išče v kaki konfesiji, naj se išče v tisti konfe-ziji, ki je od katoliške cene ja, v pravoslavju". Dr. Tavčar je na Notranjskem usiljeval kmetom moža, ki je ljudi hujskal v pravo-slavj e.
Dr. Tavčar je usiljeval v peti skupini Luko Jelenca, moža, ki je predsednik „Zveze učiteljskih društev". Kakšno vero imajo ti liberalni učitelji, ki žalibog še vedno vzgajajo našo katoliško mladino, pokazali so v 10. številki ..Učiteljskega Tovariša". Člankar tu pravi, da je vera le za srednji vek, proti kateremu bije kranjsko učiteljstvo boj prosvetljenega stoletja. Vera je duševni servilizem, proti njemu je odločno v vrsto prvoboriteljev stopilo slovensko učiteljstvo. Ves nasprotni polk je učitelje napadel, ko je „ tovariš" Horvatek utemeljeval svoja demagogična načela, „Slov. Na rod" je pa blagohotno pritekel učiteljem na pomoč, da jih nikdo ni osmešil zaradi novega Horvatekovega programa. Zdrave pameti nima učitelj, ki se upira temu programu. Ločitev šole od cerkve je najboljši politični list med Slovenci („S1. Narod") sprožil in potrdil. Na to dokazuje »Učit. Tovariš", opirajoč se na poročilo nekega luteranskega konzistorija, da morajo biti šole popolnoma brezverske, tako da se v njih ne bo učil nikakoršni veronauk, ampak le nauki splošne nravnosti. Take brezverske šole naj uvede dr žava tudi pri nas, ker le ona določa pogoje in meje cerkvene avtonomije
Ali so to prijatelji našega katoliškega ljudstva, ki to rote ? Ali naj take ljudi posluša pri volitvah naše ljudstvo? Odpirajte ljudem oči! Pojasnjujte ljudstvu, da imajo ljudje, ki to mislijo o veri, slabe namene s svojimi kandidati. Zavrne naj ljudstvo od dr. Tavčarja, dr. S l an ca in raznih drugih ljudij enake baže priporočane kandidate in voli naj soglasno svoje prave prijatelje, nesebične može pravega krščanskega prepričanja, katere mu priporoča katoliško narodna stranka!	N
Izvirni dopisi.
Metlika, 20. grudna. Pred tednom je priredil liberalni kandidat za dolenjska mesta g. notar Plantan svoj volilni shod. Izmej vo Iilcev je bilo navzočih kakih 70; pretežna ve čina navzočih so bili nevolilci. Na shod je pri lomastil čez Gorjance tudi Slančev Kori, da je uganjal svoje neslane burke. Okoli polu 6 ure poprime za besedo g. notar Plantan. Mi smo se čudili, kaj je bilo pač potreba Plantanu v Metliko. Vse, kar je govoril, je bilo že zdavnej premleto tisočkrat v „Narodu".
V	svojem komaj pol ure trajajočem, silno vodenem govoru je dejal Plantan, da mu je tesno pri srcu, ko nastopa kot kandidat v onem okraju, kojega je doslej zastopal eden najugled nejših slovenskih poslancev, g. Šuklje, Hvalil je zelo g. dvornega svetnika Šukljeja in njegovo delovanje. Gospod notar, čemu je pa potem narodn o-napredna stranka, koje vojak ste po vaši izjavi tudi vi, zavrgla g. Šukljeja? Gospod notar, vi ste dejali, da ste veren človek, čemu ste vrgli Šukljeja v stran, ko je izjavi), da se prišteva ogromnemu številu katoličanov? — Bahal se je nato g. notar Plantan, da pripada narodno • napredni stranki, odkar je prišel v Ljubljano, in da je^to dokazal dosedaj vedno še s tem, ker sedi v mestnem svetu ljubljanskem. Udrihal je po libe-
ralni navadi čez slovensko duhovenstvo, prežvekujoč frazo, da vera nima ničesar opraviti s politiko in da »ste vera in politika dve stvari, ki se ne strinjate."
Nekoliko se je dotaknil tudi gospodarskega vprašanja. Kmetu je treba pomagati; a pozabil ,e povedati kako! Bržkone tako, dase uknji-žujejo notarji pridno na kmečka posestva, kakor j e za časa svoje notarske službe dokazal gosp. notar Plantan v Stičini. Navduševal se je tudi naš kandidat za povzdigo trgovstva in obrtnijstva; vender mu je pa trgovstvo in obrtnijstvo le služilo v to, da je zabavljal čez narodno gospodarsko organizacijo katoliške narodne stranke. Konsumna društva, zlasti metlišfci »konzul", mu je strašno na poti. Kakor prerok napovedoval je pogin Bkonzulu“ in se norčeval, kako prodajajo predpasnike, robce in drugo blagoslovljene roke ka-pelanov Z neko veliko slastjo se je spravil tudi na vinogradništvo društvo v Ljubljani. Ko je g. notar Plantan še povedal, da je treba Slovencem več šol in učiteljem povišane plače; da je pa izkrvavela naša dežela že na stroških za šolstvo je obetal volilcem, da bode oskrbel on belokranjsko železnico, vodovod v Metliki, cesto od Luže do Hrvaškega.
To vam je v kratkem vsebina v potu obraza od g. notarja Plantana skovanega govora. Predsednik shoda g. župan Jutraž vpraša nato vo-lilce, če želi kdo besede, na kar se oglasi gosp. kapelan Novak. Komaj pa začne govoriti, je nastal mej liberalci tak hrušč in trušč, da ni mogel precej nadaljevati. Ko se poleže nekoliko ta burnost, začne govoriti iznova gosp. Novak rekoč, da ima pa opraviti politika z vero, če že nima vera nič s politiko. V dokaz za to imenuje civilni zakon, imenuje šolske postave.
V	dvorani nastane zopet neznansko vpitje. Provzročil ga je gosp. nadučitelj Burnik, ki je letal ves besen sem ter tja, češ, pri nas niso slabe šolske postave. G. Burnik se je moral ko-nečno pomiriti, ker je videl, da nima pred seboj šolskih otrok, ali pa da ga spremlja ob mesečnem svitu na dan sv. Valentina po metliškem trgu njegova ženka. Ob tem prizoru so pomagale g. Bucniku tudi zelo neke ženske na galeriji; najbolj glasna je bila Urša, ki se sramuje svojega pravega imena, in pa nekaj takih, katere bi bile najbolje storile, Če bi ostale doma. Ker niso pustili liberalci več govoriti gosp. Novaku, je dobil besedo gosp. Trček, ki se je krepko potegnil za male obrtnike. Ko je začel na to govoriti še g. kapelan Hrovat, očitajoč liberalcem nedoslednost glede konsumnih društev, ker slone ona na načelu narodno gospodarske prostosti, za katero so ravno najbolj vneti liberalci, iu povdarjajoč, da imajo liberalci vsa druga konsumna društva, kakor n. pr. št. 13. v Ljubljani, katera se je dovolila od ljubljanskega občinskega sveta, v katerem sedi naš kandidat g notar Plantan, nastalo je zopet vpitje. Po malem odmoru zavrača gosp. govornik trditev g. notarja Plantana, da to ni res, da bi bile tovarne v prid le delavskemu stanu, marveč da imajo podjetniki največ dobička in očita mu njegovo skrb za nižje sloje ob priliki, ko se je šlo, da bi se pridružil mestni občinski svet ljubljanski predlogu za podržavljenje premogokopov; tu nastane neznanski ropot, da je g. govornik po kratkem Čakanju se odpovedal besedi.
Nato začne govoriti Slane. Vse ga je poslušalo, ko je vezal svoje otrobe. Poslušali so ga pa le radi njegovih neumnostij. Ker se pa gosp. Makarju zazdi le preveč, ga na kratko in jedrnato zavrne g. Makar, da Slane kar zbeži.
Ker se k besedi ne oglasi nihče več, se začne še enkrat g notar Plantan norčevati iz gg. duhovnikov, in ko vzdihne slednjič, da je mislil, da se bo stekel shod gladko in je zvra-čeval vso krivdo na navzoča g kaplana, je začel še enkrat pri poroče vati župan Jutraž kandidata, češ pri nas je vaša volitev zasigurana, in da ne bode „ta brt" imel veliko odpadkov, in da mora vsak volilec zapisati na listek Plantanovo ime. Na predlog g notarja Globočnika vzdigne potem kakih 30 volilcev roke, na kar se zaključi za g. Plantana preklaverni shod.
Politiški pregled.
Državni zbor se snide 29. januvarja.
Deželni zbori so se sešli te dni, da v prvi vrsti rešijo vladno predlogo o deželni nakladi na državni davek od žganja in trimesečni proračunski provizorij Dalmatinski dež. zbor je že odklonil vladno predlogo in poroča se, da je vlada sedaj sploh za jedno leto umaknila svojo predlogo, o kateri govorimo na drugem mestu. V tirolskem deželnem zboru so Lahi pričeli z obstrukcijo, ker hočejo, da se izvrše vse njihove želje glede južne Tirolske. V štajarski deželni zbor slovenski poslanci niso prišli.
Volilne borbe. Doslej je izvoljenih 55 poslancev in sicer G slovenskih katoliško narodnih poslancev, 2 Hrvata, 30 vladnih Poljakov, 5 Mlado Rusinov, 6 Starorusinov, 3 poljske ljudske stranke, 3 Rusini in samo 1 socijalni demokrat. Na Poljskem je Stojalovski propadel Žalosten vspeh je za Slovane v peti skupini v Istri. Večino volilnih mož so dobili Lahi, ker so razpolagali z denarjem. Slovanski kandidat Laginja torej v peti skupini propade, a preskrbljeno je, da pride na drug način v državni zbor. Na Koroškem propade slovenski kandidat g. Grafen auer. Tako koroški Slovenci ne bodo imeli nobenega zastopnika v državnem zboru.
Novi načelnik mladočeškega kluba bode baje dr. H e r o 1 d.
Črna gora ima kralja. Črnogorski knez Nikola je praznoval 19. t. m. 40letnico svojega vladanja. Velevlasti so o tej priliki priznale knezu naslov kralja.
Angleži v zadregi. »Evening Standard" poroča: General Knox je moral opustiti zasledovanje Deweta vsled razmer, ki so navstale, ker so Buri udrli v kapsko kolonijo. Dewet se nahaja s 4500 možmi severozahodno od Ladybrana. Napada na Vimburg je pričakovati vsak trenutek. Iz Londona, se poroča. Lord Kitcbener zahteva pomoči 40.000 mož. Lord Kitchener brzojavlja iz Pretorije: Armado generala Clementsa je 13. t. m. zjutraj pri Magaliesbergu napadlo 2500 Burov pod poveljstvom Delareya in Beyerja. Boj je bil zelo vroč ter šobili Angleži popolnoma poraženi. Padlo je pet častnikov in 9 mož, pogreša se pa 18častnikov in565 mož, mej temi štiri stotnije northumberlandskega polka. Z ostalim delom se je Clements vrnil v Coman-done.
Domače novice.
Prihodnja številka , Slo ven. Lista" izide radi naraslega nam gradiva prihodnji ponedeljek zvečer. List smo poslali tudi nekaterim gospodom, ki niso naši naročniki, da slišijo tako tudi naš glas in se pouče kaj želimo in kaj hočemo.
Izid volitev v IV. skupini. Pri volitvi v četrti skupini so izvoljeni vsi kandidatje katoliško narodne stranke. Dobili so: Viljem P fe i f e r 3072 glasov, liberalni protikandidat Ivan Globočnik 1803 glasov; Josip Pogačnik 5429 glasov, liberalac Gustav Pirc pa 915 glasov, Franc Povše 2198 glasov, protikandidat Franc Zupančič le 1649 glasov; Ivan Vencajz 5411 glasov, liberalni kandidat Josip Lenarčič le815 glasov; dr. Ignacij Žitnik 2839 glasov protikandidat Ivan Božič 2518 glasov. Absolutna večina katoliško narodnih kandidatov znaša torej 11.1 89 glasov. Slava!
Živio, tajne volitve t I.z Novega Mesta se nam piše: Korel Slane, ki se je pri volitvah v kmečkih skupinah usiljeval kmetom na tak način, da so se kmetje, prihajajoči v Novo Mesto skrivali pred njim, je s svojim prerokovanjem, da zmagajo njegovi kandidatje, sijajno pogorel. Njegov kandidat g. Globočnik menda najbolj obžaluje, da se je pustil speljati na led Korelnu Slancu. Ogromnih stroškov ne bo plačal Slane, ampak gosp. Globočnik ima že nad 2000 gld. izdatkov in vse- vino so mu popili Slančevi prijatelji. Sedaj svojo sitno agitacijo Slane usiljuje nam meščanom. Prav je, da se jedenkrat za vselej te neznosne njegove sitnosti korenito otresemo. Kadar pride Slane h komu v hišo, tedaj
naj vsakdo ve, da je Slane tisti mož, ki je snedel dolenjskim mestom delav nega poslanca g. Šukljeja, da je Slane tisti mož, ki je Šukljeja takorekoč prisilil k odstopu, samo radi tega, ker je Šuklje izjavil, da na svoja stara leta zopet pripada velikemu krogu vernih katoličanov, in ker g. Šuklje kot mož ni hotel te svoje izjave preklicati. Ker Slane sovraži katoličanstvo, kar je pokazal že opetovano s svojim hvalisanjem luteranstva v »Narodu", zato je pobil Šukljeja, ne da bi gledal na velike njegove zmožnosti in na to, da je Šuklje v gospodarskem oziru mnogo storil za nas. In sedaj prihaja Slane kot agitator za notarja Plantana. za moža ki nima navzgor nobenega ugleda. Ne boš Korel! Ne misli, da smeš z nami pometati kakor z metlo. Na jedni strani grizeš toliko časa vplivnega našega Šukljeja, da odstopi, na drugi strani pa nam usiljuješ Plantana, misleč, da moramo v ime »narodne naprednosti" voliti na tvojo komando. Mi dobro vemo, da so tajne volitve, da se ne zve kaj kdo voli. Zato bomo mi na svoje glasovnice zapisali to, kar bomo mi hoteli, ne pa kar boš hotel ti in sitni tvoji podrepniki. Živio tajne volitve!
Pozor! Ne pustite si od liberalnih agitatorjev pisati glasovnic. Volitve so tajne in vsakdo lahko voli, kar hoče. Ako bi kak liberalec komu že popisal glasovnico, najliberal-nega kandidata prečrta in zapiše naj ime moža,
o	katerem je prepričan, da bo bolje zastopal težnje volilcev.
»Slov. Narod ' in gnjuane laži. »Slovenski Narod“ piše: »Predstavite se v duhu v one „slavne čase“, ko je strašil pobožne Ljubljančane kato liški shod in videli boste, da ni imela ona zloglasna ulica nikdar prej in slej tako velikanske frekvence kakor v ..zveličanem času" II. katol-shoda. In nam hudomušnim liberalcem vrnila se je misel, da je bila hiša Štev. 13 prava potreba shodnikom II. katoliškega shoda." Pozvali smo že opetovano ..Slovenski Narod1* naj pove imena tistih duhovnikov, katerim očita razne lumparije. Tega »Narod" storil ni in tudi sedaj le pavšalno očita, In tak list bodi glasilo možate inte ligence in glas tako lažnjivega lista naj posluša meščanstvo ob volitvah? Sram mora biti vsakega poštenega človeka, da se »Slov Narod" v politiki bori s tako umazanimi in podlimi sredstvi.
500 kron zajeden glas je žrtvovala mirna liberalna agitacija v naši kranjski Švici. V 03il nici se namreč govori, da si je naročil dr. Tavčar liberalno nadutega dijaka iz Dunaja, da mu orga nizuje Osilnico. Dijak je prišel in zgoraj navedeni znesek tudi, a izid volitve je pokazal da je dobila liberalna misel samo j eden glas. Toraj mirna liberalna agitacija je privoščila si prav amerikanski šport in izdala za jeden glas 500 K. S tem je pa dr. Tavčar pokazal, da mu narodno gospodarstvo še ni prišlo v možgane in da ima bolj slabo kvalifikacijo za poslanca podpore silno potrebnega ljubljanskega mesta.
Modrost notarja Plantana. V Metliki je notar Plantan pravil, da vidno propada kmečki in obrtni stan. Zato je treba skrbeti, da se delajo tovarne, kjer imajo zaslužek delavci in kmetje! Za vzgled je imenoval Mojstrano, kjer so baje kmetje vsi srečni, ker imajo blizo tovarne. Tu se je pokazalo, kako maloumeva Plantan sedanje socijalne razmere. Obrtniku bode pomagano, ako se delajo tovarne, katere itak more napraviti samo veliki kapitalist. Ljudstvo bode srečno, ako se kapitalistom usužnji po tovarnah. Ni dovolj, da se je narodno napredna stranka izrekla na ljubo velikim kapitalistom za, svobodno konkurenco, sedaj postavlja še za kandidata moža, ki ima tako goro3tasne pojme o pomoči obrtnikom.
Kako je učinkovala naša zmaga na ljubljanske frakarje. V torek zvečer so se zbrali ljubljanski frakarji v ..Narodnem Domu", da bi zvedeli vspeh svojega truda. Namestu zmage, so si morali »cajtati mačka". Vsa prijaznost do kmeta je zginila. Vsa denarna sredstva niso dosti uplivala na volilce. Rezultat liberalnega posvetovanja v »Narodnem Domu" sta precej glasno izrazila dva naprednjaka. BKmet je r ..“, dejal je pristaš slovenske inteligenca, potem pa
izginil s svojim prijateljem v megli. Bog ve, če bodo sedaj ljubljanski liberalci priredili tudi »črno mašo", iz katere so se nedavno norčevali v »Narodnem Domu".
Pozor ljubljanski gostilničarji! V zadnji seji občinskega sveta Vam je župan Hribar objavil, da bodete odslej imenitno počaščeni. Sin obč. svetnika Bleiweisa, ki se je na našem magistratu, dasi drugod ni mogol izgotoviti svojih študij, povzdignil vender do »zlatega krogelca", Vas bode sedaj često obiskal in kakor je župan dejal, strogo nadzoroval. Sedaj vsaj veste, zakaj smo dobili na magistrat sina obč. svetnika Blei-\veisa, in zakaj je dobil »zlat krogelc\
Višenski notar dr. Rupert Bežek je izustil, vračajoč se iz bajonetnega, a vender liberalnega shoda v Trebnjem na železnici krilate besede: »Kmalu bo napočil dan, da bodo kmetje — farje pognali!" —No danes je napočil in minil, a slovenski kmet in ž njim slovenski narod, spo štuje kot pred le še bolj s prepričanjem svoje prijatelje in tako tudi duhovne; — a znal bi napočiti dan, da se bo kmet obrnil od onih, kateri od njega žive in ga vender zaničujejo, in med temi se odlikuje tudi govornik navedenih krilatih besedij.
Dr. Tavčar, vodja in zajedno sluga liberalne misli je baje nevarno zbolel. Obljubil je, da vodi 18. t m. sam za pogrebom »Sokola", do
4.	ure popoludne ga je bil pa mraz tako nevarno stresel, da ni mogel te častne naloge izvršiti. Zdaj ga pa kuha nevarna vročina in baje še premišljuje in sodi, da ne bo mogel storiti Ljubljančanom usluge in ne bo mogel prevzeti državnozborskega mandata bele Ljubljane. Škoda, na Dunaju se je že vse veselilo na novega »kvedrastega poslanca."
»Mož pravičnosti in resnega značaja “ j« po »Narodovem" mnenju trnovski župnik v Ljub ljani. Prepričani smo, da je ta Malovrhova pohvala č. gosp župnika Vrhovnika nekoliko spekla že zaraeti tega, ker je »Narod * porabil priliko, da je lopnil po ondotnem, vse časti vrednemu g kapelanu in mu podtikal grde reči. Pohvalo Malovrhovo bi pa utegnil zaslužiti v polni meri g. župnik Breč, ker pušča z'a seboj čuden sled. V Boštanju je dobila katoliško na rodna stranka v peti kuriji 17 glasov, liberalna pa 194 in v četrti skupini je dal Boštanj katoliškemu kandidatu 20 glasov, liberalnemu pa 116. lato razmerje glasov je v Št. Lambertu in oko lici, kjer je poprej »deloval" g. Breč To so slučaji, ki niso slučaji, pa kažejo jasno, koliko je ura. Tudi g Breč ne more biti vesel, če mu ovčice pase škofov najhujši nasprotnik.
Posavec.
Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo
je imelo preteklo nedeljo svoj izvanredni občni zbor, katerega je otvoril stotnik g. Dinter. Do sedanji načelnik g. Š tri cel j je pisal, da se odpove načelstvu Občni zbor je prešel preko tega pisma brez debate na dnevni red ter soglasno izvolil načelnikom g Zirnsteina, zapisnikarjem g. Iv. Dachsa, za zaupnega moža g. Gačnika in za revizorja g. Ver tla — Na sv. Štefana večer ima društvo v »Mestnem Domu’ božičnico, ki je jedna naj priljubljenejših ljubljanskih zabav.
Porotne razprave v Ljubljani Na zadnji porotni razpravi dne 11. t. m. je bil obsojen 32letn: trgovec Ivan Kramar iz Idrije radi hudodelstva goljufije na 18 mesecev ječe Kramar je napovedal konkurz ter zakopal v zemljo 19.813 kron, katere je hotel pridržati za se. Dejanje je zatoženec sam priznal in se je denar izkopal.
Umrl je mestni komisar ljubljanski in hišni posestnik g Josip Križaj v 58 letu svoje dobe.
Vrhnika, 18. decembra Slava, slava! Lenarčičev škornj plava.
Slomškova in Prešernova slavnost „Slov. kršč-soo zveze, ki bi se morala vršiti na sv. Štefana večer, se vrši radi obširnih priprav šele meseca januvarja prih. 1.
Novomeški vodovod Prav občutno pogre šarao v Novem mestu dobre p;tne vode ia zato se je pred leti že sprožilo vprašanje, kako dobiti mestu vodovod Za stvar se je prav zelo zavzel mil. g prošt dr, Elbert ter se pismeno in ustmeno
dogovarjal zlasti z ministerskim predsednikom dr. pl. Koerberjem. Zadnji čas je stvar jako napredovala. Dne 20. t. m. je prejel gospod prošt pismo od ministerskega predsednika, v katerem mu poroča, da je vsprejem državnega prispevka 37 200 K za novomeški vodovod v proračun melioracijskega fonda za leto 1901 popolnoma zagotovljen. Treba torej le še deželnega zakona, ki bo dobil naj višje potrjenje v prvih mesecih prihodnjega leta. — Tako po vsej previci za trdno upamo da bomo k- letu osorej p li dobro vodo.
Kopača ne marajo domačini. Iz Kandije pri Novem Mestu se nam poroča: Kot kurijozum Vam poročamo, da socijalno ■ demokraški kandidat Kopač, v Kandiji domačin, po domače »Farbarjev Pepe", je dobil tu 1, reci eden mo-kraški glas. Ga že poznajo!
Promoviran je bil na zagrebškem vseučilišču doktorjem prava g. Miljutin Zarnik.
Pokopali so včeraj tukajšnjega gostilničarja pri »Zvezdi" gosp Ferlinca. Njegovo gostilno prevzame baje gosp. Počivavnik
Slovenska misijonarja. Med slovenske delavce na Nemškem sta odšla čč. gg. Svitoslav Arh in Anton Koritnik, duhovnika in slušatelja modroslovja na Dunaju Pastirovati ata začela v Hambornu ob Renu (okraj Ruhrot), kjer biva do tisoč slovenskih rudarjev.
Deželni zbor kranjski. Deželni predsednik ekscelenca baron Hein je v včerajšnji seji prečital v imenu vlade izjavo, da umakne vladno predlogo glede uvedbe doklade k državni žganjarini, ker jo je odklonil dalmatinski deželni zbor. Vlada bode bodočemu državnemu zboru predložila enak načrt zakona, s katerim bi se zboljšale finančne razmere posameznih kronovin in dežel. Nato poslanec Hribar v imenu finančnega odseka poroča o začasnem pobiranju deželnih pri-klad leta 1901. V tajni seji je deželni zbor sklenil, da se gospodu Albinu Peternelu, kontrolorju deželnet prisilne delavnice, podeli naslov »vodje" ter isti premesti v 3. plačilni razred prve stopinje; prošnja za njegovo umirovljenje pa se deželnemu odboru odstopi v rešitev.
Štajerski deželni proračun za leto 1901 ima potrebšščin 19,161.355 kron, pokritja pa ,10,224.007 kron, nedostatka je torej 9.035 348 K,
l	torej za 428,000 K več, nego leta 1900.
Naroden obrtnik. V Celju je odprl s 1. novembrom v »Narodnem domu" gosp. Lovro Pokorn prodajalno 'čebelo voščenih in drugih sveč. Mi vrlega slovenskega obrtnika najtopleje priporočamo. Posebno ob svečnici ne pozabite nanj, Našinci so nam najbližji
Mariborski občinski svet je sklenil razveljavili občinske volitve, v katerih so zmagali kakor znano socijalni demokratje.
Umrl je v Celju vpokojeni višjesodni svetnik g, Peter Levičnik v strosti 82 let.
Zadušil se je v Mariboru kleparski pomočnik Oskar Mazal. Zakuril je peč z lesnim ogljem ter zaspal, a nastali strupeni dim ga je usmrtil.
Razne stvari.
Novi predsednik jugoslovanske akademije v Zagrebu Na zboru dne 12, t m je bil gospod prof Tade Smičeklas izvoljen predsednikom jugoslovanske akademije Izvolitev potrebuje oe-sarskega potrdila.
Milan se ženi Bivši srbski kralj Milan, ki se nastani stalno na Dunaju, namerava se baje poročiti z neko araerikansko milijonarko. Bo pač težko šlo. ker mu žena še živi, od katere niti postavno ločen ni.
Demetrij Papakosta umrl, Zloglasni Demetrij Papakosta, čegar specijali teta je bila ulomljanje v blagajnice in ki je proslul tudi v Trstu je umrl v kaznilnici v Weitzenu na Ogerskem
Zabava milijonarja. V New Yorku v Ameriki, razburjeni so vsi višji krogi, ker se je dokazalo, da je nebroj vil in lepih zgradb zažigal mlad milijonar, Vsakteremu obiskovalcu ondot-nege kopališča Neuput, zdelo se je sumljivo,
kako je to, da tako zaporedoma nastaja ogenj pri vsih lepših poslopjih, a krivca je zaman iskala policija. Sedaj pa ga je našla v osebi sina glasovitega, ameriškega zdravnika in večkratnega milijonarja, Bela. Mladenič priznal je prostodušno, da je on zažigal zgradbe in to edino radi tega ker ga neizmerno zabava gledati velike požare. Pravi dalje, da je vsikdar on prvi jel klicati na pomoč, zaradi tega, ker se mu je izredno dopadalo gledati kako drve ognje-gasci, kako letajo semtertja ob požaru ljudje in sploh se mu je dopadala vsa ta vsakokratna zmešnjava, katero napravi kak velik požar. Kaznovali ga niso, ampak odvedli v zavod za umobolne.
G LAS NI K.
Cenjenim "Metni kranjske dežele!
Z ogromno večino bil sem dne 12. grudna izvoljen državnim poslancem. Dolžnost me veže zahvaliti se iskreno slehernemu, ki je pripomogel k tej sijajni zmagi in mi izkazal Častno zaupanje. Zavedam se, da to zaupanje ne velja moji osebi, temuč načelom, katera zastopa katoliško - narodna stranka. Svoje hvaležnosti torej ne morem bolje izkazati nego, da se v bodoče s podvojenimi močmi posvetim boju za vzvišena katoliško-narodna načela, za uveljavljenje krščanstva v javnem življenju, za pravice ljudstva, za blagor in napredek kmeta, obrtnika in delavca, ter vseh drugih stanov.
Prosim pa, da katoliško ljudstvo pri sledečih volitvah v mestih in trgih voli take može, ki bodejo skupaj z menoj delovali za skupni blagor našega naroda. V slogi je moč!
Bog živi zavedne katoliško-narodne vo-lilce. Bog živi našo domovino.
V	Ljubljani, 20. grudna 1900.
Dr. Ivan Šušteršič,
državni poslanec.
Delavske drobtine.
Javno predavanje. V sredo zvečer je bilo v tukajšnjem „Katoliškem domu" predavanje po §2. zb. zakona. Predaval je č. g. Janez Kalan o alkoholizmu. Gosp. predavatelj je naštel nekaj zgledov kako škodljivo je žganjepitje in kako naglo se razširja. Naštel ja tudi raznih pripomočkov in sredstev, s katerimi se ta kuga omejuje. Družbe treznosti so storile v tem vže mnogo. Zanimivo in vsem poučno predavanje so poslušali navzoči s zanimanjem. Dr. Krek je na to pozival navzoče da pridno pristopajo k „Zvezi“ in »Slov. katol. delavskemu društvu" ter tudi pridno pohajajo shode in zborovanja.
Žganjarina. Osrednja vlada je vsem dež. zborom predložila načrt zakona, po katerem bi se k državni žganjarini pobirala doklada v izmeri 20 h od vsake hektoliterske stopinje (litra) alkohola. To pa hoče vlada s pogojem, da se odstranijo sedaj obstoječe samostojne deželne naklade na žganje in da se nova državna doklada pobira v vseh deželah v enaki višini (20 h) in na enak način. Ta doklada bi se hkratu in tako pobirala, kakor državna žganjarina. Dohodek te nove doklade bi v vseh deželah približno znašal okoli 19 200.000 K na leto ter bi se po razmerju kon-suma žganja porazdelil med posamezne dežele. Po tem razmerju ali razdelilnem ključu bi deželnemu zakladu vojvodinje Kranjske v prvih treh letih pripadalo D6848°/0l to je, 323.488 K. Ker pa ima kranjska dežela sedaj od samostojne dežnlne naklade na žganje okroglih 868 000 K dohodka, znašal bi primankljaj okroglih 54:5 000 K To bi bil za deželo hud udarec. Dne 25. junija t. 1. so se deželni glavarji vnovič sešli na Dunaju k posvetovanju zaradi težkoč posameznih dežel. Vspeh je bil, da deželni zbori tistih dežel, ki bi z letnim deležem od državne doklade ne pokrili vsega donosa dosedanje deželne naklade, imajo pravico še nadalje pobirati samostojno deželno naklado na žganje v toliki meri, da se
popolnoma pokrije nedostatek. Ta pravica bi se tem deželam zagotovila do konca leta 1909. To , e ob kratkem vsebina vladnega načrta. In namen? Dvomimo, da bi bil vladnega centra-izma prvi namen, okrepiti in zboljšati deželne finance, pač pa dobiti natančne statistične podatke o konzumu v posameznih deželah. Kako že pravi stari pregovor: Fiscus . . .
Sooijalna demokracija propada. Letošnje volitve v državni zbor so v marsičem zanimive in tudi poučljive za vse one, ki kaj mislijo. Znano je vsakemu, s kakim hrupom in vriščem je pred tremi leti nastopala socijalna demokracija, ki si je pri volitvi tudi priborila 14 mandatov. Sedaj po preteku treh let pa so se razmere za to stranko zdatno spremenile. Nesmiselnost soc. demokratičnih voditeljev za delavske interese, ter njihova nepoštenost nasproti delavcem omajali ste delavstvu zaupanje v socijalno demokracijo. Kolikor moremo soditi do sedaj, bode pri sedanjih volitvah socijalna demokracija zgubila najmanj šest mandatov. Pri volitvi volilnih mož ostali so dosedanji poslanci Šramel, Verkauf, Kieseweter, Jos. Steiner in Vratni v manjšini. Mandat, ki ga je zastopal žid B er ne r, je tudi izgubljen za socijalno demokracijo. Poleg teh so pa še drugi mandati v nevarnosti. Tako bode Riger le tedaj izvoljen, ako bodo zanj volilni možje čeških narodnih delavcev. V kaki skrbi mora biti Rasel, se znači iz njegove grožnje, s katero je zapretil, če ne zmaga soc. demokracija, bode svet videl reči, kakoršnih še ni. Iz vsega tega se vidi, da socijalna demokracija ra-pidno propada, vkljub vsemu terorizmu, ki ga vrši med delavci. To je tudi naravna posledica, ker nobena neumnost ne more imeti stalne prihodnosti pri ljudeh. In taka budalost je tudi socijalna demokracija, ki kot npofušana" hčerka očeta liberalizma ne more imeti v očeh pametnih ljudi veljave.
Delavsko bralno društvo v Kamni Gorici priredi v nedeljo 23. t. m. ob ya4 uri popoludne v društvenih prostorih svoj občni zbor z naslednjim vsporedom: 1. Nagovor predsednika, poročilo blagajnika in knjižničarja. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti.
Tako znajo. Občinski svet na Dunaju je pred kratkim razpravljal o službenem redu stavbne in prometne družbe za mestne železnice. Da bi se stvar hitreje rešila in bi uslužbenci prišli preje v ugodneji položaj, je občinski svet sprejel nasvet brez podrobne debate. Socijalni demokratje so zagnali grozni „halo“ radi tega, češ, da bi se bilo dalo še marsikaj delati v korist uslužbencev, in da so krščanski socijalci nalašč tako hiteli, samo da bi oškodovali delavce. Da bi se dala prilika tem junakom pokazati njihovo znanje, je župan dal še jedenkrat zadevo na dnevni red in otvoril tudi podrobno debato. Toda glej čudo, nebeden obeh soc. demokratičnih zastopnikov se ni oglasil k besedi da bi nasvetoval kaj boljega. Tu se lahko vidi, kako igro igra socijalna demokracija. Lahko je kritikovati delo druzih, tam kjer ni potreba zagovora. Toda pozitivno delo je kaj druzega in, kakor se vidi, ni za socijalne demokrate.
Iz burske vojske.
iv.
Kmalu potem, ko se je vnela burska vojska, je prejel neki transvaalski učitelj, ki je bival v Kapstadtu, od svojega učenca to-le pismo:
Wonderfontein, 27. nov. 1899.
Spoštovani gospod učitelj!
Prejeli smo Vaše pismo, katero ste nam pisali dne 2. novembra. Vsi smo zdravi in veseli po blagoslovu Gospodovem in to želimo tudi Vam. Tukaj ni nič posebnega novega, da bi Vam pisal. Precej je deževalo, zdaj je pa spet suho. Kolikor vem, so že vse gospodinje ukazale orati. Drobnica in goved je zdrava. Sploh je vse dobro. Ksff;i, kateri so tukaj, so zelo ubogljivi; prav tako je, kakor bi bili oče sami doma; in taki so tuli Kaffri drugih ljudi.
Nobenega moža ni. Brat Martin bo jutri odšel, in drugi tudi. Tako radi gredo, ker vidijo, da se Gospod za nas bojuje. Tako so veseli.
Od vojske berete sami v časniku, in ne vem, kaj bi vam pisal. Danes sem slišal, da je v Belfastu v uradu (kantoor) nabit papir, in na njem je zapisano, da je z Oranjci vred padlo 122 mož, ki so ustreljeni. Koliko je padlo Angležev, ne vem; toliko gotovo, da nihče ne more zapisati. Vseh še niso sešteli. Okrog 3000 jih je v Pretoriji; te so naši ljudje ujeli. Pri Pienaars-rivier ju bodo zanje zidali trdnjavo. Izmed mož, ki so padli, poznam samo Kristijana Fourie-ja. Očetu in našim znancem se še dobro godi. Do sedaj so bili še obvarovani hudih krogel. Možje iz Mittelburga, Lydenburga in Caroline so vsi skupaj; zdaj so pod Estcourtom, blizo Maritz-burga, deset ur pred Maritzburgom. Gospod nas prav očitno varuje, zakaj Angleži imajo večkrat 25 topov zoper naša 2, večkrat jih je 10.000, naših pa le 4000 In tako ne moremo drugače reči, kakor da je Gospod naš vojskovodja (Vecht-generaal).
Ne vem, ali bo to pismo prišlo do Vas, toda iz srca bi mi bilo žal. ako ne pride.
Učimo se zdaj zelo malo, kajti toliko imamo dela, ker očeta in velikih bratov ni. Izročam Vas, gosp. učitelj, v varstvo Gospodovo in Vam poleg tega še želim vsega blagoslova božjega. Upam, da bodo oče in bratje in sploh vsi naši skupaj, kadar Vas zopet vidimo. Iz srca Vas pozdravljamo: jaz, brat Stoffel, mati in sestre.
V	tem naivnem pisemcu se razodeva vesela požrtvovalnost, a katero so Buri darovali v zadnji vojski vse.
Vidi se dalje, da zaupanje v Boga prešinja tudi otroška srca v burskem narodu; prav zaradi tega je pričujoče pisemce lepo spričevalo o mišljenju burskega ljudstva.
*
Ph
ccJ
(=i
o
“oiD
Trgovske v. *. * *. * in kopirne knjige
lastnega izdelka od najpriprostejše do najfinejše kvalitete so vedno v največji zalogi.
Jedini zavod
1=3
pa
oa
za črtanje papirja
in trgovskih knjig
priporoča najvljudneje
Jos. Petrič v Ljubljani
tovarna papirnih izdelkov.
Kupite svoji soprogi kot božično darilo Smirna-Imit.
salonsko preprogo
(Teppieh.)
2 metra široka 3 metre dolga za 5 goldinarjev 90 kr.
Predpostelnjaki (Bettvorleger)
iste kakovosti za 85 kr. Razpošilja se vsaki dan na deželo. Zamotanje brezplačno.
Gonrad Schumi
„pri novi tovarni4,
Preširnove (Slonove) ulice štev I. Ljubljana.
Največji izbor.
'%<£/
, ! Skrbno
W ||
vfel I *2 d ejo v a ni e/ \
ftfe V\ /m iv • j
\ rx /jy
'	/o V
  ~ n r  (	\
►
•sCS* } & s I -s J J * „ S £
i g J.
8u9o afziufeN
Stran 316.
S LOVENSRI LIST
Letnik V.
Somišljeniki!
Pišite za „ Slovenski List“ — sporočajte mu hitro vse važne dogodke. Pridobivajte novih
naročnikov!
ocooccoooecoo 00 oooooooooooooooooooo
Domača umetnost!
Domača umetnost!
e
Podobarski in pozlatarski atelje
Andrej Rovšek
v Ljubljani Kolodvorske ulice št 22
v hiši gospe Wessner-jeve
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvr-
0 Sevanje vsakovrstnih, strogo po umetnostnih načelih izgotovljenih lesenih oltarjev 0 v raznih slogih, kipov in svetniških soh ~ od kamena, marmorja, gipsa ali lesa itd.
10 (29)	Priznalno pismo:	Q
0	Blagorodni	gospod! Altar presv. Trojice, kate- Q
~ rega ste naredili za tukajšnjo župno cerkev, je pravi a umotvor ter kaže, ne samo v celoti, temveč tudi v ▼ svojih posameznih delih lepo pravilnost, solidnost in Q
Ptrpežnost. Na opazovalca napravlja izvanredno pri- a jeten utis in hvali svojega mojstra. Vsled lega Vam ▼ fl izrekam svojo popolno zadovoljnost in zahvalo ter Q a si Štejem v dolžnost, da Vas svojim sobratom kar a V najtoplejSe priporočam za podobno delo.
Q	Z	odličnim	spoštovanjem	Vam	udani	Q
0	Martin	Poljak,	A
Ajdovec, 20. okt. 1899.	župnik
000
'0000000000( 0 OOOOCOKOO0OOOCOOGO
©
©
©
©
©
©
©I®
dobivajo se pri tvrdki
©
©
©
©
©
©
Najboljša in najcenejša
božična in novoletna darila
n
,>pri novi tovarni^
v Ljubljani, Prešernove (Slonove) ulice štev. 1.
Flanelaste bluze (jopice) gld. 1*28 bi * bi bi bi bi bi bi bi bi Cloth-ove bluze (jopice) gld. 2*90. batist-ovi predpasniki 25 kr. bi bi bi bi bi bi bi Spodnja krila in cloth-a v vseh barvah gld. 2*50. batistove žepne rutice za dame, bi bi bi bi bi bi bi bi bi bi bi Secession, 12 kosov gld. 2*—.
Blago za obleke dam in gospodov iz tu- in inozemskih tovarn, preproge, kavine in posteljne oprave, kakor tudi vse vrste manufak-turnega blaga po čudovito nizhih cenah.
©|©|®|©|®|®|@|®|©tf@l®l®l®l®l®l®l@l@
m
mm
ftOlf
Najboljša in najsigiirnejša priliha za stcdenje!
Stanje ulog 30. sep. 1900: ceas 5 mi lij. JSL.	Denarni	promet	v	devetih	mesecih:	čez	17	nailij.	JSL.
Ipdska posofilniea
preje Gradišče štev. 1. — Sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr.
Sprejema
Tsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter obrestuje po
4
o
o
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1900:	Promet	v 9. mesecih od 1. jan. do 30. sep. 1900.
5,853.620 K 97 h.	17,740.643	K	16	h.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po posti so postno hranilnične položnice ca razpolago.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900.
M
m
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Dr. Andrej Karlin,
stolni kanonik v Ljubljani.
Odborniki:
Karol Kauscliegg,
veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar,
župnik pri D. M. v Polji.
Ivan Kregar,
načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Frančišek Leskovic,
zasebnik in blagajnik »Ljudske posojilnice.'
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Dr. Tiljem Schweitzer,
odvet. koucipijent v Ljubljani.
Gregor Šlibar,
župnik na Rudniku.
pa I
m
Dr. Aleš Ušeničnik,
profesor bogoslovja v Ljubljani
m
m
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista*. Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.