Poilclne pUfana t gutertnl. m SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik l/U. V Ljubljani dne 29. septembra 1945 Številka 89. VSEBINA; 282. Odlok o imenovanju komisije za reševanje pritožb proti odločbam okrožnih komisij o ugotovljenem vojnem dobičku. 283. Uredba o postopku pri reviziji pokojnin državnih in samoupravnih upokojencev. 281. Odločba o razpustitvi in likvidaciji »Združenja javnih uslužbencev ljubljanske pokrajine«.' 285. Odločba o razpustitvi in likvidaciji »Društva železničarjev ljubljanske pokrajine«. 288. Odločba o ukinitvi in likvidaciji podjetja Kohlenhandcls-gesellschaft-Sud. Montana A. G. Celje. 287. Objava Komisije za upravo naredne imovine o prevzemu poslov »Zavoda za zaplembo in upravo imovine upornikov — v likvidaciji«. Opozorilo vsem naročnikom J Kakor smo cen/, naročnike že obvestili, bo »Uradni lisi SNOS-a in Narodne- vlade Slovenije« meseca oktobra t. L, brž ko bo v »posebni prilogi« ponatisnjena vsa do konca septembra 1.1. v beograjskem »Službenem« oziroma »Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije« objavljena snov, prenehal izdajati omenjeno posebno prilogo. Od oktobra t. 1. dalje bo torej ta snov le v beograjski izdaji Uradnega Usta DFJ (Državna štamparija, Beograd, ček. rač. št. 62324, cena za IV. četrtletje din 175.—). Glede na novo upravno razdelitev federalne Slovenije prosimo vse okrožne, okrajne in krajevne NOO kakor tudi M O OP, naj nam, kjer koli število primerkov Uradnega lista, ki jih prejemajo, ne bi bilo v skladu z njihovo dejansko potrebo, takoj pismeno sporoče, koliko izvodov lista žele prejemati in seveda tudi plačevati. Glede vseh ukinjenih NOO naj poskrbe za takojšno plačilo dolžne naročnine tisti NOO, ki so prevzeli njih posle. Da v zvezi s tem ne bo nepotrebnega opominjanja, naj se tam, kjer plačilo dolga ne bi bilo mogoče, vsi izvodi Uradnega lista nepoškodovani vrnejo uprav* ništvu, ki Uh potrebuje za nove naročnike. , Naročnina za list (mesečno din 24.—, četrtletno din 70.—) se mora plačevati vnaprej. '• Reklamacije zaradi posameznih izostalih številk lista se upoštevajo samo 10 dni po izdaji Usta/ po tem roku reklamirane številke se dopošljejo — če so še v zalogi — le proti plačilu. Vsak naročnik naj torej sproti pazi, ali je prejel vsako zaporedno številko. Kdor lista ne želi več prejemati, naj to ustno ali pismeno sporoči upravnišlvu, hkrati pa poravna morebitni dolg ali povrne neplačane izvode lista. Kakor že objavljeno, bo upravništvo Usta prve dni meseca oktobra t. J. ustavilo nadaljnje dopo* šiljanje Usta naročnikom, ki svojih obveznosti v prihodnjih dneh ne bi poravnali. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO „Uradnega lista SNOS-a in Narodne vlade Slovenije" Zakoni in drugi razglasi SNOS-a in Predsedstva SNOS-a 282. Odlok predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o imenovanju komisije pri ministrstvu za finance Narodne vlado Slovenije za reševanje pritožb proti odločbam okrožnih komisij o ugotovljenem vojnem dobičku V smislu člena 11. zakona o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega med sovražnikovo okupacijo, z dne 24. maja 1945, Ur. list DFJ št. 320/36 z dne 29. maja 1945 hi na podlagi navodil za izvajanje zakona o odvzemu vojnega dobička, ki jih je izdalo zvezno ministrstvo za finance dne 20. julija 1045, Ur. list DFJ št. 470/52 z dne 24, julija 1945, • so imenovani; za predsednika komisije: Lojze Stular, uradnik v Ljubljani, za člane komisije: Mirko Jančigaj, drogčrist v Ljubljani, Branko Tuma, industrialec v Ljubljani, Franc Tomc, kmet z Viča, Danilo Puc, obrtnik v Ljubljani. Za referenta za vojni dobiček pri tej komisiji je imenovan ing. Franc Gomolja, finančni tajnik pri oddelku za davke ministrstva za finance v Ljubljani Ljubljana dne 25. septembra 1945. St. 43. Za predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta; Tajnik: Predsednik: Franco Lubej s. r, Josip Vidmar s. t. Uredbe, odredbe in drugi razglasi Narodne vlade Slovenije 283. Uredba Da so na ozemlju Slovenije uveljavita in izvedeta odlok in navodilo Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije z dne 19. decembra 104-1 in 12, januarja 19-15 (Uradni list D F J št. 2 iz, 1. 1945.) o reviziji pravice do pokojnine, »modnega priznanja, etalne državno podpore in vzdrževalmne ter o začasni denarni podpori prizadetih oseb, odreja Narodna vlada Slovenijo v dopolnitev e voj e odredbo o izplačevanju preživnine upokojencem z dno 25. avgusta liMo, Ur. list št. 210/30: Člen 1. Skladno a predpisom, da se bo izvršila revizija pokojnin državnih upokojencev iu v smislu čl. 7. odloka Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije Z dne 19. decembra 194-1, Ur. list DFJ št. 31/2, se določa, da sc morajo vso odločbe o priznanju in odmeri osebnih in rodbinskih pokojnin upokojencev bivših samouprav in ustanov javnopravnega značaja pregledati. Predpise o tem pregledu izda Narodna vlada Slovenije na predlog ministra za finance. Člon 2. Do dokončne revizije pokojnin ee izplačuje državnim in samoupravnim osebnim in rodbinskim upokojencem mesečna preživnina, ki more redoma dosegati največ višino dinarskih enot pokojninskih prejemkov, ki so ali hi bili upokojencu ob odmeri pokojnine pripadali po predpisih, veljavnih na dan 1. aprila 1941. V primerih, kjer višina pokojninskih prejemkov ae ni določena, veljajo za odmero preživnino začasno kot pokojninski prejemki: 1. pri upokojencih '/s njihovih aktivnih prejemkov ua dnu 1. aprila 1941; 2. pri rodbinah umrlih aktivnih uslužbencev */s prejemkov teh uslužbencev na dan 1. aprila 19-11; 3. pri rodbinah umrlih upokojencev Vi prejemkov teh upokojencev na dan 1. aprila 1945. Preživnina no sme z rodbinskimi dokladami vred presegati zneska din 2.400.— na mesec, vendar mora znašati vsaj din 1.000.— na mesec, Če upravičenec nima nobenih drugih dohodkov za preživljanje. Rodbinska doklada znaša no glede na draginjsld raz-red din 175.— zn vsakega otroka do dovršenega 14. leta starosti oziroma do dovršenega 18. leta starosti, ako bodi v šolo. . Člen S. - Začasne mesečne preživnine se izplačujejo tistim osebnim in rodbinskim upokojencem, ki so pridobitno nesposobni lu ki nimajo niti Iz zaposlitve, niti od premoženja ali iz katerega koli drugega vira stalnega dohodka, večjega od maksimalnega zneska preživnine, odmerjene po tej uredbi. Kot pridobitno nesposobne se Štejejo tiste osebe, ki so kot take ugotovljene z zdravniškim pregledom po dveh zdravnikih v javni službi, ki vsak zase, neodvisno od drugega pregledata pokojninskega upravičenca. Pridobitno nesposobnosti ne dokazujejo: 1. osebe, ki bo dovršile 50. leto starosti, 2. vdove, £L otroci do dovr- šenega 18. leta starosti in, ako obiskujejo šolo, do dovršenega 23. lota starosti. Člen 4. Preživnina ne pripada osebam, za katere ee ugotovi, da so zavestno in prostovoljno pomagale okupatorju ali njegovim pomagačem in bo s tem pregrešilo zoper narodno čast, ali ki so z okupatorjem pobegnile, razen ako je posledica njihovega zadržanja, obstoječa v izgubi pravice do pokojnino, po ukazih o amnestiji in pomilostitvi odpuščena, kakor tudi ne družinam takih oseb. Člen 5. Ako bi bil znesek odmerjene pokojnine po reviziji večji od zneska izplačane preživnino, ee pokojninskemu upravičencu izplača razlika naknadno. Člen G. O upravičenosti do začasne mesečne preživnine odloča komisija za podeljevanje preživnin upokojencem. Komisije za podeljevanje podpor nepreskrbljenim rodbinam (ustanovljene po navodilih ministrstva za socialno politiko za postopanje pri podeljevanju začasnih podpor z dne 4. avgusta 1945, Ur. list št. 141/16) se pooblaščajo, da opravljajo vso posle po predpisih o reviziji pravic do pokojnin, narodnih priznanj, stalnih podpor iu vzdrževaimn iz državnih in bivših samoupravnih blagajn, kot komisijo zn podeljevanje preživnin upokojencem. Te posle morajo opravljati strogo ločeno od poslov, ki jih opravljajo kot komisije za podeljevanje podpor nepreskrbljenim družinam. Ako v komisiji ni nobenega člana, ki bi bil diplomiran pravnik ali finančni uradnik (kouceptnl, računski, davčni), mora komisija pritegniti k poslovanju po predpisih o reviziji pravic do pokojnin itd. kot predsednika osebo, ki je diplomiran pravnik ali finančni uradnik; [>o potrebi more biti k temu poslu pritegnjena oseba, ki ni član odbora. Člen 7. Vso osebe, ki so upravičene do osebnih lu rodbinskih pokojnin, milostnih oskrbnin, Življenjskih rent, narodnih priznanj, stalnih državnih podpor in vzdrževalni« Iz državne ali bivše samoupravno blagajne, morajo vlo1 žiti prijavo po priloženem' vzorcu pri krajevnem narodnem odboru, v katerega območju stalno bivajo. Krajevni narodni odbor mora prijavo takoj pregledati in zahtevati takojšna dopolnila, ako ugotovi, da je prijava oči* vidno pomanjkljivo izpolnjena. Ko krajevni narodni odbor prijavo sprejme ali jo dobi dopolnjeno, jo mora kot nujno najkasneje v roku 3 dni dostavili neposredno komisiji za podeljevanj o preživnin upokojencem pri okrajnem narodnem odboru, s potrebnimi podatki gledo navedb v, prijavi. Zlasti mora podati točno podatke o premoženjskih in družinskih razmerah upravičenca, o njegovi morebitni sedanji zaposlitvi in o zaposlitvi njegovih družinskih članov. Prijavi morn biti priložen odlok ali overjen prepis odloka, s katerim jo bila upravičencu priznana pravic« do osebne ali rodbinske pokojnine, do narodnega priznanja, stalne podpore ali preživnine iz državnih ali samoupravnih blagajn. Prav tako mora biti predložen odrezek čekovno nakaznico za zadnje Izplačilo od bivšega pristojnega jugoslovanskega oblnslvn, po možnosti od L april« 1941. Prijavitelji, ki morajo po določbi člena 8. ddkazali svojo pridobitno nesposobnost, morajo o njej priložili Ri'ijayi izpričevali p zdravniškem pregledu. C’len 8. iinjniđija reiuje prijave ua sejah treh elanov. Culoibo o podelitvi začasne preživnine more izdati na osnovi navedb v prijavi, priloženih dokazil in podatkov krajevnega narodnega odbora, more pa tudi zahtevati dodatno predložitev dokazov in podatkov, bodisi od upravičenca samega bodisi pri krajevnem narodnem odboru, ali od obeli. Komisija mora rešiti prijavo kot nujno. Pri odmeri mora komisija upoštevati in skrbno pro-učiti premoženjske, rodbinsko in krajevno razmere prijavitelja. Komisija sklepa z večino glasov. Člen t>. Komisija mora svojo odločbo obrazložiti in v njej navesti pouk o pravnem loku. V razlogih mora biti zlasti navedeno, na osnovi česa je priznana oziroma odklonjena ; prijavitelju upravičenost do preživnine in na osnovi, katerih dejstev je odrejena višina preživnine. Odločbo podpišejo vsi elani komisije. En izvod odpravka dostavi komisija preko okrajnega N00 prijavitelju, 1 odpravek ministrstvu za socialno politiko, 1 odpravek skupaj s prijavo in vsemi zbranimi podatki pa ministrstvu za finance, da odredi izplačilo. Odločbe, s katerimi se prijaviteljem odreka upravičenost do preživnine, se dostavljajo naslovom po prednjem odstavku šele po pravnomočnosti. Komisija mora voditi kontrolnik uživalcev preživnine, v katerega vpiše po abecednem redu vse osebe, j ki jim je bila podeljena preživnina. Člen 10. Ce se po izdaji odločitve spremeni katera od okolnosti, ki so rabilo zn morilo pri določitvi preživnine, sme komisija svojo odločitev predrugačiti ali nadaljnje izplačevanje preživnine ustaviti. Vsako spremembo, id vpliva na preživnino, mora uživalec preživnine prijaviti pristojnemu oblastvu, ki je izdalo odločitev. Ce je bila preživnina podeljena na podstavi neresničnih izjav vlagatelja prijave, sc sme zahtevati, povračilo vseh nepravilno izplačanih vsot in izreči izguba pravice i do preživnine. Prav lo velja tudi za primer, če se ne prijavijo nastale spremembe, ki vplivajo ua preživnino. Člen 11. Zoper odločbo, s katero je bila upravičenost do preživnino odklonjena, ima prijavitelj pravico do pritožbe im ministrstvo za socialno poliliko. Pritožba se v roku 5 dni po prejemu odločbe vloži pri komisiji, ki jo je izdala. Pritožbeno oblastvo mora rešiti pritožbo kot nujno, j Njegova odločba je dokončna. Clcn 12. Prijava, potrdila in priloge k prijavi za preživnino niso zavezane nikakršni pristojbini. Clcn 13. Za izvršitev te uredbe potrebne predpise izda mini-eter za socialno politiko v soglasju z ministrom za finance; posebno velja to zn določitev odtegljajev. Ministrstvo za finance predpiše postopek za izplačevanje preživnine. Prijava državnih in samoupravnih upokojencev in prejemnikov življenjskih rotil, milostnih oskrbnin, podpor, priznanj, pomoči itd. 1. Ime, priimek iu očetovo ime upokojenca: 2. Hoj st ni podatki: 3. Službeni naziv, polož. skupin« oz. či nov ni razred: 4. Kdaj je bil upokojen; P0, katerem zakonu: 5. Točni sedanji naslov: G. Družinsko stanje (tudi starost otrok): • 7. Ima sam ali družina dohodek od premoženja ali od osebnega dela, kakšnega •« v kolikšni višini (na mesci:): 8, Ali mu je bila pokojnina ustavljen n, od koga in kdaj. Jo družina morda prejemala podporo, koliko časa, od koga in kolikšno: 9. Odkod jn za kateri mesec jo poslednjič prejel pokojnino Ln koliko (po možnosti je navesti številko likvidacijskega lista, napisano na odrezku Čekovne nakaznice) : 10. Življenje med okupacijo: a) ostal v svojem rednem td volišču: . b) bil zaposlen v javni ali zasebni službi, kje, koliko Časa in s kolikšnimi prejemki: c) sodeloval v osvobodilni borbi) k jo in Ur. ko: • č) bil zaprt, interniran, l:Elka< pod Začasno državno upravo. Za začasnega upravitelja se vpiše Raz-berger Alojz iz Celja. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Celju dne 18. septembra 1945. A III 173-2 133. Sedež: Celje. Dan vpisa: 24. septembra 1945. . Besedilo: W&schoIabrik >Hido« Lang & LichtcnŠcker Cilli — Unterkotting. . Na podlagi odloka ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenije z dne 12. IX. 1945, zap. št. Pers 2351/45, se poslavlja vse premično in tiepremično imetje tvrdke >Hido< pod začasno državno upravo. Za začasnega upravitelja se vpiše Raz-berger Alojz iz Celja, dkrožno narodno kot trg. sodišče v Celju dne 18. septembra 1945. D-R 126/45 — HR A 21-5 Zadružni register 134. VpiSl': Sedež: Cerknica. Ban vpisa: 24. septembra 194u. . Besedilo: Obnovitvena zadruga z ome-'enim jamstvom v Cerknici. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 19. avgusta 1945 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš; nadalje da določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da priskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblagati izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni uspO' sohljenosti. Zadružni delož znaša 200 dinarjev in se mora vplačati ob vstopu v E. V. Stid.< v likvidaciji, Ljubljana, ministrstvo za industrijo in rudarstvo (soba št. 10), najkasneje do 7. novembra 1945, ker sc sicer njihove terjatve pri likvidaciji no bodo vzele v poštev. Ljubljana dne 27. septembra 1945, Za »Energieversorgung Siidstoiermark, Aktiengosellschnft« v likvidaciji: tir. Stanko Štor s. r. predsednilc likvidacijskega odbora, dr. Stefan Soba s. r. član likvidacijskega odbora. Razno '•te?-- 802—3—2 Poziv upnikom in dolžnikom Na podlagi odloka AVNOJ-a od 21. novembra 1944 o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb pozivamo vse upnike in dolžnike volejrosenlva dr. Win. disch-Griltza Alfreda dedičev v Rogatcu, ^a..v 8 dni od objave tega poziva prijavijo vse svoje terjatve in dolgove, ter predložijo potrebne dokaziliie listi-na. Pravice, ki do tega roka ne bodo prijavljene, ugasnejo. Kor so po odloku AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944 nični in neveljavni vsi pravni posli, sklenjeni od 6. aprila 19-11 unije, pozivamo vso listo, k j so si jz lo^a veleposestva pridobili katere kolj prod-mele in stvnrj ali nepremičnine iz kateregakoli naslova (v odkup, v shrambo, v najem, v izposodifev ali v darilo), da ih najkasneje v roku 8 dni od objave lega poziva vrnejo ali pa prijavijo pod-pisarn upravi, ker bodo sicer prijavljeni prir.ojnim oblastvom radi kazenskega postopka. Rogatec dne 22. septembra 1945. Državna gozdna uprava v Rogatcu upravitelj: Ing. Radovan Zupančič 827 3-1 Poziv upnikom. ’ Prometna banka d. d. v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora z dne ti. av-gusla 1945 razdružila in prešla v likvidacijo. V smislu § 243. trg. zait, se pozivajo upniki, da prijavijo svojo terjal ve v roku treh mesecev likvidacijski firmi. i Likvidatorji Poziv 841' Delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo pri tvrdki Tovarna »Taninu« Goričane p. Medvode poziva vse upnike ju dolžnike podjetja, da mu javijo najkasneje 8 dni po objavi tega razglasa svoje terjatve oziroma oh-veze z (lokaznjm materialom, ker se po tem roku došle jnijuve no bodo več upoštevale. Delegat ministrslva za industrijo in rudarstvo pri tvrdki Tovarna Tanina Goričane p, Medvode. Vabilo na 873 ustanovno skupščino »MANUFAKTURA« d, d, v Ljubljani, ki bo dno 9. oktobra 1945 oh 1(1. uri v prostorih Zbornice TOI v Ljubljnui, Beethovnova ulica št. 10, s temle y dnevnim redom: 1. Začetek in konstituiranje sltupsčlne. 2. Sklepanje o ustanovitvi delniško družbo in kononoveljaviia ugotovitev družbene jrogodbe. 3. Volitev enajstih članov upravnega odbora. 4. Volitev potili članov nadzornega odbora m petih namestnikov. V Ljubljani dno 28. septembra 1945. Krcutzer Pavel, Scliaucr Dolio, oblastveno postavljena pooblaščenca 874 Vabilo na ustanovno skupščino »»ŽELEZNINA« g. <1, v Ljubljani, ki bo dne 9. oktobra 1945 uh 15. uri v prostorih Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnova uliuu št. 10, s temle d n e v n I m redom: L Začelok in konstituiranje skupščine, z. Sklepanje 0 ustanovitvi delniško družbe in končnovcljavna ugotovitev družbene pogodbe. odboru°*^eV emijstil1 ^nnov upravnega 4. Volitev petih članov nadzornega odbora in petih namestnikov. .V Ljubljani dno 28. Hcptembra 1945. Krcutzer Pavel, ScJiauer Dolfc, oblastveno Dostavljena pooblaščenca ! I I Vabilo na izredno skupščino zadruge KMiiTSKI HltANlLNI IN POSOJILNI DOM V LJUBUANIY z n. j., Ivi bo dne 1(). oktobra 1915 ob 9. uri v zadružnih prostorih Tavčarjeva ulival, pritličje, s temle dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Določitev števila odbornikov v okviru pravil in v zvezi s tem a) volitev članov upravnega odbora, h) volitev članov nadzornega odbora. 3. Predlogi in pritožbe zadruž.nikov. 4. Sprememba pravil, in sicer: v § iiB. pravil: Na skupščini ima vsak zadružnik pravico samo do enega glasu. ne glede na število deležev. G. Slučajnosti. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 37. pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočnih zadružnikov. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna zn sklepanje o točkil. dnev-11 ega reda ^Sprememba pravile, bo v smislu § 37. zadruž. pravil dne 31. oktobra 19-15 ob 9, uri druga skupščina na istem mestu, ki bo sklepala veljavno o iečki 4. dnevnega reda, ne glede na slovilo navzočnih zadružnikov. Popolno besedilo predlagane spremembe pravil je v poslovalnici zadruge mod uradnimi urami na vpogled. V Ljubljani dne 26. septembra 1945. ®42 Upravni odbor Izgubljene listine Uničeno mi je bilo izpričevalo II. let-n'ka drž. delovodske šole, slrojno-moj-strskega odd. na tehnični srednji šoli v Ljubljani, št. kat. 1 z dne 20. maja 1942 Im ime Ambrožič Albert iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. 830 Ambrožič Albert ‘ 1 • • ' >------ Izgubila sem izpričevalo VI. razreda •dušične gimnazije v Ljubljani za leto 1942/43. na ime Bačič Nevenka iz Trsta. 1 roglašam ga za neveljavno. 848 Bačič Nevenka . ^zgubil' sem osebno izkaznico št. 15, “'•lano 15. julija 1915 od krajevnega N°0 na Vrhniki na ime Bavec Leopold ? Vrhnike. Proglašam jo za neveljavno. °49 Bavec Leopold Ukradene so mi bile nova osebna iz-^•tica, izdana od komande narodne bce v Ljubljani, vojaška izkaznica, una od komande IV. armije in delav. i knjižica, izdana od mestnega načel-a v l.jublhni. vse na ime Brejc Jože Ljubljane. Proglašam jih za neverne, 4 Breje Jiižu Izgubila se je nova osebna izkaznica, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Černe Karolina iz Vevč 75 pri Ljubljani in prometno potrdilo z-a žensko kolo, ovid. št. tablice 2-140237-20 na ime Černe Zlatka iz Vevč, Proglašava jih za neveljavni. Černe Karolina 835 Černe Zlatka Izgubila sem začasno osebno izkaznico, Izdano od krajevnega odbora OF Jesenice pod št. 10.520 na ime Cop Ivana, Jesenice, Gosposvetska cesta 70. Proglašam jo za neveljavno. 860 Čop Ivana Izgubila sem nabavnico za otroške čevlje za Jezerška Borisa, izdano od M N 00, odd. za notranjo upravo v Ljubljani na ime Gamerc Marija iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 834 (Jamerc Marija Izgubil sem svojo osebno legitimacijo št. i-1133, izdano od krajevnega N00 Škocjan pri Mokronogu ter jo preklicujem za neveljavno. Globevnik Franc, 862 Škocjan 26 Izgubil s-tn novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani in prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 16562) rta ime Grabnar Viktor iz Ljubljane. Proglašam jih za neveljavni. 822 Grabnar Viktor Izgubila sem novo osebno izkaznico št. 9x808, izdano od krajevnega odbora OF, Bela cerkev pri Novem mestu, na ime Hočevar Ivanka s Hriba 10, občina Bela cerkev. Proglašam jo za neveljavno. 853 Hočevar Ivanka Izgubil sem začasno dovoljenje za izvrševanje čevljarske obrti v Ješenci št. 42, izdano od okrajnega odbora OF Maribor-desni breg pod št. 12 od dne 16. julija 1945. Proglašam ga za neveljavno. , 861 Kae Jožef, čevliar v Ješenci Izgubil sem nakaznico za kurivo serija C št. 6808, izdano, od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Kaiser Robert iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 846 Kaiser Itcbert na ime Transformatorske postaje v Pod. logu (okrožje Celje). Proglašamo jih za neveljavni. Kranjske deželne elektrarne 855 . Celje-Pcdlog Izgubil sem službeno legitimacijo št. SS6, izdano od komande narodne mi-lice v Ljubljani na ime Kraševec Jože iz Sela, občina Velike Lašče. Proglašam jo za neveljavno. 837 Kraševec Jože Izgubila sem izpričevalo I. b letnika drž. trgovske akademije v Ljubljani za leto 1941/42, na ime Kraševec Jurijana iz Logatca. Proglašam ga za neveljavno. 844 Kraševec Jurijana Izgubila sem izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu na II. drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani za leto 1942/43. na ime Kraševec Marja iz Logatca. Pro-glašnm ga za neveljavno. 847 Kraševec Marja Ukradena mi je bila nova osebna izkaznica, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Marinšek Nada iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 839 Marinšek Nada Izgubil sem izpričevalo o završnem izpitu na drž. trgovski akademiji v Ljubljani na ime Marinšek Stane iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. | 832 Marinšek Stone Izgubil sem izpričevalo VII. razreda III. drž. realne gimnazije v Ljubljani za I. 1941/42. na ime Mesec Marijan ji Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno, 831 ^ Mesec Marijan Izgubila sem osebno legitimacijo štev. 12613, izdano od ICNOO Škocjan pri Mo-kronogu ter jo proglašam za neveljavno. Metelko Milka, 863 Zloganj pri Škocjanu Izgubil sem indeks medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime Novak Boris iz Maribora. Proglašam ga za ne« veljavnega. 865 Novak Boria Ukradena mi je bj’a osebna izkaznica .št. 047328, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Oblak Draga iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 851 Oblak Draga Izgubil sem legitimacijo medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime Krajnc Branko. Proglašam jo za neveljavno. 864 Krajnc Branko Izgubilo se je dovoljenje za vozilo glavne trofejne baze za motorno kolo DKW Reg. št. M. L."P. 1767 in dovolilo zn vožnje, izdano od narodne vlade Slo-v eni] c y Ljubljani št. ohOO/F, uho izdani Izgubita sem izpričevalo III. b razreda drž. trgovske akademije v Ljubljani za leto 1943/44. na ime Obranovič Marija iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. ' 843 Obranovič Marija Izgubil sem originalno potrdilo o last-ninski pravic.; glede konja vojnega plena in njegovi izročitvi v popohui pri. vatno lastnino, Iz-dauo dne 24. julija 1915, ev. št. 408/48 od okrajnega, odbora OF v Slovenjem Gradcu na ime Plnnin-6ek Vili, mesar v St. Lenartu 53. Proglašam ga aa neveljavno 857 * Planinšek Vili Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Pekolj Vekoslava iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 828 Pekolj Vekoslava Uničeni sta mi bili izpričevali III. in IV, razreda dekliške meščanske šole v Kočevju na ime Prijatelj Marija iz Zn-mosteca pri Sodražici. Proglašam jih za neveljavni. 850 Prijatelj Marija Izgubil sem začasno osebno izkaznico št. 141, izdano od mestnega NOO v Kočevju na ime Reberšek Franc iz Kočevja 41. Proglašam jo za neveljavno. 824 Reberšek Franc Izgubil sem duplikat indeksa in legitimacije tehnične fakultete univerze v Ljubija^ na ime Šenk Ivan Iz Ljubljane. Preglom jili za neveljavna. 800 Šenk Ivan Odvzeta mi je bila akademska legifl-marnja medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime žimnic Nikolaj z Vrhnike. Proglašam jo zti neveljavno. 852 Žimnic Nikolaj Izgubil sem maturitetno izpričevalo drž. klasične gimnazije v Ljubljani za leto 1940/41. na ime Stnngl Vladimir iz Radovljice. Proglašam ga za neveljavno. 859 štangl Vladimir Izgubil sem izpričevalo II. razreda II. moške realne gimnazije v Ljubljani za leto 1942/48. na ime Židu Stanislav iz Planinc pri Rakeku. Proglašam ga za neveljavno. 885 Suln Stanislav Odvzelo mi je bilo Izpričevalo IV. razreda In končnega izpita na dekliški meščanski šoli zavoda Lichtenlurn v Ljubljani iz. leta 19-10. na ime Šušteršič Marica iz Ljubljano. Proglašam ga zn neveljavno. 853 Šušteršič Marica Izgubila sem izpričevalo V. b" razreda II, žensko realne gimnazije V. Ljubljani za lelo 1913/44. št. 388, izdano 30. junija 10-14 na ime Uršič Vanda iz Horjula. | Proglašam ga za neveljavno. 85U Uršič Vando Izgubil sem osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Varga Ivan iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 820 Varga Ivan Odvzeta so mi bila izpričevala IV., V. ; razreda in izpričevalo nižjega tečajnega I izpita III. moške realne gimnazije v Ljubljani na ime Wollfeiler Friderik z Dunaja. Proglašam jih za neveljavna. 8Ž9 WolHoiIer Friderik Ukradena mi je bila začasna osebna izkaznica št. 121, izdana dne 16. julija 1945 od kraj. NOO v Planini pri Rakeku na ime Ziherl Frančiška iz Planino pri Rakeku. Proglašam jo za neveljavno. 840 . . Ziherl Frančiška Izgubila se je osebna izkaznica št, 287, izdana od krajevnega NOO Crni-Potok na ime Žurga Ivan dz Debeč št. 5. Proglašam jo za neveljavno. 825, Žurga Ivan Urednik: Pohar Robert: tisk in založba: tiskarna Merkur — oba v Ljubljani. POSEBNA PRILOGA It štev. Zif* .Uradnem lista Slovenskega narodno osvobodilnega aveta In Narodne vlade Ftlovenlle11 t dne 29. septembra 1945 Ponatis iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije16 St. G7, 68 in 69 Stevži&c« @7 as 7. »epfeimUbr£> 629. Na podlagi člena 2. odloka z dne 30. novembra 1943. ° vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem pred-stavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji ter na podlagi resolucije z dne 10. avgusta 1945 o spremembi naziva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Začasno narodno skupščino demokratske federativne •Jugoslavije in na predlog ministrstva za finance izdaje Predsedništvo Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije naslednji zakon o razpolaganju z državnimi dohodki Člen 1. Vsi dohodki od javnih davščin, državnih podjetij in Posestev so državni. Člen 2. 1. Narodni odbori razpolagajo nepoeredno s krajev-uimi davki, katero odobrijo pristojni organi državne oblasti. Krajevni davki gredo tistemu narodnemu odboru, v katerega območju ima davčni zavezanec svoje stalno bivališče. Za osebe, nastanjene v inozemstvu, gredo krajevni davki tistemu narodnemu odboru, v katerega ob: moč ju je pretežni del njihove imovine. 2. Z dohodki mestne trošarine razpolagajo tisti mestni narodni odbori, ki jo pobirajo. Katera mesta smejo uvesti trošarino, odredi federalna vlada v soglasju z zveznim ministrom za finance. Člen 3. Federalne enote razpolagajo neposredno z dohodki od neposrednih davkov in z delom dohodkov od davka na poslovni promet in taks, pobranih v njihovem območju, ki se vsako leto določi z odstotkom v proračunu. Člen 4. Z vsemi ostalimi dohodki razjjoiaga pristojno zvezno oblastvo. Člen 5. Razpolagati z dohodki po tem zakonu se sme samo v mejah tistega odobrenega proračuna, v katerega spadajo ti dohodki. Člen 0. Ta zakon velja od dne 1. januarja 1946. Beograd dne 2. septembra 1945. Predserlništvo Začasne narodne skupščino demokratsko Icderativuo Jugoslavijo Tajnik: Predsednik: M. Poriiničič s. r. Dr. I. Ribar s. r. 630. Na podlagi člena 2, odloka z dno 30. novembra 1943 o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodno oblasti v Jugoslaviji ter na podlagi resolucije z dne 10. avgusta 1945 o spremembi naziva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Začasno narodno skupščino demokratske federativne Jugoslavije in na predlog ministra za finance izdaje predsedništvo Začasne narodno skupščino demokratske federativne Jugoslavijo naslednji zakon o ureditvi plačilnega prometa z inozemstvom (devizni zakon) Temeljne določbo Člen 1. Ves plačilni promet z inczcmr.tvsm in vsi pesti v državi itsr z inozemstvom, ki morejo vplivati na razvoj plačilne bilance naše države in na mednarodno vrednost domače valute (devizni posli), upadajo pod kontrolo zveznega ministra zn finance (devizna kontrola). Člen 2. Pod kontrolo spadajo v prvi vrsti naslednji posli: a) ves promet v državi in z inozemstvom: s tujimi valutami, s terjatvami in dolgovi v tujih valutah in z drugimi vrednotami, Id se glase na tujo valute; b) ves promet z inozemstvom: v domačem denarju, s terjatvami in dolgovi v domačem denarju in z ostalimi vrednotami, ki so glase na domačo valuto; c) ves promet z inozemcl v domači državi, Id ima za posledico spremembo v imovinskih odnošajih med našo državo in inozemstvom; in č) ves promet v državi in z inozemstvom, s plemenitimi kovinami (zlato in platina s platinsko skupino: ozmij, iridij, paladij, rutenij, rodij) v kovani obliki, v palicah, polizdelkih, kakor tudi v stanju, v katerem so te kovine pridobivajo v proizvodnji. Člen 8. S prometom po členih L in 2. tega zakona jo polog prenašanja vrednosli in kovin ter plačevanja treba razumeti tudi ustanavljanje, ukinjanje in spreminjanje ob-veznosti in stvarnih pravic na vrednotah in kovinah, kakor tudi spremembo imetnikov takih pravic in obveznosti. Člen 4. Noben pravni posol, s katerim se veaj ona stranka naveže h kakemu poslu iz Členov 1. in 2, tega zakona, ni pravnoveljaven brez odobritve v smislu deviznih predpisov v primerih, za katere je to določeno Člen 5. Prepovedano je sklepanje vseh poslov v državi, s katerimi hi so znesek obveznosti v domačem denarju vezal za zlato ali za kako tujo valuto. Devizna oblastva in devizni organi Člen 6. 1. Zvezni minister za finance kol vrhovno devizno oblastvo izvaja devizno kontrolo po banČno-valutnem oddelku zveznega ministrslva za iinance, po upravi za zunanjo Irgovino in po Narodni banki kol deviznih obla-stvih in po osebah, ki dobijo posebno pooblastilo, kot deviznih organih. 2. Razmejitev pristojnosti med deviznimi oblaslvi glede izvajanja devizne kontrole uredi zvezpi /ninister za finance s pravilnikom iz člena 25. tega zakona ali pa s posebnimi odločbami. Člen 7. 1. Posle, ki spadajo pod devizno kontrolo po tem zakonu, smejo opravljati samo take osebe in ustanove, ki imajo za to ali generalno pooblastilo ali pa konkretno dovoljenje pristojnega deviznega oblastva, kolikor ni opravljanje teh poslov dovoljeno po deviznih predpisih samih. 2. Zvezni minister za finance more tudi opravljanje samć posameznih vrst deviznih poslov odkazati v izključno pristojnost posameznih deviznih oblastev. 8. Narodna banka sme kot devizno obiaštvo pooblaščati posamezne osebe, ustanove in zavode kot pomožno devizno organe tako zn opravljanje določnih deviznih poslov, kakor tudi za opravljanje poslov devizne kontrolo. Člen 8. Narodna banka smo po pooblastilu zveznega ministra za finance vsak trenutek zahtevati od vsakega imetnika v državi, da ji ponudi v odkup vse količino deviz (ne glede na to, ali oo terjatve v tuji valuti, čoki, menice ipd.), valut, tujih vrednot in plemenitih kovin. Kadar hoče Narodna banka odkupiti, določi sama za to pogoje. Čleu 9. Pri izdajanju posameznih odločb eo pristojna devizna oblastva dolžna upoštevati tako celoto posamezne gospodarske panoge, kakor tudi vso osebe, ustanove in podjetja, ki sodelujejo v tisti gospodarski panogi. Prav tnko so oblastva dolžna upoštevati tudi koristi in gospodarsko možnosti posameznih federalnih enot. Člen 10. Devizna oblastva in devizni organi niso odgovorni m škodo, ki utegne nastati strankam zaradi izdajo odločb v smislu deviznih predpisov. Člen 11, Devizna oblastva in devizni organi smejo b privolitvijo zveznega ministra za finance pobirati od strank povračilo zn stroške v zvozi z izvajanjem kontrole po tem zakonu, in sicer povračilo za stroške, takse in provizije- Splošno določbe Člen 12. 1. Z devizami po deviznih predpisih se razumejo vse terjatve v inozemstvu po kakršni koli osnovi, v kakršni koli valuti, ne glede na način razpolaganja (s čeki, menicami, nakaznicami, kablogrami, nalogi, telefonskimi nalogi ipd.). 2. Z valutami po deviznih predpisih se razumejo vse vrsto efektivnega inozemskega denarja. Člen 13. 1. Z inozemci po tem zakonu se razumejo vse fizične m pravne oiie.be, ki imajo svoje stalno bivališče ali svoj sedež v inozemstvu, ne glede na državljanstvo takih fizičC n;l> oseb ali na lastništvo podjetij. 2. Z domačini so razumejo vse fizično in pravne osebe, ki imajo svoje stalno bivališče ali svoj sedež v državi, ne glede na državljanstvo takih fizičnih oseb ali »n lastništvo podjetij. 3. V spornih primerih odloči bančno-valufni oddelek zveznega ministrstva za finance, ali naj se kaka oseba fiteje za inozomca ali za domačina po tem zakonu. Člen 14. Z deviznimi predpisi se razumejo določbe tega za. kona, določbo pravilnika za izvrševanje lega zakona, odločbo zveznega ministra za finance, Mane na podlagi tega zakona, vsi predpisi o nadzorstvu nad uvozom in izvozom, katere izda zvezni minister za trgovino in pre-skri>o, iu vse tiste določbe iz sporazumov z inozemstvom, ki se nanašajo na plačilni promet. Kazensko določbo Člen 15. 1. Vsako neupoštevanje, izogibanje, izigravanje ali kršitev deviznih predpisov je kaznivo kot devizni prekršek, kolikor ne spada pod določbe kakega drugega strožjega kazenskega predpisa. 2. Poskus deviznega prekršita jo kazniv. Člen 16. 1. Kazni za dovizne prekrške so: 1. denarna kazen do 1,000.000 dinarjev, 2. zaplemba stvari ali vrednot, ki so bile predmet deviznega prekrška, in lo v celoti ali deloma; 3. odvzem pravice dobiti dovoljenje za opravljanje kakršnih koli deviznih poslov, bodisi začasno ali trajno, Te kazni se smejo izrekati hidi kumulativno. 2. Kazni izreka zvezni minister za finance. Člen 17. 1. Za devizne prekršite se smejo kaznovati ne samo Podjetja, poslovalnice in ustanove, za katerih račun je kilo dejanje izvršeno ali poakušeno, temveč tudi vse tiste °sebe, ki so kot njihovi zastopniki ali za njihov račun sodelovali pri nedovoljenem dejanju. 2. Za denarno kazni, izročene zoper kako podjetje, poslovalnico ali ustanovo, so odgovorni njih lastniki in Vse ostale osebe, ki jamčijo za obveznosti podjetja, poslovalnico ali ustanove v mejah svojega jamstva. Člen 18. 1. Devizni prekršiti zastarajo v 10 letih, * ■ 2. Zastaranje deviznih prekrškov ne teče, dokler se vodi postopek zaradi istega dejanja pred kakim drugim obtastvom (odst. 2.. člena 22.), Člen 19. Devizna oblastva in devizni organi, navedeni v od. stavku 1. člena 6. tega zakona, in vsi organi zveznega in federalnih ministrstev za finance so dolžni, kadar zvedo za kak primer neupoštevanja, izogibanja, izigravanja ali kršitve deviznih predpisov, da to nemudoma prijavijo bančno - valutnemu oddelku zveznega ministrstva za finance. Člen 20. Devizne prekrške preiskuje bančno-valufni oddelek zveznega ministrstva za finance, kazili pa izreka zvezni minister zn finance. A ko se v teku preiskave ugotovi, da je dejanje huje kaznivo dejanje, kaznivo po kakem drugem kazenskem predpisu, pošlje zvezni minister za finance vse preiskovalne spise tistemu oblastvu, ki jo pristojno za postopek o takem kaznivem dejanju. Člen 21. Javni tožilec in vsako drugo oblastvo, ki uvede po. stopek zoper kako osebo zaradi kaznivega dejanja, štor. jenega s kršitvijo deviznih predpisov, mora o tem ne-mudoma obvestiti bančno-valutni oddelek zveznega ministrstva za finance. Na zahtevo zveznega ministra za finance pošlje temu oddelku na vpogled tudi vse preiskovalne spise. Zvezni minister za finance ima pravico podajati pristojnemu oblastvu predloge glede preiskave in obtožbe. Člen 22. 1. Če izreče narodno sodišče ali kako drugo oblastvo sodbo zoper kako osebo, obtoženo zaradi kaznivega de. janja, storjenega s kršitvijo deviznih predpisov, pošlje prepis sodbe bančno-valutnemu oddelku zveznega ministrstva za finance. 2. A ko narodno sodišče ali kako drugo oblastvo v primerih iz prednjega odstavka koga oprosti, sme zvezni minister za finance kljub temu uvesti postopek zaradi deviznega prekrška ali ne rednosti. Člen 23. 1. Zvezni minister za finance sme pri Izvajanju do-vi zn e kontrole kaznovati zr radi nerodnosti z disciplinsko denarno kaznijo do 100.005 dinarjev osebe in ustanove: 1. ki neredno vodijo predpisane knjige in arhiv; 2. ki ne izvršujejo odredb ali se ne ravnajo po navodilih, izdanih na podlagi deviznih predpisov; 3. ki neredno pošiljajo poročila, katera se od njih zahtevajo v zvezi z njihovimi deviznimi posli. 2. Devizna oblastvo in devizni organi, navedeni v odstavku 1. člena 6. tega zakona in vsi organi zveznega in federalnih ministrstev za finance so dolžni, ako zvedo za kako takšno dejanje, tak primer nemudoma javiti bančno - valutnemu oddelku zveznega ministrstva za finance. Člen 24. 1. Denarne kazni, izrečene po točki 1. člena 16., dl. soiplinslte denarne kazni, izrečene po členu 23. ter stvari in vrednote, zaplenjene po točki 2. Člena 16., se polagajo na >račun zveznega ministrstva za finance za izvajanje devizne kontrole« pri Narodni.banki. 2. S tem računom epazpolflga zvezni miziister za finance za kritje vseh stroškov za izvajanje dovizno kontrole. Končno določi Čl on 25. Natančnejše predpise za izvrševanje tega zakona izda zvezni minister za finance s pravilnikom in z odločbami po zaslišanju Narodne banke. Člen 26, Ta zakon volja od dneva objave v Uradnem listu demokralske federativno Jugoslavijo. Beograd dno 2. septembra 1045. Pmlseduistvo Začasno narodno skupščino demokratsko federativno Jugoslavijo Tajnik: Predsednik: II, Pcruuičić s. r. Dr. I. Ribar s. r. 031. Na podlagi člena 17. zakona o agrarni reformi in kolonizaciji z due 23. avgusta 1945 in na predlog ministra za narodno hrambo izdaje ministrski svet demokratske federativne Jugoslavijo naslednjo uredbo o prednostnem vrstnem rodu pri dodeljevanju zemljo Člen 1. Prednostno pravico pri dodeljevanju zemlje po členu 16. zakona o agrarni reformi in kolonizaciji z dne 23. avgusta 1945 imajo kmetovalci brez zemljo ali s premalo zemlje, ki so: 1. borci nli invalidi partizanskih odredov, narodno-osvobodiine vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ter Jugoslovanske vojsltc; 2. družine in sirote padlih borcev iz prednjega odstavka; 8. žrtve in družine žrtev fašističnega terorja (t. j. osebe, katere so okupator nli njegovi pomagači zapirali, mučili, obsodili, internirali ali imeli v ujetništvu ter družine ubitih takih oseb); 4. invalidi iz prejšnjih vojn (1912-1918 in april 1941). Člen 2. Za borce osvobodilne vojne se štejejo tudi tisti: 1. ki so v zvezi s partizanskimi odredi, NOV in POJ ter z Jugoslovansko vojsko aktivno delovali proti sovražniku v njegovem zaledju ali na okupiranem ozemlju; 2. Iti so na osvobojenem ozemlju aktivno sodelovali s pnrtizainskimi odredi, NOV in POJ in z Jugoslovansko vojsko v borbi proti okupatorju in njegovim pomagačem. Z družino padlega borca ali žrtve fašističnega terorja se razumejo njegov zakonski drug in otroci, starši, dalje bratje in sestre in ostali Člani hišne skupnosti, katero je padli borce vzdrževal, če niso bili aktivno v službi okupatorja. Člen 3. Pravico do dodelitve zemlje po členu 1. to uredbe Imajo tudi tisti borci, navedeni y omenjenem členu, ki se prej niso bavili s kmetijstvom, ki pa se zavežejo, da se bodo ua dodeljeno jim zemljo naselili in jo obdelovali s svojo družino (točka 2, člena 46. zakona o agrarni reformi in kolonizaciji). Člen 4. Pri dodeljevanju zemljo osebam iz prednjih členov je treba paziti, da imajo med borci in invalidi osvobodilne vojne (točka 1. člena 1.) in med družinami takih borcev (točka 2. člena 1.) prednost borci prostovoljci in starejši borci (po letih, ko so stopili v borbo, 1941, 1942, 1943) in družino takih borcev; nato invalidi jz vojn 1912 do 1918 In aprila 1041, žrtve in družine žrtev fašističnega terorja in družine takih žrtev in borci iz 1944—1945. Člen 6. Člani družine padlega borca ali žrtvo fašističnega ‘ terorja dobo zemljo po temle vrstnom redu: žena, otroci, starši (oče in mati), bratje in sestre, ostali Člani hišno skupnosti. Člen 6. Moški in ženski borci in udeleženci narodnoosvobo. dilne borbo imajo enake pravico pri dodeljevanju zemlje. Člen 7. Pravice do dodelitve zemlje nimajo tisti, ki nimajo volivne pravice. Člen 8. Tn uredba velja od dneva, ko sc objavi v Uradnem listu demokratske federativno Jugoslavije. Beograd dne 2. septembra 1945. Predsednik ministrskega sveta in minister zn narodno hrambo: Maršal Jugoslavijo Josip Broz-Tifo s. r. (Sledijo podpisi podpredsednika in ostalih ministrov.) 632. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbo o cenah žitu v gospodarskem letu 1945/40, (predsednik Gospodarskega sveta in minister za trgovino in preskrbo, št. 10.439 z dno 4. septembra 1945). 633. Na podlagi člena 28. zakona o volivnih imenikih in na predlog ministra zn konstituanto izdajo ministrski svet demokratske federativno Jugori piiaiijti i?t kliuijn primivev v ('v::avniii eaviHlili za proiu(itlcjo scrsiaiiv zapor f>viaj;.i.. uredbe o pitanju, ))voiuuiii in rvnah jivašit ev. 2. Vsi zavodi za proizvodnjo h e ruma zoper svinj.iko kugo so pooldaireni nabavljali pnlrctmo virmno in ne-nunslcp prašiče na vsem ozemiju ilviiii.!,'ial- !:u lodeia-tivne Jupoalavije brez. pnscdmemi (imnijimja z.vezimpa niinislrslva za trgovino ju prmd.ibo. O nabavlimiili I ali-činah prašičev so zavedi dolžni dvakrat na me: ve po lati pmočiio upravi za pre. krtin pri zveznem mini d r.-dvti za trgovino in preskrbo in z.vo/.neimi ministivAvu za kmo-tijslvo. ft. Določbo ločit d) in e) Člena 7. uredbe o pilanju, prometu in centih svinj no veljajo za zavode zn proizvodnjo serumov zoper svinjsko kugo. 4. Z vso količino proizvodov, Id no dobijo s klanjem svinj v zavodih za proizvodnjo serumov zoper •svinir.ko kugo razpolaga uprava za preskrbo pri zveznem luinirtr-stvu za trgovino in preskrbo. Vcoavad dne -1.septembra .litju. ftt. 10138. Minister za trgovino Pvediicilnilc Oospodarsltega in proukrbo: svrda: Ing. Nikoli! Petrovič s. r. A. IJeurang n. v. fi‘17. V zvezi z 'odločbo Kub. Št.- 753 z dno 20. aprilu lOtb o prehodu Aiplenjtiiiilt sovražni- ltib kmelij d;ih jiouvrlrv pod itoflzoralvo zveznega ministra za knudljdui, jn tm-snsiov, ki so pred vojno hiln pod imposretino upravo ja nadzorstvom države, sc dajo na.ilodnjo pojp.31V.lo k odio tilu o preliodu p.rtfdoiijjoiuit s»vr’’”p!.?d-:?h kniefij-filiih poscKtov jptitl nnuztfišivo iniiu:i'č'[ei. oe-l»to, glvde tehničnega vod: tva. .lajanja proizvodnih in kontroie ti.ul njih izvajanjem vnlaiiu .-gilu. iiik dnrskili načrtov pa spodnjo v pri dojili .d zveznih oziroma federalnih ohiasiev, prhtlojnih zn zadevno In.limlrlj.kii panogo. Beograd dno 30. avgusta Iblti. m. ‘.im. Predsednik Minister za kmetijstvo: Gospodarskega sveta: V. CuLiiluvič B, r. A. Ilehrtuig s. r. Na predlog Narodno banko in po izkazani potrobi izdajem naslednjo o cilkupoviuiju t'-ijiii valut V zvozi z odločbo VH. iii. J2!‘> z dno 4. aprila 1015 so morajo Naredni lianki ponuditi v odkup vso količino tujih valut, ki ie vnosvjo iz, inozemstva v našo državo, ul.o jih vnesejo miši državljani ali ako oo vnesejo v njihovo kori;;!; Obvezna pomnil a so po tej odločbi no na. nul,a samo im efeklivno tujo valute, temveč ludi na iiekn. Bolog pomulbe tujih valut se mora v trikih primerih in prav tako ravnali tudi s kovanim zlatom. Kadar bore Narodna banka odkupili, opravlja to prede po svoji cnnlrnli in pmlružnirah ali pa tudi po odi.lih denarnih zavodih, ki jih v ta nnimni pooblasti. Beograd dne 2-1. avgustu ll)-ib. ' VII. i l. ofltiO. Miturdor za linnnce; Gr. Žujovie s. v, . CM. Na podlagi tlemi 14. zakona o izplačevanju potrdil, izdanih oh znmeiijavi okupacijskih bankovcev in o razpolaganju n Icrjnlvumi na vezanih računih izdajem tolo ga i.’.vn'evmije im.l.ima o i/.pliiZvviui.jii potrdil, izdanih ti;i t-iuitoitjitvi ufutjiiirjjfdiih haukoveov in o razpolaganju s tov jat vami im vezanih računih I. TC členu 0. Predpisi, ki veljajo zn pniiirnnjo in zavarovanje no-por,rednih davkov, so uporabljajo povsem tudi pri pobiranju prispevka v sklad za obnovo deželo in pomoč opiiiilo.iviiii)! krajem. H. Prednjo velja tudi zn člen 0. navodila zn izvrševanje členu t. zalionn o razširi Ivi veljavno, li zakona o jzplaro. vil n h i polnlil, izduiiih eb zamenjuvi okupae.ijrdiih bnn-kovrev in o razpoki};« n jn n terjatvami na vezan iti računih, z dno 7. junija llMn na območje Burme iu Hercegovine, lirval-ske ter Slovenije, in o izplačevanju potrdit, izdanih za okupaciji-dco bnnkovco, lej v kraju zamonjavo nitio biti •/fikonito plačilni) aredstvo, z dno 1(1. avgusta HHii (iv.vmHlo o izplačevanju in o raznnlngniiju g ter-jalvimii v Bosni in Hercegovini, Hrvatski lev Sloveniji). Beograd dne i). septembra 1015. VII. št. 621(7. Minister za finance) Sr. Zujović o. r. Nn podlagi Členov 1. in 3. zn!'‘na o valitvi narodnih poalaner-v v Uilavolverim skupščino (Zvezno skupščino in Skupščino narodov) je zvezno votivno komiaiin na svoji seji dne 3. septembra 10)5 v Beogradu izdala tolo tvi1.!: ();•!'■ d o i tvdoviivi šh-vila po- liiitcov za Zvezno fi-aipščino ushtvoivorno hktiptičino in o njiii porazdelitvi »in feiloralno (molv oziroiim p o!; raj in o 1. V smislu določbe frrtjpgn oibdavkn Členo 3. zn-kona o vvlitvi narodnih voslaucov v Uslavolvorno skup- ščino, se bo po ukazu pređsednižtva Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije z dne 1- septembra 1945 dne 11. novembra 1915, volilo 348 po-slancev v Zvezno skupščino ustavotvorne skupščine. II. Od števila poslancev, navedenega v točki L, se določi število poslancev, ki jih bodo volile posamezne federalne enote oziroma pokrajine, takole: na prebivalcev poslancev 1. Srbija 3,503.925 87 2. Hrvatska 3,436.305 86 3. Slovenija ........ 1,144.298 29 4. Bosna in Hercegovina .... 2,323.555 58 5. Makedonija 949.958 24 6. Črna gora 360.044 9 7. avtonomna pokrajina Vojvodina 8. avtonomna pokrajina Kosovo in 1,663.889 41 Metohija 14 Od skupnega števila poslancev, kolikor jih je določenih za posamezne federalne enote oziroma pokrajine, ustanovijo federalne (pokrajinske) volivne komisije število poslancev, ki se bodo volili v vsakem posameznem voli vnem okrožju in volivnem okraju. Obrazložitev; Število narodnih poslancev za Zvezno skupščino ustavotvorne skupščine se določi po celotnem številu prebivalcev, kakor se je ugotovilo pri zadnjem popisu prebivalstva leta 1931., tako da se na vsakih 40,000 prebivalcev voli po en poslanec. Po popisu iz leta 1931. je imela naša država 13,934.038 prebivalcev, torej pride na to število prebivalcev 848 poslancev. Razdelitev poslancev na federalne enote oziroma pokrajine se je izvršila po številu prebivalstva posameznih federalnih enot in pokrajin na podlagi popisa prebi-' valtitva iz leta 1931. Pri delitvi števila prebivalstva s številom 40.000, t. j. s številom, na katero se dodeli po en poslanec, so se pokazali tile ostanki: Za Srbijo 23.925, za Hrvatsko 30.305, za Slovenijo 24.298, za Bosno in Hercegovino 3.555, za Makedonijo- 29.958. za Črno goro 44, za Vojvodino 23.889, za Kosovo in Metohijo 32.064. Vsi ti ostanki sešteti znašajo skupaj 174.038 prebivalcev. Ako se to število deli s 40.000, da še 4 poslance, ki se dodelijo na ta način,' da se doda še po en poslanec tistim federalnim enotam oziroma pokrajinam, ki so imele največje ostanke, in to: 1. Hrvatski na ostanek 36.305 prebivalcev 1 poslanec, 2. Kosovu in Metohiji na ostanek 32.064 prebivalcev 1 poslanec, 3. Makedoniji na ostanek 29.958 prebivalcev 1 poslanec in 4. Sloveniji na ostanek 24.298 prebivalcev 1 poslanec. Beograd dne 4. septembra 1945. St. 8/45. Tajnik: Predsednik: Dalibor Soklatić s. r. Živko Đ. Jovanovič s. r. 641. Ukinitev omejitve za medkrajevne telefonske razgovore Z odločbo ministra za pošte, telegraf in telefon, VIII, št. 3958 z dne 18. avgusta 1945 je odpravljena omejitev za medkrajevne telefonske razgovore, ki je bila predpisana v mesecu maju 1945, ko je stopila v veljavo Telefonska tarifa (Uradni list DFJ št. 40 z dne 12. junija 1945). XI. št. 3958 — Iz t t. oddelku ministrstva p. t. t. v Beogradu 30. avgusta 1915. **> • Števlllc« 35 cirac* IS. seirst^mtsra 642. Zakon o listini Zdrnženih narodov (prodsedništvo Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije z dne 24. avgusta 1945). 643. Na predlog zveznega ministra za trgovino in preskrbo izdaje Gospodarski svet naslednjo uredbo o določitvi cen živi živini (govedu, prašičem in drobnici) za klanje in mršavim prašičem za pitanje Člen 1. Živi živini za klanje se določajo naslednje naj-viŠje cene; Govedo dinarjev I. vrsta, s 50 */o mesa v zaklanem e tanju . . 14.— II. vrsta, z več ko 45% mesa v zaklanem stanju 13.— III. vrsta, z več ko 40% mesa v zaklanem stanju 12.— IV. vrsta, z več ko 40% mesa v zaklanem stanju 10.—! Prašiči I. vrsta, težki več ko 145 kg žive teže . . - 25.— II. vrsta, težki od 131 do 145 kg žive teže . - 23.— III. vrsta, težki od 115 do 130 kg žive teže . . 21,— IV. vrsta, težki od 90 do 114 kg žive teže . . 19.— V. vrsta, težki od 60 do 89 kg žive teže . . 17.— Ovce I. vrsta, bolj rejene 10.— II. vrsta, manj rejene 9,— Koze I. vrsta, bolj rejene . . . . .......850 II. vrsta, manj rejeno .......... 7.50 Prednje cene so določene za 1 kg žive teže franko najbližji živinski trg rejcu, za nenasičeno živino, t. j. za živino, ki 12 ur pred prodajo ni bila ne nakrmljena ne napojena. Rejci oziroma pita vej lahko sporazumno s kupci prodajajo živino po prednjih cenah tudi franko kraj (hiša, posestvo, staja) rejca ali pitavca. Člen 2. Za pitanje namenjenim mršavim prašičem do 60 kg žive teže se določa najvišja cena dinanjev 30.— za 1 kg živo težo. Člen 3, S to uredbo sc odpravljajo premije m pitanje prašičev, določene v členu 6, uredbe o pitanju, prometu in conah prašičev, objavljeni v Uradnem tislu DFJ št. 5.) R dne 27 .julija 1.1. Še nadalje pa ostanejo v veljavi predpisi o prometu in klanju živino po uredbi o pitanju, prometu in cenah prašičev kakor tudi ostali odloki, odločbe in naredbe. Člen 4. Ta uredba zadobi veljavo z dnem objave v Ura(1 nem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne G. septembra 1915. Minister za trgovino Predsednik in preskrbo: Gospodarskega sveta: Ing. N. Petrovič s. r. A. Hobrang s. r. 644. Pravilnik o ustanovitvi in delu Komisije za ustavo pri ministrstvu za konstituanto Člen 1. Pri ministrstvu za konstituanto «o ustanavlja Komisija za ustavo kot posvetovalni organ. Člen 2. Komisija za ustavo ima nalogo, da proučuje ustavno in vsa ostala vprašanja v zvezi z osnovno organizacijo države in da izdela nnčrl ustave, ki bo rabil za podlago predlogu ministrstva za konstituanto zvezni vladi. Člen 3. Komisijo tvorijo predsednik, tajnik in potrebno število Članov, ki jih imenuje minister za konstituanto. Člen 4. Predsednik sklicuje in vodi soje komisije. Člen 5. Tajnik pripravlja material za seje komisije, piše sejno zapisnike in opravlja vsa tehnična dela in priprave za delo komisije. , Člen G. Članom komisije gre za njihovo delo nagrada, ki ji določi višino minister za konstituanto, Beograd dne 7. septembra 1945. 6t. 725. Podpredsednik vlade in minister za konstituanto: Edvard Kardelj a. r. 645. Odločba o načrtnem mdeljovanju in potrošnji elektrotehničnega materiala Na podlagi točke II. odločbo Gospodarskega sveta o določanju predmetov, ki spadajo pod načrtno razdelje- vanje in potrošnjo z dne 12. maja 1945, kakor tudi v zvezi s točko 7. odločbo ministra za trgovino in preskrbo o določitvi predmetov, ki spadajo pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo št. 4G7 z dno 9. junija 1945 in da bi so elektrotehnični material čim smotrneje razdeljeval, takole odločava: 1. Celotno načrtno razdeljevanje elektrotehničnega materiala, razen žarnic za domačo potrebo do 300 valov, vrši ministrstvo za industrijo, oddelek za energijo. 2. Razdeljevanje žarnic za domačo rabo do 300 vatov vrši ministrstvo trgovine in preskrbo po upravi za preskrbo. 3. Ministrstvo za industrijo, oddelek zn energijo obvesti vsak mesec ministrstvo za trgovino in preskrbo o izvršeni razdelitvi materiala. 4. Ministrstvo za industrijo, oddelek za energijo organizira za izvajanje razdelitve osrednjo in posebno razdelilne organizacije v obliki trgovskih podjetij. 5. Pod načrtno razdeljevanje elektrotehničnega materiala spadajo do nadaljuje odredbe: a) trofazni elektromotorji, motorji na izmenični in istosmerni tok, istosmerni stroji, hišne centralo, generatorji, transformatorji, razen zvončnih trasformatorjev, tovarniški ventilatorji in kompresorji na električni pogon, sesal k e, varilni agregati in usmerniki; b) vse vrsto slikal in pretikal, armature za stikalno plošče, oljna, ločilna in ekspanzijska slikala ter kondenzatorji zn jaki tok; c) kabelske glavo in armature, kabli in vsi prevodniki, ves izolacijski material, ves material za visokonapetostno naprave in vode; č) varovalke vseh vrst jn instalacijski material; d) telegrafsko-telefonske naprave, radiooddajniki, instrumenti in števci, Prednji material, razen žarnic do 300 vatov zn hišno rabo, so doli na podlagi navodil oddelka za energijo zveznega ministrstva za industrijo po centralnih in federalnih elektrotehničnih podjetjih, ki ga delijo dalje po elektrotehničnih zadrugah, elektrotehničnih in elektro-inštalaterskih trgovinah. 6. Material, ki ne »pada pod načrtno razdeljevanje: a) termični aparati, električni likalniki, električni kuhalniki, grelci, električni štedilniki, medicinsko svetilke, ventilatorji za domačo rabo in podobni hišni aparati; b) svinčeni akumulatorji, električno ure, baterijo vseh vrst, žepne svetilke; c) električni zvonci, zvon Sni transformatorji, lestenci in potrebščine za lestence; č) radlovaparati, radio-žarnice in material za sprejemanje. Razdeljevanje tega materiala vrše elektrotehnično trgovine in ele.klroiinštalaterske trgovino, n za določni material tudi trgovino, ki dobijo za to posebno dovoljenje od ministrstva za industrijo in rudarstvo svojih federalnih vlad. 7. Z objavo te odločbe v dnevnem tisku je razveljav- ljena točka 7. odločbo ministrstva za trgovino in preskrbo o določanju predmetov, ki spadajo pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo, št, 407 z dne 9. junija 1945. j Minister zn industrijo: Minister za trgovino in preskrbo: Andrija Ilebrnng s. r, Ing. Nikola Petrovič s. r.