Ubija vtšk den raaea sobo«, ls praznikov. Itfued A*0* SundafS and Holidaja. PROSVETA _ glasilo slovenske narodne podporne jednote • Uredniški in upravnlikl prostori: S657 South Lawndsla Ava. Office ol Publlcation: 1657 South Lawndale Ava. Telephone. RockweU 4904 LETO-TEAH gonn. Cena lista ia $6.00 Entered M et iSZ'oi^S S SrEVSS CHICAGO 23. ILU TOREK. 4. APRILA (APRIL 4). 1944 Subscriptlon $6.00 Yesrly 4TEV—NUMBER 67 Spopadi med Kitajci in Mongolci Sovjetske čete prodirajo »notranjost Rumunije Sovjetske kolone se vale proti Odeti. Moskva napovedala skorajšnjo osvoboditev vse Ukra- W„I11WMI .KCluur,, ^ jine. Ogrski regiment ujet v bližini čehotlo- roča o resnih spopadih med ki- .1 _ • _ '_________2X1_______taiskimi £«»fnrm Accepunce for mailing et apecial rate of poatagc providad terja section UPS. Ac^of Oct S. 1917. authorlied on Juna 4, 1918. ----- ji, , • m— ---------------- vaške meje.—Čete pete zavezniške armade se morale umakniti iz enega sektorja italijan ske fronte.—Američani metali bombe na Steyr, Avstrija, Brod, Mostar in Bihač, Jugoslavija.—Bitka za Imphal, zavezniški center v Indiji, se pričela malnlh časih je producirala 75 odstotkov vsega sladkorja in polovico vsega žita.4 Ukrajina ima bogata ležišča rude in mangana. Nemci so zasedli Odeso 16. oktobra 1. 1941 po 70 dneh obleganja. Ona je za Leningradom druga največja luka. Kot taka je glavni pomorski izhod do Balkana, Turčije, Sredozemskega morja in od tam do ostalega sveta. Po zadnjem ljudskem štetju je imela Ukrajina 31,000,000 prebivalcev. Hitler je nekoč sanjal, da bo postala žitnica Nemčije. toda njegove sanje so se razblinile. Ostanki nemške oborožene sile v Ukrajini so zdaj v nevarnosti uničenja. London. 3. apr.—Rusko prekoračenje reke Prut in invazija Kumunije sta povzročila paniko v Bukarešti. Vojaške avtoritete •o oklicale obsedno stanje. V London dospela poročila pravijo, da so Rusi udrli tudi v severno Rumunijo pri Gercu. Cele pod poveljstvom maršala Gregorija Zukova drobe nemške vojaške enote na južnovzhodni "lam Cernovic, glavnega mesta Bukovjne, dočim se oddelki ar-marii- generala Ivana S. Koneva Val(' proti Karpatskemu gorovju na /upadu in ustju reke Do-tovt na~jugu. Nemška in ru-"jun^i oborožena sila okrog 100.000 vojakov je obkrožena na w»-mlJU pri Odesi. ri.idno jx>ročilo objavljeno ds,r><- zjutraj, pravi, da so Rusi jijHl "i'rski regiment v bližini patina, 17 milj proč od češko- VovtikeH ~ " |jutc bitke pri Tarnopo-lu K ivelu, stara Poljaka, za- P • i raža bojazen, da boaU ** 'i padli v ruske roke. Italije« 3. apr,—Čete "ie so se morale umak-" sektorja pri Carro-pritiskom nemških ' »r motornih kolon, prasnilo glavnega zavezni ■'odo navezale stike z vsemi bivšimi vojsškimi častniki, ki so preživeli nemško okupscijo. Spor med Edenom in Churchillom Govorice o resifnaciji :držu ae vz< tuje jo *dle hrib Marrone. 15 nik univerze Suffolk Rooseveltov klobuk v krogu. London. 3, aprila. — Poučeni krogi so uverjenl, da bo zunanji minister Anthony Kden kmalu reaigniral. Navaja \te več vzrokov, izmed katerih je glavni ne-t>|H>razum med njim In premier-jem Churchillom. Trdi se, da gre Churchill preko Kdena v določanju smernic zunsnje politike Glsvni Churchillov svetovalec v določanju iirnertiic je lord Cranborne. Možnost je, da bi slednji nasledil Kdena. Cranborr*« je rhinlst**r za dominione v Churchillov! vladi, Izgleda, da se Eden nahaja v i »tem položaju kot ae je, ko Je bil zunanji minister v vladi pokojnega premierja Chsmberlai-na. Svetovalci alednjega v zu-Inanjih zadevah so bili llorece Wil»on, Mamuel lioare ln lord Simon. Odločitev, ali Kden o-stane kot zunanji minister v Churchtllovem kabinetu ali ne, pride v bližnji bodočnosti. Govorice, da bo odstopil, se vzdržujejo. Finski parlament se ie> stal v izrednem zasedanju PAASIKIVI SE VRNIL V HELSINKI Stockholm. švedska. 3. apr — Tu krotijo optimistična poročila, da bo mir med Finsko in sovjetsko Rusijo sklenjen ta teden. Odločitev bo morda padla danes v finskem parlamentu, ki se je sestal v izrednem zasedanju. Doznava se, da je Moskva omilila mirovne pogoje. Na podlagi novih pogojev bo Finska, če Jih sprejme, obdržala polotok Han-goe in Viburg, glavno mesto Ka-relije. Dr. Juho Paasikivl, bivši finski premier, ki Je igral vodilno vlogo v pogajanjih, katera so rezultirala v končanju prve vojne med Finsko In Rusijo v marcu 1. 1940, se ju vrnil v Helsinki s le-' talom iz Moskve, kjer se Ja mudil dva dni ln konferiral s ruskimi voditelji glede umika Finske iz vojne in sklenitve miru s sovjeti. On je navezal stika s Rusi v zadnjih dneh februarja in dobil pogoje, katere pa ja vlada zavrnila s Izjavo, da Jih na more sprejeti. Poročila iz zanealjivih virov trdijo, da Moakva zahteva večjo vojna odškodnino v zameno za koncesije v obliki obdrlanja polotoka Hangoeja ln Vlburga v finskih rokah. Ničesar ni snanega o diskusijah med Paasikivl jem In ruskimi voditelji glede sedmih nemških divizij, ki se nahajajo na Finskem. Gotovo je, da Je bil U problem predmet razgovorov. Člani finske vlade v Helsinku razpravljajo o situaciji in pričakuje se, da se bodo odločili o priporočilih v parlamentu. V Stock-liolmu prevladuje mnenje, da so izgledi glede umika Finske lz vojne in sklenitve miru s Rusijo zdaj boljši nego ao bili kdaj prej. Kaj bo storilo poveljstvo nemških divizij na Finskem, Ja predmet ugibanja. Švedski list Da- f gens Nyheter komentira obisk genersla H. V. Ostermsns, šefa finskega generalnega štaba, Berlina. On je drugi za feldmarša-lom Mannerhffimom ln zagovornik sodelovanja s Nemci. List omenja opszke, katere Je izrekel Osterman glede Paaaikl-vijeve misije v Moskvi in prizadevanj za sklenitev miru med Finsko In Rusijo, Možnost je, da bo skušal s pomočjo Nemcev • uprizoriti puč proti finski vladi. Vsa znamenja kažejo, da v prihodnjih par dneh pade odločitev. Unija zahteva predstavništvo v odboru Smith zapretil z oklicem stavke e Chicago. .1 apr —Unija Mech-anics Kducational Soelety, neodvisna delavska organizacija, zahteva predstavništvo v vojnem delavakem odboru,. Njen predsednik je Matthew Smith. Člani eksekutivnega odbora ao na svoji seji v hotelu Shermanu sprejeli zaključek glede oklica splošne stavke, če bo zahteva unije glede predstavništva zavrnjena. Smith Ja dejal, da Ja bila zadevna peticija predložena odboru, palje je rekel, da je ae-nator Thomas, demokrat iz Uta- . ha, priporočal uključltev predstavnikov unije v odbor, D. F. Cameron, tajnik blagaj-nik unije, je dejal, da ima ta -25,000 članov v lllinoisu. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT •4« GLASILO IH LASTNIMA SLOVEMSKE HARODME PODPORI« JEDNOTE Organ ol snd publuhod by Slovene National Bonolit Socioly Naročnina ta Zdrui.no driav. (laven Chlcafe) la Kanilo SS.0S JUtTsJ.OO m pol lata. 11.40 sa £ol»I loto, aa Chicafo In okolico Cook Co.. S7.M aa colo Wlo. SS 7» aa pol lota, m inosoatfoo SS.00. Siubcrlpiion ralo.: for ih. Unilod Stalo, <.xcopl Chkego) aad Canada SSOO por j"* Chicago and Cook CotnHr S7.SS f* ^Cri^V^RokopUl dopiaov i. n.na*o4onih člankov m no Traiajo. Rokoplal Uloraroo YMbl^ (trtlco. pojo.tt; dram.. pc.mi itd.) ao rrnojo poiiljalolju lo v alufcaju. če »o prflošil P°iIdrortuing raloa on agr..mcnt.—Manuacripta ol com mu niča tion. aIld unaoilcilod articloa will nol bo rolurn^i. Othor manuacrlpU. tach aa alorio.. play.. pooma. ol«.. wiU bo r.turnod to ».nd.r only vhan accompani.d by ».U-addrtMod and .tampod onvalepo. n.»lov na tm, kar ima atik b llalomt PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ava.. Chicago 23. Illinola (Glasovi iz naselbin MEMBER OP THE rEDERATED PRESS ; i a t 138 Datum v oklepaju na primer (April 30, 1944), poleg vaAega imena na naalovu pomeni, da vam ie § iem datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, da ae vam lost ne ustavi. Ruske armade ob reki Prut Uradni sovjetski vojni komunike je dne 27. marca naznanil veselo vest, do je druga ukrajinska armada pod poveljstvom maršala Ivana Koneva prodrla "do reke Prut ob rumunski meji! Nad tem velikim uspehom zmagovitih ruskih armad se je povsem upravičeno radovala zlasti vsa Rusija, z njo vred pa tudi vsi oni, ki želijo osišču skorajšen poraz. Kajti ta zmaga JS simbolična zato, ker so ruske armade prvič v tej vojni zopet dosegle točko ob lumunski meji. * d. Tu velika zmaga ruskih urmad, v kateri je bila nabijska bojna mažina pognana nazaj v razdalji okrog 900 milj—v razdalji, ki se lahko primerja dolžini med Chicagom in New Vorkorfi—ta zmaga je krona uspehov ruskih sil! To namreč pomeni, da so zmagovite ruske armade prodirale nepretrgoma naprej, da so Rusi podili Ncmce pred seboj vse od takrat, od kar je Hitlerja in njegove "ne-piemagljlve" horde zadel katastrofalni poraz pri Stalingradu pred enim letom! Reka Prut, ki teče med Rusijo in Rumunijo, je namreč tista točka, katero si je Rusija leta 1941 postavila za mejo. Tega leta je Rusija dobila nazaj svojo izgubljeno provinco Besarabijo, ki ji je bila vzeta po prvi svetovni vojni. Istočasno je zasedla tudi baltiške državice in zapadni del Poljske—ozemlje, ki je prted prvo svetovno vojno spadalo pod Rusijo. Kljub spremembam mej, ki so se v zadnjih dvajsetih ldtih menjale v pogledu Besarablje, smatrajo Rusi, da je vik;, besarabsku ozemlje rusko. V Besarablji je namreč rojstni kraj enega najslavnejših ruskih Junakov sedanje vojne—maršala Semjona.Timošen ka. Vsled tega so sedaj z veseljem pozdravile prihod ruskih čet v Besarabijo številne množice, kakor so pozdravile prihod sovjetskih čet besarabske množice spomladi leta 1941, ko je sovjetska Unija dobila Besarabijo nazm tik nred nacijsko invazijo Rusije. Sedaj so ruske čete na ozemlju stare Poljske in v Estoniji, dočim je še dobršen kos ruskega ozemlia v nemških rokah—okrog 60 tisoč kvadratnih milj vsega skupaj—uključlvŠl kos Bele Rusije na severu, ves Krim in majhen kos Ukrajine. Clm so se začele nemške armade umikati, so sovjetske sile odrezale več nemških divizij in jih deloma uničile. Računa se, da kljub silnemu ruskemu pritisku, se jc Nemcem posrečilo, da so izvlekli iz ruske pasti svoje razbite urmade v zaledje. Vsekakor sta jih stalingrajska katastrofa in pn zajetje pri Čerkasiju naučili, da se izplača, če se pravočasno umaknejo. Ampak najnovejša poročila, ki ptlhajajo s fronte, jasno kažejo, da so Nemci pri begu pustili za čeboj ogromne količine težke bojne opreme. Razumete, du Nemci nc bi bili tega storili, uko bi imeli čas, da odnesejo zlasti orožje, ampak umik je bil tako nagel, du so Jo ubrali v smer 'proti Rumu-ulji tako, kakor so pač mogli. Ruske zmage so jih popolnoma lz-nenudile, zato ni bilo časa, da bi po svoji običajni barbarski navadi uničili vse, kur se uničiti da. Nemške izgube na ruski fronti so ogromne, Njihove izgube v moštvu so velikanske, četudi bi bila ruska poročila pretirana. Po-točila namreč govorijo, da so Nemci izgubili okrog 13 milijonov mož, uključivši čez pet milijonov mrtvih. Da se sovjetske armude nc bodo ustavile nu leveni bregu reke Plut, Je gotovo. Po okupiranju Cernovlc, glavnega mesta Bukovine, bodo šle naprej, tak«) bodo šle naprej ob Cfnem morju in padcu Odese bo sledilo prodiranje v južno Rumunijo.' Sploh pa te kažejo znamenja na vsei dolgi fronti, da sovjetske armade pridobivajo na udurni sili z vsuk*m nadaljnjim dnem prodiranja. Za-rluge /a vse t<» gredo spretnemu vojaškemu ln političnemu vodstvu sovjetske Rusije—vodstvu, k« te strlo glavo najrievarnejšemu osvajcvulcu in sovražniku človeštvu v vsej zgodovin!! Še o starem naeoljencu Young»lown. Ohio.—Tudi jaz sem čital povest starega naseljenca in vsakikrutr sem moral sneti očala in si obrisati solze. Njegova Rožica ni bila samo rožica, marveč je bila diamant. Nekatere dopisovalke in dopisovalci ste tdko ginljivo pisali o tem mučeniku, na primer Katarina Bergant. Nekatfere dopisovalke bi mu rade postregle s klobasami—še celo z jelenjimi—in vinom in poljubi. Tudi vaši dopisi so mi privabili jtolze v oči. S tem ste pokazale, da imate blago srce. Tudi jaz bi rad postregel temu starčku z "železno" in pivom, kajti s klobasami mu ne morem, ker je že šest let, odkar mi je žena izročila kuhavnico radi bočni. Torej delam v kuhinji in šest dni na teden v tovarni. Nekdo je pisal, da bi tistefnu pravdniku, ki ga je omrežil, nategnil ušesa dve milji, ako bi ga dobil v roke. Pri tem delu bi se mu tudi jaz takoj pridružil. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da sta bila tudi oče in mams Rožice blagi duši. Mr. Vertinu želim še mnogo let srečnega življenja predno leže k večnemu počitku poleg svoje zveste Rožice/ Srečen je mož, ki ima dobro ženo. Dobra žena je možu toliko kot dobre noge. Brez dobrih nog si siromak, kakor tudi brez dobre žene. Tudi jaz želim, ds bi ponatisnili povest tega stej$-ka v knjigi v obeh jezikih in jaz bom kupil obe. John Koslevchar, 153. ga. Fant je bil že dalj časa pri vojakih, se izvežbal za strelca *v letalu in'bik na bojni fronti v Afriki in Siciliji, odkoder je bil pozvan v Ameriko in odpuščen od vojakov, ko so dognali njegovo staroat. Fant je šel prostovoljno k vojakom in bil je sprejet, ker ni povedal svoje prave starosti. Tudi vemo, da so mnogi slučaji, ko ima 15-letni fant več pameti in je telesno bolj krepak in večji kot pa kdo drugi pri 25-letni starosti. Čas je, da se Slovenci navadimo spoštovati delo, izkušnje in zasluge drugih. Ni vse, koliko je kdo izšolan. Upoštevajmo rek, ki pravi, če je seme dobro, bo tudi sad dober. In dobro seme se dobi tudi iz neučenega beraškega žepa. Ozrimo se na naše prvake, bo disi pri časnikarstvu ali pri naših . društvih in organizacijah kako priprosto so pričeli. In kaj imamo, danes? Pri naših orga nizacijah je toliko napuha, da ga nekateri kar iz sebe puhte, ko žanjejo ono, kar so neučeni pr vaki izorali in posejali. "Proč tem, ki je bil pred menoj, le mene poglejte, ki sem gospodar milijonskih skladov, znam nem Sko in sem kot odvetnik pri er •ganizaciji..." Spoštujmo naše prvake, vse one, ki jim gredo zasluge in so danes v grobu. Spoštujmo tuci še živeče in proč z napuhom, češ kaj sem in kdo sem. Ob priliki se dotaknem nekaterih naši umrlih delavcev. Matija Pogorele. S poti Kot sem že zadnjič omenil, sem bil v marcu več dni na potovanju. Bil sem na pogrebih in premišljal, da je smrt še najbolj pravična stvar na svetu. Vse drugo je krukarija, obdana z denarno pravico. Tako je pošten človek čestokrat obrcan ali kri-yo.obdolžen in obsojen. Vse to fiam je povedal v svoji resnični zgodbi stari naseljenec v Prosveti., Kar je ne le med Slovenci marveč tudi v obče zelo grda nehvaležna in umazana navada je'to, da po smrti polagajo rože ni grobove ln mrtveca hvalijo oni, ki so ga v življenju prega njali, obrekovali in krivo sodili Take opazke dobiva tudi naš stari naseljenec od nekaterih. Da ga omenjam, je zato, ker sem dobil pismo, $e fla poznam oziroma če sem ga kje sreča Odgovarjam toliko, da mimogre de sva se srečala v mestu Du luthu, Minn. Ali ker se ml ni predstavil, ne smem trditi, da ga poznam. Toliko pa rečem, da kolikor je mož prestal, je vreden vae pohvale, ne pa graje. Nekateri se ustijo, češ, kako bi mogel 15-letni fantina toliko prestati. Vse to se lkhko zgodi. Nedavno smo čitali v listih in tudi videli sliko 14-letnega fnnta, ki so ga poslali domov od vojakov, ker so ga iskali kot izgubljene- Gornlkovo—"filozofiranje" Belllngham. Waah. — Nekaterim ljudem je socialna demokra cija zašla v njih sistem in ne popustijo "niti za las". Sami sebi čestitajo na neomajni veri nekaj, kar se jim zdi, da je edi ni izhod iz človeške zablode boljšo človeško družbo. Seveda mnogi tudi yerujejo, da odreše nje pride le S pomočjo vere, pa naj bo že kktoliška, protesten tovska, turška ali židovska. Naši pradedje so bili pagam in tako tudi Rim in njegovo cesarstvo. Prvi kristjani so se skrivali po katakombah, ker so bili preganjani radi svoje vere. Tudi oni niso popustili za las. Ml danes vetfco, da so bili le nepotrebne žrtve svojih idej. Danes nam je vseeno, kakšne vere je kdo, ali pa nobene. In če bi nikoli ne bilo druge vere kot one naših pradedov, bi se svet' vseeno vrtel. Končno svet tudi ni nič na boljem radi Ver; nič ni pridobil, še izgubil je. Radi vere je bilo prelite mnogo krvi. Današnji častilci socialne demokracije na eni . in častilci bogastva, moči in slave na drugi strani si stoje nasproti kot ne-spravljivi sovražniki. Kateri bodo zmagali? Pozabiti ne smemo komunistov. Dasi imajo—ali so imeli—oni isti program kot socialisti, vseeno niso 'prijatelji. Med njimi je globok prepad, kar se ooaža že več let. Prijatelji niso zato, ker imajo različna pota za dosego namena. Tako je delavstvo razcepljeno. £atera stranka je bolja za delavstvo, so različna mnenja. Vse mi je odvisno o&okolščin. Razumni ljudje pravijo, da v Ru-iji ni bilo mogoče ustanoviti socialne demokracije. Ako bi ne bila uspela proletarska (boljševi-ška) diktatura, bi pa nastopila kapitalistična. Brez diktature M v Rusiji ne ostalo, vsej nekaj let ne. iMislim, da je vsakemu jasno, v vojni so bile še zmiraj diktature, pa naj bo v kateri koli državi. Rusija pa je bila Še posebno razdrta. Boljševiški kritiki bi morali vsaj to priznati, da ;ie v takih razmerah socialne demokracija nemogoča toliko časa da se država uredi. Tako smo razdeljeni, razen verskih dogem, v tri stranke: kapitalistično, komunistično ih socialdemokratično. Katera bo zmagala? Moj odgovor je: Socializem!* Komunizem utira pot ifocializmu. To je dovolj jasno Ko je bila Ruaija obdana od sovražnikov, je bila prisiljena po-služiti se sile (diktature), da je ^zgradila vsaj zasilno obrambo Zdaj bo pa Ruaija storila vse, da bodo sosedje njeni prijatelji ln se ji ne bo treba pripravljati za tretjo vojno. Kakor vemo, ima Rusija v načrtu, da zgradi novo moderno državo, s katero bo Še Ameriko prekoaila—eko bo mir zagotovljen po tej vojni. Problem prezpoaelnoati ne bo njen vladi delal sivih laa. Kritiki ruake diktature naj priznajo, če ao dosledni, da socializem do danes še ni imel ni kjer obstanka, to je, da bi se raz vil. Zakaj se ni? Zato ne, ker ni bil čas zrel. Moderno indua-trijo je ustvaril kapitalizem, ne socializem. V laboratorijih so že odkrili čudeže in jih še odkri vajo. Električno žarnico je iznašel Thomas Ediaon, kapitalizi TOREK, 4. APRTT.A je Hitlerju rastel greben in da bi nikdo ne more trditi, du je ne be nacijake ideje preplavile ves nikdar potreboval. Človek nik-avet. Kaj se je vendar zgodilo,' dar ne ve, kdaj pride nesrcca ali da je ta briljantno zasnovani na-1 bolezen, računati pa je treba tu-črt propadel? Sreča se je zaobr- di na smrtnino za dediče in po! Delavska politična akcija četudi nima politična akcija delavskih unij CIO ie nobenega l>oztkivnega programa /a podlago, gre njeno delo v tem oziru Jadr-no nuprej. Ha/ume se. da do prihodnjih volitev CIO ne bo mogla, tudi če bi hotelu, sestaviti pozitivnega programa, ki bi imel značaj močne in masne ter »amoatojne delavske stranke. T<. gibanje, ki ga v glavnem vodi CIO, Ima za svoj eli J odstranitev i/ kongresa pri orihndnjih volitvah on»h kongreanikov ln senatni jev. ki mi se ukazali sovražne napram delavskim interesom. To je sicer dober namen, nikakor im ne zadostuje potrebam ameriškega delavstva z nzirom na delavsko politično stranko. ' Sydney llllfman, nredsodnik uniie ohlačMn»h delavcev, načelujc odboru, ki zbira sklad dva in t! h ona dolar tev za financiranje političnih aktivnosti To ie že precejšnja vsota, ki bo nekaj štela, ampak \ primeri z milijoni dolarjev, k« t«h potrošita stari kapital!-stični stranki, te dokaj majhna Pri tem pa je značilno to. da se ie vsled tega znani reakcionarni knngit »nik Ihe* Tesaaa. k' "preiskuje" neameriške aktivnosti, zaklel, ds premeti nabira nje leg« sklada a tem. da to akcijo očrni pted javnost jI* V »vo|» iziavi te namreč namignil, da ae ta denar labi za tadtogovore WalterJa Wtnchella, namesto da se bi rabil za vojne n»t»'fe Med tema dvema sr /dat vrit ostra besedna bitka v Ustih .n t m » i adtu 7m delavce je v teh časih najbolj važno to, da ae lotijo lastne politike katera In morala ha/nat' na lasnem pozitivnem programu. V*r pa Izgledi, da h t«is gotovo . ne tiike stranke in ne takega piograma — - Margory Mltcholl. uradnica unito Unilod Fedoral Workora CIO v Sae rranetscu. CeL. in John McTernan. ral jo je pa kapitalist. V Zdru ženih državah je okrog 30 mil -jpnov avtomobilov, po- ameriških domovih vidiš radio, pralni stroj, moderno hladilnico. Vodo imaš v kuhinji in če hočeš luč, samo pritianeš gumb in svetloba je tu. Vsega tega naši predniki i niso poznali. Absurdno bi bilo, če bi te iznajdbe pripiaovali kakim idejam, na primer veri v božanstvo, socialni demokraciji sli značajnim ljudem. Nihče ni tako naiven, da bi smatra! onega, ki je iznašel kvas, kot socialista. Tudi Ediaona ni nihče vprašal po veri ali političnem prepričanju. Fakt pa je, da ao iznajdbe tukaj in mi jih uživamo. Iznajdbe ao zrevolucionirale svet, ne pa kakšen obskuren idealist. Kvas je bil na primer fundamen-talna iznajdba za človeštvo, ker je bila lakota premagana; ljudje so si vsaj delno pridobili kmh. Mi govorimo o kapitalizmu in socializmu ali demokraciji, ker se nadejamo sprememb po vojni. Vsakdo sodi po svoje. Zdravniki so izolirali bacile kolere, ki je v prejšnjih časih pokosila več ljudi kot vojna sama. Tudi njih nihče ne vpraša, kakšne vere so, ali če so demokrati ali fa šisti. Vsekakor so delavci—umski delavci. Vprašanje je tukaj, zakaj amo proti kapitalizmu, ko pa je omogočil toliko dobrega ?a človeštvo. Odgovor je enoataven: Zato, ker nima sposobnosti za pravilno distribucijo, ker aloni na profitu. In kadar ni profita, za kapitaliate ni trga in tako pride do periodičnih zaatojev v industrijah. depresija je tu in končno vojna. To je tudi vzrok revolucijam in novim idejam, ki so se porodile v glavah ljudi, ki ao si nadeli nalogo, da bodo oni napravili red v človeški družbi. To je tudi vzrok, da se je nemški t>arod poslužil Hitlerja, za-vrget mednarodni socializem in se oprijel—"narodnega socializma", kar pa je že imelo avoje korenine v nemškem nacionalizmu, da ao oni "superiornl" rtad drugimi narodi. Brez dvoma je bil sleherni Nemec ali nemšku-tar nrepričen, da je nemška civilizacija nad slovansko. Hitler je pa najbrže računal, da bo po svojih agentih pridobil Anglijo na svojo stran proti—boljševizmu. Chamberlaina in Daladierta je bil že pridobil, da sta mu dovolila invazijo Čehoslovakije. Tudi v Ameriki je imel več vplivnih mož za teboj proti—"boljševizmu". še vrč pa v latinski Ameriki. Torej povoda je bilo dovolj, da nila—o groza, Slovanom v prid! Zdaj zmaguje "boljševizem" nad nepremagljivo" nemško ar mar do. Strašno, strašno ... O usoda, ti si grozno neusmiljena ... Da je Hitlerjev načrt propadel, je predvsem zasluga dveh mož—predsednika Roosevelta ii\ premierja Churchilla, ki sta Rusiji takoj priskočila na pomoč. Uverjena sta bila, da nevarnost ne preti njunim deželam od Rusije ali Stalina, peč ps od Hit-erjevega "novega reda". Če bi slučajno bil kdo drugi na njunem meatu, na primer Chamber lainovega ali Undberghovega kova, bi se najbrže pobotala Hitlerjem za—razkosanje Rusije. Zatorej, kar se nas Slovencev in sploh vaeh Slovanov tiče, smo jim dolžni največjo zahvalo. Torej podpiraj mo te može v njih boju za zmago, kajti njih zmaga je naša zmaga. Stalin sam—vsaj mialim tako—je v zahvalo za to pomoč s strani An gUje in Amerike razpustil ko-minterno in podvzel korake za kooperacijo. Tako piše zgodovina usodo človeku. Nekdaj je bila moč in slava rimskega imperija. Se sa mo pred nekaj leti so Nemci sa njali o svoji "superiornosti" in nadvladi sveta in—izgubili. Kaj prinese bližnja bodočnost? Vsekakor ae nahajamo v velikem preobratu. Kritika proti staremu naseljencu se mi Zdi nečastna. S tem se moža le žali, dasi ni nikomur nič žalega storil. Njegova nemila uaodfa je hotela, da je bil toliko let "izgubljen", med tujimi ljudmi, ki ga na starost niso zapustili, marveč delijo z njim življenje kot z rodbinskim članom, dasi jim je tuj po rodu in narodnosti. Iz tega se vidi, da je družina plemenitih src in zasluži spoštovanje tudi od najrevnejšega človeka, ne glede na bogastvo teh Američanov. Že to m je dovolj dokaza za resničnost njegove povesti. Sicer pa on nas nič ne prosi. Pokazal je, da ima Še ljubezen in spoštovanje do svojega naroda. Saj je svoj spis pričel z vzklikom: 'To Je jezik moje mamice . . ." Mi čitatelji Proavete bodimo vsaj toliko olikani in izobraženi, da se omejimo z neosnovanimi dvomi v javnosti. George Gornik. Poročilo aaetopnlka Herminie, Pa.—To poročilo bo nekaj o potovanju in nekaj drugem. V Greenaburgu sem obiskal Matta Marovicha, ki je bil nedavno operiran na slepiču in kili, vendar se sedaj zdrtvi doma. Matt je kupil knjigo My Native Land, dal copak v tiskov ni sklad Proletarca in pozdrav zase in ženo v Majskem Glasu. Matt je napreden in razsoden človek. Je predaednik društva 223 in podpredsednik westmore-landake federacije SNPJ. Želim mu skorajšnjega okrevanja, Uko da bi bil na prihodnji seji federacije, ki se vrli v Yukonu četrto nedeljo v aprilu. Tudi L. Palčiči sem našel postelji. Muči ga zopet revmatizem. Ko sem mu prijateljsko stisnil roko, je skoraj zakričal, tako ga je zabolelo. Torej je resno bolan, dasi ni oa bolniški listi. Tudi on je dolgoletni član društva 223 in je kupil knjigo My Native Und. Obiskal sem še nekaj drugih, toda jih nisem našel doma. Slišal sem, da je preminila hčer Gorenca v HaidenviUu. Bila.jo omožena in jd* menda umrla na porodu, dete pa živi. Slišal sem tudi, da se je poročil njen oče, ki je bil več let vdovec in menda dela v County Homu. Na Edni št. 2 je George Lončar zopet ponovil Prosveto. Tudi on je samski, rodom Srb, na ročnik Proavete. pe pa član jednote. Gredoč z Edne sem sc ustavil pri Strojanu, ki me je na poti pobral v karo, ko je šel z dela s sinovoma. Začudil sem •e. ko sem videl njegov shujšani obraz. Vprašal aem ga. kaj mu je. Dejal je, da je bil operiran in izgubil je 36 funtov teže. Na mojem potovanju najdem veliko ljudi in ai mialim. kako ao nekateri slepi, ko trdijo, da društvo ni potrebno, koliko ao že vplačali, dobili pe malo. Dobro ie za vsakega, kdor ne potrebuje bolniške podpore, ampak greb. Kaj imajo pa oniTkinn spadajo k društvu? Denar vae> eno gre v slabe ali dobre na-mene. Po mojem mnenju je za delavca najbolje, da investira tistih par dolarjev na mesec, ki mu ostanejo od preživljanju, v pod. porna društva, še sploh pa kot je SNPJ, ki tudi vzgaja svoje člane in jim daje dober peduk o življenju. Bratje, udeležimo se zopet prihodnje kampanje za no. ve člane, da zamašimo luknje, ki znajo nastati pri društvu radi padlih vojakov na li>Hitah uključivši industrijsko fronto in druge nesreče. SNPJ se ne sme krčiti, marveč mora razširjati svoje košate veje. V West Newtonu sem obiska! zopet Rudyja Kreča, ki mi je dal zopet oglas za Majski Glas, mrs. P. Šinkovec pa je ponovila Prosveto. Ona je sestra br. Lajov-ca v Hackettu, tajnika društva 90. Ko sem bil zadnjič tam, sem ga obiskal in mu prodal koledar. On ne more več delati, ker je bil pobit v rovu, pa tudi v letih je že. Sinkovčeva hčer je zala, mlada žena, alt je žalostna, ker je možiček v armadi. I Res se mi včasih zasmilijo te mlade žene, ker jim usoda greni življenje in ne morejo uživati sladkosti ljubezni. Morda pa jim bo tudi koristilo, ker si bo-do bolje utrdile svoje ude. Pa tudi to ni pametno, da so se nekatere poročile, stare okrog 15 let, predno so se naučile kakšnega gospodinjstva.v Jaz bi sveto-" val tem našim mladim ženicam, da sežejo po "možganskih medicinah" v svojem prostem času, vsaj pa one, ki niso preveč utru jene od trdega dela v tovarnah, ker po tej vojni bo treba dosti razsodnih državljanov, ako hočemo ohraniti demokracijo v Ameriki. 1 Obiskal sem mrs. Oblak Valenčkove, ki imajo tudi sinove v službi Strica' Sama, tako tudi mrs. Pevc. Vsi so na odgovornih mestih. V Gratztonu sem obiskal Mirtove in Matta Tor-karja, ki je ponovil Prosveto na mesto Merharja, ki je moral pustiti delo radi naduhe. Tudi Turkmanov sin je nekje preko morja. Pri Klunu v Lowberju sem slišal žalostno in obenem veselo novico. Eden njihovih sinov služi v mornarici. Neka norveška ladja je trčila ob njihovo, ki je eksplodirala, ker je bila men da naložena z gasolinom. Sedem nlbrnarjev je bilo takoj ubitih, drugi pa so poskakali v morje. Kari Klun je močne narave, težak okrog 200 funtov in vzdržal je na odprtem morju 14 ur pred no je prišla rešitev. Rešilni pas y mu ni nič pomagal in ga je mo-" ral zavreči, ker ga je vlekel proti gorečemu olju. Boril se je torej s prostimi rokami, da vzdržal nad vodo. Pričakujejo, da se kmalu vrne domov na dopust iz bolnišnice, kjer se nahaja menda radi prehlada v ledeni vodi. Drugi Klunov sin pa nahaja v Siciliji in je pisal, k* ko vesel Je bil, ko se je srecsl z Vincentom Tratnikom iz domače naselbine v Italiji. Lahko]( mislimo, kako so fantje veseli, ko se snidejo v tujini iz tigma« vasi. V domači naselbini so bratje Bertl ponovili Prosveto. Jam« Pajčer pa Proletarca. Dne 2«. marca zgodaj zjutrtl sem se podal v Strabane na konferenco Prosvetne matici PrsSH no se je pričela, sem obiskal nekatere naročnike, da sem napravil za vožnjo. Obisk;, i sem B dečeV Bartolove in dru^c. ki| ponovili Prosveto. mrs. Alt*n£ ni, ki ima tudi sina pri vojsW» Franka Tomšiča. Paula !' Joe. Sajna, Antona Lcsnikarp in mrs. Pavčič. Njen moz| ■ je bil v postelji tisti dan. * ni dobro počutil. Njegova m je želja se ni uresničil* £ da se vojna konča v prosU-m m tu, kajti Hitlerjeva "*so|P| vztraja do zadnjega. ^ slijo, ako morajo naj nasprotniki plačajogiH ceno, če nočejo njihov*« Mrs/Sterle mi je nan*»nn-j j. prinesem knjtr ■ v Land. Njen sin. ki g« J« ljubila, ker jo je kratkji padel v vojni, kakor Proavete že lahko razx| njenega dopisa, v fcMrt" le priobeme slike vseh (Dalje na J. stran*) viso* fds m) H fl ČUtfU brli Zakaj se Tito bori a RAZGOVORA S SAVO k kosanovičem Izmed ameriških listov, kate- ri so se odlikovali s svojim ob- Lktivnim in P^tenim PlsanJem o dogodkih v Jugoslaviji, zavzeli. New York Post eno od prvih iLt Uredniki tega lista, so pojili s svojimi izvajanji v uvodih da so dobri prijatelji julijanskega ljudstva. Baš te L je New York Post zaključil prinašanje ponatisa znane brošu-„ Hovvarda Fasta o Titu. V svoji izdaji dne 21. marca ,e ta list prinesel intervju ali {izgovor s Savo Kosanovičem. Poročevalka Naomi Jolles je spi al* intervju, iz katerega povzemamo sledeče: "Sava Kosanovič, minister prometa in prehrane v jugoslovanski vladi, katera je v marcu 1941 zrušila apizarski režim, kateri se je prodal Hitlerju, je prvi gin vlade, ki je stopil na stran partizanov. Preteklo leto je podal ostavko in odtlej se ni mogel vqi strinjati s politiko zamejne jugoslovanske vlade Savs Kosanovič "Govoreč o pogosto naglaša-Dih nesoglasjih med Srbi, Hrvati in Slovenci," pravi Miss Jolles v svojem uvodu k razgovoru, je mr. Kosanovič poudaril, da so ta nesoglasja bila vedno podži-jana po reakcionarnih interesih; ijprej po avstro-ogrskem cesar-itvu, zatem po diktaturi kralja lleksandra in končno po nači- nih. Sedanja propaganda teh •eakcionarjev ie, da Mil^jlovič iredstavlja Srbe, dočim so jim Irvati, ki simpatizirajo s Titom, lomunistični ozir. dominirani po lofliunistih. "Se ni dolgo," je dejal Kosa-wvič, "ko so bili Hrvatje obto- eni kot fašisti, ki so ubili kraja Aleksandra." V članku je dalje rečeno: "Ko-Movič, ki mu je 49 let, izhaja stare rodbine pravoslavnih Necenikov, kateri so se dolgo »rili na narodnem polju. Šolal ie najprej na Reki, ki je bila daj pod vlado Budimpešte, fbsko-hrvaški jezik ie bil začinjen. V reških šolah so učili mo madžarski ali pa Italijan-» Jezik. Že takrat sem videl tem krivico, je pripomnil Ko-iftovič. "Ali o sebi ni hotel govoriti in le nehote odkril, da je bil in-mirsn in bi bil tudi skoro ubit, k temu je dodal: Govoriti o »kih nedemokratičnih postopkih ' moglo napraviti vtis, kot da bila Jugoslavija osnovno faši-'toa dežela. Potem bi se lju-J* vprašali: Kakšna razlika je, * izgubi Jugoslavija borbo pro-Hitlerju ali proti njenim občnim reakcionarcem? "V ostalem je moja oseba Wnne važnosti,".je dejal ter ae F" povmil k predmetu, kate-^ J« najbolj pri srcu: Pjoti/.uni." je dejal, "so v gjjUfričeii obstajati že pred k" sta Hrvaška seljaška " Samostojna demo-ti mka, poslednja pre-ka. formirali seljaško-Mo koalicijo, da delu-I proti diktaturi. Važ-<■ to. da so složno te-'» Hrvati in Srbi. 1 ko je kralj progla-ir» razpisal volitve, Rotirali volitve," je ' m, "ker ni bilo mole opozicija do bese-•''vanjs v pa plamen- l«*to dni po smrti r :'"dra. so bile raz-p volitve, z javnlrh je dodal pomen-le hotel gLasovatf • moral iti pred po-" i*ijo in po tem si ,f ds to ni bilo lah-d) trmu dob|la opo-toliko glasov kot tlrv ttrikii itak;, pezr, ''k:-.!; ► *>rJ tl II U del -"Leta p ari*) r L 'U vlada, medtem ko so dobivale vlade v Avstriji, Nemčiji in Italiji po 99 odst. večine. "Jaz smatram to za znak veli ke politične zrelosti našega se-Ijaštva. Vedeti je treba, da večina naših seljakov ali kmetov nima posebne formalne naobraz-be. V onih predelih, koder so bili ljudje dolgo pod Turki, je večina žen nepismenih." "Kaj pa jim potem daje to zrelost?" "Mi živimo v jako zanimivem kraju sveta," je odgovoril Kosanovič. "Na torišču zgodovine Mi imamo tradicionalno ljubezen do svobode in za nami je dolga borba za narodni obstanek. "Baš pred nacijskim napadom sem se vozil z železnico iz Za greba v Belgrad. In povsod so ljudje spontano peli pesem Hitlerju, kako bo izgubil glavo na Balkanu in pa ono, ki pravi, da je boljša vojna nego pakt s Hitlerjem in boljši grob nego robstvo. "Najboljše orožje proti Hitlerju," je rekel, "je biti pripravljen umreti za svojo stvar. Zato je bilo partizanom mogoče brez tankov in brez letal zlomiti se dem ali osem nemških ofenziv/ Ali kakor je Kosanovič vnet pobornik Tita, nima kljub temu nič izredpega proti Mihajloviču kot človeku. "Mihajlovič," je dejal, "je položaju, kot je bil vaš general Lee, ki se je v civilni vojni bo ril proti osvobojenju sužnjev in proti uniji—medtem, ko je Tito nekakšen Lincoln, ki se bori, da reši edinstvo, ker, kakor vidite, partizani se bore tako proti osi-šču kot za zedinjeno, demokratično Jugoslavijo." Kosanovič je prišel v Združene države v vladni misiji po nacistični okupaciji in je potoval preko Grčije, Palestino in Južne Afrike. Ob tolmačenju, kaj so nekdaj značili četniki, je dejal, da je bilo po zlomu jugoslovanske vojske na stotine gnezd odpora in absurdno bi bilo misliti, da je bila od kraja ena sama organizacija. "Mihajlovič," je rekel, "je bil častnik. Jaz- mislim, da je bil iskren, toda je bil od početka obkoljen s slabo politično atmosfero. To je bilo katastrofalno, a vlada in' diplomatje, ki so delovali v njegovem imenu, so bili pa še bolj katastrofalni. - "Važno je danes to, da se ve, da člani današnje vlade ne predstavljajo nikogar v Jugoslaviji. To so v glavnem diplomatje, kateri so bili postavljeni na svoja mesta v vladi po režimskem dik-tatu. Naravno oni ne predstavljajo ideje 27. marca, katera je zrušila baš apizment. •*Oni so podpirali Mihajloviča in izzivali stara trenja v nadi, da se povrne nazaj diktatorski režim. "Kljub takozvani srbski propagandi proti partizanom, je v vrstah partizanov 58 odst. Srbov. To je vsekakor znak naj-jačje kooperacije.—Deliti Balkan na sfere interesov, se pravi ustvarjati pogoje za novo voj-np. r V zaključnem razgovoru je mr. Kosanovič naglasil: "Edino rešitev, ki jo vidim, je veliks demokratična federacija vseh južnih Slovanov. Ts naj bi uk-ljučevala tudi Bolgare. Oni so isti narod kakor mi in med nami ne obstajajo izrecne narodne meje. Veliki zavezniki bi morali podpirati Tita v polni meri. Ni potrebno, da se dela skozi vlado, upostsvljeno v Kairu pred petimi meseci, katera tako ne pred-stavlja nikogar. "Progresivnost je edini nsčln borbe proti osišču. Ni potrebno imeti strah i pred soelslno revolucijo. Istočssno rečem, da narod, ki ie izgubil v borbi za osvo-bojenje milijon življenj, zasluži, ds 'ms bodočnost zagotovljeno. -ZOJSA. "1 _1 1944 WAftrUNP Glasovi iz naselbin (Nadaljsvsnj* s 2. atrani.) treh sinov. Pravijo, da Bog najbolj tepe onega, ki ga najbolj ljubi. Ampak to je slaba tolažba in tak Bog je krut* in sadističen. Konferenca Prosvetne matice je bila še dobro obiskana. O njenem izidu ne bom poročal, ker bo to najbrže kdo drugi storil, morda mrs. Gorenc iz Imperiala, ki tudi rada dopisuje in je ponovila Proletarca. Tisti večer sem se v Pittsburghu udeležil še druge konference ali banketa, ki je bil prirejen v počast 60-letnici dr. Van Esse-na, ki se že 40 let udejstvuje v socialističnem gibanju, sedaj pri socialdemokratični federaciji, banket mu je priredila v hotelu Roosevelt podporna organizacija Workmen's Circle, v kateri ae tudi zelo udejstvuje- Ta organizacija stoji na enakih principih kot SNPJ s to razliko, da se bolj udejstvuje v delavskem in socialističnem gibanju. Iz Strabana v Pittsburgh sem dobil "ride" pri družini Tomšič iz Buttlerja, drugače bi bil »tak prepozen. Kolekta je prinesla 11792, kar bo porabljeno za politično delo v okrožju Pittsbur-gha. Dve društvi sta darovali po $100 in tudi dr. Van Essen je prispeval toliko, ostale vaote pa so bile od dolarja do $25. Prišlo ie nešteto pozdravov iz Philadel-jhije, New Yorka in Readinga na jubilanta, ker je vedno pomagal gibanju. Zato je tudi sp^ štovan od vseh, ki ga poznajo. Skrbel je vsa leta za dobre govornike, ne samo za ameriške, marveč tudi iz evropskih dežel. Leta 1926 je prišel Gene Debs na njegovo povabilo v Pitts-aurgh predno je umrl. Shods se e udeležila velika množica, toda xxlpissni ga takrat ni slišal, ker sem bil v Chicagu na neki kon-ferenci. Slišal sem ga pa potem ■Clevelandu, kamor nas je šlo iz Pittsburghs poln vlsk, kar je tudi organiziral dr. Van Essen. Na tem banketu je on najbolj prepričevalno govoril. Orisal je razvoj delavskegs gibanja v Ameriki, grmadenje ameriškega kapltaja, razkošno življenje kapitalistov, razočaranje In polom, tehnični razvoj v industrijsh, obe svetovni vojni in kaj storiti, da se prepreči tretja svetovns vojns, Kekel je. ako v prihodnjih de*ct(h letih ne pridejo potrebne reforme, bo tudi Amerika posula pogorišče Hitlerjev in Mussolinijev, ker tudi v tej deželi prihaja enak zastoj kot je bil v Evropi pred to vojno, to je bankrotiranje kapitalizma, ki širokim masam delavstvs in srednjih slojev ne nudi več prilike do poštenega obstanka. In Uko išče rešitve ifoapodarskih proble-mov v—vojni. Ampak s tem se problemi le pogoršujejo Nekoč te neka dopisovslks napravila opazko, "da bo treba tu-di Zorniku možganskih medicin." Ds. res )e tako, zato pa ne odnehsm. čepi a v moje delo ne pomeni več kot kaplja v morjir Med potjo domov v pondeljek Krm se ustavil tudi v Braddocku in obiskal Matta Junkota, ki tudi jamra radi revmatizma: Rekel je, da ne ve, če bo mogel tisti dan na delo. Ponovil je Prosveto, i dasi še ni bila iztečena. Ponovili ata jo tudi mrs. A. Sam-sa in mrs. Kučič. Tekoči teden bom doma, ker me nekaj prijema v vratu in tudi v ramenu. Menda je vzrok vreme, nekaj pa starost. Ako bo šlo po sreči, bom v aprilu zopet obiskal naselbine Bridgeport z okolico, Sharon in Girard, O. * Anton Zornlk. zastopnik. Mati le lo mati Butte. Mont.—Citala sem dopis Tončke Skufcove, ki ga je pričela, da "ptički nam ie pojo" itd. in se zopet zalatels v starega naseljenca. Ne gre ji v glavo, zakaj je Vertin zasovražil mačeho. Stvar je čisto enostavna: Zato, ker jim ni izkazala ljubezni, ko je prišla k hiši. Ce bi jim bila dala večkrat prijazno besedo in se poglobila v svojo vlogo matere-mačehe, bi jo bili gotovo y vzljubili tudi otroci. Saj pravijo, da dober glas gre daleč v vas, slab gre pa še dalj. Vsaka mati ali mačeha lahko ve, da ji otroci ne bodo prvi izkazali ljubezni, kar še nimajo toliko razuma. Vertin je pisal samo o eni mačehi, ki je nadomestila njihovo mater. Zato bi se matere ali mačehe ne smele Čutiti užaljene, kajti niso vse mačehe enake. So tudi take, ki so dobre in otrokom iz prvega zakona prave matere. , Tončka je tudi omenila, da mačeha ima veliko odgovornost do drugih otrok. Ne samo mačehe, marveč veliko odgovornost do svojih otrok imajo tudi matere, posebno pa še, kadar je mož na delu. Dobro se spominjam, ko je leta 1918 v starem kraju umrla mati nekim otrokom. Oče se ja drugič oženil, kajti brez gospodinje ni mogel biti. Potem je oče pričal pretepati Otroke, dočim jih prej ni, dokler je bila mati živa. Je rea, da je treba otroke učiti, kaj ja prav in kaj ni in včasih tudi dla-ciplinirati, če ne ubogajo. Pri tisti družini je bila 14-let-na hčerka, ki ja prišla k nam in povedala, kako je oče grdo z njo ravnal. Ko ao na njivi žali pšenico in menda ni prav zlagala snope, je oče vžeJ palico in po njej. Punčka je hotela bežati, toda oče Jo je prijel, privezal k vozu in tako privezano pripeljal domov. To so videli tudi aoaedja in pripovedovali. Ce bi tiata mačeha imela kaj aVca, ne bi bila puatila pretepati otrok. Ampak ni nič rekla. Po nekolikem času je punčka šla od hiše. Poznam tudi tukaj družino, ki ima mačeho. Slišala aem njene-ga moža, ki Je rekel, da ne ve, kaj bo pri njih hiši, ker zdaj sta začela že dva atarejša fanta pozno zvečer prihajati domov. Ma-Čeha, oziroma druga žena pa mu je rekla: "Ravnajo ae po tebi, kajti tudi tl prideš včaaih pozno domov; prej se tt poboljšaj, potem se bodo tudi otroci." Tega ni rekla pred otroci, toda sem si takoj mislila, da je ta žena tem otrokom res prava mati kot jim Je bila njih lastna. Tudl sem videla, kadar so ti otroci kaj potrebovali, so za vsako stvar mater prosili, pa naj bo denar ali kaj drugega. Ta žena ima tudi svoje otroke, smpak Je hvala vredna. Ta mati izkazuje pravo ljubezen vsem otrokom Iz obeh zakonov in zato Ji jo tudi otroci vračajo. Vsaka mati Je zavetje svojim otrokom. Ssj še pregovor pravi, da aolnce ne sije tako toplo kot materino oko. Vsaka mačeha, ki otrokom nadomeati njih pokojno mamo, ae mors najprej približati otrokom, in če Jim da prijazno besedo, pitane otro* kom edino zavetje. Tončka še vedno trdi, da petnajstletni fantek ni mogel pre-stati vsegs, kar Je mr, Vertin opisal. Ampak jaz poznam ljudi, ki so imeli skoro vse življenje več kot tmjevo pot Ce bi foitell f »pisati svoje Ukušnje, bi lahko orav toliko naptaali kot Vertin, ali pa še več. Ce bi ta mož napissl tisto samo kot povest, bi bilo ia to hvale vredno, Citala aem tudi, da nekatere že ušesa bolijo. Kaj bo pe še, kajti še ni kom a o tem. Vsem člta-Uljem Prosvete vesele velikonočne praznike Kristina Kaaftotils. 249 Ali slo nareteoi ne dnevnik ProeVeto T Podpirajte avo) iUH Tajna policija svari PROTI PONAREJEVALCEM , ČEKOV Da bi se čim bolj zmanjšale izgube prebivalstva radi potvor-jenih čekov, in ker je število takih netočnosti zelo naraslo, odkar je država začela izdajati svoje čeke, je Frank J. VVilson, direktor tajne policije zakladnice Združenih držav, dal nekaj svarilnih navodila Rekel je,, da bo letos država izdala več čekov kot kdaj poprej. Zadnji računi zvezna zakladnice pokazujejo, da bo izdanih več kot 307 milijonov državnih čekov v prihodnjem letu. Na milijone jih bo razdeljenih za plače družinam mož v vojski. In z nadaljevanjem mobiliziranja očetov bo tudi večina novih vojakov imela družine, katere bodo dobile čeke za svoje vzdrževanje za časa, ko so njihovi možje v vojnih Tajna policija je posebno radi te vrste čekov na lovu na naj-alabšo vrsto tatov, ki s p ona rojevanjem kradejo plače vojakov. Kot svarilo proti takim lopovom in ponarejevalcem je tajna policija naprosila vse one, ki dobijo driavne čeke, naj se držijo sledečih navodil: 1. Naj bo sigurno nekdo od družine doms v času, ko pričakujete čok. , 2. Napišite jasno svoje ime na vašo poštno škatlo t$r jo opremite s ključavnico, 3. VnovČite vaš ček vsak mesec na istem mestu. S tem olajšate identificiranje. 4. Ne podpišite svojega čaka dokler niste pri osebi, ki vam ga bo vnovčila. Da bi ljudstvo še bolj sigurno obvarovali pred ponarejevalci, je tajna policija pripravila še pat navodil za trgovce in vse druge, ki sprejemajo čeke: 1. Prodno izplačate ček, vprašajte za identifikacijo. Zapomnite si, da so zavarovalne Izkaznice, avtomobilska dovoljenja, pisma ln drugi taki papirji ravno tako lahko ponarejeni. Najboljše je, da se vsakikrat, ko sprejmete ček, vprašate, ali lahko najdete osabo, ki vam ja ček dala, ako je dotični ček povrnjen. 2. Vedno zahtevajte, da sa v vaši prisotnosti podpiše oseba, od katere aprejmetc ček. Ako ga je podpiaala že praj, vztrajajte, naj sa še enkrat podpiše. 3. Na izplačujte onih čokov, ki so bili popravljani, ker so ta* ki čeki po navadi ponarejeni. . 4. Ako ste delodajalec in ims več kot eden oc^vaših uslužbencev pravico izplačevati čaka, naj se uslužbenci na vsak Ček podpišejo tako, da veste, kdo je dotični ček sprejel. Vašo zalogo, vaš denar ln vaš« zaslužke lahko prihranita od ponarejevalcev na ta način, ako se vsakikrat, ko izplačate ček, držite zgoraj naštetih navodil. Zapomnite si, da ate vi tinti, ki Ja na zgubi, ako Izplačate ček, ki je ponarejen,—FLIS. Izumitelj torpeda Torpedi imajo v moderni vojni, nsj si bodo vodni aH zračni torpedi, veliko ulogo. Vse jih pozna. Zgodovina njihovega nastanka pa je bila še pred nedavnim zavita v temo, kakršna obdaja pogostoma vojne skrivnosti. Sedaj ie razvidno lz neke objave na Švedskem, da ja bil pravi Izumitelj torpeda Inženir Anton Zandahl. ftele poleti 1864. je bil s svojo konstrukcijo tako daleč, da je lahko mislil na javno predvajanje. To predvajanje je hotel Izvršiti na jezeru Hammarbyju Tam se je zbralo tudi tisoče ljudi, da bi opazovati, kako bo prvi torpedo startal in se rezpočtl. Zandahl je bil mož z dobrimi idejami, mnogimi tehničnimi talenti, toda z neverjetno slabim trgovskim duhom. Tako se Je zgodilo, da se je švedska vlada zanimala za Zandahlov izum, nI pe preprečile njegovega Istočasnega pogajanja z Kusi. Rum so bili hitrejši, a tudi manj zanea-I ji vi. Ponudili so mu za njegovo konstrukcijo torpeda In tudi za novo brzostrelno puško smešno ceno 7000 rubljev. Plačali ao mu na račun samo 500 rubljev, ostanek bi dobil pozneje. Zandahl Je začel oklevati Ruske poslovne metode mu nieo ugajale In je stopil spet v zvezo s švedsko vledo Prišlo je do čudnega kolebe nja sem in tja. Ko je izumitelj ZAPISMK seje širšega odbora SANSa •. Januarja 1944. " , Hotel Sherman. Chicago. 111. (Nadaljevanje) Vsa izplačila je napravil blagajnik šele potem, ko je prejel iz upravnega urada pismeno obvestilo. Kot uprsvni tajnik sem se ves čas zavedal dejstva, da je prispevan denar namenjen za politično korist slovenskega naroda in ne za nepotrebno zapravljanje * v Ameriki. Uverjeni smete biti, da nisem v nobenem slučaju dovolil kakega izplačila, ki bi ne bilo upravičeno in potrebno. Da se je tudi eksekutiva strinjala s to ekonomijo, je dokazano v dejstvu, da noben Satanov odbornik ni prejel ali zahteval kakršnekoli plače ves ta čas, rasen voznino ln stroške v zvezi s sejami, shodi in uradnimi opravki, Kongresna resolucija določa, da širši odbor izmed svojih Članov izvoli nadsorni odbor, katerega dolžnost je pregledati poslovanje dvakrat na leto. Ker tega odbora do danes še nimamo, je eksekutiva na seji 5. decembra imenovala sestro Erjavec in brata Zorca in Puncerja v začasni nadzorni odbor, da poroča na tej seji. Ker se pa dva izmed omenjenih nista moglu udeležiti revizije, se to ni izvedlo, čase za izvolitev namestnikov pa je primanjkovalo. Meseca junija je bila v Pittsburghu na inicijativo SANSa ustanovljena nova organizacija, ki se danes imenuje Združeni odbor jugoalovanakih Amerikancev. Na seji v Clevelandu meseca av-guata ata se Slovencem, Hrvatom in Srbom pridružili tudi ulični bolgarski ln macedonakl skupini. Ta odbor šteje 35 članov, po sedem od vsake južnoalovanske narodne skupina, SANSovi odborniki v ZdruŽeiiem odboru so: Louis Adamič, Etbin Kristan, Marie Prialand, Janko N. Rogelj, Jože Zalar, Vlncenl Cainkar in jaz. Kot vam ja že znano, je bil naš častni predsednik Louis Adamič izvoljen za predalnika tega odbora. To si smemo Šteti v cuat ne j samo ml, člani SANSa, temveč val Slovenci in slovenski Ameri-/ kanci. Koliko delo vrši ta odbor pod njegovim vodstvom in koliko uspeha Je bilo doaašanega v tej kratki dobi, se zaveda vsak napreden Slovenec in Slovenka, poaebno pa SANSovi izvršni odborniki. Kajti Čim je prlČbl poslovati Združeni lodbor, je tudi odpadlo vprašanja poaebnega političnega urada za naš svet in veliko slovenskega političnega dela se sedaj vrši s pomočjo in potom tega odbora. Ia tega razloga mu Je SANS dovolil finančno podporo v znesku $1500 na mesec sa pol lata. Radi izjava Združenega odbora, ki vsebuje politične smernica, namene ln funkcija, je nastalo tudi gotovo nesoglasje med člani našega odbora ln rezultat Je bil, da ata duhovnika goapoda Oman ln Urankar odstopila Jz SANSa. O tam Je bilo poročano v priobčenih sapianikih, ki so bili raspoalani vsem članom SANSovih odborov ln podružnicam. Rev. Urankar je zavzemal v ekaekutlvl prostor preja odatopiega rev, ZakrajŠka. Izvršni odbor ja že tedaj smatral, da Je bila resignacija teh dveh članov nepremišljen ln nepotreben korak, kasnejši razvoj jugoalovanakega političnega vprašanja pa ja to dafinitivno potrdil. Meato.odatoplih dveh ata na aeji 14. novembra zavzela na kongteau izvoljena nameatnika sestra Katka Zupančič ln brat John E. Lokar, V prvem letu svojega poslovanja ja SANS saložll drja. Coku brošuro Tha Problem of Trieate v 3000 lavodlh. To m je Izkazala za zalo uapašno in je povzročilo mnogo zanimanja ^a primorsko vprašanja na aamo med Slovenci, temveč tudi med drugimi nsrod-noatmi in med Amerikancl. Koristi od tega ao pač vae naše. Ta objektivna razprava o tržaškem problemu je tudi ponatianjena v Adamičevi novi knjigi My Native Land. Poleg te brošure je 8ANS v tej dbbi dal natianlti okrog tucata raznih Izjav, spomenic, poročil in pojfctail in nekaj nkimaografiranaga materiala. Vse to je bilo razposlano podružnicam In Članom vseh odborov. Polpg omenjenih publikacij je ishajala redna tedenska kolona, v kateri ae ja beležilo razna dogodka In razvoja v SANSu, aktivnosti podružnic, objave, naznanila in razna politične pojave in shoda, Obžalovati je le, da val listi vaaga na priobčajo, niti na ob določenem Času. Razlog zato pač leil v dejstvu, da slušijo naša glasila v prvi vrsti potrebam avojih organizacij in šele potem, če je kaj prostora, tudi SANSu. In to Ja tudi vzrok, da marsikateri član ne čita vseh poročil in domneva, da v tem oziru ne delujemo zadosti, Naša publiciteta bi se lahko zboljšala, to je res. Potrebujemo tako osabo, ki je res sposobna objektivnega pisanja, ki pojmuje pravilno vss vprašanja in probleme ln ki bl bila pripravljena sprejeti tako važno dalo. Ce ja mogoče, se naj to izvede. Ce ne, tedaj ja pač od ostalih članov SANSa odvisno, da nam priskočijo na pomoč, ne samo s priporočili ln nssvati, temveč tudi de-jsnsko. Predaednik, tajnik in blagajnik ao že preobloženi z de-lom. Druga resnica pa ja tudi, da val llatl in revije s SANS«»m nu kooperirajo, eni gs celo napadajo ln propagirajo na vse načine, da bi ga razbili. Ti uredniki ao tudi čaatni člani SANSa. Meseca decembra smo prekinili pošiljati material listom, ki ga mečejo v koš ali pa ki so Informscije Izrabljali proti SANSu. Poudarim naj dejstvo, da omenjam le gradivo iz SANSovega urada. Obilo gradiva iz urada Združenega odbora pa ne najde prostora v marši-katerem našem liatu. Ta odbor izvira in Je posledica SANSovega gibanja, vendar pa ga gotyvl naši liati prezirajo ali celo popolnoma ignorirajo. Združeni odbor vrši dal SANSovega političnega dela, torej tudi del naše publicitete. Kad bi pripravil krajše poročilo, toda moje delo je tako tesno povezsno s političnim, da sorodnih zadev niaam mogel prezreti in poročilo sa je raztegnilo. Poleg važnosti publieltete želim omeniti Ae eno stvar, za katero ni preveč zanimanja. To sa^ahiKil po ns-srlblnah. Shodov ja vsa premalo, da bl se v ljudeh zbudil čut in navdušenje za večjo aktivnost. SANS je upravičen do večje kooperacije v tem oziru od vseh odbornikov. Dokazov imamo nič koliko, da kjer se je vršil HANBov shod, um so se pričeli ljudj« • zanimati za naše važno delo Tam so se razvile močne postojanki', ki danes tvorijo hrbtenic«) našega gibanja. Ob zaključku poročila me veže dolžnost zahvaliti se vsem odbornikom SANKa ln podružničnim uradnikom za vso naklonjenost ui kooperacijo, Posebno sem hvaležen našemu predsedniku bratu KrisUnu za njegovo požrtvovalnost, modre nasveU in veliko pod-budo, bratu Zalarju pa za vsestransko sodelovanje tn točnoat. Iti last but not least—nsšemu častnemu predsedniku Loulau Adamiču, ki je mogoče več dela napravil za KANS ln njegova aedanj« uspehe, kot pa katerikoli drugi odbornik, moja najtoplejša zahvala in priznanja, Mivko a Kuhe!, izvršni tajnik. (Dalja prihodnjič) končno svoj torpedo predvajal 4 vedski m strokovnjakom, se je izkazalo, da )e neka tajna roka izvršila aabotašnl manever. Zandahl Je izgubil živce in je začel pisariti besna pisma in še slabše brošure proti vsem mogočim ljudem Medtem je njegova Ideja šla v svet Izkoristili so jo, kakor so vedeli in znali. Vsi ao Imeli od nja dobiček, aamo Zandahl ne, ki si Je s svojo živčnostjo zaprsvll vse uspeha. ASTRONOM — Brat ml je pravil, da so v vsemirju zvezde, ki so tako daleč, da bi s najhitrejšim avtomobilom potreboval tisoč let do njih — Kako pa tvoj brat to ve? — Kaj ne fel vedel, saj je šolar* Malsoneelllvelše dnevne da-taveke vee»l ae v dnevniku "T»ro-Ali lik čltale vsak daeV TOREK, 4 PROSVETA Od Neapla do Pompeja je približno uro z vlakom in je mogoče doseči mrtvo mesto z državno ali circumvezuvsko železnico. Komaj polovica Pompejev je izkopana in za bežni pregled tega je potreben vsaj en dan, saj je to bilo mesto dvajsetih tisočev prebivalcev. Mesto je nekoliko bolj oddaljeno od vezuva in ga ni dosegla lava, t£0iveč je bilo zasuto od dežja .lahkih kamenčkov, lapilov, pepela in vroče vode, kar je padalo nanj neprenehoma dva dni in eno noč ter ga zasuto 7 do 8 m visoko. Mrtvo mesto so zopet odkrili proti koncu 16. stoletja, ko so gradili neki kanal, toda s sistematičnim izkopavanjem so pričeli komaj po zedinjenju Italije. Antična zasebna poslopja so bila vsa zgrajena na enak način, njihovi prostori so se grupirali okrog velikih, svetlih dvorile. Proti cesti je bila včasih kolonada. Prvo dvoriiče se je imenovalo atri-um, drugo večje z vrtom peri-stylium, okrog pa so se vrstile večje in manjše dvorane. Sobe okrog prvega dvorišča so bile bolj namenjene gostom in službenim opravilom, okrog drugega pa izključno rodbini. V drugem nadstropju , so stanovali sužnji. Tudi rimske trgovine so bile ob glavnih ulicah. Izkopavanja se vrše pod strokovnim vodstvom in skuŠfljo sedaj vse obnoviti tako, kakor je bilo pred dva tisoč leti. Tudi vrtove so zopet zasadili z rastlinami, ki so uspevale že v rimski dobi in tudi vodnjaki so zopet v obratu. Povsod je dobro ohranjen pločnik s sledovi težkih rimskih vozil. Obiskovalec ima tako priliko občudovati vse podrobnosti starinskega mesta. Pri starejših izkopaninah so skušali samo re-stavrirati poslopja in so pustili kvečjemu freske in mozaike. Vse ostalo so zbrali v nacionalnem muzeju v Neaplu, ki je že prenapolnjen z umetninami. tV novejšem času uporabljajo boljše metode pri izkopavanju in 1 Približamo se kraju zaunje erupcije. Naenkrat se skorja odpira in pod njo teče tok razžarjene lave. Vodnik zgrabi košček z železno palico in vtisne novčič. V nekaj minutah se lava ohladi in še imate pepelnik prav iz vulkana. Pri vsakem izbruhu je imela lava drugo barvo in se je razvila s tem posebna domača industrija. Sprehod po žrelu traja okrog dve uri. Pred Vezuvom proti severu je v obliki srpa drugi vrhunec, okrog 50 m nižji, Mon te Somma. To je zgodovinski ognjenik, ki je zasul Pompeje in Herkulanum v prvem stoletju po Kristusu.' Danes je to mrtev vulkan z nekaj vegetacije. Med 'njima je severna dolina, tako imenovano Dvorišče konja, v katerem sta dva manjša vrhunca, Cotfe Marghe-rita in Colle Umberto I., ki sta nastala zaradi erupcij. Na vzhodni strani je Dolina pekla. Po zadnji veliki erupciji Vezuva leta 1906, ko je bilo uničeno veliko število krajev, se je zrušila vase tudi znana oblika piramide, ki je sedaj na vrhu odrezana, kakor je to bilo pred dva tisoč leti. Od uničenja rimskih mest do leta 1500 je bilo devet izbruhov, potem je nastopil mir do leta 1631, in od takrat do danes, torej že tri sto let, Vezuv stalno deluje. Posebno v zadnjem in zlasti v predzadnjem stoletju je sledila katastrofa za katastrofo. Nevarnost ni prišla več od zgoraj, marveč so se ob strani odpirala nova žrela. Planinci hodijo na Vezuv tudi peš in pridejo gor v štirih urah. Ponoči se vidi tudi visoki plamen, ki ga spremlja vsaka eksplozija, kar daje ie ve-ličastnejši vtis. V zadnjem času razmišlja profesor termijske fizike na neapeljski univerzi g. Carlevaro o možnostih izkoriščanja velikanske energije Vezuva. Po mnenju znanega fizika bi morali od obale, najbrie pri Torre del Greco, vrtati vod v bazalt, ki bi šel neposredno v ognjeni pekel vulkana s svojimi ogromnimi temperaturami. Para bi se pri toploti 150 stopinj vodila do centrale, kjer bi v kondenzatorju z morsko vodo razvila energijo, s katero bi lahko obračali turbino, ki bi proizvajala na ato-tisoče Kw. V neposredni okolici Neaplja sta najvažnejši središči za zgodovino antične umetnosti: Pompeji in Herkulanum, zaradi prve erupcije Vezuva v zgodovinski dobi zasuti mesti. Pompeji so bili bogato trgovsko mesto in letoviški kraj. Herkulanum pa tudi letoviški kraj rimske gospode, obe mesti ob morju. Umetniški okus je bil izredno razvit in v obeh mrtvih mestih je ostalo ohranjenih toliko rimskih in grških umetnin velike vrednosti, da se nam zdita kot prava muzeja. V Rimu in drugod po Italiji so izkopali številne javne palače, toda življenje v zasebni krnski patricijski hiši je postalo znano komaj po teh izkopninah. I mogoče videti in ki se kar ne da opisati: pod vami je ves ogromni neapeljski zaliv in vsa srečna Campania kakor na reliefni karti. Levo dosti daleč v morju modri obris Caprija, ki je nekako podoben antičnemu sarkofagu, pred sorrentakim polotokom skalnata planina Sant Angelo, v. krasnem zalivu Castellmare di Stabia, potem nešteti lepi kraji v dolini med Vezuvom in Apeninskim vencem, globoko doli leži Pompe j, od Sorrenta do Neapela se drži pet mest z 20— 40 tisoč prebivalci, med njimi je zlasti znano Torre Annuziata, v katerem je menda petdeset to-varen špagetijev, makaronov in drugih italijanskih narodnih testenin. Seveda je odtod tudi najlepši pogled na Neapel z vsemi višivami, ki mu dajejo, poseben čar. Na desni strani se ta slika konča zopet z modrimi obrisi manjših polotokov in večjih otokov. Vzpenjača opravi višinsko razliko 400 m v deseti minutah. Od zgornje j^osUje vas vodnik vede na rob žrela, ki je okrog 700 m široko. Dosegli smo višino 1186 m, kolikor je ima sedaj Vezuv. Doslej smo videli samo mrtve tokove lave in drugo vulkansko kamenje. Komaj na robu žrela stopa pred nas v> vsej grozi živi ognjenik v svojem peklenskem delovanju. Tukaj prvič razločno slišimo eksplozije, ki se neprenehoma ponavljajo. Stene žrela so iz rdečkasto rjavega bazalta in morda deset metrov visoke. Stopamo oprezno po steni navzdol do polja lave, ki se je komaj pred, daljšim ali krajšim časom strdila. Povsod dela lava oblike ogromnih vrvi in vozlov. Tukaj je lava že bolj sveža in črna. Svet, po katerem stopamo, je povsod topel, ponekod skoraj vroč in le nesigurno sledimo voditelju. Imamo občutek, da so tla pod nogami nesi-gurna in da se naenkrat lahko vse to zruši. Toda znanstveniki so odkrili vse nevarne muhe ognjene planine in jim moramo zakupa ti. Vsa kraterska dolina se kadi od vseh mogočih plinov, med katerimi žvepleni ponekod rumeno barvajo lavo. Srečamo cela skalovja rumeno do rdečkasto rumeijo pobarvano. Včasih nas žvepfcni plini objemajo z vseh strakil, da komaj dihamo. Potem je treba zopet preskočiti skalovje !$ve. Končno smo se približali konusu. Sedaj že razločimo štiri eksplozije različne sile, od slabše do najmočnejše, ki meče že ob normalnih razmerah velike količine razžarjene lave. Nad konusom se vzdiguje ogromen bel dim. Sedaj komaj vidimo, kako je velik. Meša se z oblaki in se širi tam do Ape-ninov* Zakrije celo solnce. Od konusa smo oddaljeni le petdeset metrov, bližje pa ne smemo, kajti tam že pada vroča lava v samih svetlordečih, raztrganih krpah. .Na drugi strani konusa postaja skorja, po kateri hodimo, vedno bolj tenka in vroča. MIHAIL ARCIBAŠEV (Se nadaljuje.) Premišljevala je, ali dela lepo ali grdo, ko uživa plašno in vabljivo igro. Ko je gledala Zarudinov obraz, ki je bil zdaj še lepši in še bolj moški, ker je v njegovih očeh temno odseval lunin svit, je čutila v sebi isto, znano ji, sladko utrujenost in plašno, popolno pomanjkanje volje. "Ampak o čisto drugem!" jI je odgovoril Ivanov. Sanin se je nasmehnil in ni obrnil pogleda od visokih prsi in lepega, po luni razsvetljenega vratu Karsavine, ki je sedela nasproti njega. Temna, lahka senca od gore je zagrnila čoln in ko je ta, zapuščajoč za seboj sinjo, srebrnka-sto sled, zopet zdrsnil na razsvetljeno mesto, se jim je zdelo, da je postalo še svetleje, širše in svobodneje. Karsavina je odložila svoj široki slamnik in še bolj dvigaje visoke prsi zapela. Imela je visok, lep, s ne močan glas. Pesem je bila ruska, lepa in otožna, kot so vse ruske pesmi. "Čisto iz srca!" je zamrmral Ivanov. "Lepo!" je rekel Sanin. Ko je Ksrsavina nehala, so vsi ploskali in ploskanje je čudno in rezko odmevalo po temnem gozdu nad reko: "Se zapoj, Zinočka!" je silila Ljalja; "ali pa rajši deklamiraj pesmi . . ." "Ali ste tudi pesnica?" je vprašal Ivanov. "Koliko tslentov lahko Bog da človeku, kl jih pride kupit!" "Mar je to slabo?" je v zadregi in v šali vprašala Karsavina. "Ne, to je zelo dobro," se je oglasil Sanin. "Ce je na primer dekle mlado in lepo, ne bo nič Škodovalo," je kljuboval Ivanov. "Deklamiraj, Zinočka!" je prosila Ljalja vsa nežna in )(areča od ljubezni. Ksrsavina se je v zadregi smehljala in se obrnila malo proti vodi ter s prav tako zvočnim in visokim glasom deklamirala, ne da bi se pačila: Tebi, dragi, nikdar ne povem, ne povem ti nikdar, kako ljubim te; zapiram zaljubljene svoje oči; tajne mi skrivajo misli. In ti tajnosti nihče izve ne . . . Le otožni poznajo jo dnevi, samo tihe in sinje noči, samo zvezdice drobne in svetle v pripovedki o vejah zaljubljenih vedo vse .. . Toda nikdar ne bojo ljubezen prikrito izdale mojo. Vsi so postali navdušeni in so besno ploskali Karsavini, ne zato, da bi bili njeni verzi lepi, ampak ker je bilo vsem prijetno in bi vsi radi ljubezni, sreče in slsdke otožnosti. "Noč, dan in oči Zinaide Pavlovne, blagovolite biti Uko velikodušni, dajte mi vedeti, ali sem jaz tisti srečnež!" je hipoma za vpil Ivanov Uko glasno, nepričakovano in z debelim glasom, da so se vsi stresli. "To U št jaz lahko povem," se je oglasil Sem-jonov, "ti nisi!" "O joj, Jezus, Jezus!" je zatulil Ivanov. Vsi so se smejali. "Ali ao moji verzi slabi?" je vprašala Karsavina Jurija. Jurij je menil, da so zelo neoriginalnl in podobni celi kopici enakovrstnih pesmi, toda Karsavina je bila tako lepa in je s svojimi temnimi in plašnimi očmi tako milo gledala vanj, da je napravil resen obraz in je odgovoril. "Za moj okus ao melodični in lepi." Karsavina se je nasmehnila in se sama začudila, da ji je njegova pohvala tako prijala. "Ti še ne poznaš moje Zinočke," je rekla Ljalja v iskrenem navdušenju. "Ona je vsa lepa in melodična." "E-ja!" se je začudil Ivanov. "Res," je trdiU Ljalja, kakor bi ae hotela opravičevati, /'glas ima melodičen in lep in ona je sama lepotica, pesmi ima melodične in lepe in celo priimek je lep in melodičen!" . "Jej ha ta, Marija pomagaj! Lišp, blišč, duh, dajte no Uko govoriti!" ae je divil Ivanov. "Sicer se pa jaz popolnoma strinjam s tem." . Karsavina je v zadregi zardela in se veselo smejala pohvalam. "Cas je, da gremo!" je rezko rekla Uda, ki so ji pohvale o'Karsavini presedale. Smatrala je sebe za lepšo, zanimivejšo in pametnejšo, od nje. "Ali ti ne boš zapeta?" je vprašal Sanin. "Ne," je jezno odgovoriU Lida: "nimam glasu." "Pa res — čas je," je pritrdil Rjazancev, ki se je spomnil, da bo treba zjutraj zgodaj vsUti in iti v bolnico Ur na obdukcijo. Vsem drugim je pa bilo žal, da morajo iti. < Ko so se peljali proti domu, so molčali in se počutili utešene in utrujene. Zopet jih je opleUla po nogah sUpna trava, sedaj že nevidna, in odzadaj.so medlo dvigala kolesa bel prah, ki je hitro polegal po beli cesti. Prostrana polja, ki jih je obsevala modri-kasU mesečina, so biU videti ravna, pusta in neskončna. ^ VII. Čez tri dni pozno zvečer se je vsa izmučena in nesrečna vrnila,Lida domov. BUa je otožna, nekam jo je vleklo in ni vedela in je vedela, kam. Ko je bleda stopiU v svojo sobo, se je usU-Vila, stisnila roki in dolgo časa zrla v tla. Hipoma se ji je pocvetilo v glavi in groza jo je bilo, ko je spoznaU, kako daleč je zašU, ko se je predala Zarudinu. Takrat je prvič začutila, da se je pojavila od tistega nepopravljivega in nerazumljivega trenotka v Um neumnem in pustem častniku, ki je bil brez dvoma neskončno nižji od nje, poniževalna moč nad njo. Sedaj se ni mogU vzdržati, da ne bi prišla, če je on to zahteval; sedaj že ni več igrala in se je svojevoljno včasih. vdajala njegovim poljubom, včasih se mu pa umikala in smejaU; pač Be je pa njegovemu najsurovejšemu hvali-sanju vdajala brez odpora in pokorno kakor sužnja. . . Kako je prišlo do Uga, si ni mogla pojasniti; prav tako ga je nadvladala kot vselej in njegova božanja so bila podrejena njej; bilo je prav tako veselo, tiho in zabavno in hipoma je prišel trenuUk, ko ji je iz vsega Ulesa kakor belkasta megla udaril v glavo ogenj, ki je v njem utonilo vse razen pekoče in radovedne želje, ki jo je pehala v prepad. Pod nogami ni več ču-tiU Ul, telo ji je posulo sUbotno in pokorno, pred njo so sUle samo temne, pUmteČe, strašne, nesramne ln vabeče oči; njene nage noge so brez sramu in mučno strastno podrhtevale ob mogočnem dotiku okornih rok, J*i so jih slačile; želela si je še In še več U radovednosti, U ne-sramežljivosti, bolečine in uživanja. Lida se je vsa tresla ob spominu na to; dvignila je rami in z rokami si je zakrila obraz. Opotekajo se je šla čez sobo, odprla okno in dolgo časa zrla v luno, ki je sUla tik nad vrtom Ur je poslušala, ne da bi sama Uga opazila, osamelega slavca, ki je pel daleč nekje pri sosednjih vrtovih, Duiila jo je otožnost. Ko je pomislila, da si ;je zaradi pustega in neumnega človeka uničila »življenje, da je njen padec neumen, grd in alučajen, je navdala njeno dušo Čudna in mukepolna zmes medlega hrepenenja ln otožnega ponosa. Nekaj groznega se je dvigalo pred njo. S kljubovalnim in zlobnim zaničevanjem je akušala prepoditi številne nemirne slutnje o bodočnosti. (So nadaljuje.) FARMA NA PRODAJ Proda se 78 akrov obsegajoča (t ma, vse orodje in mašinerija, živii ter kokoši. 7-sobna hiia in clektri v hiši. Farma se nahaja od von dveh tlakovanih US 50-31 cest i Grand Haven in Grand Rapj, Mich. Za nadaljnja pojasnila piii na naslov: John Slosarik, Box l| West Olive. Mich. RAZPIS SLU2BE Išče ae moška oseba ss pis< niške posle pri upravnlštvu lii Proevete. Zahteva se nskoli srednješolske isobrasbo (hi school), ter da rasume ln i vsaj sa silo čitati slovansko. D» le stalno in plača primarno i bra. Kdor ima veselje do taki dela. naj se kmalu prijavi in i vede tvoje kvalifikacija. A ima ie kaj izkušenj v pisarniik poslih, toliko boljše. Pisati je treba na Uprsvnižt PROSVETE. 2657 S. Lswndi Ave« Chicago 23. IU. TISKARNA S.N.P.J. 1 ■ » —sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleikem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Via pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne. unUsko dalo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2667.59 S. Lasmdale Avonue • - Chlcago 23. Illiook TEL. ROC{WELL 4994 majski glas Pe sklopa 12. redne taonrmdfe se lakko naroči m list Prosveto is PdMtfe eden. dva. trt štiri ali pet ftlanoe ta one Mtoo k sel oaze*-■laL List Ptosvata ašane m m enake, m člane ali HM as ago letno aaraftnlee. Ker pa člani ie plačalo pri asssnuntii SIJ* ■ todnlk. so jl» ta priitojo k netočnim. TbreJ sedaj al vsroka. rt& da Je Ust predrag m ttpne SNPJ« Ust Presveta jo vaša lastnim la S^eve |e v rsakl dhMal naMa. Id M rad šltel list vsak daa. kakor bitro kateri teh članov prsnshs biti člsn SNPJ, ali če ae prsseli proč od družine in bo sakteval sam svoj lkt tednik, bode moral tisti član ls dotlčne družine. Id je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj nasnanlt! upravnlštvu lista, tn obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefs t* ■tort, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. edina slovenska revija, urejevana v korlat delavskega gibanja Vezuv—ognjena gora Prvič p« dolgih letih je pred nekaj dnevi spet pričel bruhati lavo /nanl ognjenik Vezuv, ki mu pravijo tudi "ognjena gora." Vezuv se nahaja v bližini Neapla v Italiji tn njegove erupcije niso ledne. Ta izbruh je bil eden največjih in goreča lava, ki se jc razlila po vznožju gore. je 1**1 seboj pokopala dve ali tri vasi ter zahtevala 30 življenj Naslednje vrstice opisujejo Veni v >n okolico v normalnem spomladanskem času. v času. ko je ognjenik "s p a T dolgoletno "spanje " V*a liroka ravnica okrog Vezuva je kakor rajski vrt v Milini pekla, ker je ravno vulkanski teren za nekatere rastline prav primeren. Peljei se dolge ure poleg plodnih vrtov pomaranč. mandarinov in cltron. katerim je nedavno dozorel rumeni sad. ki daje vsej krajini ure den čar. Poaebnoet Neapla so tudi prodajalne pijač it te«a sadja. bogaU okrašene s novim pridelkom Na strminah vulka- na raste sloves: Lacryma Chri-sti. Sicer je mediteranska ln sub-tropaka flora bogato zastopana s oljkami, pinijaml, cipreaami, raznimi vrstami kaktusov in vsemi mogočimi evetlicami. V vsej široki okolici so močni sledovi ohladnelih tokov sivkaaU lave, spomini raznih erupcij, pod katerimi je prenehalo vsako življenje. Ti tokovi dosežejo ponekod ttkoraj morje. Sicer pa lavo koristno uporabljajo kot »dlično sredstvo sa poploščenje ulic. Izhodišče za zobčano železnico na Vezuv je postsja Pugltano na cireumvesuviani, posebni teles-niči, ki kroži okrog ognjene planine Nagib železnice postaja vedno večji in je končno 2» od-Stokov. tako da je samo za en vagon potrebna še posebna lokomotive Na višini 600 m je sna« ni vezuvakt observatorij, katere-Ka rdečkasta stavbe se vidi daleč naokrog. Znanstveniki v observatoriju opazujejo stalno delovanje vulkana razen z mstru-.menil tudi neposredno » poeeb-niml šolanimi opazovalci okrog »rels in dan in noč beležijo vse |*>)ave Vezuv namreč nikoli ne pripravlja iznensdenja Za vse hudo, kar namerava storiti, ae do)go časa pripravlja. Opazovanje je že tako napredovalo, da lahko zmerom pravočasno obveščajo prebivalce ogroženih krajev, ki potem vsaj reiijo svoje življenje in premičnine. V tem večno ogroženem okolišu ležijo poleg neštetih manjših krajev tudi štiri večja* mesU, med katerimi je bilo največje Torre del Greco, ki šteje čez petdeset tisoč prebivalcev, doslej kar štirinajstkrat uničeno, a ao ga vedno znova zgradili. Ta nevarni svet je pe£ tako čudovito lep. da ga ljudje le težko za zmerom zapustijo. Razen novih hiš, ki so ponavadi zgrajene po kakem izbruhu, je v vsem Um kraju dosti ruševin izgorelih hiš. ki niso bile ponovno sgrajene Tako arečate povsod bujno življenje In istočasno hUdno smrt. V bližini observatorija, pod strmino, kjer se neha vaako življenje, je spodnja posUja v/penječe ponoči razsvetljena tn se krasno vidi is Neapola in njegove najširše oko-lice. Zgornjo poaUjo so morali znova zgraditi, ker se je sUra na robu žrela zrušila po potreeu. Na poti proti žrelu, kamor ne smete brez vodnika, občudujete najlepšo panoramo, kar jih je LETO*MJA IZDAJA MAJSKEGA GLASA BO POSVEČENA J02ETU ZAVERTNIKU Petnajat let bo minilo, od kar je umrl. A njegovo delo ilvtl To bo pričal ta Mejaki glaal NAROČITE GA CIMVEC IZVODOV Cena ss POSAMEZEN IZVOD je 35c T < Z41 večja naročila so cene sledeče: A laev........................S 3JO 50 Utleev _______.___________ ...............4J0 75 istlaov .................... •ov.~..................... 7.75 100 tstleov___________________ •ov .....-------- 1040 250 istlaov ..................... Pošljite naročilo ko hitro mogoče/ Naročila pošljite aa sledeči naslovi * PR0LETAREC 2301 So, Lawndale Ave. - Chicago 23, III