iniuttuiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiimnmiitiiiti THE OLDEST | I AND MOST § POPULAR SLOVENIAN | "I NEWSPAPER 1 IN UNITED | | STATES OF § AMERICA. | .iihiitniiiitiiiiiiiiiitiitimiiiiiHHiiiiiiuiiitiiHif. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOI IFTU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. U' ^lumnittuniiiiiiiHinn 1 NAJSTAREJŠI 1 1 IN NAJBOLJ | 1 PRILJUBLJEN | | SLOVENSKI | LIST V | ZDRUŽENIH 1 DRŽAVAH I AMERIŠKIH. | .ItimilllllliHillliilllllillHlIllUllIllllllUllUlUlh: Ste v. (No.) 87. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 4. JUNIJA — THURSDAY, JUNE, 4, 1925. LETNIK XXXIV. Desetletiica dr. Kraljica Majnika. v Sheboygan SLAVNOSTNA AVTOMOBILSKA PARADA PO MESTU. — BANKET V EAGLE DVORANI. — OTVORITEV GOVORNIŠKEGA PROGRAMA. — POZDRAVNO PISMO GL. PREDSEDNIKA K. S. K. J. KRIŽEM SVETA, Po masi, takoj", ko so prišla društva iz cerkve so že čakali Številni lepi avtomobili pred cerkvijo, ki so sprejela ustanov-nice, uradnice in druge goste. •>Tad 40 avtomobilov je vozilo v paradi. Najprvi je bi! lepo o-krašen z zastavami in je kot voditelj parade drčal lepo naprej po gladkih sheboyganskih ulicah. Obvozili smo skoro vse mesto in nato se je parada u-stavila pred Eagle dvorano, k jer je bil pripravljen banket za vse došle v paradi. Banketa se je udeležilo veliko število ljudi. Jedilna dvorana, dasi obširna je bila polna naših rojakov in bratov Hrvatov. Banket je otvoril z molitvijo domaČi preč. g. župnik Father Černe. Spominjam se, da smo včasih pohvalno pisali-o slovenskih kuharicah po drugih naselbinah. Pa kaj naj po-rečemo o sheboyganskih kuha-: ricah ? Ko so vendar pripravile tako izvrstna jedila za.ta [banket. Karkoli je kdo poželel, to je bilo na mizi. Rečemo le, da kdor hoče naše kuharice v Sheboyganu bitati, ta bo imel vročo konkurenco in zmagal nikdar ne bi> Tako fino pripraviti vse za banket vzame silno i truda in dela in zato zaslužijo (sheboyganske slovenske žene in ! dekleta najboljšo pohvalo. Tudi nismo vedeli, da imajo v Sheboyganu tako izvrstne vinogradnike. Veste rojaki po A-meriki tu dobite pravega dolenjskega Trškogorca. In kako je ta dober in "žmahen" ve le tisti, ki ga je kdaj pil. V Sheboyganu smo v nedeljo imeli tako priliko in vsak izmed nas je dejal: kdor hoče Trškogorca ta mora v Sheboygan! Po banketu se je pa v veliki dvorani otvorilo govorniški program. Mrs. Ivana Mohar je stopila na oder pred občinstvo ter je v lepih besedah otvorila program. Njen nagovor se je glasil: "Prečistiti g. župnik, cenjena gl. uradnica in glavni uradnik K. S. K. J., dragi mi sobrat-je in sosestre ter vsi tukaj zbrani : — "V čast si štejem, da Vas moram danes pozdraviti kot predsednica društva Kraljica Majnika in to ravno danes, ko to društvo obhaja 10-letnico svojega obstanka. Ni veliko 10 let, ako pogledamo v preteklost. Vendar pa se veliko doživi in preživi, veliko se tudi lahko stori in doseže, ako se dela s požrtvovalnostjo za dobrobit naroda, vere in za dobro-svojega bližnjega. Tako smemo tudi me članice društva Kraljica Majnika upati, da smo precej dobrega storile in dosegle na polju našega društvenega življenja in delovanja. Danes je vesel dan za naše društvo. Veselite se članice društva Kraljica Majnika, da ste doživele današnji dan. Najbolj se naj pa veselijo pijonfrke ali usta-novnice tega društva. Vsa čast Vam. Ponosne bodite, da je društvo ddspelo do tako visoke stopinje, flo je vas 12 ob usta-i h novitvi, potem je pa društvo ra-stlo leto za letom in se namnožilo v veliko število članic in danes šteje to društvo že nad 130 članic v odrastlem oddelku. Y imenu društva se najlepše zahvalim vsem, ki so že na (en ali drugi način delovale, da je društvo tako lepo napredovalo. Najlepšo zahvalo pa izrekam sosestri Prisland kot ustanoviteljici in 10-letni tajnici tega društva. Očitno moram priznati, da imamo me v osebi sosestre Prisland veliko delavno moč. Kar je že ona storila dobrega v korist društva, ve le tisti, ki je to pazno zasledoval. In zato je naša dolžnost, da se je kot društvene sosestre danes tukaj javno izkažemo hvaležne in ji damo vse priznanje. Plačnik naj ji bo \ segamogoe-ni in naj jo ohrani pri najboljšem zdravju še mnogo let. E-nako želim tudi vsem ostalim ustanovnicam in sploh vsem našim članicam. Naj Vas Bog ohrani še mnogo let zdrave in vesele, da bi tako dočakale tudi srebrni jubilej društva Kraljica Majnika ter se tudi takrat veselile našega truda. Drage mi sosestre! Polagam Vam na srce še te le besede: Ako hočemo narediti kaj dobrega moramo delati skupno za naša društva. Same ali posamezne ne moremo veliko doseči, skupno pa lahko vse kar hočemo. In zato naj še v bodoče živi med nami ta veliki in velepomenljivi slovenski rek: Vse za vero, dom in narod. Vse za večje in močnejše katoliško društveno življenje. Tebi društvo Kraljica Majnika, čigar lepo ime so ti dale tvoje usta-novnice pa želim obilno vspe-ha in napredka tudi v bodoče. Iz dna srca ti kličem, živi, rasti in procvitaj še v naprej. Enako tudi Tebe društvena zastava iskreno pozdravljam ! (tu se je sestra Mohor obrnila h zastavi irj ji je Reklamirala) : Tu stoji sedaj pred nami! Ponos naš in naša slava, naš spomin in radost naša! Bodi zdrava! Bodi zdrava! Kak' oko je željno zrlo: Kdaj? Odkod? in kakšna prideš? Komaj v noči je zaspalo, da mu morda ne odideš. In kak' srce hrepenelo; da te vredno sprejme k sebi; drugo vse je pozabilo, , ko je čulo glas o Tebi. A zakaj ti to razkrivam, vse je Tebi razodeto sama yes, da dans proslavlja društvo te Kraljica maja." Za lepi govor in krasno de-klamacijo novi zastavi je sestra Ivana Mohor žela burno pohvalo od strani občinstva. Nato pa je prečitala dpšle pismene in brzojavne čestitke. Naj prvo je prečitala pozdravno pismo gl. predsednika K. S. K. J. brata Antona Grdina iz Cle-velanda, O., katero se je glasilo : (Dalje na 3. str&ni.) — New York. — Charles B. Lavvler, komponist, ki je tudi spisal kampanjsko pesem za guv. A. Smitha na zadnji demokratski konvenciji, je v starosti 73 let preminul. Rojen je bil na Irskem. — Los Angeles. — Tukaj je nastala ,v podzemeljski poti gneča med pešci in avtomobili, tako da je bil promet delj časa ustavljen. Posledica je bila, da je 26 oseb bilo od uhajajočega plina iz avtov tako. prevzetih, da so nekateri, morali iskati zdravniške pomoči. — Minneapolis, Minn. — Tri osebe so postale žrtev vročine, ki je tudi v temu mestu potisnila živo srebro na 89 stop. — Boston, Mass. — Mrs. Mae Price, oskrbnica oblek od igralk neke gledališke družbe je bila najdena v stanovanju nekega tukajšnega hotela obe-j sena. Vzrok samomora nil znan. — Chicago, 111. — Bernard Ilorgan, 56 let star, se je pri prekladanju zabojev nekoliko zbodel v prst, mali rani pa ni polagal važnosti; 14 dni po dogodku je pa vsled zastruplje-nja krvi umrl. — Miami, Fla. — Tri osebe so bile na mestu mrtve ena se bori s smrtjo,' ko je zračno letalo v katerem so se nahajali nad Ilialeah, 10 milj od tukaj, zagrmel na zemljo in nesrečneže pokopalo pod seboj. ^— Pariz. — Ameriški bankir, Walter Iley, se je ponesrečil pri vožnji z avto v bližini Pariza, zadobil je poškodbe, | katerim je kmalo na to podlegel. — Mexico City, Mehika. — Pomožni tajnik za inozemske zadeve Genero Estrada svari inozemske poročevalce, naj se pazijo kaj poročajo, drugače I je za nje nevarnost, da se jih j izmene iz republike, kot neza-željene. — Mahila. — Moroški sultan Raya je pobegnil, čim je bila razdejana trdnjava v kateri je prišlo 10 oseb ob življenje. Gen. Wood je izdal ukaz, da ako se sultan ne bo podal mirnim potom, se bo razdejala tudi trdnjava, v kateri išče zavetja. — Annemasse, Francija. — 50 oseb je bilo prevzetih od plina na ulici, ki je uhajal iz tanka v katerem je nastala eksplozija vsled vročine. 12 od njih se nahaja v kritičnem stanju. * — Simla, Britiška Indija. — Od tukaj prihaja poročilo, da so člani plemena P^rso-Baluch napadli postajo perzijske gar-nizije v Khwash in jim prizad-jali velike izgube. Na meji se venomer pojavljajo napadi.. — Belgrad, Jugoslavija. — Miha Piade, lastnik nekega komunističnega lista je bil obsojen na 20 let ječd, ker je izdal list v katerem se je hujskalo proti vladi. Dva njegova pristaša sta dobila po 10 let in tretji šest let ječe. — Little Rock. — Izbruhnil je ogenj, ki je opustošil doma-lega cel trgovski del mesta in napravil nad $200.000 škode. Ena oseba je zadobila smrtne poškodbe, kako je ogenj nastal ni znano. NEMIRI V ŠANGHAJU SE NADALJUJEJO. 10-letnica dr. sv. Družine v Waukegan -o-- SLAVNOSTNI BANKET, KATEREGA SE JE UDELEŽILA DO MALEGA CELA NASELBINA. — SLAVNOST SO POSETILI TUDI URADNIKI MESTA NORTH CHICAGO. _ RAZNI GOVORI. — LJUDSTVO NAVDUŠENO ZA KAT. DRUŠTVA. -o- Kmalu za tem, ko so zavzela svoja mesta društva in drugi povabljenci je prišla v dvorano cč. duhovščina. Najprej domači č. g. župnik F. Ažbe, za njim č. g. duhovni vodja Kazimir Zakrajšek, O. F. M. za njim francoski župnik in češki benediktin iz Leslie, 111. takoj za duhovniki pa jd prišel državni pravdni k okVaja Lake polkovuik A. V. Smith, za njim župan mesta Nortft Chicago Walter Etkinson ih policijski načelnik Frank Ti fanny. Vsem j tem višjim gostom so bila od-; kazana častna mesta v ospred-ju. Takoj nato je pa povzel besedo predsednik dr. sv. Druži-m> štev. (i, I). S. D. Mr. Frank Grom in se najprej zahvalil vsem udeležencem za tako obilo udeležbo nato pa je izročil stoloravnateljstvo našemu znanemu in za tako stvar kakor nalašč ustvarjenemu Mr. Frank Opeka, st., ta je najprej pozval k besedi domačega č. g. župnika Rev. F. Ažbeta kateri je Iz Jugoslavije. PROTIBOLJŠEVIŠKA AKCIJA NA BALKANU. GARSKI ZUNANJI MINISTER V BELGRADU. GE ZANIMIVE VESTI. BOL-DRU- GROZOVITI VIHAR V IOWA - ŠTIRJE MRTVI. Ameriške čete streljale na iz-' grednike.. — Druhal napadla ameriške vojake in enega ranila. — Kitajska propaganda proti tujcem se nadaljuje. Šanghaj, Kitajska. — Ame-Iriški vojak G. McMartin je bil ranjen ko so izgredniki na uli-| ci napadli naše vojake. McM'ar-j tin je bil ustreljen v ' stegno, j njegov konj je pa bil ubit. A-meriški vojaki so nato odprli ogenj in usmrtili več izgredni-j kov. Vsa znamenja kažejo, da bo! J .se dolgo predno bo mir. V tu-j kajšnem mestu je 20.000 delav-j j cev na stavki. Ameriški in italijanski mor-i ' narji so sč izkrcali in več inozemskih bojnih ladij je pri-! najprej v angleščini prav lepo pravljenih in pluje proti Šang-; zahvalil za posest mestne u- haju. radnike in nato otvoril prvi del ; Propaganda proti tujcem sej banketa z molitvijo. j nadaljuje. Na vseh brzojavnih| in drugih drogovih ob ulici soi Komaj smo odmolili, je že j nalepljeni letaki, ki ščuvajo do-zaropotalo v ozadju dvorane ma£jne proti tujcem. kot bi treščilo in vsula se je ce- _0_ lo krdelo kelnarc, vsaka k svoji mizi ena z boljšo rečjo kot druga in kmalu smo se mastili in zalivali s pristnim . . . (to pa vemo samo mi, ki smo bili zraven) in vsak si je gotovo želel da bi tako ostalo vsaj do večera. Pa glej ga spaka, naš sto-loravnatelj ko je sam nehal jesti (je mislil kakor tisti ribni-čan "kdor ni sit ni božji), zaropotal po svojemu krožniku v znamenje, da je prazen, vsi smo takoj nehali in se ozrli proti odru da kaj bo zdaj. Pa se že stoloravnatelj oglasi in najprej sam spregovori nekoliko besed nato pa naznani prihodnjo točko cerkveno pevsko društvo katero je zapelo pesem Pozdrav. Kakpr zjutraj v cerkvi tako nas je tudi sedaj iznenadilo s krasnim petjem pod spretnim vodstvom orga-nista Mr. Leopolda Kunst. Nato nam je pa predstavil naslednjega govornika državnega prvavdnika Col. A. V. Smith, kateri je najprej čestital društvu k njegovi desetletnici nato pa opomnil, da se naši rojaki v No. Chicago bili vedno dobri državljani in je vesel, da se danes nahaja med njimi in z njimi praznuje tako velepo-membno slavnost. Nato je bil pozvan k besedi župan mesta No. Chicago Mr. Walter Etkinson, ki je tudi na kratko čestital društvu in celi naselbini da tako složno deluje. Kot tretji govornik je bil pa pozvan k besedi chief of police of No. Chicago. Mr. Frank Ti-fanny in tudi čestital društvu in naselbini ter omenil, da bo vedno rad in z veseljem storil za naše rojake kar bo v njegovi moči. jl (Dalje na 3. strani.) Des Moines, Iowa. — V torek je tukaj divjal strašanski vihar, ki je napravil nad $200.-000 škode in ob življenje so prišle štiri osebe. Padal je tudi dež, kateri pa je blagodejno vplival na poljske pridelke. Strela je udarila v neko hišo blizu Muscatine in ubila gospodinjo Mrs. Frank Hascher. -o- Iz Dunaja ponujajo 50.000 delavcev. Dunaj. — Avstrija bi se rada znebila delavcev, in sicer le omejeno število, v kolikor zahtevajo, razmere, da se odpomo-re brezposelnim. Delavska zbornica na Dunaju si prizadeva dobiti dovoljenje, po katerem bi ji bilo možno poslati v Zdr. države 50.000 delavcev. Zbornica priznava, da je avstrijska republika premajhna in ne more preživeti svojega ljudstva, torej edina rešitev je — izseljevanje. Ker se bo pa Amerika najbrže držala na stališču stroge naselniške postave, tudi v slpčaju, da se za Avstrijce zavzame Društvo narodov, je le malo upanja, da bi se delala izjema v tem oziru za Avstrijce. -o- Šest mrtvih v Alabama rudniku. Birmingham, Ala. — Šest rudarjev je prišlo ob življenje v Piper, Ala. v rudniku Little Cahaba Coal kompanije. Vzrok nesreče — plini. -o-- širite "a. s. i» edinost- Kalfov v Belgradu. Dne (i. maja se je pripeljal v Belgrad bolgarski zunanji minister Kalfov v spremstvu načelnika političnega oddelka, znanega bolgarskega diplomata Pomenova. To je tretji povojni obisk bolgarskih politikov v Belgradu. Kalfov je imel v Belgradu vspeh, kar se pripisuje v nekaterih krogih tudi vplivom od strani Anglije, ki je prva nastopila novo smer svetovne politike in s simpatijami gleda na ustvarjenje proti bolj-še\ iškega bloka in to akcijo izdatno-podpira. Namen potovanja Kalfova je jasno obeležen, to je ustvaritev protiboljšcvi-škega bloka. Z ozirom na sprejem Kalfova v Belgradu se lahko trdi. da je ustvaritev proti-boljševiškega bloka stvar sko-rajšne bodočnosti. Kalfov je podal sledečo izjavo: "Moje potovanje v inozemstvo je v zvezi s poslednjimi napadi komunistov pri nas, ki dokazujejo, da je komunistična nevarnost realnost, s katero je treba računati. Ta nevarnost je splošna ili gotovo ne preti samo Bolgariji. Kakor je znano, so bili dosedanji napadi komunistov odbiti in zagotavljam vas, da se ne bodo več ponovili. Ako bi se pa, zagotavljam, da ima vlada popolno moč od soglasne volje parlamenta in ljudstva. V Belgrad sem prišel, da se o tej misli in o teh skrbeh porazgovori m s svojim tovarišem zunanjem ministrom naše zapadne sosedne države SHS:, z g. Ninčicem. Posebno mi je drago, da sem se tekom dolgih razgovorov, ki sem jih imel z dr. Ninčičem, mogel sam prepričati, da dr. Ninčič popolnoma razume Bolgarijo v tem vprašanju." -o- Dve novi župniji v lavantinski škofiji. ^f Cezarjevcih pri Ljutomeru se ustanovi nova župnija. Ško-fijstvo je' že privolilo, da se del ljutomerske župnije odcepi in se pri podružnici v Cezan-jevcih ustanovi nova fara. — V Prekmurju so ustanovili novo župnijo v Veliki Polani blizu Črensovcev. j in en strel mu je šel skozi pr-j sa. Vendar je upanje, da okreva. Mamut v Dalmaciji. I - V sinjski okolici je fra. 0-lujič našel mamutove kosti. To i so prve sledi mamuta v Dalmaciji. O predmetu je fra. Olujič j napisal študijo, ki jo izroči Ju-gosiov. akademiji znanosti v I Zagrebu. -o—- Nesreča pri pomivanju okenj. V Zagrebu je padla iz okna na ulico 20-letna služkinja Je-la Žeželj. Bila je zaposlena z umivanjem okenj in ni imela varnostnega pasu. Pri padcu je dobila težke notranje poškodbe in so jo prenesli v bolnišnico. Smrtno ponesrečil se je pri Sv. Jakobu v Slov. goricah nas odličen somišljenik Ivan Hercer, posestnik in občinski svetovalec v občini Gornji dol. Padel je tako nesrečno pod voz, da je kmalu izdihnil. -o—— Obstreljen ponarejevalec denarja. V mariborsko, bolnišnico so pripeljali nekega J. P. iz St. Janža na Dravskem polju. Mož je že v Avstriji poskušal na lahko in ceneno živeti ter se je pečal z ponarejanjem denarja zakar je sedel v Gradcu 15 let. To obrt je sedaj nadaljeval v Št. Janžu in ko so mu v nedeljo, tO. maja, ob šestih zjutraj prišli orožniki na sled, jih je pozdravil s strelom, nakar so mu enako odvrnili orožniki. Mož ima zdrobljeno levo roko Povodenj v Srbiji. i Vsled zadnjih nalivov so vode v Srbiji zelo narasle in deloma prestopile bregove. Para-čin je pod vodo in pravtako ve-, lik del železniške proge proti i Zaječaru. Promet je ustavljen. |— Zaradi povodnji je v-nevarnost i tudi železniški promet na progi Čačak in Zajkovac. -o- Dvojen samoumor. V hotelu "Bela ladja" v Novem Sadu sta se ustrelila Josip Molnar iz Subotice in njegova j žena Rosa. Našli so ju že mi1, itva. V hotelsko knjigo sta se bila vpisala z napačnim imenom. Na mizi sta pustila pismo za policijo, v kateri prosita, naj se ne stika za njunim imenom: v smrt gresta prostovoljno. -o- Silna nevihta v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini in tudi v Ptuju je divjala silna nevihta. Vlila se je ploha in grmelo je, da je bilo groza. Vihar je napravil silno škodo. V zdraviliškem parku v Rogaški Slatini je neurje uničilo cele dele nasadov. Sadno drevje je prečej polomljeno. Po hribih je zapadel sneg. DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zve« s poŠto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali a* zadnjo pošto točno in brez vsakegi odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in B> rah so bile včeraj sledeče: Skupno a poštnino: obljeno levo roko i 500 — Din...... ..... 9.00 1.000 — Din...... ...$ 17.65 2,500 — Din...... ... $ 44.00 5.000 — Din...... ... $ 87.50 10.000 — Din...... ... $174.00 100 — Lir $ 4.80 200 — Lir ..... ... $ 9.25 500 — Lir ..... ... $ 22.25 1,000 — Lir ..... ... $ 43.25 ** Vm^a ■ : ^ a--."«* £ »• Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aH nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se ceua denarja čestokrat m*-nja, dostikrat docela nepričakovana« je absolutno .nemogoče določiti cen4 vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže}« po cenah onega dne, ko mi sprejme« mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TU1>I V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV. * NO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠ 70—f9th AVE. NEW yo iMMMIinpSMR 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" -fi. / J Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen |Bta 1891. Edina« leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Kshaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. -PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 _ West 22nd Street, Chicago, DL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. HAROČNINA: Za Zedinjene drrave za celo leto .......... Za Zednijene države za pol leta ........... Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta . SUBSCRIPTION: For United' States per year................ For United States per half year ........... For Chicago, Canada and Europe per year .....$4.00 .....$2.00 .....$4.75 .....$2.50 .....$4.00 .....$2.00 .....$4.75 For Chicago. Canada and Europe per half year ....$2,50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo- pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.^— Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1870. Statistika katoličanov v Rusiji naredil, ako bo v njem živelo tako ognjevito naudušenje, kakor se v njem kaže že v teh mladih letih. Ameriška Slovenija je dobila z doktor Perkotom nov biser na svoja prša. Kako potrebni so ameriški Sloveniji katoliško zavedni, inteligenti, da bi vodili naš narod in ga rešili iz doline zmed, ter ga vodili nazaj k onim ciljem, za katere je Bog ustvaril Človeka. Mi tem potom novemu slovenskemu zdravniku Dr. A. J. Perkotu najiskreneje čestitamo in mu želimo uspeha v delokrogu njegovega poklica! V Rusiji obstoja predvsem nadškof i j a Mohilew s sedežem v Petrogradu. Nadškof Cieplak in pomožni škof Roop živita v inozemstvu. To je največja nadškofija na ce-„ leni svetu in se razprostira od Baltiškega morja do Behrin-gove ceste in od Arhangelska do Harkova in Taškenta. Na tem skoro neprednem prostoru je 152 cerkev in nekaj kapelic za približno 320.000 vernikov. Dušnih pastirjev je 86 in od teh je 15 zaprtih. Nadalje je škofija vzhodna Sibirija s sedežem v Vladivostoku (škof Slivovsky). Ta škofija šteje 6 župnij z ravno toliko dušnimi pastirji in 20.--000 vernikov. Škofija Tiraspol s sedežem v Saratovu. Šteje 300.000 duš, 90 cerkev in 100 kapelic. Škofa Kesslerja so pregnali in živi v Berlinu. Polotok. Krim in cel Kavkaz tvorita skupaj apostolski vikarijat. Škof Smets, rodom iz Holandije, ima svoj sedež v Tiflisu. Ta škofija ima 30 cerkev in 68.000 vernikov, škofija Kamjenec vzdihuje še danes pod boljševiškim jarmom. Škof Mankovsky živi z večino duhovščine v prognanstvu na Poljskem. V tej škofiji je: ostalo samo še 42 kaplanov, ki vršijo dušeskrbje v 113 cerkvah za 320.000 katoličanov, škofiji Luck in Žito-mierz sta sedaj ločeni, prva je poljska, druga ruska. Cela škofija skupaj šteje 107 cerkev in 350.000 vernikov in samo 68 kaplanov, škofija Minsk je najbolj zapuščena ^oT^To in od boljsevikov najbolj preganjana in ima svoj sedež v'^* Ml I I Novogrodeku. Šteje 46 cerkev, 160.000 vernikov in 16 duhovnikov. Razven katoličanov je vseh skupaj 48.000, imajo 50 cerkev in ravno toliko duhovnikov. Katoliki grškega obreda so duhovščine čisto oropani. Grškokatoliški škof Leo-nida Fedorov je bil obsojen na 10 let ječe, vsi njemu podložni duhovniki so tudi deloma zaprti ali pa odpravljeni v Sibirijo. Sheboygan, Wi». Zadnji čas se nihče več ne o-glasi iz naše naselbine. Mogoče sf že mislite, da smo vsi šest črevljev pod zemljo tam gori v našej prijazni zeleni dolini. A-ko si mislite tako, ste se grdo zmotili, poslušajte kaj se godi tu pri nas. V nedeljo dne 7. junija priredi cerkveni odbor prvi piknik v prosti naravi v naši krasni zeleni dolini. Ta piknik bo nekaka otvoritev piknikov, kateri se vršijo skozi celo poletje v naši zeleni dolini. Teh bo toliko, da niti dež ne bo imel prilike padati ob nedeljah in praznikih. ' Ker naši rojaki ljubijo zabavo in prosto naravo in njen sveži zrak upamo, da se prvega piknika vdeleže do zadnjega. Mi pa njim zajamčimo več in boljše zabave, kot pa so jo ka. terikrat popreje imeli. Za vse bo dobro preskrbljeno za to vas najuljudneje vabimo na ta prvi piknik, katerega čisti dobiček je namenjen naši cerkvi sv. Cirila in Metoda. Da pa ne bo gospod urednik mislil, da sem se mu zlagal, mu pa povem, da je dne 14. junija piknik dr. Bratje Zaveze, dne ANTHONY J. PERKO NOVI SLOVENSKI ZDRAVNIK Danes 4. junija je ameriška Slovenija dobila zopet enega novega slovenskega zdravnika. Znani » slovenskim narodno-katoliškim čutom prežet Anthony J. Perko doma iz Newburga, Cleveland, O. je danes dopoldne graduiral kot doktor medicine v St. Louis, Mo. na Saint Louis University. Doktor Perko je še mlad po letih, a že v teh mladih letih je kazal veliko zanimanje za narodno, društveno in drugo življenje med ameriškimi Slovenci. Na prvem slovenskem katoliškem shodu v Clevelan-clu, ki se je vršil ob priliki zadnje konvencije KSKJ. ^no ga videli vsega naudušenega, ki je nastopil s krasnim govorom za katoliške šole in katoliško vzgojo. Vsakdo je tedaj dejal: ta bo za slovenski narod v Ameriki še veliko gledališko igro. Dne 28. junija dr. sv. Janeza Krstnik. Mogoče tudi še en piknik popoldan, dne A. in 5. julija piknik naših mladih fantov, dne 12. julija piknik dr. sv. Ivana Napomuk, dne 19. julija piknik dr. Ilirija, dne 26. julija piknik dr. sv. Cirila in Metoda, omo veselili, biti zraven tudi kapitalist. V j Ce tudi bomo "ajskrem" sodo Leadville na Johnhillu je jama, P1'*- kjer se še pridobiva zlato. Me- nite, da so zraven Slovenci, Se prav nikogar ne bomo bali, j Hrvati, Dalmatinci in Meksi-An>pak ves "ajskrem" pozo- kanci, kaj še, še dobrega naše- ja je pa zdihnil zadnji zdihljaj v - ^ Prijatel->a Franka Zaitza ni in zasnal v^nn i'—i ^ L Nase mamice so obljubile ku- zraven, čeravno je najbogatej- Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine pre vel Peter M. Černigoj. in zaspal večno. Umrl je za srčno kapjo. Pogreb se je vršil na dan Kristusovega Vnebo-hoda ob 9. uri Tudi člani društva Imena Jezusovega so spremili pokojnega Volbenka in Salokarja z društveno zastavo in pokojnemu Volbenku so tudi položili krasni venec na krsto v zadnji pozdrav. Oba pokojna člana je pokopal in o-pravil pogrebne obrede Rev. P. H. Moffat. Pokojni Volbenk je bil star 53 let rojen pri sv. Katarini pošta Medvode. Tukaj zapušča ženo, dom in 4 otroke v starosti od 3 in pol do 11 let. V starem kraju pa dve sestri. Sožalje izrekamo za obema pokojnima njih družinam. A vidva pokoj- Bil je nenavaden solnčni zahod. Zadnje dni je vladala silna vročina, sedaj pa je bila čudovita in strašna tihota na nebu in lia zemlji. Nič se ni zganilo v mestu, noben pes ni zalajal, noben otrok ni zakričal, noben list se ni premaknil na palmah; bilo je kakor v mestu smrti. Na nebu so se prikazali gosti oblaki in so se premikali, čeprav ni bilo vetra. Kjer so se jih dotaknili solnčni žarki, so bjli zlati in rdeči in škrlatni, v senci pa globoko črni. Čudne oblike so imeli ti oblaki in so .se gibali na nebu kakor armada, ki se zbira za bitko. Bili so med njimi poveljniki, ki so naglo hiteli semintja; tam so bili vozovi in potem mračne vrste pešcev z bleščečimi kopji. Drugi oblak, višji od ostalih, je švigal preko nebeškega oboka in je bil podoben ženski z razpuščenimi zlatimi las---Njene noge so ostale na solncu, njeno sklanjalo preko reba in dalj- ram na tisti dan, Da tudi njim velja iti z nam. Obljubil je tudi muzikant, da vzame seboj svoj robant. Pridite, pridite gotovo vsi. Posebno tisti, ki ga peta srbi. Ponovno vas opozarjam, da se gotovo vdeležite prihodnje seje dne 7. junija ob 6. uri zvečer. S sosestrskim pozdravom Mary Oblak, tajnica. -o- TO IN ONO. Nekateri pravijo, zakaj nič več ne pišem. Kaj pa hočem pi- ši Slovenec v Ameriki. Kjer se v Ameriki kje pokaže kak Sodaspring, mora biti že kapitalist zraven, častna izjema v tem je ravno v Leadville, kjer je eno uro zunaj iz mesta studenec, ki nima v sebi navadne vode ampak tam teče prava sodavoda. Ta studenec je državna last, zato imajo pravico do njega vsi, tudi revni "pečlarji." Torej za Ameriko je pre-' skrbijeno s kavo. Ni je treba u-važati iz Arabije, ker jo je v Braziliji za celo Ameriko zadosti. Kave jp dosti na trgu. Menda kupuje sleherna družina sati. Saj nič ne doživim nove- i kavo. No d^aga tudi, ni. ga. V samostanu smo. Zjutraj (Dalje prihodnjič.) Človek, katerega radi krči napadajo je revež. Zato se tak človek smili vsakemu in vsak ga pomiluje. Peter ' Zgaga je že en tak revež. Kadar ta "fra-kelj—majster" čuje kaj o patru Koverti, tedaj ga napadejo možganski krči in ga mučijo prav gotovo najmanj 24 ur. — Izvanreden slučaj je pa bil te dni, ko je Peter ^gaga zagledal v našem listu naš novi tiskarski stroj. Nekaka nevidna sila ga je dvignila z njegovega « čevljarpkega stolca ter vščip* nila v sleherni živček v njegovem telesu. Kar gibalo je po njegovih živčkih, kar je kazalo, kaka silna zavistna jeza se je v njem gibala. — Seveda to ne zastonj! Saj sleherni a-meriški Slovenec ve, da je Sak-sarjev "frakelj—majster" poskusil vse hudobne načrte, da bi bil akcijo za zboljšanje tiskarne in uresničenje katol. dnevnika uničil. Pa bolj, ko je^ ta "frakelj—majster" jamo drugim kopal — bolj se je sam v njo pogrezal. To pa seveda boli in žge in kdo se bo čudil če Saksarjev "frakelj—majster*' gobezda in upije . . . * * * Pa ne samo Saksarjevega "frakelj—majstra," ampak tudi lawndalskega temnometa boli ta napredek. V svoji pon-deljkovi izdaji je temnometar nekaj kihal. Zadnjo nedeljo je bil pač zelo vroč dan in vročina je vplivala na možganski organizem temnometarja. Zato je diU slikati lawndalsko z*a-grinjalo, za katerim rdeči diktatorji vladajo po svoje članom rdeče jednote. Seveda, tisti, ki vedo, kaj lawndalska diktatorska gospoda dela za tisto črno kuliso, ropotajo in to dela celo dražestnemu temnometar-ju silne skrbi. Pri vseh teh velikih skrbeh se je revež nekoliko prehladil in sedaj kiha kakor kak nadušljiv vranec. Revežu, ki se*mi smili želim, da mu Bog pomaga! Če mu ne bo, bo nekoč še bolj kihal, kakor danes . . . * * * Pri Enakopravnosti pravijo in prerokujejo, da bodo klerikalci, (s katerim imenom nazi-vajo nas katoličane) propadli. Verjamem, da posebneži, ki se zbirajo okroj? Enakopravnosti to želijo in morda tudi pričakujejo. Želijo lahko, kolikor pač hočejo — samo čakati bodo morali pa še precej časa, da bodo kaj takega dočakali! Tudi enakopravneže ne veseli preveč, da je tiskovna družba -Edinost vspela s svojo akcijo. Katoliški tisk je katoličanom tako potreben, kakor vojaku puška. -o- ŠIRITE "A. S. in EDINOST" nem obzorju vzhoda so nje roke držale bledo oblo vzhajajočega meseca. Opazovalci so se zbali tega oblaka. "To je Isis z mesecem v rokah," je rekel nekdo. "Ne, to je boginja Nout, ki čuje nad svetom," je odgovoril drugi. Dasi sta le tiho govorila, je v tej strašni tihoti njun glas prišel do Tuinega prestola in tedaj se je njeno obličje prvikrat spremenilo — prikazal se je na njem hladen, čuden smehljaj. Kaku je pričel Abiju šepetati v uho in strah je bil v očeh njiju obeh. S prstom je pokazal na dve zvezdi, ki sta nenadoma zasijali skozi zeleno meglico nad večerno zarjo, in se je nato obrnil ter pogledal kraljico, vneto prigovarjanje svojemu gospodu. Abi se je, slednjič oglasila "Solnce je zašlo. Dej, končajmo to ne-v umnost!" "Še ne," je odgovorila Tua mirno, "počakaj še trenotek!" Ko je izgovorila te besede, so se nena, doma, kakor na ukaz, vse dolge vrste palmovih dreves, ki so rastla v bogatih vrtovih na obrežju reke, pripognile proti vzhodu, kakor da se klanjajo kraljici na pre- stolu. Trikrat so se tako pripognile, čeprav ni bilo vetra, in ie potem zopet vzravnale. Nato so se oblaki zgostili, kakor da je kdo potegnil mrtvaški prt preko neba, samo na zahodu je še sijala polobla solnca kakor skozi odprtino, sijalo je kakor veliko in jezno oko. A počasi je zahajala, videti je bilo samo še majhen, ognjen rob. Vsa dvorana se je stemnila, v mraku pa so slišali Neter-Tuo, kako kliče Amenovo ime. "Ra je mrtev!" je zavpil nekdo. "Končaj, pankrt, Ra je mrtev!" "Ah," je odgovorila s hladnim zmagoslavnim krikom, "toda Amen živi. Glejte njegov meč, o izdajalci!" Ko je izgovorila te besede, je nebo pretrgal na dvoje strahovit blisk in v njega svetlobi je ljudstvo videlo, da so se palme zopet sklonile, to pot skoraj do tal. Nato se vetrovi zarjuli in se razvihrali in trdna zemlja se je jela ljudstvu pod nogami zibati, kakor da jo dvigajo velikani. Trikrat »e je zazibala kakor morski val in v tretje se je pod črnim plaščem teme oglasil krik groze in smrtnega strahu, ki mu je sledil srahovit potres padajočega kamenja. Nato se je zazdelo, da se vse nebo topi Tua, Amenova zvezda, sedeča na prestolu, z žezlom, dvignjenim proti nebu, in smejo-ča se v zmagoslavni radosti. Lahko se ji je bilo smejati, zakaj obadva velika obeliska pred vrati, ki so ju bili postavili stari levi Iliksov," da stojita tamkaj "na vse večne čase," sta padla na nizka stolpa in na vrata ter jih zdrobila. Padla sta na glave tistim, ki so stali spodaj, jih pobila in stotine, pokopali, pod seboj. Vrh enega izmed njiju je zletel. naravnost v sredo duhovnikov in pod njim je sedaj ležala brezoblična snov: bil je to mož, ki se je norčeval iz kraljice in ki je omedlel pod njenim pogledom. Tisti, ki so ostali živi, so bežali skozi zahodne razvaline v dvorani, zblaznela množica, ki je mnoge pohodila do smrti in se besno borila med seboj, da ubeži maščevanju Amena in njegove hčere. V dvorani so duhovniki ležali "na tleh in prosili bpgo-ve ysmiljenja. Abiju je bila kraljevska krona zletela z glave in je pred prestolom na kolenih objemal noge Neter-Tue ter cvi-lil, naj mu odpusti in prizanese, nad njim pa je Tisti, ki je sedel na prestolu in žarel kakor ogenj, kazal ž žezlom na razvaline in bežočo množico ter se smejal, smejal. Kmalu je vse izginilo, ostali so samo mrmrajoči duhovniki, umirajoči, mrtveci in Abi s svojimi častniki. Oblaki so se bili razgrnili, prikazale so se zvezde, mesec ter napolnile prostor s prijazno svetlobo. Tua je pogledala na pobitega Abija, ki se je plazil pred njo, in je spregovorila: "Povej mi sedaj, soprog, kdo je bog v Egiptu?" ''Tvoj oče Amen," je hropel. "In kdo je faraon v Egiptu?" "Ti in nihče drugi, o kraljica " "Ah," je rekla, "poprej sva se o tem prepirala, kajne, in zato sem si morala poiskati pomočnikov, ki si me smatral za tako zapuščeno. Glej, tamle so njih stopinje-njih korak je težek, kajne, stric moj " in skov ^ debGle k°Se razbitih'W On se je ozrl nazaj po porušeni rani, po umirajočih in nJLK^jfc raon m nihče drugi," je ponovil trepetaioč" Pnzanesi s smrtjo svojemu služabnikuTn dovoli, da živi v tvoji senci!" — — i- _ __ (Dalje.) I "S/.- • "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST** 10-LETNICA DR. KRALJICE MAJNIKA V SHEBOYGAN. (Nadaljevanje s 1. strani.) "Najprvo vam izražam, da mi je silno žal, ker ne morem biti danes ta dan z Vami osebno združen na praznovanju vašega desetletnega jubileja sosesterskega dri^štva • med združenimi sobrati in sestrami, kakor tudi z vsemi drugimi Sheboygancani, kateri so mi še v živem spominu od lanskega leta, ko smo se tako sobratsko zabavali. In ker ne morem biti z vami telesno naj bom z vami v duhu. Vem, kako veseli, navdušeni in pogumni ste danes vsi. Vem, da bo slavnost ravno tako vs-pevala, kakor če bi bil jaz z vami, ker imate med seboj častno osebo zastopnico članico gl. odbora, podpredsednico sose-stro Mrs. Prisland in druge člane gl. uradnikov, kateri vam t>ojo nadomestili mojo malenkost in govorili o K. S. K. J. Vendar pa si ne morem tudi jaz kaj, da vam ne bi izrekel par Čestitek na ta veliki in veseli dan vašega praznovanja. Kdor bo razumel prav, ta mora priznati, da je v naselbini Sheboygan pravi katoliški društveni živelj! Do takega živelja se ne pride lahko današnje dni, ker je na vseh straneh toliko krika in upitja, da se ljudi še prej omami nego se zavedajo, kaj da so ali kam da spadajo. Naselbina Sheboygan je o-stala neomajena ! Čast vam ! Do tega so vam pripomogli veliko vaši voditelji, katere ste poslušali in katerim ste zvesto sle. dili. Ti voditelji so Vaš dušni pastir, vaši društveni uradniki in uradnice, vaša katoliška društva, katera držijo naselbino kakor z armado zavarovano pred kričečimi nasprotniki v kljub velikemu naporu in na-skakovanju. Čast vam društva! In čast vam voditelji! Le tako naprej ! Odkar so se po naselbinah pričeli katoličanje tudi v javnosti zavedati, se je začelo nam daniti in svitati! Le tako naprej! Poznam vas veliko in posebno vaše voditelje. Naša K. S. K. J. ima v vaši naselbini veliko zaslombo. Od vas dobivamo za našo Jednoto veliko navdušenja in pogumno-sti po prvi gl. uradnici, ki se neumorno trudi za zboljšanje jednotinih razmer in za bolje etališče ženstva v K, S. K. J. Čast sosestri Prisland, katera s etrudi kot dr. tajnica, da to društvo vspev^ in procvita, kakor cvetlice na polju. Čast, ker je v temu društvu toliko mladih deklet, kar je v zgled in pouk drugim naselbinam. To je velika zasluga gl. podpredsednice K. S. K. J. Mrs. Prisland. Druga oseba je glava srečne naselbine Rev. James Černe ! Kjer so duhovniki za K. S. K. J. tam je napredek in tam je pravi slovenski živelj! Tako je v Sheboyganu in zato je na dan slavnosti naša dolžnost, da se jih spominamo in da jim damo priznanje za njih delovanje. 1 Kjer je vodstvo pravo je vse lepo uravnamo in vse je zadovoljno in vse napreduje. Bog živi Rev. James Černe-ta! Bog živi vse vaše voditelje. Nadalje zaslužijo priznanja uradniki, uradnice društev, ako ne bi -tudi ti delali za napredek bi voditelji ne mogli naprej. In zato je naša dolžnost, da vam vsem na današnji dan podamo priznanja za ves vaš velik skupni napredek, v katerem ste vsi srečni in zadovoljni. Ker delate vsi za eno in isto dobro, zato je vam vsem v korist. Ko ne bi jaz tafn bil pri vas bi tega danes ne mogel izražati, a-li ker sem bil med vami in se tega tudi prepričal vam to radi tega tudi navajam. In ker vem, da tega . kar imate vi nimajo v mnogih drugih naselbinah. In da bi jim to služilo še drugim v dobro sem to zapisal vam v spodbudo in po zaslu-ženju v čast. Kjer se dela za katoliška društva in K. S. K. J., tam se dela za faro 111 cerkev, in kjer se dela za take sredstva tam je božji mir in božji blagoslov, in zato vam kličem: Le tako naprej! Naj vam 10-letnica bo šele začetek, kadar delate za dobro st\iar, naj vam bo vedno šele začetek, to pomeni, da boste vedno šli po temu potu naprej, dospeli boste do 15. 20. 25-letnice itd. naprej! Slednjič pošiljam moje iskrene pozdrave še vsem povabljenim sourad-nikom, kakor tudi bratom in. sestram, ki so se vam danes ta dan pridružili i3 drugih odda-ljertiTr mest. Čast vsem onim, kateri se zanimate za sobrat- ske in sosesterske društva, da jih ob času praznovanja samih ne pustite. Roka umije roko. Vsa* društva potrebujejo eden drugega na pomoč, ne samo v tugovanju pač pa tudi v raz-veseljevanju. In radi tega vam danes vsem zbranim kličem v imenu vsega članstva K. S. K. J. Živela prava katoliška zavest ! Živele šosestre dr. Kraljica Majnika in živela vsa slovenska javnost v Sheboyganu še mnogo, mnogo let. Poseben pozdrav in čestitke še onim sose-stram ustanovnicam, ki so danes med vami! A. Grdina, gl. K. S. K. Jednote. predsednik (Dalje prihodnjič.) -o- 10-LETNICA DR. SV. DRUŽINE V WAUKEGANU. (Nadaljevanje s 1. strani.) Ker so pa imeli vsi trije govorniki svoje posle in se oprostili, se je g. stoloravnatelj vsem skupaj lepo zahvalil za njih odziv in jim zagotovil, da kadar bi kaj potrebovali rojaki, da bodo vedno in z veseljem storili. Nadaljni govornik je bil Mr. Frank M. Opeka, sin stolorav-natelja, ki je tudi dasi Ameri-kanec vendar prav ,v lepi slovenščini čestital društvu in da je vesel, da se med njimi nahaja. Ker je bil pa stoloravnatelj mnenja, da preveč ene hrane ni dobro, zato je pozval na oder Ukalelle girls, katere je občinstvo z velikim aplavzom pozdravilo ter so nam zaigrale par lepih komadov, posebno zadnja "Šuštar," katera je bila gotovo Stavka v Šanghaju se nadaljuje. Šanghaj, Kitajsko. — V o-kraju kjer prebivajo inozemski naseljenci je proglašen preki jspečena v No. Chicago, je vzbu-sod. Ulice so močno zastraže- veliko smeha, ni čudno, da ne. Kitajski delavci grozijo z je občinstvo aplavdiralo, ki je generalno stavko. Množica di- trajalo več minut, jakov je navalila na policijski Kot liasiednji govornik je stan v bližini Louza, kjer jih je nam bi, pa predstavljen glavni policija sprejela s streli in us- predsednik Družbe sv. Druži-j mrtila dva dijaka, 16 pa rani- ne Mr George Stonich iz Jo-la. Tudi pri teh nemirih, kakor Heta Da je Mr stonich govor-pravi poročilo, imajo svojo ro- nik smo vedeli že prejt toda> da ko vmes boljševiški agitatorji. |je pa tako izvrsten v govorni-i S1 Policija je aretirala tri sumlji-j štvu tcga pa nismo vedeli> po_ članic ter 261 otrok. Za 50c vp TJiicp . , . . . TIH GO nlo/^'l v clnXqir j sebno mi, ki nam je bila prvič V splošnem vlada zdaj na dana čast slišati ga. Mr. G. Kitajskem posebno sovražno Stonich je najprej čestital dru-razpoloženje napram vsem tuj- štvu sv Družine štev. 6, D. S. i cem. Napadi na inozemce po D. v imenu gl. odbora D. S. D. ; in v imenu društva sv. Druži-: I ne štev. 1, D. S. D., nato pa po-I segel nazaj v zgodovino k zi- mišljene, zakar je žel veliki a-plavz. Stoloravnatelj se gl. predsedniku prav lepo zahvali za njegove jedrnate besede, občinstvo pa'poživljal naj si njegove besede \%ame k srcu in po njih tudi ravna. Nato je bil pozvan zopet cerkveni pevski zbor ter nam zapel par krasnih pesmic za kar je žel obilo pohvale. Takoj za tem pa je nastopil quartet Slov. dram. društva in zapel pesmico "Oglar" za kar je žel pohvalo. (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom ha narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George StoniČ Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........ Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An-cel, Jakob Strukel. Društvo šteje 507 članov in Avto zgorel na cesti. Med vožnjo iz Maribora proti Pesnici se je vnel mariborskemu izvoščeku motor v avtomobilu in je eksplodiral. Voz je bil mahoma v plamenu. Vendar se je Vidmarju posrečilo, da je še pravočasno skočil iz voza, ki je popolnoma zgorel in je ostalo od njega samo zveriženo ogorelo železje. Voz je bil zavarovan. 1) ulicah so pogosti. >3K-; 3HC i i Ml !■! ANTONIJA RIFEL MIDWIFE 522 Broadway St. Phone: 2380 JOLIET, ILL. na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore. Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41. 1. *, . . . . , ,. . . Kojaki pristopite v nase ve-belki pred enajstimi leti, kako j„„ju. , • , ,, . , . . i. ' liko društvo, kjer se lahko za- 111 zakaj se je Družba sv. Dru- , . , . : , „, ... \arujete za posmrtnmo m bol* zine ustanovila, težke boje in,nisko podporo> # "Sedaj ali pa nikoli" 4 Hišne gospodinje morate zahtevati. Recite: Sedaj ali pa nikoli. Nekateri možje 59 želo počasni kadar je treba iti v prodajalno z svojo hišno gospodinjo. Vedno se dobi kakšen izgovor: Navadno se mož obdregne: No, kaj pa je še tistega potreba. Pa magari če gospodinja še bolj prigovarja da imajo tudi pri sosedu tako pohištvo, vse je zaman, nekaterim možem kar ne gre v glavo da bi se dan danes rabilo kaj druzega kakor se je pred 15 in 20 leti. Ženske morate biti odločne in reči: Hočem i-"meti in mirna Bosna, "Sedaj ali pa nikoli" in prav gotovo da bote uslišane. Kdor ima lepo in moderno pohištvo, tam je vse v hiši zadovoljno, kjer pa tega manjka, tam pa vse na križem hodi. Dobro in fino pohištvo naredi hišo bogatejšo in u-ljudnejšo. Pohištvo je pa tudi samo na sebi vrednost kakor čisti denar. Gospodinje, pogledajte po sobah če kaj ne fali. Prva je kuhinja." Kuhinja mora biti čista in sanitarna. Prvo je da mora biti po tleh lep oljnat Linoleum in v kotu pa še lepša bela peč kakor jih je dan danes na razpolago. V drugemu kotu pa mora biti velika ledenica, ice box, pravi anglež, to mora biti, to'je kar nas hrani in nas po letu žejne tolaži. Pa še druge LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-ljam na dom. Prevažam pohištvi ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Flace CHICAGO, U.L. Phone: Rosevelt $221. poskušnje, katere je imela Družba od ustanovitve pa do danes in marsikaj drugega še. Obenem pa obsojal naše nasprotnike in nasprotno časopisje, kajti edino 0110 je krivo razdora med nami. Z vso odločnostjo pa je priporočal katol. časopisje pred vsem je povdarjal, da A. S. & Edinost je edina katera se poteguje za našo katol. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode kratkem eden izmed naj- v načela. Škoda da nimamo njegovega govora spisanega, da | močnejših, bi ga prečitala cela ameriška Za vsa nadaljna javnopt, kajti besede gl. pred- obrnite se na odbor sednika so bile globoko za- pojasnila Vabilo na veselico katero priredi Predsednik: Geo. Stonich' 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi t1 Jolietu, 111. sobe so, ki so za pogledati kaj tam fali. Če se pri hiši nahaja novorojenček, glejte, da takoj kupite lepi voziček v katerem ga popeljete na sprehod. Ali kaj pa pomenijo v hiši lepe pregroge, mize stoli in drugo. Vsaki pa ve da je postelja najvažnejša stvar, počitek je dohtor vsega, in brez fine blazine ni dobrega počitka, brez dobrega počitka pa ni dobre volje itd. Pa se mnogo drugih stvari je, ki so potrebne v vaši hiši, le dobro poglejte. Kar manjka pa pridite knam ali pa pišite da vam pošljemo po dogovoru. Priporočamo se: A. GRDINA IN SINOVI GL. PRODAJALNA 6019 ST. CLAIR AVENUE, podružnica v Collinwoodu, Cleveland, O. Org. Slov. Dom, f ZAKAJ SE NA TISOČE LJUDI Laglje spolnujete dnevne dolžnosti, ako pridete na delo o pravem času! NE zapravljajte delavnika s tem, da bi pridobili, kar ste zamudili. Prihajajte na delo o pravem času in bodite na mest« pred drugimi! Na vašem dnevnem programu bodi vedno, posluževati se nadulične železnice. S tem ste brez skrbi, da boste prišli o pravem času na določeno mesto. Prevozne neprilike so rešene—če tudi imate par blokov do postaje, vendar se splača. Prihranite si na sledeči način denar Kupite *'L" listek za $1.25—Chicago - Evanston-Niles Center listek $2.00. Potujete kamor in kolikrat hočete za dobo enega tedna s tem — listkom. Neomejeno—poslužuje se ga lahko vaša družina ali prijatelji. Vam prihrani denar in zmanjša Vaše potne stroške na pol. Na tisoče jih je že kupilo. Na vsaki "L'* postaji. CHICAGO RAPID TRANSIT ROJAKOM NA ELY, MINN. se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom FRANK PENGAL Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono. Velika zaloga prvovrstne grocerije. Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se ihvaljujem za naklonjenost. MILWAUKEE, WIS. v nedeljo, dne 7. junija 1925 V S. SIDE TURN DVORANI Začetek veselico z nastopom mladinskih oddelkov ob 2. uri popoldan. Začetek večernega programa ob 7:30 zvečer. Predstavljala se bo tudi veselo igra: "RDEČI NOSOVI" katero vprizori dramatični odsek "LILIJE" VSTOPNINA v preprodaji 40c — pri blagajni SOc. Vabi se vsa cenjena društva iz Milwaukee in oko- lice, kakor tudi vse posameznike, da se to prireditve polnoštevilno udeleže. Za dobro postrežbo jamči ODBOR. poslužuje našega posredovanja za pošiljanje denarja v i staro domovino? Zato ker so naše cene najnižje in je vsaka pošiljatev izplačana v najkrajšem času, v celem znesku. prejema prijave za potovanje na VSE-SOKOLSKI ZLET V ZAGREB z velikim parnikom AQU1TANIA, ki odpluje iz New Yorka dne 29. julija 1925., dalje s posebnim vlakom iz Pariza v Zagreb. Naši zastopniki bodo skrbeli za Vas in Vašo prtljago na potovanju. ..Zahtevajte pojasnila. KASPAR AMERICAN STATE BANK Imetje $20,000,000.00 1900 Blue Island Avenue, CHICAGO, vogal 19-ceste I L L I N O I S MI KUPUJEMO VAŠE VLOGE V JUGOSLAVNSKIH DINARJIH. LHittranrKunifS;Tt%š? Hopeless Task>-TEls Honest "Man Business, That s What? BY HUT - ' — ? - j »i FOR CM = "AMERIKANSfcl SLOVENEC" IN "EDINOST" Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. —— Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Celo barbari — Rimljani sami so priznavali njegov vpliv in so ga "hoteli častiti po božje. Neron se je pa bal tega mirnega, ponižnega, zaupanja polnega, pa močnega značaja, in kjer se je Neron bal, je moral svoj strah udušiti v krvi — "Ali je moral tudi on umreti?" je vprašal Eska. Pogosto so mu sicer uhajali pogledi proti vratom, koder je odšla Mariamna, pa vkljub temu mu je starčevo pripovedovanje vzbujalo živahno zanimanje. "Niso ga smeli križati," je odgovoril Kal-ha, "ker je bil plemenitega rodu in rojen rimski državljan, toda vzeli so nam ga iz naše sredine ter dejali v ječo, dokler ga končno niso obsodili, da bo obglavljen. Ah, strašno je izgledal Rim tiste dni! Mesto požgano in hiše razdejane, mrtva, ožgana trupla so ležala naokrog, osiroteli otroci so blodili po kadečih se razvalinah in iskali svojih starišev, ali pa, kar je še huje zabolelo v srcu, se nedolžno igrali, nezavedajoč se svoje nesreče. — Nero-novi privrženci so dolžili kristjane, da so zažgali mesto, in marsikatera nedolžna žrtev je morala trpeti zaradi tega zlobnega in brezvestnega obrekovanja. Kristjani, ah, ti ubogi, preganjani, zaničevani ljudje, ki si niso drugega želeli ko živeti v miru in bratstvu z vsemi, ki je njihova vera mir in dobra volja na zemlji, pa bi ti naj bili zažgali Rim? — Tisto jutro, ko smo spremljali Pavla ven nh mo-rišče, na flamininsko cesto, sem jih našel, 20 sem jih naštel, moških, ženskih, otrok, mojih dobrih sosedov, ki sem v prijateljstvu živel z njimi in lomil z njimi kruh — mrtvi in tihi so ležali ob potu, pa mir je bil zapisan na njihovih bledih obrazih in njihove trde, mrzle roke so bile sklenjene v molitvi in četudi so njihova polomljena, izftiučena telesa ležala v prahu, njihove duše so bile pri Bogu, ki jih je ustvaril, v večnosti, na onemu svetu, ki ga ti še ne poznaš, kamor boš pa tudi ti prišel in ostal tam vekomaj — me razumeš! — ne za leto in ne za stoletja, ampak vekomaj, brez konca!" "In kje je tisti svet?" je vprašal Eska. Ideja duše in posmrtnega življenja, prirojena vsakemu razumnemu bitju, tudi njemu ni bila popolnoma tuja. "Ali je pod nami, ali je nad nami? Na zvezdah? Svet, ki v njem živim, tega poznam, vidim ga, slišim ga in čutim ga. Toda kje je "oni svet"? "Kje —? Kje so najiskrenejše želje tvojega srca, najplemenitejše misli tvojega duha, kje je tvoja ljubezen in tvoj up, tvoje hrepenenje, kje so tvoji sladki spomini ? Kje je ves boljši del tvoje narave, žalost nad grehom, plačilo za čednost, kje so vse tvoje misli o bodočnosti, tvoje misli na preteklost? — Tam, kjer je vse to, kamor hitijo in stremijo in hrepenijo vse moči in zmožnosti tvoje duše in tvojega srca — tam je "oni svet." — Ne vidiš ga, ne slišiš ga,toda ti veš, da mora biti. Ali je kedaj naša sreča popolna? Ali je res nesreča, kadar nas zadene, tako strašna, kot je videti od daleč? In zakaj ne? Ker nam nekaj pravi na dnu duše, da nas čaka boljše življenje, neskaljena sreča, da je naše bivanje na zemlji le neznaten odlomek v krogu našega življenja. In krog je_saj si se te-. ga že gotovo naučil tukaj v Rimu — je znamenje brezkončnosti!" Eska je molčal in premišljeval. V človeški duši živijo ideje, bivajo prepričanja, ki jih človek nevede nosi seboj, ki se jih šele zave, kadar ga kdo nanje opozori, prav kakor živi človek obdan od zraka, pa se šele tega takrat zave, ko mu ga začne primanjkovati, in kakor nosi kožo na telesu in komaj misli nanjo, dokler ne dobi vanjo rane. Tudi Eski se je vzbudila misel na večnost, ki prikrita tli v vsaki duši. Obraz se mu je razjasnil in vzkliknil je: "V tistem svetu bodo pač vsi ljudje svobodni?" "Vsi ljudje bodo tam enaki," je odgovoril Kalha. "Svoboden v tvojem zmislu pa ni in ne more biti nihče! Misli si človeka, prostega vsake nujnosti, vsake odgovornosti do bližnjega in do samega sebe — pa bodeš imel bitje, čigar čustva bi bila zanj neznosno breme, njegove želje neznosna muka. Človek je ustvarjen, da nosi jarem, toda Gospod, ki mu jaz služim, me je učil, da je Njegov jarem lahek in sladko njegovo breme. Kako lahek se meni zdi vsak trenutek mojega življenja r "In vendar si ravnokar pripovedoval, da je smrt in ponižanje delež tistih, ki nosijo o-rožje v naših vrstni!" je pripomnil Britanec in pozorno gledal starca. Žarek zmagoslavnega poguma in veselja se je zasvetil na licu starega moža. Za trenutek je gledal Eska to razodetje drznega, pogumnega in neustrašenega starčevega značaja, pa že je sijaj izginil in se umaknil mehki krotki ponižnosti. Odgovoril mu je: "Smrt, dobrodošla, zaželjena! Ponižanje, ki prinaša najvišjo čast na tem in na o-nem svetu! Vsaj tistim, ki so vredni mučeni-ške slave. — Ej, da bi jaz bil kedaj vreden plemenite družbe mučenikov —! Toda moje delo, ki ga imam izvršiti, mi bo položeno v naročje, in dovolj mi je^, da sem najzadnji izmed zadnjih v službi svojega Gospoda." "In kdo je ta gospod*? Pripoveduj mi o njem !" je vzkliknil Eska. Zanimanje se mu je vzbudilo, neznano čustvo ga je dirnilo, ko je gledal pred seboj moža, čigar vsaka poteza v obrazu je govorila resnico, čigar cela zunanjost je bila prekinjena od resničnosti tega, kar je govoril, ki ni mogel govoriti resnice, saj je bil tako resnoben, tako dober, tako pošten —. V neizrekljivi spoštljivosti je nagnil starec glavo, v njegovem obrazu je sijalo iskreno veselje človeka, ki gleda z globoko ljubeznijo in hvaležnostjo v največjo dobo svojega življenja. "Videl sem Ga," je rekel, "na obalah ge-nezareškega jezera je bilo — jaz, ki govorim sedaj tu s teboj, jaz sem Ga videl s svojimi lastnimi očmi — otročiči so sedeli pri Njegovih nogah —. Toda govorila bova drugikrat o tem, kajti utrujen in izmučen si! Jed in pijača sta pripravljena! Potrebno je, si okrepiti telo, da je duh krepek in razsoden. Delo dobrega prijatelja si nocoj storil za nas! Odslej boš vsikdar dobrodošel v Eleazerjevi hiši!" -- Mariamna je vstopila. Na priprostem krožniku je prinesla prigrizek in iz meha je natočila Eski vina v biserno čašo ter mu jo ponudila z ljubkoboječo kretnjo in plašnim pa prisrčnim smehljajem na licu. Ni bila več zagrnjena in Eska si je moral priznati, da ga niso varale njegove slutnje in njegova pričakovanja, ko je na potu k njemu domu poslušal njen sladki, mili glas in opazoval njene mehke, nežne kretnje —. Dvoje črnih oči ga je plaho gledalo, velike so bile in blesteče, kakor oči srne. Otožen in proseč izraz je ležal v "njih, mehko, krotko in razumno so zrle v svet, pa v njihovem pogledu se je skrival čuječ strah in neprestana pozornost človeka, ki živi vedno v nevarnosti. Dekletova lica so bila bleda, le ko je povesila oči pred občudujočimi Eskini-mi pogledi, jih je zalila topla rdečica. Njihove poteze so bile pravilne, pa nekoliko o-stre, kar se je zlasti videlo na neznatno izstopajočih gornjih čeljusti in na rahlo upognjenem orlovskem noseku*< Očividno je trpela pod neugodnimi razmerami, ki so sicer njenemu obrazu zmanjševale blestečo krasoto, niso 'mu pa mogle vzeti čarov redke, čiste lepote. Njena obleka je bila iz priprostega blaga in črna. Krog belega, polnega vratu je nosila ovito težko zlato verižico. Ko je stopala po sobi in pokrivala za večerjo, ki jo je najbrž sama pripravila, je Eska imel priliko, občudovati ljubko gibčnost njenega telesa in skromno, mirno dostojan-stvenost njenih kretenj, ki se je prijetno razločevala od gizdave, smešno-nemirne živahnosti rimskih deklet in ki je posebno dobro dela resnobnemu Britancu. JOS. BER1BAK naznanja otvoritey SLOVENSKE BRIVNICE 1811 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se toplo priporoča za obisk, za dobro postrežbo jamči. Širite "a. s. in edinost* R. PAWL0SKI • Slovenski fotografist Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. JOL1ET, ILL. i] »An EXTRA Pair K es Double Wear' ............................................. ...............r»-Y-"fVVt; \ PISANO POLJE j 0—4-J. M. Trunk. - <3 ...................... Vse kar je novega v barvi, blagu in izdeljavi za može in dečke dobite pri nas, in sicer z eno vrsto ali dve vrsti gumbov. KRASNA IZBERA ČISTO VOLNENIH OBLEK, KAJERIH CENA JE: $30; $35; $40; $50 Vse obleke so z dvojnimi hlačami. Velikosti za normal, debele, šibke in velike. (M. H. JELINEK) Vogal Blue Island ave. in 18. ulica. Odprto v torek, četrtek in soboto .zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan. Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI MESAR 1912 W. 22nd STR., CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319. a =1 The Will County National Bank of joliet, illinois Prejema raznovrstne de-name vloge, ter poiilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. £. WILSON, predsed "T— HUUIH Established 1857 Pošiljate Vi ec Denar v Evropo Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite! FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu. . -le,LJ3 Premoženje te banke znaša $13,000.000,00 Slovenci so pri zadnjih volitvah v Jugoslaviji nastopili kar z devetimi strankami. Nekaj nad miljon jih je. Koliko strank imamo tu v Ameriki, ko nas je komaj peščica? Ampak ni 9 strank. Tudi politična stranka ima podlago, na kateri jC o-snovana. Podlagi strankam sta pa le dve: idealistična (verska) in materialistična. Idealistična je bila le ena, in tudi ostalih osem strank so bile le ena — materialistična, d asi so se v programih, ki ne zadenejo podlage, razcepile na osem panog, liberalce, narodnjake, socialiste, komuniste, naprednja-ke. . . je vse le eno in isto. Tako tudi pri nas. * * * Nisem dosti vreden, Gospo-dine pomiluj, dosti neumno ti in še hujšega sem počel v svojem življenju, Gospodine, pomiluj. . ., a da sem najbolj zakrknjen lump, kakor pravi Mr. A. Simčič iz Clevelanda v G. Svob. ker se upam, in to vsak dan in vsako nedeljo, obleci vrhu suknje belo* srajco. . . to bo pa celo za ubogega grešnega farja malo preveč, Mr. Simčič. Ali niste malo preveč odprli svojih ust? Ce kaj zgrešimo, imenujte nas lumpe, radi srajce nad suknjo pa ste najmenj —: krivični. Tudi Srd do farjev mora imeti meje. * ♦ * Reliance, Wyo. Mr. Poflbrd-čan pove pametno. "Ce pridejo cerkveni kolektorji iz Rock Springsa" tako svetuje svojim, "je vaša dolžnost, da jih prijazno sprejmete. . Bravo. Mirna beseda se mi vedno do-pade. Kar pa dalje pravite, da "delavec ni na pravi poti, če nabira denar za cerkev, ker ga nabira za naše sovražnike in izkoriščevalce nas delavcev. ." ta bo pa bosa. Pejte, pejte. . . to je fraza, lajna. . . Ampak mi je tudi prav, ako ste res o tem prepričani in to mirno izjavite cerkvenim kolektorjem. Ali bo to tudi držalo, ne vem. Jaz imam mnogo skušenj in sem sam doživel več slučajev, da so taki, ki so prej izjavljali, da je cerkev njih izkoriščevalec, sovražnik delavca, urno poslali po izkoriščevalca, duhov- JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodaki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO, ILL. CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete pORrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski j pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62n d St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St. nika, ko jim je voda tekla v grlo, in ko so umrli brez izkoriščevalca, so še mrtvi strašno silili v cerkev. Govori se lahko, življenje se kaže pogostoma drugače. Mirna beseda mi je pa všeč, tudi doslednost. - * * * Dobre strani pripoznam tudi socialistom. Imel sem v politiki in posebno kot predsednik narodnega sveta ob koroškem plebiscitu mnogo znjimi opraviti, tako z nemškimi, kakor tudi s slovenskimi. Glede narodnostnega uprašanja so imeli v stari Avstriji res nekaj zdravih nazorov, dasi morda ni bilo tako odkrito mišljeno, ker hoteli so pač samo Avstriji nagajati. Slovenci so prav klaverno cii?-cali za svojimi nemškimi gospodarji. Pa je bilo nekaj zdravega. Tudi Dr. Renner bo imel v svoji brošuri zdrava načela. Pripoznam. Da bi pa posebno nemški socialisti pravično rešili narodnostna uprašanja, o tem pa' se s P ros vet o ne strinjam. V teoriji, mogoče, v praksi je vsak nemški socialist v pn i vrsti Nemec, pogostomo bolj nestrpen, kakor kak stoprocenten nacio-nalec. Experto črede Ruperto, imam skušnje in dokaze. Da v praksi resni kaj s socialisti, to so pokazali ravno na Koroškem. Po plebiscitu so prišli rja Koroškem socialisti na krmilo. Deželni glavar je bil socialist. Pa kako so reševali narodno u-. prašanje, ko so imeli moč? Še dandanes je pred mojimi očmi vse — rdečo, tako je padalo po naših hrbtih. . . Mi vse tako, kakor se na papir piše. ROJAKOM V CLEVELANDU Da moremo našim naročnikom v Clevelandu bolje postre-či, smo pooblastili za našega i zastopnika MR. FRANK KURNIKA, ki ima svoj stalni lokal na 6121 St. Clair Ave. V vseh zadevah, tikajočih se našega podjetja in listov A. S. Edinost, Ave Maria, St. Francis Magazine, se obrnite do njega: Če želite plačati naroč-inino ali premenit naslov, naročiti oglase ali tiskovine, bo Mr. Kurnik uredil vse potrebno. Ima v zalogi tudi naše knjige, melitvenike, devocionalije i. t. d. Postregel Vas bo pošteno. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo. MPQ NICHOLAS GOETTERT Katoličan brez katoliškega lista je nič! NAZNANILO IN priporočilo. Vsem cenjenim naročnikom in našim rojakom v državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni, zastopnik Pogrebni zavod Se priporoča Slovencem Hrvatom , 2046 W. 23rd Street, CHICAGO, ILL. m J. K0SMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, 111 Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN • STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zndtraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490. MR. LEO MLADIC, ki je pooblaščen pobirati na ročnino, oglase in vse drugo kar je v zvezi z našim listom. Rojake po naselbinah prosimo da gredo Mr. Mladiču na roke m mu pomagajo pri razširjeva-nju katoliškega tiska. T Uprava A. S. & Edinost