SLOVENSKI GLAS,L0 CEB^fEKN,lfJ'Eol!GANIZACIJ ČEBELAR Ljubljana, 1. decembra 1964 I.eto I.XVI V S K BINA Slavko Raič: Anton Janša (1734—1964) .... 273 Vladi Martelanc: S čebelami gremo v zimo . . 274 Ing. Jože Rihar: Čebelji hibridi....................277 Edi Senegačnik: Med nuj postane naša vsakdanja hrana.........................................281 S. I,.: Mednarodna trgovina z medom .... 283 Alojz Miluč: Moje in znančeve izkušnje pri točenju mane.....................•....................284 Blaž Kantušer: Kuhanje voščili in voska . . . 285 Gašper Šnabl: Še o LR- in AZ-panju .... 288 Jože Resnik: Kovine v čebelarstvu...................289 NOVICE IZ ČEBELARSKEGA SVETA Čebelarstvo v Avstraliji. Pepel proti mravljam. Francoske čebele oprašujejo škotske sadovnjake. Kakšno težo lahko nosi ena sama čebela. Pomoč čebelarjem v Kanadi. Adam Kehrle v Ameriki. Apimicin. Panjske končnice. Komunske znamke. Paketne čebele v Angliji. Čebela vzgaja čebelarja. Carnica v svoji prvotni domovini. Sahalinka............................291 NASA ORGANIZACIJA Pred občnimi zbori čebelarskih društev in družin. Navodila za ustanavljanje čebelarskih društev. Ob 230-letnica rojstva Antona Janše. Ustanovili smo čebelarski krožek na naši šoli. Pravila (osnutek) za ustanavljanje čebelarskih društev. Pravila Zveze čebelarskih društev za Slovenijo. Pravilnik o podeljevanju čebelarskih odlikovani. Premoženjsko stanje ZČDS dne 31. decembra 1963 ........................ 315 OSMRTNICE Vinko Požar................................316 List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska ČP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor: Valentin Benedičič, Ivan Majcen, Slavko Raič, Jože Rihar, Edi Senegačnik in Jožko Šlander. Odgovorni urednik: Edi Senegačnik. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din, na 16 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta. 600-14/603-116 ANTON JANŠA (1734—1964) V maju je preteklo 230 let, odkar se je rodil vešči čebelar in znameniti čebelarski učitelj, čigar ime ni zaslovelo le po vsej Evropi, ampak je prodrlo tudi prek morja. Gorenjski kol naše ožje domovine se ne odlikuje samo po svoji prirodni lepoti, ampak tudi po tem, da je v njem tekla zibel mnogih mož, ki so s svojim delom in svojo besedo proslavili našo domovino, ki se jim je lepota pokrajine vtisnila v njihovo dojemljivo dušo. Ta kot nam je dal Prešerna. Ali je slučaj, da sc je pesniški almanah, ki je v njem začel ia naš velikan saditi svoje »mokroeveteče rožce poezije« in s tem ustvarjati temelje naše umetne pesmi, zval »Kranjska čebelica«? Ali, da SO' izdajali v Celju »Slovensko čbelo« in v Celovcu »Slovensko Bčelo«? To je dokaz, kako cenjena je že od nekdaj pri nas čebela. Dolgo bi moral naštevati, če bi hotel omenili vse znamenite Gorenjce, pa naj navedem le Kumerdeja, ki je tudi v zvezi z Janšo, saj mu je kot navadnemu krnelu« popravljal jezik in slog, nadalje Linliaria, Bleiweisa, »velikana učenosti« Čopa, pa F. S. Finžgarja in Janeza Jalna. Med temi imeni se blešči tudi ime našega Aniona Janše. O njegovi prvi mladosti imamo, žal, le malo točnega. Gotovo je, da se je začel že zgodaj intenzivno ukvarjati s čebelarstvom in da so bili na njegovi domačiji že od nekdaj dobri čebelarji z obsežno čebelarsko tradicijo. Sicer Janša ne bi mogel tako globoko prodreti v življenje čebel, kakor je pokazal v svojilj delili, v »llazpravi o rojenju čebel« in »Popolnem nauku o čebelarstvu«. Janša je brez dvoma duševni velikan med čebelarji. Poznal je že vse skrivnosti iz življenja čebel, ki je nanje sedanjost tako ponosna. Janša je prvi učil. da se z rojem seli stara matica, in sicer nekoliko dni prej, preden se izvali mlada, razen če je stara odmrla ali jo je mlada umorila, če zaradi slabega vremena ni mogla rojiti. Dobro je vedel, da zalega matica vse celice, ne le čebelje, ampak tudi t rotovške, da so čebele samice, trot j e pa samci, ne pa. kakor so prej trdili Nemci, čebelam vodonosci. Točno je izpovedal, da čebele lahko preobrazijo v matico čebeljo žrko, če ni preveč stara. Opazoval je, da se matica oplemeni v zraku in je prvi popisal njeno vrnitev v panj po sprašitvi z znamenjem sprašitve v zrnkn. Povedal je, da je to znamenje odtrgan trotov spolni organ. Osirotelim panjem je dodajal spra-šene matice v matičnicah iz žice. Kar je povedal v svojih knjigah, drži še dane» kakor pribito. Janša, po domače »Kuharjev Tone«, pa je bil že doma tudi spreten slikar; naredil je take končnice, da nobeden takih. Na Dunaju se je izobraževal na Akademiji likovnih umetnosti in je bil že priznan slikar. Ko je Gospodarska družba« na Dunaju iskala čebelarskega učitelja, je po raznih pogajanjih cesarica Marija Terezija odločila, naj Janša prevzame to mesito in potuje kot čebelarski učitelj po vseh avstrijskih deželah. Dodelila mu je lepo plačo. Janša je užival na Dunaju velik ugled. Kamorkoli je prišel kot čebelarski učitelj, povsod so sprejeli njegov način čebelarjenja. Velike uspehe je dosegal zlasti s prevažanjem čebel na ajdovo pašo. kar takrat tam še ni bilo znano. V javnih čebelarskih šolah se je smelo takrat učili le po preizkušenih načelih, po katerih je učil prvi čebelarski učitelj Janša.« Zanimivo je. da so imeli Nemci Janšo dolgo časa za svojega rojaka. Šele nedavno jo znameniti čebelar Armbruster odkrito priznal, da je bil rojen Slovenec. Naj omenim še nekaj v tolažbo čebelarjem, ki jih danes tudi tlači kriza in da ovržem stari pregovor: Muha ne da kruha. Nekoč je obiskal Janšo na Dunaju njegov sosed iz Breznice. Ko se je vrnil domov, je trdil, da ima Janša toliko denarja, da ne ve, kam z njim. S. R. s Čebelami gremo v zimo v I. A D 1 MARTELANC Najprej si izprašajmo vest. če smo pri čebelah res opravili vsa nujna jesenska opravila. Kdor je bil površen in ni upošteval navodil za to delo v letošnji (). številki Slovenskega čebelarja, bo imel s svojimi čebelami vred nemirno zimsko spanje. Ni prijetnejšega občutka za čebelarja, ko zavija zunaj mrzla burja in naletava sneg. kot ta, da je svoje ljubljenke kar najbolje zazimil in toplo odel. Pohvalo in priznanje za tako vestno delo nam dado čebelice, ko se lepega februarskega dne močne in zdrave sprelete, hvaležno pozdravljajoč svojega skrbnega gospodarja. Poglejmo na hitro, kako je potekalo letošnje čebelarsko leto. Spomladanska akacijeva paša je bila posebno na Primorskem bolj skromna. Šele poznejša travniška paša je do kraja napolnila medišča. tako da je lahko prvič zabrnelo točilo. Ponekod so v območju iglavcev kar dobro opravili. Najprej je pričela smreka, nato pa še nekoliko hoja, tako da je bilo treba ponekod kur dvakrat zavrteti. Čebelarji so zelo upali na žepkovo pašo \ Liki in na dokaj vzpodbudna poročila so nekateri le odpeljali čebele tjakaj. Srečni ko l>ili listi, ki so dobili zimsko zalogo. Bolje so opravili čebelarji na materini dušici in jesenski resi. Ajda je letos ponekod kar dobro medila (Murska Sobota. Ljutomer. Trebnje). Čebele so nabrale na njej več kot zimsko zalogo. Ponekod pa je docela odpovedala. Zaradi dežja se družine tudi na kostanju niso razvile, bilo ni skoro nobenega pomembnega donosa. Da so čebelarji oskrbeli čebelam dovolj no zimsko zalogo, so morali skoro povsod seči globoko v žep in kupiti sladkor. V drugi polovici letošnjega toplega septembra je bilo skoro povsod idealno vreme za dopi-tanje zimske zaloge. Čebele so sladkorno raztopino prav lepo jemale iu jo večinoma tudi pokrile. Zračna ohladitev v začetku oktobra je obetala, da bodo pozni dopiiovalci bolj slabo odrezali. No. upajmo, da takih ni veliko. Sedaj nam ne preostane nič drugega, ko da panje pravilno in dobro zapazimo, ko smo konec oktobra izpraznili medišča in zagotovili čebelam dovolj no zimsko zalogo, smo jih narahlo odeli z nekaj polami časopisnega papirja, kajti v tem času prav rade pridejo prve slane. Čebele se stiskajo polagoma v zimsko gručo iu nam kažejo, ali bodo napravile zimsko gnezdo v sredini ali ob straneh plodišča. Sedaj čebelar lahko ugotovi, koliko ulic bo družina zasedala preko zime. Upoštevajoč napor čebel pri ogrevanju plodišča v hudem mrazu, moramo prostor čim bolj zožiti. Zato menim, da danes ne smemo več ugibati, ali je zoževanje panjev pred zazimljenjem potrebno. Prepričan sem. da ločilske deske ne bo nihče več opustil, kdor jo je le enkrat preizkusil. Čebelar jih naredi lahko sam iz odpadnih in nepo-skobljenih desk. Ker se mora ločilna deska točno prilegati matični rešetki in prednji panjski steni ter mreži okenca, mora biti nekoliko večja od satnika AŽ-panja. Merili mora 42.5 cm X 26,6 cm iu biti debela 18—20 mm. Pod desko na dnu panja damo še letvico enake debeline in dolžine, ki ima tri zareze, v katere sc utopijo nosilne železne palice. Le taka ločilna deska tesno loči prazen prostor od čebel. Čebelar, ki še ni zoževal svojih panjev, bo mogoče v zadregi, ker ne ve, na koliko satov naj plod išče zoži. Popolnoma napačno bi bilo. ako bi zoževali vse po enem kopitu. Različno močne družine imajo tudi različne potrebe. Z jesenske rese pripeljemo včasih tako močne čebele, da se šele ob občutljivejšem novembrskem mrazu lahko stisnejo med satje. Takoj panjev seveda ne kaže zoževati. Družine, ki zasedajo le 5—H ulic, moramo zožiti. Ako je na zunanji strani krajnih satov samo 50—100 čebel, ti sati niso normalno zasedeni! Zato z njih takoj ometemo čebele na odprto matično rešetko, da se združijo z ostalimi v gnezdu. Povprečno lahko zožimo devet-satarje na 6—7 satov, dočrm pustimo panjem na 10 ali II satov kak sat več. Prazen prostor zatlačimo z lesno volno, s slamo ali s senom. Zožujemo pa vedno tako, da pri dveh vodoravno in skupaj stoječih panjih zožimo npr. levega ob desno panjsko steno, desnega pa ob levo. Obe družini tvorita tako nekako toplotno enoto in se medsebojno grejeta. V takem položaju sta dve srednje močni družini tudi hudi zimi kos. Pri vzdrževanju primerne toplote v dolgi in mrzli dobi ni niti tako važno, če porabi panj nekoliko več hrane, lluje pa je, če se čebele fizično izčrpajo, ker morajo vzdrževati toploto in ogrevati prevelik prostor. Take čebele že prve pomladne mesece odmro in razvoj panja je s tem okrnjen. Ne pričnimo s prezgodnjim zože-vanjein. Počakajmo, i se pri tein spremenile. V medu sta dejavni zlasti dve kvasini: diastaza in invertaza. V njem pa so ugotovili še tretjo kvasino, katalazo. Ta je rastlinskega izvora, medtem ko imata diastaza in invertaza svoj izvor v telesu čebele. Medičina potuje večkrat skozi usta čebele v medni želodček, od tam pa zopet nazaj in od čebele do čebelo. Medtem se ji pridružita omenjeni glavni kvasini, ki s svojim delovanjem tako pomembno vplivata na preobrazbo medičine v med. Ko so dajali bolnikom umetni med, ni imel takega učinka kot pa naravni. V tem je tudi dokaz za delovanje vseli treh kvasili na človeški organizem. Seveda tudi sladkor nima takega učinka kot naravni med. Zanimivo je, da se je stanje bolnikov z želodčnim čirom poslabšalo, kakor hitro so začeli dobivati sladkor namesto medu. Na neki moskovski kliniki so zdravili želodčne čire tako, da so hranili bolnike izključno z medom. Skoro vsi bolniki so ozdraveli. Ne samo kemiki, tudi zdravniki so ugotovili veliko zdravilnost medu. Ljudska medicina ga že od nekdaj uporablja kot nekako vsesplošno zdravilo. Ne dolgo tega pa so ugotovili, da je bakteriociden in da ima enaka s voj st va kot penicilin. Dr. Stanley Coppock, entomolog na univerzi v New Mexico, pravi, da uživa po pravici svoj poetični in medicinski sloves. Naši * Po predavanju na Radijski kmečki univerzi. predniki so z njim mazali rane, danes ga uporabljajo' v medicini kot mazilo pri različnih operacijah namesto antibiotikov. Pri tem so ugotovili, da sc rane hitreje celijo. Newyorški zdravnik dr. Schwoislieimer, specialist za starostne bolezni, je ugotovil nenavadno mladostno počutje in svežost pri nekaterih starejših ljudeh, ki jih ni mučila nobena starostna bolezen. Ko je posamezne primere natančno preiskal, je lahko ugotovil, da so li ljudje uživali vsak dan med. Starostnih znakov tudi ni ugotovil pri čebelarjih in ljudeh, ki so poleg modu uživali mnogo sadja in sadnih sokov. Po njegovem mnenju ima med troje učinkov na človekovo zdravje. Prviič učinkujejo vitamini in mineralne snovi, drugič deluje med stimulativno na prebavne organe, iz katerih izloča strupene in škodljive snovi. Zato se počutijo taki ljudje bolj zdravi, izglodajo mladi in taki tudi dolgo ostanejo. Mod pa vpliva tudi na ledvica. Zdravniki «o opazili, da pri nekaterih boleznih, kot je npr.: pyelitis (delno vnetje ledvic) doze užitega medu povzročajo večjo količino urina, na katerega vplivajo antiseptično. Po uživanju modu se bolniki takoj bolje počutijo, urin se zbistri in izgubi svoj neprijetni vonj. Še in še bi lahko naštevali zdravilne učinke medu. Če sta torej moderna kemijska in medicinska znanost dokazali, kako hranilen in zdravilen je mod, zakaj ga ne bi tudi pril nas uživali ne samo kot zdravilo, ampak kot vsakdanjo hrano. Tako delajo naši severni sosedi, ki pokupijo veliko količine našega slovenskega medu. V Nemčiji. Švici in Angliji si ne morejo predstavljati pravega zajtrka brez medu. čeprav je v (eh deželah nekajkrat dražji kakor pri nas. Imamo najrazličnejšo vrste medu, ki sodijo po svojem okusu in sestavinah med najboljše: cvetlični mod, hojevec, Smrekovec, žajbljevec, koistanjevec in ajdovec so znani slovenski medovi. Danes je med zelo poceni, včasih pa je imel zaradi svoje veljave enako ceno kot surovo maslo, ki je še enkrat dražje kot mod. Lahko rečemo, da kilogram medu danes ne stane več kot litor dobrega vina in vendar ga take redko najdemo na mizah naših družin, zlasti tam, kjer jo mnogo otrok. Naš delovni človek, ki gre zjutraj na delo, bi moral zjutraj zaužiti vsaj žlico dobrega modu. Zdravniki ga priporočajo zlasti na tešče in še zvečer, preden gremo spat. Kes jo, da ga nekateri ljudje težko prenesejo, ker nekatere vrste medu dražijo sluznice. Ti naj ga uživajo pomešanega v kozarcu vode ali pa v čaju in mleku. Kadar uživamo tople pijače z modom, pazimo, da ne bodo prevroče, ker bi sicer lahko uničili zdravilne snovi, ki so v njem. Mod je odličen tudi za vse mogoče vrste peciva. Na žalost danes nimamo'več znanega slovenskega ajdovca, ki smo ga včasih toliko pridelali. Ajde danes skoro ne sejejo več in še ta. kolikor je je, ne medi več. Tako je ajdov mod izginil s seznama naših medov. Imamo pa celo vrsto drugih medov, s katerimi ga lahko nadomestimo. Omenil sem že, da naš med v tujini zelo cenijo. Zato ga seveda tjakaj tudi izvažamo. Pridelamo pa ga toliko, da ga ostane vselej dovolj tudi za domačo porabo. Letošnja še kar dobra letina nam je spet dala precejšnje količine prvovrstnega medu, ki naj si ga oskrbe gospodinje zdaj jeseni in ne šele pozimi. Naj pri nas res ne bo doma, kjer bi naši ljudje stalno ne uživali tega najplemenitejšega daru narave — ne več kot zdravilo, ampak kot vsakdanjo hrano. MEDNARODNA TRGOVINA Z MEDOM S. L. Nemčija jc največji evropski uvoznik medu. Njeno prebivalstvo porabi mnogo medu, ki je postalo v tej deželi že prava hrana in ni več zdravilo kakor v drugih deželah. Čeprav je čebelarstvo dobro razvito, pa zaradi klimatskih in pašnih prilik kot izrazito industrijska • država ne pridela dovolj medu. Zato je prisiljena na uvoz iz različnih dežel. Ker smo tudi mi izvozniki medu v to deželo, bodo naše čebelarje prav gotovo zanimali podatki iz čebelarskega lista Deutsche Bienenwi rtschaft, iz katerega lahko razberemo, koliko medu je uvozila Nemčija od januarja do decembra 1963 iz raznih držav. Uvoz medil v tonah Poreklo medu (v oklepaju količina medu Cena v 11)00 (država — izvoznik) v letu 1962) DNI 1963. leta Francija 248,7 ( 601,5) 877.000 Skandinavske države . 47,6 ( 38,6) 114.000 Italija 14,1 ( 24,3) 38.000 Mexiko . 11.342.1 (12.999,1) 14,194.000 Argentina . ‘>.530.3 (13.458.7) 12,029.000 ZDA . 5.103,6 ( 2.217,9) 7,716.000 Australija . 4.177,1 ( 6.593,8) 5,466.000 Gvatemala . 2.631.8 ( 2.696,5) 3,346.000 Madžarska . 1.809,5 ( 1.197,2) 3,027.000 Čile 1 427,8 ( 1.473,3) 1,782.000 Poljska . 1.283,6 ( 882,7) 2.545.000 Kuba 1 267,9 ( 1.518.3) 1.411.000 KI Salvador .... 1.142,2 ( 684.2) 1,430.000 Romunija 990.5 ( 1.054.1) 1,702.000 Kitajska 805.4 ( 592,1) 855.000 Cehoslovaška .... 623,9 ( 891,2) 1,258.000 Kostarika 456,9 ( 343.0) 530.000 Domin, republika . . 278,4 ( 304,9) 288.000 Jugoslavija .... 242,0 ( 232,0) 542.000 Nova Zelandija . . . 219,7 ( 83,6) 316.000 Rep. Honduras . . . 139.7 ( 63,4) 198.000 Brit. Honduras . . . 23,7 ( - ) nima cene Haiti 76.3 ( 103,5) 93.000 Kanada 63,9 ( 61,5) 98.000 Zap. Indija 35,7 ( - ) 42.000 SSSR 34,0 ( 59,5) 56.000 Urugvaj 29,6 ( - ) 48.000 Nicaragua 19,6 ( 17,3) 24.000 Surinam 14,2 ( - ) 19.000 V sega . . . 44.957,3 Kor uvozi Nemčija v celoti okrog 70.000 ton medu, ti podatki niso popolni. Kot vidimo, je Jugoslavija z 242 tonami še daleč za drugimi uvozniki. Laliko l)i prodali ves naš med in to brez težav, ko hi konkurenca ne bila tako lnida. Naš med Nemci zelo cenijo, toda važnejša kot kvaliteta blaga je pogosto nizka cena, po kateri nudijo nekatere druge države med, samo da pridejo do deviz. Podjetje Medeks ima pri tem res težavno stališče, ker mora upoštevati tudi naše čebelarje, ki jim mora plačevati med po primernih Cenah. Med največje konkurente sodijo Združene države z ogromnimi količinami medu. V Kölnu so pripravili Američani poseben sejem medu, na katerem so skušali pridobiti nemški okus s tem, da so jim brezplačno dajali vzorce medu. V posebnem paviljonu pa so pripravljali različne pijače, jedi iu medeno pecivo. Ameriški niodovi imajo namreč posebno aromo, za katero se Nemci nikdar niso navduševali. .Vse kaže, da je Američanom le uspelo dokazati Nemcem, da je tudi njihov med dober in okusen. Slovenski čebelarji pa bomo uspeli le z zelo kvalitetnim, predvsem seveda z gozdnim medom. MOJE IN ZNANCEVE IZKUŠNJE PKI TOČENJU STRJENE MANE A I. O J Z M I L A C Med drugo svetovno vojno sem se seznanil s čebelarjem Petrom, ki je doma v hribovitem kraju blizu državne meje. Ko sem ga pred nekaj leti obiskal, me je takoj prepoznal iu med naina sc je razvil zanimiv čebelarski pogovor. Med drugim so je zanimal, če znam iztočiti strnjeno mano tako, da je satje še uporabno. Rad sem mu to povedal, saj sem imel izkušnje s tem iz prejšnjega lota, ko sem pasel čebelo na Viševku pri Kamniku. Prineslo so okrog 200 kg hrastove mane. Le 50 kg sem jo lahko iztočil, ostala pa jo bila trda kot sladkor. Ker se mi je zdelo škoda satov, jih nisem skuhal, ampak položil v kad ter polil z ravno tako vročo vodo, da se niso topili. Dobro sem jih pokril, da se niso takoj ohladili, in mana je bila kmalu omehčana. Nato som jo z lahkoto iztočil. S tem sem dobil primerno raztopino za. kuhanje žganja. Dodal sem ji nekaj jabolk zaradi kontrole, kdaj bo godna za kuhanje. Po dobrem tednu som iz 150 kg mano skuhal 65 I dobrega žganja. Sate sem že prej vrnil čebelam. Naslednjo pomlad sta me obiskala dva starejša čebelarja iz Ljubljane. Postregel sem jima z žganjem. Bilo jo čisto in dobrega okusa, zato ga nista prepoznala. Branila sta se novega kozarčka in eden izmed njiju mi je rekel, naj prinesem za poskušnjo rajo tistega, ki sem ga skuhal iz mane. »Saj ga imate pred seboj,« sem jima odvrnil. »Kar pijta, od medu ni bil še nihče pijan!« Čudila sta se, da je žganje čisto, saj sta bila prepričana, da mora biti rjavo. Peter mi je začel nato pripovedovati, kako je on opravil z macesnovo mano. Takrat je imel le šest Žnideršičev in jc bil poleg tovariša Pavla edini čebelar v tem kraju. Pavlov čebelnjak stoji na drugi strani doline, prav tako visoko kol Petrov, od katerega je oddaljen en kilometer. Peter mi je takole pripovedoval: »Z mano sem ravnal tako, kakor mi je svetoval Pavel, ki mora biti s svojimi 30 družinami že precejšen strokovnjak. Najprej sem znosil vse sate kakih 200 metrov od čebelnjaka in jih dobro poškropil z vodo. Dva dni je bilo pred čebelnjakom tako zivalmo, da se skoraj nisem mogel odtrgati od njega. Tretji dan sem šel po sate, ki so bili čisto prazni in že nekoliko nagrizeni. Ko sem se vrnil k panjem, je bilo pred njimi še vedno tako živahno, da sem začel na tihem, upati, da se je pričela nova paša. Naslednji dan sem se pripravil za točenje in poklical še soseda Jožeta na pomoč. Bilo je lepo vreme in vse pašne čebele so bile zunaj. Odprl sem prvi panj v medišču in ostrmel: vsi sati so bili popolnoma prazni! Prav tako v ostalih panjih. V plodiščih ni bilo niti mlade zalege več. Tedaj je prišel Jože in me vprašal, zakaj lako dolgo ne prinesem nobenega sata. Povedal sem mu, da tokrat na žalost ne bova točila. Vse, mano, med in še zalego so mi najbrž iztočile Pavlove čebele. Imel sem prav, ker sem pozneje zvedel, da je Pavel tiste dni vsako jutro krmil svoje čebele, da so šle iskat mojo medičino. Vdal sem se v usodo, češ, osel gre le enkrat na led. Zožil sem žrela in počakal, da so se odstranile »prijateljeve« roparice. Zvečer sem začel čebele po malem krmiti, da sem jih tako ohranil pri življenju. Tako so mi čebele prihranile vse delo s točenjem, namakanjem in kuhanjem, kakor si ga imel ti,« je zaključil Peter. Dragi čebelarji, zdaj pa sami presodite, kateri način je boljši, prvi ali drugi! KUHANJE VOŠCIN TN VOSKA BLAŽ KANTUŠEIi, CELJE O tem je Slovenski čebelar sicer že večkrat pisal, toda zdi se mi potrebno, da o tem ponovno pišem, ker čebelarji taka navodila kar pozabijo. V marsikaterem čebelnjaku še vedno vidimo po kotih in policah razmetane kose satovja, ki ga uničujejo vešče. Čebelarji se moramo stalno zavedati, da je vosek' dragocen pridelek, ki ga lahko vedno prodamo po znatno višji ceni kakor med in ki ga nikoli ne borno dovolj pridelali. Saj ga nujno potrebujemo v čebelarstvu in v mnogih panogah industrijo. Zato pri vseh čebelarskih opravilih skrbno zbirajmo koščke satovja in jih varno spravljamo, da jih ob priložnosti z izločenimi sati prekuhamo v vosek. Seveda pa moramo na to shranjeno satovje paziti, da nam ga ne uničijo vešče. Večina čebelarjev se s kuho voska noče ukvarjati, ker meni, da se ta packarija ne splača. Če nimaš dobre stiskalnice in drugih za to delo potrebnih pripomočkov ter1 imaš vrli tega še sitno ženo, sc to res ne splača. V tem primeru je najbolje, da ti voščine skuha čebelar, ki je tega dela že, vajen. Da pa kuha voščili oziroma voska ni tako huda packarija, bom dokazal in zato opisal, kako delava to midva z ženo. Potrebno je, da opišem načrt stiskalnice, kakršno uporabljani že nekaj let. Izkazala se je kot najboljša, kar sem jih v 43 letih preizkusil. To so bile Jurančičeva, Rojinova, Virjentova in Pavlinova .stiskalnica (cr dva parna topilnika. Moja stiskalnica je majhna, saj je dolga komaj 60 cm, široka pa 26 cm in mi tudi v shrambi ne zavzame veliko prostora. Dno korita sestavlja 7 okroglih palic premera 24 mm. ki so med seboj po 4 mm odmaknjene, tako da odtekli iztisnjeni vosek naravnost v podstavljeno posodo in ne brizga naokoli. Neki čebelar si je napravil prav tuko stiskalnico z večjim koritom, pa se je izkazalo, da ne iztisne tako dobro. Iztis voska je pri moji stiskalnici 30—70 %l, kakršne so pač vošči ne. Povprečje pa znaša nekako 55%<. Mnogo več ne iztisnejo niti na velikih stiskalnicah. Za kuho voščin rabimo emajlirani lonec (15 1). ki pa vsaj znotraj ne sme hiti okrušen, ker bi to pokvarilo barvo voska. V ta lonec nadrobimo satovje iz 9 AŽ-satov, kar je približno 3 kg voščin. in sicer brez žice. Ce so vošči ne stisnjene v kepe, jih je treba zdrobiti, ker «e hitreje razkuhajo, s tein pa pri hranilno tudi kurivo. Na te vošči n e nalijemo 5 I vroče vode in kuhamo, da dobro prevre. Ce imamo štedilnik s kotličkom, je vroča voda vedno pri roki, sicer moramo imeti še en večji, vsaj osoinlitraki lonec za gretje vode. da gre delo hitreje od rok. Lonec z voščinami pokrijemo, da hitreje zavre. Med vrenjem brozgo večkrat premešamo z leseno palico, da se vošči ne popolnoma raztopijo. Pri tem odstranimo še žico-, ki smo jo morda spregledali. Preden vlijemo vrelo brozgo v stiskalnico, moramo v posodo, na kateri stoji, naliti nekaj mrzle vode in zmočiti steno posode — posebno če je lesena — da se pozneje vosek laže odlušči. V korito stiskalnice vložimo vrečo iz močne, a no pregoste tkanine, ki jo zmočimo z vrelo vodo. Če je vreča sešita, mora biti po dolžini in širini 2 cm večja od korita, v višino pa za 10 cm daljša kot je korito globoko, in sešita samo do višine korita. Pako ostanejo štiri lopute, ki jih pogrnemo čez rob korita, ko vlijemo brozgo. Moja žena je vrečo nakvačkala iz domače preje, ki je zelo trpežna. Dva kosa. široka po 22 cm in dolga I m, je položila navzkriž in jih na robovih sešila do višine korita. Dno kanita pokrijemo iz previdnosti s koščkom vrečevine, ki je malo večja kot dno, ali pa s oeluloidno mrežo, kakršno uporabljajo pri blokih motorjev, da nam tropine ne padajo v vosek, če vreča slučajno poči. Tla od štedilnika do stiskalnice in okoli nje pogrnemo s papirjem ali z vlažno cunjo. Vijak stiskalnice odvijemo tako visoko, da sloni, potem ko smo ga nagnili na stran, njegov konec na. robu korita in drži tako tudi eno loputo vložene vreče. Sedaj vlijemo vrelo brozgo v vrečo iu zagrnemo vse štiri lopute in jih malo zavijemo, da leži zvitek v sredi korita. Na vrli položimo klado in jo z roko zmerno pritiskamo, da odteče prva ploha. Seda j postavimo vijak navpično ter ga z gibljivo letvico, ki je pritrjena ob strani korita, utrdimo v tej legi. l)o klade vijak hitro poženemo; ko pa sede nanjo, ga počasi privijamo, da nam ne udari vosek vrh klade. S privijanjem nadaljujemo, dokler ne gre že bolj trdo. Takrat pa vijak hitro odvijemo, izvlečemo' klado, odstranimo z nje vosek v posodo, izvlečemo pa tudi vrečo, toliko da vsebino zrahljamo. Nato zvijemo vse štiri lopute kot prvič, polijemo s pol litra kropa, vložimo klado in stiskamo do kraja. P redno stiskalnico oziroma vrečo izpraznim, žena poskrbi, da zavre že drugo partijo vošči» in vse delo «e začnei znova ter ponavlja, dokler je ka j vosoin. Ce smo voščine dobro iztisnili, se kar zdrobijo, ko jih stresemo iz vreče. Pomešane s premogom lab ko «p roti pokurimo. Ko smo iztisnili tri ali štiri stiskalnice voščili, se je v podstavljeni posodi nabralo toliko voska in vode, da je treba posodo izprazniti. Najprej dolijemo mrzle vode, da se vosek hitreje strdi. Vosek denemo v kak deset- Takalc je Kantušerjeva stiskalnica v zmanjšanem merilu litrski emajlirani lonec, ki pa tudi ne sme biti znotraj okrušen. Drobir posnamemo s koščkom mrežice. Umazano vodo zlijemo stran, nalijemo spet čisto, mrzlo in s stiskanjem nadaljujemo. Na vosek vlijemo nekaj vroče vode in ga postavimo na štedilnik, da se raztopi in zavre. Nato ga prelijemo oziroma precedimo skozi gosto vrečo v drug neokriišen lonec. Vrečo obesimo nad lonec, da se dobro odcedi. Lonec z voskom postavimo v varen kotiček na kakšen časopis. Gladino očistimo s pihanjem pen tako. da jih poženemo k obodu in tam s kartonom posnamemo. Nato pokrijemo lonec najprej z dvakrat preganjeno vrečo, potem pa še s pokrovom. Ko se vosek strdi, ga nato stresemo iz lonca in na spodnji strani ostrgamo. Tako dobimo kolač voska krasne barve, s katerim se lahko postavimo na vsaki razstavi. Če bi kdo želel načrt te stiskalnice v merilu I : 2, važnih detajlov pa v merilu 1 : I. ga lahko naroči pri meni proti malenkostni odškodnini. ŠE O LR. IN AŽ-PANJU GAŠPER SNABL Kol že pred več desetletji tudi danes razpravljamo o Žnideršičih in ameriških panjih. Ker imam izkušnje z enim in drugim panjem, bi o tem rad posredoval bralcem Čebelarja nekaj vrstic. Leta 1931 sem si po merah v Lakmayerjevi knjigi »Umni čebelar« izdelal nekaj Langstrothovih-Rootovih (LR) panjev. V njih sem imel čebele štiri leta. Zaključek je bdi ta, da so za naše kraje neprimerni in to zaradi hudih zim, ki vsakih nekaj let nastopajo. Na splošno pa velja pravilo, da jc dober vsak panj. ki je zadosti velik in ima satnike večje mere. Nisem pa l)il edini, ki je čobelaril z ameriškimi panji. Z menoj vred jili je poskušal tudi Franc Bernard iz Brezna ob Dravi, nadalje najdemo še danes poln čebelnjak LR-panjev pri Šrotu v Primožu nu Poharju in še pri Kališniku Janezu v Dravogradu. Seveda so ti panji prazni. Na avstrijski strani Libelič je prišel v začetku druge svetovne vojne iz ruskega ujetništva kmečki sin-mizar. V Rusiji je bil od prve svetovne vojne kot ujetnik stare Avstrije. Ko je zasedel Hitler Ukrajino, se je vrnil domov. V Rusiji je imel na neki kmetiji čebelo v tako imenovanih ruskih stojalcih. Z navdušenjem je začel čebelariti tudi v libeliških hribih z ruskimi posamezno stoječimi panji. Po nekaj letih pa je vse zamenjal z AZ-panji. Rezultat je bil vselej ta, da so panji zelo slabo prezimili. V Rusiji pa je drugače, ker je tam zapadel v začetku zime sneg, panje zametel in je bila v notranjosti enaka temperatura skoraj celo zimo. Ko bi bile pri nas zime s stalnim snegom, bi bilo za posamezno stoječe panje boljše in bi o tem drugače govorili. To je torej slaba st raji LR-panja. Druga slaba stran tega panja je ta, da čebelar uslužbenec ali delavec, ki nima svoje zemlje, težko dobi toliko prostora, da bi razpostavil 20—40 panjev s čebelami. Vsak panj pa mora imeti svoj dohod, kmet pa se tako boji za vsak šop trave, vsaj v industrijskih naseljih. Dobre strani LR-panja pa so te, da lahko opraviš v istem času ko enega samega Žnideršiča kar pet LR-panjev, ki se opravljajo od zgoraj. Čas je pa danes tisti faktor, ki je za čebelarja najvidnejši. Spominjam se medenih lot 1950—1953 in 1957. Posebno zadnje medeno leto 1957 sem zgubil skoraj tono medu, ker nisem utegnil polnih panjev pravočasno iztočiti. Ob največjem donosn se v sredo ni pokazalo, da sem jih bil v nedeljo iztočil. Čebelar Breg Ivan iz Dravograda je zato, ker je videl mnoge prednosti panja, ki se opravlja od zgoraj, sestavil nov panj, ki jc enak LR-panju, obdržal pa je pavil jonski način prezimovanja in tudi poleti so panji v čebelnjaku kot navadni AZ-panji. Njegov panj ima v plodišču po 12 satov. Za plodišče in medišče ima predale kot tov. Kirar v medišču. Plodišče ima 12 satov v predalu, ki je kvadratast, tako da ima lahko toplo ali mrzlo stavbo. Tak predal z lahkoto potegne iz panja, postavi na posebno stojalo, ga pregloda. opravi svoje delo in ga postavi v medišče ali plodišče. Če mu uide matica v medišče, samo zamenja prodal. Mero satnika je obdržal enako kol pri AZ-panju, samo da visijo satniki na gornji letvici. Panj je praktičen pozimi, ko obrne plodišče na toplo stavbo in ga lahko zoži in širi po potrebi, ker lahko premika okence plodišča in medišča po volji. Medišče ima pre- delano tako, da ima lahko vsak panj rezervno matico na treh satih. Poraba časa pri opravljanju je enaka kol pri prosto stoječem LR. Prednosti pa so boljše prezimovanje, manjša poraba hrane in doba uporabnosti panja se poveča za dvakrat. Medišče z 12 sati je tudi dovolj veliko za naše pašne razmere. KOVINE V ČEBELARSTVU JOŽE RESNIK V sodobnem čebelarstvu .se uporablja vodno več kovinskili predmetov v najrazličnejše namene. Čebelarji saini segajo po njih in tudi izdelovalci potrebščin postrežejo svojim potrošnikom s predmeti, ki niso primerni za čebelarstvo. Eni in drugi so graje vredni: prvi, ker tako blago kupujejo, drugi pa tem bolj, ker tako blago izdelujejo in prodajajo. Ti vedo, čemu so namenjeni njihovi izdelki ter tudi to, če kvaliteta materiala morda ne ogroža zdravja ljudi in živali. Vse kovinske čebelarske potrebščine, ki pridejo v dotik z medom, cvetnim prahom, mlečkom in sladkorno raztopino, ne smejo biti i/. takih kovin, ki oksidirajo! Predvsem bi kazalo odstraniti iz čebelarstev vse kovinske predmete, ki so izdelani iz pocinkane pločevine in žice. Ti predmeti so: žica za žičenje satnikov, točila, posode za med, cedila, stojala za odkrivanje satja itd Pocinkana žica in pločevina sta se v čebelarstvu tako udomačili, da «i teh predmetov ni mogoče zamisliti drugačnih kot iz pegasto lesketajočega cinka (Zn). Pred vojno «o bili vsi ti predmeti izdelani iz bele angleške pločevine, kakršna se še dailies uporablja za prehrambeno embalažo. Žica za žičenje je bila pa pokosit rena (kem. znak za kositer Sn). Bela pločevina je najbrž uvoženo blago, ki ga. je v trgovski mreži težko dobiti. Zato so si ljudje izbrali kot nadomestilo zanj pocinkano pločevino. Želimo resno opozoriti na nevarnost zastrupitve s cinkom in njegovimi izdelki. Železni predmeti in izdelki se zelo uspešno zavarujejo proti rji s tem, da jih pocinkamo- — prevlečemo s cinkom (Zn). Pocinkamo v glavnem na dva načina,: manjši in oblikovani predmet galvanično, medtem ko v široki proizvodnji pločevino termično pocinkamo. Zaradi lažjega tehnološkega postopka primešaj o cinku namerno še druge podobne kovine: biz-mut (Bi), svinec (Pb) in podobno, lake kovinske zmesi imajo to slabo lastnost, da niso odporne proti kislinam in na zraku oksidi roj ov Čebelji proizvodi in sladkorna raztopina, ki pridejo v stik s cinkom oziroma z oksidom, se spojijo. Te. spoji ne so zelo strupene in smrtno nevarne za čebele. Najbol j strupena je arzenikova spojina, ki nastaja zaradi svinca. V dokaz čebelarjem praktikom pa navajam tole: mnogi menijo, da matice ne zaležejo celic, preko katerih je utrla žica pač zato, ker je ovira žica in ker ni morda dno popolnoma gladko. Gotovo jih zaleže kot vse ostale, pač pa so sc žrkfe zastrupile z oksidom, ki je prišel v stik s krmilnim mlečkom. Če še ni pogojev, da bi lahko doma izdelovali kovinske predmete za čebelarstvo iz takih kovin, ki ne ogrožajo zdravja ljudi in čebel, naj priskrbijo merodajni čim i tel j i čebelarske potrebščine iz uvoza. Kaj je več vredno kot zdravje? ■once iz čehtHeia sveta Čebelarstvo v Avstraliji. Avstralsko blagostanje in uspeva n j c ni najzadnje odvisno od skromne čebele. To se zdi najbrž pretirano, vendar je res. Vse posevke, vsako sadno drevo in vsako posamezno vrtnino morajo oprašiti čebele, da lahko rode. Brez oprašitve bi ne bilo mlekarstva, jagnječine, sadja in povrtnine. Brez blagodejnega delovanja čebel bi si morali Avstralci praktično hraniti z žitom, ovseni, kašo in rižem, ki jili oprašuje veter, in z ribami. Ko so leta 1788 prišli v Avstralijo prvi angleški kolonisti, so se čudili, da tam ni bilo čebel, in kaj kmalu so spoznali, da jih morajo nujno uvoziti, ker sadno drevje, ki »o ga posadili, ni rodilo — ni bilo čebel opraševalk. Prve čebele, poslane leta 1810 v Avstralijo, so šle vse po zlu — niso imele hrane — in trajalo je potem še do leta 1822. dokler ni končno uspelo, da so naselili nekaj rojev. Po »Sii d westdeutscher Imker« 1964/1 S. R. Pepel proti mravljam. Kateri čebelar ni še imel opravka z mravljami? To se zelo rado dogaja zlasti v gozdnatih krajih. Da bi preprečil mravljam pot do čebel, sem trosil pod panje droben pesek, sol, mazal sem podloge pri panjih z lepljivo snovjo, toda vse skupaj ni prav nič zaleglo. Nekoč sem slučajno opazil, kako sc mravlje izogibajo svežemu pepelu. To me je privedlo do tega, da sem okrog panjev natrosil svežega pepela. Poskus je uspel. Kakor hitro so se na svoji poti proti panjem znašle mravlje pred pepelom, so se takoj zaustavile. Z vseli strani so skušale najti možnost, da bi prišle do panjev, kar pa jim ni uspelo. Morale so se vrniti v svoje gnezdo. To lastnost pa ima samo svež pepel, ki ga je treba večkrat zamenjati. I. P. Larin, Pčelovodstvo, št. 7/63. S. L. Lanski pridelek medu v ZDA. V ZDA so leta 1963 pri 5,536.000 panjih pridelali 298,967.000 funtov medu. Povprečen donos na družino je bil 54 funtov. Največ uspeha so dosegli v Severni in Južni Dakoti na beli detelji in lucerni, 125 do 128 funtov na družino. Voska so leta 1963 pridelali okoli 5,470.000 funtov. o r< Francoske čebele oprašujejo škotske sadovnjake. V Škotski je tako malo čebel, da morajo dati lastniki velikih sadovnjakov s posebnimi letali prepeljati čebele iz Francije, da opraše-njihovo sadno drevje ob času cvetenja. S. L. Kakšno težo lahko nosi ena sama čebela. Dokazano je, da 400 čebel enega samega roja, ki se drži grobe skorje drevesne veje. lahko več ur drži cel roj, ki je težak 4 do 5 kg. Teža roja, ki ima 30 do 40.000 čebel, je 3 do 4 kg. Na ta način lahko drži vsaka čebela 80 do 100 drugih, kar pri drugih živalih sploh ni mogoče. j» t Pomoč čebelarjem v Kanadi. Kanadska vlada je izdala odločbo, po kateri dobi lahko vsak čebelar posojilo v znesku 7.500 dolarjev za nakup čebel in čebelarskega pribora. o t Adam Kehrle v Ameriki. Naš stari znanec in prijatelj Adam Kehrle je meseca avgusta obiskal Združene države, kjer so ga sprejeli ameriški čebelarji z velikim navdušenjem. V svojem piismu piše Kehrle 0 tem: »Ce bom utegnil, bom napisal poročilo o svojih vtisih s te poti. V Ameriki sem imel več predavanj na zborovanju čebelarjev na državni univerzi v Ohiu in na nekem kratkem čebelarskem tečaju na univerzi v Pennsyl-vaniji. Obiskal sem tudi firmo A. I. Roti v Medini, prav tako pa tudi Ontarijski poljedeljski inštitut v Guelphii, od koder pošiljajo plemenske matice, ki so jih zbrali tukaj leta 1963, po vsej severni Ameriki. Lepo pozdravljam slovenske čebelarje in na veselo svidenje v Bukarešti prihodnje leto.« r, o A p i m i<- i n jo novo zdravilo p rot L no-semi in evropski gnilobi, ki vpliva stimulativno na srednje močne čebelje družine, ki si izredno hitro opomorejo, če niso bile prej okužene. Apimicin pomaga tudi nosemavim družinam, ki jili je bolezen že močno prizadela. Kako deluje to zdravilo, danes še ne vedo. Zanimivo pa je, da učinkuje tudi na okuženo odprto zalego pri lahki gnilobi. Za to imamo sicer zdravila antibiotike — streptomycin, teramicin in avreo-micin, ki deluje uspešno proti evropski gnilobi, ne pa proti nosemi. Apimicin pa ne uniči trosov noseme. ,, ,, Panjske končnice so postale zelo moderne. tako vsaj poroča časopis Delo. Po njih je veliko povpraševanje, zato se tudi cena suče med petimi in desetimi tisočaki, pač po vrednosti in starosti. E. S: Romunija, kjer bo leta 1965 mednarodni čebelarski kongres, je za pospeševanje čebelarstva in sviloprejstva izdala serijo priložnostnih poštnih znamk. Pet izmed teh osem vrednotnic je posvečenih čebelam. Znamka za 55 bani: apis melli-fica carphatica; 60 bani: čebela na cvetu sadnega drevesa; 1,20 leja: čebele na planinskem cvetju; 1.55 leja: čebele na medovitih rastlinah donavske delte; 1.60 leja: čebela kot opraševalka sončnice. Tudi v Angliji je pohudi zimi leta 1962 padlo mnogo čebeljih družin — 50 %. — Okoli 4000 rojev (»paketne čebele«), težkih 2—3 funte, so uvozili iz ZDA. Cena paketov je bila 55—60 DM. Čebela vzgaja čebelarja. Vsak človek morn vzgajati samega sebe, dokler živi. Čebela mu pri tem v marsičem pomaga. Na nervozno vihravo onegavljenje, na robato poseganje odgovarja s svojim želom. Tako vzgaja čebelarja k miru in preudarnosti, k previdnemu, obzirnemu postopanju s čebelami, stvarmi in ljudmi. Pri vsem tem vendar ne sme nobenega panja brez potrebe pustifi predolgo odprtega, sicer lahko pride do nemira in ropa. Ne sme torej nepremišljeno šuš-niariti. Mora prej premisliti, kaj hoče, kakšno orodje pri tem potrebuje in kaiko namerava vse izvršiti. Uči se načrtno delati. To ga bo tudi sicer obvarovalo pred nepremišljenimi, tveganimi ukrepi, ki lahko vodijo k neuspehu in bolečemu razočaranju. Kljub vsemu ne gre brez pikov. Čebelar se jim polagoma privadi in obvlada bolečino. Eno pa je pri piku tolažljivo: čebele pikajo le v kožo, ostri človeški jeziki pikajo globlje. Po »Imikerfreundu 64., S. H. Carnica v svoji prvotni domovini. Kot klasično središče carnice (kranjiee) velja od nekdaj Gorenjska, kjer sta najprej Mihael Ambrožič in za tem Jan Strgar ustanovila izvozne obrate in kjer so tudi še danes zelo zmogljivi vzreje-valci matic. Čebele se tukaj, podobno kaikor v sosednji Koroški, posebno odlikujejo po enotnosti1. Toda to nas ne sme varati. Enotnost v zunanjih znaikih nikakor ni istovetna z večjo gospodarsko vrednostjo. Vendar se tudi pri kranjici da ugotoviti neka določena variabilnost v zunanjem pojavu. Tuko ima npr. ta čebela v dedni zasnovi rumen faktor, čigar pojav se neredko spreminja z letnim časom. Vzrejevalec enega izmed najboljših rodov mi je zatrjeval, da je kranjica pogosto na prvem zadkovem obročku spomladi obarvana rumeno, da pa barvni znaki v sledečih mesecih popolnoma izginejo. Dognal sem, da rodovi, ki so s svojo zmogljivostjo boli ustrezali, na zadku niso imeli rumenili znakov. Pri vseh čebeljih pasmah se pojavljaj ) variacije najizraziteje pri maticah. Posebno velja to za krnnjico. Če pripisujem tem zunanjim znakom preveč važnosti, je zelo nevarno, da izgubim izpred oči glavni smoter, namreč gospodarsko zmogljivost. V globlje ležečem delu Slovenije, v okolici Ljubljane, so čebele že manj enotne, tudi njihov značaj je dvomljiv. Nasprotno se mi zdi. da so čebele vzhodno od Ljubljane, proti ogrski meji, rodovit-nejše in manj rojive kakor v ostalem področju. Te znake si je po vsej priliki prav tako kakor močnejšo rumeno barvo razlagati z vplivom banaške čebele, ki je različek kranjiee, iz okolice vzhodno in jugovzhodno od Maribora. Predvsem bije v oči dejstvo, da na ozemlju, kjer je razširjena kranjica, skorajda ni bolezni čebelje zalege. Ta ugotovitev je na mene napravila zelo močan vtis. kajti v vseh deželah, ki sem jih do sedaj obiskal (z izjemo Cipra), je ne le huda, ampak tudi lahka gniloba splošno razširjena in na določenih krajih celo pogostna. Koroška in Slovenija pa sta očitno otoka imunosti. Našel sem tam nosemo in počrnel ost, ne pa gnilobe. Da toll dveh bolezni ni, ne more biti golo naključje, kajti visoka gorstva bi razširjenje lahko zadrževala, ne pa preprečila. Sicer sem pa ameriško gnilobo našel na nekom stojišču dalje proti jugu na skoraj neprehodni pokrajini na albanski meji. Očitno gre tu za imunost, ki je utemeljena na pri rodni odpornosti. Brut Adam v Abeilles et Fleurs 1963/9, S. R. Sahalinka. Tako' bi lahko imenovali medovito rastlino, kii jo je svoj čas ponujal kot lepotično rastlino neki nemški katalog pod imenom Polygonum saliali-ltensae. Suchulinonsue se imenuje, ker je njena domovina nu otoku Suhalinu, ki leži severno od Japonske. Domačini jo cenijo zato, ker polagajo široke liste živini. pred zimo pa posekajo stebla in ga povežejo v butare, ki jih rabijo potem posušene za kurjavo. V dobri zemlji zraste do tri metre visoko. Steblo je votlo in kakor pri bambusu kolenčasto. V kolenih odganjajo stranske veje z več vejicami. ki nosijo stoječe grozdasto razcvetje z majhnimi belimi cvetki. Cvet ima pet-listni venec. Pestič in prašniki sc vidijo razločno le s povečevalnim steklom. Vsa razcvetja silijo k soncu, za podlago pa imajo velike zelene liste jajčaste oblike. Ob ugodnem vremenu se zadržuje nu cvetju cel dan vse polno čebel. Rastlina cvete v avgustu in septembru sočasno z ajdo in je dobrodošla v krajih, kjer ni ajde. Kdor nasadi dva metra na široko in v dolžini kakih 40 metrov, ima dovolj suhljadi za celo leto za podkurjanje in če uporablja premog, mu dr\ sploh ni treba. Rastlino lahko posadimo ali pa raztrosimo seme ob potokih in krajih, ki se ne obdelujejo. Ako se kdo zanima zu rastlino, mu jo lahko priskrbimo, ker je vedno na voljo nič koliko mladih sadik, posebno spomladi. Povrniti bi bilo treba samo stroške pošiljatve. Priloženo sliko je posnel fotograf Bo-škovič iz Brežic. Franjo Vadnal. p. Dobova pri Brežicah Sahalinka nam da lahko najcenejšo in najlepšo živo mejo naša organizacija PRED OBČNIMI ZBORI ČEBELARSKIH DRUŽIN IN DRUŠTEV Uredniški odbor jo že na seji zu septembrsko številko Slovenskemu čebelarju razpravljal o tein, du bi bila novembrsku številka namenjena predvsem organizacijskim zadevam. V uredniški mapi pa se je nabralo vedno toliko važne snovi, da smo mogli dati šele v tej številki, ki je zadnja pred začetkom občnih zborov čebelarskih družin, nekaj več prostora tudi nujnim organizacijskim zadevam. Večina čebelarskih družin in društev deluje še po pravilih, ki so nustala ob ustanavljanju prvih čebelarskih društev po vojni in so bila objavljena v I. in 2. številki Slovenskega čebelarja letu 1951. Medtem se je v našem društvenem življenju mnogo spremenilo. Dobili smo novo ustavo. Velike spremembe so nastale v politično-upravni razdelitvi družbeno političnih skupnosti, zlasti občin. Težišče vseh družbenih dejavnosti: gospodarskih, pro- svetnih, kulturnih, socialnih itd. prehaja na občine, ki se vedno bolj krepijo, da bi bile čim prej sposobne samostojno razvijati vso dejavnosti na območju občine. Istočasno, ko prehajajo pristojnosti okrajev na občine, izgubljajo okraji vedno bolj svoj pomen. Tako postajajo občine vedno vplivnejši nravnalee vsega življenju v svojih območjih. To je za nas zelo važna ugotovitev, ki nam narekuje, naj se tudi naša organizacija pri svojem dedu čim bolj povezuje z občinami. Če pomislimo pri tem samo na naše čebelarske preglednike, ki so podaljšana oblastna roka občinske veterinarske in kmetijske službe, vidimo, koliko korist-negu dela lahko opravijo za čebelarstvo, če se pravilno vključijo v to občinsko službo (preprečevanje in zatiranje čebeljih kužnih bolezni, preprečevanje zastrupitev ob škropljenju, kontrola zdravstvenih spričeval čebel, pripeljanih od drugod na pašo v njihov delovni okoliš itd.). Nič manj važno ni sestavljanje programov razvoja čebelarstva v občinah za obdobje 1964—1970. Pri tem je treba paziti zluisti na povezavo čebelarskega programa s programi drugih kmetijskih strok, ki so po naravi svoje proizvodnje zaradi opruševanja navezane na čebelarstvo. la program bo presegal običajni okvir delu čebelarske organizacije, ki ga zaradi tega ne bo mogla opraviti z luštnimi sredstvi. Pri tem se nudi torej redka priložnost, du dobijo občine in gospodarske organizacije, ki so zainteresirane pri opraševanju. vpogled v te programske naloge in tla tako z razumevanjem zagotovijo manjkajoča finančna sredstva za izvrševanje sedemletnega programa razvoju čebelarstva. V smislu 78. člena ustave SFRJ namreč lahko skupščina tudi s predstavniki društev obravnava vprašanju (npr. sedemletni program razvoja čebelarstva), ki so splošnega pomenu za družbeno politično skupnost. Kakšne cilje zasledujemo v naši čebelarski organizaciji? Naša organizacija naj preko čebelarskih družin, društev in Zveze čebelarskih društev povezuje med seboj organizacijsko vso čebelarsko dejavnost v SR Sloveniji, individualno in družbeno, pospeševalno, znanstveno raziskovalno in gospodarsko. To nuj bi se prej ali slej videlo tudi nn zunaj v ustrezno sestavljenih zastopstvih v upravnih odborih društev in Zveze. Tuki odbori bodo sposobni voditi v korist čebelarstva enotno čebelarsko politiko v naši republiki. Pravila Zveze in osnutek pravil za društva so prilagojeni temu cilju. Ugotoviti pa moramo, da kljub našim prizadevanjem, da bi našli v čebelarskih dejavnostih skupno pot, prav do zadnjega časa nismo imeli kaj prida uspehov in ni bilo nobene prave orientacije. Zaradi tega je trpelo naše čebelarstvo, z niim pa tudi čebelarska organizacija. Zavedati se moramo, da tudi v bodoče ne bo v tem pogledu mnogo bolje, če ne bomo takoj marljivo poprijeli zu delo. Na občilih zborih čebelarskih družin bo naša najvažnejša naloga utrditev te naše osnovne organizacijske enote. Pod posebno točko dnevnega reda je treba razpravljati o delovnem okolišu družine in ga točno ugotoviti z navedbo krajev, ki jih zajema. Na občnih zborih čebelarskih društev naj bo potem v zvezi s tem na dnevnem redu posebna točka: pregled in potrditev delovnih okolišev čebelarskih družin. Pri tem je treba puziti, da ne bodo (»stule med posameznimi okoliši kake praznine in da ne bodo isti kraji zajeti v delovnih okoliših dveh ali več družin. Praviloma naj bodi) delovni okoliši čebelarskih družin o meji ene občine. Če bi izjemoma segal delovni okoliš kake čebelarske družine tudi o območje druge občine, poleni bo treba podatke o čebe-larstoih o takih družinah evidentirati posebej /a vsako občino. Po razčiščenjn delovnih okolišev čebelarskih družin na občnih zborih društev napravi društvo seznam vseh družin z navedbo krajev, ki jih zajemajo njihovi delovni okoliši, Ločeno po občinah. Tako napravljen seznani tvori prilogo društvenim pravilom, kot dodatek k točki a) 7. člena pravil (osnutka). Če bodo društva sprejemala spremembe pravil po osnutku, objavljenem v tej številki, potem pripišejo na koncil točke a) 7. člena še besedilo: »Število čebelarskih družin in njihovi delovni okoliši so razvidni iz priloge.* Enaka dopolnila napravijo še pri točki b), c) in d) istega člena, kadar nastane za to potreba. Pri morebitnih spremembah pravil se ustavite tudi pri 8. členu osnutka, ki določa, pri kateri čebelarski družini se včlani posamezni čebelar. Naše mnenje je. da je najbolj pravilno, če se včlanijo čebelarji obvezno pri tisti čebelarski družini, v katere delovnem okolišu stoji njihov stalni čebelnjak, v katerem prezimujejo čebele. Ker je v tem pogledu ponekod precej zmešnjav, je nujno potrebno, da društva v svojih pravilih to vprašanje razčistijo in da točno določijo, v kateri čebelarski družini sc lahko včlanijo čebelarji. Le izjemoma naj bi se čebelarji včlanili tudi v kraju, kjer imajo stalno bivališče, če nimajo tam tudi stalnega čebelnjaka. Večina čebelarjev pa ilak redno prezimuje svoje čebele v kraju svojega stalnega bivališča. Čebelarska društva, ki nimajo ureienih delovnih okolišev v mejah svojih občin, bodo imela stalne težave pri dostavljanju podatkov občinam, ko bo urejena ugodnostim nabava sladkorja za zimsko krm-licnje čebel. Zaradi tega je prilagajamo delovnih okolišev čebelarskih družin mejam občin osnovna zahteva. Ugotavljamo, da so večja društva, pa čeprav imajo dobra in delavna vodstva, le težko kos zahtevam pri zbiranju in dostavljanju podatkov njihovih čebela.r-stov. Naše priporočilo večjim društvom je. da usposobijo najprej oddaljenejše družine zn samostojno delo, nato pa kot matično društvo pomagajo ustanoviti in usposobiti nova samostojna društva. Čebelarsko društvo Ljubljana naj bi npr. čimprej pomagalo ustanoviti samostojni čebelarski društvi Vrhniko in Logatec; čebelarsko društvo Celje pa npr. samostojno društvo Mozirje, Laško itd. Čebelarska društvu, ki delujejo v območjih več občin, naj na svojih občnih zborih, ki se jih udeležujejo delegati čebelarskih družin, s posebno točko dnevnega reda poskrbijo, da bodo izmed delegatov čebelarskih družin, ki delujejo na območju ene in iste občine, izbrali zastopstvo enega do treh članov. Ti bodo vzdrževali stike z občino in bodo sodelovali pri sestavi sedemletnega programa razvoja čebelarstva v občini. Potrebne podatke o čebelarstvu za občino bo moralo preskrbeti temu zastopstvu čebelarsko društvo. Navedene naloge, katerih izvršitev je osnovni pogoj za boljše delovanje naše čebelarske organizacije, naj čebelarske družine in društva zaradi važnosti zanesljivo obravnavajo pod posebnimi točkami dnevnega reda na svojih občnih zborih. Da bodo mogle družine in društva uspešneje reševali organizacijska vprašanja. objavljamo v tej številki še Navodila za ustanavljanje čebelarskih društev. Osnutek pravil za čebelarska društva ter Pravila Zveze. Program Zveze bomo objavili \ prihodnji številki našega lista. Valentin Benedičič NAVODILA ZA USTANAVLJANJE ČEBELARSKIH DRUŠTEV Ta navodila so sestavljena po določilih zakona o potrditvi in spremembah zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 25. 8. 1045 (Ur. 1. FLRJ 51/46). Po 15. členu navedenega zakona morajo državljani, ki ustanavljajo društvu, predložiti prijavo o ustanovitvi društva, in sicer pristojnemu organu za notranje zadeve: 1. oddelku za notranje zadeve občine, če je delovni okoliš društva v območju ene občine; 2. tajništvu za notranje zadeve okraja, če je delovni okoliš društva v območjih dveh ali več občin; 5. Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve v Ljubljani, če je okoliš društva v dveh ali več okrajih. Prijavo mora podpisati najmanj deset ustanoviteljev društva, ki so polnoletni (stari 18 lot), državljani SFRJ in morajo imeti volilno pravico. Prijavo je treba kolkovati z državnimi kolki za 250 din. Občina (volilni imenik) lahko potrdi na hrbtni strani vloge-prijave, da imajo ustanovitelji-podpisniki prijave volilno pravico. Tako skupno potrdilo o volilni pravici se kolkuje za vse prijavitelje skupaj z 200 din državnih kolkov, /a podpisnike-ustanovitelje je treba v vlogi navesti: priimek, ime, rojstni datum in bivališče. Na koncu teli podatkov sledi lastnoročni podpis prijavitelja. Prijavi je treba priložiti po dva izvoda pravil in programa društva, po en prepis zapisnika o ustanovnem občnem zboru, iui katerem so bila sprejeta pravila, in program, overjen po dveh overowateljih, in soglasje Zveze čebelarskih društev zn Slovenijo, da se društvo lahko ustanovi in da je član Zveze čebelarskih društev za Slovenijo (v obliki dopisa Zveze). Priloge se morajo kolkovati z državnimi kolki po din 50. Pri pravilih in urogramu se kolkuje samo po en izvod. Pravila in program morata podpisati dva prijavi-telja-ustanovitelja oziroma predsednik in tajnik novoizvoljenega upravnega odbora društva. Po določilih 16. člena navedenega zakona mora imeti upravni odbor društva naimanj 8 članov. Poleg tega ie treba voliti še tri člane nadzornega odbora. V 15. členu je taksativno našteto, kaj vse morajo vsebovati pravila. To boste najlaže povzeli iz osnutka društvenih pravil, objavljenega v tei številki. Če neko že obstoječe čebelarsko društvo samo spremeni pravila in program, predloži pristojnemu organu za notranje zadeve spremenjena pravila in program v dveh izvodih ter po overovatel jih overovljen prepis tistega dela zapisnika, ki se nanaša na sprejem spremembe pravil in nrograma v potrditev (kolkovanje tako kakor zgoraj). Društva, družine in posamezniki dobijo lahko osnutek pravil v Zvezini pisarni. Valentini Benedičič OB 250-LETNICI ROJSTVA ANTONA JANŠE Kdor obišče rojstno hišo Antona Janše v Brezniei in si ogleda spominsko ploščo ter čebelnjak, se bo viprnšal, ali smo čebelarji storili svojo dolžnost. Čebel- njak služi drugim namenom, njegova zadnja stran je v slabem stanju in se poseda. Na tabli spominskih napisov se obrobne črke ne vidijo več, ker jih je prekrili belež, slabše vidne pa so tudi ostale črke, ker so bile tudi bolj ali manj zapacane ob beljenju. Lastnica hiše Marija Černe nam je povedala, kaikšne načrte ima muzej v Kranju. Znana so ji prizadevanja krajevnih faktorjev. Prihajajo domači in t li j i obisko valci iln si ogledu je jo zapuščine, ki so sila zanemarjene in nam čebelarjem ne delajo časti. Kdo je za (o odgovoren? Ko smo ustanavljali čebelarski muzej v Radovljici, smo poudar--jali, da bi bilo želeti, da bi tudi Janševo zapuščino oziroma čebelnjak vključili v muzej. Morda bi potem vse to izglodalo drugače? J.R. USTANOVILI SMO ČEBELARSKI KROŽEK NA NAŠI ŠOLI Na gimnaziji Poljane v Ljubljani imamo razne kulturne dejavnosti. Letošnjo jesen smo ustanovili tudi čebelarski k roželk. Na prvem sestanku smo izvolili predsednika in njegovega pomočnika. Seznanili smo se z delom,, ki nais čaika v tein letu. Prof.Senegačnik, ki vodi krožek, nam je vzbudil veliko zanimanje in nas povabil v svoj čebelnjak na njegovem domu. Povabilu smo se odzvali v precejšnjem številki. Z nami je prišla na sestanek tudi prof. Brelihova. Sestali smo sc na Erjavčevi cesti in potem odšli na dom prof. Senegačnika. Pokazal nam je čebeljo družino in matico, razne čebelarske priprave in plemenilnike ter liramčke za vzrejo matic. S tein smo že dobili prve praktične nasvete o čebelarjenju. Po končanem ogledu nas je tovariš profesor pogostil z letošnjim medom, z dobrim sokom in z jabolki. Od čebelic in tov. profesorja smo se poslovili v upanju in želji, da se bodo naši lepi načrti, da bi postali čebelarji, res uresničili. V zimskem času bomo iunelii več 'predavanj o čebelarstvu, ogledali si bomo tudi filme im barvne diapozitive iz življenja čebel. Spomladi bo dobila naša gimnazija opazovalni panj im dve čebelji družini. P RAVIL A (OSNUTEK) Čebelarskega društva .................................. I SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Društvo se imeiiuje: Čebelarsko društvo ............... (v nadaljnjem besedilu »društvo«) Sedež društva je v .................................... Delovni okoliš obsega: območje občine (dela občine, občin) 2. člen Društvo je pravna oseba. Društvo predstavljata in zastopata predsednik in tajnik oziroma predsednik in en član upravnega odbora. Če je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh njegovih dolžnostih in pravicah podpredsednik. 3. člen Društvo se včlani v Zvezo čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani. V ta namen izvoli na občnem zboru po pravilih Zveze na vsakih začetnih jO članov društva po enega delegata, da zastopajo društvo na občnem zboru Zveze čebelarskih društev za Slovenijo. Predsednik društva je delegat po svojem položaju. 4. člen Pečat društva je okrogel s čebelo v sredini in z napisom: Čebelarsko društvo .................................. v (na) ....................... 11 NAMEN IN NALOGE DRUŠTVA 5. člen Namen društva je, da pospešuje čebelarstvo tako zaradi povečanja proizvodnje medu in voska kakor zaradi opraševanja žužkocvetnih kulturnih rastlin ter zaradi rekreacije članstva po vsakdanjem poklicnem delu. V (a namen 1. organizira čebelarje v svojem okolišu v čebelarskih družinah, med šolsko mladino pa vzbuja zanimanje za čebelarstvo ih jo organizira po šolah v čebelarskih krožkih; 2. vodi evidenco o vseh čebelarstvih in čebeljih družinah v svojem delovnem okolišu, in sicer ločeno za organizirana in neorganizirana čebelarstva; 3. sestavlja z občinsko kmetijsko službo občinski program razvoja čebelarstva, ga zaradi pomembnosti opraševanja v sadjarstvu primerja z občinskim programom razvoja sadjarstva in ugotavlja, če je za opraševanjc dovolj čebeljih družin. S kmetijsko službo in kmetijskimi organizacijami skrbi za varstvo čebel pred zastrupitvami pri škropljenju in zapraševanju kulturnih rastlin proti raznim škodljivcem: 4. organizira z občinsko veterinarsko službo, z zavarovalnico in s svojimi čebelarskimi pregledniki preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni čebelje zalege in čebel tor nadzor nad čebeljimi družinami, pripeljanimi od drugod na pašo; 5. organizira pri svojem članstvu odkup medu in voska ter ga preskrbuje s čebelarskimi potrebščinami; 6. organizira plemenilne postaje, opazovalno in obveščevalno službo o medenju ter prevoze čebel na pašo; 7. sestavlja za svoj delovni okoliš kataster čebelje paše in ureja s pristojnimi občinskimi organi dovažanje čebel na pašo ter jih razporeja na podlagi odobrenega pašnega kataistra; H. postavlja in oskrbuje društvene čebelnjake oziroma stojišča; 9. s predavanji, razstavami in čebelarskimi tabori propagira čebelarstvo ter izobražuje čebelarje in vzgaja čebelarski naraščaj, vzdržuje pa tudi priročno čebelarsko knjižnico; 10. pomaga čebelarskemu muzeju pri organizaciji zbiranja čebelarskih muzejskih predmetov; 11. sestavlja s pristojnimi organi družbeno političnih skupnosti, s komunalno. gozdarsko, kmetijsko službo in s hortikulturnimi društvi program in organizira delo za izboljšanje čebelje paše. 111 ČLANSTVO - NJEGOVE DOLŽNOSTI IN PRAVICE 6. člen Članstvo v društvu je prostovoljno. Član društva postane lahko vsak državljan SFR Jugoslavije in vsaka organizacija, ki se ukvarja s čebelarstvom ali s trgovino čebelarskih proizvodov ali z znanstveno raziskovalnim delom na področju čebelarstva. Člani so lahko redni, ustanovni in častni. Redni člani društva soi lahko fizično in pravne osebe, ki se ukvarjajo s čebelarstvom oziroma ki so po naravi svoje proizvodnje zaradi opraševanja navezane tudi na čebelarstvo. U-ftaiiooni člani so laliko tisii člani društva (fizične in pravne osebe), ki so podpisale prijavo za ustanovitev društva; Čušini člani so za društvo in čebelarstvo zaslužni člani, ki jih imenuje občni zbor na predlog upravnega odbora za častne člane. Častni člani dobijo d i p lom e. Višino članarine za posamezne vrste članstva določa občili zbor društva. V članarini je zajeta tudi naročnina za revijo Slovenski čebelar. Člani imajo pravico, da volijo in so voljeni v organe društva ter da uživajo ugodnosti, ki jih nudi društvo. Člani imajo dolžnost, da redno plačujejo članarino iu izvršujejo naloge, ki izhajajo iz pravil in programa. TV POMOŽNE OSNOVNE ORGANIZACIJSKE ENOTE DRUŠTVA 7. člen a) Čebelarske družine so pomožne organizacijske enote društev in sc ustanovijo za posamezna krajevno zaokrožena naselja v delovnem okolišu društva. Praviloma mora imeti čebelarska družina vsaj 10 članov. Delovni okoliš čebelarske družine se določi na občnem zboru društva. Čebelarska družina dobi ime po kraju, kjer ima svoj sedež. Lahko nosi tudi še ime po kakem znamenitem čebelarju, ki je doma v območju, kjer deluje družina. Organi čebelarske družine so: občni zbor vseli čebelarjev družine, upravni odbor 5 članov (predsednik, tajnik, blagajnik, gospodar) in 2 računska preglednika. Na občnem zboru družine se izvoli na vsakih začetnih 10 članov po 1 delegat kot zastopnik družine za občni zbor društva. Navedeni organi poslujejo po pravilih organov društva. Če čebelarska družina preneha z delom, prevzame njeno premoženje matično društvo. Pečat čebelarske družino je podolgovat z napisom: Čebelarska družina (ime) ................................................ in leteča čebela v sredini. b) čebelarski odseki kmetijskih zadrug, ki organizirajo svoje poslovanje pri KZ podobno kakor čebelarske družine. c) Čebelarski krožki na šolali, sc lahko ustanovijo na posameznih šolali za eno ali več šol skupaj. Ustanavljajo jih društva ali družine sporazumno s šolskimi vodstvi. Strokovno in po možnosti tudi drugo pomoč jim nudi čebelarska družina ali društvo. Za poslovanje krožkov veljajo praviloma enaka načela kakor za poslovanje čebelarskih družin. Članarina za čebelarske šolske krožke se določi lahko v višini za enega rodnega, člana — fizične osebe, za kar prejme krožek za svoje člane glasilo Slovenski čebelar. Na občni zbor društva pošlje krožek 2—3 zastopnike, ki poročajo o delu krožka v preteklem letu, zastopniki so lahko- voljeni v organe društva. d) Kmetijsko zadruge, čebelarska podjetja in druge kmetijske organizacije, ki .so kol pravne osebe vključene neposredno v čebelarsko društvo, imajo pravico biti zastopane na občnem zboru članstva s po enim delegatom za vsakih 50 čebeljih družin. 8. člen Vsak član čebelarskega društva mora biti vključen v čebelarsko družino v kraju svojega stalnega bivališča oziroma v kraju, kjer ima stalno svoje čebele. Članu društva se ne sme zavrniti sprejem v članstvo družine. 9. člen Člane čebelarske družine sprejema upravni odbor družine. Tajnik napravi skupaj z blagajnikom upravnega odbora redno vsako leto seznam članov s plačano članarino v treh izvodih, od katerih ostane eden pri družini, enega dobi društvo, enega pa zveza. Člane čebelarskega krožka na šoli sprejema odbor krožka, ki sestavi seznam članov krožka prav tako kakor čebelarske družine v treh izvodih za evidenco pri krožku, društvu oziroma zvezi. Enak postopek za vodenje evidence članstva velja tudi za čebelarski odsek KZ. 10. člen Članstvo preneha z izstopom ali s smrtjo člana oziroma s prenehanjem pravne osebe ali z izključitvijo. Upravni odbor društva lahko izključi člana, ki ne izpolnjuje obveznosti ali če dela proti interesom društva. Članstvo preneha z dnem sklepa upravnega odbora. Izključeni se lahko pritoži proti izključitvi na prvem občnem zboru društva. 11. člen Redni člani društev so posredno tudi člani Zveze in prejmejo od nje enotne članske izkaznice. 12. člen Če kršijo člani dobre čebelarske običaje ali če s svojim ravnanjem škodujejo ugledu čebelarske organizacije ali če povzročijo materialno škodo čebelarski organizaciji, posamezniku ali skupnosti, lahko predlaga društvo Zvezi, da uvede častno razsodišče pri Zvezi proti kršitelju postopek. Društvo-predlagatelj ima v postopku vlogo tožilca. V ORGANI DRUŠTVA 15. člen Organi društva so: občni zbor, upravni in nadzorni odbor. Organ upravnega odbora je izvršni odbor. Upravni odbor ustanavlja za izvršitev važnejših nalog posebne komisije. Najvišji organ društva je občni zbor. Občni zbor sestavljajo delegati v smislu 7. člena pravil. Udeležijo se ga lahko tudi drugi člani, ki imajo pravico razpravljanja, ne pa glasovanja. Občni zbor je lahko reden ali izreden. Sklopi občnega zbora so obvezni za vse članstvo. a) Občili zbor 15. člen Redni občni zbor mora biti vsako leto najkasneje do konca marca. Dan, kraj, čas in dnevni red občnega zbora predlaga upravni odbor. Vabilo za občni zbor z dnevnim redom mora biti objavljeno najpozneje 8 dni pred dnevom občnega zbora v poslovnih prostorih društva. Obenem se obvezno pošlje pismeno vabilo Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo, vsem čebelarskim družinam, čebelarskim odsekom KZ, včlanjenim pravnim osebam, čebelarskim krožkom na šolah ter za kmetijstvo in veterinarstvo' pristojnim oblastem v delovnem okolišu društva. Če se prepletajo čebelarski interesi društva z interesi sosednjih čebelarskih društev, se vabijo praviloma tudi sosednja društva. 16. člen Občni zbor odpre predsednik društva, ki imenu je zapisnikarja, predlaga dnevni red, imenovanje dveh overovateljev zapisnika an delovnega predsedstva treh članov. Dalje izvoli občni zbor verifikacijsko komisijo, kandidacijsko in volilno komisijo. Uvodoma sklepa občni zbor tudi o tem, če bodo volitve javne. 17. člen Redni občni zbor odloča in sklepa: 1. o poročilih upravnega in nadzornega odbora; 2. o potrditvi letnega končnega računa; 3. o ruzrešnici upravnemu in nadzornemu odboru; 4. o sprejemu letnega delovnega programa za naslednje leto; 5. o potrditvi proračuna za naslednje leto; b. izvoli predsednika društva in člane upravnega in nadzornega odbora; 7. izvoli delegate za občni zbor Zveze; 8. O' spremembi pravil, sprejemu programa, poslovnikov in pravilnikov; 9. o predlogih, prošnjah in pritožbah; 10. o prenehanju društvu. Občni zbor sklepa veljavno, če je bil pravilno sklican, če je zastopanih več ko* polovica čebelarskih družin, čebelarskih odsekov KZ, včlanjenih pravnih oseb in čebelarskih krožkov. Če občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, je pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število zastopanih članov. Izredni občni zbor skliče upravni odbor po potrebi. Sklicati ga mora, če to zahteva nadzorni odbor ali tretjina članov. Izredni občni zbor razpravlja in sklepa samo o zadevali, zaradi katerih je bil sklican. 19. člen Volitve organov so praviloma tajne, če ne sklene občni zbor drugače. Občni zbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih delegatov. Za veljavnost sklepov o spremembi pravil in o prenehanju društva je potrebna dvotretjinska večina glasov, če je navzočih več kot polovica delegatov. 20. člen Overovatelja zapisnika pregledata in potrdita pravilnost zapisnika. Verifikacijska komisija preveri poverilnice delegatov in ugotavlja sklepčnost občnega zbora glede na število zastopanih družin, čebelarskih odsekov KZ, pravnih oseb in čebelarskih krožkov. Clane upravnega in nadzornega odbora predlagajo delegati ali pa izvoljena kandidacijska komisija. Če jih predlaga kandidacijska komisija, predlagajo lahko delegati dodatne kandidate. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Če so volitve tajne, jih vodi in objavlja rezultate volilna komisija treh članov. 21. člen Upravni odbor društva sestoji iz predsednika (podpredsednika), tajnika iu blagajnika ter 5—8 članov. Vsega mora imeti 8 članov. Nadzorni odbor sestoji iz 3 članov, ki izvolijo predsednika iz svoje srede. Oba organa se morata konstituirati na seji v osmih dneh po izvolitvi. Na tej seji se izvrši tudi prevzem in predaja poslov starega novemu odboru. h) Upraoni odbor 22. člen Organ upravnega odbora je izvršni odbor, ki sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in 2—3 odbornikov, ki stanujejo' na sedežu ali blizu sedeža društva. 23. člen Izvršni odbor vodi vse posle društva, v kolikor niso pridržani občnemu zboru oziroma upravnemu odboru. Izvršuje zlasti sklepe občnega zbora. Tekoče zadeve rešuje na sejah, ki so sklepčne, če so vabljeni vsi odborniki in če je navzoča več kol polovica odbornikov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov, ob enakem številu glasov velja, da predlog ni sprejet. O poteku seje se vodi zapisnik. Posamezni odbornik lahko zahteva, da se vpiše v zapisnik njegovo ločeno mnenje. Zapisnik se vedno prečita na naslednji o d borovi seji in ga podpišeta predsednik in tajnik z morebitnimi pripombami. Tajnik skrbi za redno opravljanje administrativnih poslov. Blagajnik skrbi za rodno blagajniško poslovanje, zlasti, da se redno plačuje članarina, sestavlja končni račun in proračun društva za naslednje leto. Gospodar skrbi za redno gospodarjenje z društvenimi premičninami in nepremičninami (premoženjem) in vodi knjigo inventarja. Izvršni odbor sklicuje vsake tri mesece sejo upravnega odbora, na kateri poroča o svojem dein. Upravni odbor delo in sklepe izvršnega odbora potrdi* spremeni ali pa razveljavi. c) Nadzorni odbor 24. člen Nadzorni odbor spremlja in nadzira vse delo izvršnega odbora. Izvršni odbor ga vabi na svoje seje. Ob zaključku poslovnega lota, ki so končuješ koledarskim letom, pregleda zlasti končni račun. Na občnem zboru poroča o delu izvršnega in upravnega odbora in predlaga, ali naj se mu da razrešnica ali ne. Sejo vodi predsednik, o njih se vodi zapisnik. VI SREDSTVA DRUŠTVA 25. člen Materialna sredstva društva so zgradbe, delavnice, pisarniški prostori, skladišča, čebele, naprave itd. 26. člen Denarna sredstva društva so: 1. vpisnina; 2. članarina; 3. prispevki članov — fizičnih in pravnih oseb; 4. dohodki od društvenega premoženja; 5. dohodki od društvene dejavnosti; 6. darila; 7. dohodki od prireditev in razstav; 8. dotacije in subvencije; 9. razni drugi dohodki. RAČUNOVODSTVO 27. člen Izvršni odbor je dolžan redno vodili računske knjige, ki so potrebne zaradi predmeta in obsega poslovanja, in namestili po potrebi posebnega računovodjo. Nadzorni odbor pregleda najmanj dvakrat na leto finančno in materialno poslovanje društva. Do občnega zbora društva mora biti sestavljen letni končni račun za preteklo leto, ki se konča s koledarskim letom. Končni letni račun mora obsegati bilanco, to je spisek aktiv in pasiv, račun dohodkov in izdatkov ter številčno stanje članstva. 28. člen Letni končni račun pregleda nadzorni odbor. Zajet mora biti v poročilu blagajnika. Vlil SPLOŠNO NADZORSTVO NAD DELOM DRUŠTVA 29. člen Društvo je pod splošnim nadzorstvom Zveze čebelarskih društev za Slovenijo. ki pazi zlasli na to. da izvršuje društvo sklepe svojega občnega zbora in naloge, ki jih je sprejelo' v svoj delovni program. Glede izvrševanja čebelarskega programa za območje občine oziroma občin, v katerih je delovni okoliš društva, je društvo tudi še pod nadzorstvom kmetijske in veterinarske službe pristojne občinske skupščine. IX PRENEHANJE DRUŠTVA 30. člen Društvo preneha z delom: a) po sklepu občnega zbora, če sta glasovali za to dve tretjini navzočih delegatov; b) če to določi pristojni organ državne oblasti. 31. člen Ce društvo preneha z delom, se izroči preostalo premoženje čebelarski organizaciji, ki prevzame v izvrševanje večino nalog, ki jili je prej izvrševalo d ruštvo. PREHODNE ODLOČBE 32. člen la pravila začno veljati, ko jih sprejme oiboni zbor in potrdi pristojni organ za notranje zadeve. Pravila je* sprejel občni zbor dne ......................................... Tajnik: Predsednik: Socialistična republika Slovenija Republiški sekretariat za notranje zadeve Ljubljana Številka 11/8-024/33-64 Dne 1 ’S. VI. 1964 Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije izdaja na prošnjo Zveze čebelarskih društev za Slovenijo št. 198/64 z dne 1.6.1964 na podlagi 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih (Ur. 1. FLRJ, št. 29/47) in 207. čl. zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. I. Fl.RJ, št. 52/56) naslednjo O DLOCBO Dovoljuje se delovanje Zveze čebelarskih društev za Slovenijo', s sedežem v Ljubljani in delovnim območjem v SR Sloveniji, po spremenjenih pravilih in programu, sprejetih na občnem zboru Zveze dne 17.5. 1964 v Ljubljani. S tem preneha veljavnost prejšnjih pravil in programa, odobrenih z odločbo DZNZ LRS št. B/I V-2168/1-55 z dne 15.5. 1955. Ob razložitev Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, s sedežem v Ljubljani in z delovnim območjem v SR Sloveniji, je z vlogo št. 198/64 z dne 1.6. 1964 prijavila spremembo svojih dosedanjih pravil in programa in je v ta namen predložila v potrditev nova pravila in program. Kor so izpolnjeni pogoji 15. in 16. čl. zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih (Ur. I. FLRJ, št. 51/46), je bilo njeno vlogo ugodno rešiti. Zoper to odločbo v rednem upira vnem postopku ni pritožbe, Taksa po tar. št. 1, 6 in 7 ZUT v znesku 540.— din je plačana v kolkih, ki so nalepljeni in po predpisih razveljavljeni na vlogi. L. S. Republiški sekretar Riko Kolenc, I. r. PRAVILA ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA SLOVENIJO 1 SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Skupnost čebelarskih društev v SR Sloveniji se imenuje Zveza čebelarskih društev za Slovenijo. (V nadaljnjem besedilu: »Zveza«.) Sedež Zveze je v Ljubljani. Delovno območje obsega vso Slovenijo. Zveza je pravna oseba. -.tli n Zvezo predstavlja in zastopa predsednik oziroma podpredsednik iu član upravnega odbora, praviloma tajnik; v finančnih zadevah pa tudi referent za finance Zveze. 3. člen Zveza se včlani v »Savez pčejaipskih organizacija Jugoslavije«. V ta namen izvoli na občnem zboru po pravilih Saveza določeno število delegatov, ki jo zastopajo na skupščini Saveza. Predsednik Zveze je delegat po svojem položaju. 4. člen Pečat Zveze je okrogel s čebelo v sredini in z napisom: »Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani.« II NAMEN IN NALOGE ZVEZE 5. člen Osnovni namen Zveze je, da pospešuje čebelarstvo zaradi proizvodnje čebelarskih pridelkov, zaradi opraševanja žužkocvetnih kulturnih rastlin in zaradi reakcije članstva po njegovem vsakdanjem poklicnem delu. V ta namen: 1. vključuje v svojo organizacijo vsa individualna čebelarstva, čebelarsko organizacije in druge pravne osebe, ki na kakršenkoli način pospešujejo čebelarstvo; 2. sodeluje z oblastnimi organi družbeno političnih skupnosti, z ustanovami iu organizacijami s področja kmetijstvu, da se zagotovi opraševanje kulturnih žužkocvetnih rastlin ter se tako izboljša in poveča rastlinska proizvodnja; 3. skrbi za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni čebelje zalege in čebel ter za varstvo čebelje zalege in čebel prod zastrupitvami s tem, da sodeluje z veterinarsko in zavarovalno službo ter s službo za varstvo rastlin ter da usposablja čebelarske preglednike; 4. povečuje čebelarsko proizvodnjo s tem, da dviga strokovno raven članstva. da ga na posebnih tečajili in predavanjih seznanja s sodobnim načinom čebelarjenja ter z novostmi iz čebelarske znanosti, tehnike in prakse; 5. vzgaja čebelarski naraščaj z ustanavljanjem čebelarskih krožkov po šolali, postavljanjem vzornih čebelnjakov iu stojišč; 6. organizira pleinenilne postaje, opazovalno in obveščevalno službo o medenju ter prevoz na različne paše; 7. sodeluje s čebelarskim muzejem in pomaga organizirati zbiranje čebelarskih muzejskih predmetov; 8. vzdržuje zveze s čebelarskimi organizacijami v sosednih republikah; 9. sodeluje s podjetji, ki preskrbujejo članstvo s panji in drugimi čebelarskimi potrebščinami in ki odkupujejo proizvode čebelarstva ter pomaga organizirati odkup; 10. organizira s sodelovanjem pristojnih organov družbeno političnih skupnosti in s hortikulturnimi društvi delo za izboljšanje čebelje paše in pomaga društvom pri sestavi tega programa; 11. vzdržuje lastno strokovno knjižnico, ki jo dopolnjuje s sodobno domačo in tujo literaturo ter izdaja mesečno strokovno glasilo Slovenski čebelar; 12. sodeluje z oblastnimi organi družbeno političnih skupnosti in s SZDT, pri zakonodaji in urejanju drugih problemov na področju čebelarstva; 13. učvrščuje čebelarsko organizacijo in utrjuje zavest članstva do izpolnjevanja dolžnosti, ki jih ima po programu in pravilih do skupnosti: Zveza si prizadeva, da se uveljavi čebelarska organizacija tako. kakor to' zasluži po svojem poslanstvu, članstvu pa zagotovi pravice, kakršne uživa čebelarstvo zaradi svoje gospodarske in strokovne dejavnosti v sodobnem svetu. Zveza daje čebelarskim društvom navodila za njihovo delo in jim pri tem pomaga. Zveza skrbi, da dobijo člani čebelarskih društev enotne članske izkaznice. Obliko in vsebino članske izkaznice določi upravni odbor Zveze. 111 6. člen Članstvo v Zvezi je prostovoljno. Člani so: a) redni, b) izredni, c) častni. Redni člani so čebelarska društva. Izredni člani .so pravne osebe, ki sodelujejo na področju čebelarstva, bodisi da so gospodarskega, pospeševalnega, znanstveno raziskovalnega ali pa trgovskega značaja. Njihovo delovno območje presega praviloma območje ene ali več občin, lahko pa presega tudi območje republike, če ima svoj sedež v SR Sloveniji. Izredni člani imajo enake pravico kakor redni člani. Redne in izredne člane sprejema upravni odbor Zveze. Častni člani so: 1. pravne osebe, ki so po svojem delu posebno zaslužne za uspevanje naše čebelarske organizacije in čebelarstva; 2. lizične osebe, ki so za organizacijo in za čebelarstvo v SR Sloveniji zaslužne osebe. Častne člane imenuje občni zbor Zveze na predlog upravnega odbora. Imenovanje častnega člana je združeno z izročitvijo diplome. Predlogi za imenovanje častnega člana se pošiljajo na izvršni odbor Zveze. 7. člen Redni člani — čebelarska društva imajo dolžnost, da redno delujejo po sprejetih pravilih in izvršujejo odobreni delovni program: dalje, da plačujejo Zvezi članarino oziroma prispevke, katerih višino določi občni zbor; da sestavljajo z občinami občinske programe razvoja čebelarstva, jih izvršujejo in pošiljajo Zvezi podatke o izvrševanju z morebitno problematiko. Izredni člani imajo dolžnost, da redno plačujejo na občnem zboru določeno članarino in da izvršujejo posebne dogovore glede skupnega izvrševanja posameznih nalog. 8. člen Člani Zveze imajo pravico, da izkoriščajo vse ugodnosti, ki jih lahko nudi Zveza in ki jih bo s svojim posredovanjem še dosegla. 9. člen Članstvo preneha s izstopom, z izključitvijo ali zato, ker je včlanjena pravna oseba nehala obstajati. IV ORGANI ZVEZE 10. člen Organi Zveze so: občni zbor, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Organ upravnega odbora je izvršni odbor. Upravni odlx>r oziroma njegov organ —• izvršni odbor ustanavlja po potrebi posebne komisije, ki jih vodijo praviloma člani upravnega odbora. 11. člen a) Občni zbor Občni zbori Zveze so redni in izredni. Sestavljajo jih delegati čebelarskih društev in drugih včlanjenih pravnih oseb. Društva izvolijo na vsakih začetih 50 članov po- enega delegata. Ostali člani Zveze, pravne osebe, imajo praviloma po enega delegata na vsakih 500 čebeljih družin. Občnega zbora sc lahko udeležijo tudi drugi čebelarji; imajo pa le pravico do razpravljanja, ne pa tudi do glasovanja. 12. člen Na občne zbore Zveze se vabijo obvezno še republiški sekretariat za kmetijstvo, odbor SZDL, Savez pčelarskih organizacija Jugoslavije; po potrebi pa tudi čebelarska organizacija iz sosednje republike. 13. člen Občni zbor Zveze je sklepčen, če je zastopanih več kot polovica včlanjenih čebelarskih društev in drugih pravnih oseb. Ce občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, je pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število zastopanih članov. 14. člen Občni zbor odpre predsednik Zveze, predlaga dnevni red, imenuje zapisnikarja občnega zbora ter predlaga, da občni zbor odloči o načinu glasovanja. da izvoli dva overovaielja zapisnika, delovno predsedstvo treh članov, verifikacijsko komisijo treh članov ter kandidacijsko in volilno komisijo petih članov. Občni zbor sklepa: 1. o poročilih upravnega odbora, 2. o poročilih nadzornega odbora, 3. o potrditvi letnega končnega obračuna, 4. o podelitvi razrešnicc upravnemu in nadzornemu odboru, 5. o načrtu in sprejemu delovnega programa za naslednje leto, 0. o načrtu in sprejemu proračuna za naslednje leto, 7. o višini vpisnine in članarine za redne člane (čebelarska društva.) in za izredne člane, in sicer posebej za pravne osebe gospodarskega značaja in značaja ustanov, 8. voli predsednika, 18—25 članov in 5 namestnikov upravnega odbora, tri člane in dva namestnika nadzornega odbora ter predsednika in tri člane častnega razsodišča, 9. sklepa o predlogih in pritožbah članov Zveze, 10. sklepa o spremembi pravil in pravilnikov, 11. sklepa o odlikovanjih z redom Aniona Janša 1. stopnje, 12. sklepa o prenehanju Zveze. 15. člen Izredni občni zbor skliče upravni odbor po potrebi. Sklicati ga mora na zahtevo nadzornega odbora ali tretjine elanov. Za izredni občni zbor veljajo pravila rednega občnega zbora s to razliko, da se mora na njem sklepati o stvareh, zaradi katerih je bil sklican. Občni zbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih delegatov. O spremembi pravil in prenehanju Zveze sklepa z dvotretjinsko večino pri navzočnosti najmanj polovice delegatov. 17. člen Volitve predsednika in članov upravnega in nadzornega odbora so praviloma tajne. Če želijo delegati javne volitve, je treba o tem posebej sklepati. 18. člen Overovatelja zapisnika preglodata in potrdita pravilnost zapisnika. Verifikacijska komisija občnega zbora ugotavlja veljavnost poverilnic delegatov in sklepčnost občnega zbora. Kandidate za člane upravnega in nadzornega odbora predlagajo delegati ali pa kandidacijska komisija petih članov. Ako predlaga po sklepu občnega zbora kandidate kandidacijska komisija, imajo delegati pravico, da na (o lislo vnesejo še druge kandidate. Izvoljeni so tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Če so volitve tajne, jili vodi in javlja rezultate volilna komisija treh članov, ki jo jo izvolil občni zbor. 19. člen b) Upravni in izvršni odbor Izvoljeni organi Zveze se praviloma konstituirajo takoj po občnem zboru. Upravni odbor izvoli dva podpredsednika, tajnika, referenta za finance in gospodarja. Predsednik, en podpredsednik, tajnik, referent za finance, gospodar in 4—6 odbornikov, ki stanujejo na sedežu Zveze, sestavljajo izvršni odbor. Nadzorni odbor izvoli iz svoje srede predsednika. 20. člen Izvršni odbor vodi vse posle Zveze, v kolikor niso pridržani občnemu zboru oziroma upravnemu odboru. Hkrati izvršuje sklepe občnega zbora. Tekoče zadeve rešuje na sejali, ki so sklepčno, če so vabljeni vsi člani odbora in če jo navzočih več kot polovica. Sklepi se sprejemajo z večino glasov. Ob enakem številu glasov velja, da predlog ni sprejet. O poteku seje se piše zapisnik. Posamezni odbornik lahko zahteva, da so vpiše v zapisnik njegovo ločeno mnenje. Zapisnik se prečita na naslednji seji, podpišeta ga tajnik in predsednik z morebitnimi pripombami. Izvršni odbor imenuje tudi glavnega urednika in uredniški odbor za glasilo Slovenski čebelar. Tajnik skrbi za redno izvrševanje tekočih zadev. Referent za finance skrbi za retino blagajniško poslovanje, sestavlja z računovodjo končni račun in proračun za naslednje leto. Gospodar skrbi za redno gospodarjenje z Zvezinim premičnim in nepre- mičnini premoženjem. Izvršni odbor poroča naj manj dvakrat na leto o svojem delu upravnemu odboru, ki sprejete sklepe lahko potrdi, spremeni ali pa razveljavi. 21. člen c) Nadzorni odbor Nadzorni odbor spremlja in nadzira delo izvršnega odbora. Izvršni odbor ga vabi na svoje seje. Ob zaključku poslovnega leta, ki se končuje s koledarskim letom, pregleda zlasti končni letni obračun. Na občnem zboru poroča o delu Zveze in predlaga, ali naj se da upravnemu odboru razrešniea ali ne. 22. člen d) Casino razsodišče Pri Zvezi je častno razsodišče. Predsednika, podpredsednika in 2—3 člane častnega razsodišča voli občni zbor Zveze. 23. člen Častno razsodišče razpravlja in odloča o kršitvah dobrih čebelarskih običajev, ki jih zagrešijo člani Zveze. Za kršitev dobrih čebelarskih običajev se lahko šteje glede na okoliščine primera zlasti tako ravnanje članov, ki škoduje ugledu čebelarske organizacije, ki povzroča materialno škodo čebelarski organizaciji in posameznikom in ki v škodo skupnosti ovira izvrševanje nalog, ki jih je prevzela čebelarska organizacija v svoj delovni program. 24. člen Za kršitev dobrih čebelarskih običajev se lahko izreče z odločbo častnega razsodišča javen opomin, ki se prečita na občnem zboru Zveze in objavi v društvenem glasilu. V lažjih primerili lahko izreče častno razsodišče samo ustni ali pismeni opomin, ki pa se nikjer ne objavi. Hujša kazen je začasna izključitev iz organizacije za določeni krajši čas, praviloma do enega leta. Za izključitev je potrebno soglasje občnega zbora Zveze. Častno razsodišče vpelje lahko postopek zoper kršitelje pravne osebe, čebelarskega društva in fizične osebe, člane Zveze. Pri svojem delu mora upoštevati zlasti društvena pravila, pravilnike, program in priporočila organov organizacije. 25. člen Podrobnosti o ureditvi častnega razsodišča in o njegovemu delu se določijo s pravilnikom, ki ga mora sprejeti občni zbor Zveze. SREDS TVA ZVEZE 26. člen S red st va Zveze so: 1. nepremičnine, 2. premičnine, 3. vpisnina in članarina, 4. dotacije, subvencije in 5. dohodki od razstav, prireditev in podobno. 27. člen Zveza vodi o premoženju in denarnem poslovanju potrebne knjige. Nadzorni odbor pregleda najmanj dvakrat letno materialno ter finančno poslovanje Zveze. Do občnega zbora Zveze mora biti sestavljen končni letni račun, ki mora obsegati bilanco, to je spisek akliv in pasi v, račun dohodkov in izdatkov ter spisek vsega članstva. 28. člen Splošno nadzorstvo nad poslovanjem Zveze ima za kmetijstvo pristojen republiški organ, ki nadzira zlasti izvrševanje sprejetega delovnega programa. VI. KONČNE DOLOČBE 29. člen Ce Zveza preneha z delom, preide po likvidaciji preostalo1 premoženje na tisto čebelarsko društvo, ki je po svojem delu in organizaciji sposobno nadaljevati delo Zveze. Ce ni takega društva, prevzame premoženje Zveze v upravo pristojni oblastni organ, dokler se ne ustanovi nova ustrezna organizacija. Pravila so bila sprejeta na občnem zboru Zveze dne 17. maja l%4 v Ljubljani in začno veljati, ko jih potrdi Republiški sekretariat za notranje zadeve» Tajnik ZČDS: Predsednik ZCDS: (Franc Cvetko) (Valentin Benedičič) Socialistična republika Slovenija Republiški sekretariat za notranje zadeve Ljubljana Številka 11/8-024/33-64 Dne 13. VI. 1%4 Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je z odločbo št. 11/8-024-33-64 z dne 13.6. 1964 odobril delovanje Zveze čebelarskih društev za Slovenijo po teh pravilih. L. S. Republiški sekretar Riko Kolenc I. r. PRAVILNIK o podeljevanju čebelarskih odlikovanj Člen 1 Za posebne zasluge in požrtvovalno delo na področju čebelarstva ustanavlja Zveza čebelarskih društev za Slovenijo: a) red Antona Janša 1. stopnje (zlati znak); b) red Antona Janša 11. stopnje (srebrni znak); c) red Antona Janša III. stopnje (bronasti znak). Člen 2 Red Antona Janša I. stopnjo podeljuje Zveza čebelarskih društev za Slovenijo na predlog posameznih članov svojega upravnega odbora ali na predlog čebelarskih društev. Podeljuje ga čebelarskim organizacijam — pravnim osebam, posameznim članom čebelarskih organizacij in za čebelarstvo zaslužnim osebam, ki so se izkazale pri razvoju in pospeševanju čebelarstva v Sloveniji ter imajo trajne in posebne zasluge za čebelarstvo. Člen 5 Rod Antona Janša II. stopnje podeljujejo razen Zveze čebelarskih društev za Slovenijo tudi čebelarska društva na predlog posameznih članov svojih upravnih odborov ali odborov čebelarskih družin. Podeljujejo ga čebelarskim organizacijam — pravnim osebam, posameznim članom čebelarskih organizacij in za čebelarstvo zaslužnim osebam, ki so se izkazale pri pospeševanju čebelarstva in še posebej v čebelarskih društvih ali družinah kot vidnejši delavci, predavatelji, dopisniki Slovenskega čebelarja, vzrejevalci matic itd. Člen 4 Red Antona Janša 111. stopnje podeljujejo čebelarska društva na predlog posameznih članov svojih upravnih odborov ali odborov čebelarskih družin. Podeljujejo ga čebelarjem, ki so člani čebelarske organizacije neprekinjeno 25 let, ali pa funkcionarjem čebelarskih družin ali društev, ki opravljajo enake ali pa različne funkcije 15 let. V izjemnih primerili se lahko podeli to odlikovanje pred potekom navedene dobe. Člen 5 Čebelarske družine predlagajo kandidate za odlikovanje po svojih čebelarskih društvih. Člen 6 Predlogi za odlikovanja morajo biti utemeljeni. Predloge z utemeljitvijo dostavljajo predlagatelji Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo. Clen 8 O predlogih za podelitev odlikovanj reda Antona Janša L stopnje razpravlja razširjeni upravni odbor Zveze čebelarskih društev za Slovenijo, jih pregleda, če ustrezajo pogojem tega pravilnika, in jih pripravi za dokončno sklepanje o podelitvi na občnem zboru Zveze čebelarskih društev za Slovenijo. O predlogih za podelitev odlikovanj reda Antona Janša 11. stopnje razpravlja in dokončno sklepa razširjeni upravni odbor Zveze čebelarskih društev za Slovenijo. Pri društvenih odlikovanjih obvešča Zveza društvo pismeno o sklepu razširjenega upravnega odbora. C) predlogih za podelitev odlikovanj reda Aniona Janša III. stopnje razpravlja in sklepa upravni odbor čebelarskega društva in obvešča o tein sklepu Zvezo čebelarskih društev za Slovenijo. Clen 9 Čebelarska odlikovanja izročajo Zveza čebelarskih društev za Slovenijo in čebelarska društva odlikovancem ob slavnostnih priložnostih na primerno slovesen način. Čebelarska društva jih izročajo v navzočnosti zastopstva Zveze čebelarskih društev za Slovenijo. Stroške za odlikovanje nosi praviloma podeli tel j. Člen 10 Zveza čebelarskih društev za Slovenijo vodi evidenco odlikovancev. Njihova imena in utemeljitve morajo biti objavljena v Slovenskem čebelarju. Odlikovanec prejme poleg znaka tudi diplomo. Clen II Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme občni zbor Zveze čebelarskih društev za Slovenijo. Pravilnik, dopolnjen po predlogih rednih občnih zborov Zveze v Gorici lela I%1 in v Celju leta 1963, je bil sprejet na rednem občnem zboru Zveze v Ljubljani dne 17. maja 1964. Tajnik ZČDS: Predsednik ZČDS: (Franc Cvetko) (Vulentin Benedičič) PREMOŽENJSKO STANJE ZCDS 31. decembra l%3 AKTIVA dinarjev 1. Osnovna sredstva............................................ 11,196.756 2. Drobni inventar.............................................. 1.184.748 3. Blagajna: glavna............................................... 7.432 Blagajna: ročna............................................... 3.085 4. Banka: žiro račun............................................ 1,714.978 5. Banka: hranilna vloga................................... 5,565.893 6. Banka: obveznica — Skopje............................ 100.000 7. Občina VIC: stan. sklad — posojilo...................... 4,550.000 8. Dolžniki: razni............................................ 3,646.583 9. Dolžniki: »Slovenski čebelar«................................ 302.594 10. Dolžniki: knjige............................................ 150.651 11. Dolžniki: razglednice....................................... 225.075 12. Zaloga: knjige............................................3,016.950 13. Zaloga: razglednice ....................................... 546.750 14. Zaloga: ostalega blaga..................................... 128.501 AK"I IVA skupaj................................................ 32,340.196 PASIVA 1. Upniki: predplačniki »Slovenskega čebelarja« .... 74.700 2. Upniki: drugi................................................... 8.088 PASIVA skupaj..................................................... 82.788 REKAPITULACIJA AKTIVA.......................................................... 32,340.196 PASIVA............................................................. 82.788 Stanje premoženja ZCD dne 31. decembra 1963 .................... 32.257.408 V Ljubljani, dne l.maja 1964 Finančni referent: Anion Verbič IZDATKI IN DOHODKI V LETU 1965 IZDATKI 1. Plače: dinarjev Honorarji mesečni....................................... 130.760 Prispevki................................................ (>8.183 Takse (stanovanje novo)................................. 447.537 646.480 2. Materialni izdatki: Operativni izdatki................................... 163.848 Režijski................................................ 146.991 Potni stroški, dnevnice (predavanja, seje, plenumi, občni zbor)....................................... 377.609 688.446 3. Stroški za vzdrževanje inventarja: a) tekoči................................................. 36.149 1>) investicijski..................................................... 36.149 4. Stroški za zavarovanje inventarja itd.: a) preprečevanje čebeljih bolezni....................... 162.000 1)) zavarovanje........................................ 16.632 178.632 5. Drugi funkcijski izdatki: a) nabava znanstvene literature, revij ild. (Ur. list)................................................. 62.735 b) za obiske (reprezent. stroški)...................... I 29.338 192.073 6. Razni odpisi: a) oil dolžnikov...................................... 1.328.096 l>) »Slovenski čebelar« 1961 (neizterljivo) . . . 29.190 c) od osnovnih sredstev . ............................. 260.000 1,617.286 7. Razni drugi upravni stroški: a) izguba »Slovenskega čebelarja« 1963 .... 222.975 b) knjige brezplačno..................................... 22.000 c) podpore............................................... 26.000 č) razno (trolejbus, garderoba itd.)...................... 8.979 279.954 Skupaj IZDATKOV........................................................... 3,599.020 DOHODKI 1. Dohodki lastne dejavnosti: a) samostojni dohodki: obresti dolžnikov, hranilne vloge.................... 477.371 najemnina............................................ 286.500 predvajanje lilmov..................................... 2.350 razno ............................................... 604.557 = 1.270.778 2. Dotacija veterinarske službe............................................. 162.000 3. Izdatki presegajo dohodke za....................................... 2,166.242 Skupaj DOHODKI............................................................ 3,599.020 VINKO POŽAR Dne 20. julija 1964 smo pospremili nu pokopališče v Šmartnem v Kožni dolini Vinku Požarju, ki je umrl 18. juliju 1964 v celjski bolnišnici. Vinko Požar, upravitelj osnovne šole Šmartno v Rožni dolini v pokoju in čebelar, se je rodil 6. aprila 1892 v Celju. Leta 1912 je postal učitelj v Mariboru. Služboval je v ( irkovcili pri Ptuju in v Vojniku pri Celju, ustavil pa se je v Šmartnem v Rožni dolini, kjer je bil upravitelj osnovne šole od 1923 do 1954 letu. Tudi njemu okupator ni prizanesel. Tako je bil vso» drugo svetovno vojno interniran. Po osvobodit vi se je vrnil v Šmartno v Rožni dolini in nadaljeval svoje upraviteljsko delo vse do upokojitve leta 1954. Ob odprtem grobu dragega pokojnika je spregovoril v imenu čebelarske družine Celje Slavko Kranjc in dejal: »Zahrbtna bolezen, ki Vas je mučila, in prerana smrt sta iztrgali iz naših vrst ne samo enega najboljših čebelarjev, ampak tudi našega zvestega učitelja. Prezgodnja smrt ni potrla le Vašo družino, sorodnike in ožje prijatelje, temveč tudi čebelarje in vse članstvo čebelarsko družine Celje, katere odbornik in član ste bili vrsto let tudi vi. Začeli ste čebelariti že med prvo svetovno vojno. Ob prihodu v Šmartno ste bili velika pridobitev za čebelarje, saj ste postali njihov strokovni vodja in učitelj. Prvi ste nas učili čebelariti s premičnini satjem. Ibli ste vodja starejših čebelarjev in neutruden vzgojitelj in navduše-valee mladega čebelarskega naraščaja. Kili ste strokovni vodja in član odbora čebelarske družine Vojnik vse do druge svetovne vojno in po osvoboditvi — vse do reorganizacije, ko smo bili priključeni celjski družini, kjer ste začeto delo nadaljevali kot strokovni vodja, odbornik in čebelarski izvedenec. Ob vstopu v zasluženi pokoj ste prebili večino prostega časa pri čebelah svojih ljubljenkah. To je bilo Vaše najljubše razvedrilo. Tu ste si nabrali novih umskih moči. Kili ste tudi amaterski ljubitelj in slikar realistične smeri. V dolgoletnem čebelarjenju in nenehnem izpopolnjevanju ste si pridobili mnogo dragocenega znanja, ki ste ga kot najsodobnejši čebelar vedno radi posredovali mlajšim. Kili ste tudi sodelavec našega strokovnega glasila »Slovenski čebelar«, kjer ste objavili mnogo koristnih razprav in vzbujali z njimi pozornost med bralci. Ko ste spomladi letos pripravljali svoje čebele za novo čebelarsko sezono, gotovo niste slutili, da je to Vaše zadnje čebelarsko opravilo. Med Vašo bogato ostalino smo našli tudi pesem »Čebelarski družini Celje v slovo«. Glasi se takole: Ko zarja večerna pokrije nebo, čebelarji so Šmartnemu dali slovo. Bodite med nami še mnogo let. čez leto pa v Šmartnem se vidimo spet!« Mojc besede so preokorne, du bi mogel z njimi orisati Vaš življenjski lik. Vaši najbližji sodelavci, prijatelji in znanci govore o nenadomestljivi izgubi tako plemenitega človeka. Vaše telo bo sicer zasula ljubljena slovenska zemlja. Vaš duh pa bo živel med nami. Nepozaben spomin bo ostal na Vas. dokler bodo živeli v teh krajih čebelarji in dokler bo obstajalo čebelarsko društvo, čigar zvest član ste bili tako' dolgo. Dovolite mi, da se poslovim o