slovenski dnevnik v Zjedinjenlh državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v ^Ameriki Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879. ŠTEV. 203. NEW YORK, V PONEDELJEK, 29. AVGUSTA 1904. LETNIK XL RepuUikaici in delavci. KAJ JE STORILA REPUBLIKANSKA STRANKA ZA DELAVCE. NATURALT7.TRANI DRŽAVLJANI SO REPUBLIKANCI. Kako je postal predsednik Roosevelt večji prijatelj delavcev, nego katerikoli drugih predsednikov. GLASUJTE ZA REPUBLIKANSKO STRANKO. Večina, onih ljudi, kteri pridejo semkaj iz Evrope in kteri postanejo natnraliziranl državljani, so delavci, za k t ere je vprašanje o plači, delavnem času in delavskih okoliščinah glavne važnosti. Za nje velja moč glasovanja. kot moč za boljše okoliščine, njihovo glasovanje toraj pomenja izboljšanje njihovega materijelnega stanja potom najboljše stranke. Taka stranka pa je republikanska, katera je bila vedno prijatelj delavstva in ktera je sedaj delavstvu naklonjena bolj nego li kedaj popreje. Ona je odpravila sužnjištvo, vstauo-vila službe za delavsko ljudstvo, ona je zagotovila delavstvu boljšo plačo, nego i«, dobivajo delavci drugih dežela. Leta 1S97, ko so za časa demokratske vlade delavci doživeli tako slabe Čase, je ona stranka skoraj popolnoma vničila -našo obrt. Toda republikanska stranka je nakrat odstranila one slabe Čase in podelila deželi prosperiteto delavcem dobre plače in stalno delo. To se je pa zgodilo edinole zaradi tega, ker vodijo stranko možje, kte-rim je delavska stvar glavni pomen. Ona ista republikanska stranka pod vodstvom Theodore Roosevelta, kteri je i sedaj kandidat za prvega vodnika naše stranke, kot predsedniški kandidat, je baš za delavce največje važnosti. Republikanska stranka stavila je sedaj pred naše ljudstvo kot predsedniškega kandidata Theodore Roosevelta kteri i sedaj vodi našo stranko, in kteri je i sedaj bil najboljši prijatelj delavskega ljudstva. On je vedno deloval za osemumo dnevno delo, za vravnavo dela otrok, za regulacijo delavnih ur otrok in žensk, za protekcijo delaveev in za iz-poslovanje zakonov v prid delavcev. Poleg tega je vstanovil tudi posebni oddelek trgovine in dela, spojen s zverino vlado. Toliko dobrega še nikoli ni storil kak predsednik Zjed in jenih držav za delavstvo, kajti on je neumorno deloval v prid naših trpinov. Sedaj, rojaki ko smo pojasnili omenjena dejstva se li čudite, da so na Motisoče delavcev iz vseh slavjanskih dežel sedaj republikanci, kateri bodo v novembru glasovali za Roosevelta in Fairbanksa ter ostale republikanske kandidate? Oni vedo, da republikanska stranka, da predsednik Roosevelt in republikanski člani kongresa delujejo vsekakor za delavsko stvar. Oni vedo da morajo vedno glasovati za republikanski tiket in oni naj glasujejo zanj ter vpljivajo v tem smislu na svoje rojake. Oni tudi vedo, da morajo vedno glasovati za republikansko stranko oziroma vsaecga republikanskega kandidata . Naše »reslo v novembru mora biti Roosevelt in prosperiteta. Grozen zločin. BOJI V MANDZURU. -o- Japonski napad na vsej vrsti odbit; kljub tema so pa ruske zadnje straže dobile povelje umakniti se proti glavnim četam. RUSI O STAVILI ANSHANSHAN. PRIČETEK BOJEV PRI MESTU LIAO YANGU.—JAPONCI MENIJO, DA BODE PORT ARTHUR STAL SE TRI MESECE. — JAPONSKA VOJSKA, KI OBLEGA PORT ARTHUR, MORALA JE ZOPET DOBITI POMOČ. Liao Yang, 29. avgusta. Čete ruskih zadnjih straž ali obrambenega ;ordona so bile z< pet noljnbo iznena-o polunoči pripetila se je tukaj dinamitna razstrelba, ktera je bila tako jaka, da je vse mesto streslo Prebivalci so prestrašeni hiteli na ulice in povpraševali, kaj se je zgodilo. Kmalo se je zvedelo,* da je hotel Avenue v Elmira Heights, tri milje daleč od mesta, pripetila razstrelba, ka t era je hote! skoraj popolnoma raz dejala. Zločinci so skušali brezdvom no posestnika hotela Pearl Scotta usmrtiti. Dinarnit so položili kraj zunanjega zidu, kjer se je tudi razstrelil in skopal v zemlji deset čevljev globoko luknjo, Seottova soba je bila popolnoma razdejana, vendar pa Scott ni bil ranjen. O zločincih ni duha ne sluha. ROJAKOM V JOLIETU, ILL., i« okolici priporočamo oaStgm zastopnik* Mr. John 8 a • t a * i i 6 a, U06 N. Centre St. Iz Evrope. NAPETOST MED AVSTRO-OGR -SKO IN ITALIJO POSTAJA VEDNO VEČJA Slavjanski delavci se vedno v večjem številu vračajo iz Amerike v svojo domovino. DROBNOSTI. Na skrajnem levem krilu so se mo-raliRusi boriti proti premoči, toda kljub temu Japonci niso jnSkamor mogli. Oči vi dno so se Rusi umaknili ngolj iz strategičnih vzrokov, kajti Taponci jim niso zamogli do živega. Vsled dežja je zopet povsodi mnogo blata, tako, da topništvo težko napreduje. Dasiravno so Japonci opazovali počasni odhod ruskih divizij, se niso upali Rusom slediti, in vrhu tega -o bili vsled bojev dne 24. in 25. av-jrusta, kakor tudi vsled energičnega, toda brvzvspešnega napada dne 26. avgusta izmučeni. V Liao Yangu je danes slišati streljanje z topovi, katero prihaja od juga- Petrograd, 29. avgusta. General Saharo v brzojavlja generalnemu štabu: "Naše prednje straže, kakor tud> i »sprednje čete, so včera j počasi odkorakale proti vtrjenim pozicijam pri Vnshanshanu. Ob vsej fronti se jf streljalo z puškami. N«iši topovi so končno Japonce prisilili evoje taborišče pri Tamaini premestiti v Bai-siazo. "Najhujši boj se je vršil ob našem levem krilu in južnej fronti, kjer smo izgubili 200 mož. Po noči so se naše prednje straže vrnile h glavnim pozicijam. Naše čete so odbile vse japonske napade, dočim so naši ob desnem krilu pričeli z ofenzivo in pregnali Japonce vse do Tunsipu. Tambovski polk je pri Cogovu odbil vse japonske napade in končno naskočil Japonce z bajoneti. Pri tem je bil ^polkovnik Klembovskij ranjen. Japonci so slepo napadali in njihove izgube morajo biti zelo velike. Naši so vplenili veliko število japonskih pušk in drugih potrebščin. Chefoo, 29. avgusta. Razbita japonska oblegovalna vojska pred Port Arthurjem je dobila 22,000 vojakov pomoči. . na iztoku in na jugu ves dan. Bolniški vlaki so odšli k fronti. Mogoče pride pri Liao Yangu vendar le do večje bitke, dasiravno je večji del ruske vojske že odšel proti severu. Ako pride do bitke, bojevali se bodo zopet samo pomnožene ruske zadnje straže, katere so dobro zavarovane. Petrograd 28. avgusta. O bojih dne 26. avgusta poroča tudi general Sa-harov. On poroča, da se je bojevalo ob vsej fronti. Ob južnej fronti so izgubili Rusi kacih 100 mož. Ob 7. uri 7 jutra j so Rusi pri desnem krilu pognali Japonce nazaj. Ob 11. nri so Rusi prisilili japonske baterije, da so ostavile višino Tusin-pu na kar so kozaki Japonce na vse krajo razgnali. Rusi so odbili vse japonske napade ob vsej fronti, pričeli z ofenzivo in gnaii Japonske divizije z topništvom vred vse do doline Nahikau. Ob istočnej fronti so Japonci pričeli z ofenzivo ob jutranjem svitu. Ruske prednje straže so se umaknile do glavnega stališča. Na to je prišlo do boja mož proti možu. Opoludne je pričelo zopet deževati. Reke naraščajo. Mukden, 28. avgusta. _ Dopisnik "Ats. Pr." je obiskal vse ruske pozicije krog Liao Yanga, baš predno so Japonci pričeli napadati. Ruske pozicije so izvrstne in tvorijo polukrog once izpred mesta prepodila. Ž:dovsko nemško in angležko časopisje je včeraj pisalo, da so Japonci prišli že v trgovski del mestaPort Ar-tluirja. Vendar je pa isto časopisje še toliko pošteno, da danes svoje laži preklicu je. — Etseshan, o kterej se je poročalo, da so jo Japonci vzeli je še \ edno ruska. Prodajalnice v Port Arthurju so še vedno odprte. ŠTIRIDESETDANSKI POST. O naslovnem slučaju se je že tolikokrat pisalo, da ni več privlačevalno. Dandanašnji je pa opažati več posta, neg«) kedaj poprfej; to se pa dogaja vseld delavskih razmer, izgube dela. zanemarjenosti in indiference. Temu sledi običajno bolezen v želodcu. V tem slučaju želodec ne more več pre-bavati jedil, proti kterej bolezni je jedino sredstvo Trinerjev eliksirgren-cega vina. Ono deluje na želodec in mu na nežen način daje moč, da za-more prebavati vsakovrstna jedila in povrniti telesu prejšnjo čilost in moč. Zdravilo je izdelano iz čistega trtine-ga vina in raznih zdravilnih zelišč in izbranih korenin, ktere so znane, da imajo, najboljše zdravilne moči. Zdravilo vzdravi vsako notranje vnetje, obnovi in pomnoži kri ter življenje. Ono je najboljše in idealno domače zdravilo za vsako želodčno in notranjo bolezen. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 799 S. Ashland Avenue, Pilsen Sta., Chicago, HI. Dunaj, 28. avg. Razmerje med Italijo in Avstrijo postaja vedno bolj nevarno, zlasti kar se tiče avstrijske zaveznice Italije. Italijansko ofieijoz-no časopisje piše vedno bolj sovražno o Avstriji. Prvi so pričeli Avstrijo napadati iredentisti, kteri so širili panitalijanske ideje zlasti v Istri in Dalmaciji. Nato je prišlo na vrsto francosko - italijansko prijateljstvo, kterega namen je Italijo ločiti od trozveze. Sovražtva ni bilo mogoče več prikriti tudi z najlepšimi uradnimi izjavami od strani italijanske, kakor tudi avstrijske vlade. Tudi ofi-cijelni govori povodom banketov niso zamogli tega preinačiti. V novejšem času pa objavlja itali-jnnsko časopisje vznemirljive vesti, kterih namen ni druzega, nego direktno hujskati proti Avstriji. Zadnji škandali z bombami v Trstu so italijanskemu časopisju dobrodošli in nekateri listi so prišli že tako daleč, da že sedaj izjavljajo, da je vojna med obema državama neizogibna. Toda tudi resni italijanski listi postali so skrajno bojeviti in objavljajo nepri-strauo poročilo o avstrijskih vojaških in mornaričnih ogleduhib, kteri se v novejšem času kar sistematično pojavljajo v Italiji. Sistematično hujskanje proti Avstriji je zavzelo nevaren značaj, o katerem je tudi uradna Avstrija prepričana. Danes se doznaje. da so sedaj že ministerstva v skrbeh radi vedno bolj se bližajočega konflikta. Dunaj, 28. avgusta. ("'eški, poljski, slovenski, hrvatski in slovaški 'delav-ci, se v vedno večjem-številu vračajo v Avstrijo. Oni prihajajo v tolikem številu, da se običajno vozijo preko Nemčije z posebnim^ vlaki. Vzrok temu so vedni štrajki v Zjed. državah. Petrograd, 28. avgusta. Včeraj je izšel carski ukaz, s kteriin naznanja vlada, da je car dal iz svoje zasebne blagajne potrebno svoto za vstanovi-fev 100 ustanov, da tako proslavi rojstvo careviča. Ustanove bodo dobili ilijaki vojne mornarice in stalne vojske in bodo imenovane po earn, in ca-rinji. Dobili jih bodo otroci zaslužnih vojakov in mornarjev, kateri so bili v vojni usmrteni ali ranjeni. Nadalj-1 je ear odredil, da se da vsako leto po 2 000,000 rubljev od obresti, katere dobiva od svojega premoženja, v podporo rodbinam vojakov in mornarjev Dne 24. avgusta je car poslal Kuro-patkinn naslednjo brzojavko: "Povodom krščenja careviča sva si carinja in jaz v srcu želela da bi naša vojska in mornarica kumovali velikemu knezu prestolonasledniku. Bog naj ohrani tekom vsega carevičevega življenja najožje zveze med njim, vojsko in mornarico in sicer od poveljnikov vse do mornarjev, kteri so meni in Rusiji dragi in kateri so ljubezen za svojo domovino dokazali z svojim junaškimi čini." Paris, 29. avgusta. Le malo je manjkalo, da ni Lebaudijev krmilni zrakoplav ponesrečil. Lebaudy je včeraj zjutraj vzletel, toda vsled nevihte moral je zopet na zemljo. Zrakoplaf so privezali k nekem drevesu, toda, ko ni bilo nikogar v ladjedelnici, se je < dtrgal in odletel proti morju. Končno so z avtomobili vjeli zrakoplav pri Serquigny kjer je obtičal med drevjem. Dunaj, 29. avgusta. S pomočjo posredovanja neke liamburške tvrdke, skušala je kitajska vlada pri avstrijskem vojnem ministerstvu nakupiti 200,000 pušk. Vojno ministerstvo je pa kitajsko ponudbo takoj zavrnilo. Budimpešta, 29. avgusta. Največjo sramoto evropskej kulturi dela brez-dvomno vitežki madjarski narod,kajti v .deželi Arpadovih sinov najbujneje procvita trgovina z dekleti, ktere prodajajo v Turčijo in Južno Ameriko. Ogrsko časopisje objavlja uprav strašna poročila o trgovini z dekleti, katera postaja vedno bolj razširjena Trgovci z dekleti so dobro organizirani, tako, da jim oblasti ne morejo do živega. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cen* in de-bro potovati s najbrzimi parniki v staro domovino. Cena finim poštnim parnikeza preko ▼ode j« $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega jloyda: KAISER WILHELM IL, SRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, j« preko vode samo $25.00, parni- Cena splošnim francoskim kom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVO IE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri žeK potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopoiljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na pamiku, da ne zaostanejo, kakor s* sleherni dan prigodi rojakom, kteri m« poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jaka pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki se dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, .778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA. Praga, 29. avgusta. Znani češki radikalni poslanec Klofač, odpotoval je takoj početkom vojne v Mandžur in pošiljal raznim češkim listom vojna poročila. Končno so pa poročila izostala in nihče ni vedel kje je poslanec Klofač. Sedaj se pa na Češkem splošno zatrjuje, da so ga vjeli Japonci. Brez komentara. Cincinnati, Ohio, 29. avg. Včeraj, v nedeljo, so v vseh katoliških cerkvah tukajšnje škofije eitali "pastirsko" pismo nadškofa Wm. Henry Elderja, s kteriin poživlja katoliške stariše, naj pošiljajo svoje otroke v katoliške šole. Med drugim je čitati v "pastirskem" pismu: "Kjerkoli se nahaja kaka katoliška šola, je dolžnost starišev pošiljati otroke v imenovano šolo, ker v nasprotnem slučaju store "smrtni greh". Ta odredba se ne nanaša le na otroke, kteri še uiso bili pri prvem obhajilu, temveč tudi na one, kteri so že bili pri obhajilu. Stariši, kteri "greše" proti škofovej "zapovedi", morajo o tem — naznaniti, svojemu spovedniku". Spovedniki so dobili naslednji "be-fel: "S tem se spovednikom prepoveduje dati "odvezo" grehov onim sta-rišem, kteri pošiljajo svojo ueco brez škofovega dovoljenja v nekatoliške šole. To naj traja toliko časa, dokler stariši ne obljubijo svoje otroke dati katoliške šole. Ako stariši tega ne -iore, ne smejo dobiti "odveze", ako jim pa kak duhoven kljub temu grehe odveze, je odveza neveljavna." — Je-li Ohio še v Ameriki?! In poznajo li tamošnji postavodajalci ustavo f! Žalosten piknik. Jamestown, N. Y., 26. avg. Včeraj zvečer razsajal je tornado po vsem Chautauqua countyju. V Parkhurst Grove vršil se je ravno veseli piknik, kterega se je udeležilo 5000 csob, od kterih štiri so bile usmrtene, dočim je mnogo ranjenih. Vihar je pričel nepričakovano razsajati, in sicer s tako silo, da je hipoma izruval največja drevesa- Zajedno je lilo, kakor iz škafa. Tudi več konj je bilo usmr-tenih. Vihar je poškodoval vse hiše okolice in odnesel vse polno streh. T Braddock, Pa., in okolici je aai zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. .»•tičnik je peeblažfen aa »obiranja naračmine in prttdaj* knjig, ter ca vsem rojake* teple ii GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSEH, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velia list xa Ameriko . . . $J.00 " pol leta............. 1.50 la Evropo, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 44 44 44 četrt leta......1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj in prajoakov. «QLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and t olidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon* 379* Cortland. Ljudstvo ii Colorado. V "Glasu Naroda" smo vedno na tan (" no poročali o dogodkih v Colo-radu; opisali smo nasilno vladanje t^anu Šnje^a governerja in njegove sol dutoske, ktera je postopala kot orožje navadne tolpe zarotnikov. Opisali smo tudi zadnje izprrede iz kterih se zamore končno razvideti i državni polom. Vendar se pa od Colorada nečemo Se »osi oviti in hočemo danes cenjene čitatelje opozoriti na zadržanje ljud stev Zjed. držav napram coloradskim, skrajno resnim dogodkom. Pravico samoobrane protinepostav-nim napadom, vsak posameznik priznava. To pripoznanje je bilo mero dajno že v onih davnih časih, ko so Baši predniki proklamir&li -neodvisnost, ko so se uprli nepostavnej vladi odpravili vsako tiranstvo in vstano-vili večne pravice, ktere mora človek iskati i v nebesih, ako mu jih zemlja ne daje. O vsem tem ima pa ameriško ljud stvo le malo pojma. Iz Colorada izgnanim in na druge načine preganjanim premogarjem sicer ne moremo šteti v greli, ker se niso hoteli braniti, vendar bi pa to lahko .storili. Toda oni so dobro vedeli, da ameriško ljud stvo ne čuti z njimi, ker ono je kljub vsem t&mošnjira dogodkom tako indi-ferentno, kakor da bi bila Colorado onstran Pacifika. Že Debs je moral povodom velikega Strajka železničarjev izjaviti, da se edino le z svojo or-gnnizaeijo ne more boriti proti zjedi-njenim sodnikom, policiji in zvezinem vojaštvu na njegovej starni. In naše ljudstvo se je takrat za zatiranje železničarjev baš tako malo zmenilo, kakor se zmeni danes za premogarje v Colorada. V Chicago so takrat želeli, naj vsakdo, kteri sočuvstvuje s železničarji. nosi bel trak na vidnem prostoru, toda tega ni hoM nihče storiti In tako je pri nas že desetletja, da-siravno se nihče ne zmeni za zakon. Naše ljudstvo se zamore naudušiti le za rokoborbe. Base Bali, škandale, za "Shows" in končno za volitve, (ločim je njegova glavna skrb dolar in zopel dolar. DOZDEVNI KONČNI VSPEHI VOJSKE NA DALJNEM VZTOKU. Japonci so z okupacijo Koreje dosegli ustanovo vojaških pokrajin v Aziji, ki merijo približno dve tretjini njih lastne države, z raznimi dobrimi pomorskimi pristanišči in deželnimi cestami, ki so, Čeravno ne v takem sianu kot na Japonskem, vendar vsaj deloma pripravne za pregibanje vojske in prevažanje vojnih potrebščin brez ovjr iz njih domovine na razne kraje Koreje. Japonska podjetnost je tudi' že pričela popravljati, razvijati, popravljati, razširjati in na novo graditi razne komunikacije kot ceste, železnice, brzojave itd. Namen korejskega cesarstva je vtr-diti mnogo prostorov, za slučaj, ako bi s pomočjo reserv, ki se neprenehoma pošiljajo na bojišče, ruska sila vendar le porinila Japonce nazaj v v Korejo. Akoravno bi se Rusiji posrečilo s pomnoženimi četami Japonce prepoditi iz Mandžurije, bi ji bila še vse-jedno Koreja na poti. Dokler niso Rusi absolutni gospodarji na morjn, je hitro približevanje utrdbam Fusan in Masampo nemogoče; kajti Japonci bodo brez premislekov utrdili Inke Čemulpo in Gensan, na straneh prihoda ruske vojske in s tem prisilili nje poveljnike do izgube svojih moči v označenih mestih. Takojšnjega konca vojske še toraj ni pričakovati. Dosihmal Japonci vedno le dobro napredujejo. Njih stan je vedno bližje sredini vojske; oni so tudi bolje oboroženi, imajo samolast na morju ter tudi njih poveljniki in moštvo se vzdržuje v primeru z ruskimi — hrabro. Vendar se ne sme še soditi po bitki ob reki Yalu, kjer so bili Japonci v trikrat močnejem številu kot Rusi, radi česar je bila zmaga Japon cem že v naprej zagotovljena. Čut ruske zaupnosti je jako trden. Rusi nikdar ne žalujejo radi njih izgub. Oni so vztrajni in strastni bo jevniki, čeravno povprečna izobraženost ruskega vojaka ne prekaša one ja ponskega. Japonci, od poveljnika do prostaka. predstavljajo, da se bojujejo za obstanek domovine, med tem. ko se malo ruskih prostakov zaveda za kaj se bojuje. Japonska je vpeljala najmodernejše vojaške potrebščine in Ruska je prenizko cenila moe sovražnika, in držala boljše vojaštvo in opravo doma, v nadi, da bode malo mongolsko pleme lahko poraženo. Ali v očigled vsem porazom — mnogo jih je visoko pretiranih — upa Ru ska v dosego odločilne zmage; in to prepričanje se je razširilo do vsacega ča tnika in prostaka carske vojske, oi kar ji zapoveduje general Kuropat-kin. Nikdar še ni imela kaka armada večje zaupanje v svojega poveljnika, kot je ima Rus v poveljnika Kuro patkina. On je v pravem pomenu be sede samostojen in izobražen mož ter poveljnik, zmožen vsake podrobnosti modernega vojskovanja. S tem, da je Kuropatkin pričel vojaško kot navaden prostak pri nekem peš polku Turkestana, ima lastništvo in možtvo vzhodnih pokrajin sodbo, da je on njih deželan, njih sobrat, ki pozna ruski značaj in vsestransko zmožnost. Med rusko-turško bitko spletel si je Kuropatkin velik venec 'aslug, ter ga je glavni poveljnik, general Skobelev, radi posebnih vojaških znanosti, spretnosti in popolne hrabrosti, visoko čislal in prejšnjemu carju mnogokrat toplo priporočal v povzdigo šarže pri prvej priložnosti. Največja čednost njega je pa, resnica in pravica. V različnih učenih vojaških spisih povdarja, da je pravična kritika potrebna, mnogokrat celo izraža mržnjo čez vlado samo in jasno spričo je, da je on zmožen in previden vojak, ki pozna ruski narod do skrajnosti. Vzlic temu, da si je zado-bil od strani vlade nenaklonjenost, ura je ruska aristokracija povzdignila na najvišje vojaško mesto. O japonskih častnikih še sedaj ni mogoče govoriti pravične in nepristranske sodbe. Bitka s Kitajsko dala jim je priložnost poskusiti dejansko, kar so jih učili teoretično večinoma 'lemški časniki. General Kuroki, kot poveljnik japonskih bojnih čet, je v tem času dosegel lepe vspehe. Veliko število japonskih vojakov je slabotnih in bolehnih, vrhu tega jih pri prost a in slaba hrana slabi za težke operacije. Med kitajsko-japon-sko vojsko je padlo nad 4000 Japoncev, 12,000 je bilo deloma ranjenih in (•oškodovanih. Rusi so naobrntno sko-ro vsi veliki, čvrsti, močni, trdno in lepo zraščeni molje, ki večinoma z lahkoto in brez hudih posledic vzdržijo nerednosti in trpkosti med bitko. Rusko konjeništvo daleč presega ja-j>onsko in tudi topničarski konji Rudije so mnogo boljši od japonskih, katerih moč se mora mnogokrat pomno-ževati z moštvom, kadar prevažajo težke topove. General Kuropatkin dosihmal ni napravil nikaeih pomot, vodil je pa vojsko izborno in dosege! brez težkih izgub dokaj lepih vspehov z vojsko, ki je komaj polovico tako številna kot sovražnikova in pričakovati smemo, v teku prihodnjih mesecev groznega poraza na japonske j strani, ter ne memo se čuditi, ako bode najbrž'-vsak dan brez zdatnih izgub vojakov, štet v korist Ruske. Vzhodno azijske Kuropatkinove čete se pomnožijo vsakih 14 dnij z divizijami iz Rusije, in a dohod možtva in materijala bode trajalo še naprej; naobratno pa Japonska pri najboljši volji ne more poslati na bojno polje več kot štiri divizije. Tako je še vedno mogoče, da bodo Japonci, kakor se je Kuropatkin svo-ječasno izrazil, premagani tudi na mor-iu in da se bode sklepal mir v Tokiju, glavnem mestu Japonske, ali bolj gotovo je, da kadar bode Japonska potrošila ves svoj denar za vojsko, bode sprevidela, da Japoncem ni mogoče vdreti v Sibirijo in Rusom tudi ne v Japonsko, ter se bode pričelo misliti na mir s tem, da bode Kitajska plačala vse bojne stroške med tem, ko si bodo Japonci pridržali Korejo in Rusi Mandžurijo. V. Radeški. Vojakova zvestoba. Iz časa zadnjih glavnih vojaških vaj je stanoval v Mersebnrgu pri neki revni rodovini ieki narednik ter se zagledal v domačo hčerko. Ko jo je pismeno zasnn-bil, je deklica mislila, da se norčuje ;z nje in je ponudbo odbila Ko pa je pred kratkim narednik umri, prosil je svoje stariše, naj njegovo dedščino iz-roče oni ubogi deklici. Stariši so izpolnili sinn njegovo zadnjo voljo ter poslali dehlici 28,000 kron. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA. Morda bode koristno, ako vsem onim, ki so tega krivega mnenja, da umikati se pomenja vsikdar biti tepen in poražen, podamo tu v pouk, kar piše nemški stotnik Karol Tanera v '4 Sehlesische Zeitung". Najprvo izraža svoje prepričanje, da Port Arthur ne pade tako hitro. Ali Japonci sploh ne vzamejo Port Arthurja, a če ga vzamejo se zgodi to tako kasno, da ne bode imelo zanje nobene vrednosti. Potem pravi Tanera: "Po mojem mnenju je vojna že sedaj toliko kolikor zgubljena za Japonce." Nade bi bili imeli le v slučaju, če bi bili vzeli Port Arthur o prvem zaletu, ako bi se bili tam in na severni meji Koreje ukoreničili in bi bili rekli: "Tako, gospoda Rusi, sedaj nas vrzite ven!" — Njehovo nadaljno postopanje smatra Tanera pogrešenim in ki dovede Japonce bržkone do popolne pogube. Rusom je — pravi nemški stotnik dalje — jedina ta naloga, da se počasi, a ob vednih bojih umikajo in da zvabljajo vojevite Japonce vedno bolj proti severu. In če bi o tem tudi zapustili Mukden in še kaj dru-zega, ne bi to nič škodilo. Mukden se more zapaliti, a toše davno ni Moskva Umikanje Rusov mira trajati tako dolgo, dokler ne pride dovolj sil v Ma ndzurijo in se združijo na Vztokn baltiško, črnomorsko in vladivostoško brodovje ter porazijo japonsko floto in zadobe gospodstvo na morju. Potem še le začne pretežna ruska vojaka svoje napredovanje, čemur bode sledilo grozno umikanje Japoncev. To se zgodi v zimi 1904—1005 Potem bo Japonska zgubljena! Tako je mnenje stotnika Tanera. Ali on ne izklučuje možnosti, da Kuropatkin ne bode mogel tako dolgo nasprotovati pritisku javnega mnenja v Rusiji in da ne bode mogel tako dolgo vztrajati v umikanju. Potem ne izključuje nemški stotnik možnosti, da druge države posežejo vmes in ni-kdo ne more pred vid jati, kaj se zgodi potem. Mnenje, ki je izreka nemški stotnik, glede Port Arthurja, se pa vidi ravno po došlih vesteh jako utemeljeno. Iz dolgih brzojavk, ki jih priobčujemo dan za dnevom, izhaja, da so vsi dosedanji napori Japoncev pred Port Artliurjem ostali popolnoma brezvs-pešiii. To pa ni bilo še najhujše. — Vsodneje je namreč, da se jim tako rodi, kakor smo vedno trdili: da nam reč grozno krvave. Po brzojavkah je slutiti, da je palo Japoncev pred Port Artliurjem že na tisoče in tisoče! Takega odpora gotovo niso pričakovali Japonci, ker jim je bila vedno v spominu igrača od leta 1S94. Delovanje sibirske železnice. Vojni poročevalec londonske ' Morning Post' poroča o delovanju sibirske železnice: G, da resnica je, da železnica po šestmesečni bojni dobi boljše deluje, ko preje, terjiitreje prevaža čete na bojišče, kakor jih zamorejo mobilizovati Nato zatrjuje, da so spravili Rusi v prvih 117 dneh vojske od Bajkalskega jezera proti Harbinu 175,000 mož,-30.000 konj in 300 topov. Razven tega so morali v prvih dveh mesecih pre-ikrbovati Port Arthur s živežem ter ni bilo dovolj pripravljenih čet. "Šele v začetku maja so pričele dohajati večje čete. Ko je v zadnjih treh tednih cel voj-ni-zbor dospel v Liao Yang, so mislili, da vseld teimo naj to sedaj stori in naznani njegov naslov, na kar mu bodemo natančno odgovorili. Francoski parnik LA BRETAGNE odpluje v četrtek, dne 1. sept. ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Havre. Vožnja velja do Ljubljane $28.70, do Reke ?29.—. Ekspresn* parnik DEUTSCHLAND odpluje v četrtek, dne 1. septembra ob 9. uri dopoludne iz New Yorka v Hamburg. Vožnja velja do Ljubljane $31.80, do Reke $32.30. Brzoparaik ST. PAUL odpluje v soboto 3. septembra ob 9:30 dopoludne iz New Yorka v Cherbourg in Southampton. Vožnja velja do Ljubljane $23.80, do Reke $24.30. Krasni poštni parnik KRO O NL AND odpluje v soboto, dne 3. septembra ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. Vožnja velja do Ljubljane $25.45, do Reke $26.50. Brzopamik KAISER WILHELM II. odpluje dne 6. septembra ob 12:30 po-poludne iz New Yorka v Bremen. Vožnja velja do Ljubljane $34.45, do Reke $35.65. Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 6. septembra ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Rotterdam. Vožnja velja do Ljubljane $25.50, do Reke $25.49. Francozki brzoparnik LA SAVOIE odpluje dne 8. septembra vb 10. uri dopoludne iz New Yorka v Havre. Vožnja velja do Ljubljane $31.70, do Reke $32.—. Vse prekomorske družbe so znižale cene tudi za drugi razred in velja sedaj vožnja od $30.— do $40.— v drugem razredu iz New Yorka v Havre, Bremen, Hamburg, Antwerpen, Rotterdam, Cherbourg, Southampton in Liverpool. Imenovane cene veljajo do preklica. Vožnje listke je dobiti pri FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. VABILO -o k n. veliki o- PLESNI VESELICI, ktero priredi družtvo sv. Barbare št. 16 v prostorih "Germania Hali" v Willock, Pa., du« 5. sept. »a Lafetr Pay Začetek točno ob 1. uri popoludne. Skrbi j en« je za izvrstno godbo, pijačo in jed. Vstopnina 50c. za osobo; ženske vstopnine prtste. Rojak« v Willocku in •kolici vabi v mnogobroj-ni poset ODBOR. Cenjenim rojakom naznanjam, HARMONIKE, ktere jaz izdela jem, t Washing!© qu patentirane za Ameriko. Dele je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem propridan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob. 903 BrMcs 81*. Jeli*. BUL WS^P8Z0JS ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagij, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da seir otvoril novo urejeni saloon pri „TrigIava", 617 So, Center Ave., blizu 19. alice, kjer točim pristno uležano „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, frajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje }• vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliŠče in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklon je nost rojakov, gledal bodem v pnre» vrsti za točno in solidno postrežbo-Vsak potujoči Slovenec dobrodoidi Končno priporočam ožjim rojakoifc da me blagovolijo vsčkiat počastjši s svojim obiskom! Mohor Mladič, 617 So. Center Av., blizo 19. al. CHICAGO, ILLINOIS, Tdzphcn«» 1 yss Mmu Kranjsko slovensko katoliško q syete Beriere v Forest City, Penna. Svkorporirano olo-Ako je človek bolan zen. neinore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? ' Kadarje človek bolan — more »e zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. V^ito roiaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da so obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte I Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah« valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! " ' V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizeni rr magat. Potem se obrnem na Vas dr. LaT 1 1 bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- f-PnSKe noieznl ozdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. 111 in gia- Toraj se Vam srčno zahvalim zatova ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamei za popolno ozdravljenje vseli l>olesti; Kakor "bolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. I^rofl Oollins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito Isto v maternem jeriku in adresujte na * PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NE W YORK, Prot Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Jmoslowka Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedeži v EUY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Fodpredeednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Fa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mieh. Blagajnik: IVAN QOVZE, P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI:! JOSIP T>ERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN G £RM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZA BUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Bex 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolija pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brorich, Hy, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne poailjatve naj ao pošiljaj« blagajniku: Iran Govže, F. O. Box 105, Ely, Minn., in pa svojem sas t upniku. Društvena glasila je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Zvita požigalka. V Mengšu so prijeli 451etno posestnyeo Terezijo Majhen, doma iz Velikih Vaš, okraj Kamnik, katera je na zelo zvit način zaigala hiše. Majhen je bila za večjo svoto zavarovana na svojem posestvu. Ker ji je zmanjkalo denarja, da bi poplačala dolgove, je vzela železen lonee natn-sla žerjavice v njega ter zlezla na streho svoje hiše, kjer je potem po njej potresla žerjavico tako, da se je hiša užgala. Da ne bi ljudje prišli na to, je pri ognju jokala in tarnala ter nosila vodo gasilcem. To stvar je dobro napravila pri jedni hiši, ko pa je hotela drugo zažgati, jo je takoj sosed zapazil, kateri jo je naznanil crožžnikom. Oče obstrelil hčer. V Šv. Vidu pri Brdu j bila Karolina Prašuikar nevarno obstreljena v nogo. Njen oče jo je po nesreči obstrelil. Ponesrečen lovec. Tvoven pri vitezu Onttmansthalu v Radečah, Sigmundi: Jerneju, se je izprožila nabasana puška. Strel je šel lovcu v roko ter ga nevarno poškodoval. Ogenj na Škofljici. Dne 15. avgusta ob 3. uri j>o noči je pričelo goreti pri Jožefu Folkarjn kočarju na Škofljici poleg kolodvora. Ogenj se je takoj razširil na poslopje soseda An tona Habijana. Obadva sta imela hiši tako vravnani da so stanovali na enem koncu, na drugem pa sta bila hleva, skednja in razni pridevki, kakor lope, svinjaki in drugo. Prvemu je zgorel tudi kozolec. Ker ni bilo ta-koj jtotnoči iti vse hudo sulio, je hitro gorelo. Prebrisan vojaški begunec. .Alojzij Mrubelj, prostak 2. šotni je 17. peš— }M>lka, se je najbrže bal napora pri »no ker že služi od lela 2S97, kar se mu gotovo že preveč zdi. ■— Popihal jo je torej s Koroškega in prišel koncem preteklega meseca k po-cestniku St-me-tu v Preva'c pri Žalni Termi je rekel, da je poslan, da preskrbi za polk, ki pride čez nekaj dni tja, bivališča ter ga prosil, naj mu jKjsndi civilno obleko, češ da ga "sovražnik ne bi sj>oznal in prijel. Imenovani |M>sestnik mu je re« dal obleko, ta pii mu je popustil vojaško opravo - in /uinil!" - od takrat ni dal ni«" več slišati od sebe. — Baje je šel v Trst a vsa »xizvedovanja se bila brez-vspešna. Kokoši .imajo radi. V Smartnem pri Ljubljani se že dalj časa posestniki jezijo, da jim zmanjka perutnina kar čez noč in s;cer vedno večje število. Mislili so, da se klatijo lisice, dihurji in drugi taki štirinožžni prijatelji perutnine in da I i odnašajo pe rutnino. Nastavljali so zanjke in pasti, a vse zastonj. Ker se jim je pa vendar preneumno zdelo, so nekateri izmed njih nastavili čuvaje. Se isto noč Po dobili prijatelje kokoši iti sicer ne štirino?tie, ampak dvonožne. Martin Je ranč i č, hla|>ec, doma iz Most pri Ljubljani, Ana Novak, dekla, doma iz Z.idobrove pri I/ ibljani. in pa Frančiška Presestnik, doma iz Smartnapri Ljubljani. Ta trojica je kradla perutnino in sicer je pokradla 25 parov v, kokoši in petelinov raznim ikom ter poprodala. Posestni-«.*aditicelo stvar orožnikom, ka-celo kokošjo tatinsko druhal Svojo teto umoril. Radi uboja so pripeljali orožniki v zapore okrajne Kini je v Cirknici hlapca Matija Ger-nia, doma iz Loža. Germ je nedavno popival in pop-eval s harmoniko v gostilni pri Zabukovcu. Ko ga je prišel gospodarjev sin, pri katerem je Germ služil, iskat, da bi šel napajat in na- krmit živino, je omenjeni vstal ter odšel proti domu. Ko je prišel na pol pota, skočijo izza grmovja tri osobe in >ieer en možki in dve ženski, kateri so zaželi mlatiti po njem. Ker se jih ni mogel ubraniti, vzame nož ter začne mahati okolu sebe. Toda nesreča je hotela, da je eno žensko tako sunil z nožem, da je mrtva obležala na tleh druga je pa le malo ranjena. Še le potem je Germ spoznal, da so bili napadalci njegovi lastni sorodniki in sicer dve teti in stari oče, kateri so se Germom radi neke civilne pravde vedno prepirali. Hudo neurje je bilo dne 9. avgusta [M>i>ol urine v loški okolici. Po Gabro— vem, Brezniei, in v Bodovljah je vse toča sklestila, drugod je pa strela stra'lla. Neurje bi kmalu zahtevalo svojo žrtev; SOletna Marija Pušar je v gozdu nad Puštalom proti Sv. Andreju edlala butare. Kar naenkrat >e ulije huda ploha, na to se pa vsuje toča ter se drvi po strmem kolovozu ki je obdan od obeh strani od strmih bregov, kot močan hudournik v dolino. Toče je bilo toliko in bila je tako debela, da je vodi pot zajezila. Čez nekaj časa pa voda ta jez iz toče pro-dere ter drvi s toliko večjo silo navz dol, da naenkrat; na tla podere imenovano ženico, ki je hitela po potu domov. Reva se ni mogla ustaviti vodni sili, ki jo je drvila s kamenjem in blatom v dolino, kjer jo je- skoraj lo ust zasula. K sreči je prišel sin mater iskat in jo rešil gotove smrti. Potegnil jo je iz kamenja in blata in jo nesel domov. ŠTAJERSKE NOVICE. Radi železniške nesreče v Štoreh dtte 11. in 12. avgusta, so se morali pred sodiščem v Celju zagovarjati strojevodja Henrik Meuer, Venzel liryz in Jurij Riedl. Meuer je bil oproščen. Dva konja je ubila strela v Maren-bergu Janezu Gratziju. Nesreča. Z Dobove: Jožef Cvetko, ~»fi let star kmet, je bil 10. avgusta do-poludnc od železniškega vlaka katerega ni o|>aziI, povožen in zmečkan. To je velika žalost za ženo in sinove, katerih jeden je v službi cesarske straže na Dunaju. Utonil je v Dravi pri Leatersbergu viničarjev sin Alojzij Eferl. Izgubil je v Mariboru pri shodu nemškega učiteljstva neki učitelj iz Kajhenberga 4S0 K. Dobil jih še ni. Nadebuden sin. Petletni sin gostil-ničarja Ivana Sunkoviča je radi tega, ker ga je oče kaznoval, požgal očetu posestvo in mu napravil čez 3000 K škode. . Tovariša vrgel v vodnjak. 121etni viničarjev sin Ignacij Vesenjak v Vinjaku je vrgel 71etnega Antona Kokola ko se je ta igral, v pet metrov globok vodnjak. Prihitevša Kokoljeva mati je sicer sina rešila, toda ta se nahaja sedaj v ptujski bolnici radi prehlaje-uja v smrtni nevarnosti. Krava ga je umorila. TOletui Mar-i in Pintarie z Bizelja je gnal 10. t. m. svojo kravo s trga v Brežicah r >mov. Med potjo ga je krava tako sunila, da je v treh urah umrl. Iz Vidma ob Savi. Letos obetali so polje in vinogradi zelo lepo za kmetica, da si bode napolnil zopet enkrat svoje shrambe z žitom in sode z vinom. Žetev je minola in tudi omla-tilo se je že. Dasi ni bilo posebne toče, je vendar jako slaba mlačev; namla-tilo se je polovico manj kot lani. Po vinogradih je kazalo jako lepo, veselje je bilo gledati, kako lepo je grozdje cvetelo in se tudi množilo, a pri-šln je huda ura. Naliv in toča v noči od 22.—23. julija t. 1. sta uničila po krajih: Sremič, Bučerca in Auo»'ec skoro polovico, a ker je pa še toča premalo poškodovala, to je uničila še voda, ki je op nekaterih krajih odnesla na komolce debelo zemlje in tudi trte izruvala. Na naznanilo občine je "c. in kr." okrajno glavarsto v Brežicah dne 2. in 3. avgusta poslalo enega uradnika,da se je po vseh poškodovanih krajih škoda ocenila in da se bode davek odpisal. Pač pa je lepše s sadjem. Jabolka so polna tako,da se vejevje lomi; tudi hhišek in češpelj je dokaj. — Suša je tudi tukaj vladala jako hudo. Vode je bilo zmanjkalo dvakrat v občinskem vodnjaku; iskali so jo eden pri drugem. Tudi Sava je bila dobra. Pokojnina za psa. V drugi polovici preteklega meseca je pobegnil gospe II. v Hočji precej star psiček "Lin-zi." Zaman so bili vsi lepaki po mariborski okolici, na katerih je gospa < bljubovala nagrado tistemu, kdor ji psička prinese nazaj. Psička ni bilo. Ta pes je bil nekoč last neke premožne gospe, ki zapustila ustanovo, iz katere je gospa H. dobivala za pre-skrbljevanje psa 4000 gld. na leto. Ker je umrla gospa določila, naj se ta svota izplačuje vsakoletno do psičkove smrti, je bila žalost po izginolem psičku tem veeja. Te dni so končno psička vendarle dobili v Slovenskih goricah pri žagi grofa d'Osanyja. Tisti ki je prinesel psička nazaj, je dobil 140 K. Radi stričeve dedščine zblaznel. V Velikem. Obrešu pri Brežicah je živel 241etni posestnikov sin Mihael Polo vie v domišljiji, da mu bode njegov stric Jožef Polovič, posestnik v Obre-šu, zapustil svoje malo posestvo. Ko je stric nedavno obolel, je Mihael govoril samo o svoji dedščini. Ker je pa stric ozdravel, je to na Mihaela tako vpljivalo, da je zblaznel. Prepeljali so ga v blaznico. KOROŠKE NOVICE. Otrok s štirimi palci. V celovško bolnico so prinesli sedemletno deklico kat eri pri vsakem palcu raste še en, palec, na kterem so tudi nohti. Požar v Smohorju je povzročil devet let ni deček Stefanel, ki se je igral 7. žveplenkami. V Šmihelu pri Pliherku so vendar lobili slovenskega učitelja, g. Svi -karšiča.. Prevaljska šola se ponaša s svojimi uspehi lahko pred celim svetom. Nedavno sem imel čast govoriti z nekim mladeničem, ki je- obiskoval osem let ta čudež vseh izobraževališč. In veste kaj se je naučil? "Nemški čitati znam, a ne razumem, slovenski bi razumel, a čitati ne znam I" G. Palla, lahko ste ponosne na svoje izvrstno izo-braževališče 1 BALKANSKE NOVICE. Rumnnsko vojno ministerstvo je natopilo pri Kruppu 300 novih brzo-strelnih topov, 900 voz za strelivo in l>otrebno strelivo. Stalo bode novo oboroženje 28 milijonov frankov, od katerih popusti tvrdka Krupp 4%. Stari konak v Belgradu podirajo jako hitro. Čez nekaj dni ne bode več ledu o zgodovinski palači, v kateri ta bila umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga. Opravo sobe, v kateri sta bila umorjena, je kupila srbska vlada in jo sežgala. Ostalo zapu-čino so izročili zastopniku kraljice Natalije, odveniku Oreškoviču, ki je vredna do štiri milijone frankov. Po poročilih iz Carigrada so Armenci jako razburjeni. Vsak dan za-pro veliko število Armencev, katerih je sedaj vže v zap.-rib 400. Srbski čnstniki, ki so provzročili proti zarotnikom kralja Aleksandra >rotizaro1o, vsled česar so bili upoko-eni, so pričeli izdajati list "Srbska armaria", v kterem kri* ik it jejo raz-meie v srbski armadi. Iz- Belgrada poročajo, da oblegajo Mbanci Tpek. Velika turška četa iz Mitrovice "koraka Jproti Ipekn, da prežene Albance. RAZNOTEROSTI. Sestrina čast. Petinšestdesetletni izvistijski prebivalec Vaza Radossav-vev je zasledoval 1 Tlet no sestro kme-ovalca Svetozara Jovanoviča. Dne 10. lvgusta je na dekličin^ upitje prihi-tel njen brat ter starca tako udaril po glavi, da se je mrtev zgrudil. Z enim strelom umoril celo rod o vin o Ko se je v Borgi pri Florenei vrnil A. Co rs i s ženo in otrokom na svoj dom, počil je naenkrat strel, ki je vse tri mrtnonevarno ranil. Vsi trije so po kratkem smrtnem boju prominoli. Morilca še niso zasledili. Bržkone so žrtva takozvane " vendette". Proti pomažarjevanju nameravajo Rumuni sklicati shod vseh nemažar-skih narodnosti na Ogrskem. Naj-manj,, kar moremo storiti, piše ru-munsko glasilo v Aradu, je da ugovarjamo pred prestolom in pred Evropo! Pod vodstvom svojih duhovnikov bodo tisoči prosili za varstvo naših pravic. A predno to izvršimo, bomo sklicali shod narodnostij, na katerem bodo tudi Slovaki in Srbi. S skupnimi mo— čmi bomo odklonili poskus, nas uničiti. Kretanje parnikov. V New York so dospeli: St. Paul 27. avgusta iz Southamptona z 1316 potniki. Umbria 27. avgusta iz Liverpoola z 653 potniki. Celtic 27. avgusta iz Liverpoola z 1735 potniki. La Bretagne 28. avgusta iz Havre z 671 potniki. Dospeti imajo: Slavonia iz Reke. Anchoria iz Glasgowa. Rotterdam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Bremen iz Bremena. Prinz Oskar iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Odpluli bodo: Fried rich der Grosse 30. avgusta v Bremen. Pottsdam 30. avgusta v Rotterdam. Ultonia 30. avgusta v Reko. Teutonic 31. avgusta v Liverpool. La Bretagne 1. septembra v Havre. -Deutschland 1. septembra v Hamburg Lanrentian 1. septembra v Glasgow. Celtic 2. septembra v Liverpool. Umbria 3. septembra v Liverpool. Graf Waldersee 3. septembra v Hamburg. St. Paul 3. septembra v Southampton Anchoria 3. septembra v Glasgow. Rotterdam 6. sept, v Rotterdam. Kaiser Wilhelm II. 6. sept, v Bremen. Mol tke 6. sept, v Hamburg. Carpathia 6. sept, v Liverpool. Baltic 7. sept, v Liverpool. La Savoie 8. sept, v Havre. Bremen 8. sept, v Bremen. Zeeland 10. sept, v Antwerpen. Philadelphia 10. sept, v Southampton. Hohenzollern 10. sept, v Genovo. Palatia 10. sept, v Hamburg. Campania 10. sept, v Liverpool. Podpisani naznanjam rojakom £>la-vencem in brata m Hrvatom, da sem adprl NOV SALOON, 14#1 Se. 13th St., OMAHA, NEBR., v kterem točim vedno sveže svetovno-znamenito ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolaga imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. EMIGE, ktere imamo v naai aalogi in jih ad-oo«ljemo poštnine prosta, aha se aaut sni/rek naprej pošlje: Molitvene knjiga: Spomin na Jecuaa Sfi ct. Jezus dobri pastir §0 ei. P res reu> Srce Jesuseve $L96. Sveta Nebeea $L Jezu« na križu $L Filoteja $1.20. Zlata šala $1.20. Duhovni »tudenee 60 ei Nebeška iskri e* <0 «t Ključ nebeških vrat $0 ei Vrte« nebeški 60 et. Sveta noč. 16 at. Ave Marija 10 et. Mati Božja 10 et. Evangeliji 50 ct. Zgodbe av. pisma, mala izdaja SO ct. Zgodbe sv. pisma velik* izdaja 56 ct. Navedene naaine knjige se • tisto obrezo. Druga knjige 1 Zbirka domačih zdravil 60 ct. tf ali Tite*, t treh avezkih, $3.66. Prešernove poezije, Tesane 76 ct. PrešernoTe poezije, broširane, 6C ct. Skozr širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 ct. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih Teeerih $1.75. Abecednik za aloT. ljudske šole Ž0 ct Dimnik, alorenska-Bemški besednjak 69 centov. Prra nemška Tadnica 35 et. PregOTori 30 ct. tflinarjeT Janes 40 cl. DomaČi zdravnik 60 ct Marjetica 60 ct. Godčevski katekizem 15 cl. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 80 ct. Admiral Tegetthof 80 et. Pavlin, angleški slovarček 40 «t Erazem P red jamski 15 ct . Saselnikova hči 20 et. Eno leto med Indijanci 20 at. May, Ery, 20 ct Parliha 20 ct PotoTanje t Liliput 20 ct-Mirko Poštenjakorič 20 ct. Narodne pripoTedke za mladina, L in II. zrezek, rsak 20 ct. Pri VrboTČfcm Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. ŠaljiTi Jaka 20 ct Nezgoda na Palaranu 80 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalea domovine 20 ct V delu je rešitev 30 et Najdenček 20 3X. Grof Radecky 20 ©u Lainjivi kljukec 2C et Repo« t« t 20 ct VrtomiroT prstan 20 et. Hubad, pripovedke L, IL, HL sto* rek, Tsak 20 et Cesar Maksimilijan L, 80 eL Sv. Genovefa 20 ct. Vejska na Turškem 40 et Rodbinska sreča 40 ct Knea Čmi Jurij 20 ct Nikolaj Zrinjski 20 ot Spora in j ski listi is avstrijske igodo~ rine 25 ct Doma in na tujem 80 et. Na Preriji 20 ct ^ Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 et Srecolovec 20 ct Arstrijski junaki 60 ot Kako jo zgorel gocd 20 ot Šaljivi Slovenec 60 at Četrto berilo za ljudska iele M et Stoletna pratiku $0 ct Izidor, pobožni *met 26 et Cvetke 26 ct Hitri računar 40 ot Sanje t podobah 16 ct Koledar sa leto 1904 26 et JOHN KRACKER 1199 HU Clair St., Cleveland, 0. Priporoča rejakoK svoja izvrstna VINA, ktera v kakevesti nadkriljn-jaje vsa draga ameriška vina. Kadeča vina (Concert) predaja*, pa 56c galone; bela vine (Catawba) pa 76a galsaa. - . NAJMAJTJŠE NAROČIL© ZA VUT0 JE S< GALON. BMNJETEC, m kteraga cam import iral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklenic $15.06. Brinjevec je najbolje vrste, ker je žgane na isti način, kakor doma na Kranjske«. NAiOČBAMJEPKILOfcrn >6616 Za a bila naročila so priparaia JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, •• Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York USTANOVLJENO LETA 1893. o o ustanovljeno leta 1893. DENARJE jK)šilj:iin najceneje in najhitreje v staro do* m o vi no. JVlilijone kron po.sljom vsako leto Slovencem in Hrvatom domn in ni čuti glasn o nepravilnosti 1 Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron t^sl $20.55 in 15 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. P A DORDOnNP I ICTl^P prodajam po izvirnih cenali in potnikom koli-* Lio I IV C tor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj ------ mi javi, po kterej železnici in k eri ti j pride v \ork in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, nuj grč na postujo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača centov in prihrani dolarje. To je zel6 važnol Z veleštovanjem FRANK SAKSER, 9 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. f _ Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je' druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Tetefon: 3795 Cortlandt Telefon: 379« Cortlandt ........... »-"ft*" iilko VtgriB. Novela. Spisal dr. Stojaa. (Dalje.) Pri zadnjih besedah mu poda roko znamenje svoje u danost i in pomilovanja, a on jo poljubi spoštljivo ter se priklonivši poslovi. Mislili smo si že, da je -rofinja potolažila Milka Vogrina in mu izgnala iz glave tužno premišljevanje o svo-jej osodi. Veselili smo se. da ga je lak o sočutno pomilovala ter mu vlivala lek upa v otožno srce njegovo. Ali -ahboze, zadnje besede, ona izjava gospe grofi nje, da že najdemo tam -v i ore,ah _ pri Skenovskih nadpo-rocnika Bendo, ta rek, ta misle, to je bilo strup njegovej duši. Sprva se je obraz njegov še izpreminjal, postajal ^aj bled, zdaj rudeč, ali ko je dos^ Vogrm, prehodivši dolgi mostovž, i, obednice v osamelo sobico vsedel si je nenL^Z1 Pri 0knU in *,edaI nepremično ven na vrt in na neba £ *ec govoril sam s seboj in si tako nT ^ °bra>: 86 m» ^ izpre-«njal, bil Je bled, kakor da bi bifa" telesu zastala kri. j* sedel Milko dolgo časa po-2 « na vse,kar ga obda je, ne Te- D^h SVOJO osodo « bodočnost. )uh nJegov ni bival sedaj v truplu temveč prost vse telesne težkoče » zemskih veri«' krn?il «1 , . ln i .,]-,.,. J, KTOZXl m Plaval je tam kakor oblacie na nebu pod prostim ;h ®ed dišečimi rožicami da- leč tam - ob Vrbskem jezeru svojo družico. In našel jo je. Igrala se je 2daj s zdaj letala po vonji- vem jedrskem obrežju, zdaj govorila Z !"b<>^.mi valčki, zdaj ploskala z nezmmi roeicami po vodi in smejala se sama nad seboj, ako jej je vodica nagajivo plusknila v rudeče nedolžno licice! Kakor je menih v pravljici pozabil ob rajske ptice milem petju na svet, m čas ter leta kot minute meril, tako je bilo duhu Vogrinovemu o teh prizorih. Gledal bi jih bil — na veke 1 A nekdo potrka na obina vrata, Vo-grin se vzdrami in duh njegov se povrne v prejšnjo reelnost. Pred Vogri-nom stoji gojenec njegov, grof Hugon, ki mu z veselim glasom naznanja, da so konji za ježo žež osedlani. Milko vstane z levo roko se podpirajoč, z desnico pa si briše čelo, kakor da bi si hotel s tem izgnati vse misli in sanje iz svoje prepolne glave. Molče si vzame klobuk in palčico, mahne z njo po zraku, kakor da bi hotel reči: "Vse je zastonj, vse je proč!" potem pogladi ljubega mu konjička, skoči nanj ter zdirja v skoku tja po pra-šnej cesti, neviden našemu pogledu. Tam na Koroškem ob Vrbskem jezeru pa je ravno o tem času uganjala gospica Olga svoje otročje igre. Zdaj je trgala rožice pomladnje, zdaj plju skala z vodico ob obrežju, zdaj se smejala sama seboj, ko so jej nagajivi valčki namočili obličje z vodo, ker se je z njimi neljubo šalila. To nedolžno njeno igranje je kazalo zares globok mir, ki je vatdal v Olginem srcu, med tem, ko je dajal Vogrin notranji srd in svojo obupnost čutiti — ubogemu konjičku. A zakaj bi ne bila Olga vesela? saj je tudi na njo, kakor na vsakega človeka dobrodejno vpljivala lepa okolica njenega poletnega domovanja. Z njo se je veselila tudi eela narava!Pomlad je bujno poganjala, vsa priroda je bila tako bujno krasna, kakor da l»i se bila navlašč zato olepšala, ker jo je prišla Olga s svojo materjo obiskavat. Tudi solnce se je radovalo nad Olgo in njeno materjo, kajti ni bilo dneva, da bi ne pozdravljalo Vrbskega jezera in njegove nimfe, gospice Olge. Vila, v kterej sta bivali Olga in mati, stala je tik jezera. Okolu hiše se je razprostiral krasen vrt, po kterem so vodili lepo urejeni, z belimi kamenčki nasuti potje. Zraven vrta je bil majhen gozdič, polen malega smrečja in dnifje plemenite jalovine. Mnogo počivališč z lepo narezljanimi sedeži in mizicami pa so vabila tu sprehajalca k hladnemu počitku. Razgled z viline altane pa je bil čaroben. Pred seboj gledaš razprostrano, kakor zrcalo čisto jezemo gladino z dvema otokoma. Na vzhodu te pozdravlja visoki Obir, na zttonu te znameniti Pobrač, na jugu pa pred teboj stare Karavanje, prehodi nevidni duh, ki zdru-jivo brate kranjske b koro-lovenci. Onkraj jezera pa še staro z mahom obrasteno te v: "Marija otoče", ter se vese— d bujno naravo, ki tako krasno lagodamo obda je ta kinč koroški. kraj vzbuja vsakemu človeku brisljiv spomin, ki ga je le enkrat idel. Ako si, dragi čitatelj kdaj v svojem življenju Vrbsko jezero obiskal, želel si ga zopet videti, in poslavlja joč se od njegove slovenske okolice klical si vselej z menoj vred: "Na svidenje, ti kras in kinč lepe zemlje slovenske!" vsako človeško srce ta Vrbskega jezera in njegove okolice tudi na nedolžno deklico Olgo. Čutila se je tu novorojeno ter se prav po otročje veselila pomladnje prirode. Prve dneve je imela na svojem novem domovju mnogo opravka. Treba je bilo pozdraviti log in gaj, cvetice in rožice na gredicah, vzlasti pa ono utico na vrtu, kjer je lani toliko prijetnih ur preživela. "Zdaj sem pa tu, utica, utica zelena ! Kolikokrat sem na-te mislila, odkar sem te zapustila! Aii zdaj ostanem tukaj pri tebi; tu na starej klo-pici bodem pletla, tu čitala, tu opazovala življenje na jezeru, tu gledala, kako poljublja solnce s svojimi žarki vrhove velikanskih gora v slovo." Tako nekako je mala, nedolžna deklica pozdravljala utico na vrtu. Odslej ni bilo dneva, da bi je ne obisko-\ ala. če je bilo treba tudi materi v marsičem pomagati. Prvi teden je hitro potekel. Najvažnejše stvari so se na vrtu in po sobah uredile. Zadnji teden meseca majnika pa še le je bil prav za prav počitku in okrepčevanju odločen. Gospa Skenovska se je v kratkem boljše počutila ter postajala vedno krepkejša. Nehala je tudi toliko na dam misliti kakor prve dneve po svojem dohodu, ali tem bolj pa se je ba-vila z Olgo in večkrat k njej v utico prisedala. Pripravljala se je že čc-stokrat, da bi z njo govorila o nadpo ročniku Robertu Bendi; a dozdaj še ni bila izpolnila, kar jej je soprog pri odhodu naročal. Mati je imela nalog govoriti s hčerko o nameravanej zvezi z baronom Robertom in poizvedeti o Olginej na-<*nenosti do nje«-a. Vse to je pa bilo materi jako težko, ker je slutila, kako malo ljubezni do Roberta se nahaja v dekličinem srci. Dalje se jej je pa tudi zelo kočljivo zdelo, s tako mlado deklico pogovarjati se o najnežnejših srčnih čutilih, a nevarno in celo škodljivo bi pa bilo, tako mlademu srcu vsiljevati ljubezen do človeka, katerega,, kakor se je videlo, visoko no ceni. Sad takega vsiljevanja bilo bi le hudo sovraštvo a ne ljubezen, in naposled bi se še utegnola v Olginem srcu izcimiti kal tajne ljubezni. Žensko srce potrebuje zaslombe, ako se ima boriti proti neljubemu moškemu bitju, in ta zaslomba je ljubezen, ki jo goji srce do druzega bitja, da ljubezen je lek zoper ljubezen! (Dalje prihodnjič.) UN10NE AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, s parniki PT" "Frieda", "Gerty" in "Giulia", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard ostrežbo. V obilen obisk se priporoča: v31dc) loho Pubofc Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vsluibenec Vas pričaka potem pri prihodu v New je Jobrodejno naravna lepo- York na kolodvora. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, dz izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu u najboljših rož in korenin, ki jih jc debiti v Evropi in Ameriki ter iz fi aejra. naravnega vina. Kdor boleha na želodcu zli prebavnih onranih. naj ira pij* redno. Pošilja se v zabojih po j eden ta eat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna zaročila se priperoS« JOSIP RTJSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. M m V " •• (ip a-.--, a i m1 s ■ )