'PoStnina plačana v gotovini. 'ŠTEV. 195. V LJUBLJANI, torek, 30. avgusta 1927 Posamezna številka Din 1. LETO IV, hhaja rak dan opoldne, izvzenSi nedelje m praznike. naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30"—, Neotesan političen iisf. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ul?RA VNIŠT VO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisii se ne vreča jo. — Oglasi po tarifo, Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu Stev, 1&83&, Podlaga za napredno kon-centraciio se ustvarja. Kadarkoli je esdeesarski tisk pričel s propagando takozvanega naprednega bloka, vedno smo izjavili, da je tak blok sicer mogoč, toda le pod enim pogojem, če se nehajo enkrat za vselej vse one metode, ki so povzročile razkol v naprednih vrstah in kompromitirale napredno ime. Obenem pa smo povdariii, da ne zadostuje samo besedna obljuba, temveč da mora biti podano sigurno jamstvo, da bo teh metod tudi v resnici konec. Kot edino sigurno jamstvo pa smo označili izpolnitev zahteve, da se umaknejo iz političnega življenja vsi oni 3e’ ^ 80 kili nosilci teh slabih me-m ki so zakrivili, da je vse naše javno življenje padlo na tako nizko stopnjo, na kakršni Še niso bili nikoli. S prezirom in zasmehom pa so vodilni gospodje pri SDS odbili te naše zahteve, ker oni so imeii tedaj tisk, imeli so mogočen etrankarski aparat, imeli so denar in imeli so fcudi politično moč. ^Mislili so, da eo ta miterielna sredstva močnejša od vsake ideje, in udajali so se >prazni nadi, da tudi neizprosna moč logike, ne bo mogla kljubovati njih mate-rielnim sredstvom. Toda gospodje so se urezali in so se moTali urezati, ker je še vedno bila ideja močnejša od denarja. Gospode komandante v SDS pa je »Mlela še druga nesreča. "Izgubili so politično moč in posušili s® se tudi razni denarni viri. Vsled poloma Slavenske banke pa je bilo to dejstvo §e zlasti učinkovito. Brez opore na politično moč pa naravno tudi strankarski aparat ni mogel teko delovati ia tako so materielna sredstva ved*io bolj iizginjala, zato pa je tem bolj naraščalo v javnosti spoznanje in moč logike Je vedno bolj učinkovala. •Gospodom generalom v SDS je ostal samo še tisk, pa tudi ta ^e že pričel kazati prve znake dekadence. Račun gospodov pri SDS se je izkazal kot docela pogrešen in zato je morala jpriti korektura. Gospodje generali seseda ntao iimeli te moralične sile, da bi korerkturo aamd pričeli ,in tako ni preostalo ndč drugega, kot da so jo pričeli vrniti drugi, ilnfti drugi so spoznati, da leži izvir vsega nazadovanja naprednjakov v napakah klike. Ta sa je uzurpirala vso mož, ta je bila nosilka vseh zlih metod, ta je zapravila kredit naprednega imena z gospodarskimi polomi in nasilji nad političnimi nasprotniki in ta je bila vzrok vseh secesij in vseh sporov med naprednjaki. Zaradi nje je bila uspešna borba s SLS nemogoča, Iker so grehi SDS zadostovali, da je SLS vzdržala vsako debato. In tako je na vse zadnje prodrlo spoznanje, da je edino sredstvo za ozdravitev naprednega gibanja, če se z ener-igično roko obračuna z onimi, ki so krivca vsega zla, se obračuna s kliko. Jn ta obračun se je pričel in s tem je dana možnost napredne koncentracije. Že davno se je namreč pokazalo, da raznih naprednih skupin ne ločijo načelne razlike in da je zato med njimi sodelovanje prav lahko mogoče. Tako smo videli, da je obstojalo prav dolgo časa ozko sodelovanje med SKS, NSS in NRS, in tako vidimo tudi sedaj, da nastopajo v mariborskem voli vnem okrožju složno radikali, davidovičevci in mnogi verni pristaši stare NSS. Ravno tako pa vidimo v Ljubljani, da je med mladodemokrati, nosilci novega gibanja proti kliki v SDS in pa med SKS prav ozko sodelovanje mogoče. Vsi ti skupni nastopi pa dokazujejo še eno, da veže vse disidentske kroge iz SDS ena skupna misel, to je odpor proti metodam kli- Seja glavnega odbara radikalne stranke. Beograd, 30. avgusta. Sinoči je imel sejo glavni odbor radikalne stranke. Za sejo je vladalo veliko zanimanje, ker bo od sklepa glavnega odbora zavisen -razvoj bodočih dogodkov v radikalni stranki. Seje se je udeležilo le 12 članov.. Najprej je bilo prečitano pismo Ace Stanojeviča, ki se opravičuje, da se ne nvore udeležiti seje in se izjavlja solidarnim z vsemi sklepi odbora. Nato je bila otvorjena diskusija o politični situaciji, pri kateri so sodelovali vsi prisotni. Marko Trifkovic, ki je predsedoval, je obrazložil svoje poglede na situacijo in je v najostrejših besedah obsodil Vel je Vukičeviča, iker je razpustil narodne skupščino. Napadel ga je dalje, da se izogiba priti pred klub, da zavzema svoje posebno stališče v volilni kampanji,'zlasti pa da izvaja brezobzirni teror proti vsem, ki niso pogodu današnji vladi. V uvezi s tem se je dotaknil vprašanja o postopanju glavnega odbora naprain vladi in nadalje vprašanja, ali naj se izda proglas ali ne. Dosedaj se je večina govornikov izjavila proti temu, da se nastopi proti vladi najenergičneje, pa da je vendar treba gledati na enotnost stranke. Nato se je prešlo na pregledovanje poedinib list. Ob 7. in pol je zapustil Marko Trif-kovic za malo časa sejo glavnega odbora, a ni hotel dati novinarjem nikakih izjav. Seja se nadaljuje pozno v noč. Beograd, 30. avgusta. Na seji glavnega odbora radikalne stranke so bili navzoči Marko Trifkovič, Slavko Miletič, Velizar Jankovič, Momčllo Ivkovič, Di- mitrije Katic, Ranko Trifunovič, Mi>'a Lokarevič, Voja Janjič, Velimir Karič, Ljuba Stojadinovič - Segedinac, Milan Stojadanovič in Dušan Grgin. Niso pa bili prisotni pravosodni minister dr. Dušan Subotič, Aca Stanojevič, Boža Maksimovič, dr. Momčilo Ninčič, Krsta Miletič, Andra Slanic, Laza Markovič in Nikola Uzunovič. Po govoru Marka Trifkoviča in dr. Momčila Ivkoviča se je prešlo na diskusijo o proglasu in po razmotrivanju politične situacije, ki so se je udeležili Skoro vsi prisotni člani, je bila ugotovljena potreba, da se stilizira proglas in da se potem takoj preide na odobrenje list. Stilizacija proglasa je absorbirala vso sejo do 8. in pol, nakar je bila prekinjena. Nadaljevala se je ob 10. pono-noči. Proglas je ibil v načelu sprejet in so nato razpravljali toSko za točiko o proglasu, ki obsega devet na stroju pisanih strani. Seja je trajala do polnoči. V .političnih krogih so smatrali, da se bo na tej seji sprožilo vprašanje delovanja poedinih radikalnih ministrov in da bo padla odločitev glede njihove iz-kljuSitve. Medtem tega vprašanja se niso dotaknili in ga tudi nihče ne bo sprožil. Po končani seji je izjavil pred večerjo Velizar Jankovič: Gre za strankarske stvari. Kvorum je tu. Neki drugi član je izjavil: Gre momentano edino za redigi-ranje proglasa in odobrenje list. Absolutno ni nikakega govora o kaki izključitvi. Proglas bo najbrž danes izdan v javnost. Dr. KoroScev govor * Mariboru. Maribor, HO. avgusta. Sinoči se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke shod Slovenske Ljudske stranke, kate rega se je udeležilo nad 1500 ljudi. Ker niso imeli vsi udeležene! v dvorani prostora, je moral velik del ljudi stati tudi na stopnicah. Poleg pristašev SLS je prisostvovalo shodu vsepolno inteligence in tudi mnogo nasprotnikov, zlasti socialistov, ki so delali medklice o Zaloški cesti in Trboveljski premogokopni družbi. Glavni govornik dr. Ant. Korošec je na medklice stvarno odgovarjal in prisilil socialiste s konkretnimi dokazi, da so utihnili. Zborovanje je otvoril mestni župan in oblastni predsednik dr. Leskovar, ki je takoj podal besedo voditelju SLS dr. Antonu Korošcu. Njegov govor o naši zunanji politiki je bil sličen onim govorom, ki jih je imel na zborovanjih v Ptuju in Ljutomeru. Mnogo bolj zanimiv je bil del o notranji politiki, v katerem se je dotaknil podrobneje vseh slovenskih strank, ki pridejo pri volitvah v poštev. Dr. Korošec je izjavil: V notranji politiki hočemo imeti poštenje, red, delo in zakonitost. Zato se je razpustila stara skupščina in so se razpisale nove vo-itve. Nas se je vprašalo, ali hočemo sodelovati v vladi. In mi smo rekli: hočemo. 1° je tajna takozvanega blejskega spo- razuma, ki se je sklenil med SLS in radikali. Ta pakt pa se ni sklenil na Bledu, ampak ima svoj izvor na sestanku Jugoslovanskega kluba v Mariboru, ki je dal smernice paktu. In na podlagi tega klu-bovega sklepa se je napravil na Bledu sporazum med nami in Veljo Vukičevi-čem. Ta pakt nam daje možnost, da bomo v prihodnji vladi sodelovali. Mnogo se nas vprašuje, zakaj gremo z radikali. — Ker so nam oni ponudili zve-M in mi vemo, da je radikalna stranka na najboljši poti, da pride iz volitev očiščena. Z radikali so sedele tudi druge stranke v vladi, a nobeni se ni očital greh. SDS je bila v vladi z radikali do teta 1926, dokler jih ni Pašič odslovil, kmetijci (SKS) so bili v vladi do 1927, dokler jih ni Uzunovič odlovil. Očitajo nam tudi, ker ne gremo s Hrvati. Radi bi šli, toda z Radičem je to nemogoče. S Pribičevičem je istotako nemogoče sodelovati, z Da vidovičem pa smo itak skupaj. Sedaj se snuje neki >demokratski bloke, ki pa je le nekak blok za potapljajoče se. Skušajo ga ustanoviti radi vo-lilcev, da bi oni ne bili več obupani. Blok Marka Trifkoviča, Ljube Davidovi-ča in Sv. Pribičeviča je larifari, izmišljen za tolažbo obupanih samostojnih demokratov. Izstop Trifkoviča iz radikalne stranke pomeni njegov pogreb. Tako- ke. Vsled tega odpora je bila vsaka napredna fronta nemogoča, ker bi se vsakdo kompromitiral, kdor bi reševal ljudi slabih metod. Vse od SDS propagirane fronte pa dejansko niso bile drugo ko reševanje izgubljenega kredita SDS in njenih slabostoječih mandatov. Šele sedaj, ko se je prjčela zadnja odločilna bitka s kliko, je ustvarjeha podlaga za pozitivno napredno lronto, ker brez klike je skupen nastop vseh na- prednih skupin nad vse hitro dosegljiv, saj so vse te skupine nastale zaradi protesta proti delu klike. Dolgo je bila brez moči napredna misel in morala je biti, ker ji je jemala klika ves kredit. Sedaj pa pada klika in s tem se pričenja vstajenje napredne misli. V tem pa je veliki pomen gibanja, ki so ga pričeli z geslom: v boj proti kliki! mladodemokrati. In vsled tega bodo tudi zmagali, če bodo vztrajni. zvani »demokratski blok« snuje pravzaprav samo Pribičevič, ker hoče z' njim zakrpati svojo raztepeno stranko.. Vračanje odličnih samostojnih demokratov v matico je najboljši dokaz, da samostojni demokrati ne verjamejo več v Pribičeviča. Nasprotniki nam očitajo, da smo proti' demokraciji. Toda, kaj je bila sedaj naša demokracija? Dovolili so si jo samo »de-mokratje«, ki so mesto demokracije izvajali samo teror, nasilje in korupcijoi. Plod njihovega demokratičnega dela (se vidi pri Jadranski banki, pri Slavesski banki in sedaj pri mariborski mestni hranilnici. * ^ . Parlament se mora varovati: Varovati* se mora ljudsko pravo na sodelovanje ■ in odločevanje pri državnih poslih: . Dosedaj tega ni uvidevala nobena stranka;, niti kako dolžnost ima in kako bi moralo-biti njeno delo. ato imamo v našem zakoniku vse polno lukenj. Zato treba izvesti :i*enaženje- davkov, invalidski zakon in urediti vprašanje uradnikov in upokojencev. Edino mi smo pokasali, da hočemo delati, da imamo resno voljo in da tudi nekaj dosežemo. Vse slovenske stranke žive od kritike. Nimajo svoje začrtane smeri, ampak neprestano spremljajo samo nas in žive od tega, da kritizirajo naše delo. Ako bi naša stranka izginla, bi bila to največja nesreča vseh strank. ; Tajna naše sile, našega napredovanj« leži v volji za delo in v načelu za delo. Zato je naše geslo: na delo! Marinkoviči« govor * Aleksincu. Beograd, 30. avgusta. Prihod dr. Marinkoviča v niško okrožje je izzval pri radikalih veliko razburjenje zatoi, ker so se s tem prihodom šanse v niškem' okrožju za demokratsko stranko znatne • zboljšale. Zato se je govorilo, da bochv radikali shod razbili. Policija je bila, kakor se zdi, o tem obveščena, ker je ukrenila vse previdnostne mere. V resnici pa ni prišlo do nobenih incidentov. Marinkovič je imeV dolg govor, a ni povedal nič novega, temveč je v glavnem ponovil vse ono', kar je že govoril na svojih zborovanjih v Velikem Bečlcereku in Nišu. Po tem zborovanju je bil banket in proti koncu banketa ob 11. in pol je imel Marinkovič značilen govor, v katerem je na fin način ironiziral delo Ljube Da-vidoviča, ker prejema pritožbe od radikalnih kandidatov, ki govore o nasilju, ker ne bodo več izvoljeni. Med drugim je še govoril Marinkovič o progfa-su Stjepana Radiča, da naj njegovi pristaši v Južni Srbiji, ker ne morejo imeti-svoje liste, glasujajo za listo demokratske 9tranke. To je lahko manever, a je nekaj, kar ni manever, in to je prizna* nje, s katerim hoče Radič reči,, da je demokratska stranka velik moralni fakti* v tej državi, ki nanj lahko vsakdor računa za obrambo svojih pravic in zako* nitasti. - HINDENBURG PRIDE V LONDON. London, ‘30. avgusta. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se trdi, da bo Chamberlain v Ženevi določil vse modatitete za potovanje maršala Hindenburga i fc’ London. Kakor se zagotavlja, naj bi odpotoval predsednik nemške republike Hindenburg v London proti koncu septembra ali v začetku oktobra in bi ob tej priliki službeno posetil angleškega, kralja Ju- jj*- V Dr. Vladimir Ravnihar: Kaj nam obeta 11. september? Ni dvoma, vlada ga. Vukičeviča je revo-lucijonarna Vlada. Revolucijonarna v najboljšem pomenu besede. Hoče prevrat iz dosedanjega slabega na dobro. Nastopivša vlada je položila prst na skeleče rane našega državnega telesa, diagnos-tizirala izvor njihovega zastrupljenja ter v svrho ozdravljenja predlagala operacijo. Razpustila je narodno skupščino. Niti ni bila sposobna, niti voljna za resno delo la skupiščina, pravi g. Vukičevič. Razjedalo jo je partizanstvo: Od partizanstva pa ni daleč do korupcije. Bila je neprestana borba •za oblast bodisi partije bodisi poedinca. Ta borba je gonila vlade od krize do krize, naš parlament pa obsodila v brezdelje. V opas-nost je prišla sama ideja parlamentarizma, ker so ljudje gledali na našo narodno skupščino, pa mislili, da je v njej vtelešena misel parlamentarizma. Videli smo karikaturo, pa zamenjali posledice z vzroki. Diskreditirana je bila sama ideja demokracije, ker so nam predstavljali kot demokracijo, kar je v resnici bilo njeno diametralno nasprot-stvo. Toda to so danes konstatacije in ugotovitve nekega dejanstvenega položaja. Ne bilo hi dobro za državo, ako bi se ustavljali 'samo ob jalovi kritiki tega, ker je bilo, pa bi ne mogli najti zdravila za ugotovljeno bolezen. Sedanja vlada je v svojem znameni-: tein pismu na kralja podala jasen program 'sa bližajo bodočnost, povedala pa tudi, s kakšnimi sredstvi in pripomočki namerava 'izvesti' ta program. Vsa pozornost gre sedanji gospodarski -krizi. V tej zvezi se je govorilo tudi o gospodarski zbornici ali o gospodarskem sveto*, ki •bi v njem naša linančniki in strokovnjak v vseh granah našega narodnega gospodarstva, nemoteni po dnevni politiki, s praktičnimi nasveti pripravili sanacijski načrt. Vprašanje gospodarskega sveta, ki bi til posvetovalen organ narodni skupščini, bi se po mojem mnenju dalo rešiti brez re-•vizije ustave. Predpogoj je, da je narodna skupščina del&zmošna in da imamo stabilno vlado. Zakaj samo na ta način nam je ustvarjena eksekutiva za izvršitev velikopoteznega za daljšo dobo proračunanega gospodarskega programa. Koalicija NRS, demokratske zajednice in ■SLS naj ustvari potrebno stabilnost. Upajmo, da se pridružijo tudi Hrvati. Taka kompaktna večma se bo mogla mirno posvetiti izvršitvi svojega gospodarskega in političnega programa. Opozicija naj vrši kontrolo, ki je dobrodošla, če je dobronamerna, ne more pa motiti in obrezvspešiti dela one večine. te to misel, misel o stabilnosti, misel o dolgotrajnem najožjem sodelovanju, skupin, katere danes predstavljajo narod, na skupno dogovorjenem programu, mora odkritosrčno pozdravljati vsak patrijot. Tako sodelovanje samo po sebi izključuje vsako -partizanstvo, >ker popolnoma izločuje borbo med »partijami« za oblast. Veliko koalicijo veže ferment konstruktivnega, zadržavnega dela. S tem edino dosežemo ono že od ustvaritve naše države zaželjeno notranjo konsolidacijo. Ta zopet pa je glavna činjenica za ugled, kredit in za rešpekt, ki naj lg$ uživa naša država na zunaj. Toda, če 'bi program pričakovane nove zajednice ne vseboval nič drugega, kakor da ie za svojo vrhovno načelo postavil poštenost, bi mu morala hvaležna biti domovina. Poštenost v javnem življenju, poštenost v politiki, poštenost v javni upravi. Z brezobzirnim in nepopustljivim uveljavljenjem tega načela je več ko polovica dela opravljenega- Opustitev tega načela v vsem polpre- j teklem času nam je napravila ogromno moralno škodo, je stala državo milijone in milijone narodovega premoženja in je bila glavna povzročiteljica slabe administracije. 'Nasprotniki radikalne stranke, in med te- j trli se odlikujejo zlasti predstavniki Samost. ' demokratske stranke, se ne morejo dosti , egražati nad koruptnostjo radikalne stranke. Tako pavšalno očitanje vstreza popolnoma žargonu, s kakršnim so obogatili strankar-" ako borbo naši samost, demokrati. Radikal- . na stranka šteje na stotisoče članov. Da je j mej temi stotisoči kaka garjeva ovca, kdo bi to zanikal, toda še vedno ne toliko, kolikor , jih razmeroma šteje esdeesarija. Se več, v Beogradu so mi odlični ljudje prav resno pravili, da je bila tja zanešena kuga po ovcah iz prečanskih krajev. Prav malo torej pristaja ljudem, ki jim (njihova najbližja okolica ni prav nič v čast, drugim očitati — korupcijo. Rečem, da mi ne porečeš. Samost, demokratov seveda koruptnost v radikalni stranki ni prav nič ženirala, da niso z radikalno stranko sklepali prijateljskih paktov. Nasprotno zanimivo je, da so bili posebno dobro prijatelji prav z elementi, ki so bili na glasu, da so koruptni. No pa dopustimo, da so bili tudi v radikalni stranki slučaji korupcije. Toda baš sedaj kaže stranka, da kot taka ni bila okužena, da je marveč ohranila svoje zdravje. Njen organizem krepko izločuje vse bacilo-nosce. Revolucionarni pokret iz slabega na dobro je imel tudi to podrejeno vlogo, da odstrani od radikalne stranke tudi najmanjši očitek nepravilnosti in nekorektnosti. Take moralne sile Samost, demokr. stranka ni dokazala. Tako visoko se Samost, demokratska stranka ni povzpela, a morda tudi ne more več vzpeti, ker mirno gleda, kako jo prerašča parasitski plevel. Da je radikalna stranka iz sebe same dobila potrebno moč za ozdravljenje, je najboljši znak za njeno življenjsko silo. O taki stranki govoriti, da je reakcijonarna, je pač absurdno. Ali ni tako, g. dr. Žerjav? Še eno je, kar nam zamišljena nova politika — po pravici jo smemo tako imenovati — daje upanje na boljšo bodočnost. Da namreč pomenja popolen preobrat miselnosti merodajnih krogov v Beogradu z ozirom na odnose med narodi, ki tvorijo to državo. Ti krogi uvidevajo, da je bila dosedanja politika v tem pogledu popolnoma pogrešna, ne samo ni bila sposobna, da bi vodila do one idealne zajednice, ki jo želi vsak resničen nacijonalist, ampak je povzročila vedno širše vrzeli, vedno večja nasprotstva. Tudi ta politika je bila zanešena v 'Beograd in mu sugerirana iz prečanskih krajev. Neven-ljivih zaslug dvomljive vrednosti si je pridobila baš Pribičevičeva stranka. Upravičeno jej danes očitajo v Beogradu, da je na umeten način netila plemenske spore, da je izumila separatizem, boljševizem in druge izme, nas delila v državljane prve in druge vrste. Beograd naj bi jej kot manjšini, katera idejno ni bila zmožna in sposobna premagati svojega političnega nasprotnika, dal priprego za neomejeno oblast na ozemlju izven predvojne Srbije. Kaj za to, če ves odij pade na Beograd, ko naj prevzame vlogo žandarja nad prečanskimi »separatisti«:. Iz te onemogle politike se je rodil oni pretirani centralizem, ki nosi glavno pezo očitka o slabi upravi. Danes govore v Beogradu o decentralizaciji, ne da bi se pri tem pre-križali. Misel najširše samouprave je zmagala na celi črti. Ali tako samoupravo imenujejo kdo avtonomijo ali kako drugače, nae *isto nič ne moti, samo da vemo, kaj hočemo. Za besede se ne bomo lovili. Časi, ko so bili izvestni pojmi bav-bav za Beograd, so minuli. 11. september naj nam torej prinese novo orijentacijo v naši državni notranji politiki. Vlada, ki si je nadela težko nalogo izvesti to orijentacijo, je apelirala na narod. Apel v znaku demokracije. Apel na državotvorno vest našega naroda. Na narodu je, jeli sankcijonira nove smernice y naši politiki, ali pa naj ostane — vse pri starem. Ta globoki pomen ima 11. september. Ne gre za to, da voliš Vukičeviča — Jovanovičevca, iDavidoviča — dosedanjega nasprotnika radi-kaJov, Korošca — »klerikalca« gre za to, da oddaš svoj glas programu, ki ga predstavljajo ti možje. Ta program je življenjskega pomena za našo državo in za srečo njenih narodov. Je tako, kakor da pričnemo z 11. septembrom novo življenje, da vržemo v pozabnost žalostno preteklost bivših osmih let in da zopet stojimo ob mejniku 31. oktobra 1918. Pokažimo, da smo po bridkih izkušnjah dozoreli, da se ne bo še enkrat maščevala ona nezrelost, s katero smo bili vstopili v državno skupnost pred 8 leti. Proč z vsemi predsodki, proč z malenkostjo, proč z strankarsko in osebno sebičnostjo. Pred nami je velik cilj. Narod, pokaži, da si dorastel velikim nalogam. 11. september je tvoj — dies fa-stus, tvoja usoda je v tvojih rokah. Juraj Bimkini, 30. VIII. 1847 - 30. VIII. 1927. Danes praznuje v Splitu osemdesetletnico prvii predsednik »Jadranske Straže« g. Juraj Biankini, starosta hrvaških dalmatinskih politikov in časnikarjev. HodU se je v Starem gradu na Hvaru in > drvrienih gimnazijskih in bogoslovnih udiiah služboval kot župnijski pomočnik v rojstnem kraju. 2e kot bogoslovec je objavil v zadrskem »Narodnem listu (II Nazio-nale) nekaj političnih člankov, povesti in pesmi in zbudil i njimi zanimanje M. Pavli-. uateaovitelj# »Narodnega lista«, ki je 1871 leta ponudil Biankiniju uredništvo lista. Pod Biankrnijevim spretnim vodstvom se je »Narodni list« vsestransko razvil postal aktiven in v teku let je bila tudi »tara tiskarna preurejena. Listu je ostal Biankini urednik in sotrudnik, dokler ga niso Italijani zatrli, 1920 leta tiskarno uničili in izgnali Biankioija iz Zadra. Časnikarsko delo je privedlo Biankinija tudi v politično življenje, od 1881 leta do razsula avstroogrske monarhije je bil član deželnega zbora dalmatinskega, od 1892 član dunajska#8 parlamenta, raznih njegovih odsekov (železniški, socialno - politični dn vinogradniški od 1901) in ponovno zastopnik Domačije v delegacijah). y vseh korporacijah je Biankini vehementne nastopil za narodne pravice Hrvatov rh za gospodarski povzdig Dalmacije. V dalmatinski deželni zbor je bil izvoljen kot član »Hrvatske narodne stranke« a je izstopil 18P3 leta iz njenega deželnozborske-ga kluba in ustanovil hrvaški klub, ki je radikalnejši nego hrvaška (narodna stranka zastopal načelo, da se mora Dalmacija združiti s kraljevino Hrvaško in Slavonijo. Pozneje je Biankini še razširil svoj državno-pravni program, zahtevajoč v dunajskem parlamentu letu 1892 na podlagi hrvaškega zgodovinskega prava, prirodnega prava in narodne volje združitev vseh slovenskih in hrvAikih pokrajin v samostojno državno tvorbo. Ločitev od dalmatinske hrvaške narodne stranke in njegov radikalizem mu je seveda tudi v dunajskem parlamentu branil pristopiti v Hohenvvartov konservativni klub, kjer so bili tedaj zbrani še vsi jugoslovanski poslanci. Radi tega je osnoval ob svojem prihodu na Dunaj z Laginjo in Spinčičem neodvisen klub slovenskih in hrvaških poslancev in zaflal s tem Hohenwartovemu klubu smrtni udarec. Ni minulo leto dni, ko so prvi slovenski poslanci Alfred Coronini, Anton Gregorčič, Ferjančič, Gregorec in Nabergoj zapustiti Hoh«iwartov klub. Neizprosen je bjl Biankini v narodnostnih vprašanjih; v Dalmaciji ni priznal nobene-; ga drugega nego samo hrvaški narod in za-I hteval pohrvatenje vseh dalmatinskih Sol in uradov. Zagovarjal je kulturno stremljenje Jugoslovanov, zlasti zahteval ustanovitev univerze in umetnostne akademije za Slovence in Hrvate ter priznavanje izpitov, položenih na zagrebški univerzi in na hrva-* ških srednjih šolah. V dunajskem parlamentu si je priboril ■ lavo in priznanje kot neutrudljiv zagovornik gospodarskih potreb Dalmacije. V bud-žetnih debatah je vedno znova dokazoval kako mačehovsko ravna Avstrija z Dalmacijo in da je treba z energičnimi in izjemnimi ukrepi odvrniti pretečo gospodarsko katastrofo. Z brezštevilnimi interpelacijami, piedlogi in resolucijami je zahteval izgraditev dalmatinskih luk in železniške zveze z zaledjem, podporo domači dalmatinski industriji in plovbi, invalidno in starostno zavarovanje pomorščakov, pomoč pokrajinam in občinam, ki so trpeli vsled vremenskih nezgod in drugo. Celo pri Nemcih je žel za svoje delo priznanje, tako n. pr. mu je izstavila »Wiener Allgemeine Zeitung« sledeče izpričevalo: »Poslanec Biankini je danes eden najboljših nenemških govornikov dunajskega parlamenta, ki še ni povsem popularen samo radi tega ne, ker se bavi v svojih govorih vedno le z Dalmacijo, s problemi, ki ne morejo zbuditi zanimanja najširše javno-sli. Tudi Biankini potrjuje čudno dejstvo, da so nenemci najboljši nemški govorniki dunajskega parlamenta. Njegovi govori imajo toliko moči, poštenega patosa, poleta in toplote, da ga lahko poslušajo tudi poslanci, ki se za Dalmacijo ne interesirajo. Njegovi govori so kakor z dletom izklesani in naj-trjega kamna, besede padajo počasi kakor odklesani drobci. Samo tedaj, kadar govori o svoji domovini, o kraljestvu na Jadranu, izgine pod nežnim patosom trdoča njegovega , govora, ki postane voljan in se lahkotno po-' kori govornikovim misli.. .< Politično delo je nadaljeval Biankini še kot poslanec v začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu in bil ministrski podpredsednik prve Davidovičeve vlade. Kot predsednik komisije za izmenjavo avstro - ogrskega papirnatega denarja na ozemlju, ki je pripadlo po italijanski okupaciji naši kraljevini, je zaključil svoje delo za gospodarski napredek Dalmacije ter se nato umaknil iz političnega življenja. Naj bi zasluženemu osemdesetletniku naklonila usoda še dolgo vrsto let mirnega in srečnega življenja! a. p. c. Politične vesti. = Razkol tudi v slovenski SDS. Iz raznih vzrokov, katerih skupno jedro pa je odpor proti komandi in metodam klike v SDS; je nastalo v slovenski SDS močno disidentsko gibanje. Prvi javen dokaz tega gibanja je bil podan ob priliki postavljanja kandidature za skupščinske volitve. Tedaj je velik del pristašev SDS zahteval, da bodi kandidat za mesto Ljubljana dr. Jamar. Vodstvo stranke pa je to zahtevo prezrlo in sicer na način ki je’ moral še bolj razvneti nezadovoljstvo med člani. Kako silno je bilo v stranki že tedaj nezadovoljstvo proti vodstvu, je pokazalo znano glasovanje o ljubljanskem kandidatu, ko je dobil dr. Žerjav komaj polovico glasov. Nato pa je bil proti volji članstva pstavljen za kandidata dr. Kramer in to je privedlo do samostojnega nastopa mlajših elementov v SDS, ki niso samo siti komande klike, temveč tudi njenih metod, ki so napredno misel samo kompromitirale. Vršilo se je nato več sestankov in nato sklenilo, da se postavi za ljubljanske občinske volitve samostojna lista. Nato so se vršila še pogajanja z drugimi strankami in pogajanja so potekala vseskozi ugodno. Sklenjeno je, da' se vloži samostojna kandidatska lista, ki bo šla z vso odločnostjo v boj proti kliki. Pripomniti treba, da bo imela ta samostojna lista sigurno uspeh, ker jo tvorijo skoraj samo mladi, energični in požrtvovalni ljudje. Danes ali jutri bo ta posebna lista tudi vložena. Tedaj pa bomo objavili še druge podrobnosti. 2e danes pa bi pripomnili, da je edino možna pot za ustvaritev močne napredne koncentracije samo pot, ki so jo Ubrali mladodemokrati. Treba obračuniti z onimi, ki so s svojim delom kompromitirali napredno misel, treba obračunati z onimi, ki so povzročili vse secesije in šele potem je zdravo konstruktivno delo mogoče. Na to pot so krenili mladodemokrati in bodočnost bo dokazala, da je ta pot zdrava. — Esde-esarsko časopisje pa seveda še nadalje taji vsak razkol v vrstah SDS in ga misli odpraviti z gnilimi dovtipi, kakor oni, da vsi tisti Srbijanci, ki so izstopili iz SDS, niso bili člani SDS. v resnici »za poČ’t«, kadar si hoče klika pomagati z gnilimi doptipi. = Zaplenjena začasna ustava. Boj med radikali je spravil na dan tudi marsikatero zanimivost iz naših ustavnih bojev. Od vseh pa je gotovo najbolj zanimiva zgodba o zaplenjeni začasni ustavi. O tem pripoveduje justični minister dr. Subotič to-le: Začasna ustava je bila tiskana dne 8. februarja 1919 v »Službenih Novinah«. Začasno ustavo je sklenil ministrski svet pod predsedstvom St. Protiča. Ta svet je namreč vršil tedaj kraljevsko oblast, sklep o začasni ustavi pa je bil podpisan dne 30. januarja 1919. Ustava pa je bila zaplenjena iz tega vzroka: Ves ministrski svet namreč ni videl, kaj je bilo napisano v čl. 52 začasne ustave. Tu pa je bilo napisano, da nasleduje kralju Petru njegov moški naslednik iz legalnega zakona in sicer po redu prvorojstva. Ko je to prečital Subotič, je takoj odšel k g. Trifkoviču kot svojemu prijatelju in tedanjemu justičnemu ministru, ker g. dr. Kramerja, tedanjega ministra za izenačenje zakonov, tedaj se ni poznal. (Njega pa dolži sedaj g. Tnfkovič, da je bil kriv za ta člen.) Subotič je opozoril Trifkoviča na ta člen, ki je izpreminjal že določeni red nasledstva v državi, ker je bil tedaj kralj Aleksander že proglašen za prestolonaslednika in je tudi vršil kraljevsko oblast kot regent. Po začasni ustavi pa bi bil prestolonaslednik aopet princ Djordje. šele tedaj so se odprle Trifkoviču oči in zato so bile »Službene Novine«, ki so že izšle, takoj zaplenjene in drugi dan objavljene s popravljenim čl. 52. Utemeljila pa se je ta zaplemba s tiskovno pogreško. = Dr. Voja Marinkovič o naših odnošajih napram Grčiji. Z ozirom na sklep grškega parlamenta, da se konvencije, sklenjene med našo državo in Grčijo odklonijo, je podal naš zunanji minister daljšo izjavo. Izjavil je da so se konvencije sklenile med nami in Grčijo po dolgotrajnih pogajanjih med obe-i m a državama. Po spremembi vladnega reži-• ma je nova Zaimisova vlada predlagala re-i vizijo teh konvencij. Jugoslovanska vlada je pristala na ta prvi predlog nove grške vlade. Toda Zaimisova vlada je stavila nov predlog, da se vse konvencije vzamejo ponovno v pretres. Jugoslovanska vlada pa tega ni sprejela vsled napetosti odnošajev na <*rški strani. To vprašanje pa se je zapletlo. V obtožbo sedanje grške vlade proti bivšemu diktatorju Pangalosu bi se imela vpo-staviti tudi točka zaradi sklenitve teh konvencij z Jugoslavijo. S tem dejstvom je naša vlada prišla v mučen položaj, kar vaša vlada ne želi poslabšanja položaja generala Pan-galosa, s katerim je Jugoslavija sklenila pogodbo. Iz ozira pravičnosti smo morali pustiti, da vprašanje obsodbe bivšega grškega ministrskega predsednika Pangalosa reši sedanja grška vlada sama. Vsako popuščanje od strani naše vlade glede sprememb v sklenjenih konvencijah, bi se mogle porabiti kot dokaz, da smo tudi mnenja, da se s sklenjenimi konvencijami kršila suverenite-ta Grčije. =; Delegacije balkanskih držav za Zvezo narodov. Bolgarsko delegacijo za jesensko zasedanje zveze narodov tvorijo: zunanji minister Burov, finančni minister Molov in guverner bolgarske Narodne banke s Šefom proračunskega oddelenja v finančnem ministrstvu. — Grško delgacijo tvori minister zunanjih zadev Mihalokopulos, ki predseduje delegaciji in minister Kafandaris poleg nekih šefov v ministrstvih. — Madžarski delegaciji sestavlja grof Aponny in zunanji minister VTalko. Baje bo odšel v Ženevo tudi sam predsednik vlade grof Bethlen. = Pred odstopom lorda Cecila. Ugledni angleški listi pišejo o predstoječem odstopu lorda Roberta Cecila, ki je baje sporočil ministrskemu predsedniku Baldvinu, da hoče svoje mesto odložiti, ker se ne more strinjati s politiko Zveze narodov. Konservativni krogi v Angliji smatrajo, da misli lord Cecil s svojo demisijo popolnoma resno, ker je že večkrat izjavil, da se povsem ne more strinjati z angleško zunanjo politiko. Robert Cecil je mnenja, da ni prišlo na ženevski konferenci za pomorsko razorožitev samo to do spurazuma, ker je bila angleška mi«1" ja v marsikaterih vprašanjih nepristopna-Lord Cecil se tudi in strinja s politiko angleške vlade glede Porenja. Večkrat je ze izjavil napram Chamberlainu, da Anglija v tem vprašanju preveč popušča — Franciji- = Poraz avstr, socialne demokracije. v soboto eo bile zaključene volitve zaupnikov pri dunajski policiji. Dosedaj so imeli soc demokrati pet zaupnikov od šestih, v soboto pa s tako pogoreli, da bodo imeli' njih nasprotniki pet in soc. demokrati samo enega. Poraz soc. demokracije je bil pošteno zaslužen, kajti po 15. juliju ni znala delati stranka nič drugega ko napake. Tako je napadalo njeno časopisje vehementno policijske stražnike, dasi se je izkazalo, da so se ti 15. julija pokazali na višku svoje dolžnosti. Dopoldne jim je bilo zaukazano, da postopajo nad vse obzirno, popoldne pa so dobili povelje, da nastopajo proti demonstrantom brez vsake obzirnosti. Oba povelja so točno izpolnili in soc. demokracija bi morala nasloviti svoje napade na vodstvo, ne pa na stražnike. Ni pa to bila edina napaka in zato je le naravno, če so doživeli soc. demokrati težak koraz, ki z raznimi izgovori o nasilju ne postane prav nič manjši. Za pomoč po toči prizadetim krajem. Inž. Fr. Zupančič in tovariši so vložili na oblastni odbor sledeči predlog za nujno pomoč po toči prizadetim krajem v Krškem okraju. Dne 25. t. m. je razsajal v Krškem okraju silen vihar skoraj 20 minut. Padala je kakor oreh debela toča in uničila ponekod sko-ro do malega vse poljske pridelke. Po nekaterih krajih je razbila tudi veliko šip na posameznih hišah. Najbolj prizadete jx> škodi so sledeče vasi: Srasle, Aplenk, Ravnik, Bojanka, Vesela gora, Škrljevo, Okrog, Draga, Ravne, Javorje Gradišče, št. Rupert, Hom, Vrh, Hrastno, Sela, Slevc, Ješevc, Kostanjevica, Svinjsko, Suha gora, Cirnik, Jesenice, Kal, Bransko, Grac, Svrževo, Breško, Murnice, Št. Janž, Ka-menca, Kamenško in deloma kraji v ob&pi Boštanj. .. V teh krajih in okolici je uničeno grozdje, ajda, fižol, proso, koruza in sploh vsi pridelki, ki se nahajajo na polju. Pri pogleUradni list« št. 90 z dne 27 avgusta objavlja pravila za zvanje inženjerja - profesorja na srednjih šolah. — Ekskurzija ljubljanskih elektrotehnikov t Prago. Dne 5. septembra se poda večja skupina ljubljanski elektrotehnikov, Članov akademskega kluba elektrotehnikov v Pra-50. Visokošolci obiščejo Prago v študijske svrhe. V prvi vrsti si ogledajo praška električna podjetja. — Tečaj za učitelje telovadbe na srednjih šolah. Prihodnji mesec se otvori v Beogradu devetmesečni tečaj za učitelje telovadbe na S srednjih šolah. Prosvetno ministrstvo je izdalo za tečaj poseben pravilnik. V tečaj je bilo sprejetih 30 kandidatov. Pouk se prične dne 15. septembra in traja do 15. junija. — Vojni invalidi oproščeni taks za srednješolske izpite. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se vojni invalidi, ki polagajo privatne izpite na srednjih šolah oproščajo plačila vseh taks. . — Ukinjene gozdarske nadasiralne posta-J®. Gozdni- nadziralni postaji v Ljutomeru in v Prevaljah sta ukinjeni. Okoliš prve je dodeljen nadziralni postaji v Murski Soboti od druge pa sodni okraj Prevalje nadziralni postaji v Slovenjgradcu, sodni okraj Ma-reaberg pa podšumarja pri oblast, gumarskem referatu v Mariboru. Postaji sta bili ukinjeni radi redukcije personala. — Pravni čut, pravičnost itd. so pojmi, ki po procesu Sacco - Vanzetti marsikateremu »filozofu« ne dajo mirno spati. Celo v velikih in uglednih listih čitamo o teh stvareh najbolj neverjetne fantazije. Večinoma pa nepoklicani skribenti ne vedo, da je razlikovati med — da se popularno izrazimo — >kcdificirano pravico« in pravnim čutom ljudstva ter da so to povsem relativne stvari. — Naša grafika na mednarodni razstavi v Firenci. V Firenci je otvorjena II. velika mednarodna razstava moderne grafike, na kateri je zastopanih 23 držav, med njimi Kitajska, Japonska in Rusija. Tudi naša država ie dostojno reprezentirana po naših najboljših umetnikih-grafikih. Na tej razstavi so izložena dela sledečih naših umetnikov: Lj. Babic, M Crnčič, M. Djurič, E. Justin, B. Jakac, Lj. Ivanovič, T. Kralj, D. Kokotovič, VI. Kirm, M. Kren, T. Križman, A. Krizmanid-Pavlic, M. Kraljevič, M. MaleS, I. MeStrovič, K. Mijič, P. Orlič, F. StiplovSek, S. šantel, B. Šenoa, R. Slik, Zl. Sulantič, M. Trepše. —- Jugoslovanski oddelek je,dobroincPje??1! ' r&u v posebni dvorani s skupno 106 deli ter dosega simpatično priznanje italijanskega in ostalega tiska. Komisar za našo državo je bil g. Tomislav Križman. — Pri tej priliki bodi omenjeno, da je tudi ta prireditev v inozem-stv' izvršena brez vsake pomoči od strani vlade, čeprav je bila za to naprošena in vkljub temu, da je znano, da se s takim nastopom v tujini najboljše in — najcenejše reprezen-tira naša nacija. — Mladinskim prijateljem in ilustratorjem! V prospeh »Glasnika Podmladka Rdečega križa« kot edinega skupnega glasila jugo-slovenske šolske mladine se namerava ured-ništvo slovenskega dela tega »Glasnika« smotreno preustrojiti, tako da bo posrednja uredniška stopnja za slovenski del »Glasnika« oblastni odbor Podmladka R. K. v Ljubljani, ki bo pridobival pisatelje (v prozi in vezani besedi), zbiral doposlane rokopise, jih urejal in to, kar bo smatral za porabno, odpošiljal glavnemu uredniku v Beogradu. — Dobrodošli so le spisi krajšega obsega, bolj realne vsebine brez dolgoveznega besedičenja. Goji naj se bratski sporazum vseh narodov. — Takisto so dobrodošli sestavki z ilustracijami ali pa- slike (pokrajinske ali žanrske) naših slovenskih slikarjev in ilustratorjev. V ta namen vabimo naše mladinske pisatelje in ilustratorje, da pošiljajo oblastnemu odboru P. B. K. v Ljubiji svoje prispevke za »Glasnik«. Vsi priobčeni prispevki se bodo honorirali. — Tajnik- Fran Gabršek, s. r. — Za pospeševanje naše svinjereje. Poljedeljsko ministrstvo je dovolilo ljubljanski in mariborski oblasti v svrho povzdige svinjereje podporo 400.000 Din. — Dnevnice za oroinike, kadar spremljajo pošto. Ministrstvo je poštno direkcijo z odlokom št. 32.334 od 3. avgusta t. 1., obvestilo, da veljajo v smislu čl. 161 finančnega zakona za leto 1927/28 za službena potovanja orožnikov, med katera se po odredbi žandartne-rijske komande št. 15.957 od 18. julija t. 1. priSteva tudi orožniško spremstvo pošte, tele dnevnice: a) 15 Din za narednika I. reda; b) 8 Din za narednika II. reda in za pod-narednika in c) 6 Din za kaplarja in redova. — Lista stranke sirotinje se imenuje stranka »golača«, ne pa stranka »golaša« kako* je viSeraj zapisal tiskarski škrat. — I* sodne sluifoo. Za prtega državnega pravdnika v Ljubljani je im#hovan dr. Mirko Graselli, doslej v Mariboru, *a namestnika državnega pravdnika ¥ Celju pa dr. AlMri Juhart. — I« državne službe. Za finančne svetnike so imenovani finančni tajniki dr. RNew York He-rald«, če je res ne vemo. — Strela udarila v električni transformator. Na Švarci, nedaleč od Karlovca je udarila strela v električni transformator. Transformator je pogorel do tal. Skoda znaša 50 tisoč Din. — Malo pozno se ie spomnil, kaj mu je storiti. Zagrebška policija je prejela te dni paket, v katerem se je nahajala zlata broža s šestimi briljanti in enim rubinom. Pošiljki je bilo priloženo pismo, ki je vsebovalo samo sledeče besede: »Priloženo je bilo pred dvema letoma najdeno.« — Silno nevreme v Novi Škotski. — V St. Johnu v Novi Škotski in okolici divjalo te dni silno nevreme, ki je zahtevalo 33 človeških žrtev. 40 ribiških bark je uničenih. Mnogo hiš je poškodovanih. Skoda se ceni na 130.000 dolarjev. — Ure groše na parniku. Te dni je priplul v newyorško luko tržaški oceanski parnik »Martha Washington« iz Sredozemskega morja z enodnevno zamudo. Parnik je zašel med potjo v orkan, ki je povzročil na krovu veliko paniko. Pasažirji na krovu so molili, ženske histerično jokale. 50 pasažirjev je bilo tako poškodovanih, da so morali iskati zdravniško pomoč. Radio-antene je odnesel vihar, vendar se je posrečilo posadki, da jih je kljub besnečemu viharju zopet vzpostavila. — Velik požar v tovarni za petrolej v Genovi. Kot poroča »Gionale d’ Italia«, je izbruhnil v tovarni »Genovske družbe« za pridobivanje nafte pri Spezi-i požar, ki je za-\ zel take dimenzije, da so morali evakuirati sosednje vasi ter odpeljati več trgovskih ladij iz luke. O velikosti škode še ni poročil. — Katastrofa na morju, pri kateri so posadka in potniki ablazneli. Iz Stockholma poročajo: Švedski parnik »Tryggve« so že dalje časa pogrešali. Sedaj se je izvedelo, da je dne 14, t. m. v Finskem zalivu ponesrečil ter se potopil, pri čemur so štirji moški in dve ženski utonili. Kapitan in ostala posadka in dva pasažirja se je spustil v rešilnem čolnu v morje. Valovi so premetavali čoln več dni in noči po morju. Pasažirja sta zblaznela in skočila v morje. Del posadke jima je sledili. Končno je zblaznel še ka-piten. Preostali mornarji so ga vrgli prav-tako v morje. Končno je našel neki finski parnik samo Se enega mornarja na čolnu. Oddali so ga v bolnico. — Tunel se je zrušil. V Boulogne sur Mer so se igrali otroci v majhnem tunelu. Nenadoma se je tunel zrušil. Trije otroci so bili ubiti, eden težko poškodovan. — Tragedija mlade budimpeštansbe igralke. V kopališču Millstattu vzbuja te dni nenavadna smrt mlade budimpeštanske igralke Ane Forgacs veliko senzacijo. Mlada, lepa umetnica je trpela zadnja leta na duševnih depresijah. Zdelo se je, da je v Millstattu popolnoma okrevala. Njena pisma so prekipevala ljubezni do življenja, te dni pa {f ?, 5ela. gorsko turo, s katere sa ni več ' «aSli so jo s polomljenimi udi mrtvo 0111 PrePadu- Ker mesto nikakor ni nevarno, se domneva, da je izvršila samomor. Ana Forgacs je živela sicer v izredno srečnem zakonu z veleposestnikom Belo Er-delyi-em, vendar pa ni mogla pozabiti, da Je morala opustiti radi svoje možitve svojo umetniško kariero. — Kar je iskal je našel. Neki g. Curtius iz Potsdama in neka dama iz Heidelberga sta podvzela, kljub temu, da so jima domačini odsvetovali, nevarno turo na Grufeen-karspitze na Tirolskem. Med potjo j*' ja preseneti snežni metež. V tena sta izgre-šila pot ter blodila več ur po snegu. Da« sta bila trenirana turista, so s časom njiju moči oprale, fcej nista imete s^i dftVOU provijanla. Nenadoma se je Curnus, sicer močan štiridesetletnik zgrudil, vsklilmil: »ne morem več« ter se onesvestil. Ker dama svojega spremljevalca nikakor ni mogla spraviti več k zavesti, je morala gledati na j to, da se je sama rešila ter poklicala pomoč, j Z naporom zadnjih moči je prilezla naslednje jutro vsa premrzla in sestradana v planinsko kočo. Njenega spremljevalca je našla rešilna ekspedicija, seveda že mrtvega. — Veliki gozdni požari v Južni Franciji. ; V departementu Var v južni Franciji se po- j navijajo v zadnjem času gozdni požari. Tre-notno gori ves gozd na gorskem slemenu za- j padno od Toulona. Požar se razteza na pet f občin. Oblast je rekvirirala za reševalna de- j la vojaštvo. Domneva se da zažiga zločinska roka. — Cerkev na dražbi. Pred sodiščem v Moravski Ostrovi se vrši te dni dražba tamkajšnje nove čehoslovaške cerkve. Na boben je spravila cerkev praška Agrarna banka, ki je prevzela od neke stavbne tvrdke j terjatev 450.000 Kč. i — Redka vestnost. Iz Londona poročajo: J Na westengluiški progi so se morali ustaviti te dni nenadoma vsi vlaki, ker je bil dan signal »nevarnost«. Personal je našel pri obhodu proge čuvaja Blakeja ob signalnem aparatu pred njegovo čuvajnico mrtvega. Mož, ki je vršil svojo službo celih 40 let je obvaroval, ko je videl, da se mu bliža zadnja ura, z zadnjim naporom svojih moči vse vlake katastrofe. — Roparski napad na ekspresni vlak v i Ameriki. Iz Newyorka poročajo: V Acon- j tanepi je napadlo nad sto oboroženih ban- j diiov neki ekspresni vlak. Pri roparskem j napadu so umorili banditi petnajst potnikov, i Ameriško poslaništvo v Mehiki je vložilo ( radi napadov na kompetentnem mestu pro- i test. i — Nova knjiga. K starejši upravni in go- j spodarski zgodovini laškega okraja. Odlomki ' iz inavguralne disertacije »Kolonizacija la- ! škega okraja«, ki jo je predložil cand. phil. Fran Vatovec za dosego doktorske časti. Disertacija je bila na podlagi referatov gg. prof. dr. Milka Kosa dr. Nikole Radojčiča in dr. Balduina Sarie sprejeta v seji filozofske fakultete na univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 10. junija 1927. — Vsebina: Uprava laškega urada v XIII. stoletju, takratne gospodarske razmere, zemljiška odmera in rekonstrukcija posestnega stanja, parcelna odmera. — Ta 96 strani broječa knjiga se dobiva pri Hranilnici in posojilnici v Laškem za na polovico znižano ceno 30 dinarjev. Kritično pisana razprava o tej stroki prva v našem jeziku bo brezdvomno vzbudila veliko zajemanje pri izobražencih in vsem prebivalstvu laškega in celjskega okraja. Ljubljana. — Dnevno otroško zavetišče na Taboru. Mestna občina ljubljanska bo otvorila dne 1. septembra 1927 na Taboru novo dnevno zavetišče, namenjeno otrokom od 5. leta dalje, ki so brez nadzorstva, ker so njihovi roditelji ali varuhi ves dan v službi. Zavetišče bo odprto od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer, pozimi pa do 17. ure. Prošnje za sprejem v zavetišče naj se vlagajo pri upra-viteljstvu one šole, katero pohaja otrok, za otroke, ki še ne obiskujeo šole, pa na mestnem magistratu v sobi Št. 42. 1— Mesto venca na grob g. Jakobu Terček je darovalo uradništvo Zadružne gospodarske banke, tu, Podpornemu društvu slepih 110 Din, za katere se v imenu odbora kar najlepše zahvaljuje p. n. darovalcem predsednik Juržsek. i— Sokol II. priredi v nedeljo 4. septembra svojo javno telovadbo na letnem telovadišču na Prulah. Ob pol 3. uri zbirališče vseh oddelkov na realki, ob 3. uri sprevod skozi mesto na telovadišče, ob 4. uri javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava s plesom. Bratje, pridite vsi v kroju! — Vinska razstava v »Ljubljani v jeseni« od 17. do 26. septembra. Na številna vprašanja sporočamo javnosti, da se tudi na letošnji pokrajinski razstavi vrši razstava izbranih buteljskih vin. Za poznavalce vina lepa prilika, da pokusijo res dobro, žlahtno vinsko kapljico. se dobijo pri vseh pismonoših in v raznih trafikah. USPEH NAŠIH AVIATIKOV. Beograd, 30. avgusta. Naši, češkoslovaški in poljski aviatiki so se v nedeljo zjutraj dvignili na polet v smeri proti, proti Varšavi. Iz Varšave so prileteli v Beograd včeraj popoldne 3 naši in 1 poljski aeroplan. Prvi je prispel naš, drugi poljski, tretji in četrti naš. Potemtakem je naš aviatik Striževski dobil prvo nagrado. RAZBIT SHOD V KALINOVIKU. Sarajevo, 20. avgusta. Kalinoviiku bi se imelo vršiti zborovanje samostojnih’ demokratov. Prišlo je do prerivanja sem in tja, tako da je morala posredovati žandarmerija, ki je oddala salvo v zrak. Upravitelj sreza je takoj prekinil zborovanje in žandarmerija je 'razgnala zborovalce, izmed katerih je bilo 15 ranjenih. Tudi zaupniški sestanek, ki naj bi se bil nato vršil, je žandarmerija preprečila. GROF BETHLEN ODSTOPI. Pariz, 30. avgusta. Po vesteh iz Budimpešte namerava grof Bethlen odstopiti iz zdravstvenih razlogov. Njega naj bi v presedništvu vlade namestil dosedanji minister grof Klebelsberg. UPOR V ITALIJANSKI VOJSKI. Rim, 30. avgusta. Po še nepotrjenih vesteh iz Livorna je včeraj ob priliki velikih vojaških vaj odreklo veliko število pešadijskega polka pokorščino, nakar je poveljnik ukazal upornikom, da se pokore. Ker tega niso hoteli storiti, je prišlo do pretepa. Pri te mpretepu je bilo ubitih 6 vojakov, več pa jih je bilo ranjenih. Ostali uporniki so bili zaprti, medtem ko se za 15 vojakov ne ve, kje so. Vojni minister je odredil preiskavo in je že odšel na lice mesta iz Rima inšpektor pešadije. Poravnajte naročnino! MHiiiiiaiiUHHnHiauna ŠOLSTVO. i glavni realki v Ljubljani se bo po od- ioo^/^mistrstva prosvete tudi v šolskem letu v i a TV,ršl1 P01111 kakor doslej; to se pravi d0.fv- rasredu po,učnem načrtu realnih S-Vt’ do v“- razredu pa po načrtu reaik. Ugodnost sedemletnega Študija torej ostane. Ako se bo izmed dijakov višjih treh razredov prijavilo zadostno število, se bo poučevala tudi latinščina kot neobvezen predmet. CELJE. \ Celjski občinski svet je imel včeraj svojo prvo sejo. Na dnevnem redu je bilo konstituiranje odsekov. Vsi odseki so biil izvoljeni. Z izvolitvijo niso esdeesarji zadovoljni. Po krivici, ker so dovolj jasno že povedali, da ne mislijo resno sodelovati v celjskem občinskem svetu, kar ni pokazala samo njih' absenca ob izvolitvi župana. Mnogo bolj so to dokazale njih grožnje, da bodo onemogočili £ absenco sprejem proačuna in zato si i® OKttaia /večina potrebni kvo?nm zasi-guraiti. Sicer pa je le v čast večini, če je dala socialističnim strankam tem večje zastopstvo in tako tudi dokazala, da bo njeno delo odgovarjalo tudi socialnopolitičnim nalogam občinskega sveta. Oai-tdnje društvu niljih poštnih in br**jav-mn uslužbencev, krajevna skupina Celje, priredi dne 4. septembr« 1.1. ob 3. uri popoldne na Defikovem tram pred Narodnim domom veliko jayao tomtole « »ttogateamimi temnimi dobitki, kateri so že v izložbi trgovine Josek, Glavni trg. Tombolske karte po 3 Din Kratke vesti. Vseh 6 fašistov, ki so izvršili roparsko tatvino Gajdovih aktov je praška policija aretirala. Poljski minister ca javna dela in soo. politiko, je odobril kredit v znesku pol milijona zlotih za brezposelne poljske intelektualce. Tiskovna konferenca v Ženevi. Konferenca nadaljuje e svojim delom. Na programu so referati o olajšavah razširjenja tiska. Zahteva se, da se naj listi v svrho olajšav razširjanja tiska v mednarodnem prometu oproste vseh taks in drugih omejitev. Delegati zahtevajo iz čisto žurnalističnega stališča, da naj bodo časopisi prosti davkov. De Jouvenelov naslednik v Ženevi bo — Huveri. Na seji francoskega ministrskega sveta so določili, da bo naslednik de )ou-venela pri Zvezi narodov v Ženevi — Hu« vert. 0 , , Nova vojna nevarnost v Južni Ameriki. Vsled novo odkritih petrolejskih vrelcev je nastala vojna nevarnost med Bolivijo in Pa-raguajrjem. Športne vesti. Za 50.000 dolarjev. Z vsakim dnevom raste število udeležencev, ki bodo tekmovali 31. t. m. v maratonskem plavanju v Torento za nagrado 50.000 dolarjev. Več ko 360 plavačev iz Amerike, Francije, Anglije, Kanade, In-* dije, Egipta, Poljske, Belgije, Rusije, Grenlandije, Texasa, Norveške, Honolulu «e je doslej že prijavilo, toda od vseh teh številnih starterjev se jih smatra samo 10 sposobnim, da dosežejo cilj. Kot favorite imenujejo Piel Mayer (Ohio), Byron Summor (Kalifornija), Georg Young (Toronto), zmagovalec v Ka-talina kanalu, Kaeting, zmagovalec na 31 milj v Lake Georg, kanalski rekordman Michel (Pariš) in Nemec Vienkotter (K81n). Slednji ima veliko šans za zmago, prvič ker je od Younga na 3300 m .postavljeni rekord potisnil za 3 min. 15 sek., in drugič, ker je edini od vseh konkurentov, ki preplava celo 21 milj dolgo progo v crewl-stilu, medtem ko morajo vsi drugi večkrat menjati stil, radi česar ne morejo tako hitro naprej. Velik match na 1000 m. 18. in 19. septembra še vrši v Parizu velik lahkoatletski mi* ting, ki se ga bodo udeležili inozemski tekmovalci najboljše kvalitete. Največ zanimanja vzbuja tek na 1000 m. Kot nasprotnike za, Francoza Ser. Martina je povabil odbor Nur-»Ua, dr. Pallserja in Švicarja ?a,ula Mariift" ter Angleža Ellisa, torej elito evropskih tekačev na srednje proge. Kmtmi je ljubil, da pride, dočim ostali trije Še nWo podali svojih izjav. Francija porazi Japonsko v Daviscupu. V zadnji rundi tekme za Davisov pokal za leto 1927, ki se je vršila v, Boston^ ata »voipvala SSSSUPSSSBS 0 S tem se je Francija, ki je fc prej ta dan oba prva singla odlojila sebi v jprid, kvalificirala za izzivalno rundo orati Združenim arzavam. 1» mednarodnega ring«. V bok&matchu sa svetovno prvenstvo srednje teže je bil dosedanji svetovni mojster Latzo proklamiran kot zmagovalec nad Joe Gansom. Slednji je bil radi globokih udarcev diskvalificiran. — V borbi za svetovno prvenstvo peresne teže pa je premagal La Barba v 10 rundah italijan-sko-amerikanskega bokserja Vacco. Po končanem boju je izjavil Barba, da ne bo nikdar veo nastopil v ringu. Težka nezgoda Borotre. Tik predno je pristal parnik »France«.', na katerem se je vozil francoski teniški prvak Borotra, se je pripetila čudna nezgoda. Medtem ko se je vršila v slavnostni dvorani parnika soareja, se je nenadoma dvignila ladija par metrov kvišku in se je obenem precej nagnila, čeravno je bilo morje popolnoma mirno. Edina nezgoda, ki se je pri tej priliki pripetila, je zadela Bo-rotro, ki je zdrsnil in si je pri padcu zlomil kazalec leve roke. Radi tega tudi ni mogel nastopiti proti Japoncem in se tudi ne bo udeležil izzivalne runde proti Ameriki. Ker je Borotra eden najboljših francoskih teniških igračev, zna imeti njegova izločitev še težke posledice za izid svetovnega prvenstva, v katerega so vstopili Francozi letos kot visok favorit. Plavalni tromatch Jugoslavija-Čehoslovaška-Poljska. Ob ogromni udeležbi občinstva je bila v soboto popoldne otvorjena slovanska olimpijada v plavanju, skakanju in welur-polu v Zimovniku ob Savi. Vreme je bilo sicer vetrovno, vendar je bila voda topla. Tekma je prinesla precej iznenadenj. Tako so Čehoslovaki v vseh točkah sigurno zmagali, dočim so v skokih dali forfait. Splitčanin Senjanovič ni pokazal, kar se je od njega pričakovalo in njegova indispozicija je slabo vplivala na naš team. Rezultati prvega dneva so sledeči: 100 m hrbtno dame: 1. Tantermanova (Č.) 1:42.7 — 400 m prosti stil: 1. Amtoš (Č) 5 :30.2 — skoki s stolpa: 1. Kordelič (J), 2. Grilc (J) — 100 m hrbtno gospodje: 1. Bjelik (Č) 1 :21.5 — 400 m prosti stil dame: Friedlan-derova (Č) 7 :17.1. Nedeljski rezultati so sledeči: 1500 m: 1. Antoš ,(Č) 23.04, 2. Senjanovič (J) 24.08. — 100 m prosti stil dame: Rojc Olga (J) 1: 29.5 — vaterpolo tekma med Poljsko in Jugoslavijo je končala z veliko zmago Jugoslavije t?: 0 (5:0) — 100 m prosti stil za gospode: 1. Senjanovič 1 :09.2, 2. Steiner (Č) 1 :00.4. — 200 m prsno plavanje za dame: 1. Bratzo-va (C) 3 : 41.8 — 200 m prsno palvanje za gospode: 1. Janik (Č) 3 :13.6 — skoki dam: 1. Krangeiserova (P) 76.58 — štafeta 4 X 100 m za dame: 1. Jugoslavija v postavi Katavič-Lenart-Radonifi-Rojc v 6:28.1. 2. Čehoslovaška, 3. Poljska — štafeta 4 X 200 metrov za gospode: 1. Čehoslovaška 10 : 48.1, 2. Jugoslavija, 3. Poljska. Gospodarstvo. Les. Cene padajo. Italijanski trg je v znamenju stagnacije. Žito. V Ameriki je letina slabša kot lani. V sovjetski Rusiji je prilično ista kot lani. Srednjeevropske države imajo dobro letino. Tudi Ogrska in Skandinavija imata dobro letino. Kvaliteta rumunsrkega žita je izborna. Hektoliterska teža pšenice znaša letos 76 kg (lani 74), rži 70 (70), ječmena 64 (61.5) in ovsa 46 (45). Fižol. Cene so poskočile. Gibljejo se za ribničana med Din 350 in 375, mandalon pa med Din 325 in 353. Pridelek fižola v Sloveniji je dober, fižol je sicer precej droben, ali je 'kvaliteta izborna. Produkcija fižola v Sloveniji bo prilično tolika kot lani. Izvozilo se ga bo lahko ca 3 milijone kg, kar bo vrglo 10 milijonov dinarjev. Juta. Tendenca čvrsta. Cene so že vnovič dvignili. Sladkor. Tržaška terminska borza noti ra: 100 kg november, december, januar, februar, marec 129, od aprila do julija 133 in avgusta 145. Kava. Tržaška terminska borza notira za 100 kg: september 470, december 460, marec 452, maj 452 in junij 450. Riž. Tendenca čvrsta. Cene naraščajo. Jajca. Domače tržišče slabo obiskano. Kvaliteta precej slaba. Cene se nagibljejo od 1 Din do 1.20. V inozemstvu je trg slab. Z izpremerrtbo vremena se pričakuje tendenca Čvrstejša. X Mlekarska industrija na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927. Tudi ta paonga nastopi letos drugič s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki. To je njen drugi nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji vpeljal Švicar Hitz. Mlekarska razstava tvori oddelek zase in bo urejena tudi popolna mlekarna. Razstavljeni sir in maslo bo tudi ocenjeno in premirano po kvaliteti z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Poleg prodaje na debelo se bo prodajalo tudi v ma- lih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika pokusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn. BORZE, Devize in valute. Ljubljana. ^Berlin 13.515—13.545 (13.53), Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9875 do 8.0175 (8.0025), London 275.85—276.65, ‘Newyork 0—56.75, Praga 168.15-—168.95 (168.55), Trst 305.5—307.5 (307, 306); ameriški dolarji 0—56.25, češkoslovaške krone 0—167.5, nemške marke 0—13.46. Zagreb. Amsterdam 22.767—22.827, Dunaj 7.989—8.019, Berlin 13.515—13.545, Milan 306.25—308.25, London 275.85—276.65, Newyork 56.65—56.85, Pariz 222.25—-224.25, Praga 168.11—168.91, Curih 1003.5—1096.5; ameriški dolarji 56.175—56.375, avstrijski šilingi 7.9575—7.9875. €urih. Beograd 9.1325, Berlin 123.40, London 25.2125, Newyork 518.56, Pariz 20.33, Milan 28.08, Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.21, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.05. Efekti. Ljubljanska kreditna banka 140—0, Mer-kantilna banka banka 0—90, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160—0, Vevče 135 — 0, Ruše 260—270, Kranjska industrijska 355—0, Stavbna 56—0, šešir 104—0. Blagovna Tržišča. Ljubljanska blagovna borza (29. t. m.). Les: Zaključenih je bilo 11 vagonov, in to 10 vagonov bukovih drv, 1 m dolgih, 10% okrogljic, fco vagon nakladalna postaja po 22 in 1 vagon brodarskega poda, 4 m dolž., 30 mm, 14—15 cm šir., I., II., fco vagon na-pladalna postaja po 700. — Deželni pridelki : Zaključkov ni bilo. KJE JE NAJTI DANDANES ŠE SUŽNJE. Odkar se je končala severoamerižka državljanska vojna se je zdelo, da je sužnost samo še vprašanje par let. Od tedaj pa so minula desetletja, kljub temu pa eksistira še na milijone ljudi, ki so izročeni na milost in nemilost svojim gospodarjem ter žive — kot se izraža Bela knjiga angleškega zunanjega ministrstva — peklensko življenje na zemlji. Član londonske družbe za pobijanje suž-nosti, poslanec H. Harris, je nastopil te dni zoper to kulturno sramoto*v angleškem par- lamentu. Lansko leto se je pečal, kot znano-s tem vprašanjem tudi Zveza narodov. Takrat je dejal lord Cecil, da je smatrati trgovino s sužnji za zločin zoper človeško raso. Letos morajo vse države, ki so podpirale konvencijo zoper sužnost, poročati, kaj so ukrenile v svrho odprave sužnosti. Anglija bo lahko izjavila, da je dala odkar je bila končana svetovna vojna pol milijonu ljudi v Južni Afriki svobodo. Anglija je izvedla eks-propriacijo lastnikov sužnjev brez odškodnine na radikalen način, dočim je Nemčija, ko je imela še kolonije na tisoče sužnjev za drag denar odkupila, ne da bi se bila upala ukreniti prisilno ekspropriacijo. Dandanes obstoja sužnost še v dveh državah: na Kitajskem in v Abesiniji. Misijonarji, ki so živeli desetletja na Kitajskem cenijo število tamkajšnjih sužnjev na približno' dva milijona in pol. Zmede zadnjih mesecev \ so utegnile to število nekoliko zmanjšati, kajti stranke, ki se druga proti drugi ljuto vojskujejo, osvobojujejo od časa do časa na ozemlju, ki je pod njihovo oblastjo sužnje ter jih uvrščajo v svoje armade. Kljub vsemu se bo pa dala sužnost na Kitajskem le težko odpraviti, zakaj sužnost bazira na Kitajskem na dveh lastnostih Kitajcev: ria krutosti in nebrzdani poltenosti. Prodaja mladih deklic bogatim pohotnežem se pač ne bo dala ukiniti, dokler bodo eksistirali gladni stariši, ki morajo podleči izkušnjavi denarja. Posamezni slučaju sadizma so vzbudili celo pozornost kitajskih sodišč, ki pa postoma v takih slučajih prav milo. Leto za letom pogine na tisoče sužnjev delavcev vsled rafiniranega mučenja in na stotine majhnih deklic vsled brutalnosti njihovih lastnikov. Skoraj še slabše so razmere v Abesiniji. Tam eksistira po navedbah H. Harrisa tudi okoli 2 milijona sužnjev, od katerih so izpostavljeni tisoči nezaslišani krutosti. — Vpoštevajoč zahteve kulturnega sveta je j predlagal abesinski regent, da naj se odstopijo sužnji ameriškim farmerjem. Plačilo i» njihovo delo naj se vporabi kot odkupnina zanje. V petih letih bi si prislužil na ta način suženj svobodo. Poseben kapitel tvorijo obžalovanja vredne bele sužnje v haremih bogatih Arabcev v posameznih pokrajinah v Maroku in drugih severoafriških deželah. Ta dekleta šo vfčinoma žrtve trgovcev z dekleti. Ves kulturni svet bo sledil konferencam Zveze narodov, ki se vrše prihodnji mesec v Ženevi z največjim zanimanjem. lija Erenburg: 21 ) Ljubav Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Jeanne je vse razumela. Jeanne je vedela, da to ni brazdanje. Ona se je vsa svetila od napetosti in nežnosti. Ko je Andrej umolknil, je ona z največjo težavo privzdignita svojo roko, ki je bila kakor odmrla in jo po-vodila po glavi Andreja. Tedaj pa — to je bilo pa popolnoma nenavadno, še bolj absurdno, kakor pa pojavljanje liščka, — nihče ni namreč streljal in kakor je znano, dež ne ubija, — tedaj se je Andrej, presunjen od toplote roke, ki se je spustila na njegove mokre lase, zgrudil, kakor gospod Ney ono noč, zgrudil se na zemljo, zalito z dežjem. Pritisnil se je k robu Jeanne-ine obleke in ga v edinem strahu, da bi ona ne odšla, po-Ijuboval. — Tako... taiko ... ljubim ... Ah, kako hitro, kako divje gori italijanski parnik! Tukaj ne bo nikdar srečna. To pomeni — smrt. Jeanne, odrasla in razsodna Jeanne, ki se mora jutri zjutraj odpeljati — Jt stricu; v življenje brez ljubezni, ta Jeanne ne razume ničesar več. Vidi pa Jeanne, da Andreja boli, ga laskavo dvigne in reče: — Če vi želite, bom ostala. Zakaj ni Andrej zakričal: »Da, ostani!«? Saj je tako kričalo njegovo srce, tako mu je bflo v sencih, prav tako so pokali njegovi prsti. Zakaj vendar samo ustnice niso spregovorile? Pozneje je Andreja mučilo to-le: kako je to mogoče, da je nisem pridržal? Tisto minuto pa ni mogel odgovoriti drugače. V zenitu ljubavi nastopi taka duSevna jasnost, taka polnota, da ni' niti najmanje 5e misli o sreči. Takrat človek lahko in prosto pove: jaz te premalo ljubim (sam pa: ti edina), jaz te nisem vreden (samo v tebi živini), pojdi mimo (ostani, da ne umrem). Za Andreja je bilo blaženost, ležati na mokri zemlji pri nogah Jeanne-e in vedeti, da jutri odide parnik in jo odpeljal k prekrasnim, slažča-vim rožam, k solncu, k drugemu boljšemu Andreju, ki mu bo ime Jean ali Pičre, k življenju, lahkemu kakor ujčkanje v mreži, on pa, on pa bo ponoči jezdaril po puščobnih gričih, poslušal dež in nekje, mogoče v Besarabiji, 6am, stran od drugih, z noganom,30 z ljubavjo. Andrej je razumel, da se noč v kabinetu »Ibrpgije« še nadaljuje, da se bo večno nadaljevala. Jeanne-o bo on samo zadušil. Naj 30 Vojaški revolver. (Op. prev.) se odpelje, naj se čim preje odpelje: Andrej je namreč muhast, absurden človek. Ali je misliti, da ga bo za dolgo dovolj? Jeanne, ki je pa tako dobro in natančno poznala ljubav, ki je bila polna udanosti in laske, ta Jeanne je verjela ustnicam Andreja. Ne srdite se na Jeanne-o! Mogoče je bil kriv dež: ko svinčen list je pokril Andrejeve oči, s topim udarjanjem je zaglufiil miSje metanje njegovega srca. Ne srdite se nanjo: Jeanne je bila še dete. Ona je verjela ustnicam Andreja. Ona je sklenila, da se je Andrej boji, da je ona zanj senca pri vratih kabineta, skoraj strah. On je mlad, vesel, živahen. Kaj pa naj on počne z neumno, otožno punčaro? On ljubi revolucijo. On mi-/di, da ga bo Jeanne vezala. Mogoče ima tudi prav: Jeanne ne zna niti jahati na konju. Andrej je pa — junak. On mora biti sam. Jeanne se bo odpeljala. Parnik naj se natovori! Jutri bodo sneli mostiček. — Andrej, to je popolnoma, za vedno? Ne, Andrej ne more slišat takih besed. Take besede so nečloveške. Stresel je mokro glavo in ogorčeno rekel: — Nikakor ne, Jeanne. Midva se morava spet videti. j (Zakaj ni bil parnik takoj odšel? Andrej i se začenja udajati.) Gotovo se spet vidimo. Mogoče pridem tja. — Kam? — Ne vem. Na Zapad. V Pariz. Jeanne je vzdrhtela: Pariz, papanov Pariz se naenkrat spremeni. V njem je poleg stri-cove hiše, poleg pisarne, poleg blazine tu4*1 Andrej. Jeanne tega ni vesela. iZdi se, da ona izgublja glavo. Pa je vendar hotela biti razsodna. — Čemu, Andrej? Zdajpazdaj bo on nazadnje le rekel: »Brez tebe ne morem.« Tedaj bo ona lahko ostala. Saj je še čas in parnik še ni odšel. Andrej pa je spet trd. — Delat. Pripravljat revolucijo, kakor tukaj. To zveni tako novo, tako absurdno, da Jeanne tiho vzklika. Pariz in revolucija. Ali je mogoče to spraviti skupaj? To je tako, kakor če bi papa nosil namesto trdega klobuka papaho. To je pa nemogoče! No, če pa Andrej to reče, se to pravi, da bo. Z ganljivim nerazumevanjem ona sprašuje: — To se pravi, da bo vse tako, kakor tukaj ? In Jeanne kaže na podrlije hiš, za katerimi pokrikava nora starka. (Dalje prih.) Pristni in pravi Malinovec zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki [množini po zmernih cenah tvornica KAVČIČEV €€ ALKO družba ai o. z. Ljubljana, Kolize) Akumulatorske naprave svinčena usedlina in pepel, stara med, baker, cink. Kupuje se vsaka množina. »Calin« k. d. Zagreb, Mandaličina 1. Inserati v ^Narodnem dnevniku" imajo velik uspeh I RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja E^IJ^OILE Rastlinska destilacija »FLORIAN* (Izdelovalec Edmund KavfiC) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 18 (KolUej) Vsaka pristna steklenica j* opre»Uena 1 originalnim podpisom: Ba pristno«* jam« Varujte ae ponaredb, ki se prodajajo mesto pristnega KovClCevega „ FLORI AN A"! MALI OGLASI. Za vsako besedo se pl**» 50 par. Za debelo tiska*« pa Din 1.—. Proda se mlad pes, prava rasa Doberman, čistokrven, z rodovnikom. Poizve se na Rimski cesti št. 5 pri hišniku. _______________ Premog - J?®11**1 t /M- * T *}' U —"kupimo iledeie knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pomole«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana. Odda se velika, zračna soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista. Oglašujte ▼ Narodnem Dnevnik«. tatajatelj: Aiek»nd*f Železnikar. - Urejuje* VUdtadr Svofk. - Za Uskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. V« v Ljubljani.