Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 2312. Stanovsko KI TOVARIŠ glasilo UJU. - PoverleniStvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Protizakoniti odlok. (V avrstvo avtoritete razrednega učiteljstva.) »Z ozirom na konkreten pri* mer, v katerem je šolski nadzor« nik logaškega sreza ukrenil, da se neki učenec III. razreda cerk« niške osnovne šole, ki je star repetent in moralno skrajno po« kvarjen, iz pedagoških razlogov premesti v začetku šolskega leta 1927./28. v VI. razred, a se je uči* teljski zbor omenjene šole temu ukrepu uprl, hoteč, da ponavlja imenoavni učenec (ki je bil že v 13. letu starosti) še nadalje III. - razred, in je na zadevne vloge izdalo ministrstvo prosvete, da ima sreski šolski nadzornik V Logatcu iz ped. did. razlogov nas čeloma docela prav...« Nimam namena kritikovati odredbe ve» likega župana ljubljanske oblasti z dne 1. marca 1928, P. br. 1473. Še manj si lastim pravico, da bi izpodbijal naziranje ministr« stva prosvete v tej zadevi. Ali, gorenji slu« čaj je tako zanimiv, da ne morem molče mi* mo njega. Zakaj? V gorenjem slučaju vidim kal, iz katere lahko v doglednem času zraste rastlinica, na videz čisto nedolžna, a s strupeno močjo, da opravi na pedagoškem in didaktičnem polju ono delo, ki ga opravi v detelji predenica, če je ne zadušimo pravočasno. Toda, lotimo se gorenje zade.ve brez strasti, t. j. čisto objektivno in samo v zmi« slu določil »Državnega zakona o ljudskih šolah« in »Izvršilnega predpisa k dokončne« mu šolskemu in učnemu redu«, ki sta pri nas še vedno v veljavi. O tem, če je učenec zrel, da prestopi v višji razred ali oddelek, odloča učiteljska konferenca; tako govori § 92. In v tem go« voru slišim, da je v ocenjevanju in razvršča« nju učencev učiteljski zbor — avtonomna instanca. Vem, da je v tem § dokaj določil, ki si jih razlaga lahko ,vsak po svoje; ali, glavni pasus pravj: če ima potrebno duševno zrelost, da more prihodnje leto slediti po« uku v višjem razredu ali oddelku. Kdo ver« jame, da je to pri star«yn repetentu in mo« ralno skrajno pokvarjenem učencu mogoče pri skoku iz III. nedovršenega razreda v VI. razred! Sicer pa tako ogromni skoki tudi po zakonu niso dovoljeni. Ob tem bi opozoril samo na določila § 95., ki zahteva marsikaj takega, kar je pri skoku čez tri razrede do« cela izključeno. In če bi bilo kaj takega po zakonu dovoljeno, je potem zamislek razre« dov, oddelkov iluzoričen. Sicer mi ni znano, če se je v tem slu« čaju postopalo po § 47. Ali, če se je, kdo ima odločiti v tem primeru? — Šolski nadzornik, ki vidi učenca 1—2«krat na leto, ali razredni učitelj (recte učiteljski zbor), ki ima učenca vsak dan pred seboj? — In kako bi mogla v tem oziru odločiti višja šolska oblast, če ne v zmislu § 47.? — Toda, kje je potem klasifikacija kot si jo je zamislil zakonoda« jalec ravno v zgoraj omenjenem § 92.? — Smemo v takem slučaju še govoriti o klasi« fikaciji z ozirom na individij? — Starost 13 let ne more biti za nobenega učitelja«vzgoji« telja merodajna poteza učenčeve individual« nosti. Kam ibomo zašli, če bomo sodili tako! In kdaj bomo dospeli potem do klasifikacije kot si jo je zamislil Ludwig Buckeley v »Schulreformi«? — (Vidi letnik 1927., zvezek 5., str. 251.—263.). Ali, »finis coronat opus«! — Mesto, da bi se v gornjem slučaju postopalo po §§ 82., 83., 84. in 85., pa se da moralno skrajno pokvarjenemu učencu nagrada, da preskoči kar tri razrede. Kaj v VI. razredu pa res ne more okužiti nobenega? — Ali vam je znan otrok v ti razvojni dobi? — Če vam je, mo« ram končati z besedami: »Videant consules!« X. Klasifikacija. Polagoma je klasifikacija zaspala. Razumljivo je, da je porazen uspeh 2. tromesečja javnost iznenadil. Polemika, ki je vsled tega nastala v dnevnem časopisju, je zato zanimiva, ker v izvajanjih vzroki ne« uspeha drug drugega pobijajo: srednješolsko učiteljstvo dolži osnovnošolsko, le«to spet srednješolsko', neučiteljstvo krivi učiteljstvo sploh, pedagogi kažejo na socialne razme« re, drugi trde, da so bile med vojno še mnogo slabše socialne razmere, pa so bolje študirali itd. Če zdaj zaključimo vsa ta izvajanja in skušamo najti kak izhod k ozdravljenju, smo tam, kjer smo bili: spet plavamo mirno in pokojno v istem toku dalje. Konec šolskega leta bo sicer nekoliko boljši — a bistvu sa« memu: vzroku slabega napredka se nismo nikakor približali, kaj šele, da bi ga skušali res dognati in nato preprečiti ali vsaj omiliti. Iz časopisnih člankov vidimo, da bi se širša javnost rada pečala z vprašanjem vzroka o slabem napredku; predvsem zato, ker se mnogo krivde neuspeha pripisuje staršem oziroma nešoli. Politično časopisje pa nika« kor ni pravo mesto, kjer naj bi se take stvari obravnavale; zato tudi marsikdo opusti misel o razglabljanju. S šolske in splošno vzgojne strani pa moramo to opustitev oziroma ta umik le obžalovati. Pred vojno so teoretično zacveteli rod« binski sestanki (Pribil). Tudi praktično so se izvedli poizkusi, toda najbrž se ponekod (po krivdi učiteljstva!?) niso obnesli, zato je ta najožja zveza med šolo in domom izostala. Danes pride v šolo le še tisti oče, ki sluti ne« varnost, da mu sinko prinese nezadostne re« de. Drugi starši, gotovo 70%, ne pridejo ni« koli do razrednika (ali le, kadar ga dobe slu« čajno na cesti!) in jim je vseeno, kakšno iz« pričevalo prinese dijak domov, da le izdela. Kaj šele, da bi se izanimali za vzgojna vpra« šanja! Zato je popolnoma napačno, ako poizku« šamo ta neuspeh z enim mahom in trenutno odstraniti. Začeti moramo spet pri kali, t. j. vso javnost, ki je udeležena na tem, moramo pritegniti k razmišljanju; moramo jo zainte« resirati, da bo znala ceniti domačo vzgojo in jo po pedagoških načelih izvajati. Najprej bi bila tu na mestu anketa, ki naj bi jo sklicala prosvetna oblast ali Peda« goška centrala v Mariboru. V tej anketi naj bi bili zastopniki staršev, nekaj upraviteljev, nekaj ravnateljev, zastopniki športa (ker se toliko povdarja o krivdi športa!), zastopniki ■železnice (vožnja po železnici in čakanje po postajah!), zastopniki cerkve itd. Seveda bi se moralo tu izbrati osebnosti, ki so strokov« njaki ali vsaj nekoliko pedagogi. Posamezne organizacije naj bi na vabilo določile najs.po« sobnejše člane za svoje referente pri anketi. Sklicatelji bi morali dati po že prestalih iz« kušnjah takemu referentu vprašanja, ki bi se jih moral poleg svojih izvajanj v poročilu dotakniti. Na ta način bi se vsaj deloma približali rešitvi. Če se danes sklicujejo razne ankete, ki so manj potrebne, je naša najnujnejša dolžnost, da se realizira tudi najpotrebnejša; saj se bo razpravljalo o doraščajoči mladini, od katere je odvisna cela generacija. To bi bil prvi in nujen začetek! V drugi vrsti pa naj bi učiteljski tisk po« skrbel za šolsko vzgojni politiški družinski list. Le«ta bi bil najlepša vez med šolo in do« mom! Poglejmo, koliko pozornosti obračajo naši družinski mesečniki vzgoji in šoli! Vse rubrike najdeš stalne, a o vzgoji le včasih ka« ka drobtinica. In še te drobtinice čita večina šele nazadnje in največkrat brez zanimanja. Polagoma moramo tudi v tem širšo javnost vzgojiti. Seveda bi morali v takem listu po« vdariti tudi praktično stran: morali bi otvo« riti rubriko z vprašanji in odgovori, t. j. ne« kako posvetovalnico s starši. Marsikdo bi se rad, n. pr. infornpiral o pogojih za razne iz« pite, o taksah, o* prestopih v druge zavode itd., toda nekateri so boječi, drugi so preko« modni, da bi stopili v šolo, ponekod pa tudi nikogar ni, ki bi jih izčrpno informiral. Jasno je, da bi moral list prinašati tudi dobre pri« spevke lajikov in ne samo učiteljstva. Toliko se govori o vzgojevanju v naših učilnicah! Kaj pomaga vsa pravilna, najmo« dernejša vzgoja v tistih 4—5 urah v šoli, ko je pa otrok potem celih 16—20 ur prepuščen drugačnim vplivom, ki dostikrat uprav na« sprotujejo onim v šoli. Kar odkrito priznaj« mo, da je komaj 20% staršev, ki bi vsaj pri« b ižno prav ravnali z otrokom. Zato stoji: Brez reforme domače vzgoje ni uspešne vzgoje v šoli! Tone Gaspari. i $e godi? IV. O reformi šolstva se pri nas ne govori prvič. Že pred 20. leti je spisal dr. Lončar dragoceno razpravo o tem. Vendar so vse lepe misli, ki jih je ibil razvil, že davno po« zabljene. Tudi pozneje se je o reformi še večkrat govorilo, a je vse ostalo le na papirju. Velikega reformatorja nismo dobili vzlic le« pim načrtom in dobri volji. Zdi se, da ga tudi ne bomo. Če kaj, nam dokazujejo do« godki zadnjega časa to več kot zadostno. Najprej smo doživeli neukusno pravdo, kdo je kriv neuspehov pri klasifikaciji II. trome« sečja v meščanskih in srednjih šolah. Obdol« ževali smo vsevprek ter se razgaljali do na« gega, javnost pa je gledala in si ustvarila svoje laskavo mnenje o šolstvu sploh in o učiteljstvu (od nižjega do višjega) še posebe. Potem pa je prišla razprava še o ljubljanskih osnovnih in meščanskih šolah v liste, pri če« mer se je ponovno pokazalo nezdravo na« spro-tje med onimi, ki imajo ves pouk v ro« kah, med učiteljstvom samim. Če bi šolniki razpravljali o šolskih in vzgojnih vprašanjih že z vso nepristranostjo ter bi se izogibali raznim medsebojnim očit« kom in očitkom o napakah poedinih šol, bi bilo zelo problematično, ali smejo take stvari v javnost. Tudi so razne trditve pavšalne, kakor je n. pr. ona, da so učenci meščanskih šol pokvarjeni in da stremijo za čim udob« nejšim življenjem. Če bi že bilo to res, kdo si ne skuša olajšati življenja, ki danes ni idr« lično? In kakšne sinekure dobivajo meščan« skošolski učenci, ki izhajajo večinoma iz pro« letarijata? Ako se že govori o šolskem vprašanju v javnosti, v našem dnevnem tisku, ki vzame vse preveč površno in brez resne volje, da bi se stvari izboljšale, pa se ne sme goditi to tako, da trpe interesi vsega učiteljstva. Če Učitelj začetnik dobi mesto, katero sam hoče. Uč. maturant Ciril Konečnik je napravil maturo s poskušnjo v letošnjem januarskem terminu. O tem je takoj zvedel Beograd ter je izrazil željo, da se ga namesti na IV. deški osn. šoli v Mariboru. Na pojasnilo, da ni na tej šoli nobenega praznega mesta in ne potrebe, ampak se ga namerava predlagati na večrazred-nico v lepem kraju ob železnici, pride iz Eeograda dekret o njegovi namestitvi v Krčevini pri Mariboru. Dekret je bil vrnjen, ker v Krčevini tudi ni nobenega prostega mesta. Sicer sta res dva razreda združena, a imata vpisanih komaj 40 učencev — oba. Naj se mu da mesto v Po-brežju pri Mariboru, kjer je razred brez učitelja, ali pa v Studencih, kjer je isti slučaj. Iz Beograda pa pride nazaj isti dekret z nalogom, da se mora namestiti Konečnika v Krčevini. Tako morajo v Krčevini razred s 40 vpisanimi učenci deliti ter obenem vreči starejšega učitelja z družino na cesto, ker ima začasno zasilno stanovanje v razredu. Govori se, da je rešitve te neverjetne uganke in briski-ranja prosv. oddelka iskati v tem, da ima Konečnik v Beogradu v pisarni prosvetnega ministra brata. Samolastnih dejanj neodgovornih oseb in početja vsakogar »na lastno pest« mora biti konec! >V interesu vsega učiteljstva smemo to zahtevati. Prihodnjič pridejo drugi slučaji na vrsto in še več. se medsebojno celo napadamo, bomo prav kmalu doživeli posledice. Ako drug drugega črnimo pred starši šolske mladine, prav go« tovo ne bo nihče izšel čisto opran iz take škandalozne kampanje, ampak bomo v krat« kem času doživeli popoln polom svoje vzgoj« ne avtoritete in s tem polom šole, pa naj je osnovna, srednja ali kakršnakoli. Če ni naše šolstvo tako, kakršno bi bilo lahko, smo tudi sami krivi. Napadamo se, namesto da bi stopili skupaj in se razgovo« rili o vsem, kar nam je skupno. Dr. Lončar pravi v začetku svoje razprave: »Temeljno napako zakrive oni, ki presnavljajo samo to ali ono stopnjo šolstva, dostikrat brez vsega ozira na celoto. Pravilno ravna oni, ki zida celoto. Šolstvo je ena veriga, držeča od naj« nižje do najvišje stopnje. Ona dosega svoj namen, teoretične in praktične uspehe, ako je organična enota, pri kateri ima vsak del svoj odmerjeni krog, ki pa je vzročno zvezan z drugimi v harmonično celoto.« Kdo bo to pnoto realiziral, če ne učitelj« stvo samo? Grešimo pa v samoljubju in v kastovskem razpoloženju vsak dan proti na« predku šolstva, ker sami nismo v stanu izedi« niti se o tem, kako pereče je šolsko vpraša« nje in kako ga rešiti. Tako daleč gremo, da ne vidimo več jasno in zamenjamo posledice in vzroke. Šolstvo v Ljubljani nazaduje z naglimi koraki, posebno v higijenskem po« gledu. Temu pa ni kriva niti ta, niti ona 'ka« tegorija šol, marveč gospodarstvo, ki je vse šolstvo strahovito zanemarilo. Za 93 razre« dov ima osnovna šola 59 učnih sob. To je naravnost vpijoče razmerje. Ljubljana se je izpred vojne razširila več kot za tretjino, šolskega poslopja pa ni zgradila ne enega, vzlic dejstvu, da niso bile razmere ¡zdrave niti pred vojno. Kdor misli, da je s tem kaj prihranil, se bridko moti. Zapravil je kapital ljudskega zdravja — naši otroci so šibki —■ Pošljite naročilnice za Mladinsko Matico! LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drugi razred. Vrt: Kaj raste na njihovem vrtu; kaj raste na šolskem vrtu; georgine; astre; kri« zanteme; turški klinčki; ognjiči; motci; kak« šne so vrtnice in krimzone; stebla in listi ocvetelih cvetlic; korenine vrtnih svetlic; katere cvetlice bodo rastle še drugo leto; katere ne bodo več rasle; katere korenine bodo ostale v zemlji; katere bo treba preži« miti v kleti; barve cvetic; število cvetnih li« stov; stebla; kaj nam da vrt za kuhinjo; ko« Jeraba, kapus, ohrovt, korenje, rdeča pesa, zelena, peteršilj, bučice, fižol, turški krom« pir; paradižnik; od katerih rastlin uživamo korenine, liste ali plodove. Sadni vrt: Koliko hrušk je na vrtu; koliko jablan; koliko češpelj; koliko češpelj so potrgali; kam so jih dali; po čem so jih prodali; sladkor v češpljah; seme v koščici; kožica; prah na kožici; na čem jih sušijo; kaj uhaja iz češpelj; kaj ostane v sadu; oka« jene suhe češplje; koliko so jih dali na lese; koliko so dobili posušenih češpelj; koliko su« hih češpelj smo dobili od ene kile svežih češpelj; moderna sušilnica; čigava je; ali so tudi tam češplje okajene; zakaj nima vsak take sušilnice; lahko bi si cela vas napravila eno samo; zadruga; češplje so olupili in na« pravili marmelado; kako delajo marmlado; kdo jo je delal; kaj so morali kupiti; katere posode so rabili; kam so spravili; s čim so zavezali; zakaj rabijo marmelado; namesto česa jo rabimo; iz neolupljenih češpelj de« lamo mezgo; mezga ¡na kruhu za otroke; ali mezga kaj stane; češplje so dali močiti za žganje; vretje; češplje niso več sladke; plin; goreča trska ugasne; ogljenčeva kislina; žga« nje v močenih češpljah; češplje niso več sladke; namesto sladkorja alkohol; kaj je bolje za otroke; .zakaj delajo žganje name« sto mezge, marmelade in suhih češpelj; ka« tere hruške so že otrgali; katere še rastejo; katere bodo spravili za zimo; zgodnje, je« senske in zimske hruške; jesenske hruške so bolje, če jih utrgamo, predno sa popolnoma zrele; kako pravijo raznim vrstam; katere so najboljše; katere so prodali; kam so jih prodali; po čem; kdo je spravil denar; ka« tera jabolka so že otrgali; listi na jalblani se sušijo; solnce sije na jabolka; jabolka rdijo in zorijo; katera jabolka so že dobra; katera bodo dobra šele pozimi; zgodnje, jesenske in zimske vrste; kam jih spravijo; zbiranje po vrstah; katere vrste si bodo doma obdr« žali; zakaj jih bodo rabili; po čem so jih pro« dali,; kam; ali so bile vse vrste po isti ceni; ali vsak posebe vozi prodajat; kupec v vasi; ikam Ibo prodal; njegov dobiček; zadruga prodaje; katere vrste je kupec najrajši ku« poval; katera vrsta je dala največ dobička; katere vrste bomo cepili; moderna sprava; prodaj v košaricah ali zabojčkih; jabolka prve, druge in tretje vrste; krhlji. Mošt: Katero sadje odberejo za mošt; okus in barva jabolčnika in hruškovca; sadni mlin; sadna stiskalnica; tropine; za kaj jih rabijo; peške; peške spravimo za sajenje; mošt v sodu vre; iz kipečega mošta v stekle« niči prestrezamo plin; goreča trska ugasne; oglenčeva kislina; sladkorja ni več; glivice; vino in alkohol. Travnik: Listne rožice; kako globoke so koTenine; trava je večletna; jesenski pod« lesek; gomolj in koreninice; bledi listi v zemlji; nožnica; cvetni listi; prašniki; stru« pena rastlina; živini škodljiva; cvete mora« mo potrgati; gomolje prevrtati z železno palčko. Ob vodi: Topol; jelša; vrba; trstika; visoki rogoz; lapuh; rapuh; omeila; zakaj rabimo vrbe; češarke; lapuh za prašiče; le« pivo v omelnih jagodah. Zemlja za lončnice Vrtna zemlja; črna gozdna zemlja; pesek; lesno oglje; žga« no apno; iz česa je nastala črna gozdna zem« lja; gnoj in zemlja na vrtu; iiz česa je lesno oglje; travniška zemlja pri vrhu; iz česa je nastala zgornja črna plast na travniku; rast« linske snovi; v pesku in apnu ni rastlinskih snovi; mešano zemljo za lončnice večkrat mešamo. Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"! in zameta denar v obliki zmanjšane delovne moči vseh, ki se danes uče. Kar mesto pri» hrani, izgube meščani na svoji mladini in še veliko več. Kdo je bolj poklican, da pregleda, kako je s šolo, in zahteva, kar je potrebno, da pri« demo iz vse šolske bede, kot učiteljstvo sa» mo, in sicer vse, od vrha do tal? A zato je treba predvsem enotne organizacije, to se pravi stalnih stikov vseh, ki delajo in se tru» dijo z najboljšimi nameni po vseh sloven« skih šolah. Ako je potrebna zveza vseh dr« žavnih nameščencev, je potrebno skupno delo vsega slovenskega učiteljstva vseh šol še bolj. Ali smo res tako majhni, da ne «moremo take korporacije v svojo korist in v korist šolstva? Ali so dostojnejše ^nespametne pravde po časnikih od skupnega nastopa močne, avtoritativne korporacije? Ali ne bo šolstvo rapidno nazadovalo, ali ne bo položaj učečih vedno slabši, če ne bomo skupnih vprašanj reševali skupno? Vse učiteljstvo je dolžno resno premi« sliti te stvari in izvajati posledice, če mu je kaj do resničnega napredka našega šolstva in če mu je do izboljšanja lastnega gmotne» ga in moralnega položaja. Ako bo to naredilo, bo mogoče rešiti tudi vprašanje klasifikacije in še marsičesa drugega. J. P. Delovanje ožjega sosveta UJU - Poverjeništvo Ljubljana. (Poročilo iz seje dne 24. marca 1928.) Otvoritev. Poverjenik tov. Andrej Skulj otvori sejo, pozdravi navzoče, ugotovi sklepčnost in opraviči gospo Godčevo ter preide na dnevni red. Tajnikovo poročilo. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da šteje naša organizacija danes 161 članov več nego na koncu prejšnjega poslovnega leta. Večina okrajnih učiteljskih društev se točno ravna po okrožnici poverjeništva štev. 289. 5 društev je doslej zborovalo po štirikrat, 20 po trikrat in 7 društev po dvakrat. Neka» tera društva pa ne upoštevajo okrožnice in ne pošljejo svojega poročila po več mesecev, kar je vsekako graje vredno. Pri vodstvu poverjeništva smo imeli 11 posvetovanj. Teh so se skoro redno udeleževali tudi načelniki odsekov. Od zadnje seje ožjega sosveta smo rešili nešteto osebnih zadev. Omenim naj le glavne: Posredovali smo pri prosvetnem od' delku za kontraktualne učitelje, za učiteljice Kneislovo, Malavašičevo, Hitijevo, Zemlja» kovo in Jakšetovo. Obravnaval se je slučaj M6derndorfer«Knaflič, napravili smo potreb« ne korake za imenovanje oblastnega šolskega nadzornika v Ljubljani in Mariboru iz osnov« nošolskih vrst ter odposlali spomenico iza iz« plačilo potnin sreskim šolskim nadzornikom. Napravili smo obširno vlogo o preganjanju učiteljev v prevaljskem okraju. Z ozirom na naše materijalne zadeve naj omenim, da smo odposlali vlogo za brezplačno stanovanje in kurivo ter za brezplačno zdravljenje v bol« niči, zaradi selitvenih stroškov in prevedbe kronskih upokojencev. Predložili smo tudi prošnjo za priznanje podpore »Popotniku« in »Zvončku«. V januarju je bil občni zbor Zveze državnih nameščencev. Našo organi« zacijo zastopajo poverjenik Skulj, urednik Dimnik in blagajnik Grum. Tudi Zveza je posredovala v mnogih skupnih zadevah ter se zavzemala za koristi, ki so skupne vsem dr« žavnim uradnikom in se moramo zatorej iza nje skupno boriti. Predložili smo Izvršnemu odboru UJU načrt novih pravil in ponovno opozorili na naše predloge glede šolskega zakona. Merodajne kroge smo zainteresirali za nadaljevalno šolstvo sploh. Napravili smo vlogo na oblastni odbor za podporo, da bi mogli poslati svojega zastopnika na medna« rodni učiteljski kongres v Berlin. Pevski zbor UJU, ki ga organizacija podpira, je priredil koncerte v Zagrebu, Ljubljani in v Celju. Vsi so nepričakovano lepo uspeli. Delegacija mi« nistrstva financ v Ljubljani nam je na našo vlogo odgovorila, da je treba šolske izkaze kolekovati. Pozvali smo članstvo, da zbira prispevke za Dijaški dom v Beogradu in čla« ne za »Mladinsko Matico«. Podpisali smo spomenico, da ostane naša univerza neokr« njena. Odposlali smo dopise na ravnateljstva učiteljišč v Ljubljani in Mariboru, da nam omogočijo ožji stik z učiteljiščniki. Maribor« ska društva smo pozvali, da se udeleže po svojih delegatih sestanka, ki ga je sklicala Narodna odbrana. Na društva smo poslali več okrožnic organizačnega značaja. Za ma« riborsko oblast smo ustanovili šolskoupravni odsek. Na temelju tajnikovega poročila so se napravili sledeči važnejši sklepi: Ustanovitev obrambnega sklada naj se prepusti gospodarskemu svetu v razmotri« vanje, ki stavi nato primerne predloge. Poverjeništvo naj zahteva pri Izvršnem odboru UJU v Beogradu, da se vrše seje po« verjenikov redno vsak drugi mesec. Ožji sosvet daje svojim zastopnikom v Glavnem odboru nak>g, da interpelirajo gle« de priglasitve celotnega udruženja v učitelj« sko internacionalo, ne da bi prej o tem vpra» šal za mnenje posamezna poverjeništva in da bi sklepala prej o tem glavna skupščina. Načelno ni proti vstopu. Zaradi kolekovanja izkazov naj se po« verjeništvo ponovno obrne na ministrstvo. V vlogi naj se sklicuje na dijaške izkaze sred« njih šol, ki se tudi ne kolekujejo ter na to, da so takse za šoloobvezno deco protiustav« ne. Pri poslancih naj se započne akcija, da se ta določba v taksnem zakonu izpremni, oziroma ukine. Vsi slučaji, ki so se dogodili v preteklem letu vsled krivičnega premeščanja učitelj« stva, naj se zbero in odstopijo šolskouprav« nima odsekoma v Ljubljani in Mariboru. Pri obeh se osnuje še personalna sekcija. Oba prosvetna oddelka naj se naprosita, da dasta listo kompetentov na razpolago za« stopnikoma učiteljstva, članoma namestilne komisije, še pred sejo namestilne komisije, da jo moreta proučiti in utemeljiti svoje predloge. Na ministrstvo naj se napravi vlo>« ga, v koliko so člani namestilne komisije na« pram organizaciji vezani na uradno tajnost po čl. 91. čin. izak. Prosvetni oddelek v Mariboru naj se na« prosi, da da možnost zastopnikoma osnovne« ga in meščanskošolskega učiteljstva, da gla« sujeta v namestilni komisiji skupno oba z a K. & E. Skabernè Ljubljana » o « <5 O JS eo 5 ••ä co O 6 o Si •Si. C 'S <5 t-§■ «s. e Co te O 5 £ Sí ? © o •ûî C S « «o Največja izbira češkega in angleškega sukna. Šolske zvezke, plsanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in UžiteSi. konvikta v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.