npSOKOLIC I
НдСОКОЛИЋ 8
»јуЈРт&кгг:'*': ! ■ .        U
ЈОВАН УДИЦКИ:
Нова
песма соколска.
Врстајмо се, браКо драга,
У соколски братски строј!
У њему je жива снага,
Koja рађа нови сој.
Умор за нас није страх,
Док у нами живи дах.
Здраво! Напред снагом свом, свом И мишицом соколском!
K'o Соколи сви смо браћа,
Сви имамо један тип,
У слогу нас братство свраћа,
Јер у снопу јак je прут.
Слога нам je само спас. Послушајмо њезин глас!
Здраво! Напред снагом свом, свом И мишицом соколском!
Ко je Соко мора бити Увек трезвен, частан, прав,
Да ra снажно тело кити,
Чисто срце и дух здрав.
Стигне ли нас удес крут,
Биће прогнан сваки пут.
Здраво! Напред снагом свом, свом И мишицом соколском!
Ту je снага, ту je воља,
Да бранимо род и дом:
Од Љубљане до Битоља Снагом силном као гром.
Нек задиви цео свет Наш соколски братски лет!
Здраво! Напред снагом свом, свом И мишицом соколском!
Пева се као »Малена je Фрушка Гора«.
Na kraljevi poroki.
ne 4. in 5. junija — na binkoštne praznike — je priredila Sokolska župa v Beogradu svoj prvi župni zlet. Tik pred kraljevo poroko, ko se je prestolno mesto z vso naglico pripravljalo za dostojen in svečan sprejem naše prve kraljice, je praznovala Beogradska Sokolska župa svoj prvi sokolski praznik in prvikrat so domače sokolske vrste nastopile v večjem številu in pokazale po vojni reorganizirano jugoslovensko Sokolstvo pri svojem delu. Nebroj tujcev je bilo te dni že zbranih v Beogradu. Mesto je imelo že svečano lice, na mnogih krajih pa so se vršile še zadnje olepšave in popravila. Vse to je bilo vzrok, da župni zlet ni prišel do take veljave, kakor bi io bil dosegel ob navadnem času, vzlic temu pa se mora priznati- da je bil zlet dobro pripravljen ter se je izvršil v popolno zadovoljnost Sokolstva in občinstva in župa 'lahko s ponosom gleda na svojo prvo večjo prireditev.
Nedelja 4. junija je bila posvečena sokolskemu naraščaju, ki se ga ’je zbralo lepo število na telovadišču za osnovno šolo poleg Saborne cerkve. Od tu se je vršila povorka naraščaja po mestu. Sokolskemu Jiaraščaju se je pridružila mladina vseh osnovnih šol v Beogradu in skavtska organizacija. V povorko so bili uvrščeni avtomobili, na katerih so bile razne skupine dece, predstavljajoče Sokolstvo, skavtsko taborišče, palčke itd. Posebno pozornost in veselje so vzbujali Sokoliči-ko-•n jeni ki na papirnatih konjih. Črez pas so si nataknili iz lepenke izrezane in pobarvane konje ter so hodeči po tleh poskakovali kot konji, •izgledalo je, kakor da sedijo v sedlih. — Popoldne je bila javna telovadba naraščaja na telovadišču, ki je obenem prostor za športne prireditve. v Košutnjaku poleg Topčiderskega parka. Ves vzpored javne telovadbe 'je izpolnil naraščaj sam. Moška in ženska deca je igrala razne igre in izvajala raznoterosti, nato pa vaje z okrašenimi loki in vaje s palicami, oboje'predpisane za vsesokolski zlet v Ljubljani. Oba oddelka sta posebno točno izvajala prvi sestavi, tudi nastop k tem vajam je bil dober, jzvzemši kritje pri ženski deci. Ženski naraščaj je nastopil na gredi. K dolgo kolebnico in z rajalnim nastopom, moški naraščaj pa je izvajal razne skupine in proste vaje, en oddelek tudi redovne vaje v vodu jako precizno. Proste vaje moškega in ženskega naraščaja so bile po večini jako dobre. Splošni utis, ki ga je napravil sokolski naraščaj s svojim prvim nastopom, je bil zadovoljiv in si je pridobil s tem gotovo
'ЗГТГТИГ1
novih prijateljev in sotelovadcev. Nastop je posetil minister prosvete
g.	Pribičević, bivši starosta Beogradske župe minister n. r. br. Ljuba Jovanovič, predsednik narodne skupščine dr. Ribar in mnogo drugih dostojanstvenikov, med njimi tudi zastopniki tujih držav.
Drugi dan zleta so bile dopoldne skušnje, nato povorka po mestu, popoldne pa javna telovadba članstva in dveh oddelkov naraščaja. Tudi članstvo je izvajalo vse vaje prav dobro, posebno sta ugajali »Devetki« članov <in članic. Ves nastop je pričal, da se župa vestno pripravlja za vsesokolski zlet v Ljubljani in da ima vrle sokolske delavce.
V torek dne 6. junija so pričele poročne slavnosti, pri katerih je tudi Sokolstvo častno sodelovalo. Popoldne je bil določen prihod kraljeve neveste. Na savskem pristanišču pod Kalimegdanom je bil pripravljen most, na katerem so pričakovali vsi dostojanstveniki prihoda romunske kraljeve ladje. Sokolstvo je bilo postavljeno poleg mostu, vsenaokrog pa se je zbralo tisoče občinstva. Viharno pozdravljen se je pojavil na mostu s svojim spremstvom naš kralj. Kmalu nato je strel iz Kalimeg-dana naznanil, da se bliža rumunsko kraljeva jahta, na kateri se vozi kraljeva nevesta Marija v spremstvu svojega očeta, matere in drugih ožjih sorodnikov. Vzdignilo se je okoli 30 aeroplanov in hidroplanov ki so obkrožili savsko pristanišče in bližnjo okolico. Na levem bregu Save zasidrani monitorji so s topovskimi streli pozdravljali nevesto. Počasi Гт veličastno je plula kot labud bela ladja proti savskemu pristanišču obdana in spremljana od jugoslovanske donavske {lotile. Aeroplani so se spuščali nizko nad kraljevo ladjo in jo obsipavali z venci in cvetjem. Na visokem krovu je stala .mlada nevesta obdana od svojih sorodnikov. Iz tisoč grl je zaoril pozdrav bodoči kraljici. Vdjaška godba je zaigrala rumunsko in našo državno himno. Zavladal je mir in vse je nestrpno pričakovalo, da vidi mlado kraljico. Kralj Aleksander s svojim spremstvom je korakal po mostu, da prvi pozdravi svojo nevesto. Ko je ladja ■pristala, je vstopil na krov in veselo ga je sprejela runmnska kraljeva »rodovina. Po izstopu raz ladjo so jih pozdravili zastopniki mesta in drugi zbrani domači in tuji predstavniki. Vstopili so v vozove in avtomobile in razvila se je veličastna povorka, ki je spremljevaila visoke goste v kraljevi dvor. Zvečer so priredila pevska društva in Sokolstvo pred dvorom veliko bakljado. Mesto je bilo čarobno razvetljeno in okrašeno z našimi in romunskimi zastavami. Ko so pevci odpeli svoje pesmi, sta kralj in njegova nevesta pristopila k oknu in se zahvaljevala za pozdrave, ki jih je zbrano občinstvo burno pošiljalo proti kraljevemu dvoru.
V	sredo ob V2I2. uri je bil sprejem številnih deputacij na dvoru.
V	krasni dvorani so bili zbrani kralj in nevesta ter rumunski kralj in kraljica s svojo hčerko. Veličasten sprevod se je pomikal skozi
dvorano in se poklonil mlademu paru. Vsa zastopstva so bila razdeljena na več skupin. Najrazličnejše narodne noše so se pojavljale v dvorani.
V	S. skupini je bi1!a uvrščena sokolska deputacija, na čelu ji zastopstvo Jugoslov. Sokolskima Saveza.
Popoldne so bili športni in sokolski nastopi, ki jih je posetl tudi kralj in bodoča kraljica. Na telovadišču v Košutnjaku so priredili sport-iniki mednarodni lahkoatlet'ični miting Rumunija—Jugoslavija, pri' katerem so pokazali v metanju krogle, diska in v skoku ob palici lepe uspehe. Med izvajanjem lahkoatletičnih vaj sta prispela na telovadišče kralj in nevesta. Člani in članice, ki so čakali prpravljeni za nastop k prostim vajam, so nastopili, med tem pa so se vršile tudi lahkoatletične. vaje. Sokolstvo in športniki so pozdravili visoka gosta. Proste vaje niso •sle tako dobro kakor na župnem zletu. Telovadci in telovadke so bili izmučeni od dolgega ča'kanja in nekoliko razburjeni. Kralj in kraljica sta z zanimanjem sledila izvajanju telovadcev, zaradi pomanjkanja časa sta se kmalu odpeljala, ta dan je bilo namreč mnogo prireditev, ki sta jih hotela videti. — Telovadbo je pose til tud načelnik ČOS br. Jindra Va-niček iz Prage, ki je prišel kot soposlanec češkega vojnega ministrstva na kraljvo poroko. Tudi njega je Sokolstvo bratsko pozdravilo.
V	četrtek na dan poroke je bilo zgodaj zjutraj vse na nogah. Občinstvo je zavzelo že pred 8. uro svoje prostore na tribunah in ob cestah, koder se je premikal kraljevi sprevod proti Saborski cerkvi. Sokolstvo je tvorilo špalir na najlepšem delu mesta. Pred hotelom »Moskva« je bila postavljena visoka tribuna, vrhu katere je stal br. praporščak s svojim praporom, po vsej piramidi pa so bile nameščene članice in ves sokolski naraščaj, ob vznožju pa članstvo. To je bil »živ šopek«, ki ga je poklonilo Sokolstvo mladi kraljici. Ta skupina, ki je bila najlepša v vsem mestu, je vzbujala splošno občudovanje in zanimanje za Sokolstvo.
Veličasten je bil sprevod svatov, ki je vodil mla'di par v cerkev in •iz cerkve. Sprevod sta otvorila dva jezdeca Sokola, za njima je jezdil s praporom kraljevi barjaktar. Nato so sledile na konjih skupine v slikovitih in bogatih narodnih nošah Arkarov, Bunjevcev, Sumadijcev, bosanskih begov, Gorenjcev in mnogih drugih, potem 'kraljevi gardisti, za njima pa v krasnem vozu kralj in kraljica ter nebroi vozov in avtomobilov domačih in tujih svatov, zastopnikov vseh evropskih držav. Med povorko iz cerkve je ^pričelo za kratko dobo deževati 'n ljudstvo je bilo s tem jako zadovoljno, ker po srbskem pregovoru pomeni dež na dan poroke srečo za novoporočenca.
Tako sta se združila za skupno pot življenja naš kralj Aleksander m rumimska princesa Marija, izza tega dne je naša kraljica, prva kraljica Jugoslavije. Lepa po duši in telesu, plemenita v mišljenju in v dejanjih. Ju je z iskrenim navdušenjem pozdravila vsa domovina. Tudi jugoslo-
venski sokolski svet se radostno pridružuje neštetim množicam, ki žele ?z poštenega srca in čiste duše zdravja, zadovoljnosti in sreče mladima poročencema.
Sokolići in	Sokoličice	se spletamo v	živ venec jasne in vesele mladosti ob kraljevski dvojici. Prešinjeni z	globoko sokolsko zavestjo,	hočemo izuriti in	utrditi do	najvišje mere	popolnosti svoje telesne in	duševne moči, da	poraste iz	nas zdrav in zvest rod v hrambo, čast in	po-
nos domovine!
j'OSI P JERAS:
Sokolić — komita.
(Dalje.)
ako lepe sanje je imel naš mali Dušan prvo noč svojega komitovanja. Vedrega obraza in čilo je skočil zjutraj na noge. Ozrl se je okoli in videl čičo Mata, ki je urejeval vse potrebno za odhod. V vsem taborišču je vladalo živahno vrvenje. Komiti so tekali sem in tja-urejevali so stvari, čula so se povelja oficirjev — a zlato solnce je sipalo svoje blagodejne žarke na branilce domovine.
Prišel je čas odhoda. Trobentači so zatrobili zbor. Kratka povelja oficirjev: v razvoje, v četvero-rede. in že so bili vsi komiti urejeni po četah. Godba se je postavila na čelo.
Godba je zasvirala koračnico in 540 teles broječa četa je namerila korak v ono smer, proti onemu polju, kjer se je imela odločiti usoda vedno teptane in preganjane Srbije in usoda nas, od Avstrije zasužnjenih Jugoslovenov.
Da ste videli našega Sokolića Dušana, njegov sokolski pogled- kako mu je drhtelo srce ponosa, kako je izbočil mlada prsa, vzravnal telo in kako samozavestno je 'držal korak s svojim čičom Matom. Odmevali so koraki po beogradskih ulicah in vkljub ranemu jutru so meščani iskreno pozdravljali odhajajoče junake.
Beograd je bil kmalu za nami, godba se je vrnila v mesto. Solnce se je dvigalo vse više in više na nebesnem svodu. Iz prijetnega jutra ije postal vroč dan. Znojne kaplje so padale curkoma raz naše obraze. Vzlic napornemu korakanju po jako prašni cesti je v odmorih veličastno zadonela dobrovoljska pesem »Hej trubači« in budila v narodu, ki nas j c medpotoma pozdravljal, upanje na zmago.
Dušanu je šlo spočetka prav dobro. Nič še ni čutil utrujenosti; na vztrajnost in izdržljivost je bil navajen iz sokolske telovadnice. Crez nekoliko ur korakanja ga je začel puškin jermen rezati v ramo — saj tudi ni nič čudnega, kdaj pa je on uos'1 puško — zato je naprosil čičo Mata, da mu je nesel puško. Takoj se je počutil lažjega in svobodnejšega pri korakanju. Saj so pa tudi starejši od Dušana omagovali posebno zaradi hude vročine. Takoj prvega dne smo imeli v četi dva mrtva dobrovoljca ; padla sta med pohodom zadeta od solčarice in takoj umrla. — Dolgi pohodi v vročini in posebno po cesti na debelo pokriti s prahom so jako naporni.
Šli srno v smeri	proti mestu	Valjevu in	smo prehodili	prvega dne
50	km. Blizu sela P.	je precejšen	travnik, na	katerega smo	se vrgli vsi
utrujeni k počitku. Ker nismo imeli niti šotorov, niti odej, smo se pokrili z vojaškimi suknjami.
Dušan je legel poleg svojega varuha, katerega nikakor ni zapustil. Spraševal ga je, kdao' bomo prišli na fronto, da ne bo treba več korakati. poznalo se mu je, da je že utrujen in sam pri sebi se je začel liatihoma kesati, zakaj je odšel od doma. Vendar je bilo hrepenenje, videti kaj je v resnici vojska, močnejše od utrujenosti. V razmišljanju o tem in onem je sladko zaspal in kmalu nato tudi čiča Mato.
Bledi mesec je plul visoko na nebu in obseval zeleno naravo. V bližnjem gozdičku stoletnih hrastov je skovikala sova, tuintam je motil nočno tišino pes-čuvaj... »Pravica mora zmagati«, so šepetali počivajoči dobrovoljci.
Naslednjega dne	simo prišli v	Valjevo, ki	je med vojsko	silno trpelo.
To	je prijazno mesto	in ima jako	lepo okolico. — Skozi to mesto, v ka-
terem je bila nastanjena vrhovna komanda za zapadno bojišče, so se pomikale številne srbske čete. Zato je bilo v njem živahno vrvenje, kakršno pač vlada v krajih blizu fronte. Tu smo videli tudi sedanjega našega kralja Aleksandra I. in njegovega brata Jurija, ki je bil eden najhrabrejših vojakov in ki je bil nekolikokrat ranjen.
Srbija je do izbruha svetovne vojne komaj dokončala balkansko vojno 1912. in 1913. leta, t. j. vojno s Turki in Bolgari; ni imela niti dovolj časa, da se odpočije in popravi, a že je nastopila nova vojna z mnogo večjim sovražnikom, z bivšo Avstrijo. Zanimivo pa je, da ni malo Srbijo popolnoma nič prestrašila ta napoved vOjne. Srbi so se zbiral' mirno in neustrašeno, da branijo svojo zemljo. Vedeli so, da stoji na njihovi strani mogočna Rusija, ki je vedno ščitila malo Srbijo. Zato so šli v boj z geslom: Samo preko naših mrtvih teles bo mogel priti sovražnik v notranjost Srbije. — »Kako pa naj tudi obupamo in se udarno sovražniku, ko imamo vendar "toliko lepih primerov o ljubezni
do domovine« — so govorili hrabri vojščaki med seboj m pri tem kazali na malega Dušana, ki si je ogledoval v spremstvu čiče Mata Valjevo. V boj za zmago!
Že naslednjega dne smo krenili iz Valjeva v severozahodni smeri proti Drini, reki, ki deli Srbijo od Bosne. Korakali smo v neznosni vročini, podnevi in ponoči, kar nas je vse silno utrudilo. Mladi Dušan bi gotovo tega ne izdržal, če ne bi bil predal vsega: kar je nosil čiči Matu. Korakal je z vedno večjim hrepenenjem na bojišče. Nič se ni bat, čeprav mu je povedal čiča Mato, kako padajo na bojišču vojaki ranjeni in mrtvi na zemljo. Mislil si je, če ne bom sam kos sovražniku, mi bo pa pomagal Mato, ki je tako močan. Govoril je sam sebi: Eh kaj! Naša četa se bo srečala s sovražnikom, udarila nanj z vso silo, premagala ga bo — in konec vojske bo! On bo pa zasedel krilatega vranca, udrihal bo na levo in desno po sovražnih vojakih in hitel oznanjevat v vse jugoslovanske pokrajine: Zmagali smo! Tako bo, kot je sanjal...
Ponoči smo prišli na srbski breg reke Drine. Uro hoda od izliva Drine v Savo smo se postavili ob reki v bojno črto in dobili nalogo, preprečiti na tem prostoru prehod avstrijskih vojakov na srbska tla. Levo in desno od nas so bile razne druge čete komitov in takozvani treći poziv, možje 40—50 let iz tukajšnih krajev. To so bili večinoma poljedelci, ki so takoj ob napovedi vojske prijeli puško v roke in se postavili na mejo. Srbija ni imela dovolj železnic, da bi hitro postavila svojo armado na mejo. Srbske redne čete so morale prehoditi večkrat nekoliko sto kilometrov, preden so prišle na bojišče.
Tako smo bili prvič v neposredni bližini sovražnika; samo reka Drina nas je ločila.	(Konec prihodnjič.)
ELZA SKALERJEVA:
Vaje na gredeh za žensko deco.
Dve gredi sta postavljeni vzporedno v razdalji enega koraka druga od druge.
Pri vsaki gredi stoji z vnanje strani s čelom proti gredi
< 5 ali 6 telovadk. Od gredi so oddaljene za kratek korak v
< srednjem razstopu; pri prvih dveh vajah so z nasproti stoječimi v vmesnem razstopu. (Glej sliko!)
>
>
>
>
>
^ Vaje se lahko izvajajo na godbo v % taktu. Prvi dve ^ vaji izvajajo lahko vse telovadke kakor je pisano, ali pa:
<	prve kakor je pisano, druge obratno; tretjo vajo izvajajo prve kakor je pisano, druge obratno.
Vsaka vaja se vadi štirikrat.
1. vaja.
I. takt. 1. Prednožna stoja, 1. na gredi — predrooiti h. p.,
2. z nogama drža — zmeren zaklon — vzročiti h. p.,
3. drža,
II. takt. 1. V'2 obr. v d. — odročiti dl. p.,
2. I
^ j drža,
III. takt. 1. V> obr. v 1. in čepna opora za-nožno z d. (I. skrčena na
gredi, roki na gredi),
2. s prenoženjein 1. ležna opora za rokama,
3. drža.
IV. takt. 1. zanožiti z d„
2. prinožiti z d.,
3. s poskokom sonožno čepna opora,
V.	takt. 1. vzravnava — odročiti gor h. p. (dlani spredaj) — zmeren zaklon,
2. prednožna stoja, d. na gredi — z rokama drža,
3. drža,
VI.	takt.	1.	vzklo,n, V-z obr. v 1. — z velikimi	čelnimi loki gor odročiti
h.	p. — odklon v 1.,
2. drža,
3. vzklon, V2 obr. v d. — vzročiti p. p., z d. po najkrajši poti. z 1. skozi priročenje,
VII. takt. 1. vstop z d. na gred, zanožiti z 1. — zaročiti p. p.,
2. seskok napreij v počep — predi»očiti-
3. vzravnava — priročiti,
VIII.	takt.	1.	=	Vil. 1. naprej na drugo gred,
2.	=	VII. 2. in takoj vzravnava —	priročiti,
3.	Vi	obr. v 1.
2. vaia.
I.	takt.	1.	V2 obr. v	d. —	odnožna stoja. 1. na gredi — odročiti dl. p.,
2.	z nogama	drža	— z 1. roko drža, z d. veliki čelni krog gor
do odročenja dl. p.,
3. vzročiti p. p. (z obema rokama).
II.	takt. 1. počep odnožno z d. (1. skrčena na gredi) — odročno skrčiti, roke na tilniku, hrbta zadaj),
2. drža,
3.	z nogama	drža	— suniti v vzročenje p. p.,
III.	takt.	1.	vzravnava	z 1.	do odnožne stoje, 1. na gredi — predročiti
v 1. h. !).,
2.	drža,
3.	-Vi obr. v 1. — s prisunom 1. spetna stoja — skozi priroče-nje odročiti dol h. p.,
IV.	taikt. 1. vstop z I. na gred. z d. zanožiti — vzročiti p. p.,
2. seskok naprej v počep — predročiti,
3. vzravnava — pr'ročiti,
V.	takt. 1. vsed na gred — narti nog opreti pod nasprotno gred — prijem z obema rokama za sred, hrbti rok naprej obrnjeni. > I
^ | počasi zaklon do vodoravnega položaja-
VI. takt. 1. vzklon v sedu — nogi na tla — z rokama drža,
2. drža v sedu — skozi predročeanje vzročiti h. p.,
3. vzravnava do spetne stoje — skozi predročenje priročiti,
VII. takt. 1. vstop z 1. na drugo gred- zanožiti z d. — vsaka prva 'in
druga se primeta za 1. roki, d. drža,
2. Vi obr. vi. — s prisunom d. do spetne stoje na gredi —
1.	roki drža, prijem za desni roki (lehti prekrižane v pred-ročenju not dol).
3. drža,
VIII.	takt. 1. s spuščanjem rok seskok navzad v počep — predročiti p. p,.
2. vzravnava — priročiti,
3. drža.
3 vaja.
Pri teij vaji stoj'jo druge nasproti prvim (prve in druge se krijejo). Prve izvajajo vajo kakor je pisano, druge obratno (izjema IV. 3.).
I. takt. 1. prednožna stoja. 1. na gredi — predročiti h. p.,
2. z nogama drža — 1. roka drža. z d. veliki bočni krog dol do predročenja h. p. in spojeno-
3. Vi obr. v d. do odnožne stoje, 1. na gredi — 1. odročiti, z d. skozi priročenje odročiti h. p.,
II. takt. 1. vstop z 1. na gred do prednožne stoje z d. — z 1. roko
drža v odročemju :in prijem za ramo druge telovadke, d. odročno upogniti, prsti na tilnik (hrbti zadaj).
? I
3.	| drža'
III.	takt. 1. prenos teže telesa na d. nogo, poklek z 1. — 1. roka drža — d. odročiti h. p,-
2. drža,
3. d. roka v bok,
IV.	takt. 1. vzravnava do zanožne stoje z 1. — roki drža,
2. s V'i obr. v 1. in prisunom 1. spetim stoja na gredi — pred-ročiti gor nasproti stoječi telovadki se primeta za roki,
3. seskok naprej malo v d. (tudi vse druge seskok malo v d.) priročiti,
V.	takt. 1. Vz obr. v d. — odtočiti dl. p.,
2. z nogama drža — upogniti odročno, prsti na ramah, hrbti gor,
3. suniti v vzročenje p. p.,
VI. takt. 1. veliki čelni lok soročno v d. do priročenja — s V2 obr. v 1.
in s stajo skrčeno prednožno z 1. na drugo gred — vzročiti skozi predročenje p. p.,
2. vstop na gred, s prisunom d. spetna stoja na gredi — od-rooiti, prijem za rame zraven stoječe telovadke, krajne odročijo z d.,
3. drža,
VII.	takt.	1.	z nogama drža	— vzročiti	p. p.,
2.	seskok naprej	do počepa — predročiti	p.	p.,
3.	vzravnava —	priročiti,
VIII.	takt.	1.	skrižna stoja z	'1. spredaj	— odročno	skrčiti, prsti se do-
tikaijo ram, in spojeno,
2. 1h obrat v d. do spetne stoje — skozi vzročenje in predro-ročenje priročiti,
3. drža.
GLASNIK.
I.	jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1922.
Vzpored naraščajevega dneva dne 23. julija t. 1.
22. julija prihod naraščaja v Ljubljano. Zvečer pozdravni večer češkemu naraščaju.
23. julija ob 6. uri zjutraj tekme na« raščaja J. S. S.
Od 7. do 8. ure skušnje češkega na* raščaja moškega in ženskega.
Ob 8. uri skušnje naraščaja J. S. S. Ob ‘/»11. uri nastop k povorki.
Ob 11. uri povorka.
Popoldne:
Ob 3. uri se zbira naraščaj v gardero* bah na telovadišču.
Ob 4. uri začetek javne telovadbe:
1. proste vaje moške dece;
2. proste vaje ženske dece;
3. proste vaje moškega češkega naraščaja
4. proste vaje ženskega češkega naraščaja
5. proste vaje moškega naraščaja J. S. S.
6. proste vaje ženskega naraščaja J. S. S.
7. vzorne vrste češkega in jugosloven* skega naraščaja na orodju in igre.
Zvečer gledališče in razni koncerti.
V	ponedeljek, dne 24. julija: dopoldne:	ogledovanje	mesta, razni
koncerti, izleti na Bled.
popoldne: gledališče in koncerti.
__ Zvečer, oziroma dne 25. julija odhod naraščaja domov.
Navodila železniškega odseka na dan naraščaja dne 23. julija 1922.
Za dan naraščaja se dajejo v znanje sledeča navodila železniškega odseka:
1. Vsa ona društva, ki so pravočasno prijavila za 23. julij udeležbo svojega na« raščaja in dece, dobe na podlagi prijave nega števila toliko železniških potovalnih legitimacij, kolikor udeležnikov so javila.
2. Legitimacije izroči društveni odbor voditelju transporta, ki jih nato razdeli med udeležnike.
3. Legitimacije za naraščajski dan so bele barve in imajo v levem gorenjem kotu natisnjeno rimsko I. Njih veljavnost je od 20. do 28. junija.
4. Naraščaj in deca, kakor tudi vsi ostali udeleženci imajo zasedaj le 50% popusta na železnicah. — Ako Ministar? stvo Saobraćaja dovoli naknadno popust 75%, se bo to javilo v dnevnih listih in z okrožnico.
V	slučaju 75% popusta velja ta s a* mo za telovadeče, za ostale udes ležnike le 50% in samo na državnih železnicah.
Južna železnica ne dovoli več popusta kot 50%.
Legitimacije bodo žigosane z žigom »Tclovadec, Вежбач, Vežbač« in jih dobi vsako društvo v tolikih iztisih, kolikor je javilo telovadečih (vodje naraščaja, na« raščaj ter deca). Za ostale se pošljejo le* gitimacije brez žiga »Telovadec«.
V' slučaju tedaj, če Ministarstvo Sa« obračaja naknadno dovoli za telovadeče četrtinsko vožnjo, ima žigosana legitima« cija svojo vrednost za 75% popust, dru« gače le za 50%.
5. Pri nastopu vožnje plača vsak ude« leženec vožnjo do Ljubljane in nazaj. V Ljubljani mora vodja naraščaja skrbeti za to, da dobi v savezni zletni pisarni potr« dilo z žigom Saveza, da se je njegovo društvo resnično udeležilo naraščajevega dne, ker drugače znižana vožnja za pov« ratek ne velja.
6. Takoj po prihodu v Ljubljano pu« stite žigosati v zletni pisarni vaše legiti« macije. Voditelji, skrbite za to!
7. Za izlete na Bled izdajo se legitis macije s 50% popustom v Ljubljani. Izda jih izletni odsek Saveza.
8. Prekinjenje vožnje ni dopustno!
9. Naraščaj in deca potujejo v Ljubljano z rednimi potni« škimi vlaki! Posebnih vlakov ne bo za naraščajski dan!
10. Vsako društvo si mora pravoča« sno preskrbeti vozovnice na oni postaji, kjer vstopi v vlak. Društvo skrbi tudi samo, da pride pravočasno naraščaj v Ljubljano.
11. Voditelji naraščaja in dece pazijo na red in snago ter dobro obnašanje na» raščaja med potovanjem.
Kdor je vstopil, naj ne izstopi več!
Naraščaju in deei je b r e z p o « gojno prepovedano zapuščanje vozov na postajah med vožnjo. Edino kjer se korporativno prestopi iz enega vlaka na priključni vlak, je to pod vodstvom voditelja dovoljeno.
12. Pri prihodu v Ljubljano čakajo na vlak zastopniki sprejemnega, železni« škega in stanovanjskega odseka. Ves nara« ščaj, ki pride s kakim vlakom v Ljubljano na glavni kolodvor takoj z svojo prt« ljago izstopi, se formira v razvoju ter na« to v četveroredih odkoraka pod vodstvom vodnikov iz postaje, da napravi prostor. Vse ostale informacije dobe vodniki ob prihodu v Ljubljano.
13. Odhod iz Ljubljane se izvrši z rednimi potniškimi vlaki. Za odhod velja« jo iste določbe, kot za pot v Ljubljano.
14. Vsak ima svojo prtljago pri sebi; preveč prtljage ne nosite s seboj. Opre« mite vsak svojo prtljago z napisom, ki znači ime, društvo in župo vsakega posa« meznika.
Vsaka četa straži svojo prt« ljago sama!
18. Vsa izdana navodila železniških organov se morajo strogo in natančno vpoštevati!
Navodila stanovanjskega odseka I. jugo-slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani za dan naraščaja v dneh 22. in 23. julija 1922.
Pri prihodu vlaka naj stopijo načel« niki, Sokolisvaditelji ali spremljevalci po« sameznih društev in oddelkov takoj v stik s stanovanjskim odsekom, ki bode navzoč na glavnem kolodvoru in
mu naznanijo natančno število ud dežnikov svojega oddelka. Stano* vanjski odsek jim na to označi poslopje, kjer bodo nastanjeni in jim določi voz, na katerega takoj naložijo prtljago. V po* moč jim bode na razpolago naraščaj ljub* ljanskih sokolskih društev. Ako se zazna pravočasno za natančno število udeležnikov, se bode posameznim dru* štvom vsaj 1 teden pred zletom sporočilo, v katerem poslopju se bode njih naraščaj nastanil. Na glavnem kolodvoru bodo pri prihodu vlaka tudi v tem slučaju navzoči člani stanovanjskega odseka, katere bo spoznati po odznaku: zeleni trak na levem rokavu z napisom »Stas n o v a n j s k i o d s e k«.
Po oddaji prtljage se skupno o d * koraka iz kolodvora z načelnikom in člani dotičnega stanovanjskega pododseka, v katerega področje spada poslopje, ki bode določeno za nastanitev.
Pri prihodu do poslopij sprejmejo s p r e m 1 j e v a 1 c i naraščaja prtljago in se podajo v sobe, ki jih jim odkaže stanovanjski pododsek. Člani stanovanj« skega pododseka ne smejo zapustiti poprej poslopja, dokler ni oddaja prtljage v redu in niso naraščajniki razvrščeni po sobah.
V vsaki sobi mora pri svojem nara* ščaju spati Sokol* vaditelj ali kak drug spremljevalec. Na vrata prenočišč naj se po prihodu v^poslopje pritrde (z žebljički) listki, na katerih naj bode označeno društvo, h kateremu spadajo naraščajniki in število prenoče* v a 1 c e v v dotični sobi.
V poslopjih bodo za vzdrževanje redu in nadzorstva nastavljeni posebni nad« zorniki, na katere se je obračati za event., informacije. Navodilom in odredbam teh nadzornikov se mora vsak strogo pokoravati.
V poslopju mora vladati mir — po* sebno je gledati na to, da je zvečer in ponoči pred poslopjem, na hodnikih in v sobah popolen mir. Prepovedano je tudi sklanjanje skozi okna ali celo stopanja na okna. Pu< šen j e v prostorih skupnega prenočišča je strogo z a b r a < njeno. Ko se spravijo vsi naraščajniki k počitku, se razen 1 žarnice vgasijo vse luči. Na' hodnikih in straniščih morajo
goreti luči vso noč. Vsak vaditelj, oziroma spremljevalec skrbi za to, da se njemu v varstvo izročeni naraščaj še po dnevu in* formira, kje se nahaja stranišče, pri tej priliki se jih pouči o strogi pažnji na snago.
Umivanje pri vodov od u i n na hodnikih je prepovedano. Paziti je na to, da se vsi poslužujejo s a* mo umi valnih priprav, ki so pripravljene na dvoriščih.
Obrisačo, milo i. dr. je prinesti s se«
boj.
Skupna prenočišča bodo za naraščajnike in njih spremijo* v a 1 c e brezplačna.
V	slučaju kakega nenadnega obolenja, naj se dotičnika privede v sobo. nadzor« nika (v pritličju), ta preskrbi vse potrebno za prvo pomoč in tudi za event. zdravni« ško intervencijo.
Skupna prehrana naraščaja. Naraščaj in deca, ki sc udeležita naraščajskega dne* va dne 23. julija imata skupno prehrano, za katero skrbi prehranjevalni odsek Zlet* nega odbora. Cena za celodnevno prehrano znaša 10 Din. Vodja naraščaja mora pa* žiti pri svojem oddelku na red in discipli* no ter mora biti navzoč pri razdeljevanju hrane. Podrobnejša navodila mu da pre* hranjevalni odsek na licu mesta ter sc mo* ra zglasiti v tej zadevi pri načelniku pre* hranjevalnega odseka v zletni pisarni. Vsak naraščajnik mora imeti s seboj je* dilno orodje in skodelico. Po vsakem obe* du mora to očistiti v topli vodi, ki Ђо na razpolago pri dotični kuhinji, kjer dobi hrano. Vsak mora počakati na določenem mestu, da dobi hrano, ki jo bodo prina* šale članice. Pri kuhinjah se naraščaj ne sme vzdržavati ter je strogo prepovedano prerivanje pred kuhinjo. Vaditelji nara* ščaja morajo paziti na vzoren red ter so odgovorni za vsak nered.
Kroji naraščaja in dece. Bratska dru* štva. ki pošljejo naraščaj in deco dne 23. julija na naraščajski dan v Ljubljano mo* rajo skrbeti, da imajo vsi udeleženci pred* pisane kroje, ki morajo biti snažni in pra* vilno' izdelani. Naraščajskega dne se ude* . leži lahko naraščaj tudi v civilu, vendar ne more nastopiti pri javni telovadbi.
Vaditelje, ki privedejo naraščaj v Ljubljano poživljamo, da skrbe za vzorno disciplino pri naraščaju. Naraščaj mora pokazati, da uživa sokolsko vzgojo in se mora tudi temu primerno ponašati. Po* vsod v skupnih prenočiščih, v garderobah, pri obhodu po mestu, pri javni telovadbi itd. mora vladati vzoren red, za kar so od* govorni vaditelji naraščaja. Skrbite za to, da bo med vožnjo naraščaju na razpolago dovolj dobre in zdrave pitne vode. da na* raščaj med potjo ne oboli. Navodil posa* meznih odsekov se je strogo držati. Vadiš telji se naj v vseh zadevah, za katere po« trebujejo informacije obrnejo v Ljubljani takoj na pristojno mesto, da dobe vsa po* trebna navodila ter naj ne puste naraščaj po nepotrebnem čakati na odločitve.
Tekme moškega in ženskega naraščaja na I. jugoslovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani.
23.	julija t. L je prva zletna prireditev: naraščajev dan s tekmami naraščaja. To je prvi večji zlet, na katerem se vrše na« raščajske tekme.
Leta 1920. je v Pragi tekmoval češki naraščaj, toda le v igrah.
Naš moški in ženski naraščaj je s tem postavljen pred težko nalogo, ki jo mora pred javnostjo častno izvršiti.
Predno preidemo k točnim predpisom za tekme, hočemo podati nekaj splošnih navodil k tekmovanju.
Red in disciplina v vaših vrstah bodi vzorna; s tem boste gledalcem in tudi sodnikom mnogo bolj imponirali kot z najlepšimi vajami. Veliko pažnjo polagajte na »pozor«, »odmor«, na strumno izvedbo vseh povelj, posebno pa na lepo korakanje, ki mora biti prožno in živahno. Prihod k orodju in odhod mora hiti lepo izvršen; misli vedno na to, da za* čenja vaja že takrat, ko se postaviš v vrsti v »pozor« in korakaš k orodju in da se neha šele takrat, ko si zopet v vrsti in izvedeš »odmor«.
T udi tvoja zunanjost mora biti vzorna. Telovadna obleka mora hiti čista in taka kot je predpisana. Dolgi »umetniški« lasje pri telovadcih niso na mestu.
Tvoje vedenje naj ho spodob« no. Govori le takrat, kadar je potrebno
in le kratko in jedrnato, kakor pristoja Sokolu in Sokolići.
Bodi odločen in pogumen. Strah je znak nepripravljenosti in nezmožnosti.
Tekma obeh naraščajev obsega tekmo vrst in tekmo posameznikov. Vrsta ob* stoji iz 6 telovadcev (telovadk) in na* mestnika (namestnice), ki tekmuje z vrsto kot posameznik. Vrsta ima vodnika (vod* nico), ki tudi tekmuje in je vštet v šesto* rico vrste; ta stoji na desnem krilu in po* veljujc. Povelja morajo biti pravilna, glasna in razumljiva. Vodnik šteje pri prostih vajah in nosi tablico, v katero se zapisujejo znamke.
Tekma ženskega naraščaja obsega;
1. dve prosti vaji,
2. nastop k prostim vajam,
3. skok v daljino in
4. tek na hitrost.
1. Proste vaje. Tekmuje se v zlet* nih prostih vajah. Tekmovalke izvajajo na štetje dve vaji, ki se izžrebata. Vsaka vaja se znamkuje največ z 10 točkami.
2. Nastop k prostim vajam. Tekmovalke stoje v redu z levim bokom proti oni strani, kjer stoje sodnice. Red začne korakati na povelje: »Napred stu* paj«, se ustavi pred sodnicami:	»Stroj vrstu na levo!« in nato: »Prosti razstop z odkoraki od srede na desno in levo, od* ročiti — zdaj!«. Nato sledi povelje: »Pri* ročiti — zdaj!«. Nastop se znamkuje pri vrstah z 10 točkami.
3. Skok v daljino. Skače se z deske z zaletom in enonožnim odrivom s poljubno nogo. Vsaka tekmovalka skoči trikrat, znamkuje se najdaljši veljavni skok in sicer: zalet in odriv do 2 točki, let in doskok do 2 točki, daljina 2-60 m
2	točki, 2:70m 4 točke, 2 80 m 6 točk. Če tekmovalka ne preskoči niti najmanjše predpisane mere, izgubi tudi znamko zrn izvedbo, t. j. zalet, odriv in doskok.
4. Tek na hitrost. Proga je dolga 75 m. Tečejo po tri tekmovalke hkratu. Za tek se postavijo na izhajališče za he* lim trakom ter stečejo na znamenje iz sa* mokresa. 10 točk “dobi tekmovalka, ki je pretekla progo v 12 sekundah; za vsako
' sekunde, ki jo rabi tekmovalka več, se ji odbije 1 točka.
V	vseh panogah tekme vrst se znam* kuje tudi vodstvo in vedenje vrste, ozi* roma skladnost pri prostih vajah in pri nastopu k njim največ z 10 točkami; v vsoto se pa šteje povprečna številka iz vseh panog. Pri znamkovanju vedenja je odločilna tudi oprava telovadk;
Moški naraščaj tekmuje v dveh od* delkih: v višjem in nižjem. Tekma obsega v obeh oddelkih:
1. proste vaje,
2. skok čez kozo,
3. skok v daljino,
4. skok v višino, in
5. tek na hitrost.
1. Proste vaje. Tekmuje se v eni izžrebani zletni prosti vaji na štetje. Znamkuje se največ z 10 točkami. Nastop se izvrši na naslednji način: Vrsta priko* raka v redu na določeni prostor tako, da ima sodnike na svoji levi strani. Med po* hodom poveljuje vodnik:	»Čelni prosti razstup!«, nato: »Kratki korak!«, »Postati stoj!« in »U vrstu u razstupu na levo!«. Odstop se izvrši na povelja: »Tesni raz* stup k sredi — zdaj!«, »U red na desno!« in »Napred stupaj!« Skladnost, nastop in odstop se znamkuje za vrsto največ z 10 točkami.
2. Skok čez kozo. Predpisana vaja je: Z zaletom in S o n o ž n i m odri* vom raznožka z uleknjenim kri* ž e m.
Orodje: Koza na šir, visoka 155 cm za višji oddelek, 135 cm za nižji oddelek; pred kozo deska. Vsak telovadec skače trikrat. Znamkuje se najboljša izvedba. Znamkuje se zalet in odriv največ z 2, preskok z 6. doskok in odhod največ z
2 točkama.
3. Skok v daljino. Skače se z deske z zaletom in enonožnim odrivom s po* ljubno nogo. Vsak tekmovalec skoči tri* krat, znamkuje se najdaljši veljavni skok in sicer: zalet in odriv do 2 točki, let in doskok do 2 točki,
daljina
3‘20 m nižji oddelek 2 točki, višji 3-40 m
3 60 m 3-80 m -4'— m
nižji oddelek 2 točki.
„	4	točke,
„	6	točk,
0,
0,
2 točki, 4 točke, 6 točk.
Če tekmovalec ne preskoči niti najmanjše predpisane mere, izgubi tudi znamke za izvedbo.
4. Skok v višino. Skače se z deske z zaletom in z enonožnim odrivom s po* ljubno	nogo. Vsak	tekmovalec skoči tri*
krat. Znamkuje se na j višji veljavni skok in sicer: zalet in odriv do 2 točki, let in doskok do 2 točki,
višina
1-10 m	nižji oddelek 2	točki,	višji	0,
l-20m	„	„	4	točke	„	2	točki,
1-30 m	„	„	6	točk,	„	4 točke,
1 -40 m	„	6	točk.
Skok velja, če tekmovalec preskoči naj* nižjo predpisano mero, ne da bi se dotak* nil traku ali latvice.
5. Tek na hitrost. Proga je dolga 100 y (91 -4 m). Tečejo po trije tekmovalci hkratu. Za tek se postavijo na izhajališče za belim trakom in stečejo na znamenje iz samokresa. 10 točk dobi oni tekmovalec, ki je pretekel progo v 14 sekundah (višji oddelek), oz. v 15 sekundah (nižji odde* lek); za vsako ‘/s sekunde, ki jo rabi tek* movalec več, se odbije 1 točka.
V	vseh panogah tekme vrst se znam* kuje tudi vodstvo in vedenje vrste, ozi* roma skladnost pri prostih vajah in pri nastopu k njim največ z 10 točkami; v vsoto pa se šteje povprečna številka iz vseh panog. Pri znamkovanju vedenja je odločilna tudi oprava telovadcev.
Nagrade dobe:
a) vse vrste in posamezniki (posamez* nice), ki so dosegli 85% ali več. veliko diplomo;
b) vse vrste in posamezniki (posamez* nice), ki so dosegli 75% ali več, pa manj nego 85%: malo diplomo;
c) prve tri vrste in prvi trije posa* mezniki (posameznice), ki so dosegli vsaj 85%, se proglase kot zmagovalci (zmago* valke) in dobijo še lipov venec s trakom.
Navodila k vadbi in izvedbi.
Tek na hitrost.
Pri teku na hitrost je velike važnosti začetek, po angleščini start. Gre za to. da čimprej dosežemo največjo hitrost.
Najbolj v rabi je takozvani »nizki« start: Tckalec stoji za dolžino stopala za . začetno črto. poklekne s slabšo nogo k sredini stopala močnejše (s katero se pri
skoku odriva) in položi roke na črto. Na sodnikovo napoved prenese težo telesa na sprednjo nogo in roke, ki ga ubranijo pred padcem naprej, iztegne zadnjo nogo, glo* boko vdihne, napne vse mišice in vso paz* Ijivost. Na sodnikovo znamenje (strel) začne tek z vso hitrostjo; ne sme se pa vzravnati takoj, ampak šele tekom prvih par korakov. Koraki morajo biti dolgi, sprednjo nogo dvignemo visoko in jo skrčeno vržemo naprej. Trup je nag* njen naprej, roke krepko mahajo nalahko upognjene. Tek končamo s skokom, kjer napnemo vse naše sile.
Skok v višino.
Nalet je kratek; nekoliko hitrih prož* nih korakov, ki pripravijo silni odriv, za* dostuje. Po odrivu dvignemo noge v pred* noženje nad vrvico in si pri tem poma* gamo z zamahom rok; nato silno ulek* nemo križ, doskočimo v počep in pred« ročimo. V počepu ne vztrajati, ampak ta* koj vzravnati se v »pozor« in priročiti. V »pozoru« obstani nekoliko, nato pa kora* kaj v vrsto. Pazi, da se odrineš na koncu deske in ne v sredi.
Skok v daljino.
Nalet je dolg (20—30 m); enak teku na hitrost brez starta; pri odrivu moraš doseči največjo hitrost. Skok bodi visok; v letu potegneš kolena na prsa. Glede do* skoka velja isto kot pri skoku v višino.
Te panoge vadi vsak dan, toda ne preveč, ker bi mesto napredka zaznamo* val nazadovanje. Teci vsaki dan približno 200 m v pravilnem stilu in le 2—3 krat na teden 100 v z vso silo. Start vadi mnogo.
Izvedi dnevno le 5—6 krat skok v vi* šino, in ravnotoliko skokov v daljino.
II.	predzletni dan I. jugoslov. vsesokolskega zleta v Ljubljani 1922.
Nastop dijaštva srednjih in meščanskih šol dne 6. avgusta 1922.
Učenci in učenke srednjih, učiteljskih in meščanskih šol nastopijo dne 6. avgusta s posebnimi vajami. Nastopa se udeležijo vse šole iz Ljubljane, dalje iz Kranja, Celja, Ptuja, Bjelovara, Splita, Vel. Ki* kinde, Negotina, Sarajeva. Mostarja. Tuz* le, Brčke in Zvunika.
Skušnje za javno telovadbo se vrše v sle* dečem redu:
2. avgusta ob 8. uri za učence višjega oddelka, ob 16. uri za učence nižjega od* delka,
3. avgusta ob 8. uri za učenke višjega oddelka, ob 16. uri za učenke nižjega od* delka.
4. avgusta ob 8. uri za vse učence, ob
15.	uri za vse učenke.
5. avgusta ob 8. uri za vaje na orodju za vse učence in učenke, ob 15. uri glavna skušnja za vse oddelke.
Vzpored javne telovadbe dne 6. a v* gusta ob 15. uri:
1. Rajalni nastop vseh učencev in učenk.
2. Proste vaje učencev nižjega oddelka.
3. Vaje z zastavicami učenk nižjega oddelka.
4. Proste vaje učencev višjega oddelka.
5. Proste vaje učenk višjega oddelka.
6. Orodna telovadba in igre učencev.
7. Orodna telovadba in igre učenk.
Nadaljne točke izvajajo vojaki.
Prireditve za dijake:
3. avgusta ob ‘/»18. uri pozdrav di* jaštva na slavnostnem prostoru v drevo* redu Tivoli s koncertom in pogostitvijo dijaštva.
4. avgusta ob 20. uri koncert za sprem* ljevalce in starše.
6. avgusta ob 20. uri gledališki pred* stavi v opernem in dramskem gledališču. Vstopnina 1 Din.
7. avgusta izleti na Bled, Bohinj, Kam* niško Bistrico itd.
Dijaki, ki se udeležijo nastopov, imajo znižano vožnjo po vseh železnicah, brez* plačno skupno prenočišče in skupno hra» no po 10 Din za osebo na dan.
Sokolsko društvo v Ljubljani si je z velikimi žrtvami priborilo svoje nekdanje letno telovadišče in ga za prvo silo toliko uredilo, da ga more zopet uporabljati. Na tem lastnem telovadišču je hotelo prirediti v nedeljo dne 18. junija svojo običajno javno telovadbo. Toda skrajno neugodno vreme je onemogočilo nastop. Društvo se je ojunačilo in preložilo svojo javno telo* vadbo na delavnik, v sredo dne 21. junija ob 1/37. uri zvečer, kar doslej v Ljubljani ni bilo v navadi. Izkazalo sc .je, da je bil
čas ugodno izbran, zakaj občinstva jc bilo mnogo ter jc v prijetnem hladu prisostvo? valo lepo uspeli javni telovadbi.
Poleg elanov in članic, ki so nastopili >; zletnimi prostimi vajami in na orodju, so v dostojnem številu sodelovali tudi vsi oddelki naraščaja. 72 moške dece je izvas jalo primerne proste vaje. Gibi so bili dobri in izvedeni prav dovršeno, le sklad* nost je včasih nekoliko popustila. Ženska deca (56) je pokazala vaje s ploščami (okrašenimi krogi). Izvedba je bila vobče dobra, druga vaja pa se je malo ponesre* čila, kar pa ni kazilo splošno dobrega nas stopa. Ženski in moški naraščaj sta izvas jala zletne proste vaje. Tako po številu kakor tudi glede izvedbe zaslužita vso po* hvalo. Deklet je bilo 88 in so predelale proste vaje s tako preciznostjo in vest« nostjo, da tudi najstrožji kritik ni našel napak. Tudi nastop k prostim vajam je bil lep in točno izveden, korak pravilen, vsekako najboljša točka vsega vzporeda. Zaostajal ni moški naraščaj, ki ga je na* stopilo 84. Čvrsti in krepki fantje so iz* vedli proste vaje dovršeno. Da bi se de* kleta naučile v »pozoru« mirovati z ros kami in da bi jih ne motili lasje, pasovi in drugo, bi jako želeli, ker ta nemirnost moti gledalca in je posledica razvade ne pa potrebe. — Moška deca je vadila vrhu tega še skoke na mizo in črez mizo ter pokazala pri tem veliko izurjenost in mnogo poguma, drugi oddelek je izvajal lepe in dosti težke skupine, tretji oddelek pa je igral igro z veliko 'žogo. Moški naš raščaj je nastopil na bradlji s težkimi vas jami, ki jih je po večini izvajal prav dobro, za nekatere pa so bile te vaje nes koliko pretežke, ker so bile bolj primerne za člane nego za naraščaj, ena vrsta je vadila prosti skok v višino, druga pa skos ke črez kozo. Prav ljubke in deci primerne vaje je izvajala ženska deca na dveh gres deh, orodje, ki jc za ta drobiž kakor ustvarjeno. Te vaje so natisnjene v das rašnji številki »Sokoliča« in bodo gotovo dobrodošle našim prednjakom naraščaja. Vrsta ženskega naraščaja je nastopila s skokom v daljino. — Raznovrstne vaje. ki jih je pokazal naraščaj pri tem javnem nastopu, so pričale, da društvo resno des luje za povzdigo telesne vzgoje mladine in da se br. vaditelji In s. vaditeljice v
polni meri zavedajo svojih sokolskih dolžs nosti. Javno telovadbo je posetil tudi br. B. Havel, član tehniškega odbora COS, ki se je mudil te dni v Ljubljani zaradi in? formacij za 1. jugoslov. v§esokolski zlet.
Br. Vincenc Stepanek, blagajnik ČOS v Pragi je posetil dne 23. junija Savezno starešinstvo v Ljubljani. Uredil je vse po* trebno glede izletov po Jugoslaviji, ki se jih udeleži br. češko Sokolstvo po vse* sokolskem zletu, kakor tudi glede prihoda češkega sokolskega naraščaja v Ljubljano na prvi predzletni dan dne 23. julija. Br. Stepanek je namreč sprožil misel, da se udeleži tudi češki naraščaj našega zleta in vodi vse predpriprave in organizacijo nas raščajevega pohoda iz Prage v Ljubljano, — Navdušenemu prijatelju sokolskega nas raščaja in Jugoslovenov bratski sokolski pozdrav!
Ženski naraščaj Sokolskega društva v Ljubljani je imel v nedeljo dne 25. junija ob šestih zjutraj izbirno tekmo za Savez? no tekmo ob priliki Vsesokolskega zleta. Tekmovalo je 56 telovadk v prostih vajah, v skoku v daljino (2 8 m) in v teku na hitrost (75 m v 12 sek.). Izmed 40 doseg? ljivih točk je doseglo 39 tekmovalk več kot 60% in siccr v sledečem redu: Prevec Silvica 39 točk, t. j. 97 5%; Resnik Dana in Šantel Dušica 38, 95%; Cimerman Erna, Pernuš Zora in Šantel Vojca 37, 92 5%; Ahčin Minka, Punčuh Julka in Rebek Ne? vina 36, 90%; Lipovšek Marta, Medica Di? vica, Mrzlikar Anica, Sever Živka in Širca Mira 35. 87‘5%; Bregant Julka, Bucik Ana, Cimerman Nada, Cimperman Marica, Ciuha Mira in Urbančič Vera 34, 85%; Deisenberg Amalija, Gregorin Danica, Grmšek Ana, Čufer Danica. Kiferle Da« nica in Svetina Ana 33, 82• 5%; Koželj Erna in Koželj Miroslava 32, 80%; Brajnik Vanda 31, 77 5%; Hauptman Zora, Lovše Pavla in Uršič Erna 30, 75%; Ravtar Lea in Umnik Majda 29, 72-5%; Bregant Mcts ka in Krapež Vcruša 27, 67 5%; Plaskan Vida in Pernuš Anka 26, 65%; Srebot Sla? va 24, 60%. — Tudi ostalih 17 tekmovalk je doseglo lepe uspehe in je večini le tek kazil, da niso dosegle zahtevanih 60"%. — Vodnice vrst so se svojih dolžnosti po» polnOma zavedale in skrbele za vzoren red v vrstah.