OlTATEUlt Prosimo, poglejte na številke	ulova sa dan, ko
Va*- c i "»teče. V teh časih splo \ 'o 'a cen, potrebuje lii \ % ranje. Skušajte imeti ^ JT \prej plačano. O**
GLAS NARODA
__	Osi slovenskih delavcew Ameriki
■nwiwal m Sec—j q— Mttor	tStk, lt4* t the OttUm at New Ixi N. nto Act «f Ono« at kUnk M, OT9.
No. 255. -
\
%
(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 30, 1942 — SREDA, 30. DECEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
RUSI ZAVZELI KOTELNIKOV
VČERAJ SO RUSI ZAVZELI ZELO MOČNO UTRJENI KOTELNIKOV, 90 MILJ JUGOZAPA-DNO OD STALINGRADA IN PRODIRAJO DALJE PROTI ROSTOVU OB AZOVSKEM MORJU V NAMENU, DA ZAJAMEJO MILJON NEMCEV NA KAVKAZU IN PRED STALIN-GRADOM	|—---------
Posebno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva 11 0dpr€uS€(L WflllftCC Z&ČrtlljC pravi:	•	.	•
NOVOLETNO VOŠČILO * IZ MOSKVE
Moskva, 27. dec., 1942
Glas Naroda 216 W. 18tb St., New York. N. Y.
Vsemu osobju vašega Hita želimo srečno Novo leto in uspeh v delu. Prihodnje leto mora 'biti leto še tesnejšega sodelovanja med slovanskimi narodi v njihovem boju za svobodo.
Božidar Maslarič, podpredsednik Vseelo-vanskega odbora, Vladimir Osmanin,
tajnik
MANEVRI AMERIŠKIH MARINOV


Ameriški marini se veibajo na neki reki v North Carolini-
Zagonetka mrtvega deteta v avta rešena
New York. — Skrivnostno potovanje ozeblih otrok, katere je vozil v črnem avto po Bos* ton Post cesti neki človek, ki je spotoma zahteval nujni odmerek ga solina, češ, da pelje mrtvo dete 'k pogrcbniku, (trupel-ce je tudi pokazal) je tola rešena, ko se je izkazalo, da je bila v avtu družina, katera je bila na potu k sorodnikom, v Lynn, Mass.
Družina v avtu je »bila brez sredstev in se je zato morala zateči k sorodnikom, ~ ozir. k staremu očetu, ker družinski o-ee je ženo in male otroke zapustil. Njegov tovariš, s katerim sta skupaj delala pri avto-bus-ni družbi, je videl revščino družine in je hotel družini pomagati s tem, da jih je peljal n« dom starega očeta otrok. Med potjo mu je zmanjkalo gazolina m umrl je tudi pet mesecev stari otrok družine »Taekson, katero je vozil.
Ko je voznik pripeljal druži no. ki je štela sedem otrok in mater, v Lynn, so otroka tamkaj pokopali, ne da bi se kdo zavedel kakšen prah je dvignila smrt deteta ipo deželi, ko so listi poTočali o zagonetnem avtu in vozniku, ki je pokazal mr tvo dete, da je dobil odmerek gasolina.
Zdravniki, ki j»o mrtvo dete preiskali, so dejali, da je otrok umrl za pljučnico in pljučnico je dobil, ker je ibil vzet na potovanje, ko je bil močno prehla-jen. — Družina je bila vržena iz stanovanja malo preden je odela v Lynn k staremu očetu. oe.
ZAVEZNIKI V TUNIZIJI SO SE UMAKNILI
Zavezniške čete so se umaknile z neke višine šest milj severovzhodno od Med jez ob cesti v Tunis. Predno pa so se umaknile, so osiški armadi povzročile težke izgube. Zavezniški aeroplani pa so napadali v južni Tuniziji ter so vžgali 20 osiških trnkov z vojaštvom in vojaškimi potrebščinami blizu libijske meje.
Neko zaipoznelo poročilo iz južne Tunizije pravi, da so A-merikanci napadli Maknassy, ki se nahaja samo 40 milj od vzhodne obrežne ceste, ki veže Tunizijo z bežečo Rommelovo armado v Libiji. Pri tem je bilo vjetih 21 Italjanov. mnogo več pa jih je bilo ubitih in ranjenih.
Tudi Francozi prete, da bodo presekali osiško armado v Tuni ziji ter v ta namen neprestano napadajo okoli Font-du-Faibsa, 30 milj južno od Tuniza in sko-ro v isti oddaljenosti od Ham-mamet zaliva.
Polovico vpoklicanih v prihodnjem letu bodo tvorili največ oženj eni moški brez otrok
Washington, 28. dec. — V letu 1943 bo vpoklicanih tri in pol milijona mož in polovico teh bo vpoklicanih iz vrst o-semnajst in devetnajst letni-nikov, ostalo polovico pa bodo tvorili oženjeni moški brez o-trok in drugi moški med 20 in 37 leti. To izjavo so podali naborni uradniki, ki so pripomnili, da bo mesečno vpoklicanih od 250 tisoč do tristo tisoč mož.
BOJI V JUGOSLAVIJI Nove zmage guerilcev
UP poroča dne 26. decembra iz Londona, da so jugoslovanske patriotske sile izvojevale 3 nove zmage.
V	bližini mesta Lrivno bo se gnerikri prebili skozi sovražne obrambne utrdbe in kmalu nato zavzeli mesto, ki leži v ju-gozapadnem delu Jugoslavije, 45 milj od obale Jadranskega morja. Guerilci so ubili 300 mož posadke, pregnali vse ostale iz mesta in zajeli ogromne vojaške opreme.
Severo-zapadno od Livna so gneriloi v bližini Sanskega Mosta zavzeli nemško obrambno linijo in po Ijuftem boju potisnili sovražnika nazaj.
V	tretjem sČktorjtoTso jugoslovanski patrioti v srditih bojih ubili petsto Nemcev in zaplenili mngo orožja.
JLC.
Vzgojno vprašanje v Nedičevi Srbiji
London, 26. decembra (Radio prejemna služba).—V teku oddaj v srbohrvaščini je citiral govornik nemško časniško a-genturo 1'Trans-Ocean", ki poroča, da je Nedic v svojem j zadnjem govoru pozval vse u-pravne oblasti, naj zatro vse anglofilske elemente na srbskem ozemlju.
"Ministerstvo prosvete pa razglašuje potrebo obnovitve snbske kulture. To je le poskue vpreči v Hitlerjevo propagando ves vzgojni aparat v Srbiji. Profesoriji naj Sirijo njegovo mračno ideologijo, a uporno mladino naj se preganj?
Vojna previdnost
Skozi 151 let je prinašal Stari farmski aimanak (Koledar) eeloletne vremenske napovedi, toda letos je z oziroma na vladne odredbe glede napovedovanja vremena naszval vremenske napovedi "vremenska kazala", potom katerih ne bo mogel noben nacijski špdjon zvedeti nič drugega, kot da bo v mesecu juliju vročina.
Mobilizacija španske mornarice
London. —» Nemško kontrolirani pariški radio je naznanil, da je general Franco, odredil mobilizacijo španske mornari-
IIA NEKAJ VEČ ROT	i
^ na dan dobivate ... ))c 'glas naroda" i
J/ PO POŠTI NARAVNOST NA DOM /ŽJ[ Omll -b*. nedelj h pnwnftw
Pitajte, kab vab zanima
[Položaj na Italijanskem
I London. — List "Manchester Guardian" je objavil pismo, ' katerega je prejel iz Italije neki prominentni Anglež in v katerem je opisan položaj, kakor ga opisovalec sam vidi z dneva v dan, ker živi v Italiji
; jo servirajo Nemci svojim gostom. Italijani dobijo samo štiri grame masti mesečno in meso je redka poslastiea, tudi odmerjena na grame. . Živilske razmere v severnem delu Italije so hujše nego v juž-' nib predelih.
Naieiji so si zgradili v okolici Rima velik glavni stan. Poleg i tega so zasedla hotele in gosti-; Šča v letoviščih pri Rimu in tamkaj se sedaj zdravijo okre-, vajoči nemški ranjen«. Za vse j te morajo Italijani odmerjati Iposebne odmerke živH. Ljudje so nezadovoljni in odprto godrnjajo.
Pismo pravi tudi, da je bili« tekom meseoa oktobra aretiranih več profesorjev, ker so javno protestirali proti temu, da se Nemci v deželi redijo kakor p:tani. prašiči, medtem, ko ljudstvo strada. Sploh vsa znamenja kažejo, da bo težko bom-b&rdiraaje Italiji- imele velike posledice.
Pismo je datirano 17. nov.,! ter riše razmere, ki so posebno, opasne v pogledu živil. V pismu je rečeno, da Italijani ze-lo' nrrz'jo in sovražijo Nemce, ker smatrajo, da so oni zakrivili, da se nahaja Italija sedaj ■ i pod ognjem bombardiranja. Pi-j smo navaja, da se bo znalo v, Italiji zgoditi še marsikaj, ako; j bodo Angle® še nadalje bom-
; bardirali njena mesta, j i i V pismu je ttfdi rečeno, da
, Nemci cinično plenijo po vaseh j in trgih živila, katerih že tako' 1 primanjkuje. Medtem, ko ita-I lijanske ženske mnogokrat ome-! i die na ulicah od slabosti vsled nezadostne hrane, so nacijski vojaki in častniki lepo Tejeni in imajo na razpolago obilo dobre hrane. Ravnotako imajo v posebnih nemških gostiščih za nemške turiste oziroma posetri i ke najboljšo mogočo hrano na razpolago.
.. It. italijattdkib - wastavrantib
ni videti nobene take hrane, kot
naprej za civilne potrebe in za grajenje demokracije.
Demokracija, ki jo predvideva new deal v Washingtonu,1 noče, da bi trpeli kake težke posledice premagam narodi — maščevanje bi pomenilo vračanje k barbarizmu — kaznovalo se bo krivce, ne pa narodov. Premaganim narodom ne bo več dovoljeno oboroževanje.
(Združeni narodi bodo morali podpreti vojaško razoroženje tudi s psihloskim razoroženjem na ta način, da bodo poslali v Nemčijo in na Japonsko ljudi, ki bodo inspieirali šolski sistem, da se s tem preipreči na-
daijts<r Srjehjfc nauka in pa zastrupljanje mladih možgan po japonskih vojnih Oblastnikih. Dali se bo poslalo inšpektore v fašistično Italijo, kjer se mladino zastrupi ja s fašističnimi nauki že več kot dvajset let, ni bilo v govoru naglašeno in Italija oziroma Mussolini ni bil niti omenjen.
povojno svetovno demokracijo
Washington, 29. dec. —- Henry A. Wallace, podpredsednik Zdr. držav, nadaljuje s svojim obrisom povojnega sveta, v katerem upa, da bo vzpostavljena "svobodna svetovna demokracija", katera bo nudila delo in jamstvo pred de presijami in vojno vsakomur.
Ta demokracija naj bi temeljila na Rooseveltovem New Dealu, kakor tudi na "novi svobodi "t ki je bila Wilsonovo geslo, ko je bil prvič izvoljen za predsednika. Glavni cilj vseh treh načrtov je bil in je dobrobit ljudstva v splošnem.
Podpredsednik Wallace, ki je že ob par prilikah javno govoril o načrtih za povojni svet v imenu new deala, je to pot po-: dal nadaljni oris načrtov za po-: vojno svetovno demokracijo ob' prilfki praznovanja 86. rojstnega dne pokojnega predsednika Wilsona, o katerem je bilo zdaj rečeno, da ni res, da bi bil f on zakrivil kake napake, ka so -se tJogfKlile pri ^rpanjTrmiru' po zadnji svetovni vojni, am-1 pak da so to zakrivili ljudje sa-' mi, ker so ga zapustili, sam pa seveda svojega programa in svojih idej ni mogel izvesti.
Mr. Wallace je podal tekom svojega govora več točk, v katerih je zapopadena v glavnem teorija načrtov za povojno svetovno demokracijo, v kateri se ne bo mogel več pojaviti kak nov Hitler, niti oblasti lačni povzročevalci vojn kakšnekoli narodmosti. V točkah je predvidevana potreba hitre preuredbe industrijskega kolosa, ki naj bi obratoval po končanih bitkah
bore v sneženem viharju in v hudem mrazu, imajo do Ros to- j va še kakih 100 milj.
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva nazna-! nja, da je bilo ob srednjem Do-' nn in pred Stalingradom ubitih1 3560 Nemcev, vjetih pa 470. Od 12. do 27. decembra je bilo ju-gozapadno od Stalingrada ubitih 19,000 Nemcev ob srednjem ; Donu pa so imeli Nemci 120 j tisoč izgusb.
Že diru.ari zaporedni dan naz-, nanjajo Rusa, da posiljaijo
i Nemci ob srednjem Donu v boj nove rezerve, da pa so bili vsi protinapadi odbiti in da rdeča armada stalno prodira dalje.
Okoli Stalingrada, kjer je 22 nemških divizij obkoljenih, so Rusi včeraj zopet izstrelili SI nemških transportnih aeropla-nov, v notranjosti mesta pa so napredovali 300 do 400 jardov, so xavaeii -aopet poslopij v tovarniškem delu mesta in pobili 300 Nemcev.
Pri Kotelnikovu so Rusi pobili nad 2200 Nemcev in dobili so velikanske zaloge vojaške o-preme, med tem 415 trufcov, 189 strojnic, 40 možnariev, konje in govejo živino.
Na osrednji fronti okoli Ve-likije Luki so Rusi odbili vse nemške protinapade in njihova ofenziva se pomika dalje. Uničene so bile tri nemške infan-terijske stotnije. Na nekem drugem kraju v bližini je obležalo v fmegu 300 Nemcev.
"Naše Čete so zavzele železniško križišče Kotelnikov. Zaplenjene, so bile velike zaloge, med temi 17 eroplanov in spremljevalni tanki."
Redno polnočno poročilo pa naznanj zavzetje Torgovaje, 57 milj jugovzhodno od Kotelni-kova in okoli 40 milj nad Elisto, glavnega mesta na Kalmukovih stepah na Kavkazu.
Zavzetje Kotelnikova je največja ruskn pridobitev v sedanjih bojih in velikanski vdarec za Nemce, kajti za nje je sedaj nemogoče osvoboditi svojih 22 d»vizi j med Donom in Volgo in j jih morejo zalagati samo s transportnimi aeroplani. katere pa Rusi uničujejo.
Druge ruske armade pa nabijajo dvakrat obkoljeno armado 300,000 Nemcev od vseh strani, toda Nemci se Še vedno trdovratno brana jo.
Višje proti severozajpadu pa m?-draga	»rmada, ki je
prekorač la Don in se obrnila proti Rostovu. se vedno bliža armadi, ki je zavzela Kotelnikov in se bo ž njo združilo. To se more vsak čas zgoditi in je s tem okoli nemške armade pred Staliingrndom med Donom in Volgo že vržen drugi obroč, kadar p« se severno in jnžno krilo rdeče armade združita v Rostovu, bo še mnogo večja nemška armada zajeta na Kavkazu.
Ofenziva ob osrednjem Donu je že obšla Milerovo ob Moskva-Rostov železnici ter se pomika proti Rostovu. Rusi, ki f*
J
Ženske so se zopet oprijele rodnega dela starih babic
"White Plains, N. Y. — V« Westchester tvornici ozir. de-| lavmici v tem kraju je opaziti čezdalje več žensk, ki se ukvarjajo z raznoterimi ročnimi deli in tudi s prejo in tkanjem, kakor so to delale stare babice v pijoniTskih dneh. Večina žensk, ki so se oprijele tega dela, ima svoje sinove v ameriški armadi in skuša tako zaposliti svoje misli, da ne bi te uhajale za sinovi ali možmi, ki so bogve feod po raznih frontah, ali pa se vežbajo za akcijo.
Mlade ženske, ki imajo svoje može v vojaški službi, privedejo s seboj na delo svoje malčke. ki se tudi učijo oblikovati] razne reči iz ilovice, da morejo, tako njih matere nemoteno delati pri svojih delovnih miizah.
Kakor je dejala Vivian Willis, adminstratorica delavnice, ki daje pouk v izdelovanju raznih starinskih ročnih del, so bili pred vojno v te vrste umetnosti ročnih del predvsem zainteresirani moški, sedaj pa teh skoro ni več opaziti. Ženske se oče izdelovati udi razne predmete iz kovin, kot okraske za obleke in slično, delajo pa tudi
"Na beograjski univerzi je 24 profesorjev V znak s protesta zapustilo svoje katedre."
'Govornik londonskega radia povdarja, da so ukrep? vzgojnih oblasti diktirani od Nemcev — saj so Paveličeve oblasti nia Hrvaškem tudi izdale slične naredbe.
Zaključil ie z naslednjim svarilom: "Naj Hitlerjev pojma srači nari nas ne pozabljajo, j da kvizlmška zalesra ne bo ušla zasluženi kazni m da so nekateri izmed ntih že začeli plačevati za svoje .grehe. Zadnf je i plačal japonski kv&ling v Man-l dfuriji, ki je usmrtil več svojih in jaroonskib "sodeloval-«ev". zastrupil vso svojo rod-b:no in končal s sataomorom."
—JIO.
broške in prstane iz srebra. Vzorce seveda tudi izdelujejo same. Presti in tkati znajo nekatere naravnost izvrstno in nekatere so že mogle svoje izurjenost porabiti v prid vojnega prizadevanja, _ ^	J
"GLAS NARODA"
'fOlCI M TU PSOPLS)
Owned and PabUrtwd by Rloveolr PabJtstiln* OompMiy, (A Corporation) Frank Rakaar, Praridrot; Uuc Bode, Tnuorer; ilotepb Lop«ha. 8«c. Place of btudnew of the eorpontloD and addnsnca of ibore officer*: 21e wiari lath street, new zobk. n. t.
1	49th Year
MGlai Maroda" 1« lamed every day except Saturday«, Sunday« and Holiday*
Suoarrlptloa Yearly fO.	Advertisement on Afftaunt
Za orlo leto velja lUt aa Anerikc In Kanado 98.—; aa pol leta $3.— ; aa Cwtrt leta 91.00.. — New York sa celo leto 97.—: aa pol leta 9&CM), Za looaemstvo aa celo leto 97.—; aa pol leta $3.00.
-Otaa Naruda" izhaja vsaki dan izrwmBI sobot , nedelj ln praznikov.
"OILAS NARODA**, ti« WEST IStfa STREET. NEW YORK. N. X.
TvImiKam- rn*iiM s_1 !4i - t % * r •3 ■ . * 5
JCIAS NARODA" — New Yarfc
WEDNESDAY, DECEMBER 30, 1942
Y9TAN0YLJEN L. 1893
RAZGLEDNI K
Piše Ansa P. Eiuo&
Priredba šolske mladine
bo so prišli starimi naše mlad in mnogi od njih so mi izrazi i z ado volja tvo iia<l uspehom šolarjev, ki so v kratkem času in poleg svojega rednega šolskega učenja, pridobili tudi . preoej znanja v slovenščini, tako, jim je jezik še dovolj gladko tekel.
•	Značilno za našo priredbo je •bilo tadi to da so nas pesetUi razni odlični gostje, "kot g. minister Franc Snoj, ga. Krek, dr. Furlan, Rev. Petric, Rev. Am-brožič, Rev. Jtf. Stepenčič r/. Lemonta, <Mr. in Mrs. Zdenko Sajovic in drugi, katerih ni-err. imela priliko vseh pozdraviti, ker sem imela opravka z rnšo mladežjo.
Mr. Frank Masle, zastopnik "Glas Naroda",iz Little Falls N. Y., mi je rekel, da v Clew-landn sem bila zaposljena, da ni bilo moč z menoj kaj več -govorit:, tnkaj pa spet, no, pa smo se vseeno malo pogovorili i ti oeli njegovi dražbi izrekam v imenu šole zalivalo, da so se potrudili vkljub hudemu vremen m priti na našo (priredbo.
Sodbo o nastopih -naših učencev hi učenk prepuščam udeležencem, lahko pa zapišem, da nisem pričakovala jaz, ne ga. Furlanova, da se bodo otroci tako dobro odrezali. Saj vet-'«* kako je z otroci, enkrat manj-j ka eden enkrat drugi, tako, dr: [ se človek včasi že boji, da bo polom, posebno ker še niso jezikovno posebno dobro podk ovani. Pa je le šlo in lahko si ju -slite, da smo bili tega trn*i /a odrom kar vedeli, ker ni bil : h.m zaman.
I Opazili ste, da imamo v - "i i razue talente, pevske, risar k-., » deklamatorske in pa zelo izur-' jeno mlado plesalko J. Pesi) i, ki nastopa večkrat tudi prod j ameriško publiko. Sicer naš oder ni primeren, da bi mogla plesati posebno umetne plev?, pa je le pokazala 'svojo ple.-na spretnost in talent v zadovoljstvo vseh.
Miklavž je prinesel mnogo dobro volje med. ljudi na pri-rečlbi in ker je oft/čiajnio. i« Tairiburaši priredijo Miklavž*-v ! večer, katerega so letos ta k o rekoč nam prepustili, bo naša ^ -la sodelovala na kak način pri nj^h priredbi Februarja me-.-ca. Med našimi učenci in učenkami | je precej "Tarafourašev" in zato bomo seveda vzajemno tklo-vali, da bodet oibe skup:ni h r-o napredovali in imeli usp^ h- s svojimi prireditvami.
!* ' Toplozahvalo izrekamo vsem našim "old-timer jem". ki -o nam radevolje priskočili na po-moč priredbi, da je'šlo lepo spod rok, i<n sioer so to hill: Mr. Hude, Mr. Svet, Mr. Mutz, Mr. Zupančičih, Mr. Pav-lich, Mr. Zakrajšek, Mr. Kras-
•	na, ' mladi Mr. Cvetkovj^Ij in <3rugL Ravnotako so nam veliko pripomogle nekatere matere
i naših učencev in učenk, za kar i jim gre vse priznanje. Upamo, j da bomo vsem skupaj podali i enkrat v prihodnosti se zadov^-ijrvejgo priredbo. Ta, ki je zda^, asa nami, nam je vsem v dokaz, da naša mladina poseduje raz-. umnost in nrožnosti-za na dal jno delovanje na našem kulturnem polju. Treba je le malo dobre volje in truda ter sodelo-' vanja od strani stariše v, uči-j tetjic aH učiteljev intmlacfmo same, pa gre. Brez mu je, pravijo, se pa niti čevelj neobujo— v tem prawn bomo s šolo n n da-Ijevali po nekaj-tedenskih počitnicah in stariše naprošamo, da nam jfredo na -reko. kot so nam Sli dosedaj. Saj je moral biti njim večer njih mladine v prav tako, če <ne v še večje zadovoljstvo, kot je bil učiteljicam in'mladini sami, zato z delom naprej!
ZA SILVESTROV VEČER
rezervirajte prostor
ZA DELUXE SUPPER $2.50 za osebo. " , ^
V BALKAN CAFE
8th Avenue vogal 25. ulica NEW YORK CITY
r .	Telefon: LOngacre 3—«394
Vprašajte za Milana, Johna ali Joe. IGRA ZNANI ORKESTER MILANA VERNLIA
JOHN P. MORRISE Y in MRS. MORRISEY 2ELITA SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM SREČNO NOVO LETO!
New York City *
Vabilo na
Silvestrov Večer
ki ga priredi Slovensko Pevsko Društvo
"SLOVAN" - -V ČETRTEK, DNE 31 . DECEMBRA, 1942
PRI ROJAKU FRANKU ARHEŽU 66—91 For ost Avenue., Rtfgewood, L. L, N.Y.
Začetek ob 8. zvečer	h •■■
NA SVIDENJE f ' "	«.SL0>V,AN»
Nemčija preplavljena s tujimi delavci
ne zo zamenjavalo s tujimi delavci.
- To bo nov opomin izposojenemu delavstvu, da so Nemci "BCerrenvoIk" —> rasa gospodarjev — in razTčni od drugih človeških bitij.
Washington, 24. dec. (ONA)) — Owl poroča o članku v nacist čnem listu "Der Angriff glasilu nemške delavske fronte, ki zahteva, da se uvede posebne zimke za nastavljence nemško narodnosti, zato da se jih'
KAJ JE Z JUGOSLAVIJO?
VL	,
Polagoma prihajajo natančriejša poročila o položaju v Jugoslaviji. In po zadnjih poročilih ne vodi najhujše borbe proti osišeu general Mihajdovič, temveč part zani. Partizani so ( io postavili svojo lastno "narodna vlado", kot poroča new-\ .jrški magazin "Time" z dne 14. decembra in ki med drugam ]>oroča naslednje: .	.. .
Mihajlovič zatemnjen "Pripiaail . so se ko mačke od vslepovsod, z noži med zobm.i Žarkometi jih niso preplažiii. Vdrli so v naše desno krilo. Na-to se je zgodHo ono strašno, kar je zamrznilo kri nam vsem . .. Možje, žene in otroci-so*4 zgrn;!i v napad."
Tako je pisal nek nemški vojni poročevalec, ki ni poročal o zavezniških komando« in ne o ruskih guerilcih. '
Poročal je o jugoslov. partizaanib, o katerih dalje pravi : "To niso divje tolpe; to so strogo organizirane skupine, ki tipkajo svoje lastne časop se v gozdovih in izdelujejo svoje bombe in munksijo."
Partizani so organizirali armado in državo; delujejo na milj dolgi fronti in so že rabili eno nac jsko oklopno skupino.
Po prejšnjih poročilih so ameriški državljani napačno domneval, da general Mihajlovič s svojimi četniki vodi odpor v Evropi proti nacijskim vpadnikom.
Prejšnji teden pa je postalo jasno, da so partizani zasenčili Mihajloviča. Osiška poročila omenjajo skoro samo partizane in le redkokdaj Mihajloviča.
,Kot je bilo tudi pričakovati, označuje os ška propaganda partizane kot krvoloke, komuniste in roparje.
Tudi jng&lovanska vlada v Londonu jim nadeva to označb.o V novembru lanskega leta je Mihajlovič doživet "občuten poraz blizu Val jeva v 'boju z Neme. Cetniki so se razkropili. (VIi oddelki bivših Mihajlovcevih podipoveljnikov Gjajiča in Drenovica so se pridruž li Italjanom. Nekateri so se tudi vrnili na svoje kmetije. Mihajlovič se je umaknil v nekako brez-delje nekje v Orni gori in se je ogibal vsakega bojevanja, razun da je v juniju močno napadel partizanske čete, ki so se borile proti Italjanom v južni Črni gori.
črnogorski partizani dolže Mihajloviča, da je ob gotovih priložnostih sodeloval z Italjan^.
Oni četniki, ki so želeli še dejansko upirati, so se splazili črto in se pr družili partizanski četi pod poveljstvom 32 let starega Koste Nagyja.
Nagv ni novinec. Kot poveljnik hrvatskega oddelka strojnic v špansTci republikanski mednarodni brigadi je Nagy na gla.su, da je več tednov držal postojanko ob Ebru navzlic ne-pr> =;tan'm napadom fašističnih oddelkov, ki so bili boljše oboroženi.
Armada pod Nagvjem se sama naaivlja "partizani tioean-ske krajine" ter je postala največja in najbolj delavna med pol ducata partizanih skupin, ki se vedno in silovito bore proti Nemcem in Italijanom že celo leto.
Partizani bosanske krajine so postavili majhno državo v vijugastem predelu Hrvatske, ki ga obkrožajo Glamoč, Drvar, Petrovač, Ključ in Donji Vakuf.
Fedaj se siirtematično pripravljajo na večje vojne opera-cije. ?9vojo vedno naraščajočo armado so :zvežbali, ne za ostro bodoče sabotaže, temveč za večjo kampanjo, da bo osisče porn ano iz Jutroslavije.
(Nadaljevanje tega članka v pondeljek.)
RR0SLAVA v POLJSKEM INSTITUTU
"	T-l .	* ** :	^	j'. \
Govor prof. dr. Borisa Knrlanapri proslavi v Poljski Akademiji danosti in umetnosti
uresničenje demokratičnega na čina življenja."	i
Trdno zaupam., da se bodo Dean Payne-a besede uresničile in da bomo tako z našimi dajanji počastili žilve, ki so dali življenja za stvar svobode in pravice.	(JIC.)
IZ AMERIŠKEGA
ČASOPISJA.
(JIC.) — Britanski "United J Service Review" uradni organ angleških vojnih sil na kop- . nem, na morju, in v zraku, prinaša v svoji številki od 2. nov. d'olg članek publicista M. Šud-jiča s fotografrčnimi dokumenti o nemtških groeodejBtvih v Uižicah.
V uvodnem delu članka je citiran dopisnik nemžkega časopisa "Kaemtner Zeitung", ki je prepotoval fronto v Bosni in dejal, da se nemški vojaki tam bore v "zemlji velike ljubezni! in silnega sovraštva." Jugo-i .slovansko kmečko ljudstvo je j bilo najmiroljubnejše na svetu i do onega dne, ko so se nanj na-' : valili Nemci in njihovi valpetii J ter jih začeli preganjati s stroj-| nicami in paliti in rušiti njiho-I ve hiše in mesta. . 1 Naš kmet je bil najprej prese j Jnečen/toda ko se je sovražniki že nadel da je njegov duh strt,! se je začela borba za izgubljeno' svobodo in maScevanje.
Olanek pripoveduje zgodbo
>	kmeta Iiuke Mustapiča, ki je najboljši primer individualnega odpora. Luka Mustapič je bil delavec na mali hercegovin-ski železniški postaji, ko so se v aprilu leta 1941, pokazala sovražna letala in začela sejati
i bcanbe, ki so eksplodirale vse i naokoli njegove postaje. Par! - dni pozneje so že prišli italijan-l ski karabinjerji, ki Laike niso
>	smatrali za nevarnega, ker je l mirno in navidezno pohlevno i nadalje vršil svoj poeel. Neke-t ga dne je odšel domov v svojo . hišo obiskat mater, toda našel s je le kup razvalin. Italijani so . bili zažigali in razrušili vas ter i jwsfrelBi več sto vaščanov "t . znak reprisalij T\ Nikdo ni ve-. del. eemu in kako je prišlo do l teh groznih reprisalij.
i (Luka se je vrnil in tiho na-5 daljeval svoje delo, ko da se . ne bi bMo nič zgodilo. Nekaj t dni pozneje so poročali o napa-J dih gueritekih uporniških sil, . na kar so Italijani začeli voziti vojaštvo v one kraje. Kot je t pridrvel važen vojaški vlak, je L Ltuka obrnil vnapačno g mer na-? vodnice in tako povzročil strahovito nesrečo, v kateri je po-
■	minilo \4ellko število italijan-( skih vojakov. Tudi materialna škoda je bila ogromna.
Vzgledu tega Luke je sledi-i lo mnogo drugih Jugoslovanov J— to so stvari, ki se dnevno do-gajajo na našem ozemlju. Tako t se žrtvujejo preprosti ljudje iz ' naroda in dajo svoje življenje, t da bi bila usoda njihovih ro-t jakov lepša in bolj prijazna.
Članek našteva potem nešte-t vilna streljanja in vezanja, ki jih .vsepovsod v Jugoslaviji vr-• še naši sovražniki. Tudi to v J znak "reprisal! j." J IČlanek zaključuje z zatrdd-. lom, da danes še skoro nikdo
■	ne n vi deva ogromnost težav in ( izsrub, ki jih prizadeva osišču i na«a sabotaža in oborožena pa-I triotska vstaja v Jugoslaviji.
Ker vem, da bo zanimalo stariše, kot otroke, ki pohajajo v slovensko šolo v Brooklynu,
kako smo kaj usipeli finančno, naj navedem'rezultat v številkah: Pri vratih je bilo nabranih prostovoljnih prispevkov $67.90. Posamezniki, ki so izročali darove direktno meni ali pa jih poslali po pošti so sledeči:; Mr. Sitar $5.—; Mr. Penko $5.; Mrs. Orehek $2.; Mr. Vavpo-tioli $5.; Mr. F. Maitzeu $5.^ Mr. Mfkuš $3.; Dr. Ook $3; Mrs. Premru $5. Skupna vsota znaša $100.90. Omeniti moram, da nisem gotova glede tega, aL; j mi je izročil tri dolarje Mr. ! Miki us ali je to bil nekdo drug —bas takrat sem bila zelo za-| posl jena z otroci in si nisem | takoj daru zabeležila, zato ako je to pomota, naj mi jo, kdorkoli je prizadet, oprosti.
Denar, ki ga ima šola od prej in kar se je nabralo sedaj, se j bo vložilo na banko in nič na-! pačnega ne bi bilo. ako bi naši j šolarji namenili gotovo vsoto od tesra denarja, kakor tudi od j bodočih priredb ali prispevkov v to,-xla bi pomagali slovenskim otrokom v dovomini kupiti knj'ge in druge šolske potrebščine, ko bo mogoče to storiti- Sovražniki fo naši mladin5 v domovini požgali in uničil knjige in v mnogih primerih šole. naj si naša mladež tukaj !, zada naloajo, da bo svojim brat- j '1 cem in sestricam v Sloveniji i pomagala do teea. da pridejo 1 zopet do knjier in šolske izobra-!, zbe, ki je mladini tako potrebna ' in katera je podlaga napredka vsakega naroda. Morda bodo | našemu zgledu sledili mladi ljudje po drugih slovenskih na- j ' seibinah po Amerki. Lepo bi; vsekakor bilo, da hi naša ame- J riško-slovenska mladina sknša-' la nekaj storiti za nesrečno * slovensko mladino v Sloveniji. Drugi narodi to delajo ;n celo med Američani samimi jp opa-^'ziti zanimanje za povojno po-', moč evropski mladini v pogle-"jdu izobra-Tibe in šolstva.
ŠOLE SEDAJ NEKAJ TE-' DNOV NE BO, ker je v januarju precej mraz, kadar bomo spet začeli, bo obveščen vsak učenec ali učenka posebe. "Rav-notako bomo obvestili šolarje v slučaju, da bi se morali rz-vežbati za nastop na kakr tjri-redfoi med januarskimi počitnicami.
Glede prire<ff>e same moram reči, da je pokazala, da so se ^ zanjo zanimali rojaki v New , Torku in celo drucrod, ker imeli smo vzlio hudemu mxazu, i prav lepo udeležbo. Na prired-
"i.._.. . ■ ■ »
-	Najbolj občutno škodo povzro-i čujejo Nemcem napadi in sabo-
-	taža na železniških progaih, ki ' se dogajajo na jugoslovanskem
'ozemlju dobesedno vsak dan.
-	Neustrašeni jugoslovanski pa-> triotje se poslužujejo vseh-sredi-l stev in načinov proti prezira-i nemu tujeu.: Vzltraiali bodo in
-	nadaljevali svoj upor do zmage . in osvoboditve. •.
	---^—----—-š-—^ '
'Mfr - r	T
!j>odroihnostih seznanjali z izročilom in s kulturnimi pridobitvami bratskih narodov. . ■ Kakor v preteklosti, so naši dijaki in znanstveniki združeni , sedaj 0 .priliki množestvene-J ga pokol j a čehosk) vaških sdija-} kov v Pragi 17. novembra, so j bili umorjeni trije jugoskrvan-| ski dijaki, ker so dali zat»či-I !3ee svojim čehoelovaškim tovarišem. Vašim mučenikom so se pridružili naši muoeniki. V Beogradu, dijaki akademiki obešeni na kandel&bre, v Zagre bu, dijaki Hrvaške Seljačke Stranke zajeti in vsi takozvani "komunisti," to je vb! resnič-i ni patrioti nevarni novemu redu, ustreljeni na mestu, drugi pa zaprti v koncentracijskih taboriščih. V moj! univerzi v, Ljubljani, dijakinje streljane] od italijanskih pelotonov zaradi udekižbe' v sabotaži in gue-; rilskem vojskovanju.
l73p>oli)iti moramo dolg, moral j ni dolg napram dijakom. poko~j »enim po stroinicah, in muce-i nim vagojiteljem. Lažje jej umreti z zavestjo svetlejše bodočnosti. Vse svoje sile moramo postaviti uresničenju vizij boljšega reda bodočnosti. Zato
•	smo se predstavniki 110,00.000 živečih v prostoru od Baltiškega do E&ejiskega morja, združili v Srednje in južno-vidiod-nem evropskem Planning Boar-
1 du, da izdelamo konkretne na-. črte za gospodarsko in vzgoj-i no obnovo naših dežel, ko bodo . osvobojene. Pcs^bna čast mi . je, se ob tej slovesni priliki za-
>	hvaliti gospodu E. G. Payne-u . dekanu pedagoške fakultete i newyorSke universe in pred'sed
niku Raziskovalnega oddelka . komiteja Združenih držav za i Obnove vzgoje (ReseaTrii Department of the United States i Committee oa Educational Re-
-	constm^tions.) Zahvaljujem se i Dean Payne-u za moralno pod-i iooth>, ki jo-je dal našim priza-) devanjem. in za orsraniziranje
>	izbrane skupine am^riSkih znan
>	stvenikov in vzgojiteljev, ki z —Imbeznijo spremlja jo naše delo. -PNa pom*m#mem sd>orn našee^i i' vzsrojnesra komiteja, dne 16. rjiulija 1942 na neTvyorSki nui-
-	verzi je Dean Payne izjavil:
"Posebno značilno je. da
-	smo ee, v boju na življenje in I smrt za ohranitev naše svobode ;'»brali tu pod zaščito Newyor-
•	ške univerze in z zastopniki šti
-	rih vlad v izgnanstvu, v svrho ohranitve znanosti in obnovit-
-	ve starih institucij ter njih po-
-	vrnitve k nekdanji slavi, ko bomo zmagali v tem straSnem bo-
i ju nad: silami zla. Te sile ho-
-	čejo uničiti znanost in znanje,
•	in vse svobodno človeško ob-
-	čestvo. Nobena dnisra skupina j naša, predstavljajoča demOka . tične sile, ni pokazala toliko
-	optimizma, toliko smelosti in
-	toliko zarcrpanja v bodočnost, j NewvorSka univerza vam nudi
-	vso po<Jporo, katere je zmožna i in se vam pridružuje v popol-i nem zatrpanju, da bodo Hitler •j m njeeovi pomasrači premagani
in da bomo doživeli popolno
Kot predsednik vzgojnega ko j miteja Srednje in južno-vzhodnega. evropskega Planning Boarda (Central and aEast European Planning Board) ter kot član jugosiovanakej uuiver-, ee v Ljubijani, si štejem v veli-j ko čast, pridružiti se komemo-raeiji tega iabranegazfoyia-inu-čenistvu poljekih učenjakov in dijakov, ki so se uprli tlačlte-ljem.	: . ; • n
Zaprta vrata naših univerz so simfbol teme, ki je zasenčila Evropo. Nazifašisti ^obro vedo, da morejo ukloniti narode , le, ako prej ubijejo njih duha. A kje drugod, kakor na naših univerzah, je živel ta duh, pred! stavljajoČ narodovo hrepenenje po znanju* in po izboljšanju človeških odnošajev? Sledeč Baconu smo smatrali, da je znanost sama po sebi sila in nismo stremeli za tem, da bi iz znano-M sti napravili orodjp nasilja. Postaviti znanost preko naroda v službo človeštva ne pa zlorabljati znanost kot orovje proti človeštvu, to je bil vedno vzsrojni cilj naših ucirerz. y
Zato se v tej uri žalovai? ja ^ ponosom spominjamo naših vodov Učenja. ' Ko' je -prišel čn * pTeizkU©nje, niso klonili. Ker jih tujfO ni mogel izrabiti v svojo korist, jih je moral za-treti.	' * . <
'Danes se borba za obče kulturne vrednote istoveti z bojem za fizični obstoj naroda. Danes kakor v preteklosti so nn5i' dijaki in vzgojitelji v Vprod-njih vrstah tega boja. Že dcl-a-o pred prvo svetovno vojno ^o bile naše univerze nositelji-ce idealov narodne svobode in dostojnosti v mednarodnih od-rcošajih. Nasi dijaki in učitelji so se borili za svobodo in edinost Poljske in Čehoslova *ke,"za svobodo ki-edinost vppIi Jugoslovanov. A več kot to — s preroškim pogledom mladine so zaslutili potrebo pa širših enotah v Srednje in vzhodno evropskem prostoru. Že dolgo pred prvo svetovno vojno so naše jugoslovanske dijake pr-vlačevala stara kultura sredi-j šča v Pragi in Lvova, Krakovu1 in Brnu. Vračali so se domovi in širili načela bratstva in ljubezni rrtpd natSimi narodi, pred-hodmlri ideie širših in bolj sme lh političnih formacij.	|
Ni bila njihova krivda, če se ti ideali niso uresničilL Uresničujejo se sedaj, na naših bojnih poljanah, in ko bodo ostvar jeni, bo to v veliki meri zasluga naših dijakov in znanstvenikov.
Kako globoko ukoreninjena je bila zavest nase skupne ubo-ide, dokazuje delovanje Jugo-I slovaitsko-čehoslovaŠke Dija-1 ške Lige in Jugoslovansko-polj ske Dijaške Lige. Te organizacije so širile med nami medsebojno razumevanje in učinkovito sodelovanje. Podpirale so izmenjevanje dijakov in orga-ni-rirfile poučne izlete. Dijaki tehniki, medicinci, • filozofi in ekonom?sti so prejemali doda-! ten praktičen poduk ter se v!
VELIKA ŽELEZNIŠKA
NESREČA V KANADI.
Osemindvajset potnikov, ki so bili na božičnem potovanje, je bilo 33 ubitih in li9 ranjenih med temi mnogi težko ranjeAi, ko je lokomotiva Kanadsko-pacifičnega vlaka, ki je vasil , čete, za vozila v tri lesene vagone, kateri so »tali na postajni progi v Almonte, Ont. Večina ponesrečencev je bilo civilis-tkv. .	■
To je bila največja železni-, ska nesreča v Kanadi od leta 'mo, ko je bMo ubitib 43 oseb,! ko se je iztiril vlak T>ri Webb-woodu. Ont.
[Preiskovalne oblasti so dognale, da je bila zasluga kurjača, da ni bik> poškodovanih in .ubitih še več potnikov. Pravega vzroka nesreče še niso dfo-gnali.
Nesreča je zelo razburila prebivalstvo v Almontu in ljudje eo z vojaki vred pomagali prenašati ranjene in mrtve v mestno hišo in v lokalno gledališče, ki je bilo spremenjeno v zasilno bolnišnico. .
Značilno je, da ni bil ranjen niti en sam vojak na vojaškem vlaku, ki je trčil, oziroma za-vozil v vlak za civilne potnike, ki je stal na progi. Vojaški zdravniki, kakor tudi zdravniki in bolničarke, so bili takoj na mestu, da so nudili ranjenim prvo pomoč.
------- . ^ -t
- _ POUK V ANGLEŠČINI.
Učile se govoriti, brati in pisati angleško. Postanite ameriški državljan! Brezplačni pouk v angleškem jeziku in kako postati ameriški dfžavljan, dobite v Textile E>emng;El emen-t*ry School, 351 W. Wft St. New York N. T.
KUHARSKA KNJIGA:
?	.,. ^ > + . . . .	_	r
a Recipes gf Ali Nations
recepti vseh narodov
l k
_ Stane samo $0
»"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atx*ni~3B
Recepti so napisa« ▼ angleškem jeziku : none kod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posetmo vnmdl
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se tanimajo sa kuhanje in se hočejo ▼ njem «mbolj izveibati in izpopolniti
KNJIGARM SLOVENIC PUBLIBHINOC®
21« Wart 18tb Street . 7\	New York, N. ¥
»Kanada ima enajst milijonov in pol prebivalcev in od teh jib je 616.000 v armadni službi, na kar Kanadčani upravičeno poceni in smatrajo, da so že v tem oziru samem prispevali velik delež vojnemu naporu zaveznikov in lastne države. ;t (Primerjajoč Kanado z drugimi mogočnimi zavezniki, se lab ko reče, da je le malokatera država stoiila povprečno več v vojnem prizadevanju in po-žrtvovanju, kot Kanada. Na nekaterih pofebnib poljih se je , Kanada ierednb odlikovala. Xjena zračna sila, na primer šteje 150,000 mož in je povprečno največja zračna sila med vse ;mi vojskujočimi se deželami.
Za leto 1942 si je	na-
dela nalogo, da produeira vojnega in drugega materiala za več kot tri in pol milijarde dolarjev, kar je za deželo 7, enajst in po4 milijoni prebivalcev veliko. Poleg tega zalaga Kanada zaveznike in zavezniške čete z živili. .
Toda Kanada, kakor vsaka druga dežela, ki je soudeležena v tej totalni vojni, že precej občuti težo vo;nih dni v materialnem. kot duhovnem ozira. Pro blem moške sile za obratovanje vojne industrije in za vzdrževanje produkcije za civilne potrebe postaja precej opasan in ravno tako se porajajo potežko-če pri distribuciji živil in kontroli cen. -Kritiki dolžijo ad-mirustraciio, da dopušča uve-Jjavjenje birokratičnega vladanja in upravljanja. .
! Na drugi strani so oni, ki imajo nalogo, da dobavljajo živež, material in drugo za ar-madne sile, zaskrbljeni glede točne dobave vsega tega, ak» ne bodo imeli oblasti, da izvedejo zahteve, ki so jim stavljene po vojaških in drugih oblasteh. Dozdaj, pravijo, so pois-
•OTANEm In W f*SSON8- — S*an-«hn t S*tib nategah. — Spansko^n-sk£ka slovnica. — Spisal J« je It. D.
L' Cortina.
Ta knjiga je popolna ln prar niC pri-fcraJSana. Od prve do zadnje strani je le popolnoma ista. kot jo je pisatelji napisal in kot je bila prrntuo iedans za. vifijo ceno. Cena je zato nizka, ker »so se porabile prvotne tiskarske forme, in ker je pisatelj sprejel nižjo ceno.
Po tej pripre*« stopnjevala! metodi vam Corinta pomaga, da se lahLo na-učite SpanSeine. -
To praktiCno nCenjc Ima lyir najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih nravll ter vas n« brati, govoriti in razumeti Špansko.
Corintovo kratko metodo so odobrili oGltelJl, profesorji. Sole, poslaništva Id jeksportne tvrdke po celem sveto. Je pralrtiffno, priprosto in uspešno.
Prodanih je bilo že nad 2,000,000 CoTtinovib knjig.
de vas ta knjiga zanimiva. Jo lah-to naročite pri
KNJIGARNI SIjOVENIC PUBLISH WO COMPANY, 338 West 18th Street, New lock. N. T. — Gkxk je wao
Kanadčani zahtevajo več enakopravnosti za dosego zmage
narja za Rdeči križ. Dejal je, da je bit zavoj, ki mu ga je izročft. Rdeči križ pT*vi zave) dbhre hrane, ki jo je imel, odkar je bil zajet pri Dieppe.
UČITELJ NA GOSLI.
V Carnegie Hall v New Torku bo zopet otvoril svojo šolo ali studio, poznani hrvatski virtnoz na gosli, Mr. Vlado Ko-litsch. Kot prvovrsten violinist
v	New Yorku sprejema kot učence samo one, ki so v igranju na gosli že napredovali.
if'ed najbolj znanimi njegovimi učenkami je Miss Byrd Elliot, ki je nedavno priredila svoj koncert v Carnegie Hall.
Mr. Kolitsch namerava vbliž nji bodočnosti prirediti koncertno turnejo, tekom katere bo oriredil svoje koncerte v Ohi-eagu, Detroitu, Clevelandu in
LO*rf*ONSKI RADIO O RAZMERAH NA BALKANU.
(JIC.) — Iz kndonske oddaje v srbohrvaščini posnemamo naslednje vesti:
iNonfcki poslanik v Paveliče-
vi	Hrvaški, Kasche, je o priliki otilikovanja nekaterih "v®ta-sev" ostro protestiral proti angleški in ruski propagandi Hrvaškem in tako nehote priznal, da je uspešna in da hrvaški narod močno misli na ol>-nov<o svoje svobode. .
Iz Albanije poročajo, da divjajo guerilski boji od Skadra na severu pa do giSke meje na jugu. Potrjuje se tudi vest, da so gnerilske čete udrle v Ti-rano, albansko prestolnico in se tam držale več nr. Nanravile so otrromno škoda rn ubile več visokih italijanskih častnikov.
Tfprašanje železniskejra prometa v zasedeni Evroni postaja vedno težie. Zadnji čas so Nemci poslali vrfiko šte-vilo vagonov in lokomrtiv iz Norveške nazaj v Nemčijo.
ADVERTISEkT
"GLAS NAKORA '
-	-	i	■	S
the new encyclopedia of
machine shop practice
Spfeai znan« profesor George W. Barnwell
■■km	Podlago za meha^
Ne glede na to, all ste šele početnik. Vam bo ta knjiga ' lelo koristna in mnogo vredna. NAROČITE JO DANES!
NarofiUo poftjlte aa:
*®Glas Naroda"
flfl WEST 18* STBEKT	*X 'M HOJ MXN
kušali zadostiti zahtevam po vsem potrebnem materialu in živežu na način, ki ni v ničemer sličil totalitarskemu sistemu zasedanja potrebnega materiala in živeža. Vse je slo vzr-tp d rok na podlagi navadnega nakupovanja in dostavljanja, ter ni -bSo v celi stvari čisto nič prisilnega. .
! Poudariti je treba, da ni bilo niti potrebno uvajati kakega prisilnega sistema, ker dežela je radovolje in požrtvovalno storila, kar je mogla v prid voj neara prizadevanja. "Vse je šlo, lasrodno naprej na podlagi pro-, voljnega sodelovanja.
J Ail zadnje čase je opaziti popuščanje v tem ožim in odgovorni uradniki sami pravijo, !da javnost zahteva, da se nalo-j jži odgovornost vsem in ne 'le I tistemu delu ljudstva, ki je ve-1 iikodušno in v duhu dolžnosti! j vedno pi ipravljeno sodelovati. \ Dejstvo, da je nevarnost sedaj 'nekoliko zmanjšana, je dalo marsikomu povod, da je popu-' stil pri delu za vojno prizadevanje. . Mffcgi so pokazalii, da jim nič več do tega, da bi kaj žrtvovali za dosego zmage. 'To je posebno pokazala zadeva s sirovim maslom. Tozadevne Oblasti so apelirale na občinstvo, naj hrani sirovo masto in ga rabi štedljivo, ker drugače i se bo moralo odmerjati. Apel ! j® padel na gluha ušesa, civilna poraba sirovega masla se ni prav nič znižala ki posledica je, da se je moralo odrediti racijo-niranje te .potrebščine.
Ob božičnih praznikih je bilo tudi opaziti, da je mnogo ljudi mislilo le nase in jim ni bilo nič do tega, če bo v trgovinah ostalo se kaj za druge, ki bodo pri&i nakupovat za njimi. Nakupovale!, ki so zgodaj prišli, so pograbili vso zalogo sladkorč kov in drugih božičnih predme-tov. Ravno ta ko so bile prodajal nioe opojnih pijač oblegova-ne s tako silo, da je izgledalo, kaMOr da je precejšnjemu delu prelbivatetrva mar le to, da se napije tekom praznikov. Nikdar v normalnih Časih ni bilo tolikega navala na tržnice opoj nih pijač.
Trezni del občinstva je vse to gledal in dvignil svoj glas, naj se poskrbi, da -bo naložena odgovornost za žrtvovanje v j prid zmage vsem, kajti s tem se bo preprečilo degeneracijo, ki ee je oČividno pričela urin jati v disciplino prostovoljnega sodelovanja ljudstva. V interesu ohranjenja močne in zdrave morale za dotritev zmage je potrebno, da vlada poskrbi, da se vzdrži potrebno splošno disciplino med ljudstvom.
Kontrola cen mora biti vzdržana, kajti ljudstvo opazi, da
sta ravnokar dovršena. Na tak način bo ta mednarodna glavna cesta najdaljša kontinentalna proga na »vetu..
IDoristi, ki bodo izvirale iz take oeste, so neprecenljive. Vgradnja bo pred veem dajala povod gradnji notranjih cest, spajajoč'tli se z glavno cesto m s tem ustvarila boljše zveze tt>-•di v notranjosti posameznih dežel. Gospodarski razvoj utegne biti velikanski. .
V turističnem pogledu bo nova cesta pomem/bna vsled prekrasnih prirodnih lepot in sli-i kovitrh naselbin. Amerikanei iz vsega kontinenta bodo imeli priliko .spoznati se "boljiše. V vsakem poarledu je gradnja te Pan-ameriŠke ceste zgodovinskega poanena prve vr*te.
FIJS.
ee na njegov račun debele, tr-govei in nakupovalni agent je, itd. Ljrudstvo pa potem ^e samo gleda na vojno drugače, kot je gledalo spočetka.
Koncem prihodnjega meseca se bo zopet sestal parlament in tedaj se bo brezdvoma našlo priliko, da pride do izraza ljud I ski sentiment, ki zaiiteva enakopravno požrtvovanje vseh slojev, ker zmaga zaveznikov je nujna za vse. Sicer se ne pričakuje takojšnji'.' tozadevnih spremt-mb, ali 'j ud-ki pii-ti-sk na vlado bo v tem pogledu najbrž preceišen.
VOJNI UJETNIKI PREJELI ZAVOJE.
Kanadski fantje, ki so bili ujeti po Nemcih pri napadu na , Dieppe, so prejeli od .Rdečega ! križa prvo pošiljko zavojev od j doma. Sedaj že prihajajo kar-i te, ki so jih fantje napisali v zahvalo za prejete zavoje. Ta-i ko poroča Mrs. H. P. Plump-ftree, načelnica urada za vojne ujetnike v Ottawi.
V zavojih poslanih vojnim ujetnikom je bilo spodnje perilo, pižame, nogavice, volneni jopiči, pletene voinene čepice, rokavice, srajce, razna toaletna drobnarija, ter čokolada in zve čilni gumij.
Poleg teh pošiljk so fantje orejeli tudi vsak po eno uniformo in škornje, kar vse jim je dostavil Rdeči križ, ki jim zdaj dostavlja tudi po en za v«o j hrane tedensko.
"Kako hvaležni so vojni ujetniki za poslane zavoje, je razvidno iz pisma kapitana X G. Houeserja. ki je pi>ai svoji materi v Toronto, nai daruje deset dolarjev njegovega de-
ri^ke ladje, je strategična vred nest kopne zveze postala vsem jasna, zlasti potreba ceste, ki bi spojila Združene države s Panarrl^kim kanalom in s poljedelskimi pridelki in kovinami onih dežel, ki so vmes. Vladam teh dežel je bila takoj da*-na finančna in tehnična pomoč in gradnje se sedaj vršijo z mrzlično hitrostjo.
Pan-ameriška cesta začenja pri Laredo, Tex. in se razteza čez 3.200 milj do Panamskega kanala. Od tam nadaljuje do-datniih 6,000 mftj ob eapadni obali Južne Amerike in potem preko do Buenos Aires. Od tam se oT>rne napram severu dodatnih 1.900 milj <fo Rio de Janeiro. Na tak način bodo \ so ameriške republike povezane po avtomobilski Cf*t-i.
!Ze sedaj se je mogoče vocdti iz Združenih držav do 80 milj onstran mesta'Mexiko, kar maša skupno daljavo približno 830 milj. Med Mehikom in Panamo 62 odst. ceste je zglajeno e presledki tn in tam. Od ostanka je 16 odst. vozljivo le v suhem vremenu in 22 odet. je še pešpot. Kakor pravijo poročila iz Centralne Amerike, se položaj preminja na boljše vsak dan. V Južni Ameriki je 80 o d« t. ceste vozi j i vrh ob vsakem vremenu. Tudi ostali del je v suhem vremenu dober, ra*un nekaterih pešpoti v republikah Columbia in Eqnador.
IPotom raznih poti, s katerimi so Združene države prepletene, bo Pan-ameriška cesta spojena z Alasko do koder je bila ce-
Vsem Amerikancem. ki pa^ lriotično štedijo na gumiju in ^azolinu in se zato, dokler vojna traja ne podaja na nikake avtomobilske izlete, je vendarle neka tolažba doznati, da bodoči n lir jim ponudi priliko prepotovati veliko število novih cest prokrasne prirodne lepote.
•Cesta, ki bo najbolj vabljiva je velika Pan-ameri3ka cesta, ki se hitro približuje končni do-vršitvi v svoji celoti in koder bodo p:epotovali Severni in Južni Amerikanci, radi česar bo ta cesta pomenjala ožji spoj med vsemi ameriškimi deželami.
Ideja, da bi se ves ameriški kontinent spojil potom velike mednarodne ceste, je bila prvič s-prožena na 5. Pan-ameriški konferenci v Santiago, Oile, leta 1923. Latinsko-ameriške dežele so takoj pripoznale politic ne, gospodarske in kulturne koristi. ki bi nastale, ako se starinski kolovozi in gorske poti iz kolonijalne dobe spremenijo in povežejo v moderno avtomobilsko cesto od skrajnega severa do skrajnega juga ameriškega kontinenta.
Težave za gradnjo take ceste v Južni Ameriki so bile velikanske, Velikansko, masivno gorovje a vrhovi do 20,000 in več čevljev, te»ne tropične džrni gle in suhe puščave so delale strašne preglavi-oe najbolj gpret nim cestnim inžinirjem. Vziic vgem tem naravnim zaprekam,! delo je hitro napredovalo.
Ko je vojna prišla na ameriški obali in so sovražne podmornice začele prežati na ame-
Pan-amerfška glavna cesta bo kmalu dovršena	I tin MtTirilror /Ifunus.«
Božični večer nkšUi mornarjev
gospodarskim okoliščinam, v katerih se nahajajo njihove rodbine v domovini, ki je pod tujčevo peto ali pa pod vlado »dajalcev, so naši pomorščaki vendar prepričani, da bo domovina ksnahi osvobojena in da »e bodo po zmagi zopet vrnili domov, kjer bodo videli svoje dra^e in jim pomagali. Pri-pravyeni so, ako potrebno, prekiniti svoj dopust in zopet prevzeti shriSbo na naših ladjah, ako bi mogli tako pripomoči k zmagi zaveznikov in osvoboje-nju svojega naroda. •
•Prarv posebno se zahvaljujemo Navy League za bogate darove, ki jih je poklonila našim pomorščakom -za Božič.
da, uradnika generalnega konzulata, a moštvu v eni tukajšnjih gostiln. Dragi zapet so bili povabljeni na 4cm nekaterih jugoslovanskih izseljeni-kov. Arnatov, tretji inžinir, je očaral goste s svojim prijetnim glasom, ko se je pri petju narodnih pesmi spremljal na kitaro. .
Vse moštvo je dobilo darove od "Navy League of Canada" takozvane "Dittv BagB" zavoje s cigaretami, volnenimi jopiči. nogavicami, zdravili, milom in slicnimi malenkostmi. Bolniki, ki leže v bolnicah, so dobili darila po pošti. . 1
Ako ravno žive v večnih skrbeh za svojce in kljub težkim
(JIC.) — Jugoslovanski pomorščaki, ki so se o božičnih praiznikBi nahajali v Kanadi, so dolbro zaslužili svoj kratki počitek na potu v New York.) kjer se bodo pridružili jugoslo- i vanskemu Seamen's Pool-u.
Božični predvečer in praznik so praznovali v krogu prijaznih izseljencev, pri katerih eo našli ono prisrčno in toplo na-klonjenost, ki je vsakemur po-, trebna v teh težkih dneh, po-j sebno pa ljudem tako daleč od , doma in od svojcev.
Generalni konzul v Montreal, P. Čabrič, je priredil bo&ični večer častnikom ladij 'Dunav' in "Dinara" v liiii G. Sigmnn- \
Ameriški vojak straži osiške vojne ujetnike v Egiptu.
ZNIŽANA CENA za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker želi, da se čim bolj razširi za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "mladi vojaki"
je Mr. Jerry W. Kopriv&ek uredi* z založnikom, da rojaki lahko dob« skladbo po znižani ceni. to je
Sedaj 35c
Dva komada za 70 centov.
K«rotite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Co.
216 West 18th St., New York
■glas naroda- -New York___WEDNESDAY, DECEMBER 30, 1942
Tf TTAflT IL. ill___________	I	___VSTANOVLJEN L. 1898
V VASI BLIŽINI JE ROJAK, JSI NI ŽE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SE NAROČI?
IZ BOJEV V AFRIKI
Poročila iz rasnih naselbin« kjer bivajo in delajoJSovanci
"QLA8 NARODA" «- New York
WEDNESDAY, DECEMBER 30, 1942
Islandski ribic
ROMAN — Spisal PIERRE LOTI.
.391.......-...............
iU^Ut«.
Blizu Ploubazlaneca je zagledal čurimo sliko: cKb poti je stala starka ter vihtela svojo palico, krog nje pa gosta gruča fantalinov, ki so se ji režali v obraz. Babica Moan! — Dobra stara babica, katero je Silvester oboževal. • Bila je "vsa razvlečena in raztrgana. Postala je ena izmed onih ubogih, onemoglih stank, ki so v salo in zasmeh pouličnim otrokom. Janu se je zasmilila v a roe.
Ploubazlaneški pob je so ji ubili njenega mačka. Pretila jim je s palico, nevede, kaj bi storila od jeze in obupa.
"Ah ako bi bil cn tu. moj ubogi vnuk, bi se ne bili upali t^ga storiti, gotovo ae, grdobe paglavce!"
Najbrž je padla, ko je tekla s pakico za njimi. Avba ji je zlezla čisto -na stran, njena obleka je bila vsa blatna, in pobje so ji celo rekli, da je pijana. V Bretaniji se kaj takega večkrat pripeti ubogim starkam, ki so doživele mnogo nesreče.
Toda Jan je vedel, da to ni res. dia je Ivonna dobra, spoštovanja vredna starka, ki ne pije nikdar drugega nego vodo.
*'Ali vas ni sram!*' jo zavpil s svojim mogočnim glasom, ki je trepetal od jeze.
Tu pobrali so se kakor poparjeni psički pred tem velikanom.
Marjetica se je ob tem času ravno vračala iz Paimpola. Imela je polno naročje šivanja za zvečer. Že od daleč je zapazila množico ter spoznala sredi med njo babico Ivonno. Prestrašena je stekla bliže, da bi videla, kaj se ji je pripetilo — iii razumela je takoj, ko je videla na tleh ubitega mačka.
Dvignila je svoje odkrite oči proti Janu in on ni pobesil svojih. Da bi se drug drugemu ognila, na to nista mislila M^daj. Samo zardela sta oba hkrati ter se spogledala nekoliko zmedeno, ker sta bila tako blizu drug drugemu. Toda spogledala sta se brez vsega sovraLštva, skoro prijazno, ker ju je družila v tem trenutku skupna misel, usmiljenje do uboge starke. .
Že dolgo niso cmo^li trpeti šolski otroci tega ubogega mač-l a. ker je bil črn kakor satan. < Toda bil je dober maček, in ee si pa pogledal od blizu, se ti je zdel prav mirna, pohlevna dušica. Otroci so ga lučaJi s kamenjem, da je končno poginil. Eno olco so mu pri tem izbili. Uboga starka je pobrala mrtvo žival ter jo odnesla za rep kakor zajčka. Vsa je trepetala -od razburjenja in še vedno ie grozila s palico:
"Ah, moj ubogi vnuk, moj ubogi vnuki Ko bi bil ti še na svetu, bi mi ne bili tega storili, gotovo ne!"
Solze so se ji ulile po nagubanih licih, in roke, na katerih so se pognale debele modre žile, so se ji tresle..
Marjetica ji je -popravila ruto ter jo skušala, tolažiti z ljubeznivimi besedami. V Janu je vstajala jeza; kako je vendar mogoče, da so otroci tako zlobni! Storiti Kaj takega ubogi stari ženi! Skoro bi bile tudi njega prisilile solze. Ne zaradi te mačice. gotovo ne. Mladi, krepki fantje, kakor on, ne čutijo nikakili posebnih simpatij do živali,, čeprav se včasih radi igrajo ž njimi. Toda v srce se mu je smilila ta otročja babica, ki je nesla pred njim svojo ubogo, razbito mačko za rep. Mislil je na Silvestra, ki je tako neizmerno ljubil v.ojo babico. Kakšna bi morala biti njegova bolest, ko bi* mu bil kdo prerokoval, da bo končala zasmehovana in revno svoje življenje. .
In Marjetica je iapregovorila, kakor bi hotela opravičiti nered na njeni obleki: :
"Gotovo je padla, da se je tako pomazala. Res ni njena obleka več nova. zakaj mi nismo premožni, gospod Jan. Toda včeraj sem jo še zakrpala, in danes zjutraj, ko sem odšla, je bila vsa v redu in snažna, verujte mi."
Tedaj jo je globoko pogledal. To kratko, priprosto pojasnilo ga je veliko bolj ganilo nego bi ga ganile lepe fraze, očitanje in jok. Stopala sta dalje drug ob drugem ter se počasi bližala kočici stare babice.
Da je bila lepa kakor nobena droga, to je že davno vedel, toda sedaj, ko je bil« v rboŠtvu in žalosti, se mn je zdela še lepša. Postala je v zadnjem času bolj resna. Njene oči so gledale nekam strožje, ali zdelo se je, da segajo vsled tega še Rablje v dušo, prav tja no dna. Tudi so bile njene oblike .sedaj popolntma razvite. Njena lepota je dosegla višek.
In potem je bila tudi oblečena kot navadna ribiška hči. Nosila je črno obleko hn-z vsakega nakita in čisto priprosto avbo. In vendar je bilo na njej še nekaj gosposkega, kar »e •skoro ni dalo dokčiti. To je bilo skrito v njej ter se kazalo 1 rez njene volje. Ni se ji mogk> več očitati. Morda so se n.Vne okrogle prsi in njene roke zato lepše razvile, ker se je bolj stiskala ne^> drupe. Toda ne, to je ležalo v njenem tihem glasu in v njenem pogledu.
In spremljal ju je — gotovo pojde ž njima do doma.
Stopali so vsi trije, kakor bi šli za pogrebom temu mačku, in ta sprevod je postal sledinjič skoro smešen. Tu pa tam so «e Že nasmihavale dolbrodrihie mamice, ki so stale na vratih. V sredi je sto|pala stara Tvonna z ubitim mačkom, na njeni desnici Marjetica, vsa pordela in zmedena, na levi Jan s ponosno dvinjeno plava in zamišljenega pogleda.
Med potjo se je bila uboga starka hitro pomirila. Popravila si je sama ruto ter začela molče opazovati, zdaj enega zdaj drugega svojih spremljevalcev. Njeno oko je bilo sedaj inirno in janso. .
Tudi Marjetica ni črhnila b«iede, ker se je bala, da bi dala s tem Janu priliko,-na bi se poslovil. Hotela bi bila, da bi ■»*edno počival na njej ta topel pogled, ki ga je dobila od njega tla bi stopila z zaprtimi očmi in ne videla ničesar drugega, da bi stopala dolgo tako ob njegovi strani kakor v sanjah, da bi se ne vrnila še tako kmalu v svojo prazno, temno domovie kjer izgine vse to v prazen nič.	—
Na vratih je nastal trenutek neodločnosti, ko se je zdelo, da so skoro nehala srca biti. Tiabica je vstopila. Ne da bi se obrnila., jlotetn Marjetica počasi obotavlja je se, i nsled-njič je vstopil še Jan.
Scensko Pevsko In Dramsko Društvo
"DOMOVINA"
Vas in Vaše prav vljudno vabi na svojo
VELIKO ZABAVO
NA SILVESTROV VEČER (31. decembra, 1942)
ki se vrfii v dvorani SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA 253 Irving Avenue, vogal Bleeeker Street	Brooklyn, N. Y.
Za ples bo ^Erala izvrstna sodba pod vodstvom: Air. JERRY KOFKIVŠKKA Za veliko udeležbo se priporoča —	ODBOR
Nekaj opazk k besedam
—ANE KRASNE—=
flUSI KOnUTteK la afcger
Terezlnka Polka
Na planlncab—valček &tv. M 871 In DCQUESNE UNIVERSITY TAMBUR1CA — fttv. H 171
Za to*, cenik in cene pl««g m obrnite na: JOHN MARSICH Inc. MS West 42nd Street. New York
povprečen človefk v izredno težkih razmerah nekako poživim in čudno Mmzko pade." Za ča-l sa kmečkih upoi«ov je bil slovenski narod kot celota med vrsto ognjev. Pritiskali so nanj uporniki, grašČaM s svojimi četami, redna vojska s svojimi, poleg vsega pa še Turki. Gospodarsko in kulturno stanje je bilo tako, da Bog pomagaj. Kdor je takrat mirno razmišljal o bodočnosti Slovenstva, je moral biti hudo o(b-upan. In vendar se je naš narod v poznejših stoletjih dvignil na visoko stopnjo svojega narodnega razvoja, da s ponosom kažemo nanj. In izkazalo se je nazadnje, da tudi "kmečke vojske" niso bile bree vsake ga pomena, čeravno so se sodobnikom p*> večini zdele gola blaznost. Res je moralo preteči mnogo časa, da se je pokazal pravi pomen. Brez njega pa ni bilo. .
Tudi današnje stanje v domovini je tako, da bi človek obupal. Na prvi pogled bi dejal: Vse mora poginiti, če bo šlo za nekaj časa tateo naprej. Toda — kdo vet Vzdrfimo se prenagljenih zaključkov. Dandanes čas hitreje teče kot je nekdaj. Morda bomo še sami doživeli dan, ko se bo razodelo, eenru je vse to vendarle dobro
za bodočnost in zakaj kna svbj pomen.
Ne ostajajmo s svojimi mislimi in čustvi pri raznih "zve-rinstvib" ki o njih slišimo in
bomo najbrž še, ampak "skn-šajmo ohraniti narod radi njega samega/1 Kljub vsemu je naš narod tega vreden!
Prispevkar.
malo časa na svetu, niso pa nove zgodovini, ki je na svetu že tisočletja. , Koristen pa je za nas pogled v zgodovino in v njeni luči si lahko marsikaj razložimo, da ne bomo delali prenaglih zaključkov.
Na primer: Če čitas v zgodovinskih knjigah o kmečkih upo rih, ki so se vršili nekako pred 400 leti, in primerjaš poročila zgodovine s tem. kar se poroča o današnjem stanju v naši rojstni domovini, se moraš kar čuditi, koliko podobnosti je nad
oči gospe Krasne. Prav tako je verjetno, da bo že kaj brala o teh mračnih rečeh v angleškem tisku, ki ima svoje posebne vire in stvari po svoje tolmači ter spravlja v javnost. Nič manj verjetno pa ni, da bomo imeli priliko brati tudi o podobnih grozo vi t ostih Mihaj-Tovičevih pristašev. Oboje je že bilo in oboje še najbrž bo. Zakaj drugi druge oibdoližujejo in drugi drugim skušajo naprtiti kopo nelepih reči. Eno in drugo utegne ponovno priti pred oči enega ali drugega izmed nas. ali pa celo pred vse, ki se zanimamo za razmere v domovini.
Mimogrede: Tega pa vsaj jaz nisem zasledil v nobenem poročilu, da bi ali partizani ali Miha jlovičevi pristaši naravnost crovorli o kaki "galantnosti" Italijanov. že ne omenjajo laških grozot, kar je najpogosteje v poročilih, pa vsaj molče o Lahih, hvalijo ali zagovarjajo jih ne. vsaj kolikor je meni znano. Zame je vsekako novo, kar pripoveduje gospa Krasna, da je ona čitala hvalo o Italijanih v poročilih, ki obdoižuj-
INTKSTIRAJTE V AMERIKO
(Nadaljevanje prihodnjič.)
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS
enim in drugim. Prepišemo samo dva stavka iz knjige "Slovenska zemlja" ki jo je spisal dr. Fran Kovačič. Dotična stavka sta vzeta iz poglavja o kmečkih uporih.
"'Najbolj pa je manjkalo (u-po mikom1) discipline. Vsta-šem so "se pridružili vsakovrstni elementi, ki so si upali na lahek način napolniti žepe in trebuh. Veliko napako so storili (uporniki), da so z grožnjami in celo mukami silili ljudi v svoje vrste in jih varali s ponarejenimi cesarskimi pismi. Proti redni in izurjeni vojski je bil trajen upor nemtogoč."
"iKmalu so zasedli (uporniki) Krško. Odtod so se zaleteli v okoliške vasi ter prisilili kmete, da se jim pridružijo. Kdor se jim je ustavljal, so ga nataknili na kol ali ga drugače ubili, vasi, ki so odklonile njihov*o zvezo, so požgali."
Takih in podobnih stavkov bi človek lahko nabral iz zgodovinskih knjig brez števila. Skoraj natančno tako se bere, kot pišejo danes partizani o MShajlovičevcih in Mihajlovi-Čevci o partizanih. Ali naj vse verjamemo? Če bi pred Štiri sto leti Čitali poročila o početju upornikov, bi najbrž niti polovico tega ne vedeli, ker bi bile naSe iskrene simpatije z njimi. Saj so še danes. Kako bi ne bile? Kljub temu nidrugaČe ko da verjamemo poročila o tistih groztovitostih, zakaj zgodovina, ki se piše Štiristo let ipo onih dogodkih, pač nima smisla, da bi hotela biti pristranska. Zelo verjetno je, da bo Zgodovina, ki se bo sestavljala čez toliko let, potrdila v celoti ali vsaj v velikem obsegu to^ kar nas danes vznemirja v poročilih o srozovitostih partiza nov in Mahajlovičevcev — da ne omenjam v tej zvezi zverin-•stev Nemcev in Lahov., Ostane torej dejstvo, da «e
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
H AMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo In lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorsen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad,
VSEBINA ATLASA
NEKAJ POSEBNIH VAZNOfeTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo," glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
Zemljepisni svetovalni odbor Jo izbral timed n* tiso* »lih HM najbolj &e barvane »Uke— ta zbirka je laka popolna, da je sa vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojnL
Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet. Evropa (danes), osrednja Evropa {ob IsMu-bn vojne), Angleško otočje, Francija, Nemčija. Italija, Švica, Holandsha, Belgija, Švedska. Norveška, Danska, fnija sovjetskih soeja-n sti^nifa republik. Bolgarska, Bmnnnska, Jogo-■Javlja, Grška, Albanija, Azija, Turčija, Sirija, Lebanon, Arabija, Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok, Indija. Burma, Kitajska, Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (Jnini del), Afrjka. Severna Amerika, Kanada Zdrviene driave, Mehika. O-srednja Amerika in g-^dna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, U mm sebe popravlja, ima namen regltf marsikatera vuprotojota ot vprašanja. Id nastanejo v rasnih razgovorih. Strani so skladiSCe svetovnega znanja in podajajo raa-seinoet zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in globoOno oceanov in jeser, dolgost najdaljših rek hi prekopov, povrgtno poglavitnih otokov in visokost svetovnih gora. Ta so odgovori na mnoga daqa&nja vprašanja.
SEDAJ
40
centov
po poŠti
V URADU — 35 CENTOV
—............1)1 ......................................m!■ m mm m
48 VELIKIH STRANI Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18tfr STREET ,	NEW YORK, N. T,
jo partocane raznih grozovito* s ti.
Kar pa se tiče medsebojnega obdolževanja partizanov in Mihajlovičevih borcev, je <pa verjetno, kot rečeno, da bo-£e mnogo tega. In če se vdajamo najpriiuitivnejšim čustvom ob takem branju, bo že marsikdo dejal v prvem hipa: "Če je pa tako, naj se sami .pomenijo, mi se ne bomo brigali zanje."
Pa bi nikakor ni bilo prav, če bi si zares osvojili tako stališče. Poleg vsega takega in ^>odobne(ga etrankarstva je in ostane narod in za njegov obstoj gre. Ostanemo torej pri tem, kar je zapisano v ""Raz-j gledniiku" v zadnjih vrBticah.
"Viprašanje, zakaj povpre-l čen <?fc>vek v težkih prilikah postane zverina, in pade tako; nizko,*' je težko vprašanje in ga tu ne bomo reševali. Eno; pa le poudarimo: Take reči soj r^s nove za nas, ki smo šele
Zelo mučnega in delikatnega vprašanja se je dotaknila ga. Krasna v svojem "Razgledni-j ku'* od preteklega pondeljkaj ko je spregovorila nekaj o gro-J zovitostili partizanov v Slove-; ni ji in sploh Jugoslaviji. Bad ji verjamem, da je imela prili-1 ko brati poročila, ki popisujejo dotična grozodejstva. Enako ji; rad verjamem in popolnoma ra- j zumem, da je bila neposredna reakcija v njenem čustvovanju' taka, kakor piše sama, da je bila: "Če je padel naš človek tako nizko, tedaj ne zasluži, da ga resa jemo, naj se sam očisti v ognju kaosa,**
Vendar je taka neposredna reatkcija tako strašna, da kar prehudo zaboli. Prav je, da takoj sledi nekaj olajšanja za_to bolečino v razodetja, da tisti strašni zaključek ni ugajal osebi kateri je ga. Kra&na izrazila svoje čustvovanje y besedah, češ, da bi bil tak "zaključek' preveč amerikanski."
Še večje olajšanje za tisto bolečino pa pride ob koncu " Razgledni ka*', kjer pravi pisateljica sama od sebe:
**. . . naj skušamo ohraniti slovenski narod radi njega etirnega in ne radi kakih drugih interesov . . .,f Zakaj olajšanje? Jako verjetno je, da se bo še marsikaj bralo o grozovitastih partizanov. Morda v slovenskem tisku, ali pa samo v Jakih "papirjih**, ki so prišli pred
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKOSLOVENSKA KATOLIŠKA ^^J E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800	Premoženje $5,000,000
8GLVENTN08T K. 8. K. JEDHOTE ZSA&A 127.24%
hotei dobre sebi la svojim dragim, savarvj se pri naJbolJH, pošteni in nadselvemni podporni organisadjl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTL kjer so lahke savaraje* ta msrtnine, nune psHiidke, operacijo, proti bolexnI in eaensegleatt.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in finim od 16. do M. leta; otroke pa takoj po rojstvu in de 16. leta pod svoje okrilja
K S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $2tt.M de «5,MM«l
K. S. K. JEDNOTA Je pnva mali vdov la shrot. Če fte siri tiao ali Sanica te msgafnr in bogate katoOttce podpoia* organizacije, po-trmfl se la prislepi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini la za vse drage pedrihairtt se ebrnita na nradntke la uradnice krajevnih Mn K. S. K. Jednete, aH pa am:
GLAVNI USAD
351-353 No. Chicago Street,	Joliet, Illinois