213. številka.
Ljubljana, sredo 17. septembra.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI
Izhaja
za * i
.->ak :. luta 4
li«lj«i ju do'-vt j»< pra-. — Za Ljubljano bron pol ljaisja na Ooij
tjs uo poAt! prejemaš, m avatro-ouerake dezuls za ooh- loto 16 gold., ia \>n.       8 gol
leto 13 g>''1., *a Šotori        3 golo, 30 kr., ..a et» uieatic I „- kL 10 kr. ianj< i
dom •« računa I0 irrajc. za Luesoc, 30 kr. u ćetrt leta. — Za to]e ieieiu za B«lo t*tO 20 gold.. /a p«! L<ta IO golđ.  —       gospodo učitelje t: i. ljudskih lota in za dijake volja znllana cena in sicer: Za LJubljano za četi i leta 2 gold. 50 kr., po posti projeman u čet it leta 3 Rold. — Za oznanila so plačuje ...» Ootiri-itopne potit-vrsto C kr. čo so oznanilo onkrat tiska, 5 kr. če on dvakrat in 4 J.r. Sc se tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plača štompelj za 30 kr. Dopisi naj so ir.volo frankirati. — Rokopisi ee no VTaČajo. — Uredništvo jp v Ljubljani na celovški costi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O v r a v niši v o,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklauiaoije, on:iamla t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiji
Nemškutarski ustavaki
so torej zopet svojo zastavo razvili in trobijo in vabijo slovenski narod, naj ide za njimi, naj voli pri volitvah nemškutarje, slepa orodja denašuje vlade, kakor smo jih zadnjič nabrojili. A kakor povsod okolo vidimo, narod ostaje miren, ljudstvo neče in se ne zmeni za ta vabila. In ker sta ustavoverstvo in nemškutarstvo od nekdaj ljudstvo smatrala kot čredo, katera se v strahu in pokorščini obdrži z ovsom in bičem, — pričakovati je, da ker za ustavovernim ovsom ljudstvo neče iti, da bode ustavaška vlada poskušala z bičem, to je terorizmom pri volitvah na kmetih in v mestih.
Posebno zdaj pri volitvah ne smemo pozabiti, kaka je volilna reforma, s katero zdaj ustavoverci ljudstvo vabijo, enfatično babaje: zdaj prvič boste naravnost v državni zbor volili. A ko se je nova volilna postava delala, tačas nij od ustavakov nihče hotel slišati pritožeb, kako se postava tako krivično dela, a samo 1 nemški goldinar davka toliko zaleže kot f)0 slovanskih, en gold. velikega posestva toliko kot 50 kmetskih. Te krivice so ustavoverci potrdili in zdaj pri volitvah imajo tako predrzno čelo, da z vabili pred kmete stopajo V
Ustavoverci in nemškutarji so pri vseh postavodajah solnce in senco nepravično razdeljevali. Vselej so le na to gledali, kako se koristi nemški ustavoverni stranki, nikdar jim nij bilo edino merilo : prava liberalnost, katera pravico meri z enako mero vsem državljanom in narodom. To bodo naši volilci pred očmi imeli in se odvračali od onih kandidatov, kateri se silijo v imenu nemškutarBkega ustavoverstva, ali katere je
vlada na svoj hrbet vzela in jih ponuja po deželi našim ljudem.
Da kakor z vabilom, tudi se strabo-vaujem vlada svojega namena ne doseže — v to pomagaj oni junaški odporni duh, ki je našim slovanskim pradedom dajal divno naturno moč, da so tisoč let svojo slovansko narodnost ohranili kljubu vsem germaniza tornira naporom. Kakor se dozdaj nijsmo le hrabro ubranili , teiuuč smo rastli v duševni in materijalni moči , kakor smo tako rekoč iz nič in skoro čez noč postali stranka, katere se vse nemško ustavaštvo boji, — tako bode tudi končna zmaga naša, ako vztrajamo, ako se nikjer ne udarno.
Udati se pa nečemo. Tem menj , ker vemo, da je v Avstriji vse le od denes do jutri, kakor je zdaj. Ustavoverna neni-škovalna vlada se ne more dolgo držati. Drže jo preslabe podpore: možje denarnega „kraha", možje unesrečene dunajske razstave , na borsi obogateli G iskri in birokrati, ki bodo jutri baš tako odločni federalisti, kakor so denes ustavaki — ako pride drug minister in jim to ukaže. Večina narodov je v Avstriji proti sistemu ustavoverstva in ta resnica mora prodreti, ob tem se bode gotovo cela zdanja sistema ubila, in zdanja vlada se bo morala bolji umakniti
Kazen tega, da vsi glasovi priznavajo, da so te direktne volitve zadnji poskušaj, na ustavoverski podlagi Avstrijo urediti; razen tega, da nij bilo v vrstah nemškutavstva in vladnega ustavoverstva še nikoli toliko kislih obrazov, apatije in obupnosti (kar je za nas vse dobro) — tudi vnanje razmere bodo Avstrijo prisilile, drugo notranjo politiko začeti. Že samo Lamarmorova brošura mora pokazati vso prusko Iumparijo — in kakor
brž bodo naši višji krogi prosti prusko-nem-škega „prijateljstva", potem bomo imeli naenkrat tudi zuotraj res avstrijsko, ne usta-voversko pi usaČko vlado.
Politični razgled.
''MM.   tivic    li« It».
Y lijuhljuni 16. septembra.
„Sonn- und Montags-Zeitung" piše glede tf it-vl, lii iti volitev, da je vlada, če prav ne rada, vendar morala razpisati volitve, ker bi vsako odlaganje položaj za ministeiijelno stranko shujšalo. Sicer pa prve direktne volitve za državni zbor nemajo one imenit-nosti, katere jim pripisava centralistična svo-jat, kajti prava volilna svoboda bode omejena, tedaj državni zbor nikakor ne bode izraz mnenja narodov. /*ato bode avtoriteta tega zbora le mala.
V Čeških listih se razmatra vprašanje, ali aktivna ali pasivna politika nasproti deželnemu in državnemu zboru. Tudi več brošur se je izdalo. V Gregrovi tiskarni se je tiskala brošura, katera zahteva vstop v deželni zbor, o državnem pa molči. Pisatelj odvrača ugovor, da bi se zdaj to vprašanje v miru pustilo z doka/oni, da se ne sme vstvarjati neka politična nezmotljivost, ko se branimo proti cerkveni nezmotljivosti. Nedostojno je za češki narod, da bi samo 12 mož (klub deklarantov) smel zanj misliti in sklepati. V drugi brošuri se ostro graja zveza narodne stranke s fevdalno-kle-rikalno, katera hoče narod imeti samo za sredstvo pri svojih reakcijonarnih nakanah.
Češki „Pokrok" govori o ruskem mnenji glede potovanja italijanskega kralja v Beč, ter konstatira, da je Italiji, Rusiji in Avstriji — u 11 r a in o u t a u i z eni ravno tako nevaren, kot pretiran radikalizeni.
Italijanski volilni odbor v T#*.tf## ježe razglasil oklic za volitve, v katerem pravi, da se smejo voliti za poslance samo taki možje,   kateri bodo  delali v duhu  ča«a za
Metek.
Meta Heldenis.
i Kom.m, francoski spisal  Viktor < ln-rluili«/..
Poslovenil Da v. Ilostnik.
Četrti del.
XII.
(4f». nadaljevanje.) Vi ste tako prijazni,  gospa, da mi pri-pozuavatc talent: toda o mojej modrosti ste vedno dvomili.
Jaz ne vem, kaj boste v kratkem o njej mislili; na to, kar vam bom povedal, sem bolj ponosen, nego na najboljšo svojo sliko.
Gospod d' Arci je bil cel večer v mojej sobi. Bil jo podučen o vsem, in zagotavljam vas, da so mu noge nijso dotikale tal. — Hvalo bogu , strahu se nam nij bati, mi reče.
Tedaj je res, da hudobnež stori časi delo, ki ga prevari.
Istina, gospica lloldenis je bolj dopadljiva, nego sem mislil: nehote je združila, kar je bila hotela razdreti za zmiraj. Kako, da nij vedela, da ljubosumnost živi daljo, nego Ijubezeu, in da jo v nekaterih slučajih zopet vzbudi V Le mislite si Človeka, ki mu blago nij čisto nič mar; ako pa začnete vpiti tat! tat!, bode imel takoj roko pri žepu.
— Pri tej stvari je še več, odgovorim jaz, gospod Mauserrc se je prepričal, da se človek svojim spominom uc odtegne tako lehko. Vže mislimo, da so mrtvi; mahoma pa pridejo — ne ve so odkod, ter nas zgrabijo za goltanec. Najboljše je, da se človek ne razpre z njimi.
— To je možno, odgovori on; a nam se je še po sreči izteklo.
Ah! ti rokovnica ti! — Pa si je počel zagrizeno roke meti.
Proti polunoči me zapusti. Vse to, kar se je v zadnjih štiri in dvajsetih urah zgodilo z menoj, me je tako zbegalo, da mi nij bilo moči spati; sklenem tedaj, da se ne boni vlegel na postelj. Hodil sem po sobi som ter tja, in sklenil sem, da bodem to nadaljeval do jutra. Želel sem z vrha svojega stolpa gledati Metiu odhod ; mislil sem, da boni lagljeje dihal, ako bom svojim očesom izpred velike obi rožnice videl oditi kočijo, ki bo vzela soboj sovražnico mojega pokoja. A se je bil čas do odhoda; vzamem si ,,notes" ter začnem čitati zgodovino svojega življenja; a knniaj eno poglavje sem dokončal: nij se mi užc več ljubilo listov obračati.
Hodil sem tedaj sem ter tja, hoteč misliti na Boabdilov plašč, ali na teorijo komplementarnih barv; a vse drugo mi je brodilo po možjanib. Ta sem se naslonil na okno. Ogledaval sem visoka drevesa, moleča svoje vrhunce proti zvc/.datcmu nebu, vrsto zuiešauih streh in dva vetrokazuika,  ki sta
liberalna načela, in ki bodo varovali italijansko narodnost in avtonomijo tržaškega mesta, a spoštovali tudi vsak dragi jezik in narodnost.
Za fnvftttkrr/ft bana je imenovan Mažurani C. Tako izve magjarsko-vladni „Pester Llovd".
„HusJki M'r" in „Moskovskija Vedo-mostr' terjat« od ruske vlade, naj natanko pregleda spomenic > kristijanov, ki so iz IJos-nije ubeiali. Vlada biva se vedno v svojej pasiviteti.
W*r€»nco*1i4 listi pišo, da se je Tbiersu iz Hogneres-dc-Higorre poslala adresa, na katere) je podpisanih 400 osob tega kraja. Thicrs se imenuje v njej osvoboditelj francoske zemlje. Menenjo v teh krajih je strašno proti-chambordtivsko. To se je pokazalo pri nckej slovesnosti. Ko je začel govoriti Chambordo-vec Franclicu, in imenoval Tliiersa hudobnega duha Francije, zavpili so vsi kmetje, kakor eden mož: „Potolcimo Franclica-a !u — V HordcaiiMi napravijo Tbiersu umetno delo zato, da jc oprostil Francosko.
Apattjski kortesi so potrdili postavni načrt, ki predsedniku izvršcvalnc sile prepušča največje oblasti, a zavrgli so s 54 proti 39 glasom zabtevanje levice, ki je terjala, naj se obsodbe na smrt predlože kortesom. — Santa Pau jc prišel v Tolozo; pripravlja se, da zedinjen z Lomo napade Karliste. — Govori se, da mislijo kortesi svoje seje kmalu nehati.
Mtttlijattslic novine „Agenzia Štefani" zagotavljajo, da tikoma pastirskega lista italijanska vlada nij terjala od francoske nikakih diplomatičnih pojasnil, pa jih francoska tudi nij podala.
fivirnt'Jtlii zavezni svet namerava pregledanje društvenega zakonika. Počenjanje mednarodnih anarhistov ga je do tega napotilo.
Vitrč-kn vlada bode izvolila, kakor se zagotavlja, II a m d i - P a s o za miivstra prava, in ttadik-1'ašo za finančnega ministra.
Dopisi.
Iz J>ol4kilj«kc»$?tt (Izv. dop.j (A vendar jih no v 1 o v i j o !) Ker so se tudi Slovenci, čeravno sloveči kot dobri katoličani, zlasti na deželi po navadi od nekdaj za pridige premalo menili (in se ve pa, zakaj prav za prav — saj to je sicer povedal celo tudi bivši časnik „Slovenec", v katerem je nekdo po vsej pravici trdil, da le kratke, a lope in krepke pridige se ljudstvu dopadajo), jc duhovščina iskala, in pa
škripala zaradi vetra; — zdelo se mi je, da ta dva vetrokaznika, ta drevesa, te strehe občute veliko ginenje, katerega bi se rade kmalu iznebile, in da ima grad ostrmeli obraz kurnika, v kateri je zašla lasica.
Kmalu zasliŠim praskati ob vrata: poslušam. Potrka se ; jaz zakričim : — Kdo je V Duri se odpro in prikaže se mi Meta Holdenis, oblečena v svojo sivo opravo in prsno zaveso iz tula, na katerej je običajno visel karneolast križec. To je bila njena jutranja toaleta; a zdelo se mi je, da jc zavesa, ki jo jc božala po licih, nova, da jo je ravnokar nalašč vzela iz kartona, da bi meni delala čast. Zdela se mi je Meta skozi in skozi čisto nova, kakor bi je še no bil nikdar videl. Mokri pogled se ji jo svetil čudovite sladkosti; oči, ki so jokale mnogo, so se ravuoko raztegnile zaradi trpljenja. Čelo ji je plulo v luči; Človek bi dejal, da je kerubin tngo ali kesa zlil na-nje kupo nebeške rose. Lepota je vedno sama sebi podobna.   Nijena stvar  se  ne ponavlja brez
po svoji misli tudi našla nek pomoček v tej zadevi, da ljudstvo sili poslušati pridige. Videvša namreč, da tisto sv. maš rado ne zanemarja, je ona vpeljala s časom navado, da je pridiga le mod sv. mašo, zato, da so ljudje tako nekakem vi ovij en i, to je, prisiljeni (!), ostati v cerkvi tudi ob pridigi, in jo tedaj poslušati. A ljudje (sicer le moški, se ve) so zastran tega bolj zviti, kakor jo duhovščina , ta ravna po svojem , in ljudstvo tudi po svojem! Brž ko se začne pridiga, pobegne večina prišedših k sv. maši, in se vrne še le po nje izvršitvi. Tega sem se popolnem prepričal pred nekimi dnevi tudi na T ... . vem, kder sem našel, da mnogo moških je ob pridigi okolo cerkve stalo in se pogovarjalo. „Taka je navada" ! so mi zavrnili, ko sem prašal po uzroku te prikazni. Naj bodo pridigo, kakoršne bi morale biti, in pa posebno manj puhle, pa bo slo drugače, tudi brez takega „neraztim-nega lovljenja", sem si potem mislil.
Iz Simirjit pri 0eljri2. sept. [Izv. dop.j Šolska svečanost se je včeraj tako slovesno in sijajno vršila, da so bili šolska mladina, učitelji , starši otrok in drugi na-vzočni popolnem zadovoljni. Dopoldne so bile v šoli v vseh treh razredih poskušnjc, takoj popoludne pa jo šla šolska mladina na čelu z godbo, tribrojnimi zastavami med streljanjem z možnarji , spremljena od visoko brojne množice ljudstva raznih stanov na četrt ure od trga na vzvišenem prostoru ležeči travnik, kjer se jej je postreglo z raznimi mrzlimi jedrni , kruhom in nekoliko z vinom, potem pa so se vrstili govori, deklamacije , petje, telovadbe in igre v zado-voljuost mladine same in njenih učiteljev, kakor v zabavo in občudovanje navzočnega ljudstva. Lepo, prijazno , stanovitno, solnčno vreme je pripomoglo do vrhunca splošne zadovoljnosti s to svečanostjo , katere ne bodo navzočni pozabili nikdar , kajti bila je v pravem imenu ljudsko razveseljevanjc. Komur je znano, da je naš trg Se le pred kratkim v vrsto trgov stopil in se še le zadnji čas širi, bo vedel prav ceniti žrtovanje naših tržanov in tržank, ako poročevalec Še to pove, da je dotičnemu odboru za šolsko svečanost došlo darov v gotovem denarji nad 100 gld., vrh tega so pa naSe vrle gospico, še posebej poslale v veliki množini jedi, naj
prenehe, nego po postavah, ki imajo karakter \ to so čevlji za iznenado.
Gospa, umeteljnik tudi pozna jozo, nevoljo, zaničevanje; a vest mu je čestokrat na razpolaganje. On meni, kakor Brindoison, da je oblika velika stvar, in on odpušča zločinom, katere spremljajo lepi ločini vpljivi. Prva misel mi je bila, da sem vzel svinčnik, ter rekel čudnej osobi, ki me je obiskala po noči: — Ostanite tam, na pragu, držite se po konci in no genite se, dokler vas ne narisani. — A urno spremenim misel: akopram se mi je videla čisto nova, vzbude se mi Ipak spomini ter jo pozdravijo, klicaje jo po imenu. Izpoznal sem Instinktno lahno in gibko postavo, ki sem si jo bil stiskal v roke, dve roci, ki ste se mi bili položili na oči, usta, koja so stali poljubi ravno toliko kakor obljube.
Jaz obrnem glavo, da se mi je videlo, kakor da bi hotel reči : — Odlazite mi prej ; ko morete! — Ona odskoči; potem se osrči,
večji del kolače, potice, sladkarije itd. Izvršitev cele veselice je bila izvrstna. Končno se je vrnila cela množica nazaj in se je po slovesnem  govoru razšla. —
Pri veselici je bilo navzočnega ljudstva raznih stanov mnogo j počastili so nas pa tudi odlični gostje iz raznih krajev.
ffz kozJitiittlt<k;s,A oVru.ju na slovenskem Štajerskem 11. sept. |Izv. dop.j Da slovenski svet izve, v kakem za narod slovenski žalostnem stanji je prebivalstvo v kozjanskem okraji, hočem razmere nekoliko razjasniti. V Kozjem jc že več let za kontrolorja neki ,,Gerrnanou Hribar, kateri nijedne besedice slovenski ali ne zna, ali pa znati neče, in kateri si prizadeva ljudstvu za voditelja vriniti se, ljudstvo na svojo stran spraviti, samo, da bi si pri njem zaupanje pridobil in ga potem ložje v svoj dobiček rabil. Tako se mu jo posrečilo, da ga je pred .'J leti nevedno ljudstvo za načelnika okrajnega zastopa izvolilo, v katerih treh letih si je ta možiček svojo mošnjo dobro zrediti znal, kar se iz sledečega lehko razvidi : Kot načelnik okrajnega zastopa ima g. Hribar za izdrževanje okrajne ceste in tako tudi za popravke mostov in prepustov skrbeti, kar ta gospod točno izpolnnje, ker ima za svoj trud vrlo lep dobiček. Po drugih krajih, in mislim da tudi pri nas postava zahteva, da se mora za vsak popravek ali novo stav-j^nje kakovega koli cestnega objekta od strokovnjaka (inženerja) proračun ali pa najmanj od zvedenih mož procena izvesti, in potem se ima na temelji fiskalne cene javna licitacija razpisati. Ali g. Hribar bi pri takem postopanji premalo ali uič dobička neimel, za to neče niti inženorskega proračuna niti omenjene procenc, še manj pa javno dražbe, ampak sam s kakim podvzetnikom, kateri v njegov nemčurski rog trobi, akordira in po takem nepravilnem postopanji mora ljudstvo za izdržavanje cesto veliko preveliko plačati in se tudi vsak dan dotično pritožbe med kmeti čnjejo. Po vsaki sodnici okrajnega zastopa daje g. Hribar iz svojega žepa" velikanske pojedine samo da bi posamezui za njega še za naprej agitirali in tako še dalje mačka pri špehu pustili, kar pa upam da so bode enkrat zmotil, ker ljudstvo mora sprevideti, kdo z njim pošteno misli, domač človek, ali pa kak nemškutarski pripotnik in sovražnik
stopi v sobo, ter zapre duri. Sama sva bila, jaz pa ona!   Grajska ura je udarila dve.
— Kaj mi hočete? zavpijem jej robato. Ali ne vidite, da vas me je groza?
Ona pade na stol, položi komolca na mizo, pa začne zalita sč solzami in radodarna s pridevniki, s kojimi me je ravnoko obsipala, nekaj, kar se običajno imenuje izpoved, to je beseduat razgovor, poln nesoglasja in protirekov, iz katerih sem komaj razločil resnico od leži. Karkoli je rekla, verjela si jo; to nij bila potuhneua duša, nego spridena vest; ker je šla rano v gim-nastično šolo sofistiko, pridobila si je tako ročnost, da je pregovorila vse, kar se ji je zdelo. Gimnastika jc dobra reč, gospa; a rabiti jo je treba diskretno. No trpite, da bi so učili vaši otroci ude zvijati si, niti na glavi stati j a tudi tega no dovedite, da bi se jim vest tanjšala. Poprej tepec, nego komedijant ! ako bodom kedaj oče, bo to moja maksima.
Meta  se začne tožiti, govoreča o sebi
slovenstva? — Vsakako se mi pa čudno zdi, da ima kontrolor v Kozjem toliko časa da celi dan okolo lajna, ko po drugih krajih poreznik! in kontrolorji noč in dan v uradih sede. Dokler bodemo imeli take sovražnike slovenske narodnosti za načelnike okrajnih zastopov, nij upanja o zboljšanji narodne stvari. Srce me boli, kadar v Čisto slovenskih krajih, kakor so v kozjanskem, za cesto svarilnice zagledam, na katerih je narisana coklja, pod eokljo pa stoji zapisano: oder 2 fl. Strafe. — Če se pa v kaki trg našega okraja pride, zapazijo se na oglih druge svarilnice s sledečim napisom: „Ilier ist das Knallen mit der Peitsche bei Strafe verboten." — Ali nij to očitno zasmehovanje slovenskega vozarja, kateri niti besedico nemški no razume? Nij to zametovanje slovenskega jezika sploh ? Zatorej dragi možje kozjanskega okraja, kateri še nijste čisto izgubili ljubezni do svojega milega materinega jezika, glejte in delajte na to, da bodo prihodnjič v okrajni zastop možje izvoljeni, kateri vas in vaš jezik srčno ljubijo, kateri vaše težavo in želje zastopati hočejo, nasproti se pa ogibajte tistih nemčurjev in nemčurskih kontrolorjev, ki globoko v vaše žepe segajo.
Iz Trziilike okolice početkom septembra. [Izv. dop.j Odkar je končana nepotrebna, v denarnem obziru posebno škodljiva organizicija tržaške okolice, se je bralo večkrat v časopisih o novopostavljcnih komisarjih, policaj-županih, srenjskih in gozdnih čuvajih, ki so vsi od magistrata dobro plačani, tedaj kupljeni, da delajo, kar hoče in zapovo naš toliko liberalno se usteČi magistrat. V poštovanom vašem listu sta bila zb.ig svojega postopanja ter osobnih zaslug omenjena komisarja: odpadnik Kerluga In slovenožercc Lukša. Tretji komisar, labon ,,per excellentiam", znamenit zavoljo svojega občevanja in službene natančnosti, je Ju s t Maiti, žlahtni k iz sela (nobilo di sela). Kodil se je v Preseku, Čisto italijanskem mestu (sic!) tržaške okolico , kjer je hodil ko dete v domačo ljudsko „slovensko" učilnico , potem prehodil nekatere latinske šole v Gorici, ter obesivši šole na kol, se po Trstu brezposleno klatil, bil v poslednjem času Črnilolizec in prepisovalec pri mestnem magistratu, s Čem si je nabral vsakovrstnega znanja in zasluženja, ko se jc trebalo, biti imenovan komisarjem.
kolikor mogoče trdo, risaje svoje obnašanje z naj men j usmiljenimi besedami. Dcjo mi potem, da ji jo prišel gospod Mauserre naznanit svoj odhod, da jo je užalilo, dajo tako lehko zapušča, da so ji je njena koketerija (rabila je to besedo) uprla, da jo takoj mislila na strašno porabljenje rudečega papirja, da jo je ta misel iz početka pretresla, da pa so ji je pozneje priljubila tako, da jo je objela slepo in nepremagljivo strastjo. Primerjala je fatalno siljenje, ki se mu jo udala, uekej Mri halucinacij in strahom namešanim potezanjem, katero učinja brezdno na onega, ki mu stoji na robu; končno reče, da jc to preskušnja, ki ji jo je bog poslal, da jo poniža, a da jo s tem nauči božjo krepost kesa, ki ji jc bil dozdaj nepoznat.
Tako jo govorila. Ponavljam vam, to je bila sleparska vest, trak čez oči: oblo so se trkljale, Bkakale, se križale v zraku. Toni Flamcrin bi bil ploskal, ko bi ne bil užaljen.
(Daljo pri h.)
Svojo vlado v Bazovici nastopivši, je kazal kratkoumni slavohlepni , mnogim človeškim slabostim podvrženi, oholi in slaboželjni plemič odmah neko nadvladanje in zapovedal podložnim slepo pokornost. Po prejeth inštruk eijah je opazoval in voharil  vsestranski, se hotel v tuji delokrog mešati, kar mu je mnogo neprijetnostij uzrokovalo. Zapovedal je že od samega sebe izvoljenim in od mestnega ata-rašinstva potvrjenim vaškim načelnikom, (Ca-povilla) da imajo biti le njemu podložni, da morajo vsak ponedeljek jutro ob 8 uri (primeri se pak tudi, da ga nij doma, a potlej ? i na „Raport" dohajati ter naznanjati, kaj se v vsaki vasi sploh godi, kaj delajo posebno okrajni zdravnik in učitelji ter tudi duhovni. To ljudstvo zelo vznemiruje, zato omenjene načelnike kot   ogledube   z glavarjem vred grdo gleda in tudi črti, in kaj bi ne, vsaki zna, da najbolj  nedolžna beseda,  vsako še tako priprosto delo in celo misli (ali istinite ali lažnjive, nič zato), gredo s posebuim vlakom v magistratovo poslopje, zato žalostni nasledki  mrmljanje , nemir   in   nevolja do predpostavljenih, da moro priti, ako gre takim nepostavnim korakom naprej, i do vstaj?. Če Maiti (»d koga svojih   bolj inteligentnih podložnikov ne zna nič, stalnega, pak mu želi škoditi, ga denuncira kot  ..p an s 1 a v i s t a" pri svojih mogočnih italijanskih pnkrivateljih: med temi   iigurira na  prvem mestu magi-stratni prisednik Bratič ('puro sangtie italiano), v katerega pisarni je Maiti, da sam sebe priporoči, in da dve osobi bolj pocrni, ustil se: „ako   tako napredujemo, v enem letu bode vsa okolica slovenska" (sic!), da on kakor TržaČan (od kedaj?) in magistratov uradnik mora na to gledati , da so ne slovcni, nego italijansko  ostane (držite smeh) in da mora vsakega ovaditi,   ki se ne zlaga z njegovimi  italijanskimi mislimi."   Pri magistratu dakle je Maiti ponižen sluga, toži, ova-dnjo, črni in ponižuje druge, da sam sebe povikša: a do katerega časa vso to?? dokler se njegova nasprotna Črna stran no odkrije. Po zakonu stareŠtva jo   komisarjem ostro prepovedano, za svoja uradna dela od podložnih najmanjšo odškodnino terjati, vendar Maiti na to ne gleda, nego se ponaša kakor neodgovoren paša, in se pusti  za nekatera dela plačati. Dogodjaj v tem je bil o dveh srenjskih plesih v Longeri in Uazovici. Lon-gerani bi bili 15. junija radi plesali, ali nijso mogli   plesodopusta   od   magistrata dobiti. Došli so trije mladenci iz rečeno  vasi na Bazovico, prosili  Maitija, ako bi  se hotel potruditi in v Trstu dovoljenje izprositi, kar privoli proti temu , da so mu da. voz in natura in obed v Trstu.   Voz pride, gre se v Trst, ali ker se z vsem  moledovanjem pri Bratiča ne dobi  dopusta,   mora Maiti, zapuščen  od   omenjenih Longerccv, obedovati na svoj žep in se pešice povratiti  na svojo kočo. —  Bazovei so plesali  .'3. avgusta po postavnem dovoljenji magistratovem. Radovati se tudi 4. avgusta in plesati, gresta ple-soglavarja   h   komisarju   (tako   ga ljudstvo imenuje) prosita za dovoljenje, nijsta vslišana, dobita pak od njega migljaj, da naj gresta v Trst, in akopram pri magistratu nijsta zadovoljena, najdeta vendar glasbo, pripeljeta jo   na Bazovico,   moledvata  zopet Maitiu, obljubita obedino, glej! — vslišana sta, pleše so, ko med plesom lačni in  žejni plemič v krčmi,  v katerej  se jc plesalo, povžijc na kruhu,   mesu in vinu 3 goldinarje, katere
pa platita zanj plesoglavarja gostilničarju. Maiti je tudi hud slavofag, a ne spokor-jen in skesan labon, ker ne shrani slovenskih dopisov v svoji pisarni , nego jih sprejme, razpečati, bere, zapečati ter pod zavitkom natrag pošlje pristavkom: „da dopis ofticiozni spodobnosti nasprotuje," in to zakaj? ker je pisan slovenski in se po njegovi misli ne vjema z magistratovim občanskim jezikom, ki je le italijanski. Fante zvečer no pusti pevati, ker slovenski prepevajo, da bi pak italijanski se spakovali, zastavim glavo, ne bi rekel ne bel ne mel. Takim svojim ponašanjem je Maiti tukaj nemogoč postal, je povse osamljen, lazi vrtoglavo okolo , dokler si bode svoje že zdolviseče peruti kakor ponočni metulj v večerni luči opalil in zgorel.
Domače stvari.
— (Preširnov album), ki ga izda slovensko pisateljsko društvo, sc že stavi v narodni tiskarni. Pisatelji, ki imajo Še kaj za to knjigo namenjenega, naj izvolijo poslati rokopise odboru ali uredniku albuma J. .TurČiču.
— (S I a v n o s t i stavljenja spomini-ka na grob S. Jenku) 28. t. m. v Kranji sc udeleži tudi slovensko pisateljsko društvo. — Kot govornik je od odbora delegiran odbornik dr. Zamik.
— (Sokolov izlet.) Čem dalje tem redkejl so izleti Sokola; da je pa to skoro naravno, kaže odlok mestnega magistrata v Ljubljani 1 1. septembra 1878, št. 10087, kateri so glasi: ,.Telovadnemu društvu Sokol v Ljubljani. V poraznmljcuju z okrajnima glavarstvoma, ljubljanskem in kamniškem se društvu izlet 14. t. in., ali pri neugodnem vremenu 21. t. m. čez Vir v Mengeš le pod naslednim pogojim dovoli: 1) Izlet iz Ljubljane in v mesto nazaj ne smo biti spremljan z godbo ali upitjem. 2) Društvo se ne smo v nobenem kraji političnega okraja ljubljanskega ustaviti, tudi pri prehodih vasi godba ne sme igrati. 3) Obstanek v enim ali drugem kraju ne sme se rabiti za politične agitacije ali demonstracije. 4) Je za natančno spolnovanje teh pogojev gospod načelnik društva „Sokol" osebno odgovoren." Da si ta odlok izletu nij posebno ugoden in celo obiskovanje krčme zabranjuje, se jo vendar v nedeljo zjutraj ob ' 7. uri zbralo dovoljno število deležnikov ter veselo nastopilo potovanje pri najlepšem jesenskem vremenu. Godba je svirala priljubljeno popotnice, pevci so s svojim izvrstnim petjem krajšali pot, po vaseh pa so pokali možnarji in jc Sokola nazdravljalo občinstvo. Ker se društvo v ljubljanski okolici ustaviti nij smelo, so le nekteruiki obiskali lično okinČani vrt pri „Alcsu" na Jezici. Nežna roka gospodične Rezike je, ker nij bila doma, pustila na mizi pismen, jako srčen pozdrav in lepo število šopkov, za kar jej gre najtopleja zahvala. Preko Črnuč, Dobrave, Trzina dospel je Sokol ob Va 10- na Vir, kjer je bil pri Vodopivcn pripravljen izvrsten zajut-refe. Petje, godba, telovadba in zdravice so se primerno vrstile na Viru in v Dobu, kamor jc šel Sokol nazdravljat tamošnje braluo društvo. Skoda Ic, da jc kratkost časa silila naprej. Slovesno sprejet jc dospel Sokol o 2. uri popoludue v Meugcš ter po skupnem obedu na prijaznem vrtu gospoda Sunka rja,   preselil  sc   na  lepi   in okusno
okiueaui vrt gospod Stare-tove pivovarne. Vrt je bil v vseh prostorih napolnen, zabava jako živahna in ples tako navdušen, da se je na grajski višini zažigal umetni ogeuj iu ob 1 i uri je bil splošni odhod. — Ta iz let je bil vseskozi izredno prijeten in poln zabave, a mogoče nij popisavati ga prav na drobno. Vsacemu, kdor je izlet pospeševal, bodi srčna zahvala, zlasti pa družini Starc-tovi in gospodu \Volfti, kakor tudi predsedniku jako vrlega bralnega društva, gospodu Mih. Stare tu. Kot zanimivost naj še dostavimo, da se duhovništvo tega izleta nikjer udeležilo nij. Jc-li to slučaj, ali so drugi uzroki ?
— (Griža.) V Ljubljani griža hudo razsaja. Bolnih je na njej dosta otrok ter jih že več pomrlo.
— (Deževno) je zdaj že skoro preveč; v vinogradih bode grozdje začelo pokati in gnjiti , če no dobimo jasne in tople jeseni. K ljubu dežju vendar nij hladno in jc temperatura po 2" do 3" R. nad povprečno temperaturo meseca septembra.
— (Za kancelista v Ljutomeru) je imenovan g. Franc Galler, kancelist v Muravi na gornjem Štajerskem.
— (Graščina Ptuj) se bode 27. t. m. po javni dražbi prodala. Cenjena jc na 131.500 gld.
— (Goveja kuga.) Po vladnih hrvat skih poročilih sc je goveja kuga na 1 t uro približala štajerski meji, ker sc jc prikazala v Bregovljah zagrebške županije in v Klancu varaždinske županije. Štajerski namestnik jo tedaj ukazal, da so napravi kužni mejni okraj, v katerega spadajo občine breškega in k o z i j a n s k e g a okraja.
POMlttllO.
Vsem bolnim mor in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
v tjOHflonti.
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Kova lese i onda JSiutv, katera brez porabe leka In brez stroškov
ftleđeće bolezni odstrani : bolesni v želodci, v živeib, v prsih, tiii pij urah, jetruh, žlezah, na slisnici, v (lužnjaku, v mehurji, in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, mcdlico in bljuvanje tudi ob času nosečosti, scalno .silo, otožnost, sušenje, revmntizcm, protin, bledico. - Izpisek iz 76.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekoui Kopeistavljala se :
Spričevalo št. 7:J.1I2S.
NValdeg na Štajerskem, 8, aprila 1872. I hala Vašej Revalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož,   skozi 3 leti neprestano užival, sem od
mojega lOlotncga  trpljenja:   oti].....>t   na  rokah in
nogafi,   skor popolnem ozdravel iu opravljani, kakor
v najboljših časih, svoje posle. Za to meni Iskazano
veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zalivalo.
Br, Sigmo,
Spričevali* si !>.'!.868. Trapani v Siciliji, 18. aprila l«7o. Moja lena,  žrtva strašnih,   nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu,  s  srčnim biljem, nespečnostjo in vraničuieo v najhujši stopinji, je bila od zdrav' 11 i k i > \   za izgubljeno zinatrana,   kar   "sem sr
odločil pribežati k D« Barry-evi nepreeeirfenl Reva lesciere. To izvretno Bredstvo je na začudenje mojih
prijateljev , v kratkem času one strašne bolečine ozdravilo iu mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam mi korist vseh enake trpečih in se V;im Brcno zaliv ahin.
_ Atanasio |J a r b e r a.
reenejii kot meso, prihrani Revalesciere pri odraščenih in pri otrocih 5<)krat svojo ceno -za zdravila
50 kr., 18 tas 4 gold. M kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 taa ,'Jb* gold. — Prodaje: Barry du Barry & Comp. na I>u-nnjl,  WKllfiM<'liKHN»* št. 8,  v   l ji. 1.1 j on i £d.
.M a lir, v <>ra«lci bratje Obe r h nz mey r, v Iiih-hrukn Diechtl & Frank, v Olovci I'. Hi r tiha cher, v Lonci Ludvig Miiller, \ Uiirihoru V.   Koletnik  &  M.   Morič,  v   »i e run u   J. H
S točk ha u s en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih: tmli razpošilja du najska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Dunajska borza 1<>. septembra
(Izvirno tolegrafično porodilo.) Knotnl drt. doi< v bankovcih .  69 gld. 20 kr.
Enuini drž. dolg v »robni    .   .    7«J „ — „
\W,0 dri, posojilo   ... 101 7;"»
Akcijo narodno banha 962 „ — ,
Kioditn« ako:jo......889 „ 50
iionilnn ........119 „ 85
Napol..........8 . 98 n
G, k. oekbtf.......—  m  — r
8robrr>.........107   . 25
1
tov
V plebastih puilcah po pol funta 1 gold. 50 kr funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr.  5 lun-v 10 Koldj, 12 funtov 20 gold., ->\ funtov 86 gold.. — Revaleseiere-Bifleoiten v puJlcah a 8 gold. 60 kr
in 4 gold. 60 kr. — Revalesoiere-Chocolutče v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gobi. 50 kr., 21 tas -J gold
Razpis.
Na dvorazredni ljudski šoli v Itlozirji ste izprazneni ti-le službi:
1. *»in >.!»;• n obu iO if,i 7. letno plačo 500 gld., 50 gld. nagrado iu prostim stanovanjem.
2. ttlužbn pod učil .1 j.» z letno platio 300 gld. iu 100 gld. priklade.
Prosilci naj svoja pravilno obložena, tudi znanje slovenskega jezika dokazujoča prosila izreče do dno 9. oKIobra i. I. krajucmu šolskemu svetu v Iflozirji.
Okrajni šolski svet (ioniji grad
duo 2. septembra 1873.
Anton Gorićar,
(235—2) namestnik predsednika.
Za I gl
Pred sleparstvom se svari!
Med mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinske
Erebivalco preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii. za atero firma prodajalca no da dovoljne garancije.   Pri meni kupljeno uro  se vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzoumjo, ilokuit mi j-t rog«')*«' m>1I<IiiomII !
Neverjetno, pa resnično!
\i\  L !•   III   I   t»*|   švicarska moderna porcelan-einait-iira, z lepimi soljankami •**1™  KI. III   ■ —s»« in cvetlicami emailiiana, prav elegantna in po niski coni, koristna za vbogo in bogate, z enoletno garancijo. fj'     Q "i"I   Ky\   prava  angleška,  srebrna cilindrasta ura, s čisto talmi-vorižieo, z
#Jft I"lil  Al medaljonom, etuijcm, ključem in Kletnim garantilnim listom,  in l
teservnini urnim steklom vred. Taisto krono-časomerno uro, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr.
10 \w  ~\      ir\    volja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki l"   l*A j0 iuijboljse delo, kar se more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. so
te ure ne morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne sme.
ff*\   I6* \\\   Ift  0*1   HC iu,m.i° moderne vojaško ure, lehko, lične, poleg toga jako elegantno MAtl   I*9  III   IC5 ^1. jn okusno, in kar je glavna reč, zelo natančno gredi) in  so  po čudno niski coni; k takoj uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, ctuijem, medaljonom in bletnim garantiluim listom. C,....      |V> I C srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim
►^clHIU lil   mit "-v1, kristalnim steklom, z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga-
rantiluim listom vred.
W,j um  I Si »ili  OH prava angleška srebrna siderna ura, savoneto z dvojnim pokrovom,
K3rtlllU  I*J «11 ^vr ^l> najfinejšo gravirana, s pravo talmi-zlato   verižico in garantilnim listom vred.
1^1  tri   Pr!lva angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometer-ura z verižico, me-K3cllllU Iu daljonoin iz talmi-zlata, usnjatim etuijcm in garantilnim listom.
^HIIIO   14- li^l« taista, znamenito (inejša, z orijentaličnim kažipotom.
W»j mu i 41 oli II9 «»»| prava angleška Prince of Wale8-remontoarna ura, naj močnejšega KJalllU u\9 nll II —v'* obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikclna v pravom, čistem talini zlat u : te ure imajo celo pred druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. Wt||||f| I O tr.| prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazono, z dvojnim ^«•■■1"   Alf kristalnim Btekloin. in so tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato veri-
žico, z medaljonom in garantilnim listmu vred. Wo||||-k    j Ji j ^    ir\   celo majhna ura za gospe, iz pravega srebra iu prav pozlačena, s
t   fllllll    ■ ■   «tll   11 pravo talmi-zlato verižioo okolo vrata in garantilnim listom vred.
Wn|||f-|    IW   j||   OH   tr\   Prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome-^   'I*   ^vr   ,»-s'» torna ura z dvojnim pokrovom,   najfinejše emailirana ,  s fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom iu garantilnim listom vred. C.m,M    |W OA   iu   *}\   tv\   mijiinejša prava angleška sidema ura, na  15 ru-
v^elllU*    ICJ   «111 111   m/*M   —hinov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medal-
jonom, usnjatim ctuijem iu garantilnim listom vred. W.ju»u   Ofk   ju   *y\    «r*|   »rebrna remontoarua ura,  se brez ključa navija,  s talmi-zlato ^rllllU lil   ^«JI   KI« verižico in medaljonom vred.
SaillO 23, 25  111 27 gl. [Jj^0^ «W 1 VOriŽiCO' ta garantilnim
^•iiiiii *\41 'J6^ i u ^JLO t»*l Pr:lv:l angleška srebrna remontoarua ura z dvojnim po-K3IM1H! fMiM  III gl* krovom, garantovana in patentovana.
SftlUO 3«5, 4:0 ill 50 ^1. prava angleška ilata siderna ura s kristalnim steklom.
S*titkik  4ti\ lt\   mn  i«*|    nna zl;i,;l remontoarua ura s kristalnim steklom,  105 in
rtlllU V*?, 4i) lil l\f\f ^1. U6 gl. « dvojnim atekiom.
Wuma »>4 \i i OAO tf\ pravi angleški kronometor, z remontoarom, dvojnim pokrovom OalUU  <Z\f\f      OUU gl. in kristalnim steklom.
Kazen tega vhc kjo drugod ali od kogar druzega razglašeno ure <?eii«*J«».
Dekivnica za poprave ur.
Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo, (ena poprav s oietno garancijo gl. 1 '/a, g|. !J, 5 do 10 gl.
I* i k ni c u it naroči lil
se na i»ohIiio povzelj<> ali po§U|atC)V xik>nIui v 84 urult i/.vrše.   Na posebno zahtovanje se pošiljajo tudi ure iu verižico na povzetje na izbirko in sc za neobibžano denar nazaj pošlje.
Mojo cene so vedno nižjo kakor najnižje povsod iu jaz   stojim   s   svojimi   terjatvami na . i ■ čini časa.
VhI, ki si nove uro naročiti ŽelO,
VhI, ki stare ure za novo zamenjati hočejo, so prošeni, se na mojo firmo obrniti.
i 17(5—10)
Uhrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien. v ii«ij se <i<tiM*o sa pomni
Izdajatelj in za uredništvo odgovoreu: Ivan Semen.
Lastnina in tisk .Narodno tiskarne".