d.o.o. f' toBokum export—import KMETIJSKA MEHANIZACIJA: Takojšnja dobava traktorjev: ZETOR, UNIVERZALE, SAME, TORPEDO, TOMO VINKOVIČ Samonakladalke, trosilci, prikolice Po nabavnih cenah AKUMULATORJI I # ____Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 Št. 8 (2323), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 24. februarja 1994 • Cena: 100 tolarjev PAPEŽU NAGRADO GOSPODARSKE ZBORNICE NOVO MESTO - Jutri, v petek, 25. februarja, bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani pe- podelili nagrade Gospe zbornice Slovenije. Med njimi bo tudi Jože Papež, direktor firme Termotehnika iz Novega mesta. Papež bo to visoko priznanje prejel na predlog Združenja zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. Praznično opozorilo pred bedo Pričakovanja, da bodo ob 50. obletnici 1. zasedanja SNOS, ko Črnomaljci praznujejo svoj praznik, Slovenijo opozorili na težave ob južni meji, so se izjalovila ČRNOMELJ - Pred pol stoletja je bilo v dvorani sedanjega črnomaljskega kulturnega doma 1. zasedanje SNOS, na katerem so sprejeli pomembne sklepe za demokratičen razvoj Slovenije. V spomin na ta dogodek praznuje 19. februarja črnomaljska občina svoj praznik. Letos so jubilej počastili na predvečer praznika s slovesnostjo, ki so se je med drugimi udeležili tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, častni občan Janez Vipotnik ter belokranjska svetnika v državnem svetu Branko Matkovič in dr. Dušan Plut. ENJSKI LIST OLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST PRVIČ MANJ BREZPOSELNIH LJUBLJANA - Po večletnem naraščanju se je število zaposlenih v Noveniji v januarju prvič malenkost-/ ino zmanjšalo, kar je zelo razveseljiv znak obujanja gospodarske rasti. Po Podatkih republiškega zavoda za za-posjovanje je bilo v tem mesecu prijavljenih 135.323 ljudi brez dela, kar je za 1.819 manj kot ob koncu minu-^ lega leta. Med občinami, ki so zma-■ njsale nezaposlenost, sta tudi krška, *)er je 120 ljudi manj brez dela, in brežiška, ki je število brezposlenih 4 zmanjšala za 87. Seveda je nezapos-« jcnost v naši državi še vedno zelo ve-*. pika. Na prvem mestu je slej ko prej f; (mariborska občina, ki ima kar 15.770 . nezaposlenih, novomeška jih ima , 3.079, krška 2.281, brežiška 1.972, J* kočevska 1.729, ribniška 1.458, črnomaljska 1.146, sevniška 1.096, trebanjska 782 in metliška 376. OZDRAVITI OPREMO KOČEVJE - Skozi program revitalizacije naj bi finansirali program oživitve zdravega jedra podjetja Oprema Kočevje, ki so ga izdelali domači strokovnjaki. Po tem programu naj bi imelo delo okoli 120 od skupno okoli 200 zaposlenih v Opremi, in sicer v mizarstvu ter lahki in težki konfekciji, medtem ko za plasti-ficirnico ni rešitve. Ocena je, da so nekateri proizvodni programi Opreme dobri, kar dokazuje tudi dejstvo, da so nekateri zasebniki te programe že “lastninili” in jih uspešno uresničujejo. Kot je v slavnostnem govoru pred polno dvorano kulturnega doma dejal predsednik skupščine občine Martin Janžekovič, so pričakovali, da bo 50. obletnica zasedanja SNOS priložnost, da o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Bele krajine, pokrajine ob južni državni meji, izčrpno in odkrito spregovorijo v širši slovenski javnosti. Toda njihova pričakovanja se žal niso uresničila. Kljub temu je govornik opozoril na siromašenje obrobnih predelov države ter na POČITNIŠKI DIRENDAJ ČRNOMELJ - Občinska zveza prijateljev mladine Črnomelj Prireja od z8. februaija do 6. marca v tukajšnjem kulurnem domu >n v športni dvorani Loka zimski Počitniški direndaj. Vsi otroci, ki o« se med počitnicami radi naučili kaj novega, se lahko vključijo v delavnico izdelovanja nakita, Šiviljsko, kuharsko, frizersko in kozmetično delavnico, ki bodo potekale v kulturnem domu. V jPortni dvorani pa bo počitniški tornir v badmintonu, odbojki ter ^alem nogometu, na svoj račun Pa bodo prišli tudi ljubitelji aerobike. V črnomaljskem kinu si bodo otroci med počitnicami lahko ogledali vrsto najnovejših hlmov. KRIŽEV POT PRI FRANČIŠKANIH NOVO MESTO - V soboto, 26. februarja, bo ob 18.40 v Frančiškanski cerkvi predstavitev knjige Krištofa Zupeta Križev pot ter otvoritev z njo povezane razstave v razstavnem prostoru samostanske knjižnice. O slikarskem delu Križev jx)t na Gradišču pri Vipavi bo spregovoril dekan Franc Pivk, o knjigi Krištofa Zupeta pa Branko Lušina, predstavnik založbe, ki jo je izdala. V kulturnem programu, ki bo spremljal prireditev, bo učiteljski kvintet Glasbene šole Novo mesto zaigral Haydnov Divertimento za pihalni kvintet. probleme v gospodarstvu, ki pa jih je še moč rešiti. Pohvalil je naložbe, s pomočjo katerih bodo v občini zaposlili 400 delavce, kar pa je žal še vedno premalo, da bi se lahko znebili brezposelnosti. Na slovenosti so imenovali za častnega občana pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista prof. dr. Vinka Beličiča, ki živi na Opčinah pri Trstu, sicer pa je črnomaljski rojak. Plakete kot najvišje občinsko priznanje so prejeli Igor Fon, Franc Panjan, Vinko Kobe, Silvester Mihelčič in Slavko Grahek. Ekološko priznanje brezo si je prislužil Jovo Grobovšek z Zavoda za varstvo naravne in kul- JANKO DEŽELAK O LASTNINJENJU ČRNOMELJ - V petek, 25. februarja, bo ob 18. uri v sejni sobi tukajšnje občinske skupščine javna tribuna, ki jo pripravlja belokranjski gospodarski forum. Gost bo direktor agencije za sanacijo bank RS Janko Deželak. Govoril bo o nastajanju pri-zatizacijskega zakona, lastninskih certifikatih, javnem dolgu in nastajanju družb za upravljanje. Vabljeni! OBČINSKE PLAKETE - Med tistimi, ki so ob črnomaljskem občinskem prazniku prejeli najvišja občinska priznanja, je bil tudi Slavko Grahek (ne desni), in sicer za uspešno delo pri razvoju in igranju nogometa v Beli krajini ter izdajo knjige “Nogomet v Beli krajini’’. Plaketo mu izroča predsednik občinske skupščine Martin Janžekovič. (Foto: M.B.-J.) DANES KONCERT V TREBNJEM TREBNJE - Nocoj, 24. februarja, ob 18. uri priredi Glasbena šola Trebnje koncert v stari osnovni šoli. Nastopili bosta flavtistka Sonje Lavrinšek - Čampa in pianistka Urška Meglič. turne dediščine Novo mesto, medtem ko ekološke graje, inemovane kopina, tokrat niso podelili. V kulturnem programu se je predstavil simfonični orkester ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole pod taktirko prof. Tomaža Habeta, kot solist pa je v eni izmed skladb nastopil tudi črnomaljski klarinetist Miha Plevnik. M.B.-J. VEČER SPIRITUALNE INDIJE KRŠKO - V mali dvorani Kulturnega doma v Krškem bo v torek, L marca, ob 19. uri “Večer spiritualne Indije”. Na programu so glasba in diapozitivi iz Indije, predavanje iz zakladnice indijskih ved ter predstavitev vegetarianskih poslastic. SANACIJA TREBANJSKEGA GRADU KONČANA TREBNJE - V gradbeno-tehnič-nem smislu je sanacija gradu v Trebnjem končana, je povedal pretekli teden magister Marko Koščak s trebanjske občinske uprave. To so dosegli s tem, ko je Gradbeništvo Zupančič Trebnje končalo podbetoni-ranje severne stene. Ta poseg podbe-toniranje temeljev je predlagal inž. Stojan Ribnikar, Ljubljančan, ki je doslej naredil statične izračune nosilnosti že za številne podobne objekte po Sloveniji. Za to osnovno sanacijo še ni bilo potrebno izseliti vseh družin iz gradu. V njem bivajo še 4 družine. Zaradi nerešenih lastninskih zadev se utegne nekoliko zatakniti pri sprejemu programa gradu, saj trebanjske občina ne bo več vlagala, dokler ne bo rešeno to vprašanje. Izpod šotorov ne bo nihče hodil ne v službo ne v šolo O romskem vprašanju z odgovornima predstavnikoma vlade Petrom Vinkleijem in Anko Osterman 1 m cjsga AVTOMKIlAlNIK/t VIDHIII SERVIS IN PRODAJA 68222 Otočec, šentpeter 51 tel: 068/85-180 c v' cenejši modeli micra! NOVO MESTO - Prejšnjo sredo sta novomeško občino obiskala direktor vladnega urada za narodnosti Peter Winkler in Anka Osterman, državna sekretarka ministrstva za delo in družino, poverjena za socialne zadeve. Pri predsedniku novomeške občinske skupščine Franciju Konciliji je beseda tekla o romskem vprašanju v povezavi z lokalno samoupravo in prostorsko problematiko. Zakon o lokalni samoupravi namreč določa, da se v tistih oblinah, kjer so Romi avtohtoni prebivalci, tudi oni vključijo v bodoče občinske svete. Da bi se pri tem kar se le da izognili nesporazumom in problemom z jB Zaudarjajoča promocija nd Črnomaljci so pričakovali, vsaj po besedah njihovega predsednika občinske skupščine v lavnostnem govoru ob 50. obletnici 1. zasedanja SNOS sodeč, da bodo ta okrogli jubilej izkoristili za svojo izčrpno predstavitev Sloveniji. A se njihova pričakovanja niso uresničila. Na kakšen način so se hoteli predstaviti in kaj jim je to preprečilo, govornik ni povedal. A če smo iskreni, moramo reči, da se je črnomaljska občina v zadnjih dveh mesecih dodobra predstavila slovenski javnosti v vseh medijih, ki kaj dajo nase. In pri lej promociji se Črnomaljcem sploh ni bilo potrebno pretirano truditi. Zal ima ta “reklama veliko lepotno napako, suj precej zaudarja po aferi. Smetarski, se ve. Kdo je vse skupaj zakuhal, kdo je naj večji krivec, kdo se hoče pogovarjati in kdo je trmast, na tem mestu niti m pomembno. Bolj zaskrbljujoče je, da ima “slava" črnomaljske občine, ki se širi po Sloveniji, velik negativni pmtznak, ki ga ne bo moc z lahkoto zbrisati. Tudi zato, ker se senca zaprtega črnomaljskega odlagališča smeli vleče že v metliško občino, katere vlada je teden dni pred črnomaljskim občinskim praznikom ugotovila, da je zaradi kupov odpadkov ogroženo zdravje Črnomaljcev, in dovolila odvoz v Metliko. A takoj po prazniku je spoznala, da te ogroženosti ni več. Praznovanje je pač končano, začenja se vsakdan. M. BEZEK-JAKŠE obeh strani, se na republiki zavzemajo, naj bi najprej v občinah, kjer živijo Romi, zbrali vsa sporna vprašanja, potem pa bi pripravili širši pogovor. Pri izvedbi zakonske odločbe, ki zahteva, da so avtohtoni Romi vključeni v občinske svete, pač ni moč prenesti prakse iz manjšinske problematike. Pri Romih je najprej treba določiti območja, v katerih st) Romi avtohtoni prebivalci, ne pa priseljenci, in to bo, se zavedajo vsi, najtežje. Vsekakor naj bi bilo več romskih kandidatov za občinski svet, izvoljen pa bo samo eden. Romi bi morali biti seveda zainteresirani, da bi dobili “pravega”, najboljšega, takega, ki bo v občinskem svetu znal najbolje zastopati njihove interese, seveda pa tudi občinam ne more biti vseeno, iz kakšnih članov bo sestavljen občinski svet. Pri Romih oz. pri volitvi njihovega predstavnika v občinskem svetu se zastavlja več resnih vprašanj. Na primer: kdo bo sploh lahko volil rom- Danes v Dolenjskem listu na J. strani: • Spet močan napad podlubnikov na 2. strani: •Najbolj nevaren železniški prehod na J. strani • •Bodo pravico vzeli v svoje roke? na 6. strani: •Rikovo staro železo v Litostroj? na 9 strani: •Do osebnih podatkov te pooblaščeni na // strani: •Začelo se je z letenjem na gumo na J2. strani: •Z znanostjo do boljšega vina na /6. strani: •Za resnico o ubitem študentu Grozdetu HALO-ALO PIZZA! Ministrstva se prepirajo, smeti zaudaijajo Vranovičani vztrajajo, Metlika ukinja gostoljubje ČRNOMELJ, VRANOVIČI - V ponedeljek, ko to poročamo, se glede odvoza črnomaljskih odpadkov ni prav nič spremenilo. Komunala namreč še vedno odvaža smeti na metliško odlagališče, Metličani pa so odvoz dovolili le še do sredine tega tedna. Medtem pa Vranovičani že osmi teden vztrajajo pri vhodu na deponijo ter s traktorji zapirajo pot, ki vodi nanjo. Da nameravajo Vranovičani vztrajati do konca, je razvidno tudi iz transparentov, ki so jih obesili na ograjo odlagališča. Med drugim na njih piše, daje vstopna “viza” na črni deponiji potekla 31. decembra 1993. Vranovičani se sprašujejo, ali so mehiški Indijanci, zahtevajo, naj zakon velja za vse in odstop vseh akterjev (občinaijev) vranoviške drame ter ministrov, ki podpirajo črnomaljsko vlado. Ob vhodu na deponijo so si Vranovičani na črno postavili barako, v kateri so se zavarovali pred snegom in mrazom. V sredo pretekli teden so se predsednik občinskega izvršnega sveta Anton Horvat, direktor Komunale Bojan Košir in predstojnik oddelka za lokalni razvoj Dušan Kočevar udeležili v Ljubljani sestanka, ki so ga zahtevali z ministrstvi za okolje in prostor, zdravstvo in notranje zadeve. Tudi tokrat so v Ljubljani kar tri ure poslušali odredbe, ki so si jih citirali predstavniki ministrstev ter s tem dokazovali, kakšna je naloga katerega od njih. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč vztrajalo pri upravnem postopku po sklepu o izvršbi, kjer bi policija zagotavljala varnost tistih, ki bi izvršbo opravljali. Ministrstvi za okolje in prostor ter zdravstvo pa vztraja pri odločbi, ki je bila policiji izdana za posredovanje in ki ji nalaga, da odpravi ovire za dostop na deponijo. Na koncu so vladni službi naložili, naj da ustrezno tolmačenje zakonov, ter naj se problem rešuje po ustrezni zakonodaji. Kakšna bo končna rešitev tega problema, v ponedeljek v Črnomlju še niso vedeli, poudarili pa so, da odvažanje smeli v Metliko ni sprejemljivo ne za Metličane ne za Črnomaljce. M. BEZEK-JAKŠE KONČNO OBNOVA ČRNOMELJ - Kot kaže, bosta Kolodvorska in Belokranjska cesta od stavbe SDK do železniških mostov končno dočakali rekonstrukcijo. Republiška uprava za ceste pri ministrstvu za promet in zveze je za izdelovalca projekta rekonstrukcije ceste izbrala Dolenjsko projek-tivo Novo mesto. Vendar pa na občini opozarjajo, da ni dovolj, da projekt obdela le vozišče, ampak tudi kanalizacijo, vodovod, ptt vode, elektrovod, pločnike, križišča in parkirišča. ® (068)24-415 ZARADI VAS Do konca tedna bo prevladovalo sončno in malo toplejše vreme. (Nadaljevanje na 4. strani) TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA • ogrevanje • izolacije • elektromaterial • vodovod • kanalizacija e ogledi na objektu • plinske Instalacije • popolna avtomatizacija kotlovnic In celotnega ogrevalnega sistema Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 Mačkovec 12, Novo mesto N 68 agrajenec tega tedna je 999750 JOŽE AJDIČ, ŠTEFAN 10, 8210 TREBNJE ŽE TRETJA ZLA TA JANA SEVNIŠKI JUTRANJKI - Po ponovno odmevnem uspehu modnih kreatork Jutranjke, ki so za najboljšo otroško kolekcijo ob koncu preteklega tedna na končanem sejmu Moda jesen-zima 94-95 v Ljubljani že tretjič dobile Zlato Jano, smo v ponedeljek v ustvarjalnem nemiru na delovnem mestu zmotili kreatorki Jutranjke Ireno Zgonc in Mojco Jazbec (na posnetku), ki sta nam v odsotnosti kolegice Estere Savič-Bizjak in vodje kreacije, akademske slikarke Mojce Beseničar-Dekleva, pojasnili nekatera modna gibanja. Jutranjka je na sejmu vzbudila veliko pozornost s kolekcijo izdelkov za otroke od najbolj rosnih let do najstniških 16 let v t.i. barbarskem slogu. Gre za nošnjo pastirjev, izdelke v naravnih materialih in barvah, za način oblačenja obleka na obleko in še za stil južnoameriških kultur Machu Piachu. V Jutranjki so kreatorji dali poudarek naravnim barvam. Modni je t.i. paleh work, iz krpic sestavljeno in pošilo oblačilo z navzven obrnjenimi šivi, kar deluje starinsko, barbarsko. (Foto: P. Perc) Tudi v Kočevju proslavili SNOS Na svečanosti govorila Bogdan Osolnik in Zdravko Troha - Na Kočevskem z NOB sodelovali tudi duhovniki - Zakaj kočevski Nemci nimajo pravice do odškodnine KOČEVJE - Če ne bi bilo NOB in vstaje Primorcev, bi bila danes meja z Italijo nekje pri Postojni, je med drugim na svečanosti ob 50-letnici zasedanja SNOS, kije bila 18. februarja v Kočevju, poudaril Bogdan Osolnik. Posebej je poudaril, da je bilo štiri mesece prej zasedanje Kočevskega zbora, nato pa zasedanje AVNOJ v Jajcu, na katerem je slovenska delegacija uveljavila sklepe' Kočevskega zbora in tudi sklep o združitvi v Jugoslavijo na osnovi enakopravnosti z vsemi pravicami, vključno s pravico do odcepitve in združitve z drugimi. Na ta dokument smo se v bivši Jugoslaviji pogosto sklicevali, pomenil pa je, da slovenski narod o svoji usodi odloča sam. Na ta dokument se sklicujemo tudi zdaj ob uveljavljanju pravic ob razdružitvi Jugoslavije. Nadalje je opozoril na strankarske razprtije v prvi Jugoslaviji, poudaril, da Kočevski zbor in SNOS nista res uveljavljala boljševiške oblasti, ampak pravo ljudsko oblast. To dokazujejo tudi te dni objavljeni stenogrami SNOS. “Vsak narod bi bil ponosen na tak dokument. Žal pa skušajo danes nekateri vse to omalovaževati in zatirati. Nedopustno je, da zdaj skušajo nekateri zabrisati mejo med bojem za svobodo in narodnim izdajstvom... Pri vsem tem ne gre za nas borce, ampak za resnico, ki bo dajala prihodnjim rodovom moralno moč,” je poudaril ob zaključku govora Osolnik. Za njim je predvsem o NOB na Kočevskem spregovoril Zdravko Troha in na osnovi dokumentov povedal tudi naslednje: V tistem obdobju, se pravi v letih 1942 in 1943, je bilo na Kočevskem popisanih 510 aktivistov OF - dejansko jih je bilo še več - med njimi je bilo le 6 odst. članov KP. Od Stare Cerkve prek Kočevja do Broda na Kolpi ni bilo nobene belogardistične postojanke. Prva je bila ustanovljena šele avgusta 1943 v Stari Cerkvi, v njej je bilo le 9 belogardistov, od tega štirje iz Kočevja, med njimi pa so kar trije stalno sodelovali z NOB. Na Kočevskem so z NOB sodelovali tudi številni duhovniki. Leta 1941 seje za izselitev prijavilo 11 .747 kočevskih Nemcev, od tega se jih je 11.110naselilovPosavju,571 jih je izpolnilo pogoje za naselitev v Nemčiji, 66-im pa izselitev ni bila dovoljena. Noben izseljenec ni bil izgnan, ampak so vsi odšli s skope slovenske zemlje na boljšo in dobili vse tudi plačano, da danes nimajo pravice do odškodnine ali vrnitev na svoje domove. Okrožni komite KP za Kočevsko, ki ga je vodil Jože Šeško, je pred selitvijo napisal tudi proglas v nemščini, v katerem je bilo med drugim rečeno, daje ta preselitev zločin proti kočevskemu ljudstvu: “Po stretju nacizma vas bodo lastniki pregnali z njim ukradenih kmetij in ostali boste brez vsega.” Vse to se je kasneje tudi uresničilo. J. PRIMC JV'J>y- * £ -fl'% | * ZLA Tl JUBILEJ SNOS - i so borci in aktivisti O F proslavili 50- - V Kočevju: letnico zasedanja SNOS v Črnomlju. Ob tej priložnosti sta govorila zbranim lik in Zdravko Troha, na svečanosti pa so nastopile tudi domače Bogdan Osolnik in Zdravko Troha, na svečanosti pa so nastopil kulturne skupine. Na fotografiji: s svečanosti v Kočevju 18. februarja. (Foto: oga ultu J. Primc) Bodo majhne občine obstale? Minister Umek in poslanec France Černelič na letnem zboru semiškega odbora SKD SEMIČ - Semiški krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je minulo nedeljo pripravil letni zbor, po njem pa še javno tribuno, na kateri sta sodelovala minister za promet in zveze Igor Umek in poslanec v državnem zboru France Černelič iz Krškega. Prvi je govoril predvsem o gradnji cest in lastninjenju, drugi o lokalni samoupravi, za kar je bilo med Semičani tudi največ zanimanja. Ljudi v novih občinah, kakršna bo tudi semiška, najbolj zanima finan- LANI51 OBRTNIKOV VEČ RIBNICA - Občinska obrtna zbornica se trudi, da bi imela čimbolj tesno povezavo z obrtniki, katerih število se je minulo leto povečalo za 51. Je organizator večjega števila seminarjev, na katerih obrtniki pridobivajo potrebno znanje o novi organiziranosti obrtne dejavnosti po novi zakonodaji, o vodenju poslovnih knjig in ostalem. Zemljišča pa še vedno “boljševiška” Črna luknja v zakonu LJUBLJANA - Od veljavnosti zakona o denacionalizaciji je minilo že dve leti in pol in ne le da se njegovo uresničevanje zatika na vseh koncih in krajih ne le da povzroča nove in nove krivice, ampak tudi toliko vrzeli vsebuje, da so z njim vse manj zadovoljni povojni razlaščenci, ki naj bi jim popravil krivice. Tako je ostalo brez odgovora tudi vprašanje, kako vrniti lastnikom stavbna zemljišča, ki so postala družbena lastnina z zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč iz leta 1958. Zaradi zapletov, nastalih pri uresničevanju posameznih členov zakona o denacionalizaciji, bi državni zbor nujno moral sprejeti dopolnilo k zakonu, da bi bil “volk sit in koza cela”. Takšno dopolnilo bi moralo pripraviti ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, vendar tega še ni storilo. Poglejmo za kaj gre! Po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč iz leta 1958 so prešla v družbeno last poleg mestnih jeder tudi širša območja, namenjena za razvoj naselij. Tako so bile nacionalizirane parcele, na katerih so bile hiše, njim pripadajoči vrtovi in druga “funkcional- na” zemljišča, nezazidana stavbna zemljišča ter kmetijska zemljišča znotraj predvidenih zazidalnih okolišev. Nacionalizacija je sicer pomenila izgubo lastninske pravice, ne pa tudi odvzema posesti, in tako ga je lahko prejšnji lastnik uporabljal, vse dokler ga pristojni upravni organ ni dodelil komu drugemu. Prejšnji lastnik je imel na nacionaliziranih zemljiščih poleg uporabne pravice (ta je bila vknjižena v zemljiški knjigi) tudi prednostno pravico pri gradnji na zemljišču ter možnost dedovanja pravice uporabe. Vsak uporabnik pa je, razumljivo, moral redno plačevati davščine na posest zemljišč in davek od zemljiškega katastrskega dohodka. Mnogi prejšnji lastniki in njihovi pravni nasledniki so upali, da bodo z zakonom o denacionalizaciji odvzeto lastnino dobili vrnjeno, vendar se to še ni zgodilo, vzrok za to pa naj bi bil v spornih določbah zakona o denacionalizaciji. Čeprav mnogi menijo, da bi lahko ob dovolj velikem zanimanju in spoštovanju načela pravne države uporabljali omenjeni zakon, bo verjetno kljub temu prišlo do novega zakona, ki bo odpravil nastalo pravno vrzel. Predlog za izdajo zakona o lastninjenju stavbnih zemljišč s predlogom zakona so - namesto pristojnega ministrstva - pripravili krščanski demokrati v upanju, da bo zdajšnja pravica uporabe teh zemljišč čimprej prešla v lastninsko pravico, podobno, kot seje zgodilo v primeru drugih zakonov, in sicer zakona o lastninskem preoblikovanju stanovanjskega zakona. Po predlogu tega zakona naj bi uvedli spremembo lastninske pravice samodejno, brez posebnih postopkov. VINKO BLATNIK ciranje. Černelič je pojasnil, da lahko pričakujejo, da bodo v prihodnje dobile občine z lastnim financiranjem in izravnavo več denarja, kot ga imajo sedaj. V prehodnem obdobju, dokler ne bo sprejet zakon o javni porabi, pa bodo financirane v višini povprečja javne porabe v sedanjih občinah. • Minister Igor Umek je govoril predvsem o gradnji cest v Sloveniji, čeprav je Semičane bolj zanimalo, ali bo moč dobiti denar za popravilo lokalnih cest, ki sojih ljudje zgradili sami, a za popravilo nimajo denarja. Minister jim je pojasnil, da so v pristojnosti ministrstva le regionalne in magistralne ceste, ostale pa ne, tako da bodo morali za popravilo lokalnih cest denar očitno iskati drugje. Minister za promet in zveze Igor Umek v Semiču Nove občine z več kot tri tisoč prebivalci bodo imele po njegovem mnenju dovolj denarja tudi za naložbe, manjše pa najbrž ne, zato bi bilo bolje oblikovati nekoliko večje občine. Ni pa mogel povedati, kolikšna bo v novih občinah dovoljena poraba na prebivalca, saj morajo najprej vedeti, kako se bo Slovenija razdelila. V zakonodaji pa je zapisano, da mora občina dobiti toliko denarja, da bo ob normalnem gospodarjenju, ki ga bo nadzorovala država, lahko zagotavljala občanom normalno življenje. Sicer pa bo državni zbor potrdil referendumska območja in ovrgel tista, kjer ne bo pogojev za novo občino. Eden od razpravljalcev je menil, daje čas za odločitev o referendumskih območjih zelo kratek, prav tako pa ljudje ne vedo, na osnovi česa naj se odločijo za novo občino. Černelič je pojasnil, da so merila za nove občine sicer globalna, a kdor jih hoče razumeti, jih bo razumel. M.B.-J. Ljubljanski Belokranjci pod J. novim vodstvom Predsednik društva postal Jože Butala Pretekli teden je bila v Ljubljani programsko volilna skupščina društva Belokranjcev, ki že dve desetletji povezuje belokranjske rojake v glavnem slovenskem mestu, prireja zabavna in kulturna srečanja ter skrbi za njihove stike z Belo krajino. Več kot desetletje je uspešno vodil društvo znani Metličan in dolgoletni direktor Semenarne dipl. pravnik adnji skupščini Veljko Malešič. Na zadnji s je bilo izvoljeno novo vodstvo, kije že na seji nakazalo novo usmeritev v delu društva. Prednost bo imela boljša povezanost z Belo krajino, posebno po delitvi črnomaljske in metliške občine na več občin. Dru- • Novi predsednik društva Belokranjcev je postal Jože Butala, podpredsednik dr. Dušan Plut, tajnica Sonja Bukovec, člani pa Veljko Malešič, Tone Grahek, Marjan Jerman, Božo Flajšman, Tone Matjašič, Vinko Pavlovčič, Jožef Plut in Mirko Jelenič. štvo se bo povezovalo in sodelovalo z vso Belo krajino, ne glede na občinske meje. Začeli bodo tudi z akcijo včlanjevanja mladih in generacij, ki šele prihajajo v Ljubljano. Pred leti je bilo namreč v društvu 700 članov, sedaj pa jih je polovica manj, četudi je v Ljubljani več Belokranjcev kot tedaj. Društvo je podprlo tudi pobudo za postavitev doprsnega kipa belokranjskemu rojaku in enemu največjih slovenskih pesnikov Otonu Župančiču v Ljubljani. Tradicionalna zabavna prireditev j p: “Preja” bo letos v soboto, 5. marca, v hotelu Slon v Ljubljani. Društvo vabi na prireditev vse belokranjske rojake in njihove svojce v Ljubljani, a tudi rojake iz Bele krajine. Informacije in rezervacije vstopnic je moč dobiti v klubu Breza na Resljevi cesti v Ljubljani (tel. 061-316-466), torej v “belokranjski ambasadi”, kot so klub in bife Toneta Grahka poimenovali Ljubljančani. Novi upravni odbor zagotavlja, da bo letošnja prireditev popestrena z bogatim kulturnim programom in drugimi presenečenji. MIRKO JELENIČ VIŠJA NADOMESTILA METLIKA - Občinski izvršni svet. je nedavno sprejel sklep o višini nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča v občini za letošnje leto. Nadomestilo bo v primerjavi z lanskim letom višje za 25 odst. in sicer bo potrebno za kv. meter stanovanjske ali poslovne površine odšteti 5 tolarjev, za nepokrita skladišča, parkirišča ter nezazidana stavbna zemljišča pa pol tolarja za kv. meter. Nadomestila bodo obračunavali mesečno. • Boš šel na protikorupcijsko zborovanje? Bom, če bodo dobro plačali. (Tof) • Nezaupanje je slaba oprema in lahko bolj škoduje kot koristi. (By-ron) • Boštjan Kovačič, to bo minister! Ni še izvoljen, pa so že tu afere. (Partljič) REPUBLIKASLOVENIJA OBČINAČRNOMELJ Oddelek za razvoj RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA 1. 2. svetovalca II (za področje kmetijstva) -1 izvajalec svetovalca II (za področje komunalnega gospodarstva) -1 izvajalec referenta I (za področje gradbeništva) - 2 izvajalca POGOJI: Pod 1: - Vil. ali VI. stopnja (dipl. ing. ali ing. kmetijstva - smer agronomija) - 4 leta delovnih izkušenj Pod 2: - VII. ali VI. stopnja (dipl. ing. gradbeništva ali ing. gradbeništva - komunalna smer) - 4 leta delovnih izkušenj Pod 3: - VI. stopnja gradbeništva (ing. gradbeništva) - 3 leta delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati(-ke), ki se bodo prijavili(e) na razpisana delovna mesta, izpolnjevati še posebne pogoje iz Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS št. 15/ 90,5/91,22/91,2/91-1). Prosta delovna mesta razpisujemo za določen oziroma nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi razpisa. Kandidati(-ke), ki bodo izpolnjevali(e) pogoje, bodo vabljeni na razgovor. n a a n Leto družine - kaj pa mi? Generalna skupščina je letošnje leto razglasila za leto družine, toda vprašanje je, kdo bi se moral najbolj natančno ravnati po resoluciji vrhovnega organa svetovne organizacije: ali družine same ali država in družba. Tudi za Slovenijo velja, da naj država z družinsko politiko zagotovi družinam kar največ tistega, s čimer bodo živele dobro. V družinski politiki se v resnici nekaj dogaja. Parlament je sprejel zakon o družinskih prejemkih in z njim tudi določila glede starševskega dodatka ter priznal večjemu številu otrok pravico do otroškega dodatka. Slovenske družine so dobile tudi pravico do univerzalnega otroškega dodatka. Pod krinko take skrbi za blagor družine pa se država naravnost trudi, da bi izničila sadove lastnih dobrih del, saj s politiko štipendiranja in na druge zlasti malomeščani, ki ne trpijo pomanjka- nja, pa so obsedeni z “možnostmi”, ki jim jih dajeta potrošništvo in podjetništvo, in za družino nimajo kdove koliko časa. In kakšno leto družine neki?! ROZI PAVLIN, upokojenka iz Semiča: “V prvi vrsti so starši tisti, ki morajo skrbeti za družino, pa če je leto družine ali ne. Mnogi starši z velikim odrekanjem spravijo otroke h kruhu, medtem ko država le trobi, da je Slovencev premalo. Menim, da večina staršev naredi za družino največ, kar zmore, a če država hoče, da nas bo več, naj ponudi štipendije, zaposlitve, stanovanja. Potem lahko od državljanov zahteva, da bodo naredili še kaj več za družino.” GORDANA BUBALO, socialna delavka iz Novega mesta: “Že nekaj let je opaziti, da občutno pada število ločitev. Ta dober znak je povezan s slabim materialnim stanjem v številnih družinah. Le malo družin je zglednih, več je povprečnih, še več pa slabih. V slovenski družini je vse premalo enakopravnosti. Otroci so ponavadi odrinjeni, vlada oče. V letu družine naj se vsak v svoji družini vpraša, kako bi živeli še lepše in skladnejše.” ALEKSANDRA ŽIBRET, uslužbenka iz Lončarjevega Dola: “Za družino bi največ storili, če bi se ji bolj posvetili kot zdaj, ko se ljudje pehajo za zaslužkom in gmotnimi dobrinami. Naravnost grozljivo je, kako malo pomenijo dobri medčloveški odnosi sodobnemu človeku, ki je prežet s potrošniško miselnostjo. V kriznih razmerah, ko je veliko brezposelnih, je za družine težje skrbeti. Sploh ni nujno več topline tam, kjer je več denarja.” ZLATA GABRIJEL, uslužbenka v občinski upravi v Trebnjem: “Vse travme, povezane s poslabšanjem ekonomskega položaja delavcev, se še kako kažejo v družini. Torej bi morali izboljšati ekonomski položaj družine, ki se je v sedanjem sistemu znašla bolj prepuščena sama sebi. Sicer si ne predstavljam, kako bi lahko družine več nudile svojim otrokom, ko pa morajo marsikje gledati na vsak tolar, da se pretol-čejo v nov mesec s slabimi plačami.” IRENA KAPLAN, prodajalka vTrgo-prometu v Kočevju: “Za navadne smrtnike ni država naredila ničesar in tudi ne pričakujemo več, da kaj bo. Radi bi veliko Slovencev, pa otroku ne moreš kupiti čokolade, marsikdo še mleka ne. Vdali smo se v usodo in ne verjamemo, da bo kljub letu družine kaj bolje. Pričakujemo le še slabše. Vsaj lepo besedo bi zaslužili od odgovornih, a zaradi medsebojnih prepirov tudi za to nimajo časa.” MARJANA STARC, profesorica slovenskega jezika v OS dr. Franceta Prešerna v Ribnici: “S tako politiko do otrok in družine bo rodnost še naprej padala, saj si z otroki nižaš standard. Posebno to velja za srednjo kategorijo prebivalstva, ki.je povsod udarjena. Imam tri otroke in sem jezna, ker eden dobi štipendijo, drugi pa ne, čeprav bi moral veljati isti predpis. Naše štipendijske politike sploh ne razumem.” DRAGO PIRMAN, knjižničar v OŠ Jurija Dalmatina v Krškem: “Bodimo iskreni drug do drugega. Za družino lahko naredimo veliko, če poskrbimo, da bodo zunanji problemi ostali zunaj in družinski v družini. Društvom, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok in delajo za mladino, na primer ZPM, bi morali zagotoviti finančno hrbtenico. Brez te naša zlata mladina in otroci ne bodo niti senca tistega, kar so njihovi starši zdaj.” TEA BEMKOČ, direktorica knjižnice Brežice: “Bodimo družina in ne igrajmo družine. Če živimo drug mimo drugega, to ni družina. Družina pomeni dom, zatočišče, toplino, varnost, razumevanje in odkritost. Če družina to še ni, naj bo to cilj, ki ga skušajmo doseči v letu družine. Če je družina taka skupnost, imajo njeni člani lahko veliko več drug od drugega kakor pa tam, kjer je na pretek samo materialnega bogastva.” MARIJA ROGLIČ, učiteljica iz Metlike: “Starši se že potrudijo za družino, da bi bilo družinskim članom čim boljše. Bolj mačehovska je družba. Naj pri tem omenim le zaposlovanje in nizke plače, ki povzročajo v marsikateri družini nemalo skrbi. Zaradi tega so lahko skaljeni tudi odnosi v družinskem življenju, ki bi bili lahko veliko bolj topli, če teh skrbi ne bi bilo. In kaj lahko pri tem naredi posameznik, četudi je leto družine?” na sir: dri fel sia len Zu me je :čl I I PREDAVANJE ZA GOVEDOREJCE ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi vse zainteresirane na sestanek govedorejskega društva, ki bo danes, v četrtek, 24. februarja, ob 19. uri v sejni sobi skupščine občine. O aktualnih problemih v živinoreji bo predaval Alojz Zupančič s Kmetijskeea zavoda Novo mesto. USTANOVITEV DRUŠTVA VINOGRADNIKOV SROMLJE - V nedeljo ob 9.30 bo v prostorih tukajšnje osnovne šole ustanovni občni zbor društva vinogradnikov, ki ga organizirajo za vse vinogradnike iz krajevne skupnosti Sromlje. Na občnem zboru bodo tudi podelili priznanja najboljšim vinogradnikom. Na Sromljah je bil pred časom fečaj kletarstva ter stekleničenja in točenja vina, ki ga je vodil dr. Julij Nemanič s svojo strokovno skupino. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Spet močan napad podlubnikov Nevarnost je še povečal močan snegolom v lanskem novembru in decembru - Sanacija mora biti končana do 15. aprila, ko se začne rojenje - Poziv inšpekcije Zaradi ugodnih razmer za razvoj podlubnikov (lubadarja) v letu 1992, to - 4.200 m3 in Črnomelj - 800 m3, predvsem poletne suše in močnega semenskega obreda, ki sta oslabila odpor- Poškodovano drevje je manj od-nost iglavcev, pa tudi vse slabše izvajanje gozdnega reda na sečiščih iglavcev porno proti podlubnikom, zato le-ti je bilo v letu 1993 pričakovati močan napad podlubnikov, kar seje tudi raje napadejo takšno drevje kot zdra- uresničilo. prečevanje temelji predvsem na dos- V ponedeljek je bila tržnica zaradi lepega sončnega vremena spet nekoliko bolj zasedena. Izpisali smo si cene naslednjim stvarem: jajca od 12 do 18 tolarjev, koleraba, koren in črna redkev 100, sirček 300, smetana 500, Česen 380, orehi 900, prekajena slanina 600, krvavice 400, domača kokoš 500, med 350, propolis 200, jabolka 35 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so pomaranče 55, banane 76, kisla repa 120, cvetača 147, kivi 157, grenivke 100, jabolka 35, paradižnik 305, grozdje 320, česen 294 in fižol 190 tolarjev. Djeladini je kilogram banan zaračunal 100, hruške 180, pomaranče 70, jabolka 60, limone 140, mandarine 160, kivi 120, grozdje, arašidi 220, solata endivja 150, mehko solato 190, jndič 210, paradižnik 320, suhe marelice 900, suhe rozine 280, suhe slive ln suhe fige 220 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem slabo nbiskanem rednem tedenskem sej-1,1,1 je bilo naprodaj le 120 do tri jnesece starih in 40 starejših živali. J^vih so prodali 80 po 220 do 250 tolarjev, drugih pa 20 po 180 do 220 olarjev kilogram žive teže. Zaradi tega je v začetku lanskega leta vlada Republike Slovenije izdala posebno Uredbo o izvajanju dodatnih ukrepov za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov, katere izvajanje je bilo ob sodelovanju javne gozdarske službe in lastnikov gozdov še kar uspešno. To zatiranje in pre- SREČANJE OB DNEVU ZENA METLIKA - Kmetijska svetovalna služba in kmetijska zadruga iz Metlike vabita ob mednarodnem dnevu žena vse kmečke ženske in ostale vaščanke na srečanje, ki bo v torek, 8. marca, ob 17. uri v metliški vinski kleti. Najprej bo občni zbor društva kmečkih žena, psiholog Zdravko Kunič bo predaval o vzgoji otrok, v kulturnem programu se bodo predstavili učenci metliške osnovne šole, za zaključek pa bo družabni večer z zakusko. Organizatorja prosita, da do 3. marca prijavite svojo udeležbo na kmetijski svetovalni službi. Vljudno vabljene! OBČNI ZBOR GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA SEVNICA - Predsednik Govedorejskega društva Sevnica Silvo Volarič vabi v nedeljo, 27. februarja, ob 9. uri v sejno sobo na sevniški železniški postaji na občni zbor društva in družabno srečanje. Zaradi slabe udeležbe na prvotno sklicanem zboru niso mogli veljavno pregledati dela v minulem letu niti izvoliti novega vodstva društva in sprejeti program dela za letos. Upajo., da bo udeležba tokrat boljša. Agro d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto, tel.: (068) 24-132 vam nudi: veliko izbiro vrtnih semen — domačih in uvoženih iz ITALIJE; pri nakupu semen v vrečkah v vrednosti nad 1.500 SIT — BREZPLAČEN BIO-KOLEDAR - biopost, agrovit, kameno moko - 30 različnih tipov Škarij za sadje in trto, cepilne nože, sadjarske ročne žage - motorne žage ALPINA, SOLO, STIHL, TOMOS; - rostfrei cisterne za vino — uvoz iz ITALIJE - črpalke za pretok vina - semensko koruzo OSSK 247 - BC hibride - semensko koruzo PIONEER Kmetijski nasveti Večja obdavčitev kmetov Marsikateri kmetovalec ne ve, kako mu davčna uprava zaračuna {Javke, ki jih mora plačati od dohodka v kmetijstvu, zlasti Še, ker se za-^°ni o dohodnini spreminjajo. Tako je z letošnjim letom začel veljati n°v zakon, ki marsikaj spreminja, predvsem pa povečuje davčne obremenitve v skladu z geslom, da je pač treba vzeti tam, kjer kaj ie. Z gospodarsko krizo, ki že kar predolgo traja, in ob velikem številu brezposelnih državljanov so se sorazmerno zmanjšali dohodki države iz drugih gospodarskih dejavnosti, zaradi česar mora globlje poseči tudi v kmetov žep. Slej ko prej tudi novi zakon predpisuje plačilo davkov od katastrskega fohodka. Taje bil povečan bolj, kot so se dvignile cene v zadnjih dveh to pa pomeni, da seje nenormalno dvignila osnova za obdavčitev, •oda to še ni vse. Novi zakon tudi določa nižjo mejo za oprostitev davkov. Prej je bil plačevanja dohodnine oproščen kmet, kije imel manjši Rastrski dohodek od polovice povprečne plače zaposlenih v Slovenji, po novem pa znaša ta meja le 30 odst. To pomeni, da bodo davčne Akontacije višje in da jih bo moralo plačevati več kmetov. Davek je o-°^stoten za slovenske državljane in 17-odstoten za tiste, ki to niso. Pomembno je tudi vedeti, kako novi zakon obravnava olajšave. Po nJem je mogoča uveljavitev znižanja katastrskega dohodka v visim 25 °dst. vloženih sredstev za dobo štirih let. Olajšavo je mogoče doseči Pr> nabavi kmetijske mehanizacije pa tudi gozdarske, kar je pomenijo zlasti za tiste kmetovalce, kr imajo že amortizirane stroie saj ie *hano, da se je nakup po velikem valu mehanizacije pred leti zelo ^hanjšal in daje strojni park potrebno obnoviti. Novost zakona je ^časno znižanje katastrskega dohodka za kmetijska zemljišča, ki jih fSEffi določa!da ^znižanje lahko uveljavlja do konca tekočega ja (prej se je lahko le do 31. maja v letu), m to v 30 dneh po vložitvi sredstcvJ Podrobnejše razlage, tudi glede olajšav zaradi naravnih ^sreč, lahko interesenti dobijo na davčnih uradi . Inž. M. LEGAN lednem izvajanju gozdnega reda na sečiščih iglavcev, na pravočasnem odkrivanju žarišč podlubnikov in njihovi sanaciji ter na pravočasnem postavljanju lovnih pasti ter lovnih in kontrolnih dreves. Kljub uspešni borbi proti podlubnikom pa so bili tudi v letu 1993 zopet ugodni pogoji za njihov razvoj, zlasti zaradi izredne suše, ki je še dodatno oslabila odpornost iglavcev. Zato je tudi v letu 1994 pričakovati močan napad in se bo potrebno z vso • Pozivam lastnike gozdov kot dobre gospodarje, naj se z vso resnostjo lotijo preprečevanja širjenja in zatiranja podlubnikov ter pravočasne in pravilne sanacije snegoloma, da bo čim manj prijav in čimveč konkretnih rezultatov. resnostjo lotiti ustreznih preprečevalnih in zatiralnih ukrepov. Omenjeno nevarnost v letu 1994 je še povečal močan snegolom v mesecu novembru in delno v decembru 1993, ko so velike količine mokrega snega močno poškodovale sestoje iglavcev, predvsem smreke, pa tudi rdečega in zelenega bora. Skoda je nastala v nižinskih gozdovih do nadmorske višine okoli 400 m. Po podatkih javne gozdarske službe je na območju GG Novo mesto polomilo 23.200 m3 lesne mase, in sicer v državnih gozdovih 5.000 m3 in v zasebnih 18.200 m3. V zasebnih gozdovih je bilo največ škode v občini Novo mesto -10.500 m3, v občini Trebnje - 3.700 m3, Črnomelj - 2.000 m3 in občini Metlika - 2.000 m3, medtem ko je v državnih gozdovih polomilo v občinah Novo mes- Tilia daje vse več za preventivo Z anketo lahko kmetje izbirajo pet možnosti NOVO MESTO - Te dni so veterinarji že pričeli izvajati preventivne akcije za preprečevanje nekaterih obolenj govejih ple-menic. Zahvala gre zavarovalnici Tilia, ki je dokazala razumevanje za položaj, v katerem je živinoreja in še posebno proizvodnja kvalitetnega mleka. Zaradi razlik za kmetijstvo so tudi možnosti veterinarske preventive od občine do občine različne. Zdravstvena problematika je sicer odvisna od vrste živinorejske proizvodnje, vendar v osnovi povsod enaka. Zadnja leta jo obremenjujejo še katastrofalne suše in to v najbolj občutljivem obdobju. Posledica tega je še večje pomanjkanje hranilnih snovi v tem kritičnem obdobju ali pa zadnje čase vedno večji obseg trajnega izločanja krav iz hleva. Ta proces poteka, in kdor se slepi, da ne bo imel dolgoročnih posledic, ne pozna bistva kmetijstva. Zato zaslužijo pohvalo nekatere dolenjske občine, ki so pokazale razumevanje za živinorejske težave in od že tako skromnih intervencijskih sredstev odobrile akcijo splošne vitami-nizacije krav. Tisti živinorejci, ki imajo krave zavarovane pri Tilii, pa bodo s pomočjo ankete lahko izbrali še dodatno možnost brezplačne živinorejske preventive. Za leto 1994 so si pri tej zavarovalnici omislili originalno popestritev ponudbe petih različnih vrst preventive. Vsi jjonujeni ukrepi so živinorejsko pomembni, vendar bi bilo nesmiselno izbrati tistega, ki je že v programu občinskih intervencijskih akcij. Najbolje se bo posvetovati z veterinarji, ki kar dobro poznajo vsako kmetijo, nato pa z njihovo pomočjo izpolniti anketo, ki ponuja naslednje: vitaminizacijo vseh zavarovanih krav, obrezovanje (korekcija) parkljev pri kravah, testiranje vseh molznic na skrita vnetja vimena, odkritje vzrokov za proizvodnjo higiensko oporečnega mleka in specialno čistilno sredstvo za odstranitev najbolj trdovratne umazanije v molznih strojih, mlekovo-dih in drugih napravah. Mag. FRANC COLARIČ, dr. vet. med. va drevesa. Lahko si mislimo, kakšno nevarnost predstavlja navedena količina poškodovanega lesa za nastanek žarišč podlubnikov, zlasti še zato, ker je škoda nastala v nižinah, kjer so pogoji za razvoj podlubnikov ugodnejši kot v višjih legah. Zato se je potrebno lotiti takoj sanacije poškodovanih sestojev, t.j. poseka in spravila poškodovanih dreves, obe-litve panjev in ureditve gozdnega reda. Dela morajo biti končana najkasneje do 15. aprila, ko navadno začne prvo rojenje lubadarja. Junija lansko leto je začel veljati nov zakon o gozdovih, ki je prinesel veliko novosti. Ena bistvenih je ta, da se vsa odgovornost za dogajanje v gozdu prenaša na lastnike, zato bo tudi glavno breme borbe proti podlubnikom in pri sanaciji snegoloma, v sodelovanju z javno gozdarsko službo, padlo nanje. Naj navedem, ne kot grožnjo, pač pa v vednost, da je po zakonu o gozdovih neizvršitev potrebnih ali predpisanih varstvenih del v gozdu prekršek, za katerega je predvidena kazen najmanj 15.000 tolarjev. JOŽE KRULJAC, dipl. inž. gozd., gozdarski inšpektor GREGORJEV SEJEM ŠENTRUPERT - V soboto, 3. marca, bo na Veseli gori tradicionalni Gregoijev sejem goveje živine, konj, kramarskega blaga, izdelkov domače obrti, semen in sadik. Vabljeni! O ZAŠČITI VINSKE TRTE METLIKA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi vse vinogradnike na predavanje o zaščiti vinske trte, ki bo danes, v četrtek, 24. februarja, ob 18. uri v vinski kleti. Predaval bo inž. Jurij Mamilovič. PRAKTIČNO O REZI TRTE IN DREVJA STRAŽA - Kmetijska svetovalna služba Straža vabi vse vinogradnike na prikaz rezi vinske trte, ki bo v soboto, 26. februaija, ob 9. uri v Stari gori pri Janezu Gašperšiču, ob 11. uri na Ljubnu pri Martinu Černiču in ob 13. uri na Riglju pri Jožetu Turku. Vinsko trto bo obrezoval in učil inž. Jože Maljevič. V torek, 1. marca, pa bo ob 16. uri inž. Janez Hrovat ob vinogradu Janeza Gašperšiča v Stari gori prikazal še rez sadnega drevja. • Vino je najboljše zdravilo. (Mau- ry) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Obnova vinogradov (4.) Tokrat nekoliko drugače o pripravi tal, sajenju in vzgoji do rodnosti Rigolanje mora biti opravljeno v sušnem obdobju, da se zemlja primerno zdrobi. Nujno je poskrbeti, da je v srednjo plast tal (od 30 do 60 cm globine) dodano dovolj organske snovi. Za izračun potrebe navajam, da za 1% povečanja vsebnosti humusa potrebujemo za plast 30 cm okrog 160 ton hlevskega gnoja na ha. Najbolj ustrezen način izvajanja rigolanja je klasičen ročni način. Spodnjo plast samo na mestu prerahljamo, v sredino damo vrhnjo humusno plast, ker naknadno v tej globini ni mogoče bistveno povečevati vsebnosti humusa, na površino pa damo plast iz sredine, ki jo z dodajanjem hlevskega gnoja in pomočjo zelenega gnojenja lahko mikrobiološko oživimo in obogatimo s humusom. Bager lahko zadovoljivo opravi to delo, vendar je natančnost dela in uspeh zelo odvisen od vestnosti in sposobnosti strojnika. Tudi vinogradnik, ki je plačnik rigolanja, se mora zavedati pomena natančnosti izvedbe in od izvajalca brezpogojno zahtevati vestno delo. Za takojšnje sajenje se (vendar ne brez rizika) odločimo le v primeru, ko so tla zelo bogata s humusom, ne težka, globoko prerigolana v suhem stanju, predvsem pa moramo biti prepričani, da v prejšnjem nasadu ni bilo okužbe s kako nalezljivo boleznijo. Če je bila, moramo zemljo pustiti tako dolgo počivati, da preneha možnost okužbe, to pa je po 5-6 letih. V tem času sejemo rastline za zeleno gnojenje, t.i. meliorativne rastline. Na bolj revnih tleh je to lucerna, ki požene korenine zelo globoko in veže dušik iz zraka. Od metu-Ijnicje primerna še lupina. Po 2- 3 letih, ko se tla obogatijo z dušikom, sejemo ogrščico, ki prav tako poganja korenine izjemno močno in v globino. S tako pripravo tal omogočimo trsu dober razvoj korenin v globino, kjer bodo na voljo hranila v edino primerni humusni obliki in bo na zalogi večja količina vlage za sušno obdobje. Tako pripravljena tla z dovolj humusa pustimo ozeleneti naravno ali zasejemo za trajni zeleni pokrov, ki bo v prihodnje ustvarjal zadosti humusa, da ne bo potrebno gnojenje. Skrbeti bomo morali za zadosten delež metu-Ijnic v zelenem pokrovu zaradi preskrbe z organskim dušikom. Potrebno je tudi vedeti, da se apno izpira iz zgornje plasti tal, zato moramo zlasti, če se začnejo izgubljati metuljnice iz ruše in rasti zeli, dodajati apneno moko ali KPMG v količini 200 do 300 kg na ha letno ali vsako drugo leto. Če začnejo trave preraščati metuljnice, je to znak, da tla vsebujejo preveč dušika. Praviloma se bo presežek hitro zmanjšal, če ne bodo dodajali mineralnega dušika. V obdobju priprav bo najtežja odločitev izbor sorte, vendar ni nič manj pomemben izbor podlage. Odsvetujem odločitev na osnovi trenutne tržne ponudbe oz. povpraševanja po vinu. Izbor naj temelji na ustreznosti lege in tal; izberemo sorto, ki ji najbolj ustrezajo dane razmere. Podlago je potrebno odbrati še bolj vestno, upoštevajoč talne in klimatske razmere ter vpliv na lastnosti žlahtne trte. Pri tem so zelo koristne izkušnje dobrih poznavalcev razmer in strokovnjakov. Dokončna odločitev je vedno prepuščena lastniku, saj je on nosilec investicije in z njo povezanega tveganja. Iz vsega tega izhaja, da je edino prav, če cepljenke naročimo 2 ali 3 leta vnaprej, in to pri priznanem trsničarju. Samo po tej poti dobimo kakovostne cepljenke, željene sorte na ustrezni podlagi. (Nadaljevanje sledi.) JOŽE MALJEVIČ, dipl. inž. agr. Kako čimprej do sveže zelenjave Pohiteti z vzgojo sadik v topli gredi ali zabojčku - Najprimernejši je konjski gnoj - V februarju nakalitev zgodnjih sort krompirja - Nujen je setveni načrt Prav v teh zimsko-pomladanskih mesecih najbolj primanjkuje sveže vitaminsko bogate zelenjave, saj so jesenski shranki pošli, zelenjava na tržnicah pa je prav sedaj najdražja. Skušajte čimprej pridelati zelenjavo na domačem vrtu! Čeprav bodo še hladnejša obdobja (tudi sneg ni izključen), moramo vseeno pohiteti s setvijo vrtnin za vzgojo sadik. Sadike toplotno zahtevnejših rastlin, kot so paradižnik, paprika in bučke, zahtevajo pred vznikom temperaturo nad 22° C, zato jih boste v glavnem vzgojili v zabojčkih na okenskih policah, večje količine pa v ogrevanih rastlinjakih, in jih do vznika še dodatno pokrili s steklom. Enostavnejše je vzgojiti sadike toplotno manj zahtevnih vrtnin, kot so zgodnje sorte kolerabe, zelje, ohrovt, cvetača, glavnata solata, zelena in por. Te vrtnine v februaiju lahko sejete v pripravljene tople grede, v začetku marca pa jih bo možno sejati že v tunele. Če imate toplo gredo, je sedaj še čas, dajo napolnite s svežim konjskim gnojem, ki oddaja največ in najprimernejšo toploto v gredi. Tla približno 60 cm globoke grede običajno z lesenim obojem najprej izravnate in izolirate z listjem, slamo ali stiropor-jem. Nato sledi 40 centimetrska plast svežega konjskega gnoja, ki mora biti primemo vlažen in stlačen, da toploto enakomerno oddaja. Na plast gnoja dajte tanko plast listja, vrhnja plast v topli gredi pa je 15 cm debela plast mešanice razkužene vrtne zemlje in humusa (toplotno ju razkužite vsaj tri tedne pred polnjenjem). Gredo nato pokrijte z oknjaki in slamovkami. V tako pripravljeno toplo gredo lahko po treh dneh že sejete omenjene vrtnine. V februaiju lahko tudi nakalite zgodnje sorte semenskega krompirja, za zgodnejši pridelek pa lahko nakalite tudi srednje zgodnje sorte. Krompir nakalite tako, da postavite nizke zabojčke s semenskim krompirjem za en teden na čimbolj topel svetel prostor, da se bodo oblikovali kalčki. Naslednje tri tedne naj bo kro- HELENA MRZLIKAR mpir v svetlem prostora pri približno 18° C, kjer bo oblikoval močne čvrste zeleno obarvane poganjke, odporne do dotika pri sajenju. Ne pozabite narediti setveni načrt za vaš vrt, kjer upoštevajte pravilen kolobar, vrstenje vrtnin na gredah, in pravilno postavitev gred, ki naj bodo v smeri vzhod-zahod, da jih bo veter bolje prezračil in bo manjša nevarnost glivičnih bolezni. Inž. CVETKA LAVRIČ | gospodinjski kotiček Zelje - zakladnica vitamina Zelje je zelo stara zelenjava in človek je najprej užival divje vrste, kasneje pa gojene. Danes uporabljamo za prehrano belo in rdeče zelje, kitajski kapus, ohrovt in brstični ohrovt. Večino teh vrst lahko uživamo surove, dušene in kuhane. Predvsem zdravo je kislo zelje, ker vsebuje mlečnokislinske bakterije, te pa uničujejo škodljive bakterije v črevesju. Prijetna naravna kislina, ki se razvije pri kisanju zelja, vpliva na prebavo in boljšo prebavljivost mastnih jedi. 2^aradi velike količine celuloze, balastnih snovi, pa pospešuje gibanje, peristaltiko črevesja. Kislo zelje ima nizko energijsko vrednost, zato ga vključujemo v diete pri zniževanju telesne teže. V času, ko primanjkuje sveže zelenjave, je zelje odlično nadomestilo, saj je prava zakladnica vitamina C. Priporočljivo je, da uživamo presno kislo zelje v manjših koli- činah vsak dan, in to brez dodatkov. Nikoli ga ne spiramo z vodo ali celo namakamo, saj mu s tem odstranimo večino hranilnih snovi. Imamo ga skoraj vse leto na voljo in z nekaj iznajdljivosti mu kot jedi v obroku večkrat spremenimo okus, da ne postane preveč enoličen. Tako solati iz kislega zelja dodamo hren ali črno redkev, narezano jabolko, kuhan in narezan krompir, ki dobro omili premočno kislino, in podobno. V kadi konzervirano zelje potrebuje redno skrb za čistočo in temperaturo, ki naj ne presega 10° C. V istem prostoru ne shranjujemo kro-mpiija, kolerabe in druge močno dišeče zelenjave ter raznih hlapljivih tekočin, ker se zelje hitro navzame drugih vonjav. Če pripravljamo kuhano jed iz kislega zelja, pazimo, da kuhamo kratek čas v zaprti posodi. Tudi večkratno pregrevanje jedi ni primemo. m I IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Najbolj nevaren železniški prehod POTOČNA VAS - Železniški prehod na cesti Muhaber - Potočna vas -Dolenje Kamence je najbolj nevaren prehod na dolenjski progi. Na tem povsem nezavarovanem in nadvse nepreglednem prehodu tik nad Potočno vasjo sta v zadnjih letih izgubila živ(jenje dva človeka, veliko je bilo ranjenih, materialna škoda, zlasti na avtomobilih, pa je ogromna. Očitno pa vse to ni dovolj, da bi ta prehod primerno zavarovali. Resna prizadevanja in zahteve prebivalcev Potočne in okoliških vasi za • ukinitev te črne točke segajo več let nazaj. Tako je posebna komisija, na čelu katere je bil takratni republiški inšpektor za železniški promet, že pred petimi leti ugotovila, daje preglednost na tem nezavarovanem prehodu slaba, saj se vidi komaj 100 m, vlaki vozijo na tem mestu s hitrostjo 65 km na uro, cestna vozila pa po cesti s hitrostjo 40 km/h. Takrat je komisija predlagala, naj ta prehod zavarujejo z avtomatskimi polzapor-nicami. Od takrat pa se ni zgodilo nič. Pač, z ureditvijo ceste Potočna vas - Dol. Kamence se je promet močno povečal. “Zavarovanje tega prehoda je tudi pogoj za uvedbo krožne avtobusne proge Novo mesto - Bršljin -Muhaber - Potočna vas - Kamence -Bučna vas - Bršljin - Novo mesto,” so povedali Matjana Redek, Dušan Potočar in Franc Kovšca, ki so nizali razloge za zavarovanje tega nesrečnega železniškega prehoda v njihovi vasi. Po tej progi namreč pelje okoli 50 vlakov na dan, samo odkar je padel zadnji sneg, je na tem prehodu zaradi ledu in strmine obstalo 6 avtomobilov. Enega, in to domačina, ki DO LANSKEGA REGRESA PREK SODIŠČA NOVO MESTO - Pravna služba pri območni organizaciji ZSSS za Dolenjsko je že pripravila nad 50 zahtevkov (vseh bo več kot 80) delavcev oz. bivših delavcev Iskre Tenela za sodišče združenega dela v zvezi z uveljavljanjem regresa za dopust za lansko leto in razliko v odpravnini. Za odpuščene delavce Adrie Cara-van pa pripravljajo enake zahtevke za uveljavitev razlike do nadomestila v času odpovednega roka in odpravnine trajnim presežnim delavcem. Vse kaže, da bodo morali prek sodišča uveljaviti tudi zahteve delavcev Krke Novoterma do Krke. Vse več je tudi grobih kršitev pravic delavcev v zasebnih podjetjih. Sfkr ■ V4 im Nove ulice pred volitvami • Vsaka revolucija je grandiozna simfonija. (Lunačarski 1926) Opravljenega že precej dela, ki ga zahteva novi odlok -Tudi nova karta Novega mesta • HeilŽirinovski! (Ivanovič) NOVO MESTO - Odlok u ulicah v Novem mestu je občinska skupš- •Ali seje otrokom že kdo javno op- čina sprejela junija lani, novomeški ravičil ko jim je očete poslal k voja- Geodetski upravi pa so naložili, da kom? (M. Zorko) spremembo oštevilčenja zaključi Na podlagi 6. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list Republike Slovenije, št. 5/94) objavljamo sklic zborov občanov za ugotavljanja volje prebivalcev za ustanovitev občin oz. referendumskih območij. Zbori občanov bodo potekali po naslednjem razporedu: Zap. Krajevna skupnost št Dan Datum Ura Prostor 1. Bela Cerkev nedelja 13. 3. 8.00 Družbeni dom 2. Birčna vas sobota 5. 3. 19.00 Gasilski dom Stranska vas 3. Bršljin četrtek 10. 3. 17.00 Osnovna šola 4. Brusnice torek 1.3. 19.00 Gasilski dom 5. Bučna vas poned. 28. 2. 19.00 Gasilski dom 6. Center poned. 7. 3. 19.00 Dolenjski muzej (Galerija) 7. Dolenjske Toplice sreda 9.3. 19.00 Osnovna šola 8. Dolž nedelja 13. 3. 9.00 Osnovna šola 9. Drska četrtek 10. 3. 18.30 Center srednjih 10. Gabrje nedelja 13. 3. 10.00 Družbeni dom 11. Gotna vas petek 11.3. 18.00 Poslovna stavba Kolpa-Jedinščica 12. Hinje sobota 12. 3. 19.00 Osnovna šola 13. Kandija — Grm sreda 9. 3. 18.00 Dvorana KS, Kristanova 16 14. Ločna—Mačkovec sreda 9. 3. 19.00 Gasilsko reševalni center 15. Mali Slatnik sobota 12. 3. 19.00 Osnovna šola 16. Majde Šilc torek 8. 3. 19.00 Dom KS, Ragovska 7/a 17. Mestne njive poned. 7. 3. 18.00 Zavarovalnica Tilia 18. Mirna Peč sobota 5. 3. 19.00 Kulturni dom 19. Orehovica sobota 12. 3. 18.00 Družbeni dom 20. Otočec četrtek 3. 3. 19.00 Prosvetni dom 21. Podgrad nedelja 6. 3. 8.00 Osnovna šola 22. Prečna nedelja 27. 2. 8.00 Prosvetni dom 23. Regrča vas sobota 12. 3. 18.00 Dom KS 24 Stopiče nedelja 6. 3. 8.00 Osnovna šola 25. Straža sobota 12.3. 19.00 Dom kulture 26. Šentjernej petek 11.3. .19.00 Osnovna šola 27. Škocjan petek 25. 2. 19.00 Družbeni dom 28. Šmarjeta petek 25. 2. 17.00 Osnovna šola 29. Šmihel torek 8. 3. 19.00 Gasilski dom 30. Uršna sela petek 4. 3. 19.00 Zadružni dom 31. Žabja vas sobota 12. 3. 16.00 Blagovnica Žabja vas 19.00 Osnovna šola 32. Žužemberk petek 11.3. pred novimi volitvami oz. referendumi. Prav sedaj je v Dolenjskem muzeju razstava o zgodovini novomeških uličnih imen m ob tej priložnosti je izšla zelo zanimiva publikacija na to temo. Do sedaj je opravljenega že precej dela, med drugim je končana terenska identifikacija objektov, seznam sprememb je pripravljen za vnos v evidence, nove ulice so šifrirane, kot to zahteva republiški Zavod za statistiko; zaradi zamude pri računalniški programski opremi za prenos podatkov v razne evidence in registre sklepe o preoštevilčbah pišejo še po starem; rok za dokončanje te naloge poteče konec februarja. So pa seznam sprememb pravi čas posredovali podjetju PTT, ki je te spremembe upoštevalo za novi telefonski imenik, SDK in drugim ustanovam. Spremembe v zvezi z novo ulično ureditvijo Novega mesta, ki ne vplivajo na evidence in postopke zunaj geodet-pa bodo opravili do kon- ske službe, pa 1 ca leta. Na razpis za izdelavo hišnih tablic in uličnih tabel se je javilo 9 ponud- nikov, komisija pa je izbrala najprimernejšega. Rok za dokončanje del je do konca marca. Novomeška Geodetska uprava bo letos izdala tudi karto Novega mesta z novimi ulicami in hišnimi številkami. Tudi sicer bo ta karta vsebovala vse, kar naj bi imela taka sodobna karta, ki je gotovo tudi izredno primeren turistični, reklamni in promocijski material. a. B. Krajevne skupnosti bodo sklicevale še delne zbore za posamezna naselja ali skupine naselij, o čemer bodo posebej obveščale krajane. 20 LET GASILSKEGA DRUŠTVA KRIŽ KRIŽ PRI ŽUŽEMBERKU - Letos proslavlja gasilsko društvo Križ 20-letnico obstoja in delovanja, pred 10 leti pa so zgradili gasilski dom. Na ob- čnem zboru so člani pregledali Kot je po- in ocenili svoje delo. kot je povedal predsednik društva Jože Hribar, bi radi letos kupili nov upi gasilski avto. Stari kombi, ki so ga kupili s pomočjo krajanov, je dotrajan, za nakup novega pa pričakujejo tudi pomoč občinske gasilske i ske gasilske zveze. Gasilci skrbijo tudi za nabavo opreme in za vzgojo podmladka, tečaj za nižjega gasilskega častnika pa je opravilo 11 članov. Poleti bodo pripravili proslavo ob 20-letnici društva. S. M. Na nezavarovanem železniškem prehodu pri Potočni vasi v nesrečah umrla že dva človeka, veliko pa je bilo ranjenih - 50 vlakov na dan - Pet let obljub - Letos spet v planu pozna razmere, je zasukalo tako, da je obstal na progi in ni mogel ne naprej ne nazaj. Zavorna razdalja • Ureditev oz. primerno zavarovanje tega prehoda so ljudem predstavniki novomeškega izvršnega sveta obljubili že pred več kot dvema letoma, pa do danes ni od vsega nič. Se-daj je namestitev avtomatske svetlobne naprave spet v predlogu občinskega proračuna (svoj del bi seveda morala prispevati tudi železnica), a (judje se bojjjo, da ne bi spet padli zaradi “objektivnih razlogov”. Ker kar 70 odst. stroškov za tako ureditev odpade na zemeljska dela, pravijo domačini, da bi lahko občina to naredila prek javnih del. vlaka pa je na tem mestu okoli 700 m, in to pri preglednosti borih 100 m! A. BARTEU n UL NEŽA VAROVAN PREHOD ČEZ. PROGO - V zadnjih letih se je promet po cesti, ki pelje čez nezavarovan železniški prehod pri Potočni vasi močno povečal. Preglednost je 100 m, vlaki pa vozijo s hitrostjo 65 km/h. Se posebej nevarno je zaradi strme ceste pozimi. Bodo letos končno namestili avtomatske svetlobne naprave? (Foto: A. B.) Orjaški lego grad V počitnicah ga bo iz 250.000 kock gradilo nad 1.200 otrok NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine se je letos odločila, da skupaj z Emono Obala Koper in trgovino E-Shop iz Novega mesta za teden dni zimskih počitnic naših šolarjev pripravi nekaj “norega”. S pomočjo 250.000 lego kock in ob sodelovanju kar 1200 mladih iz vseh osnovnih šol in vrtcev novomeške občine naj bi od 1. do 4. marca v telovadnici bršljinske šole zgradili največji lego grad na Slovenskem. Grad bo v kva- dratu meril skoraj štiri metre, prav tolikšen pa bo tudi v višino. Z lego kockami bodo zidali štiri dni med 9. in 18. uro. Vsak ude- leženec bo prejel darilo zastopnika Lego kock, sestavljalci pa bodo udeleženi tudi v žrebanju, ki bo na zaključku na lego žuru v petek, 4. marca ob 17. uri. Nastopili bosta plesna skupina Ca-cadu in pevka Hajdi. Grad si bodo lahko ogledali še v soboto in nedeljo. Za tiste počitničarje, ki jih gradnja največjega lego gradu ne bo pritegnila, bodo lahko uživali v drugih počitniških programih. V Domu kulture bodo od ponedeljka vsak dan ob 10. i filmske mal uri filmske matineje z vstopnino 200 tolaijev. V Dolenjskem muzeju od 3. do 5. marca pod strokovnim vodstvom pripravljajo med 10. in 12. uro kiparjenje in oblikovnje v glini. Zanimivo bo tudi v Pionirski knjižnici, kjer bodo vsak dan počitnic otroci lahko gledali videofilme, poslušali CD plošče in AV kasete, brali knjige in se igrali. Izpod šotorov., (Nadaljevanje s 1. strani) skega občinskega svetnika? V Sloveniji se je namreč za Rome izreklo manj kot 2.300 ljudi, v resnici pa je Romov več kot 6.000. Bojijo se tudi neosveščenosti, saj se kaj lahko zgodi, da veliko sicer deklariranih Romov sploh ne bo šlo na volitve za svojega predstavnika v občinskem svetu. Do volitev je še pol leta in v tem času se da še marsikaj narediti. Ko je beseda tekla o prostorskih vprašanjih v fiovezavi z romsko problematiko, je VVinkler dejal, da se v zadnjih letih v Novem mestu v tej zvezi ni nič spremenilo na bolje. “Romi imajo legalno pravico do prebivanja. V Prekmurju so te stvari v glavnem urejene, na Dolenjskem in v Beli krajini pa je razen nekaj naselij vse divje, nelegalno in marsikje so sedaj zemljišča, na katerih so taka romska naselja, še predmet denacionalizacijskega postopka. To je treba rešiti in najti ter urediti lokacije, kjer bo možno graditi romska naselja.” To pa bo, se zavedajo, v novih majhnih občinah še težje urediti kot • Vsekakor pa ne more vse breme v zvezi z reševanjem tako .imenovane romske problematike še naprej ostati zgolj na ramenih občin. Se posebej predvidene nove manjše občine, kot so Škocjan, Šentjernej in Žužemberk, ne bodo mogle same skoraj nič narediti. Država bo končno pač morala to vzeti nase. doslej. “Jasno je, da izpod šotora ne bodo Romi hodili ne v službe ne v šole!” je opozoril VVinkler. Po njegovem je v prvi vrsti treba omogočiti tem ljudem, da bodo sebe in svoje družine lahko preživljali sami. “Če jim ne borno dali te možnosti, ne pomaga nobeno naselje.” A. BARTEU RESNO O ROMSKEM VPRAŠANJU - Na pogovoru o romskem vprašanju v Novem mestu, ki sta se ga udeležila dva “republikanca ", Peter Winkler in ekla Anka Osterman (prva z desne), je beseda tekla tudi o proslavitvi svetovnega dneva Romov 8. aprila. (Foto: A. B.) ŽUPANI' NA POSVETU - Prejšnji četrtek so sklicali predsednike krajevnih skupnosti novomeške občine. (Med njimi je bil tudi kakšen, ki se že vidi kot župan katere od novih občin, ki bodo nastale na tem območju.) Beseda je tekla o reorganizaciji lokalne samouprave in v tej zvezi v prvi vrsti o organizaciji zborov občanov, ki bodo potekali od 25. februarja do 13. oz. 27. marca in na katerih naj bi kar se da natančno določili referendumska območja. Za sodobnejše telefoniranje Preklaplanje večjih telefonskih naročnikov na digitalne centrale - Boljše telefoniranje in nove storitve NOVO MESTO, KRŠKO - Te dni nekateri telefonski naročniki v Novem mestu, Krškem in še nekaterih krajih na območju Poslovne enote ITT Novo mesto dobivajo obvestila o spremenjenih številkah njihovih telefonov. Se več teh sprememb bo v naslednjih dveh mesecih. Pošta namreč hoče do izdaje novega telefonskega imenika maja čim več poslovnih telefonov prenesti na sodobnejše digitalne centrale, ki jsoleg boljše kakovosti omogočajo tudi nove storitve. Za preselitev na nove centrale pridejo v poštev tisti naročniki, ki imajo najmanj 1.000 impulzov na mesec, takih pa je na območju novomeške enote PTT okoli 2.000. Vendar prenos telefonskih številk na digitalne centrale omejujejo tudi tehnične zmožnosti, se pravi dosedanje kabelske povezave, kar pa naj bi v Novem mestu izboljšali z dodatnim 1.200-parnim kablom, medtem ko je v Kr- škem še dovolj zmogljivosti na sedanjem 1.000-parnem kablu. Seveda te spremembe prinašajo tudi težave in zadrege, zato bo pošta s svoje strani naredila vse, da bi bile te čim manjše, med drugim bodo za obveščanje o novih številkah poskrbeli tudi z odzivniki in prek informacij; tisti, ki telefonske številke nočejo spremeniti ali bi to radi storili kasneje, naj to sporočijo pošti. Na PTT pravijo, da te spremembe in težave pri tem gotovo opravičujejo prednosti in ugodnosti, ki jih nudi telefoniranje prek sodobnih digitalnih central. Med te štejejo preusmerjanje poziva na željo naročnika na drug telefonski priključek, kar je zelo priročno med dopustom ali ob drugi odsotnosti, beleženje klicanih številk in porabe impulzov, ugotavljanje neželenih pozivov, konferenčna zveza z dvema drugima naročnikoma, skrajšano izbiranje in še kaj. A. B. FEMINIZACIJA - Občinska t je rava se feminizira. Potem ko je no': jn delovnim zmagam naproti odšel M vj loš Šuštar, ki je postal šef rep#1 jc liškega urada za begunce, ga na o (e činskem sekretarskem mestu za ob ^ upravo nadomešča Martina Vrhe nik. “Pobeglega” sekretarja za dr ^ žbeni razvoj Andreja Kirma, ki sf te zagrizel v direktorovanje v Labot nadomešča Matjeta Žunič. Ugibt b, ja, katera bi lahko nadomestila M' zi jana Rističa, ki bi ga nekaterij ze njegovih šefov v teh hudih časih n hi videli na mestu načelnika UJV,! R prav zanimiva. Odgovor na vpi bi san' nje, katera od močnih ženskih o) sc čeri pripluti v miren ministrski pf te tan, pa je že v domeni znanstvf is fantastike. ki TURIZEM - Med najbolj pril d: bljene turistične dežele za visoke) k< lužbence novomeške občine sodi Portugalska, Španija, Italija, Ne in še kaj bi se našlo. V te in os? tu prelepe dežele se namreč poda« Ig utrjevat stike z našim mestom in G k; daj še integralno) občino. Ker je f Si vezi toliko, sploh ne prihaja do za* n; ti, saj z res majhno mero potrpi pi ljivosti vsi (bolj ali manj po m c m« oi slej ko prej pridejo na vrsto. Prej? ol četrtek je izvršni svet odoboril < ni vizne dnevnice za dva svoja člana* m Portugalskem, možaka pa sta že hi srede garala na “zaključnem d> ni programa Ouvertura v Lourinhi” nj KINA - Novomeški župan Frai Koncilija, navdušeni častilec P[ šema, bo na svoji koži izkusil, kaki i če gre župan v daljno Kino. Po ljšem premisleku se je odločil, dal bo žrtvoval in sprejel posredno vij? d nostno vabilo nekega kitajskega tK r" ta v provinci Yixjng. Njegovi nav/ T šeni pod"f|jki iskreno upamo, da' j obljubljeno deželo našel in tam i ^ širjal blagovest o raju pod Goija? ££ Ena gospa je rekla, da je Bošlj U(. Kovačič, ko je bila zaradi gradbi y afere prekinjena njegova meteor* m politična kariera, naredil magistf p, Sedaj, ko so ga zaradi davčne aj va zavrnili kot ministra, lahko pril kujemo doktorat. M še V času od 4. do 13. februarja » “1 novomeški porodnišnici rodile: S? 'i ja Avguštinčič iz Mirne Peči - Mil gi Nives Fras iz Semiča- Roka, Nevn bodočo gradaško občino vzposta-' ^ yijo zračni most. Glede na to, da ima- j° v porajajoči se gradaški občini letališče, v semiški občini predsedni-ItJ *a belokranjskega aerokluba, v rJ) metliški pa njegovega podpredsedni-1" ka, uresničitev te ideje ne bo pre-t * težka. “J ZRAČNI MOST II - Četudi se W bodo v omenjenih občinah odločili za zračni promet, nikakor ne morejo rij zanikati, da jih pri tem že niso preit* hiteli Črnomaljci. Pravzaprav njihovi Vi Romi. Dokaz: pred dnevi je iz vasi v lv ”fcžiški občini izginila kokoš. In kje tio sojo našli? Pri črnomaljskih Romih! is Aviacija, h kateri nekateri poznaval-'JCj Cl prištevajo tudi kokoši, je v tem ^ primeru delovala brezhibno. Le še P1 tega nam ni uspelo izvedeti, kako so tvf iskalci kure vedeli, da je omenjena ., kokoš prav iz brežiške občine. Mor-ei kk°j0-!’r'P0Znal' P° naglasu pri A ZRAČNI MOST 111 - Pogled iz trt? zraka si je preteklo nedeljo privoščil isv tudi sam minister za promet in zveze 'at JgorUmek, kijezjadralnim padalom n s jjar nekajkrat poletel s Smuka nad le_ Semičem. Sam je potem, ko je že stal z3 na trdnih tleh, priznal, daje Semič iz rpt ptičje perspektive prekrasen kraj. Ptičje perspektive prekrasen kraj, očitno pa je v zraku izgubil tudi ■* --“»u pa jt v Zldliu izguuu luui c), občutek za realnost in čas. V dvora-1 I n' kulturnega doma so ga namreč [)3 medtem, ko je občudoval strehe nji-zc hovih domovanj, na javni tribuni r„ nestrpno čakali člani in simpatizerji n njegove stranke, ra (Sprehod po Metliki da ,iji na POSAMEZNE LJUDI čudo-$ delno vplivajo tudi takšne in dru-8ačne predčasne upokojitve. Krajani ja' dobro jsoznajo osebke, ki so odvrgli , |t jnvalidsko palico ali zelo temna očala ail , zatem, ko jih je komisija - upokojila. So tudi takšni, ki so že nekaj dni po invalidski upokojitvi nalagali na traktorsko prikolico težke hlode. Pred tem pa se domala niso mogli Premikati zaradi neznosnih bolečin v križu. V Metliki je slišati naslednjo duhovitost: “O, Franci, si že v penzi-ji?” “Se ne, ker sem preveč bolan.” nekdanji policist berko- i "EC je pripravil v podzemeljski osnovni šoli prikaz borilnih veščin, ki so išlj s‘ga ogledali tako učenci kot tudi nJ učitelji. Mularija predvsem zato, da bi se znala obraniti pred morebitni- ^ I mi m pacIi «»1I nn iiIism , metliški izvršnik jožf MATEKOVIČ je po telefonu spra-j seval svoje občinske ministre, če so 'pi Pripravljeni dovoliti Črnomaljcem V.] (iPvoz snleti na metliško odlagališče, vjj Gdgovor je bil pozitiven, kar je hudo j jezilo krajane metliške občine, s* I red leti so nam ,prestarji’ odpelja-S« li sodišče, zdaj pa nam vračajo nesna-W go!” je bilo slišati. “Bomo pa zato ■y‘ dobili okraj,” so sc tolažili najbolj «'i i^ctlogledi, ki so nekje izvohali, daje ** 1- Inhšna rešitev všeč možem v Ejnbljani. Menda bodo Vranovičani m postavili Metličanom spominsko 1 °heležje, ker so jih le-ti rešili udarcev 3* Policijskih gumijevk. Cjrebanjske iveri | t ZLORABA ZNANEGA IMENA si , nonimni bralec, ki se očitno ni rn‘ prvikrat, nainje poslal prispe- to k 23 *°'c rubriko. Čeprav, kot kaže, k1 skr Pozna razmere v trebanj-?|il Aem zdravstvenem domu, saj nava-•1 j" Podrobnosti n tem kako vodstvo a Za imenom in priimkom ugled 'S3 trebanjskega občana, pri tem p 0 v" Zanaša še na našo diskretnost. Na-... _a)ai da je ZD spremenil edino ga-d azo in hkrati zaklonišče za svoje za-A, Poslene in paciente v shrambo za cis-h ,f?e z lahkim kurilnim oljem. To 5 a ,rz'. kakor tudi to, da je ZD prodal 'e s L,raja.n rešilni avto, nabavil kombi, 0 katerim pa ne prevaža hemodiali-Pntov, ker je za to dovolj dober yugo. f J ,,lU )psumni (na kombi?) zdravniki sv '»j bi bili “pomirjeni” z novim suzu-pjcni z avtoradiom Blaupunkt, direktorica Ana Bilbija pa pojasnjuje, .3 so vitaro zdravniki pač nujno po-) č® ,.°vali, saj se sami brez šoferjev ji v°ziJ° na obiske na domove in njiho-hO ha varnost tudi nekaj velja. Bralec je 3zadnje hišnika, vzdrževalca, eko-jjf v0nja, požarnega tehnika, svetovalca J osehi in v dniinem nrimeru tildi *jjf v ma’ požarnega tehnika, svetovalca sjcf r efn* osebi in v skrajnem primeru tudi .e?evalca, malodane obtožil, daje bil m |/lv nesreče, v kateri naj bi se poš-. ?dovala bolnika. Bilbija pravi, da je !snik res Heklira 7fl v*;e. nodlo na ie kovala bolnika. Bilbija pravi, daje (iii JSn'k res deklica za vse, podlo na je 'rfb j«5da Je ^r*v za nesrečo, ki kot ,‘ui znano, res nikoli ne počiva. Bodo pravico vzeli v svoje roke? Prebivalci Stranske vasi in Črešnjevca so ob zadnjih incidentih bližnjih Romov zelo razburjeni - Privilegiji veljajo samo zanje - Je država res tako nemočna? SEMIČ - V semiški krajevni skupnosti živi kar precej romskih družin, razkropljenih po različnih naseljih. Z mnogimi od njih so imeli že v preteklosti precejšnje lažave, ki pa jim jih je uspelo nekako obvladati. V zadnjem času seje začela romska problematika v krajevni skupnosti znova zaostrovati, tako da seje vodstvo KS obrnilo po pomoč na občinsko vlado. Romi so namreč napadli več prebivalcev semiške krajevne skupnosti. Tako na primer ustavljajo vozila na cesti, napadajo voznike ali poškodujejo vozila. Tako cesti od Semiča proti Metliki in Stranski vasi tako sploh nista več varni. Romi pa se vozijo po cestah z neregistriranimi in tehnično oporečnimi vozili. Otrok ne pošiljajo v šolo, a tudi sami niso zaposleni. Ljudem onemogočajo dostop na njihovo zemljo, ki je v bližini romskih naselij, da o škodi, ki jo Romi naredijo v gozdovih in na njivah, niti ne govorimo. Kljub temu daje bila odkupljena zemlja za romsko naselje, še vedno postavljajo barake in šotore na zasebnih parcelah. V zadnjem času je iz njihovih naselij RAZSTAVA OTROŠKIH ILUSTRACIJ ČRNOMELJ - V petek, 25. feb- ruarja, bo ob 18. uri v Speličevi hiši v Črnomlju otvoritev razstave otroških ilustracij. S svojimi deli sodelujejo mladi likovniki z vseh belokranjskih osnovnih šol razen viniške. Najboljša dela bodo nagrajena. Razstava bo odprta do 11. marca vsak delovni dan od 16. do 18. ure. PREDSTAVITEV KNJIGE ONOŠAH STARI TRG - V nedeljo, 27. februarja, bo ob 16. uri v osnovni šoli Stari trg predstavitev publikacije o nošah v Poljanski dolini avtoric etnologinje dr. Marije Makarovič in akademske slikarke Jane Dolenc. Delo bo predstavila dr. Makarovičeva, v kulturnem programu pa bodo nastopili starotrški folkloristi in tamburaši iz Sodevc. Tildi Ttebanjci pred listino za normalno delo ‘Pupi” urejajo posege TREBNJE - “Doslej na primer ni bilo osnove, da bi lahko gradili garaže pri blokih. Če bodo sprejeti prostorski ureditveni pogoji za mesto Trebnje v ponujeni obliki, bodo lahko občani gradili garaže v nizu, vsaj tri. Predvsem podjetnike in obrtnike, pa bo veijetno najbolj zanimala sprememba namembnosti oz. kje bodo lahko gradili. Ta dokument bo vse natančno predpisoval,” pojasnjuje pomen prostorskoureditvenih pogojev Vida Šušterčič (“pupi”) direktorica Zavoda za urbanistično načrtovanje Trebnje inž. Vida Šušterčič. V trebanjski občini je ravno mestno središče tisto, ki naj bi kot zadnje dobilo tako listino. Prve dni marca bo namreč končana 60-dnevna javna razgrnitev osnutka “pupa” za mesto Trebnje. V petek, 25. februaijaob 19. uri bodo Trebanjci v sejni sobi občinske skupščine lahko najavili obravnavi zvedeli vse, kar jih bo zanimalo. Dodali bodo lahko še svoje pripombe in predloge. S tem dokumentom bodo urejeni posegi, ki so potrebni za normalno bivanje in delo prebivalcev, služi pa kot podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in za presojo priglasitev del. P. P. slišati streljanje, z orožjem so grozili tudi drugim občanom. Zaradi vsega tega skoraj ni dneva, da se krajani ne bi nad obnašanjem Romov pritoževali na sedežu krajevne skupnosti. Večkrat se obrnejo tudi na Policijsko postajo v Črnomlju, Center za socialno delo ter na občinski izvršni svet. A z ukrepi navedenih niso zadovoljni, zato se v krajevni skupnosti boje, da se bodo prebivalci najbolj ogroženih vasi, predvsem Črešnjevca in Stranske vasi, samoorganizirali in prevzeli pravico v svoje roke. V semiški KS se zatorej sprašujejo, ali bo moralo res priti do medsebojnih obračunov z neslutenimi posledicami, da bodo ustrezne službe ukrepale, a tudi, ali država res ni sposob- O NOVI DRAGATUSKI OBČINI DRAGATUŠ - Danes, v četrtek, 24. februarja, bo ob 18,30 v kulturnem domu v Dragatušu zbor krajanov iz dragatuške in butora-jske krajevne skupnosti, na katerem bo tekla beseda o možnostih ustanovitve občine Dragatuš. Na vprašanja bosta odgovarjala dr. Rajko Pirnat s pravne fakultete v Ljubljani in Vlado Starešinič, predsednik komisije za lokalno samoupravo v črnomaljski občini. • Vodstvo KS Semič je zato sestavilo cel niz zahtev, ki jih je naslovilo na občinski izvršni svet, Center za socialno delo in Policijsko postajo. Vlada in Center za socialno delo sta njihove zahteve podprla. Slednji je celo menil, da je bil že skrajni čas, da so Semičani izpostavili romsko problematiko. V kratkem naj bi sklicali tudi sestanek, na katerem bi se prizadeti in tisti, ki bi morali ukrepati, dogovorili, kako naprej. Ob tem pa Semičani niso pozabili ponoviti že večkrat izrečene zahteve o ponovnem odprtju oddelka policije v Semiču, saj bi tako lažje zagotav ljali javni red in mir ter varnost občanov. na ob tem, da zagotavlja vso svobodo in denarno podporo romskim družinam, zagotoviti svobodo gibanja in dela ter normalno življenje tudi ostalim Semičanom. Predvsem pa zahtevajo, naj bodo Romi pred zakonom enaki z drugimi občani in ne priviii-girani. M. BEZEK JAKŠE GADI IN BELOUŠKE SE PREBUJAJO - Pred več kot 25 leti so na pustne nedelje in torke Metliki zavladali gadi in belouške, ld so pripravljali daleč znane karnevale. Potem so zaspali, letos pa so se prebudili njihovi mladiči, ki želijo Belo krajino, v kateri je bilo nekdaj toliko pustnih karnevalov, znova pustno razgibati Letos so se mladi metliški gadi in belouške v pustni povorki skozi mesto še vozili v gnezdu, za seboj pa vlekli mamo belouško, zato je razumljivo, da od njih še ni bilo moč pričakovati veliko. Obljubljajo pa, da si bodo prihodnje leto, ko bodo že daleč od gnezda in maminih oči lahko privoščili veliko več vragolij. Metličani ki so letos po dolgih letih videli v mestu tudi pokop pusta, upajo, da bo res tako. (Foto: M.B.-J.) Vinko Smrekar Preveč skromnosti lahko škodi ČRNOMELJ - V črnomaljsko občinsko zvezo za tehnično kul- turo so povezani radiokluba Iskra Semič in Mirana Jarca Črno- melj, foto-kino klub Semič, belokranjski jamarski klub, filatelistično društvo Oton Zupančič ter združenje šoferjev in avtomehanikov Črnomelj-Metlika. V gibanju je okrog 400 ljudi, ki veliko delajo. A kljub temu da je njihovo delo opazno marsikje, so v nekakšni anonimnosti, saj zaradi skromnosti o njem le redko spregovorijo. Res pa je, da so sedaj za tehnično kulturo zelo slabi časi. Vinko Smrekar, tajnik in blagajnik črnomaljske zveze, ki je tehnični kulturi zvest že več kot 40 let, pravi, da je bilo za to dejavnost tudi prej bolj malo razumevanja, sedaj pa ga skoraj ni ,in to od republike navzdol. “Tehnična kultura nikakor ne sme zamreti, saj brez nje ne bo napredka. In prav na republiki bi morali osnovati močno organizacijo, ki bi prevzela povezovalno vlogo,” pravi Smrekar. Ker pa sedaj na republiki ni nikogar, na kogar bi se lahko naslonili, so v Črnomlju odvisni zgolj od lastnih pobud in zanesenjaštva. “Znajti se moramo sami, tako glede dela kot denarja. Dotacijo dobivamo le iz občine in lani je je bilo za 180 tisočakov, kar ni dovolj za normalno delo. Ostali denar vzame-mo.iz lastnih žejrov. To pa ni prav, saj ne nazadnje ljudje, vključeni v tehnično kulturo, ne delamo zgolj zase, ampak tudi v dobro družbe,” potoži Vinko Smrekar. M.B.-J. Prostorsko stisko so le ublažili Tekstilna šola Metlika je teoretični del pouka preselila v prenovljeno osnovno šolo, toda učilnice za praktični pouk so še vedno v Beti - Ultimat za izselitev METLIKA - Decembra so na Partizanskem trgu v Metliki v stavbi nek-danje osnovne šole slavnostno odprli nove prostore Tekstilne šole, v katero so se učenci in učitelji iz tovarne Beti preselili pred mesecem dni. Toda prostorski problem šole, kije poleg dveh osnovnih šol edina v občini, so s tem le ublažili, nikakor pa ne rešili, sni so učilnice za praktični pouk še vedno ostale v Beti. V prenovljeni stavbi v metliškem starem mestnem jedru je šola dobila šest učilnic za splošno izobraževalne predmete skupaj z večnamenskim prostorom, knjižnico, zbornico in pisarne. Kot že rečeno, so učilnice za praktični pouk še vedno v Betinih prostorih, čeprav bi največjo že morali izprazniti, vse ostale pa - kot je navedeno v zadnjem dopisu direktorja Beti - do konca letošnjega šolskega leta. “Tudi ta prostorski problem sicer rešujemo, vprašanje pa je, ali nam ga bo uspelo rešiti pravočasno. Potrebovali bi namreč še 200 kv. metrov učilnic, a prostora zanje v tej stavbi ni. Najboljša in najtrajnejša rešitev bi bila dozidava šole. Toda za karkoli se bomo odločili, je le nekaj mesecev občutno premalo, da bi problem lahko rešili. Sicer pa računamo tudi na pomoč občine in ministrstva za šolstvo in šport, saj sami ne bomp kos prostorskim problemom,” pravi ravnateljica Tekstilne šole Metlika Branka Kusič. Ob tem pripomni, da ministrstvo še vedno ni rešilo statusa šole, čeprav morajo izdati le sklep o ustanoviteljstvu. V tukajšnji Tekstilni šoli, kije edina tovrstna na Dolenjskem in v Beli krajini, je sedaj 227 učencev, ki obiskujejo bodisi triletni program za krojača in šiviljo ali dveletni program za pomožno šiviljo. Prizadevajo si tudi za redno V. stopnjo za izobraževanje tekstilnega tehnika ali program 3+2, v katerem bi lahko Koliko črnih gradenj je v resnici? Bodo tri res rušili? ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so občani prijavili 40 nedovoljenih posegov v prostor. Kot je na zadnji seji občinske vlade dejal Moj mir Slačekz Urbanističnega inštituta iz Ljubljane, je za 37 na črno zgrajenih objektov predvidena legalizacija s sanacijo, za tri pa rušenje. Vendar ta odločitev, zlasti kar se tiče zadnjih treh objektov, še ni dokončna, saj gre predvsem za naravovarstveno presojo, izvršni svet pa lahko odloči tudi drugače. Med objekti, ki so vsaj za sedaj predvideni za rušenje, sta dve počitniški hišici v Pobrežju ter stanovanjska hiša v Vinici. Pri črnih gradnjah, ki naj bi jih legalizirali, pa prevladujejo zidanice, prizidki stanovanjskih hiš, gospodarska poslopja in stanovanjske hiše. Pri legalizaciji teh stavb niso predvideni večji gradbeni posegi. Vendar se, kot je dejal Slaček, zavedajo, da je v črnomaljski občini vsaj trikrat več črnih gradenj, kot so jih občani prijavili. Za te po njegovem velja nasilna odstranitev, za kar pa morajo črnograditelji najprej dobiti odločbe, teh pa ni prejel še nihče. M.B.-J. ŠOLO NA ČATEŽU V NAJEM LJUBLJANČANOM ČATEŽ - Trebanjska osnovna šola vsaj naslednjih 6 do 8 let ne vidi potrebe po obnovitvi osnovne šole na Čatežu, kot pravi ravnatelj Štefan Kamin, nima niti smisla, da bi imeli malo šolo na Čatežu, 1. razred pa v Trebnjem. Trebanjska osnovna sola in svet krajevne skupnosti Čatež soglašata z najemno pogodbo, ki jo je pripravil trebanjski izvršni svet, zato je te dni pričakovati, da bo Center šolskih in obšolskih dejavnosti iz Ljubljane podpisal pogodbo in začel pripravljati vse potrebno za preureditev stare šole na Čatežu. učenci po triletnem programu nadaljevali še z dvoletnim. To si želijo še toliko bolj, ker so se vsaj za teoretični jx>uk pogoji s preselitvijo v nove prostore zelo izboljšali. A tudi zato, ker je zanimanje za tekstilne poklice v zadnjem času precejšnje, kar dokazuje tudi to, da se vsako leto v šolo vpiše dovolj učencev. In to kljub temu, da učencev iz Hrvaške, ki jih je bilo še pred leti veliko, ni več. M. BEZEK-JAKŠE NI VSELEJ KRIVA ZELENA BRATOVŠČINA ŠENTRUPERT - Tukajšnji lovci, ki skrbno prebirajo naše male oglase imajo brž priprav- ljen odgovor, zakaj se pojavlja kot prodajalec vinograda (sicer skrivnosten, le z navedeno svojo telefonsko številko!) tudi velik kmet iz okolice Šentruperta. Pravijo, da zato, ker je kmet obupal nad jagri in divjadjo, ki mu povzroča škodo v vinogradu. Toda šentruperški lovci takoj dodajo, da si je za škodo kriv kmet sam, kajti jagri so mu dali ustrezno zaščito vinograda, a je kmet, ko je strojno škropil vinograd, odstranil žico, pregrade pa potem ni spet namestil. Tako je divjad imela spet lahko delo. Kmet je sicer terjal odškodnino, a ni dobil ničesar, čeravno seje še tako pridušal. Po enem letu le dočakali listino Trebanjsko invalidsko podjetje TINDE je letos dobilo soglasje iz Ljubljane - Direktor Milan Holc hvali pridne delavce - Največ delajo za Trimo TREBNJE - Kdor čaka, ta dočaka! Ta pregovor še kako velja v primeru TINDE, d.o.o, trebanjskega invalidskega podjetja, kije debelo leto čakalo na “blagoslov” iz Ijubljane, da so v resnici to, kar so, se pravi podjetje, ki zaposluje vsiy 40 odst. invalidov. To je namreč temeljni pogoj za soglasje vlade, da lahko neko podjetje pridobi status podjetju za zaposlovanje invalidov. • Človek je tisto, kar je v življenju počel. (Sartre) • Vse se spreminja in celo prihodnost ni več, kar je nekdaj bila. (Sokrat) In tako soglasje so dobili Trebanjci šele 6. januaija letos, čeprav so zanj zaprosili že 18. decembra 1992. V začetku lanskega leta je TINDE navkljub temu, da tega papirja ni dobil, začel delati s 25 delavci, 15 jih je bilo invalidov. Te listine z republike so bili Trebanjci lahko zelo veseli, kajti soglasje pomeni, da sicer zdaj obračunavajo vse prispevke, a j ih odvajajo na poseben račun, iz tega pa črpajo ustvarjen denar namensko za materialni razvoj TINDE, izboljšanje delovnih pogojev in podobno. “Za nazaj seveda ne moremo pričakovati, da bi nam vrnili denar, ki smo ga lani, ko smo poslovali kot vsako drugo podjetje, izdvojili za prispevke. Gre pa za precej denarja, saj bi s tem lahko kupili tri dobre stroje. Navkljub temu nam je lani uspelo, da smo med drugim nabavili dva krivil- I ■ Milan Holc na in en vrtalni stroj, vsak vreden okrog 15.000 mark. Zdaj delamo pretežno za Trimo, ki je prispeval 82 odst. ustanovitvenega kapitala TINDE, po 9 odst. pa sta prispevala sosednji Akripol in Tom Mirna. “Trenutno zaposlujemo le bivše delavce Trima. Delamo pod njegovo streho, predvsem razne drobne kovinske elemente za bivalne kontejnerje ter kljuke in objemke za žlebove. Lani nam za prostore celo niso zaračunali najemnine. V drugi polovici lanskega leta smo imeli veliko dela, zato smo zaposlili še 5 pripravnikov za določen čas. Naši delavci so pridni, delajo v svojem tempu, ne delajo pretežko ali zelo umazanega dela. V zadnjih nekaj mesecih pa smo bili lahko kar zadovoljni s plačami nad slovenskim povprečjem. Zaposleni smo le trije režijci, poleg mene še vodja proizvodnje in računovodja,” pripoveduje direktor TINDE 36-letni Milan Holc. P. P. DOLENJSKI LIST 5 Koliko občin bo? Še nič dokončnega RIBNICA - V ribniški občini so še vedno odprte vse možnosti za novo oblikovanje občin. O tem bodo odločali na bližnjih zborih občanov. Nekateri menijo, naj ostane občina v sedanjih mejah, drugi, naj bi bili dve občini (Ribnica, Sodražica), tretji pa, naj bi bile občine tri, in sicer poleg obeh omenjenih še občina Loški potok, ki bi se ji priključilo območje KS Draga iz današnje občine Kočevje. V Loškem potoku so mnenja deljena: nekateri so za samostojno občino skupaj z Drago, drugi pa, da ostanejo v sedanji občini Ribnica. Ni pa posebnega navdušenja, da bi se vključili v občino Sodražica. Pri Sv. Gregoiju je mišljenje podobno: ostati v občini Ribnica, ne pa se priključiti Sodražici. Ena vas (Črni Potok) se želi priključiti občini Velike Lašče. Velike Poljane tudi žele ostati pod Ribnico. Za vključitev v občino Sodražica ni navdušenja in bi šli že raje pod Velike Lašče. Ribničanje se ne bore dosti ne za to in ne za ono, ker bodo v vsakem primeru občina, večja ali manjša. Sodražani so v večini za samostojno občino. V Dolenji vasi (Lončariji) doslej ni bilo pobud za samostojno občino, vendar lahko o tem še razmislijo. J. P. LITERARNI VEČER OSNOVNOŠOLCEV - Na literarnem večeru so se 16. februarja predstavili učenci šole Ob Rinži iz Kočevja, ki so bili najuspešnejši na letošnjem Prešernovem nagradnem literarnem natečaju. Skupno je bralo svoja dela 20 šolarjev, nagrade za najboljše spise pa so prejeli Marjeta Gornik, Mojca Fine, Barbara Kodrin, Mojca Hotujec, Helena Žagar, Sonja Šega in Vesna Šobar, za glasbeno poustvarjalnost pa Nina Bizjak, Samo Mmjec in Nina Polovič. Na fotogradi-ji: učenci, ki so brali svoja dela, ali pa: Marjetka Gornik prejema priznanje ravnatelja šole Petra Sobarja. (Foto: J. Primc) OPTIK PRI ZDRAVSTVENEM DOMU SEVNICA - Sevniški optik Stojan Bautin je pretekli četrtek odprl nove poslovne prostore. Pri gradnji stavbe ob zdravstvenem domu so mu s posojili pomagali OZ, občinski Sklad za razvoj drobnega gospodarstva, SKB in Zavarovalnica Tiha. GIBANJE GIBLJE NAPREJ KOČEVJE - Na zadnjem sestanku odbora za ustanovitev gibanja za razvoj Kočevske so imenovali v skupino za pripravo predloga pravilnika gibanja Janeza Žlindro, Mirico Dimitri-jevič in Braneta Merhaija. Predlog bodo obravnavli in sprejeli že na naslednjem sestanku, ki bo 24. februarja, nakar bodo gibanje tudi registrirali. Posebno pa so poudarili, da bo gibanje zunajstrankarsko. Ugotovili so tudi, da je usoda Kočevske odvisna predvsem od prebivalstva Kočevske, sposobnosti in idej domačinov. Doslej je bilo namreč tako, da so vse ideje prihajale od zgoraj, iz Ljubljane. Gre torej za duhovni prelom, ki ne bo lahak. RIBNICA BREZ PRAZNIKA RIBNICA - 26. marec, dan zmagovite bitke slovenskih brigad v Jelenovem Žlebu nad okupatorsko italijansko vojsko, je občina Ribnica proslavljala v dolgoletnem povojenm obdobju kot občinski praznik. Pred tremi leti pa so ta praznik prenehali praznovati, ker je temu začela nasprotovati večina v občinski skupščini. Tako so leta 1992 praznovali v okviru Ribniškega sejma suhe robe in lončarstva le še suhorobarski patent, in sicer v spomin, ko je - po nekaterih trditvah Ribnica, verjetneje pa vsa pokrajina oz. Kočevska - dobila “patent o krošnjaijenju s suho robo” po vsem avstroogrskem cesarstvu. To je bila pomoč in oddolžitev za turško ropanje, požiganje itd. Leto prej in lani pa občinske svečanosti sploh ni bilo in vse kaže, da je tudi letos ne bo. Le Zveza borcev se bo spomnila zmage v Jelenovem Zle Clebu in tudi poraza v Makošah. NI NAJVAŽNEJŠE, KDO JE PRVI OSILNICA - V nedeljo, 20. februarja, je bil skupni sestanek vodstva KS Osilnica in vodstva gibanja za razvoj osilniške doline. Na njem so ugotovili, da sta tako KS kot gibanje za cestne povezave Osilnice s Slovenijo tako iz smeri Kočevske Reke kot za povezavo po dolini Kolpe in Čabranke. Predstavniki gibanja, ki je bilo ustanovljeno šele pred kratkim (pravzaprav še ni registrirano), so menili, da je treba zaslugo za ta prizadevanja pripisati gibanju, a jim je bilo tudi z dokumenti predstavljeno, da so se prizadevanja za gradnje teh cest začela že v letih 1991 m 1992. Rešitev torej ni v medsebojnem prepiranju med KS in gibanjem, kdo je prvi, ampak v složnem prizadevanju za razvoj osilniške doline, saj se gibanje tako tudi imenuje. Rikovo staro železo v Litostroj? V Ribnici menijo drugače, namreč, da se Litostroj okorišča - Pismo predsednika izvršnega sveta Ribnica Janeza Henigmana in odgovor sodnika Aleša Zalarja RIBNICA - O dogajanjih v Riku Ribnica med stečajnim postopkom krožijo različne govorice, ljudje in delegati pa naslavljajo tudi vprašanja o tem občinski skupščini in izvršnemu svetu, ki pa ne vesta pravih odgovorov. Zato je predsednik IS občine Janez Henigman pisal sodniku Temeljnega sodišča v Ljubljani, Alešu Zalarju za nekatere informacije o stečajnem oz. likvidacijskem postopku v Riku Ribnica. V uvodu pisma je predsednik Henigman zapisal, da želi biti IS seznanjen s postopki ob stečaju. Stečajni upravitelj g. Drobnjak doslej ni našel časa, da bi se sestali. “V zadeve sodstva se ne želim vtikati, sem pa dolžan in upravičen zahtevati konkretno poročilo o poteku stečaja,” je zapisal predsednik Henigman in to utemeljil z naslednjim: Riko je predstavljal tretjino vseh zaposlenih v občini, njih večina pa je zdaj brez dela. V občini znaša stopnja nezaposlenosti prek 30 odst. Nezaposleni kritično opazujejo potek stečaja v Riku in očitajo občinski skupščini, da pri tem premalo naredi, saj odvažajo s kamioni material v Litostroj in drugam po smešno nizkih cenah; pomočnik stečajnega upravitelja za tehnični del pa je g. Gale, ki je hkrati direktor Litostroja, kamor vozijo večino materiala. Stečajni upravitelj prihaja v Riko le za nekaj ur, in še to popoldne. Ribniški izvršni svet je dobil v vednost dopis Temeljnega sodišča predsedniku sodišča Alešu Zalarju, ki ga je podpisala vodja pisarne Nevenka Turk in v katerem je med drugim rečeno: “Po začetku stečajnega postopka dne 12.10.1993 so bile opravljene vse z zakonom predvidene aktivnosti, in sicer: odpust delavcev, izdelava zaključnega računa, popis sredstev, pristopilo se je tudi k vnovčevanju tistega dela premoženja, ki ne pomeni večjega krčenja osnovnih poslovnih možnosti. Predlagana je bila uvedba likvidacijskih postopkov nad šestimi družbami na lokaciji holdinga in ti postopki že tečejo. Pri tem se pojavljajo zelo zapletena vprašanja, Kočevje zavrača mnenje vlade Slovenska vlada odgovorila na znane predloge glede kmetijskih zemljišč in gozdov - Kočevje vztraja KOČEVJE - Vlada Slovenije je odgovorila Občinski skupščini Kranj (v vednost pa poslala odgovor Občinski skupščini Kočevje) na kočevski predlog o spremembi oz. dopolnitvi zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. V odgovoru je vlada Slovenije zavrnila vse predloge in pobude občinske skupščine Kočevje o tej zadevi. Kočevski izvršni svet je odgovor vlade obravnaval na zadnji seji in sklenil, da bo v sodelovanju s še nekaterimi občinami organiziral zbiranje 5.000 podpisov za spremembo omenjenega zakona. Zahteve Kočevja, ki jih podpirajo tudi nekatere druge občine, so take: Občinam naj ostanejo vsa nezazidana stavbna zemljišča in zemljišča, ki so bila nekdaj last agrarnih skupnosti, ki pa teh zemljišč ne bodo dobila vrnjenih. Sedež sklada kmetijskih zemljišč in gozdov mora biti v Kočevju (ker ta občina največ prispeva v sklad). Polovico najemnin gozdov in kmetijskih zemljišč, ki so dohodek sklada, je treba vrniti v občine, kijih plačujejo. Odgovor vlade obsega 10 tipkanih strani, v njem pa je med drugim rečeno, da izjeme ne morejo veljati le za občino Kočevje, ker je to v nasprotju z ustavo republike Slovenije. (Dejstvo pa je, da je bila Kočevska vedno nekaj izjemnega (kočevski Nemci, zaprto območje itd., kar druga območja niso bila). Sedež sklada ne more biti v Kočevju, ker je sklad vezan na delo večjih republiških organov in bi selitev v Kočevje otežila delo. Nadalje je iz odgovora videti, da • Člani izvršnega sveta občine Kočevje odgovora vlade niso prav lepo ocenili. Izraženo je bilo tudi mnenje, da tega odgovora zelo verjetno ministri niso obravnavali (čeprav mg bi šlo uradno za mnenje vlade), saj kljub vsemu ni verjetno, da bi bilo v vladi toliko nerazgledanih oz. nesposobnih ministrov. Katera cesta je bolj razdrapana? Težka odločitev, kje bi se prej lotili preplastitve cest ali plazov, kaj šele posodobitve lokalnih cest • Ponovna zahteva zaradi sanacije plazu pri Orehovem SEVNICA - Čeprav so v sevniški občini v zadnjih letih posodobili precej lokalnih cest, jih je od kategoriziranih 175 km še vedno kar blizu 45 km makadamskih. Še mnogo slabše je razmerje prašnih in asfaltiranih cest pri skupaj skong 755 km kategoriziranih in nekategoriziranih cest. Zatorej ne preseneča, da so najbolj pogoste in vroče razprave ravno o slabih cestah. Kljub temu da je marsikje na cestah stanje še slabše, kot bi lahko bilo tudi zaradi nemarnosti cestarjev, kot odkrito priznava celo direktor cestnega podjetja Krško Franc Povše, pa je poglavitni razlog kronično pomanjkanje denarja. Po mnenju prvaka sevniških ekozelenih Alfreda Železnika na četrkovi seji sevniške vlade, ko so se ubadali s cestno problematiko, zgolj s krpanjem cest ne bodo veliko rešili. Povše je pripomnil, da nemalokrat cestarji po krivici poslušajo očitke. Vsaj v primeru nevarne, ozke in ovinkaste ceste Loka - Radeče, ki poteka nad magistralno železniško progo, se je vselej zaustavilo že pri tehnični dokumentaciji. Zaradi zapore ceste ob Impolj-škem grabnu je povečan promet na obvoznici Studenec - Rovišče - Im-poljca in zgornji ustroj cestišča še hitreje propada. Sekretar občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Kolar zagotavlja, da bodo Občinarji zato od republiške uprave za ceste terjali, naj krije del stroškov za nujno preplastitev vsaj odseka lokalne ceste Studenec - Rovišče. Vsaj tako nujna pa je preplastitev lokalne ceste Krmelj - Šentjanž. Drugi bodo spet trdili, da je še bolj razdrapana lokalka Sevnica - Blanca ali odsek Rovišče - Hudo Brezje, cesta Tržišče - Malkovec ali da bi bila prej potrebna preplastitve cesta Lončarjev Dol - Marof. se bo zelo težko odločiti komu ali čemu dati prednost. Predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Kovač je poudaril, da bodo glede plaza pri Orehovem, kjer gre za naložbo vsaj 62 milijonov, znova jrozvali slovensko vlado ter predvsem ministrstvi za Prej ko slej se bodo morali še letos odločiti za najnujnejše preplastitve cest in za sanacijo vsaj treh večjih plazov (tisti največji pri Orehovem oz. Črnem potoku ni vštet semkaj, ker presega zmožnosti občine!) izmed kar 64 evidentiranih plazov v občini., Toda vsem je že zdaj jasno le to, da • Že pred slabim letom so v občinskem izvršnem svetu sklenili, mg bi na geodetski upravi zaposlili geometra, ki naj bi se ukvarjal izključno z odmero lokalnih cest. /daj je vzdrževanje cest otežkočeno, saj lastniki obcestnih zemljišč obdelujejo površine tik do cestišča. Toda namesto pri odmeri cest je moral pripravnik pomagati pri reševanju denacionalizacijskih zahtevkov. Zamujeno bo zelo težko nadoknaditi, sgj bi odmera vseh lokalnih cest pobrala ves enoletni cestni proračun! promet in za varstvo okolja, naj pomagata čim prej rešiti to naravno katastrofo. P. P. Pločnikov premalo ne le v Sevnici Ni vsega krivo le pomanjkanje denarja SEVNICA - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga vodi Jože Jeke, je že nekajkrat opozoril, daje potrebno za zagotovitev večje varnosti v cestnem prometu izdelati načrt prometne ureditve za mesto. Uredili naj bi prometne površine za pešce in mirujoči pro- met, predvsem pa pločnike^ od e Sevnice do i stare Sevnice do naselja Pod Vrtačo, od Posavske banke do blagovnice Sevničanka, pri železnini do osnovne šole Sava Kladnika, od avtobusnega postajališča pri šoli do vrtca, v Tržišču od križišča pri trgovini sevniške kmečke zadruge do odce- pa za Krmelj, skozi naselje na Doli sinjem Brezovem, na Logu od trgovine do križišča v novem naselju, v boštanjski obrtni coni pa od mostu čez Savo do kapelice. Številne od teh pobud so dali že predlani učenci na svojem otroškem parlamentu, a uresničenega je bilo kaj malo. Navzlic stalnemu jadikovanju o pomanjkanju denarja bi lahko že zlasti z dobro voljo odrasli pokazali, da jim ni vseeno, kaj si mislijo mladi o prometni varnosti. Na primer, če bi zmogli vsaj obnoviti ali zarisati kakšen nov prehod za pešce, bodisi da gre za tistega med NHM 1 in zdravstvenim domom ali pri kopitar-niškem mostu. Vsaj dvakrat letno bi lahko obnovili “zebre” pred šolami in vrtci in se ne zgo-varjali na slabo barvo, redno bi lahko menjali žarnice pri javni razvetljavi v mestu in pri pr ~ vo nu Rad- hodu ob brvi čez Savo i ni, obnovili kakšen prometni znak in podobno. kako razmejiti premoženje med holdingom in hčerkami, ki izvirajo iz organizacije sistema RIKO v preteklosti... Sodnik zavrača konkretne očitke o odvažanju materiala po smešno nizkih cenah. Šlo je za staro železo, ki ie bilo prodano po tržnih cenah, prodajo pa je odobril stečajni senat. Stečajni upravitelj je v holdingu prisoten toliko, kolikor šteje za potrebno, sicer pa ima delo organizirano s svojo ekipo in je za svoje delo odgovoren stečajnemu senatu.” ___________ 1 J. PRIMC UREDITI KUŽELJ KOČEVJE - Med razpravo o proračunu občine Kočevje za letos so člani izvršnega sveta ugotovili, da je potrebno zagotoviti dodatnih 4,8 milijona tolarjev za komunalno ureditev v vasi Kuželj. Predvsem je potrebno urediti kanalizacijo za meteorne in fekalne vode, ki se zdaj steka v kanal. Ta, odprti kanal bodo uredili pod zemljo tako, da kasneje ne bodo potrebna razna prekopavanja. Začasno bo sicer ta kanalizacija še tekla v Kolpo, kasneje, ko bo denar, pa bodo uredili še manjšo čistilno napravo, ki pa v tem znesku 4,8 milijonov tolarjev ni upoštevana. Projekt za vse, razen čistilno napravo, je narejen. očita kočevskim strokovnjakom s področja kmetijstva in gozdarstva nesposobnost, po drugi strani pa, naj bi dohodke iz dobrih gozdov, torej tudi kočevskih, s katerimi je bilo do- bro gospodarjem), prelivali na Kras, brežiško območje in del Prekmurja, ki imajo izjemno slabe gozdove. J. PRIMC KOLIKO AVTOHTONIH ROMOV? KOČEVJE - Med razpravo o oblikovanju občin so nekateri vpraševali tudi, koliko avtohtonih Romov je na Kočevskem, ker ima nad 250 avtohtonih prebivalcev drugih narodnosti pravico do zastopnika v občinski skupščini. Po dokaj stvarnih ocenah naj bi jih bilo okoli 400. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 1991 se je za Rome izreklo le 57, ostali pa očitno za Slovence. Nekateri razpravljala pa so povedali še, da se Romi raje imenujejo Cigani, češ daje beseda Rom socialistična pogruntavščina. ŠKRABČEV ODBOR RIBNICA - Predsedstvo občinske skupščine je pred kratkim imenovalo odbor za počastitev 150.obletnice rojstva jezikoslovca Stanislava Škrab-ca. Predsednik odbora naj bi bil France Mihelič. To imenovanje bo v kratkem potrdila tudi občinska skupščina. Na prvi seji odbora programa, ki smo ga že zapisali, niso spreminjali. Tako bo glavna svečanost v spomin velikega rojaka ob poimenovanju trga med cerkvijo, župniščem, banko in zavarovalnico v Trg Stanislava Škrabca, datum (ega dogodka pa še ni dokončno določen. Pred kratkim (9. februarja) je ribniška osnovna šola izvedla literarni večer, posvečen Stanislavu Škrab-cu. Na njem so šolarji nastopili z izsledki iz življenja in dela tega velikega rojaka, večer pa so s svojim programom požlahtnili učenci ribniške glasbene šole. NAMESTO 57 LE SE 32 VOLIŠČ SEVNICA - Sekretar občinskega sekretariata za notranje in obrambne zadeve Branko Derstvenšek je po dogovoru s predsedniki svetov KS določil volišča za referendum o ustanovitvi občin. Zaradi večje smotrnosti je število volišč po novem precej manjše, saj jih je namesto 57 le še 32. Predsednica občinske skupščine Breda Mijovič je menila, naj bi se izvršni svet opredelil glede velikosti referendumskega območja, vlada pa je sklenila, da to odločitev prepusti ljudem. OBČNI ZBOR SEVNIŠKIH GASILCEV SEVNICA- ott vin rja - Največje gasilsko društvo v sevniški občini bo v soboto, 26. februarja, ob 17. uri na občnem zboru pregledalo delo v lanskem in minulih štirih letih mandata sedanjega vodstva. Izvolili bodo tudi novo vodstvo. Glede na spremenjeno zakonodajo bodo skušali sevniški gasilci ojačati vrste operative, da bi imeli na voljo 60 prostovljcev, ki bodo vedno na voljo za pomoč ljudem. PESEMSKE OBLIKE SVETA-23 učencev osnovne šole Ob Rinži je foirm Romi že zdavnaj zbežali na štajersko stran Save. No, če take lokalne razlike med “to” in “ono” stranjo aave res še vedno obstajajo, je zgodba zase. Sicer se govori, da so na Štajerski strani “čivili” ukradli Ro-n'om osla, medtem ko na Kranjskem / običajno veljajo za tatove Romi. PO PREŠERNU - V dneh okrog :i slovenskega kulturnega praznika so r nekateri na Bizeljskem izrazili dom-e nevo, da je slavni pisec Zdravljice in - oatiieg žlahtne kapljice in sprem-e ,l,eval.n'h zadev doma z Bizeljskega. :■ “izeljanci menijo, da je iz trte zvito, l?j? Prešeren Gorenjec. Še manj naj P1 bilo res, da je poet živel na Goren-n Jskem, češ da tako žlahtne pesmi o " j Vlnu, kot so Prešernove, ne morejo I npstati na Gorenjskem, ki po trti i, lahko kvečjemu hrepeni. Bizeljanci, - ki ne zavračajo Prešernovega duha, i podo raziskali pesnikovo poreklo. Če *; "jjnjo prav, se bo ulica s sedežem • nbčme Bizeljsko gotovo imenovala J “rešemova. • Radio -V Brežicah imajo še ved-s 2° radio. Na radiu je še uspelo obstati ' Prečku Zoretu. Temu bi Ciril ' Jvolešnik menda še vedno rad pred-i ‘agal, naj za božjo voljo že enkrat pre-i Pnsti vodstvo radijske hiše v Brežicah i Sipkemu “primernejšemu” človeku. Kdo naj bi to bil, je skrivnost, zato '; “Olenjski list imena ne bo sporočil, i bdi ne Ivanu Kapušinu, ki je za zdaj ; ^notranji minister v Kolešnikovivla-'1 bi. Zanesljivo direktor ne bo iz libe-,a no-demokratskega tabora, ker se 1 j® le-ta zadovoljil z drobtinicami, ki so boslej padle z mize. TRETJIN A VOZI S STARIMI . BREŽICE - Šestindvajsetega Junija letos bodo prenehala veljati slara vozniška in prometna do-vo|jenja in stare avtomobilske registrske tablice, zato jih je do takrat potrebno zamenjati. Sekretariat za notranje zadeve v “režicah ugotavlja, da sta doslej °pravili zamenjavo komaj dve tretjini imetnikov, zato prosi prestale, naj čimprej pridejo zamenjat prometno in vozniško dovoljenje ter tablico. Sekretariat za notranje zadeve, ki izdaja love dokumente, ima uradne ure °b ponedeljkih, sredah in petkih. P51 j Na Zdolah igrajo artiški gledališčniki Vabijo na ogled komedije Zares čuden par ZDOLE - Tukajšnji kulturni dom Bena Zupančiča bo to nedeljo, 27. februaija, ob 16. uri spet oživel. Na njegovem odru se bo predstavila dramska skupina kulturno-umet-niškega društva “Oton Župančič” iz Artič s komedijo Neila Simona Zares čuden par. Kaka desetina zagnanih mladih gledališčnikov na čelu z režiserko Matejo Bogovič je pred dvema letoma uspešno stopila na pota amaterske igre, po kateri je bil nekdaj znan njihov kraj. Po uspešno zaključeni prvi igralski sezoni so prejšnjo zimo naštudirali novo delo, vendar jima ga je zaradi odhoda dveh svojih članov k vojakom uspelo predstaviti le domačemu občinstvu. Letos s predstavitvami nadaljujejo. Gostovali so že v Globokem, Kapelah in nazadnje v Sevnici, kjer so bili še posebej zadovoljni z angažiranjem občinske ZKO pri organizaciji predstave. Po nedeljski predstavi na Zdolah nameravajo gostovati še v Šentjanžu, Kostanjevici, Brežicah in morda še kje, vsekakor pa za zaključek sezone ponovno v Artičah. Edina amaterska gledališka skupina v brežiški občini pripravlja za bodočo jesen nov program' B. D.-G. V Krškem odprli TV studio Prvi korak k televiziji treh pokrajin KRŠKO - V prostorih tukajšnjega hotela Sremič so 18. februarja pognali posavski televizijski studio, ki deluje v okviru Posavskega informacijskega središča, d.o.o., katerega solastnik in direktorje Jože Grajžl. Otvoritev studia poznavalci štejejo za prvi korak k rednemu sodelovanju treh razmeroma samostojnih studiev, in sicer Posavja, Bele kra-jine in Dolenjske, ki bodo v okviru ene osrednje televizijske hiše oddajali na 41 kanalu preko oddajnika na Trdinovem vrhu. V petek odprti posavski studio je v temelju zasnovan širše kot samo mestna televizija, saj bo pripravljal oddaje za program Vaš kanal, ki ga gledalci spremljajo na omenjenem 41. kanalu. Škoda je le, da programa Vaš kanal, ki ima od petka torej tudi krški poudarek, ni v krškem kabelskem razdelilnem omrežju. L. M. Kostanjevica s sodobnimi zvezami V Kostanjevici zgradili telefonsko centralo in medkrajevne linije s Krškim - Otvoritev danes - Najprej nove naročnike na otoku, potem tudi drugje - 90 milijonov KOSTANJEVICA NA KRKI - Tu gradbeniki in monterji že nekuj časa polagajo kable, s čimer bodo zagotovili bolj še telefonske zveze sedanjim imetnikom telefona in priključitev večjega števila novih telefonov. Po začetku gradnje lani oktobra, ko so naredili kabelsko kanalizacijo v Kostanjevici na otoku, in po tistem, ko so v nadaljevanju del zgradili omrežje v smeri proti Ržišču, zdaj potekajo operacije t.i. 2. gradbene etape. V tem zamahu bodo po napovedih PTT Podjetja Slovenije Poslovne enote PTT Novo mesto zgradili primarno omrežje na celem območju KS Kostanjevica. Ker so ob gradnji krajevnih linij doslej postavili telefonsko centralo v Kostanjevici in s 120-kanalnim digitalnim prenosnim kabelskim sistemom povezali centrali v Kostanjevici in Krškem, bo zdaj omrežje lahko začelo služiti namenu. To se bo zgodilo danes, ko bodo vključili v omrežje novo digitalno centralo v Kostanjevici. Centrala v Kostanjevici - gre za Iskrino napravo EWSD - bo s svojimi tehničnimi zmožnostmi po zagotovilih pošte izboljšala sedanje telefonske zveze in omogočila priključitev novih telefonov. Tehnološko je enaka glavni centrali v Krškem, ki je prva končna centrala takega tipa v Poslovni enoti PTT Novo mesto in ki so jo vključili v promet leta 1988. Centrala v Kostanjevici bo poleg visoke kakovosti prenosa signala nudila uporabnikom še nekatere nove možnosti, kot so preusmerjanje poziva, zapis klicanih številk in porabe impulzov, konferenčne zveze treh naročnikov ter skrajšano izbiranje in ugotavljanje neželenih klicev. Kot je predvideno, bodo vklju- • Vrednost telefonske centrale, optičnega kabla, digitalnega prenosnega sistema, telefonske kanalizacije in krajevnega telefonskega omrežja presega 90 milijonov tolarjev. V ta namen so uporabili sredstva novih uporabnikov omrežja, sklada za razvoj demografsko ogroženih območij, občine Krško in Poslovne enote PTT Novo mesto. čevali nove naročnike v telefonsko omrežje najprej na otoku in pozneje v vseh smereh do najbolj oddaljenih naselij. L. M. Cerklje zavračajo Rome Cerkljanci ponovno povedali, da ne marajo priseljenih Romov - Dobovška grožnja - Rome bodo odselili STRASKI GODBENIKI V KRŠKEM KRŠKO - V nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri se bo v Kulturnem domu v Krškem s samostojnim koncertom predstavil pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže. KONFERENCA SLS KRŠKO - Krška podružnica Slov- KKbKU - Krška podružnica Slovenske ljudske stranice bo organizirala v nedeljo, 27. februarja, ob 9. uri v občini Krško v sejni sobi A letno konferenco. Strankina podružnica bo pregledala dosedanje in predvidela prihodnje delo, pri čemer bo upoštevala novo predvideno lokalno samoupravo. V Brežicah nov bencinski servis POSAVSKI TELEVIZIJSKI STUDIO - V petek odprti posavski TV studio ima prostore v kleti Hotela Sremič. Na otvoritvi studia so bili navzoči poleg Jožeta Grajžla s sodelavci tudi lastnik in direktor velenjske televizije Rajko Djordjevič, odgovorni urednik novomeške televizije Marjan Moškon s sode- ...................'flče udeležena 'i v petek odprti BREŽICE - V prostorih tukajšnje občine je bil 16. februarja sestanek, kjer so iskali odgovor na vprašanje, kako bodo v brežiški občini rešili t. i. romsko vprašanje. Udeležil se ga je tudi Peter Winkler, direktor urada za narodnosti pri vladi Republike Slovenije, sicer pa so imeli glavno besedo predstavniki KS Cerklje ob Krki. Povod za sestanek je bila nedavna preselitev nekaj romskih družin iz dobovske krajevne skupnosti v Krušče v KS Cerklje ob Krki. Cerkljanci so na sestanku zatrjevali, da brežiški izvršni svet ni pristal na selitev in obdolžili Ivana Kapušina, da je omenjene družine Romov preselil na svojo pest. Predstavniki KS Cerklje so ogorčeni zahtevali odstranitev barak, ki so postavljene na črno, in očitali Kapušinu, da dopušča in spodbuja postavljanje romskih bivališč na neustreznih zemljiščih. Nerome v KS Cerklje najbolj moti, da, kot trdijo, celotno romsko naselje stoji na zemljišču, ki je predmet postopka denacionalizacije in je v zasebni lasti. Šestanek o reševanju romskega vprašanja, kije bil 16. februaija letos, pomeni samo eno od podobnih srečanj na čisto isto temo. Do tokrat- nega sestanka je prišlo, kot do že vsaj " Pr 11 so namreč zagrozili enega doslej, ’ zaradi protesta Dobovčanov. Ti' • Na tokratnem sestanku so v soglasno potrjenih sklepih ugotovili, daje v občini 10 romskih družin, ki dejansko živijo v Kruščah v KS Cerk-lje. Romi so zaradi svojih navad in zaradi črnega naselja, ki so si ga postavili, breme okolju. Romsko vprašanje je potrebno reševati pospešeno, pri čemer niy se kar najbolj vključijo v delo izvršni svet in njegove strokovne službe, center za socialno delo, šole, vrtci in druge podobne ustanove, pri čemer je nosilec dela izvršni svet. O perečih vprašaivjih glede Romov bo razpravljala občinska skupščina. V sklepih s sestanka so tudi zapisali, da bodo nekaj Romov odselili iz Krušče, za preostale pa bo predlagala kraj bivanja cerkljanska krajevna skupnost. brežiškemu izvršnemu svetu, da bodo preprečili dovoz smeti na občinsko komunalno deponijo, če občina ne odseli Romov z ozemlja KS Dobova. L. M. Koprska mešana družba OMV ISTRA odprla v Brežicah “črpalko” - Oskrba z gorivom in še nekatere storitve - Servis ima v najemu Integra - Letos deset “črpalk” BREŽICE - Koprski OMV ISTRA je odprl 17. februarja v Brežicah nov bencinski servis, ki ga šteje med najsodobnejše objekte te vrste v Sloveniji. To je že trefja bencinska “črpalka” na območjih, s katerih seje Istrabenz pred leti umaknil. Bencinski servis, v sklopu katerega delujejo poleg samopotrežne “črpalke” še trgovina z mešanim blagom, bife, prodajalna gospodinskega plina in pralnica avtomobilov, ima t. i. zaprti sistem natakanja goriva, z ekološke plati pa je pozitivno tudi dejstvo, da avtomobilska pralnica uporablja izključno biološko razgradljiva pralna sredstva. Bencinska postaja premore tudi cisterno za zbiranje odpadnih olj, s čimer se firma želi izogniti manj primernemu zbiranju olj v sodih, ki je bilo najpogosteje v rabi doslej. Brežiško bencinsko postajo ima v najemu podjetje Integra d.o.o, Brežice, kije last Tomislava Jermana, Dušana Jurkasa in Viktorja Cetina, podjetnikov, ki so se doslej že ukvarjali z oskrbo gospodinjstev s kurilnim oljem in s prodajo maziv in opreme za avtomobile. Z omenjenim oskrbnim središčem v Brežicah, kije veljalo 2 milijona mark in ki so ga zgradili v dobrih štirih mesecih, OMV ISTRA ni imela administrativnih problemov. O tem se je ob otvoritvi servisa v Brežicah pohvalno izrazil Jordan Klab-jan, namestnik glavnega direktorja OMV ISTRA Koper: “V brežiški občini nismo imeli težav z lokacijo, ki je sicer odlična. Tovrstnih problemov ni v nobeni občini, ki seje opredelila za konkurenco.” Četrtkove otvoritve v Brežicah, ki jo je spremljal kulturni program, so se udeležili ne samo predstavniki dlužbe OMV ISTRA ter posavskih občin in firm, pač pa tudi vodilni Ijud- • “Vračamo se na tržišče v Sloveniji, na katerem smo sicer v preteklosti že bili prisotni. Zaradi zakonskih predpisov smo sc v preteklosti morali umakniti z nekaterih območij in se s Petrolom dogovoriti o delitvi trga,” je na dan otvoritve v Brežicah napovedal namestnik glavnega direktorja OMV ISTRA Koper, Jordan Klab-jan, ki je prerezal trak pred novim bencinskim servisom. Mešano podjetje OMV ISTRA Koper, v katerem ima večinski delež koprski Istrabenz, 40 odst. kapitala OMV z Dunaja in preostalega Ina iz Zagreba, se hkrati pripravlja za naskok na hrvaški trg naftnih derivatov. Zato je že ustanovilo podjetje OMV ISTRA Umag in po tej poti bo k sedmim obstoječim “črpalkam” v Istri dodalo letos še dve. je iz nekaterih drugih občin, kot na primer novomeške. Taka širša udeležba bržda napoveduje smeri tržnega prodora družbe OMV IS- TRA, ki jih je ob otvoritvi potrdil tudi Klabjan. Omenjena koprska firma za prodajo naftnih derivatov bo zgradila letos v Sloveniji deset bencinskih servisov. Sodeč po Klabjanovih informacijah bo koprsko podjetje v kratkem zgradilo “črpalko” v Kočevju, zatem v Novem mestu, Krškem, še eno v Brežicah itd. Do nedavnega je firma OMV ISTRA “pokrivala” predvsem obalno območje ter območje Sežane, Postojne, Ilirske Bistrice in Cerknice, kjer je postavila 54 bencinskih postaj. Sele v zadnjem letu je zgradila bencinske servise v Murski Soboti, Dupleku pri Mariboru in, kot rečeno, v Brežicah. M. LUZAR ASTRA VELETRGOVINA, p.o. LJUBLJANA, Dunajska 47 Generalni direktor podjetja objavlja naslednja prosta delovna mesta: KOMERCIALIST NA TERENU za območje Dolenjske — 2 delavca predstavništvo Novo mesto Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe komercialno poslovodske, ekonomske ali splošne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim^ časom in poskusnim delom 3 mesece. Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov ASTRA VELETRGOVINA,LJUBLJANA, Dunajska 47 — Kadrovska služba, v 8 dneh po objavi. OBVESTILO Sklad kmetijskih zemljiič in gozdov Republike Slovenije, Dunajska c. 22, Ljubljana, obvešča interesente za zakup kmetijskih zemljišč in kmetij, da bo razpis za oddajo kmetijskih zemljišč in kmetij v lasti Republike Slovenije v enoletno obdelavo fizičnim in pravnim osebam objavljen v časopisu KMEČKI GLAS dne 2. marca 1994. Paič Ford Paič d.o.o., Krška vas 28e, Krška vas, tel.: 0608/61450 POSEBNA PONUDBA VELJA DO 15.3.1994! i ^ FIESTA FUN. Že od 19.650 DEM. 1-11 IUT, 50 KM, 3 ali 5 vrat; 1.31 KAT, 60 KM, 3 vrata. Serijska oprema: zatemnjena stekla, športni volan, športna prestavna ročica, digitalna ura, dve od znotraj ročno nastavljivi ogledali, barvno usklajene sedežne prevleke, opozorilni ton za prižgane luči, zadnja meglenka, ... V ČASU POSEBNE PONUDBE PODARJA FORD VSEM KUPCEM FIESTE FUN STEREO AVTORAOlO-KASETOfON BUUPUNKT! i 1 ESC0RT GHIA. Do 15.3. samo 30.950 DEM. Ul 16V KAT, 105 KM, 4 ali 5 vrat Redna cena 35.500 DEM Serijska oprema: električna pomična streha, električni pomik stekel spredaj, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv servo volan, zatemnjena stekla, ogrevani električno nastavljivi ogledali, predpriprava za radio z zvočniki, števec vrtljajev, po višini nastavljiv voznikov sedež, zadnja meglenka, digitalna ura, intervalni brisalci (6 hitrosti), ... Naši podtrgovci: Avto-hit d.o.o., Novo mesto, 068/26-077; Ford Groznik, Trebnje, 068/44-701; Ford Stepan d.o.o., Črnomelj, 068/52-407; Auto Top d.o.o , Sevnica, 0608/81-415. 2L 8 (2323), 24. februarja 1994 DOLENJSKI LIST Slikarstvo, ki ga ni moč utišati O umetniškem delu prof. Miroslava Kugleija, kije te dni praznoval osemdesetletnico -Udomil seje v Posavju in njegova duša seje zrasla s tukajšnjo pokrajino RAZSTAVAO PIRANSKEM PRISTANIŠČU NOVO MESTO - Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana in Dolenjski muzej pripravljata v Dolenjskem muzeju razstavo z naslovom “Piransko pristanišče od starega mandrača do današnje podobe”. Otvoritev razstave bo v petek, 25. februarja, ob 18. uri. BREŽICE - Akademski slikar Miroslav Kuglerje slikar v pravovernem, klasičnem smislu: njegova dela so razpršena in ncevidentirana visijo po domovih in zbirkah doma in na tujem, atelje ima urejeno izpraznjen, bibliografija o njem je neurejena in težko dostopna. Ne vodi dokumentacije o svojih delih in razstavah, ampak enostavno živi in slika. Tako si človek predstavlja klasične slikarje prejšnjega in tega stoletja do konca druge svetovne vojne, predno je v evropsko in slovensko umetnost zavel duh tekmovalnosti in poslovnosti. Čeprav, žal, še ni narejena celovita umetnozgodovinska razčlemba in prostorsko-časovna ter slogovna umestitev njegove ustvarjalnosti, lahko rečemo, da njegova dela po izrazni teži izstopajo. Ob njih se izo- SPOMIN NA ISTRO NOVO MESTO - Kiparska razstava ljubljanskega akademskega ustvarjalca Petra Černeta, ki je bila za kulturni praznik odprta v razstavišču novomeške SDK, bo odprta še do 8. marca. “Čeprav je Černe tudi odičen risar, se je spopada z istrsko krajino in njenim kulturnim ozadjem lotil kot kipar, s sredstvi, kijih nudi kiparstvo v glini,” je o razstavljenem ciklu napisal Ivan Sedej. • So trenutki, ko moramo gledati, izbirati in uvideti pretežno dobri del celote, ne da bi peli odo, in so trenutki, ko se moramo zavzeti za druge, kar pa si aktivni umetnik ob tako visokem jubileju, kot je osemdeseti rojstni dan, prav zares zasluži. štren, tenkočuten in pošten gledalec samoumevno zave različnosti slikarjev in ga spozna za mojstra. Naboja, ki ga nosijo njegove slike, ni moč utišati. Iz njih žari talentirana, izobražena, artikulirana, vešča, občutljiva, odločna in odkrita osebnost. Je humanist, človekoljub in Varl v Likovnem salonu Na otvoritvi razstave tudi slikarjeva vdova in igralec Branko Miklavc - Razstava bo do 4. marca KOČEVJE - Razstavo del pokojnega slikarja Ivana Varla iz Sežane so odprli minuli petek, 18. februarja, v Likovnem salonu v Kočevju. Posredoval jo je Kulturni center Srečka Kosovela iz Sežane kot izmenjavo za razstavo del lanske likovne kolonije na Kočevskem pod naslovom “Misel in korenine". Na otvoritvi je o slikarju in njegovem delu govorila avtorica razstave in monografije o Ivanu Varlu, Tatjana Pregl Kobe, ki je priznala, da slikarja osebno ni poznala, spoznala pa ga je po njegovih delih in preko pripovedovanj prijateljev ter njegove žene Jolke Milič. Opozorila je na vpliv Vincenta van Gogha na Ivana Varla. Ta vpliv je jasen. Slikarja pa je predstavila še kot umetnostnega fotografa, pesnika in sploh kulturnega delavca. Njegovo delo je raznoliko. Ko je pred petnajstimi leti umrl (rodil seje leta 1923), je zapustil na tisoče del, ki še niso dovolj raziskana in predstavljena javnosti, čeprav so bila prikazana na samostojnih in skupinskih razstavah. O sodelovanju obeh občin na kulturnem in drugih področjih, kar vsekakor pripomore k boljšemu med- SENTJERNEJCANIV GOSTEH NOVO MESTO - V torek, 1. marca, bodo ob 19.30 v Kulturnem domu v Novem mestu Sentjernejčani pripravili kulturni večer z naslovom “Kulturno društvo na obisku”. Gostje iz Šentjerneja se bodo predstavili z domala vsemi dejavnostmi, ki jih v svojem kulturnem društvu gojijo. Natopili bodo Šentjernejski oklet, mešani pevski zbor Vlasta Tavčar, pihalni orkester, cerkveni zbor, učenci osnovne šole iz Šentjerneja in šentjernejski citrarji. Vabljeni. ZAGREBŠKA UMETNICA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V razstavnem prostoru v pritličju Doma kulture bo v sredo, 2. marca, ob 17. uri v organizaciji Dolenjskega muzeja in Hrvatskega kulturnega doma odprta razstava slikarke in grafičarke Nevenke Arbanas iz Zagreba. Umetnica je rojena v Batini, diplomirala pa je v Zagrebu, kjer je opravila tudi podiplomski študij. Zaposlena je na Šoli za uporabne umetnosti in oblikovanje kot profesorica grafične tehnike. Na otvoritvi razstave bosta Alenka Recelj na flavti in Cvetka Hribar na klavirju zaigrali Sonato št. 8 G. F. Haend-la. Ob 18. uro bo v modri dvorani hotela Metropol okrogla miza o dvojnem državljanstvu, katere se bosta udeležila tudi veleposlanik repubike Hrvaške v Sloveniji gospod Milenko Žagar in sekretar ministrstva za notranje zadeve Andrej Šterk. Juijevanje letos drugače Tako pravijo organizatorji, zataknilo pa seje že pri imenovanju predsednika organizacijskega odbora ČRNOMELJ - Tukajšnja skupščina občine je prevzela pokroviteljstvo nad jurjevanjem, osrednjo folkiorno-turistično prireditvijo v Črnomlju. Za organizacijo naj bi poskibel odbor za jurjevanje, ki je to delo - čeprav ne povsem zadovoljivo - opravil že lani. Vendar naj bi letos prireditev dobila novo vsebino. Izvršni svet je že objavil razpis za oddajo celotne organizacije jurjeva-nja najboljšemu ponudniku. Poleg njega bi za prireditev poskrbela še služba za turizem, ki je bila lani ustanovljena v upravi občinske skupščine. Naloga občinske skupščine kot pokrovitelja pa je bila, da imenuje člane odbora za jurjevanje. A pri tem seje na skupščini nekoliko zataknilo. Predsednik odbora naj bi bil namreč predsednik občinske skupščine Martin Janžekovič. Temu je nasprotoval podpredsednik občinske skupščine Boris Mužar. Menil je, da predsednik odbora ne bi smel biti ne predsednik ne podpredsednik občinske skupščine, temveč bi morala biti to naloga profesionalnega člana izvršnega sveta, ki je pristojen za turistično dejavnost. Nekateri drugi delegati so menili, daje najpomembnejše, da jurjevanje dobi svojo vrednost, kar je mogoče le z močnim odborom, na čelu katerega je župan. Pojasnili so, da je minister za turizem pripravljen prevzeti v svoje roke znaten delež pri organizaciji prireditve, ki pa jo mora vsaj formalno voditi župan. Slednji je priznal, da je bilo prav takšnega mnenja kot Mužar tudi predsedstvo občinske skupščine, a je kljub temu pristal na mesto predsednika odbora, da ne bi prišlo do nadaljnjih zapletov. Ob tem pojasnilu je Mužar svoj predlog umaknil. Tako je poleg predsednika v odboru še šest članov: poznavalca belokranjske ljudske umetnosti Vlado Starešinič in Ivan Križan, agronoma Marjan Novak in Greta Avguštin, etnologinja Marjetka Bal-kovec in predstavnik izvršnega 1 kovec in predstavni Viktor Zupanič. izobraženec, kije svoj svet zgradil na trdnih in neomajnih temeljih in svojih stališč ni menjaval ali preoblačil, zato je tudi v njegovih delih razvoj premočrten - poskusov in odklonov skoraj ni. Miroslav Kugler se je udomil v Posavju in njegova duša se je zrasla s tukajšnjo krajino. Njegov čopič meri njen srčni utrip in postal je eden od njenih najzvestejših občudovalcev in slavopevcev. Zariše jo trdno, prostorsko eksatno in sorazmerno skopo, na takšno risbo pa opre barve, ki tvorijo prefinjeno stkano barvno skalo -resnično lestvico brez slučajnih Iz Kuglerjevih del veje skrivnostni duh slikarjevega žametnega časa, razmišljanja o naravi in človeku, in ne zgolj fotografski videz reliefnih površin zunaj človeka. Njegov romantični realizem ikonografsko zajema krajine, tihožitja, doprsne in celopostavne portrete, celo ciklus kmečkih puntov, zanima ga dokumentarna risba etnografskih spomenikov, proučevanje lončarstva in heraldika. Loteva se risbe, linoreza, akvarela, pastela in olja in v vseh teh tehnikah likovnega izraza dosega kvalitetne konice z osebnim pečatom, ki nedvoumno tvori vrednejši osebnostni mozaik povojne likovne umetnosti naše regije in dežele nasploh. A. KONEC, akad. slik. sebojnemu razumevanju, je govoril predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič. Med drugim je dejal, da se bližajo volitve, ko v ostrih predvolilnih bojih pozabljamo na marsikaj, ne bi pa smeli pozabiti na kulturo. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta še do 4. marca, sta nastopila učenca kočevske glasbene šole, izven predvidenega programa pa je pesnik in igralec Branko Miklavc, prijatelj pokojnega slikarja, prebral nekaj svojih pesmi, nato pa še odigral odlomek iz monoigre “Pomarančnik”. Otvoritve seje udeležilo tudi več drugih gostov iz Sežane. J. PRIMC Miroslav Kugler (avtoportret) barvnih odnosov, da barve zažarijo v očem prijetnem, mehkem soju, vedno sklicujoč se na prevlado svetlobe, ki je enkrat ostra, težka, drugič spet lahka, razpršena, kakor se menja svetlost dneva in letnih časov, svetlost notranjščine in zunanjščine pri tihožitijih v v Zbornik Župnije Šentrupert Predstavitev dela o zgodovinskih osnovah župnije leta 1993 bo v petek ŠENTRUPERT - Le malo je župnij na Slovenskem, ki bi se lahko ponašale z zbornikom, kakršen je zbornik Župnija Šentrupert - zgodovinske osnove leta 1993. Izdal in založil ga je Župnijski urad Šentrupert, natisnila pa Tiskarna Novo mesto. Urednik Marko Kapus, hkrati eden izmed piscev besedil in avtor številnih fotografij, je za delo na 130 straneh pridobil ugledne avtorje. Dr. Marko Marin raziskuje topografijo sakralnih prostoroov v šentruperški župniji, mag. France Baraga pa predstavlja številne dragocene listine, ki jih je našel o Šentrupertu v kapiteljskem arhivu v Novem mestu. Marinka Dražumerič je raziskovalnim osnovam o umetnostnozgodovinski bibliografiji šentruperške župnije dodala še konzervatorske vidike obnove šentruperške cerkve leta 1984 in konzervatorska poročila o obnovitvenih delih na podružnicah te župnije v zadnjih desetih letih. Dr. Marijan Slabe je prispeval konzerva-torski zapis o raziskavah v cerkvenem stolpu v Šentrupertu, Dunja Gerič fotogrametrične posnetke cerkve sv. Ruperta, Davorin Vuga pa izsledke izkopavanj na Jaršču pri Homu nad Šentrupertom. Zbornik, ki gaje občuteno oblikoval in opremil Borut Dvornik, prinaša tudi razpravo Roberta Peskarja o šentruperški župnijski cerkvi v srednjem veku. V letu, ko je minilo 600 let, odkar so v Šentrupertu pričeli polagati temelje obrambnega stolpa v okviru protiturškega tabora (stolp so pozneje preoblikovali v zvonik, ob njem razvili še ostale cerkvene stavbn ele- • Kar je za slovenščino nekoč storil Prešeren, mora zdaj slovenska država. (Rupel) OBVESTILO Ob petdeseti obletnici poboja IV. bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici pri Šentjerneju obveščamo vse preživele borce brigade, svojce padlih in ostale udeležence NOB kakor tudi ostale občane, da bo 16. marca 1994, ob 16. uri na Javorovici spominska maša zadušnica. izvršnega sveta M.B.-J. Sveto mašo bo durova! ljubljanski pomožni škof Alojz Uran. Pričakujemo, da bo o dogodku izpred petdesetih let spregovoril tudi predstavnik Cankarjeve brigade. V imenu Krajevne skupnosti Šentjernej. Skupnosti Cankarjeve brigade in 0Mbttki odbor ZB NOB župnije Šentjernej. ,\'ovo mesto tm it it trt PREMIERA FILM OČKA V KRILU NOVO MESTO - Danes teden, 3. marca, bo tudi v novomeškem Domu kulture premiera ameriške komedije Očka v krilu. Film je zmagal v kategoriji najboljših blasbenih filmov ali komedij, Robin Villiams pa je za svojo vlogo prejel naslov najboljšega igralca v tej kategoriji. Distributer filma za Slovenijo je Mladina film. IZBIRNO TEKMOVANJE CITRARJEV BREŽICE - Tu bo 25. marca ob 17. uri izbirno tekmovanje citrarjev Posavja, Dolenjske in Bele krajine za 1. državno tekmovanje citrarjev. Prijave za udeležbo na izbirnem tekmovanju v Brežicah pošljejo citrarji do 1. marca na naslov Zveza kulturnih organizacij Brežice, Cesta prvih borcev 11,68250 Brežice s pripisom “Za tekmovanje citrarjev”. Prijavijo se s posebnim obrazcem, kjer navedejo osebne podatke, naslov in tekmovalni program. stavili avtorja Mave vojvodine Kranjske ter pri tem uporaDiu svoje igraisst govorniške in risarske sposobnosti, znanje tujih jezikov ter poznavanje šteti nih področij, pomembnih za osvetlitev Valvasorja in njegove dobe. Ob m priložnosti so izdali bilten, ki bo njihova prizadevanja ohranil tudi naslednji penernciinm ekonomistov. Učenki, sodelavki nroiekta. Bred nazornih* enjt I7 priložnosti so izdati traten, Ki tro njihova prizadevanja ohranil tudi nasicanja generacijam ekonomistov. Učenki, sodelavki projekta, pred nazornij razstavnim gradivom pripovedujeta zanimivosti iz Valvasorjevega življenj (Foto; T. Jakše) II Jh ■ wm i *."• * / ^ «v - m jaa ■ ** ^^jTCgli NOČE BITI V MOŽEVI SENCI - Z obilo ustvarjalne življenjske sle je pisatelj n ci, esejistki in prevajalki Zori Tavčar iz Trsta uspelo, da se je uveljavila, ne fcj*tni zamejstvu. Seveda je na Primorskem, kjer so jo primorski pisatelji leta 1992 i&f1 brali za predsednico društva književnikov, najbolj priljubljena, a ne več zgolj ki "L žena znanega pisatelja Alojza Rebule, kakor je bilo to na začetku njenega pisla 1 * teljevanja na Tržaškem. Ob predstavitvi, ki jo je pretekli teden v sevniški občin^C' knjižnici pripravila tukajšnja ZKO, je Tavčarjeva (rojena v Loki pri Zidanef^) mostu) povedala, da se rada vrača v kraje svojeg otroštva, o katerih je duhovv y j pisala v priljubljeni zbirki črtic in novel Veter v laseh. Gostjo, ki je pustila vtis močtCy^ osebnosti in iz\’ime pedagoginje, so prijetno presenetili učenci sevniške glasbetij^ šole. (Foto: P. P.) fot, mente in končali z utrjenim obrambnim sistemom), je pričujočemu • Predstavitev zbornika Župnija Šentrupert - zgodovinske osnove 1993 bo v petek, 25. februarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu. V priložnostnem umetniškem programu bo Majda Grbac predstavila izbor svetopisemskih besedil, sledil bo koncert Komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke pod vodstvom Janeza Josifa. zborniku ne le uspelo preseči raven prigodniške publikacije, kot z veseljem ugotavlja šentruperški župnik Janez Vidic, temveč to delo pomeni spodbudo za nadaljnje zgodovinske raziskave. Mogočna cerkev, ki so jo v Šentrupertu zastavili celjski grofje je ne le obeležje naraščajoče politične in gospodarske moči celjskih gospodov, marveč je nastala tudi iz prepričanja naših prednikov, da mora biti kraj molitve nekaj lepega. P. P. Kakor da se ne spodobi umreti Brežiški večerni klepet z dr. Manco Košir BREŽICE - V tukajšnji knjižnici so imeli 17. februarja na večernem klepetu dr. Manco Košir, ki jo je predstavil in s katero se je največ pogovarjal Peter Žnidaršič. Koširjevo so imeli tudi obiskovalci, ki so prišli v precejšnjem številu. Koširjeva se tudi tokrat ni trudila odpraviti pri obiskovalcih vtisa, da ne želi biti brezimen posameznik, pač pa kar najbolj dostopen človek z imenom in priimkom in svojim lastnim odnosom do pojavov, ljudi in stvari. Nad vsem, tudi nad njo, je neodkriti kozmos, katerega sil si človekov razum ne more podrediti. S tem dejstvom je povezano tudi spreobrnjenje: Manca Košir, doktor znanosti, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, je zdaj nekako zavezana krščanstvu. Bi lahko povedala kaj o tem, sojo vprašali udeleženci klepeta. In je povedala v tem smislu: študirala sem marksizem. Potem sem odkrila krščanstvo. Vendar preden sem se dala krstiti, sem prebrala veliko knjig, krst ni bil zaradi tega, ker se ljudje pač kdove zakaj krstijo. Dr. Koširjeva, kot se je vtisnila v spomin skozi večerni klepet, dovoli ljudem, da so, kakršni so, in se takih veseli. Ne boji se zla, kajti dobro zmaguje. Vse, kar je slabo, je za nekaj dobro. “Toliko, kot je v vojni v Bosni hudega, je tudi dobrega. Toliko kot v Bosni človek sočloveku ni pomagal že dolgo,” je v večernem klepetu s Posavci tvegala škandal dr. Koširjeva. Manca Košir visoko ceni človeka, od katerega pa pričakuje povsem odgovorno ravnanje in življenje. V polnosti človekovega življenja vendarle zaznava tudi smrt, veijeten konec nekega življenja. “Bojimo se smrti. Doma se več ne umira, ker se to kakor ne spodobi,” je rekla dr. Manca Košir. M. LUZAR i % 'd iJll-P šentjakobsko GLEDALIŠČE V TREBNJEM TREBNJE - V soboto, 26. februarja, bo ob 19. uri v Kulturnem domu v Trebnjem gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Molierovo komedijo George Dandin ali kaznovani soprog. Čeprav je Molier komedijo napisal v 17. stoletju, je zgodba o prevaranem in opeharjenem soprogu aktualna še danes. Vstopnine za predstavo ni, zahvala za finančno pomoč pa gre sindikatu upravnih delavcev občine Trebnje. PRIMORSKI UMETNIKI V KRKI - V galeriji Krka je bila v sredo j}?11 sodelovanju z Obalnimi galerijami in pod pokroviteljstvom Tovarne zdra^L Krka, Lions kluba iz Kojmi in Lions kluba iz Novega mesta odprta raz.vnnhj' del primorskih slikarjev Zvesta Apollonia, Mire Ličen-Krmpotič in Toni^ Vrana, fotografa Jake Jeraše ter kiparjev Janeza Lenassiju in Negovana ca. Avtorje in njihova dela je predstavila umetnostna zgodovinarka in kustčjg^ dinja Obalnih galerij Nives Marvin. Otvoritvi so prisostvovali Zvest Apeli*1] nio, Tomo Vran, Jaka Jeraša in Janez Lenassi. Na otvoritvi je pel Mešani p*!! ^ vski zbor Krka pod vodstvom prof Sonje Čibej. Razstava bo odprta do 2k " marca. Na sliki: generalni direktor Krke Miloš Kovačič (sredi) med umetnij in njihovimi delt. (Foto: T. Jakše) Dijaški dom Novo mesto za šolsko leto 1994/95 razpisuje 120 prostih mest za dijake vseh srednjih šol razen Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto, ki žele v času šolanja živeti v DIJAŠKEM DOMU. Dijaški dom dijakom nudi predvsem: celotno oskrbo (hrana, stanovanje) dobre pogoje za učenje (organizirane učne ure ob prisotnosti vzgojitelja) možnosti za pestro preživljanje prostega časa (različne prostočasne dejavnosti - več vrst športa, modelarstvo, novinarski krožek, računalništvo, knjižnična in glasbena dejavnost, id.) DIJAŠKI DOM bo odprt za ogled na informativni dan 11.3.1994 od 7. do 16. ure. Podrobnejše informacije in obrazce za prijavo boste tega dne lahko dobili v DOMU in na vseh imenovanih SREDNJIH ŠOLAH. 4 J i; S nas hiti ">i N kil » Pdežurni poročajo IZ BLAGAJNE POBRAL 6 TISOČAKOV - V noči na 16. februarje leznan storilec na Roški cesti v Novem «tu vlomil v prostore Mladinske 'jige ter iz blagajne ukradel 6 tiso-*°v. Omenjeni prodajalni je povzro-aZa okrog 12 tisočakov škode. DAL KRIVO OVADBO - 39-letni S- iz Novega mesta je osumljen kakega dejanja krive ovadbe, ker je 4. bruarja policistom prijavil kaznivo jjanje, Čeprav je vedel, da dejanje ni 1,0 storjeno. [VLOMIL V JUGA - 16. februarja fe«r je neznan storilec pred gostiš-!cm v Dobruški vasi vlomil v juga 45, "jregledal vsebino ženske torbice, ven-■ etnega prostora v stanovanjskem ,°ku v Črnomlju ukradel starejši pral-”'a stroj in električni štedilnik in s tem stnika S. Z. oškodoval za 20 tisočakov. OSUMLJENATATVINE - 44-letna N. iz Novega mesta je osumljena, da 18. februarja dopoldne v kiosku na dinovi ulici vzela vvalkman in lastni-® “• P. iz Novega mesta oškodovala za '•100 tolarjev. |'Z GARDEROBNE OMARICE KRADEL DENAR -16. februarja je :pndiprav iz odklenjene garderobne barice v Novoteksu ukradel 46.000 'arjev ter s tem J. Š. iz Novega mesta kudoval za omenjeno vsoto. t.Vl l.SEi ni Pa VROČEKRVNEŽA SO IRILI ŠELE POLICISTI Do osebnih podatkov le pooblaščeni Zakona o varstvu osebnih podatkov, kije začel veljati pred skoraj štirimi leti in naj bi posameznika zavaroval pred zlorabami, mnogi še ne poznajo - Sodno varstvo NOVO MESTO - Na novomeškem sekretariatu za notranje zadeve pravijo, da se ljudje pogosto razburjajo, ker ne poznajo novega zakona o varstvu osebnih podatkov, kije stopil v veljavo marca leta 1990. Spotoma, ko so že na občini, hočejo dvigniti npr. še bratov ali ženin rojstni list, tako kot so to počeli včasih, vendar teh po novem ne morejo dobiti. Zakon o varstvu osebnih podatkov je bil sprejet z namenom, da zavaruje posameznika pred zlorabami njegovih podatkov. CEZ NOČ IZGINIL TOVORNJAK KRŠKO -18. februarja ob 17.45 se MO-letni Zdenko Ž. z Drnovega pripeljal s tovornjakom na parkirni Prostor pri nakupovalnem centru v Krškem, ga parkiral, zaklenil in odšel !|omov. Ko se je 19. februarja ob 9. ijri vrnil na parkirni prostor z namenom, da bo vozilo opral, je ugotovil, J? p ni. Na mestu, kjer je bil tovor-fjak parkiran, so na tleh našli koščke fazbitega stekla. Brežiški policisti so gradenj, vozilo našli ob 19. uri v pušeči vasi. SENOVO -18. februarja je 44-let-1 Pavel K. iz Reštanja popival po Ralih na Senovem. Okoli 17. ure je sel v gostilno Klajnšek in zahteval natakarice pijačo. Ker je v lokal 'fisel že v vinjenem stanju, mu na-akarica s pijačo ni postregla, zato je -ačel vznemirjati ostale goste, po |kalu je tudi uriniral ter razbijal pesnike in kozarce. Lastnik lokala ga , hotel najprej umiriti, vendar ga ®y.e| K. ni poslušal, zato je poklical '°nciste. Ob prihodu policijske pa-otlje je Pavel sedel za mizo. Ko mu Policist dejal, naj pove osebne po-sP’ke, je namesto odgovora zamah-<'pro,i policistu. Vročekrvneža, ki nClp še naprej vneto upiral, so odpel-,rfl,i!n ga zadržali do iztreznitve. Gle-kršitve javnega reda in miru se bo dtfirtu3* pogovoriti s sodnikom za pre-lltr Ske- Zakon pravi, da varstvo osebnih podatkov obsega pravice, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v integriteto človekove osebnosti. Up-ravljalec zbirke osebnih podatkov sme posredovati te podatke drugim osebam oz. uporabnikom samo v primeru, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve posame- SE O POŽARU NOVO MESTO - Na pritožbe glede požara, ki se je zgodil 5. februarja v Pristavi pri Šentjerneju, ko je do tal pogorelo gospodarsko poslopje, so na novomeški UNZ, od koder dobivamo podatke, ugotovili, da seje pri njih med navajanjem gasilcev, ki so lokalizirali požar, vmešal tiskarski škrat: poftir so pogasili gasilci prostovoljnega gasilskega društva Mokro Polje, Stara vas, Cerov Log, Orehovica, na koncu pa so prišli še novomeški poklicni gasilci. Kočevska stranpota KULTURA “PO GLAVI PREBIVALCA” - Dva mlada sta se na pepelnično sredo zvečer v nekem bifeju “maskirala” v pijančka in se šla kulturno izobraževat v kočevski kino. Tam sta med predstavo začela nekega gledalca tepsti po glavi, kar je baje zelo kulturno. Prišli so policisti, ki pa za kulturno udejstvovanje niso pokazali posebnegha smisla, okarali so pretepača, za nameček pa bodo sodniku za prekrške prijavili še natakarico, ki je dala žejnima piti, kar pomeni, da tudi misli iz Svetega pisma ni koristno vedno upoštevati. KOŠUTA V AVTO, AVTO V TELEFONSKI DROG - 19. februarja ob 19. uri je prišlo do nenavadne nesreče pri Starem Logu. P. D. je vozil z avtom proti Kočevju, ko mi je nenadoma s strani skočila na cesto košuta in trčila v avto. Avto je zaneslo s ceste v telefonski drog. SUHOKRAJ1NCI IN TUJI GOLF - V nedeljo, 20. februarja, ob 18.40 je bila kočevska policijska postaja obveščena, da stoji ob cesti proti Strugam golf brez registrskih tablic in tudi brez voznika. Ko pa so policisti prišli na kraj dogodka, golfa ni bilo več. Kočevski policisti niso od muh. Postavili so več zased in v eno seje že pri Starem Logu ulovil tovornjak, na katerem pa niso bili le štirje Žužemberčani, ampak tudi avto golf, za katerega se je izkazalo, da je bil “lastninjen” v Ljubljani. UKRADLA DENAR ZA KARTO SEVNICA - Sevniški policisti so ugotovili, da sta 50-letni Ivan G. iz Razgora v celjski občini in 55-letni Janez L. iz Marija Dobja v občini Šentjur pri Celju osumljena kaznivega dejanja velike tatvine. 18. februarja okrog L ure ponoči sta prišla na sevniško železniško postajo in v čakalnici čakala na vlak. Janez je okrog L ure odšel v prometno pisarno in prosil za pijačo in hrano, Ivan pa je v tem času z nožem odmontiral letve, s katerimi je bilo pritrjeno steklo na oknu poleg vhodnih vrat bifeja. Pri tem mu je steklo počilo, nakar je sam razbil še ostali del šipe. Janez je skozi okno stopil v lokal in iz predala točilne mize vzel kuverto, v kateri je bilo 31.180 tolarjev. Denar sta si razdelila in se nato peš napotila po tirih na železniško postajo Breg, kjer sta si kupila karti za vlak proti Celju. S kaznivim dejanjem sta lastniku bifeja >ovzročila več kot 31 tisoč tolarjev kode. mM znika, na katerega se podatki nanašajo. Npr. izpiske iz rojstne, poročne ali državljanske knjige lahko dvigne le vsak sam, izjema so le mladoletni otroci, izpisek sicer lahko dvignemo tudi za koga drugega, če imamo od njega overovljeno pisno potrdilo. Upravljalec zbirke podatkov lahko na pisno prošnjo posreduje osebne podatke le z zakonom pooblaščenim uporabnikom, kot so npr. sodišče, policija in drugi operativni organi za notranje zadeve, ter še nekaterim drugim. Na novomeški sekretariat za notranje zadeve pa še vedno pogos- J^REVRNIL SE JE NA STREMO -K' februarja ob 13.30 se je 39-letni ■ko ,av Rauh z Uršnih sel peljal s ^ lt|biniranim vozilom znamke Volks-I^Sen Caravelle od Ušnih sel proti Vemu mestu. Ko je pripeljal izven 1^. Sclja Stranska vas v blagi levi ovinek, s-r°sti ni prilagodil zasneženemu in i{j°‘zkemu cestišču, zato ga je zaneslo L;0z>lo se jc prevrnilo na streho. V (kjS°di seje hudo poškodoval sopotnik |J«tni Ladislav Rauh z Uršnih Sel, ]vJe.Pa so se poškodovali voznik in so-Jnici 36-letna Milena Rauh z Uršnih ‘n 66-letna Neža Hrastar iz Stranske DOLGO PREVRAČANJE SPETKO KRŠKO - 22. februarja, nekaj po polnoči, se je na magistralni cesti v Krškem na Valvasorjevem nabrežju zgodila prometna nesreča. 21 -letni Tomaž M. iz Krškega se je peljal s petko po magistralni cesti iz smeri Sevnice proti Dmovemu. Ker je hitro pripeljal mimo priključka za Dalmatinovo ulico, je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v desno, kjer je trčil v pločnik, potem je vozilo obrnilo in ga vrglo prek pločnika na nasip ob cesti. Prvič je vozilo udarilo v nasip s streho, nakar se je dvignilo in ponovno s prednjim odbijačem udarilo v nasip, potem se je prevrnilo do parkirišča na koncu Dalmatinove ulice in obrnilo. V tem času je voznika vrglo iz avtomobila; poškodovan in v nezavesti je obležal 10,40 m stran od avtomobila. Odpeljali so ga v bolnišnico. Na petki je za 500.000 tolarjev materialne škode. ŽEPAR JE VERJETNO SKOČIL IZ VLAK KRŠKO - 21. februarja so na vlaku 159 Croatia našli v kupeju pod sedežem žensko denarnico. V njej so bili osebni dokumenti na ime 63-letne Ljudmile R. iz Brežic. Policista v Ljubljani sta gospo iskala in jo tudi našla. Povedala je, da soji denarnico ukradli v Avstriji, kjer je tatvino prijavila. Dodala je, da sta bila dva storilca ter da so enega prijeli že v Avstriji. Opisala je še drugega storilca, ki sta ga policista opazila na vlaku pri predhodni kontroli. Pri ponovnem pregledu, ga nista več našla na vlaku, opazila pa sta odprta vrata vagona. Storilec je po vsej verjetnosti pri počasni vožnji med Loko in Bregom skočil iz vlaka. Žepar naj bi bil star 25 do 35 let, visok 180 do 190 cm, temnih kodrastih las; govoril je srbohrvaški jezik. Oblečen je bil v modre kavbojke in pisano srajco. vasi. Na vozilu je za okrog 300.000 tolarjev škode. NA KONCU TRČIL ŠE V DREVO -19. februarja ob 4.30 se je 47-letni Jože Smodej iz Novega mesta z osebnim avtomobilom peljal od Žag proti Pogan-cam. Ko je pripeljal do ostrega desnega ovinka, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levi prometni pas, nato pa na rob ceste in na bankino, po kateri je peljal nekaj metrov in nato trčil še v drevo. V nezgodi se je voznik hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na avtomobilu je za okrog 400.000 tolarjev škode. PO DOLENJSKI DEŽELI • Mladostna radovednost in predrznost sta brezmejni. Fantička, željna posebnih avantur, sta se 26. januarja odločila, da prideta na Cesti herojev v Novem mestu v prostore krajevne skupnosti. Iz skladišča sta vzela plinsko masko M 59, vredno 15 tisočakov. Na njuno žalost so avanturo zagrenili policisti, ki so storilca odkrili. • Bolj izurjen v teh veščinah je bil nepridiprav, ki je v začetku februarja prišel v KPD Dob v priročno skladišče firme Pohorje. Iz predala mize je ukradel električni podaljšek, dva kalkulatorja, pet diamantnih pilic ter tri alkalne vložke. Z njim pa je neznano kam odšel tudi slovenski pravopis in slovar tujk. Dodatno znanje seveda ne škodi nikomur. • M. Š. iz Praproč je sredi januarja en teden prenočeval v Gostišču Hribar v Trebnjem, na koncu pa je naredil kot Micka Kovačeva, kije (sicer le) pila in nič plačala. Iz gostišča je odšel ne da bi poravnal račun v višini okrog 9 tisočakov. to pošiljajo prošnje za osebne podatke tudi podjetja, banke in razne ustanove, vendar jim jih po novem zakonu ne dajejo, saj za to nimajo zakonske podlage. Leto po sprejemu zakona je veljalo prehodno obdobje, v katerem so raznim povpraševalcem po osebnih podatkih le-te še dali in jih opozarjali na nov zakon. Med prosilci za posamezne osebne podatke je bila pogosto tudi RTV Ljubljana, največ- • Komu bomo povedali svoje osebne podatke, je tako rekoč naša stvar. Vsakdo pa ima pravico od upravljal-ca podatkov zahtevati, da mu pove, komu in kakšne podatke o njem so posredovali. Za kršenje teh pravic pa lahko zahteva tudi sodno varstvo. Marina Terček iz novomeškega sekretariata za notranje zadeve pravi, da pred sprejetjem zakona o varstvu osebnih podatkov zlorab verjetno ni bilo, vendar danes, ko so se časi močno spremenili, je že prav, da so tudi osebni podatki bolj varovani. krat je iskala preseljene televizijske naročnike. Sedaj do teh podatkov ni upravičena in jih ne dobi. J. DORNIŽ REŠUJEJO TUDI UKLEŠČENE RIBNICA - Gasilsko društvo Ribnica deluje na območju KS Ribnica, ki obsega 14 vasi in Ribnico. Zaradi primerne opremljenosti pa nudijo pomoč tudi zunaj svojega območja, predvsem v primeru požarov in drugih nesreč. ‘!Že deset let se ukvarjamo tudi z reševanjem ukleščenih v vozilih, ki so bila udeležena v prometnih nesrečah,” pravi predsednik GD Matjaž Virant in dodaja, da imajo za to potrebno opremo vgrajeno v terenskem vozilu, dokupili pa so še nekaj pripomočkov, ki pridejo prav ob takih posegih. Imajo tudi prikolico za prevoz poškodovanih vozil, kupili so agregat za pogon Škarij in razpirala, imajo razsvetljavo itd. OSUMLJEN PONAREJANJA LISTIN SEVNICA - Sevniški policisti so ugotovili, da je 29-letni Božidar Z. iz Ljubljane, samostojni podjetnik, osumljen kaznivega dejanja ponarejanja listin. V času od 26. do 28. avgusta lani je v gostišču Panorama prejel v podpis pogodbo podjetja Kaja Trade, d.o.o., iz Sevnice za nakup alkoholnih pijač. Pogodbo je podpisal, nanjo pa vtisnil ponarejen žig gostišča Panorama. Tako podpisano in žigosano [»godbo je izročil podjetju Kaja Trade, d.o.o., Sevnica. 27. avgusta je podjetje Božidarju dostavilo 12 sodčkov laškega piva. Kot račun je osumljenec podjetju izročil akceptni nalog SDK Slovenije s ponarejenim žigom gostišča Panorama in s podatki podjetja Bo-gi, d.o.o., iz Ljubljane ter žiro račun omenjenega podjetja, ki pa je v stečaju. Zoper osumljenca sledi kazenska ovadba. VSEENO SIJE OBRAČUNAVALA POTNE STROŠKE KRŠKO - 44-letna Anica K. iz Zagreba, državljanka Flrvaške, začasno prijavljena v Krškem in zaposlena v krški lekarni, živi z družino v Zagrebu in seje od leta 1991_ vozila v službo iz Zagreba z vlakom. Še istega leta se je prijavila na začasno bivanje pri sorodnici v Krškem, kjer je tudi med tednom živela in si na ta način hotela pridobiti slovensko državljanstvo. V času od februarja do septembra leta 1992 sije iz obračuna potnih stroškov z lažnim prikazovanjem pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 43.200 tolarjev. Žoper osumljeno sledi kazenska ovadba. VOZILO NI BILO PRODANO NA LICITACIJI KRŠKO - Osumljeni 28-letni Albin B. iz Križ v brežiški občini je 18. avgusta ponaredil dokumentacijo za mercedes 200 D, bele barve, z registrsko številko NE-XY-784. Iz dokumentacije je bilo razvidno, da je bil omenjeni avtomobil kupljen na javni licitaciji v AMD Karlovac. Ponarejeno dokumentacijo je prodal Rudolfu D. za 12.000 mark. Policisti so ugotovili, da sporno vozilo ni bilo prodano na licitaciji AMD Karlovac. Sledi kazenska ovadba. Največ problemov zaradi meje Minister Bizjak je na brežiški policijski postaji odprl obnovljene prostore - Lani 1800 ilegalnih prestopov BREŽICE - Minuli petek se je minister za notranje zadeve Ivo Bizjak mudil v Posavju. Na policijski postaji Brežice je odprl obnovljene prostore, opremljene s sodobnejšo tehniko in sredstvi za zveze, ki so bili že nujno potrebni, saj imajo zaradi meje veliko kršilcev, ki ilegalno prestopijo mejo, in s tem veliko dela. Minister je v pogovoru z novinarji povedal, da pričakujejo, da se bo promet po magistralni cesti Ljubljana - Žagreb še povečal, in takrat bo potrebno razširiti tudi mejni prehod na Obrežju. Meja je največ problemov povzročila ljudem, ki ob njej živijo, in kot je minister dejal, je projekt “zelene meje” zaenkrat le še na papirju. Ker je državna meja varnejša, če ob njej živijo zadovoljni ljudje, na razvoj teh zaselkov in vasi ne bi smeh pozabiti. Dobiti bi morali dobre cestne povezave in seveda telefon. Glede nekdanjih oficirjev JA, ki so na lahek način pridobili slovensko državljanstvo, so predstavniki policije povedali, da so svoje stori- Na območju posavske državne meje so lani obravnavali 1.800 ilegalnih prestopov in prjjeli 230 organizatorjev prehajanja meje na črno. Na brežiški postaji obravnavajo na dan tudi po 30 beguncev. li, sedaj je na vrsti sodstvo. Poudarili pa so, da samo govorice o vpletenosti nekdanjih oficirjev ob napadu na Slovenijo še niso dovolj za kazenski postopek in s tem za odvzem državljanstva. UKRADEL DVA FOTOAPARATA NOVO MESTO - 17. februarja dopoldan je neznanec v prodajalni E-Shop na Glavnem trgu v Novem mestu iz steklene vitrine ukradel dva fotoaparata in s tem trgovino oškodoval za 28 tisočakov. • NAŠLI PONAREJEN DOLARSKI BANKOVEC KRŠKO - Uprava kriminalistične službe pri UNŽ Krško je ugotovila, da so 15. februarja v Temeljni posavski banki v Krškem našli ponarejen bankovec za 100 ameriških dolarjev. Bankovec je bil odkrit 14. februarja v Agenciji Brežice, Temeljna posavska banka Krško. Bankovec za 100 dolarjev je v Menjalnici na bencinskem servisu na Čatežu 13. februarja vnovčila oseba iz Brežic. NERESNIČNA POGODBA SEVNICA - 24-letna Romana H. z Metnega vrha je od sredine meseca marca lani do 1. maja delala neprijavljena v menjalnici Penezi v Sevnici. V tem času jo lastnica menjalnice za delo ni prijavila, kljub temu da jo je Romana večkrat opozarjala. Ker pa je zaradi tega med njima prišlo do spora, je prijateljica Metka B. 1. maja napisala pogodbo o zaposlitvi za Romano ter jo sama podpisala, nato pa jo je na krški občini dala registrirati kot pravo. Sledi kazenska ovadba. ZASEGU LOVSKO PUŠKO KRŠKO - Kriminalisti UKS UNZ Krško so 17. februarja zasegli lovsko puško dvocevko znamke Hamerles 48-letnemu Albinu M. s Telč. Na puški so bile serijske številke po-brušene. Zoper lastnika sledi predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. ZAGORELO V FILTRU NOVOLESA - V sredo, 16. februarja, je ob 11.45 iskra v odsesovalni napravi Novolesa izzvala [rožar. Zagorelo je v filtru, vendar se zaradi naglega posredovanja Novolesovih gasilcev, ki je trajalo 45 minut, ogenj ni razširil na druge naprave. Ko je bil požar že pogašen, so prišli na pomoč tudi novomeški gasilci. Materialna škoda k sreči ni velika. (Foto: Borut Peterlin) • Gola resnica bi žalila sodišče. Zato je tja ne spustijo. KOMBINIRANI ŠTEDILNIK TIKA na trda goriva — navadni na trda goriva — za etažno centralno gretje na trda goriva v kombinaciji 3 plin -I- 1 elek. -I- elek. pečica Podatki: izdelani iz nerjaveče pločevine težko obzidani dobro akumulirajo toploto — teža od 200 do 300 kg dobro delovanje pečice veliko kurišče naročila po želji kupca — prilagoditvena dolžina od 56 do 140 cm nizka cena —- od 46.000 SIT dalje moč štedilnika na centralno kurjavo 25.000 klcc. Pooblaščena prodajalna za Dolenjsko in Belo krajino ' TRGOVINA & SERVIS, Trebnje tel.: 068144-940, fax: 068/44-987 Stari trg 27 Prodajamo tudi vso belo tehniko GORENJE po najugodnejših pogojih in samo v XI !£ A TRGOVINA & SERVIS, Trebnje m * tel.: 068144-940, fax: 068/44-987 dobite na te izdelke 2-letno garancijo. Rebekine hitre podaje odločile Novomeške odbojkarice v vse boljši formi ■ Zlahka premagale drugouvrščeni Gornji Grad s 3:0 - Blestele v vseh elementih igre Rebeka Koncilija nov motor ekipe NOVO MESTO - Novomeške odbojkarice, ki so si pred prvo sezono v prvi slovenski ligi postavile za ci(j osvojitev 6. mesta, svoje načrte izpolnjujejo bolje, kot so si upale misliti v jeseni. Medtem ko so v jesenskem delu ligaškega tekmovanja plačevale davek neizkušenosti in po nepotrebnem izgubile nekaj tekem na domačem terenu, sedaj igrajo v vrhunski formi in so po 16 krogih na odličnem 5. mestu. HRAST USPESEN V MURSKI SOBOTI NOVO MESTO - Na zaostali tekmi 1. slovenske squash lige so igralci novomeškega Hrasta v gosteh premagali Mursko Soboto s 3:2. Za Hrast so igrali Klemen Gutman, Sebastijan Turk, Robert Kupec in Mitja Turk. Dekleta so v postavi Zorica Verbič, Tatjana Turnšek in Suzana Šoštarič Mursko Soboto premagala z 2:1. Z zmagama v Murski Soboti sta obe ekipi Hrasta ostali v boju za najvišja mesta 1. slovenske squash lige, fantje so namreč sedaj drugi in dekleta četrta. Čeprav so Novomeščanke že v prvem" delu prvenstva, ko so v Gornjem Gradu gostovale, proti sobotnim nasprotnicam igrale zelo dobro, ni nihče resno računal, da bi lahko tokrat drugo najboljšo ekipo prve lige res premagale. Povsem drugače so mislile novomeške odbojkarice, ki so imele dva močna razloga, da premagajo Gornjegrajčanke. Z zmago so želele obdariti svoji igralki Alenko Ostroveršnik, ki je v nedeljo praznova- Pionir povprečno Po sijajni zmagi poraz novomeških odbojkaijev v Kamniku * v MALONOGOMETNI TURNIR BREŽICE - Malonogometni turnir Brežice’94 bo 26. in 27. februarja v športni dvorani brežiške osnovne šole. Prijave sprejemajo do četrka, 24. februarja, do 19. ure, ko bo žrebanje, informacije pa dobite v okrepčevalnici Gaj, Bukošek 11. NOVO MESTO - Novomeški odbojkarji so po odlični predstavi in presenetljivi zmagi nad vodečim prvouvrš-čenim Vigrosom Pomurjem tekmo s Kamnikom v gosteh spet odigrali povprečno in zasluženo izgubili s 3:0 (11,10,7). Med najzaslužnejšimi za zmago Kamničanov je bil nekdanji igralec Pionirja Viktor Kaliberda, ki je z dobrim sprejemom omogočil domačinom učinkovite napade, poleg tega pa so Kamničani z dobrim blokom zaustavili novomeške tolkače. Pionir je s sedmimi zmagami in osmimi porazi na 6. mestu, v soboto ob 19. uri pa se bo doma pomeril s četrtouvrščenim Ljutomerom. Druga ekipa Pionirja, ki igra v drugi državni ligi, je s 3:1 izgubila v Mislinji in je s tremi zmagami in enajstimi porazi na 10. mestu. V soboto igrajo doma proti petouvrščeni Izoli. SONC DOBRO V SMUKU NOVO MESTO - Na dveh tekmah starejših dečkov v smuku za državni pokal na Kopah je od novomeških smučarjev nastopil le Marjan Šonc. Med 80 tekmovalci je zasedel 19. in 20. mesto. Na minuto in pol dolgi progi je obakrat za zmagovalcem zaostal manj kot 2 sekundi. USPEHI JURKOVIČA STARI TRG OB KOLPI - V avstrijskem mestecu Solingen je je na močnem mednarodnem šahovskem turnirju za igralce do 21.1eta Starotržan Hr-voje Jurkovič med 158 šahisti iz cele Evrope in Azije zasedel odlično tretje mesto. Dobro pripravljenost je dokazal tudi na mednarodnem turnirju v Poreču, kjer je za seboj pustil kar pet velemojstrov in spet osvojil tretje mesto. TRIJE NAJBOLJŠI - Od petih strelcev, članov strelske družine Iskra Semič, ki se edini iz Bele krajine udeležujejo tekmovanj v državni ligi, so najboljši Tadej Burazer, Milojko Pavlovič in Jože Ivanetič (od leve proti desni). Njihovi načrti so kljub gmotnim težavam še veliki. (Foto: M.B.-J.) Zveza strelja v prazno Kljub temu, daje črnomaljska strelska zveza zgolj na papirju, so se semiški strelci le znašli - Cilj: 1. državna liga SEMIČ - V črnomaljski občini je bilo že od nekdaj veliko zanimanje za strelstvo in mnogo ljudi se je na streliščih v Črnomlju in Semiču poskusilo v tem športu. Večini je bil to le konjiček, nekaj pa jih je tudi tekmovalo. Toda pred leti je Črnomelj ostal brez strelišča in tako je danes edino strelišče v vsej Beli krajini v Semiču. Gotovo bi morala biti prva, ki bi naredila kaj več za strelstvo v črnomaljski občini, občinska strelska zveza, toda njen predsednik Tomislav Stonič lahko ob tem le nemočno vije roke. Pravi, da je zveza zgolj na papitju, torej strelja v prazno, ter da se morajo strelci v glavnem znajti sami. Zato tudi ni čudno, da je ostala v občini le še strelska družina Iskra Semič, ki šteje okrog 30 članov. Kakšno zanimanje za strelstvo vlada v kraju, pa pove že to, da je v strelski krožek v osnovni šoli vključenih kar 20 učencev. “Tudi mnogi odrasli bi se želeli pomeriti v streljanju, a na semiškem strelišču, kjer so le štiri strelska mesta, ne pridejo na vrsto. Potrebovali bi vsaj deset mest. Potem bi lahko pri nas vadile še policija in vojska, a tudi mladinci,” pove Stonič, kije tudi vodja tekmovalne ekipe Iskre Semič. V njej je pet tekmovalcev, ki so doslej tekmovali s serijsko puško, letos prvič pa s standardno puško, in sicer v 3. državni ligi-mednarod-ni program. “Potem ko smo z veliko pomočjo Iskre ter precej tudi z lastnim denaijem kupili puške in najosnovnejšo opremo, smo začeli na tekmovanjih dosegati vse boljše rezultate. Odločili smo se, da ne bomo odnehali prej, pre- den nam ne uspe priti v L državno ligo,” optimistično napoveduje prihodnost Stonič. M. B.-J. ZMAGA RIBNIČANOV RIBNICA - Rokometaši Ribnice so v 17. krogu tekmovanja v 1. rokometni ligi doma s 25:20 (13:10) premagali za-dnjeuvrščeno Veliko Nedeljo. Največ zadetkov za domače so dosegli Džogič (7), Marolt (6), in Lesar (4). Ribničani so sedaj na 9. mestu, v soboto pa se bodo v Ajdovščini pomerili z osmo-uvrščenim Fructalom. VELESLALOM KS OREHOVICA OREHOVICA - V nedeljo je vas Loka na pobočju Hrastja pripravila medvaško smučarsko tekmovanje v veleslalomu za pokal krajevne skupnosti Orehovica, ki se gaje udeležilo nad 100 krajanov. Zmagovalci: cicibanke - Damjana Katelic (Pristava); cicibani - Sandi Pavlič (Loka); pionirke - Anja Hudoklin (Loka); pionirji Janez Penca (Mokro Polje) in Boštjan Padaršič (Ža-puže); mladinke - Tatjana Fabjančič (Loka); mladinci - Peter Hudoklin (Loka); članice - Jožica Lajkovič (Loka); člani - Roman Fabjan (Orehovica); veteranke - Anica Kos (Loka) in veterani - Jože Šinkovec (Mokro Polje). Med vasmi je zmagala Loka nad Mokrim Poljem, Orehovico, Cerovim Logom, Pristavo in Praprečami. la rojstni dan, in Lili Barun, ki bo ta teden stopila v zakonski stan z nekda- njim novomeškim atletom Sandijem Čopom. Izredno motivirane novomeške od- bojkarice so že v prvem nizu Gornje-grajčankam pokazale, da jih tokrat ne more nihče premagati. Njihov sprejem je deloval brez napak, nekdanja mladinska reprezentantka Rebeka Koncilija, ki je po poškodbi Katje Vernig zasedla mesto podajalke, je s hitrimi in domiselnimi podajami preprečila nasprotnicam, da bi pravočasno postavile blok, tako da Jani Vernig, Tamari Po- ZMAGA TURKA NA KOMPASOVEM TURNIRJU NOVO MESTO - Mladi igralci teniškega kluba Novo mesto igrajo vse vidnejšo vlogo v slovenskem tenisu. Na tretjem Kompasovem turnirju za igralce do 10. in do 12. leta sta se v starejši skupini izredno izkazala Tomaž Kastelec in Blaž Turk, ki sta se uvrstila v Finale. Po poškodbi Kastelca, ki je pri izidu 1:5 dvoboj predal, je na tumitju zmagal Turk. Zmagovalec L turnirja v mlajši skupini Tadej Pucelj seje tokrat uvrstil v polfinale in osvojil 3. do 4. mesto. Na turnirju za pokal coca cole za igralce do 13. leta je Blaž Turk po treh zmagah in porazu v četrtfinalu osvojil 5. do 8. mesto. Z MLADIMI PROTI OLIMPIJI NOVO MESTO - Namiznotenisači novomeške Novotehne so, vedoč, da proti ljubljanske Olimpije ne morejo presenetiti, v ogenj poslali predvsem mlade igralce in tekmo 10. kroga 1. lige izgubili 7:0. Še najbolje je igral Kralj, ki je proti odličnemu Ignjatoviču v prvem nizu osvojil 16 in v drugem 15 točk, sicer pa Novotehnini igralci niso osvojili niti enega niza. VELESLALOM IN TEKI NA PLANINI BREŽICE - Brežiška športna zveza bo jutri ob 15. uri na smučišču Planina - Gorjanci pripravila občinsko rekreativno prvenstvo v veleslalomu in smučarskih tekih. Prijavite se lahko pred štartom do 14.30. Dodatne informacije v zvezi s tekmovanjem dobite na tel. 61 251 (Gerjevič). NOVOTEHNA PREMAGALA MELAMIN NOVO MESTO - Dolenjski prvoligaški namiznoteniški derbi so s 6:1 zasluženo dobili igralci novomeške Novotehne. Horvat in Hribar sta dobila vsak po dva posamična dvoboja in zmagala skupaj v paru, šesto zmago za No-votehno pa je prispeval Retelj. Edino točko za Melamin je v srečanju z Retljem dobil Špclič, medtem ko sta Lesar in Murn vse tekme izgubila. Vodili in izgubili Interier blestel le 20 minut KRŠKO - Košarkarji ekipe Interier Krško iz Podbočja so v soboto izgubili verjetno odločilno tekmo za uvrstitev v play off slovenske košarkarske lige proti Idriji. Tekmo so košarkarji Interierja začeli zelo borbeno in na koncu prvega polčasa že vodili s 14 točkami prednosti (46:32). Prepričani v svojo zmago so, podobno kot na tekmi z Ježico -takrat so imeli več sreče in na koncu le zmagali - gostom pustili, da so se razi- grali, potem pa proti njim niso več našli učinkovitega orožja. Že po sedmih mi- nutah drugega polčasa so Idrijčani izid izenačili, potem pa seje začel srdit boj za pomembni točki, v katerem pa so imeli gostje več sreče in na koncu zmagali z 81:79. Dve minuti pred koncem srečanja je Interier ostal brez Rusiča, ki sta ga sodnika izključila zaradi nešportnega vedenja. Največ točk za Interier so dosegli Krajcar (25), Bordclius (15) in Leskovar (13). Š. M. dolski, Alenki Ostroveršnik, Ivici Pas-tuchovi in Simoni Satošek ni bilo težko zadevati nasprotnega polja. Na drugi strani so Gornjegrajčanke po odličnih servisih domačink le stežka pripravile napad in so jih Novomeščanke z dobrim blokom zlahka zaustavljale; celo Bogdanova in Rušnova, odlični Rusinji v ekipi Gornjega Grada, sta ostali brez moči. Prvi niz so gostje sicer še nekako držale korak z Novomeščan-kami - izgubile so ga s 15:9 - medtem ko jih je v drugem nizu zaradi nemoči premagala nervoza, pa so osvojile le tri točke. Trener gostij je z minutami odmora in pogostimi menjavami skušal podreti ritem igre Novomeščank, ki pa se niso pustile zmesti in so dobile tudi tretji niz s 15:8. Novomeščanke so tako s tretjo zaporedno zmago, ki jim je prinesla tudi 5. mesto na prvenstveni lestvici, pokazale, da postajajo vrhunska odbojkarska ekipa in da so končno le premagale kompleks novink v prvi 6 ' V soboto jih čaka gostovanje v Mariboru pri osmouvrščeni ekipi Hob-by program Branik, s katerim pa, če bodo igrale vsaj približno tako dobro kot z Gornjim Gradom, ne bi smele imeti večjih težav. Glede na to, da šes-touvrščeni HIT Casino v soboto igra v gosteh pri sedmouvrščenem Krimu, vse kaže, da bodo imele Novomeščanke pred ligo šestih ekip, ki bodo odločale, kateri dve ekipi bosta ostali v zmanjšani osemčlanski prvi ligi, tako veliko zalogo točk, da se jim za uvrstitev med najboljše ne bo treba bati. Lopatičeva “prekratka” Uspešen nastop atletov Brežic in Tilie na mladinskem prvenstvu - Ekipni uspeh Brežičanov v skoku ob palici - Zmagi Zupančiča in Božiča pri članih LJUBLJANA - Na dvoranskem atletskem prvenstvu za starejše mladinke in mladince v Ljubljani sta uspešno nastopili tudi vrsti atletskih klubov Brežice in novomeške Tilie. Kot po navadi je bila paradna disciplina Brežičanov skok ob palici, kjer je prepričljivo zmagal Jurij Rovan, ki je v prvem poskusu preskočil 490 cm, medtem ko na višini 5 m ni imel sreče. Njegov uspeh sta dopolnila državni prvak za mlajše mladince Ivan Kostevc s tretjim mestom (360 cm) in Uroš Novak s četrtim mestom (340 cm). Novomeščani tokrat na prvenstvu - mladi atleti so tekmovali le v teku na 60 m in 60 m z ovirami ter v skokih - sicer niso osvojili niti enega prvega mesta, so pa dokazali, da njihovi šprinterji in skakači sodijo v državni vrh. V teku na 60 m z ovirami je bila Katka Jankovič druga s časom 9,22 s, Tanja Klemenčič, ki se je tudi uvrstila v finale, pa je padla in tekme ni dokončala. Drugo mesto je osvojila tudi 13-letna Melita Hoh-njec z 11,87 m dolgim troskokom. Njen uspeh ima še posebno težo, saj je še pionirka in kar 5 let gilajša od svojih tekmic v kategoriji starejših mladink. Mlajša mladinka Andreja Blatnik je bila v troskoku z izidom 11,45 m šesta. Miha Durič, tudi še mlajši mladinec, je le za 3 stotinke sekunde zgrešil uvrstitev v finale teka na 60 m in osvojil 7. mesto, mlajša mladinka Maša Fink je zgrešila finale na 60 m za 8 stotink sekunde, Mateja Ašič pa je bila v skoku v daljino z izidom 464 cm deveta. Ob mladinskem državnem prvenstvu so Ljubljančani pripravili še članski miting. Največ uspeha so imeli Dolenjci v tekih. Matjaž Zupančič je s časom 8,40 s zmagal na 60 m z ovirami, Tomaž Božič je s časom 7,08 s zmagal v teku na 60 m, kjer je bil Milan Jovanovič s čašo 7,19 s tretji (vsi trije so čalini novomeške Tilie. Ponovno se je izkazala Brežičanka Vladka Lopatič, ki je v skoku v daljino ob dveh prestopih kar štirikrat preskočila 6 m, v drugi seriji pa je z izidom 630 cm za 5 cm zgrešila državni rekord in za 10 cm normo za evropsko dvoransko prvenstvo. Njen uspeh je dopolnila Katja Tomažin z drugim mestom na 60 m (7,98 s). Atletinja Tilie Nataša Podkrižnik je v skoku v daljino petkrat prestopila, s 586 cm v zadnji seriji pa je zasedla 4. mesto. Novomeška mladinka Tanja Klemenčič, ki ni imela sreče na državnem prvenstvu, je s 3. mestom na 60 m z ovirami med članicami (zmagala je slovita Brigita Bukovec) popravila vtis. I.V. ZAMUJENA PRILOŽNOST KOČEVJE - Kočevske odbojkarice so s porazom s 3:0 na Bledu zamudile sijajno priložnost, da bi po 16 krogih na drugem mestu prvenstvene lestvice zamenjale Gornjegrajčanke na drugem mestu prvenstvene lestvice. Kočevke so tekmo dobro začele, pri vodstvu 11:9 pa se jim je zalomilo. Prvi niz so dobile Blejke s 15:11, v drugem nizu so Kočevke osvojile 10 točk in v tretjem le 4. Januš zmagal na skokih v Zabrdju ne so Smučarski skoki 54 tekmovalcev v Zabrdje pri Mirni privabili nad 1000 gledalcev nti ZABRDJE - “No, pa povejte, Kje na Dolenjskem prirejajo take smučarske skoke kot pri nas! Naša prireditev ob Goriškovi skakalnici je nedosegljiva za dosti večje kr^je,” so, ponosni na svoje zagnano delo, dejali vaščani. Niso hoteli, da bi jih omenjali po imenih, ker potem bi se knj hitro lahko primerilo, da bi kakšno ime izpustili, in že bi lahko koga prizadeli. Robert Bregar, tretji pa je bil BoštjaMStii Vaščani Zabrdja pri Mirni so torej preteklo nedeljo popoldne spet pripravili smučarske skoke na 30-metrski skakalnici. Na Griču so premetali 300 m3 zemlje, da sojo naredili po načrtih inž. Janeza Goriška, enega izmed očetov naše Planice. Zaradi TV prenosa tekmovanja z olimpiade na Norveškem na veliki skakalnici se je na tej prireditvi, ki jo nekateri imenujejo kar “dolenjska Planica”, zbralo sicer manj gledalcev kot običajno. Toda več kot tisočglava množica je v lepem sončnem vremenu vseeno uživala ob zanimivem dogajanju in vrlim organizatorjem na ta način izrazilo podporo, da vztrajajo pri tej športni in družabni prireditvi. 54 tekmovalcev se je pomerilo v treh kategorijah. Pri pionirjih seje najbolje odrezal Matjaž Repovž (SK Dolomiti), pred klubskima tekmecema Lukom Demšarjem in Mihom Bardorferjem. Najmočnejša je bila konkurenca med člani, saj se jih je pomerilo kar 30. Po pričakovanjih so bili najboljši tekmovalci Ilirije Centra na čelu z državnim reprezentantom Goranom Janusom, ki je s 30 metri tudi izenačil rekord skakalnice. Le malo je za zmagovalcem zaostal Habič. Med 14 veterani se je najdlje^, pognal v dolino Šentjernejčan Jože Zupan, drugo mesto je osvojil Kos- " tanjevičan Martin Primc, tretje pa Kr-čan Jože Žabkar. Številni sponzorjijez (poglavitni so bili Tom Mirna ter Jože in Andreja Starina) so poskrbeli tudi za si . pokale in nagrade za najstarejšega tek-! movalca - to je bil 55-letni Šentjernej- “O* čan Franc Pave, za najmlajšega tekmo-Jkra valca - 8-letnega Mirenčana Boruta Bu- njj< kovca in za Dušana Udovča iz Šmar- yD jeških Toplic za najbolj privlačen pa- ^ P. PERCjatc dr) SE EN REKORD LOPATIČEVE MUNCHEN - Brežiška atletinja Vladka Lopatič je na velikem atletskem mitingu v Miinchnu postavila že svoj tretji državni rekord. Medtem ko je najprej postavila nov rekord v dvoranskem mnogoboju, je bila sedaj že drugič letos uspešna v skoku v daljino. S preskočenimi 635 cm je za 15 cm izboljšala rekord, ki si gaje prej delila s Ksenijo Predikaka. Avto burna ni več Kočevci bodo spomladi igrali pod imenom Gaj Kočevje KOČEVJE - Nogometni klub Avto bum, jesenski prvak druge državne nogometne lige, ne obstaja več. Kočevski nogometaši bodo v nadaljevanju prvenstva nastopali pod imenom Gaj Kočevje, tako se je odločil izvršilni odbor kluba, ki meni, da je treba postaviti delo v klubu na nove temelje. Kljub novemu imenu kočevski nogometaši ohranjajo stare cilje, to je uvrstitev v prvo državno ligo. V pripravljalnem obdobju na pomladanski del prvenstva so odigrali 7 prijateljskih tekem in le srečanje s Primorje izgubili s 3:0, premagali pa so Optimizem s 3:2, Ilirijo s 3:1, Črnuče s 4:1, Mengeš z 2:1 ter igrali neodločeno s prvoligašem Slovanom Mavrico 3:3. Žal se še nekaj časa ne bodo predstavili domačim gledalcem, saj je kočevsko igrišče pokrito z visokim snegom. Sedaj je že dokončno znano, da v nadaljevanju prvenstva v vratih ne bo več Pejkoviča - če bo vse po sreči, ga bo zamenjal Magič, ki trenutno brani v Avstriji - in igralca sredine Šalje, medtem ko se v Kočevje vrača Merdanovič in verjetno tudi Stojanovič. M. G. DOLENJCI DO POLFINALA - Na nočnem nogometnem turnirju, ki ga je np v novomeški športni dvorani organizirala Agencija za šport, je nastopilo 39 ‘ ekip. Največ uspeha so imela ljubljanska moštva, ki so osvojila tudi prva štiri Zli, mesta. Zmagala je Pavka nad Trgovino Jure, Avtojinišem in Ljiljanom. Med Jq prvih osem so se uvrstila tudi tri dolenjska moštva Ambrus, gostilna Novljan . iz Mirne Peči in HOM iz Šentruperta. Malonogometni turnir je lepo uspel, Sle, saj je tekme 26 ur gledalo nad300gledalcev, tribune pa so bile polne tudi celo 1^-. noč. (Foto: I. V.) ^ TRETJA ZAPOREDNA ZMAGA - Novomeški košarkarji so se z zmago nad neposrednim tekmecem za uvrstitev v A2 ligo, Šoštanjsko Elektro, prebili na 6 jj mesto drugoligaške lestvice, za petouvrščeno Elektro pa zaostajajo le še eno točko■ > Šoštanjčani so v soboto presenetili Novomeščane z izredno trdo consko obrani-bo in nezgrešljivim nekdanjim igralcem Cibone Rizmanom, ki je dosegel kar 92 6 točk. Prvi polčas je pripadel gos tom (46:50), Novomeščani pa so šele v zadnjih Ac desetih minutah strli odpor Šoštanjčanov in si pridobili prednost, ki jim je jli|( omogočila miren zaključek tekme proti že nekoliko nervoznim gostom, ki so V j zadnji minutami zmanjšali razliko na (94:88). Točke za Novo mesto 92 so dosegli Bajc 29, Petrov 19, Plantan 16, Kek 14, Vučkovič 11 in Cerkovnik 5. (Foto: I j v.) P Jahanje se v sbvenski turistični ponudbi vse bolj uveljavlja, zato se nekatere kmetije preusmerjajo v rejo konj. Zevnikovi s Čateža pri Brežicah so prašiče zamenjali za konje Potem ko je človek v pradavnini ukrotil —1 d>vjega konja, mu je bila ta žival dolge dobe V Nepogrešljiv pomočnik. Na konju je potoval —' Po neskončnih ravninah in osvajal kraljestva, ja" štirinožna žival je bila hitro transportno sred-Jc ::vo in najbolj vztrajen hlapec. Tako kot seje osJPomen konja za človeka skozi zgodovino (Cr-izvečal, je sčasoma upadel. Bukefal, ki ga je >9'jezdil Aleksander Veliki, je že dolgo samo še tn 'me 'z zg°dovinskih knjig; danes v elektron-clt- j^i dobi se običajno ne oglaša rog več s poštne jej. kočije, v katero so zapreženi konji; vse manj-ao-jkrat vas bo omamil vonj sveže zemlje, ki jo na 3ur' ni'vi obrača cvileč plug, pripet na konjsko pa. vPrego. Toda kot po pradavnih neminljivih notranjih vzgibih in kot v zahvalo se človek atomskega veka vrača h konju. V mnogih ^državah sveta se je zelo razmahnilo športno Bln rekreacijsko jahanje, ki privablja vse več ■! juristov. Tudi v Sloveniji je zmeraj bolj v modi Banjški turizem. Ena od kmetij, kjer kar nekaj H jskrih konj čaka spretnih jahalcev, je Zevni-I *ova kmetija na Čatežu pri Brežicah. Po besedah inženirja agronomije Toneta Zevnika, mladega gospodaija na kmetiji, so se ogreli za rejo konj malo zato, ker se v Sloveniji razvija t. i. konjski turizem, malo iz drugih razlogov. “Preden smo se odločili za konje, smo se enajst let ukvarjali z intenzivno prašičerejo. Na leto smo zredili okrog 300 odojkov. Ker na brežiškem in krškem območju reja plemenskih svinj ni več, kar je bila včasih, smo svinjerejo opustili in nekdanje svinjske hleve preuredili v hleve za konje. Za konje smo se odločili tudi zato, ker pitališče prašičev po mnenju mnogih zaradi dejanskega smradu ni najbolj sodilo prav v naselje Čatež, kjer je naša kmetija.” Tako pojasnjuje Tone Zevnik. Dejstvo, daje Čatež nekako posvečen za turizem, kot skušajo vesoljni Sloveniji sporočiti in dopovedati nekateri, je prav prišlo tudi Zevnikovim. Ker je blizu znano čateško zdravilišče, so že v času odločitve menili, da bodo čateški kopalci mogoče včasih radi zlezli iz bazena na konjski hrbet. V bližini Čateža, vse tja do Struge pri Otočcu, ni središča, kjer bi petični turist lahko sam osedlal konja, se zavihtel nanj in v slogu Aleksandra Velikega ali morda velikega Napoleona Bonaparta ali pa vslogu sodobnega, mehkih foteljev vajenega poslovneža v lahnem drncu prejezdil čateško ravan ali strmine nad Savo in Krko. Zato se je Tone Zevnik odločil ponuditi na domači kmetiji turistom konja, in to na približno tak način, kakršen seje na področju avtomobilov že udomačil kot rent a car. Kdor bo najel konja pri Zevnikovih, bo po Tonetovih besedah moral skozi nekakšen jahalni krst. Premalo bo, če bo neznan turist prisegal na svojo jahalno izurjenost, ampak bo moral obvladovanje konja dokazati v maneži. Če bo tako potrdil, da sodi na konja in konj podenj, se bo lahko podal iz Zevnikove ograde po poljskih poteh v čateško okolico na izlet. Tako popotovanje s konjem se bo lahko dogajalo in končalo tako rekoč kjer koli v okolici, po želji bodo jezdeci lahko peketali tudi do Zevnikove zidanice. Na takem jezdenju čez dm in stm, kjer bo turist sicer lahko gonil konja tudi mimo uhojenih poti, bo zraven tudi vodič. To pa zato, če bi se kateremu od jahalcev kaj zataknilo, malo pa tudi zaradi varnosti, kajti navsezadnje bi šel konj tja, kamor bi ga kdo hotel odgnati. Vse to dogajanje sodi za zdaj bolj v prihodnost Zevnikove kmetije kot v sedanjost ali preteklost, kajti konje imajo Zevnikovi v hlevu šele dva meseca. Mladi gospodar Tone pojasnjuje, da jim na kmetiji reja konj pomeni dopolnilno dejavnost. “Vseeno se bomo precej ukvarjali s konji. Imeli bomo šolo jahanja, saj se je pred jahanjem potrebno naučiti veliko podrobnosti o oskrbi in sedlanju konja, o komunikaciji z živaljo in drugem. Šolo bo vodil strokovno usposobljen človek. Naš cilj je, da bi šola delala po pravilih konjeniške zveze Slovenije,” napoveduje Tone Zevnik. Konji so tako v središču zanimanja na Zevnikovi kmetiji, na kateri je pred Tonetom gospodaril oče Franc in na kateri so kmetje vsi družinski člani. Konjem je veijetno bolj kot svinjam naklonjena tudi okolica, za turizem s konji je pokazala razumevanje tudi brežiška občina, ko je Zevniku odobrila denarno pomoč. Kar zadeva zanimanje Slovenije, je bržčas že krepko na pohodu moda turizma na konjskih hrbtih, čemur so prisluhnili tudi naši založniki in izdali nekaj malega iz tujih jezikov prevednih knjig, namenjenih njegovemu veličanstvu konju in tistim, ki konju dandanašnji želijo natakniti uzdo in sedlo. MARTIN LUZAR otiRflmno Pisnfi PPictvfinjfl! V današnji preobrazbi izginjajo in se preoblikujejo podjetja, ustanove, občine in z njimi del ustvajabiosti našega obdobja. Treba je ohaniti kar največ pisnih pričevanj o času, ki odhaja v zgodovino. Arhivsko gradivo sestavljajo izbrane pisne in tiskane listine. Po veljavnem Zakonu o naravni in kulturni dediščini so arhivi sestavni del te dediščine. Posamezne pomembne arhivske listine, ki imajoposeb-no kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, so lahko proglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik oziroma znamenitost. Nemalokrat je potrebno dolgo obdobje, preden dobi popisan ali potiskan list papirja svojo vrednost in pomen. To trditev je v času, ko se dušimo v popisanem in potiskanem papirju, težko razumeti. Pomaga naj nam nauk iz zgodovine severnoameriških Indijancev. Bili so staroselci Severne Amerike, priseljevanje belcev pa jih je več kot zdesetkovalo. Pred tem jih je bilo 18 milijonov, danes jih je v Severni Ameriki le še nekaj sto tisoč. Bili so zvečine lovci in nomadi, poljedelci in stalni naseljenci v grajenih naseljih pa je bilo le nekaj plemen. Uporabljali so predmete iz kož, kosti in lesa, ki se na prostranstvih, po katerih so se selili, zvečine niso ohranili. Niso poznali pisave in zato ne priča o njihovi preteklosti noben pisni dokument. Opis njihove zgodovinske preteklosti sloni le na redkih zapisih iz njihovega ustnega izročila, ki sojih zapisali posamezni beli priseljenci v času priseljevanja Arhivska zapuščina, ki priča o preteklosti Dolenjske, je žal zelo nepopolna. Zgodovinski arhiv Ljubljana ima v Novem mestu enoto za Dolenjsko in Belo krajino. Slednja hrani v svojih prostorih na Jenkovi in v skladiščnih enotah v Drašičih, Trebnjem in Karteljevem nekaj več kot 750 m (merjena je hrbtna stran svežnjev) arhivskih listin. To, kar imajo zbranega, je, preden so zvrstili v svežnje in zložili na police, doživelo številna pustošenja. Bili so to požari, vojne, bombardiranja pa tudi škodljivi posegi neukih, ki niso znali ceniti velike vrednosti ohranjenih pisnih listin. Pri tem imamo v mislih odvoze v papirnice! V prvih povojnih letih je bil namreč del dragocenega arhiva porabljen kot odpadna surovina. Našteta pustošenja so v arhivskih zbirkah Dolenjske ustvarila nenadomestljive praznine. Arhivske listine so pač enkratno, neponovljivo kultumo-zgodovinsko pričanje iz naše preteklosti, ki ga potem, ko je uničeno, ni več mogoče obnoviti! Živimo v časih velikih družbenih sprememb, ki so vidne v gospodarstvu in vseh drugih dejavnostih. Cas lastninjenja je pa tudi čas gospodarske stiske. Podjetja propadajo, se drobijo, dosedanja bodo po lastninjenju izginila. Pred nami so spremembe v krajevni samoupravi. Dosedanje občine bodo prenehale, z njimi pa mnoge ustanove, ki so delovale v njih. V dosedanjih podjetjih, občinah in ustanovah se je skozi pet desetletij dokazovala naša ustvarjalna, proizvodna in kulturna tvornost. V trenutku, ko bodo njihovi dosedanji nosilci prenehali obstajati, bo vse to postalo naša pokrajinska in narodna preteklost. Sedanji čas nam zato nalaga veliko odgovornost pri ohranjanju dokazil o tej za zdaj nedavni preteklosti. Naj mimogrede omenim, da ni ohranjenih v pooblaščenih knjižnicah niti polovica tovarniških časopisov, šolskih glasil krajevnih skupnosti z Dolenjskega, in da jih precej ni zajetih v obstoječih bibliografskih zapisih. Zaključni računi, pogodbe, ustanovitveni papirji in vse tisto, kar bo šlo v arhivsko zapuščino, bo le skopo in večidel suhoparno dokumentacijsko gradivo. Skupaj z njim bo ohranjeni časopis (čeprav še tako skromno oblikovan), ker vsebuje širši opis dogajanj, pomagal poznejšemu raziskovalcu dopolniti podobo. Ne pozabimo na svojo odgovornost do zgodovine! Bodimo razumni in trezni, ko odbiramo arhivsko gradivo, ki bo zanamcem pričalo o našem času! Upoštevajmo določila Zakona o naravni in kulturni dediščini in ne pozabljajmo, da gre za naš dolg do nas samih in naše ustvarjalnosti in za dolg do zanamcev in zgodovine! MILOŠ JAKOPEC dolenjsko športno letalstvo / ©o s itettemj;©® dqsi jjrnnnnu) T Za Kosovo dolino, to je pravzaprav grič nori ločenskim pokopališčem, ve 'jg Predvsem današnja mladež, ki se tam pozimi smuča, sanka in driča po <‘n. *odnji plati, ker se sneg prav tam najdlje obdrži Mabkdo pave, da je ari j^ova dolina rojstni kraj dolenjskega športnega letalstva, Id bo cez dve led d slavib pol stoletja delovanja L Eden od začetnikov letalskega športa na °lenjskcm Brane Papež se takole spominja Prv>h začetkov: “Prva leta po vojni smo v ^°vem mestu dobili dve jadralni letali z ime-n°ma Vrabec in Berač. Razstavili smo ju in |P° kosih znesli h kužnemu znamenju. V zem-] J°Str>o zabili železen drog in zanj privezali rep ^•ala, za kljun pa dve močni gumi, ki ju je .Elo po pet močnih mož. Gumi so nategni--'‘kolikor so le mogli, ko ni več šlo, je eden od ^delujočih odpel zaporo na repu in gumi sta P^egnili letalo v zrak. Letelo je tudi do pol ‘Ometra daleč. Med najupešnejšimi piloti, 1 so tako leteli, je bil Janez Šegedin, zdaj ^Pokojeni kinooperater; predvsem po zaslu-?'svoje majhne telesne teže je poletel najvišje ? Najdlje. Na tak način so se šolali pionirji ^Enjskega športnega letalstva pred 48 leti.” Nesreča na Goijancih - . Med pomembnimi letnicami je treba za-P,sati leto 1949, ko so se prvič zbrali mladi j °delarji. Tisti čas je v Novo mesto prišel JjNko Slabe, ki ima kot prvi upravnik letalske ^ 'e precej zaslug za to, da seje letalstvo v tem Ti K ^ovenije pričelo tako naglo razvijati. Iz i. lj|°Sovc doline se je namreč dogajanje prcsc-Ar 0 v Prečno, kjer še danes deluje dolenjski $ er°klub. I j Klubi Ljudske tehnike so rasli kot gobe po e‘ju in združevali ljubitelje tehniških de- javnosti. Na pobudo takratnega sekretarja Ljudske tehnike Avgusta Avbaija so leta 1950 ustanovili Aeroklub Novo mesto in s prostovoljnim delom začeli graditi letališko lopo, ki stoji še danes. Kot se spominja ustanovni član in eden najbolj zaslužnih dolenjskih letalcev Adolf Šuštar, se je prva letalska šola v Novem mestu začela 11. maja 1952. Z jadralnimi letali so takrat poletavali proti vetru vzdolž Temenice s pomočjo motornega vitla. Na Čavki in Štorklji so se takrat šolali: Zmago Kastelic, Adolf Šuštar, Peter Novak, Vani Pečarič in še drugi Novomeščani. Tečajev tistega leta niso dokončali, ker se je pokvaril vitel, popraviti pa ga ni bilo mogoče. S šolanjem so nadaljevali naslednje leto, ko je za upravnika prišel Slavko Gregorčič in z njim nov vitel. To leto je aeroklub dobil tudi prvo motorno letalo, dvokrilni PO-2, na katerem so se šolali rezervni oficirji takratne jugoslovanske vojske. Leto 1953 je bilo prelomno za dolenjsko letalstvo. To leto je v Novo mesto prišel pilot Nikica Bule in pričel strokovno šolati letenje na motornih letalih, prvi piloti pa so odšli tudi v srbski Vršac. Prvi piloti motornega letala so na Dolenjskem postali Adolf Šuštar, Matjan Filipčič in Franc Repše. Kmalu pa je prišlo tudi do prve letalske nesreče. Nikica Bule in letalski mehanik Danilo Gutman sta se 9. septembra 1955 vračala z letališča v Banjaluki in v meglenem vremenu trčila v Gorjance. Letalo PO-2 se je vžgalo, Danila so kmetje rešili, Nikica pa je ostal ukleščen v kabini in zgorel. Po tej nesreči je dejavnost kluba nekoliko zastala. Ponovno je zaživela z gradnjo avotceste, ko je prišel za upravnika brigadni pilot Franc Klemenčič. Ž njim je v Novo mesto priletelo prvo letalo slovenske proizvodnje, Matajur. Razvijati so se začele vse dejavnosti, povezane z letalskim športom: padalstvo, jadralstvo, motorno letenje in modelarstvo. Novomeščani so bili med prvimi letalskimi klubi v Jugoslaviji. Marija Levičar in Dara Uhan sta bili v državni padalski reprezentanci, v jadranju sta se izkazala Jože Keršič in Jože Uhan, v motornem letenju Slavko Kos, Iztok Pekolj in drugi. Za asfaltno stezo ni nikoli denarja V naslednjem desetletju se je v klubu marsikaj dogajalo, najbolj značilno pa je bilo stalno pomanjkanje denaija. Minute letenja so si morali letalci zvečine prislužiti kar sami. Tako so ob hangarju po zasnovi Zdenka Hla-vatyja zrasle hišice, v katerih so bile delavnice, v njih pa so delali piloti, da so zaslužili denar za letenje. Ob Aeroklubu Novo mesto so ustanovili še Dolenjski letalski center, ki pa ni nikoli prav zaživel in ga danes ni več. Novo letališko stezo so potegnili v smeri proti Straži. V svobodni Šloveniji je življenje slovenskih aeroklubov ponovno oživelo. Zaradi pomanjkanja denaija se je novomeški klub odrekel sicer potrebnemu poklicnemu tajniku, vso dejavnost pa so speljali v ljubiteljske vode. Lani so se lotili popravil strehe hangarja, obnovili so učilnico in pisarniške prostore. Pripravljeni so narediti še marsikaj, kot zatrjuje sedanji upravnik kluba Franc Klemenčič, da bo klub stal na trdnih nogah. Trenutno imajo 60 članov iz vseh štirih občin dolenjske regije. V hangaiju je pet jadralnih in pet motornih letal, med njimi sta za poslovne in turistične lete posebej prin\ema štirisedežna cessna in piper 28. Slovenija ima gosto letališko mrežo, Slavnega dvokrilca PO-2 ni več v prečenskem hangarju. Končal je v Beogradu. Če hi ostal doma, bi bil danes zanimiva turistična atrakcija. Franc Klemenčič gostejšo kot marsikatera druga evropska država. V slabi uri je mogoče iz Novega mesta, se pravi z letališča v Prečni, priti v Mursko Soboto ali Bovec, še prej pa v Ajdovščino, Celje, Lesce, Slovenj Gradec, Velenje, Maribor, Ptuj ali Portorož. “V zraku je večji red, kot je bil nekdaj. Koliko težav smo imeli z najavo poletov v času pred osamosvojitvijo! Zdaj lahko letimo že pol ure po tem, ko nas ljubljanski kontrolorji zapišejo. Radijska slišnost vodenja letala in kontrole je sedaj po vsej Sloveniji odlična,” pravi upravnik Franc Klemenčič in pristavi, da bi morali novomeško letalsko stezo asfaltirati; potem bi lahko poletali tudi v slabem vremenu. “Žal za kaj takega vedno primanjkuje denaija. Dotacije iz občinske blagajne so že lani usahnile, zato si člani tako rekoč sami plačujejo letenje. Odslužijo si ga lahko z nabiranjem reklam ali delom na letališču.” Kljub temu da časi za letalski šport niso rožnati, ima aeroklub velike in smele načrte za prihodnost. Po besedah upravnika bodo letos šolali nove skupine motornih in jadralnih pilotov, poskrbeli bodo za obnovo še o-stalih objektov in morda jim bo uspelo asfaltirati vsaj del pristajalne steze. Pripravljajo se tudi na odprto državno padalsko prvenstvo, ki bo od 24. do 26. junija na letališču v Prečni. Morda bo prvenstvo spodbudilo k življenju tudi zamrlo dolenjsko padalstvo. JANEZ PAVLIN naš pogovor: julij nemanič nn pT n f— n "hm S* r-r- (] 7)p) ^LLlciiLlLllUSiii UU U La- U LUULl U Čil VJli Učil Julij Nemanič je kot prvi vinarski strokovnjak iz Bele krajine in Dolenjske opravil doktorat. V disertaciji je preučil, kako encimi in nov postopek jiltracije vplivajo na kakovost rdečih vin. Konec novembra lani je znani belokranjski vinarski strokovnjak mag. Julij Nemanič, dolgoletni direktor metliške Vinske kleti in sedanji predstojnik Centralnega laboratorija za vinarstvo in agrokemijo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani, na Prehrambeno biotehniški fakulteti zagrebške Univerze uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Preučevanje vpliva različnih encimov in različnih postopkov cross-flovv filtracije na kvaliteto rdečih vin. Tako si je Julij Nemanič kot prvi vinarski strokovnjak v Beli krajini in na Dolenjskem sploh pridobil doktorski naziv. Ker je poskuse opravljal na belokranjskih vinih, modri frankinji, kije nosilec značaja metliške črnine, in gamayu bar-varici, je seveda prišel do rezultatov in spoznanj, ki imajo tudi veliko vrednost za nadaljnji razvoj in napredek belokranjskega vinarstva. O tem je tudi tekla beseda v pogovoru s tem priznanim vinarskim strokovnjakom in degustatorjem svetovne veljave in ugleda. Od namiznega do ledenega vina Preden pa predstavimo Nemaničevo doktorsko disertacijo, nekaj besed o njem. Rojenje v vinogradniški družini, tako rekoč med trtami, v najboljšem belokranjskem ožjem vinogradniškem okolišu - v Drašičih. Po maturi na črnomaljski gimnaziji je študiral na agronomski fakulteti v Ljubljani, kjer si je izbral vinogradniško-vinarsko usmeritev in za diplomsko nalogo opravil analizo klimatskih in talnih pogojev za obnovo vinogradov v Beli krajini. Po diplomi se je zaposlil v metliški Kmetijski zadrugi in večino svoje metliške delovne dobe ustvarjalno in uspešno preživel v tamkajšnji Vinski kleti, ki jo je, kot rečeno, dolga leta tudi vodil. Kot direktor kleti in vi- naše korenine Balam Mihaela Zajc-Jarc je prava Dolenjka, po očetu iz Novega mesta, po materi pa iz Višnje Gore, kjer živi že skoraj petdeset let. Rojena pa je bila v Ljubljani, kjer je končala tudi šole. Prav študij in številna poznanstva, ki jih je z leti navezala s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci, pa so izostrili njen občutek za jezik in okolje, v katerem živi. Kot pesnico in zbirateljico ljudskega blaga iz višnjegorske okolice smo jo pred leti v našem časopisu že predstavili. Zdaj je nastopila za to nova priložnost: pri založbi Kmečkega glasa je pred kratkim izšla v zbirki Glasovi njena knjiga Duhan iz Višnje Gore. To je sedma knjiga v tej zbirki in prva iz Dolenjske. Mihaela izhaja iz omikane družine -njen oče je bil profesor, ki se je podal v politiko in postal deželni in državni poslanec ter ljubljanski podžupan - a se je najbolje počutila poleti, ko je prišla na počitnice v Višnjo Goro, kjer je imel kmetijo njen ded. Tu seje po drugi svetovni vojni za stalno naselila in si z domačinom Jožetom Zajcem ustvarila dom. “Kdor pride v Višnjo Goro, ne gre nikoli več ven - začarale so me besede tega kraja, že pol stoletja me zadržujejo tu, še prej pa sem četrt stoletja drobila z otroškimi in mladostnimi koraki po teh tleh okoli dedovega doma, kadar le ni bilo šolanja v Ljubljani,” pove o svojem odnosu do Višnje Gore v uvodu h knjigi. Mihaela, ki je veliko pisanega gradiva o Višnji Gori in okolici zbrala že prej, se je zapisovanja ljudskega gradiva sitematično lotila pred tremi leti. Sad tega zapisovanja, dopolnjen s starejšimi viri, je knjiga Duhan iz Višnje Gore. Mihela pa ni prva, ki se je lotila tega dela. “Bližnji Muljavčan Josip Jurčič je izpolnjeval Levstikov nasvet, naj pisatelj začne tam, kjer je narod nehal, pri nas v Višnji Gori in daleč okrog, posebno v spodnjih krajih, pa se je zgodilo tako: narod je nadaljeval sam, kjer je pisatelj nehal,” narski strokovnjak si je vseskozi prizadeval za razvoj belokranjskega vinogradništva in razširitev ponudbe belokranjskih vin. V teh letih si je metliška Vinska klet pridobila veljavo in se uvrstila med najbolj znane in cenjene slovenske vinske kleti. Ko je Nemanič prišel leta 1967 v metliško klet, so imeli tam samo namizno vino, in to hrvaškega, alžirskega in neznanega porekla. To je bila dediščina Slovenija vina, ki je prej gospodarilo z metliško vinsko kletjo. Skratka, metliška klet je bila brez svojega vina in brez trga. Sreča je bila, da so prav takrat začeli roditi zadružni vinogradi na Vinomeru in v Vidošičih, kar je bila lepa osnova za razvoj kleti. Seveda je bilo treba za sprejem in predelavo večjih količin grozdja klet primemo opremiti in posodobiti. Vse to sta složno načrtovala in vodila takratni direktor KZ Metlika inž. Janez Gačnik in inž. Julij Nemanič, ki sta metliško klet najprej usposobila za prevzem in predelavo grozdja, z leti pa tudi za stekleničenje in druga opravila in dejavnosti, kijih mora opravljati sodobna vinska klet. Nemanič je bil dolga leta direktor in glavni enolog metliške kleti in ko je konec leta 1988 odhajal na Kmetijski inštitut, je bilo v Vinski kleti 16 vin z zaščitenim belokranjskim poreklom, in to od kakovostnih preko vrhunskih, arhivskih, poznih trgatev do ledenega vina. V tem času so v kleti pridelovali ne samo znamenito metliško črnino in belokranjca, marveč kot prvi v takratni Jugoslaviji rose in ledeno vino ter metliško črnino mlado vino (sedaj mlado portugalko), vino pridelano po posebnem postopku, ki so ga začeli uporabljati pri znamenitem francoskem vinu beaujolais primeur oziroma nouveau. Ko je Nemanič odšel iz Vinske kleti, je lahko šel z mimo vest- jo, saj je tam pustil ne samo uveljavljene blagovne znamke belokranjskih vin, ampak tudi skupino mladih strokovnjakov, ki so zrasli ob njegovem skrbnem in požrtvovalnem strokovnem pa tudi človeškem in prijateljskem vodstvu in podpori. Ta zgledni in strokovno pa tudi ekonomsko visoko usposobljeni kolektiv je že po njegovem odhodu slovenskemu trgu ponudil še nova vrhunska belokranjska vina, kot so chardonnay, rameni muškat, renski rizling, sauvignon. Vpliv encimov in filtracije Leta 1984 je Julij Nemanič opravil magisterij iz vinarstva, in sicer na zagrebški Fakulteti poljoprivrednih znanosti; za magi- 3 strsko nalogo je raziskal vpliv maceracije na £ kakovost vina modre frankinje belokranj- < skega porekla. Ko je začel delati na Kme- <-tijskem inštitutu, se je dokončno odločil, da 6 bo opravil tudi doktorat. “Posvetoval sem se o na ljubljanski in zagrebški fakulteti. V Zagre-bu se je ponudila možnost, da preko sodelovanja z nemškimi strokovnimi inštitucijami in strokovnjaki poskuse z novo tehniko filtracije opravim v Metliki, analize pa na našem inštitutu v Ljubljani in v Zagrebu na fakulteti,” je povedal dr. Nemanič. Doktorat je opravil na zagrebški Prehrambeno biotehnološki fakulteti pod mentorstvom prof. dr. Gordane Konja, somentor pa je bil nemški strokovnjak dr. Ekkehard Clauss. “V doktorski disertaciji sem preučeval vpliv pektolitičnih encimov (gre za tri različne “koktajle” teh encimov) in tri različne postopke filtracije na kakovost dveh belokranjskih rdečih vin - modre frankinje in gamay barvarice,” je povedal dr. Nemanič. Poskuse je začel opravljati leta 1989, potekali pa so, kot rečeno, v metliški Vinski kleti. Rezultate te nove tehnologije in degustacijska spoznanja je vseskozi primerjal z vini, pridelanimi s klasično tehnologijo, kakršno imajo v Vinski kleti. “Razvoj kletarstva v svetu teče naprej. Še vedno je veliko nejasnosti pri predelavi rdečega grozdja; klasična predelava rdečega Mihaela Zajc-Jarc s svojo knjigo pravi avtorica o ljudski ustvarjalnosti, ki je marsikje še dandanes živa. Seveda pa je ni dano najti vsakomur, niti ne vedno. Veliko potrpljenja, vztrajnosti in poznavanja je Mihaela potrebovala, da je zapisala zgodbice iz Višnje Gore in okoliških vasi. Pripovedovalo ji jih je blizu štirideset pripovedovalcev, seveda v narečju, ki ga je Mihaela skušala čimbolj verno posneti. Tako je v knjigi tudi natisnjen, čeprav je bilo s tem največ težav, in Mihaela sedaj pravi, da bi, če bi se gradiva lotila še enkrat, vse skupaj raje izdala v knjižnem jeziku. Knjiga je razdeljena na več poglavij. Prvo z naslovom Onkraj so zapisi ljudskih verovanj in vraž, drugo z naslovom Tu in tam vsebujejo pripovedi o nenavadnih dogodkih, ljudeh in stvareh, tretje z naslovom Hudomušnice je izbor zgodbic, ki jih Višnjegorci in okoličani z obilo smisla za zdrav humor zbijajo na svoj in tuj račun; podobno vsebino pa imata tudi poglavji z naslovom Opravljivke in Zafrkljivke iz okolice. Bolj osveščene bralce bo gotovo zanimal tudi uvod mag. Marije Stanonik, pojasnilo o zapisovanju dialektologinje Vere Smole, seznam pripovedovalcev in pa seveda slovarček težje razumljivih narečnih besed, ki bo prav prišel zlasti tistim, ki ne poznajo zakonitosti dolenjskega narečja. Duhan iz Višnje Gore Mihaele Zajc-Jarc je knjiga, ki nas vodi h koreninam višnjegorske doline in hkrati zelena veja, ki kaže, da je drevo ljudskega ustvarjanja marsikje še živo. In ker gotovo marsikoga zanima, kaj je to pravzaprav Duhan, naj povemo, da so bili Duhani višnjegorske šeme, ki so za pusta že zgodaj zjutraj kolovratile po tem kraju. Da pa bo možno razumeti celoten pomen te besede, bo treba knjigo s slovitim višnjegorskim polžem na ovitku, katero je ilustriral domačin Janez Kastelic, seveda vzeti v roke in jo pazljivo prebrati. Za pokušnjo pa vam tukaj predstavljamo dve kratki zgodbici. Prelep Enkrat je pršlu u gostilna ne Fabrk prav velik, dost fantov, ana nedela. Fabrčan je bil zgorej u gorejmu štuk. Je pa začel rapatat in sa upil, da se je vse razlegal. Tu je trajal en čas, neenkrat je pa vse putihnlu, je pa Fabrčan šu pa dol pogledat - urata sa bla ne stežaj odprta - nekirenkogar, sred oštarije na tleh je pa ležal en par krvavih zob. Višnjegorska nemščina Živela je nekoč v mestu stara Zgončkovka in njena hči Mici. Kočarici sta bili, z vozičkom sta vozili v Ljubljano robo in drugo zopet nazaj. Mici je bila sama, ko je nekdo prišel k njim in vprašal, kje sta. Hči je odgovorila: “Mutrkikel šlingeln, micl pa butam tra-gen." Ko sta prišli nekoč mati in Mici domov, je mati rekla: “Mici, gremo bučn trgn, mor-gen mraz gekomen!" T. JAKŠE grozdja je zahtevnejša, časovno bolj zamudna pa tudi dražja kot to velja za predelavo belega grozdja. Pri iskanju novih tehnoloških rešitev so encimi spet aktualni, kajti znanost je v zadnjem času močno napredovala, tako da danes proizvedejo veliko čistejše encime kot pred 20, 30 leti, ko so v kletarstvu že poskušali z encimi, a ni bilo želenega uspeha. S pomočjo encimov v kletarstvu pričakujemo, da se bo v krajšem času izlužilo iz jagodovih kožic v mošt in vino več fenolnih snovi, ki dajejo kakovost rdečim vinom. (K fenolom sodijo aromatične, barvne in taninske snovi.) Če traja maceracija (namakanje jagodnih kožic, po domače vrenje na tropu) normalno 4 do 5 dni in če ta čas s pomočjo encimov skrajšamo za 2-krat ali 3-krat, pri tem pa se ne zmanjša kakovost, je to velik prihranek in ekonomska korist, še posebej če imamo v mislih veliko vinsko klet, ki v trgatvi sprejme ogromne količine grozdja in je prihranek časa pri njegovi predelavi še toliko pomembnejši. Seveda pa ni vsak encim enako učinkovit za predelavo vseh sort grozdja, zato sem preučeval več encimov in njihove učinke,” je na kratko razložil dr. Nemanič namen prvega dela svojega doktorskega dela. Dragi del Nemaničeve disertacije pa zajema različne postopke cross-flovv filtracije in njihov vpliv na kvaliteto rdečih vin. Pri cross-flovv filtraciji gre za eno največjih tehničnih novosti pri filtriranju vina v tem desetletju. Gre za tangencialno filtracijo, se pravi, da vino ne prihaja na filtrimo površino pravokotno, ampak pod kotom in tako že pritisk vina odbija od membrane nanose delcev, ki ne morejo skozi. Tako se membrana sproti čisti in filtriranje vina lahko poteka kontinuirano in brez nadzora 24 ur. Prednost tega načina filtriranja je tudi ta, da so membrane pri tej filtraciji uporabne za večkratno filtriranje in zdržijo tudi do 5.000 ur dela. Pri klasičnem filtriranju predstavlja stalno menjavanje fil-trimega materiala velikstrošek in izgubo časa, seveda mora biti postopek filtriranja po klasični metodi pod stalno kontrolo in nadzorom, kar, kot rečeno, pri cross-flovv filtraciji odpade. Slaba stran cross-flovv filtracije je velika nabavna cena naprave, se pa cene z vse večjo uporabo v kletarstvu že znižujejo. “Vinarji v tej novi tehniki vidijo nevarnost osiromašenja vina, ker je filtrska membrana tako gosta, da lahko zadrži tudi koloide, to so snovi, ki so za kakovost vina neobhodne,” pravi dr. Nemanič. Strah seveda ni odveč, zato v svetu potekajo intenzivne raziskave te filtracije in njenih vplivov na kemijsko sestavo in kakovost vina. Pospešeno razvijajo tako imenovane vinske membrane. “Eureka projekt, ki se bo iztekel v letu dni, bo veijetno dal membrano, ki bo povsem odpravila bojazen pred osiromašenjem vina pri taki filtraciji,” meni dr. Nemanič, ki je v stiku z nemškimi in francoskimi strokovnjaki, ki delajo na tem projektu. V metliški Vinski kleti je Nemanič takoj naletel na razumevanje, da svoje poskuse opravi pri njih, sicer pa bodo rezultati kori1 stili tudi kleti, saj drugače do takih in toliko podatkov najbrž ne bi nikoli prišli. “Preučeval sem vpliv encimov in cross-flotv filtracije na kakovost metliške črnine. Na voljo sem imel dva sistema teh filtrskih naprav - cevni in ploščasti modul. Poskuse sem delal z dvema membranama različne poroznosti. Za standard mi je služil klasični postopek filtracije, vino, filtrirano skozi tako imenovani razklični - EK filter. Mednarodni urad za vino (OIV) s sedežem v Parizu, ki daje pooblastila za posamezne postopke v zvezi z vinom, je do sedaj dovolil samo mikro cross-flow filtracijo, ultra filtracija po tem postopku od OIV še ni dobila zelene luči, vsekakor pa te poskuse urad budno spremlja.” Visoke ocene Kot rečeno, je poleg analiz kakovost preučevanih vin Nemanič ugotavljal tudi t degustacijo. Opravil je dve degustaciji, ni katerih je 10 degustatorjev, med njimi so bili 3 mednarodni ocenjevalci, ugotavljalo vpli) encimov in filtra na kakovost vina. Degustirali so 6 in 20 mesecev staro vino. Za kontrolne vzorce so imeli vino, pridelano po klasičnem postopku. Po 4 mesecih vina v stek: lenici je imela kakovost kontrolnih vzorcevj prednost pred vini iz drozge, pri kateri sc uporabili encime. Degustacija vzorcev vin, ki so bila leto in pol v steklenici, je pri vseh variantah pokazala višjo kakovost starejšega vina Se pravi, da metliška črnina potrebuje vsaj dve leti zorenja v steklenici, da bi se razvila do ustrezne kakovosti. To velja za vse poskusne variante in za kontrolni vzorec. Draga ugotovitev, ki jo je dala degustacija, je, da so vina, ki izvirajo iz drozge z dodatkom encimov, z daljšim zorenjem po kak-, ovosti dosegla oz. celo presegla kontrolne vzorce. Tako je na ocenjevanju najvišjo ocenOf pri sorti gamay barvarica dobilo vino, ki je bile “encimirano” z enim od 3 encimov in filtrirano s cross-flovv filtracijo. Pri modri frankinji pa je najvišjo oceno na (seveda anonirti-; nem) strokovnem ocenjevanju dobilo vino ii drozge, obdelane z enakim encimom kol} zgornji gamay, a filtrirano preko klasičnega filtra. “Ostra filtracija s cross-flovv tehniko n» zmanjšala kakovosti metliške črnine,” je ena od ugotovitev dr. Nemaniča. “Encimi pa so danes že očiščeni nevarnih primesi, ki so preteklosti spreminjale značilnosti posa-; meznih vin. Tako lahko predvidevamo, da bo v kletarstvu v kratkem dovoljena uporaba pektolitičnih encimov, saj so tudi drugi avtorji po svetu v svojih raziskavah, katerih izsledke navajajo v strokovnih revijah, prišli do podob nih rezultatov in ugotovitev,” pravi Nemanič; “Prepričan sem tudi, da bo vinska membrana! ki jo še razvijajo, pospešila uvajanje cross-floj* filtracije v kletarstvu.” Pri svojih poskusih je Nemanič uporabljal 2 membrani, in sicer Sj poroznostjo 100.000 in 500.000 daltonoV' “Razlika seje pokazala v kemijski sestavi vina ki je bilo tako filtrirano. Membrana s poroznostjo 100.000 enot je odstranila iz vinz' bistveno več fenolnih snovi, kot ona druga, zato je ne priporočam za filtriranje belokranjskih rdečih oziroma rdečih vin nasploh. Membrana s poroznostjo 500.000 enot pa je ohranila v vinu približno enako, v nekaterih vari; antah pa celo več fenolnih snovi kot klasični filter. Nobena membrana pa ni znižala vinskih parametrov, kot so pepel, ekstrakt itd., poč zakonski minimum. Torej ob pričakovanih selektivnih vinskih membranah se nam res n( bati osiromašenja vina, filtriranega s cross-j flow tehniko,” pravi dr. Nemanič. Vendar strokovnjak svari vinarje, naj; nepoučeni ne nabavljajo membran, kijih tud' na našem trgu že ponujajo tuje firme. “Gotovo je med membranami tudi precej takih ki niso primerne za filtriranje vina in bi ga j tem lahko osiromašili do take mere, da ne bilo sposobno za prodajo!” V strokovnih krogih je bila Nemaniče^ disertacija sprejeta z velikim zanimanjem njegovo delo pa v prvih ocenah deležno veliko pohval od najvišjih domačih avtoritet * tega področja. Avtor bo svojo raziskavo i*1 njene izsledke predstavil tudi v tujih strokovnih revijah. “Za svojo dolžnost pa imab seveda, da svoja spoznanja s tega področj3 predstavim tudi domači javnost, in to v v strokovnih pa tudi poljudnih člankih,” je konča* dr. Nemanič. ANDREJ BARTED NAGRADA V DOL VRHPOLJE IN ZALOG Žreb je izmed reševalcev 6.nagradne križanke izbral LILIJANO ZORETIČ iz Dol. Vrhpolja in MARIJO AKSENTIJE-VIČ iz Zaloga. Zoretičevi je pripadla denarna nagrada 5.000 tolarjev, Aksentijevičeva pa bo prejela knjižno nagrado, Doklovo povest Uskoška princesa z avtorjevim podpisom. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 3. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 8. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 8 REŠITEV 6. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 6. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: NAURU, POSTER, TRAVIATA, TRENER, ID, AGRONOM, OBLAST, BENDA, LAERT, RIEMANN, JOŠT, SAKRILEG, AB, NARDA, LOPA, RADENCI, TIGER, BORNEO, SAARA. prgišče misli Ljudje postanejo nevrotični, če se zadovoljijo z nezadostnimi ali napačnimi odgovori na življenjska vprašanja. Prizadevajo si za položaj, poroko, sloves, zunanji uspeh in denar in ostajajo nesrečni in nevrotični, čeravno tudi dosežejo, kar so iskali. CARL G. JUNG Kako močno fantazija potrebuje trdna tla! CARL G. JUNG V Evropo vodijo različne poti, po katerih nemalokrat korakamo ritensko. ŽARKO PETAN Sanje o svobodi ne bodo nikoli umrle. PAUL HENN1GSEN > P PESNIK VER LAJNE SLOV. PISATELJ (JOSIP) OD LJUDSTVA VOLJEN RIM. POLITIK SUKAR JAKOPIČ VRŠILEC DOLŽNOSTI PIKČASTA SLADKO- VODNA RIBA PLANINSKI PASTIR PISATELJI- CA LINDGREN MATI GRŠKIH BOGOV AVTOR: MARKO BOKAUČ NAPRAVA ZA RAHLJA- NJE ZEMLJE OPLEČJE AMERIŠKI IGRALEC TERENCE > STRNJENA SKUPINA LJUDI DESNI PRITOK ZAHODNE MORAVE SALAMO- NOV VADNRO- VEC VOJAŠKA FORMA- CIJA DEL AVST. ALP INDIJSKI FIZIK NOBELOVEC LETA 1930 KMET. STROJ SOPRANISTKA x GERLOVIČ TOVARNA V CELJU ALKALU- SKA KOVINA OSTANEK DEBLA TIR NEBESNEGA TELESA NIZOZ. LETALSKI KONSTRUK TOR (ANTON) V Pomladna moda Drži sicer, da se Slovenke v večini odločamo za bolj klasična oblačila, ki so modna dlje časa, k njim pa dodajamo vsako leto le druge modne dodatke. A kljub temu ne bo odveč, če veste, v katero smer bo letošnjo pomlad in poletje “zavila” moda. Naravne barve in materiali, ki so bili popularni lani, letos sicer še ne bodo pozabljeni, vendar pa se v ospredje prebija modra barva v vseh odtenkih. Oblačila bodo še vedno široka, udobna, frfrajoča. Celo krila, ki naj bi bila sicer nekoliko ožja kot sicer, bodo imela številne razporke, tako da ne bodo utesnjevala. Znova bo v modi batik v stilu indijskih oblačil. Sicer pa bo v prihajajoči modi - tako kot je v modi zadnja leta pač v navadi - dovoljeno tako rekoč vse. Ustni zadah Ustni zadah je nadloga, ki povzroča prave stiske. Zato je najpomembneje poiskati vzroke za zadah, ki so le v rednih primerih hrana, največkrat pa gre za bolezen. Če je ustni zadah posledica močno začinjenih jedi, grizljajte kavna zrna, brinjeve jagode ali ingverjeve koreninice. Učinkovit je tudi pepermint. Ko si umivate zobe, si skrtačite še jezik, saj se tudi na njem nabirajo ostanki hrane. Če je vzrok za ustni zadah slaba prebava, pomagajo suhe slive, kijih zvečer namočite v vodo in zjutraj pojeste na tešče. Na dan popijte najmanj tri litre tekočine. Če imate vnetje ustne votline ali dlesni, pomaga grgranje in izpiranje z ustno vodico ali žajbljevim čajem. Če gre za gnil zob, pa morate takoj k zobozdravniku. Toda če kljub vsemu ne najdete vzroka za ustni zadah, pojdite k splošnemu zdravniku, ki bo s preiskavo odkril vzroke vaše nadloge. f! Nemški sirov kolač Za kolač premera 23 cm potrebujemo sladkorno testo: 200 g moke, 100 g masla, 100 g mletega sladkorja, 4 rumenjake, ščepec soli, 1 vanilijev sladkor; za sirov nadev pa: 200 g moke, 4 jajca, 200 g sladkorja, 500 g skute, 500 g kisle smetane, 20 g škroba, vanilijev sladkor, malo nastrgane limonine lupine, žlico limoninega soka, 90 g rozin. Vse naštete sestavine za sladkorno testo pognetemo, da dobimo grobo zrnato maso, ki jo oblikujemo v mehko kroglo. Testo damo v mrzlo folijo in potem na hladno za 30 minut. Za sirov nadev najprej penasto stepemo rumenjake s sladkorjem. Po malem dodajamo skuto in zmešamo. Primešamo še kislo smetano, škrob, vanilijo, limonino lupino in nazadnje še rozine. Beljake stepemo v trd sneg in previdno primešamo v skutno maso. Maso zdevamo v model, obložen s sladkornim testom. Pečemo ga 1 uro pri 200 stopinjah Celzija. Pečemo ga v modlu s snemljivim dnom. Ko je pečen, ga ohladimo v modlu. Jabolko celo za lepoto Eno jabolko na dan podi zdravnika stran. Prehranski strokovnjaki kar ne morejo prehvaliti vrednosti teh plodov, ki spodbujajo delovanje vseh organov in čistijo organizem kot le malokatero drugo živilo. Trdijo, da so jabolka kos tudi revmi in protinu, da odvračajo arteriosklerozo, čistijo kri in varujejo pred srčnim infarktom. Jabolka so koristna tudi za lepoto, saj pospešujejo prekrvavljenost in prožnost kože. Dobrodejen učinek imajo tudi na črevesje, zlasti če seje polenilo, in marsikateri zdravnik priporoča vsaj en jabolčni dan na teden, ko ne zaužijemo ničesar drugega. Tedaj se izčisti črevesje, zapustijo ga bolezenske bakterije, kar se pozna na živahnejši prebavi in boljšem počutju. Za ljudi močnejše volje je priporočljiva tridnevna jabolčna dieta, ki je tudi odlična shujševalna metoda. Avstrijci f l ia z laserskimi pištolami Avstrijski policisti se oborožujejo z laserskimi pištolami. Brez panike! Te so nevarne le voznikom, ki radi pretiravajo s pritiskanjem na plin. Pištole, ki jih nabavlja policija, so laserske pištole za merjenje hitrosti, ki jih imajo naši sosedje že sedaj kakih sedemsto, s predvideno letošnjo nabavo še tristotih naprav pa naj bi jih imeli že tisoč. Njihovo cestno omrežje bo torej kar dobro pokrito. Laserska pištola za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu je precej bolj praktična in osemkrat cenejša od radarja multanova, ki ga ima naša policija sedaj v uporabi. Če pa bo dobila dovoljenje za uporabo novih aparatov in bo kršilce hitrostnih omejitev na osnovi tega metjenja lahko tudi kaznovala, bo ostrejša kontrola hitrosti tudi na naših cestah kmalu vsakdanja stvar. & KN JIŽNA POLICA Slovar simbolov . Slovar simbolov, ki sta ga napisala ob pomoči še petnajstih drugih strokovnjakov Jean Chevalier in A-I lain Gheerbrant, I je v francoskem iz-| virniku izšel leta 1969 in nato doživel več kot 20 ponatisov ter številne prevode v vse velike in mnoge manjše svetovne jezike, izdali so ga celo na Japonskem in v Braziliji, kar po svoje izpričuje, daje slovar široko zasnovan in ne gradi le na evropski duhovni tradiciji, marveč upošteva tudi tradicije in duhovna izročila drugih kultur in okolij. Pred dobrimi desetimi leti je izšel v srbohrvaškem jeziku; to izdajo smo ves ta čas uporabljali tudi pri nas. Zdaj pa je po zaslugi Mladinske knjige to zanimivo in pomembno delo izšlo tudi v slovenščini, in to v izvrstnem prevodu Staneta Ivanca. Slovar obsega 1200 gesel in na več kot 700 straneh opisuje razmerja podob, idej, verovanj, čustev, kijih zbujajo ta gesla. To ni knjiga definicij, ki bi kot ostali slovarji ali leksikoni povedala, kaj točno pomeni posamezen simbol, ker pač ni v naravi simbola, da bi bil enoplasten in preprosto razložljiv, kot so denimo emblemi, znaki, alegorije. Simbola namreč ni mogoče definirati, če ga preveč reduciramo na logično enotnost, nam lahko izgine. “V njegovi naravi je, da razbija ustaljene okvire in da v istem videnju združuje skrajnosti. Podoben je puščici, ki leti in hkrati ne leti, ki je hkrati negibna in bežeča, očitna in neoprijemljiva,” je zapisal Jean Chevalier v obsežni in temeljiti spremni besedi. Avtorja vsak simbol predstavita, ne da bi o njem rekla zadnjo besedo. Zavedata se, da “besede ne morejo izraziti vseh vrednosti simbola”, zato s svojo eruditivno-stjo in slikovito govorico le odpirata širne prostore, ki se razgrinjajo za vsakim simbolom. Knjiga naše vedenje o simbolih informativno bogati, vendar skrivnost doživljanja simbolov še zmeraj ostane, kajti bolj ko se simbol razjasnjuje, bolj se skriva; “simboli razodevajo, ko zastirajo, in zastirajo, ko razodevajo” (G. Gourvitch). Na bralcu ostane, da knjigo sprejme kot poziv, da onstran “navideznega išče resnico, veselje, skriti in sveti pomen vsega, kar je na tej očarljivi in strašni zemlji,” kot se z besedami Marthe Arnoud zaključuje spremna beseda. MILAN MARKELJ Centralizem zoper Slovenijo Slovenija je po mnenju poznavalcev našega političnega utripa na drugi najpomembnejši prelomnici po svoji osamosvojitvi. Gre za oblikovanje in uveljavitev policentrične notranjepolitične ureditve, ki naj Slovenijo postavi ob bok demokratično razvitim evropskim državam z razvito lokalno samoupravo. Zakonski temelji zanjo so položeni z zakonom o lokalni samoupravi, ki ga je državni zbor po dolgotrajnih obravnavah in kljub precejšnjim odporom zagovornikov centralistične ureditve le sprejel. Kako je potekal boj za policentrično ureditev naše države, je v svoji najnovejši knjigi CENTRAL1-I ZEM ZOPER SLOVENIJO popisal dr. Ciril Ribičič. Avtor ima za to nalogo kar trojno težo: je univerzitetni profesor ustavnega | prava, bil je predsednik komisije za pripravo zakona o lokalni samoupravi, hrati pa sc je že uveljavil kot pisec, ki se zna s peresom hitro odzvati na aktualno politično dogajanje, kar je potrdil že z dvema knjigama. Ribičič se pri opisovanju aktualno politične zgodbe o boju med dvema nasprotnima konceptoma notranjepolitične ureditve naše države ne postavlja v nevtralen položaj opazovalca in kronista, marveč se odkrito postavlja na stran policcntralizma proti centralizmu. Zanj centralizacija Slovenije, ki so jo po osamosvojitvi začeli vzpostavljati polocentristi, kot imenuje zagovornike centralizma, ni le hipotetična nevarnost, ampak realna moč, ki je na pohodu. Avtor vidi centralizem kot nekaj za Slovenijo škodljivega in povsem neprimernega, lokalna samouprava pa je najpomembnejša protiutež škodljivi centralizaciji in temelj takšne notranjepolitične ureditve, ki bo Slovenijo naredila za sodobno evropsko državo, sposobno zaživeti sporoščeno, demokratično in uspešno hkrati. V povzetku takole alternativno zastavi svoj osnovni premislek: “Glede na raznolikosti slovenskih pokrajin in občin bo Slovenija sodobna in demokratična država le, če se odloči za decentralizacijo kot način svojega življenja.” Zavezanost boju za decentralizacijo je avtorja najbrž vodila k temu, daje knjigo tako hitro napisal in pripravil za tisk, saj je zdaj tisti čas, ko se pred oblikovanjem novih občin, upravnih okrajev in pred občinskimi volitvami še da marsikaj storiti, da centralistični lobi v državnem zboru, ki ga Ribičič v knjigi označi tudi poimensko, ne bi pri uveljavljanju zakona o lokalni smaoupravi izsilil takih praktičnih rešitev, ki bi razvodenile zakonske odredbe. V tem pogledu ima Ribičičeva knjiga politično poslanstvo in agitacijski značaj. MILAN MARKELJ Občina Brežice, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, objavlja na podlagi 20. člena zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) in določil Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS št. 28/93) JAVNI RAZPIS za izdelavo idejnega projekta za arhitektonsko-urbanistično rešitev širitve osnovne šole Velika Dolina 1. Investitor: Občina Brežice, 68250 Brežice, Cesta I. borcev 18. 2. Predmet razpisa in orientacijska vrednost: - širitev učilnic in kabinetov, - izgradnja telovadnice, - zunanja ureditev. Orientacijska vrednost navedene opreme je 500.000,00 SIT. 3. Razpisne pogoje lahko interesenti dobijo vsak delovni dan na Zavodu za prostorsko načrtovanje občine Brežice, Cesta I. borcev 18, Brežice. 4. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: - cena za razpisana dela, - eventualne druge ugodnosti ponudnika. 5. Predvideni rok izvedbe del: marec 1994. 6. Interesenti morajo oddati ponudbe do 4.3.1994, in sicer do 10. ure, na naslov: Občina Brežice, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, 68250 Brežice, Cesta I. borcev 18, kjer bo ob 12. uri v sobi št. 4 tudi odpiranje ponudb. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako “Ne odpiraj - ponudba na javni razpis za OŠ VD!” 7. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni od dneva odpiranja ponudb. OBVESTILO Podjetja in druge organizacije, stranke in društva ter občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Trebnje (64. seja dne 6.12.1993; sklep objavljen v uradnem listu št. 71/93 z dne 30.12.1993) v javni razgrnitvi osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Trebnje JAVNA OBRAVNAVA navedenega osnutka bo v petek, 25. februarja, ob 19. uri v sejni sobi Skupščine občine Trebnje. Pripombe in predloge k osnutku lahko daste na javni obravnavi ali jih posredujete Zavodu za urbanistično načrtovanje Trebnje. Udeležite se javne obravnave, kjer vam bomo posredovali podrobnejšo obrazložitev in pojasnila! VLJUDNO VABLJENI! ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE TREBNJE nama bbbbbb NOVO V ČRNOMLJU V Črnomlju v Novi Loki 43 smo odprli nov prodajno razstavni salon FIAT IN LANCIA. Testna vožnja CINOUECENTA vsak delovni dan od 14. do 17. ure. Informacije po tel. 068/51 -829 in 52-252 ali v salonu vsakdan od 7. do 19. ure. mm Tanini Lastniki kostanjevih gozdov! Imate kostanjev gozd, ki ga je napadel rak? Les se suši! S posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd, les pa vam bo odkupil »TANIN« Sevnica. Tako boste rešili svoj gozd in imeli pri tem tudi finančno korist. Vse željene informacije dobite na telefonskih Številkah 0608/41-349 in 41-044 ali na sedežu tovarne »TANIN« v Sevnici. SMO ZA 20 - 70% CENEJŠI pletiljstvo 0 brezo Industrijska prodajalna Resljeva 1(Kandija, ob Krki) nasproti trgovine MIKO NOVO MESTO Nudimo vam bombažne športne nogavice, ženske hlačne nogavice, žabice, perilo, brisače, puloverje, kavbojke, krila, jakne in še marsikaj po izjemno UGODNIH INDUSTRIJSKIH CENAH. Dragi Dolenjci! Pridite k nam, splačalo se vam bo! Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel.: 22-964 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO ODKUP GOZDNIH SORTIMENTOV Obveščamo vse lastnike gozdov, da je zaradi snegoloma velika nevarnost lubadarja. Vse sortimente, ki napadajo pri tej podelavi, odkupujemo pod najugodnejšimi pogoji. Iglavce se izdeluje vse od premera 10 cm na tanjšem koncu navzgor. Drogove iglavcev do debeline 14 cm srednjega premera odkupujemo po ceni 3.500 SIT/m3 gradbeni les iglavcev od 15 cm srednjega premera navzgor pa po ceni 4.500 SIT/m3 celulozni les iglavcev po ceni 2.200 SIT/m3 Odkupujemo tudi vse ostale sortimente iglavcev in listavcev. Odkupne cene veljajo na kamionski cesti, s tem da so sortimenti sortirani skupaj po navedenih kvalitetah. Navedene cene so čisto izplačilo (prometni davek že odštet). Rok plačila 30 dni po prevzemu lesa. Vsa izplačila jamči Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Za ostala navodila ali nejasnosti pokličite na naša odkupna mesta, in sicer za območje: Novo mesto (068) 321-125 Straža 84-527 Podturn 65-690 Črmošnjice 56-430 Črnomelj 51-147 Trebnje 44-069 SE pR|pQROČAMO! I "J roga Trebnje-Krmelj je dopuščala hitrost 30 km/ l-^h in 14 ton osnega pritiska, najmanjši radij je bil JL 200 m. Maksimalni vzpon je 20promilov. Po ravnini je speljane le 22 odst. trase, 78 odst. pa v nagibu. Ravne proge je 60 odst., ostalih 40% odpade na krivine. Iz Trebnjega so 4,3 km daleč položili nove tirnice sistema d.ž.X s težo 35,5 kg/m. Tirnice so bile dolge le 7,5 m. Na ostalem delu proge so vgradili le 6,5 m dolge in že obrabljene tirnice sistema VII, izdelane v letih 1875 in 1876 v železarnah Donawitz, Graz in Femitz. Tirnice so položili na impregnirane bukove prage, uporabili pa so tudi macesnove neimpregnirane prage. Gramozna greda je bila tanka, deloma iz tolčenca, deloma pa iz jamskega gramoza. Na odcepni postaji Trebnje na Dolenjskem so zgradili še četrti tir, razkladalni tir pa sta imeli še postaji Mirna in Mokronog. V Krmelju je bilo 5 tirov, vagon-ska tehtnica, vodna postaja, deponija za premog in kurilniška remiza za eno lokomotivo. Postajni poslopji na Mimi inv Mokronogu stabili enaki; postajno poslopje v Krmelju pa je bilo enako kot v Trebnjem. Prometna pisarna v Krmelju je služila tudi kot poštni urad. Dovoljenje za to je izdala direkcija v Trstu. Poštna upraviteljica je bila namreč žena šefa železniške postaje. Premazali nemške napise Na slabo gradnjo proge je opozorila poplava 23. in 24. septembra 1933. Takrat se je pokazalo, da je precej propustov premajhnih in da manjkajo inundacijski prepusti, pa tudi podporni zidovi so zahtevali precej popravil. Proga je bila prevzeta 10. julija 1909 in je do leta 1918 spadala pod Direkcijo avstrijskih državnih železnic v Trstu, zatem pod novoustanovljeno ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani. Najslabše razmere na progi so bile od 10. januarja 1920 do 31. decembra 1923, ko je spadala pod direkcijo Zagreb. V letu 1922 je Zagrebška direkcija ukinila dva para vlakov in s tem prizadela precejšnja gospodarsko škodo. Ukinjanje vlakov so opravičevali s pomanjkanjem premoga. Premog iz Krmelja in drugih slovenskih premogovnikov so vozili po celi Jugoslaviji. Leta 1926 so odpeljali iz Krmelja 53.000 ton premoga. Odsek proge Trebnje-Krmelj je bil dolg 21 km. Na progi je bilo 55 potnih prehodov in vsi so bili nezavarovani. Zapornico v Krmelju (1 km pred postajo) so zgradili leta 1924. Prva nesreča na novi progi se je pripetila že 26. novembra 1908, ko je vlak na cestnem prehodu zadel in strl voz za prevoz oglja. Pred otvoritvijo proge so županstva v krajih ob progi protestirala zaradi diskriminacije slovenščine, nemška imena postaj so bila izpisana pred slovenskimi. Domačini so nemške napise kmalu premazali. Z otvoritvijo prometa na progi Trebnje-Krmelj so se kmetje iz okoliških krajev preusmerili na trge na Dolenjskem. Tako jim ni bilo potrebno plačevati mostnine pri prehodu čez Savo v Sevnici. Odsek Tržišče-Sevnica Po dograditvi odseka Trebnje-Krmelj je v Radečah vznikla ideja za podaljšanje proge iz Krmelja preko Radeč do Zidanega Mosta. Pri občini Radeče je bil ustanovljen pripravljalni odbor. Za pomoč so se med drugim obrnili tudi na vojno ministrstvo na Dunaju. Osnovni argument je bil, da železniška zveza Zidani Most-Radeče-Krmelj in dalje skozi Trebnje in Novo mesto do Metlike predstavlja 85 km krajšo pot iz notranjosti monarhije do državne meje kot po tedanji progi Zidani Most-Ljubljana-Trebnje. Razdalja po ravni črti med Zidanim Mostom in Krmeljem je približno 9,5 km, razvita proga pa bi bila dolga 15 km. Za ta del proge sta bili obdelani dve varianti, vzhodna in zahodna. Leta 1915 je poslanec Povše skušal zadevo urediti v dunajskem parlamentu, vendar je prva svetovna vojna vse zavrla. Tudi ponudba, da bi železnici brezplačno odstopili zemljišče za gradnjo proge, ni rodila uspeha. Po podpisu rapalske pogodbe leta 1920 je bilo jasno, da si mora Slovenija poiskati novo pot do morja. V ta namen je bilo nujno zgraditi železniško povezavo med Sevnico in progo Trebnje-Krmelj ter tako prometne tokove iz štajerske usmeriti proti Sušaku preko Dolenjske. Sekcija za trasiranje prog v Ljubljani je svojo nalogo nemudoma opravila; ing. R. Kovačič (poznejši direktor direkcije Ljubljana) je že leta 1921 izdelal osnovni projekt. Gradnja tega, takrat prepotrebnega odseka prog je bila uzakonjena leta 1922 z zakonom o Blairovem posojilu, vendar se naslednjih nekaj let zadeva ni premaknila. Zapostavljena Slovenija Odmevno je bilo zborovanje 13. decembra 1925 v Boštanju. Od tam so poslali ministrstvu za promet v Beogradu zahtevo po gradnji proge Tržišče-Sevnica. Na železniški konferenci leta 1926 je bila proga ponovno uvrščena v program gradenj. Ko je vlada v Beogradu leta 1930 oddala v gradnjo zadnje z zakonom določene proge, sta iz jugoslovanskega programa izpadli samo proga Tržišče-Sevnica in Koprivnica-Varaždin na Hrvaškem. Ovir za gradnjo ni bilo, zato je tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vztrajala na tem, da se opravi komisijski ogled trase in prične z deli. Vendar je takratna gospodarska politika zapostavila železniško omrežje v Sloveniji. V času od 1918 do 1936 je bilo v Jugoslaviji zgrajeno 1840 km novih železniških prog, od tega v Sloveniji le 49 km ali 3,2 odstotka (Ormož-Murska Sobota in Ro-gatec-Krapina). Tudi v desetletnem načrtu 1936-1946 je bila predvidena graditev 2090 km novih prog, od tega v Sloveniji le 54 km, to je 2,5 odstotka predvidenega investicijskega programa. Ministrstvo za promet je bilo gluho za slovenske zahteve po novih gradnjah (drugi tir Zidani Most-Dobova, ljubljansko vozlišče, rekonstrukcija dolenjskih prog itd.). V Beogradu niso upoštevali dejstev, da je bila intenziteta potniškega in tovornega prometa v Sloveniji dvakrat večja od jugoslovanskega povprečja. Nekdanja kurilnica v Krmelju, zdaj je v nji Gasilski dom PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Še: “Branitelji komunistične preteklosti” Odgovor poslanca Mirana Potrča (DL 17. februaija) Ne oglašam se zaradi naslova, ampak zaradi vsebine pisma g. Iva A. Staniča iz Kočevske Reke. Morda bi mnogo v pismu navedenega napisal, ne glede na to, kako in zakaj sem tako glasoval v državnem zboru. Trditev, da se s črtanjem 12. točke sklepov, kar je bilo na moj predlog res sprejeto, onemogoča poprava po vojni storjenih krivic, ni resnična. Predlog, da se črta ta točka, sem dal zato, ker je bila v sklepih in ostala 14. točka, ki se glasi: “Vlada Republike Slovenije naj Državnemu zboru Republike Slovenije do marčevske seje predloži predlog zakona o popravi krivic, s katerim bo Republika Slovenija uredila pravni status državljanov Republike Slovenije, ki so bili zaradi političnih razlogov v zaporih ali na prisilnem delu oz. jim je bila iz teh razlogov onemogočena zaposlitev ali opravljanje samostojne dejavnosti.” S to točko, za katero sem tudi sam glasoval, je Državni zbor sprejel obveznost, da bo z zakonom uskladil popravo krivic, ki so bile strnjene posameznikom zaradi nezakonitih in nepravnih dejanj, ki so v nasprotju z demokratično in civilizirano družbo. Takih dejanj nisem in ne bom nikoli opravičeval, še manj pa sodeloval pri njih. Tudi sicer se svojega dosedanjega dela ne sramujem. Zato sem tudi glasoval za popravo krivic. Pa še to: sem eden izmed poslancev, ki zna svoje glasovanje pojasniti z jasnimi stališči m razlogi, ker vem, o čem odločam in da je prav glasovanje ena izmed najodgovornejših nalog poslanca. Volivci pa prav o tem praviloma niso obveščeni ali pa so obveščeni napačno. Toda takšno je pač obveščanje o delu Državnega zbora. Žal, saj se bodo morali volivci odločati na podlagi tega. MIRAN POTRČ, poslanec Državnega zbora Znova: Dodatna bolečina ob smrti Še druga plat zapisa, objavljenega v DL 3. februarja - Tudi stališče odbora V zvezi s člankom pod zgornjim naslovom, objavljenim 3. februaija, ki gaje podpisala Ljuba Pušič iz Bušinje naslovom, objavljenim 3. februaija, ki gaje podpisala Ljuba Pušič iz Bušinje vasi, čutim dolžnost, da v interesu vaške skupnosti in v skladu s sprejetimi pravili pokažem bralcem še drugo plat medalje. Več kot 30 let brezplačno opravljam delo pri vzdrževanju in vodenju . Pri vsakem pogreb udeleženi 4 člani vaške skupnosti. Torej 4 hišne številke, ki opravljajo izkop groba, nošenje in pokop. Med te hišne številke spada tudi številka 23 z vsemi priključki in lastnim gospodinjstvom, kjer je živel s svojo ženo Janez Ivec-Jovič. Lep vrstni red, ki nam ga zavidajo sosednje vasi, je tekel vse do danes. Še pred letom 1970 sem dvakrat obiskal omenjeno hišo in povedal, da so na vrsti za opravilo pokopa. Obakrat sem bil neprijazno zavrnjen, zato sem v vaško knjigo na dan 10.4.1972 zapisal: ^Odklonil sodelovanje!” Od takrat jih nisem več nadlegoval, ostal pa sem z njimi v dobrin sosedskih odnosih. Med vaščani pa ie bil ta izpad vedno živ, kar so vedeli tudi Pušicevi.Omenjena hišna številka 23 je bila dolga leta med tistimi, ki so bile oproščene fizičnih del v vaški skupnosti. V primeru asfaltiranja vaških poti pa je bila bremenjena za polovico zneska, kot naj bi ga prispevala večina vaščanov. Na vaškem sestanku v nedeljo, 25.7.1993, je bil z večinsko udeležbo izvoljen nov vaški odbor, ki šteje osem članov. Ta ima nalogo trenut- Protestiramo! Izjava predsedstva DESUS občine Cmome(j o nameravani spremembi zakona Da hoče slovenska vlada na vsak način zmanjševati pravice upokojencem, je splošno znano. To ji je uspelo že v lanskem letu, ko je bil sprejet intervencijski zakon in zato m bilo običajnih poračunov pokojnin, kot jih predvideva sistemski zakon o pokojninskem zavarovanju. Odrazilo pa se je tudi v razlagah in stališčih ministrice za delo ob prenehanju omenjenega interventnega zakona, o prenehanju katerega je bil sprejet sklep v parlamentu. Po njenem ne sme biti rednih por či ......... H' Pi čunov pokojnin od L januarja dalje, ampak šele čez dva meseca. Potemtakem intervencijski zakon ni prenehal veljati 31. decembra. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravlja spremembe in dopolnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S sprejetjem tega zakona bi se upokojencem ponovno zmanjšale pokojnine za nekaj odstotkov in nekatere druge pravice. O tej problematiki je predsedstvo Demokratične stranke upokojencev v občini Črnomelj razpravljalo in sprejelo posebno izjavo. Upokojenci se ne strinjamo, da se med glavnimi razlogi za predlagane spremembe sistemskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja navaja previsoka javna poraba in zahteva Svetovne banke, da se ta zniža, zlasti na področju pokojnin. Vladni in ostali državni organi nepravilno prikazujejo naš sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V drugih državah izplačila, Id imajo socialno-podporni značaj, gredo iz proračuna, zato naši podatki niso direktno primerljivi z izplačili državnih pokojnin v drugih zahodnih državah. Izplačila ZPIZ za čiste pokojnine z varstvenim dodatkom v letu 1992 znašajo le 10,83% bruto proizvoda v Sloveniji, kar ne odstopa od podatkov v zahodnih državah. Vsa ostala izplačila ZPIZ, s katerimi skupaj dosežejo 13,95% DBP, pa predstavljajo socialo, obvezno zdravstveno zavarovanje, stroške ZPIZ in druge stroške. Podatki za leto 1993 verjetno niso bistveno drugačni. Ker pristojni še vedno nenehno trdijo, da zlasti prispevki za pokojninsko zavarovanje bistveno vplivajo na višino javne porabe, zahtevamo, naj republiški proračun takoj prevzame izplačilo vseh socialnih dajatev ZPIŽ, kar znese približno 3% bruto proizvoda Slovenije, in tako razbremeni gospodarstvo in prejemke aktivnih delavcev, ne pa da še naprej znižuje pokojnine, ki so že tako nizke. Nekaj podatkov: 9,34% upokojencev je v oktobru 1993 prejelo nižje pokojnine od zajamčene plače, ki je znašala 16.500 tolarjev neto, 85,64% je prejelo pokojnine nižje od avgustovske plače, s katero je bilo urejeno usklajevanje v oktobru, a le 4,09% upokojencev je prejelo višje pokojnine od 65.000 Sedanji način usklajevanja po-koiin na 85% povprečne plače in celoletna ukinitev dvomesečnega poračuna pokojnin sta upokojencem zmanjšala letne prejemke skoraj za eno povprečno letno pokojnino. Zato nikakor ne pristajamo na spremembo 159. in 160. člena veljavnega sistemskega zakona ter ostalin členov, ki obravnavajo izračun pokojninske osnove in usklajevanje pokojnin. S sprejetjem spremembe teh členov bi se vključile osnove samozaposlenih zavarovancev, kar bi zmanjšalo pokojnine za 5 do 6%. Nameni vlade m ostalih pristojnih so jasni: nadaljnje zmanjševanje pokojnin in ostalih pravic upokojencev vseh kategorij, kar m sprejemljivo. Odločno odklanjamo, da se vključi posebno poglavje o dodatku za rekreacijo. Sedanje začasne rešitve o tem ne gre uzakonjati. To področje mora tudi nadalje urejati skupščina ZPIZ, kot določa sistemski zakon. Zato naj splošni akt o dodatku za rekreacijo sprejme skupščina ZPIZ približno tako, kot bo urejeno s splošnimi kolektivnimi pogodbami za gospodarstvo in negospodarstvo. Predlagana rešitev, ki bi uzakonila sedanjo začasno prakso, je za upokojence žaljiva. Pričakujemo, da bodo upokojenske zahteve uresničene. Predsedstvo DeSUS občine Črnomelj no nadaljevati gradnjo vaškega doma oz. skrbeti za vsa dogajanja v vasi v korist vaške skupnosti. Med ostalim so se vsi prisotni na omenjenem sestanku strinjali s sledečim sklepom: (citat iz zapisnika) “Glede na to, da se v vasi stalno pojavljajo nekateri posamezniki, ki ne poravnavajo obveznosti, kakor je dogovorjeno na vaških sestankih, smo prisotni z večino glasov sprejeli naslednje sklepe: 1) V primeru smrti pri hiši, ki ni poravnala vseh obveznosti, se ne dovoli pokop na vaškem pokopališču, dokler vsi dolgovi niso poravnani (konec citata). Zapisnik tega sestanka je bil potijen od KS Suhor in v pisni obliki dostavljen v vsako hišo v Bušinji vasi. S tem je bila seznanjena tudi Ljuba Pušič, ki je skrbela za zakonca oz. sorodnika na številki 23. Torej ni res, kot navaja Pušičeva, da v imenu vseh vaščanov odloča šest posameznikov, ravno tako tudi ne, da je bil sklep o prepovedi pokopa sprejet šele ob smrti Janeza Iveca. Znesek dolga pa je bil sporočen v enotnem znesku, in ne na dvakrat, kakor je zapisla g. Pušič. Ob smrti strica Joviča me je omenjena z možem po naključju srečala na vaškem pokopališču in povedala, daje dobila soseda za izkop groba in nošenje žare. Ko pa naj bi dotični prišel na vrsto, naj mu štejem v dobro. Torej se je poslužila usluge na vaški račun. V danem trenutku si na javnem mestu in v prisotnosti četrte osebe nisem upal vprašati o poravnavi obveznosti. Zato sem seznanil vaški odbor, ki tudi vodi račune, naj se o zadevi izreče, ker je moje delo podrejeno njemu. Sklep tega odbora je Ljubi Pušič naslednjega dne posredoval sosed, ki gaje dobila za pomoč in ji povedal, daje potrebno prej poravnati zapadle obveznosti. Namesto da bi Pušičeva stopila do mene, kjer bi lahko sama ugotovila, zakaj je zaostanek plačila, je v dolgem telefonskem govoru zlila name vso nejevoljo in ihto ter zvalila krivdo name. Razume se, da jaz nisem potreboval nje, ampak obratno, kljub temu sem jo povabil, naj se zglasi. Namesto tega je posredovala soseda, ki jo je prosila za pomoč. Ta je tudi prinesla “kruto izterjani denar”, in sicer 13.000 tolaijev na dvakrat. Zaostanek plačila je bil delno še iz leta 1986 do danes, brez upoštevanja in pripisa inflacije in zamudnih obresti. Tudi na račun štirikratni izostanek od vrstnega reda (kar pa tudi ni tako poceni!). Potrdila o prejetem denarju pa ga. Pušič ni dobila enostavno zato, ker ni zbrala toliko poguma, da bi osebno prišla ponj, za taka opravila raje najema sosede. Vse sodelovanje in zasluge pokojnika upoštevamo, kar je bilo v poslovilnem govoru ob grobu tudi povedano, izrečena zahvala in sožalje tudi v imenu vaščanov. Zavedamo se, da ukrep, ki je bil sprejet, ni najbolj prijazen in human, vendar smo se k njemu zatekli le zato, ker vsa dosedanja ustna posredovanja za pc 'so obrodila sado' : željo, da niki bi bil uporabljen. za denarno pomoč. Resnici na ljubo naj še omenim, da občinski odbornik, pokojni Jože Ne-manič-Petrov, št. 3. Stric Jovič je pridno in vestno pomagal. Za prvi asfalt v vasi pa gre zasluga vodji delegacije KS Suhor Francu Piberniku iz Dol. Suhotja. Taje tudi dal potrebno vlogo na občino v Metliki v letu 1974. On je prisostvoval sestanku v Bušinji vasi 17.11.1974 o pripravi otvoritve asfaltne ceste na občinski praznik leta 1974. Toliko prizadeti Ljubi Pušič v vednost, odbor pa si bo prizadeval, da bo ta denar obrodil saaove, saj nas čaka še veliko dela. Vaški odbor ima na voljo še dodatna pojasnila v iskreni želji, da bi v vasi zavladali red, sloga in sožitje, kar naj bi se prenašalo na mladi rod. Kot opažam, pa ga taki primeri že bremenijo. ANTON ŠUKUEst. in podpisi osmih članov odbora “MI IMAMO SVOJ NAJ...” VAS-FARA - Že nekaj let učitelji in učenci OŠ Vas-Fara razmišljajo, kako se vključiti v prizadevanja TŠD Kostel glede razvoja turizma v tej dolini. In kot nalašč je prišel razpis TZS za sodelovanje na 8. festivalu mladih v turizmu pod naslovom “Mi imamo svoj naj...“Takoj so se odločili, da se vključijo v akcijo z svojim največjim kulturnozgodovinskim spomenikom - gradom Kostel. V kratkem času se je nabralo veliko fotografij, slik, skic, anket, intervjujev, razmišljanj in zgodovinskih zapiskov. Tako ni bilo nobene težave pri kasnejšem oblikovanju obširnega in lepo oblikovanega biltena. Omeniti velja tudi, da bodo v Postojni, kjer bo zaključno dejanje tega festivala, pripravili razstavo o gradu Kostel, na odru pa bodo prikazali krošnjatjenje. “NOVINARSKI NAGOBČNIK” Temeljni pogoj parlamentarne demokracije je javnost dela in vzajemna možnost nadzora vseh udeležencev demokratičnega življenja. Vrh poizkusov čmo-rdeče koalicije, da bi omejila sodelovanje javnosti in njen nadzor nad svojim delom, predstavlja ponujeni tekst Zakona o javnih občilih in Zakona o RTV. Posebej sporna so določila o pravici “lastnika” medija, da vključi načela programskih zasnov v pogodbeno razmerje z novinaijem in s tem povezana pravica “lastnika”, da v skladu z določili novinarske kolektivne pogodbe odpusti z dela novinaija, ki ne bo brez pridržkov pisal tako, kot mu bo naročal in od njega zahteval “lastnik” medija. za SD: DANIJEL MALENŠEK ravnavo dolgov niso obrodila sadov. Sprejet je bil tudi z željo, da nikoli ne bi bil upor Vaški odbor za tako obsežna dela, kot so javna kanalizacija, asfaltiranje stranskih poti in novogradnja večnamenskega doma, mora od nekod zagotavljati finančna sredstva. Najprej v domači vasi, šele nato pri KS, raznih podjetjih, občini, itd. prosi Kruh bo živel z narodom in narod s kruhom Zahvala vsem, ki so pripomogle do znanja Delo kmečke žene in gospodinje se počasi začenja pravilno vrednotiti in spoštovati. Kuhati in voditi gospodinjstvo je bilo dolga leta omalovaževano, vrednost so imela le tista opravila, ki so bila opravljena zunaj hiše ali kuhinje. Vsak človek, meščan ali kmet, pa se je z užitkom usedel za mizo v kmečko kuhinjo, ki je že od daleč nakazovala, da sposobnost gospodinje ustvarjati take užitke ni nastala čez noč, ampak je plod pridobljenih izročil (izkušenj) in okusa, ki so jih kmečke gospodinje ustvarjale stoletja in prenašale iz roda v rod. Predvsem so ohranjale krajevne značilnosti prehrane. Kmetijska pospeševalna služba in Sekretariat za kmetijstvo občine Brežice sta na pobudo Društva kmečkih žena organizirala po občini Brežice praktične tečaje za pripravo kruha, ki jih je vodila Marija Prajtner soavtorica knjige “Kruh na slovenskem”. Namen praktičnega dela je bil, da se pridobljeno znanje kmečkih gospodinj obogati še s pripravo dobrot iz drugih krajev Slovenije in z dosežki napredka v tej stroki. Eden izmeči številnih praktičnih primerov priprave kruha je bil pri kmečkem turizmu Tonke in Franca Balon iz Bele gorce na Bizeljskem. Gostoljubno sta ponudila prostor in veliko krušno peč za praktično peko kruha. Veliko je bilo že o tem napisano in povedano, najbolj uporabno znanje pa se dobi s praktičnimi in samostojnimi pripravami za peko. Pripravljalo in peklo se je okrog petnajst primerov po obliki, sestavi in okusu kruha in pogač, kot so: navadni kruh, koruzni, ržen, ovsen, ajdov, pletenice, šarklji, rogljički, kifeljci, krofi, makovke, žemlje in mlinci. Po vzhajanju testa je sledilo glavno opravilo. Gospodinja Tonka je v svoji veliki krušni peči vse pripravljeno testo spekla, ker je svoje peči najbolj vajena. Ker so krušnemu testu bile dodane razne dišave, kot so: kumina, janež, limona, timijan, bazilika, česen, majaron, bučne koščice, peteršilj, orehi, parmezan, se je vse skupaj s pečenim kruhom v krušni peči zlilo in prepojilo v omamno vonjavo, ki je prispevala k veselemu vzdušju. Ni manjkalo tudi belega in rdečega sortnega gospodarjevega vina. Najlepša pa so bila sklenjena nova znanstva in zavest, da vsaka gospodinja ima nekaj znanja, ki pride prav tudi drugim. Udeleženke priprave kruha se želimo zahvaliti vsem, ki so prispevali s svojim požrtvovalnim delom, da so se zamisli uresničile. Posebej se želimo zahvaliti Mariji Prajtner za znanje, ki ga je posredovala nam, in inž. Andreji Špeljak iz pospeševalne skupnosti za organizacijo teh srečanj po občini, kar je veliko in zahtevno delo. MARIJA SUŠNIK Obkolpska “posodobitev” nezakonita Iz skupščinskega poročevalca - Kdo vse je proti gradnji črni ceste ob Kolpi -Sanirati zatečeno stanje, ki je po mnenju odbora grob poseg v prostor Več glav več ve, v spornih primerih okoljevarstvenih vprašanj pa kaže še posebej pogledati več plati. Tako je Poročevalec, torej uradno glasilo Državnega zbora št. 5. - izšlo je pretekli četrtek - zanimivo branje v več pogledih. Če začnem s konca, je bilo glasovanje na odboru za infrastrukturo in okolje Državnega zbora za kočevsko občinsko nomenklaturo več kot porazno, kaže pa, da le imamo pravno državo, vprašanje je le, kako je z njo na terenu. Kar s 13 glasovi “za” in nobenim glasom proti so izglasovali sklep, da je že izvedeni poseg od Kužlja do Grivca treba sanirati; v roku sedmih dni je treba ugotoviti, če so bili postopki pridobivanja upravnih dovoljenj vodeni v skladu z zakonom, odbor Državnega zbora pričakuje inšpekcijo poročilo. Občinska skupščina in država morata odboru za infrastrukturo in okolje DZ s strani investitorja ceste zagotoviti pridobitev upravnih dovoljenj (lokacijsko in gradbeno dovoljenje) Še prd nadaljevanjem del. Odbor za infrastrukturo in okolje zahteva, da se pri vodenju postopkov, ki se nanašajo na urejanje prostora, zagotovi upoštevanje zakonitosti tako na državnem kakor lokalnem nivoju ter da Ministrstvo za okolje in prostor o svojih aktivnostih in reševanju problematike redno poroča odboru. Zgovorna so podana mnenja strokovnih krogov, npr.: predstavnice ljubljanskega regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Polonce Vrhunc, ki je na seji izrazila protest “glede neupoštevanja mnenja in prizadevanj zavoda, da se v obmejnem območju občine najdejo take rešitve cestno- • Tudi če vam mati pravi, da vas ima rada, to še enkrat preverite. (Napis v časopisni hiši Chicago Tribune) • Kdor množi znanje, si množi bolečino. (Pridigar) prometnih povezav,” da je “po vseh kriterijih naravovarstvene stroke območje opredeljeno kot znamenitost izjemnega pomena”. Nadalje: “Člani odbora so menili, daje izdaja odločbe o proglasitvi del nezakonita, ker gre za poseg v prostor, za katerega zahteva zakon izdelavo lokacijske dokumentacije in izdajo lokacijske in gradbene odločbe. Glede na predstavljeno stanje na terenu, so člani opravili inšpekcijski in upravni nadzor ter zagotovili zakonitost poslovanja upravnih organov občine in države. Člani odbora so menili, da je potrebno zatečeno stanje na terenu, ki ima podobo grobega posega v prostor ob reki, v okviru zakonitih postopkov v največji možni meri sanirati. Kot smo slišali na tiskovni konferenci Zelenih-ekološko socialne stranke predzadnji torek v Ljubljani, se poslanska skupina prizadeva v novem proračunu zagotoviti denar za višinsko enačice ceste. ALFRED ŽELEZNIK Ko arhiv propada Odgovorne pozivamo, naj stavbo policaje namenijo Zgodovinskemu arhivu Prostori, ki jih ima na voljo za hrambo dokumentov Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota za Dolenjsko in Belo krajino, so, kot je znano povsem neprimerni po kakovosti in velikosti, saj bi moral arhiv prevzeti že več kot 200 metrov arhivskega gradiva, vendar ga nima kam dati. “Skladiščenje”, kakršno je bilo uporabljeno pred približno 17 leti, ko so “čistili” novomeški rotovž na ta način, da so dokumente, bone, povojne nakaznice, odločbe, gradbene načrte novomeških komunalnih vodov, gradbene načrte hiš novomeškega Glavnega trga in ostalo znosili na dvorišče za rotovžem in nato s šestimi traktorskimi prikolicami odpeljali na odpad, upamo, da danes ne pride več v poštev. Ob prodaji stavbe sedanje policijske postaje Novo mesto, ki je v sklopu kompleksa knjižnice, se nudi idealna prostorska rešitev. Lokalne skupnosti so po sedanjih predpisih (in tudi po predlogu prihodnjih) dolžne zagotoviti prostore za arhiv in v novomeškem občinskem odloku je opredeljena ta stavba za Zgodovinski arhiv - enoto Dolenjske in Bele krajine. Zato je nerazumljiva prodaja te stavbe na dražbi, namesto da bi jo občina namenila arhivu. Zagotavljanje predkupne pravice je brezpredmetno za arhiv, ki nima denarja. Občina Novo mesto stavbo prodaja, namesto da bi arhivu zagotovila prostore. To ni v redu in menimo, da bi morala občina Novo mesto opraviti svoje dolžnosti, in jo tudi pozivamo k temu. Slovenska gospodarska stranka Novo mesto predsednik: JOŽE RANGUS PREŠOLANJE OTROK? KOSTEL - Pred nekaj meseci je začela med ljudmi krožiti novica, da naj bi se učenci višjih razredov iz Kočevske Reke vozili v OŠ Vas-Fara. Od kod so take misli potekle, ni znano, pa tudi pomembno ni, verjetno pa je adaptacija in dozidava šole v Fari tisti vzrok za takšno razmišljanje. In če to zadevo nekoliko bolje analiziramo, ugotovimo, da velja tem razmišljanjem resno prisluhniti. Učenci višjih razredov iz Kočevske Reke se že sedaj vozijo v Kočevje, kjer jih čakajo utesnjeni prostori, preštevilni razredi in dvoizmenski pouk. Vse to bi s prešolanjem v OŠ Vas Fara odpadlo, namreč pouk se tam odvija samo dopoldne, prostori so svetli, topli in moderno opremljeni pa še število učencev ni visoko. To pomeni, da so dani vsi pogoji za dobro počutje otrok v šoli uspešno organizacijo učno-vzgojnega procesa. Tudi učiteljski kader je dovolj strokoven in uspešen pri svojem delu, kar je že nemalokrat dokazal. Pa še na nekaj bi veljalo pomisliti. Otroci iz Kočevske Reke živijo približno v istem jjodeželskem okolju kot otroci v Kostelu, kar pa je za uspešno učno-vzgojno delo in počutje otrok pomemben element. „ „ OD VSEBINE SE OGRAJUJEM V zvezi s prispevkom z naslovom “Strta v kolesju zakonov”, ki je bil objavljen na prvi strani Priloge 7 (Dolenjski list 17. feb. 1994, stran 11), dajem naslednjo izjavo: V omenjenem prispevku so navedene nekatere trditve, s katerimi ne soglašam. Zato se od vsebine prispevka osebno ograjujem, prav tako tudi v imenu Zavoda za prostorsko načrtovanje, ki ga predstavljam. Poudarjam tudi, da Zavod za prostorsko načrtovanje občine Brežice nima neposredne zveze z opisanim primerom “Ogorevc - Šinko”. Menim, da do napačnega tolmačenja ne bi prišlo, če bi novinarka dala prispevek v avtorizacijo, strokovno zahtevne teme pa bi veljalo v bodoče temeljiteje obdelati (ne po telefonu!) in jih predhodno najaviti, da bi lahko pripravili vsaj gradivo. Za vse nadaljnje informacije smo Vam še nadalje na voljo. Direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje: DUŠAN BLATNIK, dipl. inž. arh. ŠE ENA GOSPA JE REKLA... Ena gospa je vprašala sosedo, če ve, kakšna je razlika med pijanim Pod-gurcem in pijanim sodnikom. Ni vedela, pa ji je prijateljica razložila: pijan Podgurc s krampom išče kanale na televizorju, pijan sodnik pa v svoji pisarni rine v stranko, jo nasilno objema, hoče poljubovati in hkrati sprašuje, kje ima p... Kulturno doživetje z mojstrom stripa Kdo ne pozna Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, junakov prvega slovenskega stripa? Letos mineva štirideset let, odkar se je z njimi slovenskim bralcem prvič javno predstavilakademski kipar in ilustrator Miki Muster, ki sodi med začetnike slovenskega in evropskega stripa. Rodil seje leta 1925 v Murski Soboti. Le malo ljudi ve, da ga je pot že kot majhnega otroka zanesla v Krmelj, kjer je njegov oče služboval kot zdravnik v rudarski bolnišnici. Njegova naslednja postaja je bila Ljubljana, kjer je tudi dokončal študij kiparstva. Že med študijem se je začel ukvarjati s stripom, ki je kasneje v celoti postal njegovo izrazno sredstvo. Zato ni naključje, da smo v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Krmelju pripravili razstavo naslovnic in ilustracij Mikija Mustra. Barvne podobe njegovih junakov, natančno izrisane z mojstrsko roko velikega ilustratoija, so naredile globok vtis na obiskovalce prireditve. Že samo število obiskovalcev je pokazalo, da so Mustrovi junaki resnično priljubljeni in poznani. V prijetnem vzdušju so se predstavile recitatorke, ki so recitirale Prešernove in moderne pesmi, in učenki Glasbene šole Sevnica, oddelek Krmelj, ki sta izvajali skladbe na harmoniki. Večer pa je čudovito zaokrožil Slavko Žnidaršič, harmonikar iz Mokronoga. Njegove lastne skladbe, ki so mešanica klasike in jazza, začinjene s francoskim melosom, so izvabljale burne aplavze poslušalcev. Po prireditvi so se obiskovalci zadržali v prijetnem pogovoru z ilustratorjem Mikijem Mustrom. Slovenski kulturni praznik v Krmelju je bil resnično kulturno in prijetno doživetje. Za nas je bilo izjemno doživetje srečanje z umetnikom, mojstrom stripa, zanj pa je bilo to prijetno srečanje s spomini iz otroških dni. RADO KOSTREVC Posavski rejci so najboljši Posavski rejci hladnokrvnih konj so v prvih dveh letih delovanja društva veliko naredili KRŠKO - Konjeniško društvo hladnokrvnih konj Posavje - Krško Brežice, ki ga vse od ustanovitve pred dvema letoma vodi Jože Urbanc, je pred kratkim na občnem zboru ocenilo svoje dosedanje delo. Društvo deluje predvsem na območju občin Krško in Brežice, le nekaj članov pa je iz občine Sevnica, kjer želijo ustanoviti svoje društvo. Po ocenah društva je na tem območju 330 rejcev s 780 konji, kobilami in žrebeti. Lani so pripravili razstavo konj, organizirali selekcijo žrebcev, pripravili veliko konjeniško parado skozi Krško v počastitev 300. obletnice smrti Janeza Vajkarda Valvasorja, organizirali strokovne oglede v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, uredili bokse in priveze za konje ob razstavi ter pomagali pri priključitvi elektrike in asfaltiranju dovoznih poti za hipodrom na Bregah, kjer so skupaj s konjeniškim klubom Posavje člani društva pripravili dirko dvovprežnih kmečkih konj. Letos nameravajo povečati število članov in ustanoviti sekcijo posavskih konj, pripraviti strokovna predavanja in ekskurzije za rejce, urediti trženje in nabaviti vsaj dva nova žrebca ter še bolje sodelovati s konjeniškim klubom. Prizadevajo si, da bi se veterinarska postaja, ki je sedaj v neprimernih preostorih v Brestanici, preselila bližje rejcem, še najbolje bi bilo, če bi jo imeli na Bregah. Medtem ko so imeli prej sejme na Zdolah, v Krškem, Leskovcu, na Bregah in Drnovem, sta danes Posavskim rejcem najbližji sejmišči v Brežicah in Šentjerneju. Občnega zbora se je udeležila vrsta pomembnih gostov, med njimi tudi Viktor Krek, svetovalec ministra za kmetijstvo, ki je Posavsko društvo ocenil kot najboljše v državi, veterinar Milko Grašovec pa seje članom društva zahvalil za podporo pri ureditvi težav veterinarske postaje Brestanica. MARIJA MILER Blaž Hotko Blaž Hotko je postal 1. septembra 1985 učenec 1. razreda OŠ Globoko. Zelo dobro se je vživel v razredni kolektiv in vedno imel lep odnos do sošolcev. Hitro je preteklo sedem let življenja in dela med sošolci, saj je imel veliko delovnih interesov. Rad je risal, bilje dober športnik, še najrajši pa je po pouku odhitel domov, kjer je užival v delu na kmetiji. Čez delo v šoli se ni pritoževal. Bil je vztrajen. Ta njegova lastnost je še posebej prišla do izraza pred koncem predlanskega šolskega leta, ko se je v njegovo telo zajedla zahrbtna, kruta bolezen. Blaž je vse več izostajal od pouka, dokler ni bilo končno jasno, daje, star komaj štirinajst let, začel svojo največjo bitko. Od prvega dne bolezni nas je njegova mamica obveščala o stanju, govorila upa polne besede o ozdravitvi. Ne morem pozabiti srečnih obrazov otrok in delavcev šole, ko smo ga L septembra 1993 spet videli v šoli. Takrat smo vsi imeli eno misel: Blažje zmagal. Vse je kazalo tako, a naši upi so bili prazni. Upi za lepše in zdravo življenje našega Blaža so skopneli z dnem, ko je spet izostal od pouka. Vsak dan smo s pogledi iskali njegova prijatelja Andreja in Petra, češ povejta, kako je z Blažem, kdaj pride nazaj. Nikakor se nismo mogli sprijazniti z dejstvom, da ga ne bomo več vpisovali v dnevnik, da bodo njegove rubrike v redovalnici ostale neizpolnjene! Udarilo je 17. februarja, ko sta njegova prijatelja prišla v šolo z vest- %<'**«*<*& • mA jo, daje Blaž po tolikih mesecih upora in svetlih želja moral kloniti. Prazen je njegov stol, v naših srcih je globoka praznina, nepozaben pa je njegov mili nasmeh in njegova srčna želja za življenjem. Danes ti, Blaž, govorimo zbogom! Hvala za toliko lepih spominov, ki bodo v delavcih in učencih globoške šole živeli še mnogo mnogo let! STANKA PRESKAR • Vojne narodov bodo strahotnejše od vojne kraljev. (Churchill) • Kdor govori, seje, kdor molči, žanje. (Nemški pregovor) • Pameten človek ima odprt obraz in zaprto misel. (Italijanskipregovor) • Človek je vzor sveta. (Leonardo) ZAHVALA MILICI JAKOPIN 23. decembra 1993 je Izvršni svet skupščine občine Novo mesto podelil nagrado občine Novo mesto za leto 1993. Milici Jakopin za dolgoletno nesebično delo na humanitarnem in socialnem področju. Že 17 let je ime ga. Jakopinove tesno povezano z delom OŠ Dragotina Ketteja. Kot predsednica pokroviteljskega odbora tovarne “Krka” se je vsa leta aktivno vključevala v delo in življenje naše šole, njena iskrena zavzetost za delo z ljudmi s posebnimi potrebami pa nam je omogočila realizacijo mnogih dejavnosti. Podeljeno priznanje pomeni veliko osebno priznanje ga. Milici, za kar ji iskreno čestitamo, istočasno pa pomeni priznanje tudi področju, na katerem je delovala, saj je bila tokrat prvič podeljena nagrada za delo na našem področju humanitarnega in socialnega dela. Iskrenost njenega dela dodatno potrjuje dejstvo, da je ob prejetju nagrade finančni del v celoti odstopila OŠ Dragotina Ketteja. S temi sredstvi je šola kupila dva videorekorderja in dva radiokasetofona. 28. januarja smo g. Jakopinovo povabili na našo šolo, da bi ji čestitali za visoko priznanje in seji zahvalili za podarjena sredstva. Ob predaji nagrad je v svojem kratkem nagovoru otrokom in kolektivu poudarila, da razume dodelitev nagrade kot osebno priznanje, priznanje kolektivu, otrokom naše šole ter celotnemu socialnemu področju. Ker nikoli v življenju za to svoje delo ni pričakovala finančne nagrade, seje takoj odločila, da denar podari šoli, kar je po njenem mnenju edina pravilna odločitev. Ge. Jakopinovi želimo javno čestitati za prejeto nagrado in se ji zahvaliti za dolgoletno sodelovanje z nami ter podarjena sredstva. BREDA OKLEŠEN ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto Težave z nezazidano parcelo Ob koncu kočevske stanovanjske zadruge KOČEVJE - Mnoge verjetno zanima, kaj lahko člani stanovanjskih zadrug storijo s “svojimi” nezazidanimi stavbnimi zemljišči, ki so še v zadružni lasti. Kako bi prepisal nase tako zemljišče, je v uredništvo Dolenjskega lista ne- davno vprašal tudi Jože Štimec iz Kočevja, ki se je skliceval na informacijo, objavljeno v Dolenjskem listu 4. januarja letos na 15. strani. Za informacijo o tem smo zaprosili Viktorja Dragoša, upokojenega tajnika KZS Kočevje. Najkrajši odgovor je ta, da Štimec parcele, ki jo je pridobil v okviru nekdanje kočevske stanovanjske zadruge, ne more prepisati nase, če ni zgradil hiše vsaj do tretje gradbene faze. Obstaja pa možnost, da parcelo prenese na občinski stanovanjski sklad, in če bi le-ta našel kupca za to parcelo, bi lahko vrnil denar Štimcu. L. M. NA KOČEVSKEM PREVEČ DIVJADI MOZELJ - Že vrsto let se kmetje v tem kraju in okolici zavzemajo, da bi stalež divjadi zmanjšali, saj dela na kmetijskih površinah veliko škodo. Kmetje predlagajo občinskemu izvršnemu svetu, naj bi stalež divjadi znižali. Ne soglašajo z določbami zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč, da le krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini spremembe lovskogospo-darskega načrta. Zavzemajo se, naj bi v bodoče imeli večje pravice tudi posamezni kmetje. RAZMIŠLJANJE VOJNE GENERACIJE DANES (2.) ....... Za resnico o ubitem študentu Grozdetu “Zgodba o mučenju Lojzeta Grozdeta je ena sama laž,” je dejal B. Š., ki gaje lastnoročno položil v krsto Republika Slovenija Občina Novo mesto Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Novo mesto objavlja na podlagi 88. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih Ur. I. št. 17/86 in Ur. I. RS št. 9/90 in 14/90) SKLEP o javni razgrnitvi idejne zasnove komasacijskega območja Radulja v delu k.o. Stara vas, k.o. Mr-šeča vas in k.o. Dobrava. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Novo mesto sta na seji dne 5.12.1989 sprejela Odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Radulja v delu k.o. Stara vas, k.o. Mršeča vas in k.o. Dobrava. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja Radulja bo javno razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti v Škocjanu in v Gasilskem domu v Dobravi. Iz idejne zasnove so razvidni naslednji podatki: — meja komasacijskega območja, — njivski in travnati svet ter gozdne površine, — poti, — melioracijski jarki, s prikazom na karti PKN M ■ stanja. 1 :5000 sedanjega posestnega Idejna zasnova bo razgrnjena 18. dni po objavi tega sklepa. Javna obravnava razgrnjene idejne zasnove bo v petek, 25. februarja 1994 ob 10. uri v Gasilskem domu Dobrava, ob 16. uri v prostorih Krajevne skupnosti Škocjan IV. Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Novo mesto poziva vse zainteresirane, da v roku razgrnitve svoje pripombe in predloge vpišejo v knjigo pripomb, ki bo v Gasilskem domu Dobrava, v prostorih Krajevne skupnosti Škocjan. Poleg navedenega bo izvod idejne zasnove razgrnjen tudi v prostorih Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo občine Novo mesto, Novi trg št. 6, kjer boste tudi lahko v knjigo pripomb vpisali svoje pripombe in predloge. Vse kaže, da sedaj podobno misli tudi avtor, saj je v reviji Rast, št. 7-8, v decembru 1993 na str. 515 objavil v zvezi s tem člankom Izjavo, v kateri piše: “... govorilo se je..., zdaj se je dognalo. Osumljeni, na katerega sem namigoval pri Lojzetovi smrti, ni bil. Zato se že mrtvemu opravičujem, kajti krivice ne bi rad delal ne živemu ne mrtvemu...”, toda avtor še vedno , tudi v tejjzjavi trdi: “... Lojze Grozde je bil zverinsko umoijen 1.1.1943 na Mirni... Bil je bolj dosleden in je pogumno izpovedoval svojo vero, kar je povzročilo njegovo strahotno smrt, da je bil živ razrezan...” Mogoče bo avtor objavil še kakšno “izjavo” kot demanti teh trditev, saj na Mirni nekateri prav njega navajajo kot vir vesti o Grozdetovem mučenju, češ da je on o tem govoril. Ne moremo mimo vprašanja, od kod vse je Strle dobil informacije za oblikovanje svoje hipotetične verzije o Grozdetovem mučenju, saj upora- zapis naj bi videli Grozdetovo truplo, in na “dodatno poročilo”, v katerem pa se govori o hudih poškodbah, ki jih očividci niso opazili in zapisali v zapisnik. Torej ie on oblikoval verzijo takrat na podlagi obvestil, ki so prispela z Mirne in Šentruperta. In ta hipotetična verzija ni bila z avtorjeve strani nič spremenjena od prvega opisa do sedaj. Dr. Taras Kermauner po 47 letih dopolni “skopo opisan” Strletov opis o mučenju Lojzeta Grozdeta Vsebinsko bistveno dopolnitev Str-letove verzije je do sedaj dal edino v 32 strani dolgi “spremni besedi”, objavljeni v izdaji Strletove knjige 1991. leta, dr. Taras Kermauner pod naslovom “Lojze Grozde - vzornik tudi današnjim Slovencem”. Avtorje to priložnost izkoristil delno tudi za osebno izpoved o svoji preteklosti. Zanj je zločin vse, kar je v zvezi s socializmom. Seveda ne vem, če ima tudi obdobje svojega življenja, ko ni bil nasprotnik socializma, in svojo tedanjo dejavnost za zločinsko. Naj si potem kar sam sodi po svojih sedanjih merilih. Ko sem vse to bral, sem se nehote spomnil, kako jsodobno je bilo z D. P.-A., za katerega se je govorilo o številnih grobovih na njegovi partizanski poti, toda da v teh grobovih ni niti enega Italijana, belogardista ali Nemca, ampak partizani, katerim je kot ekstremist m fanatik on sodil. Nazadnje pa je tudi sam končal kot skesanec lastnega fanatizma in celo postal zgled nekaterim “oporečnikom” v osemdesetih letih. Dr. Kermaunerje članek napisal s stališča svojega sedanjega filozofske- dec Kristusa kralja”. Torej je imel v rokah prvo izdajo iz leta 1944. Tako se loteva analize “Grozdetove svet-niškosti”. Njegove ugotovitve so naslednje: “Grozde simbolizira vse mučeništvo, ki so ga prestali krščanski in katoliški Slovenci med vojno in po njej zaradi svoje pripadnosti veri... Morali bi vr- (življenjepis svetnikov) in pogloi .----u------' : Grozde ljeno biografijo “Lojze < le - mla- niti njegovo osebnost v slovensko zavest - ob herojih, ki so bili toliko let edini zgledi... Danes nam je potreben prav človek kot Grozde - mučenik in svetnik. Grozde spada med največje mlade Slovence... Prof. Tomc je mladcem Kristusa kralja, katerih član je bil Grozde, odsvetoval, če ne celo prepovedal nošenje orožja, se pa te voditeljeve prepovedi niso vsi držali... Mučenje, ki ga doživi Grozde, je pošastno. Strle ga opiše skojx>... Grozde je bil po eni strani konkreten odsev razmer - oster borec zoper komunizem... Grozde rešuje duše pred pogubljenjem. Je v vlogi rešitelja... Bog je neskončno usmiljen, obljubil je človekovo odrešenje, ne pa obljubo, da mu bo v vsaki akciji, pa naj bo še tako pravilna, tudi pomagal... Grozde je bil mučen in ubit, tudi njemu ni Bog pomagal rešiti telesa... Grozdetova mučeniška smrt je bila predpodoba mučeniške smrti domo-brancev maja-junija 1945... Grozde je bil tedaj na preizkušnji, ko so ga začeli sadisti in podivjani lumpenprole-tarci v imenu revolucije mučiti - mučiti na vse načine... Kako bi se mogel vdajati kakršnemukoli užitku, če pa gaje čakala njvečja naloga, biti zvest Bogu tudi v trenutkih najstrašnejše preizkušnje, ko mu rablji režejo jezik in iztiskajo oči, sekajo roke... Umor Grozdeta je tako simboličen... S sekanjem udov so skušali praktični materialisti Grozdeta razstaviti na telesne dele, na fizikalno-kemične spojine. Tudi s pesmimi je ustvarjal lik Slovencev, posebno mladih, ki se ne bo predajal desperatnosti in mehkuznosti - samoopoju, na katerem so temeljili Gruden, Vodušek in Župančič... Ampak bo zdrav rod, ki bo pričal za Boga.” Citiral sem predvsem tiste formulacije, ki povsem jasno pokažejo cilj te nlozofsko-anatomske analize, Slovencem je danes potreben nov zgled, in to zgled mučenika in svetnika, borca zoper komunizem. In Grozde bi lahko igral glavno vlogo v tem teatru. To, kar je Strle “opisal skopo”, je pač treba dodati. In ker se je, tako kaže, dr. Kermaunerju zdelo, da v verziji opisa mučenja, ki ga je podal dr. Strle, ni dovolj teh elementov, je seveda dodal on, in to 47 let po dogodku, še “sekanje udov, razstavljanje Grozdeta na telesne dele, na fizikalno-kemične spojine...”. Dih mi je zastajal, ko sem bral ta “poglobljena spoznanja” akademika, ki je ponudil vzorec montaže, kako po njegovem prepričanju lahko kdo postane danes mučenik in svetnik. Predvsem zato, ker, kot pravi, “nam je sedaj potreben zgled mučenika-svetnika.” Nekoga bodo pač za to morali vzeti, koga, kije primeren, in če ni bil dovolj mučen, bodo dodali nove oblike mučenja. Ponovno in ponovno sem se vračal k vprašanju, ali je mogoče, da v današnjem času dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, doktor znanosti, dramaturg, pisatelj, kritik, filozof, pisec mnogih študij, napiše in objavi tako satansko lažno obtožbo partizanskih borcev. Verjetno je bil prepričan, da ni nikogar več, ki bi ga danes poskušal demantirati. Resje, on ni mogel vedeti, verjet-no pa tudi ni domneval, da na Mirni še živi mož, ki je s svojim sotovarišem lastnoročno prijel za roke in noge Grozdetovo truplo, ko sta ga položila v krsto na kraju, kjer so Grozdeta našli. In oba sta videla, da Grozdetove roke in noge niso bile ločene od telesa. Pa tudi drugi prisotni tega niso v ekstazi halucinacije. Pri tem je pozabil, da je mogoč tudi postopek, ki ne bo v prid njegovi satanski lazi; lahko se opravi izkop in sodna patologija ugotovi, kako je bilo z udi. Človek, ki to bere in je bil tudi sodobnik vseh teh dogodkov, se vpraša; čemu vse to, komu je to potrebno? Grozde je mlad izgubil življenje, eden od mnogih po Številu tako majhn-------- roda, a vsak nam je potreben, ana- tem času se je to dogajalo vsak dan. V antifašističnem odporu je izgubilo svoje življenje 46.0(M) Slovencev, od . Eden od njih, je bil bolj pogumen, se mu je povsem približal in mu snel z mrtve roke uro in jo potem nosil več let. In ni opazil ne on in ne kdo drug, da bi bila roka, s katere je odpel uro, odsekana. Vse kaže, da je dr. Kermauner površno bral besedilo dr. Strleta in daje spregledal, da Strle navaja zapisnik o stanju Grozdetovega telesa, napravljen ob pogrebu, podpisalo pa ga je deset prisotnih. Ali je mogoče, da nihče od njih, čeprav so bili laiki, ne bi bil opazil, da so bile roke in noge Grozdetu odsekane, in da tega nebi bili zapisali, če pa so zapisane celo male poškodbe na prstih rok in nog? Doktor Kermauner seje tako poglobil v analizo “Grozdetove svetniš-kosti”, da je to pisal kot človek, ki je tega samo 16.000 s puško v roki, vsi drugi pa kot talci v zaporih in taboriščih. Po objavljenih podatkih je žrtev iz vrst kolaboracije tudi okrog 10.000, kar je prav tako del nacionalne tragedije, ki seje zgodila zaradi zgodovinske zablode, da je tudi kolaboracija dovoljena, če tako reče predstavnik Cerkve. LADO KOCIJAN, borec Gubčeve brigade, izredni univerzitetni profesor in generalmajor v pokoju (Nadaljevale prihodnjič.) ^ M MfrvcLrjJJtncr 'bofhr^Mlja/ tujo/ RAZSTAVA KARTIC IN VŽIGALIC V počastitev kulturnega praznika smo na naši šoli pripravili razstavo slikarja in zanimivega zbiralca Draga Nahtigala iz Trebnjega. Avtorje povedal, da njegova zbirka nastaja že trideset let in obsega okrog 10 tisoč kartic in razglednic. Za zbiranje ga je navdušila mama, ki mu je dala prvih 100 kartic, nato jih je dobil še toliko od tete. Kasneje je zbirko skrbno dopolnjeval tudi s karticami iz drugih držav, največ iz Švice. Najstarejša in najljubša mu je razglednica Mokronoga iz leta 1895 ter zadnja zbirka kartic o računalnikih iz Amerike. Zdi se mu, da so bile kartice, natisnjene do druge svetovne vojne, izvirnejše kot danes. Po formatu so raznih oblik, dimenzij in tudi tematsko so zelo različne. Najštevilnejše so razglednice krajev. Drago Nahtigal se povezuje tudi s filatelisti, zlasti novomeškim filatelističnim društvom, ki ima vsako leto razstavo na Otočcu. Pri vrednotenju kartic se upošteva žig, ohranjenost znamke in datum. Najdražje so tiste iz začetka 19. stoletja. G. Drago pa zbira tudi vžiga-lične škatlice. KARLA, SONJA, ALENKA in SUZANA OŠ Trebnje RADA BI DELILA Z VAMI Vsak dan poslušamo po radiu in gledamo po televiziji, kakšne grozote se dogajajo po svetu. V Afriki umirajo otroci od lakote in bolezni. Grozno jih je gledati po televiziji, kako so izčrpani, rudi v Bosni trpijo otroci zaradi vojne. Lačni in premraženi se skrivajo po zakloniščih, da jih nc bi dobil sovražnik. V Sloveniji je veliko ustanov, kjer zbirajo hrano in obleko za lačne. Tudi dobrodelnih prireditev je veliko in ves denar je namenjen za lačne in bolne. Tudi jaz sem veliko razmišljala o tem. Hudo mi je, ko gledam pet televiziji svoje vrstnike, kako se borijo za življenje. Zakaj je toliko gorja na svetu? Kaj ne bi bilo lepo, ko bi se vsi imeli radi in si pomagali? Kako rada bi delila svoje dobrote s trpečimi, da bi se vsaj včasih razveselili. Ponudila bi jim vsaj delček svoje sreče. Kako krut je ta svet, da pusti trpeli toliko nedolžnih ljudi! Sedaj, ko so bili najlepši prazniki, ko sem dobila darila, bi jih razdelila ubogim otrokom. 1’udi oni so včasih sprejemali darila, danes pa nimajo niti koščka kruha vsak dan. Kadar imam vsega dovolj, pomislim na tiste, ki trpijo. Rada bi videla, da bi bili bliže meni in bi jih lahko povabila k sebi. Ponudila bi jim vse, kar bi želeli, in bila srečna z njimi. Lepo bi bilo, da bi ljudje večkrat pomislili na uboge, nc pa samo hrepeneli po bogastvu. Birmanska skupina VAL MLADI GLASBENIKI V DOMU STAREJŠIH ČRNOMELJ - Tukajšnji dom starejših občanov je luui letos ob kulturnem prazniku pripravil proslavo za svoje oskrbovance. Prisrčen koncert so jim pripravili harmonikarski septet, mladinska godba in tamburaški orkester glasbene šole Črnomelj. Oskrbovanci so mlade glasbenike, ki so v domu že tradicionalni gosti, toplo sprejeli. O AIDSU IN ŠE ČEM Zdravje je vrednota, ki jo je potrebno ohranjati. Da bi to zmogli in znali tudi mi, smo imeli naravoslovni dan o zdravju. 8. razred je obravnaval bolezni aids in rak. Najprej smo si ogledali film o tem, kako reagira naše telo, če pride vanj virus HIV. Potem je vsak poročal o prebranem gradivu, ki ga je predelal doma. Po malici je prišla višja medicinska sestra in nam zavrtela še en film, ki je prikazoval izpoved dekleta, okuženega z aidsom. Kasneje smo ji postavljali vprašanja. Izdelali smo tudi plakate. V skupnem deluje vsak razred predstavil svojo temo, ki jo je temeljito obdelal. Policista sta nam predstavila problem alkoholizma in drog v občini in v Sloveniji. Ta dan smo izvedeli veliko koristnega in upam, da bomo znali vsaj del tega v življenju koristno uporabiti. ANI KOPRIVC 8.b, novin. krožek OŠ Artiče KAKO SO ŽIVELI NEKOČ Učenci 3. a smo štirinajst dni raziskovali, kako so živeli ljudje nekoč. Spraševali smo starejše ljudi, brali knjige, iskali zanimive predmete. Prav ti so nam največ povedali o življenju ljudi nekoč. Naredili smo razstavo na kateri smo razstavili: statve, kolovrat, likalnik, svečnike, glinasto posodo in 170 let staro knjigo. Razstavo so si ogledali otroci od 1. do 6. razreda, mi pa smo jim razložili, kar jih je zanimalo. JASMINA BLAŽON 3. a, OŠ Škocjan KVIZ O VALVAZORJU V četrtek, 3. februarja, smo ob 300-letnici smrti J. V. Valvazorja pripravili kviz o njegovem življenju in delu. Sodelovali so učenci od 5. do 8. razreda. Dokazali so, da poznajo življenje in delo našega prvega slovenskega enciklopedista, avtorja dela Slava vojvodine Kranjske. Zmagali so učenci 5. b, drugi so bili iz 7. b, tretji pa iz 8. b. Za nagrade so poskrbeli naši darovalci: Slovenska knjiga Ljubljana, Mladinska knjiga - Pedenjped Ljubljana, Silveco Grosuplje, Velga Veliki Gaber, Beti Mirna Peč, Tovarna zdravil Krka Novo mesto, Kmetijska zadruga Krka Mirna Peč, Agencija za šport Novo mesto in Mercator Mirna Peč. Literarni krožek OŠ Mirna Peč OBISKALA STA NAS IVO BAN IN IZTOK VALIČ 26. januarja sta prišla v Črnomelj igralca Ivo Ban in Iztok Valič. Zaigrala sta nam del igre Mož moje žene in skupaj z režiserjem prikazala, kaj je vse potrebno narediti, preden si jo lahko ogledamo na odru. Pred predstavo se morajo igralci veliko učiti, vajo imajo dvakrat na dan. Delajo pozno v noč, kar pomeni, daje igralski poklic težak. ANDREJA DOLTAR novin. krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj ZA KULTURNI DAN V petek, 4. febntarja, smo na naši šoli proslavili kulturni dan. Najprej smo ustvarjali v kulturnih delavnicah. Poglabljali smo se v življenje in delo nekaterih najpomembnejših slovenskih pesnikov. Osrednja prireditev je potekala v znamenju predstavitve otroške pesniške zbirke g. Ivana Perhaja Igre s soncem, ki je bil več let naš ravnatelj. Na proslavi so poleg naših učencev, pesnika, ilustratorja g. Goloba sodelovali tudi tamburaši OŠ Stopiče pod vodstvom g. Ladislava Brulca. JANJA GAZVODA OŠ Brusnice USPEH KOČEVSKE KNJIŽNICE KOČEVJE - V minulem letu je imelii knjižnica v tem kraju 3.397 bralcev, ki so si izposodili prek 130.000 enot knjižničnega gradiva. Razveseljivo je, da sije mladina izposodila prek 60 tisoč enot. V tej ustanovi, ki je priljubljeno zbirališče ljubiteljev dobre knjige, niso pozabili na najmlajše. Tem so priredili precejšnje število pravljičnih uric. V začetku šolskega leta so predstavili knjižnico za učence nižjih razredov, vsak mesec so otroci reševali uganko meseca in organizirali reševanje mednarodnega knjižnega kviza “Knjige gradijo mos- NAJMLAJŠl ZA PRAZNIK - Ob slovenskem kulturnem prazniku so osnovna šola Dvor, mala šola, vrtec, glasbena šola Trubadur pod vodstvom Davida Mrvarja, glasbena šola Francija,M ožeta z Dvora pripravili proslavo. Dodati velja, da je kulturni dogodek v polni dvorani lepa spodbuda za nadaljnje kulturno ustvarjanje, saj dvorana večji del leta sameva. (Foto: S. Mirtič) TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 24. D. SLOVENIJA 1 8.15-0.40 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 TEDENSKI IZBOR 9.00 RISANKA 9.10 Z VRHA, 3. epizoda 9.35 LASS1E POPOTNIK, amer. film 11.10 Z VRHA, 4. epizoda 11.35 TEDENSKI IZBOR 11.35 SLOVENSKI UUDSK1 PLESI 12.05 ANALITIČNA MEHANIKA, 46/52 12.35 ZELENA URA 13.00 POROČILA 15.30 TEDENSKI IZBOR 15.30 SVET POROČA 16.05 OSMI DAN 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.1.0 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 20.25 ŽARIŠČE 20.50 ČETRTEK NA LEDU 21.50 TEDNIK 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 SOVA 23.05 HIŠA NAPRODAJ, amer. naniz., 20/21 23.30 SLED ZLOČINA: JARABO, španska naniz., 8/13 SLOVENIJA 2 8.45 -0.30 Teletekst 9.05 Zimske olimpijske igre: veleslalom (ž), 1. tek; nordijska kombinacija; tek 30 km (ž); veleslalom (ž), 2. tek; tek 30 km (ž) -15.05 Kinoteka - James Cagney: O tem je vredno peti (amer. film, ČB) - 16.35 Šova (ponovitev): Burleske Charlicja Chaplina -17.00 Žimske olimpijske igre: posnetki -18.45 Že veste? -19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -19.30 Dnevnik 2, vreme - 20.05 Alternativni viri (angl. poljudnoznan. serija, 3/6) - 20.30 Iskanje mrtvih (angl. dok. nadalj., 1/3) - 21.30 Povečava: Erich von Strohcim - Človek, ki ste ga z užitkom sovražili (dok. film) - 0.10 Poslovna borza A KANAL 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 Macncil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 BMX TV -10.45 Videosrcda (ponovitev) -11.20 Luč svetlobe (ponovitev 108. dela amer. nadalj.) -12.20 Spot tedna -14.30 Borza dela -15.50 A shop -16.00 BMX TV -16.45 Ustava (10. del dok. serije) -17.45 Luč svetlobe (109. del amer. nadalj.) - 18.30 Rock starine (ponovitev 54. oddaje) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.15 Smrtonosni panter (erotična srhljivka) - 21.55 Rock starine (55. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.45 A shop - 22.55 Spot tedna - 23.40 CMT - 0.30 Borza dela PETEK, 25. H. SLOVENIJA I 8.15 -2.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 11.50 TEDENSKI IZBOR 11.50 ČETRTEK NA LEDU 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR POVEČAVA 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 20.25 FORUM 20.45 RECITE Ml GOSPOD BROWN, avstralski film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA KO SE SRCA VNAMEJO, 12. epizoda amer. naniz. SLED ZLOČINA, španska naniz., 9/11 ISKANJE OGNJA, kanadski film SLOVENIJA * 7.45 -0.45 Teletekst 8.00 Video strani - 8.05 Pričevanja o zvestobi - Slovenci v Argentini: Dom na tujem (8. oddaja) - 9.05 Zimske olimpijske igre: slalom (m), kombinacija, 1. tek; biatlon (ž); skoki 90 m; slalom (m), kombinacija, 2. tek; biatlon (ž), posnetek; slalom (m), kombinacija, posnetek; skoki 90 m, posnetek -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme - 20.05 Alternativni viri (angl. poljudnoznan. serija, 4/6) - 20.30 Zimske olimpijske igre: hokej, polfinale; umetnostno drsanje, ženske A KANAL 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 Macncil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 BMX TV -10.45 Magnetoskop (ponovitev) -11.20 Luč svetlobe (ponovitev 109. dela amer, nadalj.) - 12.10 A shop -12.20 Spot ledna -14.30 Borza dela -15.10 A shop -15.20 BMX TV -16.05 Smrtonosni panter (ponovitev-filma) -17.45 Luč svetlobe (110. del amer. nadalj.) -18.30 Kandidat (dok, film DW) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Video-petek (glasbena oddaja) - 20.15 Teden na borzi - 20.25 Policijska zgodba (amer. film) - 22.00 Poročila • 22.15 Pestrost in dolgčas (dok. film DW) - 22.45 A shop - 22.55 Policijska zgodba 2 (amer. film) - 0.30 Spot tedna - 0.35 Erotični film - 2.00 Borza dela SOBOTA, 26. H. SLOVENIJA 1 7.15- 2.00 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.55 TEDENSKI IZBOR: 7.55 RADOVEDNI TAČEK 8.10 MLADI VIRTUOZI 8.25 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka. 9.26 8.50 KAM PA KAM, lutkovna igrica 9.20 ŽABICA REGICA, glasbena pravljica 9.40 TOK TOK 10.30 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.20 DOGODIVŠČINE ROBINA HOODA, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 15.15 RECITE Ml GOSPOD BROWN, ponovitev avstral. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 6/11 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 20.25 UTRIP 20.45 ONA + ON 21.45 TV POPER 22.00 KORENINE SLOVENSKE LIPE: LEPA VIDA, 6. oddaja 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA: SLED ZLOČINA, španska naniz., 10/11 0.00 MRTVA FONTANA, franc, film SLOVENIJA 2 8.15- 3.45 Teletekst 8.30 Video strani - 8.40 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (12. epizoda amer. naniz.) - 9.05 Zimske olimpijske igre: slalom (ž), 1. tek - 10.20 6. tekma finala končnice DP v hokeju -12.00 Košarka NBA -12.55 Zimske olimpijske igre: slalom (ž), 2. tek; biatlon (m); umetnostno drsanje, revija; hokej, polfinale -18.50 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 13/24) - 19.30 Dnevnik - 20.05 Alternativni viri (angl. poljudnoznan. serija, 5/6) - 20.30 Zimske olimpijske igre: hokej za 3. mesto -23.35 San Remo 94 (posnetek finalnega večera) KANALA 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 CMT - 9.30 BMX TV -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Policijska zgodba 1. del (ponovitev filma) -12.40 A shop -14.30 Borza dela -15.40 Policijska zgodba 2. del (ponovitev filma) - 17.15 ITV -17.45 BMXTV • 18.30 Igre na kotalkah (amer. športna serija) -19.00 Ameriških 10 (glasbena oddaja) -19.30 Detektiv z Beverly Hillsa (ponovitev 4. dela amer. naniz.) - 20.00 Modna dežela - 20.30 Detektiv z Bcverly Hillsa (5. del amer. naniz.) - 21.00 Priporočilo (amer. film) - 22.55 CMT - 0.30 Borza dela NEDELJA, 27. D. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.35 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.35 OTROŠKI PROGRAM 8.35 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.25 POT V ŠOLO, ponov. holandske nadalj, 1/6 9.55 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 6/13 10.55 NAŠA PESEM ’93 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMIJA 12.30 VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan.serijc, 13/24 13.00 POROČILA 13.30 VROČINSKI VAL, amer. film 15.00 ISKANJE MRTVIH, ponovitev angl. dok. nadalj, 1/3 16.00 CALEBOVE HČERKE, kanadska nadalj, 9/10 17.00 DNEVNIK 1 17.10 ORLI PRAVICE, ponovitev amer. filma 19.00 RISANJCA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 SLAVA V 20. STOLETJU, angl. dok. serija, 8/8 22.25 DNEVNIK 3, VREME 22.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 23.20 SOVA V CIVILU, angl. naniz, 4/6 SLED ZLOČINA, španska naniz, 11/11 SLOVENIJA * 8.45 -0.20 Teletekst 9.00 Videostrani - 9.05 Zimske olimpijske igre (zaključek) - 21.25 Slovenski magazin - 22.00 Malo tukaj, malo tam (češki film) - KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Ris (risanke in spoti) - 8.40 BMX TV - 9.30 Dance session (ponovitev 20. oddaje) - 10.00 Priporočilo (ponovitev filma) - (1 45 Male živali - 12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.151 Jelena (glasbena oddaja) -13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) - 18.00 CMT -18.20 BMX TV -19.05 Tropska vročica III (ponovitev 2. dela amer. nadalj.) - 20.00 Tropska v ročica III (3. del amer. nadalj.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.55 Transilvanija 6 - 5000 (amer. film) - 23.35 CMT PONEDELJEK, 28. D. SLOVENIJA 1 8.15-0.25 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM 9.00 Z VRHA, 1. del angl. serije 9.25 ZIMSKE 01SAPPORO, amer. film 11.10 Z VRHA, 2. de! 11.35 MESEČEVA URA, angl. nadalj, 6/6 12.05 TEDENSKI IZBOR SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija 6/10 13.00 POROČILA 13.05 SLOVENSKI MAGAZIN, ponovitev 15.55 V1DEOMODA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.30 MEDNARODNA OBZORJA: NEZAPOSLENOST 21.10 OMIZJE 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA ŽENSKE IN MOŠKI 2, amer. naniz, 1/3 CH1NA BEACH, amer. naniz, 1/17 SLOVENIJA 2 15.15 - 23.55 Teletekst 15.30 Video strani -15.50 Tedenski izbor: Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo tedna; Nedeljskih 60; Obzorja duha -18.20 Sova (ponovitev); V avtobusu (17. epizoda angl. naniz.) -18.50 Avtomagazin -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Ruski prijatelj (finska drama) - 21.05 Studio City - 22.50 Večer jazza v Studiu 1: Greentovvn jazz band TOREK, 1. m. SLOVENIJA 1 8.15-0.20 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.50 POČITNIŠKI PROGRAM 8.50 CLARENCE - ŠKILASTI LEV, amer. film 10.15 Z VRHA, 3. del angl. serije 10.40 MURO IN UUBEZEN 11.00 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 6/13 12.00 RUSKI PRIJATELI, ponovitev finske drame 13.00 POROČILA 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM MLADI VIRTUOZI POT V ŠOLO, holandska naniz, 2/6 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER I i*gl a ta + ^ Noben moški me v življenju še ni pogledal tako debelo kot Aamodt, to je tisti Norvežan, ki nabira medalje v Lillehammerju. Vprašala sem ga, če se kdaj koncentrira s pomočjo glasbe, pa mi je rekel, da ima pred startom preveč dela; da bi mislil še na glasbo. Ampak vsi asi svetovne smučanje ne mislijo tako. Jure Košir recimo tik pred tekmo včasih malo prepeva. Upamo, da bomo v nedeljo tudi mi veselo prepevali, če bo Koširju šlo, tako kot si želimo. Pred nedavnim sem se pomešala med druščino največjih mojstrov belih strmin na svetu in jih spra- SE? Jt ipUiSjt ~ ŠKODA Volksvvagen Group Sevala, kaj jim pomeni glasba, ali sc koncentrirajo z njeno pomočjo in podobno. Klepeti z njimi so bili prav zanimivi. Prisluhnite jim lahko v soboto v oddaji Glasba je življenje. V nagradni igri Emone Merkurja pa je žreb nagrade razdelil tako, da je med tremi nagrajenci tudi Marija Mežan iz Straže. Tinček je prvič gledal z očetom hokejsko tekmo. Nekaj rasa je molčal, nato pa vprašal: Očka, ali hodijo igralci zato tako pogosto z igrišča, ker jih zaradi mraza tišči luiat? Simona 1120 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 PRIČEVANJA O ZVESTOBI - SLOVENCI V ARGENTINI: RAZPOTJA, 9. oddaja 21.40 OSMI DAN 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA RAZCEPLJENE KONICE, angl. naniz, 3/6 CHINA BEACH, amer. naniz, 2/17 SLOVENIJA 2 14.15 - 23.45 Teletekst 14.30 Video strani -15.00 Zgodbe iz školjke -15.50 Tedenski izbor: Sedma steza; Mednarodna obzorja; Ljudje in zemlja -17.20 Sova (ponovitev): Ženske in moški 2 (amer. naniz, 1/3); 17.50 China beacli(amer. naniz, 1/17) -18.40 iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo -19.10 Poslovna borza - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Doktor Fin-lay (škotska nadalj, 1/6) - 21.05 Pro ct contra - 22.05 Alternativni viri (zadnji del) - 22.35 Videošpon SREDA, 2. m. SLOVENIJA 1 8.15-0.20 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM MURO V ŽIVALSKEM VRTU ŽIVALI NASTOPAJO, amer. film TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija. 9/26 VIDEOŠPON 12.10 SUVA V 20. STOLETJU, angl. dok. serija, 8/8 13.00 POROČILA , 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 14.00 TEDENSKI IZBOR PRO ET CONTRA DOKTOR F1NUY, škotska nadalj, 1/6 15.50 MERIDIANI, TARČA ISTRSKE PRIPOVEDI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA ŽIVUENJE NA STRUNI, kitajski film 22.20 GUSBEN1 UTRINEK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA BURLESKE CHARL1EJA CHAPLINA, 14. epizoda CHINA BEACH, amer. naniz., 3/17 SLOVENIJA 2 13.45 - 23.25 Teletekst 14.00 Video strani -14.20 Tedenski izbor: Omizje; 15.35 Vidcomoda -16.20 Sova (ponovitev): Razcepljene konice (angl. naniz, 3/6); 16.35 China bcach (amer. naniz, 2/17) -17.25 Analitična mehanika (nemška izobraž. serija, 47/52) - 17.55 Športna sreda: hokej, 7. tekma - 20.25 Celje: kvalifikacije za EP v rokometu - 22.10 Svet poroča - 22.45 Evropski videoples DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 26. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živi: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Kristanova od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini maiket Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Senlpelru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17, ure: Dolenjka, Marke! • Dolenjske Toplice: od 7. do 17 ure: Mercator, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Maiket V nedeljo. 27. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do II. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg od 8. do 11, ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7 do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Bnn, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel " cd 8, do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8 do 12. ure' trgovina Čeka' v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini marke! Pri kostanju, Prečna od 8, do 12, ure: mini market Pero, Stopiče. od 8. dc 12. ure: Perko, market v Šenlpetru od 8, do 12. ure: Urška, Uršna sela N arava je poskrbela, da smo si prvi letošnji sejem na gospodarskem razstavišču Moda jesen zima 94/95 ogledovali v pravih zimskih oblačilih, in če smo 6000 kvadratnih metrov razstavnih površin prečesali po dolgem in počez, bomo vse, kar smo nosili in videli v trgovinah letos, spravili še za prihodnjo zimo. Tistih pravih modnih zakonitosti ni in še nekaj časa ne bo in človek dobi občutek, da modni šivi pokajo po dolgem in počez. Sicer pa inspiracije na belo barvo, od surove do krem, ip rjave tone v bogati lestvici, od oker, oranžne, rjaste, čokoladne, sivo rjave, rumeno rjave in hordo ter violet, od svetlo do temno lila -yse to seveda iz naravnih surovin volne, moherja, svile, velurja in čipke v enobarvnih, karo, ozkih črtah, drobnih vzorcih, veliko volne, večslojno oblačenje z obveznimi razporki, naborki, maksi dolžin, gojzerje, gležnarje - vse to sta nam oktobra pokazala Pariz in Frankfurt. Nasvet iz naše hiše: prisegajte na enostavnost, udobnost in klasičnost kot Stefane/, modne trende v barvnih odtenkih in fantazijskih detajlih določajte sami, "ovijte se v dolge linije pletenih oblek, kril, tunik, nadenite brezrokavnik, ogrnite šal in najbolj korajžne pokrijte kapo mehkih oblik ali zvonast klobuk iz žameta ali pliša. Nagrade Zlate Jane Tradicionalna Janina odličja - grafike Metke Kraševec so na sejmu jesen-zima 94/95 prejeli: Almira iz Radovljice za celotno kolekcijo, razstavljeno na razstavnem prostoru, Jutranjka iz Sevnice za celotno otroško kolekcijo in ProArs Vivendiza kolekcijo ženskih srajc. Zazrite se v modno prihodnost Vse, kar nosimo letos, bo prišlo prav tudi prihodnjo jesen in zimo Industrija otroške konfekcije Jutranjka iz Sevnice, dobitnica zlate Jane na letošnjem sejmu mode jesen - zima 94/95, je z oblačili za mlade in najmlajše blestela tudi tokrat. V novih materialih in udobnih krojih - obleka preko obleke, brezrokavniki, bluzice, jakne, hlače - ni kaj, zasluženo zlato. Labod - pojem kakovosti, mode in stila. Letos še posebej, saj praznuje svojo sedemdesetletnico. Na častitljivo obletnico je opozar- Dolenjski razstavljavci na letošnjem sejmu Inplet iz Sevnice se je solidno kot vedno predstavil s kolekcijo, v kateri zelo izstopajo modni melanži, predvsem štiribarvni melanž pliš. Pliš, viskozni kot bombažni, še vedno ostaja v trendu mode, saj je to zelo mehko pletivo, prijetno za nošenje in zelo enostavno za vzdrževanje. Mamice ga prav rade uporabljajo za oblačila svojih malčkov. Uporabna za več vrst izdelkov in oblačil pa so tudi druga pletiva iz In p le- tove proizvodnje, kot npr. in-terloock, suprema (bombažna in elastična), prevešeno pletivo za trenirke, pletivo za kopalke, legice in kolesarke ter til. V In pletu so zelo ponosni na svoje kupce, ki iz njihovih pletiv ustvarjajo prečudovite kreacije in le skupno sodelovanje daje pričakovane rezultate. Tudi kolekcija za pomlad in poletje v pestrem tisku, mornarskem dezenu, rožasta in še posebej lepa za otroke, je že skoraj nared. V Inpletu vas pričakujejo vsak dan od 7. do 15. ure, vsako sredo tudi do 19. ure. Njihova pletiva pa lahko kupite tudi v prodajalni Elatex v neposredni bližini podjetja, vsak dan od 9. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. jat tudi znak Laboda na sceni modne piste pa tudi kolekcija elegantnih kostimov, bluz in plaščev. Njihovo vodilo - zadovoljen kupec - se obnese in je tudi najlepše darilo ob njihovem jubileju. Novoteksova Tkanina se je predstavila s kolekcijo tkanin in pletenin, namenjenih za otroška, ženska in moška zgornja oblačila. Tkanine in pletenine so narejene iz mešanice poliestra in volne in 100-odst. volne, v različnih kvalitetah, modnih barvah in vzorcih, za vse stile, vse starosti in vse okuse. V Novoteksovi Tkanini se zavedajo, da modnosti kolekcije ni več mogoče oblikovati le z barvami, temveč s pravilno izbranimi, izdelanimi in obdelanimi tipi in strukturami tkanin. Beti - Delniška družba Beti, tekstilna industrija, je na sejmu poskrbela za enovit nastop, kot se spodobi za krovno podjetje štirih d.o.o.: Kopalke in perilo, Oblačila, Trikotažne tkanine in Preja. Razstavljena kolekcija tako iz otroškega kot ženskega programa, narejena po vseh modnih zapovedih, je očarala mnoge obiskovalce. Po promociji je trenutno najmočnejša d.o.o Kopalke in perilo z novo znamko perila Boa. Znanje in kakovost so lansko leto oplemenitili z novo blagovno znamko, ki že kaže, da jo je tržišče dobro sprejelo. Boa -naša druga koža je naprodaj na 15 mestih v Sloveniji, v Novem mestu jo je moč dobiti v trgovini Julija. MAJDA LUZAR mmm r r? : »JUTRANJKA — DOBITNICA ZLATE JANE NA LETOŠNJEM SEJMU MODE JESEN - ZIMA 94/95, lahkotno, modno, praktično -vedno v koraku z modo —Jutranjkino vodilo pri oblikovanju kolekcije«. m m e 11 i k a Kopalke in perilo d. o. o. Oblačila d. o. o. Trikotažne tkanine d. o. o. Preja d. o. o. Telefon: 0608/43-230, 43-107, 43-307 Telefax: 0608/43-258 — SARMES — PL/Š — FROTIR — INTERLOCK — SUPREMA OMV-ISTRA {'-• F* > ’'*M f: / £ •'•*.****• Big "BH iSir Maju*-3$ IfBilltlMf »%&«!§ f§lf 'š. OMV-ISTRA TUDI V BREŽICAH. PONUJAMO VEČ KOT PRIČAKUJETE! Zakaj? Ker smo mlado, prodorno podjetje z izkušnjami, ki so jih na nas prenesli ISTRABENZ in avstrijski OMV. Ker na naših servisih po Sloveniji ponujamo najsodobnejša, kakovostna goriva, ki ustrezajo zahtevnim evropskim standardom. Odslej boste te ponudbe deležni tudi v Brežicah. Kje? Na novem, najsodobnejšem bencinskem servisu v ulici Svobode na brežiški obvoznici. Na črpalki imamo najsodobnejšo avtomatsko pralnico, mini market z bogato ponudbo vseh vrst pijač, sladkih prigrizkov, kozmetičnih izdelkov in drugega. Osvežitev si lahko privoščite tudi v bifeju na črpalki. Kako? Črpalka je samopostrežna, opremljena z najsodobnejšimi črpalnimi stolpiči. Ob kateremkoli se boste ustavili, boste dobili primerno gorivo za vašega jeklenega prijatelja. Komu? Namenjena je vam, vašemu vozilu in sopotnikom. Zadovoljni boste, prepričajte se! £ a a. GROUP ISTRABENZ Oplemenitite svoj denar! "Tolarsko varčevanje je donosnejše od deviznega." Tako ugotavljajo finančni strokovnjaki. Strinjamo se. Vaše prihranke v slovenskih tolarjih ne bomo plemenitili zgolj po običajni obrestni meri. Hkrati Vas bomo nagradili še: • s stimulacijo na višino zneska in • premijskimi obrestmi. • Revalorizirali jih bomo sproti in jih tako obvarovali pred inflacijo. Lahko pa se odločite tudi za • depozit z devizno klavzulo. Če želite varčevati sproti, sta Vam na voljo dve privlačni možnosti: • premijsko in obročno varčevanje. m Dolenjska banka d.d. Novo mesto l X o o M GA — MA. d.o.o. NOVO MESTO Zagrebška 2 tel, —fax: 068/321-071 321-106 vabi k sodelovanju več dipl. gradbenih inženirjev oz. gradbenih inženirjev in več ekonomskih tehnikov, ki jih zanima razgibano, zanimivo in kreativno delo. Prijave pošljite na zgornji naslov v 15 dneh po objavi. ZAHVALA Po težki bolezni je v 67. letu starosti dotrpe-lo plemenito srce ljube žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete ANE SIMONIČ iz Drašič 21 pri Metliki Iskrena hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in pokojno pospremili na zadnji poti k Trem faram. Posebna hvala sosedom, župnikoma g. Albinu in g. Jerneju za lepo opravljen obred, oktetu VITIS in cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi, osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, osebju Zdravstvenega doma Metlika, sodelavcem Tilie, Beti in Kolpe. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, ljubi mož, od nikoder ni. Niti zbogom nisi rekel a v srcu večno boš ostal. Po težki bolezni nas je v 45. letu zapustil dragi mož, očim, brat in stric IVAN ŽLOGAR niti roke mi podal, smrt te vzela je prerano, iz Bušinje vasi 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so mi v težkih trenutkih pomagali. Posebna hvala ko-lektivu CP Novo mesto,TOZD Črnomelj, GD Suhor, obema govornikoma, sosedom Savoren, Stefanič, Govednik, Žlogar in druži-ni Staniša za neizmerno pomoč, ORL kliniki Ljubljana ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Marija s sinom Jožetom in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 82. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil dragi oče, mož, brat, stari oče in stric FRANC MALERIČ iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in drugo pomoč. Posebna zahvala govornikoma Slavku Grahku in Janku Banovcu za besede ob slovesu. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast JOŽE SEČEN iz Rožnega Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, spremstvo na njegovi zadnji poti ter za cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi pevcem, godbenikom, govorniku in g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi Rožno, Brestanica, Vrhnika, 12. februarja 1994 ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš mož, oče, stari oče, brat, tast in stric ANTON SMOLIČ st. iz Zagorice 14 pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, pomoč in spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi zahvala V 88. l„£Vu starosti nas je za vedno zapustila Iiaša draga mama, stara mama, prababica, teta in botra NEŽA KORASA iz Gabrja Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter pokojnico pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem Novo-teksa, Konfekcije, govornici za besede slovesa, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ANE V/ V ZUZINJAK po domače Agničeve Ančke S Tanče Gore 11 se iskreno Zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ° - Vtrani. Posebno se zahvaljujemo govornici Darinki Kobetič, pevkam iz Otovca, g. župniku Jožetu Rusu za jepo opravljen obred, g. Hitiju za organizacijo pogreba, osebju ZD Črnomelj za skrb ob njeni bolezni, Rudniku Kanižarica in Novoteksu iz Vinice. Vsem še enkrat hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Peter, sin Stane in hči Danica z družinama ter ostalo sorodstvo # ZAHVALA V 83. letu starosti je za vedno odšel od nas dragi mož, oče, tast in stari oče FRANC KUZMA iz Velike Lahinje pri Črnomlju ZAHVALA V 52. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata STANE SIMC Pangrč Grm 7 Iskrena hvala sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za pomoč, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Splošni bolnici Novo mesto, Labodu Novo mesto, Domu starejših občanov, učencem in profesorjem Gimnazije Novo mesto, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter govorniku za plemenite besede pri odprtem grobu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 58. letu starosti nas je po dolgotrajni in hudi bolezni zapustil naš dragi brat in stric FRANC ERLAH z Vel. Cerovca 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, vaškim fantom in sorodnikom za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi govorniku za besede slovesa in g. župniku za obred. Žalujoči: njegovi najbližji ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta ALOJZIJA DRENIK Z bolečino v srcu in praznino v našem domu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, darovali lepo cvetje, sveče, izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali. Hvala zdravnikom in sestri Zvonki za pomoč in nego, sosedu Dušanu za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za molitev in opravljen obred. Toplo se zahvaljujemo Stanku Cerarju za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Enaka hvala vsem, ki ste se 9. februarja z nami poslovili od očeta. Žalujoči: žena Francka, sinovi Jože, Vinko in Ciril z družinami ter brat Jože in sestra Katka ZAHVALA Strti od bolečine, ker nam je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine dragega sina, brata, vnuka in nečaka FRANCIJA BOBNIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin z izrečenim sožaljem, z nami sočustvovali, prekrili grob s cvetjem, podarili številne sveče in pokojnega pospremili k večnemu počitku. Še posebej pa se zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz Metalne Senovo za organizacijo pogreba, pevcem, godbenikom, govornikoma in g. kaplanu. Še enkrat vsem in vsakomur najlepša hvala! Vsi njegovi Brestanica, 8. februarja 1994 ZAHVALA Zaman je bil tvoj kruti svet, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, nesreča je bila močnejša od življenja! Kruta usoda nam je v 39. letu starosti iztrgala iz naše sredine tebe, dragi sin, brat in stric JOŽE STARIČ roj. Gazvoda iz Jablana 25 pri Mimi Peči Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g, Udovču za plemenite besede ter sodelavcem GIP Pionir MKO. Žalostni smo, ker smo te zgubili, vendar ponosni, da smo te imeli. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi iz Radne vasi 10 pri Trebelnem Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala govorniku za ganljive besede pri odprtem grobu, Trimu Trebnje, Adrii Caravan, d.d., sodelavcem iz Novega mesta, zdravstvenemu osebju oddelka za intenzivno nego ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, ata, sestre in brata z družinami ter ostalo sorodstvo V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI PRODAM (I KOLEDAH - KINO - SLUŽBO IŠtF^StUŽfiODOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -- KUPIM - POSEST -ZENITNE PONUDBE — RAZNIH OBVESTILA —Pl PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 24. februarja - Svetomir Petek, 25. februarja - Sergij Sobota, 26. februarja - Andrej Nedelja, 27. februarja - Gabrijel Ponedeljek, 28. februarja - Roman Torek, 1. marca - Albin Sreda, 2. marca - Neža LUNINE MENE 2o. februarja ob 2.15 - ščip BREŽICE: 24. in 25.2. (ob 18. uri) ter 26. in 27.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Pri Addamsovih 2.24. in 25.2. (ob 20. uri) ameriška komedija Neskončen dan. 1. in 2.3. (ob 20. uri) ameriška komedija Denis pokora. ČRNOMELJ: 25. in 27.2. (ob 20. uri) ter 26.2. (ob 18. in 20. uri) glasbeni film Tina - kaj ima ljubezen s tem. 27.2. (ob 18.15) in 28.2. (ob 12. uri) ameriška družinska komedija Denis pokora. 2.3. (ob 12. uri) ameriški kriminalni film Popoln svet. KRŠKO: 24.2. (ob 18. uri) zgodovinski pustolovski film Trije mušketirji. 25. in 27.2. zgodovinski spektakel Orlando. METLIKA: 24.2. (ob 20. uri) in 25.2. (ob 16. uri) glasbeni film Tina -kaj ima ljubezen s tem. 25. in 27.2. (ob 20. uri) ameriški film Tatovi teles. 28.2. (ob 16. uri) ameriška družinska komedija Denis pokora. 1.3. (ob 16. uri) ameriški kriminalni film PopOi.7 svet. NOVO MEŠTO: Od 24. do 27.2. (ob 16. uri) ameriška komedija Denis - pokora. Od 24. do 28.2. ter .--.3- (ob 18. in 20. uri) ameriška drama Popolni svet. kmetijski stroji TRAKTOR URSUS C335, 1200 delovnih ur, ohranjen, prodam. Franc Turk, Koroška vas I, Novo mesto. 1541 KOMBAJN COZMOS CLAS, širina kose 2,20 m, samonakladalko (20 m3) in rovokopač MF 50 B, letnik 1980, prodam. ® 50-110. 1548 NERABLJEN STROJ za pripravo silaže (drobilec rastlinskih odpadkov Silovit prodamo. * (068)64-333. 1551 STAREJŠO KOSILNICO, kompletno obnovljeno, prodam. Kupim motor za ARO 2430. ® (061)787-318. 1552 ZETOR 5211, 1700 delovnih ur, brezhiben, odlično ohranjen, ugodno prodam. Ivan Rud-man, Dolenje Skopice 33, 68262 Krška vas pri Brežicah. 1563 ENOBRAZDNI PLUG (14 col) in nož za silažo prodam. Janez Kolenc, Rumanja vas 11, Straža,® 85^56. 1578 PRODAM RABLJENE TCM in desta 1,5 t, 2 t in 2,5 t, avtoprikolico Westfalia (1500 kg), kioer prikolico, motokultivatorje, puhal-nik Tajfun, traktor IMT 549. Hitra dobava traktorjev Zetor, Univcrzal, Fiat, Deutz, Same ® (064)622-575. 1584 m Dolenjska banka d.d. Novo mesto Obrestne mere za nove oblike dolgoročnega varčevanja 1. Obročno varčevanje — doba varčevanja: najmanj 12 mesecev — minimalni znesek posameznega pologa: 7.500 SIT — obrestna mera: R + 10% 2. Premijsko varčevanje — minimalni znesek posameznega pologa: 4.000 SIT Doba varčevanja Revalori- zacija Realna obr.mera (r) Premija (% od r) Skupna realna obr. mera — 24 mesecev R 12% — 12% — 36 mesecev R 12% 5% 12,60% — 48 mesecev R 12% 10% 13,20% — 60 mesecev R 12% 15% 13,80% 3. Tolarski depozit s premijo — doba varčevanja: 12 mesecev Znesek depozita (SIT) Revalo- rizacija Realna obr. mera (r) Premija (% od r) Stimulacija Skupna realna (% od r) obr. mera nad 80.000 R 11% 4% 11% 12,65% nad 110.000 R 11% 4% 12% 12,76% nad 150.000 R 11% 4% 13% 12,87% nad 220.000 R 11% 4% 14% 12,98% 4. Tolarski depozit v valutno klavzulo — doba varčevanja: 12 mesecev Znesek depozita (SIT) Mealna obr. mera (r) Stimulacija Skupna realna (% od r) obr. mera nad 80.000 11% 11% 12,21% nad 110.000 11% 12% 12,32% nad 150.000 11% 13% 12,43% nad 220.000 11% 14% 12,54% Banka vodi depozit v nemških markah po srednjem tečaju Banke Slovenije. USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drage Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 100 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 1.300 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.600 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.:52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax .22-898. Nenaročenih rokopisov in fotograf// ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZELO UGODNE CENE trosilcev 2,5 - 41, kiper prikolic 3t, 4,5t, nakladalk Durante 12 m3, SIP 17 m3, 20 m3, 19/9 in 25/9 m3, cistern Creina in Durante s topom, puhalnikov Tajfun, trosilcev Vicon in gozd. vitle 3,4,5 in 6t. «(064)622-311. 1585 TRAKTOR IMT 560 prodam ali menjam za lažjega (Štore, Deutz), in kosilnico prodam. «76-120. 1592 MLATILNICO s popolnim čiščenjem, malo rabljeno, prodam za 900 DEM.«(068)43-862. 1597 MLATILNICO s popolnim čiščenjem prodam. Alojz Murn, Veliki Orehek 28, Novo mesto. 1598 IMT KOSO, dvojni rez, cirkular in tračno žago z motorjem prodam. « 76-171. 1627 NAKLADALKO MENGELE prodam. Kastelec, Dol. Težka voda 23, Novo mesto. 1628 TRAKTOR TV 818, prevoženih 100 ur, z obračalnim plugom prodam . Ivanka Lipar, Globoko 64 a, Globoko. 1643 POCENI PRODAM malo rabljen moto-kultivator Honda 600 Y z nekaj priključki, frezo, plug. « (068)78-422. 1652 VENTILATOR za seno, mlin za žito na kamne, plin kladiva in komate, 22 col, pro-is,m. ® 78-029. 1709 SKOh.S1 NOVO vrtno motorno kosilnico Alko poceni piu33m- ® (068)73-106. 1710 ŽITNI KOMBAJN' Kom.k s silosom in hidravličnim grebenom prou^m- Jablan 23, Mirna Peč. 1730 NOV GUMI VOZ za traktor Vinkovi* prodam za 600 DEM. ® 65-621. 1732 TRAKTORSKE GUME, 11-2-28 od Fer-gusona, malo rabljene, prodam. ® (068)22- 020. 1738 PUHALNIK TAJFUN, skoraj nov, in enoosno manjšo prikolico prodam. ® (068)42-527. 1756 FREZO 160, malo rabljeno, in nizke pluge IMT ugodno prodam. ® (068)64-537. 1772 ŽITNI KOMBAJN Clas Europa in puhal-nik EOLO 33 nujno prodam. ® (068)50-060. 1779 PUHALNIK TAJFUN, star dve leti, in traktorsko rotacijsko kosilnico SIP 135 prodam. ® (068)73-532. 1780 SAMONAKLADALKO 20 m3 , nemše izdelave, prodam. Ivan Zagmajster, Bizeljsko 21, Bizeljsko. 1786 TRAKTOR FIAT ŠTORE SUPER, v do- brem stanju, 1800 ur, prodam. ® 64-226. 1798 čestitke LJUBLJENI MAMI FRANCKI BRU-DARJEVI iz Novega mesta želijo za visoki jubilej, 91- letnico, mnogo sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja v nadaljnjem življenju otroci z družinami in sosede. Vnučki in prav-nučki pa ji pošiljajo 91 poljubov. 1590 DRAGI SLAVKI BREGAR iz Gabrja pod Gorjanci želi ob njenem jubilejnem 33 rojstnem dnevu vse najboljše in še mnogo let družina Šašek. 1704 kupim ZGODOVINSKI ATLAS za osnovne ali srednje šole kupim. 1593 KUPIM PUHALNIK na kardan ali elektromotor in dobro ohranjeno gorsko kolo. V 42-251, Janc. 1616 STARE RAZGLEDNICE ter staro pošto do leta 1945 kupim. » (0608)63-111. 1688 10 DNI stara teleta in bikce za rejo kupim. » (0608)64-639, dopoldan. 1720 DRVA na stoječem kupim. ® 22-467. 1755 GRADBENO PARCELO, lOdo 15 arov, v okolico Dolenjskih Toplic ali Novega mesta kupim. V poštev pride tudi tretja gradbena faza hiše. ® (068)84-817. 1757 motorna vozila JUGO 55» letnik 1987, prodam ® 068/ 26-669. ALFO 33 1,5 SL, letnik 1986, registrirano do 8.11.94, prodam. ® (068)24-569. 1528 Diahatsu charade CSTD1.8/90, prodam za 10.500 DEM. »51-120. HONDO CIVIC HB, letnik 1987, prevoženih 94.000 km, prodam. » (068)65-210. 1531 CTX 8D, letnik 1991, registriran celo sezono, z dodatno opremo, prodam. » (068)65-212. 1538 126 BIS, letnik 1990, prodam. Rozman, Ždinja vas 22. 1542 OPEL KADETT CALIFORNIA 1.8 i, registriran do januarja 1995, veliko dodatne opreme, prodam za 11.800 DEM. Igor Žvab, Lokve 9 a, Črnomelj. 1546 CITROEN VISO SUPER, december 1982, 108.000 km, prva rjava barva, prodam za 3.100 DEM. »51-928, zvečer. 1559 Z 101, letnik 1979, registrirano do 20.12.1994, ugodno prodam.»(0608)75-772. 1560 126 P, letnik 1986, bele barve, prodam. » (068)65-383, zvečer. 1561 R 4 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. » 57-200. 1569 R 4 TL, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Franc Hočevar, Mačkovec 2, Škocjan. 1574 PRODAM R 4 1. 89/6 rdeče barve. »068/28-694. JUGO 55, letnik 1985, lepo ohranjen, prodam. »(068)56-666. 1586 CITROEN AX11 TRE, petero vrat, 5 brzin, kovinske barve, letnik 1988, prodam za 7.600 DEM. »(068)44-149. 1588 LADO 1300, letnik 1977, prevoženih 85.000 km, registrirano do 6/94, prodam za 1500 DEM. »20-286. 1591 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 13.2. 1995, dobro ohranjen, prodam. Anton Pavlin, Dolž, Vinareber 68, Novo mesto. 1594 GOLF JXD, letnik 1986, prevoženih 120.000 km, lepo ohranjen, registriran do maja 1994, prodam. » (068)85-038. 1596 R 4 GTL, letnik 1986, rdeč, prodam za 2.600 DM. » (068)51-164. 1604 VOLVO 244 G LE DIESEL, letnik 1982, z vso dodatno opremo, ugodno prodam. Ivan Deržič, Loče 55. Dobova. 1611 JUGO 45 A, letnik 1986/10, garažiran, dobro ohranjen, prvi lastnik, 28.000 km, prodam. » (068)2 M97. 1613 R 5 CAMPUS, letnik 1993, registriran do 1/95, tonirana stekla, prodam za 12.200 DEM. ® (068)43-734. 1623 126 P, letnik 1988, registriran do 12/94, modre barve, z avtoradiom, prodam za 2.200 DEM. * 25-278. 1629 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 12/94, prodam za 3900 DEM. Martin Uhan, Drska 3, Novo mesto. 1631 GOLF, letnik 1984, prodam. » 42-292. 1635 OPEL KADETT SOLZA, letnik 1985, prodam. Al* on Grivec, Češnjevek 5, Trebnje, ® 45-478. 1636 JUGO 45, letnik \988, registriran do 20.6.1994, dodatno opremljen, 22daj rahlo ka- ramboliran, prodam za 2600 DtM- ® (0608)82-916. 163? MOTOR LAMBARDINI 300 prodam. Branko Blatnik, Blanca 98, » 43-081. 1642 JUGO 45, letnik 1990,30.000 km, prodam. »24-248. 1647 Z 101, letnik 1985, in motor avtomatik prodam. ® (068)22-918. 1654 R 5 CAMPUS, star dve leti in 4 mesece, 5 V, mišje sive kovinske barve, tonirana stekla, dodatno zaščiten, avtoradio, prodam za 11000 DEM. »(068)21-926. 1655 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. * (068)40-055. 1657 FIAT 126 P, bele barve, letnik 1986, prodam. » 24-249 ali 42-698. 1662 CITROEN DIANA, dva komada, letnik 19981, sive barve, prodam. * 43-7%. 1668 ŠKODO 120 L, letnik 1989, registrirano, zelo ohranjeno, prodam za 3.600 DEM. Mavsar, Iglcnik 4, Novo mesto. 1671 GOLF D, letnik 1986, rdeč, ugodno prodam. * 53-248. 1673 OSEBNI AVTO Peugeot GR, letnik 1988, z dodatno opremo, prodam ali menjam za golf D novejši letnik. » 23-560. 1676 LADO 1.3 RIVA, letnik 1988, rdečo, ugodno prodam.» 53-248. 1677 JUGO 45 E, letnik 1987, bel, 60.000 km, prva barva, zelo ohranjen, registriran do 4/94, prodam. * 9068)85-826. 1678 FORD FIESTO CLX 1.4 i, letnik 1991, srebrno kovinske barve, odlično ohranjen, prevoženih 39.500 km ugodno prodam. Perc, »(0608)41-660. 1679 JUGO KORAL 45, letnik 1988, rdeč, prodam. »(068)47-740. 1681 LADO 1200 S, letnik 1984, registrirano do 8/94, prvi lastnik, prva barva, garažirano, nove gume, ugodno prodam. ® (068)45-296. 1682 LADO SAMARO 1300, letnik 9/87, bele barve, garažirano, dodatna oprema, prodam za 4.200 DM. * (061)854-635. 1685 FORD FIESTO, letnik 1982, zelo dobro ohranjeno, prodamo. ® 49-445. 1689 JUGO 45, letnik 1989, prodam. » (068)65-570. 1691 LADO KARAVAN, letnik 1987, registrirano do 1/95, prodam. * (068)244)71. 1694 GOLF, letnik 1981, rumen, registriran do 16.9.1994, prodam. * (068)51-790. 1695 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, regis- trirano do 2/95, rdečo, z dodatno opremo, prodam. »(068)84-750. 1702 JUGO 45, letnik 10/90, registriran do 10/94, ugodno prodam. » (068)84-591. 1706 JUGO GX 1.1, letnik 30.12.1987, prodam. Franc Češek, Stara Bučka 37, Škocjan. 1708 OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1984, petero vrat, svetlo moder, z dodatno opremo, prodam. »28-094. 1712 LADO 1300 S, letnik 12/85, prodam po ugodni ceni. * (068)43-894. 1713 JUGO 45, letnik 1990, rdeče barve, prodam. * (068)85-038. 1718 R 5 CAMPUS, letnik 1990, 5 V, rdeč, 43.000 km, prodam za 9.400 DM. » 45-546. 1724 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 9.3.1995, prodam. Mohar, Potov Vrh 1 a, Novo mesto. 1727 KARAMBOLIRAN jugo 55, letnik 1990, prodam. * 65-056. 1728 R 4 GTL, letnik 6/86 ugodno prodam. * 26-077. 1729 Z 101, letnik 1986, registrirano so 10/91, prodam za 1800 DEM. Mirko Šonc, Kočevske Poljane 10, Dolenjske Toplice. 1731 Z 750, letnik 1985, dobro ohranjeno, registrirano do 10/94, prodam za 1.200 DEM. * (068)76-300. 1733 FIAT RITMO 1,7 DIESEL, letnik 1988, prodam za 8.200 DEM. Lahko tudi menjava. Vida Kermc, Drska 46, Novo mesto. 1734 126 P, 6/88, rdeče barve, ohranjen, prodam. » 26-679, po 19. uri. 1736 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu vsebina oglasa (do 15besed) Ime in priimek:......................................... Ulica in kn\j:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:......................... Podpis: Datum:............................. Z 101, letnik 1986, registrirano celo leto, prodam za 2200 DEM. * (068)26-874. 1737 KARAMBOLIRAN GOLF, starejši letnik, ugodno prodam. Boltes. Gabrje 135, Brusnice. 1741 LADO KARAVAN 1300,11/87, prodam za 2800 DEM. ® 20-526. 1747 WARTBURG U 11/89, z golfovim motorjem, 40.000 km, ugodno prodam. »(068)65-364. 1748 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 6/94, prodam. » 27-663. 1749 Z 750, letnik 1985, prodam. » (068)26-525, popoldne. 1752 FORD SIERRA U GL, letnik 1987, bele barve, 87.000 km, ohranjen, prodam. » (068)78-105. 1758 OPEL KADETT GLS, dobro ohranjen, prodam. »(0608)75-829. 1761 OPEL MANTA GTE, prva registracija 1984, prodam zza 4.500 DEM. » (061)777-479. 1764 GOLF GTD, letnik 1986, prodam. » 65-426. 1767 UNO 60 S, letnik 1986, prodam. ® 45-312. OLCIT, letnik 1991/10, registriran do 10.10.94, prodam. * (068)44-108. 1770 FORD ESCORT, letnik 1979, rdeč, registriran do maja, prodam. » (068)49-533. 1774 HONDO CIVIC, letnik 1991, prodam ali menjam za BMW 316 ali 318, nova oblika. ® (0608)82-514. 1775 126 P, letnik 1979, registriran do 7/94, prodam. Jože Zupančič, Hrastje 7, Mirna Peč. Z 750, letnik 82, ugodno prodam, ter APN 6. Cesta brigad 53, Novak. 126 P, letnik 1985, prodam.»(068)46-655, popoldne. 1785 GOLF JXD, letnik 1988, kovinsko zelene barve, 85.000 km, prodam za 12.000 DEM in Alf° 33 1,3 S, rdeča, 56.000 km, prodam za 9500 DEM- ® (068)40-009. 1791 R 5 DIESEL, črn, petero vrat, strešno okno, 36.000 km, prodat?} za 12.000 DEM ali menjam za R 19. » (0608)65-330 ali 62-080, Stane. 1792 FIAT 126 P, letnik 1988, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® 42-595. 1795 PEUGEOT 405 GR 12/89,59.000 km, bel, ugodno prodam. ® 84-708. 1796 126 P, letnik 1987, registriran do 10/94, prodam. ® 23-560. 1797 R 4 TL, 12/83, registriran do 9/94, dobro ohranjen, prodam. » (068)73-459. 1799 obvestila MONTAŽA centralne kurjave. Ugodno.» 28-737. 1527 SERVIS CANDY Janez Močnik, K Roku 17, Novo mesto, ® 22-668. 1562 HITRO in poceni nudimo avtoelektrikar-ske usluge ter vgraditev protivlomnih avto-alarmnih naprav. Sebastian d.o.o., Bizeljska c. 55, Bizeljsko. 1575 NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, * (068)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, * (068)49-567. 1589 IZVAJAM vse vrste elektroinstalacij, adaptacije in novogradnje ter dobavljam in montiram spuščene strope tipa Armstrong in Knauf. * (068)25-706. 1653 • IZVAJAMO vse vrste inštalacij centralnega ogrevanja in vodovoda, servis in montažo goril cev. Naročila sprejemamo od 16. do 19. ure na »(068)27-131. 1656 SNEGOBRANE za vse vrste opečnih in salonitnih kritin dobavimo, po potrebi tudi montiramo. ® (0608)70-420. 1659 JARKICE nesnice, stare 6 tednov, in bele piščance bomo prodajali od 11.3. dalje. Viš-ček, Račje selo, ® 44-862. 1705 JARKICE in beli večji piščanci bodo v prodaji od 19.3. dalje Jože Jeršin, Račje Selo, Trebnje, * 44-389. 1716 KMEČKI TURIZEM Klanjčar s Kuzarje-vega Kala nudi nedeljska kosila po 550 SIT za osebo. Naročila do nedelje, do 9. ure. » 24-246. 1739 PURANE, težke 2 kg, bomo prodajali 2. aprila. Jože jeršin, Račje selo, Trebnje,» 44-389. 1740 RJAVE JARKICE in beli piščanci bodo naprodaj 5. marca, purani pa v maju. Prevol-šek, Čatež, * 48-366. 1745 preklici FRANC KULOVEC se opravičuje FRANCU KONČKU, iz Dobjndola, in izjavljam, da ni on kriv za zakasnitev odprtja trgovine, ki bi morala biti 26.2.1993 na Uršnih selih. 1663 posest * v NA SONČNI LEGI, 4 km do Dvora, ugodno prodam 10 a vinograda. » (068)87-537. 1522 V MOKRONOGU prodam hišo, poslopje z obdelovalno zemljo, primerno za obrt ali turizem. * (068)28-231. 1525 VINOGRAD, 7 a, v Stari gori pri Straži, prodam. ® 85-315 ali 84-700. 1532 OPUŠČEN VINOGRAD z zidanico na Malem Vinjem Vrhu prodam. Vera Hočevar, Dobruška vas. Škocjan. 1550 STARO HIŠO nad Semičem, delno obnovljeno (sadje, vinska trta), prodam. ® (064) 827-347. 1555 MANJŠI VINOGRAD v Straški gori prodam. ® 84-727. 1580 PARCELO, velikost 10 do 15 a, ali starejšo hišo v Novem mestu kupim. * (068)22-893. NA HRASTU prodam pcrcelo (34 arov), sončna lega, dovoz z vsemi vozili. Prodam tudi nekaj zajcev. ® (068)50-056. 1587 NOV VINOGRAD, 15 arov, na lepi sončni legi na Malem Vinjem Vrhu, prodam. ® 76-266. 1601 VINOGRAD, 5 a, na Ljubnu ter motorno škropilnico, prodam. » 43-820. 1614 TRAVNIK v Slatnah- Trnje, v izmeri 26.13 a, prodam. Drago Zupanc, Globočice 4. Krška vas. 1619 NJIVO v Metliki, primerno za vikend ali hišo, prodam. » (068)60-432. 1640 NA RATEŽU, 3 km iz Novega mesta, prodam ali zamenjam parcelo 1500 m2 za parcelo v okolici Grosuplja ali Ivančne Gorice. ® (061)777-226. 1665 PO UGODNI CENI prodam njivo - travnik na Otočcu. Ivan Jožef, Ločna 42, Novo mesto. 1680 GOZD, 6 ha na Gorjancih, k.o. Pribišje, smer Smuk - Brezova Reber, prodam. ® (061)772-339. 1683 VINOGRAD z zidanico v okolici Škocjana prodam. * (068)76452. 1690 VINOGRAD na Okrogu pri Šentrupertu ugodno prodam. Dostop pod vinogradom in nad njim. Elektrika na parceli. Vavtar, Šentrupert, ® (068)40-358. 1700 MAJHEN VINOGRAD, 140 trt v Metliki (Veselica), dam v najem za simbolično ceno (5= od pridelka). ® (061 )571-399. 1707 TRAVNIK, 5 arov, Vodovod, elektrika na parceli, prodam. Lep razgled. Anton Penca, Orehovec 26, Kostanjevica. 1788 NJIVO v izmeri 2280 m2, ob cesti iz Sadinje vasi v Trebčo vas, prodam. ® (068)234)68, Forčešin. 1794 prodam ČISTOKRVNO LABRADORKO, staro 8 mesecev, prodam. ® 20-301. 1523 POROČNO OBLEKO št 42, oker, dolgo, enkrat rabljeno, prodan za 200 DEM. ® (068)76-087. 1524 ZA R 4 prodam 4 platišča in vlečno kljuko za R 19 ter nov prtljažnik. ® 22-416. 1526 VELIK OBLIČ Hitachi, širina oblanja 16,7 cm, nov, prodam. ® (068)76-204. 1529 MATURANTSKO OBLEKO, št. 38-40, nežno vijoličaste barve, prodam. »(0608)81-801. 1530 ZAPRAVLJIVČEK, dobro ohranjen, motorno žago 070 m in več ton sena prodam. ® 65-519. 1533 HRASTOV SOD 20 hi, zelo ugodno prodam. ® 60-375. 1535 KOLO na deset prestav, staro 4 leta, prodam. Mirko Cimrmančič. Gor. Težka voda 2, Stopiče. 1536 DVE KRAVI, sivorjavi, po drugem in petem teletu, prodam. ® 65-140. 1537 PRODAJAM enofazne (300 DEM) in tro-fazne aparate Varpol. Uporaba aparata: varjenje, startanje in polnjenje akumulatoijev, odtaljevanje vodovodne instalacije. Martin Lisac, Lukovec 31 a, Boštanj. 1539 ČINČILE, dve odlični družini, z garancijo, poceni prodam. ® (068)73-106. 1543 ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje, prodam za 300 DEM. ® 21-835. 1544 LESNE BRIKETE, 3870 kcal/kg, prodam. 1000 kg briketov nadomesti 5 m drv ali 460 1 kurilnega olja. 1000 kg stane 15.000 SIT. * 85-801. 1547 MOTORNO ŽAGO Tomos, rabljeno samo 3 nIC?cce, prodam. Martin Kastelic, Kan-dija 12, Gabrje, Brusnice. 1549 BELO TUŠ KAŽIMO nujno ugodno prodam. »(068)40-752. 1553 FITNESS, univerzalno klop za večnamensko vadbo z vač kombinacijami, novo, ugod-no prodam. » 45-358. 1554 NOV KUPERSBUSCH, visečo omarico in žličnik ugodno prodam. Mirjana Šinkovec, Malkovec 2, Tržišče. 1556 DIATONIČNO HARMONIKO, izdelovalec Bradeško, c,f,b, dobro ohranjeno, prodam. » 87-553. 1557 ZAPRAVLJIVČEK v odličnem stanju ugodno prodam. ® 56-556. 1558 CEVI za puhalnik Tajfun ter late za kozolec prodam. Jože Brulc, Vrhovo 10, Mirna Peč. ^ 1564 ETAŽNO PEČ Emo central 20, malo rabljeno, prodam za 25.000 SIT. ® (068)48-391. * 1565 HIŠO BRUNARICO in zastekljena tridelna okna, semenski krompir dezire prodam. ® 42-592. 1566 KVALITETNE OCVIRKE in 600 1 cvička prodam. ® 42-086. 1567 OTROŠKI kombinirani voziček Chicco Atlantic, poceni prodam. Sonja Bajt, Drska 5, Novo mesto, * 23-411. 1568 HLADILNO VITRINO LTH ugodno prodam. ® 43-747 ali 26-906. 1570 BIKCA, starega 10 dni, prodam. ® 23-482. KOBILO HAFLINGER, pripuščeno, z žrebičkom, prodam. » 27-740. 1572 SMUČI ELAN 160 in pancerje št. 40 prodam. » (061)573-545. 1573 GUMI VOZ 15 col, železen, prodam. * (068)57-232. 1577 RABLJENE STROJE za izdelavo nogavic poceni prodamo. Stroji so brezhibni in so v obratovanju. Kupcu ponujamo pomoč pri vzdrževanju strojev. Informacije na ® (061) 346-886, vsak delovni dan od 9. do 13. ure. 1579 HIDRAVLIČNI CEPILEC za drva, nov, pečeni prodam. Prodam tudi zvočnike Pajner (2 x 80 W), nove, za v vrata in radio Fischer, dve glavi, nov. Aleš Blatnik, Stranska vas 16, Žužemberk. 1582 ŽELEZNI GUMI VOZ in konjski komat, z uzdi in vajetmi, prodam. Drago Miklič, Stranska vas 51 a, Novo mesto. 1595 2 TONE SENA in motor MZ 250, prevoženih 6000 km, odlično ohranjen, prodam. Slavko Novak, Orehovica 16, Šentjernej, » 41-135. 1599 JEDILNI KROMPIR in krompir za sajenje sante in dezire prodam. Stane Verbič, Dob 4, Šentvid pri Stični. 1600 NOVO PEČ za centralno kurjavo, 40 K W, in kuppersbusch, tudi nov, prodam 10 = ceneje. ® 65-474. 1603 POLOVICO KRAVE in kostanjevo kolje prodam. ® 26-484. 1606 GARAŽO, pri železniški postaji v Krškem prodam. ® (0608)32-902. 1607 KOLO ROG, 18 prestav, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® 25-480, popoldne. 1608 200 I CVIČKA, 100 I belega, zelo dobrega vina (malkovčana), prodam. Mirjana Šinkovec, Malkovec 2, Tržišče. 1610 VINO, BELOKRANJSKO, belo in rdeče prodam. ® 26-304, zvečer. 1612 KRAVO za zakol, staro 6 let, 5001 cvička in 50 1 žganja prodam. ® (068)42-754. 1617 KRAVO, staro 7 let, brejo 5 mesecev, prodam. ® 43-884. 1618 OKNA, 4 komade (120 x 100) in balkonska vrata, malo rabljena, prodam za 20.000 SIT. ® 45-078. 1620 MOTORNO ŽAGO Husquama, malo rabljeno, in tuš kabino, novo, ugodno prodam. »(068)42-253. 1621 DVE TIRNICI dolžine 6,30 m prodam za 15.000 SIT in vino cviček po 120 SIT, register urejen. Frančiška Mastnak, Orehovo 54, Sevnica. 1622 RAČUNALNIK MARI 800 XL z veliko igricami ugodno prodam. ® 51-785, Sašo. 1624 CERTIFIKAT v vrednosti 350.000 SIT prodam po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1625 RAZTEGLJIV trosed in enosed prodam. Mažibrada, Ragovska 16, Novo mesto, ® 20-491. 1630 BOJLER, 80 1, malo rabljen in trifazni hi-drofor, 5 stopenjski, prodam. ® (068)53-191. 1637 TRAJNO ŽAREČI ŠTEDILNIK Calorcx-81 s pečico, nov, ugodno prodam. ® (068)51 -378. 1638 ZAMRZOVSALNO SKRINJO LTH, 380 I, poceni prodarn. Karel Rustja, Zavrh 9 G, 61211 Ljubljana Šmartno, ® (091 )6214)20. PRAŠIČA, težkega 110 kg, prodam. Ton čka ZakŠek. Krajna rda 3, Blanca. 1645 NEKAJ BREJIH KOZ prodam. ® (068)87-532. v 1646 NOVO PEČ Fcroterm, 250 KW, ugodno prodam ® (0608)34-792. 1648 ZARADI BOLEZNI prodam ali menjam revolvcrsko stružnico Pircx z vsem orodjem ® (068)26-169. 1651 ŠTEDILNIK na trda goriva, kombinirano peč za kopalnico, malo rabljeno, prodam. Rantah, Škovec 19, tržišče. 1658 GLAVO skobeljnega stroja, dolžine 250 mm, 3 noži, prodam. ® 73-078. 1661 NOVO ŽAGO, nagib lista 45 stopinj, Tajfun 70 lux, prodam 15 - ceneje, na čeke. ® 27-122. 1664 GARAŽNA VRATA, nova (mizarstvo Blatnik), prodam. ® 21-704. 1669 MAŠINO za izdelavo betonskih blokov in ostalih izdelkov prodam ali menjam za avto. » 28-135. 1670 SEMENSKI KROMPIR dezire prodam. ® (064)3104)96. 1672 J DVE mladi breji ovci prodam. ® 27-309. 20 I ocvirkov prodam. ® 50-137. 1687 MIZARSKI STROJ na 5 operacij, tračno brusilko in motorno kolo avtomatik prodam. »49-022. 1693 8 TEDNOV stare pujske prodam. Ignac Krhin, Gor. Gradišče 7, Šentjernej. 1697 JEDILNI IN SEMENSKI KROMPIR san-te prodam. Cena 20 SIT/kg. ® (068)45-562. 1698 10 DO 15 OREHOV, stolčenih, poceni prodam. »42-912. 1699 KOBILO, staro 8 let prodam. Novak, Dolenja vas 10, ® 854)09. 1703 KOSTANJEVO KOLJE ali stope prodam. » 50-102, po 19. un. 1711 PREVOZNI BAZEN za mleko in bukova drva prodam. ® (068)42-925. 1721 PAJKA na dve vreteni zamenjam za večjega in prodam baterijskega pastirja. ® (0608)82-597. 1725 KOLO BMX prodam. ® 24-927. 1735 3 TONE suhega sena prodam. » 65-624. 1742 DIATONIČNO HARMONIKO b,cs,as, starejšo, obnovljeno, prodam. » 57-438. PRAŠIČE, težke 120 kg, hranjene z domačo krmo, in odojke prodam. ® (068)73-337. SENO in rabljena okna s polkni (20 x 120) prodam. »76-301. 1750 LADIJSKI POD- opaž, več vrst, več dolgin, balkonske ograje m drugo les, ugodno prodam. » (0608)70-343. 1751 KNJIGE Nobelovih nagrajencev prodam. Vidojka Pakar, Vaška cesta 33. Uršna sela. 1759 PSE madžarske kuvasze brez rodovnika prodam. Nataša Šušteršič, Shiolenja vas 96, Novo mesto, » 24-663. 1760 VIDEOKESETE, posnete z erotičnim filmom, prodam. 1 KD je 680 SIT, 3 KD j3 1.800 SIT, 5 KD je 2.800 SIT. ® (0608)70465. OTROŠKI VOZIČEK, previjalno mizotn zamrzovalno omaro ugodno prodam. ® (068)45-069. 1769 KOMPLETNO pevsko ozvočenje Turbo-saund mixcr montarbo 744 in dva mikrofona prodam » 44-774, Jože. 1771 PRAŠIČA, težkega 120 kg, prodam. Zvon-ka Umek, Polje 8, Krmelj. 1773 BREJO KOBILO, staro 5 let, mirno, zna voziti, prodam. Kupim balirano seno za konje. ® (061)852-577. 1776 OTROŠKO POSTELJICO, belo, z jogi-jem, posteljnino ter stajico prodam za 250 DEM. ® (0608)33-724. 1778 KVALITETNO VINO CVIČEK in 150 kg težkega prašiča ugodno prodam.»(0608)33-496v 1782 SENO in 10 m3 gabrovuh drv prodam. Slavko Tomšič, Lopata 9, Hinje. 1787 KRAVO za zakol po drugem teletu, težko 580 kg, lahko tudi polovico, prodam. ® 87-424. 1789 CIKLON za lesni silos in cevi premera 50 cm, dolžina cevi je 20 m, prodam. ® (068)40-009. 1790 CEROVE METRE, 17 m, prodam. ® 87-3%- 1800 razno POSLOVNE PROSTORE za razno dejavnost na ugodni lokaciji v Črnomlju oddamo v najem. ® 52-774, popoldne. „ 1602 PODJETJE v mirovanju, široka registracija Prod.am. * (068)41-143. 1615 IŠČEMO hišno pomočnico, možnost tudi z otrokom, ali poročen par. Nudimo stanovanje. Ponudbe pod Šifra: »HIŠNA POMOČ-NICA« 1626 MOŠKI PLAŠČ, ki ste ga najbrž pomotoma zamenjali v torek, 15. februarja, v očesni ambulanti, vrnite ter prevzemite svojega, ® 20-247 ali 51-137, zvečer. 1632 ZASEBNO podjetje, ki ima zastopstvo za Pj^ajo^njač štajerskih pivovarn, prodam. ® V CENTRU BReIiC oddam v najem 180 m2 prostora za delavnico, skledišče ali trgovino. Jožica Škofljanec, Ul. Stare pravde 14, Brežice. 1644 PIKADE, letnik 1994, ugodno izposojamo. »(068)43-748, zvečer. 1650 TRGOVCI! Oddajamo novo opremljeno trgovino mešanega blaga. ® (068)78-243, yask dan po 18. uri. 1666 NUDIMO ugodna posojila do 4.000 DM. garancija čeki TR. * (068)21-750, (0601)81-368. 1675 V NAJEM ODDAM večnamenske poslovne prostore, (36-100 m2) in stanovanje v isti zgradbi. Naslov v oglasnem oddelku. 1684 BISTRO v bližini Dolenjskih Toplic damo y najem. Pogoj je delni odkup invcntaija. ® (0608)323-202 int. 317 in 84-561, popoldan. 1692 SLAVISTA za lektoriranje diplomske na-‘°ge iščem. * (068)84-655. 1696 OPREMLJENO TRGOVINO oddam v , najem. ® 42-263. 1726 V CENTRU Novega mesta, v urejeni poslovni stavbi, oddam (40 m2) za trgovsko ali Služnostno dejavnost. ® (068)22-108. V CENTRU Novega mesta oddam v najem trgovino (25 m2) najboljšemu ponudniku. ® (068)21-608. 1766 službo dobi NATAKARICO, mlajšo, zaželjena šolska izobrazba, redno zaposlim na območju Gro-suplja. Stanovanjc v hiši. ® (061)772-367. 1520 NUDIM DELO trgovki v živiljski trgovini. Zaželjene delovne izkušnje. ® (068)23-038, zvečer, ali (068)84-833, od 8. do 19. ure. 1545 IŠČEMO mlada prikupna dekleta za delo v strežbi. ® (068)23-465 ali 22-208. 1576 TAKOJ ZAPOSLIMO komercialista s končano VI. ali VII. stopnjo ekonomske ali komercialne smeri. ® (068)52-073 ali 52-555 1634 OSEBE, starejše od 26 let, za svetovanje na terenu zaposlimo. Zaželjeni zdravstveni delavci, ni pa pogoj. ® (0608)31-026, vsak dan od 8. do 11. ure. 1714 KARIBI! Dobro plačano delo na ameriških potniških ladjah za natakarje (-ice). Starost od 19 do 30 let, znanje angleščine. ® (068)25-841, od 15. do 19. ure. 1715 REDNO zaposlimo dekle za strežbo v gostilni. Prosta dva dneva v tednu. ® 57-154. 1717 NATAKARICO ali študentko za pomoč v gostinstvu zaposlimo. » (068)78-244, od 20. do 22. ure. 1722 NATAKARICA dobi zaposlitev. »51-028. 1723 ŽENSKO za čiščenje lokala v jutranjih urah iščemo. » 22-366 ali (0609)61-367 ali osebno v lokalu San Sebastjan. 1746 IŠČEMO več akviziterjev za prodajo satelitskih sistemov. Ugodne provizije. Telsat d.o.o. ® (0608)70465. 1762 RAČUNOVODKINJO redno zaposlimo. Mizarstvo Bobič, Belokranjska 15, Novo mesto. 1765 Zaposlitev nudimo ženski iz okolice Črnomlja za pomoč v gospodinjstvu. Vse informacije na ® 51 -638. Službo dobi prodajalec avtomobilov, zaželjen trgovec z izkušnjami. Vse informa-tije: SPC Renault Vrtin Črnomelj,» 51-638. službo išče REDNO ali honorarno delo iščem. Akvizi-terstvo, marketing ne prideta v poštev. ® (068)65-413, od 7. do 11. ure. 1534 HONORARNO DELO, po možnosti dopoldne ali izmenično, vrtnarjenje ali v kuhinji ali čiščenje, karkoli. » 85-660. 1660 EKONOMSKI TEHNIK zaključujem ekonomsko fakulteto ob delu, imam izkušnje z računalnikom, iščem zaposlitev. Irma Svetec, Gorjanska 15, Kostanjevica. 1784 HONORARNO ali pogodbeno delo, prednost trgovina, iščem. » (0608)61-771. 1793 stanovanja ENOSOBNO stanovanje (35 m2) s centralno ter diatonično harmoniko c,f,b, Železnik, prodam. * (068)47-259. 1521 DVE STANOVANJI, 110 in 130 m2, v starejši hiši, eno primemo tudi za poslovne prostore prodam * (068)22-904. 1581 V ŽUŽEMBERKU prodam enosobno sta- novanje, 40 m2, s centralno kurjavo in telefonom, takoj vseljivo. » (069)32-948. 1605 OPREMLJENO dvosobno stanovanje, s centralno kurjavo na Mimi oddam. » (061)261-775, po 14. uri. 1667 V NAJEM VZAMEM garsonjero ali eno- sobno stanovanje.»(068)21-750 od 8. do 17. ure. 1674 DVOSOBNO STANOVANJE, 53 m2, prodam. * 27-716. 1701 GARSONJERO v Črnomlju, Pod smreko 2, prodam. » (068)57-308. 1777 ženitne ponudbe 63-LETNI UPOKOJEN VDOVEC, brez obveznosti, z lastnim domom, želi spoznati gospodinjo z vozniškim izpitom. Frančišek Metelko, Studenec 25, Studenec. 1540 65- LETNI VDOVEC, nekadilec, nealkoholik, bi rad spoznal žensko za skupno življenje. Ponudbe pod Šifro: »PRIDI K MENI« 1649 PROSIM go. Angelco, da se ponovno oglasi ali pa dvigne moj naslov v upravi lista. Naslov v oglasnem oddelku. 1754 KMEČKI MOŠKI, 48 let, osamljen, brez obveznosti, išče žensko istih let, brez obveznosti, za dvoje ob delu in prostem času. Ponudbe pod Šifro: »V VESELJE OBEH« 1781 GROSISTI POZOR Podjetje General Food d.o.o. iz Nove Gorice, uvoznik sladkega programa (preko 50 vrst raznih bonbonov znanih proizvajalcev) išče distributerja za območje Dolenjske z zaledjem. Pogoj: vtečena veleprodaja prehrambenih izdelkov. Informacije: Tel.: 065 27584, 065 27611 int. 230 Mobitel: 0609/617915 Fax: 065/24768 MODUL d.o.o. Zalog 21, 68000 Novo mesto Takoj zaposlimo za določen čas trgovskega pomočnika za prodajo gradbenega materiala. Ponudbe pošljite v roku 8 dni. Informacije dobite, po telefonu 322-855 — g. Žagar. NOHTI Z najsodobnejšo nego vam pogrizene .in lomljive nohte podaljšamo in ojačamo. Se priporoča Frizerstvo IVICA, Mirna Peč, tel.: 78-071. Z-PROFESIONALd. Podgorska 4, Kočevje Tel.: 061/854-331 — Servis batnih kompresorjev TRUDBENIK — Servis in prodaja batnih in vijačnih kompresorjev CECCATO — dodatna oprema za kompresorje SATELITSKE ANTENE že od 469 DEM Na obroke 064-421-108 064-422-585 0609-617-778 Sat trade d.o.o. RADIATORJI Izdelovanje radiatorjev vseh dimenzij po 7.500 SIT za tekoči meter. Tel.: 068 65-407. YURENA šola tujih jezikov VPIS V SPOMLADANSKI SEMESTER: tečaji ang., nem., fran., ital. za mladino in odrasle Vpis po tel.: 23-434, vsak dan od 8. — 10. ure, pon. in torek od 17. do 19. ure. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega matenali • ureditevjx)kojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi v pokojniki • kompletne stontve pn pogrebih • stontve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi matenal • izredno konkurenčne cene • brc/plačen prevoz do 20 km • I0V popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ah 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, in večni mir mi zaželite. V 55. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi TONI VIDMAR iz Straže, Ul. talcev 8 Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami čutili bolečino, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku, mu darovali sveče in cvetje. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo dr. Kokalju, njegovi ženi med. sestri Erni in ostalemu medicinskemu osebju, družini Krštinc, pevkam in pevovodji iz Žužemberka, Ediju Drobniču za poslovilne besede, gasilskim dništvom Vavta vas, Dolenjske Toplice, Dolnja Straža in Podturn, delavcem Novolesa Žage. Zahvala g. župniku Gregorju iz Vavtc vasi in dekanu Povirku iz Žužemberka za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Jožica, Roman z družino, sestre Mojca, Staži, Julči, brat Vlado ter nečaki in nečakinje z družinami LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: • hiše v Novem mestu in okolici, Smolcnji vasi. Prečni, Stopičah, na Otočcu, Senovem, Žužemberku in Hrastju pri Šentjerneju, Rosalnieah pri Metliki, Podborštu pri Trebnjem, Boštanju, Šentjerneju,Trebnjem, Dvoru. Gorenju pri Kočevju, Gomili • stanovanja v Novem mestu, Trebnjem. Krškem in Žužemberku • trgovino z mešanim blagom v obratovanju v Novem mestu • gostinski objekt v obratovanju v Vrčieah pri Semiču • parcele za gradnjo v Potoku pri Novem mestu, Žužemberku, Stopičah, na Trški gori. Selih pri Dolenjskih Toplicah in v Semiču • vikende v Semiču, Lebsta-nu pri Škocjanu, Zaloki nad Šentrupertom, Šmav-ru, Tanči gori, Gabrju in Kostanjevici • picerijo v Novem mestu pri tržnici, • nove prostore za trgovino v Štefanu pri Trebnjem, • garažo na Mestnih njivah, • kmetijska zemljišča in gozdove • v najem oddamo poslovne prostore v Novem mestu in okolici Tel. 068/22-282 od 8. do 19. ure. SUZUKI SVVIFT, SAMURAI, VITARA — to so varčni in okolju prijazni avtomobili. Ugodne kreditne pogoje od 10—11,5% letna obrestna mera in leasing (kredit tudi za rabljena vozila) vam nudi zastopnik za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino ULA TREBNJE, Avtotrgovina, rezervni deli in servis, Jurčičeva 17, tel. 068/44-231. ČEHOSLOVAŠKE VOLČJAKE Prvo leglo v Sloveniji, prodam. OČE večkratni CACIB, R CA-CIB, CAC MATI prvak mladih, CAC SLO. Inf. 061 /572-705 po 16. uri 0608/87-502 OPRAVIČILO Pri zahvali MARIJE PAVLOVIČ iz Drašič pri Metliki bi moralo na koncu zahvale pisati »vsi njeni«, pa jc bilo po pomoti izpuščeno. Se opravičujemo! m AlITO ALARM n.tjpopolnejša zaščita vašega avtomobila - 2 leli garancije ORIGINAL EL. POMIK STEKEL CENTRALNO ZAKLEPANJE AVTOAKUSTIKA PIOIMtECER • BLAUPUNKT Clarion Marem prodaja - montaža - servis Tel: 068/ 322-980, Jedinščica 25, NM m INTERMARC '«Oll ntmtl ioa Trgovina na debelo in drobno tel lai 068 24-663 Zagrebška cesta 21 Novo mesto — Slovenija Kosilnice in celotni program firme BCS, rezervni motorji za kosilnice, rezervni deli. Možnost nakupa na kredit od 1—6 let. Tel. 068/24-663. Kmetijci pozor! Posebna ponudba stiskalnice za žito za krmljenje živine — firme FUTERMAISTER. ZAHVALA V 33. letu starosti nas je zapustil naš sin, brat, bratranec in stric ALOJZ PEKOLJ iz Cešnjevka 4 pri Trebnjem Iskrena hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. Vinku Klančarju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke ter sosedom za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Življenje celo si garal. za dom, otroke dal. ie sledi ostale so povsod V 52. letu nas je zapustil naš dragi ata JOŽE VIDMAR Veliko Lipje 22 Elvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrekli iskreno sožalje. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho v hladnem grobu boš zdaj spala, ker življenje celo si garala. V naših srcih ostala je praznina. ostala nam je le misel nate živa. Se naprej te bomo radi imeli in s tabo v srcih še naprej živeli. \ 62. letu starosti nas je zapustila ljubljena žena, mama, stara mama in sestra IVANKA STRAJNAR roj. Borštnar iz Dol. Ponikev 7 „ ’ ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, se še enkrat iskreno zahvaljujemo! Žalujoči: mož Nace, hčerke Marti, Dani in Ivanka z družinami ter ostalo sorodstvo Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja. V našem domu ostala je praznina, v naših srcih pa globoka bolečina. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame, sestre, tašče, svakinje, tete, sestrične in botre ANE LEKŠE s Senuš 38 pri Leskovcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetic, sveče darovane kolektfvnmnrT°VK 7“ P°trcb? cerkvetor globoko izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni izreci kolektivoma Labod Libna Krško in Videm papir Krško, podjetju Kostak Krško, zdravstvenemu osebju, posebno se dr. Ladtkt in sestri Mojci za lajšanje bolečin na domu, pevcem iz Koprivnice za zapete žalo- on?-,vlienrhhr^mM Rfvskemu zb°™lz Leskovca za petje med sv. mašo, g. župniku in g. kaplanu za lepo bct' Na|lepso zahvalo izrekamo tudi družinam Skrabar, Beuc, Kerin in Horvat ter vsem nan!v ’ch tevzklb trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, pa jih nismo posebej enovalt. Vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili k njenemu preranemu grobu, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi portret trna tedna Majda Nemanič Si predstavljate, da se Belokranjka začne uk\’arjali s folkloro Sele potem, ko zapusti Belo krajino in se za stalno naseli v Novem mestu? Verjetno težko, a so tudi taki primeri. Zgovoren dokaz za to je Majda Nemanič, rojena na Božakovem, sedaj pa že vrsto let vzgojiteljica v Novotekso-vem vrtcu. Letos je za delo z mladimi folkloristi dobila zlato odličje, najvišje priznanje ZKO Novo mesto. Sem je pišla naravnost iz vzgojiteljske šole v Ljubljani leta 1976, višji študij pa je nadaljevala ob delu. K folklorni skupini Kres je prišla po naključju. V njej je plesala tudi sodelavka, pa je šla pogledat, kako vadijo. Branka Moškon, prav tako Belokranjka, ki skupino vodi, je prišla k njej in ji rekla: “Mi nič ne gledamo, mi kar delamo!" in jo je pritegnila k sodelovanju, pač po tistem znanem blokranjskem pregovoru: “Je pa res težko žabo v kal naterat. " Majda izhaja iz številne kmečke družine na Božakovem. Izobilja zato doma ni bilo, bilo pa je veliko tistega bogastva, ki ga ustvari otroška igra, rojena iz lastne fantazije in s pripomočki, ki so pač dosegljivi. Prava organizirana folklora to ni bila, slonela je na izročilu ter iznajdljivosti in prepojena je bila s pesmijo, ki je na njenem domu in v vasi zazvenela ob vsaki priložnosti, naj si je bilo ob praznikih ali ob delavnikih, na paši ali na skednju, ko je po strehi škrebljal dež. Tako je odraščala in svet je postajal vse večji. Še danes se z nostalgijo spominja tistih nedeljskih večerov, ko so se mladi Belokranjci vozili v ljubljanske šole: vlak je kar poskakoval od vznesene pesmi. Kmalu potem, ko je pričela plesati pri Kresu, so po Sloveniji pričeli ustanavljati otroške folklorne skupine. Če je že bilo le naključje, da je Majda pričela s folkloro, pa nikakor ni bilo več naključje, da so prav njej zaupali pričetek z otroško folkloro v Novem mestu. Vse je bilo tako rekoč na kupu: strokovnost, otroci, izkušnje. Pričeta je z otroki v mali šoli in prva skupina se je, dopolnjena z zunanjimi člani, kmalu izoblikovala. “Nekateri morda pričakujejo, da bo otroška folklorna skupina le pomanjšana kopija odraslih, da bodo v enakih oblekah in da bodo plesali enake plese, vendar je tako pričakovanje zmotno. Na odnt razvijamo otrokove igralske sposobnosti, ritmiko, pevske sposobnosti in ples. Prva skupina je štela dvaindvajset otrok in kaj kmalu je postala enakovredna ostalim v Sloveniji, ” pravi Majda, ki ji pri tem delu poleg strokovnosti pridejo prav tudi lastne izkušnje iz otroštva. Otroci rasejo, prehajajo v starejše skupine, odhajajo drugam, Majda pa ostaja. S svojimi varovanci je imela veliko število uspešnih nastopov in tudi v mednarodnem merilu. Sedaj dela že s tretjo skupino, tretjo generacijo. Vsaka skupina je začetek znova, nova rast, razvoj. "Nikoli ne smeš biti z vsem zadovoljen, vsaki stvari se da še nekaj dodati, in s kontinuiranim delom se da marsikaj doseči," pravi. “Velja pač načelo da kolikor daš, toliko dobiš. Na začetku hodijo otroci k folklori bolj na željo staršev, dlje ko vztrajajo, bolj postaja veselje do dela njihovo lastno. Folklorna dejavnost je prostovoljna, a je hkrati tudi obveznost, kajti kakor hitro postaneš del te celote, ta vpliva nate tudi osebnostno. Pomemben dosežek je tudi to, da se danes mladi ne sramujejo več sodelovanja pri folklornih dejavnosti, kot da počnejo nekaj staromodnega, manjvrednega, ampak so ponosni, da nekaj znajo, in to z veseljem tudi pokažejo." T. JAKŠE Muzikant Potočar iz Potočne vasi POTOČNA VAS - Potok, ki teče po dolini, je dal ime vasi - Potočna vas, pogost priimek v vasi pa je Potočar. Sklenjen svet. Danes je Potočna vas tako kot bližnje Ka-mence in Muhaber del Novega mesta, a kljub temu noben Potočar iz Potočne vasi ne bo rekel, če ga vprašate, od kod je, daje iz mesta. Tako tudi muzikant Franc Potočar ne. Njegov rod ima močne korenine v tej vasi pa njegova ljubezen do glasbe, še posebej do narodne, tudi. Njegov oče je bil znani in priljubljeni vaški muzikant, ki je s svojo frajtonarico igral na toliko ohcetih, da niti sam ni vedel, koliko jih je bilo. “Do 350 je štel, potem je pa nehal,” pove njegov sin Franc, kije rasel s frajtonarico. Franc dela v Novoteksu, a harmonike ni nikoli postavil v kot. Ne samo to, v vseh teh letih je imel že več ansamblov, zadnje leto pa se vse bolj uveljavlja Trio Franca Potočarja s Pod-lipškimi fanti. “Bolj nas poznajo v ljubljanskem koncu, ker so ostali člani doma iz tistih krajev in tam tudi več nastopamo na raznih veselicah in prireditvah,” je povedal Potočar. V tem kratkem času, kar so skupaj, so nastopili tudi že v Nemčiji, in to na pustovanju v Sin-delfingnu, kamor jih je povabil tamkajšnji slovenski klub. Potočarjev ansambel igra največ narodnozabavno glasbo, in to v glavnem priljubljene skladbe znanih narodnozabavnih ansamblov, imajo pa tudi svoje. To so Potočarjeve skladbe, za katere sta besedila napisala Fanika Požek in Ivan Sivec, priredbe za instrumentalno izvedbo in za 4-glasno petje pa Niko Zlobko. “Pripravljamo se, da bi posneli kaseto, in to izključno z našimi skladbami,” je še povedal Potočar, ki je tudi obljubil, da bodo poslej več nastopali tudi v dolenjskih krajih. Pošta in telefonski dvojčki - Novo mesto brez kegljišča - Mrk na Cesti herojev - Oškodovanci še vedno čakajo - Kako bi prišli do pokopališča kar v Ločni Vsa vesela je bila prejšnji četrtek naša zvesta bralka Milena Žukovoc iz Loške doline. Številko dežurnega telefona je vrtela že nekaj mesecev, tokrat se ji je le posrečilo. Najprej je pohvalila naš časopis in nas prosila, da bi tamkajšnje kraje večkrat obiskali in kaj lepega napisali. Precej drugačne volje je bila gospa iz Črnomlja, ki se je hudovala nad početjem pošte in menila, da še dolgo ne bomo v Evropi. Čez noč so ji priklopili telefon dvojček, ne da bi jo o tem sploh obvestili. Ko je poklicala pristojne na pošti, soji mirno povedali, da takšna praksa velja za vso Slovenijo. Bogdan lličin iz Novega mesta nas je poklical v imenu vseli upokojencev, ki bi se radi rekreirali s kegljanjem. Povedal je, da je Novo mesto imelo še do nedavnega veliko kegljišč: na Bregu, pri Vrhovniku, na Loki, v bivšem Domu JLA, v Ribji, danes ni v tem mestu ob Krki niti ene kegljaške steze. Kaj misli Agencija za šport? r t------------\ Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Lanska suša je naredila precej škode kmetom. Da bi jo le malo omilili, so na sekretariatu za kmetijstvo po občinah odobrili najbolj prizadetim različne pomoči. Kmet Vodopivec iz Mirne Peči je dobil 500 kilogramov suhe krme za živino. Pospeševalna služba ga je obvestila, naj gre po pomoč v Kočevje. Ko se je oglasil tam, so mu povedali, da lahko dobi le 5 ton sena skupaj. Sedaj nas sprašuje, kako naj do te pomoči pride. Za pomoč je spraševal tudi Martin Remih iz Novega mesta. Uporabil je že vse možnosti, da bi pristojne opozoril na mrk, ki je že več kot leto dni pred blokom in na parkirišču na Cesti herojev 68 v Novem mestu. Nobena NA LOKI PO MADŽARSKO NOVO MESTO - Na Loki, kjer se gostinci z uspehom trudijo, da gostje ne bi odhajali nezadovoljni s postrežbo, bo druga polovica tega tedna v znamenju madžarske kuhinje in glasbe. Od danes do nedelje, to je od 24. do 27. februarja, bodo jedi ene najbolj priznanih evropskih kuhinj pripravljali madžarski kuharji, zmanjkalo ne bo ne palinke ne tokaja, za prijetno razpoloženje ob svečah in kotličkih pa bo skrbel kvartet madžarskih godbenikov s slovenskim imenom “Lipa”. TEČAJ ITALIJANSKE KUHINJE O TOČEC - Od 3. do 5. marca bo v motelski restavraciji tečaj o kuharskih skrivnostih italijanskih specialitet. Gospodinje vabljene! VITA MAVRIČ NA OTOČCU OTOČEC - Jutri, 25. februarja, bo ob 20. uri v restravraciji Grand nastopila slovenska šansonjerka Vita Mavrič. Spremljal jo bo pianist Borut Lesjak. od žarnic ne gori, tema pa je še posebna vaba za tatove. Ti so prav v tem delu mesta še posebej aktivni, saj vsak večer na katerem od v temi parkiranih avtomobilov kaj manjka. Oškodovanci iz II. svetovne vojne še vedno čakajo na odškodnino, ki jim pripada. Organizirali so se v društvo, najmlajši so stari že več kot 60 let. Jože iz Grosupljega nam je povedal, da imajo v vladi celo enega zaposlenega za to, da ureja te stvari, pa se ni premaknilo tudi za milimeter. Pokopališče je za številne Novo-meščane še vedno aktualna tema. Na lokaciji Srebrniče Občinarje, kot je znano, izsiljuje lastnik s previsoko ceno za kvadratni meter zemljišča, pokopališče v Prečni pa je predaleč. Bralka iz Novega mesta vidi rešitev v razširitvi obstoječega pokopališča v Ločni. V terasah naj bi ga uredili v hrib nad sedanjim pokopališčem. “Novo mesto in Novomeščani so res nekaj posebnega med živimi in mrtvimi,” je zaključila naša bralka in odložila telefonsko slušalko. KLIC V SILI NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine skupaj s strokovnjaki Vzgojne posvetovalnice in Centra za socialno delo v Novem mestu že tretje leto zapored vsak četrtek med 18. in 20. uro po telefonu rešuje probleme mladostnikov in staršev. Telefonsko številko 23-304 naj pokličejo tisti, ki imajo probleme z učenjem, s šolo, z učitelji, sošolci, in vsi tisti, ki so osamljeni, jih starši ne razumejo, morda celo tepejo in podobno. Ta četrtek bo pri telefonu čakala socialna delavka Mina Gril. TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. Ptičje bogastvo Posavja ——-------— — ■ ■ ( Izšla je bogata tematska številka glasila Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, posvečena Posavju, kjer še gnezdijo redke in ogrožene vr,ste ptic 1 POSAVJE - Te dni je izšla 61. številka Acrocephalusa, strokovnega glasila Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je v celoti posvečena ornitološkemu bogastvu spodnjega Posavja in problemom njegovega varovanja ter ohranjanja. Izid te bogate tematske številke je rezultat uspešnega sodelovanja novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Vsekakor je pomembno nalogo pri tem opravil Andrej Hudoklin, jo melioracijski in regulacijski ukrepi v zadnjem desetletju močno preoblikovali. Varstvo ptic v spodnjem Posavju je neločljivo povezano z varstvom in ohranjanjem njihovih habitatov, saj ti sicer skromni ostanki narave še omogočajo vzdrževanje naravnega ravnotežja doline kot celote in s lem tudi ugodne razmere za obstoj ostalih rastlinskih in živalskih vrst,” pravijo strokovnjaki Iztok Gei-ster, Andrej Sovine in Andrej Hudoklin, ki so sodelovali pri nastanku te tematske številke Acrocephalusa. ČRNA ŠTORKLJA - Gnezdo izredno redke črne štorklje na dobravskem dobu. Fotografijo, ki je objavljena v posavski številki Acrocephalusa, je julija 1993 posnel H. Oršanič. Naravovarstvena prizadevanja v' primeru Jovsov, Bizeljskega in Dobrave so optimistična, saj jih bo, kot kaže, moč uresničiti. Negotova pa ostaja usoda reke Save, in to zaradi načrtovane izgradnje verige savskih hidroelektrarn. Zato si bodo naravovarstveniki ob pomoči osveščene javnosti prizadevali, da bi več kot 10 let stare odločitve hidroenergetikov ponovno pretehtali, saj bi bila sicer izjemno bogata naravna dediščina ob reki Savi za zmeraj uničena. “Zato bo treba uporabiti vsa nova spoznanja, ki jih prinašajo nove izkušnje in ne nazadnje tudi zadnja številka Acrocephalusa, da bomo utemeljili drugačne razvojne možnosti območja ob reki Savi,” pravijo. Tematska 61. številka Acrocephalusa, katere izid sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo in Skupščina občine Brežice, je izšla v večji nakladi, kot je sicer v navadi za to strokovno glasilo, in to prav z namenom, da bi našla pot do širše javnosti in do načrtovalcev razvoja, predvsem pa do ljudi, ki tam živijo, saj sta prav njihova osveščenost in poznavanje problematike najpomembnejša pri doseganju varstvenih dljeV' A. BARTEU konservator za naravno dediščino pri novomeškem Zavodu, in to kot organizator in avtor oz. soavtor prispevkov in fotografij. Lani so slovenski poznavalci sistematično raziskali najpomembnejše močvirne biotope oz. območja v spodnjem Posavju, in sicer: Jovse ob Sotli, poplavni gozd Dobrava, reko Savo s poplavnim pasom, gramoznice in gnezdišče čebelarja, ene najlepših ptic pri nas, v peskokopu na Bizeljskem. “Do sedaj slabše poznano območje spodnjega Posavja se je v ornitološkem pogledu pokazalo kot izredno zanimivo,” pravi Hudoklin. “In to ne le po številu vrst, med katerimi je več kot 40 odst. takih, ki so uvrščene na seznam ogroženih ptic v Sloveniji, temveč predvsem zaradi tistih, ki jim je to območje eno zadnjih gnezdišč pri nas. Gre za vrste, ki jim zaradi raznih posegov v prostor, v katerem edino lahko preživijo, grozi izumrtje. Tako spodnje Posavje izpolnjuje pogoje za uvrstitev med najpomembnejše ornitološke loka-litete v Evropi. “V primeru spodnjega Posavja gre torej za tako rekoč zadnje oaze številnih redkih in ogroženih vrst ptic sredi izrazite kmetijske krajine, ki so 5oXdl| TISOČ IM EMA SKODA Novotehna Avtomobili, pooblaščeni prodajalec vozil iz programa ŠKODA, obvešča cenjene kupce, da seje pridružila akciji »TISOČ IN ENA ŠKODA«, ki jo je v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom pripravil Avtoimpex. V akciji, ki se je pričela s 1. februarjem, sodelujejo vsi kupci, ki bodo v februarju in marcu vplačali prvih tisoč avtomobilov znamke ŠKODA in bodo tako prišli v poštev pri žrebanju za srebrno lepotico ŠKODA FAVORIT SILVER LINE. Nagrada pa čaka tudi vsakega 25. kupca,in sicer 20 enoletnih naročnin na Nedeljski dnevnik in 20 darilnih paketov AVTOIMPEXA. Vse o akciji lahko spremljate v Nedeljskem dnevniku v rubriki Butigue. INFORMACIJE: Novo mesto, Partizanska 2, tel.: 068/322-066 Trebnje, Pod gradom 9, tel.: 068/58-197 ITI SE hicc pnji irirc apc ovr led ker je z; k 6 jČ> studio Iflllf Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista /** • • II • • /J Hi N( Pdc I ra; fosl ?jai len tret TEČAJ IZDELOVANJA PISANIC METLIKA - V soboto, 12. marca, bo Belokranjski muzej iz Metlike ponovno pripravil tečaj izdelovanja pisanic. Vsi, kijih zanima ta lepa belokranjska domača obrt in se je želijo naučiti, se lahko prijavijo do petka, 4. marca, v Belokranjskem muzeju, tel. 58-177. I Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado JANEZU STEGNETU iz Črnomlja. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: NA OTOCCU TINA TURNER IN BALKAN ŽUR 1 (2) Spomin na prvo ljubezen - ŠALEŠKI FANTJE 2(1) Venček z orglicami -CITA GALIČ 3 (6) Zdravica - ANS. SIMONA LEGNARJA 4 (7) Na vseh poteh po svetu - BISTRIŠKI ODMEV 5 (3) Polka za mlade po srcu - ANS. PETRA FINKA 6 (4) Primi se za gumb - ANS. BLEGOŠ 7(5) Urca zamujena-ANS. STOPAR 8 (10) Na paradi - ALPSKI KVINTET 9 (-) Vince rumeno - BENEŠKI FANTJE 10 (8) Kaj mi nuca planinca - ANS. ROM POM POM OTOČEC - V Clubu diskoteka bo danes v okviru festivala imitatorjev nastopila Italijanka, ki ji gre posnemanje Tine Turner odlično od rok. V petek, 25 februarja, pa bo že tradicionalni balkan žur, na katerem bo nastopil Vlado Kalember. Predlog za prihodnji teden: Ob tvojem prazniku - ANS. VIGRED KUPON ŠT. 8 »g Glasujem za_ Moj naslov_ NAPOLEON V “LUKNI” PREČNA - V petek, 25. februarja, > v tukajšnji diskoteki nastopila bo v tukajšnji skupina Napoleon. Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto Hudič je prišel Šolski inšpektor Dušan Muc je nadzoroval pouk po belokranjskih šolah. Nekaterim je bilo malo tesnobno, zlasti mladim učiteljicam, pa so skušale dmga drugo pravočasno obvestiti o tem neprijetnem obisku. Tako je učiteljica na Črešnjevcu hitro napisala na listek “Hudič prihaja” in poslala učenca s tem poročilom kolegici na sosednji šoli. Pa je že bila smola, da je inšpektor Muc med potjo naletel prav na tega fanta. Ko ga je vprašal, kam gre, mu je učenec vse odkrito povedal in mu tudi pokazal listek. Potem resni bilo prav nič čudno, če je inšpektor mlado učiteljico takole pozdravil: “Dober dan, kolegica, pa ne prestrašite se preveč. Hudič je prišel!” Valvasorjeva nagrada Profesor Janko Jarc je leta 1971 hkrati s štirimi drugimi muzealci prejel Valvasorjevo nagrado. Bila je podeljena prvič, vendar brez kake denarne vzpodbude. Zato je v imenu vseh razočarano ugotovil: Ko njega dni je umiral Valvasorjev Janez, je revež bil, kot so njegovi nagrajenci danes. Radovčeva grožnja Radovec, ves razburjen: “Pepora, ak je res, kaj sem ja čul o tebi, da si v drugem stani, onda ču od sramote najprej ubit sebe, potlej pa še tebe! - Težko ukrotiš psa, če ga spustiš z verige. - Lisico je treba prelisičiti. - Pred zakonom golobica, v zakonu orlica. - Jajce hoče več vedeti od kokoši. - Kdor spi, rib ne ulovi. - Ljudje iz komarja vola narede. - Vsakemu konju se uzda najde. - Je kot mačka: vrzijo jo na glavo, pade na noge. - Kača sc skriva v travi. - Kar lisica pusti v pusti, tega si ne lasti. - Če golob med orle zajde, gotovo smrt najde. - Mlad lisjak se obnaša tako, kakor ga je naučila mati lisica. - Tudi star osel je osel. - Po glasu se ptica spozna. - Dokaži oslu, da ima dolga ušesa. te S ni« K A s s uhe S