Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji Results of the International Waterbird Census (IWC) in January 2009 in Slovenia Luka Božič DOPPS - BirdLife Slovenija, Kamenškova ulica 18, SI-2000 Maribor, Slovenia, e-mail: luka.bozic@dopps.si Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) poteka v Sloveniji od leta 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije (Stumberger 1997). Od takrat naprej štetje pokriva vse večje reke, celotno Obalo in večino pomembnejših stoječih vodnih teles v državi (Stumberger 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002 & 2005, BOŽIČ 2005, 2006, 2007 & 2008). K temu sta pripomogla predvsem dobra organizacija in veliko število sodelujočih prostovoljnih popisovalcev. V poročilu so predstavljeni rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009. Januarsko štetje vodnih ptic je leta 2009 potekalo 17. in 18.1. Organizacija, potek, uporabljena metoda štetja in popisni obrazci so bili takšni kot leta 1997 (Stumberger 1997). Za organizacijo popisovalcev na osmih števnih območjih so bili zadolženi lokalni koordinatorji. Pri obdelavi in predstavitvi rezultatov smo upoštevali tudi nekatere podatke, zbrane zunaj organiziranega štetja, vendar največ teden dni pred ali po koncu tedna, predvidenega za štetje. Kormorane Phalacrocorax carbo, z izjemo števnih območij Notranjske in Primorske ter reke Kolpe, smo sistematično šteli na znanih in domnevnih skupinskih prenočiščih, prav tako tudi galebe Laridae na števnem območju Drave in velike bele čaplje na Ljubljanici. Na števnem območju Drave smo na prenočiščih šteli tudi pritlikave kormorane P. pygmaeus, na Obali pa vranjeke P. aristotelis pri Debelem rtiču. Mokože Rallus aquaticus smo na ptujskih studenčnicah, potoku Črnec, in še nekaterih manjših lokalitetah šteli s pomočjo predvajanja posnetka oglašanja. Metoda je podrobneje opisana v Božič (2002). V štetje so bile tako kot vsako leto vključene vrste iz naslednjih skupin ptic: slapniki Gaviidae, ponirki Podicipedidae, kormorani Phalacrocoracidae, čaplje Ardeidae, plovci Anatidae, tukalice Rallidae, žerjavi Gruidae, pobrežniki Charadriiformes ter belorepec Haliaeetus albicilla, vodomec Alcedo atthis in povodni kos Cinclus cinclus. V podnebnem pogledu so bile značilnost januarja 2009 nizke temperature, ki so bile v večjem delu Slovenije pod dolgoletnim povprečjem, decembra 2008 pa je bila temperatura povsod nad dolgoletnim povprečjem. Decembra 2008 je bilo v notranjosti hladnih le nekaj zadnjih dni v mesecu. Izrazito hladna je bila prva polovica januarja, medtem ko je bila druga polovica toplejša od povprečja. Najnižje temperature, ki so v notranjosti povsod presegle -10°C, na Obali in Primorskem pa -5°C, so v večini krajev nižinskega sveta izmerili med 9. in 12.1. Najvišje temperature, večinoma med 9 in 13°C, so izmerili med 18. in 20.1. Odklon od povprečne temperature zraka v januarju je bil v večjem delu Slovenije do -1°C, v prvi polovici meseca pa ponekod tudi več kot -5°C. Dolgoletno povprečje padavin je bilo decembra preseženo povsod po državi, januarja pa povsod razen JZ in dela SZ Slovenije. Decembra je bil največji presežek v severni Sloveniji (do 3.3-kratna količina padavin), januarja pa v delu SV Slovenije (do 2.5-kratna količina padavin). V SV Sloveniji je bil januar 2009 eden najbolj namočenih doslej. Padavine so bile v notranjosti Slovenije decembra 2008 večinoma v obliki dežja, januarja pa snega. Januarja ni bilo snežne odeje samo na Obali in Goriškem (Cegnar 2008 & 2009). Pretoki rek so bili decembra povsod večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju, najbolj izrazito v zahodni in osrednji Sloveniji (do 3-krat večji od povprečja). V SV delu države, kjer je bila vodnatost manjša, so bili pretoki še vedno do 50% večji kot navadno v decembru. Nekatere reke v zahodni, osrednji in južni Sloveniji so poplavljale. Srednji mesečni pretoki rek so bili v prvi polovici januarja majhni, po 18.1. pa so se zaradi taljenja snega povečali (Strojan 2008 & 2009). Dne 17.1.2009 je bilo na Primorskem delno jasno z zmerno oblačnostjo, drugod se je po nižinah večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost, ki je zlasti v jutranjih urah ponekod močno ovirala štetje. Najvišje dnevne temperature so bile od -2 do 4°C, na Primorskem od 8 do 11°C. Dne 18.1.2009 je prevladovalo oblačno vreme, v osrednji, južni in zahodni Sloveniji je ponekod občasno deževalo (Markošek 2009). V času štetja je bila večina odsekov na rekah nezaledenela. Zaledeneli so bili deli alpske Drave (nekateri v celoti, večina 1/4), deli panonske Drave (nekateri 1/2, večina 1/4), zgornji del Meže (do 1/2), deli Dravinje (do 3/4), večji del Pesnice (zgornji del v celoti, drugod do 3/4), zgornji del Sčavnice (do 3/4), zgornji del Ledave (do 3/4), nekateri odseki zgornjega dela Savinje in zgornje Save (do 1/4), Sotla (do 3/4), nekateri odseki spodnjega dela Kolpe (do 1/2) in skrajni zgornji del Idrijce (1/4). Na panonski Tabela 1: Število vseh in pregledanih popisnih odsekov ter njihova skupna dolžina na posameznem števnem območju v januarskem štetju vodnih ptic (IWC) leta 2009 v Sloveniji Table 1: Number of all and surveyed sections and their total length in separate count areas during the International Waterbird Census (IWC) in Slovenia Števno območje/ Count area Št. vseh popisnih odsekov/ Total no. of survey sections Dolžina/ Length (km) Št. pregledanih odsekov/ No. of sections surveyed Dolžina/ Length (km) Mura 61 220.2 59 203.1 Drava I38 374.4 131 343.6 Savinja 30 94.5 28 69.1 Zgornja Sava I00 309.0 97 294.7 Spodnja Sava 7I 272.7 54 I85.0 Kolpa I4 118.0 I0 86.8 Notranjska & Primorska 39 250.9 33 2I8.3 Obala 12 42.6 12 42.6 Skupaj / Total 465 I682.3 424 1443.2 Tabela 2: Število vseh in pregledanih lokalitet na posameznem števnem območju v januarskem štetju vodnih ptic (IWC) leta 2009 v Sloveniji Table 2: Number of all and surveyed localities in separate count areas during the International Waterbird Census (IWC) in Slovenia Števno obmo~je/ Count area Št. vseh lokalitet — stoje~e vode/ Total no. of localities (stagnant waters) Št. vseh lokalitet — teko~e vode/ Total no. of localities (streams) Št. pregledanih lokalitet — stoje~e vode/ No. of surveyed localities (stagnant waters) Št. pregledanih lokalitet — teko~e vode/ No. of surveyed localities (streams) Mura 63 7 61 7 Drava 42 21 27 12 Savinja 13 6 8 3 Zgornja Sava 18 16 11 12 Spodnja Sava 9872 Kolpa I 2 I I Notranjska & Primorska 18 28 17 23 Obala_13_2_Ii_0 Skupaj / Total I77 90 I43 60 Dravi sta bila v celoti zaledenela akumulacija Melje in zgornji del dovodnega kanala HE Zlatoličje. Delno zaledenele so bile naslednje akumulacije na rekah: Ptujsko jezero (3/4), Ormoško jezero (3/4), HE Moste (1/2), Trbojsko jezero (3/4) in Zbiljsko jezero (1/4). Rečne akumulacije Gajševsko jezero, Ledavsko jezero ter Klivnik in Mola so bile zaledenele v celoti. Med pomembnejšimi stoječimi vodami so bili delno zaledeneli Blejsko jezero (1/2), zadrževalnik Vogršček (1/4) ter gramoznici Vrbina in Stari grad (3/4). Šaleška jezera, Bohinjsko in Cerkniško jezero so bili zaledeneli skoraj v celoti (> 95%), jezera v Pesniški dolini, Zovneško in Kočevsko (Rudniško) jezero pa v celoti. Ribniki in gramoznice na Dravskem in Ptujskem polju so bili brez izjeme zaledeneli v celoti. Redke gramoznice v Pomurju so bile zaledenele 3/4 ali več, velika večina pa v celoti. Podobno je bilo tudi s stoječimi vodami na območju Savske ravni in spodnjega Posavja. Stoječa vodna telesa in nekateri manjši potoki so bili delno zaledeneli tudi na Primorskem (do 3/4), na Obali pa je bil 1/4 zaledenel samo sladkovodni del Škocjanskega zatoka. Leta 2009 je v januarskem štetju vodnih ptic sodelovalo 228 prostovoljnih popisovalcev. Pregledali smo 424 popisnih odsekov na rekah v skupni dolžini 1443.2 km, kar je 85.8% celotne dolžine rek, vključenih v popis (tabela 1). Poleg tega smo pregledali tudi 203 lokalitete (143 stoječih voda in 60 potokov), Slika 1: Popisni odseki januarskega štetja vodnih ptic (IWC) na rekah v Sloveniji leta 2009; črne črte označujejo pregledane, bele pa nepregledane odseke Figure 1: Survey sections of the International Waterbird Census (IWC) on rivers in 2009 in Slovenia, with black lines indicating surveyed and white lines unsurveyed sections od skupno 267 (tabela 2). S tem je bila v letu 2009 ponovno dosežena največja pokritost vodnih teles v doslej opravljenih januarskih štetjih vodnih ptic na ozemlju Slovenije. Štetje smo leta 2009 po večletnem premoru opravili tudi na nekaterih delih na Sotli, Mirni in Reki. Popisne odseke, pregledane v štetju leta 2009, prikazuje slika 1, distribucijo pregledanih lokalitet pa slika 2. Skupaj smo prešteli 54 428 vodnih ptic, ki so pripadale 67 vrstam. Poleg tega smo zabeležili še en takson, in sicer križanca. To je peto največje število vodnih ptic in drugo največje število vrst, preštetih med januarskim štetjem vodnih ptic v Sloveniji od leta 1997. Tako kot vsa leta prej smo tudi leta 2009 največje število vodnih ptic zabeležili na števnem območju reke Drave, in sicer 23 240. To je 43.5% vseh vodnih ptic, preštetih v Sloveniji. Leta 2009 ni število vodnih ptic na nobenem drugem števnem območju preseglo 10 000 osebkov, število 5000 osebkov pa je bilo preseženo na števnih območjih Obale (8296 os.; 15.5% vseh vodnih ptic) in Zgornje Save (7032 os.; 13.2% vseh vodnih ptic). Mlakarica Anas platyrhynchos je bila v štetju leta 2009, tako kot v vseh prejšnjih štetjih, daleč najštevilnejša vrsta (20 250 os.; 37.9% vseh vodnih ptic). Po številu preštetih osebkov sledijo liska Fulica atra (6312 os.; 11.8% vseh vodnih ptic), kormoran (4749 os.; 8.9% vseh vodnih ptic), rumenonogi galeb Larus michahellis (4091 os.; 7.7% vseh vodnih ptic) in rečni galeb Larus ridibundus (4038 os.; 7.6% vseh vodnih ptic). Te vrste so bile med petimi najštevilnejšimi že leta 2008, vendar v nekoliko drugačnem vrstnem redu. Število 1000 preštetih osebkov so presegli še mali ponirek Tachybaptus ruficollis, labod grbec Cygnus olor, kreheljc Anas crecca, čopasta črnica Aythya fuligula in zvonec Bucephala clangula. Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 po shemi razdelitve na osem števnih območij (Božič 2007 & 2008) so predstavljeni v tabeli 3. V dodatku (tabela 4) so števna območja podrobneje razdeljena na posamezne reke in območja z večjim številom lokalitet, kot so poplavne ravnice, doline, ravnine ipd. Slika 2: Lokalitete, pregledane med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) v Sloveniji leta 2009 (beli krogi - stoječe vode; temni krogi - potoki ali manjše reke) Figure 2: Localities surveyed during the International Waterbird Census (IWC) in 2009 in Slovenia (white circles - stagnant waters, dark circles - streams) Leta 2009 smo prvi~ med januarskim štetjem vodnih ptic zabeležili kravjo ~apljo Bubulcus ibis (So~a — potok Reka, Goriška brda) in beloli~no gos Branta leucopsis (Drava — Maribor). Slednja je v seznamu ugotovljenih ptic Slovenije uvrš~ena v kategorijo E (ubežnice) (BoŽic 2001). Od redkejših vrst smo opazovali še laboda pevca Cygnus cygnus (drugi~ v trinajstih letih štetja IWC od 1997), žerjava Grus grus (drugi~), regljo Anas querquedula (tretji~) in ~rnega martinca Tringa erythropus (peti~, vendar prvi~ v zadnjih šestih letih). Zimsko opazovanje reglje je izjemen podatek, saj gre za izrazito migratorno vrsto, ki je v tem ~asu v Evropi redko zabeležena (Scott & Rose 1996). Leta 2009 smo prešteli najve~je število kormoranov Phalacrocorax carbo, pritlikavih kormoranov P. pygmaeus, belo~elih gosi Anser albifrons, velikih žagarjev Mergus merganser in malih martincev Actitis hypoleucos v okviru januarskih štetij vodnih ptic doslej. Najmanjšega števila nismo leta 2009 zabeležili pri nobeni vrsti. Število preštetih osebkov je bilo glede na števil~nost januarske populacije v zadnjih nekaj letih razmeroma majhno pri veliki beli Casmerodius albus in sivi ~aplji Ardea cinerea. To stanje je podobno kot leta 2006 (zadnje štetje z nizkimi januarskimi temperaturami pred 2009), pripišemo pa ga lahko snežni odeji v ve~jem delu države, ki je ~apljam oteževala prehranjevanje na kmetijskih površinah. Veliko število kormoranov potrjuje domnevo, da je števil~nost prezimujo~e populacije v izrazito mrzlih zimah pri nas precej ve~ja kot v povpre~nih oziroma toplih zimah. Razmeroma veliko belo~elih gosi na Dravi je verjetno povezano s pojavljanjem velike jate (nekaj tiso~ osebkov), ki je v januarju 2009 preno~evala na akumulaciji Donja Dubrava na hrvaškem delu Drave (neobjavljeno). V letošnjem štetju zabeleženo število belo~elih gosi presega 1% srednjeevropske oziroma panonske zimske populacije vrste, ki je 250 osebkov (Delany & Scott 2006). Leta 2009 v nasprotju z nekaj predhodnimi leti nismo na nobenem števnem obmo~ju prešteli najve~jega in tudi ne najmanjšega števila vodnih ptic v dosedanjih januarskih štetjih. Število najštevil~nejše Tabela 3: Število preštetih vodnih ptic na posameznem števnem območju in v celotni Sloveniji med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 2009 (1 - Mura, 2 - Drava, 3 - Savinja, 4 - Zgornja Sava, 5 - Spodnja Sava, 6 - Kolpa, 7 - Notranjska & Primorska, 8 - Obala) Table 3: Number of waterbirds counted in separate count areas and in entire Slovenia during the International Waterbird Census (IWC) in 2009 (1 - Mura, 2 - Drava, 3 - Savinja, 4 - Upper Sava, 5 - Lower Sava, 6 - Kolpa, 7 - Notranjska & Primorska, 8 - Coast) Vrsta / Species 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj / To Gavia stellata 1 1 Gavia arctica 77 77 Tachybaptus ruficollis 70 355 20 301 212 53 86 148 1245 Podiceps cristatus 2 48 9 28 16 3 126 232 Podiceps grisegena 1 3 2 6 Podiceps nigricollis 2 2 46 50 Phalacrocorax carbo 414 257I 410 321 531 123 155 224 4749 Phalacrocorax aristotelis 99 99 Phalacrocorax pygmaeus 4 376 380 Botaurus stellaris 1 1 1 3 6 Bubulcus ibis 5 5 Egretta garzetta 122 122 Casmerodius albus 113 118 21 34 1 24 29 340 Ardea cinerea 105 215 52 212 107 12 158 74 935 Ciconia ciconia 1 1 Cygnus olor 364 642 I25 224 265 6 17 10 1653 Cygnus cygnus 2 2 Anser fabalis 5 72 2 79 Anser albifrons 571 571 Anser anser 1 1 1 4 7 Branta leucopsis I 1 Tadorna tadorna 16 16 Cairina moschata I 8 9 Aix galericulata I 1 Anas penelope 8 I52 4 11 3 2 244 424 Anas strepera 36 1 11 8 3 59 118 Anas crecca 295 821 33 10 100 39 3 659 1960 Anas platyrhynchos 3022 7183 1269 4378 1701 612 1142 943 20250 Anas acuta 2 2 Anas querquedula 2 2 Anas clypeata 2 1 76 79 Aythya ferina 18 420 10 34 80 2 3 567 Aythya nyroca 1 5 6 Aythya fuligula 2 888 12 240 54 1 1197 Aythya marila 8 1 9 Aythya ferina X Aythya nyroca 1 1 Clangula hyemalis I I Melanitta nigra 1 I Melanitta fusca 7 2 2 11 Bucephala clangula 35 892 6 28 7 6 I5 19 1008 Mergellus albellus 2 46 5 1 54 Mergus serrator I 73 74 Mergus merganser 29 144 15 207 5 41 441 Haliaeetus albicilla 2 3 I 2 8 Rallus aquaticus 14 26 4 3 13 4 9 73 Gallinula chloropus 25 16 27 71 44 8 15 15 221 Fulica atra 180 3460 729 621 634 122 6 560 6312 Grus grus 1 1 Charadrius alexandrinus 2 2 Pluvialis squatarola 2 2 Vanellus vanellus 39 39 Calidris minuta 7 7 Calidris alpina 12 12 Gallinago gallinago 3 11 16 9 5 14 58 Scolopax rusticola 1 2 3 Numenius arquata 1 18 19 Tringa erythropus 1 1 Tringa totanus 4 4 Tringa nebularia 8 8 Tringa ochropus 33 16 49 Actitis hypoleucos 3 1 2 10 16 Larus melanocephalus 3 3 Larus ridibundus 2 1649 41 17 28 10 2291 4038 Larus canus 901 48 1 6 2 20 978 Larus michahellis 6 1500 4 3 2 397 2179 4091 Sterna sandvicensis 22 22 Alcedo atthis 19 18 8 3 19 i 12 19 99 Cinclus cinclus 63 18 256 35 198 57° Skupaj / Total 4776 23240 2ü55 7032 3934 992 2303 8296 53428 vrste, mlakarice, je bilo razmeroma majhno, zlasti na števnem območju Drave, saj je bilo število mlakaric leta 2009 tam najmanjše v zadnjih osmih letih. Nekaj je k temu gotovo prispevala zaledenelost praktično vseh stoječih vodnih teles, kjer je mlakaric v zimah z višjimi temperaturami sicer dokaj veliko. Skladno s trendom, ki ga opazujemo že od začetka tega desetletja, smo ponovno zabeležili največje število velikih žagarjev. To povečevanje številčnosti je opazno predvsem zaradi porasta populacije na števnem območju Zgornje Save, medtem ko je na drugem zelo pomembnem območju, reki Dravi, populacija v zadnjih letih stabilna. Poleg tega smo večje število velikih žagarjev zabeležili tudi na Muri in Soči. Za štetje leta 2009 so bila ponovno značilna majhna števila pobrežnikov na Obali, kar opažamo že nekaj let zapored. Zlasti v Sečoveljskih solinah se v zadnjih letih več ne zadržujejo večje jate prib Vanellus vanellus, spremenljivih prodnikov Calidris alpina in rdečenogih martincev Tringa totanus. Zahvala: Vsem popisovalcem, ki so šteli vodne ptice, gre zasluga, da smo ponovno sistematično in hkrati popisali vse pomembnejše vodne površine v Sloveniji. Brez nesebičnega truda to ne bi bilo mogoče. Lokalni koordinatorji so požrtvovalno organizirali mrežo popisovalcev na števnih območjih. Vsem najlepša hvala. Leta 2009 so v januarskem štetju vodnih ptic sodelovali: Branko Bakan, Danica Barovič, Ernest Bedič, Johann Brandner, Gregor Domanjko, Franc Ferk, Borut Ficko, Mojca Horvat, Darko Ipša, Igor Kolenko, Franc Kosi, Valika Kuštor, Anton Lejko, Barbara Lešnjek, Kristjan Malačič, Cvetka Marhold, Janez Maroša, Marjan Mauko, Valentina Novak, Christine Pfeifhofer, Hartwig Pfeifhofer, Monika Podgorelec, Ingrid Puhr, Seppi Ringert, Janja Miladinovič, Milan Rus, Gerald Salzer, Willi Stani, Vojko Stolnik, Srečko Tropenauer, Branko Vajndorfer, Marjan Vaupotič, Seppi Wolf, Željko Salamun, Bernard Zanjkovič (Mura), Smiljan Bačani, Tilen Basle, Sara Berce, Dominik Bombek, Luka Božič, Katja Božičko, Franc Bračko, Angelca Fras, Stanko Jamnikar, Franc Janžekovič, Matjaž Kerček, Boris Kočevar, Jure Kočevar, Aleksander Koren, Albin Kunst, Danica Kušter, Katja Logar, Marjan Logar, Iris Petrovič, Alen Ploj, Matjaž Premzl, Tanja Rikanovič, Andreja Slameršek, Virgil Slaher, Borut Stumberger, Aleš Tomažič, Tadej Trstenjak, Marjan Trup, Martina Trup, Vladka Tucovič, Andrej Valenti, Miroslav Vamberger, Iztok Vreš, Davorin Vrhovnik, David Vujinovič, Gregor Žnidar (Drava), Milan Cerar, Matej Gamser, Davorin Gamser, Aleksander Koren, Mojmir Kosi, Miha Kronovšek, Stanka Kronovšek, Renata Mastnak, Jure Novak, Alijana Pivko Kneževič, Boštjan Pokorny, Zdravko Podhraški, Gabrijela Triglav Brežnik, Meta Zaluberšek (Savinja), Marjanca Agrež, Katarina Aleš, Mija Bertoncelj, Primož Bizjan, Blaž Blažič, Simon Blažič, Henrik Ciglič, Andreja Dremelj, Katica Drndelič, Bojana Fajdiga, Dare Fekonja, Nataša Gorjanc, Janez Grašič, Jurij Hanžel, Vojko Havliček, Alenka Ivačič, Tomaž Jančar, Lara Kastelic, Leon Kebe, Andrej Kelbič, Aleš Klemenčič, Primož Kmecl, Urša Koce, Jure Kočan, Ivan Kogovšek, Jože J. Kozamernik, Boris Kozinc, Rado Legat, Mojca Lovšin, Marjana Mandeljc, Tomaž Mihelič, Tina Mikuš, Sava Osole, Jožef Osredkar, Miha Podlogar, Aleksander Pritekelj, Žiga I. Remec, Tomaž Remžgar, Rok Rozman, Mirko Silan, Dragana Stanojevic, Sergij Stepančič, Jošt Stergaršek, Metka Stok, Tanja Sumrada, Rudolf Tekavčič, Miro Trampuš, Tone Trebar, Tomi Trilar, Toni Urbas, Zlata Vahčič, Barbara Vidmar, Jani Vidmar, Stanko Zima, Miha Žnidaršič (Zg. Sava) Jadranka Ajkovič, Janez Božič, Majda Bračika, Branko Brečko, Matjaž Cizel, Vito Cizel, Angela Cuk, Zdravko Cuk, Ivan Esenko, Jolanda Gobec, Marjan Gobec, Maja Haler, Andrej Hudoklin, David Kapš, Marinka Kastelic, Dušan Klenovšek, Luka Krajnc, Marjan Kumelj, Joaquin Lopez, Valentina Mavrič Klenovšek, Petra Mohar, Rudi Omahen, Hrvoje Teo Oršanič, Martina Peterlin Urbanč, Zdravko Podhraški, Terezija Potočar, Katarina Požun Brinovec, Robert Rožaj, Dragana Stanojevic, Pavel Set, Jani Vidmar, Branimir Vodopivec, Milena Vranetič, Franci Vranetič, Saša Žinko (Sp. Sava), Laura Javoršek, Andrej Kelbič, Urša Koce, Katarina Konda, Primož Pahor, Borut Rubinic, Jana Sokolic, Tanja Sumrada (Kolpa), Andrej Berce, Jože Berce, Tomaž Berce, Darjo Bon, Dejan Bordjan, Marjeta Cvetko, Igor Dakskobler, Vid Dakskobler, Milan Fakin, Andrej Figelj, Jernej Figelj, Martin Gerlič, Peter Grošelj, Ajda Hain, Tomaž Hain, Tjaš Jarc, Ivan Kljun, Mika Kocjančič, Gašper Kodele, Dean Kovač, Matej Kovačič, Albert Kravanja, Zvonko Kravanja, Peter Krečič, Borut Kumar, Bogdan Lipovšek, Sonja Marušič, Jurij Mikuletič, Nevenka Pfajfar, Slavko Polak, Miran Pregelj, Aljaž Rijavec, Jasmina Rijavec, Ajda Rudolf, Erik Sinigoj, Viljana Siškovič, Anže Skoberne, Drago Telič, Gregor Torkar, Marko Trošt, Tomaž Velikonja, Polonca Voglar, Martin Završnik (Notranjska & Primorska), Igor Brajnik, Krajinski park Sečoveljske soline, Borut Mozetič, Sandi Rožnik, Borut Rubinic, Iztok Skornik, Dušan Suštaršič, Peter Trontelj, Al Vrezec, Enej Vrezec, Petra Vrh Vrezec (Obala). Lokalni koordinatorji leta 2009 so bili: Željko Salamun (Mura), Cvetka Marhold, Luka Božič (Drava), Luka Božič (Savinja), Vojko Havliček, Tomaž Mihelič (Zg. Sava), Andrej Hudoklin, Dušan Klenovšek, Hrvoje Oršanič (Sp. Sava), Borut Rubinic (Kolpa), Andrej Figelj, Leon Kebe (Notranjska & Primorska), Borut Rubinic (Obala). Summary In 2009, the International Waterbird Census (IWC) was carried out on 17 and 18 Jan. Waterbirds were counted on all larger rivers, on the entire Slovenian Coastland and on most of the major standing waters in the country. During the census, in which 228 volunteer observers took part, 424 sections of the rivers with a total length of 1443.2 km and 203 other localities (177 stagnant waters and 90 streams) were surveyed. Altogether, 53 428 waterbirds belonging to 67 species and a single hybrid were counted. This is the fifth highest number of aquatic birds and the second highest number of species ever recorded in Slovenia during the January waterbird census. The greatest numbers of waterbirds were counted in the Drava count area, i.e. 23 240 individuals (43.5% of all waterbirds in Slovenia). By far the most numerous species was the Mallard Anas platyrhynchos (37.9% of all waterbirds), followed by the Coot Fulica atra (11.8% of all waterbirds), the Great Cormorant Phalacrocorax carbo (8.9% of all waterbirds), the Yellow-legged Gull Larus michahellis (7.7% of all waterbirds) and the Black-headed Gull Larus ridibundus (7.6% of all waterbirds). The number 1000 of the counted individuals was also surpassed by the Little Grebe Tachybaptus ruficollis, the Mute Swan Cygnus olor, the Eurasian Teal Anas crecca, the Tufted Duck Aythya fuligula and the Goldeneye Bucephala clangula. In 2009, the Cattle Egret Bubulcus ibis and the Barnacle Goose Branta leucopsis (an escapee) were recorded for the very first time during the January census. Among the rarer recorded species, the following should be given a special mention: the Whooper Swan Cygnus cygnus (registered only for the second time in the thirteen years since 1997), the Crane Grus grus (for the second time), the Garganey Anas querquedula (for the third time) and the Spotted Redshank Tringa erythropus (for the fifth time, although for the first time in the last six years). Literatura Božič, L. (2001): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. — Acrocephalus 22 (106/107): 115-120. Božič, L. (2002): Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji. - Acrocephalus 23 (110/111): 27-33. Božič, L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (126): 123-137. Božič, L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. - Acrocephalus 27 (130/131): 159-169. Božič, L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. - Acrocephalus 28 (132): 23-31. Božič, L. (2008): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (136): 39-49. Cegnar, T. (2008): Podnebne razmere v decembru 2008. V: Naše okolje. Bilten agencije RS za okolje 15 (12): 3-23. Cegnar, T. (2009): Podnebne razmere v januarju 2009. V: Naše okolje. Bilten agencije RS za okolje 16 (1): 5-24. Delany, S. & Scott, D. (2006): Waterbird population estimates. Fourth Edition. - Wetlands International, Wageningen. Markošek, J. (2009): Razvoj vremena v januarju 2009. V: Naše okolje. Bilten agencije RS za okolje 16 (1): 25-31. Scott, D.A. & Rose, P.M. (1996): Atlas of Anatidae populations in Africa and Western Eurasia. Wetlands International Publication 41. - Wetlands International, Wageningen. Strojan, I. (2008): Pretoki rek v decembru. V: Naše okolje. Bilten agencije RS za okolje 15 (12): 67-71. Strojan, I. (2009): Pretoki rek v januarju. V: Naše okolje. Bilten agencije RS za okolje 16 (1): 49-52. Stumberger, B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. - Acrocephalus 18 (80/81): 29-39. Stumberger, B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. - Acrocephalus 19 (87/88): 36-48. Stumberger, B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. - Acrocephalus 20 (92): 6-22. Stumberger, B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. - Acrocephalus 21 (102/103): 271-274. Stumberger, B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. - Acrocephalus 22 (108): 171-174. Stumberger, B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. - Acrocephalus 23 (110/111): 43-47. Stumberger, B. (2005): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (125): 99-103. Arrived / Prispelo: 10.11.2009 Accepted / Sprejeto: 19.2.2010 DODATEK / APPENDIX Tabela 4: Število preštetih vodnih ptic v januarskem štetju leta 2009 v Sloveniji (M - Mura, ŠČ - Ščavnica, LD - Ledava, MR - Mura razno: jezera, ribniki, gramoznice, mrtvice in potoki v Pomurju ter bližnji okolici, DA - Drava Alpe: meja z Avstrijo pri Libeličah - Selnica ob Dravi, MM - Meža in Mislinja, D - Drava: Selnica ob Dravi - meja s Hrvaško pri Središču ob Dravi, DV - Dravinja, P - Pesnica, DPP - Dravsko in Ptujsko polje: ribniki, gramoznice, kanali, potoki in polja na Dravskem in Ptujskem polju ter bližnji okolici, S - Savinja, ŠAL - Šaleška jezera: Škalsko, Velenjsko in Šoštanjsko jezero, SR - Savinja razno: jezera, ribniki, manjše reke in potoki na Savinjski ravni ter bližnji okolici, ZGS - zgornja Sava: Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava do Gornje Save (Kranj), SOR - Selška Sora, Poljanska Sora in Sora, SRS - srednja Sava: Gornja Sava (Kranj) - Breg pri Litiji, KBI - Kamniška Bistrica, LB - Ljubljanica, sAr - Savska ravan: jezera, gramoznice, manjše reke in potoki na Savski ravni, LBA - Ljubljansko barje: jezera, ribniki, kanali in potoki na Ljubljanskem barju, SSO - Sava soteska: Breg pri Litiji - Zidani Most, SS - spodnja Sava: Zidani Most - meja s Hrvaško, MI - Mirna, K - Krka, ST - Sotla, SSR - spodnja Sava razno: jezera, ribniki, gramoznice in potoki na Krški ravni ter bližnji okolici, KO - Kolpa, KOR - Kolpa razno: jezera, manjše reke in potoki na Kočevskem in v Beli krajini, SO - Soča, I - Idrijca, VI - Vipava, VID - Vipavska dolina: jezera, glinokopi in potoki v Vipavski dolini, NOT - Notranjska: notranjska kraška polja in ponikalnice, Cerkniško jezero, RE - Reka, O - Obala: slovensko obalno morje, OS - Obala soline: Sečoveljske in Strunjanske soline, OZ - Obala zatok: Škocjanski zatok, OR - Obala razno: reke in stoječe vode v Koprskih brdih). Število vodnih ptic, ki so bile v celoti preštete na prenočiščih, je označeno s krepkim tiskom. Table 4: The number of waterbirds counted during the International Waterbird Census (IWC) in 2009 in Slovenia (M -Mura, ŠČ - Ščavnica, LD - Ledava, MR - Mura other: lakes, fishponds, gravel pits, oxbows and streams in Pomurje and neighbourhoods, DA - Drava Alpe: from border with Austria at Libeliče to Selnica ob Dravi, MM - Meža and Mislinja, D -Drava: from Selnica ob Dravi to border with Croatia at Središče ob Dravi, DV - Dravinja, P - Pesnica, DPP - Dravsko polje and Ptujsko polje: fishponds, gravel_pits, channels, streams and fields on Dravsko and Ptujsko polje and neighbourhoods, S - Savinja, ŠAL - Šaleška jezera: Škalsko, Velenjsko and Šoštanjsko Lakes, SR - Savinja other: lakes, fishponds, small rivers and streams on Savinja plain and neighbourhoods, ZGS - Upper Sava: Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava to Kranj, SOR - Selška Sora, Poljanska Sora and Sora, SRS - Middle Sava: from Kranj to Breg pri Litiji, KBI - Kamniška Bistrica, Lb -Ljubljanica, SAR - lakes, gravel pits, small rivers and streams on Sava plain, LBA - lakes, fishponds, channels and streams on Ljubljansko barje, SSO - Sava gorge: from Breg pri Litiji to Zidani Most, SS - Lower Sava: from Zidani Most to border with Croatia, MI - Mirna, K - Krka, ST - Sotla, SSR - Lower Sava other: lakes, fishponds, gravel pits and streams on Krško plain and neighbourhoods, KO - Kolpa, KOR - Kolpa other: lakes, small rivers and streams in Kočevsko region and Bela krajina, SO - Soča, I - Idrijca, VI - Vipava, VID - lakes, gravel pits and streams in Vipava valley, NOT - Notranjska: karst fields and disappearing streams, Cerkniško Lake, RE - Reka, O - Slovene coastal sea, OS - Coastal saltpans: Sečovlje and Strunjan saltpans, OZ -Škocjanski zatok, OR - other localities on coast: rivers and stagnant waters in Koprska brda). The number of waterbirds counted entirely at roosting places is denoted in bold. Tabela 4 / Table 4: IWC2009; naslov glej str. 177 / title see page 177 Slovenija Mura Drava Kolpa Zgornja Sava / Upper Sava Skupaj Jse/ M ŠC LD MRSkupaj/ DAMM D DV P DPPSkupaj/ KO KORSkupaj/ ZGSSOR SRS KBI LBSARLBASkupaj/ Total Total Total Total Total overall Gavia stellata 1 Gavia arctica 77 Tachybaptus ruficollis 1245 32 3 29 6 70 17 320 10 2 6 355 53 53 25 2 192 71 11 301 Podiceps cristatus 232 1 1 2 47 1 48 21 7 28 Podiceps grisegena 6 1 1 Podiceps nigricollis 50 2 2 Phalacrocorax carbo 4749 414 414 277 2238 56 2571 123 123 21 235 65 321 P. aristotelis 99 P pygmaeus 380 3 1 4 376 376 Botaurus stellaris 6 1 1 1 1 Bubulcus ibis 5 Egretta garzetta 122 Casmerodius albus 340 32 24 44 13 113 56 23 7 32 118 1 1 1 19 1 21 Ardea cinerea 935 46 21 19 19 105 10 46 65 39 7 48 215 12 12 78 35 51 6 21 4 17 212 Ciconia ciconia 1 1 1 Cygnus olor 1653 179 1 160 24 364 55 585 1 1 642 6 6 14 193 9 8 224 Cygnus cygnus 2 2 2 Anser fabalis 79 2 3 5 72 72 Anser albifions 571 571 571 Anser anser 7 1 1 1 1 Branta leucopsis 1 1 1 Tadorna tadorna 16 Cairina moschata 9 1 1 Aix galericulata 1 1 1 Anas penelope 424 8 8 152 152 2 2 11 11 Anas strepera 118 36 36 3 3 1 1 9 11 Anas crecca 1960 235 5 34 21 295 6 32 783 821 38 1 39 1 9 10 Anas platyrhynchos 20250 1407 142 350 1123 3022 244 398 5536 350 27 628 7183 481 131 612 895 254 1258 61 1725 117 68 4378 Anas acuta 2 2 2 Anas querquedula 2 2 2 Anas clypeata 79 1 1 2 Aythya ferina 567 7 11 18 14 406 420 1 30 3 34 Aythya nyroca 6 0 1 1 Aythya fuligula 1197 2 2 5 881 2 888 1 1 2 7 228 3 240 Aythya marila 9 8 8 A. ferina X nyroca 1 1 1 Clangula hyemalis 1 1 1 Melanitta nigra 1 1 1 Melanitta fusca 11 7 7 2 2 Bucephala clangula 1008 28 7 35 6 886 892 6 6 1 27 28 Mergellus albellus 54 2 2 46 46 Mergus serrator 74 1 1 Mergus merganser 441 29 29 45 99 144 56 40 111 207 Haliaeetus albicilla 8 1 1 2 3 3 2 2 Rallus aquaticus 73 14 14 25 1 26 2 1 3 Gallinula chloropus 221 2 10 13 25 1 15 16 2 6 8 4 1 50 5 11 71 Fulica atra 6312 47 4 16 113 180 87 3373 3460 107 15 122 95 453 56 15 2 621 Grus grus 1 1 1 C. alexandrinus 2 Pluvialis squatarola 2 Vanellus vanellus 39 Calidris minuta 7 Calidris alpina 12 Gallinago gallinago 58 3 3 6 3 2 11 7 9 16 Scolopax rusticola 3 1 1 Numenius arquata 19 1 1 Tringa erythropus 1 Tringa totanus 4 Tringa nebularia 8 Tringa ochropus 49 27 4 2 33 15 1 16 Actitis hypoleucos 16 3 3 Larus melanocephalus 3 Larus ridibundus 4038 2 2 23 1626 1649 17 17 Larus canus 978 901 901 1 1 Larus michahellis 4091 6 6 22 1478 1500 2 1 3 Sterna sandvicensis 22 Alcedo atthis 99 14 2 3 19 16 1 1 18 1 1 3 3 Cinclus cinclus 570 9 40 3 11 63 198 32 23 3 256 Skupaj / Total 53428 2519 204 6671386 4776 799 539 20641 496 44 721 23240 838 154 9921418 375 2824 67 2053 164 131 7032 Nadaljevanje tabele 4 (desna stran) / continuation of Table 4 (right side) Spodnja Sava / Lower Sava Savinja Notranjska & Primorska Obala / Coast SSO SS MI K ST SSRSkupaj/ Total S ŠAL SR Skupaj/ Total SO I VI VID NOT RE Skupaj/ Total O OS OZ OR Skupaj/ Total G. stel. 1 1 G. arc. 77 77 T. ruf. 11 21 161 19 212 1 19 20 4 6 5 2 69 86 9 28 111 148 P. cri. 1 2 11 2 16 4 5 9 1 1 1 3 115 11 126 P. gri. 3 3 2 2 P nig. 2 2 46 46 P. car. 22 227 282 531 410 410 74 13 62 3 3 155 181 40 2 1 224 P. ari. 99 99 P pyg. B. stel. 1 1 3 3 B. ibi. 5 5 E. gar. 4 111 7 122 C. alb. 6 4 19 5 34 3 1 7 7 6 24 2 26 1 29 A. cin. 2 11 2 85 7 107 49 2 1 52 62 34 30 7 23 2 158 4 28 42 74 C. cic. C. olo. 27 236 2 265 4 93 28 125 16 1 17 1 9 10 C. cyg. A. fab. 2 2 A. alb. A. ans. 1 1 1 3 4 B. leu. T. tad. 16 16 C. mos. 8 8 A. gal. A. pen. 1 2 3 1 3 4 224 20 244 A. str. 8 8 1 1 57 2 59 A. cre. 46 8 46 100 27 6 33 3 3 417 242 659 A. pla. 102 315 10 1216 14 44 1701 1039 228 2 1269 316 74 189 125 400 38 1142 106 628 207 2 943 A. acu. A. que. A. cly. 1 1 38 38 76 A. fer. 24 3 53 80 2 8 10 2 2 3 3 A. nyr. 5 5 A. ful. 33 21 54 12 12 A. mar. 1 1 A. f. X n.. C. hye. M. nig. M. fus. 2 2 B. cla. 6 1 7 6 6 15 15 3 15 1 19 M. alb. 5 5 1 1 M. ser. 61 12 73 M. mer. 5 5 15 15 20 14 7 41 H. alb. 1 1 R. aqu. 1 12 13 1 3 4 1 3 4 2 7 9 G. chl. 40 4 44 1 26 27 11 3 1 15 3 8 4 15 F. atr. 35 248 351 634 1 728 729 2 1 2 1 6 155 266 135 4 560 G. gru. C. ale. 2 2 P squ. 2 2 V. van. 39 39 C. min. 7 7 C. alp. 10 2 12 G. gal. 8 1 9 4 1 5 2 12 14 S. rus. 1 1 2 N. arq. 1 3 14 18 T. ery. 1 1 T. tot. 4 4 T. neb. 7 1 8 T. och. A. hyp. 2 2 1 1 8 2 10 L. mel. 2 1 3 L. rid. 25 3 28 1 40 41 10 10 1070 539 135 547 2291 L. can. 3 3 6 48 48 2 2 9 2 3 6 20 L. mic. 2 2 4 4 80 9 29 279 397 1744 225 5 205 2179 S. san. 22 22 A. att. 1 1 12 5 19 4 4 8 5 5 2 12 16 3 19 C. cin. 2 33 35 17 1 18 129 48 11 9 1 198 141 787 16 2377 14 599 3934 1593 1231 31 2855 703 205 339 465 544 47 2303 3745 2757 1025 769 8296