Št. 35 (1986) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 3. septembra 1987 Cena: 300 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Trebnje slavi
Osrednja proslava 5. septembra na Trebelnem
TREBNJE — Trebanjci ohranjajo svetle tradicije Gubčeve brigade, še posebej pa ta izročila vsakokrat obudijo ob občinskem prazniku 4. septembra. Pred 45 leti je bila namreč v gozdu pri Trebelnem ustanovljena ta partizanska enota, jubilej pa bodo Gubčevci tokrat obeležili v soboto, 5. septembra, ob 11. uri.
Pri spomeniku Gubčevi brigadi na Trebelnem bo slavnostni govornik predsednik slovenske skupščine Miran Potrč. Za priložnostni kulturni spored bo poskrbela trebanjska občinska zveza kulturnih organizacij. Na Trebelnem se bo v soboto ob 8. uri pri lovski koči začel tudi orientacijski pohod po poteh Gubčeve brigade.
Pred osrednjo proslavo v počastitev občinskega praznika in 45. obletnice ustanovitve Gubčeve brigade na Trebelnem pa bo dopoldne še slavnostna seja vseh zborov trebanjske občinske skupščine. Govoril bo predsednik občinske skupščine Nace Dežman.
• Plakete občine Trebnje v letu 1987 bodo prejeli Zoran Kržišnik iz Ljubljane, Mercator-Kmetijska zadruga Trebnje in Anton Zupančič iz Arčelce, posebna občinska priznanja pa Gerhard Ledič iz Zagreba, Damjan Mlakar iz Ljubljane in tovarna Tesla Lanškroun iz Cehoslo-vaške, s katero izjemno dobro sodeluje mokronoška Iskra.
Sobotni pestri praznični spored bodo Trebanjci sklenili s tradicionalnim ie-kom Trima. Danes bodo na Brezju razglasili poimenovanje ceste Mokronog — Karteljevo po Gubčevi brigadi, jutri pa v Mokronogu odprli novo Mercatorjevo trgovino. Med pomembnejše pridobitve ob občinskem prazniku spada posodobljena makadamska cesta Pod-turen — Jagodnik, ki so jo odprli prejšnji petek. V ponedeljek bodo v Velikem vrhu nad Šentrupertom simbolično označili začetek del na novem vodovodu. Naposled omenimo še, da bodo 18. septembra v Mokronogu odprli novo avtomatsko telefonsko centralo.
P. P.
ZBOR BORCEV GORJANSKEGA BATALJONA
ŠENTJERNEJ — Odbor skupnosti borcev Gorjanskega bataljona sklicuje ob 45-letnici ustanovitve enote zbor borcev Gorjanskega bataljona. Zbor bo v nedeljo, 13. septembra, v osnovni šoli narobnega heroja Martina Kotarja v Šentjerneju. Ob 10. uri bo podelitev spominskih znakov, zatem pa kulturni program. Vabljeni vsi borci in borke.
PIONIR V MOSKVI
NOVO MESTO — Pred dvema mesecema je GIP Pionir z ljubljansko Metalko, ki je nosilec projekta, podpisal pogodbo z moskovsko banko za adaptacijo poliklinike v središču Moskve. Vrednost projekta je 1,4 milijona dolarjev. Pionir bo v okviru te pogodbe izvedel vsa gradbena, instalacijska in obrtna dela. Največ bosta za ta projekt v Moskvi delala Pionirjeva tozda Ljubljana in MKI, sodelovali pa bodo tudi drugi tozdi. Pionirjevi delavci so v začetku avgusta že začeli delati v Moskvi.
Brežice:
epidemija
hepatitisa
Povzročitelj ni znan — Odpirajo se vprašanja
BREŽICE — V začetku preteklega tedna je v bolnišnicah v Novem mestu, Celju in Zagrebu iskalo pomoč 30 prebivalcev z območja krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, predvsem vasi s podgorjanskega območja brežiške občine. Vaščani Zgornje Pirošice, Izvira, Račje in Župeče vasi, Kamene in Stanovega ter celo Črešnjic v dolini so oboleli za lažjo obliko virusnega hepatitisa ali, po domače rečeno, za zlatenico.
Sum je seveda najprej padel na vaške vodovode. Vendar konec preteklega tedna na celjskem zavodu za socialno medicino in higieno še niso odkrili povzročitelja obolenja, katerega znaki so enaki kot pri močnejšem prehladu. Kot so povedali na zavodu, virus intenzivno iščejo. Kljub temu da povzročitelj obolenja še ni znan, je jasno, da je najboljše orožje proti zlatenici več higiene, saj to bolezen nekateri imenujejo »bolezen umazanih rok«, seveda pa je potrebno tudi izdatnejše kloriranje vode ter celo prekuhavanje. Čeprav so bili prvi in najbolj nujni ukrepi že uvedeni, pričakujejo, da bo prvemu valu ep» idemije sledil še drugi, lahko tudi močnejši.
V brežiški občini so še posebej zaskrbljeni, ker se je epidemija pojavila na začetku šolskega leta. Zato je predsednica brežiškega izvršnega sveta minuli petek sklicala sestanek s prosvetnimi in zdravstvenimi delavci. Na sestanku so se dogovorili za ukrepe, s katerimi bi preprečili šiijenje obolenj.
Ob vsem tem pa se zastavlja več vprašanj. Predvsem je očitno, da vaški vodovodi niso zgrajeni dovolj strokovno, vprašljiv je tudi nadzor vode v njih.	j	SIMČIČ
Krmeljska Metalna kot zgled
Ob srebrnem jubilejuje govoril Vojko Dvojmoč, predsednik ZZD republiške skupščine — Za špekulacije Agrokomerca ni nikakršnega opravičila_
KRMELJ — Po ukinitvi rudnika v Krmelju so pred četrt stoletja rudarje prekvalificirali v kovinarje in to so bili prvi zametki današnje Metalne. Rasle so izkušnje in znanje, kovinarji so širili proizvodne prostore in nabavljali nove stroje. Kakovost svojih izdelkov so krmeljski kovinaiji nenehno povečevali in v zadnjih letih obvladali tudi sodobno tehnologijo za najzahtevnejšo namensko proizvodnjo, ki danes predstavlja osnovni program proizvodnje tozda.
Kot jc dejal direktor krmeljske Metalne Marko Borštnar na sobotni proslavi srebrnega jubileja, so z lastnim razvojem kos različnim novim programom. To so paletna prijemala,
Valentin Dvojmoč: »Nezakonita poteza Agrokomerca ruši enotnost jugoslovanskega trga. Za to ni in ne more biti opravičila.«
hidravlični ravnalni stroj, oprema za potrebe rudnikov premoga, skupaj z ljubljanskim Geološkim zavodom pa so razvili stroje za vrtanje preizkusnih vrtin.
Slavnostni govornik, predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Valentin Dvojmoč, je širše orisal dosedanji razvoj krmeljske Metalne, saj marsikomu v naši družbi lahko služi kot primer prestrukturiranja in posodobitve.
»Zaradi sedanjega zaostrenega gospodarskega položaja in zaradi prepočasnega uvajanja tržnih meril prihaja ponekod do špekulacij, ki segajo v težka kazniva dejanja, čeprav jih hočejo nekateri prikazati kot možnost zakonitega razvoja nerazvitih
PRED ODHODOM — Podobno so brigadirji odhajali na delovišča, čeprav so na MDD Suha krajina spremenili že precej navad pri organizaciji življenja na akciji. Na fotografiji: pred odhodom je tretja izmena še zadnjič letos poravnala vrsto. (Foto: M. Luzar)
Brigadirji pospravili lopate
Končani zvezni MDA Suha krajina in Kozjansko — T. Anderlič: »Pred nami je razmislek o prihodnosti brigadirstva« — Nekaj stroškov ostaja za jesen
ŽUŽEMBERK — S slavnostnim zaključkom 3. izmene na zvezni MDA Suha krajina ’87 so 28. avgusta dopoldne sklenili 12. žužemberško brigadirsko poletje. Zbrane mladince iz vse Jugoslavije in uradne predstavnike občinskih vodstev je na proslavi v krajevnem kulturnem domu pozdravil poleg Jožeta Andoljška iz kočevskega Združenega kmetijsko gozdarskega podjetja predsednik republiške konference ZSMS Tone Anderlič, ki je med drugim dejal, da so rezultati letošnjih delovnih akcij v Sloveniji lahko razlog za zadovoljstvo.
Obenem je nedvomno res, da se je precej v vrstah brigadirstva dobro usidralo prepričanje, da je mladinsko prostovoljno delo preživelo in da naj bi poslej več delali s tehniko. Zato je pred nami trezen pogovor, kako naprej. Ze zdaj pa lahko trdimo, da brigadirstva še ni konec, ker ga prežemajo vrednote, kot je spoznavanje med mladimi Jugoslavije. Ti najbrž odhajajo iz brigadirskih naselij s kakšnim predsodkom o razmerah v posameznih okoljih manj, je dejal Anderlič, ki seje zahvalil tako bri-gadiijem kot organizatorjem akcij.
Na . MDA Suha krajina velja taka zahvala vsem tistim, ki so v letošnjih
Za vzpon zadružništva
Slovensko kmetijsko zadružništvo, kije te dni slavilo, ni od včeraj, pa tudi ne le od osvoboditve sem, staro je že nad sto let. Ce štejemo za njen začetek Vošnjakovo Zvezo slovenskih posojilnic v Celju, bo tudi zadružna zveza, prva taka zveza na jugoslovanskih tleh, januarja prihodnjega leta stara že 105 let. Zametki zadružništva pa sežejo še pol stoletja nazaj tja do prosvetljene poteze mokronoškega barona Mandla, kije po zgledu s Češkega ustanovil prvo žitno posojilnico, da bi kmeta obvaroval pred oderuhi. Zadružništvo je torej preverjeno staro gibanje, kije zraslo iz potrebe in ima svojo notranjo moč vse od tedaj, ko je naturalno gospodarstvo začelo prehajati v blagovno. Družba, posebej pa še socialistična, ga je dolžna podpirati, saj je to v njenem vsesplošnem interesu. To dokazujejo tudi doseženi rezultati po obnovitvi zadružne zveze pred 15 leti, ki sovpada s prelomno drugo sejo konference ZKS. Kmetje so od tedaj podvojili prirejo mesa in mleka ter podeseterili tržnost poljščin, kar je gotovo velika stvar. Tudi štiri železna pravila, ki naj bi v prihodnosti usmerjala slovenske zadružnike (večja poslovnost zadrug, večja storilnost, povečanje dohodka in enakovredno mesto v celotnem gospodarstvu), jamčijo, da se bo kljub mnogim vsakodnevnim težavam vzpon zadružništva nadaljeval, zlasti še, če bo sledilo viziji, ki jo je ob svoji pronicljivi politični oceni preteklih napak (glej več na 3. strani) nakazal na proslavi 15-letnice Zadružne zveze Slovenije v Gornji Radgoni Milan Kučan, predsednik CK ZKS.
M. LEGAN
treh izmenah izkopali okoli 4.000 m vodovodnega kanala in blizu 1.000 m kanala za telefonski kabel, sodelovali pri izboljševanju 350 ha kmetijskih
• ŠENTVID PRI PLANINI — Okrog 430 brigadirjev, ki so se v treh mesecih zvrstili na zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko 87, je na deloviščih v laški, sevniški in šentjurski občini opravilo za okrog 122 milijonov dinarjev vredno delo. Če bi bile vse izmene tako popolne in prizadevne kot zadnja, tretja, bi gotovo dosegli tudi načrt za 130 milijonov dinarjev družbeno koristnega dela. Kljub temu da dveh brigad sploh ni bilo, daje bilo precej pionirjev in deklet, so na sobotnem zaključku ZMDA Kozjansko 87 v Šentvidu pri Planini izrekli brigadirjem veliko pohvalnih besed. Brigadirji so pomagali pri elektrifikaciji in gradnji vodovodov, pri izuševanju tal, kmetom so pomagali pri kmečkih opravilih. Specializirana brigada Rdečega križa je v drugi izmeni v Laškem vodila tudi otroški vrtec.______________________
zemljišč in 15 ha gozda. Take rezultate, vredne 150 milijonov dinarjev, so dosegli na deloviščih v grosupeljski, kočevski, trebanjski in novomeški občim kljub nepopolnim brigadam, kar je bilo značilno posebej 'za slovenske mladinske delovne sestave, kolikor so pris-
območij.
V meničnem poslovanju mora vsakdo nositi svoj riziko. Kakšnokoli dopuščanje in socializacija takšnih zadev pomeni izigravanje sprejetih veljavnih predpisov in dogovorjene ekonomske politike. Nekrito izdajanje vrednostnih papirjev pa pomeni večji pritisk s povpraševanjem na tržišču, s tem pa se povečuje inflacija.
• V kulturnem sporedu proslave 25-letnice tozda Metalne v Krmelju so sodelovali oktet Boštanjski fantje, recitatorji OŠ 12. SNOUB Krmelj ter igralca Milena Muhič in Janez Klasinc. Poslovni partnerji, ki so ob tej priložnosti dobili od Krmeljčanov plakete in priznanja za uspešno dolgoletno sodelovanje, ter delavci tozda TLK Marko Borštnar, Aleksander Berk, Stanko Jamnik, Milan Levstek, Alojz Logar, Franc Miklavčič, Pavla Močnik, Franci Poljane, Vladimir Senčar in Alojz Virant, ki so prejeli plakete za zasluge pri razvoju temeljne organizacije ter uspešno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, so skupaj z drugimi delavci in gosti preživeli prijetne trenutke.
Zato moramo biti na take pojave še posebej pozorni, ker to verjetno ni osamljen primer,« je še dejal Dvojmoč.
P. PERC
ČRNOMALJCI PRI POBRATENIH
ČRNOMELJ — V okviru sodelovanja med pobratenima občinama Črnomelj in Terzo di Aquileia so v soboto, 29. avgusta, na kulturnem festivalu v tem italijanskem mestu nastopili mešani pevski zbor in tamburaši iz Gribelj, mojster na elektronski harmoniki Silvo Mihelčič, učenec črnomaljske glasbene šole, klarinetist Miha Plevnik in ljudski godec Franc Šutej iz Sečjega sela. Kakih 500 gledalcev je črnomaljske goste prisrčno sprejelo.
peli. Organizatorji so po začetni denarni suši, ki se je ves čas poznala na okleščenih interesnih dejavnostih, in po nekaj vmesnih težavah le spravili pod streho vse tri izmene; tretjo ocenjujejo celo za najboljšo. Na koncu je ostalo za okoli 20 milijonov nepokritih stroškov, za kar naj bi poskrbele omenjene štiri občine.
Ob zaključku akcije je podelil štab akcije priznanja 8 organizacijam in skupnostim ter 5 posameznikom. Med temi je prejel koordinator akcije Nikola Padevski priznanje udarnik.
M. LUZAR
PRIPRAVE NA PROSLAVO
KRŠKO — Odbor za pripravo proslave ob 50-letnici seje političnega biroja CK KPJ, ki je bila maja 1938 na Lisci, je že začel delati. V njem sodelujejo člani OK ZK Sevnica in medobčinskega sveta ZK za Posavje. Proslava bo 1. maja 1988.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Dragatuška šola toži gradbenike
na 5. strani:
• Kolinska žonglira z milijardami
na 6. strani:
• Reka Krka kliče na pomoč
na 7. strani:
• Nekaj gnilega je v Brežicah
na 8. strani:
• Je nesreča ušla iz epruvete?
na 14. strani:
• Preiskava je pri koncu
na 20. strani:
• Medved je umoril žensko
Dolenjska še veča svoj izvozni delež
7-mesečni rezultati
NOVO MESTO — Po zadnjih podatkih Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko je tudi sedemmesečni izvoz večji od lanskega, in sicer za 2 odstotka (prav toliko je bil večji tudi ob polletju). Od tega je konvertibilni izvoz večji za 3, klirinški pa manjši za 4 odstotke. Dolenjska je v tem času prodala na tuje za 171 milijonov dolarjev izdelkov (brez storitev), hkrati pa jih je uvozila za 146 milijonov, kar pomeni, da je tudi pokritje uvoza z izvozom ugodnejše, kot je bilo lani. Konvertibilni izvoz je še povečal svoj delež in je dosegel že skoraj 85 odstotkov celotnega izvoza, prav tako pa seje povečal dolenjski delež v celotnem slovenskem izvozu, kjer znaša zdaj 13,5 odst., v konvertibini pa celo 14,2, to pa je več, kot bi sledilo po stvarni gospodarski moči Dolenjske. Po posameznih občinah so rezultati kaj različni; medtem ko je novomeška občina konvertibilni izvoz povečala za 4 odst., se je v Čmomliu zmanjšal za 2, v Metliki za 26 in v Trebnjem za 14 odst., vendar zaradi velikega obsega novomeški izvoz pretehta preostale. Skupni dolenjski uvoz se je v 7 mesecih zmanjšal za 5 odstotkov.
STOTINE TON KAMENJA NA CESTI
OSILNICA — Več tisoč ton kamenja in zemlje se je usulo minuli teden na cesto Osilnica—Ribjek in v Kolpo, ko so zaminirali delavci Cestnega podjetja Novo mesto pobočje nad cesto. To sodi v okvir posodobit-venih del ceste Zamost—Mirtoviči. Tu bodo ozko cesto, ki je stisnjena med Kolpo in strmo pobočje, tudi precej razširili. Pri delavcih smo zvedeli, da ni posebnih ovir, da cesta ne bi bila gotova do roka, se pravi do občinskega praznika 1. oktobra, zmanjkalo pa bo časa za postavitev škarpe. Zaradi zasutja ceste s stotinami ton kamenja se nismo mogli prebiti do Ribjeka, kjer posodablja in širi cestni odsek do Mirtovičev delovna skupina JLA.
LOVCI ODPRLI DOM
DRAGA — V Dragi v kočevski občini so 22. avgusta odprli člani lovske družine Draga-Trava svoj lovski dom, v katerem je dvorana, hladilnica za uplenjeno divjad, stanovanje za potrebe tozda GG, dva prostora za prenočevanje, manjša kuhinjica, garaža, centralna kurjava, drvarnica in še nekateri prostori. Gradili so ga 5 let in pri gradnji so opravili lovci okoli 6.000 prostovoljnih delovnih ur, ostali krajani pa še okoli 1.000. Pri gradnji so jim pomagali tudi gozdarji (Draga in Kočevje), LIK, Snežnik, Inles in še nekateri. Dom je odprl 86-letni Ludvik Troha, kije najstarejši član lovske družine. Na svečanosti sta govorila starešina LD Alojz Pantar in v imenu Lovske zveze kočevje Maks Šteblaj. Lovska družina Draga-Trava obstaja 41 let.
'm*
't!
ME
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo lepo in toplo vreme.
H-
šli
L
PRVIČ V ŠOLSKIH KLOPEH — V torek so se za vse šolarje končale dolge poletne počitnice. Za mnoge je pr šolski dan najlepši v letu. To velja tudi za 30 000 prvošolčkov, kolikor jih je v Sloveniji letos prvič prestopilo šoKL prag. Na osnovni šoli XII. SNOUB v Bršljinu seje novo šolsko leto pričelo s 75 prvošolčki, (na sliki) ki so prvi d ■ sedli v klopi v varnem spremstvu svojih staršev, že naslednji dan pa se bodo morali sami spopasti s pretežko šob c torbo, nevarno cesto in še čim. (Foto: J. Pavlin)
Dragatuška šola gradbenike
Žalostno, a resnično
DRA GA TUŠ—Pred šestimi leti, leto 1981, so v okviru programa samoprispevka začeli adaptirati in dograjevati šolo v Dragatušu. Dela so bila končana poleti prihodnje leto, izvajal pa jih je črnomaljski GOK. Tehnični prevzem je bil opravljen septembra 1982, izdano je bilo uporabno dovoljenje. Vodstvo šole že pri prevzemu ni bilo zadovoljno z izvedbo del in opozorili so kar na 25 raznih napak in pomanjkljivosti »GOKjih ni nikdar odpravil« trdi ravnateljica šole Fani Toman.
Mučna zadeva se je vlekla več let, vodstvo šole je vztrajalo, da mora izvajalec del odpraviti vse pomanjkljivosti kajti zlasti zaradi zamakanja je prihajalo do večje škode, poleg tega je bil zaradi tega moten pouk. GOK je v glavnem vztrajal pri svojem, da pač za pomanjkljivosti, vsaj za večje, ni kriv. Svoje je povedal tudi izvedenec in letos julija je o tem tekla beseda na seji črnomaljskega izvršnega sveta. Kaže, da tudi tu niso mogli razčistiti vseh stvari, in vodstvo šole se je zateklo k zadnji možnosti — proti izvajalcu del je vložilo tožbo.
Ne gre se tukaj spuščati v strokovne stvari, dejstvo je, da je v prenovljeno šolo in dozidano telovednico ves čas zamakalo, in to odzgoraj in od spodaj, in da je to povzročilo veliko škodo. Dejstvo je, da je voda tekla s stropov in po stenah, da se je dvignil pod v telovadnici, da je zato že leta 1983, naslednje leto po končanih delih, niso mogli uporabljati »Kakšnih desetkrat smo pismeno opozorili izvajalca na številne pomanjkljivosti, da o ustnih intervencijah in reklamacijah ne govorim. Tudi če so se česa lotili, so samo zakrpali kot na primer pod v telovadnici niso pa odpravili vzroka zamakanja in so krivdo v glavnem zvračali na šolo, češ da gre za slabo vzdrževanje. Da nam ne bi šole zalilo, sem pozimi jaz sama z vedri zlivala vodo s podstrešja in kidala sneg s strehe!«
Kakor se bojo že stvari obrnile, vsekakor je jasno, da je treba napake, kdorkoli jih je že zakrivil, odpraviti in preprečiti nadaljnjo škodo. Žalostno je, da ■ bo moralo o tem razsojati sodišče. Žalostno še toliko bolj, ker so bila dela opravljena z denarjem od samoprispevka.
A. BARTEU
IZŠLO JE GLASILO ONKOLOŠKIH BOLNIKOV
LJUBLJANA — Pri Društvu onkoloških bolnikov Ljubljana je pred kratkim izšla prva številka glasila Okno. Z njim želijo ustvariti tesno povezavo med zdravimi in bolnimi, med zdravstvenimi delavci in bolniki, ki so zboleli za rakom. Bolniki so v stiski največkrat prepuščeni sami sebi, zato prihaja do depresij, neodločnosti in razdvojenosti.
Agrokomerc vznemiril Jugoslavijo
Agrokomerc iz Velike Kladušeje dal na jugoslovanski trg za 192 milijard dinarjev nepokritih menic — Sedaj ugotavljajo politično odgovornost
Naša anketa
Prodaja menic brez kritja, ki si jo je privoščil Agrokomerc iz Velike Kla-duše (SR BiH), je najprej osupila vso jugoslovansko javnost, potem pa seje usul plaz kritik in obtožb, nazadnje celo s političnih vrhov republike Bosne in Hercegovine ter zveze. Finančna afera, ki bi lahko porušila jugoslovanski kreditno-monetami sistem, seveda ne bo ostala brei dolgotrajnih posledic tako doma kot v tujini.
Začelo seje aprila, ko seje v gospodarskih krogih začelo šušljati o šibkem gospodarskem zdravju velikana iz Velike Kladuše. Dokončno pa je postala razsežnost škandala znana šele avgusta, ko so sredstva javnega obveščanja obvestila jugoslovansko javnost, da je Agrokomerc dal na trg za 192 milijard dinarjev nepokritih menic. Prizadetih je kar 63 poslovnih bank iz vse Jugoslavije, najbolj med njimi pa Ljubljanska banka-Združena banka Ljubljana.
Zdaj je že znano, da brez tesnega sodelovanja birokratsko-tehnokratskih struktur v Agrokomercu z bančnimi in družbeno-kontrolnimi ustanovami tega ne bi bilo mogoče doseči. Temeljna banka Gospodarske banke Sarajevo v Bihaču je namreč kar za trikrat presegla svoja jamstva. Za marsikoga je tudi povsem neverjetno, kako je tako solidna banka, kakor je Ljubljanska banka-Gospodarska banka iz Ljubljane pokupila toliko menic. (Nasploh je najbolj prizadeta Ljubljanska banka-Združena banka, ki je pokupila za okoli 80 milijard dinarjev menic).
Kot je znano, imajo banke limite, administrativno prepoved plasmaja denarja svojim članicam. Ker pa je denar bil na voljo, so ga banke dale preko trga
denarja na vse jugoslovansko tržišče. Tovso počele z nakupom menic.
Že takoj na začetku, ko se je afera začela, je predsednik poslovodnega odbora Agrokomerca Fikret Abdič zelo samozavestno govoril, da bodo te menice pretvorili v kratkoročne kredite, ki da jih bo Agrokomerc izplačal z obrestmi vred. Podobno rešitev so sprejeli tudi jugoslovanski bančniki, vendar pa taka rešitev še ni dokončna.
Kasneje se je začel razpletati tudi klobčič poslovne, politične in moralne odgovornosti za prodajo menic brez kritja. Organi pregona so najprej zaprli direktorja interne banke Agrokomerca Alijo Aleševiča ter zaslišali še nekaj drugih direktoijev. Pritisk javnosti je bil vse močnejši, saj sojo arogantne Abdi-čeve izjave, ki jih je dajal sredstvom javnega obveščanja, še dodatno razburile. Tako je tudi predsedstvo CK ZK BiH razpravljalo o Abdičevi odgovornosti in sprejelo sklep, da ga izključijo iz članstva CK ZK BiH in odpokličejo iz zbora republik in pokrajin, kjer je delegat.
O nepokritih menicah in posledicah je razpravljalo tudi predsedstvo CK ZK Slovenije in terjalo od vseh dosledno akcijo vseh komunistov, odgovornih organov in organizacij v Jugoslaviji, da
PRODAJALNA NOVOTEHNE V KRŠKEM — Silvo Gorenc, član CK ZKS,Iti je odprl novo prodajalno Novotehne v Krškem, je poudaril pomen trgovine pri povezovanju gospodarstva. Trgovino je odprl z besedami: »Majhen ključ za veliko trgovino«. Na sliki: Silvo Gorenc med slavnostnim nagovorom. (Foto: J. Simčič)
bi bila zagotovljena pravna varnost gospodarskih subjektov. Ker je tu in tam slišati tudi glasove, da je razkritje afere v prid vsem, ki si žele še močnejšo
* Kako so bile prizadete banke in delovne organizacije na našem območju, je pravzaprav težko odkriti. V novomeški SDK je moči izvedeti, daje tu za okoli 7 milijonov dinarjev nepokritih menic. Vendar mnoge delovne organizacije še skrivajo te podatke, govori pa se, da gre le za manjše vsote. Tudi v LB Temeljni posavski banki so nam povedali, da so pravočasno dobili informacije in so se nakupovanju menic iz Agrokomerca izognili.
centralizacijo (prav o tem tečejo razprave ob spremembah ustave), je predsedstvo še posebej poudarilo: o pravni varnosti ne odloča centralizacija ali decentralizacija pristojnosti, temveč dosledna odgovornost pri spoštovanju pravne ureditve na vseh ravneh.
J. SIMČIČ
GLADOVNE STAVKE NE BO
LA ZEC PRI DRA Gl — Vodovod za Loški potok že obratuje. Vojaki so položili tudi cevi za vodovod od Loškega potoka do Lazca. Prihodnje leto bo treba zgraditi še vodni zbiralnik pri Lazcu, razpeljati vodo po vasi, zamenjati dotrajane cevi in v sosednji Pod-preski in vodovod iz Lazca povezati naprej s Podpresko in Drago ter Srednjo vasjo, medtem ko sta Srednja vas in Trava že povezani Tako bo dobila vodovod vsa Dragarska dolina. Zanimivo pa je, da bodo v KS Draga dobili vodovod iz sosednje KS Loški potok. Obe KS sta tudi v različnih občinah: Loški potok v ribniški in Draga v kočevski Potočane smo vprašali če ne bodo nič nasprotovali napeljavi vode v sosednjo občino in ali ne nameravajo celo uprizoriti gladovno stavko, kot so jo pred nedavnim v Makedoniji Odgovor je bil da ne bo nobenih demonstracij in gladovnih stavk, ker Potočani privoščijo Dragarcem vodo, saj sami raje pijejo pivo.	P,c
»Majhen ključ za veliko trgovino«
Novomeška Novotehna bo z novo trgovino v Krškem okrepila svojo dejavnost v Posavju — Zanimive ugotovitve s širšega poslovnega pogovora
KRŠKO — Preteklo soboto je novomeška Novotehna v Krškem odprla novo prodajalno, v kateri bo prodajala tehnično blago. Prodajalno so uredili pod tribunami Stadiona Matija Gubec, obsega pa 350 kvadratnih metrov prodajnih površin in prav tako veliko skladišče, hkrati pa ima Novotehna tudi 3.500 kvadratnih metrov veliko skladišče za gradbeni material.
Novotehna, ki ne skriva svojih načrtov, je v okviru otvoritve pripravila tudi poslovne pogovore, na katere je poleg
To »čudno« inflacijsko obnašanje
Kaj ugotavljajo raziskovalci tržišča
MARIBOR — Mariborčani v zadnjem času pojedo manj sirov, delikatesnih izdelkov, popijejo manj žganih pijač, vse bolj namesto zaščitenih kupujejo namizna vina, če že kupijo klobase, so to vse češče pariške in navadne, vse manj pa šunke in pršuti. Prodaja teh izdelkov je vsaj za desetino manjša kot lani.
To ugotavljajo v oddelku za raziskavo tržišča v marketingu mariborskega oskrbnega centra (OC), s pripombo, da bi bila prodaja gotovo še manjša, če ne bi v Mariboru na veliko kupovali Avstrijci, v teh poletnih mesecih tudi ostali tuji gostje, ki jim je mesto ob Dravi tranzitna postaja. Hkrati naraščajo nakupi krompiija, fižola, marmelad in ostale visokokalorične hrane, ugotavljajo v OC, količina in kalorije očitno postajajo nadomestek za kakovost.
Še ena zanimivost: vse bolj upada prodaja dezorantov in ostale
kozmetike, moške in ženske, zanimivost zato, ker mnogi prisegajo na nečimrnost Štajerk, najpogostejših zmagovalk najrazličnejših lepotnih tekmovanj po slovenski deželi, pa jih ta podatek lahko vsaj zbega, če ne demantira. Sevedaje še ena možnost: da si mnoge Mariborčanke kozmetiko nabavljajo na drugi strani meje, kjer je resda dražja, a kakovostnejša.
Podatki, ki jih omenjam, so kajpak logična posledica padajoče kupne moči in kot takšni zagotovo niso zgolj mariborska posebnost. Kljub vsemu pa naj tako sestaviti vseh kamenčkov v mozaik. Kajti istočasno se ni bistveno zmanjšala prodaja nekateih trajnih dobrih, od gospodinjskih aparatov do televi-zoijev, kar pomeni, da ljudje raje varčujejo pri hrani, kot pa da bi se odpovedali tovrstnim nakupom.
V mariborskih turističnih agencijah najbolje prodajajo najdražja potovanja, po mestu je vsak dan nekaj novih beemvejev, alf, najdražjih citroenov, renaultov in lancij, tudi pri Ferromotu in Slovenijaavtu, ki prodajata Zastavine avtomobile, se ne pritožujejo. Resda značilno obnašanje ljudi v inflacijskih časih. A ko sem pred dnevi vse to skušal razložiti nekemu francoskemu znancu, meje gledal malce nejeverno in na koncu samo zamomljal: »Vi ste ne-veijetni«. Najbrž ni mislil samo Mariborčanov.
Še ena ugotovitev je vredna razmisleka: kljub zadnji kar 66-od-stotni podražitvi stanarin je v mestu zelo malo primerov, da bi se ljudje iz večjih stanovanj želeli preseliti v manjša. Spet logičen sklep: raje se odpovedo čemu drugemu kot pa domačemu udobju. In nadaljnja logika: če se zaradi novega televizorja odpovedujejo boljši hrani, zaradi stanovanja novi obleki, zaradi avtomobila enemu in drugemu, nas lahko to pripelje do čudnega sklepa, kaj je našim ljudem v življenju pomembno. Pa smo — ne samo Mariborčani — res takšni?
MILAN PREDAN
vodilnih iz posavskih delovnih organizacij povabila še predstavnike trgovskih podjetij. Direktor Novotehne Niko Galeša je med drugim dejal, da si bo Novotehna prizadevala, da bi v dolenjski in posavski regiji postala to, kar so Kovinotehna za celjsko ali Jekloteh-na za mariborsko in Merkur za kranjsko območje. Poudaril je, da bo Novotehna še okrepila svojo grosistično dejavnost, s katero želi ustreči predvsem delovnim organizacijam, in hkrati ne namerava zanemariti malega kupca. Zavzel se je tudi za delitev prodajnih programov, da ne bi vsi trgovci prodajali istega blaga, ampak da bi se dogovorili za delitev dela. Tako zamisel so podprli vsi udeleženci pogovorov in poudarili, da je potrebno čimprej preiti od besed k dejanjem.
Zanimiv prispevek na temo razvoja trgovine in v Posavju, kjer je očitno, da precej denarja odteka v druge regije, je prispevala direktorica novomeške ŠDK Joža Miklič. Ko je navajala podatke za Dolenjsko, je med drugim povedala, da dolenjske trgovske organizacije k skup-
NOVI DEVIZNI TEČAJI
1. avgmsU 1987
n devize, efektivo, čeke, kreditu pisma
		tečaj	in aoštae nakaznice		
driava	valuta	velja za	nakupni	srednji	prodajai
Avstrija	šiling	100	6114,57	6123,76	6132.95
Belgija	frank/C	IQ0	2069,81	2072,92	2076.03
Belgija	franki	100	2056,72	2059,81	2062.90
Danska	krona	100	11170,31	11187,09	11203.87
Finska	marka	100	17721,09	17747.71	17774,33
Francija	frank	100	12874,65	12893,99	12913,33
Nizozemska	gulden	100	38195,52	38252,90	38310.28
Italija	lira	100	59,40	59,49	59,58
Norveška	krona	100	11693,26	11710.83	11728.40
Portugalska	escudo	100	548,70	549.52	550.34
7.K Nemčija	marka	100	42980,48	43045.05	43109.62
Španija	pezeta	100	639,51	640,47	641,43
Švica	frank	100	52244,02	52322,50	52400,98
Švedska	krona	100	12241,62	12260,01	12278,40
V. Britanija	funt	1	1273,82	1275,73	1277,64
Japonska	jen	100	548,70	549,52	550.34
Kuvajt	kv. dinar	1	2780,64	2784,82	2789,00
Kanada	dolar	1	591,53	592.42	593,31
ZDA	dolar	1	778,57	779.74	780,91
Avstralija	a. dolar	1	556,43	557.27	558,11
	ECU	1	890,96	892,30	893,64
Grčija	drahma	100	564,78	565.63	566,48
Irska	funt	1	1144,25	1145.97	1147.69
C
rywwvw^
nemu prihodku prispevajo precej manj kot na primer v slovenskem merilu. Hkrati pa bi se lahko v trgovini povečalo tudi število zaposlenih delavcev. Oboje pa je povsem možno, saj kupna moč prebivalstva celo narašča, krepi pa se tudi reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Žal na Dolenjskem ni usklajene akcije, s katero bi trgovina v gospodarstvu dobila pomembnejšo vlogo.
Tudi predsednik izvršnega sveta občine Krško Igor Dobrovnik je dejal, da je trgovina v minulem srednjeročnem obdobju zaostajala za razvojem gospodarstva, zato se je izvršni svet v skladu s sklepi občinske skupščine odločil za odločnejšo akcijo. Plod te politike pa je tudi močnejša prisotnost Novotehne v krški občini, ki je postala nosilec prodaje tehničnega blaga.
J. SIMČIČ
ŠPORTNO SREČANJE
BREŽICE — Tuje bilo preteklo soboto 1. posavsko športno in družabno srečanje obrtnikov in delavcev zaposlenih pri njih. Najbolj uspešne so bile ekipe obrtnega združenja Brežice, drugi so bili Krčani, tretji Sevničani. Drugo srečanje delavcev in obrtnikov bo prihodnje leto v Sevnici.
fs»i
Kot da nam otrok ni mar
Vsako leto na naših cestah umre več kot za razred otrok, ranjenih pa je za celo šolo. Posebno v prvih šolskih dneh šole miličniki, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in še kdo skušajo čimveč narediti za večjo prometno varnost otrok, a so rezultati preveč skromni. Kriminalne prometne razmere pa prav taka osveščenost in kultura udeležencev v prometu, predvsem voznikov, so kaj slaba kombinacija za večjo prometno varnost. Če bi vsaj vozniki starši sem in tja pomislili, da je vsak dan na cesti tudi njihov otrok, in bi se temu primerno vedli, svoje otroke pa s stalno vzgojo in zgledom učili, kako seje treba na cesti obnašati, bi bilo nesreč, mrtvih in ranjenih gotovo manj. Toda je za to kaj upanja, ko starši brezglavo kupujejo kolesa z motorjem in motoije svojim kratkohlačnikom, da divjajo seveda brez čelad in brez osnovnega poduka o prometnih pasteh?
MARIJA ZAJC iz Semiča: »V semiški šoli imajo prometni krožek, kjer otroke lepo poučijo, kako se morajo obnašati na cesti, vendar otroci to čez počitnice pozabijo. Najmlajšim pa je sploh težko dopovedati, da so ceste zanje velika nevarnost. Zato bi morali vsaj prve dni pouka miličniki še posebej budno paziti na šolaije in opozaijati voznike, naj vozijo kar se da previdno. Zadnje čase, ko se otroci veliko vozijo s kolesi in s kolesi z motoijem, so možnosti, da pride do nesreče, še večje.«
JOŽICA KOBE iz Podzemlja: »Čeprav moja dva šolaija nimata daleč do šole, pot le ni brez nevarnosti. Ob cesti ni pločnika, ni označenega prehoda za pešce. Se posebno nevarni so zlasti za prvošolce prvi dnevi pouka. Vozniki bi morali biti v bližini šol veliko bolj previdni. Je pa sedaj, ko živimo v Podzemlju, pot v šolo in domov za otroke bolj varna kot prej, ko je moral otrok skozi celo Metliko. Nasploh bi bilo treba pri nas še precej narediti za prometno varnost otrok in drugih.«
JOŽE TAVČAR, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Novo mesto: »Naš svet stalno opozaija na napake v prometu, vendar predloge malokrat upoštevajo. Mnogokje reagirajo šele, ko pride do hujše nesreče. Mislim, daje poostrena kontrola miličnikov nad mopedisti povzročila, da se množično prijavljajo v preverjanju znanja, uvesti pa bi morali tudi praktični izpit. Prve ure pouka bi morali posvetiti prav varni hoji v šolo, prvošolčki bi za varno pot v šolo prve tedne potrebovali spremstvo. Na neosvetljenih cestiščih je še kako pomembna uporaba kresničke.«
MIHAELA JENŽUR, administratorka v Savaprojektu, Krško: »Mojega otroka je lani podrl avto, posledice bo čutil vse življenje. Storilca do danes še niso našli. Do nesreče je prišlo na cesti, kjer so vozniki vozili zelo hitro, znaka za omejitev hitrosti ni bilo.
Na pritožbe so mi miličniki rekli, naj sama dam vlogo za postavitev znaka. Zdaj znak stoji, cesta pa za otroke ni nič manj nevarna.
Mislim, da bi morali posvetiti še več pozornosti prometni varnosti in vzgoji voznikov.«
KAMILO SUŠA, tajnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Brežice: »Naš svet je že poslal dopise šolam in v njih opozoril na naloge, ki jih morajo izpolniti ob začetku šole. Z delavci organov za notranje zadeve smo pregledali označbe na cestah, člani AMD, ZSAM, milica in pionirji prometniki pa bodo v prvih dneh poostrili nadzor na cestah. Na radiu Brežice bodo tri oddaje, v katerih bomo opozarjali starše in voznike na večjo budnost, upoštevanje prometnih znakov itd.«
BRANKO KOŽAR, tajnik sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu Ribnica: »Pred začetkom pouka so bili označeni cestni prehodi pri šolah in drugje. Učenci prvih razredov, male šole bodo dobili rumene rutice. Poleg miličnikov bodo promet urejali tududi pionirji prometniki. Sole in vrtce bodo obiskali miličniki, vodje varnostnih okolišev. Avtobusni prevozniki bodo šolarje opozarjali na varen vstop in izstop.«
BOJAN BABIČ, vodja varnostnega okoliša v KS Ivan Omerza, Livold pri Kočevju: »V livoldski šoli ni veliko otrok, zato bo za urejanje prometa ob začetku šole zadoščal miličnik. Cestno podjetje je bilo opozorjeno, naj poskrbi za prometno signalizacijo. Ta doslej pri šoli ni bila urejena, čeprav gre mimo magistralna cesta. Vodje varnostnih okolišev bomo imeli ob začetku šole pogovor z vsemi, ki so v šolah dolžni skrbeti za prometno varnost.«
ROMANA IVAČIČ, profesorica na OŠ Savo Kladnik v Sevnici: »Skrb za prometno varnost je že dokaj rutinska zadeva, kolegice v nižjih razredih otroke pozorno poučujejo o obnašanju na cesti, varni poti v šolo in domov, redne so razne akcije s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Pogosto pride na šolo miličnik Tone Uran-jek, ki ima precej zaslug za večjo prometno osveščenost in varnost otrok. Seveda pa brez družinske vzgoje šolska ne more biti dovolj učinkovita.«
LADICA REČNIK, učiteljica na OŠ heroja Slaka Trebnje: »Ne spomnim se, da bi se, odkar jaz učim na tej šoli, kakšnemu učencu na poti v šolo kaj pripetilo. Nekaj je k temu prispevala tudi prometna vzgoja na šoli in sodelovanje s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Le-ta poskrbi, da pionirji prometniki varno popeljejo v šolo cicibane. Pri mladini bi lažje kaj naredili za večjo prometno varnost, če bi bili odrasli za zgled. Žal dostikrat ni tako.«
m
Dobra dolenjska letina hmelja
r
Tozd Brazda novomeške KZ bo pridelal okrog 50 ton hmelja na Šentjernejskem polju — Pet hektarov obnavl ajo - Prizadet pridelek kmetijske šole Grm
vključujejo sorto savinjski golding, kije zelo cenjena in iskana na svetovnem trgu in seveda dosega tudi boljšo ceno. Pridelek bodo kot vedno prodali Hmezadu in pričakujejo, da ga bo šlo okrog 70 odstotkov v izvoz. Rentabilnost pridelave hmelja je po Mlakarjevih besedah letos zelo vprašljiva (pri čem v kmetijstvu tli?), saj so se materialni
ŠENTJERNEJ — Konec tega tedna bo zaključeno obiranje letošnje letine hmelja na hmeljišču novomeške kmetijske zadruge na Šentjernejskem polju, ki seje začelo 21. avgusta. Krka letos prideluje hmelj na 34 hektarih, 5 hektarov nasada pa prenavljajo. Pričakujejo okrog 50 ton pridelka dobre kakovosti.
Samo obiranje po besedah Hermana Mlakarja teče v redu, sicer pa so se na to delo, ki teče po 24 ur dnevno, dobro pripravili. Precej časa so posvetili pripravi strojev in izpopolnitvi sušilnice, kar vse vpliva na kakovost pridelka, ki ji zadnja leta posvečajo posebno pozornost. Letos pridelujejo samo sorto avro-ra, pri prenovi nasada pa ponovno
»Vreme pa hmelju letos ni bilo najbolj naklonjeno,« pravi vodja tozda Brazda novomeške kmetijske zadruge Herman Mlakar. »V času rasti sta bili dve sušni obdobji, rast so močno zadrževale tudi relativno nizke, prenizke temperature v maju. Zaradi tega se je tudi obiranje začelo z 10-dnevno zamudo.«
ŠE DANES IN JUTRI VINSKI SEJEM LJUBLJANA — Danes in jutri je glavno mesto naše republike še v znamenju 33. mednarodnega vinogradniško-vinarskega sejma, na katerem letos sodeluje 476 razstavl-jalcev iz 20 držav. Doslej je na vseh vinskih sejmih sodelovalo 12.407 razstavljalcev iz 46 držav, obiskovalcev pa je bilo skupno kar 2,77 milijona. Kot je znano, je letošnje leto proglašeno za leto trte in vina. Mednarodni urad za vino, ki ima sedež v Parizu, bo jeseni izbral nekatera mesta, ki so največ naredila za razvoj vinogradništva in vinarstva, med kandidati pa je tudi Ljubljana, ki ima veliko možnosti za ta laskavi naslov.
• • •
AGROKOMBINATOVO
SREČANJE
KOSTANJEVICA — Agrokombinat iz Krškega pripravlja v soboto, 5. septembra, tradicionalno srečanje de-avcev, združenih kmetov in upokojencev v gradu v Kostanjevici. Na srečanju bodo podelili tudi priznanja in nagrade.
I NOVOMEŠKE tržnice
Na precej živahni tržnici so prodajali med drugim breskve po 500 do 700 din, jabolka po 600 in hruške po 700 din. Na stojnicah so imeli precej kumaric za vlaganje po 500 din, nekaj stročjega fižola in solate po 1.000, paradižnika po 500 in korenja po 800 din. Ponudba jajc je bila tokrat slabša, prodajalke so zahtevale za posamezen primerek tega živila 90 din. Na stalnih stojnicah so med drugim prodajali krompir in česen po 250 din ter breskve, hruške in gozdje po 800 din. Na zalogi so imeli predvsem veliko paprike. *
O   *	■	v	v
oejm/sca
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 240 pujskov, mlajših od tri mesece, in 32 starejših. Mlajši so stali 1.500 dinaijev kilogram, prodali so jih 110; starejše so prodajali po 1.150 dinaijev kilogram, prodali pa so jih 14.
Nikakršna ideološka izdaja
Milan Kučan, predsednik CK ZKS, o napakah v kme-tijski politiki in sodobnih pogledih na položaj
Naj večje napake, ki smo jih naredili v kmetijski politiki, so izvirale iz administrativnih in drugih intervencij na vasi in v kmetijstvu. Ne samo naš program ekonomske stabilizacije, tudi druge socialistične države, soočene z rezultatom neučinkovite in neuspešne kmetijske politike, razmišljajo zdaj na tak način. Tako razmišljajo tudi tisti, ki so nas napadali, da je materialna zainteresiranost in spodbuda za večjo produktivnost dela kol temelja vsega našega ekonomskega sistema vračanje v kapitalizem in ideološka izdaja, tisti, ki so trdili, da je priznavanje trga in blagovne proizvodnje
Lasje lahko stoodstotno odvračajo srne
Človeški lasje zanesljivo odganjajo divjad, piše avstrijska strokovna revija Pflanzenschutz in navaja rezultate novih poskusov, ki so jih opravili v tej deželi. Varovalno moč las, ki s svojim vonjem po ljudeh odganjajo sme, so preizkusili na posevku ogrščice, od vseh strani obdanega z gozdom. Brez las bi bil posevek idealna paša za divjad, to je pokazala tudi povsem uničena kontrolna parcela.
Takoj ko so ob koncu oktobra srne začele objedati ogrščico, so okrog njive namestili vreče z lasmi, zbranimi iz frizerskih salonov. Učinek je bil presenetljiv, $aj so lasje povsem zadržali srne. Če so vreče dovolj na gosto in jih po določenem času zamenjujejo, je novost stoodstotno učinkovita. Avstrijci so izdelali tudi strokovno priporočilo, ki bi se dalo uresničiti tudi pri nas. Zbrano zadostno količino las, ki bi sicer končali na smetišču, je treba natlačiti v vreče, najbolje s premerom 20 cm, in razobesiti okrog ogrožene parcele v višini 120 cm od tal in v presledkih 10 do 20 m. Eno polnjenje učinkuje 4 do 6 tednov, če pa v tem času obilneje dežuje, pa teden do dva manj. Preizkusni 20 ha velik posevek ogrščice so povsem obvarovali s trikratno menjavo.
Na koncu pa je vendarle treba reči, in na to opozarja Sodobno kmetijstvo, od koder povzemamo zanimivost, da se utegne divjad privaditi človeškemu vonju, kar bi pomenilo konec odvračalnih lastnosti njegovih las.
Kmetijski
Guma zveča udobje hleva
Naj bo živina v hlevu privezana ali ne, naj bo na kratkem ali na srednjedolgem stojišču ali pa v ležalnem boksu? To so vprašanja, na katera je stroka že dala ustrezne odgovore. Tako seje izkazalo, da so v naših razmerah iz več razlogov najprimernejša kratka stojišča s privezano govejo živino. To je najbolj priporočeno pri gradnji novih pa tudi pri preurejanju starih hlevov.
Na kratkem stojišču ali pa ležišču, kakor hočete, stoji govedo tako, da blati naravnost v kanal. To trikratno zmanjša potrebo po slami, in kar je še važnejše, omogoča mehanizirano spravilo gnoja s pomočjo brezkončne verige s pehali ali pa z odplakovanjem. In kar ni najmanj pomembno: kratko stojišče omogoča večjo koncentracijo živali na enoto površine hleva.
Odločilnega pomena za počutje živali so tla stojišča. Les bi bil seveda najboljši, če bi bil obstojen in ne tako drag. Beton, asfalt ali opeka tudi ne ustrezajo vsem zahtevam. Stojišče mora biti toplotno izolirano, neprepust-
* Gumijasta talna obloga nudi govedu največje možno udobje, zagotavlja reklama Borova. Živali rade ležijo na mehkem, reliefna površina obloge pa jim omogoča, da zlahka vstajajo ali legajo. Guma jih stoodstotno varuje pred poškodbami, ki so na spolzkih stojiščih zelo nevarne. Eno z drugim: gumijaste obloge prispevajo h kar najboljši mikro klimi, s tem pa k uspehu v reji. Povečan izdatek se kmalu poplača.
no za vodo, dovolj trdno, pa spet ne pretrdo. Živali se morajo na njem počutiti varne, ne sme jim drseti.
Vsem tem zahtevam skušajo ugoditi nekateri talne obloge, narejene nalašč za potrebe živinoreje. Ob raznih PVC oblogah, stallifleksu in podobnem se je v zadnjem času začela širiti poraba gumijastih talnih oblog. Kombinat Borovo je namreč izdelal mešanico naravne in sintetične gume, kije odporna proti vlagi, kislinam in bazam, prav to pa so tiste nevarnosti, ki se pojavijo v hlevu in načno vsako oblogo.
Inž. M. L.
S
0
0
0
'0
0
0
0
0
*
0
0
opuščanje socialističnega planiranja. Tisti, ki so v svetu in doma mislili, da je nezdružljivo s socializmom, da ljudje na
• Vsa zemlja mora biti kvalitetno obdelana. Doslej nam očitno ni uspelo zaščititi dolgoročnih družbenih interesov glede perspektive pridelovanja hrane, saj še naprej prihaja do drobljenja, nekmetijske rabe in slabo obdelovanih kmetijskih površin. Ekonomska, komunalna, urbanistična, prostorska, dedna, zemljiška, socialna in druge politike kljub načelom niso usklajene s tem temeljnim družbenim smotrom — ne občinske in ne republiška. Drugače ne bi bilo toliko zemlje neobdelane ali slabo obdelane, kot dajo znajo Slovenci obdelati slabše od svojih italijanskih in avstrijskih sosedov. Zemljo naj ima tisti, kijoje pripravljen in sposoben produktivno obdelati.
podlagi svojega dela tudi dobro živijo. Kakor da je mogoče v razvoju družbe fazo blagovne proizvodnje kar preskočiti, odpraviti kar s sklepom partijskega vodstva ali ne vem kakšnim ukrepom revolucionarne oblasti. Sam razvoj proizvajalnih sil, ki ga usmerjajo socialistični proizvodni odnosi, lahko da blagovni proizvodnji novo kvaliteto. In skrajni čas je, da tudi naš ekonomski sistem in politika sprejmeta to logiko do konca, da izdelata instrumentarij, ki bo vsekakor prepričal da ekonomske zakonitosti obstajajo, tako kot obstajajo naravne zakonitosti in da ima njihovo neupoštevanje in nespoštovanje posledice, ki jih vsakdo mora čutiti na lastnem žepu. Ekonomska odgovornost, ekonomska prisila morata v našem gospodarskem življenju in razvoju, tudi v kmetijstvu, dobiti svojo veljavo.
(Iz govora v Gornji Radgoni ob jubileju slovenskih zadružnikov)
r V *****
Herman Mlakar
stroški povečali precej bolj kot prodajna cena. Prav pri hmelju pa je — na srečo — lahko že drugo leto povsem drugače, tako da nameravajo obdržati približno takšen obseg pridelave hmelja na okrog 40 hektarih tudi v prihodnje.
S pridelavo hmelja se v novomeški občini ukvaija tudi kmetijski šolski center Grm. Na okrog 20 hektarih hmeljišča v Srebrničah pridelujejo sorte savinjski golding, avrora in atlas. Nasad je letos nekoliko prizadela toča in vzela tudi del pridelka.
Z. L—D.
KRIV JE RADAR NA LISCI!?
LJUBLJANA — Obramba proti toči je v Sloveniji letos že trikrat odpovedala. Posebna komisija je ugotovila, da zdajšnji radar na Lisci ni prilagojen za operativno obrambo proti toči. V programu računalnika namreč ni dveh spremenljivih parametrov, ki pa sta odločilnega pomena za ugotavljanje resničnega položaja in določanje ciljev za strelce. Gre za smer gibanja oblačnih gmot in za njihovo hitrost. Ta dva podatka vnašajo v računalnik na podlagi vsakokratne vremenske napovedi Hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani, lahko pa ju tudi popravijo, če posadka na Lisci po radarski sliki ugotovi bistvene odklone. Analiza vzrokov je tudi ugotovila, da je mreža strelcev preredka, razpored strelnih mest pa neprimeren. Tudi branjeno območje je preveliko, da bi ga mogli obvladovati iz enega samega centra. In navsezadnje: sploh ni zagotovljeno kakovostno vzdrževanje radarsko-računalniške opreme na Lisci. (Kmečki glas)
EN
HRIBČEK BOM KUPIL-
Ureja Tit Doberšek
Izbira trt za vinograd
Vinogradniki navedenih dveh vinorodnih območij Slovenije so toliko strokovno izobraženi, da si bodo lahko sami izbrali ustrezno sorto z ozirom na lego vinograda, gospodarsko vrednost sorte in njeno ka-
Predlagani izbor sort
kovost. Štajerski vinogradniki ne bodo prav nič prikrajšani, če si bo kakšen dolenjski ali belokranjski vinogradnik izbral sorto, ki je bolj razširjena na Štajerskem, saj bo pridelek te sorte tako skromen, da ne more biti konkurenčen večjemu pridelku vina te sorte na Štajerskem. Zato je nesmiselno braniti Dolenjcem in Belokranjcem saditi sorte, ki so sijih izbrali (največkrat iz ljubiteljskih nagibov).
Za severnovzhodno in jugovzhodno vinorodno območje
Za zahodno vinorodno območje
Za vrhunska bela vina renski rizling, sovinjon, beli	beli pino, sovinjon,
pino, rulandec, traminec	rulandec, rumeni muškat
rumeni muškat, muškat	traminec, pikolit,
otonel	vipavski zelen
Za kakovostna bela vina laški rizling, zeleni silvanec,	laški rizling, rebula, furlanski
neuburgovec, šipon, ranina,	tokaj, malvazija,
rizvanec	pjnela
kraljevina, rumeni plaveč, ranfol, zeleni in rdeči veltlinec
Za namizna bela vina
briška glera, klamica, poljšakica
Za vrhunska rdeča vina
kabeme sovinjon, merlot,
modri pino refošk
Za kakovostna rdeča vina game, modra frankinja,	kabeme frank, barbera
šentlovrenka	game
Za namizna rdeča vina
portugalka, žametovka
Namizne sorte
bela, rdeča in muškata žlathnina, kardinal, kraljica vinogradov, biser iz čabe, muškat oliver, muškat matias.
Trsni izbor naj bo priporočilo
ne pa prisilni zakonski predpis. Tudi trsni izbor in vinski tipi Dravske banovine iz leta 1935 in prvi povojni trsni izbor z dne 11.3. 1953 sta imela le značaj strokovnega priporočila. Šele trsni izbor iz leta 1977je bil uzakonjen s pravilnikom republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ur. 1. SRS št. 18/77). Z uzakonitvijo zadnjega trsnega izbora pa se v bistvu ni nič spremenilo ali izboljšalo. Nič ne pomeni, če trsničarji na Dolenjskem in v Beli krajini ne smejo cepiti sort, ki niso v trsnem izboru tega območja, če lahko vsak vinogradnik kupi trte dvomljivega izvora na tržnici od prekupčevalca iz Velike Drenove iz Srbije, iz Jastre-barskega, Juršincev, Vipave, Varaždina in drugod. Še tako vestni in prizadevni kmetijski inšpektoiji te kupčije ne morejo preprečiti. Kmetijski pospeševalci vinarske stroke in terenska strokovna predavanja v okviru društev vinogradnikov ter temeljnih organizacij kooperantov pri zadrugah bodo imeli več uspeha kot zakonska prisila, kije ni mogo-
če izvajati. Več bo zalegla ekonomska prisila, če vinogradnika kooperanta obvežemo s posojilom za obnovo vinograda, da bo sadil le trte trsnega izbora. Ljubitelji vinogradniki, ki pridelek vina večidel porabijo v domačem okolju, pa na vinsko trgovino zaradi neznatnega pridelka vina nimajo večjega vpliva. Večinoma so pa ljubiteljski vinogradniki zelo napredni in imajo v svojih mladih vinogradih največkrat najboljšo izbiro trt in pridelajo odlična vina.
Dopolnilo trsnemu izboru
naj bi bil natančen opis sort (isto kot trsni izbor iz leta 1935) z barvnimi posnetki grozdja. Slovenci poznamo doslej le dvoje barvnih posnetkov grozdja, in to v Ampelografiji Franca Trummeija iz leta 1841 in Ampelografiji Zdenka in Grete Turkovič iz leta 1952. Lastne ampe-lografije Slovenci nimamo in bi bilo prav, da bi jo končno izdali. Sedaj, ko lahko dobimo odlične barvne posnetke grozdja, to ne bo tako težko kot prej, ko so bili izdajatelji vezani na slikarje.
TIT DOBERŠEK
-J
LETOS VELIKO GNILEGA — Zadnji dnevi vročega avgusta so bili za kmete kot nalašč za pobiranje krompirja. Mnogi z letošnjo letino niso posebno zadovoljni, saj je zaradi obilice deževja v poletnih dneh dosti gnilega. Žurovi iz Mačkovca (na sliki) so ga na 20 arov veliki njivi pobirali skoraj ves teden in gnilega skorajda niso našli. Gospodar Tone pravi, da je zaupal navodilom in štirikrat škropil s sistemičnim škropivom. Letina je nadpovprečna, še več, ostalo mu ga bo tudi za prodajo. (Foto: J. Pavlin)
Vse bolj izbirčni kupci hmelja
V hmeljiščih sevniškega M-Kmetijskega kombinata računajo na 120 ton pridelka — Boljša kakovost kot lani — Rezervni deli pravočasno — 150 »sezoncev«
SEVNICA — Čeprav je julija suša nekoliko prizadela 87 ha nasadov hmelja v Loki, Šentjanžu ter na Kompolju in Logu, bo letina dobra in pridelek boljši kot lani. V sevniškem kmetijskem kombinatu so prejšnji teden napovedali, da bodo do konca tedna pospravili po goldingu še sorto avro-ro v skupni teži okrog 120 ton.
obiranjem hmelja so si nekateri že precej zakrpali družinske proračune.
P. P.
Sevniško »zeleno zlato« cenijo v ZDA, Zahodni Nemčiji in na Japonskem, kamor ga izvažajo preko Hmezadeksporta. Le četrtino pridelka bodo prodali doma. »Letos je prevzem hmelja še strožji. Na svetovnem trgu so še precejšnje zaloge zadnjih let, zato tuji kupci zahtevajo, da uporabljamo zelo malo pesticidov, pri obiranju pa moramo biti še bolj natančni, da skoraj ni nobenih primesi, zlasti ne listja. Nabavili smo tudi posebne naprave iz ZRN za merjenje vlage hmelja,« je povedala direktorica tozda Proizvodnja inž. Martina Koritnik.
Vodja vzdrževanja Blaž Zagrajšek je zadovoljen, ker so letos vsaj nekoliko prej dobili rezervne dele za obi-ralne stroje. Dele vsakokrat naročijo že leto poprej, se pravi takoj po končanem obiranju, vsekakor pa najpozneje oktobra. Medtem ko z uvoženimi rezervnimi deli tokrat ni težav, se pa zatika pri domačih izdelkih. Ti so premalo kakovostni. Veliko jih rabijo pri močno opešanih slamoreznicah Mengele, saj so še iz leta 1967. Zagrajšek pohvali 150 sezoncev iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaškega Zagorja, ki so prišli za zaslužkom v sevniško občino. S pridnim
\y
Blaž Zagrajšek: »Letos vsaj ni bilo težav z rezervnimi deli iz uvoza.«
V načrtu kašmirska »super koza«
Preporod kozjereje
»Ljudje začenjajo razumeti, da koze niso smrdljive, neumne in trmaste živali, kot je doslej prevladovalo splošno mnenje, ampak imajo pomembno mesto v kmetijstvu, zlasti pri dohodku hribovskih kmetij,« je na nedavnem kozjem sejmu v Stoneleighu v Veliki Britaniji dejal predstavnik škotskega združenja proizvajalcev kašmirske (kozje) volne.
Za kašmirsko kozo je namreč vse večje zanimanje. To je majhna koza, doma, kot ime pove iz Kašmira, njena dragocenost pa je njena volna, tisti fini beli puh, ki se nahaja pod grobo povrhnjo dlako. Iz nje so izdelani sloviti kašmirski šali. Za temi izdelki je tolikšno povpraševanje, da mu tekstilna industrija sploh ne more zadostiti, saj te volne ni toliko, kot bije potrebovala.
Tu se je spočela ideja, da bi rejo koš-mirskih koz razširili tudi drugod po svetu. Kašmirska volna vrhunske kakovosti je dosegla že tako astronomsko ceno — 70 angleških funtov za kilogram, da se reja izplača, kljub temu da se od posamezne živali dobi sorazmerno malo dragocenih vlaken. Obstaja pa stvarna možnost, da se s selekcijo izboljša donosnost sedanje divje kašmirske koze, da se vzgoji tako imenovana super koza. Kot .poroča strokovni lisk, načrtujejo v Novi Zelandiji že sedaj velike črede koz, ki bodo še povečale dohodek že tgko cvetočega novozelandskega kmkij-
f IZ NKŠIH OBČIN
Največ zaslužka z zdravljenjem
Zdravilišči Dolenjske in Šmarješke Toplice dobro zasedeni — Slabše na Otočcu
NOVO MESTO — Krkina temeljna organizacija Zdravilišča posluje letos razmeroma dobro, zadovoljivi so tudi do sedaj doseženi finančni rezultati. V prvih šestih mesecih je imel celoten tozd 134.405 nočitev, kar je za 5 odstotkov manj kot v enakem lanskem času, največji izpad pa so imeli v svoji enoti v Strunjanu, kjer so bili zaradi prenizkih cen celo prisiljeni odpovedati nekatere tuje aranžmaje. Drugje je bilo gostov približno enako kot lani.
V juliju je tozd zabeležil dodatnih skoraj 32.600 nočitev, zelo dobro so bili zasedeni tudi v avgustu. Na tuje goste pride povprečno 12 odstotkov vseh nočitev, v prihodnje pa jih bo verjetno še več, saj se zdravilišča načrtno trudijo, da bi bila vključena v programe naših in tujih agencij.
Najbolje gre zdravilišču Dolenjske Toplice, kjer so že v polletju za 6 odstotkov presegli lanske nočitve, ter v Šmarjeških Toplicah, kjer je letos nočitev približno enako kot lani. Ti rezultati so zelo dobri. Povprečna zasedenost v obeh zdraviliščih je namreč tudi letos okrog 91-odstotna, kar je nad povprečjem slovenskih zdravilišč in na zgornji meji možnosti. Dohodkovno najuspešnejši so prav programi z zdravljenjem in v obeh zdraviliščih — podobno pa bi radi dosegli tudi za Strunjan — se zato trudijo, da bi imeli čimveč gostov, ki imajo program zdravljenja, na katere tudi lahko računajo skozi vse leto, in pa seveda tujih. Za kritične jesenske in zimske mesece pa imajo pripravljene posebne programe preventivne zdravstvene rekreacije in za letos tudi že sklenjene aranžmaje z delovnimi organizacijami.
Poleg Strunjana, ki smo ga že omenili, ima slabšo sezono tudi Otočec.-Noči-tev je bilo v polletju 6 odstotkov manj kot lani, kapacitete so bile v povprečju zasedene 38-odstotno. Vodja komerciale v Krkinih Zdraviliščih, Alenka Babič, pravi, daje položaj za tranzitni turizem letos v celi Jugoslaviji zelo slab in da se tudi Otočec ni mogel izogniti slabši sezoni. Zanimivo je, da jim v gostinstvu promet fizično precej pada, posebno v lokalih nižje kategorije, medtem ko jim na primer restavracija v otoškem gradu gre kot še nikoli. Socialno razslojevanje je torej tudi tu vse bolj očitno.
Za svoje goste predvsem v zdraviliščih že po ustaljenem programu pripravljajo izlete, oglede bližnjih znanih krajev in znamenitosti, piknike, nastope zbc jv, plesnih skupin itd. Po besedah Alenke Babič pa v Zdraviliščih že razmišljajo o temeljiti prenovi tega dodatnega programa za goste.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Za vztrajne je dela dovolj
NOVO MESTO — Novomeški študentski servis vključuje že 4.300 članov, letos se jih je vpisalo na novo okrog tisoč. V prvih letošnjih sedmih mesecih je v združenem delu občasno delalo 1.330 članov servisa, ki so zaslužili skoraj 220 milijonov dinarjev, torej vsak v povprečju 164 tisoč. Servis je vsak mesec ojačal novomeško oz. dolenjsko združeno delo povprečno s 167 delavci, treba pa je seveda vedeti, da glavnino dela člani servisa opravijo poleti.
»Spet pa se nam je letos dogodilo, da je bilo licitiranega dela na
Ivanka Ravnikar-Plut
servisu manj,« pravi vodja Ivanka Ravnikar-Plut. »Marsikaj gre spet po zvezah. Mladi si sami ali preko staršev in njihovih znancev poiščejo delo in se dogovorijo zanj v kadrovskih službah. Mi smo le izdajali napotnice, preko servisa je šlo tudi plačilo. To pa pomeni, daje bilo tudi plačilo za tako dogovorjeno delo precej nižje, kot bi bilo, če bi servis v celoti odigral vlogo posrednika med delovno organizacijo in našim članom. Ta mladina je večinoma dobivala po 1.000 din na uro, medtem ko je bila v servisu najnižja urna postavka že maja 1.200 din, za najtežja fizična dela in pa za dela, ki zahtevajo višjo izobrazbo in določeno posebno znanje, pa je naša postavka okrog 2.000 din ali še kakšnega stotaka več. Dokler delovne organizacije lahko dobijo, kolikor hočejo mladih po svojih pogojih, za slabše plačilo, so vsa opozorila in prošnje, naj licitirajo več dela, zaman.« T oda kdor je v letošnjem poletju hotel delati, je delo vendar dobil, le dovolj vztrajen je moral biti.
Mladi preko servisa še vedno opravljajo predvsem pomožna proizvodna dela, administrativna dela so redka, med letom jih sploh ni, pa tudi med dopusti jih je malo. Med organizacijami, ki največ uporabljajo usluge servisa, so že stari znanci: Iskra, Novoteks, PTT, tudi No-voles, medtem ko ima Krka dovolj ponudbe, a po svojih pogojih.
Z. L.-D.
IZ NKŠIH OBČIN
Podatki ne kažejo preobrata
Polletno novomeško gospodarjenje pod drobnogledom — Za 14,5 odstotka večja industrijska proizvodnja, sicer pa vrsta neugodnih kazalcev in razmerij
NOVO MESTO — Tudi v novomeškem občinskem komiteju za družbeni razvoj ugotavljajo, da so podatki o gospodarjenju v prvem polletju manj uporabni za oceno uresničevanja ciljev gospodarskega razvoja in za nadaljnje odločanje, predvsem pa so zelo otežkočene primetjave z lanskimi zaradi spremembe finančnih kategorij. Vsekakor pa kaže, da se gospodarska kriza ne umiija. Cene in inflacija rastejo, produktivnost je nizka, akumulativna sposobnost se je še zmanjšala, administrativna roka nad gospodarstvom je vse daljša in močnejša.
Gospodarstvo v novomeški občini je	z lanskim prvim polletjem. Z izgubo v
v prvem polletju 1987 obračunalo	znesku nekaj manj kot 654 milijonov so
328,7 milijarde dinarjev celotnega prihodka ali za 102 odstotka več kot lani. Rast je nekoliko nižja kot v regiji, pa precej višja od republiške. Pretežni del te rasti je še vedno posledica rasti cen, čeprav je bila tudi rast industrijske proizvodnje v prvem polletju spodbudna, saj je bila večja kar za 14,5 odstotka. Polletni izvoz je bil za 0,9 odstotka večji, od tega konvertibilni za 3 odstotke, klirinški pa je bil za 15 odstotkov manjši. Uvoz je bil od lanskega za 5,3 odstotka manjši, predvsem je bil manjši konvertibilni, pokritje uvoza z izvozom je znašalo 118,3 odstotke.
Porabljena sredstva — znašala so 254,686 milijarde dinarjev — so kate-
• Za bruto osebne dohodke je novomeško gospodarstvo v prvem polletju namenilo 38,783 milijarde dinatjev, kar je za 123,9 odstotka več kot lani. Povprečni osebni dohodek je v polletju znašal v gospodarstvu občine 191.180 dinje bil za 118,2 odstotka večji kot lani. Osebni dohodki naj bi bili tako realno nekaj večji, življenjski stroški so bili namreč po uradnih podatkih večji »le« za 103,2 odstotka.
gorija, kije z novim obračunom doživela največ sprememb, predvsem zaradi raznih revalorizacij, pa podatki niso posebno primerljivi z lanskimi. Amortizacija, obračunana v znesku blizu 12,6 milijarde dinarjev, je bila za 138,9 odstotka večja kot lani. V tem času je novomeško gospodarstvo ustvarilo nekaj več kot 74 milijard dinatjev dohodka ali za 114,5 odstotka več kot lani. Rast je bila nižja kot v dolenjski regiji, a podobno kot pri celotnem prihodku boljša od republiške. Pri razporejanju dohodka se del v korist delovnih organizacij še naprej manjša, v polletju je bil manjši za 3 odstotke od lanskega; za svoje potrebe so v delovnih organizacijah razporejali le še 56,7 odstotka dohodka. Sredstva za vse vrste porabe pa so kot povsod rasla precej bolj kot dohodek. Za akumulacijo so novomeške organizacije združenega dela v prvem polletju namenile 8,3 milijarde, kar je le za dobro polovico več kot lani. Akumulativna sposobnost gospodarstva se je tako zmanjšala za 17,7 odstotka v primeijavi
v prvem polletju poslovale štiri organ-
Darujte v sklad za drage medicinske instrumente pri OO RKS Novo mesto, žiro račun: 52100-678-80144
v.
KADI ZA NEMČIJO — Letos bodo v metliškem Novolesovem tozdu naredili za nemškega kupca okoli 800 kadi, ki jih pri adaptaciji kopalnice vstavijo v dotrajane litoželezne kadi. (Foto: A. B.)
Prodaja se ne da predvideti
Metliška Tovarna kopalniške opreme je najuspešnejši Novolesov tozd
METLIKA — Metliška Tovarna kopalniške opreme tudi po polletju ostaja Novolesov paradni konj in v tem času najbolj uspešna temeljna organizacija tega lesnega kombinata. Dvesto zaposlenih je v prvi polovici leta ustvarilo 5,3 milijarde dinarjev celotnega prihodka, od tega so v obratu v Radatovičih, kjer proizvajajo kuhinjska pomivalna korita iz kerakrila, ustvarili blizu 2 milijardi dinarjev. Dohodek znaša v tem obdobju 1,16 milijarde dinatjev, ostanek čistega dohodka pa 570 milijonov dinarjev.
Metliški Novolesov tozd je v	palniške opreme izvozila za milijon
prvem polletju posloval dobro, kljub	dolarjev svojih izdelkov, večina izvo-
temu da niso dosegli načrtovane proizvodnje. Edini razlog za to je manjša prodaja v drugem četrtletju, čemur so morali prilagoditi tudi proizvodnjo. Najslabša prodaja je bila aprila in maja, julija in avgusta pa seje stanje že precej izboljšalo. Kako bo do konca leta, nikakor ne morejo napovedati, ker se položaj na našem trgu hitro in nepredvidljivo spremi-nja.
V prvem polletju je Tovarna ko-
za odpade na kuhinjska pomivalna korita, saj obrat v Radatovičih izvozi kar 70 odst. vse svoje proizvodnje. Celoten izvoz gre na konvertibilni trg. V Radatovičih delo poteka v treh izmenah, delajo pa za vnaprej znanega kupca. Nasploh je program v obratu v Radatovičih dohodkovno najbolj uspešen.
S preskrbo v prvem polletju niso imeli večjih težav, malo seje zataknilo pri dobavi aluminija iz Makedo-
nije, zato se je za mesec dni ustavilo kompletiranje tuš kabin. Zadnje dni
• Sedaj v tem tozdu izdelujejo okoli 60 različnih artiklov za opremo kopalnic, in to v sedmih barvah. Pred kratkim so začeli za nemškega naročnika, ki se na veliko ukvarja z adaptacijo kopalnic, izdelovati kopalne kadi; gre za kad, ki jo pri obnovi kopalnice montirajo v staro, dotrajano. Letos bodo izdelali okoli 800 takih kadi, ukvarjajo pa se tudi z mislijo, da bi tako proizvodnjo uvedli tudi za domači trg.
po celi državi iščejo 20-vatne žarnice. »To so sicer malenkosti, a nam povzročajo precej skrbi,« pravijo.
A. BARTEU
Ikarjeva zmaga
Uspešen nastop šent-jernejskega konja v Adi
ŠENTJERNEJ — Nedeljska velika mednarodna konjeniška prireditev v vojvodinski Adi je prinesla Dragu Lesu in njegovemu dveletnemu žrebcu Ikarju iz šentjernejskega kluba za konjski šport izreden uspeh. Ikar, ki mu je to prva tekmovalna sezona, je že po prvih letošnjih nastopih dokazal, da sodi med naše najobetavnejše kasače, z nastopom v Adi in svojo prvo zmago v karieri pa je to le potrdil.
Drago Les je od Ikaija že na dirki prejšnjo nedeljo v Gornji Radgoni na republiškem prvenstvu dveletnih kasačev pričakoval potrditev napovedi, a sta zaradi nesrečnih okoliščin pristala na 4. mestu. Zato pa se v Adi nista pustila presenetiti: Ikar je vodil vse od starta do cilja in prepričljivo zmagal. Da uspeh ni bil naključen, lahko Ikar potrdi že to nedeljo na veliki konjeniški prireditvi na Brdu, v okviru katere bo tudi tradicionalna dirka za memorial maršala Tita.
SEJEM MALIH ŽIVALI
NOVO MESTO — Društvo gojiteljev malih živali bo organiziralo 6. septembra ob 9. uri pred športno dvorano v Novem mestu sejem malih živali. Vabljeni!
izacije z 277 zaposlenimi, Elektro, Gorjanci — tozd Gostinstvo, Proizvodnja krmilnih mešanic KZ Krka in Foto-tehnika.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Kabelska TV v rokah odborov
Začetek gradnje je mo-žen v petih mestnih KS
Izid ankete o zanimanju Novomešč-anov za gradnjo omrežja za kabelsko televizijo je slabši od pričakovanega: za priključke se navdušuje komaj četrtina lastnikov TV sprejemnikov. Nadpovprečno zanimanje so izrazili prebivalci Bršljina in Mestnih njiv na levern bregu Krke ter Regrče vasi, Majde Šilc in Kandije—Grma na desnem bregu. V številu prijav dosezata ti dve skupini vsaka več kot 500 priključkov, kar zadostuje za začetek gradnje.
Od mestnih krajevnih skupnosti so svoje gradbene odbore že izvolili v Bršljinu, Ločni—Mačkovcu, Centru in na Mestnih njivah. Te krajevne skupnosti torej zadoščajo pogojem za resnejša prizadevanja, se pravi za izdelavo načrtov, izračun dejanskega zneska za priključek, podpisovanje pogodb in nakup opreme. Ves nadaljnji potek akcije je torej v njihovih rokah, usklajevalni odbor pri ŠZDL pa jim bo seveda pomagal pri strokovnih vprašanjih.
Najtežja naloga gradbenih odborov že takoj na začetku bo, kako olajšati breme prispevka stanovalcem v blokih, kjer lahko v priključke vlagajo denar poleg stanovalcev tudi lastniki stanovanj, kakšen milijonček pa bi se našel celo v skladih, s katerimi razpolagajo bloki za obnovitev skupinskih anten.
O vseh stvareh v zvezi s kabelsko televizijo bodo prijavljence seznanjali s posebnim biltenom, krajane z glasili krajevnih skupnosti, bralce Dolenjskega lista pa v kotičku o kabelski televiziji v prilogi našega tednika.
M. MOŠKON
Pomanjkanje kvari ceste
Za boljša popravila bi bilo potrebno več denarja naenkrat — Nestrokovno asfaltiranje lokalnih cest
NOVO MESTO — V enem od zadnjih poročil o razmerah v cestnem gospodarstvu v novomeški občini je rečeno, da je stanje cestnega omrežja in objektov na njem nezadovoljivo in da so posamezni odseki že toliko dotrajani, da se ne da ničesar več storiti z vzdrževanjem, ampak je potrebno razmišljati o njihovi celoviti obnovi.
Posebno neugodne so razmere po zimski odjugi, ko so tudi vzdrževalci cest v nezavidljivem položaju. Spričo razkopanih vozišč naj bi poškodbe odpravili kar najhitreje, vendar običajno ni tako. Razlog je med drugim v tem, da Cestno podjetje, kije dolžno
skrbeti za vzdrževanje, ne more naenkrat spraviti skupaj dovolj potrebnega denarja, ker sredstva pritekajo skozi vse leto. Tako so tudi vzdrževalna dela raztegnjena na daljši čas in še omejena s trenutnimi dotacijami sisov.
Na ta način se število kilometrov poškodovanih cest iz leta v leto bistveno ne zmanjšuje, vendar naj bi poškodbam na voziščih botrovali še drugi razlogi. V cestnem podjetju opozaijajo na posodabljanja lokalnih cest, ki da so zgrajene premalo stro-
Ceste in most
Komunalna dela v metliški občini
METLIKA — V metliški občini je v delu več popravil oziroma gradenj novih cest. Tako obnavljajo asfaltno prevleko na cesti od metliške železniške postaje do mostu čez Kolpo, kjer urejajo tudi pločnik in javno razsvetljavo. Ta dela sodijo v sklop obnove goijanske ceste od Suhorja do Trnovca ter semoforiz-acije križišča na metliški obvoznici. Dela bodo končana v dveh mesecih, vsa stvar pa bo stala okoli 250 milijonov dinarjev.
Začeli so tudi zemeljska dela za novi 1,5 km dolgi odsek ceste od Železnikov do Krmačine in naprej do hrvaške meje. Ko bo ta cesta zgrajena, bo tudi v tem delu metliške občine možen krožni promet od Metlike preko Drašičev, Krmačine in nazaj skozi Rakovec in Bo-žakovo. Za to cešto so v metliški občini zbrali okoli 100 milijonov dinarjev. Za letos načrtujejo še gradnjo ceste od železniškega podvoza proti Rosalnicam, s čimer bodo odpravili ozko grlo, ki ga sedaj ustvarja preozek in zlasti prenizek podvoz. Ta del ceste bodo gradili tako, da bo kasneje postal del načrtovane metliške obvoznice s te strani mesta.
Napreduje tudi gradnja mostu čez Lahinjo pri Geršičih, ki ga gradijo v okviru programa zadnjega samoprispevka.
• Cestno podjetje Novo mesto, ki posluje v devetih občinah, ima letos na voljo za vzdrževanje lokalnih cest slabe 4 milijarde dinarjev. Blizu polovice teh sredstev bo šlo za potrebe zimske službe.
kovno in se zaradi tega prehitro kvarijo. Zlasti velja to za ceste, kijih urejajo krajevne skupnosti z veliko lastno soudeležbo. Po drugi strani so ravno te ceste med najbolj obremenjenimi zaradi vsakodnevnih prevozov prebivalstva na delo.
L. M.
IZGUBE ZA PETINO MANJŠE
NOVO MESTO — Po podatkih SDK so v letošnjem prvem polletju le 4 organizacije združenega dela z vsega 277 zaposlenimi v novomeški občini poslovale z izgubo v znesku nekaj manj kot 654 milijonov dinarjev, kar je precej manj, kot so pričakovali strokovnjaki. V primerjavi z lani je izguba za petino manjša. Na seznamu izgubarjev vodi Elektro Novo mesto, kjer soje imeli za dobrih 528 milijonov dinarjev. Sledi TOZD Proizvodnja krmilnih mešanic Krmila iz Mercatorja KZ Krka z 81 milijoni dinarji ter Gorjanci-tozd Gostinstvo z dobrimi 44 milijoni dinarjev izgube. Fototehnika, ki se ravno preoblikuje v obrtno delavnico, je polletje zaključila s 113 tisoč dinarji izgube. Čeprav ne izgub, pa imajo večje ali manjše težave žal še marsikje in skoraj ni mogoče, da se slej ko prej ne bi pokazale tudi na finančnih pokazateljih gospodarjenja.
Novomeška kronika
TURIZEM — Nemški turist je našel trgovino z mešanim blagom na Otočcu oziroma v nekdanjem Šempetru in si kupil steklenico piva. Z njo je odhitel ven in jo skušal odpreti ob robu zidane ograje, na katero je položil svojo trudno turistično zadnjico. Odpiranje steklenice se je v celoti posrečilo, celo več, steklenica seje odprla nadvse temeljito, saj ji je žejni možak odbil vrat. Poduk zgodbe ni, da odpiranje steklenic na balkanski način pač zahteva določeno znanje. Naš primer ima drugačen konec. Nemec je razbitine nesel nazaj v trgovino in ogorčeno zahteval, naj mu dajo drugo, seveda polno steklenico. Kajpada je ni dobit, potepuhu so vljudno, vendar odločno pokazali vrata.
PRIJATELJI — Z Otočcem je povezana tudi tale zgodba. Na tamkajšnji črpalki se je ustavila večja skupina naših arabskih prijateljev. Oblečeni so bili v za njihove pojme bele noše, ura pa je bila taka, da je zahtevala obračanje proti Meki. Ko so s pomočjo kompasa ugotovili njeno lego, se je začelo množično klanjanje in drugo versko obredje, ki pa ga ni pametno navajati v celoti, da ne bi kak veleposlanik protestiral zaradi žalitev verskih čustev. No, tisto, kar je ostalo za Arabci, se ne tiče bogov in zato lahko omenimo. Po njihovem odhodu je snažilka črpalke hotela dati odpoved kajti kaj takega da še ni videla v svojem življenju.
POSTAJA — Vozni red na novomeški avtobusni postaji je v skladu s kriznimi časi neosvetljen. Potnikom ne preostaja drugega, kot da si ga ogledajo ali prepišejo pri sončni svetlobi.
Ena gospa je rekla, da v kavarni na Glavnem trgu imajo sladoled, nimajo pa kornetov zanj. V času agro-komercev, kruha po 700 in mesa po 7000 din se nihče ne bi čudil, če bi od delavskega razreda zahtevali, naj sladoled liže kar s tal.
'3
V času od 20.8. do 27.8.1987 so v novomeški porodnišnici rodile: Jadranka Smukovič iz Jugovca — Sanjo, Ana Grdun iz Balkovcev — Barbaro, Marija Jančar iz Zajčjega vrha — Leo, Vera Murn z Jezera — Matjaža, Nežka Bregar iz Hudenja — Marjetko, Liljana Leščanec iz Vrškovca — Andrejo, Milena Franko-vič iz Dolšc — Alena, Vesna Borštnar — Turk iz Mirne — Tajo, Jožica Dimeč iz Jelendola — Primoža, Mirjana Lapčevič iz Metlike — Metko, Andrejka Zupančič iz Ručetne vasi — Lino, Katica Starc z Griča — Ivo, Silva Luzar iz Dolnje Prekope — Roka, Zdenka Novak iz Zabrdja
— Tejo, Milena Jakoš iz Mirne — Nino, Silva Ropar iz Drenovice — Daliborja, Marta Strojin z Vinkovega vrha — Sanjo, Mojca Vorkapič iz Tuzle — Saša, Martina Kaplan iz Volčkove vasi — Renato, Danica Longar iz Trebnjega — Vanjo, dr. An-kica Sekovanič iz Črnomlja — Sanjo, Irena Šuštaršič iz Podboršta — Romano, Milka Podrebarac iz Jurovskega broda — Dubravka, Vilma Novak iz Mirne — Igorja, Nada Vujičič iz Irče vasi — dečka in Bahrije Gjugja iz Mime — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Marinka Bojane iz ulice Slavka Gruma 3 — Majo, Brigita Hrastar iz Kristanove 49 b — Alena in Jožica Negovanovič iz Zagrebške 18
— deklico. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
NA DOBRODELNI PRIPRED1TVI SRCE SRCU se je zbralo na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja šestdeset Metličank in Metličanov, ki so plačali vstopnino 2000 dinatjev. Zbranih 120 tisočakov je bilo podarjenih metliškemu otroškemu vrtcu za nakup igrač. Pripravl-jalci večera so pričakovali množičnejši obisk, a so tudi s tem zadovoljni, saj so po natančnem ogledu gledalcev ugotovili, da med njimi ni bilo skoraj nikogar iz ustanove, ki ji je bil denar namenjen. O tem, da bi se nastopajočim kdo zahvalil, pa lahko ljubiteljske skupine in posamezniki le sanjajo.
ZA ZAKLJUČEK POČITNIC so pripravili otroci iz novega bloka v Kidričevem naselju krajši kulturni program, ki so ga izvedli kar na dvorišču. Gledalci so lahko občudovali plesne, pevske in recitatorska točke. Vstopnina je bila 100 dinarjev, obiskovalcev pa bolj malo. Vsaj starši nastopajočih otrok bi lahko pokukali v lep dan in tako izrazili priznanje nastopajočim, ki so si zamislili ves program brez pomoči odraslih.
V METLIKI NIČ VEČ DVIGAL
METLIKA — V Metliki so se odločili, da ne bodo več gradili stanovanjskih blokov, višjih od štirih nadstropij. V takih blokih mora biti namreč dvigalo, izkušnje v treh metliških blokih, ki imajo dvigalo, pa so pokazale, da gre velik del denarja, namenjenega za vzdrževanje teh blokov, prav za vzdrževanje in popravila dvigal. Naslednji blok, ki ga bodo gradili v Metliki, bo 47-stanovanjski, gradili naj bi ga v dveh delih, najprej 25, potem še 22 stanovanj. Če bo šlo vse po sreči, bodo blok začeli gradili prihodnjo spomlad.
DOLENJSKI LIST
št. 35 (1986) 3. septembra 1987
Črnomaljski drobir )||^S|
VERA IN PCB — O zdravljenju ljudi, zastrupljenih s PCB, se zadnje čase pojavi-1 jajo nasprotujoča si mnenja. Nekateri rezultati kažejo, da se ta nevarna snov hitro I izloča iz telesa po naravni poti, nekateri I strokovnjaki pa še vedno zagovarjajo zelo 1 naporno metodo izplavljanja PCB iz telesa. Poleg tega zahteva ta način precejšnja sredstva. Kakorkoli že, k razrešitvi tega | občutljivega vprašanja gotovo nič ne prispeva »argument«, ki ga je javno prezenti- I ral črnomaljski sindikalni funkcionar, češ I da se za izplavljanje odločajo le pripadniki tistih verskih sekt, ki jim njihova vera za-1 poveduje, da morajo imeti čisto telo in | dušo.
ČISTILNA NAPRAVA — Po neprijetnih vonjavah, ki so se začele širiti iz se-miške čistilne naprave, so ljudje sklepali, I da je ta naprava začela delovati. Odgo-1 vofni so jim pojasnili, da zadeva še ne de-1 luje in da bo tehnični prevzem ta mesec. I Sedaj se ljudje bojijo, kako bo šele takrat, I ko bo naprava začela obratovati.
VODA IN VINO — Lani je bilo na I štrekljevskem vodovodu 30 večjih okvar, letos pa že 38, tako da so ljudje v teh krajih pogosto brez vode. V črnomaljski Komunali so se obvezali, da bodo do oktobra I vso zadevo pregledali in po možnosti ure-1 dili. »Vsekakor mora biti to urejeno pred I trgatvijo!« je zahteval eden od domači-1 nov. »Zakaj? Saj letos ni bilo toče!« se je glasil odgovor.
MALICA IN ZDRAVSTVO — Na | zadnji seji črnomaljskega izvršnega sveta, kije bila v Semiču, je predsednik vprašal I navzoče, ali naj sejo nadaljujejo z razpravo o zdravstvu ali naj prej malicajo. »Saj I Marentič (direktor črnomaljskega zdravstvenega doma) lahko govori, bomo že mi I jedli namesto njega,« je nekdo predlagal. Prevladalo je mnenje, da to ne bo šlo, kajti I težko je jesti in poslušati hkrati. Potem ko I so bili vsi siti, je prišlo na vrsto pa še zdravstvo.
VELIKO GOB — Zaradi mešanice deževnega in toplega vremena je veliko gob. Kočevski gobarji se pohvalijo z dobro bero jurčkov, dežnikaric in drugih gob. Nekateri jurčki so tehtali tudi od pol kilograma do kilogram. Rekordno težka goba I pa je bil veliki prašnik, težak kar okoli 5 kg-
DRAGO SADJE — Po objavljenem sporočilu, daje Maribor najdražje mesto v | državi, in po objavljenih cenah so se oglasili nekateri Kočevci s trditvijo, da so v J Kočevju cene še višje kot v Mariboru, posebno sadje in zelenjave, ki pa da tudi nista | vedno primerne kakovosti.
NEPREGLEDNO KRIŽIŠČE— Na križišču pri Dinosu pogosto prihaja do prometnih nesreč, za kar pa niso krivi le neprevidni vozniki, vozniki brez izpitov, alkohol in podobno. Glavni krivec je gotovo nepreglednost. Tam raste drevje in grmovje, ki jih nihče ne seka. Včasih to stori zasebnica, ki se ji smilijo šoferji.
ISKAL GOBE, NAŠEL BOMBI Tudi to se primeri gobatju. Strokovnjak za razstreliva, kije najdeni bombi pregledal, pa je ugotovil, da sploh nista nevarni in da ne bi mogli eksplodirati.
Ribniški zobotrebci
IZ NKŠIH OBČIN
KOLESARSKA STEZA? — Z območja Brega in Griča se vozi v Ribnico vsak dan na delo ali v šolo precej kolesarjev. Krajani tega območja predlagajo, naj bi ob prenovi te ceste uredili ob njej tudi kolesarsko stezo (podobno, kot je od Ribnice do Goriče vasi), saj bi bil potem promet varnejši.
PRESELJEN MATIČNI URAD Te dni se je matični urad v Sodražici preselil v nove prostore, in sicer v stavbo krajevne skupnosti.
ASFALT PRED ZDRAVSTVENI DOM — V Sodražici so ulice prelili z asfaltom. Zdaj bodo asfaltirali še prostor pred zdravstvenim domom, kjer je zdaj le pesek
MRLIŠKE VEŽICE — Potočani bodo še letos uredili mrliški vežici. Sicer pa se po podatkih matičnega urada več Potočanov rodi, kot umre. Do nekaj dni pred koncem avgusta jih je v letošnjem letu umrlo 13, rodilo pa se jih j 17.
Trebanjske iveri
IZ NKŠIH OBČIN
Nakopičeni semiški problemi
Črnomaljski izvršni svet je zasedal v Semiču — O vodi, telefoniji, cestah...
SEMIČ — Zadnja seja črnomaljskega izvršnega sveta je bila prejšnji četrtek v Semiču. Tako je izvršni svet te belokranjske občine začel s prakso, da se bo vsake toliko časa sestajal v tem ali onem okolju, naj bo v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji, in se temeljiteje posvetil perečim vprašanjem posameznega okolja.
V Semiču je beseda tekla o preskrbi z vodo, telefoniji, posodabljanju cest, zdravstvu, ekologiji, o slednjem področju zlasti glede na posledice zastrupitve in onesnaženja s PCB ter odpravo posledic, o komunalnih vprašanjih, prometnih povezavah in še o čem. Čeprav je pri oskrbi z vodo v tej krajevni skupnosti v zadnjem času precej narejenega, je še vedno 40 odst. prebivalcev brez vodovoda. Na seji je bilo slišati, da je denar za to sicer problem, saj še dela za gradnjo sedanjega vodovoda niso plačana, kaže pa, daje še težje z viri zdrave pitne vode. Letos že potekajo raziskave, kijih bodo nadaljevali še prihodnje leto.
Pri telefoniji je precej očitkov letelo na novomeško PTT in nekaterih tudi predstavnik tega podjetja ni mogel zavrniti. Spet se je izkazalo, da so ljudje, ki živijo v bolj oddaljenih krajih tudi pri telefoniji precej na slabšem.
Precej vroče krvi je povzročila razprava o cestah, zlasti posodobitev ceste do Rožnega dola, ki se bo začela te dni. Rožni dol je ena najbolj odrezanih vasi ne samo v KS Semič, ampak v občini sploh (seveda ob sinjevrškem koncu, ki še vedno premočno »vodi«). Predstavniki krajevne skupnosti so, ko so zvedeli, daje za posodobitev te ceste na voljo 110 milijonov dinarjev, do konca leta pa le 50 milijonov, in da bodo cesto obnovili v makadamski izvedbi, protestirali, češ daje bila sprva obljubljena asfaltna cesta. Oponesli so celo, daje bila zakoličba ceste tik pred referendumom le nekakšno slepilo in da bi krajevna skupnost za ta denar v lastni režiji naredila veliko več. Predsednik izvršnega sveta je najprej ostro zavrnil nekatere očitke in namigovanja, opozoril predstavnike krajevne skupnosti, da je ta cesta šele naknadno prišla v plan cestne
Štirje zgubarji ob polletju
V tozdih Elektro, Žaga in dveh Zidarjevih vsak zaposleni »prigospodaril« skoraj milijon izgube
KOČEVJE — Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v kočevski občini v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 0,4 odst., celotno gospodarstvo občine pa je v istem obdobju izvozilo za prek 7 milijard dinarjev blaga in storitev (indeks 165), od tega prek 83 odst. na konvertibilni trg. Največji izvozniki so bili Avto, Lik, Oprema in Melamin, ki so dosegli skoraj 93 odst. celotnega izvoza iz občine.
Uvoz je znašal malo prek 3 milijarde dinarjev (indeks 192), skoraj ves (96,7 odst.) pa je bil s konvertibilnega trga. Naj večji uvozniki so bili Melamin, Avto, Oprema in Tekstila-. Pokritje uvoza z izvozom je znašalo 2,33, od tega na konvertibilnem trgu 2, na klirinškem pa skoraj 12.
Celotni prihodek gospodarstva je porastel z indeksom 199, dohodek pa z 212. Razporejeni dohodek za pokrivanje skupnih družbenih potreb je porastel z indeksom 229, splošnih potreb pa s 153. Od nekaj prek 12 milijard čistega dohodka (indeks 200) ga je bilo porabljenega za osebne dohodke prek 9,6 milijarde (indeks 211), za skupno porabo delavcev preko 527 milijonov (indeks 164) in za akumulacijo skoraj 2 milijardi dinarjev (indeks 170). Ti podatki povedo tudi, da osnovni cilj občinske resolucije (hitrejša rast akumulacije od dohodka) ni bil dosežen.
Z izgubo so poslovale 4 OZD s 694 delavci. Skupna izguba je znašala
663,5 milijonov dinarjev, kar govori, da je vsak zaposleni »prigospodaril« skoraj milijon dinarjev (novih, seveda) izgube. Zgubarji navajajo naslednje vzroke izgube: Elektro (284,7 milijonov izgube) — neekonomska cena elektrike; Lik, tozd Žaga (219,8 milijonov) — drage surovine in obratovalni stroški, prepočasno uvajanje proizvodnje v lamelirnici, veliko bolniških, nov obračunski sistem in neučinkovita kadrovska zasedba; Zidar, tozd gradbeni sektor Kočevje (110,8 milijonov) in Zidar, tozd Strojni obrati (48,2 milijonov) — nov obračunski sistem in sezonski značaj gradbeništva.
Razen že naštetega je za poslovanje kočevskega gospodarstva v prvem polletju značilno še: rast vrednosti temeljnih kazalcev poslovanja (razen akumulativne sposobnosti), nadpovprečna rast zalog gotovih izdelkov in velika odvisnost od posojil (predvsem za obratna sredstva).
J. PRIMC
skupnosti in da so bili pri vseh pogovorih zraven. »Tudi jaz sem predlagal ce-
• Precej besedje bilo o raziskavah in zdravljenju ljudi, zastrupljenih s PCB. Spet se je izkazalo, da akcije na tem občutljivem in za zdravje ljudi tako pomembnem področju niso usklajene, da se pojavljajo različni predlogi in pogledi na vso zadevo, kar ljudi bega, in da marsikdaj ne verjamejo niti strokovnim institucijam, ker se bojijo, da jim kaj prikrivajo, »e skupščina občine, ne njen izvršni svet, ne politika pa ne morejo odločati o strokovnih vprašanjih,« je dejal predsednik izvršnega sveta, ki je zagotovil, da denar za zdravljenje sploh ni problem, in se obvezal, da bodo nekatera vprašanja, ki so se tu zastavila, rešili in o tem obvestili prizadete ljudi. _____________________________
nejšo možnost, a žal ni v skladu z zakonom,« je dejal.
A. BARTELJ
ŠTIRJE ZE ODLIKOVANI
RIBNICA — Predsedstvo SFRJ je za zasluge prijavnem delovanju za splošni napredek države in za uspehe pri delu odlikovalo pred kratkim štiri ribniške občane: red republike z bronastim vencem bo prejela Milena Borovac, upokojena ravnateljica osnovne šole in družbenopolitična delavka; red dela z zlatim vencem Stane Škrabec, generalni direktor delovne organizacije Riko; red dela s srebrnim vencem Jože Gril, upokojenec in dolgoletni funkcionar v KS Ribnica; medaljo dela pa bo prejel Matija Or-ažem, delovodja tkanja v Donitu, tozd Pletilnica Sodražica.
Prejemnikom bodo podelili odlikovanja na bližnjih sejah OK SZDL Ribnica in delavskega sveta Doni-tovega tozda Pletilnica iz Sodražice. V postopku za dodelitev odlikovanj je še 9 predlogov, ki so bili v zadnjih letih podani v ribniški občini.
Jagodnik približali svetu
Zgrajena cesta bo povezala krajane z občino
ŠT ATENBERK, JAGODNIK — V okviru 45-letnice ustanovitve Gubčeve brigade na Trebelnem je bila 28. avgusta otvoritev ceste Štatenberk — Jagodnik. Na svečani otvoritvi je v imenu krajevne skupnosti spregovoril Jože Kru-ljac, predsednik gradbenega odbora. Poudaril je, da bo cesta povezala vas
RAZSVETLJAVA — Trebanjci sprašujejo, doklej bodo morali ponoči še tavati v temi. Odgovor je preprost: dokler ne bo ustrezne rešitve, kdo naj plačuje mestno razsvetljavo, saj tega stroška krajevna skupnost ne more in noče več plačevati. Upajmo, da bodo odgovorni še pred zimo, ko so dnevi krajši, še pravočasno našli plačnika elektrike. Potlej bodo elektrikarji že urno spet priključili mestno javno razsvetljavo. Drugi predlagajo, da bi na pomoč poklicali kakšnega Jacka Razpa-rača — specialista za najneodgovornejše odgovore. Če bi še živel Valvasor ne bi več zapisal, da je Trebnje le blatna, ampak tudi hudo temna vas.
AVTOCESTA — Kakšnih večjih pomislekov v trebanjski občrni glede gradnje nove avtoceste nimajo. Se največ težav utegne biti pri Ponikvah in Dol. Podborš-tu. Toda zdi se, da se tudi ti vaščani ne zmrdujejo tako kot tisti Novomeščani in drugi odličneži, ki imajo vikende na T rški gori, pa jih že zdaj moti hrup, ko ga »opazujejo«.
SEMENARNA — Trebanjski izvršni svet je prižgal zeleno luč ljubljanski Semenarni za trgovino v Trebnjem, čeprav si pri Kmetijski zadrugi Trebnje na moč prizadevajo, da bi prepričali vlado, da taka konkurenca ni zdrava. Ljudje seveda mislijo drugače in sprašujejo zadrugo, če poznajo tisto narodno: »Ti si urce zamudila...«
Rome naučiti »loviti ribe«
Trebanjski občinski izvršni svet o socializaciji Romov — Pomanjkanje zaposlitev in lokacij
TREBNJE — »Kar težko že govorim o Romih, saj zmeraj znova pripravljamo razna poročila, spremeni se pa nič. Če se z Romi ne bomo več ukvarjali, ne bomo vami, ker bo kriminaliteta naraščala. Okrog 50 do 180 Romov v naši občini se potika po gozdovih, živi pod šotori. Tako danes ljudje ne bi smeli več živeti,« je dejala Anica Miklič, direktorica Centra za socialno delo, na zadnji seji trebanjskega občinskega izvršnega sveta, ko so obravnavali poročilo o problematiki socializacije Romov.
Razprava je izzvenela v ugotovitev, da je nujno izboljšati življenjske razmere Romov in jih vključiti v vse oblike življenja, od izobraževanja in šolanja pa do zaposlovanja. Podatek, da je zaposlenih komaj 2 odst. Romov, 14 odst. pa jih prejema socialne pomoči, najbolj nazorno zavrača zlonamerne trditve, da ta družba daje Romom še preveč. Vsekakor ne bi smeli dovoliti prosjačenja, toda socializacije in spreminjanja delovnih navad Romov ni pričakovati, dokler se bodo z njimi najpogosteje srečevali socialna delavka, miličnik in sodnik.
Vaščani, zlasti v okolici Račjega sela, kjer živi na Hudejah okrog 100 Romov, seveda ne morejo biti veseli, če jim Romi na poljih in v goz-
dovih povzročajo škodo. Na Mali Loki Romi na dveh njivah sami pridelajo precej hrane, zato bi kazalo še bolj podpreti delavoljne Rome, ki bi radi še kje dobili kakšen kos zemlje. Rešitev romskega vprašanja pa strokovnjaki vidijo zlasti v večjem zaposlovanju. Trebanjci navajajo za zgled Rome v Beli krajini, ki sojih v delovnih kolektivih bolje sprejeli.
Med kratkoročne osnovne usmeritve, ki jih je podprl tudi trebanjski izvršni svet, spada ta hip najbolj aktualno vprašanje, kako iz začaranega kroga pomanjkanja lokacij. Pridobili naj bi 3 nove lokacije za družine z Male Loke, urbanistično in komunalno uredili naselje Hudeje ter zagotovili material, da bi v tem naselju ob sodelovanju Romov z delom uredili glavne poti. Postopoma bo treba spreminjati slabe življenjske razmere in delovne navade Romov. Predšolska vzgoja je zelo pomembna, toda od 35 otrok jih le 12 dokaj redno obiskuje vrtec na Račjem selu, šolo pa obiskujejo le 3 otroci. Toda od maja že nihče več ne obiskuje pouka, ker nabirajo zdravilna zelišča. To niti ni čudno, če vemo, da morajo starši, če ne pošiljajo otrok v šolo, plačati le tri tisočake kazni. Trebanjci razmišljajo tudi, da bi uvedli pripravljalni razred za romske otroke.
P. P.
Kočevska Vestalka
V butiku E. Šuler so razen spominkov naprodaj samo unikati
KOČEVJE — Erna Šuler iz Kočevja je pred kratkim v Kočevju odprla butik Vestalka, v katerem izdeluje in prodaja ročno tkane izdelke od prtičkov, kravat in oblek do kostimov, plaščev in zaves.
»Take delavnice in trgovine so v Sloveniji redke oziroma jih skoraj ni, saj izdelki zahtevajo veliko dela, posebnega zaslužka kot je na primer pri izdelkih iz pjas-tike, pa ni,« je povedala Erna Šuler, kije prej pet let te predmete izdelovala kot popoldanska obrt-nica. Zanimanje zanje je bilo. Še bolj so Kočevci in Ribničanje spoznali njeno delo po razstavah, ki jih je imela v Kočevju in Ribnici, in po modni reviji v Ribnici.
V butiku poleg svojih izdelkov prodaja še izdelke nekaterih drugih proizvajalcev, kot: torbice, pa-
\
Erna Šuler
sove, makrameje pa tudi razne umetniške izdelke: slike kočevskega slikarja Janeza Arka, razne druge umetelne izdelke, v načrtu pa ima tudi prodajo raznega nakita in usnjenih izdelkov. Posebnost tega butika je, da so in bodo vsi izdelki unikati, naj gre za ročne tkanine, slike, nakit in drugo. Izjema bodo seveda spominki.^ ^
Slabosti
dobrega
gospodarjenja
Ribniško gospodarstvo v poletnih številkah
RIBNICA — Za poslovanje ribniškega gospodarstva v prvem polletje letos je značilno: poslovanje brez izgub, povečanje obsega industrijske proizvodnje, porast izvoza in uvoza, padec vrednosti vseh temeljnih kazalcev poslovnega uspeha velika odvisnost od posojil in nadpovprečna rast zalog nedokončane proizvodnje.
Fizični obseg industrijske proizvodnje seje povečal za 27,3 odstotka. Izvoz blaga in storitev je znašal 12,8 miijard dinarjev (indeks 186), od tega odpade slaba tretjina na konvertibilni trg. Največji izvozniki so Riko, Eurtorans in Inles, ki so dosegli skoraj 97 odst. vsega izvoza. Uvozilo pa je ribniško gospodarstvo za preko 3 miljarde dinaijev (indeks 210), in sicer vse s konveritbil-nega trga. Največji izvozniki so Riko, Eurotrans in Inles, ki so dosegli kor y 96 odstotkov vsega izvoza. Skupno pokritje znaša preko 4, od tega n i konvertibilnem trgu 1,3. Gospodarstvo je doseglo za skoraj 52 milijard dinarjev celotnega prihodka in preko 13 milijard din dohodka.
V prvem polletju letos so razporedili tudi preko 8 milijard dinarjev čistega dohodka in sicer za osebne dohodke preko 6,3 milijarde (indeks 235' za skupno porabo delavcev preko 5 ' milijonov (indeks 192) in za akun acijo blizu 1,3 milijarde (indeks 66) rto-datek pa tudi pove, da čistega d: '■ 'dka niso razporejali v skladu z do: čili občinske resolucije.
J. PRiMf
EVIDENTIRATI NO* E
KOČEVJE — Delovnim ii; Jem in občanom v kočevski občit i kaj dosti znano, da bo 10. septern- ■, > potekel rok za evidentiranje nov i v od-stev krajevnih konferenc S7.D pa tudi občinske konference S.-I L in njenih organov. Letos potu orugi
mandat predsedniku in podpre niku občinske konference 5 v 7 pravi, daje treba izvoliti nov a i x mandat sekretarju OK SZLf pravi, da mandat lahko še x: ponovi, če bo izvoljen).
sed-
Jagodnik s sedežem krajevne skupnosti in matično občino Trebnje.
Leta 1985 so se na Jagodniku zbrali vsi zainteresirani krajani, izvolili so sedemčlanski gradbeni odbor, povabili pristojne in se dogovorili za skupno financiranje. Največja zahvala gre v prvi vrsti GG Brežice, ki je cesto projektiralo _ in sodelovalo vsa tri leta s svojo tretjinsko finančno udeležbo. Posebno so se potrudili tudi pri SIS za ceste, občinski skupščini Trebnje in GG Novo mesto.
Ze v letu 1985 so se obvezali, da bodo cesto, dolgo 2,6 km, končali v treh letih. Porabili so 17,7 milijona dinarjev, od tega so krajani prispevali 900 tisoč dinatjev in 1800 prostovoljnih delovnih ur.
J. ŽAGAR
OB OTVORITVI CESTE — V petek so se ob mostu v štatenberK. z rali ljudje, ki so si še pred dvema letoma komajda upali pomisliti na zgrajeno cesto. In vendar se je zgodilo, dokazali so, da se da s skupnimi močmi in prizadevnostjo marsikaj narediti. Na sliki: predsednik občinske skupščine Nace Dežman je prerezal_vrvico na mostu, ki se od tedaj napre ii ir.uje Županov most. (Foto: J. Žagar)
Kolinska žonglira z milijardami?
V občini Trebnje ob polletju najslabše gospodarili v primerjavi z Dolenjsko — Navadno skušajo prikazati manjšo izgubo, Kolinska pa jo napenja_
TREBNJE — Primerjava uspešnosti gospodarjenja trebanjskega gospodarstva v prvem letošnjem polletju z enakim lanskim obdobjem ne kaže nič kaj rožnato podobo. Med dolenjskimi občinami je trebanjska dosegla najslabše finančne rezultate, saj ima najnižjo rast dohodka, najnižjo akumulacijo in najvišjo izgubo.
Navkljub temu pa le ni vse tako črno. Trebanjci so bistveno povečali izvoz (za 12,4 odstotka) kot druge občine v regiji, tako na konvertibilno kakor tudi na klirinško tržišče. Izvoz v dežele s trdnimi valutami so najbolj povečali v Trimu in Tesnilih, na klirinško področje pa Iskra, Dana in Kolinska. Resnici na ljubo povedano, je dosežena stopnja pokritja zelo ugodna in prvikrat po letu 1982 spet pozitivna, predvsem zaradi skoraj za -polovico manjšega uvoza. Trimo Tesnila, Iskra in Kolinska so ustvarile 95 odst. vsega izvoza in uvozile 63 odst. skupno uvoženega blaga, medtem ko Novolesova temeljna organizacija TAP praktično skoraj nič ne izvaža, je pa njen uvoz znašal dobro četrtino vsega občinskega uvoza.
Trebanjci se lahko vsaj nekoliko potolažijo zavoljo neugodnih kazal-
cev tudi zato, ker predstavniki službe družbenega knjigovodstva menijo, da bo pravo podobo pokazal šele zaključni račun. Nekateri se Spra$ujejo,
kaj neki imajo v delovni organizaciji Kolinska v Ljubljani za bregom, ker so »napeli« izgubo tozda na Mirni kar na 480 milijonov, lahko pa bi izkazali »samo« 300 milijonov izgube. Je to pot k ukinitvi tozda na Mirni, ker bi v Ljubljani radi pač dokazali, da nima prave perspektive tozd, ampak kvečjemu obrat, kjer bi se rdeče številke (a tudi druge!) lažje skrile? Občinski izvršni svet v Trebnjem terja od Kolinske, naj dosledno uresničuje pred-sanacijski program in naj preneha žonglirati z milijardami izgube. Občinska vlada se bo z vsemi sredstvi uprla poskusu take »reorganizacije«, kmetje, ki so pridelovali veliko krompirja za predelavo v mirenski
tovarni, pa so na nestanovitno, Kolinske že tako poprej reagirali. Kr m-pirja bo letos precej manj, saj so š' vilni kmetje močno zmanjšali povf ;-ne, zasajene s krompirjem, ti p;: i< gotovo tudi želeli v Kolinski. Pa n v še kdo reče, da pri nas ne zač eniaio
• V tretjem četrtletju ni p; '.Sak ; vati bistveno boljših rezultati gi : podarjenja v občini Trebnje. Rst a seljivo je vsaj to, da so v negospoil;: i vu splavali iz izgube, medlen k ,i bilo ob prvem trimesečju izgulnu kar 6. Vseeno pa pričakujejo vir« c jesen, ker se utegne zaplesti pr' . plačilih osebnih dohodkov zaradi s radoksa. V si sisi imajo blokiranih i rog 170 milijonov, samo izobraže.s > na skupnost pa 45. VIO pričak priliv 50 milijonov, potreboval p. še enkrat toliko ...
delovati tržne zakonitosti! Ldt. najbolj prizadet ob nenadnih zas 1 kmetijske politike, je pa tudi zna-.
D0LENJS
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Krški sisi v začaranem krogu
Najhujši problem družbenih dejavnosti v krški občini je denar — Mnenje vodje skupnih strokovnih služb Milana Venka
KRŠKO — V krški občini so ustanovili skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti predvsem zaradi tega, da bi bilo delovanje skupnosti med seboj usklajeno. Čeprav skupne strokovne službe delujejo šele od letošnjega 1. junija dalje in je težko v tako kratkem času pričakovati bistvene premike, se le zastavlja vprašanje, kako bodo interesne skupnosti delovale v prihodnosti. Še posebej, ker je očitno, da so denarni problemi ta trenutek najtrši oreh.
Vodja skupnih strokovnih služb samoupravnih skupnosti družbenih dejavnosti Milan Venek meni, da reorganizacija ni prinesla bistvenih premikov na boljše. Delo še vedno poteka na star način, kjer imajo strokovni delavci še vedno odločilno besedo, medtem ko je do enotne politike še dolga pot, še posebej, če bodo v SIS še naprej vedno eni in isti ljudje.
Pridobitve za vse
KOPRIVNICA—Krajevna skupnost Koprivnica šteje med manjše v krški občini, šteje le štiri vasi in 800 prebivalcev, a ljudem kliub temu ne zmanjka volje do dela. Že v preteklih letih so marsikaj naredili v krajevni skupnosti, v zadnjem času pa uresničujejo program, ki so ga sprejeli z izglasovanjem samoprispevka leta 1985.
»V naši krajevni skupnosti, ki je resda majhna, imamo veliko potreb, denaija pa je seveda malo, zato smo morali sprejeti tak program del, ki bo zadovoljil vse krajane,«
pravi Franc Bogovič, predsednik sveta krajevne skupnosti Koprivnica. Zato smo se odločili, da bomo prvi dve leti namenili denar predvsem za komunalne potrebe. V ospredju so seveda ceste, zgradili smo mrliško vežico, ki je tik pred prevzemom, tehtnico na odkupni postaji v Velikem Kamnu in še bi lahko našteval. Letos smo v načrte zapisa-L asfaltiranje cest v dolžini 4,6 kilometra, od tega smo 1,6 kilometra ceste med Vel. Kamnom in Mrčni-mi seli že asfaltirali, čaka pa nas asfaltiranje ceste proti Prevolam, v Zajčjem kotu in Šikovcu. Asfaltiranje bomo nadaljevali še naslednje leto, zadnja tri leta pa bomo denar zbirali za večnamenski objekt pri osnovni šoli, kjer bo tudi telovadnica, ter za otroški vrtec. Vseh teh del seveda ne bi opravili, če nam ne bi priskočile na pomoč tudi delovne organizacije, v katerih so zaposleni naši krajani. Tako so nam pomagali Tovarna celuloze in papirja iz Krškega, senovška Metalna pa Metka iz Kozjega in drugi,« je povedal Bogovič.	j	§
»Pa ti prooblemi ta trenutek še niso najhujši, saj sprememb ni mogoče pričakovati v tako kratkem času, huje je, da ne vidimo izhoda iz finančnih zagat, zaradi katerih se vrtimo v začaranem krogu,« pravi Milan Venek. »Lani so z izgubo poslovale kar tri interesne skupnosti. Zdravstvena je pridelala 242 milijonov dinarjev izgube, skupnost socialnega skrbstva 24 milijonov dinarjev, skupnost otroškega varstva pa 21 milijonov dinarjev izgube. Povečanje prispevnih stopenj seveda ne pride v poštev, po drugi strani pa tudi vseh prilivov ne moremo in ne smemo izkoristiti. V prvih šestih mesecih je namreč dovoljena poraba 4.473 milijonov dinarjev, dejanskih prilivov pa je bilo glede
na to, da so se osebni dohodki povečali, že 5.204 milijone dinarjev. Tako nam za realizacijo programov v prvem polletju manjka 303 milijone dinarjev, če pa bi hoteli pokriti izgubo iz lanskega leta, naraste primanjkljaj kar na 591 milijonov dinarjev.
Skratka, tistih 114 milijonov dinarjev presežkov, ki naj bi jih imeli, bi krvavo potrebovali za redno dejavnost in za pokrivanje izgub. Kaj storiti v takem položaju? To se sprašujemo, narediti pa ne moremo nič. V temelje družbenih planov smo zapisali, kakšne naj bodo družbene dejavnosti, mi moramo tam zapisanim ciljem slediti, denarja zanje pa ni. Za ponazoritev naj povem še to, da bi lahko otroške dodatke s 1. julijem povečali za 40 odst., pa denarja za tako povišanje seveda ni. Položaj je več kot kritičen, mi pa čakamo, kako se bomo v občini dogovorili, o svobodni menjavi dela pa tako in tako ni več moč govoriti,« je dejal Milan Venek.
J. S.
Reka Krka kliče na pomoč
Nujna skupna akcija, da bi ji vrnili lepoto
KOSTANJEVICA — Krka, dolenjska lepotica, je že zdavnaj izgubila sloves ene izmed najlepših rek, saj je sedaj pogosto onesnažena že v zgornjem toku, rjava kalnost pa se ne pojavlja samo po nalivih, ampak tudi v lepem vremenu. Seveda k onesnaženosti Krke precej prispeva tudi industrija, žal pa strokovno utemelj-nih ugotovitev, zakaj je Krka taka, še ni.
V času, ko je aktualno čiščenje Save, so se v Kostanjevici na OK SZDL Brežice sestali predstavniki SZDL iz novomeške, brežiške in krške občine, pridružili pa so se jim še člani svetov za varstvo okolja in območne vodne skupnosti za Dolenjsko in Posavje. Vse bolj namreč prodira spoznanje, da Krke, kije kraška reka, ne bo mogoče očistiti brez usklajene akcije, ki pa seveda ne bo smela segati samo na območje novomeške, brežiške in krške občine, ampak tudi v trebanjsko, grosupeljsko, pa tudi kočevsko in ribniško občino. Seveda bo potrebno najprej izdelati kataster onesnaževalcev.
Široka očiščevalna akcija pr ne bo možna brez družbenega dogovora, ki ga bo pripravil novomeški izvršni svet in bo tudi podlaga za spremembo družbenih planov. Nosilec akcije naj
O NAČRTU ZA TRG
SEVNICA — Krajevna konferenca SZDL Sevnica vabi krajane v torek, 8. septembra, ob 18. uri v sindikalno dvorano na javno obravnavo zazidalnega načrta INES (to je cona za industrijo in proizvodno obrt ob Planinski cesti), ureditvenega načrta Planinske ceste in ureditvenega načrta za Trg svobode.
Kompolje, Šmarčna in Mrtovec še bolj povezani
Zbor graditeljev telefonskega omrežja potrdil čiste račune — 61 priključkov
ŠMARČNA — V nedeljo so se na Šmarčni zbrali vaščani Kompolje Mrtovca in Šmarčne, da se seznanijo z zaključnim poročilom o uspešni akciji za izgradnjo telefonskega omrežja v teh vaseh. Malokdaj se zberejo vaščani v tolikšnem števila. Seveda jih je veliko prišlo tudi zaradi veselega dela, ne le zato, da h' se prepričali, kako čiste račune l>o predložil gradbeni odbor, ki ga je vodil kmet Franc Redenšek. •
L.
»Akcijo smo začeli v začetku leta 1984, zaključili pa junija letos. Septembra pričakujemo še uporabno dovoljenje. Delo so nadzorovali strokovnjaki PTT Novo mesto, ki so izdelali tudi projekt. Polaganje in spajanje kablov pa je izvedla Tovarna signalnih naprav Beograd na osnovi samoupravnega sporazuma s KS Boštanj. Dva kilometra jarkov za kabel skozi kamenje v gozdu smo opravili graditelji sami ročno. Poleg telefonskega omrežja za 61 številk smo morali v Boštanju zgraditi tudi centralni krajevni razdelilnik, za kar smo porabili nekaj denarja od krajevnega samoprispevka,« je povedal predsednik Redenšek.
Na zboru graditeljev so se dogovorili, da bo vsak naročnik dobil kabel do hiše pod enakimi pogoji. Skupni strošek znaša preko 25 milijonov dinarjev ali 403 tisočake na naročnika, kar ima, kot ocenjujejo, ob koncu akcije realno trikratno vrednost. Toliko bi seveda zneslo, če bi v obračunu, ki se konča pri 20,8 milijona dinarjev, ovrednotili po 151 delovnih ur, kolikor je večina opravila, nekateri pa tudi plačali. Skupaj bi to zneslo 9.059 delovnih ur, ki so jih ovrednotili le po 600 din. Da odboru vaščani povsem zaupajo, se je pokazalo tudi ob nedeljskem glasovanju, da še nekaj denarja, kije ostal, porabijo za dograditev večnamenskega doma na Smarčni.
P. P.
bi bila dolenjska območna vodna skupnost, k delu pa bi bilo treba pritegniti tudi druge ustanove. Za ponazoritev, kako potrebna je široka usklajena akcija, naj povemo, da v Novem mestu očistijo samo približno osmino industrijske vode, zlasti zato, ker znamenita novomeška čistilna naprava še ne deluje. Kakor pa je bilo slišati na omenjenem sestanku, naj bi naprava začela delovati do konca tega leta. Vsekakor je sedaj v resnici ugoden trenutek za začetek akcije, če že ne zaradi zgleda, ki ga ponuja Sava, pa vsaj zaradi vedno večje ekološke osveščenosti.
J. S.
Izjemen obisk
Nova trgovina v Termah med najbolj uspešnimi enotami
ČATEŽ OB SAVI — Kako uspešna je bila za Terme naložba v novo trgovino, je moč vsak dan opaziti že po tem, koliko kupcev se vsak dan oglasi v trgovini. Vsak dan jih pride vanjo najmanj 2000, pa tudi izkupiček ni majhen.
Poslujemo šele dva meseca, a se že sedaj lahko pohvalimo z izjemnim obiskom. Zato bi rekel, da štejemo med najuspešnejše enote v
Lado Križman, poslovodja trgovine v Termah.
Termah,« pravi Lado Križman, poslovodja nove trgovine v Termah. »Seveda je tako velik obisk razumljiv, saj imamo odprto ves dan od 7. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Na zalogi imamo predvsem živila, pa meso in delikatese, poleg tega prodajamo tudi opremo, ki jo potrebujejo kampisti, spodnje perilo, kopalke, spalne vreče itd. Seveda nameravamo našo izbiro še popestriti z vsemi izdelki, po katerih je največje povpraševanje. Jeseni bomo organizirali razprodajo tekstilnih izdelkov, uvedli bomo tudi kreditno prodajo, saj računamo, da s 3 milijoni do 4,5 milijona dinaijev dnevnega prometa še nismo dosegli skrajne meje."
Rejenci niso ptički brez gnezda
V brežiški občini imajo zdaj 19 rejniških družin
BREŽICE — Center za socialno delo iz Brežic je letos že drugič zapored pripravil srečanje rejniških družin in rejencev. Piknika pri ribniku v Pri-lipah se sicer niso mogli udeležiti vsi rejniki in rejenci, a zato snovi za pogovor vseeno ni zmanjkalo.v
Socialna delavka Meta Žigante, referentka za rejništvo v brežiškem Čen-tru za socialno delo, je povedala, da je v občini 19 rejniških družin, ki skrbe za 29 rejencev. Največ rejniških družin je iz krajevnih skupnosti Pišece in Bizeljsko, zelo težko pa se za rejništvo odločajo v Brežicah, kar pa v centru še kako pogrešajo. Med rejenci je namreč tudi nekaj takih otrok, ki bi morali obiskovati šolo s prilagojenim programom, pa bi bilo zanje najbolj primemo, če bi živeli v Brežicah.
»Sicer pa v naši občini ni problem dobiti družino, ki je pripravljena sprejeti otroka, za katerega pravi starši iz takega ali drugačnega vzroka ne morejo skrbeti. In reči moram, da večina rejniških družin zelo lepo skrbi za otroke, mnogi šele pri rejnikih najdejo toplo družinsko gnezdo. Poznam veliko primerov, ko se rejniki zelo navežejo na otroke in je vsaka ločitev zelo boleča, to pa se dogaja celo v
PRIJETNO SREČANJE REJENCEV IN REJNIKOV — Pri ribniku v Prilipah so se letos že drugič zapored srečali rejniki in rejenci iz brežiške občine. Ob dobri hrani in pijači so se pogovorili o svojih težavah in uspehih. (Foto: J. Simčič)
družinah, kjer imajo rejence poleg svojih otrok. Zelo lepo je seveda, da si rejniki in rejenci žele tudi takih stikov, kakor je današnji piknik. Za letošnje srečanje, ki je predvsem družabno, a hkrati tudi priložnost za pogovore o uspehih in težavah, so dali pobudo sami rejniki. Seveda smo v Centru veseli takih pobud, še bolj nas pa veseli, da imajo za taka srečanja razumevanje tudi delovne organizacije, ki so nam materialno pomagale,« je povedala Meta Žigante.
Med rejenci je bila tudi Tina Grmovšek, ki pri družini Varlec živi že od 4. leta starosti dalje. Povedala je, da je letos končala osnovno šolo, sedaj pa gre - srednjo tekstilno šolo v Sevnico, kjer se bo izšolala za šiviljo, da bo nekoč lahko povsem samostojna. Toda vezi z rejniško družino, kjer je tudi njen bratec, bodo ostale še naprej žive, saj si Tina ne želi nikamor drugam. Rejniki pa je tudi nikamor ne podijo, čeprav imajo poleg treh rejencev še dva svoja otroka.
J. S.
Vendarle se premika na boljše
Na skupni seji OK ZK in občinskega sindikalnega sveta v Sevnici ojjolletnem gospodarjenju — Novi poklicni sekretar sindikata Janez Kosar ______
pri ljudeh dosti nezaupanja do novih programov. V Inpletu pa so dosegli že lepe uspehe, a so še posamične zavore, ki preprečujejo, da bi se ta no-
SEVNICA — Rezultati kažejo, da se v Sevnici le premika na boljše in v Posavju lahko izrazimo priznanje za doseženo tudi novemu vodstvu na občini. Sicer pa imamo v Posavju slab odnos do kadrov. V delovnih kolektivih bi moraii imeti pripravljene ljudi, ki bi lahko zamenjali vodilne, nesprejemljiva pa je praksa, da ponekod vodilni raje poskrbe, da se jim nihče ne približa, potem pa, ko gredo v penzijo, to prikažejo malodane kot katastrofo.
Tako je razmišljal sekretar medobčinskega sveta ZKS za Posavje Franc Pipan na skupni seji občinskega komiteja ZK in občinskega sindikalnega sveta prejšnji petek v Sevnici, ki sta obravnavala gospodaijenje v sevniški občini v letošnjem polletju. Predsednica občinskega izvršnega sveta Marija Jazbec je podrobno poročala o uresničevanju občinske resolucije in dejala, da rezultati niso tako slabi niti tako dobri, kot bi lahko bili. Namesto načrtovane krepitve materialnega položaja gospodarstva in zmanjšanja deleža skupne, splošne in osebne porabe v razporejnem dohodku so v prvem letošnjem polletju v sevniški, kakor tudi v obeh posavskih občinah dosegli višje rasti vseh oblik porabe od rasti akumulacije.
Pri največjem izgubarju Tovarni konstrukcij STT je žalostno to, da je dela dovolj, od vodilnih navzdol pa vlada mnenje, kot da ne bi hoteli delati. Očitno je mnogim služba zgolj oblika socialne varnosti, močna pa je tudi uravnilovska težnja.
O tem, da se kriza poglablja, ne dvomijo niti sevniški komunisti, zdi pa se jim tudi, da so zelo majhne
možnosti, da bi »od spodaj« kaj bistveno pripomogli k spreminjanju razmer. V občini naj bi po branžah pripravljali skupnev razvojne programe, je menil Vinko Šeško in se čudil, kako pri nas država zavira uvoz kapitala, nove tehnologije, kar se kaže tudi pri carinskih omejitvah za zdomce.
Slabe izkušnje z nekaterimi novimi naložbami (med temi je tudi Rudnik nekovin Blanca, kije šel na boben) so po besedah Janeza Levstika zasejale
Janez Košar
• Pred skupno sejo OK ZK in občinskega sindikalnega sveta so v petek na seji občinskega sveta ZSS Sevnica za novega poklicnega sekretarja sveta soglasno izvolili 44-letnega Janeza Košaija, dolgoletnega družbenopolitičnega delavca, ki je bil nazadnje zaposlen v M-Kmetijskem kombinatu Sevnica kot vodja vzdrževanja. Dosedanji sekretar Zdravko Groboljšek je na vprašanje Jože Senica,'zakaj je toliko sprememb na sorazmerno dobro plačan! funkciji, pojasnil, da ima občutek, da sindikat v mno-gočem ni uspel izboljšati položaja delavcev, premalo je bilo podpore osnovnih organizacij, za kar se čuti tudi dosti krivega. Joža Senica je menila, da so bili člani sveta in osnovnih organizacij presenečeni, ko so slišali za namero dosedanjega sekretaija, »saj smo bili z njegovim delom zadovoljni.« Groboljšku so izročili monografijo o gradovih na Slovenskem in mu zaželeli v Jutranjki uspešno delo.
voustanovljena delovna organizacija še bolj razmahnila in zadostila povpraševanju trga.
P. PERC
Novo v Brežicah
KADROVSKE IGRE BREZ MEJA
— V brežiški občini seje očitno spet zavrtela kadrovska ruleta in na čelu marsikatere delovne organizacije bo prišlo do spremembe. Seveda je ruleta bolj slepa zadeva, zato seveda ne pridejo na prava mesta tudi pravi ljudje. Vendar se sedaj že ve, da bo na čelu Term človek s strokovno izobrazbo strojne smeri, kmetijsko organizacijo bo vodil politik, ne ve se pa še, kdo bo vodil tovarno IMV pa Slovin itd.
KIOSKI PA ZAPRTI — V Brežicah, tako znanih po svojih dobrih trgovinah, popoldne ni mogoče kupiti v kioskih niti cigaret niti časopisov, saj so bili vsi po vrsti zaprti. V Delovem kiosku v središču mesta je pretekli četrtek celo visel listek z obvestilom, daje prodajalka odšla nabavljat zaloge, a je od 12. ure vse do 15. ure popoldne ni bilo na spregled niti toliko, da bi snela listek. Ker Brežičani lahko bolj poredko kupijo časopise, so tako prikrajšani za marsikatero slabo novico iz sodobnega dogajanja.
BUJNA RAST —V brežiškem GG, ki je zagotovo najmanjše v Sloveniji, se lahko pohvalijo z velikim številom tozdov in tozdičev in seveda temu primernim številom direktorjev in direktorčkov. Zadeva je samoupravno na moč lepa, problem pa je v tem, da se tozdi zelo težko sporazumevajo med sabo in tudi z vrhom delovne organizacije. Ta podrobnost je padla v oči celo politikom, ki načeloma nimajo nič proti tozdom, so pa na enem izmed sestankov menili, da bi ne bilo nič slabega, če bi kakšen tozdič tudi ukinili.
11 BRtZIŠKt^ POR0DNI$NIC£V*'
V času od 15. do 21. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Levičar iz Sp. Starega grada — Gorana, Polonca Kostevc iz Krškega - Tilna, Marija Radej iz Sevnice — Katjo, Mirjana Matijaščič iz Bregane — Dubravko, Valerija Šutar iz Kladja — Franca, Jožica Mirt iz Brežice — Andrejo, Marija Uršič s Senovega—deklico, Tončka Kerin iz Koprivnice — Jerneja, Marta Zorko iz Krškega — Jasmino, Irena Gabriša iz Nedelje — Rijano, Edita Rostohar iz Brežic — dečka, Ljubica Popov iz Brežic — Sladano in Vesna Kodrič iz Sutne — Jasno. Čestitamo!
Krške novice
AMEN OSTAL ZA PATRA — Na poslovnih pogovorih, ki jih je ob otvoritvi nove trgovine v Krškem organizirala novomeška Novotehna, je sodeloval tudi pater Ciril iz kartuzije Pleteije. Potem, ko so se že vsi oglasili v razpravi, je direktor No-votehne Niko Galeša povzval še patra Cirila, naj nekaj pove. In pater Ciril je vzdihnil: »Saj sem vedel, da bo meni ostal še amen.« No, pa ni ostalo samo pri tem, nekdo je omenil tudi, da bi ne bil nič narobe tudi kakšen blagoslov za gospodarstvo, ki se zvija v mukah jugoslovanskega ekonomskega sistema.
KAKOR TI MENI, TAKO JAZ TEBI — V Stari vasi v Krškem premorejo enega samega vulkanizerja, zato pa je ta tembolj znamenit. Znanje predvsem po svoji lastnosti, da nima cenika, vsaj napisanega ne. Pri določanju cen se namreč ravna po tem, kakšnega jeklenega konja obdeluje. Dražji je avto, bolj zasoljen je račun. Pa je naletel tudi na mino. Ko je nekoč opravil storitev enemu svojih stanovskih kolegov in je ta precej debelo pogledal, ko je dobil račun, je začel z znano pravljico o dragih materialih ipd. No, ko je sam prišel k temu svojemu kolegu in je tudi dobil zasoljen račun, je isto pravljico slišal še enkrat, samo da iz drugih, v porogljiv nasmešek skrivenčevih ust.
POJASNILO — V ponedeljek je klicala tovarišica iz Delovega kioska v Krškem, ki je pretekli teden nastopil v tej rubriki. Popravila nas je, da cigarete Astor stanejo 288 dinaijev in ona ceno zaokroži na 290 dinarjev in ne na 300 dinaijev. Hvala lepa za pojasnilo, tovarišica.
Sevniški paberki
VODOVOD DRUGIČ — V prejšnji številki Dolenjca seje v tej rubriki glavni traser na zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko 87 Rudi Kaplja srdil na projektanta vodovoda na Jablanici, češ da je on zakrivil, da so morali brigadiiji zastonj skopati 300 m jarka. Tajnik boštanjske krajevne skupnosti Rudi Dolenc pa zatrjuje, da projektant iz Celja ni nič kriv, ampak kvečjemu kdo drug. Da ne bi poviševali temperature, nalašč zamolčimo, koga je imenoval Dolenc, saj je naposled najpomembnejše, daje voda le priteka tudi po delno spremenjeni trasi.
MORSKI PES — Zvesti bralci nas obveščajo o raznih zanimivostih in tegobah. Ne vemo, kam bi uvrstili Sevničana, ki je uplenil na morju pravcatega morskega psa. Doslej smo ga zaman iskali trikrat na domu, da bi ga ovekovečili s trofeje mrcine, ki menda spokojno čaka v zamrzovalniku. Ribič in hkrati dober strelec namerava dobrih 30 (trideset) cm dolgega psička kar nagačiti.
LIKOF — Gradbeni odbor za kabelsko televizijo pripravlja v soboto likof ot uspešnem zaključku del v Florjanski in Drožanjski ulici, na Glavnem trgu, v naselju Pod Vrtačo in Cesti na grad. Graditelji in njihovi svojci se bodo zbrali na igrišču v Florjanski ob 16. uri. Nič hudega ne bo, če bo vsak prinesel s seboj kakšen kos domačega peciva ali kaj drugega za pod zob.
pisma
in
odmevi
kultura
in
izobra-
ževanje
Nekaj gnilega je v Brežicah
O vzrokih, ki so pripomogli, da brežiška občina vse bolj zaostaja
KDAJ BODO PLAČANI PARTIZANSKI BONI?
V zadnji številki Dolenjskega lista sem videl sliko oskrunjene spominske plošče Denarnega zavoda Slovenije na poslopju LB Črnomelj. Tudi ugled tega zavoda je s tem prizadet.
Na podlagi sklepa SNOS je Denarni zavod Slovenije že 1. 1944 razpisal posojilo svobode in izdal denarne bone, na katerih je pisalo, da bo ta bon izplačan »v treh mesecih po popolni osvoboditvi v tedanji veljavni narodni valuti«. Minilo je že 200-kiat po 3 mesece, toda tega posojila do sedaj ni še nihče poravnal. V kvoto tega posojila so bila všteta tudi razna potrdila intendantov za oddano hrano, toda do sedaj se ni še nihče spomnil, daje »Micka Kovačeva pila, nič plačala! Obveznice, potrdila in bone so sicer popisali kmalu po osvoboditvi, potem pa vse tiho je bilo. Zelo radi bi vedeli, kdo je za to odgovoren. Ta odgovor bi z zanimanjem prebrali mnogi prizadeti bralci, saj je NOV preživljalo v glavnem dolenjsko in belokranjsko podeželje.
F. DERGANC
Ali je možno, da v Brežicah kršijo predpise na področju prostora, delajo finančne prekrške, nekvalitetno izvajajo gradbena dela, nekvalitetno izdelujejo načrte, ne spoštujejo že podpisanih pogodb, nekvalitetno izvedejo zakoličenja?
V družbeni skupnosti, ki iz dneva v dan vse bolj zaostaja na vseh področjih, je odgovor na zastavljeno vprašanje pritrdilen: možno je! Zelo malo pa je takšnih, ki se ob takšnem odgovoru še vprašajo: Kakšna družbena škoda se s tem dela in kdo bo odgovoren? Sprašujejo se tisti, ki so neposredno prizadeti, in tisti, ki niso zajeti v vrtinec družbene depresije. Velika večina takšnih in podobnih vprašanj več ne zmore, eni zato, ker jim to koristi, drugi pa zato, ker so v hudo depresivnem stanju in hkrati preplavaljeni z vse večjim neznanjem in primitivnostjo. Takšna družbena skupnost ni več sposobna realne presoje, zato tudi ne more ustrezno reagirati v primeru nepravilnosti. V takšni
situaciji ni težko vsiliti in nato braniti in obraniti — karkoli. Zato ni čudno, da so se močno razpasle kampanjske akcije v režiji raznih družbenih struktur, izza katerih se pojavljajo v različnih vlogah in namenih posamezniki ali pa manjše ali večje skupine posameznikov, ki jih druži takšen ali drugačen interes.
Vse skupaj pa se pokriva z naglas izrečenimi čudovitimi nameni in koristmi za ožje ali širše družbene skupnosti. Kdo lahko kaj reče proti novi kanalizaciji, vodovodu, pločnikom, cesti, javni razsvetljavi (posebno, če je še zraven vsega vse skupaj »zavarovano« s političnim »blagoslovom«), ne glede na stroške? Nihče, ali bolje, skoraj nihče! Kdo si lahko upa iti proti »gnevu« ljudi, ki sojih »poučili«? Malo je takšnih, pa še te je mogoče zlahka utišati. Za takšne namene obstajajo zelo učinkoviti načini, katerih se ne bi sramovali... Če se le da, se vse počne zelo tiho, brez dviganja prahu. Uradno je vse čisto, skoraj nemogoče je karkoli dokazati. Neuradno,
Nekaj poljanskih
PRALNI STROJ NA DREVESU — Ob glavni cesti pri Zagozdacu visi na drevesu pralni stroj, da je lepo viden vsem, ki vozijo tam mimo. Ni znano, če gre za novo obliko onesnaževanja narave, za opozorilo onesnaževalcem, za hišico za večje ptiče ali za kaj drugega. Pri vodji servisne delavnice Gorenja v Kočevju pa smo zvedeli, da to gotovo ni njihova reklamna poteza.
TABORNIKI NA VODI — Od Žage do Starega trga se skoraj vsak dan vozijo po Kolpi na velikih gumijastih čolnih taborniki iz Škofje Loke, ki taborijo pri Zagi. Letos so torej na območju kočevske občine taborili taborniki iz Splita (pri Slovenski vasi ob Rinži), Zagreba (v Dolu ob Kolpi) in iz Škofje Loke (na Žagi ob Kolpi). Le domači, kočevski, taborniki že nekaj let spijo spanje pravičnika.
IZ KS DRAGA
MERITVE ZA PRETOVRNIK — Na območju Dragarske doline lahko lastniki televizoijev spremljajo le prvi ljubljanski program. Meritve tehnikov RTV pa so pokazale, da bi lahko sprejemali tudi prvi in drugi zagrebški program, potreben je le nov pretvornik. Seveda je potrebno zanj zbrati tudi denar.
CESTA DRSI — Po posodobitvi cestnega odseka Zamost—Mirtoviči bo asfaltirana vsa cesta od Žlebiča preko Sodražice, Loškega potoka in Osilnice do Mirtovičev. Izjema bo le odsek od Trave do Čabra. Ta odsek je najbolj strm, razen tega tu na nekaterih odsekih zemlja še drsi in odnaša cesto. Strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije zdaj opravljajo raziskave, kod naj bi potekala cesta: ali po sedanji trasi ali kod drugod.
m
ŠENTJERNEJSKI PETDESETLETNIKI — V šentjernejskem koncu je že več let v navadi, da se vsi, ki tisto leto slavijo 50-letnico, zberejo in to primerno proslavijo. Letošnji so srečanje z Abrahamom proslavili zadnjo soboto pri Miklavžu na Gorjancih, kjer se jih je zbralo nekaj čez trideset iz Šentjerneja in okoliških vasi, natančneje iz šentjemejske fare. (Foto: A. B.)
Novotehna vleče za nos
Pritožba bralca na informacijo o dobavi avtomobila
Minuli teden sem v časopisu prebral objavo Novotehne iz Novega mesta o možnosti nakupa osebnih avtomobilov s takojšnjo dobavo, če bi stranka takoj vplačala določen tip vozila do 31. avgusta. Ker sem verjel informaciji Crve-ne zastave, sem se odločil, da bom vplačal vozilo Z 126 GL v Novotehni v Novem mestu. Pritegnil pa meje predvsem rok takojšne dobave, ki je bil naveden v Dolenjskem listu.
Referentka mi je pojasnila, da z dobavo ne bo težav in da bom avto prejel prej, kot bom opravil plačilo s pomočjo kredita preko banke. In vendar ni bilo tako. Dvignil sem predračun, podpisal pogodbo, dobil odobreno posojilo in šel 26. avgusta v prodajalno po avto, toda avtomobilov ni bilo. Zelo sem bil ogorčen, nakar so mi hitro dejali, da tako in tako piše v pogodbi: rok dobave v 90 dneh.
Mislim, da gre za prevaro, za katero v praksi nihče ne odgovarja. Ne morem si zamišljati, da prodajalna, ki prodaja proizvode večmilijonske vrednosti ne more vedeti, ali bo proizvod zagotovila
takoj ali v dobavnem roku. Še slabše pa je, če kupca informira o takojšnji dobavi, kasneje pa se sklicuje na vse mogoče in pozabi na dano informacijo. Po vsej verjetnosti pomeni Novotehni »dobava takoj« v dobavnem roku 90 dni.
R.G
Črnomelj
0 drveh še z druge plati
Gozdarji iz Drage o tem, zakaj še vedno ni drv
DRAGA — Drva za kurjavo bodo na razpolago jeseni, so nam zatrdili pri GG v Dragi. Zdaj namreč gozdarji iz Drage še vedno pomagajo pri spravilu lesa na območju Velikih Lašč, ki ga je pred skoraj dvema letoma podrl žled. Tako delajo tudi po nalogu republiške gozdarske inšpekcije. Posledice žleda je namreč potrebno čimprej odstraniti, da lesa ne bi napadel lubadar, kot seje po žledu pred leti zgodilo na Gorenjskem, zaradi česar seje začelo drevje sušiti.
Trenutno pa so na razpolago sečni ostanki, ki sijih ljudje sami napravljajo.
Vendar zaradi velike oddaljenosti večjih središč za te ostanke na območju Drage ni zanimanja, saj bi bili stroški prevoza previsoki.
Občani pa opozarjajo gozdaije, da ponekod v okoliških gozdovih še vedno ieži drevje, ki gaje podrl žled, in propada, namesto da bi ga predelali v les za kurjavo. Gozdarji pa pravijo, da to ni les iz družbenih gozdov, ampak iz zasebnih, ki ga oni nimajo pravice pospraviti.
J. P.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Črnomelj
Komisija za delovna razmerja TOZD VVC Črnomelj objavlja
prosta dela in naloge
Cestni in gradbeni delavec — 4 delavci za delo na odsekih:
— lokalne ceste na področju Metlike
— lokalne ceste na področju Semiča
— lokalne ceste Dobliče — Miklerji in Dobliče — Stari trg
— lokalne ceste Tribuče — Bojanci Pogoji: končana ali nedokončana osnovna šola.
Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Črnomelj, Belokranjska cesta, Črnomelj.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja.
Partizansko darilo bo vrnjeno
Zahvala vsem, da je suhorski gater prišel v prave roke
Po številnih zapletih bo polno-jarmenik (gater), ki so ga dobili borci s Suhorja kot partizansko darilo 1. inženirske brigade in so ga proti njihovi volji pred dobrima dvema letoma prodali na javni dražbi, vrnjen prebivalcem krajevne skupnosti Suhor. Tako je obljubil kupec žage. Prebivalci krajevne skupnosti bomo žago uporabljali, dokler ne bo dotrajala, potem pa jo bomo dali v varstvo Belokranjskemu muzeju v Metliki.
Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali, da bo gater znova prišel v roke nekdanjim lastnikom. Tako najlepša hvala predstavnikom republiške ZZB NOV, tajniku 1. inženirske brigade Srečku Cerarju in ostalim oficirjem te brigade ter delovnim organizacijam in drugim organizacijam, ki so priskočile na pomoč pri dveletnem poizvedovanju v zvezi z žago. Posebna zahvala poštenemu kupcu, ki je pripravljen vrniti polnojarmenik. Hkrati vabim vse, ki so mi pomagali, na srečanje slovenskih in hrvaških brigad, ki bo 6. septembra na Suhorju pri Metliki.
JANEZ IVEC-JOVIČ Bušinja vas pri Suhorju
VEČ BI RADI VEDELI O PRISPEVKU
V zadnjih dneh so pismonoše velike kupe pisem ^povratnico. V njih so bile tudi odločbe o prispevku za zaklonišče za 1987. leto. Dobro vemo, da je ta prispevek predpisan na podlagi odloka, ki ga je sprejela občinska skupščina Črnomelj, zato niso nič krivi uradniki, ki so pisali te odločbe, niti tisti, kije odločbo podpisal. Zanima me (in še katerega zavezanca tega prispevka), kje se ta denar nabira in kako je zaščiten pred inflacijo. Radi bi tudi zvedeli, kje bodo postavljena zaklonišča in kdaj se bo začela gradnja.
F. D. Semič
v medsebojnih pogovorih pa ljudje vedo veliko povedati in to je vse. Življenjska izkušnja jih uči, da se proti vetru ne da!
Tako seje zgodilo tudi v primeru posegov v dveh brežiških ulicah. Na prvi pogled je vse v redu, če pa se v zadevo poglobimo, je slika povsem drugačna. Prvo: zalogaj, ki so si ga določili (tudi nam!), je za ta čas prevelik. Drugo: v vsakem primeru bo zadeva speljana pomanjkljivo. Tretje: stroški bodo presegli vse razumne meje. Četrto: načrti so nekvalitetni. Peto: izvedba se ne drži načrtov, je nekvalitetna. Šesto: improvizacija je pravilo. Sedmo: ni prostorsko izvedbenih aktov, kršijo se prostorski zakoni, predpisi. Osmo: nadzor je malo več kot nič. Deveto: izvedeno zakoličenje je temu primerno. Deseto: časovni roki bodo večkratno presežen.
Navkljub vsemu pa bodo velmožje in določene strukture na vse možne in nemožne načine na ves glas dokazovali, kako velik uspeh je ta akcija. Vsako kritiko bodo v kali zatrli.
V času, ki nam ni naklonjen, ni lahko živeti, posebno ne, če vidiš in doživljaš potapljanje lastne ladje, a oficirji te prepričujejo, da se ladja ne more potopiti, in ti ukazujejo mašiti navidezne luknje, pravih, skozi katere udira voda, pa nočejo videti. Najhuje pa je, da ne moreš pomagati, čeprav bi lahko, ker ti ne dovolijo.
Začel sem z vprašanjem in končal bo z vprašanjem: ali je res, da ne zmoremo združiti v dialektično součinkovanje teorijo in vsakdanjo prakso in se rešiti primitivnosti ter neznanja?
CIRIL KOLEŠNIK
Bratov Milavcev 75 Brežice
VABILO
Vse bivše internirance, politične zapornike, vojne ujetnike in izgnance vabimo, da se udeležijo 1. srečanja, ki bo v soboto, 19. septembra, ob 10. uri v osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu.
Komisija za internirance pri predsedstvu Obč. odbora ZZB NOV Novo mesto
LUDVIK ANDERLIČ
Prejšnji mesec smo se v zelo velikem številu na pokopališču na Trebelnem poslovili od Ludvika Anderliča, povsem nedolžne žrtve prometne nesreče pri Trebnjem na cesti Ljubljana—Zagreb. Njegova prezgodnja smrt ni pretresla samo njegovih najbližjih in krajanov, odjeknila je po vsej Radenski dolini pa tudi čez njene bregove.
Pokojni Ludvik seje rodil leta 1932 v Zabukovju pri Trebelnem. Njegova mati je bila partizanska aktivistka, leta 1944 pa sojo belogardisti v bližini Hmeljnika ujeli in jo zverinsko umorili.
Kot otrok je bil Ludvik prisrčne narave. Leta 1955 se je priženil v Radno vas, se zaposlil na železnici v Ljubljani ter si ustvaril dom in družino. Bil je poštenjak, skromen in vedno dobre volje in rad je pomagal vaščanom. Hvala mu za vse.
FRANC HRASTAR
FRANC POVHE
9. avgusta smo pospremili k večnemu počitku Franca Povheta iz Mikot pri Raki. Po daljši odsotnosti seje leta 1968 vrnil na dom, ki sta mu ga zapustila oče in mati. Tako doma kot v vasi je videl mnogo pomanjkljivosti. Zastavil si je obnovili hišo, pa tudi cesta je bila skorajda neprevozna. Začelje nagovarjati krajane, da bi z udarniškim delom in samoprispevki ter s pomočjo občine posodobili cesto. Tako smo prišli do urejene ceste. Ko so na Dolgi Raki začeli graditi vodovod, ni stal križemrok, zbral je krajane in skupaj so v vas Mikote potegnili vodovod. Počasi pa so ga začele zapuščati moči. Bodimo mu hvaležni ter ohranimo ga v najlepšem spominu.
TINCA RASPOTNIK
Zapostavljena
črnomaljska
knjigarna
Knjigarna DZS je najstarejši lokal v mestu — Jeseni adaptacija?
ČRNOMELJ — Črnomaljska poslovalnica Državne založbe Slovenije je verjetno nastarejši trgovski lokal v tem mestu, ki se zadnjih 35 let ni tako rekoč nič spremenil. »Lokal je star, premajhen, oprema dotrajana, v vseh teh letih — od 1963 smo pri Državni založbi — se ni nič spremenilo, bilo ni nobene adaptacije, nič,« se pritožujejo štiri prodajalke v knjigarni in papirnici.
»V takih razmerah je res težko delati, vse imamo založeno, ni pristopa do knjig, še izložbe ne moremo urediti. Skladišče je 300 metrov stran v drugi hiši, vse težke kartone moramo znositi same ženske, in zlasti sedaj pred začetkom pouka jih ni malo.«
Pred leti so že imeli lokacijsko dovoljenje za prenovo in dozidavo, a ker Državna založba ni mogla zbrati potrebnega denarja, je vsa stvar propadla. Preureditev in dozidava pa je nujno potrebna. »Obljubljajo nam, da bodo ta dela opravljena še letos jeseni. Obnovili in razširili naj bi prodajalno in dozidali prostore za skladišče. Res je zadnji čas!«
Črnomaljske prodajalke se čutijo odrinjene. »Zamislite si, da bi imeli tako knjigarno v Ljubljani ali pa v kakšnem drugem kraju! Poleg tega imamo pri nas precej prometa, v črnomaljski občini je to edina knjigama in pri nas kupujejo ljudje iz cele Bele krajine pa tudi iz drugih krajev imamo stranke.«
A. B.
RAZSTAVA
LESOREZOV
LJUBLJANA — V četrtek, 3. septembra, bodo v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov odprli razstavo lesorezov akademskega slikarja Janeza Mateliča in predstavili grafično mapo s pesmimi Matjaža Kocbeka. Z izborom Kocbekove poezije bo na otvoritvi, ki bo ob 19. uri, nastopil dramski igralec Zvone Hribar, Razstava, ki bo na ogled vsak dan razen nedelje od 10. do 18. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure, bo odprta do 24. septembra.
BESEDE POD OBOKI
METLIKA — Prejšnji petek, 28. avgusta, je bila na metliškem grajskem dvorišču že deseta prireditev v okviru letošnjih poletnih kulturnih prireditev. Na literarni večer pod naslovom »Besede pod oboki« je prišlo okoli 60 ljudi, s svojimi pesmimi pa so se predstavili Marjanca Kočevar, Alenka Mežnaršič, Jani Bevk in Dušan Bečaj. Zadnja prireditev bo v soboto, 12. septembra, ko bo nastopila metliška alternativna scena.
PREŠOLANJE PRIHODNJE LETO
DRAGA — Na nedavnem sestankov staršev, učiteljev in predstavnikov centralne osnovne šole iz Kočevja je bilo sklenjeno, da bo v sedanjem šolskem letu šola v Podpreski še poslovala kot popolnoma osemletka, v prihodnjem šolskem letu pa bodo učence od 5. do 8. razreda prešolali v šolo v Loškem potoku v sosednji ribniški občini, medtem ko bo pouk od 1. do 4. razreda še v Podpreski. V sedanjem šolskem letu se je v šolo v Podpreski vpisalo 28 otrok.
mm
NOVOTEKS
0 Gorjanskem bataljonu
Pri Dolenjskem muzeju izšla nova knjižica
V »Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem in v Beli krajini« je izšla knjižica Vilme in Franca Pirkoviča »Bojna pot Gotjans-kega bataljona«. Avtoija popisujeta z bogatim dokumentarnim gradivom začetke odpora v novomeškem Podgorju in medvojne razmere na območjih, kjer je delovala imenovana partizanska enota, ter zaokrožita poročanje z vstopom Gorjanskega bataljona v večjo vojaško enoto.
Prve priprave na oboroženi boj na območju Goijancev segajo v prve dni okupacije. Aktivisti OF so pospešeno zbirali opremo in pripravljali prebivalstvo za odhod v partizane. Odziv je bil dober, tako daje Gorjanski bataljon ob ustanovitvi 13. maja 1942 štel 150 borcev. Razdeljeni so bili v tri čete. Prva ali Kostanjeviška četa je s komandirjem Ignacem Kraševcem-Markom, komisarjem Martinom Medveščakom-Pon-cijem in intendantom Martinom Baj-cem-Gregom odšla na Polom, druga ali Šentjernejska s s komanditjem Valetom, komisarjem Vidom Kušljanom in intendantom Rudijem Prikovičem-Ja-ko je ostala pri bataljonskem štabu v Kobilah, tretja ali Brusniška s komandirjem Rudijem Kočmanom-Sugo in komisarjem Ignacem Zagorcem-Starim se je napotila na območje Brusnic in Gabtja. Bataljon je ves čas vodil vojaške
operacije v Podgorju. Najbolj razgibano obdobje partizanskega vojskovanja na tem območju sta bila po oceni piscev knjige maj in junij 1942. Tedaj so partizani, dodobra nadzirali široko ozemlje od Šentjernja do Brusnic, kar je pritegovalo prebivalstvo v vrste borcev NOB. Okrepilo se je tudi preskrbovalno zaledje, kakršen je bil npr. grad Prežek. Tam so partizani organizirali lastno klavnico, topilnico maščob in sušilnico salam ter usnjamo in žganjamo.
Gotjanski bataljon, ki je naletel na močan odpor Italijanov in belogardis-
• Pričevanje o Gorjanskem bataljonu, kot je zabeleženo v pričujoči brošuri, sta pisca opremila z obširnim seznamom borcev te enote in z nekaj slikovnega gradiva.
tov, je deloval na precej širokem ozemlju. Po zmagi na Suhotju je doživel na Gaju organizacijske spremembe. Njegovi 2. in 3. četa sta bili decembra 1942 priključeni Cankarjevi brigadi. Nekaj nad 40 borcev je ostalo na območju Gorjancev kot gorjanska terenska četa in ta je bila z Belokranjsko in Roško povezana v Vzhodnodolenjski odred. Pozneje je kot zaščitna enota žumberš-kih bolnišnic patruljirala po slovenski strani Goijancev.
L. M.
Pred odločitvijo o šolstvu
V kratkem zbori kočevske občinske skupščine o razvoju šolstva v občini in o referendumu
KOČEVJE — Na bližnjih sejah zborov občinske skupščine Kočevje bodo med drugim razpravljali in odločali o novem predlogu razvoja osnovnega šolstva v občini in načinu finansiranja tega programa. Osnutek programa, kije bil doslej v javni razpravi, predvideva ureditev nekaterih novih osemletk in štiriletne šole v okolici Kočevja, v Kočevju pa gradnjo novega šolskega poslopja. Tako bi učencem osnovnih šol v Kočevju in okolici spet omogočili enoizmenski pouk.
V dosedanjih javnih razpravah po krajevnih skupnostih in tozdih na program ni bilo pripomb. S programom so se povsod strinjali, pripombe pa so se nanašale le na način njegovega finansiranja. Pa tudi pri tem so se delovni ljudje in občani strinjali z uvedbo samoprispevka, zahtevali pa
so odgovore, kako so bila nekatera doslej zbrana sredstva porabljena.
Sekretar predsedstva OK SZDL Alojz Šešek je dejal, da za izvedbo programa ne bo odgovorna le ena oseba, ampak odbor, ki ga bosta imenovala občinska skupščina in SIS za izobraževanje. Občani bodo seznanjeni, kdo bo v ta odbor imenovan. Dejal je, da tudi ni bojazni, da bi se z morebitnim samoprispevkom zbrana sredstva uporabila za druge namene. Nadalje je pojasnil, daje o zbiranju in porabi denarja za zaklonišča vse pojasnjeno v Kočevskih novicah in da bo morda ta denar možno namenjati tudi za premostitvena posojila za uresničevanje programa razvoja osnovnega šolstva v občini — seveda če bodo dosežena ustrezna soglasja.
J. P.
SALON POHIŠTVA
Lesna industrija Idrija n sol o 65281 Spodnja Idrija
KAKO DO NOVE SPALNICE?
STARO ZA NOVO
informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267
vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
Je nesreča ušla iz epruvete?
Veliko ukrepov zoper aids, številne razlage njegovega nastanka — O čem je raz-pravljal predstavniški dom ameriškega parlamenta? — Kondom je tveganje
WP.
Podjetje za PTT promet Novo mesto, n. sol. o. 68001 Novo mesto, Novi trg 7
Komisija za delovna razmerja TOZD PTT center Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge in vabi k sodelovanju nove delavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
1. PREVOZ MATERIALA IN LJUDI S TOVORNJAKOM
Pogoja: šofer C kategorije
1 leto delovnih izkušenj
2. VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ
Pogoja: elektroinstalater
2 leti delovnih izkušenj
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazilom o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD PTT center Novo mesto — Cikava.
Delovno razmerje bomo sklenili s izbranimi kandidati za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
Informacije lahko dobite na tel. št. 22-741.
699/35
DOLENJSKI LIST PRED 20 leti
S kreditom do kosilnice
Kako bodo v Črnomlju hodili k zdravniku? — Pekarna dotrajala — V Krškem že večina knjig
ZDRAVSTVENI DOM Črnomelj je s sanacijskim programom zaradi obetajočega se primanjkljaja 26 milijonov SD prikrajšal paciente za tri ordinacije na teden v Semiču, za tri v Črnomlju in za tri preventivne ordinacije v občini. Hkrati je zmanjšal število specialističnih ordinacij za polovico (zdaj je na mesec 11 specialističnih ordinacij) in občane ponovno prikrajšal, saj zaradi velikega navala specialisti že do zdaj niso zmogli vseh pregledov.
SVET ZA GOSPODARSTVO pri občinski skupščini v Novem mestu je pred dnevi obravnaval težave pekarstva v občini. Analiza, ki sojo prebrali pred svetom, kaže, da pekarna, ki danes zalaga s kruhom in pecivom precejšen del občine, lahko že jutri odpove. Čas je storil svoje. Pekarija je bila zgrajena za potrebe avtomobilske ceste v gradnji leta 1958.
NA TEŽKI VODI kmetje skorajda niso znali kositi drugače kot s koso, nedavno pa so na mah kupili 15 kosilnic vrste »alpina«. Nakup jim je omogočila kmetijska zadruga s tem, da jim je dala kredit.
NOVOTEKS JE v zadnjem času, letos maja, dosegel še en pomemben proizvodni uspeh: po daljših organizacijskih in tehničnih pripravah so uvedli v tkalnici štiristrojni način dela. Tkalke, ki so prej stregle le dvem statvam, strežejo zdaj kar štirim hkrati! Ker je tako treba v eni izmeni pol manj delavk, je lahko stekla še tretja izmena, proizvodnja pa seje povečala za več kot dvajset odstotkov.
V KRŠKI KNJIGARNI so se letos dobro pripravili za novo šolsko leto. V zalogi imajo vse šolske potrebščine in večino knjig, ki jih šolarji potrebujejo.
NA SEVNIŠKEM sejmu je bilo minulo soboto naprodaj precej živine, veliko manj pa je kupcev. Cena živine in prašičev je zelo padla, Čemur je vzrok letošnja suša. V hribih ponekod sploh ne bo otave, slaba košnja pa bo tudi drugod.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 17. avgusta 1967)
Tri leta je minilo, odkar so se pojavili prvi članki o aidsu kot nekaki »božji kazni«, ki je doletela takrat samo »nemoralne« ljudi: homoseksualce, katerim so se pridružile še prostitutke in narkomani. Prav zaradi takšnega mnenja bolezni niso posvečali večje pozornosti. Danes pa vemo, da je že 112 držav prijavilo Svetovni zdravstveni organizaciji 51.069 ljudi, ki bolehajo za aidsom, ter 5 do 10 milijonov nosilcev virusa, od katerih bo 10 do 30 odst. vseh kmalu zbolelo. Z aidsom je najbolj ogrožen pas ekvatorialne Afrike, medtem ko je Azija še skoraj nedotaknjena.
Aids je sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, ki jo povzročata dva izredno zapletena virusa HIV 1 in HIV 2, ki soju odkrili v ZDA in Franciji. Virus aidsa se nahaja v telesnih sokovih okužene osebe. Zaenkrat se smatra, da se ne more prenašati z neseksualnimi stiki. Toda poznajo tudi primer, ko je prišlo do okužbe s poljubom. S časom mutacije virusa privedejo do tega, da se lahko prenaša na drugačen način, kot jih zaenkrat poznamo. Po statistikah preračunano seje v opazovanih 16 mesecih skupno število obolelih za aidsom povečalo skoraj za trikrat, medtem ko se je število okuženih heteroseksualcev povečalo celo za 8,2 odst.
Na Japonskem je zavladala prava panika, odkar so objavili, da so odkrili 29 obolelih za aidsom, in odkar je za aidsom umrla prva prostitutka. Od sedaj naprej so Japonci odločeni zapreti meje vsem nosilcem virusa. Vendar so mnogi skeptični do tovrstnega ukrepa, kajti s tem se lahko le neznatno prepreči širjenje bolezni, za testiranje pa bodo porabili ogromno denaija, ki bi ga lahko pametneje vložili v raziskave te bolezni. Zaenkrat seje samo ena država na svetu odločila, da prekontrolira s krvnimi testi celotno prebivalstvo, to je Švi-
Zenske so izpodrinile svetnike
Česa vremenoslovci ne bi smeli storiti — Viharju ne more biti ime Mary
Najobčutljivejša izmed nežnih ženskih src so doživela v petdesetih letih nepričakovan udarec iz hladnih znanstvenih delavnic. V glavah strokovnjakov svetovne meteorološke organizacije je namreč tedaj dokončno dozorel sklep, da bodo izdelali seznam velikih razdiralnih ciklonov. Razvrstili naj bi jih po abecednem redu, in sicer s pomočjo — ženskih imen. Nadvse praktični način se je tudi uresničil v vsakdanji praksi omenjenih strokovnjakov. Zoper tako početje so vstale svetovne ženske organizacije in proglasile akademike in druge meteorologe za surove žalivce ženskega dostojanstva.
Vendar so strokovnjaki očitno izbrali tak način označevanja v globokem spoštvanju do žensk, kar lahko potrdi celo zgodovina. V 17. in 18. stoletju so namreč poimenovali besneče naravne sile, ki so zravnale z zemljo cela mesta, z imeni svetnikov, ki so imeli svoj praznik na dan neurja. Tako so zapisali imena sv. Rafaela, sv. Frančiška in druga. Stoletja pozneje seje našel med opisovalci velikih viharjev mlad Američan, ki mu je bila njegova Avgusta ljubša od sv. Avguština, in je vražji veter imenoval po svoji prijateljici. Pri njem so se zgledovali drugi meteorologi in v velikem številu piloti ameriškega vojnega letalstva, ki so v peklenskih zračnih vrtincih hrepeneli po odrešilni molitvi svojih žena, sester in deklet. To so najtanjše korenine debla, na katero so »brezčutni« akademiki razobesili imena največjih ciklonov, ne da bi slutili, kakšne sitnosti si lahko nakopljejo.
L. M.
(Vir: Kosmos)
Kaj so pred	80 leti	pisa Dolenjske Novice.
Amerika se otepa tujih beračev
Država naj priskoči na pomoč kmetu — Angleški kralj pri Francozu — Izseljencem, kateri imajo željo iti v Ameriko, se priporoča previdnost — Zvišana vožnina
(Ker ima) odprodaja živine v teh letih pomanjkanja zmeraj prav slabe nasledke za vsako gospodinjstvo, je seveda najboljše in edino prav, ako se more potrebna krma dokupiti. Za to je pa treba vselej državne pomoči. Država naj kupi potrebno krmo po krajih, kjer se lahko dobi in naj jo oddaja po zmerni nizki ceni. Kar mora ona za njo več plačati in kar jo stane pre-vožnja, to bodi njena fto-dpora, ki je v takih slučajih zmeraj potrebna in opravičena.
(P r e d n o je) dospel angleški kralj k našemu cesarju, se je sestal z nemškim cesarjem, da tako ublaži neko že dalj časa trajajočo napetost med Nemčijo in Anglijo, pozneje pa sta se sešla s francoskim min. predsednikom, s katerim sta obravnavala postopanje Francoske v Maroko.
V Črni gori) so prišli na sled zaroti, hoteli so Črno goro priklopiti Srbiji.
ca, ki seje soočila s problemom, da 90 odst. nosilcev virusa aidsa ni vedelo, da so okuženi.
Po vsej verjetnosti pa bo najstrožji zakon proti aidsu v kratkem sprejela Južna Koreja, kjer je zaenkrat umrla samo ena oseba, okužena za aidsom. Vsem bolnikom, ki so zboleli za to boleznijo in nosilcem virusa, bodo prepovedali prihajati na delo, predvsem tistim, ki imajo takšno delo, da prihajajo pogosto v stik z ljudmi. Pa tudi tujci, ki hočejo dobiti za dalj časa vize, morajo imeti zdravniška potrdila, da niso okuženi z aidsom. Južna Koreja se s strahovanjem brani aidsa — se ga bo ubranila tudi po morebitnem organiziranju olimpijskih iger drugo leto v Seulu.
Največja nevarnost za Azijo je v tem, ker so bolezen prinesli »seksualni turisti« v stiku s homoseksualci in prostitutkami, ki se niso znale zaščititi in so še naprej opravljale svoj posel. Tudi Filipini se smatrajo za ogroženo področje zaradi nedavnega priliva ameriške vojske. Zelo veliko jih je umrlo za aidsom v Avstraliji. Indijska vlada zahteva krvi test vseh tujih študentov. V ZDA pa velja za glavno mesto aidsa Belle Gladeu na Floridi, kjer je največja koncentracija seropozitivnih Američanov. Tuje celo večja koncentracija smrtonosne bolezni kot v San Franciscu in New Yorku. Za glavni vzrok navajajo močvirnata tla mesta, polno komarjev in predvsem veliko revščino, prenaseljenost, nedohranjenost in nesnago. Oboleli v tem mestu živijo samo še 6 mesecev, medtem ko v drugih predelih ZDA bolniki živijo približno še 2 leti.
Čeprav strokovnjaki ne mislijo o aidsu enako, se mnogi strinjajo s predpostavko, da je virus »kuge 20. stoletja« rojen v raziskovalnih laboratorijih, ki delajo za biološke vojne. Zopet drugi strokovnjaki so f>opolnoma ovrgli to trditev, češ da struktura virusa aidsa ne vsebuje nič takšnega, kar bi bilo poznano biologom, in da kadar se v laboratoriju napravi umetni virus, se v njegovo genetsko strukturo vklopi tudi znan delček — gen, ki uničuje delovanje tega virusa. Pa vendar marsikoga moti ravno to, da se je virus aidsa prvič pojavil prav v ZDA in prav v času, ki da slutiti pobeg iz laboratorija. Predstavniški dom je namreč leta 1969 razpravljal o raziskovalni nalogi, da z genetsko kirurgijo proizvedejo virus, katerega delovanje bi prekašalo imunološke sposobnosti človekovega organizma. Očitno je nekdo moral biti zainteresiran za to vprašanje. Vse raziskovanje in manipuliranje s temi virusi država strogo zakonsko regulira, zahteva tudi visoko la-
boratorijsko zaščito. Prvi laboratorij te vrste v ZDA, a mogoče tudi v svetu, je bil odprt konec leta 1977 v Fort De-tricku. Točno 18. mesecev po tem — poleti 1979 — so v New Yorku odkrili prve primere aidsa. Vemo, da v primeru infekcije s spolnimi odnosi traja obdobje inkubacije dve leti ali več ali kadar so po sredi masovne infekcije ali infekcije s transfurzijo krvi, se obdobje inkubacije zmanjša na eno leto. Prav zato so izpostavili rok, ki je potekel med otvoritvijo laboratorija v Fort Detricku in pojavom prvega bolnika za aidsom v Nevv Yorku. Vsekakor tovrstno interpretacijo pojasnjuje vrsta okoliščin: zakaj seje aids pojavil prav leta 1979, zakaj seje pojavil prav v Nevv Yorku, zakaj seje pojavil med moškimi, čeprav se danes zanesljivo ve. da se prenaša tudi na ženske in je enako nevaren za oba spola, če pride do običajne infekcije. Vendar strokovnjaki še naprej trdijo, da obstaja izvor bolezni zaenkrat še zavit v skrivnost. Ljudje jih mnogokrat obtožujejo, da nekaj prikrivajo, toda največkrat prikrivajo le tisto, česar še sami ne poznajo.
Zal nam ne preostane nič drugega, kot da se zavemo, da se bolezen tiče vseh nas. Aidsa se lahko nalezemo pri spolnih odnosih z okuženo sebo ali transfuzijo okužene krvi. Do sedaj so za zaščito pred to boleznijo največ priporočali uporabo kondoma pri spolnih odnosih, vendar najnovejše raziskave, ki so jih naredili v ZDA, v Miamiju, dokazujejo, da imajo uporabniki kondomov v odnosu z okuženo osebo kljub uporabi 30 odst. možnosti za okužbo. Tudi ti igrajo rusko ruleto. Osnovno pravilo zaščite je: prevzeti nase tveganje.
J. Ž.
Vir: (Observer, L’express)
Besede pričajo včasih močneje kakor listine.
E. HOBSBAWM
Edini način, kako se lahko znebiš skušnjave, je ta, da se ji vdaš.
O. WILDE
Sedanjost je le prehod, vprašanje je le, kam vodi.
TELEKI
Če padeš v vodo, se jezi nase, ne na potok.
KOREJSKI PREGOVOR
Bogati je zmeraj žejen.
GODIN
Naj večja neumnost je priznati za pravično vse tisto, kar je določeno v postavah in zakonih narodov.
CICERO
vO
Posoda iz davnega časa
Izkopali prek dva tisoč let star srebrn zaklad — Veliko mojstrstvo tračanskih zlatarjev
(Združene držav e) v Ameriki so izdale glede izseljevanja sledeči zakon, ki je veljaven že od 1. julija 1907. Nedopuščeno izseljevati seje umobolnim, slaboumnim, blaznim in epileptičnim (na padavici in božjasti bolnim) osebam, kakor tudi onim, katere so v zadnjih 5 letih enkrat ali sploh kedaj, dvakrat ali večkrat zblaznele, nadalje tuberkuloznim, siromakom in navadnim beračem, kakor tudi onim, o katerih je pričakovati, da postanejo javna nadloga.
Pomanjkanjebikov)v novomeški okolici je v zadnjem času precej občutno. Vzlic temu držijo naši živinorejci svoje roke križem.
(Južna ž e 1 e z n i c a) bo zopet zvišala vožnino za tovorniško blago. Najmanj se bo poznalo to zvišanje pri blagu, ki se naroči v celih vagonih.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1907)
Nedavno so odkrili pri Vrači v severozahodni Bolgariji dragocen srebrn zaklad: 54 vrčkov, 3 skodelice in 108 čaš. Vseh 165 posodje okrašenih z zlatom. Izredno razkošna zbirka sodi po domnevah strokovnjakov v obdobje Tračanov in naj bi pripadala kakšni vladarski družini. Tako naj bi ležalo bogato posodje v zemlji približno 2.400 let, in sicer naj bi ga zakopal njegov zadnji lastnik, da bi ga obvaroval uničenja, ki so ga nosili s seboj bojevniki, pred katerimi je konec 4. stol. p. n. š. trepetala Trakija.
Ta zbirka, ki jo štejejo za doslej največjo najdbo tovrstnih umetniško izdelanih predmetov iz traškega časa, pove strokovnjakom marsikaj o življenju, delavniku in kulturi Tračanov, nekdanjih prebivalcev teh ozemelj. Čaše in vrče postavljajo poznavalci v sredino 4. stol. p. n. š. in z njimi potrjujejo domneve o bogati traški zlatarski umetnosti. Vsaka od posodic je razkošno okrašena po vsej zunanji površini z rastlinskimi in živalskimi motivi, z geometrijskimi liki in s
Safirna proteza
Zobni pripomoček za trajno lep nasmeh — Čas ga ne načne
Dolgo časa so bile zobne proteze stvar posmeha. »Srečni nosilci« sojih poimenovali kar »kovinska usta«. Do malenkostnega olajšanja je prišlo sredi 70. let, z razvojem plastične in keramične proteze v naravni barvi zob. Žal so le-te čez čas izgubile svoj naravni ton in so porumenele, se okrušile ali raztegnile.
Toda v ZDA so tudi tovrstni nepri-jetnostni stopili na prste. Začeli so izdelovati saftrne zobne proteze — povsem saftrne ravno ne, ampak iz sintetnično pridobljenega safiija, ki ne zaostaja za lastnostmi pravega so-firja. Safirna proteza je kemično neaktivna, tudi čez čas ne zgubi svojega leska, je nelomljiva, pa tudi ljudje niso nanje alergični.
Safirno protezo si lahko Američani nabavijo pri zobozdravniku. Ni nič dražja od plastične ali keramične in je še enkrat cenejša od metalne. Mnogo se jih odloča zanjo, predvsem iz želje po lepem nesr.tehu.
človeškimi figurami in živalskimi ter z mitološkimi prizori. Dober ducat čaš in vrčkov nosi starogrške napise, v katerih poznavalčevo oko razbere tračanska osebna imena. Ta okoliščina usmerja strokovnjake k domnevi, daje delovala sredi 4. stol. p. n. š. na ozemlju današnje severozahodne Bolgarije traška umetniška šola, o katere razvojni stopnji, izraznih posebnostih in vplivu razmišljajo s pomočjo izkopanega zaklada.
L. M.
(Vir: Urania)
ZA PONAREJENA znanstvena raziskovanja so občutljivi celo Američani, čeprav prenesejo marsikaj. Kot poročajo tamkajšnji časopisi, je bilo 47 profesorjev harvardske univerze pred kratkih obtoženih sleparij v znanstvenem delu. Američani so prisluhnili, saj so hkrati prišli na dan statistični podatki, daje vsak tretji prebivalec ZDA napravil kariero z ustreznim »plačevanjem« z — lažnimi vrednostnimi papirji.
ZA SVOJO slavo je poskrbela nedavno tudi popularna pevka Madonna, vendar njej ne očitajo nepoštenosti. Zvezda je nastopila na številnih koncertih po Evropi in po enem izmed pariških je zaprosila za sprejem pri francoskem premieru Jacquesu Chiracu. V skupščini mesta Pariz mu je po pozdravnih ceremonijah predala ček za
500.000 francoskih frankov kot pomoč pri raziskavah aidsa.
Z NIKAKRŠNIM denarjem pasi ne bi mogla pomagati do svoje sreče gospodinja Irma Baum, če ne bi naletela na dobro voljo mestne tovarne perila. Gospa Irma je namreč znana po nadvse premožnem oprsju, za katerega trgovci sv tekstilom niso imeli ustrezne opreme. Ženska se je obrnila neposredno na proizvajalce nedrčkov, ki so rade volje sešiti nekaj izvenserijskih številk, seveda za »izvenserijsko plačilo.
MALCE NENAVADNO je tudi početje smučarjev, ki izbirajo za svojega konjička predvsem poletje in samo pobočja brez snega, o čemer se piše v bolj domačih logih. Omenjeni športniki se spuščajo po meliščih po pesku in kamenju. Početje, ki vse bolj pridobiva veljavo, terja močne noge, trdo glavo in — veliko novih smuči. Zanimivo je, da se s tem športom niso prvi poskusili Američani.
AMERIČANI se sicer včasih čisto prijazno pogovarjajo z ljudmi iz Sovjetske zveze. Tam so se celo domenili, da bodo kupovali obleke sovjetskega modnega kreatorja Slava Zajčeva, katerega stalna stranka je med drugim Raisa Gorbačova. Neka ameriška tvrdka je z Zajcevom že sklenila pogodbo za 120 modelov oblek.
O MODI bodo pričali tudi spomini, ki jih bo napisal Oleg Cassini, znani ameriški kreator. Med drugim piše, kako so oblačili Jacqueline Kennedey. Ko je bila le-ta prva dama Amerike, je v
1.000 dneh naročila pri njem prek 300 modelov, narejenih posebej zanjo, in to samo v enem primerku. Dama mu je rekla, da ne želi, da bi majhne debele ženske tekale naokoli v oblekah, kakršna je njena.
NIZOZEMCI V OSILNICI
OSILNICA — Že od maja letos prihaja v Osilnico redno vsak teden skupine Nizozemcev, ki v okolici čolnarijo in jahajo. Zanimivo pa je, da so Osilnico odkrili Nizozemci tako rekoč sami, saj sem slovenske turistične agencije ne sežejo, še manj pa slovenski novinarji. V gostilni Kovač nam je Anka Kovačeva povedala, daje lani v organizaciji nizozemske turistične agencije Escolette, ki ima svojo podružnico tudi v Poreču, prvič obiskala Osilnico skupina nizozemskih turistov. Z vodiči so se nato dogovorili, da bodo v letošnji turistični sezoni sem stalno prihajale skupine nizozemskih turistov, ki se bodo izmenjavale vsak teden. Osilnico in Kovačevo gostilno pa so vnesli tudi v svojo, nizozemsko, turistično brošuro za letos.
Z maslom proti rjavenju?
Kaj drži pokonci starodavni delhijski železni steber? — Bog Višnu sprejema darila na konici — Mojstri
Eden najznamenitejših tehničnih spomenikov starega veka je nedvomno nerjaveči železni steber v Delhiju; visok je 7 metrov, težak 6 ton in ima v preseku 41 centimetrov. Izvira iz 4. stoletja našega štetja, vendar njegova temno modra gladka površina komajda kaže praske, ki mu jih je zadala rja. Taka trdoživost zaposluje že dolgo časa znanstvenike, ki so ponudili že precej razlag.
Nekateri menijo, da je poglavitnega pomena sestava materiala, ki so ga uporabili stari mojstri. To podpirajo z ugotovitvijo, da je v železnem stebru večji delež fosforja in manjša količina mangana, kot ga vsebuje železo, pridobljeno I>o današnjih postopkih. Na ta način pa niso mogli pojasniti, zakaj je vdolbina na vrhu stebra, v kateri se celo nabira deževnica, bolje ohranjena kot drugo. Zato je uganka v glavnem nepojasnjena, čeprav so strokovnjaki že postregli z nekaj razlagami. Sodijo, daje skrivnost domala nepoškodovanega stebra z izredno dobro ohranjeno konico v tanki in enakomerni plasti ije, ki prekriva zgornji konec spomenika. Očitno se ta sloj obnaša kot zaščitni filter, ki preprečuje nadaljnje rjavenje, in znanstveniki sprejemajo to razlago. Zdi se jim, daje bil na tem mestu med odločilnimi dejavniki proizvodni postopek.
Ena od domnev je, da je zaščitna plast nastala kot posledica posebne obdelave z ognjem. Material naj bi daljši čas izmenično močno segrevali in naglo
ohlajevali, pri čemer naj bi na površini' nastal zaščitni sloj. Nekaj ljudi pripisuje trdovratnost materiala precejšnji množini močno magnetnih snovi, ki naj bi jih vseboval steber. Strokovne kroge pa je popolnoma razdelila trditev, daje za odpornost stebra zaslužno čašenje boga Višnuja. Zastopniki tega stališča menijo, da je steber posvečen zmagi domnevnega kralja Candragupta Guptas v neki bitki, kar naj bi potijevala tudi dva napisa. Hkrati naj bi znamenja izkazovala hvaležnost indijskemu hinduističnemu bogu Višnuju, ki naj bi bil nekoč upodobljen v vdolbini na vrhu stebra. Da je tako, po njihovem mnenju dokazuje indijski običaj, da mazilijo steber, na katerem danes ni videti nikakršne slike božanstva, z maslom, mlekom in različnimi rastlinskimi olji. Pod vplivom sestavin omenjenih daril naj bi v teku stoletij nastala zaščitna plast, posebej odporna proti vlagi. Čeprav seje zdelo pojasnilo sprva neprepričljivo, ga strokovnjaki niso zavrgli. Prisluhnili so poročilom, ki navajajo, da so staroindijski kovinarji zelo veliko delali z rastlinskimi sestavinami, posebej pri obdelavi železa. Mojstri so uživali veliko spoštovanje zlasti zaradi znamenitih jeklenih mečev, kar govori o tem, daje Indija že v starem veku dosegla na področju metalurgije opazno tehnično raven. Priča je tudi steber.
L. M.
(Vir: Kosmos)
induplati
Obrat
Mokronog
Čestitamo
za
praznik
občine
Trebnje
Praznik	občine	Trebnje
Letošnji praznik občine slavimo skupaj s še tremi pomembnimi obletnicami: 45-letnico ustanovitve legendarne slovensko narodnoosvobodilne udarne brigade Matija Gubec, 50-letnico ustanovnega kongresa KPS na Čebinah in 50-letnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ.
Trebelno, vas sredi dolenjskih ričev, je bilo septembra pred 45 eti zbirališče za tedanje razmere velike partizanske vojske. Zbrali so se, da svečano ustanovijo brigado, ki naj nosi ime legendarnega vodje slovensko-nrvaške
vaške vstaje Matije Gubca. Ustanovitev brigade Matija Gubec je bila izrednega pomena za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilne borbe na Slovenskem, saj je prav tedaj okupator z domačimi izdajalci razglašal, da je partizanska vojska v tedanji ljubljanski pokrajini uničena in da ni več rdeče nevarnosti. Borbena pot brigade je trajala 981 dni, v njej je sodelovalo nad 3000 borcev, mnogi med njimi niso dočakali svobode.
Mnoga leta so minila od naše narodnoosvobodilne borbe. Ob trdem delu in uspehih pa tudi napakah smo zacelili rane vojne. Tudi danes stojimo pred nič manj odgovornimi nalogami kot v NOB, včasih zbegani, toda odločeni, da jih premagamo. Spoznali smo, da se nobena ideja ne uveljavi sama. Vsaka mora skozi težko preizkušnjo življenja, kot je morala ideja svobode in revolucije. Spopasti se moramo z resnico in popeljati naprej ideje socialističnega samoupravljanja. ______
Za nami je poldrugo leto izvajanja srednjeročnega družbenega plana 1986 — 1990. Ekonomska nestabilnost je na prehodu v tekoče srednjeročno plansko obdobje postala eden od ključnih problemov našega družbenega razvoja. Visoka inflacija razgrajuje motive in ustvarjalne napore delavcev v organizacijah združenega dela za dosego kakovostnih sprememb v gospo-darieniu. Dosedanii SDODadi s stvarnimi viri inflacije niso bili dovolj odločni na vseh ravneh, kar je zniževalo kvaliteto gospodarjenja in negativno vplivalo na celotni gospodarski in družbeni razvoj.
Prihajamo v obdobje, ko bodo zaradi neustrezne organiziranosti proizvodnje in neracionalnega poslovno-upravnega sistema v organizacijah združenega dela konflikti čedalje pogostejši in ostrejši. Pri tem se moramo zavedati, da bo nujno nekatere proizvodne programe opuščati. V času, ko slovensko gospodarstvo prehaja s klasične industrijske proizvodnje v naslednjo fazo razvoja, ki jo karakterizira avtomatizacija in robotizacija, bomo morali izbirati in iskati najboljše in najperspektivnejše proizvodne programe ter na ta način izvleči
organizacije združenega dela, ki so prehodno v krizi.
V družbenem planu občine za razdobje 1986 — 1990 smo zapisali, da so glavni nosilci razvoja obstoječe organizacije združenega dela, kmetijstvo in malo gospodarstvo. Ob tem da bomo iskali investitorje za naš nadaljnji razvoj tudi nad organizacijami združenega dela zunaj občine. Planirali smo, da bo naš razvoj zaradi neuresničenih ciljev v prejšnjem planskem obdobju v začetku nekoliko počasnejši in bo hitreje na -raščal proti koncu planskega obdobja. Pri tem smo v planskih dokumentih še posebej opredelili, da bomo bistveno izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Sedanja slaba kadrovska struktura zaposlenih je velik omejitveni dejavnik za naš nadaljnji razvoj. Za hitrejši korak naprej primanjkuje ljudi z višjo in visoko izobrazbo, zato usmerjamo moči v načrtno iskanje novih kadrov s pomočjo štipendiranja in drugih oblik pridobivanja. Vsi mladi kadri, ki prihajajo, naj bi dobili delo v organizacijah združenega dela v občini. Zato se morajo organizacije združenega dela bolj odpreti in na podlagi kadrovskih planov pridobivati nove kadre.
Razvoj občine pa je tesno povezan z razvojem družbenih dejavnosti in krajevne samouprave. Zato moramo tudi na tem področju iskati nove poti za racionalnejšo in učinkovito poslo-
vanje. Spoznano in družbeno verificirana potreba po uskladitvi ekonomskega položaja delavca v družbenih dejavnostih s položajem delavca v gospodarstvu je našla svoje mesto v programih usklajevanja osebnih dohodkov. Zaradi visoke inflacije je bil povečan tudi pritisk za usklajevanje socialnih prejemkov in za širjenje pravic na tem področju.
Rezultati poslovanja organizacij združenega dela za letošnjih šest mesecev kažejo, da se je industrijska proizvodnja realno povečala za okoli 12%. Bistveno se je povečal tudi izvoz, ob tem pa se je uvoz zmanjšal skoraj za polovico, tako da imamo visoko stopnjo pokritja uvoza z izvozom. Število zaposlenih v gospodarstvu se je v tem obdobju povečalo za okoli 5%. Pri tem se je zaposlenost najbolj povečala v No-volesu — TOZD Račje selo in Tesnilih Velika Loka. Pri tem pa ugotavljamo, da kljub večji industrijski proizvodnji ne dosegamo planiranih ciljev. Razmerja v delitvi dohodka so se poslabšala. Znižuje se delež akumulacije v dohodku in pada akumulativnost in reproduktivnost gospodarstva. Hitreje naraščajo sredstva za skupno in splošno porabo, kljub omejitvi rasti na 90% rasti primerljivega dohodka gospodarstva. Tudi sredstva za osebne dohodke rastejo hitreje od dohodka.
Kriza v kmetijski proizvodnji se nadaljuje. Nizke cene kmetijskih pridelkov in visoke obrestne mere za kredite znižujejo proizvodnjo. Planirane 3 — 4 odst. rasti kmetijske proizvodnje v letu 1986 nismo dosegli, saj so proizvedene količine na ravni leta 1985.
V letošnjem letu pa se povečuje proizvodnja le pri mleku in je v polletju večja za okoli 7%.
Z izgubo so v polletju poslovale štiri organizacije združenega dela. Izguba se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta bistveno povečala. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da med organizacijami združenega dela, ki so dolga leta prikazovale izgubo, ni več Novolesove TOZD Tovarna ploskovnih elementov Račje selo.
Za investicije je bilo v letu 1987 izplačanih 1,76 mrd din, kar je za 150% več kot leta poprej; v prvih štirih mesecih leta 1987pa okoli 658 mio din oziroma 25% več kot lani v enakem obdobju. Še posebej pa je bilo vloženih v letu 1986 377 mio din za izvajanje hidromelioracijskih in agromelioracijskih del na Rakovniskem polju in Suhi krajini na skupni pov-
ršini okoli 664 ha. Dela na navedenem območju se nadaljujejo tudi v letu 1987. Sedaj se investicijska dela zaključujejo na izgradnji 110-kilovatni razdelilni transformacijski postaji v Dol. Nemški vasi, ki jo bomo odprli za praznik republike. Mercator TOZD Gradišče Trebnje pa je preuredil bivši Sokolski dom v Mokronogu v sodobno samopostrežno trgovino, katero so včeraj odprli v veliko zadovoljstvo krajanov tamkajšnjega območja in rešili objekt pred propadanjem. Investicijska dela se izvajajo tudi na povečanju telefonskih priključkov v KS Mokronog, Trebelno in drugih KS. Dalje je v gradnji čistilna naprava na Mirni, ki je izrednega pomena za izboljšanje vodotoka reke Mirna, ko bo zgrajena, ne bo več omejitveni faktor za nadaljnji razvoj industrije v tem kraju. Nadaljuje se tudi izgradnja v. faze vodovoda Sela-Sumberk in II. faze Čatež — Primskovo. V pripravi pa so nove investicije v Tesnilih, Agrostroju, ISKRI in izgradnja 54 stanovanj s poslovnimi prostori v Trebnjem. Še v tem mesecu pa bo otvoritev začetnih del na novem občinskem vodovodnem sistemu v Velikem vrhu nad Šentrupertom-
Krajevne skupnosti Veliki Gaber, Čatež, Dobrnič, Šentrupert in Trebelno so skupaj s Čestno skupnostjo Trebnje in Cestnim podjetjem Novo mesto posodobili okoli 3 km regionalnih cest in okoli 26 km lokalnih in krajevnih cest. Za 45-letnico Gubčeve bri-ade pa smo skupaj z občino 'ovo mesto poimenovali lokalno cesto Mokronog — Trebelno — Karteljevo po Gubčevi brigadi in jo usposobili za povezavo teh krajev. Krajevne skupnosti so skupaj s krajani veliko naredile pri urejanju naselij, preskrbi prebivalcev z zdravo pitno vodo, javni razsvetljavi in drugih delih, ki so pomembna za bivanje človeka v zdravem in varnem okolju. Intenzivno tečejo tudi priprave za izgradnjo hitre ceste Ljubljana — Zagreb.
Zaradi omejenih možnosti razpolaganja s sredstvi na področju družbenih dejavnosti ne moremo realizirati z resolucijo zastavljenih investicij, čeprav so pomembne za razvoj teh dejavnosti. Ocena potrebnih sredstev tudi kaže, da obstaja razkorak med načrtovanimi sredstvi in možno porabo, kar pomeni, da brez večje vpetosti v razvoj in racionalnejšo organiziranost produkcije družbenih dejavnosti ne bo
%
Steber upora od Gubca do Gubieve brigade
šlo, zato jih moramo izvajati pogumneje in hitreje.
Program praznovanja letošnjega občinskega praznika je nekoliko skromnejši kot prejšnja le-
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Trebnje čestitamo za praznik občine. Se posebej iskreno čestitamo borcem Gubčeve brigade za jubilej in jim želimo veliko zdravja ter dobro počutje med nami.
»»»»fr******.****.******.*
ta, bo pa zato bolj svečan, saj skupaj z borci Gubčeve brigade praznujemo 45. obletnico njene ustanovitve. Nove pridobitve in spoznanja nam bodo pomagale k hitrejšemu premagovanju tistih omejitvenih faktorjev, ki zavirajo hitrejši razvoj. Da bomo lahko držali korak z drugimi, moramo biti še bolj vztrajni pri spreminjanju proizvodnih odnosov.
NACE DEŽMAN predsednik občinske skupščine Trebnje
T&'	*A<
• ••••
i
I :::::: i
AS
I
I
|| Kmetijska zadruga Trebnje čestita vsem kooperantom, I; poslovnim prijateljem in ostalim občanom za praznik |$ občine!
Kmetijska	zadrug
HRAST
MIZARSKO PODJETJE ŠENTLOVRENC• 68212 VELIKA LOKA
OBČANOM OBČINE TREBNJE ČESTITAMO \
OB PRAZNIKU	OBČINE!
Xv!y!*!v/!v!v!vX%W:
DOLENJSKI LIST
TOZD	TOVARNA
proizvodni program:
— kovinski sklopi in deli za cestna vozila
— avto konfekcija in tapetništvo
— predelava termoplastov
— izdelava elektrosetov za vozila
— kooperacijske storitve
— orodjarstvo
Čestitamo vsem občanom!
OD trimo Trebnje: Prijatljeva 12, 68210 Trebnje
Vsem občanom Trebnjega čestitamo za praznik!
LJUBLJANA
TOZD KM — Milan Majcen
Proizvajamo:
— opremo za silose
— opremo za rudnike
— odlitke barvnih kovin
obrat
Šentrupert
ČESTITAMO	ZA	PRAZNIK
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM!
elma
tovarna
gospodinjskih aparatov in eiektromateriaia ljubljana, n. sol. o.
Kolinska
HP KOLINSKA
TOZD Tovarna za proizvodnjo
otroške hrane
in predeiavo krompirja, o. sub. o. MIRNA NA DOLENJSKEM
bebi čokolešnik bebičoko bebi grisko bebi rižko
— bebi medenko
— bebi vanilko
— bebi karameiko
— pire krompir v kosmičih
KOOPERANTOM,	OBČ
SODELAVCEM	IN DRU
PARTNERJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE!
Industrija	elementov
za elektroniko	Ljub
TOZD »ELEKTROLITI« Mokronog
Proizvajamo vse vrste elektrolitskih kondenzatorjev
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom!
*
*
iP
r
ioouK€m
LJUBLJANA
TOZD Kemija lmpex Obrat »Proizvodnja«
TOZD CHEMO
PROIZVODNI PROGRAM
Čistilna in polirna sredstva za široko potrošnjo in industrijo iz programa »Johnson«
Reparaturni materiali za vulkanizacijo v široki potrošnji in induštrji iz programa Tip-Top Specialni prašek za čiščenje in dezinficiranje laboratorijske opreme
Občanom občine Trebnje in vsem poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Trebnje.
©labod
tozd TEMENICA Trebnje
§! Proizvodni program je usmerjen v izvoz jljiji cabane, plašči, suknjiči |!:j in za domači trg moške in ženske hlače ter vseh vrst kril
1 OBČANOM	OBČINE	T
i OB PRAZNIKU	OBČINE!
P			1
1			I
			
\PRAZNIKOBČINE TREBNJE - PRAZNIK OBČINE TREBNJE1*
novoles
novo mesto
lesni kombinat n.sol.o. novo mesto-straža
TOVARNA	AKRILNIH	PRO
Trebnje
ČESTITAMO	O
hi jim ni
VITKA sadni sokovi vsebujejo 75 % manj sladkorja, s lem pa njihova visoka vsebnost organizmu potrebnih mineralnih snovi in vitaminov ni zmanjšana. Prav to je največja prednost VITKA sadnih sokov; za tiste, seveda, ki jim ni vseeno . . .
Čestitamo vsem občanom!
.v.v.
v!;Xy!v!v
II
KROJAŠKO
PODJETJE
TREBNJE
OBČANOM	OBČINE
ČESTITAMO	OB	PRAZN	f
| AiO emona dolenjka |
I •• novo mesto
1	l
m
Vi:
ae	SRS
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER
POSLOVNIM	PARTNERJEM!
PODJETJE ZA IZDELOVANJE POHIŠTVENE OPREME VSEH VRST
TRE B N JE
68210 TREBNJE	TELEFON: <4 038
Telegr.: TRELES-TREBNJE, ž. rafi.: 52120-601-12071
TRELES TREBNJE - Proizvodnja individualne opreme po naročilu. Občanom občine Trebnje in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine.
Mercator -Kmetijstvo Industrija
TrfJOVina n.sub.o. Ljubljane
Mercator-Rožnik tozd »Gradišče« Trebnje
ČESTITAMO	OBČANOM
OBČINE	IN	SE PRIPOROČA
V NAŠIH TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH LOKALIH!
NAGRADA V ČRNOMELJ
Žreb je ta teden izbral med reševalci 33. nagradne križanke Majo Šimec in ji dodelil knjigo Ivana Sivca Pozabljeni zaklad. Avtor se v njej s spomini vrača v mladost in popisuje življenje v rojstni vasi pod Kamniškimi planinami. V vsem ostaja s pripovedjo globoko v današnjem času, saj se njegovi junaki vozijo s kolesi BMX, ravnatelj pa se navdušuje za video tehniko. Zgodba se zaplete, ko pride Francoz Mersi, ki bi lahko počel marsikaj...
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 14. septembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 35.
PRG3SČE
HT3SL3
Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.
VOLTAIRE
Kdor z okorno roko poseže po vrtnici, se ne sme pritoževati, da ga je ranilo trnje.
H. HEINE
Govorništvo je umetnost varanja in laskanja.
M: MONTAIGNE
Glej, preudari, potem delaj!
A. COMTE
NAGRADNA KRIŽANKA
				DL	PRILAGODITVENI ČLEN	PREVLADA	LEVI PRITOK RONE	SAMO HUBAD	SESTAVIL J. UOIR	REOUCIRNI MEHANIZEM	ANGL SVETLO PIVO	SILA. STISKA	PERGAMSKI KRALJ
s*»4r <- . v, .				JANE2					POŠKODBA/ NEKO. HRV. KRALJ				
				IRANSKA PUŠČAVA					1				
				AM. HUMOR PISATELJ/ RUS. ŽENSKA HAUA				00ETEV/ JAP. BISMARCK					
				►							KEM. SIMBOL ZA ALUMINIJ/ NAOAV		
				►								VZHOO	ANGL. VOTU MERA
DL	OKROGLA PLOŠČA	LEPO VEDENJE	GR. MATI BOGOV/ MESTO V BANATU				VOJAŠKI TA-BOR/AM. FILM. IGRALEC (W00D0Y|						
PENTLJA-STA ZNAČKA								FRANC. REKA/NO- VOZELAND. NOJ					
SVED. POLITIK PALME					UDELEŽENEC SINJ-SKE IGRE/ ZVER						IZAK LEVI-TAN/ GREZIL0		
DELAVEC V LIVARNI						LIJAK/KEM. SIMBOL ZA TANTAL				0RU2B. POL DELAVEC MATES/ BRANE OBLAK			
RAZVELJA- VLJENJE									GL MESTO ZRN				
KIT. UTEl MERA				ZIMSKO VOZILO					MARIBORSKA OPER. PEVKA (ONDINA)				
Črnomelj
DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD OBRT
I. Delavski svet TOZD Obrt razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat:
VODJA TEMELJNE ORGANIZACIJE OBRT
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo strojne, lesne gradbene ali temu sorodne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja in socialistične družbene ureditve, da je moralno neoporečen, da ima sposobnosti za organizacijo dela ter poslovnih in medčloveških odnosov
— ob imenovanju mora kandidat predložiti program razvoja temeljne organizacije
Za vodjo temeljne organizacije ne more biti izbrana oseba, za katero veljajo zadržki, navedeni v 511. členu Zakona o združenem delu.
II. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Obrt razpisuje prosta
ZAHTEVNA STAVBNOKLEPARSKA DELA
Pogoji:
— IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske usmeritve — smer preoblikovalec in spajalec kovin
— 2 leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
— delovno razmerje se sklene za nedoločen čas Pismene prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejemata razpisna komisija in odbor za medsebojna razmerja TOZD Obrt v 8 dneh po objavi razpisa.
O izidu izbire bomo kandidate pismeno obvestili v 7 dneh po izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 30 dneh po dnevu, ko poteče raz-
pis 1	ni rok. Lenari	jol	e o	b ro	jstvu
Mravlje-delavke »vzamejo v uk« svoj podmladek					
Gozdni sprehajalec se običajno ne zaveda, da stopa čez ozemlja, kjer so si uredile svoja domovanja najrazličnejše vrste žuželk. Med take prebivalce spadajo rdeče gozdne mravlje. Ta vrsta mravelj, ena od 8.000 doslej znanih, premore organizacijo življenja, ki v mnogočem spominja na človeško družbo.
Organizirano in »premišljeno« nastopijo rdeče gozdne mravlje že pri sami gradnji svojih prebivališč. Vse se največkrat začne v trhlem lesenem kosu, skozi katerega izvrtajo potrebne poti. Kar manjka, dopolnijo z vejicami, bilkami in drugim gradbenim materialom iz bližnje okolice in rezultat teh naporov je hribček-mravljišče z značilno obliko. Vendar pri gradnji ničesar ne prepustijo naključju. Mravljinčje gnezdo ima namreč pomembno nalogo, da zbira in ohranja toploto, ki v notranjosti bivališča znaša 26 do 310 C. Zato štiri do devet milimetrov dolge živalce nagonsko izberejo obliko, ki bo ustrezala danostim kraja: mravljišča, ki bodo v svetlih borovih gozdovih in izpostavljena močnemu soncu, ostajajo nizka in ravna, medtem ko so tista v temnih smrekovih gozdovih visoka tudi do 160 cm in imajo 5 m v premeru. Večja površina namreč sprejme več sončne toplote in v razkošnejšem kupu se zadrži kaka stopinja več. Sicer prinašajo toploto tudi od zunaj, kar velja posebej za delavce, ki so ves čas na poti, kjer se ogrejejo od sonca. Za to imajo dovolj možnosti, saj potujejo do 50 metrov daleč na vse
strani, kamor jih vodijo brezštevilne udelane poti.
Sleherna ped takih cest se lahko vsak trenutek spremeni v bojišče. Rdeče gozdne mravlje živijo namreč razbojniško življenje in se prehranjujejo s tistimi živalskimi vrstniki, nad katerimi lahko izkažejo svojo moč. V te namene so dobro opremljene in izurjene. Njihovo glavno orožje so čeljusti in žleza s kislino. V napadu se zaženejo v nasprotnika in ga zgrabijo za zadek z nogama, plenu močno prepognejo telo in mu v s kleščami narejeno rano vbrizgajo strup. Takšen boj »moža na moža« se običajno dobro konča za mravljo, vendar ji gre včasih tudi na tesno. Lahko se zgodi, daje za plen izbrana gosenica. Mravlja jo ugrizne nadvse spretno, kolikor to dopušča nesorazmerno večje gosenično telo, ki se povrhu vsega še značilno zvija, kar dodatno otežuje delo. Zato pridejo okrepitve, ki se z novimi količinami mravljinčne kisline lotijo žrtve in jo tako dotolčejo. Prenos v mravljišče je le še vprašanje časa, čeprav poteka tudi to urejeno. Kot bi bilo dogovorjeno, poteka tudi prenos pravkar izleženih živali-delavcev. Tako mravljo drugi delavci zgrabijo in jo nosijo, kar predstavl-
fneke vrste spoznavanje okolice, ival, ki jo nosijo, položi noge in tipalke tesno ob telesu, in če bi šlo za človeka, bi se reklo, da uživa. Vendar take ugodne okoliščine ne trajajo v nedogled — delitev dela mravljam točno določa, do kdaj sme katera živeti na tuj račun.
(»Urania«)
Jules Verne bi se čudil
1.600 ogledal za 250° — Indijci računajo s soncem — Ce vre voda pet tisoč metrov globoko
Energetska lakota sili najbistrejši del človeštva na poti', po katerih ne bi znanstveniki nikoli stopili, če naravnim bogastvom ne bi bilo videti konca. Strokovnjaki skušajo prodreti globlje kot kdajkoli v svet fizikalnih pojavov in naravnih zakonov, ozirajo se v nebo in silijo v globine Zemlje.
Več znanstvenikov se je dogovorilo za mednarodno sodelovanje pri razvoju in gradnji termonukleamega reaktoija z laserskim vžigom. Menijo, da bo poskusni reaktor te vrste pripravljen za obratovanje v prihodnjih desetih do petnajstih letih. Pri projektu sodelujejo strokovnjaki s področja gradnje reak-toijev in spreminjanja energije, izvedenci za vprašanja laserske tehnike, varstveniki okolja in drugi.
Medtem ko bodo tu morali strokovnjaki še precej dognati s poskusi, so že precej močno vpregli v človekov civilizacijski koleselj naravne zmogljivosti Sonca. Kajti kamor ni mogoče napeljati zahtevnih daljnovodov, lahko prispe elektrika z žarki, ki jih je treba le ujeti in ustrezno »obdelati«. Taka energija napaja vse več visokogorskih relejnih postaj ter radijskih in televizijskih pretvornikov. Večinoma zadostujejo majhni električni generatorji. Vendar ujeto sonce služi tudi v velikih elektrarnah, kakršno so postavili na polotoku Krimu. Njena zmogljivost bo po dokončanju vseh naprav dosegla 5 megavatov. Tak tok bo nastajal s pomočjo 1.600 ravnih ogledal, ki bodo razporejena v koncentričnih krogih okoli 89-metrskega stolpa in bodo imela skupaj 40.000 m2 površine. Ogledala bodo pošiljala zbrane sončne žarke na parilnik na vrhu stolpa. Na 250° C ogreta para bo poganjala tur-bogenerator v vznožju stolpa. Od „ krimske električne centrale, ki bo služila pretežno poskusom s sončno energijo in je že dala nekaj elektrike, veliko pričakujejo, saj premore tamkajšnje po-
Jabolčni vonj zdravi stres
Pomiritev brez zdravil
Živimo v času nenehne živčne napetosti in strahu, ali bomo sposobni postoriti to in ono ter speljati stvari po najboljši poti. Po vsem tem ni čudno, da so dandanes ordinacije psihologov nabito polne; prihajajo ljudje z različnimi težavami, med njimi je mnogo tudi takih, ki trpijo zaradi bolezenskega strahu ali fobije, kar štejejo strokovnjaki k posebnim oblikam nervoze. Bolezenska tesnoba se polašča bolnika, čeprav ta sam sprevidi neutemeljenost in nespametnost svoje groze. Najpogostejši je bolezenski strah pred praznim odprtim prostorom, veliko je primerov, da stopi pred psihologa človek, ki ne prenese zaprtega prostora, danes pa je vse pogostejša bojazen pred okužbo. Strokovnjaki govorijo tudi o psihološkem pojavu strah pred strahom.
Ta bolezenska fobija ima pogosto korenine v napačni vzgoji v otroškifriet-ih, lahko pa je tudi znamenje bolezenske napetosti ali duševne razklanosti. Zdravniki se spričo rastočega števila ljudi s temi težavami trudijo najti poi do rešitve.	(Vir:	Newsweek)
dročje povprečno 2320 sončnih ur na leto. Podobne namene imajo v Indiji. Vlada seje odločila za gradnjo vrste sončnih elektrarn zmogljivosti 50 kW do 5 MW, in sicer želi na ta način izboljšati na podeželju preskrbo z elektriko. Prvo 50-kilovatno sončno električno centralo so zgradili pri vasi Acheja v državi Uttar Pradesh.
Čisto drugam gledajo ta hip v ZDA. Državna uprava za energijo je pred kratkim predstavila projekt, s katerim naj bi pobrskali po osrčju Zemlje. V zvezni državi Kaliforniji nameravajo narediti 5.000 metrov globoko vrtino. Po njej naj bi z visokim pritiskom vbrizgavali s površine hladno vodo. ki bi se v stiku z žarečo magmo spremenila v paro, to pa bi vodili nazaj na površino Zemlje, da bi v čisto običajnih elektrarnah gnala turbine. Začetek del na vrtini so trenutno odložili zaradi previdnosti. Preden bodo šli na gradbišče Long V al-ley, bodo vrtalno tehnologijo preizkusili na aktivnih vulkanih Kilauea na Havajih in St. Augustin na Aljaski. Skušali bodo predvsem ugotoviti, če ne tvegajo z vrtanjem, da bi pri preboju prostora z magmo prišlo do nezaželenega izbruha in s tem do umetnega vulkana.
L. M.
(Vir. Urania)
Imeti stol!
Stol je lahko pomembna stvar v vsakdanjem življenju človeka, ki dandanašnji preždi na preprosti šti-rinogi polici ali pa v razkošnih naslonjačih kar lep del življenja. Priprava je bila nadvse cenjena med drugim pri Ašantih, enem najbolj dstev zahodne Afrike. Ašanti, ki so doživljali zlato dobo svoje zgodovine v 17. stoletju, so stol naravnost častili. To velja za vsakega od teh izdelkov, zlati stol pa je pomenil simbol svobode. Ko so si v sedemdesetih letih 19. stol. britanske oborožene sile izbojevale pot na ozemlja Ašantov, so se želele polastiti te svetinje, vendar je niso našli. Kakih 30 let pozneje je britanski guverner odločno zahteval, naj mu dovolijo, da sede na zlati kraljevi stol, Ašanti so se celo uprli. Stol so še utegnili spraviti v neznano skrivališče, medtem ko so boj z Britanci izgubili. Britanci so se domorodcem zaradi stola še enkrat zamerili. Leta 1920 je skupina cestnih delavcev odkrila skrivališče svetinje in pobrala večino zlatega okrasja, kar so Ašanti naprtili kolonizatorjem iz Britanije. Znova so zagrozili z uporom, vendar so na koncu nemočni obstali v globoki žalosti.
Cenjen je bil, kot rečeno, vsakršen stol. Kadar je bil Ašantijec na potovanju, je za njim vselej hodil deček s stolom, da je mož lahko tvsak trenutek sedel. Preprosti predmet na štirih nogah je bil znamenje dostojanstva. Zlasti uradniki so dobivali ob imenovanju poseben stol, nekakšen prestol, ki so ga le dodali bogati zbirki, s katero so se ponašali prejšnji ljudje na teh delovnih mestih. Ne skrbeti za take v posebni sobi spravljene zbirke je veljalo za teptanje prednikov, kajti stoli so pomenili za Ašante dokaz nepretrgane povezanosti mrtvih in živih.
gozdno gospodarstvo
brežice.
Delavski svet
delovne skupnosti skupnih služb GOZDNEGA GOSPODARSTVA BREŽICE
objavlja prosta dela in naloge
PLANERJA ANALITIKA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje:
— visoka izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Delavec, ki bo izbran, bo združil delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru.
Stanovanje ni na razpolago.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v splošno kadrovsko službo DSSS Gozdneqa gospodarstva Brežice, Cesta bratov Milavcev 61, Brežice.
O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
693/35
OPEKARNA NOVO MESTO
■ihhi Zalog 21, 68000 Novo mesto
Delavski svet
razpisuje dela in naloge (reelekcija)
direktorja DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo višjo oziroma srednjo šolsko izobrazbo ekonomske, gradbene, strojne ali organizacijske smeri in 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— da obvladajo najmanj en svetovni jezik
— da so komunikativni, družbeno in strokovno razgledani
— da izpolnjujejo ostale pogoje po družbenem dogovoru.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
vodje finančno-računovodskega sektorja
(ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola ekonomske smeri
— 5 oziroma 7 let ustreznih delovnih izkušenj
— poznavanje finančno-računovodskega poslovanja
— organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati posredujejo v 15 dneh po objavi na naslov: Opekarna Novo mesto, Razpisna komisija, Zalog 21, 68000 Novo mesto.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Objavljamo tudi naslednja prosta dela in naloge:
— vzdrževalec
Pogoji: končana poklicna šola za poklic strojni ključavničar ali drug ustrezen poklic in 3 leta delovnih izkušenj.
— električar
Pogoji: končana poklicna šola za poklic elektroinstalater ali obratovni električar in 3 leta delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni.
700/35
Ecu — nov evropski denar
Ime so predlagali Francozi — C- Touvier igra zaecuje
Leta 1978 se je devet držav članic Evropske gospodarske skupnosti odločilo za uvajanje evropskega monetarnega sistema, ki je obsegal sporazum o menjalnem tečaju med devetimi evropskimi državami. Tedanji francoski predsednik Vale-y Giscard d’Estaing in zahodnonemški kancler Helmut Schmidt sta poudarjala, naj bo evropski monetarni sistem prvi korak k oblikovanju enotne valute skupnega tržišča.
Naziv ecu je predlagal Giscard. Francoze lahko spominja na zlatnik, ki so ga kovali v 13. stoletju, v času vladanja kralja Louisa IX. Novo obračunsko vrednost so poslali v obtok leta 1979. Ecuja se veliko poslužujejo banke, vsi, ki trgujejo s kapitalom, in tudi zasebniki, ker je to stabilno plačilno sredstvo. Po osmih letih, kar je uveden, znaša celotna vrednost ecujev-ih obveznic 144 milijard zahodno-nemških mark.
Tečaj se določa glede na tako imenovano valutno košaro — srednjo vrednost valute, ustrezno ekonomski moči držav članic. Tako odpade na zahod-nonemško marko 32 odst. ecuja, na francoski frank 19 odst. na britanski funt 15 odst. in na italijansko liro in na nizozemski gulden 10 odst. ecuja. Medtem ko so se tečaji posameznih valut spreminjali, se je ecu izkazal za dokaj stabilno valuto. Drugi razlog za dober sprejem ecuja kaže iskati v ugodnih in stabilnih obrestnih merah. Z ecujem se lahko kupuje, prodaja, dajejo ali najemajo posojila, skratka vse, kar se dela z
denarjem. Od leta 1981 pa do danes so prodali 3l milijard ecujevskih obveznic, njihovo število pa se iz leta v leto povečuje.	.
Ecu postaja ena izmed najbolj iskanih valut, uvrstili bi ga lahko na tretic mesto, takoj za dolarjem in zahodno-nemško marko. Opogumlja ljudi, da se spuščajo v trgovanja preko mej. Zanj se odločajo tudi v kmetijstvu in celo športniki; francoska teniška igralka Čatherine Touvier na primer sklepa vse pogodbe v ecujih. Prva mednarodna nagrada za tenis v ecujih pa je bila izplačana leta 1985 ameriškemu igralcu Johnu McEnroeju. Za ljudi, ki veliko potujejo, obstajajo že dve leti tudi ecu-jevski čeki, ki jih je mogoče nabaviti po Evropi in tudi drugje. Le-ti imajo enako > jamstvo kot vsi drugi čeki in celo tjaj;. nejšo vrednost.
Toda kljub vsem uspehom ecuja se bodo Evropejci z njim zares spoprijateljili, ko bodo dobili v roke ecujevske bankovce in kovance. Do sedaj so bili prvi ecuji kovani v Belgiji samo kot zanimivost, ker so jih izdelali za 30-letnico ustanovitve EGS. Da bi ecu res postal evropsko plačilno sredstvo, so lani ustanovili poseben odbor, ki ga sestavlja 14 strokovnjakov iz vseh članic EGS, da raziščejo javno mnenje. Če bo šlo vse po načrtu, bodo ecujevski bankovci v obtoku že leta 1989, pri tem pa ne bodo ukinili državnih valut, ker je to nepotrebno, saj jih bodo ljudje že sami opustili. Tako domnevajo.
J. Ž.
Vir: (Capital)
1»0TA
IN STJt£
dežurni
foroCajo
DOMA RAZGRAJAL IN RAZBIJAL — Miličniki so 27. avgusta pridržali do iztreznitve vinjenega 48-letnega Tomaža Hudorovca iz Križevske vasi. Možak-i--.je na precej majavih nogah doma razgrajal in razbijal, tako da ga poleg ur, prebitih v družbi miličnikov, čaka še pot k sodniku za prekrške. Ovadba je že pripravljena.
ODŠEL Z MILIČNIKI — Možje postave iz Žužemberka pa so 27. avgusta pridržali do iztreznitve vinjenega 51-ivtnega Jožeta Hočevarja iz Zvirč. Hočevar je doma povzdignil glas, nato pa še razgrajal in razbijal. Tudi njega čaka v prihodnjih dneh obisk pri sodniku za prekrške.
IZGINILO KOLO Z MOTORJEM Se neznan predrznež je v noči na 27. avgust izpred garažnih vrat stanovanjske hiše v Šmalčji vasi ukradel kolo z motorjem, last 18-letnega Antona Župana. Vo-zilce je imelo oznake Tomos APN 6, vredno pa je bilo kakih 250 tisočakov. Tatu še iščejo.
OB AVTORADIO IN GORIVO — V ričči na 22. avgust je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil 26-letnega Matija Jakšeta iz Kota pri Semiču. Vozilo je stalo parkirano pred planinsko kočo na Mirni gori, neznanec pa je iz njega odnesel avtoradio s kasetofonom, za nameček pa je iz rezervoaija iztočil še 25 litrov goriva. Jakše je s tatvino oškodovan za preko 160 tisočakov. Tatu še iščejo.
Preiskava je pri koncu
Po izvedenčevem mnenju je razlika med pogodbeno in dejansko vrednostjo opravljenih del na stanovanjskih hišah Kovačiča in Zajca __________________3,315.656 din___________________
NOVO MESTO — Predvideni scenarij sodnega razpleta novomeške gradbene afere je, kot kaže, krepko v zamudi. Predvidevanja, da se bo temeljni javni tožilec že te dni odločil, ali bo zoper Božidaija Zajca, Boštjana Kovačiča in ostale osumljene vložil obtožnico sodišču, so temeljila na domnevi, da bo izvedensko mnenje, ki gaje sestavil inž. Darko Maligoj iz Razvojnega centra v Celju, narejeno že v juliju. Stvari pa so se obrnile drugače in izvedenec je svoje delo končal šele konec avgusta, njegovo oceno pa so pred dnevi dobile v roke tudi vse prizadete stranke.
In kakšna je vsebina izvedenskega mnenja? Ne da bi se spuščali v podrobno oceno opravljene izvedeniške analize, povejmo, da končna vrednost opravljenih del na stanovanjskih hišah Božidarja Zajca in Boštjana Kovačiča po ugotovitvah inž. Darka Maligoja (gre seveda za dela, predvidena po pogodbi, ki sta jih imenovana sklenila z novomeškim Pionirjem) znaša 8,315.656 din. Kot je znano, je bila pogodbena vrednost za opravljena dela okroglih 5 milijonov dinarjev, razlika po mnenju izvedenca znaša torej 3,315.656 din. Veliko ali malo? Resda je ta znesek precej manjši od tistega, o katerem seje govorilo v prvi fazi preiskave, vendar je njegova vrednost še zmeraj takšna, da kvalifikacije očitanih kaznivih dejanj prav v ničemer ne spreminja. Reči pa je treba tudi to, da znesek skoraj zagotovo še ni dokončen. Po besedah Antona Trunklja, vodje preiskovalnega oddelka novomeškega temeljnega sodišča, želijo že v preiskavi razčistiti in pojasniti čimveč dvomov in nejasnosti, zato je bila tako osumljenim kot tožilcu dana možnost, da na izvedensko mnenje dajo svoje pripombe. Te so že prišle in reči je treba, da so z oceno izvedenca nezadovoljni tako osumljeni kot tudi temeljni javni tožilec. Anton Trunkelj pravi, da bodo kar najhitreje, verjetno še v prvi polovici septembra, skušali ob pomoči istega izvedenca obravnavati vse pripombe, tako da bo celoten spis še ta mesec znova v rokah tožilca, na njem pa je potem, da odloči, ali je vsa zadeva zrela za sodišče, in če je, da seveda napiše obtožnico.
B. BUDJA
Dve nesreči, štirje mrtvi
Samo pri Biču tri žrtve in pet hudo poškodovanih
BIČ, METLIKA — Številnim žrtvam letošnjega krvavega leta se je minuli teden pridružilo pet novih, v vsega dveh nesrečah minuli četrtek in petek so izgubili življenje štirje ljudje, eden je podlegel poškodbam v nesreči izpred trinajstih dni.
33-letni Safet Kozarac iz Hripav-cev v Bosni, na začasnem delu v Švici, se je 28. avgusta ob 5.50 peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Za-
Rešili so lahko le sebe
Ogenj uniči! Kušerjevo stanovanje na Tratah — Iskra Tenel jim je že ponudila ključe novega
NOVO MESTO — Minuli petek ob eni uri in trideset minut ponoči je kot bakla zagorelo novo podstrešno stanovanje Cvetke in Rudija Kušerja na Tratah 3 v Žabji vasi. Ognjeni zublji so uničili dobro polovico ostrešja, v sodobno opremljenem stanovanju, ki sta ga Kušer-jeva šele v tem času dokončno ured-' tla, pa je ostalo le malo uporabnega Prizorišče požara je bilo strašno. Spalnica, kjer so to noč poči vaji, je prekrižana s tramovi in posuta z razbito opeko. Kopalnice, hodnika in sobe, ki so jo imeli za shranjevanje razne opreme, ni več. Rešili so lahko le sebe. »Rudi je zaspal ob televiziji in prvi zaslišal prasketanje ognja. Potem ni bilo več časa za razmišljanje. Zagrabila sva najina otroka, šestletnega Naceta in dveletnega Marka, in stekla na vrt pred hišo. Nazaj ni bilo več mogoče, saj je stanovanje gorelo kot bakla,« je po nesreči povedala Kušetjeva.
• Novomeški občinski izvršni svet je na torkovi seji odobril za pogorelce 1,2 milijona din pomoči iz občinskega rezervnega sklada.
Po podatkih, ki so jih zbrali delavci novomeške UNZ, je Kušer pred dnevi obijal podstrešje z lesonitnimi ploščami. Pri tem si je svetil s stovatno žarnico, ki jo je po končanem delu pustil prižgano na lesonit-nih ploščah. Slednje so se očitno pregrele in vžgale, ogenj pa se je nato razširil po celem ostrešju.
Poklicna gasilska enota je bila na mestu požara že dobrih deset minut za tem, ko so sprejeli telefonski klic. Požrtvovalno so se spopadli z ogn-i jem in kmalu omejili požar. Pri tem
so jim v veliki meri pomagali tudi člani prostovoljnega gasilskega društva iz Šmihela. Gašenje bi bilo lahko še učinkovitejše, če bi to naselje imelo vsaj en vodovodni hidrant, tako so morali vso vodo sproti dovažati s cisternami. Preiskovalna komisija se o vzrokih požara še ni izrekla, po vsej verjetnosti pa je krivdo iskati v električni napeljavi.
Kušaijeva se bosta obnove stanovanje morala lotiti znova, v Iskri Tenel, kjer je Rudi zaposlen, so jima takoj izročili ključe novega stanovanja v soseski na Brodu pomoč pa jima ponujajo tudi sosedje in drugi.
J. P.
J
OSTALO JE MALO — Rudi Kušer na pogorišču svojega stanovanja. (Foto: J. P.)
grebu. Pri Biču je nenadoma zapeljal na desno bankino, nekaj časa vozil po njej, nakar je vozilo obrnilo v levo, tako daje bočno zdrselo na levi prometni pas. Po njem je takrat pripeljal nasproti voznik osebnega avta Anton Jovanovič, 42, iz Osijeka. V silovitem trčenju sta bila takoj mrtva voznik Jovanovič in 45-letni sopotnik Luča Karanov iz Osijeka, medtem ko ie 31 -letna Zahra Kozarac umrla med prevozom v ljubljanski Klinični center. Hudo poškodovani so bili še voznik Kozarac in sopotniki Zilha Bečič, 8-letna Sanela in 6-letni Samir Kozarac ter 24-letni Mirko Karanov. Materialne škode je za 25 milijonov dinarjev. Zaradi nezgode je promet poldrugo uro potekal enosmerno.
Dan poprej, 27. avgusta, pa je ob 20.30 prišlo do hude nesreče v Mestnem logu pri Metliki. 29-letni Mijo Majhan iz Jurovskega Broda seje peljal z avtom proti Metliki in v Mestnem logu dohitel 53-letnega pešca Draga Dvorščaka iz Metlike, kije ob sebi potiskal kolo. Majhan ga ni opazil, pač pa je silovito trčil vanj, ga zbil na pokrov motoija, nakar je pešec padel na cesto. Poškodbe so bile tako hude, da jim je Drago Dvorščak podlegel na kraju nesreče.
Z AVTOMOBILOM V KRKO
ŽUŽEMBERK — 20-letni Bojan Zupančič iz Lašč seje 25. avgusta okoli J 9.30 peljal z osebnim avtom iz Žužemberka proti Dvoru. Ko je pripeljal v ostri levi ovinek, ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na desni rob ceste v prometni znak, nato pa je zdrsnil po strmem bregu proti reki Krki. Avtomobil se je dvakrat prevrnil in pristal v reki, voznik pa je na srečo že prej padel iz vozila. Huje poškodovanega Zupančiča so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 3 milijone dinaijev.
S KRMILOM ZADEL V BETONSKO OGRAJO — 35-letni Edo Amf iz Družinske vasi seje 30. avgusta ob 20.10 huje ponesrečil med vožnjo z motornim kolesom iz Družinske vasi proti Otočcu. Amf se je, ko je vozil skozi Gorenje Kro-novo, zapeljal povsem na desni rob ceste, pri tem s krmilom trčil v betonsko ograjo mostu, padel po vozišču in se hudo poškodoval. Na vozilcu je za poldrugi tisočak Škode.
S TOVOROM VRED SE JE PREVRNIL — 31 -letni Ljubljančan Ramo Hadžič je 26. avgusta peljal tovornjak, last SCT, tozd Nizke gradnje, iz delovišča na regionalni cesti v Krmačini pri Metliki do deponije. Vozilo je bilo natovorjeno z zemljo, Hadžič pa je na deponiji zapeljal na rob trase. Pri tem seje kolo pogreznilo in tovornjak se je s tovorom vred prevrnil. Hadžič jo je na srečo odnesel brez poškodb, zato pa je škoda na vozilu velika: ocenili so jo na 5 milijonov dinarjev.
V MOTORISTA
NOVO MESTO — 47-letni Janez Špendal iz Cegelnice seje 26. avgusta peljal z osebnim avtomobilom iz Bršljina proti centru mesta. Pri odcepu za Novoteks je zavil v levo čez cesto, ne da bi prej spustil mimo voznika kolesa z motoijem, 23-letnega Damjana Šinigoja iz Bršljina. Izsiljevanje prednosti je bilo krivo, daje motorista zadel, pri čemer sta se Šinigoj in 16-letna sopotnica Alenka Gantar hudo poškodovala in so ju prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 120.000 din.
VLOMIL V SKLADIŠČE
NOVO MESTO — V noči na 27. avgust je nekdo vlomil v skladišče trgovine Dolenjke-tozd Dobrava. Iz prostorov je odnesel 150 zavojev raznih cigaret, iz predala blagajne pa za 400 stotakov drobiža. Delovna organizacija je oškodovana za natanko 31.670 din, z vlomom pa še za dodatnih 20 tisočakov. Za storilcem še poizvedujejo.
ODNESEL DEVIZE
MALI RIGELJ — Neznan storilec je 28. avgusta obiskal stanovanjsko hišo 32-letnega Jožeta Purebra z Malega Riglja. Vlomilec je odnesel 20 zahodnonemških mark, 3 tisočake, zlato zapestnico, dva para zlatih uhanov, dve srebrni verižici, zlat poročni prstan in 75 dag kave. Po približnih ocenah je Pureber oškodovan za 200 tisočakov. Vlomilca še iščejo.
sprintu trojice zasluženo zmagal Metličan Puš, kije vnovič potrdil, da se razvija v odličnega kolesaija. Omenimo le, daje bila poprečna Puševa hitrost na 79,8 kilometra dolgi progi kar 45,7 kilometra na uro.
Trije krkaši med desetimi
Uspešna nedeljska generalka pred sobotno posamično vožnjo na SP — Velik uspeh mladoga Puša
LJUBLJANA — Nedeljska že 19. dirka kolesarjev za Veliko nagrado Roga je bila zadnja preizkušnja jugoslovanskih reprezentantov za svetovno kolesarsko prvenstvo, ki te dni poteka v avstrijskem Beljaku. Več o napovedih in možnostih dolenjskih reprezentantov — v modrem dresu bodo vozili kar trije: Sandi Papež in Srečko Glivar v posamični ter Jože Smole v ekipni dirki — pišemo drugje, poglejmo tukaj rezultate dirke v Ljubljani.
V ospredju je bila gotovo članska dirka in obračun vseh najboljših z izjemo Smoleta, Šebenika, Pagona in Tahmaj-stra, ki so vadili za včerajšnji ekipni nastop na svetovnem prvenstvu. Šesterica reprezentantov za SP je pokazala dobro formo,
kar velja še posebej za Pintariča in Papeža, ki sta osvojila prvo oziroma drugo mesto, medtem ko je bil Glivar, ki je dolgo časa bežal glavnini, peti. Dobro je vozil tudi tretji Novomeščan Jure Robič, kije v času zmagovalca zasedel 10. mesto, pred Juretom Pavličem.
IMS
m
Bolj ali manj po pričakovanjih pa sta potekali tudi obe mladinski dirki. Med starejšimi je zmagal Ječnjk iz Save, najboljši Novomeščan je bil Šmajdek, na osmem mestu. Pri mlajših mladincih je v
MARKOVIČEVA PRVA ČEZ OVIRE
LJUBLJANA — Atletom gre na tekmah kar dobro. Milan Šimunič je nastopil 22. in 23. avgusta na posamičnem državnem prvenstvu v Ljubljani. Prvi dan tekmovanja je v štafetnem teku 4 x 100 m z ekipo osvojil 4. mesto, drugi dan je v svoji disciplini, troskoku, kljub poškodbi noge osvojil na koncu bronasto medaljo, s tem daje vse do zadnjega skoka držal drugo mesto. Šimunič, ki je doslej na državnih prvenstvih osvojil že enkrat bron in dvakrat srebro, je bil poleg Štiglica (kladivo) na tokratnem preizkusu v Ljubljani edini atlet, starejši od 35 let, ki je posegel po medalji.
Odlična topliška tekačica Damjana Markovič je zasedla na kvalifikacijah za APS v Celju prejšnji teden na 400-metrski progi tretje mesto z rezultatom 59,8. V teku na 400 m z ovirami, ki bo verjetno postal njena specialnost, je brez večjih težav osvojila prvo mesto.
M. ŠIMUNIČ
Papež sposoben podviga?
V soboto za nas najzanimivejši del letošnjega svetovnega kolesarskega prvenstva v Avstriji: dirka za posamična odličja
BELJAK — Prvi Novomeščan Jože Smole, član KD Krke, je svoje v dresu jugoslovanske kolesarske reprezentance na svetovnem prvenstvu že opravil — vozil je namreč v včerajšnji ekipni dirki — medtem ko Sandi Papež in Srečko Glivar tačas skupaj s Pavličem, Polancem, Penkom in Pintaričem nestrpno čakata sobotne odločitve v dirki za naslov amaterskega svetovnega prvaka.
Novomeško kolesarstvo je izreden uspeh doseglo že s tem, da so kar trije njegovi tekmovalci v dresu z državnim grbom, vendar ljubitelje tega športa še kako muči vprašanje, koliko lahko v soboto dosežeta Papež in Glivar. Oba sta v dobri formi, še posebej Papež, ki je pravi čas prebolel krizo in je ob Pavliču verjetno edini v naši vrsti, ki se lahko enakovredno meri z najboljšimi kolesarji sveta. Jože Majes, vodja strokovnega štaba kolesarjev Krke, in Ivan Turk, trener ekipe, sta podobnega mnenja. Ekipi sta v moštveni vožnji napovedovala mesto med desetim in petnajstim. Koliko sta bila uspešna v napovedih, seje pokazalo včeraj, T urk pa je tudi dejal, da ekipa ni bila najbolje izbrana in da
imamo ta čas za ekipno vožnjo zagotovo boljših kolesarjev od nekaterih, ki so nastopili včeraj.
Veliko bolj zanimive so bile njune napovedi za soboto. Oba sta prepričana, da se je Sandi Papež sposoben uvrstiti med 20 najboljših kolesaijev sveta, priti na cilj tudi v času zmagovalca. Za kaj takega bo po njunem seveda potrebno vselej budno kontrolirati dirko, se voziti v ospredju, škoda le, da Papež in Pavlič ne moreta računati na takšno nomoč kolegov iz reprezentance, kot so jih deležni najboljši kolesaiji v svojih ekipah, saj je objektivno ostala četverica slabša od naših dveh adutov. Za Sandija Papeža pa bo dodaten motiv še to, da si lahko že v soboto zagotovi mesto v naši ekipi za olimpijske igre v Seulu. Kriterija
• Dogajanja v avstrijskem Beljaku, še posebej pa nastope dolenjskih reprezentantov, spremlja s kamero in peresom tudi naš športni urednik Bojan Bud-ja, obširno reportažo iz prizorišča letošnjega svetovnega prvenstva preberite v naslednjem Dolenjskem listu.
za nastop sta namreč uvrstitev med 15 najboljših kolesaijev sveta ali pa, da na cilj pripelje v času zmagovalca. Oba, tako Majes kot Turk, sta prepričana, da Sandi takšen rezultat lahko doseže. Trme, vztrajnosti in očitno tudi forme za kaj takega mu ne manjka, le da ne bi bilo kakšnega padca ali okvare. Sicer pa bo vse znano v soboto okoli 17. ure, ko naj bi bil sklenjen amaterski del letošnjega svetovnega prvenstva.
B. B.
NOGOMETASICE PROTI VETERANOM
ČRNOMELJ — V nedeljo, 30. avgusta, so na stadionu nogometnega kluba Bela krajina poskrbeli za nevsakdanje športno srečanje, ki je privabilo tudi veliko ljudi. Na igrišču so se pomerili veterani nogometnega kluba Bela krajina in no-gometašice ženskega nogometnega kluba Maksimir iz Zagreba. Zmago so si sicer priborili veterani s 6:3, vendar ne smemo prezreti mnogih dobrih potez nogome-tašic.
J. Ž.
ZMAGA NK BELA KRAJINA
ČRNOMELJ — V soboto, 29. avgus-ta, je bila v Črnomlju prvenstvena nogometna tekma 2. kola medobčinske nogometne lige med klubomv Bela krajina in nogometnim klubom Črnuče. Moštvo Bele krajine je zmagalo z rezultatom 3:1.
Sevničani edini odščipnili točko zmagovalcem
16. Lovrekov memorial rokometašem Chromos — Zagreba — Sevničani zasluženo tretji
SEVNICA — Sobotni 16. Lovrekov memorial, ki gaje vzorno organiziral sev-niški rokometni klub, je postregel s kakovostnim rokometom in zvečine zelo zanimivimi tekmami. Najprijetnejše presenečenje memoriala je domače moštvo, kije v močni konkurenci treh zveznih drugoli-gašev premagalo Varteks iz Varaždina in edino odščipnilo točko zmagovalcu turnirja Chromos—Zagrebu. Z Zagrebčani so novi slovenski prvoligaši tik pred koncem celo vodili (16 : 15), a je le odločila večja izkušenost in kvaliteta favoriziranih gostov.
Najboljši strelec je bil Edo Trbovc (Sevnica) z 12 zadetki, najboljši vratar Varteksa Pintarič, za najboljšega igralca pa so razglasili Zagrebčana Tomljanoviča. Rezultati: Ch. Zagreb: Aero Celje 18 :16 (7:8), Varteks Varaždin: Ch. Zagreb 15: 20 (8:9), Sevnica: Varteks 17:16(7:8), Sevnica: A. Celje 20:27 (8:13), A. Celje : Varteks 21 : 20 (9 : 7) in Sevnica : Ch. Zagreb 17 : 17 (8 : 7). Vrstni red: 1. Chromos Zagreb 5 točk, 2. Aero Celje 4, 3. Sevnica 3 in 4. Varteks Varaždin brez točke.
Prejšnji petek je bil v Sevnici tudi rokometni turnir pionirskih ekip, ki bo poslej vedno v sklopu Lovrekovega memoriala. Sevničani so precej nesrečno izgubili za zadetek razlike s skupnim zmagovalcem Prulami, obe ekipi pa sta premagali Radečane, ki so tako končali na 3. mestu.
P. P.
Primc blizu modremu dresu
Dobra nastopa novomeškega atleta na republiškem in državnem prvenstvu — Poškodbe razredčile vrste
NOVO MESTO — Igor Primc je letos najboljši novomeški atlet. Na republiškem seniorskem prvenstvu v atletiki je bil s 53,48 m v metu diska prvi, teden dni pozneje pa je na DP, ki je bilo prav tako v Ljubljani, z drugim mestom in dolgim metom 55,92 m potrkal na vrata državne reprezentance za balkanske in mediteranske igre.
Na republiškem prvenstvu je bil z 209 cm Lapanje drugi v skoku v višino, višek svojega skakanja doslej pa je doživel pravi trenutek: na državnem prvenstvu je bil z 215 cm, kar je njegov osebni rekord, četrti. Na republiškem prvenstvu so uspešno nastopili še Okleščen, ki je bil s 46,06 m drugi v disku, Lavra Kastelic, kije z absolutnim dolenjskim rekordom 4:53,44 v teku na 1500 m osvojila bronasto medaljo, in Žulič, kije po dolgotrajni poškodbi z 49,77 osvojil 4. mesto v teku na 400 m. Četrti je bil pri članih tudi mladinec Tek-stor v teku na 110 m z ovirami.
Na žalost so Iskrine vrste letos močno razredčile poškodbe. Takoj po odličnem nastopu v finalu seniorskega pokala Jugoslavije, kjer je bil 5. s časom 14,83 s, se je poškodoval oviraš Zupančič, Cujnik pa je moral zaradi poškodbe izpustiti republiško prvenstvo in je bil na državnem s 65,32 m šesti.
Zuličeva poškodba in sprememba datuma tekmovanja za APS pri mladincih,
4. TRADICIONALNI TRIMO TEK
TREBNJE — Mladinska organizacija trebanjskega Trima vabi v soboto, 5. septembra, na 4. tradicionalni Trimo tek, kr spada med pomembnejše športne prireditve ob prazniku občine Trebnje. Tekmovalci bodo startali izpred delovne organizacije Trimo v Trebnjem ob 16. uri. 10 km dolga proga poteka krožno proti Trebnjemu do odcepa proti Mirni, nato po asfaltni cesti do Gomile, kjer bo tudi kontrola, od tam pa po makadamu 2 km mimo Lanšpreža, skozi Rodine, Dolenjo Nemško vas do cilja pred Trimom. Na progi bo okrepčevalnica in zdravniška pomoč. Pravico do nastopa imajo vsi, ki so stari nad 10 let, kategorije pa so: osnovnošolski otroci, ženske do 30 leta, ženske od 30. do 45. leta ženske nad 45 let, moški do 20 let, od 20 do 35, od 35 do 45 in moški nad 45 let. Rezultate bodo razglasili ob 18. uri na prireditvenem prostoru. Pokal prejmeta najhitrejši moški in najhitrejša ženska, prehodni pokal pa najhitrejši Trimovec in Tri-movka. Prvi trije iz vsake kategorije prejmejo medalje in lepe praktične nagrade.
zaradi česar je Tekstor zamudil en dan tekmovanja, sta Iskrine mladince namesto v boj za prvo mesto potisnili na četrto mesto v republiki. Boljše rezultate so dosegli: Božič v teku na 100 in 200 m (ll,2/22,8s), Zupin in Delič v skoku v višino (oba 195 cm), Dragan v teku na 3000 m (os. rek. 9:09,6), Macedoni v kladivu (os. rek. 42,54 m), Kajtazovič v troskoku (3. mesto s 13,48 m) in štafeta 4x400 m (3. mesto s 3:27,0). Med finalisti mladinskega ati. pokala so se odlikovali tudi novomeški pioniiji: Štampoharjeva (13,3 in 27,8 s na 100 in 200 m), Zatežič (180 cm v višini) in Hribarjeva (30,96 m v kopju).
ŠPORT OB PRAZNIKU
TREBNJE — Ob koncu tega tedna bodo v trebanjski občini še trije športni dogodki, ki jih je telesnokulturna skupnost uvrstila v spored prireditev v počastitev občinskega praznika. V soboto, 5. septembra se bodo na Mirni pomerili veterani NK Mežica in NK Partizan-Vejer Mirna. To bo hkrati nekakšna predtekma prvenstvenega srečanja domače enajsterice z NK Jezero, ki bo ob 16.30. V nedeljo, 6. septembra, bo na igrišču v Mokronogu odbojkarski turnir moštev Pioniija, Žužemberka in domačega Partizana.
USTANOVILI DRUŠTVO
DRAGA — Pred kratkim so v Dragi ustanovili kulturno-športno društvo, za predsednika pa so izvolili Milana Pojeta. Cesta do Dragarske doline je zdaj lepa, menijo pa, da so vremenske razmere najbolj naklonjene zimskemu turizmu, saj leže ti kraji okoli 600 m nad morjem. Prav zato razmišljajo o postavitvi smučarske vlečnice nekje med Podpresko in Drago.
AVGUSTOVSKI TURNIR ŠEFMANU
NOVO MESTO — Avgustovski turnir novomeškega teniškega kluba ni minil brez presenečenj, najbolj zaslužna za to sta bila Šefman in Poredoš. Sicer pa poglejmo rezultate. Četrtfinale: Poredoš — Stoka-novič 7:5, 0:6, 6:4, G. Guštin—Kocjan 6:2,6:4, D. Šefman — Uhl 6:1,3:0 (w.o.), Medle — Jožef 6:3,4:6,6:2, polfinale: Poredoš — Guftin 7:5,6:2, Šefman — Medle 6:3,6:2, finale: Šefman — Poredoš 6:3, 5:7,6:4. Odigran je bil Judi turnir dvojic, na katerem sta v finalu Šefman in Guštin s 6:4, 6:7 in 6:1 premagala Splichala in Plantana. Omenimo še, da bo na teniških igriščih v Portovaldu ob tednu turizma 18., 19. in 20. septembra prvenstvo do-lenjke regije. Vabljeni!
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 4. IX.
18.10 — 00.00 TELETEKST
18.25 POROČILA
18.30 VUKOV KOTIČEK, 1. del otroške serije
18.45	DR. WHO: ROBOT, 5. del angleške nanizanke
19.10 RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.00	BREZČASNA DEŽELA. 6. del nadaljevanke
20.55	LJUBITELJI NARAVE
21.20	REZERVIRAN ČAS
21.50	DNEVNIK
SOBOTA, 5. IX.
15.10 — 00.00 TELETEKST
15.40	POROČILA
15.45	KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, ponovitev 2. dela lutkovne serije
16.00	MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB, ponovitev 2. dela
16.15	JESEN V DOLINI RIBNIKOV
16.30	DELFIN FLIPPER, ameriški film
17.55	GLASOVI ZGODOVINE: Josip Broz Tito, dokumentarna serija
18.50	NA ZVEZI
19.10 RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
NEDELJA, 6. IX.
9.30	— 23.25 TELETEKST
9.45	POROČILA
9.50	ŽIV ŽAV
10.40	DR. WHO: ROBOT, ponovitev 5. dela
11.05	DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL OTTAVIA BRAJKA
11.35 NA ZVEZI
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
13.35 N. V. Gogolj: MRTVE DUŠE, 1.
PONEDELJEK, 7. IX.
TV MOZAIK
10.00 ZRCALO TEDNA MATINEJA
10.20	VZHODNO OD RAJA, ameriški film
17.00 — 22.40 TELETEKST
17.15	TV MOZAIK, ponovitev
17.35	POROČILA
17.40	RADOVEDNI TAČEK
17.55	PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET, 10. oddaja
22.05 POLETNA NOČ RAZDOR, francoski film
Gre za prelom med buržoaznim in delavskim svetom, ki ju predstavljata mož Charles in njegova žena Helene. Prepad med lema svetovoma je povod za prekinitev njune zveze, saj se Čharlesovi starši ne morejo sprijazniti z zakonom in nadaljnjo usodo svojega vnuka. Ker si po razvezi mati na vse kriplje prizadeva obdržati sina, se tast, ki se ne namerava odpovedati dediču, domisli grde zarote.
DRUGA TV MREŽA
16.05 Test — 16.25 SP v atletiki — 20.15 Rezerviran čas — 20.35 Jimmy Stanič —
21.20	Poročila — 21.30 Drugi (ameriški
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15	POLETNA NOČ
KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA
pribl. 21.45 DNEVNIK
pribl. 22.00 SEVER IN JUG, zadnji del
nadaljevanke
pribl. 23.00 ZGODBE O NEPRIČAKOVANEM, angleška serija
DRUGA TV MREŽA
13.45	Kako biti skupaj — 14.15 Svet domišljije D. S. Collinsa (ameriški film) —
15.50 Zmajeve otroške igre — 16.55 SP v atletiki — 20.05 Višnjani (komična
del sovjetske nadaljevanke
14.45	HAVAJI, ameriški film
17.25 POROČILA
17.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
18.00 PTUJSKI FESTIVAL, prenos
19.10	RISANKA
19.20	IZ TV SPOREDOV
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 PRETEŽNO VEDRO, 3. del nadaljevanke
20.55	POLETNA NOČ ZDRAVO
18.00 NACIONALNI PARKI: PAK-LENICA
18.25 JESENSKA SERENADA: OKTET SUHA
19.00 OBZORNIK
19.10	RISANKA
19.15	IZ TV SPOREDOV
19.25 ZRNO, VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 BOGATAŠINJA, zadnji del nadaljevanke
20.55	OMIZJE: JUGOSLOVANSKI FILM DANES
22.35	POROČILA
film) — 23.05 En avtor, en film: M. Ju-ran: Transatlantik
TV ZAGREB
8.55	Poročila — 9.00 Ljubezen na potovanju (reportaža) — 9.30 Stereovizija —
10.35	Normandija-Jemen (sovjetsko-fran-coski film) — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus — 17.10 Risanka — 17.25 Poročila — 17.30 GJej v mene — 18.00 Znanost — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Cagnev in Lacey (serijski film) — 21.00 Pot v središče znanja — 22.00 Dnevnik — 22.20 Kulturni magazin — 23.50 Program plus —
01.20	Poročila
opera) — 21.45 Poročila — 21.50 Oddaja iz kulture — 22.20 Jazz na ekranu —
22.45	Športna sobota
TV ZAGREB
8.55	Poročila — 9.00 Ljubezen na potovanju — 9.30 Stereovizija — 10.40 Gene Kelly (filmski program) — 15.10 Narodna glasba — 15.40 Sedem TV dni —
16.25	Poročila — 16.30 TV koledar —
16.40	Nasilje (ameriška nadaljevanka) —
18.30 Živeti z naravo (dok. oddaja) —
19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje (humoristična serija) — 21.05 Igrani film — 22.45 Dnevnik — 23.00 Nočni program
DRUGA TV MREŽA
8.55	Poročila — 9.00 Danes za jutri in Človekova usoda (sovjetski film) —
12.00	Oddaja resne glasbe — 12.30 Oddaja iz kulture — 13.15 DP v motokrosu — 14.15 Monza: Avtomobilske dirke F1 za VN Italije — 16.25 SP v atletiki —
20.05 Rezerviran čas — 20.35 Lju-bičevske igre — 21.35 Olimpijada starih športov — 21.50 Poročila — 22.00 Dokumentarna oddaja — 22.35 Poezija —
23.05 Mali koncert
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Basnodrom —
17.45	V ukov kotiček — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet danes (zunanjepolitična oddaja) — 20.30 Mali koncert resne glasbe — 20.40 Včeraj, danes, jutri — 20.55 Moj mož Goddfry (film) —
22.30	Znanost
TOREK, 8. IX.
10.00 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV: PSIHOLOGIJA NARAVOSLOVNI DAN
11.00 JEZIKOVNI UTRINKI
11.05	TUJI JEZIKI ANGLEŠČINA XIV
16.30	22.40	TELETEKST
16.45	TV MOZAIK — ŠOLSKA TV.
ponovitev
17.50	POROČILA
17.55	TA ČUDOVITI NOTNI SVET
19.00 OBZORNIK
19.10	RISANKA
SREDA, 9. IX.
TV MOZAIK
10.00 MOSTOVI, ponovitev MATINEJA
10.30	OSEBNI STIK. ponovitev škotske drame
17.00	23.30 TELETEKST
17.15	TV MOZAIK, ponovitev
17.45	POROČILA
17.50	KLJUKČEVE DOGODIVŠČI-
ČETRTEK, 10. IX.
TV MOZAIK
10.00	ŠOLSKA TV: Umetnostna vzgoja,
Glasbena vzgoja
MATINEJA
10.50 ZEPPELIN, ameriški film
16.25	— 00.00 TELETEKST
16.40	ŠOLSKA TV, ponovitev
17.30	POROČILA
17.35	VRTNICA MALE GOSPODIČNE, otroška oddaja
17.50 PISMA IZ TV KLOBUKA
19.15	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO. VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	OSEBNI STIK. škotska drama Glavni junak je John McAndrevv. inženir v zgodnjih štiridesetih letih. Odkar ga je žena pred tremi leti zapustila, je osamljen, /ato se odloči za mali oglas v časopisu. da bi si našel prijateljico. Dorothv, ki odgovori na oglas, je pisateljica otroških knjig, ima hčerko. Ob prvem srečanju mu pove, da seje odločila napisati roman, v katerem bi obravnavala ljudi, ki se srečujejo po malih oglasih. John ji je pripravljen pomagati, njuni odnosi postajajo
NE, 3. del lutkovne serije
18.05 MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB. 3. del otroške serije
18.25 ŽIVALSKI SVET
19.00 OBZORNIK
19.10	RISANKA
19.15	IZ TV SPOREDOV
19.25 ZRNO. VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: BLEDOMODRA ŽENSKA PISAVA, 2. del avstrijskega filma
22.05 PO SLEDEH NAPRFDK A
18.35	ZELENA STRAŽA
19.00 OBZORNIK
19.10 RISANKA
19.15	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 TEDNIK
21.00 VEGETINA KUHINJA
21.10 AVGUST STRINDBERG, 2. del švedske nadaljevanke
22.10 DOKUMENTARNE IVERI: Bronasti zven preteklosti
22.20	DNEVNIK
vse bolj prijateljski.
21.00 INTEGRALI
21.40	TITO IN NACIONALNO VPRAŠANJE, dokumentarna oddaja
22.25	DNEVNIK
DRUGA TV MREŽA
17.30	Angleščina XIV. del — 18.00 Mostovi — 18.40 Številke in črke — 19.00 Rezerviran čas — 19.30 Dnevnik —,v
20.00 Dan v luki (oddaja ob dnevu mornarice) — 20.50 Žrebanje lota — 20.55 Tehnike likovnega ustvarjanja — 21.35 Narodna glasba — 21.55 Zabavni program
22.45	DNEVNIK
23.00	REZERVIRAN ČAS
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Indijanske legende — 18.00 Izobraževalna oddaja —
18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena doga- f~ janja — 21.30 Včeraj, danes, jutri —
21.45	Shakespeare na TV: Henrik IV.
22.35	RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: BALKANSKI VOHUN	4-r*
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja
— 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar — 19.10 Risanka
19.30	Dnevnik — 20.00 Narodna glasba
— 20.45 Poročila — 20.55 Dokumenta^ ni večer — 22.25 Videopis
LEVIČARJEV USPEH V ZAGORJU
ZAGORJE — Tamkajšnji šahovski' klub je v počastitev občinskega praznika organiziral dvodnevni turnir v počasnem in hitropoteznem šahu. Tekmovanja seje udeležilo 20 šahistov iz Zasavja, Posavja in Savinjske doline, rezultati pa so bili naslednji — počasni šah: 1. SkokJSK Savinjčan) 17 točk, 2. Levičar (ŠK Milan Majcen) 16, 3. Kotnik (Rudar) 15,5, bi- , tropotezni šah: 1. Skok (SK Savinjčan), 2' Kotnik, 3. Levičar.
J. BLAS
MALI NOGOMET POD REFLEKTORJI
STRAŽA — NK Straža organizira \ ' soboto, 19. septembra, nočni turnir v malem nogometu. Prijavnino, ki znaša 10 tisočakov, lahko zainteresirani plačajo na dan tekmovanja med 18. uro in 18.30, ko bo tudi žrebanje. Turnir se bo pričel ob 19. uri, prvo ekipo pa čaka odojek.
ČGP DELO TOZD Prodaja Ljubljana, podružnica Novo mesto,
vabi k sodelovanju
RAZNAŠALCA
za območje Novega mesta
Za delo, ki je pogodbeno in v zgodnjih jutranjih urah, nudimo stimulativno nagrado.
Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-142 ali pa se osebno zglasite pri ČGP Delo — TOZD Prodaja, podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kamor pošljite tudi prijave.
702/35
OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) v občinah: TREBNJE, ČRNOMELJ, METLIKA, KRŠKO, BREŽICE, NOVO MESTO
Po odlokih o obvezni splošni deratizaciji v občinah Trebnje, Črnomelj, Metlika, Krško, Brežice in Novo mesto bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju v odloku citiranih naselij v dneh od 7. 9. do 15.12.1987.
Program in načrt deratizacije za posamezno občino kot tudi točna navodila in opozorila bodo objavljena pravočasno in povsod, kjer bomo izvajali deratizacijo.
Zavod za socialno medicino in higieno, Novo mesto Mej vrti 5, tel. št. 21 -253 696/35
VIO TREBNJE TOZD Center za izobraževanje in kulturo, Trebnje, Kidričeva 2 vpisuje
od 27. avgusta do 15. septembra 1987 od 8. do 17. ure vsak dan razen sobote
1. V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (6., 7. in 8. razred)
2. V PROGRAME STROKOVNEGA IN SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA
tečaje:
— skladiščnega poslovanja
— za voznike viličarjev
— za upravljalce avtodvigal
— za upravljalce mostnih dvigal
— za upravljalce težke gradbene mehanizacije
— začetne in nadaljevalne tečaje
* strojepisja
* knjigovodstva
* krojenja in šivanja
— za kurjače parnih kotlov
— gospodinjstva in kuhanja
Za OZD organiziramo seminarje in tečaje
— varstva pri delu in varstva pred požari
— higienskega minimuma
— za inštruktorje proizvodnega dela in delovne prakse
— ter dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja po dogovoru z OZD
3. V JEZIKOVNE TEČAJE (začetne in nadaljevalne)
— nemščine
— angleščine
4. Voišete se lahko tudi še v program za poklic ekonomski tehnik (izobraževanje ob delu).
676/34
TEKSTI L tonosa
TEKSTIL proizvodno in trgovsko podjetje n.sol.o., Ljubljana
TOZD TONOSA, o.sol.o.
Ljubljana, Savlje 87
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VODJE OBRATA
v obratu v Adlešičih pri Črnomlju Pogoji:
— višja ali srednja šola tekstilne smeri ali druge podobne usmeritve
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj v tekstilno-konfekcijski stroki
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Proizvodno in trgovsko podjetje Tekstil, TOZD TONOSA, 61000 Ljubljana, Savlje 87. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA
NOVO MESTO, Ulica talcev 3/a, telefon 21 -319, 21 -640
VABI OBČANE K VPISU v naslednje izobraževalne oblike:
— Osnovno šolo za odrasle od 1. do 8. razreda
— Poslovodsko šolo trgovinske stroke
— VEKS Maribor (vpis za novince bo 16. septembra 1987 od 8. do 11. ure)
— Tečaje tujih jezikov za odrasle po AV metodi (angleški, nemški, francoski, italijanski in latinski jezik)
— Tečaje angleškega in nemškega jezika za predšolske in šolske otroke (od 1. do 8. razreda)
— Tečaje slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti
— Tečaje šivanja in krojenja
Prijave sprejemamo do 25. septembra 1987 oziroma do popolnitve števila slušateljev v posameznih oddelkih. Informacije dobite v tajništvu zavoda ali po telefonu.
DANES POMISLITE NA VAŠ DIMNIK!
m
Delavski svet DO PREVOZ BREŽICE
razpisuje dela in naloge
VODJE FINANČNO - KNJIGOVODSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— Vil. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
— ustvarjalno razvijanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in ZZD
— organizacijske sposobnosti
Na razpolago imamo dvosobno stanovanje Kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
DO PREVOZ BREŽICE, Milavčeva 42. .
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
h
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
SNAŽILKE
za nedoločen čas v rednem delovnem razmerju ali po pogodbi (honorarno).
Delo je v popoldanskem času. Prošnje sprejemamo do 19. septembra tega leta.
695/35
z vami je schiedel
GRADNJA ŽALEC
tel. (063) 701-011
krkh
KRKA, tovarna zdravil, n.sol.o., Novo mesto, Komisija za cenitev in odprodajo
objavlja
javno licitacijo
ki bo v sredo, 9. 9.1987, ob 14.30 v KRKI v Ločni.
Odprodali bomo naslednja sredstva:
— plastične rezervoarje (10 — 15 m3,
— metalne rezervoarje (10 — 15 m3)
— fotokopirni stroj Lumoprint
— termoakumulacijske peči
— reflektorske svetilke
— plastične sode (100 — 200 I) in ostalo demontirano opremo.
Informacije na tel. 22-441, int. 416 — Rožič.
698/35
Q novoles
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o. Tozd Sigmat Brestanica
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. kalkulant(l)
2. samostojni ključavničar (1)
3. ključavničar I. (1)
4. samostojni strugar (1)
5. orodjar specialist (1)
Pogoji:
— pod 1: višja šola VI. stopnje strojne stroke, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni
— pod 2: KV ključavničar IV. stopnje, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
— pod 3: KV ključavničar IV. stopnje, najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni
— pod 4: KV strugar IV. stopnje, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni,
— pod 5: KV orodjar IV. stopnje, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Novoles, tozd Sigmat, Cesta prvih borcev 20, 68280 Brestanica.
Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka
za prijavo.
703/35
VIO OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO
objavlja
VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 1988/89
TOZD 15. divizije (Grm)
TOZD Katja Rupena
TOZD Milka Šobar Nataša (Šmihel)
TOZD XII. SNOUB (Bršljin)
dne 14. septembra 1987 (z začetno črko priimka od A do K), dne 15. septembra 1987 (z začetno črko priimka od L do Z), obakrat od 8. do 18. ure, ter 16. septembra od 8. do 14. ure
TOZD Janez Trdina (Stopiče)
dne 14. septembra 1987 od 8. do 17. ure in
dne 15. septembra 1987 od 8. do 14. ure
Podružnice:
Birčna vas — v četrtek, 17. septembra 1987, od 10. do 16. ure Mali Slatnik — v četrtek, 17. septembra 1987, od 10. do 16. ure Podgrad — v četrtek, 17. septembra 1987, od 12. do 16. ure Dolž — v sredo, 16. septembra 1987, od 12. do 16. ure
Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1981 ter januarja in februarja 1982, pogojno pa tudi tiste, ki so rojeni od marca do vključno avgusta 1982.	.
K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov rojstni list, v katerem naj bo vpisana enotna matična številka občana. _
Starši morajo vpisati otroke v svojih šolskih okoliših.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama prababica, sestra in teta
MARIJA GERDENC
z Gor. Karteljevega
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na njem zadnji poti. Posebna zahvala DO Dinos za podarjeni venec in izrečeno sožalje ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči vsi njeni
železniško gospodarstvo ljubljana
Delavski svet ŽTO Novo mesto
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
delovne organizacije ŽTO Novo mesto
— za 4 leta
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu in ob upoštevanju meril v družbenem dogovoru o kadrovski politiki ter samoupravnem sporazumu o združitvi v ŽG Ljubljana, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo prometno-transportne, transportno-komercialne, tehnične ali družbene smeri oziroma interno priznano_ stopnjo srednje strokovne usposobljenosti po predpisih JŽ ali ugotovljeno srednjo stopnjo strokovnosti po samoupravnem sporazumu glede na z delom pridobljene delovne zmožnosti;
— da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od teh najmanj tri leta opravljanja del in nalog višje stopnje zahtevnosti in sestavljenosti, za katere so določene tudi organizacijske in vodstvene sposobnosti;
— da izpolnjuje pogoj zagotavljanja varnosti, pravilnosti in urejenosti železniškega prometa, o čemer poda svoje mnenje delavski svet ZG Ljubljana;
— da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja in sposobnost za odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Pisne priglasitve z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovskoorganizacijsko pravna služba ŽTO Novo mesto, Foersterjeva 1, z navedbo na ovojnici »za razpisno komisijo«.
Rok za priglasitev kandidatov je 15 dni po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
J'	Tak čudno je naše življenje,
srečno in hkrati nesrečno,
— o, pesem nedokončana — in eno samo za večno.
Kajetan Kovič
Pretreseni sporočamo, da je tragično preminil naš
DAMJAN PAKAR
učenec 6. razreda
Učenci in učitelji Osnovne šole 15. divizije, Grm, Novo mesto
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
KRISTINA
KOLIBAŠ
iz Pustega Gradca
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za pomoč in podarjeno cvetje. Iskrena hvala tudi pevskemu zboru iz Dragatuša, Martini Jakša za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat, iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
TEREZIJE ■ M STARC
Grič 1
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam tako nesebično pomagali in stali ob strani ves čas njene bolezni in ob uri slovesa.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, dedek in pradedek .
IVAN ŠTEPEC
s Kurirske poti 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala g. proštu Lapu za lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi delovni organizaciji IMV-TA proizv. 111 in DO Labod DSSS.
Vsi njegovi
Novo mesto, 22. avgusta 1987
1
Je trpljenje in bolečina ob vsakem trenutku spomina.
V SPOMIN
6. septembra 1987 bo minilo eno leto, kar smo izgubili dobrega moža in atka
BOJANA POTOČNIKA
iz Trebnjega
Kruta je usoda, resnica neizprosna. Težko smo dojeli, da ne bomo več skupaj. V prijetnem domu, ki smo ga gradili, ni njegovih prijaznih besed in njegove topline. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob.
Vlasta, Uroš in Vesna
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po težki bolezni dne 10. avgusta 1987 zapustil naš dragi ata
VIKTOR
OSOJNIK
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, bodrili pokojnega ob obiskih med njegovo težko boleznijo in mu darovali cvetje na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala govornikoma Roku Keržanu in Jožetu Toplišku za izrečene besede ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči vsi njegovi Bizeljsko, 17. avgusta 1987
ZAHVALA
'V 54. letu nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, hčerka in sestra
ROZIKA ŠETINC
iz Globokega
Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Slavku Sušinu za dolgoletno zdravljenje na domu in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Brežice. Posebna zahvala družinama Preskar in Kržan iz Globokegat za.vsestransko pomoč med boleznijo, za podarjene vence in cvetje kolektivom delovnih organizacij tlektro Krško m sodelavcem iz Brežic, Kovinarske Krško, Duro Salaj Krško, TOZD vzdrževanje-TES Brestanica Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca z enotami Krško, Brežice m Sevnica ter Petrolu Brezij. Iskrena hvala govornikoma Ivanu Kenetu in Antonu Harapinu za poslovilne besede, pevcem m pevkam iz ctoDokega za zapete žalostinke, župniku iz Pišec za opravljeni obred ter pogrebnikom. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: mož Franc, sinova Franc in Marjan z družino, ate, sestri Milka in Tonka z družinama ter brat
z ženo
Zakaj usoda poseže tja, kjer je najmanj zaželena.
Če bi solza mrtve obudila,
Tebe, dragi brat in stric, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je mnogo prezgodaj tragično zapustil naš dobri brat in stric
ANTON BOJANC
z Male Cikave 4
Najlepše in iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našega Toneta v tako velikem številu pospremili do njegovega počitka. Posebej se zahvaljujemo družinam Fink, Juvane, Berkopec, Avsec, Nagelj in ostalim vaščanom za pomoč v najtežjih trenutkih, DO IM V, sindikalni podružnici, sodelavcem za podarjene vence, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke, spremstvo in opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
DOLENJSKI UST
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO iSCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 3. septembra — Gregor Petek, 4. septembra — Rozalija '*■ Sobota, 5. septembra — Lovrenc Nedelja, 6. septembra — Ljuba Ponedeljek, 7. septembra — Regina Torek, 8. septembra — Marija Sreda, 9. septembra — Peter Četrtek, 10. septembra — Dan morna-
. LUNINE MENE 7. septembra ob 19.14 — ščip
kino
BREŽICE: 4. in 5. 9. ameriški akcijski film Plavi grom. 6. in 7.9. ameriška komedija St. Elmos fire. 8. in 9. 9. ameriška komedija Moja lepa voznica.
ČRNOMELJ: 3.9. ameriški akcijski film Zarota v San Franciscu. 4. in 6. 9. ameriški akcijski film Živeti in umreti v Los Angelesu. 6.9. (ob 17. uri) ameriški
službo dobi
Iščem šiviljo za serijsko šivanje na domu, po možnosti z lastnim industrijskim šivalnim strojem. Ponudbe na tel. 84-625. (4789-SL-35)
Takoj zaposlim upokojenega gaterista ali pa upokojenca z znanjem na žagi samici za nedoločen čas. Nudim stanovanje in hrano, ostalo po dogovoru. Franc Ocvirk, Zlata jama 2 c, Zabukovje, 68292. (P34-31MO)
OKREPČEVALNICA v Krškem spre-■^jne v delovno razmeije dekle. Informacije na tel. (068) 72-224 ali (068) 71-888. (4702-SL-35)
znanstveno fantastični film Zvezdne steze — II. del. 8.9. ameriški avanturistični film Bandit v Teksasu. 10.9. ameriški kriminalni film Ubijalec v hiši.
KRŠKO: 3. (ob 18. in 20. uri) ter 4. 9. (ob 21.30) ameriški akcijski film Top gun. 5. 9. ameriški film Venerin vrt. 6. 9. ameriški film Super dekle. 7. 9. domača komedija Varljivo poletje. 8. 9. ameriška drama Dozorevanje. 9. in 10. 9. ameriški znanstvenofantastični film Gremlini.
SEVNICA: 3. in 4. 9. ameriški kriminalni film Mladi vojaki. 5. in 6. 9. ameriški znanstveno fantastični film Zvezdni bojevnik. 10. in 11. 9. ameriška risanka Heidi.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 3.9. in 4.9. (ob 18. uri) ameriški film Planet ordesa. 3. in 4. 9. (ob 20. uri) slovenski film Ljubezen Branke Kolak. 5. in 6. 9. ameriška kometija Trije moški in zibelka. 7. 9. ameriška komedija Policijska akademija II. 8. 9. ameriški film Planet Ordesa. Od 9. do 12. 9. ameriška grozljivka Žrelo III D.
stanovanja
Mlada družina nujno išče stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (4713-ST-35)
' Mlado dekle išče sobo ali garsonjero v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (4718-ST-35)
Pripravnica išče sobo v Novem mestu. Tel. 56-215. (P35-3 MO)
V najem vzamem sobo in kuhinjo ali stanovanje v Sevnici. Tel. 81-590. (pol-ST-35)
ODDAM delno opremljeno garsonje-~7o v Novem mestu. Šifra »PREDPLAČILO«. (P35-13MO)
DVOSOBNO pritlično družbeno stanovanje (60 m2), klasična kurjava), zamenjam za večje kjerkoli v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (5142/87) NUJNO IŠČEM GARSONJERO ali manjše stanovanje v Novem mestu (center). Tel. 45-344. (4855-ST-35)
motorna vozila
R-9, letnik 82, prodam za 535 M. Tel. 23-027. (4717-MV-35)
Z 750 LE, letnik 84, prevoženih 18.000 km, prodam. Bartolj, Vrh 7, Šentrupert. (4716-MY-35)
Z 750, letnik 1979, prodam. Slavko Poglajen, Šmihel 45, Novo mesto. (4694-&MV-35)
TOMOS motor, dobro ohranjen, na pet prestav, prodam. Ucman, Smolenja vas 65, Novo mesto. (4688-MV-35) PRODAM motor Puch, letnik 1957, v delovnem stanju, cena 20 SM; karamboli-rano školjko za Jugo 45, letnik 1985, cena 18 SM, in univerzalno traktorsko kosilnico za vse traktorje, cena 15 SM. Milan Janežič, Škocjan 38. (4682-MV-35)
126, letnik 80, in MZ 150, letnik 80, prodam. Marjan Dragman, Stranska vas 40. (4693-MV-35)
PONY EXPRES, dobro ohranjen, prodam za 10 SM. Zoran, Ždinja vas 31. (4684-MV-35)
FIAT 128, star štiri leta, prodam. Janez Kermc, Brezovica 36, Šmarješke Toplice, 68220. (4698-MV-35)
ZASTAVO 750, letnik 82, prevoženih 11 000, karamboliran desna stran in streha, prodam. Cena 450 000. T el. (068) 56-073. (4701-MV-35)
Z 750, letnik 77, registrirano do decembra 87, karambolirano, prodam za 20 SM. Franci Žagar, Vina gorica 15, Trebnje. (4706-MV-35)
ZASTAVO 101, letnik 84, registrirano aprila 87, prodam. Tel. 27-519, popoldan. (4553-MV-34)
JAWO 350 z MF oklepom prodam. Tel. (0601) 81-445. (pol-MV-34) PEUGEOT 204, starejši, obnovljen, ugodno prodam. Tel. 81-044. (4726-MV-35)
AVTOMATIK A3 ML, letnik. 1986, dobro ohranjen, prodam. Jože Šmalc, Podturn 51 a pri Dol. Toplicah. (4729-MV-35)
Z 101 SC, letnik 1979, dobro ohranjeno, 80 000 km, prodam. Tel. 22-374 (popoldan). (4731-MV-35)
126~P, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Kinčič, Drska 46/48, Novo mesto. (4838-MV-35)
VW 1200, letnik 76, in LADO 2105, letnik 85, prodam. Tel. 44-508. (4783-MV-35)
126 P, letnik 1980, prodam. Cesta brigad 7, Novo mesto. Tel. 22-390. (4793-MV-35)
126 P, letnik 78, ugodno prodam za 65 SM. Zupančič, Sela 7, Dol. Toplice, tel. 65-431. (4795-MV-35)
Z 101 confort, letnik 1981, ugodno prodam. Belokranjska c. 54, tel. 21-078 (popoldan). (4797-MV-35)
JUGO 45, letnik 84, ohranjen, in novo motorno žago ter gedore ugodno prodam. Tel. 22-592 (dopoldan) ali 26-419 (popoldan).
Zastavo 850, letnik 1985, nujno prodam. Tel. (068) 25-301 popoldan in zvečer. (4789-MV-35)
JUGO 45, letnik 84, prodam. Tel. 25-862. (4801-MV-35)
R 4, letnik 1979, dobro ohranjen, zelo ugodno prodam. Tel. 24-309. (ček 93/87)
MOPED APN 6, letnik 86, in motorno žago Homelitp XL prodam. Janc, Staro sejmišče 6, Šentjernej. Tel. 42-404. (4796-MV-35)
126 P prodam. Furar, Šmalčja vas 14. (4784-MV-35)
Volksvvagen 1200 prodam po delih. Tel. (068) 23-729. (4787-MV-35)
Z 101 GTL, letnik 1986 (petero vrat), prodam. Tel. 85-981. (4779-MV-35) TAM 5500, letnik 75, 125 KM, registriran, brezhiben, kasonar, ugodno in poceni prodam ali menjam za osebno vozilo ali traktor. Radovan Obradovič, Kočarija 15, Kostanjevica 68311. (4794-MV-35) ,
Golf-diesel, letnik 85 januar, prodam. Jože Barbič, V brezov log 12, tel. 24-945. (4803-MV-35)
R-4 GTL J, letnik 1983, prodam. Tel. 85-921. (4732-MV-35)
Z 750, letnik 80, in 126 P, letnik 79, prodam. Cujnik, Groblje 53. (4830-MV-35)
OPEL Kadett, december 1973, zelo ugodno prodam. Kobe, Dobindol, Uršna sela, tel. (068) 65-155. (4829-MV-35) 126 P, letnik 80, dobro ohranjen, prodam. Tel. 84-930. (4831-MV-35)
126 P, letnik 84, dobro ohranjen, prodam. Jože Udovč, Jedinščica 2, Novo mesto. (4836-MV-35)
ZASTAVO 101, letnik 79, ohranjeno, prevoženih 81 000 km, registrirano do julija 88, prodam. Hribar, Ostrog 10, Šentjernej. (4835-MV-351
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kriko, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič.
UREDNIŠTVO; Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 300 din, naročnina za 2. polletje 7.000 din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun:	52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna
dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 4.500 din, na prvi ali zadnji strani 9.000 din; za razpise, licitacije ipd. 5.000 din. Mali oglas do deset besed 2.500 din, vsaka nadaljnja beseda 250 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1 /72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZASTAVO 101 S, letnik 79, prodam. Jože Erpe, Uršna sela 142. (4790-MV-35) JUGO 45 A, letnik 1987 april, rdeč, prodam. Tel. 20-374. (4782-MV-35)
R-4 GTL, letnik 84, in R-4 TL, marec 86, odlično ohranjena, garažirana, prodam. Tel. 21-095 int. 428 (dopoldan) ali 27-330 (popoldan). (4834-MV-35)
Z 750, letnik 1980, prodam. Tel. 26-523, vsak dan po 14,30. (4837-MV-35) JUGO 55, letnik 84, registriran do maja 88, ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Berus, Ragovska 12, tel. 27-493 (4833-MV-35)
ZASTAVO kombi, staro tri leta, prodam. Tel. 43-770. (4824-MV-35)
Z 750 LE, letnik 1982, prodam. Tel 26-473. (4825-MV-35)
126 P,'letnik 1976, poceni prodam. Tel. 24-046 popoldan. (P35-10 mO)
MINI 1000, letnik 71, obnovljen, prodam. Peter Ratajc, Lukovek 5, Trebnje, tel. 44-654. (4827-MV-35)
MINI 1000, letnik 74, prodam. Franc Urbič, Dol. Dobrava, Trebnje. (4827-MV-35)
ZASTAVO 750, december 1984, prodam. Roman Sanda, CKO 9, Senovo, 68281. (4828-MV-35)
Pony expres, 1983, ohranjen, prodam za 250.000 din. Glavaš, Šegova 4, Novo mesto, tel. 24-161. (4822-MV-35)
FIAT 126 E, 1985, glasbeni stolp in dekliško kolo na tri prestave prodam. Tel. 26-728. (4833-MV-35)
R 4 prodam jx> delih. Franci Pavlin, Gor. Brezovica, Šentjernej, tel. 32-020 int. 263. (4817-MV-35)
Z 750, letnik 1980, prodam. Igor Gazvoda, Gabije 57, tel. 85-920. (4820-MV-35)
Zastavo 128, letnik 1984, prevoženih 34 000 km, prodam. Junc, Gorenja vas
17, Šmaiješke Toplice. (4821-MV-35) GOLF-diesel, karamboliran, prodam.
Rabzelj, Škocjan 21. (4813-MV-35)
Z 850, letnik 1983, prodam. Tel. 25-890, popoldan. (4812-MV-35)
GOLF JX-diesel, letnik 1985, prodam. Tel. 24-894. (481 l-MV-35)
126 P, letnik 80, prodam. Tel. 84-949 popoldan. (4809-MV-35)
Z 750 LE, letnik 81, prodam. Maijana Kozine 53, tel. 21-546. (4808-MV-35) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 25-071. (4807-MV-35)
Z 750, letnik 79, in golf JGL, letnik 81, ugodno prodam. Anton Kralj, Pristavica 2, Šentjernej. (4806-MV-35)
R-4, letnik 1983, registriran do marca 1988, prodam. Gregor Vodnik, Volčičeva 19, Novo mesto. (4805-MV-35)
GOLF (nemški), letnik 78, z novimi deli, obnovljen, motor v dobrem stanju, prodam. Tel. (068) 71-566 v petek. (4804-MV-35)
ZASTAVO 850, staro dve leti in pol, prodam. Tel. 85-458, popoldan. (4733-MV-35)
TOMOS 14 T4 prodam. Kolenc, Zalog 18, Škocjan (popoldan). (4735-MV-35)
GOLF, letnik 81, v odličnem stanju, prevoženih 57 000 km, prodam. Tel. (068) 22-691 ali 24-520 od 16. ure dalje. (4737-MV-35)
GOLF, letnik 80, dobro ohranjen, prodam. Tel. 27-301. (4740-MV-35)
126 P, oktober 1985,12 500 km, prodam. Tončka Dular, Cegelnica 40, Novo mesto. (4739-MV-35)
GOLF,december 81, prodam. Tel. 42-360 po 14. uri. (4741-MV-35) GOLF-diesel, november 83, ugodno prodam. Jerman, Dol. Kamence 86, Novo mesto. (4742-MV-35)
Z 101, letnik 78, dobro ohranjeno, prodam. Zvone Zore, Bogneča vas 6. (4744-MV-35)
Z 750, letnik 80, in wartburg, letnik 78, ugodno prodam. Štanko Peterle, Cikava
18, Trebelno. (4841-MV.35)
Z 101, letnik 1979, prodam. Rudi Bogataj, Birčna vas 53, Novo mecto, tel. 22-159, dopoldan. (4743-MV-35)
JUGO 45, letnik 84, ugodno prodam. Tel. 44-321 int. 324. (4746-MV-35) ŠKODO 120 LS, letnik 79, prodam. Antonija Kovačič, Mali Slatnik 33, Novo mesto- (4728-MV-35)
ŠASIJO za audi 60 prodam ali kupim brezhiben motor. Tel. 27-746. (474-MV-35)
LADO 1200, letnik 1976, prodam. Tel. 44-313. (P35-12 MO)
R 4 GTL, letnik 84 (32 000 km), ugodno prodam. Tel. (068) 20-345. (P35-11 MO)
Z 101, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po tel. 27-297 od 15. do 20. ure. (4845-MV-35)
ZASTAVO 101 C, letnik 1981, prodam. Strojin, Danila Bučarja 23, Novo mesto, tel. 26-301. (4850-MV-35) JAWO 175 ccm v voznem stanju zamenjam za moško kolo na 10 prestav. Potok 37, Straža, tel. (068) 85-474. (4852-MV-35)
WARTBURG, letnik 76, registriran, prodam. Janez Kožar, Igelnik 10, Velika Loka. (4877-MV-35)
R 4, letnik 78, ugodno prodam. Tel. 26-212 ali 21-350. (4774-MV-35) ZASTAVO 101,letnik 1987,prodam. Tel. 22-548, popoldan. (4862-MV-35) JUGO 45 A, letnik 86, prodam. Tel. 84-772. (4863-MV-35)
Z 750, letnik 81, prodam. Novak, Srednje Grčevje 10, Otočec. (4864-MV-35)
Z 101, december 1981, prodam. Tel. 26-206. (4866-MV-35)
Tovorni avto TAM 5000, podaljšan paletni sistem, Z 101 in 126 P, oba letnik 79, prodam. Piletič, Dol. Prekopa, Kostanjevica. (P35-14 MO)
AUDI diesel 80, letnik 1986, prodam. Tel. (061) 783-056. (4858-MV-35) GOLF diesel, letnik 1985, prodam. Tel. (061) 783-056. (4858-MV-35)
Z 101 GTL, letnik 85, prodam. Damjana Kulovec, Vavta vas 79, tel. 85-415. (P35-15 MO)
126 P, letnik 1980 tn 1978, na novo registriran, prodam po ugodni ceni. Matija Ramuta, Osojnik 32, Semič. (P35-18 MO)
globtour
126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 23-481 dopoldan. (4871-MV-35)
126 P, letnik 81, prodam. Anton Trubar, Gor. Vrhpolje 1, Šentjernej. (4874-MV-35)
126 P, oktober 1985, prodam. Tel. 24-285 popoldan. (4878-MV-35)
GOLF diesel, marec 1986, prodam. Tel. 24-285. (4878-MV-35)
MOPED APN 6 v odličnem stanju prodam. Golob, Šentjernej, Prvomajska 21. (486l-MV-35)
Z 101, letnik 78, ohranjeno, prodam. Tel. 26-415. (4860-MV-35)
Osebni avtu JUGO 45 L, letnik 1985, prodam. Tel. 27-523. (4859-MV-35) TOMOS avtomatik, letnik 86, kakor nov, prodam. Tel. (068) 25-689. (4855-MV-35)
Z 101, letnik 1978, registrirano, prodam za 850.000 din. Štangelj, Gotna vas 73. (4849-MV-35)
Z 850, letnik 82, prodam. Bajs, Brezje, tel. 61-360. (4847-MV-35)
126 P, letnik 1986, prodam. Podržaj, Marjana Kozine 45, Novo mesto. (4823-MV-35)
R 8 prodam po ugodni ceni. Marija Kovačič, Raka 51. Ogled v nedeljo. (4749-MV-35)
Osebni kombi Zastava 850 AK, letnik 84, v zelo dobrem stanju, prodam. Anton Brežina 10, Brežice. (4842-MV-35)
FIAT 126 P, december 1983, prodam. Tel. 32-312 dopoldan.
Z 101, dobro ohranjeno, junij 1978, registrirano do junija 1988, prodam. Sladol-jev, Kristanova 24, Novo mesto. (4751-MV-35)
ZASTAVO 850, karambolirano, prodam. Fink, Suhor 9, Dol. Toplice. (4753-MV-35)
ZASTAVO 750, letnik 1977, in fiat 132, letnik 1978, prodam. Tel. 42-250. (4757-MV-35)
APN 6, star eno leto in pol, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 85-196. (4755-MV-35)
Mali avto BMW Iseta (300 cm3) ter odrasle pave prodam. Peter, Kukovičič, Dolnji Leskovec 71, Brestanica, 68280. (P35-7 MO)
Avtomatik, izvozni model, prodam. Tel. 84-851. (4770-MV-35)
126 P, letnik 79, prodam zaradi odhoda v JLA cena 65 SM. Jože Turk, tel. 85-976. (4765-MV-35)
JUGO 45, letnik 1983, prodam. Tel. 42-349. (4762-MV-35)
GOLF JGL diesel, letnik 85 S paket (32000 km), prodam. Andrej Cvelbar, Šmaiješke Toplice 122, tel. 22-152 (dopoldan) ali 84-013 (popoldan). (4763-MV-35)
Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Tel. 85-404. (4757-MV-35)
Z101, letnik 1985, prodam. Berkopec, Dol. Straža 63, Straža. (4773-MV-35) PRODAM OM 40, letnik 75. Vožen z B atego ri Cri
prodam
PRIKOLICO za traktor Tomo Vin-kovič, breje ovce, mlin za grozdje in industrijski šivalni stroj prodam. Mala Cikava 8a, tel. 27-630. (4685-PR-35)
Belo fasadno opeko (700 kom.) ugodno prodam. Adamičeva 6, Novo mesto. Tel. 23-977. (4720-PR-35) MOTORNO ŽAGO Oleo Mac ugodno prodam. Janez Zagorc, Šmarje 17, Šentjernej. (4727-PR-35)
KAMIN, nov, še ne vzidan, zelene barve, prodam. Gazvoda, Črmošnjice 28, Stopiče. (4730-PR-35)	_
OSTREŠJE HIŠE (16 x 9), plohe, hrast, kombi plošče (50 m2) (5 cm) ter, zastavo 750 prodam. Rus, Meniška vas, Dol. Toplice. (4843-PR-35)
Diatonično harmoniko (Be, Es, As, Des) prodam. Ledeča vas 6, Šentjernej. (4810-PR-35)
POCENI PRODAM tri rabljene kavče, gugalnik in pralni stroj Ohod. Pokličite na tel. 26-369 v popoldanskem času. (4771-PR-35)
BARAKO velikosti 7x5 prodam. Tel. 27-781. (4772-PR-35)
HI-FI stolp Sharp prodam. Tel. 84-851. (4770-RP-35)
PRIKOLICO za osebni avto, novo, nosilnosti 600 kg, prodam. Naredim tudi priključek na kateri koli avto. Pšeničnik, Ragovska 16, Novo mesto. (4768-PR-35) DOBRO OHRANJEN štedilnik (4 plin, 2 elektrika), prodam. Tel. 22-486. (4757-PR-35)	•
novo mesto ® 25-125, 25-789
Istanbul v septembru, oktobru in novembru
kategorijo. Jure Starešinič, Zilje 46 Vinica pri Črnomlju. P-35-22-MO
POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA 440 S prodam. Tel. (068) 23-850. Ogled od 7. 9., ostalo po dogovoru. (4855-PR-35)
BARVNI TV Gorenje (ekran 66), mo-tokultivator Simpliciti (8 KM), moško kolo Personal in APN 3 prodam. Tel. 26-717. (4857-PR-35)
POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Avsec, Šmihel 32, tel. 22-878. (4776-PR-35)
TRILETNEGA JUNCA, ki dobro vozi, prodam za 610.000 din. Franc Luzar, Gabrje 109, Brusnice. (4748-PR-35) DVE KRAVI, ena breja, druga simentalka s teletom, prodam. Jablan 5. (4759-PR-35)
2900 komadov kikinde in 80 slemen-jakov prodam. Cena po dogovoru. Tel. 21-194. (4775-PR-35)
DEVET PANJEV ČEBEL v okolici Novega mesta prodam. Tel. 22-021. (P35-8 MO)
UGODNO PRODAM montažno konstrukcijo za montažo objekta. Informacije na tel. (068) 44-357 vsak dan.
REGAL in pralni stroj, rabljena, ugodno prodam. Tel. (068) 23-937 ali 26-226. (4814-PR-35)
REGAL, sedežno garnituro (usnje), hladilno omaro, posteljo (210 x 150) in štedilnik ugodno prodam. Možnost obročnega plačila. Marjana Kozine 49, tel. 23-937 ali 21-466. (4815-PR-35)
PSE, mladiče nemškega ovčaija, prodam. Zagrebška 21, tel. 22-456. (4792-PR-35)
FISHER AX-720, avtoradiokasetof-on, nov, prodam. Tel. 26-375. (4786-PR-35)
Tenis lopar Rossignol junior prodam za 3,5 M. Tel. 22-783. (4780-PR-35) Malo rabljeno sedežno garnituro in mizo prodam po ugodni ceni. Mlakar, Telče 12 a, Tržišče. (4736-PR-35)
Suhe smrekove deske (4 m3,3 in 5 cm) prodam. Tel. 22-159, Rudi Bogataj, Bučna vas 53, Novo mesto. (4743-PR-35) TRI OKNA (100/120) Standard z dodatnimi roletami in vrata prodam. Cankaijeva 14, Novo mesto. (4745-. PR-35)
Nov viderekorder Goldstar in dve trajno žareči peči, rabljeni eno in tri sezone, prodam. Petrič, Trdinova 32, Novo mesto. (4777-PR-35)
HRASTOVO KAD (10001) prodam. Tel. 44-510. (4865-pr-35)
Električni stroj za rezanje zelja prodam. Možina, Dol. Prekopa, Kostanjevica. (4867-PR-35)
SPALNICO z mostom, staro dve leti, in TV Grundig prodam. Tel. 23-979. (4791-PR-35)
BREJO TELICO, kavč in kladivar prodam. Tel. 42-294 zvečer. (4869-PR-35)
Leseno prešo za grozdje prodam. Jože Kic, Škocjan. (4870-PR-35)
SHARP center in hitachi, dvojni kasetofon, proda.m. Anton Kovačič, Družinska vas 56, Šmaiješke Toplice, (p 35-16 MO)
LOVCI! Lovskega terieija z rodovnikom, starega eno leto, prodam. Naslov v upravi lista. (P35-17 MO)
HRASTOVO KAD (10001) prodam. Tel. (068) 23-657, Omerzel, kličite po 20. uri! (4873-PR-35)
Poceni prodam ali zamenjam za krompir in jabolka raznovrstna ženska oblečila, od šolske dobe dalje, tudi za starejše. Oblačila so sodobna in malo rabljena. Tel. 21-654. (P35-19 MO)
Dobro ohranjen pralni stroj prodam. Tel. 51-034. (4875-PR-35) Udamo-vrtalni stroj za beton Bosch, nerabljen, ugodno prodam. Tel. 60-287. (4876-PR-25)
BARVNI televizor Telefunken prodam. Tel. (068) 47-196 od 18. ure dalje. (4719-PR-35)
JOGI posteljo Meblo (200 x 180 cm), skoraj novo, prodam. Tel. 23-027. (4717-PR-35)
Mlade domače kunce za nadaljnjo rejo prodam. Ivan Blažič, Dečna sela 50, Artiče, 68253. (4715-PR-35)
PIANINO, dobro ohranjen, prodam. Inforamcije: Dovgan, Cankarjeva 17, Brežice. (P35-1 MO)
Nov zaprt avtomobilski plastični prtljažnik za na streho ugodno prodam. Tel. (068) 24-653. (4696-PR-35)
Klavirsko harmoniko Royalstandard, 80-basno, trajno žarečo peč, keramično peč, postavljeno (5x3x5, barok rjava), prodam. Tel. 22-080, dopoldan, ali 56-209. (ček 90/87)
Košarkarski klub Novoles
organizira
v nedeljo, 6. septembra ob 14. uri na stadionu v Novem mestu
veliko tombolo
KlDUSTRIJfl mOTORfllH VOZIL	-
novo oiesto	/1
! novoles
1. tombola — R 11 in ADRIA 310
2. tombola — R 4
3. tombola — R 4
100 dobitkov
Skupna vrednost več kot dve stari milijardi
Skrinjo (50 l) prodam. Tel. 24-927. (4692-PR-35)
GLASBENI STOLP in šivalni stroj, novo, prodam za 10% ceneje. Tel. (068) 62-570. (4703-PR-35)
ŽREBICO, staro pet mesecev, prodam. Gazvoda, Smolenja vas 50. (4704-PR-35)
HARMONIKO Hohner, 48 basov, gamatik, prodam. Tel. (068) 65-462. (4711-PR-35)
ČEBELNJAK in 10 AŽ panjev s čebelami prodam. Tel. (068) 79-391. (4725-PR-35)
NEMŠKEGA OVČARJA, eno leto starega, prodam. Jože Gosenar, Blatnik 6, Črnomelj, tel. 51-878 dopoldan ali 52-401 popoldan. (4714-PR-35)
80 šest valovitih salonitk (160 x 1 m) prodam. Tel. 61-645. (4722-PR-35)
kmetijski stroji
Vrtno kosilnico Tomos VMO 6, dobro ohranjeno, prodam. Baškovič, Gor. Skopice 4, Krška vas (od 14. ure dalje). (P35-4 MO)
TRAKTOR IMT 542, malo rabljen, prodam. Jaklič, Veliki Podlog 30, Leskovec pri Krškem, 68273. (4695-KS-35) TRAKTOR Univerzal 445 prodam. Tel. (068) 88-193. (P34-29 MO) Obiralec koruze Zmaj, traktor Štore 404 in ličkalnik koruze z novimj valji prodam. Božo Judež, Praproče 2, Šentjernej. (4721-KS-35)
TOVORNO PRIKOLICO za traktor Tomo Vinkovič prodam. Tel. (061) 52-418. (4728-KS-35)
TRAKTOR Pasquali (18 KM) prodam. Jablan 5, Mirna peč. (4756-KS-35) PRIKOLIČO za traktor Tomo Vinkovič ali drug traktor prodam. Anton Derganc, Češence 19, Mirna peč, tel. 26-021, dopoldan. (4832-KS-35) TROSILEC Vikon, grablje Sonce, dve prikolici (enoosno in dvoosno), prešo (kamen) ter mlin z naravnimi kamni prodam. Lojze Jordan, Dobrava 8, Kostanjevica na Krki. (4839-KS-35)
GOLDONI (8 KM) s priključki prodam. Janez Sluga, Vrhpeč 11, Mirna peč, tel. 24-028, samo dopoldne. (4799-KS-35)
TRAKTOR Univerzal DTC 550, nov, prodam. Ivan Dehlič, Lipnik 16, Ribnik, 47272, tel. (068) 58-3.19. (4848-KS-35) TRAKTOR Fiat Štore 404 prodam. Črnič, Tribuče 16, Črnomelj. (4851-KS-35)
TRAKTOR Fendt (18 KM) prodam. Andrej Hosta, Sela 6, Šentjernej. (4819-KS-35)
KOSILNICI Honda F 400, Tomos avtomatik, plug obračalnik (vinogradniški) in bočno kosilnico za Deutz (30 KM) prodam. Stanko Hosta, Sela 16, Šentjernej. (4818-KS-35)
kupim
RŽENO slamo (škopo), 25 kom., kupim. Tone Grdanc, Smolenja vas 69 b, Novo mesto. Tel. 25-425. (4761-KU-35) CISTERNO (2000 1) kupim. Tel. 75-740. (4853-KU-35)
posest
V OKOLICI Trebelnega prodam nedograjeno hišo s sadnim vrtom in njivo. Franc Šest, Ljubljanska 18, Šmaije-Sap, 61293. (pol-PO-35)
VSELJIVO staro hišo z vrtom, primerno tudi za vikend, v bližini Šentvida pri Stični prodam. Anton Kutnar, Velike Češnjice 35, Šentvid pri Stični. (P35-2 MO)
NA MALKOVCU prodam vinograd, gozd in zidanico. Martin Železnik, Kamni potok 18, T rebnje, tel. 44-914 (dopoldan) ali 44-842 (popoldan). (4690-PO-35) PARCELO pod Hmeljnikom (voda, elektrika na parceli, 100 m od asfalta), prodam. Naslov v upravi lista. (4681 -PO-35)
V ORNUŠKI vasi prodam pašnik (22 a), njivo (33 a) in gozd (16 a). Slavko Drašler, Uršna sela 23 a. (4712-PO-35)
TRAVNIK-SADOVNJAK (35 a) na hribu, sončna lega, prodam na Senovem. Možna gradnja. Tel. (0601) 81-641, od 17.ure do 20. ure. (pol-PO-35) GRADBENO PARCELO v izmeri 12,32 arov, od katere odpade 203 m2 na hišo, ki je v tretji gradbeni fazi, v naselju Trnje-predmestje Brežic prodam. .Prednost imajo zdomci! Šifra »GOSTIŠČE«. (P34-7 MO)
Na Dolenjskem prodam v okolici Šentjanža hišo z 1600 m2 zemlje. Tel. (061) 218-414 int. 94 od 12. do 14. ure. (P34-10 MO)
Gradbeno parcelo v Beli Cerkvi prodam. Vinko Lumpert, Draga 9, Šmarješke Toplice. (4854-PO-35)
PARCELO (3,5 ha) z zidanico in kletjo, vinogradom (1500 trt), sadovnjakom ter gozdom prodam v Pavlovi vasi p. Pi-šece. Ugodno za čebelarje. Naslov v upravi lista. (4769-PO-35)
Hišo ali vrstno hišo v Novem mestu ali bližnji okolici kupim. Naslov v upravi lista. (4858-PO-35)
Prodam parcelo Zlata jama, 13 km od Sevnice, ob planinski cesti. Obsega 4 ha gozda, 2 ha obdelovalne zemlje, na terasah 2 ha njive. Obstajajo poslopja z žago, majhno hišo, hlevom ih kozolcem. Žaga je na turbino 18 atm, možno je napraviti električno žago. Poleg je potok. Prodam skupaj ali po parcelah, najraje za devize. Franc Ocvirk, Zlata jama 3 a, Zabukovje, 68292. (P34 40 MO)
razno
SPREJMEM TAKOJ starejšo upokojenko od 55 do 68 let na malo posestvo z obrtjo. Nudim stanovanje in hrano. Franc Ocvirk, Zlata jama 3 a, 68292 Zabukovje. (P34-30MO)
IŠČEM INŠTRUKTORJA za fiziko za 1. letnik srednje šole. Kuralt, tel. 23-311 int. 43, dopoldne. (4802-RA-35) MLAJŠO upokojenko ali upokojenski par z veseljem do vrta vzamemo v hišo pod izredno ugodnimi pogoji. Šifra »BREŽICE«.
VV ARSTVO VZAMEM otroka (nad 2 leti) v plavo laguno. Tel. 23-250. (4782-RA-35)
ANSAMBEL nujno išče pevca z znanjem enega inštrumenta (kitara, klarinet, saksofon), kar pa ni pogoj. Zvone Uher-ntk, Otočec 48. (4785-RA-35)
Osamljen 59-letni vdovec s hišo, lepo pokojnino in avtom, nekadilec, nealkoholik, brez obveznosti želi spoznati za skupno življenje preprosto vdovo, vemo ali samsko žensko istih nazorov. Naslov v upravi lista. (4710-RA-35)
obvestila
ČE VAM HLADILNA SKRINJA ali omara ne dela, slabo hladi, ob strani rosi, spodaj curi, pokličite na tel. (068) 24-314! Izolacije za vse tipe skrinj opravljam z garancijo. (4856-OB-35)
DELAVNICA ZA POPRAVILO gospodinjskih strojev obvešča stranke, naj čimprej dvignejo svoje aparate. Po 10. septembru za aparate ne odgovaijamo več. Popravilo gospodinjskih strojev Nikola Dančulovič, Glavni trg 4, Novo mesto. (4856-0B-35)
GOSPODINJE! TRI LETA GARANCIJE za menjavo izolacije zamrzovalnih skrinj, ki zunaj točijo, rosijo, ledenijo. Tel. (062) 413-606 vsak dan od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Priporoča se Viktor Pajek. (4826-OB-35)
Kokoši prodajamo za zakol ali nadaljnjo rejo. Jože Pršina, Dolenjske Toplice 82, tel. (068) 65-203. (4752-OB-35) CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem odprla frizerski salon »DAŠA v Cegelnici. Delovni čas od 8. do 12. ure in od 15,30 do 19. ure. Se priporočam! Daša Zadkovič, Cegelnica 45. (4503-OB-35)
preklici
Anica in Ciril Jurgalič opozarjava JOŽETA RAHNETA, Smalčja vas 9, naj opusti žaljive in lažnive besede zoper naju, sicer ga bova sodno preganjala. (4764-’ r K.-35)
Rudiju Senici in Ivanu Irtu ml. iz Pra-preč prepovedujejn vožnjo preko moje parcele št. 1838. Če preklica ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal. Alojz Kraševec. (4724-PK-35)
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je nenadoma, za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta, stara mama in tašča
MICKA KUKMAN
roj. Jakelj
s Suhorja 3 pri Prečni
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam s svojo besedo lajšali bolečino, darovali vence in cvetje ter pokojnico spremili v večni tihi dom. Posebna zahvala Hrenovim, Papeževim, Drčarjevim iz Podgore in družini Franca Lenarčiča, ki nam je prvi priskočil na pomoč, DO IMV OSS-TOZD TA, PGE-TOZD TA, ribiški družini Novo mesto, Ribogojnici Luknja, Industriji obutve Novo mesto ter govorniku tov. Jazbecu, ki je z lepimi besedami orisal lik pokojnice. Zahvaljujemo se duhovniku iz Smaija-Sap za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Lojze, France in hči Marica z družinami
Srce molči in pričakuje, a ni stopinje od nikjer, zamisli se in po nečem žaluje ves dolg, samotni mi večer.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat
in stric
VINKO MEDLE
z Vrha pri Šentjerneju 11
Ob boleči izgubi našega atija se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Piletiču za požrtvovalno zdravstveno pomoč, delavcem IMV Podgoije Šentjernej, kolektivu blagovnice Mercator Šentjernej in g. kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Cirilka, hčerki Jerneja in Nada z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, tata, dedek, brat
in stric
METOD PLUT
iz Gradca 100 ravnatelj v pokoju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo našim prijateljem, vaščanom in sosedom, vsem, ki so nam nesebično pomagali in sočustvovali v najtežjih trenutkih. Prisrčna zahvala pokojnikovim soborcem, ZB Gradac, Metlika in Krško, DPO KS Gradac in Semič, občin Metlika in Krško, GD Gradac in Semič, kolektivom osnovnih šol Semič, Leskovec pri Krškem in Šmihel, Novo mesto, govornikom tov. Bajcu, Dimu, Kočevarju in Kepicu za poslovilne besede. Vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pospremili pokojnika na zadnji poti, lepa hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Draga mama, lepo je bilo s Teboj živeti, vse bi dal da bi mogel še enkrat v oči Tebi zreti Vsa sreča je pri nas minila, ko Tebe, draga mama, zemlja je pokrila. Vse bolj osamljen je naš dom, odkar v temnem grobu počivaš za vekomaj. Do zadnjega diha si bila vesela, za nas si skrbela, na žalost pa bolezen premagala Tvoje je oči Vsak dan si solze brišem, draga mama, ko se spomnim, da Tebe nimam več.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, sestra, teta in stara mamica
AMALIJA PODRŽAJ
roj. Rugelj
Škijanče 6 pri Mirni
Po dvanajstletni tragediji in neprestanem trpljenju z zdravljenjem je ugasnilo bolno srce naše drage mame. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno družinam Tomšič, Pajk, Pate in Gracar ter Strajnarjevi, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala Ireni in Rudiju Gopferd za vso pomoč ob mamini smrti. Posebno se zahvaljujemo tovarni OSZ Dana-Mirna in KZP Presad-Gabrovka, Zdravstvenemu domu Trebnje in Splošni bolnici v Novem mestu. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljeni obred in mirenskim pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: mož Alojz, sin Alojz, Darinka in Sonja z družinama ter ostali sorodniki
ZAHVALA
V 94. letu nas je zapustil naš dragi oče, ded in praded, brat in stric
JANEZ GOVEDNIK
Čurile 11 pri Metliki
Lkreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani nam izrekli sožalje darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB, Gasilskemu društvu Rosalnice govornikoma tov Antonu Vraničarju m tov. Martinu Matjašiču, godbi na pihala iz Metlike, pevkam ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred in govor. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Lepo je bilo živeti s Teboj, dragi ata, vse bi dali če bi mogli še enkrat v Tvoje oči zreti Kjerkoli si hodil, delil si smeh, radost in veselje. A odšel si zdaj od nas, v našem domu je praznina in v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 58. letu starosti tragično zapustil naš
dragi ata
VINKO HENIGMAN
iz Rakitnice 45
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, za izraze sožalja in darovano cvetje ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, Inles-TOZD Dolenja vas, sodelavcem, govorniku za ganljive besede, gasilcem, spominu.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Marija, Bernarda in Roman z družinama
	Prezgodaj si izgubil moči, da realiziral svoje načrte bi, ideje tvoje so pri nas, realiziral nekdo jih bo od nas.
1| I 9	
- %	ZAHVALA
**	V 58. letu nas je zapustil predragi mož, oče, brat in svak
•V - »te ■izrji	TONE ROSTAN Suhor 6, Novo mesto
Ob boleči izgubi se lepo zahvaljujemo za pomoč sorodnikom, prijateljem, sosedom, krajanom KS Prečna, sodelavcem, tovarni Iskra Novo mesto in zdravnikom Zdravstvenega doma Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi vsem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, za poslovilne besede tov. Antonu Jazbecu, predsedniku SZDL KS Prečna, prijatelju Alojzu Seriniju in tov. Šilvu Balantu v imenu sodelavcev in tovarne Iskra v Novem mestu. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.	
	Žalujoči: vsi njegovi
Zakaj usoda poseže tja, kjer je najmanj zaželena. Če bi solza mrtve obudila, tebe, ljubi Damjanček, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
Tragično nas je v 13. letu za vedno zapustil ljubi sinček, bratec in vnuček
DAMJAN PAKAR
Hvala vsem za izrečeno sožalje ter podaijeno cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni podjetjema GG-tozd Vrtnarija ter Blagovnotransportnemu centru. Prisrčna hvala oddelku za intenzivno nego Splošne bolnišnice, gospodu proštu za lepo opravljeni obred ter družini Štine za nesebično pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
Vsa sreča je pri nas minila, ko Tebe, draga hčerka, zemlja je pokrila.
Vse bolj osamljene naše so poti, odkar v temnem grobu počivaš za večne dni
V SPOMIN
7. septembra bo minilo deset neutolažljivih let, odkar je tragično prenehalo biti srce naše najdražje
LJUDMILE ANTONČIČ
iz Gaberja pri Dobovi
Hvala vsem, ki seje še spominjate in obiskujete njen prerani dom.
Žalujoči: vsi njeni
s
I
s
\
.tir
\
I
S
I
s
I
, >
l
s
I
s
I
N
ANTON	ZUP
Rančer iz Dragarske doline
Nizozemci prihajajo jahat v Dragarsko dolino — Kmetijstvo in turizem se dopolnjujeta — Za Ranč Okorn več zanimanja v tujini kot v Sloveniji
Če bi vsi delali kakor pri Zupančičevih, bi pri nas že v pol leta plačali vse dolgove,« nam je povedal Tone Kastelic, kmet iz Dolenjega Podšumberka, ko je skušal na kratko označiti predsednika krajevne skupnosti Sela — Šumberk Antona Zupančiča in njegovo družino. In če je glava družine ne samo zato, da modruje in svetuje, ampak tudi z delom na skopi k raški zemlji v Arčelci (vasi, ki je za marsikoga bogu za hrbtom), dokazuje da se da tudi v Suhi krajini umno kmetovati, je, to že kar dovolj močan razlog, da takega človeka ljudje cenijo in spoštujejo.
Zupančič je pri 55 letih s svojima sinovoma premetal gore kamenja, ko je izbojševal rodovitnost zemlje. Če hoče v hlevu, ki so ga Zupančičevi v Arčelci zgradili pred dvema letoma zadržati okrog 20 glav živine ali celo stalež pitancev in krav povečati, mora pri desetih hektarjih obdelovalne zemlje iz nje potegniti čim več. Zupančiču pri večjih kmečkih opravilih na 25 ha veliki kmetiji pomagata tudi poročeni hčeri. Starša sta znala dovolj zgodaj vcepiti otrokom, da morajo držati skupaj, sicer ni prave prihodnosti
Tako kot na svoji domačiji, skuša Zupančič čimbolj preudarno in vztrajno na stežaj odpreti vrata manj razvite krajevne skupnosti naglejšemu razvoju. Ljudje mu zaupajo, saj sicer Zupančič ne bi bil izvoljen kar dvakrat za predsednika sveta krajevne skupnosti Sela — Šumberk in po presledku, ki ga je krvavo potreboval po tem skrajno nehvaležnem, zastonjskem delu, ne bi dobil še tretjega mandata. Tudi občinski možje v Trebnjem so spoznali da brez skromnega in priljubljenega predsednika v tem predelu Suhe krajine napredek ne bi dobil večjega zagona. V obrazložitvi za visoko občinsko priznanje —plaketo občine Trebnje, ki jo bo dobil Zupančič to soboto, so zapisali, da ima velike zasluge pri izgradnji infrastrukture v krajevni skupnosti Sela — Šumberk. Pod to čudno tujko pa vemo, da se skriva obnova in asfaltiranje cest, obnova elektro omrežja, gradnja telefonskega omrežja za 50 naročnikov. Vse to počnejo Suhok-rajinci kar složno, zataknilo se je le pri prepotrebnem vodovodu, ki ga pomagajo graditi mladinske brigade.
»Povsod je nekaj takih ljudi, ki jim ni mar skupni interes, vidijo le sebe in ovirajo razne akcije. Toda mislim, da smo v naši krajevni skupnosti v zadnjem času p večini primerov le prišli do soglasja. Če bo vsaj tako tudi naprej, bomo morda le kmalu dočakali posodobitev glavne ceste od Zagorice do Žužemberka. Poleg posodoobitve partizanke lahko našim krajem precej prinese tudi prjekt F A O, ki pa je bolj kot od nas kmetov in drugih krajanov odvisen od trebanjske kmetijske zadruge,« je rekel A nton Zupančič in še dodal, da je »tisti papir« (plaketa) pravzaprav spodbuda vsem krajanom, ki so za stvar.
P. PERC
DRAGA — V okviru akcije o ponovnem oživljanju kočevskega podeželja z ustanavljanjem sodobnih kmetij je prišel pred šestimi leti v Drago Franc Okm z ženo Nado, dojenčkom, dvema telicama in dvema konjema. Vsi so se nastanili v opuščenem hlevu Kmetijskega gospodarstva Kočevje: v enem delu živali, v drugem pa ljudje.
Prva leta kmetovanja za Okorna niso bila posebno uspešna. Kmetijska kooperacija mu je priskrbela govedo za pitanje in rejo, stroje, zemljo, gnojila in drugo. Letos bo prvič zaključil leto uspešneje, in še to po zaslugi svojih konj.
Rančer Okorn ima zdaj 50 goved, 8
konj, 20 ovac, živi pa v leseni hišici pri hlevu. Za »rančerja« so ga začeli klicati domačini. Z imenom se je sprijaznil in je celo pri vhodu na svoj »ranč« obesil
• Nenavadno je, da so za Okorna in njegove konje zvedeli najprej Nizozemci, se pravi tujci, potem pa hrvaška potovalna agencija General-turist iz Zagreba, medtem ko slovenske turistične organizacije za tak turizem in sploh za ta del slovenske domovine kažejo premalo zanimanja. Sicer pa to ne velja le za turizem, tudi v drugih ozirih so ti kraji v glavnem pozabljeni in ima Slovenija do njih mačehovski odnos, kot pravijo Dra-garci. Večina Slovencev sploh ne ve ne za Drago ne za Osilnico in ne za druge kraje na tem mejnem delu naše domovine. Če bi več brali bi bil Okornov ranč tudi že širše znan. O njem je namreč napisal knjigo z naslovom »Prve lastovke« novinar Ivan Sivec.
z napisom
RANČ
leseno tablo OKORN.
Konji so bili vedno Okornova velika ljubezen in prav ta ljubezen mu je začela letos prinašati dohodek. Od maja letos
prihaja na njegov ranč po enkrat na teden skupina v povprečju 8 do 16 Nizozemcev, ki so sicer gostje gostilne Kovač v Osilnici. Ura ježe velja 3.000 din.
Okorn, Nizozemci (gre za Club Es-colette) in zagrebški Generalturist imajo s tako obliko turizma še velike načrte. Okornov ranč, jahanje in življenje v naravi so že posneli na posebno video kaseto, ki bo osnova za nove ponudbe. Franc Okorn pravi, da že razmišlja o organizaciji daljših potovanj s konji in vozovi po okoliških krajih. Nizozemci so ga namreč spomnili, da taka potovanja že organizirajo v Kanadi.
Pri TOK v Kočevju, kjer so v začetku z dvomom gledali na Okornov ranč in njegovo ljubezen do konj, so zdaj uvideli, daje konjereja lahko dobra dopolnitev živinoreje. Konjereja in turizem sta kmetovanju lahko solidna opora. Prav zato je Okornov ranč resna postavka v okviru novega načrta o oživitvi kočevskega podeželja. Dogovoijeno je že, da bo v okviru tega programa dobil potrebni denar za gradnjo hleva za 50 do 60 glav živine. Od 130 milijonov, kolikor bo hlev veljal, bo Okorn prispeval tretjino, tretjino bo dobil kot posojilo, tretjino pa kot nevračljiva sredstva. Seveda pa je Okornovim potrebna tudi nova hiša.
JOŽE PRIMC
RANČ OKORN — Tak je napis pri vhodu na kmetijo Okornovih v Dragi. Na fotografiji je Franc Okorn na kobili Kani pred vhodom na »ranč«. (Foto: Primc)
POPEVKA VESELE JESENI
MARIBOR — V soboto, 12. septembra, bo v mariborski dvorani Tabor slovenski festival narečnih popevk Popevka vesele jeseni ’87, Na prireditvi, ki se bo začela ob 19.30, bodo izvajali 47 skladb. Za najboljše izvedbe bodo tudi letos podelili tradicionalno nagrado Klopotce vesele jeseni. Glasbeniki bodo prejeli še denarne nagrade, med katerimi znaša naj višja i00.000 in najnižja 40.000 din.
Medved je umoril žensko
Tragičen smrtni boj Jožice Kranjc z mladim medvedom, težkim komaj 50 kg, je trajal približno 10 minut
Trinajstletni kolesar podlegel ranam
Damjan Pakar umrl v novomeški bolnišnici
NOVO MESTO — V prejšnji številki našega lista smo že pisali o hudi prometni nesreči, ki seje pripetila 21.
Avgusta ob 20.30 pri Dolenjih Ka-mencah in v kateri se je hudo poškodoval 13-letni Damjan Pakar iz Novega mesta. Iz novomeške bolnišnice je prišla prejšnji teden tragična vest, da je Pakar 25. avgusta ranam podlegel.
Kot smo poročali, se je Pakar omenjeni večer peljal s kolesom iz Ždinje vasi proti Dolenjim Kamen-cam. V križišču je zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej z neprimerno hitrostjo pripeljala voznica osebnega avtomobila, 21-letna Suzana Kalin iz Novega mesta. Po trčenju je Damjana vrglo na pokrov motorja, kjer je obležal do prihoda reševalcev.
PTUJ VABI NA FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE
PTUJ — Zavod Radio-Ted-nik Ptuj skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in Harmonije Maribor organizira od 4. do 6. septembra letos že XVIII. slovenski festival domače zabavne glasbe na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju. V petek in soboto se bodo ansambli potegovali za bronaste, srebrne in zlate Orfeje-ve značke, v nedeljo pa bodo nastopili ansambli, ki jih bo izbrala strokovna žirija za nagrade strokovne žirije in nagrade občinstva. Na festivalu bodo nastopili tudi ansambli iz našega področja: ansambel Toneta Hervola in Brežiški instrumentalni kvintet iz Brežic, Novi odmevi iz Črnomlja in Cof ter Slavček iz Novega mesta.
ZA POKAL ^ŠMARJEŠKIH TOPLIC
** ŠMARJEŠKE TOPLICE — NK Šmaijeta pripravlja za nedeljo, 6. septembra, VI. nogometni turnir za pokal Šmarjeških Toplic. Ekipe bodo igrale 'na dveh travnatih igriščih, prijave pa bodo sprejemali na dan tekmovanja do 8. ure. Nagrade so vabljive: 1. mesto: prehodni pokal in pokal v trajno last, za nameček pa še odojek, drugouvrščena ekipa bo prejela pokal in zaboj piva, 3. ekipa pa prav tako prejela pokal.
Miner se zmoti le enkrat
Pod Rogom najdejo še po štiri bombe na me%ec — Za uničenje poskrbita Martin Jerele in Janez Štrukelj
DOLENJSKE TOPLICE — V območju Kočevskega roga in ob njegovem vznožju kot da se druga svetovna vojna še ni končala. Nekaj več kot štirideset let po njenem uradnem koncu še vedno najdejo neaktivirane bombe. Po besedah komandirja postaje milice v Dolenjskih Toplicah Dušana Slaka krajani vsak mesec prijavijo vsaj štiri takšne najdbe. Tako seje minuli teden s takšno novico oglasil na postaji tudi domačin Franc Granda.
»To je izredno nevama zaminirana
• V novomeški občini je bilo samo v lanskem in letošnjem letu najdenih in uničenih kar 11 topovskih granat, 12 minometalskih min, 8 ročnih bomb in 1 avionska bomba. Za uničenje najdenih eksplozivnih teles je zadolžen referent za civilno zaščito pri sekretariatu za ljudsko obrambo. Občani naj o takšni najdbi takoj obvestijo postajo milice ali pa sporočijo na telefon 985.____________________________________
mina minometalca, ki je bila po vrvici povezana z manjšo mino. Partizani so iz takšnih neaktiviranih min često pobirali smodnik za svoje potrebe. Ta mina presenečenja tega ne bi dopustila, saj bi se manjša bombica takoj aktivirala, ko bi pobrali večjo. Takšnih slučajev je bilo v zadnji vojni kar precej,« je v četrtek po akciji na Cerovcu nad Podturnom, kjer so uničili najdbo Franca Grande, povedal Janez Štrukelj, vojaški strokovnjak za diverzantska sredstva. Obe mini sta skupaj z minerjem Martinom Jereletom iz Dolenjega Gradišča tudi razstrelila, potem ko sta ju dobre dve uri previdno odkopavala.
Miner se lahko zmoti le enkrat. Martin Jerele opravlja nevarni posel že se-
demnajst let, s pravo nevarnostjo tega poklica pa se je srečal šele pred leti, ko so ga sprejeli v specialno enoto civilne zaščite za uničevanje eksplozivnih predmetov. »Če bi poznal strah in se bal smrti, tega dela ne bi mogel opravljati. Ko sva s Štrukljem na Talčjem vrhu nad Črnomljem minirala 500-kilogram-sko bombo, parna je odpovedala vži-galna vrvica. Žreb je določil mene, da sem se prvi približal bombi. Toda vse se je srečno končalo,« je povedal Jerele, ki je do danes »pokončal« že nekaj sto takšnih ostankov zadnje vojne.
J. PAVLIN
STRUGE, KOČEVJE — V gozdu v Strugah, okoli 1,5 km od vasi Lipa v smeri proti Ambrusu, je 27. avgusta medved umoril 65-letno Jožico Kranjc, ki je tam nabirala gobe. Pravzaprav sta šla tisto jutro nabirat gobe skupaj oba zakonca Kranjc. Mož Anton je odšel domov že okoli 10. ure, žena pa naj bi prišla za njim okoli 14. ure. Ker je ni bilo Še do noči, je mož okoli 22. ure obvestil postajo milice v Kočevju. Miličnik je v spremstvu dveh domačinov in sina Jožice Kranjc pregledal bližnjo okolico, kjer sta se zjutraj Kranjčeva razšla. Našli niso ničesar, saj je bila že trdna tema.
Takoj naslednjejutro so nadaljevali iskanje. V akciji je sodelovalo 52
miličnikov, 60 Stružancev in 20 prebivalcev Ambrusa. V veliko pomoč jim je bila tudi izjava dveh občanov, ki sta povedala, kje sta prejšnji dan slišala rjovenje in krike.
Iskalci so najprej našli raztrgane dele oblačil, košaro in gobe, nato pa so opazili tudi medveda. Lovec je hitro streljal nanj, vendar zaradi presenečenja le s šibrami, in še s temi gaje zgrešil. Medvedje zbežal, v bližini pa so nato našli mrtvo žensko, ki jo je medved zakril, da bi kasneje, ko bo spet lačen, nadaljeval pojedino. Nesrečni Jožici Kranjc je namreč že požrl drob.
Preiskava zemljišča in pogovor z obema občanoma, ki sta slišala krike, je pokazala, daje boj trajal kakih 10
■
minut. Boj je potekal na pobočju v razdalji kakih 30 m in se končal šele v dolini, kjer je Kranjčeva omagala. Rane po rokah so pričale, da se je dolgo uspešno branila. Iz tega in sledov medvedovih šap so sklepali že takoj, da je bil medvem mlad, star
* Strokovni tajnik !ovsko-goji-tvenega območja v Kočevju Ivan Bartolj nam je povedal, daje že izdan nalog za odstrel tega medveda. Povsem zanesljivo je to mladič, ki pa mu je nekaj (morda odstrel matere medvedke ali pa ga je mati nagnala, ker je dobila nove mladiče) povečalo napadalnost. Tako mladi medvedje namreč ne napadajo ljudi. To je prvi tak primer. Domačini pa vedo povedati, daje prav ta medvedek v zadnjem obdobju preganjal ljudi na območju od Poloma do Zvirč. Tajnik Bartolj je dodal, da je divjad nasploh zaradi dela in nabiranja raznih sadežev vznemirjena v svojih prvobitnih staniščih in zato tudi bolj napadalna.
komaj dobro leto in težak okoli 50 kg. To je potrdila tudi obdukcija v Institutu za sodno medicino.
Zakonca Kranjc sta sicer domačina iz Tržiča v Strugah, vendar stalno živita v Zagrebu, sem pa sta prihajala le v sezoni gobarjenja. Okolica je namreč zelo bogata z gobami. Zdaj je zanimanje za gobaijenje seveda popolnoma ponehalo.
J. PRIMC
h?
npriolin
IIGUGIJU
3 sejem
Ribnici
Prikaz suhe robe in lončarstva, razstavi, igre Dela in Kompasa
Ribnica — V nedeljo, 6. septembra, se bo ob 9. uri začel v Ribnici tradicionalni Ribniški semenj suhe robe in lončarstva. Namenjen je predvsem predstavitvi in ohranjanju domačih obrti. Na sejmu bodo domači obrtniki prikazovali tudi, kako izdelujejo razne domače izdelke. Seveda bodo na sejmu kot po navadi sodelovali s sprodajo svojih izdelkov tudi drugi obrtniki iz vseh območij Slovenije in Jugoslavije. Pokrovitelj letošnjega sejma bo Obrtno združenje.
Sejem se bo začel kot vedno doslej s parado krošnjarjev, zdomar-jev, godbe, narodnih noš, piščalkar-jev in drugih. Obiskovalci sejma pa si ne bodo le ogledovali in kupovali suhe robe, loncev in obrtnih izdelkov, ampak jim bo na ogled še gobarska razstava in razstava, ki jo bodo pripravili rejci malih živali iz Velikih Lašč in Ribnice. Ogledali si bodo lahko tudi zabavne igre, ki bodo potekale v znamenju domače obrti in jih bosta organizirala Delo in Kompas, na njih se bodo pomerile ekipe Rika, Inlesa, gasilcev in mladih zadružnikov. Posebnost letošnjega sejma bo tudi domača hrana in pijača. Pripravljale in prodajale jo bodo članice aktiva kmečkih žena iz Slemen, ki deluje pri Kmetijski zadrugi Ribnica.
J. P.
DANIEL NA LOKI
NOVO MESTO — Minulo soboto zvečer seje na prireditvi Toples na Loki zbralo kar 350 obiskovalcev. V okviru meseca turizma na Dolenjskem za poslušalce pop glasbe na Loki v petek zvečer od 18. do 23. ure spet pripravljajo presenečenje. Tokrat bo zapel priljubljeni Daniel Popovič svojo znano Djuli iz Evrovizije, v soboto in nedeljo zvečer pa bo obiskovalce na Loki zabaval koprski ansambel Domino.
EDEN ZA ŠEST — Franc Nagelj z Belega griča pri Mokronogu je izkopal krompir, kije odtehtal ostalih šest iz iste jamice. Gomolj, težak 1.100 gramov, je najlepši, kar jih je doslej pospravil z njive on sam, najbrž pa je tudi sicer redkost. (Foto: M. Luzar)
DISKOTEKA 0T0CEC
	TJ1	nrm	ilMW	
				lllll
PRI NEVARNEM OPRAVILU — Martin Jerele in Janez Štrukelj ne poznata strahu pri uničevanju eksplozivnih predmetov. Na sliki sta v akciji na Cerovcu nad Podturnom, ko sta uspešno uničila mino presenečenja, ostanek iz druge svetovne vojne. (Foto: J. Pavlin)
Žreb je ta teden izbral iz kupa dopisnic tisto z naslovom ANKE RUGELJ z Okroga pri Šentrupertu. Izžrebanka bo dobila majico z znakom Diskoteke Otočec. Čeprav prihaja jesen, ne kaže prenehati z glasovanjem, saj majica počaka do drugega poletja. Zato pošiljajte predloge za vašo in našo Top lestvico. Ta teden ste jo sestavili takole:
1. Who’s that girl — MADONNA
2. Nothing gonna stop me now — S. FOX
3. Good-bye, stranger — PEPSI IN SHIRLEY
4. I want sex — G. MICHAEL
5. Luka — SUSANNE VEGA
6. Sweet sixteen — BILLY IDOL
7. Living in a box — LIVING IN A BOX
8. I can’t stop loving you — MICHAEL JACKSON
9. Wanna dance with somebody — V. HOUSTON
Predloge pošiljajte na naslov: KRKA, Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
V NEDELJO VELIKA TOMBOLA
NOVO MESTO — Košarkarski klub Novoles organizira v nedeljo, 6. septembra, v sodelovanju s pivovarno Union in matično delovno organizacijo veliko tombolo, katere pričetek bo ob 14. uri. Glavni dobitki tombole, ki bo potekala na novomeškem stadionu, so vsekakor vabljivi: prvi je osebni avtomobil R-ll s počitniško prikolico Adria 310, druga in tretja nagrada pa sta avtomobila R-4. Poleg omenjenih treh bo podeljenih še 100 drugih dobitkov v skupni vrednosti preko 2 stari milijardi. Ob tomboli bo potekal bogat srečelov, za zabavo bo skrbel ansambel Fantje vseh vetrov, prireditev pa bo vodil in povezoval Toni Gašperič.
-kozerija	,
POKAZALI	SO	Ml
Kmalu po tem, ko so uvedli pri nas plačevanje s čeki, sem se odločil zanje. Vlačiti denar po žepih je nesmiselno pa še nevarno povrhu. V teh težkih časih te mimogrede kdo lopne po glavi, izvleče ti iz žepa denarnico in ostaneš brez dinarčkov, za katere si garal ves mesec. Z ukradenimi čeki pa si zmikavt ne more dosti pomagati. Poleg tega je človek s čekovno knjižico prav imeniten: izpišeš listič, se podpišeš, daš ga črpalkarju in odpliniš dalje. Če imaš čeke, ni na banki nikakršnega čakanja, nobenega vpisovanja v knjižico.
Pred kratkim sem si kupil obleko. Moral sem na neko svatbo, pa ne gre, da bi se človek razkazoval v starih capah.
— Oblekca je pa sto šestdeset tisočakov, je zažgolela trgovka.
Izpisal sem ček in ji ga dal. Moram priznati, da sem se kar prijetno počutil.
Ali pa tale primer: Mehanik, ki mi je popravljal mojo krntijo, je nekako s strahom rekel:
— Veliko delaje bilo, a tudi rezervnih delov sem nekaj porabil. Vse skupaj bo vrglo sto enaindvajset tisoč dinaijev.
— Mislil sem, da bo več. Izvolite ček.
Omara v spalnici ženi nenadoma ni bila več všeč.
— Mrtvaška se mi zdi, a tudi oguljena je že. Pred sosedami meje sram, je obrazložila namen nakupa.
— Čestitam za vaš okus. Štiristo dvajset tisoč. Ali če hočete po starem: dvainštirideset milijončkov.
— Takoj vam napišem čeke. Želite kartico?
— Dajte no, saj vas poznamo. Začuda na banki ni bilo gneče,
ko sem prišel po nove čeke. Usluž-
benkin obraz je bil podoben nebu pred nevihto.
— Tovariš, vi se pa malce igrate z našim zaupanjem. Mar se zavedate, da že nekaj časa izdajate čeke brez kritja. Pregledali smo vaš saldo: globoko ste zabredli v minus.
— Mene boste lovili, kaj? Poglejte raje Agrokomerc!
— Vam bomo že pokazali Agrokomerc! Če do jutri ne poravnate svojih obveznosti, se boste znašli na sodišču, pozneje pa še v zaporu.
Pred nos mi je pomolila listek, na katerem je pisalo: 330.000 din.
TONI GAŠPERIČ