186. številko. U UuNIonl, v torek. 13. avgusta 1907. XL leto. iznaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsKe dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oinanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-— Rokopisi se ne vračajo- — Uredništvo in npravništro je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari jttesečna priloga: „Slovenski Cehnik" Uredništva telefon št, 34. Posamezne številke po 10. h« Upravnistva telefon št 85. Na delo, Ker resnobni so Ničesar pozitivnega še ne vemo, da-li bo meseca septembra sklican želni zbor kranjski ali ne. Vse kaže na to, tla h<> vlada deželni zbor razpustila, ne da bi vnovič" poskusila svojo srečo z volilno reformo, ki je v zadnjem zasedanji! izzvala ohstrukeijo as rt >dno-na pređite stranke. V bistvu je pač vseeno, ali se vlada odloči za ta ali oni korak, volilna doba za deželni zbor itak poteče to jesen, zato je končno irelevantno, ali se deželni zbor razpusti par tednov preje ali kasneje. Umestno bi bilo z razpustitvijo ležernega zbora čakati zgolj v slučaju, ako bi se bilo nadejati, da bi v jesenskem zasedanju deželni zbor sprejel novo volilno reformo, da bi se potem nove volitve že lahko vršile na podlagi novega deželnozhorskega volilnega reda. Narodno-napredna stranka ni nasprotna volilni reformi, zahteva na. da se ta volilna preosnova zasnu-na pravičnem temelju, ki bo izključeval vsako pristranost v prilog tej ali oni stranki. Načrt novega de-želnozborskega volilnega reda. ki gu je vlada v preteklem zasedanju predložila deželnemu parlamenta, pa ni • *< Igo var jal temu principu. S svojim načrtom je hotela vlada zgolj ugoditi stremljenju klerikalne stranke po absolutni nadvladi v deželi, obenem za nedogleden čas zavarovati anahro-Tiistiški privilegij nemške veleposestniške kurije v sedanji sestavi, meščanstvo pa. ki ga zastopa DO pretežni večini narodno - napredna stranka, spraviti še ob tisti skromni vpliv, ki ga je imelo doslej v deželni zbornici. Da je narodno napredni stranki že eni samoobrambe narekoval, da se z vso odločnostjo upre taki krivični volilni reformi, je pač jasno. Dasi je vlada dobro vedela, da je njen edino v sporazumi j en ju s klerikalci in Nemci sestavljeni volilni načrt skrajno pristranski, krivičen ter za narodno-napredno stranko absolutno nesprejemljiv, vendar je skušala naravnost na zavraten način —-in to zlasti povečuje njeno krivdo — spraviti v deželni zbornici pod streho to svojo volilno preosnovo. Narodno-napredna stranka je bila vsled tega primorana, tla se ubrani pred nečuvenim atentatom na svoj obstanek in na pravice naprednega slovenskega meščanstva. poseČJ po najostrejšem razpoložljivem orožju — po obstrukeiji, kar je vlado prisililo, da je po par brez\ spesnili sejah odgodila zasedanje deželnega zbora. Položaj se od tistega časa pa do danes bistveno ni spremenil, dasi narodno-napredna stranka ni nikdar prikrivala, da je pristopna pametnemu in pravičnemn kompromisu. Toda kakor kažejo vsa znamenja, stoji vlada tako zelo pod klerikalnim vplivom, cla v s t r a j a pri svojem prvotnem načrtu deženozlmrske volilne reforme, ki jo je narodno-napredna stranka a priori proglasila za ab- s< lutno nesprejemljivo. S tem je dano tudi stališče narodno - napredne stranke napram vladi. Ako se vlada v zadnjem treuotku ne premisli in ne krene na pot, ki bi omogočila trezno, pametno in brez-strastno razpravo o brezdvomno potrebnem volilno-reformnem delu v našem deželnem parlamentu, potoni je docela izključeno, da bi deželni zbor, ako se skliče, redno funkcioniral. O tem mora biti poučena tudi vlada. Zato je popolnoma verjetno, da je opustila svojo misel, vnovič poskusiti svojo srečo v deželnem zboru kranjskem, ter se odločila, da deželni zbor razpasti in takoj razpiše nove volitve še na podlagi starega volilnega reda. Naj že bo tako ali drugače, to je gotovo, da bodenio že to jesen imeli nove deželnozborske volitve. In za te volitve se bo treba začara temeljito in vsestransko pripraviti. Čisto gotovo je, da se bodo to pot klerikalci zagnali z vso silo v volilni boj in tla bodo skušali z vsemi sredstvi v tej kampanji izvojevati toliko mandatov, da bode vsaj v bodočem deželnem zbora lahko vlada izvedla tako volilno preosnovo, ki bo po \ olji nji in klerikalcem. Klerikalci so že na delu in se pripravljajo z fso energijo na voli! no borbo, ki je brez dvoma že pred durmi. A v narodno-Tiaprednih vrstah šini opaziti nobenih priprav, nobenega volilnega gibanja! Zadnji čas je že, da se predramimo iz mrtvila. sicer se bo klerikalcem res posrečilo nasejati toliko lju-like meo' našo pšenico, da bo za nas ugodna žetev docela izostala. Ne slepimo in ne varajmo samega sebi-, klerikalna opasnost je sedaj večja, kakor je bila kdaj preje. Vvaževati je treba, da klerikalci v tem boju ne bodo razpolagali samo s svojimi silami, marveč da lahko računajo na naj izdatnejšo podporo in pomoč s strani deželne vlade. Ce torej hočemo količkaj paralizirati delovanje klerikalno - vladne zveze, je treba pravočasno napeti vse moči, da se izjalovijo načrti, ki jih je izgotovila štiriperesna deteljica Sclnvarz-Šusteršič-Šuklje-Krek! Pred vsem bo potreba takoj pričeti s prirejanjem političnih shodov po vseh volilnih okrajih, zlasti po mestih in trgih in po onih volilnih okoliših na Notranjskem in Dolenjskem, kjer so drža v nozborske volitve pokazale, da ima narodna - napredna stranka mogočno zaslombo. Stranka mora med ljudstvo, to je eonditio sine qua non. Naše ljudstvo še res globoko tiči pod vplivom duhovščine, vendar pa ni v toliki meri klerikalno, kakor si sami dom išl j u jemo. Jedro našega ljudstva je protiklerikalno, potrebuje samo pouka in vzgoje, pa se bo samo osvobodilo klerikalnega ižesa. Pojdimo torej med ljudstvo, iščimo ž njim stikov, poučujmo ga in VZ-goju jmo. pa se nam bo v krajšem času, kakor sami pričakujemo, posrečilo dvigniti ga na tisto stopnjo iz-obrazbe in presvete, ko bo samo ogorčeno odklanjalo vsako klerikalno, predvsem pa duhovniško varuštvo. A še eno je, kar bi nujno priporočali narodno-napredni stranki v očigled bližajočlfa se volitev. Naši stranki je nujno potrebna krepkejša, vse narodne sloje objemajoča organizacija. Samo zaupniški aparat, ki je bil za silo rabljiv pri kurialnžfa volitvah, se je sedaj že zdavna preživel in ne zadostuje več. Takisto tudi centralizacija v vodstva strakinih poslov ni več n<*i mestu vzpričo dejstva, da se j»- za državni zbor že uvedla splošna in enaka volilna pravica in da je tudi uvedba volilnega reda slonecega na temelju splošne in enake volilne pravice, /.a deželni zbor zgolj vprašanj«' najbližje bodočnosti. Treba bo torej misliti na primerno decentralizacijo, ki bo omogočala potrebno razdelitev dela. Že pri raznih prilikah se je sprožilo vprašanje o snovanju okrajnih in krajnih strankinih odborov, ki bi naj bili sicer podrejeni izvrševalnemu odboru, a bi vendar vživali do gotove meje neko avtonomijo. S tem bi se ne le delo razdelilo in vodstvo vsaj deloma razbremenilo, marveč bi se dala obenem prilika k živahnemu delovanju elementom, ki kažejo čudovito iniciativo in mravljinsko marljivost, čim se jim od kaže le količkaj samostojen delokrog. Dasi so dobre strani okrajne in krajne organizacije takorekoč na dlani, vendar se merodajni krogi z njo niso mogli sprijazniti — ne vemo ali vsled nerazumevanja razmer ali pa vsled nam Slovencem prirojenega, toli pogubnega konsevativizina, čigar najvišje načelo je »quieta non movere«. Zadnje državnozborske volitve so, mislimo, odprle vsakomur oči, da mora uvideti, da je spas za našo stranko v okrajni in krajni organizaciji, ki je predpogoj uspešnega delovanja in napredka. Napredna misel si je izvojevala najlepših vspehov tam, kjer je bila že izvedena ta organizacija, to je na Štajerskem. Ta organizacija je torej že preizkušena v ognju, zato jo tudi ni potreba še posebe priporočati! Da se ta organizacija izvede v vseh podrobnostih, je treba seveda napornega in požrtvovalnega dela. Ako pa hočemo, da se bo volilna borba končala za nas z vspehom. se je nam treba nemudoma lotiti tega dela, ker skrajni Čas je že v to. ako ne-čemo, da nas prebite volitve in nas najdejo nepripravljene. Torej na delo! Deželni zbori. Trst, 12. avgusta. Vest, da se skliče istrski deželni zbor med 10. in 15. septembrom, se z merodajne strani zanika. Ze zaradi kmetijskih in vinogradniških poslov, ki jih ima v septembru večina poslancev, bi ta mesec ne bil pripraven za zasedanji* deželnega zbora. I d o m ost. 12. avgusta. Včeraj je bilo v Tridentn pod predsedstvom poslanca barona Malfattija posvetovanje italijanskih poslancev vseh strank v tirolskem deželnem zboru. Zelo živahna debata se je razvila zaradi sklicanja tirolskega deželnega zbora. Sklenilo se je soglasno, naznaniti deželnemu glavarju dr. K a -t h r e i n u , da so italijanski deželni poslanci pri volji opustiti ohstrukcijo, ako se jim zajamči, da sklene deželni zbor v predstojećem zasedanju volilno reformo, s katero se razmere v deželi v narodnem in socialnem ozira urede v modernem smislu. Nadalje se je sklenilo za slučaj, da se zbere deželni zbor, da se čim preje vzamejo v razpravo dogodki na Južnem Tirolskem, ki so jih izzvali panger-manisti. Pri tej priliki bodo italijanski poslanci zahtevali od vlade najstrožje odredbe, da se taka izzivanja ne ponove več. Praga, 12. avgusta. Poslanec dr. Herold je povedal na včerajšnjem shodu, da še ni nič določenega o sklicanju češkega deželnega zbora. Ministrski svet se še ni bavi] s to stvarjo. Običajno je, da se vlada glede sklicanja deželnega zbora dogovori z deželnim odborom. Dosedaj vlada še niti vprašala ni deželnega odbora o tem. Vendar pa je upati, da vlada izpolni svojo obljubo, ki jo je dala Spomladi ter skliče jeseni češki deželni zbor h kratkemu zasedanju, da reši celo vrsto nujnih g-ospodarskiu vprašanj. Glede reforme deželnozbor-skega volilnega reda je pripomniti, da je vlada že predložila načrt, ki ima priklopi jeno četrto kurijo. Res. da se bo predlagala splošna volilna pravica, toda že danes je gotovo, da se ta predlog odkloni ter se sprejme le priklopitev nove splošne kurije. Kar si' tiče nemških zahte^ dodatno k volilni reformi, so tako dalekosežnega narodnega pomena, da jih Cehi pod nikakšnimi pogoji ne morejo izpolniti. Vol Ina reforma za češki deželni zbor. Praga, 12. avgusta. Govori se, da se predložijo češkemu deželnemu zboru trije načrti za spremembo volilne reforme. Eden med njimi, ki bo najbrže tudi prodrl, ima sledeče določbe: Češki deželni zbor naj bi imel 260 poslancev; 200 se jih izvoli na podlagi splošne in enake volilne pravice; 00 je virilistov. Namerava se tudi spremeniti deželni red, in -i- LISTEK. Kettejeve Poezije. Ravnokar je izšla druga izdaja »Poezij« Dragutina Ketteja« Knjiga je elegantno opremljena in lično ilustrirana 7> risbami Maksima (iasp?i rija. Dodan je Kettejev portret in faksimile njegovega rokopisa. Pesnim je spisal precej obširen uvod Anton Aškerc Ta uvod obsega bijo-grafijo pesnikovo in toplo pisano oceno njegovih del. Drugi izdaji so dodani različni spisi Kettejevi, ki širšim krogom doslej ni><> bili znani. Največ je mladinskih pesmi in basni. Pesnikove literarne fizijognomi-je niso ta doslej neznana dela čisto nič spremenila. Kettejevo literarno Fizijognomijo je merodajna kritika že določila, ko so njegove poezije prvič izšle, in čas je to sodbo potrdil. Kette ima svoje mest o v slovenski literarni zgodovini. Bil je velik talent, po Prešernu golovo edeti največjih in najlepših talentov, kar se jih je Slovencem rodilo. Velika izguba je za. slovensko pesništvo, da je Kette umrl tako mlad, ko je komaj vstopil v življenje; kdo ve, kaj bi bil še postal naši literaturi. Kakor rečeno, je kritika že označila pesniški značaj Kettejev in ocenila umetniško vrednost njegovih umotvorov, ko so njegove »Poezije" prvi« izšle. Ni torej treba, da hi se vnovič spuščali v to. Veselo znamenje je vsekakor, da je v naših resnih '-asih med slovenskim občinstvom še toliko zanimanje za pesništvo, da je bila prva izdaja Kettejevih .Poezij - tekom nekaj let popol □orna razprodana in da se je mogel založnik odločiti za drugo, izredno elegantno izdajo. Aškerc, ki je uredil prvo izdajo, je prevzel tudi redakcijo druge izdaje. 1'vod kaže iskrene simpatij«' A. Aškerca za človeka in za poeta K«'t-teja. Kdor Ketteja ni osebno poznal, si pa iz Aškerčevega spisa ne bo mogel napraviti podobe o človeku Ketteju. Premalo j<> listih detajlov, iz katerih si »nore čitatelj napraviti -diko Kettejevega karakterja. Naj več pozornosti je — in po pravici posvetil Aškerc tistemu usodnemu konfliktu, v kateri je bil prišel Kette s šolsko oblastjo zaradi svoje satire na takratnega škofa Missio. Tu je bil sicer malo obzirni Aškerc le nekoliko preveč obziren. .Javnost naj ve, kdo so bili tisti ljudje, ki so spravili Ketteja v položaj, ki je za dijaka skrajno neugoden in je imel za Ketteja najhujše posledice, ker je prišel ob podporo svojega bogatega strica in zabredel v bedo. Sedanji vikar Vacl v Novem mestu in dušni pastir Binje v Sori sta med svojimi sošolci splošno veljala za potuhnjena denuncijanta in sta ga vedno črnila. Tretji v tej zvezi je bil neki Šolar, ki je vlomil v Kettejevo skrinjo, kjer je bila shra njena sicer nič kaj posebno umetna satira na škofa Missio. in tako omogočil denuncijacijo, ki je imela za pesnika tako žalostne posledice. Hišno preiskavo pri Ketteju je izvršil profesor Borštner, ki je bil pri dijakih vedno nadvse nepriljubljen zaradi svoje neusmiljene krutosti. Aškerčev uvod zaključuje jako dobra ocena literarnega dela Kettejevega; tej oceni nič ne škodi, tla ima mestoma osebnopolemičen značaj. Maksim Gaspari je z risbami, s katerimi je okrasil to knjigo, vnovič posvedoeil, da je lep talent in resen umetnik. _ R. Korenska vojska. (Borovcem v album napisalfA. Pufar.) (Dalje.) 11. Čudo se je bilo dogodilo na Korenu. Na njivi, nedaleč od koče, kjer je stanovala zlobna čarovnica Amruša, je zrastel čez noč velikanski koren, ki je bil ravno tako dolg in širok kot čarovnica Amruša. Strah je zavladal t isto jutro po vsem Korenu in po vsej dolini. Videli so bili sinoči, da se je dvignila čarovnica Amruša na metli v zrak in je hitela potem naravnost na Jalovec. (Vz pol ure se je vrnila VSS goreča in ravno nad njivami se j*' ustavila. Padlo je na tla nekaj ve- likega in temnega, in Čarovnica ji' izginila. Nihče je ni videl drugo jutro v koči - videli so samo velikanski koren sredi njive. Strah se je polastil vsega Korena in grozna zmešnjava je zavladala kroginkrog. A tedaj se spomnil stari Krotovar prerokovanja svete Kome-lastike. Pod Mučno goro imajo spravljeno pisanje svete Komelastike. Nihče ne ve za kraj razen častitega Kro-tovarja. Spravljeno je v skrinji, ki je narejena iz samih žabjih kosti in iz zob jezikave, rajne Frfulje Spomnil se je tedaj Krotovar prerokovanja svete Komelastike in je izkopal častitljivo pisanje. Dolgo je brskal po knjigi in nazadnje se mu je razsvetlil obraz. Stalo je tam pisano in sveta Komelastika govori: »Zasvetilo se bo nad Jalovcem Ln ostalo nad Korenom. Na njivo bo padlo in zrastlo črez noč. In blagor bo Koren — zrastel bo velik in mogočen, in blagor bo nad Korenom.« Kndost je zavladala po vsem Korenu. Besede svete Komelastike so šle od ust do ust, in trumoma so prihajali ljudje častit velikanski, sreco-nosni koren. A izvedeli so zanj tudi Borovci. Poslali so učenega gospoda kaplana Ceferina. da zaroti nesrečni čarovniški koren. In prišli so gospod (eierin; stisnili so obraz v ginljive gube in si tiščali z robcem nos, ker od korena je prihaja] čudovit duh. Dvignili so roke gospod Ceferin, da bi zarotili. A takrat so prihiteli Ko- renci z vriščem in krikom in so obdali grozeč gos]»oda Oeferina. »Panajo ga, pa na jo!« Strašen srd se je polastil Koren-cev. Začele so se dvigati pesti, in takrat so pokazali gospod Ceferin pete svojih slokih nog. Z velikanskimi ko-raki so premerili pot do doma in so se zaprli v svojo sobo in so molili h križan emu. Poslali so Borovci nove može h Koreneem in so zahtevali, naj uničijo nesrečni koren. Gospod Ceferin molijo doma že tri dni za odvruitev grozne nesreče, ki jo je poslala čaro\ niča Amruša na svet. Zvonovi zvone zjutraj ob sedmih v ta namen ... A Korenei so mrmrali besede svete Komelastike in so razgnali Borovce. — In naposled so se ujunačili oče župan Bobenček in so poslali Sodčka in Svedra s sekiro nad koren. A žalostna je biln usoda Sodčkova in svedrov«. Povohal je blagi Sodček koren in našel potem smrt v hladnih valovih šumečega Krotnika. Stopili so Svedru na kurje oko in ga zapodili. — In ko so izvedeli oče župan to žalostno vest, jih je oblila kurja poli in šop na glavi jim je stopil od grozo pokoncu .. . \ ojska je bila neizogibna. Nagibalo se je solnee k belemu Jalovcu, ko je dospela borovška vojska na Križnico. Oborožena je bila s koli, ki jih je potrgala iz korenskih plotov; pogum jo je razvnemal in osveta jih je navduševala. Na čelu so ji stopali oče župan, in tuintam jih cer po izjavi bivšega načelnika češkega kluba dr. Engla tako, da se zagotovi Nemcem v deželnem odboru in vseh deželnih zavodih primerno zastopstvo. Iz Bosne. Sarajevo, 1*2. avgusta. Zatrjuje se, da postane sekcijski načelnik Kosta H o r m a n civilni atlatus namesto barona B e n k a , ki gre v pokoj. Ustanovila se je nova politična stranka pod imenom »Srbska neodvisna stranka«. Stranka temelji na demokratičnih načelih ter hoče zasledovati program »Bosna Bošnjakom«, obenem pa doseči nekak modus vi-vendi med Hrvati in Srbi. Macedonske reforme in Srbija. Bel grad, 12. avgusta. Vladno glasilo »Samouprava« piše z ozi-rom na najnovejšo akcijo turške vlade proti maeedonskim četam, da je Srbija medsebojno klanje macedon-skega prebivalstva vedno globoko obžalovala ter vedno opominjala k slogi. Znano je, kateri narodnosti so pripadale čete. ki so se prve pojavile T Macedoniji. Druge narodnosti, posebno srbska, so nastopalo v silobra-nu. Dasi je vsled turške akcije padlo v Macedoniji mnogo srbskega plemena, čuti Srbija vendar nad tem zadoščenje, da se vsaj o vrže j o obrekovanja, kakor da bi bile srbske čete iz kraljevine, ki so motile mir v turški državi. Dogodki na Ruskem. P e t r o g r a d , 1*2. avgusta. Zaradi roparskih napadov in umorov, posebno na ljudsko akademijo je bilo pred vojnim sodiščem obtoženih 19 anarhistov in komunistov. Štirje so bili obsojeni na smrt. šest v večletno prisilno delo, trije v pregnanstvo, a šest jih je bilo oproščenih. V Nižjem N o v £ o r o d u so prijeli japonskega častnika g-eneral-nega štaba zaradi vohunstva. Dobili so pri njem razne načrte in beležke o Rusiji. Odesa, 1*2. avgusta. V tukajšnjih ječah so nastali veliki nemiri, ker zahtevajo kaznenci, naj se dvema na smrt obsojenima tovarišema odvzamejo verige. Posredovati mora vojaštvo, ki je že več kaznencev ranilo. Mirovna konferenca v Haagu London, 12. avgusta. V ju-tršnji plenarni seji mirovne konference se bo razpravljalo razim o angleškem predlogu glede omejitve oboroževanja tudi o pravicah in dolžnostih nevtralnih in o prepovedanem bombardiranju neutrjenih mest in krajev. Konferenca se zaključi dne 1. septembra. Japonci v Koreji. London, 12. avgusta. Da se reorganizira korejska vlada, so imenovani trije japonski generali Itove-ga štaba za podpredsednike treh korejskih provincij. Za namestnika japonskega vrhovnega rezidenta je imenovan general Hazegava. Kakor je videti, je Japonska potisnila Korejo tako pod svojo vojaško oblast, da je vsako gibanje Korejcev po svobodi izključeno. Punt v Maroku. London. 12. avgusta. V Casa-blanci se ponavljajo vsak dan boji z domačini. Posebno hudi spopadi so bili 10. t. m. Ranjenih je bilo več Francozov, eden pa je bil ubit. Sultanov stric Mulej Amin ostane v Časa blanci, ker se je popolnoma vdal Francozom. Njegovi vojaki so pobegnili. Pariz, 12. avgusta. General Drude, poveljnik francoskih čet, je brzojavno naznanil, da potrebuje še najmanj 3000 do 4000 vojakov. B e r o 1 i n , 12. avgusta. Bombardiranje na mesto Casablanco je provzročilo ondotnim Nemcem veliko škode. Mavri so napadli nemško poŠto, hišo nemškega konzula in nemške privatne hiše ter jih izropali in užgali. Škoda se ceni na milijone. L o n d o n , 12. avgusta. V M a -saga n u nevarno vre. Divja plemena so prišla do mestnih vrat ter zahtevajo denar. Angleški parnik »Gi-beldersa« je pripeljal iz Masagana v Tangor 240 Evropejcev. V Rabatu pridigujejo fanatiki sveto vojsko, odkar je priplula pred mesto francoska križarka »Galileo«. Razširila se je vest, da hiti sultan z večjim oddelkom vojaštva iz Pesa v Rabat. Gubernator je naznanil prebivalstvu, da začne križarka »Galileo« pri prvem znaku vstaje streljati na mesto. M a d r i d . 12. avgusta. Vesti iz Maroka se glase činulalje obupneje, kar so priznava tudi uradno. Ne prikriva se več, da bo treba Španiji prevzeti velike žrtve, da pripomore k pomirjenju. V vojnem ministrstvu delajo z veliko naglico, da spravijo na noge potrebno število vojaštva. V Cadixu je pripravljenih že več kri-žark za odhod v Maroko. V Casablanco je odpeljal včeraj parnik zopet 550 španskih vojakov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13 avgusta. — Zakaj so klerikalci protesto-vali proti kompromisni listi vodstva družbe sv. Cirila in 3Ietoda, kakor se je predlagala po dogovoru poslanca Hribarja s Korošci? Mislili so pač. da jim ni treba kompromisov, ker so videli, da je navzočih veliko število duhovnikov. Tista izzivajoča ošabnost in prepotenca, ki je značilna za rimski klerikalizem. se je pokazala s tem, nič drugega ne; vladati in zapovedovati so hoteli, naprednja-ki pa bi naj imeli pravico plačevati in se žrtvovati za družbo. Senekovi-<-a. Žerjava in Pahernika uiso hoteli imeti v odboru zraven klerikalcev Detele itd., čeprav niso nikaki fra-masoni. ampak pošteni, rodoljubni slovenski možje, ki hočejo delati za družbo in nje proč vit. In sedaj ima »Slovenec« drzno čelo, da toži o liberalnih razdiralcih sloge in sramoti naprednjake, ki so bili za slogo, za kompromis. To je višek — katoliške morale! Obmejni Slovenci, ki ste vse to sami videli in ki ste pošteno narodnega mišljenja, sodite po teh dejstvih ! — Klerikalci smešijo v svojem nečednem glasila novega predsedniki) nase šolske družbe g. ravnatelja Senekoviča ter povzdigujejo na vse pretege njegovega po njih lastni krivdi žalostno propadlega protikandidata ravnatelja Detelo, ki je »ugleden šolnik«, »pisatelj« itd. Nikakor mu ne kratimo njegovih resničnih zaslug: kot šolnika ravnatelj Sene-kovič vsaj doseza. o financah in o Upravi večjega narodnega organizma, kar pride tu posebno v poštev, pa razume Senekovič brez dvoma nekoliko več kot Detel a, ki se ni nikdar pečal s takimi stvarmi in je bil ves čas svojega službovanja na Slovenskem ravnatelj majhnega zavoda. Da je Detela beletrist, Senekovič pa ne, to le-temu kot predsedniku družbe pač ni v škodo, kakor bi Deteli ne bilo v korist. Glede narodnega prepričanja in naprednega duha pa se Senekovič lahko meri s klerikalnim kandidatom. Reforma družbe vsled njegove izvolitve ne bo trpela. — Častna dolžnost vsakega naprednjaka je, da stori vse, kar je v njegovih močeh, v prospeh šolske družbe naše ter tako olajša poslovanje novemu odboru. Če vsak član pridobi še enega člana, bodo se dohodki podvojili. Ne 8000, ampak 80 do 100.000 članov bi lahko štela družba. Med izobraženimi sloji širom naše domovine se nahaja gotovo 100.000 ljudi, ki lahko utrpe vsako leto po 2 kroni. Le dobre volje je treba! Pri velevažnih reformah, ki se enkrat morajo uvesti v naši družbi, je treba denarja in trikrat denarja. Vsi naprednjak i torej na delo — narodno! Tudi klerikalci, če so količkaj narodni, morajo delati za družbo. Če nimajo v nji zastopstva po svoji previsoki volji — saj zastopani so! —, naj pomislijo, da tudi liberalci dajejo večkrat v cerkvene namene, za cerkve, zamorčke itd., ko nimajo pri uporabi tega svojega denarja prav nobene besedo. Klerikalci pa imajo svoje zastoj m i ko tudi v novem odboru naše šolske družbe, — Najbolje informiran list. Klerikalci kar preboleti ne morejo »krize v Ciril-Metodovi družbi«, dan na dan priobčujejo v »Slovencu« cele Jeremij ade. Očitajo nam, da smo poročali pristransko. Res — oseb in medklicev, katerih ni bilo, nismo videli oziroma slišali. Tako n. pr. poroča »Slovenec«, da je na skupščini vpil tudi »Rakove iz Kranja«. Kakor smo le slučajno izvedeli, g. Rakovca niti na skupščini ni bilo, ampak je bil doma. Kakor je iz tega razvidno, je »Slovenec« kar po svoje navajal njemu neljube osebe in jim ravno tako podtikal izmišljene medklice. Resnici na ljubo konstatiramo, da naš poročevalec ni videl stvari, katerih ni bilo: katere je pa v svoj i%nadzem-ski zamaknjenosti zapazil sveti »Slovencev« poročevalec. Ako so že ožja poročila »Slovenčeva« tako netočna, koliko vrednost imajo potem šele druga. — Bojkot slovenskega notarja. Snočnji »Slovenec« je priobčil v listnici uredništva debelo tiskano ta-le poziv na bojkot: »Sporočamo vsem svojim somišljenikom, da je notar Hudo vernik v Ljubljani tako nastopil na občnem zboru »Družbe sv. Cirila in Metoda«, da iz tega jasno sledi, da tudi v svoji pisarni noče več videti naših somišljenikov. Naj se o tem obveste vsi naši somišljeniki!« — »Slovenec« si je v svesti, da je s to notico zagrešil kaznivo dejanje, zato jo je uvrstil med inserate pod naslovom »Listnica uredništva«, da bi je državno prnvdništvo ne opazilo in da bi ne pričelo proti njemu zasledovanja radi pozivanja na bojkot. O, premeteni junaki so ti blagoslovljeni »Slo\-enčevi« uredniki! Postavljajo se, kakor da bi ne bilo bolj navdušenih, bolj radikalnih in doslednih narodnjakoV kot so oni in njihovi somišljeniki^ v isti sapi pa poživljajo na bojkot slovenskega notarja. Mi bi molčali in bi ne črhnili niti besedice, ako bi imeli klerikalci v Ljubljani notarja, ki bi bil njihov somišljenik; v tem slučaju bi nam bil poziv na bojkot drugega sloven- »Turen .. . Turen!« — Iz veže je zadonel še smeli, a potem je utihnilo vse. Stal je tam Turnov študent in je tiščal desnico na čelo. Zasolzile so se oči in bolest je trgala srce . . . Pridr-vila sta nanj dva fanta in ga suvala v hrbet. Opotekal se je pred njima, glavo globoko na prsih, in od solza mokre oči so zrle brezizrazno v daljo. Megla je bila povsod, v duši in pred njim. Zavedel se je šele v temnem kraju in se je ozrl začuden okrog. V mračnem hlevu je ležala hrabra vojska bojevitih Borovcev. Iz vseh kotov je prihajalo zdihovanje in ječanje. Težko kruljenje se je glasilo sem od vrat, kot bi tam umiral za klajo zrel prešič. A tam so čepeli oče župan Bobenček in duša se jim jo trgala od telesa. »Ru-uu-u .. . Star sem, pa me ne vidiš, smrt. Kosti so mi zrahljane, pa ne prideš . . .« Zajokali so oče župan, in iz vseh kotov je prihajalo posmrkovanje. Debele solze so se točile takrat, baje kakor še nikoli tako. »Hrabro smo se borili, nič nam ni reči,« so za krulil i oče župan. »A čarovnica Amruša je nam vrgla pesek v oči — in propadli smo.« Nastal je molk. Le tupatam je pomrknil še kdo v tišini. In takrat je zažvižgal divji Breganja in je zavri-snil Kofetič: »Molimo!« Začni se je tudi glas filozofa Račka. Na jasli je naslonil svojo bi- skega notarja naprednega mišljenja vsaj umljiv in s strankarskega stališča vsaj deloma opravičljiv. Ker pa ni v Ljubljani nobenega klerikalnega notarja, se mora klerikalni poziv, naj se bojkotuje pisarna notarja Hudovernika, imenovati naroden škandal prve vrste, ker hočejo s tem klerikalci odjesti stranke slovenskemu notarju ne zato, da bi te stranke potem iskale pravne pomoči pri kakem drugem slovenskem notarju, marveč da bi hodile k notarju, ki je sicer po mišljenju in vsem svojem delovanju zagrizen nemški liberalec, a ga vkljub temu podpirajo klerikalci kot eden mož od škofa Antona Bonaventure gori pa doli do pro-palega klerikalnega kandidata pa-sarja Kregarja. V Ljubljani imamo štiri notarje in med temi je samo eden Nemec ali pravilneje liemšku-tar. Ker se klerikalci vedno široko ustijo, kakšni zavedni Slovenci da so, bi človek pač moral misliti, da bodo klerikalci pač v prvi vrsti podpirali ljudi, ki so naše gore list. ne glede na njih politično prepričanje, ne pa naših narodnih nasprotnikov. Toda klerikalci so narodnjaki samo na jeziku, zato se zatekajo raje k nemškemu notarju, da si je le-ta veliko bolj /;i grizen liberalec kakor vsi njegovi OStali Slovenski kolegi skupaj! Seveda v klerikalnih očeh pri Nemcu ni greh, ako je naprednega prepričanja, nasprotno, to mu klerikalci še štejejo v zaslugo in ga podpirajo z vsemi silami, da, proglašajo celo njemu v prilog bojkot slovenskega notarja. Če ni to škandal, potem sploh ne vemo, kako bi se naj označilo to nečuveno protinarodno postopanje! A ta škandal je še večji, ako razni klerikalni veljaki, ki se na zunaj kažejo kot zavedne Slovence, nimajo niti toliko narodnega ponosa v sebi, da bi pred nemškim notarjem dali delati slovenska pisnia!Informirali smo se in dognali, da so razne pogodbe, ki so jih sklenili škof Anton Bona-ventura in drugi klerikalni veljaki, spisane po pretežni večini v blaženi nemščini. In takšni v narodnem oziru nič vredni brezspolni ljudje, ki nimajo v sebi niti iskrice narodnega čuvstva in ponosa, hočejo igrati prvo vlogo v slovenski javnosti! Daleč bi prišli, ako bi se takšnim ljudem izročila »Družba sv. Cirila in Metoda«! — Slovenski vsesokolski zlet v Domžalah. Za slovenski vsesokolski zlet v Domžalah v četrtek na Veliki šmaren dan vlada v vseh narodnih krogih živo zanimanje in agitacija, da bodi ta zlet ne samo zlet slovenskih Sokolov, ampak tudi zlet velike množice narodnega občinstva iz bližnjih in daljnjih krajev okoli Domžal. Posebno iz Ljubljane je pričakovati velike udeležbe. Do Domžal je peš hoda iz Ljubljane dobri dve uri in naravnost sramotno bi bilo, če bi ne poleteli z vlakom v ta za ves slovenski narod važen kraj. kjer vzdrami-nio ondotne Slovence k novemu življenju, da ne bodo vedno podlaga peti tujca Tirolca. Ne nameravamo nobenega napada na tirolske glavo, kakor hočejo vedeti gotovi nemški ljudje, ampak obiskat poj demo svoje bralo in jih navdušit za narodno slovensko stvar! Vihrati mora nad Domžalami ponosna slovenska trobojnica in nobena druga zastava, najmanj pa kaka frankfurčanka.Naroden slovenski praznik bodi prihodnji četrtek! Ves narod naš bo občutil veselo pridobitev, Če pridejo Domžale v čisto slovenski4 roke, iz katerih jih ne iztrga nobena nemška sila — v kar naj de- stro glavo in je modroval: »Molitev je lestva. po kateri so pride do boga in do rešitve. Turnov študent naj moli. V črni šoli je in ve. kako se pride do božanstva.« Izpregovoril je Raeek in je utihnil. Dregnil je Libel študenta v hrbet in je zapovedal: »Moli!« Turnov študent je mislil na krasne oči. Obup mu je razjedal mlado dušo, in zdihoval je pretrgano in bridko. Ko je začni povelje, je dvignil solzne oči in je pričel peti z jokavim glasom: »Cur me, Francka, odio perse-ipieris et indignitate' Miserore, mise-rere! Et cor nieum laudabit te in sao-cnla saeculorum.« »Amen!« je zabučalo po vsem hlevu. Utihnilo je posmrkovanje in up je napolni] srca obupanih. Reši te v pride gotovo. Sveto petje studentovo prodre do božjega stola, in bog pošlje svojega angelja zatiranim na pomoč. Zdelo se je vsem, da je hlev poln božje svetlobe in da angel že odmika zapahe. Radost se je naselila v potrta srca, in sem od vrat ni več prihajalo kruljenje očeta župana. Petje se je razlegalo po hlevu kakor nekoč v žareči peči, kjer so se cvrli božji mladeniči... »Mors iam niihi ex oeulis tuis, Francka, pallida appropinquat,« je pel Turnov študent in srce se mu je trgalo. (Konec prihodnjič.) luje zlet v četrtek — ves narod bo pa tudi bridko občutil težko izgubo, če se sovragu posreči za vselej pridobiti si neomejeno oblast nad tem razcvi-tajočim se krajem. Zato mora v četrtek vsakdo, kdor le more, v Domžal«! — Izletniki iz Ljubljane odhajajo ob 2. popoldne s kolodvora v Šiški. Poj-de tudi »Društvena godba« ljubljanska. Sokoli, ki se pripeljejo <>d Ljubljane, izstopijo na postaji v Trzinu, kjer jih sprejme »Domžalski Sokol s Kamniškim. Nato odkorakajo vsi Sokoli (okoli 400) peš skozi Depalo vas in Stob v Domžale (dobre pol ure) na telovadišče ob veliki Dunaj ski cesti, kjer bo takoj velika javna telovadba. Proizvajale se bodo krasne proste vaje in vaje na orodju. Po telovadbi se vrši ljudska veselica v na-rodnih gostil nali pri »Kebru« in pri Kuharju, po domače pri »Froncn . kjer sta lepa senčnata vrtova. Pri veselicah sodelujeta domžalska in ljubljanska »Društvena godba«. Poleg vzvišenega cilja in namena je zlet zlasti za civilne osebe razvedritve nega značaja, zato izražamo še ei krat svojo upanj«', da bo ta zlet Sijajna manifestacija narodno slovenske misli in da se ga udeleži izmed neso kolov zlasti naše dijaštvo, visoko-sko in srednje ter naše narodno ž • stvo, ki vselej in povsod izdatno p* vzdigne vsako narodno slovesnost — Zveza pivovaren. V krat! bo v Ljubljani shod gostilničarjev cele Kranjske. Tu bi bila naj lep-prilika, da se gostilničarji posvetujejo in dogovore glede svojega post« panja napram nameravani zvezi pivovaren, ki zna postati Jako neprijetnega pomena za gostilničarje pa tudi za konsumeiite. Zveza pivovaren ima namen, onemogočit; vsako konkurenco med pivovarnami in gostilničarjem zvezati roke. da -nobeden ne bo mogel več ganiti. Povzročiteljice te zveze so velike nemške pivovarne Puntigam, Reining-haus in Goss, ki z grožnjami in s pi tiskom silijo manjše pivovarne, da morajo pristopiti njihovi zvezi. Da narede tri tako velike pivovarne, ki imajo dovolj kapitala na razpolag nje, lahko največjo škodo manjšim pivovarnam in jih lahko, tudi uničijo, ve vsakdo, kdor pozna razmere. Na ta način so Puntigam. Beining-haus in Goss že prisilile različne pivovarne, da so pristopile njih zve Ce smo prav poučeni, se ostavlja edinole še pivovarna Auerjevih dedičev v Ljubljani. Posledice zveze 1> >-do za gostilničarje prav neprijetne. Pred vsem ne bo mogel noben gostil ničar več opustiti pivovarne, od k.i-tere je doslej jemal pivo. Puutig; Reininghaus, Goss so si z velikanskim naporom in s posojanjem denarja pridobili jako mnogo odjemalcev, zdaj pa si hočejo to odjema ce za večne čase zagotoviti. Gostilničar, ki bi hotel opustiti pivovarno, od katere je doslej dobival pivo, teg ne bo mogel storiti, ker nikjer drug, ne bo dobil piva, ker mu ne bo smela nobena druga pivovarna dati piva. A tudi drugače čakajo gostilničarje razočaranja. Zveza hoče odpraviti posojila, ki so jih dajale pivovarne gostilničarjem, in tudi pip in oma za led v prihodnje ne bodo gostilničarji več dobivali. Seveda bodo g stilničarji. kakor drugače pač ni mogoče, vse nove stroške, ki jim minejo, skušali zvaliti na konsumenl in konec bo podrazenje piva. S mo. da je stvar jako rosnega pomena za vso občinstvo zlasti pa za gostilničarje. Veliki nemški kapital nas hoče kar podjarmiti in zasužnjiti za nedogleden čas. shod gostilničar jov. ki bo že v kratkem, jo prvi po-kliean. da so upre in sicer z gOSp darskoga in z narodnega stališča, s složnim in doslednim delom gostilni carjev in konsumentov se da edino razbiti ta zveza pivovaren. — Nemčursko učiteljstvo nain hočejo vriniti! I/ slovenskega Stajer- ja so nam piše z dne 12, avgusta t. L: Pred nekaj leti, kakor znano, so naši đeželni očetje v Gradcu privolili v ustanovitev nemškega Ženskega učiteljišča v Mariboru, sove z edinim namenom, da potem absolvent inje tega deželnega zavoda nastavijo kolikor toliko na ljudskih šolah Slovenskega Stajerja; zato pa se je »pro forma« tudi uvela na tem učilišc slovenščina kot — predmet. In res nam zadnji čas vsiljujejo to nemško slovenske učiteljice po Spodnjem Št; jerjul Okrajni šolski nadzorniki že skrbe, da kar največ teh nomškut po ukazu od zgoraj! u tihotapijo v slovenske naše kraje. Temu početju se moramo rosno upreti! — Tudi vaš list je tozadevno /o parkrat pisal ter kazal na nevarnost, ki nam preti p<» absolventinjah nemškega deželnega učiteljišča mariborskega. Sploh je slovensko časopisje v tem oziru sled nji čas složno postopalo, kar je vsekakor lepo. A treba je dela v zato poklicanih korporacijah! Mi popolnoma soglašamo s tem, kar z ozirom na nastavljanje teh mariborskih absolvent in j piše zadnji »Učiteljski Tovariš« z dne 9. avgusta t. 1. On pravi med drugim: »Zato pozivamo sloveu- je oblila kurja polt in tuintam jim je hotel privzdigniti sirokokraj ni klobuk na glavi šop sivih las. Stopala je vrsta za vrsto pogumno in trdo; le tupatam se je dogodilo, da se je zašibilo koleno in so lezli mravljinci po hrbtu. In tako so s^ prikazale prve hiše. General Uišnjek je dvignil kol, in takrat je za bučni a bojna pesem: »Pod Mučno goro. kjer konje dero, Skrjančeve fra j le pa čreva pero . . .« Korakale so čete mimo praznih hiš in so pele navdušeno. Prešle so črez most in se pomikale ob Krotniku navzgor. Takrat pa je jelo biti pri sv. Andreju plat zvona. Prikazali so se Korenci vrh klanca in so zakričali bojno geslo: »Cokljarji! Cokljarji!« Kakor lava so se vsuli po klancu in navalili na hrabre Borovce. Udariti so hoteli oče župan, a so se prevrnili na tla. Ležala je njihova častitljiva oseba v cestnem prahu, in mravljinci so jim gomazeli od nog do šopa častitih las. Nanje se je prevrnil gospod Klaftra in je zakrilil z rokami. Zašibila so se bojevitim Borovcem kolena, ko so videli načelnika na tleh. Obup se je polastil vseh src in na čelo je stopal znoj. »Kdor se Boga boji, naj beži!« Zavrisnil je Kofetič in je pokazal vsem hrbet. A takrat je privihrala druga četa odzadej, in častitim Bo- rovcem so popadali koli iz rok. Nagnile so se glave na prsi in oči so se zasolzile . . . Turnov študent se je naslonil na plot in je gledal preko šumečega Krotnika. Ah, da — tamkaj stoji bela hišica in v nji cvete paradiž, poln lilij in eksotičnega cvetja. Ah, da — tamkaj stanuje ona, ki so jo prinesli angeli iz nebes in so ji razlili zvezdni svit v oči... Tamkaj stanuje in sanja v tihih nočeh; zvezde ji zro na bele grudi in mesečni svit se igra z njenimi lasmi. Tamkaj sanja — a on hrepeni in umira v mladi ljubezni kot Asra, ko pogleda lepi devojki v oči. in prikazala se je Kovačeva Francka na pragu. Z roko je zasenčila oči in je gledala v daljo, kjer je besnela krvava bitka. Zganil se je študent in gorko mu je bilo postalo v srcu. Skočil je preko plota in šumečega Krotnika in je hitel z brzimi koraki črez polje. »Pozdravljena, Francka! Pozdravljene krasne oči!« Stal je pred njo in ni mislil na bitko, ki je besnela tam gori na cesti. Zamaknil se je v krasne oči in ni izpregovoril. »Turen — le j ga!« Odprla so se rubinasta usteca in pokazali so se beli zobki. Zasmejalo se je rožno obličje in so zamahnile drobne ročice. Opotekel se je študent in krasne oči so izginile. Me *ke krajne šolske svoto, naj se nametanju nemških učiteljic na naših šolah odločno uprejo; zakaj prvi in glavni pogoj je vendar, da učiteljica razume in govori jezik, v katerem mora poučevati deoo.« — Pa ne le krajni šolski sveti naj se postavijo krepko v hran, marveč tudi v okrajnih šolskih svetih naj naši možje povzdignejo tozadevno resno beeedo! — pri tem hi opozorili merodajne naše sloje na dejstvo, da je nedavno došel od kranjskega deželnega šolskega jsveta na vse naše okrajne šolske svete ukaz (?), da naj se do leta L913, ne ozirajo tisti pri umešcavanju provi zoričnih učiteljev na absolvente ljubljanskega učiteljišča! S tem ho-kranjski deželni šolski svet ljubljanske učiteljske kandidate nekako prisiliti, da ostanejo na Kranjskem. Čudno! Živimo vendar v ustavni državi in postopa se tako! Država vendar ne more prisiliti koga, naj izrecno nekaj časa služi v eni deželi. Če bi bil gojenec užival deželni štipendij, potem bi bilo to kaj drugega! — \ Slovenskem Štajerskem učiteljice itak skoraj v vseh okrajih ma-rizirajo učitelje. Sukurz moških nioči dobivali smo slednja leta zlasti - Kranjskega. Upamo torej, da tisti pobožni ukaz — mi ga smatramo le kot »pium desiderium« — ne bode napotil naše okrajne šolske svete v . »hi bi dalje ne nastavljali pri nas -olviranih ljubljanskih učiteljisc-kov, še bog če se kateri oglasi. Učiteljski kandidati ljubljanski pa naj -vidno še dalje prosijo na Slovensko Štajersko! Za vse drugo, kar bi eventuvalno iz tega nastati utegnilo, se bode že našel kak modus; zato bo-morali pač skrbeti oni činitelji pri nas, katerim je sveta dolžnost, da ohranijo našo narodnost. Zato pa: a nt consules! — Jugoslovanski abiturijentski * stanek V Dubrovniku — odgođen. K r so se pojavile velike ovire, se ta - 5tanek odgodi do prihodnjega leta. - Prošnji zagreb. centralnega odbora glede parnika parobradna družba ni ugodila. Xa železnicah bi se cene sploh ne znižale vsled obstoječega konflikta med Hrvati in Madžari. Tako bi se število udeležencev zni- . Poleg tega bi se pa Bolgari sestanka sploh ne mogli udeležiti vsled iteprilik v svoji domovini. (Pred ■ •liki dnevi so zaprli mnogo abi-tnrijentov radi nekih tajnih shodov v Sofiji). Xa ta način bi sestanek mnogo izgubil na svojem pomenu. — Vsled tega je zagreb. eentr. odbor : . nil.da se nameravani zlet opusti. Pričnejo se pa priprave za vsedijaški jugoslovanski shod (prejkone v Za-srrebu), ki se naj vrši drugo leto. — Nemški značaj Celovca v nevarnosti. Celovški župan X e u n e r je sklenil, da pri cesarjevem prihodu priliki vojaških vaj v Celovcu »besi samo črno-rumene in belo-zastave kot ofieijalna oblast ne pa tudi vsenemških frankfurtarie. . -ko nacijonalno časopisje je nad »izdajalskim« činom vse iz sebe in poživlja Neunerja, naj odstopi, ker nima več pravice županovati cisto nemškemu« Celovcu. Xemško - i en je da je s tem Neuner bojazljivo zatajil in raz/ali i celovško pre-alstvo, ki je srčno udano cesarju .•adarski hiši. Naj nemški nacijo-ei ne bodo tako zelo patriotični na aj, ampak bolj na znotraj! — Goriški deželni odbor je menda prava domena goriških Italijanov. in pišejo »Edinosti«: Slovenec aja tja v pisarno z največjo težavo in le z najvplivnejšo protekcijo. Ako je pa tam, ne sme niti govoriti slovenski, kaj še pa, da bi prozirni slovenski jezik! Bog varuj! Italijanski varvanci pa delajo, kar hočejo. Zmerjajo in i>sujejo Slovence - šeavi itd. Te dni je zapustil pisarniško mesto neki mlad uradnik samo zato, ker mu niso dali miru, ker je bil Slovenec. To je škandal, vnebo-vpijoe škandal! Kaj delata slovenska klerikalna odbornika?! Posvetita že enkrat tem ljudem! Pokažita 2<«be, pesti, da bodo vedeli, da smo ali *la bi morali biti mi Slovenci gospodarji tu na Goriškem in ne Italijani! v enci! Pokažimo vendar enkrat svojo vrednost in zahtevajmo svoje ivice! Saj to je že škandal, kar - injajo Italijani na Goriškem! V deželnem odboru, na sodnijah, v bolniških blagajnah, na poštah, železnicah — sploh povsod, kjer bi morala l»iti enaka pravica za vse, se šopiri italijanščina, slovenščina pa je le paka. Konec bodi enkrat tem škandalom! — Imenovanje v olitični službi na Štajerskem. Nan -tniški kon-eeptni pAiktikant v Gi\ -u dr. Fr. I' a t e j je postal koncipi- — Davčna vest. Za d. vkarja v -Kozjem je imenovan davčni kontrolor g. Rupert B r o v e t v Brežicah. Zdaj bo že odleglo brežiškim nemšku-tarjem! — Zdravniška vest. Deželni odbor je premestil dr. R. W e i b 1 a , okrožnega zdravnika v Kostanjevici, v Metliko. Nezgoda v Kamniških planinah. Tudi naše lepe planine zahtevajo vsako leto svojo žrtev. Gospa U. napravila je v večji družbi izlet iz Kamnika na Grintovec dne 9. t. m. »Na Podih«, na nekem strmem snežišču ji je spodletelo in je tako nesrečno padla, dci si je nogo zlomila. Oskrbnik Zvi-sove koče na Kokerskem sedlu, dva pastirja in trije hlapci kmeta Suha-dolnika iz Kokrske doline, katere je bilo treba na pomoč klicati, prenesli so ponesrečnico z veliko težavo ob navpični »Dolgi steni« v »Zvisovo kočo« od tod v Bistrico. G. U, ni bila za tako turo primerno opravljena, kar je vzrok njene nezgode. 0 le ga r ju smo prejeli iz uradnega vira sledeče: V Ljubljani ostanejo še nadalje tri osebe v zasebni oskrbi. V tukajšnji civilni bolnišnici je oskrbovanih 25 bolnikov za legarjem, v Spodnji Šiški sta sedaj še dva bolnika, v Zapužah občina Zgornja Šiška leži eden bolnik. Kakor smo že zadnjič omenili, se je pretežna večina teh bolnikov inficirala v Postojni. Število bolnikov v tukajšnji o. in kr. garnizijski bolnišnici znaša 59, poleg teh je tamkaj še 18 vojakov v opazovanju, ker so sumljivi, da imajo legar. V Postojni imamo 43 bolnikov na legarju, delomajv tamošnji bolnišnici, deloma v domači preskrbi. Legar na Kočevskem. Jm Kočevja se nam piše: V Moslju pri Kočevju je obolel na legarju orožnik Vellacher, ki je pil vodo iz ondotnega vodovoda. V Moslju imajo vodovod z nemškim napisom, oboleli orožnik je tudi nemški Korošec, torej vse nemško, vodovod in oboleli orožnik. "V Postojni je po trditvi graške „Ta-gespošte* slovenski napis na vodovodu povzročil bolezen. Kdo je pa v Moslju kriv? „Tagespoštaa, povej kje je vzrok! Od c. kr. ministrstva za uk n bofjocastje odrejeni k ur z za risanje v ljudskih in meščanskih šolah po prostih metodah se otvori na c. kr. učiteljišču v Ljubljani dne 16. t. m. ob 8. dopoldne in bo trajal do 6. septembra. Kurz je javen. Poučevalo se bode dopoludne in popoludne. Pozor abiturient je! Kakor čujemo, namerava poštna uprava imenovati več praktikantov z absolvirano srednjo šolo in zrelostnim izpitom. Opozarjamo slovenske abituriente, ki nimajo sredstev za nadaljne študije, da vlože prošnje na poštno direkcijo v Trstu. Čevljar Majce nam je poslal tale popravek: „Zahtevam, da na podlagi § 19. tisk. zakona z ozirom na notico „čevljar Majce", priobčeno v „Slov. Naroduu št. 179 v ponedeljek, 5. avgusta t. 1., uvrstite, kakor zakon določa, naslednji popravek na istem mestu in z istimi črkami: Ni res, da krpam svoje slabe čevlje; res je pa, da izdelujem čevlje svojim naročnikom. Ni res, da sem zagrizen klerikalec. Ni res, da sem z neznansko grobostjo nahrulil svojega pomočnika, ker se je šel stric k naprednemu brivcu; res je pa, da sem svojemu vajencu dejal, naj se sploh ostriže. Dragotin Majce." Z Majcetom se ne bodemo prepirali, v kolikor naša notica o njem odgovarja resnici, saj je znano, da se s pomočjo proslulega § 19. da postaviti na glavo tudi najčistejša resnica. Utonil je "251etni Josip Bizjak, uslužben pri opekarni Filipa Su-pančiča na Viču. Talilo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v je dobila Katarina Rovtar iz Spodnje Kanomlje, ker je z lastno smrtno nevarnostjo rešila utopljenja Frančiško Jereb od ravno tam. lOOletnico obhaja konec tega meseca rodbina Karla Jelovškova na Vrhniki, odkar je bila dosedanja hiša Št. 12 na Vrhniki z vsemi poslopji dozidana. Leta 1807., torej ob francoskih časih, je dal hišo sezidati Anton Jelovšek, kateri je takrat županoval Vrhniki ter bil imenovan za nmera". Ko je bil poznejša leta na tržaški cesti velik promet, je bila ta hiša prva postaja od Ljubljane proti Trstu za voznike. Največji „furverk" se je tu ustavljal in krog hiše je stalo polno težko naloženih vozov, v kar je dokaz, da so tla še sedaj z močnimi skalami tlakovana. Še se dobi kak star „furmanu, ki ve dobro povedati o zlatih „furmanskih" časih in o postaji „pri Jelovškovem očkuu. V tej hiši se je rodil znani starinoslovec za spoznanje starega denarja Anton Jelovšek, čigar sliko vidimo v ljubljanskem muzeju. Njegov brat Josip Jelovšek je leta 1848. kot polkovni zdravnik na Laškem popustil svojo doktorsko diplomo in šaržo ter se ob Muri naselil kot priprost kmet in delavec vinogradov. Sestra Marija se je o m ožila v Mengeš" ter bila mati sedanjih cenjenih gospodov Staretovih. Mlajši brat Ignacij Marka je to posestvo posedoval 46 let in si uredil prvo opekarno. Po njegovi smrti je bila njegova soproga M a-r i j a rojena Oblak 11 let posest-nica, a ta je ob smrtni posterji izročila vse posestvo mladoletnemu sinu Maksu J e 1 o v š k u, kateri je pa žalibog po preteku par let bil žrtev nesrečne bolezni legarja. Bil je kot mladenič vesel in v obče spoštovan, trden narodnjak ter povsod kakor tudi v Ljubljani v narodnih krogih zelo priljubljen. Za tem je prevzel to posestvo njegov brat sedanji gosp. Karel Jelovšek, kateri se veliko trudi z opekarsko industrijo, si je v opekarni nabavil parne stroje, vsled cesar je postala njegova opeka slovita: v znamenje tega krasi njegovo hišo, katera obhaja sedaj 100-letnioo, državna krona s o. kr. orlom v znamenje, da je g. Jelovšek c. in kr. dvorni založnik. V par letih obhaja rod Jelovškov 6 00 letnic o, odkar se ve, da ta rod tu obstoji in da je bil ustanovitelj Vrhnike. K taki redki slavuosti čestita tudi naše uredništvo! Železniška nesreča. Med postajama Medvode in Škofja Loka je bil zdrobljen del železniškega voza, druge nesreče ni bilo. Samoneniški napisi« Pišejo nam; Pred nedavnim časom sem bil vsled opravil zadržan v Mengšu. Med tem časom sem imel opraviti tudi na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu. Kar zapazim na prvih vratih samonemški napis „K. k. Post- und Telegra-p h e n a m tu, na drugih vratih ravno tako. Začudeno sem se vprašal: So-li taki samonemški napisi v slovenskem trgu le za par privandranih Tirolcev kali 9 Pri tej priliki sem naletel na priletnega moža, kateri je stopil iz omenjenega urada ter mi nehote ves razburjen začel pripovedovati, kako da morajo ljudje vČasi dolgo čakati, predno pride kdo na vrsto, a vse drugače pa je, če pride kdo z globokim poklonom in z besedami „gut' Mor-gen gnadige Frau Postmeisterin, kiiss die Hondu; temu gre z odprtimi rokami nasproti in je prvi postrežen, mi pa, kateri smo že prej čakali, imamo čast, čakati še dalje, da je Nemec ali nemškutar odpravljen, kateri pa se po navadi mudi še dalj, kakor je potreba ali pa se še malo „aufwartau. Tudi pri oddaji blaga v zavitkih ali denarja, ter tudi za prejemanje ne zdi se gospe poštarici nikoli primeren čas. ter smo vedno le z osornostjo, kar nas je priprostih, zavrnjeni, da čakamo, kadar se ji poljubi, da nas odpravi. dolenjska podružnica „Pro- SVete". Juta-i, dne 14. t. m., ob 8. uri zvečer se vrši v gostilni „p r i T u č k uu v Novem mestu ustanovni občni zbor dolenjske podružnice „Pr o s vete". Dolenjske akademike, ki jim je narodno in ljudskoizobraže-valno delo resna stvar, vabimo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Vabimo pa tudi zavedno dolenjsko, zlasti novomeško inteligenco, ki se zanima za naše delo, da se udeleži v Častnem broju našega sestanka. Odbor „Prosveteu. Čebelarska podružnica v Toplicah priredi v četrtek na Veliki Šmaren dan ob treh popoldne v šoli v Toplicah čebelarski shod in predavanje. Predaval bo gosp. nadučitelj g. A. L i k o z a r o Čebeloreji. Po predavanju bo ogled uzornega čebelnjaka g. I. B i 1 c a in razkazovanje čebelarskega orodja, čebelarji in prijatelji dobro došli. Iz Ilirske Bistrice se nam piše: Dne 18. t. m. se bo vršila v naši prijazni vasici velepomembna slavnost; naša „Uitalnioaa obstoječa že nad 40 let si je zgradila skupno z domaČim „Prostovoljnim gasilnim društvom" svoj lastni „Društveni domu; nakup stavbišč in zgradba z opravo je stalo društvi nad 15.000 kron, in res — lepo je vse dovršeno. Novo poslopje, stoječe v sredini II. Bistrice, med potokoma Bistrico in Sušcem je pravi kras vasi. 18. t. m. bo torej otvorilna slavnost s sledečim sporedom: Dopoldne pri vseh vlakih sprejem gostov z godbo, maša na prostem pred „Društvenim domom", blagoslovljenje poslopij s slavnostnimi govori. — Popoldan pa je namenjen veliki ljudski veselici v obliki semnja. Pripravljenih je odboru že nebroj raznih šotorov, v katerih bodo stregle naše vrle dame in gospice; vina, piva, šampanjca, peciva, duhana, ljubavnoga drobiža etc. vsega bo dosti ; seveda se tudi ni pozabilo na abstinente, kateri se bodo lahko krep-čali na izbornih pridelkih tovarne abstinenčnih pijač — „P. Ličan v H. Bistrici". — Najboljše je pa preskrbljeno za plesaželjno mladino; velikanski odri so pripravljeni, svirala, pa bo znana izvrstna godba „Lirau iz Sv. Križa pri Trstu, katere ne-umornost že poznamo. Obljubili so nam svoj obisk razen vseh domaČih sosednih društev tudi vrli naši istrski brati iz Podgrada, Jelšan, Sušaka, med katerimi je tudi pevsko društvo „Gorska Vilau iz Podgrada, ki se ga posebno veselimo. — Vsi gosti dobro doSli! Dijaški orkester In pevski zbor „Struna11 v Idriji priredi ob priliki petletnice svojega obstanka dne 15. avgusta t. 1. v veliki dvorani Narodne čitalnice slavnostni koncert. Sodnlujejo: pomnoženi moški in me- šani zbor si. „Delavskega bralnega društva", oddelek dijaškega zbora idrijskega, pevski zbor in dijaški orkester „Struna", pomnožen z drugimi godci. Popolni pevski zbor broji 56 pevk in pevcev, orkester 20 godcev. Vseh sodelujočih 76. Spored: 1. L. F. Herold: Uvertura k operi „Zampaa, orkester. 2. Slavnostni govor. 3. J. Haydn: a) Tenorsolo (g. Srečko Rus) iz oratorija „Stvarjenje", s klavirjem, b) Mešan zbor : „Zapojte strune" iz oratorija »Stvarjenjeu z orkestrom. 4. J. F. Halevv: Potpuri iz opere „ Židinj a", orkester. Odmor. 5. Z. Pre-lovec: »Lepa Vida", narodna balada za soli, mešan zbor in orkester. So-pransolo: gdč. Anica Šinkovec (Vida), altsolo: gdč. Minka Gabron (kraljica), baritonsolo : g. Fran Rus (zamorec). 6. A. Dvorak: Slovanski plesi VIII., orkester. Ples. Začetek točno ob polu 9. zvečer. Koni se je splašU na potu, ki pelje iz Loga v Vrhpolje pri Vipavi. Nad 50 let stari France Pintarjev iz Vrhpolja je pri tem tako nesrečno padel raz voza, da se je ubil. Cene bakra so se zopet znižale. Vzrok tega je, ker je vedno manj kupcev za to kovino. Ustrelil se je dne 11. t. m. 55 let stari posestnik in krošnjar Marko KapŠ na Makutah pri Uršnih selih. Zadel se je v prsi in bil takoj mrtev. I Uzrok samomora so bile baje denarne zadrege. Živel je poprej v dobrih razmerah, a ker je mnogo zidal, je prišel v denarne stiske. Zapustil je ženo in 9 otrok. Železniška nesreća. Iz Grač na Koroškem se nam piše: 9. t. m. se je tukaj pri zgradbi železnice zgodila nesreča. Nad Genkom v kamnolomu je namreč neki Hrvat padel 10 metrov globoko. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl čez par ur vsled zadobljenih poškodb. Skoraj ob istem Času je v drugem kamnolomu padel tudi neki Hrvat, ki je pa k sreči padel na noge in se je le neznatno poškodoval. Tudi njega so prenesli v bolnico. V zboljšanje zdravstvenih razmer V Postojni je posebna komisija dne 5. t. m. sklenila, kakor smo že poročali, da se nakupi zemljišče v okrožju vodovodnih izvirkov 100 m na široko ter zagradi in z drevjem zasadi, da se izvirki na ta \ način obvarujejo škodljivega vpliva nezavarovanega površja. O tej stvari se nam sporoča Še to-le: Da se ugodi navedni zahtevi komisije, je predvsem treba, da se odstrani svinjak (ali menažerija, kali?), ki si ga je postavil Črpalniški uslužbenec prav tik izvirkov. Nedopustno je nadalje, da je ti-koma ob zajemalnici vrt, ki se vsaj enkrat na leto gnoji. In stranišče uslužbenca črpalnice! Ni li mogoče, da pronica nesnaga iz stranišča naravnost v vodnjak? Bodisi, da je greznica še tako dobro tlakovana, v bližino izvirkov na sodi nikakor. Prijet kolesarski tat-Predvčeraj popoldne je bila delavcu Antonu Je-rasu, ko je zaspal na nekem vozičku v veži št. 19 na Starem trgu, iz žepa ukradena srebrna anker ura s srebrno verižico, v skupni vrednosti 30 K. Kmalo po ovadeni tatvini je policija prijela nekega Laha, ki je v Laterma-novem drevoredu pod ceno prodajal „Prima" Puchovo kolo z amerikansko nabo in tovarniško številko 27.953. „Francele" je mirnodušno pripovedoval, da je kolo kupil pred 3 meseci od svojega prijatelja v Gradcu in rekel, da se piše Gvido Nigris in da je doma iz Codroipe v videmski provinci. Ko so poštenjakoviča preiskali, je imel v žepu tudi Jerasovo uro z verižico, kar ga je bilo tako preplašilo, da bi ga bila kmalu zadela kap. Na vprašanje, kje je to dobil se je izgovarjal, da je uro kakor tudi verižico kupil še v Italiji, naposled pa mu ie le zaprlo sapo in ni hotel odgovarjati drugega, kakor da sploh ne bode povedal, kje je uro dobil in naj ga denejo tudi v zapor, kar se mu je seveda rado ustreglo. Mož si je pa položaj ponoči premi -mishl in danes izpovedal, da ni Nigris, ampak Angelo Bianchi roj. 1870 v Misceglii v Italiji, kar pa še tudi ni gotovo. Priznal je tudi, da je uro ukradel iz žepa spečemu Jerasu, za kolo pa je povedal, da ga je ukradel v soboto iz neke veže blizu kolodvora v Mariboru. Policija je mnenja, da ji je prišel v pest zelo navihan ptič, vsaj vsi znaki so taki, in ga je oddala deželnemu sodišču. Defravdiral je v Budimpešti 411etni židovski odpravnik Ljudo-vik Aleksander Markovicz 6000 kron in jo popihal menda s svojo ženo na „počitnice". Se ne izplača. POS Je popadel Hotnega Hinka Zirkelbaoha in ga na desnem meču lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Amariko 26 Slovencev in 100 Hrvatov, nazaj jih jeprišlo pa 407 Hrvatov in Slovencev. Izgubljene in najdene reći. Služkinja Marija Starmanova je našla manjšo vsoto denarja. — Žena sodnega sluge Antonija Sodnikova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Kuharica Pavlina Gunava je izgubila prost bankovec za 10 K. — Pekovski pomočnik Jož. Skraba je izgubil srebrno remontoir uro s srebrno verižico, vredno 30 K. — Paznikova žena Helena Klamenber-gerjeva je izgubila zlato brožo. „Društvena godba ljubljanska" priredi jutri v. sredo v hotelu „Lloyd", Sv. Petra cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlan splačaj o 40 v. * Drobne vesti. Umrl je bivši italijanski vojni minister M o c e n n i 70 let star. Za njegovega ministrovanja je zadela italijansko armado znana usoda v Abe-siniji Zaradi poraza se je dolžilo Mo-cennija, da je zanemari] pravo organizacijo italijanske armade. — P o s k u š e n i umor v avtomobilu. Sodruga aretovanega tehnika Hertzke, dijaka Broschn Se vedno niso dobili. Najbrže se je usmrtil, dasi njegova sestra, ki so jo aretovalj V Dun. Novem mestu pripoveduje, da mu je prinesla od doma 400 K, nakar se je odpeljal nekam proti jugu. — Roparski morilec d r. H a u. Baron L i n d e n a u je izjavil pri sodišču, da ne more vztrajati pri trditvi, da bi bila Olga Molitor ustrelila svojo mater, temuč je sedaj moralieno prepričan, da je morilec le odvetnik dr. Hau. — Z a v t o m o b i 1 o m preko Afrike hoče voziti nemški nad-poročnik Griitz. — Španski kralj in kraljica prideta na Dunaj 4. oktobra. — Teobald Kernee, nemški pesnik, je umrl v Neinsbergu 90 let star. — Strela je zadela osem oseb v Budjejovicah pod nekim drevesom. Profesor R. Voitls-b e r g e r z Dunaja je bil takoj mrtev njegova žena in otroci ter dva prijatelja so vsi hudo ranjeni. — Legar v Bosni. Med vojaštvom, pa tudi med civilnim prebivalstvom v Sarajevu se širi legar. Samo pri 68. polku V Sarajevu je zbolelo 60 mož. Tudi iz drugih krajev Bosne dohajajo poročila o legarju. — S t r a j k brzojavnih uslužbencev v Severni A m e r ik i se je razširil že na 50 mest. — Iz brzo v laka je skočil blizu Budapešte bivši rumunski pravosodni minister in zbornični predsednik S e n d r e a. Spraviti so ga hoteli na Dunaj v neki sanatorij. Njegove rane so smrtne. Telefonsko in Brzojavno poročilo Celovec 13. avgusta. Poslanec Dobernik je imel v Volšbergu političen shod, na katerem je govoril o položaju v parlamentu. Naglasa! je, da si hočejo nemški nacionalci ohraniti v vsakem oziru popolno svobodo in da si ne bodo dali vplivati niti od krščanskih socialcev, niti od socialnih demokratov. Glede oddaje n a-učnega portfelja na kakšnega krščanskega socialca, je Dobernig poudarjal, da bi bil to povod za najbrezobzirnejši boj vseh svobodomiselnih strank proti vladi. Dunaj 13. avgusta. Za višjega evidenčnega nadzornika za Kranjsko je imenovan na mesto gosp. Ružičke gospod Vladimir Jezierski iz Lvova. Praga 13. avgusta. „Narodni Listyu priobčujejo razgovor svojega dopisnika s hrvaškim poslancem S u-pilom. Šupilo naglasa, da žele Hrvati prijateljskih odnošajev s Čehi na temelju slovanske solidarnosti ter zavrača mnenje dr. Kramara, kakor da bi se kretala borba hrvaških poslancev pod geslom „proČ od Avstrije". Inomost 13. avgusta. V pasa-jerski dolini je včeraj razsajal strahovit orkan s točo in silnim nalivom. Vsa žetev je uničena. Vihar je razdjal več kmetskih hiš in gospodarskih poslopij. Inomost 13. avgusta. Iz zanesljivega vira se poroča, da bo imenovan za tirolskega namestnika dosedanji podpredsednik pri namest-ništvu baron Spindelfeld. Ratisbona 13. avgusta. V Donavi so našli višjega sodnega tajnika Rheina s prestreljeno glavo. Rhein je poneveril uradni denar, osleparil dva svoja kolega in več trgovcev. V strahu pred kazenskim preganjanjem je izvršil samomor. Satanija 13. avgusta. V bližnji vasi je hotel župnik posiliti svojo svakinjo. Ker se mu ni udala, jo je jel daviti in bil bi jo vdušil, ako bi ji ne bili na njen krik prihiteli ljudje na pomoč. Razjarjeno ljudstvo je hotelo župnika linČati. Rešila ga je policija, ki ga je nato odvedla v zapor. , Cacaa ; \Jomu>,dorp Umrfi & Lmbu*** Dne 8. avgusta: Barbara Putrich, zaseb-nica. Kolodvorske ulice 41. Jetika. Dne 9. avgusta: Sofija Rozman, zasebnica, 80 let. Kapiteljske ulice 11. Ostarelost. Dne 10 avgusta: Martin Žgajnar, delavec, 34 let. Je bil na ljubljanskem polju od kapi zadet. — Ivan Bizil, mizar. 68 let. Privoz 9. Vsled raka. — Avgusta Nigrin, zasebnica, 77 let. Kolizej 12. Ostarelost. — Doroteja Jerovc, sprevodnikova vdova, 80 let. Ra-deckega cesta 11. Ostarelost. — Lucija Kocmur, zasebnica, 71 let. Poljanska cesta 9. Arterio sclerosis. fSorzna poročila Ljubljanska ■t H Iredttff* bank* v LJubljani-1 crn kitzi ctn tc;*se 13. f Malolb.rji papif*. Učenca v trsoulno z meianlm Masom sprejme takoj 2? i2—\ Janko Ule v Starem trgu pri Rakeku. mi m trpfsli sMt vajen železninake in špecerijske stroke, Želi Služba v kaki večji trgovini. Blagohotni dopisi do 16. t. m. naj se pošljejo pod šifro ,£elezniuar 100C na upravo. »Slov. Naroda". 2667—3 */.\ 4*/ • 41 b I. 0 4T, majska renta. . . . 4*1% srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta . . 4»/. . zlata 9 . . 4f/, ogrska kronska renta . 4^ „ zlata „ . 4*/t posojilo dež. Kranjske 41,° 0 posojilo mesta Spljet ¥kVm » • Zadar 4*/,% bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . #»jf, Češka dež. banka k. 0. » " . n ž- 0. 4Vi*/« zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10^ pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. cent-dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . a**/ 0 obl. češke ind. banke 4H0 prior. lok. želez. Trsi- Poreč..... 4i,-0 prior, dolenjskih žel. . &.0 prior. juž. žel. kup. 1 t«/, 4»/ie0 avstr. pos. za žek p. o. Srečke. Srečke od 1. \&50l.... , od L 1864 . . . , tizske...... w zem. kred. I. emisije ■ n n 11- » 9 ogrske hip. banke . . srbske a frs. 10O— „ turške...... £*si!ika srečkt . . . Kreditne , ... inomoške , ... Krakovske s • . Ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa . ... Ogr. „ » ■ . • • Rudolfove , ... Salcburške , ... Dunajske kom. „ ... Delnica. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ocrske bančne dein.. Avstr. kreditne banke . . avgust? tttO?, i}oa. Blag 95 80 97 30 io 90 114 2b 9140 109 nO 98-90 1.4 bO 9985 96 — 97 tO 96 10 114 45 91 60 10 9*70 U9-90 102-10085 97 25 98 25 9575 9t> 25 95751 9625 99 25 U12-40 98 - 98-9925 98 5 1 100 25 103 40 99-— 99- - I 2- 99 5 I \ Najboljši \ in na]modernejši \ KLOBUKI 1 vseh vrst v naj bogate išiiiber i po gl. 1-20 In vise w ljubi} ibjdU pri c.jhamahN Klobuki se sprejemajo v popravo. ^mmm □ D □ Q U. O 99 751 lAi 70 i9 dO 98-7?. 295 70 100 - 101— 146 75 245 — 139' :;59 — 267 — 230 5o 98-181 60 20 25 421 — 84 -90 — 60- -43 25 26 — 68 35-5 446 - 99 76 297 70 Jgrske „ • • • Zivnostenske „ Premcgokop v Mestu (Brtbs Alpinske montan . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-iViuranvi .... Trboveljske prem jfnfžbe . Avstr. orožne tov t. družbe Češke sladkorne oruibe ! M6 649 1792' -37 737 3-n 726 585 2575 s& sod 466 139 148 75 249 — 141 — 266 — 273 — S36 50 104-182 60 22-25 427 — 88'-94'— 64- -4525 28 — 72 — 89-50 462 — Na Jesenicah se bo prodajalo 2702 1 od 12. avgusta naprej Tse iniituri, špecerijsko ^= 2638 S učenka v kako modno, galanterijsko ali manufakturno trg .vmo hi takoj rada vstopila mladenka. — Natančneja pojasnila daje Ante Koritnik v Gorici. sa takoj sprejme 2715 pri fotografu L. KREMA Sv« iPetra cesta št« 2B*7. z večjo glavnico tiče takoj stara izvozna firma za deželne pridelke na Marib oru. debelo v Vprašanja 30 Gevvinn" rastalite. pod „Goldgrube, v Maribor, paata 2647 3 Z Mardinca prave rase, 8 tednov stara se proda sta v Kolodvorskih ulicah štev. 7 v Ljubljani. 2708 Z motorja z 2 72 HP, eden B HP Sin Vetrovi Nebo 1 740 1 \ 18 7 brezvetrno jasno 13 j 7. 4. 406 15*0 bI. jvzh. megla i 39 6 86 T ar. j vzhod i pol. oblač. Srednja včerajšnja temperatura: 19 3' nor male 19 1 . — Padavina v mm 0 0. Večje Število tesarjev sprejema proti dobremu plačilu Ivan ZakOtnik, tesaraki mojster! Dunajska cesta št. 40. 1666—36 V najem aa dO stara gostilna V Zdenski vasi tik glavne dolenjske ceHte. Hiša je zelo pripravna tudi za špecerijako trgovino. 2644—3 Natančneje «e poizve nri Fani Taviell v Novi vasi, via Rakek. Išče se viSjeiiinazijec zmožen uemačioe, ki bi med počitnicami vsak dao eno aro poučeval latinščino za prvi gimn. razred. — Predstaviti *e je na Ambroževem trgu št. 3, L na d str 8088-8 Učenec1 se sprejme takoj v trgovino z me. čaoini blagom. — S>lAe i/.obrazhe ne zahteva toliko, da je učecee sposoben za vstop v obrtno Dadaljevalm šolo, ter slovenski in nemški jezik. Dragotin Repe na Bledu. ^* cm zanesljiv hlapec za vsako delo z daljšimi spričevali, Če mogoče vojaščine prest, se sprejme takoj. Plača 15 gld. mesečno ter vsega prost. 2706-; Ponudbe na upravništvo ^Sloven. Naroda*1 pod hlapec 223'*- Išče se v svrho razširjenja dobro idoče trgovine kompanjon ki naj bi imel 1—2000 denarja. Poleg tega naj bi tudi vodil korespondenco v s vrbo kontrole. 2684- -i PoDudbe je poslati na uprava. „Slov. Naroda** pod Šifro „Dobr£ trgovina" do 20. avgusta t. 1. Gospodična fcbs iventinja trgovskega tečaja z izvrstnimi izpričevali, vešča slovenskega in nemškega jezika ter vsega v to stroko spadajočega kakor tudi stenografije in strojepisja z daljšo prakso, išče službe v kaki pisarni ali kun-toarju. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na naslov: „Kontoristinja" poste restante Zagorje ob Savi. 8670-3 Za Narodno gostilno v Št. Petru na Krasu se išče spreten ožeuiea gostllnito z odraslimi otroki ali brez njih. Gostilna s 7 sobami za tujce se takoj odda na račun. 2671—2 Natančno pojasnilo v gostilni Kranjc istotam. Vljudno se priporoča trgovina Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtori trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cene zmerne. 92 Sprejmem 2380— 2 gospodično ki je vešča trgovine s čevlji. J. MEDVED j Gorica. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12- 92 Podrtfftmloa v SPUSTU. Stritarjevo ulice it 2. Podružnica v CELOVCU. Pelviaiia vl«vHiea K 1,000.000. He«erwMl fond M »OO-OOO.- obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po ■4l/8°/0 od dne vloge do dne vzdlga. — Sprejema zglasila za subskrip cijo deležev snujete se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav4 po K 500•—, 1000—, 5000 — m 10.000. B čutni davek plaća banka sama. d»™k *u*m bank* "ma- Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoi lemiek. Lastnina in tisk BNarodne tiskarne". M+^V ES