Uredništvo in upravništvo: Kolodvorako ulico štev. 16. Z urednikom so moro govoriti vauk dan od 11. do 12. ure. Rokopisi ao ne vračajo. Inserati: Šoatatopna petit-▼Mta 4 kr., pri veckratnom ponavljanji daje ee popuct. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja- vsak dan razen nedeJ.j in praznikov ob 5. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za colo leto 0 gld., za pol lota S gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na moaec 60 kr., pošiljatev na doin velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja ra celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden meseo 86 kr. Štev. 117. V Ljubljani v soboto, 19. julija 1884. Tečaj L Prvi konflikt v moravskem deželnem zboru. Medeni tedni v brnski deželni sobani so bili kmalu pri kraji, nagajivost nemško-libe-ralne stranke izvila je konflikt s trte in mestu mirnega posvetovanja tuli bodemo kmalu o viharnih debatah v moravskem parlamentu. Kdor pozna narav nemške opozicije, se temu pač ne more čuditi. Znamenito je le to, da se nasprotje ne obrača toliko proti češkim poslancem nego proti srednji stranki in iz njene srede vzetemu deželnemu glavarju, nemškemu grofu V e 11 e r j u. Povod razprtiji je sledeči: V volilnem okraji hradiškem prevzel je kandidaturo cesarski namestnik grof Schonborn ter je zmagal po hudem boji s precej znatno večino. To ni prvi in ni osamljen slučaj, da se je višji uradnik dal voliti v parlamentni zastop. Tudi z najostrejšega svobodomiselnega stališča se ne dd nič ugovarjati takim kandidaturam, katere so celo po vsem opravičene v konstitucijonalni teoriji. V vseh ustavnih državah so ministri ob enem od naroda izvoljeni poslanci, zakaj ne bi veljalo isto načelo za načelnika politične uprave v posameznih deželnih odborih? Sploh se mora priznati, da je blagodejno in tvorno delovanje parlamentarne korporacije le tedaj mogoče, ako je odločujoča večina v tesni zvezi, v neprestanem raportu z ono vlado, katero po d pira. To koristno in potrebno soglasje pa se bode izdatno utvrdilo, ako je državni zastopnik, zaupni mož ministerstva, ob jednem kolega poslancem nasproti. Jednaki nazori napotili so moravske Čehe, da so mandat ponudili nepristranskemu namestniku, isti nagibi vplivali so na duuajsko vlado, da je svojemu zaupnemu možu dala dovoljenje, sprejeti častno nalogo, izročeno mu od češkega naroda. Ali v dušo je speklo Sturmovo frakcijo v brnskem deželnem zboru, da je grof Schonborn nemškim mogotcem iz rok iztrgal volilen okraj, kateri je bil dosihmal vedno njih Listek. Turkinje. (Zlatorodov.) (Dalje.) Razen teh mirnih in burnih ženišč so še dve vrsti: ženišče mladega nepredsojnega Turka, ki se slaga z evropejskimi željami svoje žene, ter ženišče Turka, ojstrega ali po lastni naravi ali po ošabnosti rojakov ali pa po vplivu stare matere, nepreprosljive muslo-manke, hude nasprotnice vsaki novini, katera vlada hišo po svoji zapovedi. Med tema vrstama ženišč je velik razloček. Ženišče prve vrste nalikuje hiši gospodske Evropejke. Tu je glasovir, ki se ga kaduna uči od krščanske učiteljice; tu so šivalni stroji, slamnati stoli, postelja, pisavna miza; s6 steno visi lepa slika efendijeva, katero je izgotovil Italijan iz Pčre; v kotu je stalo s kakimi dvajset knjigami, med katerimi se nahaja turški in francoski slovarček, zadnja številka od Mode illustree, izključna domSna. Tedaj se prizadevajo na vse kriplje, da bi ovrgli to volitev, in ker so baje spoznali, da na podlagi onega gradiva, katero je na razpolaganje verifikacijskemu odseku, to vender ni mogoče v pravni državi, izumil je jeden duševnih kolovodij zjedinjene levice, dr. Sturm, neko proceduro, katera sigurno nima analogije v avstrijskem javnem življenji. Zahteval je namreč od deželnega glavarja, naj se novo nastavljeni deželni koncipist extrn statum Mizera, tedaj deželni uradnik, odpošlje v Ogerski Hradiš, da bi tam, loco rei sifae, preiskaval pravilnost cele volitve. Ni dvoma, kacega izida bi se imeli nadejati češki volilci od tako objektivnega preiskovalnega sodnika. Brskal bi okolo po davčnih izkazih, iskal bi dlake v jajci, rotil in pestil volilce, — in naposled bi verifikacijskega odseka omahljiva večina imela zaželjeni povod, razveljaviti Schonbornovo volitev, odvzeti češkemu življu en glas, ob jednem pa kompro-mitovati dunajsko vlado v osebi njenega zastopnika, moravskega namestnika! GrofVetter, novinec še v svojem poslu, ni takoj zapazil umetne zanjke ter je v istini odposlal uradnika Mizero v dotični volilni okraj. Toda kmalu je spoznal, da tako postopanje ni utemeljeno v zakonu, da je pravi unieum v ustavni praksi. Tedaj je ravnal čisto honetuo, da je odposlanega koncipista brzojavno nazaj poklical ter na Sturmovo interpelacijo v zbornici brez ovinkov obstal svojo pomoto. In ko je liberalna večina deželnega odbora s svoje strani sklenila, odrediti istega uradnika v Hradiš, poslužil se je onega prava, katero mu daje § 42 deželnega reda, asistirati sklep deželnega odbora, ako se mu vidi škodljiv javnemu blagru in obstoječim postavam protiven", ter stvar predložiti cesarski razsodbi. Vsled tega silno vpitje v nemško-liberalnem taboru, vsa merodajna glasila te strauke razpravljajo neznosno nasilstvo deželnega glavarja ter jadikujejo nad ministe-rijalno „srednjou stranko! In vender je stvar po vsem jasna, dasi se ne nahaja iz lehko umljivih uzrokov nobena katero gospa dobiva pod roko od soproge španjskega konsula. Gospa ima celo pripravo za slikanje z vodeno barvo, ter tudi res slika prav marljivo cvetje in sadje. Svoje prijateljice zagotavlja, da ji niti trenotek ni dolgčas. Med delom piše dnevnik. V gotovem času sprejema učitelja francoskega jezika, starega, seveda grbavega, nadušljivega človeka, se katerim se vadi v govorjenju, časi pride Nemka iz Ga-late, da jo fotografuje. Kader oboli, jo obiskuje zdravnik Evropejec, ki more biti tudi mladenič, kor njen mož ni več tako divje ljubosumen, kakor nekateri njegovih preživevših prijateljev. Semtertj& pride tudi katera francoska modarica, da ji pomeri obleko po zadnjem kroju mode, sč katero hoče gospa prijetno iznenaditi moža v četrtek zvečer, ki je svet dan muslomanskim zakonskim. Efendij, mož visoke stopinje, ji je tudi obljubil, da ji bo skozi poko na vratih pokazal prvi sijajni ples, ki ga bo prihodnje zime dal angleški poslanec. Na kratko, kaduua je gospa Evropejka ali turške vere. To tudi z dopadljivostjo pripoveduje svojim prijateljicam : „Jaz živim kakor kokona," t. j. kakor krščnnka; posebna postava, katera bi zabranila deželnemu odboru, segati v tuje področje. Prvi pogoj ustavnega življenja je, da je koin-petenčna meja posameznih oblastev strogo označena ter da nikdo ne moti delokroga drugega samostojnega faktorja. Istina je, da je deželni odbor po § 31. deželnega reda stalni legitimacijski odsek, kateri „ima preiskavati, ali so deželni poslanci prav voljeni ali ne ter o tem poročati deželnemu zboru.“ Toda ves volilni posel izročen je politični gosposki, jedino ona sestavlja gradivo za preiskavo volilnega akta, in če je deželni odbor, oziroma verifikacijski odsek tega mnenja, da se ima to gradivo dopolniti, potem mu ne-preostaja drugega, nego nove informacije in nova poročila zahtevati od politične uprave. Na svojo roko pa odpošiljati deželne uradnike, utikati se neposredno v kompetenčno sfero državne oblasti, to je samovoljnost, katera uprav karakterizuje brezmerno postopanje moravskih levičarjev. Tem bolj nas veseli, da se „srednja“ stranka v tem vprašanji ne bode pridružila svojim tovarišem z levice ter da je bil deželni glavar moravski moža dovelj, odločno odbijati neosnovano terjatev Sturmovih pristašev. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Nj. veličanstva cesar in cesarica nameravala sta letos nemškega cesarja obiskati v Gostimi, no nemški cesar je izjavil, da hoče vkljub svoji starosti svojega dragega prijatelja tudi letos, kakor prejšnja leta, v Ischlu obiskati. Dan sestanka našega in nemškega cesarja še ni definitivno določen, ali gotovo, da se bo to zgodilo med 7. in 10. avgustom. Grof Kalnoky obiskal bo te dni nemškega cesarja v Gostinu. Volilnp gibanje postalo je tudi uže na dolenjem Stajarskem precej živahno. Še v teku tega meseca izišel bode proglas slovenske njene znanke in sorodnice imajo taista načela, akoravno ne mogo živeti na taisti način, ter se menijo med seboj o modi, o gledališču, se norčujejo iz turškega praznoverja, iz verskega dlakocepljenja ulem, ter bogočastja stare Turške, vsak pogovor pa končujejo z besedami: „čas je uže, da začnemo pametnejše živeti11 — te prismode! Kako pa je v drugem ženišču? Tukaj je vse strogo turški, počevši od gospejine obleke do najdrobnejšega pohišja. Od knjig ne pride notri druga razen korana, od časopisov ne drugi kakor le „Štambul.“ Ako gospa oboli, ne kličejo zdravnika, ni turškega, a še manj evropejskega, ampak eno izmed toliko zdravnic turških, katere imajo eno prečudno zdravilo za vse bolezui. Ako sta oče ali mati bolne gospe človeka, nalezena evropejske kuge, to je človeka živeča in misleča evropejski, ne dopušča se jima zahajati h hčeri, razen le enkrat v tednu. Vse odprtine v hiši so dobro zapahnjene in z omrežjem previdene, tako da od evropejskega v hišo nič druzega ne pride ko zrak. Ako je bila hanuma tako nesrečna, da se je otr&k naučil nekaj francoščine, tedaj narodne stranke na Štajarskem. V tem proglasu označila se bode kot glavna točka slovenskega programa popolna jednakopravnost slovenskega in nemškega prebivalstva Štajarske; nadalje se bode zahtevalo, da bode slovenski živelj zastopan v deželnem šolskem svetu, v deželnem odboru itd. Slovenski poslanci predlagali bodo v deželnem zboru štajarskem, naj se pozove deželna enketa v svrbo urejenja kmetskih zadev. Iz Brna se poroča, da bode deželni zbor moravski zborovanje svoje zaključil uže prihodnji teden. Zaradi tega je dvojbeno, bode li verifikacija volitev mogla se ovršiti še v tem zasedanji, ali pa še le prihodnje leto. V Gorenji Avstriji vršile se bodo nove volitve za deželni zbor v kmetskih občinah dne 25. avgusta, v mestih in trgih 30. avgusta, a v velikem posestvu dn6 3. septembra. Kakor uže znano, vršile so se predvčerajšnjem volitve za deželni zbor šlezijski v skupini mest in trgov. Od prejšnjih poslancev je osem zopet izvoljenih, namreč: Dorasil, dr. Rossy, dr. Menger, Uhlig, dr. Demel, dr. Haase, Gabriel in dr. Rochowansky; novo izvoljeni so dr. Pospiech, dr. Horny, Romarek in Michl. Tuje dežele. Kakor nam je brzojav poročil, je angleška zgornja zbornica odbila posredujoči predlog Wemissov gledč volilne reforme ter sprejela amendement Cadoganov, da se ima predložiti kraljici prošnja parlamenta, naj se v prihodnji sesiji parlamentu predloži volilna reforma gledd pravednega razdeljenja volilnih okrajev. Gled6 londonske konferencije dal je predvčerajšnjem Gladstone spodnji zbornici angleškega parlamenta razjasnjenja. Angleški premier moral je priznati, da se radi egiptovskih financ med Angleško in Francijo še ni doseglo sporazumljenje. Verjetno je torej, da se parlament, ki se zaključi 8. avgusta, ne bode mogel v tej sesiji več baviti z egiptovskimi zadevami. Angleži se v Egiptu ne čutijo več varne. Te dni poslali so nekoliko novih regimentov v deželo faraonov, no prišli bodo menda prepozno, ako so sploh namenjeni v zgorenji Egipet. Dopisi. Iz Kamnika dnč 17. julija. (Izv. dopis.) Večno ostali bodo zaznamovani v povestnici Kranjske oni lepi dnevi lauskega leta, ko je ljubljeni vladar naš mudil se v naši sredi, in neizbrisljivi ostanejo v spominu našega ljudstva. Imeli smo priliko, slišati priprostega kmeta, kako misli o svojem cesarji, kake lastnosti mu pripisuje in kaj si o njem pripoveduje. Sreč nam je utripalo, ko smo čuli, kako se tudi navaden človek navdušuje za svojega je tašča pripravljena dati ji v roke kakov roman najnenravnejše vrste, da ji more reči: „Vidiš, taki so ti ljudje, katere hočeš posnemati kakor opica! Je-li, ti so cvet poštenja? Take vzglede ti dajo!" Spletke. — Življenje turških žen & je polno zgodeb, skrbij, otročarij, kregov, kar se ti zdi na prvi mah, da je nemogoče v družbi, v kateri sta spola ločena. V enem ženišču, na primer, dela stara mati na to, da bi srcu svojega sina omrzila ženo, da bi mu priljubila svojo ljubimko, da bi odrinila otroke prve žene; za to si starka prizadeva, da bi, kolikor največ moči, zanemarila njihno odgojo ter s tem dosegla, da bi jih mož bolj ne ljubil kakor otroke poslednje žene. V drugem ženišču dela žena, ki ne more odpraviti moža od svoje tekmice, le na vse kriplje, da bi svojo vrstnico izpodrinila. Tretja žena ima to veselje, da rada sklepa ženitve; za to ukrene stvar tako, da njen rojak vidi večkrat kakega dekleta ter se ž njim oženi. Na drugem kraji je spet družba drugih gospa, visocega stanu, ki držš vrokah sto in sto tajnih niti mogočnega sorodstva, ki izpeljujejo, kar one hočejo, ki vladarja, kako ga časti, kako ljubezen da goji do njega. Gromoviti, zrak pretresujoči živio-klici, ki so se lansko leto razlegali po naših travnikih in livadah ter odmevali od naših gor&, prihajali so iz dna veselja in radosti prekipečih src; to navdušenje, s katerim je naš narod pozdravljal svojega vladarja, ni bilo umetno napravljeno, ni bilo organizovano, bilo je naravni pojav neizmerne ljubezni in uda-nosti do njega. Ali še kedo dvoji o tem ? Ni nam ostalo prikrito, da so naši nasprotniki skušali nekoliko drugače osvetljevati prizadevanje, s katerim je ljudstvo naše hotelo pokazati ljubezen do svojega vladarja; dobro še vemo, da se je še celo v času, ko je presvetli cesar v naši sredi prebival, brzojavilo o izgredih, ki se nikjer vršili niso. A pustimo to! Če bi bil še kedo dvojil nad lojaliteto našega ljudstva, če bi bil še kedo gojil misel, da navdušenost, ki se je kazala lansko leto in prihajala iz dna srca, ta moral je priti letos do druzega prepričanja. Njegovega veličanstva ni več med nami, a spomin na one dni, ko je med nami bil, živi še tako v našem narodu, da se je povsod bolj ali manj slovesno praznovala obletnica in da se je pri tej priložnosti še enkrat pokazala ona neskončna ljubezen do presvetle dinastije, katero goji Slovenec od nekedaj za njo. Tudi Kamnik v tem oziru ni zaostal. Uže predvečer obletnice se je slovesno praznoval. Dolga vrsta veterancev in ognjegascev pomikala se je z bakljami in lampijoni okolo polu devetih zvečer 15. t. m. po mestu, ki je bilo vseskozi krasno razsvetljeno, pred njimi pa je igrala godba veterancev. Na različnih krajih zažigali so se umeteljui ognji v vsakojakih barvah, ki so čarobno osvetljevali v gostih trumah dalje premikajočo se množico. Pred stanovanjem okrajnega glavarja ustavil se je sprevod, godba veterancev odigra dva komada, a na to vstopi se pevsko društvo „Lira“ v kolo. Imeli smo uže večkrat pohvalno izražati se o tem društvu. Kamniško mesto je lahko ponosno nanje. A ta večer bilo je društvu priskočilo še nekaj zunanjih gospodov na pomoč, katerim naj se tukaj javno hvala izreče. Zapela se je slavnostna kantata tako krepko, tako precizno, kakor bi si ne upali pričakovati. Odlikoval se je posebno g. Štefančič, ki je ob enem pevovodja društvu, se svojim čistim, milodonečim in krepkim tenorjem. Po petji zaigra zopet godba cesarsko himno in potem jame se pomikati sprevod dalje po Šutni do konca mesta. Naztijgredč ustavi se pred stanovanjem g. župana. Igrala je zopet godba in pevci zapeli so zbor „Svoji k svojim". Od tu vrne se sprevod v mesto, se poda še skozi veliko ulico, potem pa na vrt gospoda Fischerja, kjer se je pozno v noč kar trlo občinstva. Tako se je vršila predslavnost. Drugo jutro na vse zgodaj razlegal se je uže pok možnarjev in godba veterancev, ki je svirala po celem mestu. Ob 9. uri bila je slo- z visokih časti odstranjajo sovražnike, ki svoje prijatelje postavljajo na izpraznjena mesta, ki tega razstavljajo se ženo, onega odpravljajo v najdaljne pokrajine. Chronique scandcileuse. — Dasiravno Turkinje manj občujejo, se manj družijo med seboj kakor po naših mestih, vedo prav tako, kakor pri nas, za tuja opravila, za vsako novico, za vsako malenkost, ki se zgodi v tujih družinah. Glas o duhoviti gospč ali o veliki opravljivki, o srditi in ljubosumni ženi ali pa o kaki sanjarki se raznese daleč z kroga znancev. Tudi tukaj leti „perotna beseda", šegavi dovtip, za katere je turški jezik kakor vstvarjen, od ust do ust ter se raznese na vse strani. Porod, obrez, ženitev in možitev, pojedine, svečanosti, najmanjše zgodbice, ki se naključijo in nakretijo po evropejskih naselbinah in pa v seraju, dajo gradivo brezkončnemu brbljanju. — „Šte li uže vidile novi klobučič žene francoskega poslanca? Je li res, da je Ahmed pašina soproga po cesti hodila v evropejskih čižtnicab, svileno olišpa-nimi? Ne veste li ničesar o lepi sužni, pripeljani iz Georgije, katero bo sultauka valide vesna služba božja, katere so se udeležili vsi uradi, požarna bramba, veteranci z godbo in šolska mladina. Celo mesto vihralo je v cesarskih in narodnih zastavah. Popoludne svirala je godba veterancev v toplicah, a zvečer na trgu. Na g. Fischerjevem vrtu pa je igrala mnogobrojno zbranemu občinstvu čitalniška godba, ki se je pod vrlim vodstvom g. Fileca in vsled neumorne pridnosti posameznih udov v kratkem času tako izurila, da je bil vsakdo iznenadjen. Tako praznovali so Kamničani iz lastnega nagiba obletnico pohoda presvetlega vladarja ter tak6 še enkrat pokazali svojo gorečo uda-nost do Njega. Mi končujemo s pesnikom: «Ta kvasni svet, ta vrli rod, Pač zlate vreden je osode.» Iz radovljiškega okrilja 17. julija. (Izv. dopis.) Uvodni članek „Ljubljanskega Lista", v katerem se nam Gorenjcem posebno priporoča, privabiti obilo potnikov in turistov v deželo, je pri nas vzbudil dokaj pozornosti. Uže lansko leto, ko sem v „Slov. Narodu" bral enak članek o istem predmetu in menda tudi iz istega peresa, obšla me je misel, dostaviti mu kaj v dodatek. Opustil sem to lani, letos pa tega ne morem, ker je stvar s kulturnega stališča vsega pomisleka vredna. Če začnem premišljevati ovire, na katere pri nas naleti tako zvana Fremdenindustrie, takoj bodem spoznal, da je glavna zapreka konservativnost našega kmeta. Nimam v mislih tistih krajev, kateri so uže na glasu pri tujcih, kakor Bled, Poljče in nekaj krajev po dolini, oziram se le bolj na stranske vasi, ki pa gledč naravne krasote čestokrat daleč presegajo tiste kraje, kamor se roj tujcev privali. Prebivalcem teh krajev, n. pr. našim Gorjanom, zdi se gosp6da nekaj nenaravnega. Naš kmet pije v nedeljo, če je ves teden na polji delal, kakor črna živina, v gostilni liter vina ter poj«S pol kile svinjine in pol hleba kruha. A če pride „gosp6da“ ? Pol ka-nončka vina, dva litra vode, za vsakega mizo in stol. Časi tudi kislega mleka. In če ga računa gospodinja latvico s smetano 10 kr., vidi se „gosp£>di“ predrag. Zakaj? Vem, da so tujci, na katere ste se Vi ozirali, druge baže ljudje, a oni, ki prihajajo v naše od železnice bolj oddaljene kraje, večjidel od blizu, oni pridejo na deželo s to mislijo, da je pri kmetu vse zastonj, ker vse doma pridela in — da se mora kmet srečnega šteti, če mu gospoda vso travo okolo pohodi in z nekim im-pertinentnim usmiljenjem ž njim govori, čul sem o ljubljanskih familijah, ki h o tč imeti na deželi za 8 gld. na mesec prostorno sobo z vso opravo in postrežbo. Komentara k temu ni treba. Ni čuda, da kmet take umazane goste prav nezaupno gleda, da začudeno povprašuje: „Kaj je to tista omikana in olikana gospdda, ki me odira pri vsaki priliki?" Vem, da so pravi turisti zlasti oni, ki prihajajo iz bolj oddaljenih pokrajin, čisto drugačne baže postavila pred sultana na veliki bejram? So li uže dospele oprave iz Pariza za igro Bour-geois gcntile homme v serajskem gledališču ? Je uže teden dni, kar hodi žena Mahmud-efendijeva vsako jutro molit v džamijo, da bi dobila dvojčke. Polno je bilo krega v hiši tega in tega fotografa na Peri, ker jeAhmed-efendij tamkaj našel svetlopis svoje žene. Gospa Ajiša! Gospa Fatima si je dala narediti obiskavnice (obiskavne listke). Gospo Hafijenko so videli, da je šla ob treh v štacuno nekega Franka, pa še le ob štirih iz nje.“ — Take malenkostne, hudomušne, zbadljive, raz-žaljive govorice tekajo z neverjetno hitrostjo med temi rumenimi in rudečimi hišicami, spletajo se z dvorskimi govoricami, sp6 se po Skadru, teki5 po obeh obrežjih Bospora tjfi, do Črnega morja, več iz med njih prisili jih celo do večih pokrajinskih mest, od koder se na-lišpane in odebeljene in predelane vračajo spet v štambulska ženišča, kjer uzbujajo novega smeha in novih otročarij. (Dalje prihodnjič.) ljudje, a naš lcmet sodi veuder le večjidel po oni domači talmi-gospodi, in neprijetne skušnje njegove so ga toliko izučile, da le ne-zaupno in zaničljivo gleda vse, kar prihaja od te pseudo-gosp6de. To pa je glavna zapreka, da se tako zvaua Fremdenindustrie pri nas v mnogih krogili ne more razcvitati. Druga je ta. Čul sem na lastna ušesa od skrbnih očetov, kateri imajo mlade, odrasle hčere, karakterističen izraz: „če bi imel dvanajst sob na razpolaganje, ne bi vzel tujca pod streho, da bi mi kvaril dekleta!" Naš kmet ima še zdrav čut za moralo. Pa pridejo kaki mestni fantalini na kmete ter se zaletavajo v kmetske dekleta, da bi jih človek v svojem opravičenem srdu kar sredi ceste klofutal. Pa pridejo bolj stari, čestokrat uže prav starikavi „fantje“ k nam, pa kvantajo, ko prinese domača hči vina na mizo, kakor so vajeni ali morda tudi ne vajeni kvantati pri mestnih »cipah. “ Taka omika in olika „gosp6de“ straši in plaši našega kmeta, in tudi jaz bi se branil na vse pretege, ako bi pomnoženi promet med našim doslej moralnim ljudstvom vdoinačil take razmere, kakor jih žalibog nahajamo pri hrvaških sosedih in pri z nemško kulturo impregniranih Korošcih. Naš kmet je še moralen in konservativen, za to je tudi imovit, kakor po pravici pišete v omenjenem članku, dolžnost naša pa je, da mu ohranimo te dušne in telesne zaklade. Ugovarjali mi bodete, da moralna pokvarjenost ne treba biti neizogibni nasledek obilega prometa z tujci. Rad priznavam in toliko zemljepisnega znanja sem si še prihranil v svoji gorenjski samoti, da poznam eksemplarično nravnost Švicarjev, navzlic velikanski dotiki s potujočimi turisti. Tudi o Tirolcih se ne čuje nič pohujšljivega ali sramotnega. Imel sem sploh, in v svojo sramoto moram to obstati, pred očmi le našo domačo „inteligenco.“ Z nekim bridkim čutom spomi-nam se slavnostne prilike, katera se je lansko leto obhajala pri Petranu na Bledu. Med mnogobrojnim domačim občinstvom, — celo Gorjani so bili prišli s svojimi pevci — sedela je neka družba ljubljanskih pritlikavcev (po duši iu telesu), katera se je žal! prištevala celo čustnozuauim narodnim društvom slovensko metropole. Sporeko se med seboj zaradi prave bagatele, menda za maselc piva. A zdaj nastane prizor, da smo kar strmeli! kakor bombe padale so psovke: „ p roki . . . duša, 1 . . p, falot, goljuf," ves ta leksikon se je recitiral tako, da so se Blejci in Gorjani kar očitno škandalizovali nad to „olikano, narodno" gospOdo. Na take malo vabljive lastne skušnje upirajo se oni možje pri nas, kateri, dasi uvidevajo materijalue koristi takega prometa, se vender le z druge strani bojč njegovih posledic. Odkrito rečem, da se mi ti pomisleki ne vidijo po vsem neutemeljeni, —h. Razne vesti. — (Iz ljubosumnosti.) Iz Segedina se poroča: Pastirja Josip Lajko in Aleksander Kopar ljubila sta oba z vso ljubeznijo mlade svoje duše krasno Oercsi Csotijevo. Oercsi pa je imela le jedno srco in to dala jo Lajku, kar pa jo neskončno užalilo Koparja, iu v razdvojoni duši svoji koval jo črno naklepo, kako bi odpravil tekmeca in si ogladil pot do rudečili usten nežnega bitja. V razdvojenosti tej vrela mu je burno kri in potolažiti si jo jo hotel s pijačo upijaučljivo in pil je tor pil čez mero in pil v pijači poklonsko maščovanjo. Šol je pijačo poln v stajo svojega tekmeca, iu ta jo tedaj molzel živinico svojo. Kopar pa je dvignil krepak kolec in zamahnil z njim Lajka tor ga pobil. Žalosten prizor jo bil, ko jo prihitela Oercsi, vrgla so na mrtvega ljubimca, poljubljala ga na zevajočo rano in z gorkimi poljubi hotela vstaviti krvi obili tok. — (Čudovita rešitev.) Iz Oedenburga se poroča: V nedeljo ob 6. uri zvečer opazi med Encsojem in Konyjem lokomotivni vodja na šinali ležečega dečka. Lokomotivni vodja jel jo dajati s signalno piščalko zuamonjo, nič ni pomagalo, de-ček so ni ganil. Vlak tokel jo z največjo brziuo proti dečku, nič ni zdalo zaviranje, vlak se ni mogel vstaviti — in tekel je vlak v grozo pričujočih čez ležečega dečka. Ko se je naposled vender posrečilo vstaviti vlak, hitelo je železniško osebje iskat zmečkanega trupla — pa gledi! ta nepridiprav skočil jo zdrav k višku ter jo popihal pred železniškim osobjem. Ko pa so ga ujeli, povedal jim je, da je kravar, 6 let star, da je bil truden in si je hotel malo odpočiti na šinah, pa jo potom zaspal. — (Kako so vitke!) Kedo ne občuduje vitkih gospodičin po sprehajališčih ? Če je pa tudi to trdo pritezavanje oprsnika zdravo, nečemo soditi mi, povedati hočemo le, da je pred kratkim v dunajskem pratru krasna, šestnajstletna gospo-dičina kar nenadno so zgrudila nezavestna ter obležala. Deklica ta imela je oprsnik pretrdo pri-tegnen in je vsled vročine pala v nezavest. Na-vzočni prizadeli so si mnogo truda, da so mlado damo zopet spravili k zavesti. — (Papež dedič.) Pred nekaterimi dnevi umrl je na svojem letovišči v bližini Viterba kardinal do Pallou in zapustil, kakor poročajo vlaški listi, dragoceno zbirko slik in 600 000 lir. Vsoto je volil v oporoki papežu. Vrednost zbirke cenijo voščaki na več kot jeden milijon frankov, ker jo bil umrši kardinal velik čestilec slikarstva in ni štedil nobene svote, če si je mogel pridobiti slike starejših in novejših slavnih slikarjev. — (Košen!) Dopisnik v „Daily News“ poroča naslednji čudovit dogodek iz Marseilla: Sedel sem dne 4. t. m. pred kavarno, ko pridejo mimo sanitarni vojaki, noseči za kolero obolelo osebo v bolnico. Nestrpljiva bila je vročina. Nosilci bolnika bili so žejni, položili so pred kavarno nosilnico na tla ter šli v kavarno, hladit se z mrzlo pijačo, češ, naj bolnik lo čaka, doklor nam ljubo. Tako malomarno in brezozirno počenjanje zdravstvenih organov pa je užalilo bolnika; skočil je k višku, vrgel razjarjen odejo od sebe ter bežal po1 ulicah, kar so ga nesle slabe noge. Nosilci tekli so za njim, a niso ga mogli dohiteti. Zvečer šel je zdravnik k bolniku v stanovanje in v veliko začudenje našel ga je zdravega. Zdravnik je dejal, da je obilo potenje ozdravilo bolnika. — (Tisočletni rožni grm) je v Hildes-keimu. Poroča so, da jo iz toga tisočletnega grma korenin pognala to dni nova mladika, tako krepka, da bodo tudi lehko šo tisoč lot rasla ter pričala svetu o rodovine svoje trpežnosti. — (Velik požar v Petrogradu.) Iz Petrograda se poroča, da jo v onem delu mesta, kjer stanujejo vozataji, najemniki tovornih voz in odpravniki, v 10. dan t. m. nastal velik požar. Mnogo ljudi našlo je smrt, obilo konj jo poginilo in zgorelo mnogo blaga. Zavarovano ni bilo skoro nič. — (Dopust pismonoscem.) Med pismo-nosci v Zjedinjenih Državah vlada neskončno veselje, kajti prodsoduik Artur podpisal je zakon, predložen mu po kongrosu, da smejo od zdaj naprej pismonosci vsako loto dobiti petnajstdnevni dopust. Domače stvari. — (Tukajšnje vojaško čoto) nadzoroval bode c. kr. vis. fm. nadvojvoda Albreht v torek zjutraj. Pm. nadvojvoda Albreht pride v ponedeljek popoluduo v Ljubljano. — (Čitalnica ljubljanska) priredi jutri zvečer v spomin bivanja Nj. veličanstva cesarja v Kranjski velik koncert. Program je jako zanimiv, iu nadejati se je obile udeležbo. — (V spomin praznovanja obletnice navzočnosti Njih veličanstva cesarja) v toplicah v Kameniku priredi se jutri muzikalna zabava s plesnim venčkom in tombolo. Zabava so prične ob 7. uri zvečer, čisti dohodek je namenjon blagajnici rudečega križa. — (V Švicariji) pod Tivolijem igrala bode jutri popoluduo ob polu 5. uri na čast birmancev in birmank vojaška godba domačega pešpolka baron Kuku št. 17. — (Postojinska jama.) Jutri, 20. t. m., priredi se ob 4. uri popoludne v postojiuski jami velika slavnost. Prostori bodo električno iu s svečami bogato razsvetljeni. Slavnosti te udeležijo so vojaki pešpolka št. 61 in 62, artileristi in kava- leristi s svojimi godbami. Prišel bode z Dunaja tudi poseben vlak. Vstopnina znaša za osebo 1 gld. 50 kr. — (Promenadna godba.) Jutri opoludne igrala bode v „Zvezdi" vojaška godba z naslednjim vzporodom: 1.)Koračnica; 2.) ouvertura k pesui „Dor Tannonh;1user“ od Suppeja; 3.) „Dio Wello“, valček Metrov ; 4.) Arija iz opero „Don Sebastiano", Donizettijova; 5.) „Bettelstudent“, kadrilja Straussova; 6.) „Frisch heran", brzopolka Straussova. — (Vročina.) Iz Št. Petra se poroča: Vročina je tukaj uže delj časa neznosna, osebito mori vojake, kateri so došli sem k vojnim vajam. Jeden vojak jo uže vsled solučarice (Sonnenstich) umrl, sedem pa jih leži. — (Ubegli kaznjonci.) Iz Reke se poroča : Dnd 27. m. m. ušli so iz tukajšnjega zapora 281etni Fran Kes, 151etni Jakob Pravdačič in 281etui Karel Samsa. — (Tatvine.) V basenu kolezijskoga kopo-ljišča ukradel je včeraj popoludne neznan tat uradniku L. 13 gld. iz hlačnega žepa. — Mihaelu Lesjaku, vozatajskemu hlapcu pri g. Jožefu Avitu na Dunajski cesti št. 12, bilo je ukradeno iz žepa njegove v hlevu viseče suknje 40 gld. Ko odide drugi hlapec Janez Kosmač iz hleva po vodo, hiti Mihael Lesjak proiskavat žepe sukuje Kosmačeve in najde tenko vkup zvitih, njemu ukradenih 40 gld. Ko se vrne Kosmač v hlev, gre koj gledat po denarji v svojo suknjo, a vidi, da je tatvina odkrita; na to jo je popihal in ni ga bilo več nazaj. Policija ga išče. — (Nesreča na železnici.) Iz Šent Petra poroča se nam v 18. dan t. m.: Devetnajstletnega mizarskega pomočnika Josipa Aliča, dostojna na Trato (okraj kranjski), sinu železniškega čuvarja v Sežani, povozil je včeraj ob 10. uri 20 minut po noči brzivlak, kateri jo vozil ob tem času iz Reke v Šent Peter. Ko je odšel mimo vlak, našli so truplo Aličevo na šinah. Alič potoval je namreč dnč 15. t. m. s svojim drugom Matijo Maličem, doma iz Peči, po železnici v Roko, iskat dela; a ker nista tam dobila dela, peljala sta se zopet z mešanim vlakom nazaj v Šent Peter. Blizu */4 ure prod prihodom brzega vlaka ločil so je Alič od svojega druga ter mu nič povodal, kam gro. Ko je pa brzovlak zapustil postajo, našli so mrtvega Aliča na šinah. Alič bil je v slabih denarnih razmerah, kajti njegov tovariš zalagal ga je na poti z denarjem, katero bi mu bil moral oča v Sežani povrniti. — (Tretji avstrijski obrtni shod) vršil se bodo dnč 6., 7. in 8. septembra t. 1. v ljudski dvorani novega magistratnega poslopja na Dunaji. Tega shoda udeležilo se bode več oseb iz raznih kronovin. Ob jednem s tem obrtnim shodom sešli se bodo na Dunaji tudi trgovci iz cele Avstrije, pri katerem shodu so bode govorilo o denarnem položonji trgovcev, o konzumu in o havziranji, daljo se bodo posvetovalo, s katerimi sredstvi bi so mogel odpraviti slab položaj. Oklic odbora za gledališki vlak v zlato Prago. Dogovorivši se z ravnateljstvi železnic, odločil se je odbor za gledališki vlak za progo po Gorenjskem, Koroškem in Gornještajerskein čez Am-stetten — Dunaj — Brno v Prago. Ta poseben vlak kreno iz Ljubljane okolo 15.avgusta t.l. in v tem vlaku se bodo vozili vsi udeleženci vkupe. Omenjeno železnično črto je odbor zato izbral, ker se bode gotovo mnogo udeležencev na povratku rado ustavilo na Dunaji. Iz Prage nazaj ne pojde poseben vlak, ampak vsakdo se lahko vozi sam z vsakim vlakom v teku 14 dni, kajti za toliko časa veljajo železniški listi. Cena za II. razred je do Prage in nazaj 29 gld. 30 kr., za III. razred pa 19 gld. 60 kr. Denar, in sicer ves znezok za osebo, naj se pošilja odboru v Ljubljani do 10. avgusta t. 1. Ko-nečno šo opozarjamo, da bodemo program vožnje in slavnostnih duij v Pragi skoro naznanili in na željo razpošiljali. V Ljubljani dud 19. julija 1884. Za odbor: Ivan Murnik, Anton Trstenjak, predsednik. tajnik. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Dunaj, 19. julija. Uradna „Wiener Ztg.“ objavlja zakon o povabi mladostnih delavcev v rudnikih, o pospeševanji zemeljske kulture z vodnimi zgradbami in z neškodljivim odtekanjem hudournikov. Brno, 19. julija. Po daljši obravnavi je sklenil verifikacijski odsek, da bode predlagal, naj se razveljavi volitev poslanca Noseka in grofa Schonborna. Vladni zastopnik je dokazal, da ni bilo nobenega vladnega pritiska na volilce ter da so uradniki svobodno smeli glasovati. Marseille, 19. julija. Včeraj čez dav. tu 24, v Toulonu 16 za kolero umrlih. Pariz, 18. julija. „Agence Havas“ poroča, da je Francija od Kitajske dobila prvo zadoščenje, kajti oficijalni list v Pekingu je v 16. dan t. m. objavil cesarski odlok, kateri ukazuje po pogodbi tientsinski, da se umaknejo Kitajci iz Lokaja, Lang-Sona in Caobauga ter da se vse vojaške čete nazaj pokličejo na kitajsko ozemlje. Umaknili se bodo s teh prostorov v teku jednega meseca. Razprave o denarni odškodnini se nadaljujejo, in eskadra Courbetova ostane do uravnave te zadeve opazujoč pred Fou-Acheouvom. Telegrafično borzno poročilo z dnž 19. julija. Jednotni drž. dolg v bankovcih . » » » » srebru . . Zlata renta........................... 6°/0 avstr, renta..................... Delnice n&rodne banke . . . . Kreditne delnice...................... London 10 lir sterling................ 20 frankovec.......................... Cekini c. kr.......................... 100 drž. mark........................ gld. 80 55 81-55 103-30 95 85 855- — 301-70 121-85 9-67 5-77 59-55 Uradni glasnik z dnč 19. julija. Razpisane službe in ustanove: Na jednorazred-nici v Zagradcu služba učitelja z letno plačo 400 gld. Prošnje do 10. avgusta okr. šol. svetu novomeškemu. — Pri graškem drž. nadpravdništvu služba namestnika drž. nadpravdniku. Prošnje do 18. avgusta drž. nadpravdništvu v Gradci.— Stolnega dekana Url). Jerine ustanova za uboge učiteljske udove in sirote v znesku 30 gld. 36'/a kr. Molbenice do 15. avgusta c. kr. deželni vladi za kranjsko. Eks. javne dražbe: V Litiji posestvo Jan. Son-čarja z Kresniškega Vrha (2360 gld.) dnž 1. avgusta. — V Radovljici zemljišče Matevža Lahajnarja z Polšice dnš 8. avgusta. — Na Brdu posestvo Frana Pogačnika iz Dola (4379 gld. 20 kr.) dne 11. avgusta, 10. septembra in 11. oktobra._____________________ Tvyoi. Dn6 17. j u 1 i j a. Pri Maliči: Schvveiger, Reichhold in Klement, trgovci, z Dunaja. — Feichtner, c. kr. višji živinozdravnik, iz Dun. Nov. Mesta. — Tassani, graščak, s soprogo; Milela, trgovec; Schuster, komptoirist, in Pavasini, zasebnik, iz Trsta. — pl. Giotta, zasebnik, z Reke. — Diesse, voj. uradnik, iz Pulja. — Ribič, mesar, z Vrhnike. Pri Slonu: Dr. Goseh, gimn. vodja, iz Nordhausena. — Kogovšek, zasebnik, z Dunaja. — Dr. Hočevar, c. kr. profesor, iz Inomosta. — Dr. Escher, c. kr. profesor, iz Trienla. — Palla, zasebnica, iz Gorice. — Kogej, župnik, iz Gor. Tuhinja. Pri Tavčarji: Vitez Sik, c. kr. polkovnik, s soprogo, z Dunaja. — Reuter, zasebnik; Rupnik, pravnik, in Nussa, lesni trgovec, iz Ti-sta. — Moronich, zasebnik, z Reke. — Skuhala, profesor, iz Maribora. — Miklavčič, župnik, iz Sv. Križa. Pri Avstr, carji: Jahn, pianist, in Endres, ljudski pevec, z Dunaja. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Stanje barometra v ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 736*25 735-41 735-53 +22-8 isvzh. sl. -4-33 • 0 : vzh. sl. +25-01 » js. 000 Pregled o razdelbi državnega gozdnega nadzorstva pri politični upravi v vojvodini kranjski po naredbi c. kr. poljedelskega ministerstva sporazumno z ministerstvom za notranje zadeve z dne 27. julija 1883, št. 137. A. Dež.gozdno nadzorstvo • B. Okrajno gozdno nadzorstvo 6 V to so odločeni Predstojnik Sedež Nadzorniško ] ročilo obsez j Tekoča štev. Oznanilo Nadzorniški okraj obseza politične okraje, oziroma njih sosedne dele tehnik politične uprave s sedežem v kot delegiran gozdni nadzorniški komisar gozdar s sedežem v rt •*“*i CJ £ o o. O 1 Ljubljana Ljubij. okolica, mesto Ljubljana in Kranj v Ljubljani — v Ljubljani v ICranji ”3 1 s II Radovljica Radovljica — Vsakočasni državni gozdni oskrbnik v Radovljici v Radovljici C u u c? JU III Litija Politični okraji Litija, Kamenik in Krško, razen sodnega okraja Kostanjevica v Litiji v Litiji v Kameniku O C >o 1 o p. !f N ’rr> rO J d . a > * ci M IV Kostanjevica Sodni okraj Kostanjevica političnega okraja Krško — Vsakočasni državni gozdni oskrbnik v Kostanjevici v Krškem d n : £ N <5 VI Postojina Logatec, razen sodnega okraja Idrija • M M J CJ -C CU VII Idrija 1 Davčne občine: Gorenja, srednja in dolenja Kanomlja, Karnica, Dolenja Idrija, Ledine, Ledenica, Žir, Dobračeva, Ži-rovski Vrh, Breznik, Opale. Vrh, Dole, Javorjev Dol, Če-lcavnik, Gorenjaldrija inldrijški Log v sodnem okraji Idrija. — Vsakočasni državni gozdni oskrbnik v Idriji 1 v Logatci VIII Idria 2 Davčne občine: Vojska, Zalog, Črni Vrh, Kanji Dol, Lome, Javornik, Godoviče in Jelični Vrh v sodnem okraji Idrija — Vsakočasni državni gozdni oskrbnik v Idriji 2 sc spioanu u/.uani ** vpu/.AU| ua V Ljubljani v 16. dan julija 1884. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. TJi 111*1 i so: Dnž 17. julija. Marija Strauss, delavka, 60 1., na Šmartinski cesti (Zelena pot) vsled naduhe nenadoma. — Jurij Jazbec, želez, delavec, 62 1., Kolodvorsko ulice št. 28, mrtvoud. D ne 18. julija. Josipina Polaušek, branjevčeva hči, 5 mes., Tržaška cesta št. 39, tuberkuloza. — Anton Strekelj, črevljarjev sin, 3 mes., Krakovski nasLi št. 10, ošpice. V b 61 n i c i: Dnž 18. julija. Frančiška Rub, gostinja, 60 1., starostno oslabljenje. Japonska ajda edino prava in ravno naravnost došla se dobi letos po znižani ceni kilo S3 (kedor je več skupaj vzame, še ceneje) le pri J. R. Paulin-u zaloga špecerijskega blaga v IJiibljani. Ona je posebno izvrstna tudi za zeleno krmo in v prid čebelam. NJi. Jr v' Dv. Nahaja se neha sibirska ajda v kupčiji, japonski le v podobi zrnja po polnem enalca, ali v njenem bogatem pridelku nikakor ne, torej „pozor pri nakupovanji. (60) 7—4 ,A_J 1111111 m 111 n 111.....1111111 i i n i n 111 n 111111TTITII17 l'l'f I lrl I 'i'f 1111111 i n' I l'l 11 l'i' i i 'i i 11 i f i IT-t Na prsih in pijačah bolehnim! Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-Ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu. Zam&n vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč a 56 kr., in z veseljem som opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice. Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku. !! Priznanje!! Proti bolečinam v tlavi in Mota! Gospodu lekarnarju Trnkoczy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4. Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglioe, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavo-b61 in sem ter tje napadajoča me mrzlioa, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tak6 izvrstno delujočih kri čistilnih kroglic. Pozdravljaje Vas, sem najudanejšav Lucija Šlibar. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, i 30 kr. Najnovejšo spričalo. Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo salioilno ustno vodo in salloilni zobni praiek z izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (52) 8—4 Anton Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno fri&na v zalogi in jih razpošilja proti postnemu povzetju lekarna pri „Samorogu“ Jul. pl.Trnkoczy-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. m ............................... Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j o. Tiskata in zalagata 1 v. Kleintnayr & L<’ e d. Bamberg v Ljubljani.