'l'l4. Številka.
IVst, v sol m > ta .'10. septembra 1S99.
Tečaj XXIV.
..Edlnoit"
i/.iiaia <1 >iik r.-it mu dan. račun nedelj in praznikov. zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po prarnilrih izhaia
ob ?♦. uri zjutraj.
Naročnina /iin4a : Ohe izdan ii na ieto . . . yrM. 21-Za «»uno vedemo izdanje .	I-i-—
'/h pol leta četrt irtain ria nieaec ra/.niernn. Naroftiinp j< plačevati naprej. Na im--he brez prfjofcne naročnine se upravu ne ozira
Na drobno *e prodajajo v Trstu zjut-ranje Ue.-iike po 3 nvč. večerne Številke {■o 4 nTČ.; ponode'jake /jutranje številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRIJf.TVA „EDINOST" U PRIMORSKO.
!>lcf.oi SIt. H70.
4 nvč.
V ^•llnoHii Je riKič !
OrUst
*e računajo no vrstah v netiti«. 'Ah večkratno naročilo « primarnim popustom. IViMlana. osmrtnice in javne zahvale, do-mači oglasi itd- «e računi i o po pogodbi.
Y-<i i|oin«i mil -•!* i>o«ili:i><i uredništvu. NetVanknvani dopi*i ne aprejemnjit. Kokopiai ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o«[Im*c *pre-1 jema uprav liištvo. Naročnino in nu;la*e je plačevali loco Tr*t.
Vrednlstm in tiskarna *e nahajata v ulici ('arintia ^tv. I'2. 1'pravuištv«, <mI-pravnistvo lu spre|enmn|e inseralnv
v ulici Molin piccolo -iv. II. nadstr.
lxd*jat<slj in odgovorni urednik Prati Godni k
Brzojavna in telefonična poročila.
/
(Novejše ve«ti.)
Praaa 21». Izvrševalni odbor čeških državnih in deželnih -poslancev se jo sklical za ponedeljek v sejo v Pragi, da določi svoje stališč«; nasproti novemu ministerstvu.
Dunaj 2U. Glasom nekega krščansko-socijal-nega lista se je cesar o današnjem sprejemu voditeljev opozicije pozival na patrijotizem strank, češ, naj bi iste podpirale uradniško mmisterstvo ter podrejale strankarsko stališče občni koristi. Uradniško ministcrstvo da bode imelo izvršiti iz-vestno nalogo, b kateri spada v prvi vrsti razve-ljavljenje jezikovnih naredeb. l)ra. Luegerja je cesar vprašal o škodah, katere so provzročile povod nji ; izrazil je svoje zadovoljstvo, ker Dunaj ni trpel znatne škode.
Dlltinj O sestavi kabineta slišimo naslednje : Grof Clarv prevzame predsedništvo in poljedelsko ministcrstvo, dr. Korber ministcrstvo za notranje stvari, Bi»hm-Bawerk finance, VVel-sersheimb domobranstvo, Hladowsky bo začasno vodil ministerstvo za Galicijo. Pravosodni minister postane dr. Klein ali Kindinger, minister za trgovino baron \Veigelsperg ali pa dr. Stibral. Wittek ostane minister za železnice.
llli<lhli|>P»ta 20. (Zbornica poslancev.) Mi-nister-predecdnik Koloman pl. Szell je odgovoril na interpelacijo posl. Kossutha glede Hentzvjeve slavnosti, da slavnost ni imela nikakega političnega značaja in da se radi tega ž njo ni mogel žaliti madjarski narod. Hondvedske čete so sc udeležile slavnosti, ker je to bila slavnost peštanske garni-zije. Glede vsporeda razprav je omenil pl. Szell, da se prihodnji teden predloži zbornici proračun, katerega treba upotiti finančnemu odseku ter prosi, naj se v ponedeljek izvoli kvotna deputaciju. Delegacije bodo zaradi razmer v Avstriji zborovale še le jeseni.
P O I) b I S T E K.	4
Vida.
Spisnla Kopriva.
Dim cigarete se je v malih, povečajočili se kolobarčkih vzdigal proti stropu, pod katerim so viseli razni rogovi in lovske slike v rezljanih lesenih okvirih. Sobica je imela prikupljivo podobo z svojo temno, priprosto a komodno in prijazno opravo. Ondi pri oknu je stala s temno-zclenim suknom prevlečena pisalna miza, v kotu lepa omara s steklenimi vratmi, skozi katere so gledale lepo vezene knjige, a zraven jena maličnem stojalou našopan jastreb jezno upiral prcd-se stekleno oko.
Skoro, da se je Mirka lotil zaspanec. Vesti v časniku ga niso prav posebno zanimale ; uvodni članek je razpravljal stare stvari, a niti v «Dnev-nih novicah» ni bilo ničesar, kar bi moglo vzdrami ti Mirka.
Že j« vrgel zadnjo cigareto od sebe in zganil list, ko se mu je ustavilo oko na debelo tiskani anonei.
Lastnik/ kousorcij lista „Edinosti".
Ali zmagamo?!
V Križevcih na Hrvatskem pripravljajo spomenik znamenitemu pesniku iz ilirske dobe, A. Neinčiču. »Ag. Tagblatt« se spominja tem povodom tudi potopisov proslavljenega pesnika. Ti potopisi obsezajo tudi naše Primorje. Pisani so bili sicer žo pred ;~)0 leti, ali zanimivi in tudi aktuv Ini so še danes. Nemčie ni bil le pesnik, ampak tudi duhovit opa-zovatelj narodnega življenja in političnih odno-šajev.
Sosehno zanimive so pesnikove opazke o Trstu. Iste nam zvend kakor pretresajoča elegija užaljenega patrijota. Trst je preplavljen od italijanskega življa in vendar je Trst po svoji minolosti in po svoji legi ob slovanskem morju — slovansko mesto. Nasprotstvo mej tem, kar bi Trst moral biti, in mej tem, kar se dozdeva, da je, žali srce ilirskega pesnika. Ali ne čuti toistega sleherni Slovenec, stopivši na tržaška tla?! Ali Trst je napredoval. Nemčiču se je videl Trst italijansko mesto, danes pa se šopiri tu tudi nemški živelj. Pred malo dnevi je nekdo zaklical Italijanom na shodu soeijalistov v Trstu, naj v svojem boju proti slovenski poplavi nikar ne pozabijo nemštva, ki si pridobiva vedno več tal z slehernim dnem. Nem-štvo je torej napredovalo in z nemštvom — irre-dentizem. Pa tudi slovanstvo uoče zaostajati. Vse tri struje so se razvile in ojačile, ker so prepričane o važnosti točke, n a kateri n a 1 e-tajo jedna ob drugo. V tem boju ne gre samo za usodo Trsta, ampak za veliko razsežneje ozemlje. Y boju, ki se bije na slovanskem jugu, tvori Trst, zbok svoje lege ob morju in obsežja svojega upliva, najvažnejo točko. V drugih krajih ima tak boj pretežno politiški značaj, v Trstu p it j e z g olj n a r o d n i b o j. T u g r e z a o listan e k, za ž i v l j e n j e ali smrt! Da rešimo Gorico, Istro, okolico tržaško, z jedno besedo: vse, kar Italijani stavljaju v besedi »Regione Giu-lia«, moramo uničiti hidro irredeutizma in v Trstu napraviti jez proti /.istemu, katerega cilj je podan v gibanju Nemcev: Drang nach Osten.
Ali ostanemo zmagovalci ali ne? Mi ne dvo-
«l)ve gospici», hm, kuj je neki to? Vzravnal se je in jel čitati z novo pozornostjo. Da, tu je stalo črno na belem:
«Dve gospiei, jedna plavo- druga črnolaska želi t i vstopiti z izobraženim duhovitim gospodom v korespondenco.
Smoter dopisovanja je seveda le zabava. — Pisma naj se naslovijo pot št. 10 ali 20 poste re-stante Lj ubijana » — prav do besedice tako, kakor na onem kosu konceptnega papirja, ki ga je videl danes zjutraj na pošti. —
«A-a-a glejte glejte, dobro, da sem bil zjutraj na pošti v Vrbovju. O snj vem, kedo je to napravil, učiteljica Berta, ni kdo drugi«.
Seveda pišem, pišem takoj — o to bo gau-dimn, jaz jo bom poznal, a ona ne bo vedela, da je nje dopisovalce ta pusti neokretni Mirko Milčič izpod Klanca.
O te ženske! saj pravim: poznati se jih mora ! Kako grozno resna je bila, ko sem se zadaj i(y' sešel z njo na pošti!
Ha, ha, poznati jo hočem, kaka je! Oni dan sem čital v (iabrščekovi salonski knjižici tiste Go-
Natisnila tiskarna kousoicija lista „KJiuust" v Trstu.
mimo na izidu tega boja, ker imamo pravo na svoji strani iti ker je naša veta v zmago resnice rieomajljiva. Ako pa hočemo povspešiti svojo zmago in izvojevati boj z močjo, moramo — taku kliče Politeo — zopet poseči v dobo pesnika in patrijota Antona Nemeioa in izvesti ilirski program. Kaj je obsezal ilirski program? Os, okoli katere sc je sukal ta program, je bilo — narodno jedinstvo. Ime Ilirec se je zgubilo, umaknilo sc je narodnemu imenu, toda ideja jedinstva nas mora navdajati tudi danes. Slovani na jugu monarhije morajo nastopati z istim navdušenjem, ki je uži-galo nekdanje Iliree, ko so vzbudili narod iz narodne in politiške letargije.
Od ilirskega gibanja sem je ininolo pol stoletja in razmere so se premenilc na razne strani. Danes se moramo v svojem boju prilagoditi spremenjenim razmeram in ubirati druge smeri v mnogokaterem pogledu. Kar si pa moramo prisvojiti od Ilireev, to jc energija vsvojih dejanjih, splošno navdušenje v zasledovanju ciljev in v trdni veri n a k o n e č it o z m ago.
Ilirizem je po svojem imenu zastaran, ali ni zgubil svoje ogrevajoče moči, katera vendar ne leži v imenu, ampak v ideji. Podpora, ki od vseh hrvatskih krajev prihaja družbi sv. Cirila in Metoda za Istro in hrvatskemu gimnaziju v Pazinu, dokazuje, da ideja jedinstva globoko korenini v nas in da poganja lepe cvetove. Spominu Ilireev moremo zadoščati le tako, ako dalje negujemo iu širimo to idejo. Ilirci so nam odprli pot, po kateri moramo dalje z srčnostjo in navdušenjem, in dejstva kažejo, da hočemo nastopiti to pot.
Dinko Politeo nam pravi torej, da le v jedinstvu je naša bodočnost. Do jedinstva pa moremo dospeti po zložnem delu v narodu samem in v solidarnem nastopanju pred svetom, v prvi vrsti v parlamentarnih bojih. To je resnica, katero treba povdarjati in povdarjati, kajti od vsestranskega spoznanja te resnice je odvisen konečai odgovor na vprašanje : Ali z m a ga m o ?
vekarjeve «0 te ženske», pa moje kar nekaj za-ščcbetalo. To mora biti prav interesantno, tak študij ženskih bitij, posebno te Berte.
»O to bo nekaj friega!« in hitel je iskati papir po mizi.
«Xe, pa ne smem pisati z svojo navadno pisavo. Z Vido sti dobri, pa bi ine znala izdati U
«No, tako, to bo menila dobro«, je rekel čez precej časa. Se enkrat je prebral z elegantno stoječo pisavo pisani list, ga kuvertiral, naslovil: «št. 20 poste restante Ljubljana* in zalepil ovitek.
Hitro je spisal še jedno pismo z svojo navadno karakteristično pisavo, vzel ono pismo in oboje staknil v veči zavitek, napravil naslov na prijatelja v Ljubljani in sam nesel pismo v Vrbovje.
Vida pa se je čudila ono popoltulne, da je prišel Milčič v enem dnevu dvakrat na pošto — saj to ni bila sicer njegova navada. Se bolj pa jo je iznenadilo, da je bilo tisto pismo, ki ga je prinesel iu rekoma udiral tako težko, tla je morala prilepiti nanj štiri znamke po pet krajcarjev...
(Pride še.)
Politični pregled.
TRST So. «»ptfml>ra
Kriza. Nametnik štajerski, grof t'larv Al-dringeu, je torej dobil nalog za sestavo novega ministarstva. I-ti je baje že utopil v dogovore z onimi osebami, katero misli pozvati v svoj kabinet, /nak začasnosti tega ministerstva pa Im menda ta, da /a nekatera miiiHterstva bodo imenovani le vo< 1 i teli i, ne pa definitivni ministri.
Včeraj jo cesar vsprejel več voditeljev opozicijskih strank. Vsprejem je l>il baje tak, da ob-Strukcijska glasila kar plavajo v samom veselju. Dobili da so zagotovilo, da so jezikovne naredite odpravijo in da se v doglednom času ne zgodi ničesar, kar hi moglo užaliti Nemce.
»Neue Kreie Presse« so je popolnoma spo-p'ijaznila s položajem. Priznava sicer, daje način, kakor so je za sedaj resila kriza, nenavaden in dnden, ali izredni odnošaji da opravičujejo tudi to izredno postopanje, Glejte no, kako hitro jo iz Savle postala 1'avla! Kako dolgo je od tega, ko jo ravno »Neue Kreie« rohnela in liujskala najbolj, ako je v onih burnih časih nepozabnega novembra 1807 torej gotovo ob izrednih raz menih — prcdsedništvo zbornice poslancev hotelo ukreniti najmanju stvarieo, o kateri je pogodila nemška sofisterija, da se ne strinja z vsako črko poslovnika in ustave?! Sedaj pa je kar hkratu prišlo spoznanje, da izredni dogodki opravičujejo izredno postopanje. O, kako dobro te umetno, draga »Nova svobodna ....«! Kdo bi se spod ti kal na tem, ako je malce krivice ustavi, zakonu, morali, parlamentarizmu, in kar je taeih lepili stvarij, ako je, no, ako — je to na korist Nemcem ! Mar se oni ne rede in inaste od samih izrednih nuredeb in odredeb?
Nemci hi bili potolaženi. Sedaj poj do torej kakor namazano. AI i o joj — saj jo še nekdo tu razun Nemcev ! Pa kaj, ko ta nekdo ne bi bil prav čisto nič potolažen. In res kaže, da so (\>hi in Poljaki prav temeljito nezadovoljni. Cehi že napovedujejo najstrožjo opozicijo, ako se odplavijo jezikovne naredbo in avtoritativno glasilo poljskega kluba, »Czas«, piše, da odslej treba tirati politiko načel, jasno politiko, tako, da jo bo dežela umela. \ normalnih odnošaji h jo že tudi oportunizem na svojem mestu, v takih pa, kakoršnji so nastopili sedaj, treba svoje stališče opreti na granitno podlago zaupanja v deželi.
Ze danes <la treba izključiti vsako kabinetno in zakulisno diplomacijo in treba jasno, odločno in glasno izdati parolo za vztrajanje na desni, brezobzirno vztrajanje quand inčme. To naj čujejo prijatelji in nasprotniki, prvi v okrepljenje, drugi v pouk. Le tako politiko hoče dežela, le tako ume ista in jo bo hranila kakor zid. Potom se poljskemu klubu ne bo bati nobeno eventuvidnosti in nikakega še tako radikalnega razvozljanja situvneijc.
»Politik« pravi, polna ogorčenja, da jo program prihajajoče vlade drzno izzivanje desnice in zasmeh onim strankam, ki so skoro 3 leta z brez-primerno požrtvovalnostjo služile državi, tako, da te usluge so brez primere tako s politiskega kakor narodnega, parlamentarnega in osebnega stališča. Mesto ozirov do večine jo prišlo pripoznanje politiški obstrukeiji, mesto uresničenja programa strank na desni — so .se umaknili pred manjšino.
Po teb izjavah iz dveh glavnih strank večine je menda že dana pot tudi za nas Jugoslovane.
In po vsem tem označamo mi situvacijo tudi po »nenavadnem« rešeuju krize tako-le : bolnika so le obrnili na drugo stran. Prej ga je tiščalo na levi, sedaj ga bo na desni in najbrže — veliko intenzivneje.
Razsoden italijanski glaB o krizi v Avstriji. l'gledni italijanski list «L' Italie» sejo bavi! te dni z narodnimi hoji v Avstriji in s krizo, v katero je zašla država vsled teh bojev. Govore o postanku te krize pripoveduje o brezvspesnib poskusih grofa Thuna, da bi vojujoče se stranke dovel do pomirjenjn. Potem pa povdarja dejstvo, pred katerim si avstrijski državniki — v katerih bujna slavofobija ali pa fenomenalna kratkovidnost duši rast spoznanja — trdovratno tišče oči: Slovani se u p rejo n j odločneje, ako bi jim hoteli zopet vzeti one mrvico koncesij, ki so se p r i v oli 1 e n j i h s tari m a s p i -ra e i j a m.
Hvaležni moramo biti imenovanemu listu, da je spregovoril tudi o narodnih razmerah m o kulturi Slovanov, kajti ravno v tem pogledu ima inozemstvo deloma motne, deloma pa povsem napačne pojme. «1/Italie* povdarja n. pr. : da je narod češki orjaški napredoval v zadnjih petindvajsetih lotih, iz česar sledi, da so njega stremljenja povsem opravičena tudi po stopinji njega kulture. «1/ Italie -prihaja do zaključka, da avstrijska država ni dru-zega, nego zveza narodov, in ako bo hotela živeti, so bo morala preustrojiti v federalistično državo. (' i m s v o h o d n e j i in n e o d v i s n e j i bodo posamični narodi, tem trd no j a in mirti e j a bo cl r ž a v a !
In zopet: kolikor besed, toliko resnice! To je najbolji odgovor Nemcem, ki govore in pačijo zgodovino, češ, da so oni ustvarili državo ter bi hoteli z drugimi narodnostmi postopati tako, kakor da so bile le-te se sovražno silo potisnjene v tvorbo sedanje monarhije A vstro-Ogerske. To je velika zgodovinska laž, iz katere si Nemci izvajajo pravni naslov do uloge gospodarjev v državi in jerobov nenemških narodnosti. Naša monarhija ima nemško dinastijo, to je res, vse drugo, kar trde Nemci, pa ni ros. Res pa je, da so se posamični deli sedanje monarhijo spajali z dinastijo le dobrovoljno: po že ni t vali in pogodbah. To je z svojimi izvajanji zabeležila tudi «1/ Italie*. Hvala jej - naj se bistri jo pojmi! Naj izve enkrat svet, da niso najbolji prijatelji države oni, ki bi jo po vsej sili hoteli stlačiti v nemško uniformo ter s tem uničevati silo, ki jih poraja zdravo tekmovanje narodov na polju napredka. Svet naj spozna enkrat, da najbolji prijatelji države so oni, ki hočejo, naj se ista razvija naravni, tako, da bo mogla svobodno delovati vsa svota gospodarskih in kulturolnih močij, porajajočih se iz narodne ideje. Ne v nasprotstvo z državo, ampak v službo države naj se postavijo narodne moči in samostojne individuvalnosti posamičnih plemen, Z a do volj nos t narodov bo n a j z a n o s l j i v e j a a r m a d a d r ž a v e.
Shod sooijalistov v Brnu se je zaključil včeraj. Prihodnje leto bodo socijalisti zborovali v Krakovu. Mej ostalim so sklenili poslati odposlanstvo na mednarodni soeijalistični shod v Parizu.
Anglija in Transval. Angleži odlašajo še z napovedjo vojne. Ministri so baje sklenili, da odpošljejo Transvalu še jedno »najzadnejo« brzojavko, v kateri hočejo staviti svoje pogoje. Ti pogoji bi bili: odškodnina za stroške, ki so jih že imeli Angleži z odpošiljanjem vojakov v Afriko; porušenje transvalskih utrdb; pripoznanje neodvisnosti sodnikov v Transvalu, jednakopravoost angleškega in holandskega jezika; odprava zastopstva v Hagu in priznanje nadvladja angleških interesov v vsej južni Afriki.
No, mej tem je že odgovoril Transval čisto na kratko, da on se drži dogovorov od leta 1H54. in da ne zahteva druzega, nego da si ti dogovori spoštujejo.
Zahteve, naj se prizna angleško nadvladje, odgovor Transvaala niti — ne omenja. Ne treba praviti, da se v Transvanlu pripravljajo z vso silo in vso naglico za veliko borbo proti požrešni Angliji.
Domače vesti.
•Ilitri vsi k sv. .laltohu na vrt slovenske šole, kjer priredi g. Rakuša se svojim pevskim »borom zadnjo veselico v letošnjem poletju. Ker jutri no bo nobene veselice in ker se je vreme danes zjasnilo, upamo, da no bo nobenemu zavednemu tržaškemu Slovencu predaljna pot k sv. Jakobu. Kakor slišimo, udeležita se te veselice »Slovansko pevsko društvo* in «Kolo» polnoštevilno; gotovo pa tudi vrla «Slava» ne izostane. Razven duševnega užitka ponuja se nam zopet prilika, da lahko mej seboj € katero rečemo!* Torej na svidenje!
»No, lioil si pno«! Naši neodrešenci se trudijo v potu svojega obraza, da bi dokazali svetu izključno italijanski značaj »julske pokrajine«. V to svrho sklicujejo »historične shode« županov, sprejemajo slavne »generale« kakor brat brata, prirejajo — misijonc, na katerih propovedujejo našim okoličanom, kako so gospoda v mestu dobri ter jim sugeriraju prepričanje, da tudi oni znajo blaženi jezik Dantejev ravno tako, kakor gospodje v Trstu, ki je »italijanska«. Vsem vasem so na-
deli že čudne skovanke, katerim pa izpod krinke lati ni tete vendar le moli na površje zdravo slovensko liee. A vsi ti poakusi, kakor da so zastonj. Sem ter tje pa se vendar oglaša kak razsoden mož v sosednjem kraljestvu, ki razkriva javno vso laž-njivost, hinavstvo in zaslepljenost neodrešeneev. Takim razkritjem sledi vsikdar velikansk krik v irredentarskih trobilih. Takose je zgodilo nedavno, ko je general Verme konstatira!, da je Trst manje italijanski, nego pa Reka.
Tako se je oglasil sedaj tudi italijanski soeijalistični poslanec Odin Morgari, ki iz lastnega opazovanja pozna tukajšnje razmere in je v rimskem »Avanti* povedal neodrešeneem vso resnico. < >n se norčuje iz namišljene pravice, katero da imajo Italijani do »regionc Giulia«. Narodopisni zemljevid, na katerega se sklicujejo gospoda o zatrjevanju te pravice, imenuje »ideal«, s katerim se godi krivica Slovanom.
Je pa res imenitno početje to: izdajati narodopisne mape, kakor so na razglednicah Lege nazionale« in na podlagi takih »dokumentov« izvajati lastninske pravice do naših slovanskih pokrajin !
Slednjič svetuje posl. Morgari to, kar zahtevamo mi, namreč: vsakemu svoje! Kjer bivajo Slovani, naj bi bile šole slovanske, propovedi v cerkvah slovanske, razprave v občinskih zastopih in deželnih zborih in na sodiščih slovanske. Kjer pa je mesto italijansko, bodi vse to v italijanskem jeziku. Kjer je prebivalstvo mešovito, naj bi poučevali v šolah in cerkvah in razpravljali v zborih in na sodiščih - v obeh deželnih jezikih.
Na ta pravični in edino pametni nasvet od-I govarja »Pioeolo« kategorično: »No, non si puo« ! ! Ne, ne moremo! Imenovani list našteva potem 1 zopet enkrat svoje znane laži, da čisto slovanskih ! krajev v »Giuliji« sploh ni, razven malega okraja I ob gorenji Soči (hvala vsaj na tem priznanju!), da ! se Istra ne more deliti, in to ne le z ozirom na j zgodovinsko pravo, nego tudi zato, ker je tukaj vse, kar je naprednega, italijansko, vsa mesta, tudi ! najmanjša, so italijanska (Čudimo se le, da imajo : nekatera slovanske občinske zastope!), ker je vse delo, vsa inteligenca, vsa omika italijanska in ker ! vsi prebivalci — tudi Slo v a n i —• govorijo itali-i janski jezik.
Takim dokazom ne treba komentarja. Ali, ker ! se irredentovei vedno sklicujejo na dejstvo, da ! tudi mi utnejemo njih jezik, opozorili bi le, da to ne dokazuje ničesar v prilog italijanstvu, ker se , Slovenec in Hrvat, poleg vsega morebitnega po-j znanja tujih jezikov, odločno zavedata svoje ' p r a v i o e i n n a r o <1 n o d o I ž n o s t i.
Oujte gospodje! V Gorici na pr. tudi najbolj | irredentovski trgovci prav radi govore slovenski, i kadar vabijo groše iz slovenskih žepov; kaj bi pa ! rekli, ako bi po »Pioeolo v i t logiki te sinove avite oolture mi Slovenci reklamirali — za-se?!
Na pravični nasvet Morgarija odgovarja »Piecolo«: »No, non si puo!« Nočejo se upogniti ! pod težo pravice in logike, kakor izvirati iz od-; nošajev, ustvarjenih od narave. Ali radi tega ta I teža ne postaja nič manja in ital. veljava nič veča. I Zato pa naj ne pozabijo, da pride dan, ko sc ; zlomi, kar se ni hotelo upogniti! In morda tudi zdrobi.
Rusi o Slovencih. Vendar so se začeli tudi , Rusi zanimati za ostale Slovane. Knez Dimitrij i Galicvn piše v »St. Potersburskih Vedomostih« pod psevdonimom Din. Muravlin razpravo »U Slovencev«. Knežje nedavno potoval po naših krajih ter se mudil tudi v Ljubljani. Iz krasnega članka vejeta ljubezen in ..avdušenje do našega naroda in naše lepe domovine.
Znamenje časa. Na ukaz e. kr. dež. šol. sveta je e. kr. okr. šol. svet v Gradišči zaprl slovenski otroški vrt v Devinu, češ, da šolski prostori ne odgovarjajo zakonitim zahtevam. To je isti c. kr. dež. šol. svet, kateri je proglasil Kati-nelijcvo vojašnico v ( rorici k: kor sposoben prostor za edino slovensko javno šolo v tem mestu. Za ta otroški vrt je podaril pločasti ti g. Avguštin Skoči r, kurat v Gradcu, 30 gld. To svoto je prejelo društvo «Solski dom» v Gorici.
Ulednliska družita M. Stojkoviča je uprizorila v četrtek zvečer — kakor smo že omenili — igrokaz s petjem v H dejanjih »Graničari«. Igro je spisal g. Josip Freudenreich, ki je bil pred kakimi 30 leti ravnatelj zagrebškega gledišča ter je deloval na
istem iwm kakor komik. Kakor pravi že naslov, razvija so dejanje na granici in nam kaže tekom razvitja v jasni luči slalie in dobre strani tedanjih < iranieai jev. Graničar Sava <'uie uhije i/ maščevanja svojega sovražnika Ivoo lločiea. Le ta si je hotel iskati pravieo proti njemu pri polkovniku granice, ('uie zbeži. Pri truplu najde stražar Andrijo Miljenica, ki je prej sptemil tvojega prijatelja .loco. Vsled lega jo Miljenie po nedolžnem obsojen v smrt od nagle sodbe, /ona, njegov prijatelj (irga, krčmar na granici in pravi tip domačina, in odposlanci sela pridejo prosit k polkovniku za milost. Slednji, ginjen še le vsled prošnje svojo male heeriee, izreče pardon nad obsojencem. Le-ta je pa nad tem znorel in, odpuščen na svobodo, služi vaškim pobalinom v zasmeh. Ko so nekoč sreča na pokopališču s pravim morilcem, se tako ustraši, da pride zopet do prave pameti.
Resne in ganljive momente ubluzlijejo komični prizori, ki drže duh gledalca v nekakem ravnotežju med žalostjo in veselostjo, - Glavno ulogo Andrije je igral g. ravnatelj Stojkovlč jako spretno ter posebno pretresljivo je predstavljal značaj umobolnoga. Istotako ginljivo je predavala Maca, njegova žena (g.a Petrovih) in dokaj naravno Sava (g. Ilijic), dasi je slednji govoril nekaj pre-tiho in nerazumljivo. Gracijozno in koketno se je vedla Karolina (g.a Stojkovič), a nad vsem si jc skazal veseli a dobrodušni krčmar Grga (g. Jova-novie) kakor izboren komik, ter je se svojo simpatično in dobrodušno figuro provzročal obilo smeha, za kar je žel mnogo aplavza. Neugodno je upliva lo, posebno v resnih momentih, nič prav ubrano petje, ki jo, namesto da bi povzdigovalo veličasten moment, provzročalo, da je zginjala iluzija.
Splošno pa smo zapuščali dvorano »Tersi-eore« se zelo ugodnim utisom ter moremo z mirno vestjo priporočati našemu občinstvu, naj obišče pridno še bodoče predstave ter podpira tako po svojih močeh gledališko družbo g. Stojkoviea.
Nocoj se bo predstavljal znani umotvor Rusa Gogolja »Revizor«. Jutri, v nedeljo bo pa šaljiv večer. Uprizore se tri šaloigre: »Pol vina pol vode«, »Saran« (Ivarp.) in »Doktor Roben«.
Ne smešimo se pred svetom! Pišejo nam: V P ulj u izhajajoči list »II popolo istriano« piše v svoji številki od 23. t. m.: »Puljski eivilizatorji so razdelili naslednje hektografirano naznanilo, ki je vzgledno tlelo in katerega original hranimo v svojem uredništvu :
II Bottofirmato Comitato prinzipiu la sua j Scola di danzo
nella Sala Apollo (via Tradonioo 3 pianterra) il 24 Septembri 1800
ale ore 4 pm.
La mušica vienc sostcniito da Sig. G. Movia con 2 alte Signori
Ingresso:
Merabn soldi 20. Invitati 40.
Signore libero.
NII. Ogni uno degli partecipanti rečeva lin bigletto, con il tpiale uno recevera una vincita.
Ingresso permesso sola a Invitati e si prenda insiniiazio come membro della soeieta a la eassa per notizia.	IL COMITATO.
To je »Sokol Tvrš», katerega predsednik je neki Nechronv.«
Preniišljevaje o tej vesti, moramo si nujpoprej naložiti ono rezervo glede verjetnosti, kakoršnjo moramo sploh umeti nasproti vestem, ki jih prinašajo nam sovražni italijanski listi o našem dejanju in iichanju, a posebno rezervo še z ozil'om na to skoro neverojetno vest. — Ali ker vemo, da bi to ne bilo prvikrat, da se kaka slovenska oblast ali kako slovensko društvo spozablja toliko in se ponižuje pod svojo dostojanstvo in narodni ponos, da urejuje svoje spise prav po nepotrebnem v tujem jeziku — kakor nedavno županstvo v Lanišču —, hočemo spregovoriti nekoliko resnih besed.
Ne smemo se čuditi nimalo, ako nam sovražni listi, ki prežijo na vsako malenkost, da bi nas osmešili in ponižali pred svetom, brijejo norce iz nas ter obešajo take vzglede na javen klin v našo — blamažo. Vendar bi bil skoro hvaležen luškim listom, da delajo tako, ker nam s tem utegnejo le koristiti. Kajti dotičniki, ki se tako daleč spo-zabljajo, se bodo morali začeti sramovati vsaj pred
drugorodoi, ako se 5e ne sramujejo prod svojimi rojaki.
V navzočem slučaju pa ne prevladuje samo splošni moment, da je slovansko društvo razposlalo do svojih niembri« naznanilo, da »prinzipia Seola di danzo«, da bo »mn-iea sostcniito con 2 alte Signori« in la vsaki »pnrtioipnnte rečeva un bigletto« (kolikor besed, dvakrat toliko pogrešek!) v skrajno neprebavljivi in bednega ignoranta vredni laščini, ampak uprav vnebovpijoči greh je, da je to storil »Sokol T \ rš«, društvo sicer, o katerem jo že rekla Kdinost«, da jo v Puljll nepotrebno, a vendar noseče ono mnogoobetajoče vzvišeno ime »Sokol«, ki je po vsem Slovanskem nositeljem najbol j jasne rešilne I in docela slovanske idejo, društvo, pod čegar praporjeni vsakemu slovansko srce hitreje bije in katero je in bo navduševalo in dovajalo do dejanske vzajemnosti vse svoje člene.
Ali ne čutijo oni, ki so zakrivili to blamažo, žgoče ironije in perečega sarkazma, ki zveni iz vskhka v »Popolo Istriano«: ljucsto e il »Sokol Tvrš« ... L' unica cosa obe si capisce da tutto cio, si č oho le teste dei niembri smio i signori del Comitato«?!*
Ponavljam so enkrat, da se mi stvar zdi skoro neverjetna in lo podel manever ter bi me le vese-j lilo, ako bi dobil zadovoljivo pojasnilo od kompe-| tentne strani. Ako pa je stvar resnična, potem pa ; je stvar členov »Sokola Tvrš* — ako že hočejo | na vsaki način imeti svoje kljubovalno društvo — ! da ne trpe takega škandala v svoji upravi. Ce | hočejo delovati posebej, pa naj delajo vsaj v so-| kolskom zmislu. A sokolska ideja je slovanska j ideja v najstrožjem zmislu te besede. Ce kdo, Sokol ne sine nikdar pozabiti na narodni ponos.
»Sokol«.
Doneski /,u moško podružnico sv. Cirila ' in Metoda je nahralu ga. Gregorič o veseli družbi
0	priliki veselice pevskega društva »Slava«, 4 K | 60 nč., I. K. De rn i s 1 K, Duša Valentin Volče
1	K. V protest proti daru Legi (20 K) je daroval K ran Mirt 10 K, gosplca Gregorčeva ;"> K. mesto venca na krsto gospodičine Ane Pretnerjeve. Lozar Josip učenec družbine šole 41 nč.
Pevsko društvo v SturlJI bo slavilo jutri desetletnico svojega obstanka in priredi ob tej priliki veselico z jako obširnim programom. Zjutraj se društvo udeleži sv. maše. Petje in tamburanje bo vodil g. H. Vogrič. Začetek koncertu bo ob 4. uri popoludne.
Krilci' dogodek i/,/a celjskih izgredov. Iz »Slov. Naroda« posnemamo, da so po 48 dneh preiskovalnega zaporu slednjič vendar izpustili so-1 i citatu rja g. Bovho, ki je bil priprt radi izgredov v Celju. Sedaj gu tožijo zaradi težke telesne poškodbe po S I:"»:") al. a kaz. zak. O preiskavi proti njemu so se izvedele zanimive podrobnosti. Ko so Bovho pobili s »Todtscldagerjem« na tla — listi so pisali da je to storil mestni uradnik Sonncnburg — milje celjski zdravnik dr. Beelc iztrgal revolver iz rok ter ga tolkel z ročajem po glavi. V tem je pritekel policaj, zagrabil llovho ter ga tiral v zapor. Kake tri korake za Bovho je šel isti zdravnik dr. Bork; hktatu je pomeril proti glavi Bovhe ter ustrelil. Kroglja je zbila klobuk z Bov-hine glave ter ga ranila v zatilnik. Bovhaje takoj občutil rano ter jo je hotel tudi pokazati na magistratu; a dr. lieck je zakril ranjeno mesto z roko ter dejal, da ni nobene rane. Sodna zdravnika sta skušala dokazati, da je bila rana od udarca. A sedaj pride najlepše.
G. llovha jo tudi izpovedal o tem dogodku na prvem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom. A slavna oblast ni čutila nobene potrebe, da bi uvedla preiskavo proti dru. Bcoku. Za preiskovalnega sodnika ni imela nobenega pomena ta izpovedim o poskušanem umoru. Še le ko je drug sodnik vzel preiskavo v roke, so se spomnili junaka dr«. Beoka. Ta pa seveda ni bil tako naiven, da bi počakal gospodo, dokler se ga spomnijo ali pa morda . . . Toda pustimo ugibanja. Dejstvo je pa to, daje dr. IJeek izginil
brez sledi, menda v blaženi <rajh«.....G.
Bovha pa je v preiskavi . . . Brez komentarja.
Dražbe premičnin. V pond., dne 2. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo'vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče družbe premičnin: na trgu S. Giovanni
št. i i, hišna oprava; v ulici Si-tte Fontane št. 1'7 in 3;"», hišna oprava in vrči za rastline; v ulici lleecherie št. 0,,hišna oprava; ('orso št. 1, galanterije; ob 12. uri v ulici Acipiedotto št. 4."> A, vozovi, konji in hišna oprava: v ulici Alessandro Volta in v ulici Con i col i št. H, snntorin avtomatični organet.
H uda nesreča na železnici. Iz Ronk v Kurlaniji nam pišejo: Danes 2*. t. ni. ob 7. uri in pol je vlak, ki vozi iz Cervinjana v Tržič, povozil in usmrtil enega moža, enega vola in eno kravo. Ranil pa je isti vlak dva otroka.
Strojevodja je dajal opetovana znamenja, toda ustaviti ni bilo mogoče tako naglo. Voz, v katerem so bili omenjeni, so ni nili premaknil z mesta na vse signale. Zakaj ni tam običajnih zapornic?
Jlrtvegil so liašli včeraj popoludne v nekem vodnjaku na Trstoniku f)2-letnega dninarja Josipa Reheea z ()pčin. Rebee je bil oženjen ter oče petero otrok. Spravili so ga v mrtvašnico pri svetem Justu.
Aretirali s« včeraj v jutro na trgu pred vojašnico 30-letnega dninarja Frana H., ker je z nekim kolom tolkel po glavi neznanega moža, do-čim se je drugi le s pomočjo dežnika branil udarcev.
Bolnik na ulici, bf) letni Ivan Talamaj se je včeraj predpoludne zgrudil v ulici Farneto. Prispela je pomoč z rešilne postaje. Došli zdravnik je dal nevarno obolelega moža prevesti v bolnišnico.
Različne vesti.
Garibaldijevi častilci na Italijanskem. »Pie-
eolo« poroča, da je dne 20. t. m. v Fraceati nekdo z nesnago namazal doprsni spomenik Garibaldija.
Knez in nadškof Olomuški dr. Kohn je nevarno zbolel na vnetiei ledvic. Bolnik biva na Grajščini Skalica pri Relieerkvi.
Nesreča na morju Kakor poročajo iz Mont-reala, je parnik »Scootsinann« na potu iz Liver-pola v Montrenl obtičal v ožini pri Belic Isle na sipini. Potnike so spravili v čolnih na kopno. Kn čoln se, je prevrnil in 11 oseb, same žene in otroci, se je potopilo.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
I)Unaj 30. Listi pričakujejo, da se sestava ministerstva danes ali vsaj skoro izvrši po grotu Clarvju.
Dunaj 30. »Neue Freie Presse« javlja, da je cesar do 4. oktobra odložil svoje od potovanje na love.
Madrid 30. Nastala je min iste rska kriza. Ministerski predsednik pa je o svojem odhodu v San Sebastian izjavil, da ni odstopil, ampak da hoče hoče le predlagati kraljici-regentinji, naj nadomesti nekatere ministre.
San Sebastlan 30. Maršal Martinez Compos noče vstopiti v ministerstvo, obljubil pa je, da je hoče podpirati, kakor vsi konservativci. Kriza se reši bržkone do jutri s tem, da se ločijo iz ministerstva dva ali trije ministri.
London 30. «Stimdart» je izvedel iz Johim-nesburga, da poveljstva odidejo s posebnimi vlaki na mejo Natala. Glasi se, »la je vrlini poveljnik že naložil okrajnim poveljnikom, naj svoje ljudi odpošljejo na mejo Natala.
l'apstailt 30. Oddelki «burgherjev» so že odšK na mejo Natala in v Middleburg. Mej raznimi oddelki bodo tudi oddelki kolesarjev, Govorč, da jutri odide iz Pretorije prvi oddelek garnizije na vzhodno mejo.
Opozarjamo vso gi*. naročili ko na nakaznico, ki so priložene današnjemu listu in prosimo, da so jili v kratkom poslu/ijo. Vsom onim. ki <lo 15. oktobra so no poravnajo naročnino, za tekoče četrtletje, ustavimo list.
Naročnina so plačuje naprej. Prosimo, da se blagovoli naročnina rodno plačevati. kor nam jo s tom prihranjenega mitozo dola in sitnosti.
Uprava „Edinosti".
OOOO Pristni OOOO
domači izdelek navadne slivovke
lastnikov
v Krapini (Hrvatsko).
Zastopana po Dragotinu Venturini v Ljubljani
Tržaška cesta štv. 27.
A. di F. CAKLINI
naznanja, da odpre 1. oktobra t. I.
WT v Sežani
ves prenovljen
Mlin na paro
in
♦ stopo za ječmen
Priporočil sc slavnemu občinstvu na Krasu in v tržanki okolici.
i&T Naročitve sc brz« in točnu Izvrše. ""•B
Ženitbena ponudba
^-letnem trgovski pomočnik, kat. vere, delaven in varčen, ki ima nekaj lastno prihranjenega denarja, želi seznaniti so s pridno gospodično, dobro gospodinjo z nekoliko primoženjem, eventuvelno z udovo 2(5.-.'K). let, ki ima precejšnje premoženje z gostilno ali pmdajalnieo.
Samo resne ponudbe z fotografijo naj se pošljejo upravništvo „EDINOSTI« pod kuverto z naslovom. »Št. 14. Pridne roke in srečen zakon«.
Gospodična
išče mesta kakor odgojiteljicu, cventnelno rnnscza. Poučuje tudi v italijanščini, nemščini in francoščini. Natančneje v našem upmvniStvii.
Spiritus sinapis oomposltus
algofon.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter ae dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai due Mori) Piazza pande TRST
Paziti na ponarejanja.
Slovenska družina
želi oddati lepo sobo, cventnelno tudi s brano. - Povprašati v ulici Farneto št. 12, I. nadstropje.
Razglednice
krasno dovršene '2't gld. tisoč izdeluje Ant. Jerkič, odlikovan fotografski atelier v Gorici. Kraje pride na željo p. n. naročnika brez-pf ur it ti f ot( igra f < »vat.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessandro Levi Minzi v Trstu.
Piazza Kosari o ž te v. 2.
(Šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapet arij ah, zrcalili iu slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj za računalo.
URAR
sposodil \ popravljanju vsakovrstnih m% so priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja.
ulica Solittirio st. S.
I i kur. ir os pod
Galir. Piccoll
J
lekarnar ,,pri angelu ',
dvorni založnik Xj. svetosti
papeža Leona XIII., v Ljubljani, Dunajska cesta.
Brez/e na .sIpodnjem Stajarskem, >4 nov. iKiiH, Vaše blagorodje !
A er smo se ie velikokrat prepriča/i, ,l,i je ta Vaša tinktura za ieloJec, katero je rabila tereta moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljiše sredstvo zoper želod'ne in tudi mnoge druge bolesni, se I'am iskren« zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na ta izvrstno tinkturo opozorit, sem hva/elen.
To potrjuj u jem s tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu rele moje druline ter Vas uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno tkati/ieo tinkture za ie/odee 3 riteri m i stekleničičami in jeden lonček (i Hčerin t teme.
S spoštovanje m	Tomu/. Dobe k.
Pošljite mi s p. t ni m povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 stekleničk i,vrstne „ielodčne esence ki se rabi s najboljšim uspehom
Jeief Coruko, iupnik,
Vn h red. — Štajersko,
Pošljite mi s poštnim povzetjem 13 steklenic Vaše tehnične tinkture. Maš gosp. iupnik lielec jo vsakemu boleh nem n prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji i-.raJ.
S spoštovanjem
Ivan V i dn»
p/i .SV. Martin-u, p. S','. Nedelja, II	.S'. Domenica di A/bona, /sira.
3COOOOOOOCC
IVAN SCHINDLER
Dunaj, III. Erdbergstr. štev. 12.
razpošilja gratis in trunko kataloge v slovensko - hrvatskem jeziku z ver kakor 300 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje Mor ilrupd,
Za realno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike sc isec
IVAN SCHINDLER
"»'j-
privilegiran lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12
»OOOOOOOOOttOOOOOCK
Konsumna zaloga olja
raz pošilja t ve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto (loriea).
>co
Olje jedilno fino	nvč.
dalmatinsko	3tf n
„ istrsko	40 „
namizno i.a	44 „
., ., najfinejše	4* „
cxtra	ob
speeijalitetno	t>() „ Posebno za cerkveno luč
HH*
♦ ■ ■• ■ ■♦* ? ■♦' ♦ - • - ♦ i ♦ i ♦ - ♦
<
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
hh prodaja, r /nn v drugih navedenih tobakarnah, tudi
na južnem kolodvoru.
--—-
Tržaška posojilnica in hranilnica
leaistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št, 2, I. n.
(Slovanska tkalnica),
Hranilne ulojre se sprejemajo oil vsakega, če ludi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sit;pr na uknjižho po o1 a"/o» 1111 menjico po (»°/„, na zastave po 51 a°/o'
Uradne lire so: od !> —12 dopoludne in od 8—4 popoludne; oh nedeljah in praznikih od II)—12 dopolnilne, Izplačuje sc: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od —4 po-poludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.
Tvrdka M. AITE
Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
Usnja m si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrbe! svojo prodajalnieo v mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkon-
kureučnih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
garantirane . . . . ,.......po 15 nvč
Fini perkal za srajce.........„ 24 „
Oxford, barve garantirane.......„ 1!) „
Franoozki sateni........... 28 „
Plquet, barvan iu bel za ohlekeha......2(> „
Perkalin za podloge vseh barvah......, 10 „
Blago močno za podloge vseh barvali.....15 „
Blago za Ženske obleko dvojnušiirina od 23 nvč. nuptej
„ možke obleke Širina 150 cm. „ fM) Alpagasčr ni za. ženske obleke velik.
izbor ..,.....•,.,„ 50	„
Kotenina............, 18 ., „
o bela.........„ 21 „
Navidezno platno........,15 „ .,
Platno čisto laneno........,22 ., „
„ ., „ za rjuhe dvojna Siri na ,, 45 ., „
Huiolin bel prve vrste........ Hi „
Chlffon za srajce.......... 18 „
Srajce za gospode, velik izbor belih in
barvane............,1)0 „ „
Srajce za gospe ..........,50 ., .,
Moderci, zadnji kroj ......... t{0 . „
iftT Velik izbor trakov, čipk,bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za šivilje in modlstinje. — Vsprejemajo se naročbo moikih oblek po meri in najnižjih oenah.
Velik izbor blaga za narodno zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
docxxxxxxxxxxxx)c
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1897. . .........Kron 159.,.)<«)7,57i)*—
Letno vplačilo premij in obresti do .'JI. dceerabra i-St'7..... » 28.823,$75*—
I/plačana zavarovalnina iti obresti od obstanka društva (1848.) .	» 343.800,007*—
V letu 1*H7. izdanih 74l>8 polic za glavnico od....... 5 <17.331,351*91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo sc vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
IHT Glavno zastopstvo v Trstu.
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. 5Wlšč e j o se dobri, zastopniki agentje in potovale i.
:xxxx)oo<xxkxx><xxxxxxx><xxx)<xxxx><: