pjw^	a	I	^ B	I
flu lin ■IrnHifcM WmMmm to ll	■ ■ -_	_ ■ _	■ ■	■■	__ _ ■	_	11 i i.« .»	____t	fNl
j ! n*A|Nytikjttv«jMHkU«lla4 I j	I I amW	I ^^ VA ^V^B ^^ I V pa	f ■ VAA aawMj H V Jpk	I I /vr, /v , M	| J
Slavnost v korist Narodnega Doma
I......HI— I »I.I '' II .j;"'«;......... if	**
fdružena slfevinska društva v Clevelandu priredijo 2. 3.4. sept ogromen bazar v korist Narodnega Doma. Vsi Slovenci Cletelanda in okolice so prijazno vabljeni
'I - ktid&ežbLVi ■	■. ■/.:;
v-	k Ji V .U J J
:> v pondeljek, 4. septerobfP, t j. na Labor Day, na* list oe bo tzHL **ihodnja Številka natega Usta izide v sredo, 6. sep-
—Vit slovenski prebivalci Clevelanda so s tem uljud#b tibljeni od slovenskih in direktorija za Slovenski Narodni Dom, da se udeležijo Ogromnega semnja na SokoJ-■alcih prostorih, 61. cesta in Qlass ave. v soboto popoldne, 4 nedeljo in pondeljek, na Lfc-tor Day. Tako fino pripravljena zabava, tako izvrstna postrežba vsem i udeležnikom menda ni bila še pri nobeni slovenski prireditvi v Clevelandu. Vstopnina na zabavne p/os tore je zastonj. Tekom omenjenih treh dnij Cleveland ski Slovenci lahko pokažejo, 'koliko zmorejo, kadar so edini. Cisi so danes dobri, dela se povsod, zasluži se, in nihče naj ne godrnja za nekaj dolarjev, katere potrosi za zabavo pa tudi za koristne stvari na semnju. Pričakuje se tekom teto treh dnij do 10.000 oseb fia semnju, pričakuje se vsakega slovenskega zavednega mo^a, seno in otroka. Ogromen sre-čolov ima nad 1000 krasnih dobitkov, ogromna tombola ima dobitke, katerih večina jfe ♦redna nad 50 centov. Za otfo-ke je poseben štant za igrače,
^^telji cvetlic dobijo cvetjafv
rbilju, izvrstna godba 4>o kratkočasila udeležnike, jfanke bodejo prerokovale sfe-Jb, okrepčil v^sake vrste ^e €0 imanjkalo. Pozabiti p* ne snte mo nastopa Jugoslovanskega Sokola, ki bo s krasno telovadbo v posameznih SfatisfafW*' zal gibčnost telesa. Nastopi fcdi dekliški in deški Sokolsjti naraščaj. Poseben urad bo odprt za prodajo delnic posamaz-Jlikom, poseben urad za ke Narodnega Doma". Zabave bo toliko, da mors biti vsakdo zadovoljen. In slovenslca društva, ki tvorijo družbo za Narodni Dopt potrebujejo denarja, mnogo denarja. Nad 80 slovenskih društev pa potrebuje primernega narodnega poslopja, kjer bodejo društva gospodarji, potrebujejo lepih dvoran, Čitalnic,* telovadnic, klubovih prostorov za predavanja, izobrazbo, itd.
Kolik6 bo naselbina pridobila na ypljivu, ponosu in zavednosti, ko bo stalo mogočno tri ali štiri nadstropno poslopje V sredini naselbj-< ne, last slovenskih rbjakdv, last elevelandske j zavednosti in edinosti! Tekom omenjenih treh dnij Slovenci lahko pok|-iejo, da se vse to hitro uresniči, popolnoma lahko, če so zavedni in darežljivi. Kar bodete' potrosili na semnju, vam ne bo žal, dajte dva, tri, pet ali deset dolarjev za najboljšo stvar na-| še naselbine- Objednem pa ktf-( pite tudi delnice in postanite j tako solastniki slovenskega. podjetja. Bodite darežljivi. Ra-: čuni pridejo v javnost/do zad-f njega centa in možje, ki so na j čelu tega gibanja, so poznani in spoštovani v celi naselbini. Direktorij pričakuje najmanj $5000 od semnja, in če se udeleži le pet ali sest tisoč ljudij je ta svota skupaj in narejen ogromen korak k uresničenju ^Narodnega Doma.
—»Pomožno oscfoje raznih društev naj bo pravočasno zbrano na prostorih. Pomožno . osobje se bo poznalo po modrih znakih, direktorij po rudečih, znakih .in semnarji pa dobijo bele trakove. Za red in varnost {
r	». 1 , *ii f't "	"i
je natančno vse preskrbljeno tako od strani' oblasti kot od strani direktorja, SUvnoit naj bo vesela, toda Vselej dostojna kot je dostojen namen« kater etnu služimo. Sedaj, pa: Vsi skupaj, z jzdruženimi močmi, ves slovenski Cleveland naj si zbere prostor fe na E. <xtJ cisti in Glass ave. za svoje glstvno taborišče^ Pomagajnlo vsi skupaj, posežimo v žepe, darujmo, potrošimo in< plačilo bo veliko nam vserh.
—Mestni direktor javne službe Bernstein je pravkar zgoto-vil načrt velikanske nove mestne tržnice. Nova tržnica bo petkrat večja od sedanje, pod direktno upravo mesta. »Tržnica bi veljala kake tri milijone. (Poseben oddelek tržnice bo za mleko, odkoder se bo mleko razvažalo privatnim družinam po mestu. Mestni zbor se bo že prihodnji torek posvetoval o teh načrtih.
—<Mera za policiste je znižana. 'Dosedaj je moral človek meriti 5 čevljev 9 palcev, da je postal stražnik, docim bo zadostovalo v prihodnjosti 5 Čevljev in 8 palcev. Skušnje za policiste se vrše 28. sept, v City Hall.
-^-Poročil se je Frank Ska-tin in Jenie Remšikar v Euclid O. 'Bilo srečno'
—Župan Davis v Četrtek ni mogel na žlužbo. Telefoniral je v mestno hišo, da se je preob-jedel koruze/ in da ga v trebuhu tišči.
—'Brutalen hišni rop' se je žvršil v stanovanju A. L. Som-mers, ki je tajnik in blagajnik The Widlar Co. Mrs. Sommers in dekla ste bili sami v hiši, ko je nekdo pozvonil pri vratih. Dekle je odprlo, in ropar jo je takoj sunil, da je padla na tla, riakar jo je klorofomiral. Po tem je v sobi naletel na Mrs Sommers, katero je silno poškodoval in kloroformiral, nakar je pobral vse dragocenosti v hiši in ondesel vrednosti nad $2.000. To je bilo v sredo zvečer. Obe ženske ste se prebudili Šele v četrtek opoldne iz omedlevice, nakar ste morale v bolnišnico. Poleg tega se je zgodilo na West Side v sredo zvečer še 7 drugih roparskih napadov. V teh slučajih so roparji imeli avtomobile s seboj, da so se takoj odpeljali.
—'John Reed je imel brata, ki je nenadoma zginil. Ker ni šlo pravilnim potom, je šel k nekemu "preroku". Ta je zahteval od pjega $38 in-mu obljubil, da bo raditega plačila ponoči sanjal, kje je njegov brat, nakar ga bo šel lahko iskat. V sredo ponoči pa je John Reed sanjal in sanjal, toda"© bratu nikakor ne. Jn v četrtek je prišel prosit policijo, naj zapre sleparja, ki ne zna pravilno prerokovati. ..—Mary Klemenčič, 15 let staro dejele je v četrtek povedalo čudno zgodbo policiji. Pred enim tednom je obhajala svoj petnajsti rojstni dan. Zve-< čer onega dne, ko je šla od dela v neki kavarni na Woodland ave. in E. 29th St. jo je spremil neki modki do njenega doma na 1323 E. 31st St Ko sta pa korakala mimo neke hide na 31. cesti je moški svetoval, naj gresta noter, da obišče svoje prijatelje. Dekle se je nekaj časa branilo* konečno je pa le slo^ Kd pa je bila v hiši, so jo zaprli in držali cel teden zaprto. Ves ta čas^so jo zlorabili. Konečno pa se ji je posrečilo pobegniti skozi okno
na prosto. Policist Lavelle je prijel nekega pušana iMS^nko-viča, ki stanuje na 31. cesti, in o katerem trdi dekle, da jo je spravil v dotično hišo.
—Sledeči slovenski otroci so zagledali luč sveta pretečene dni; Starišj Zorich na St. Clair so dobili deklica starišj Tavčar na 61. cesti deklico, stariši Kraus na $£ Clair ave. deklico, st&riši, Ahlin na 65. cesti dečka, stasrrši Lesair 55. cesti dečka, stariši JUeš na Addison dečka, stariši Radič na 63, cesti deklico, stariši Rakar na Prosser deklico, stariši Bpl-dan^na 152* cesti deklico, stariši Zeman na 45. cesti dečka stariši iSpician na Broadway dečka, stariši Starič na 62. cesti dečka, stariši Mohar na 43. cesti deklico, stariši ;Pintar na 43. cesto dečka, stariši Straži-šar na Superior ave. dečka, stariši Malenšek na Saranac dečka, stariši Valenčič na Saranac dečka, stariši Palčič na Sylvia dečka, stariši šimr£k na St. Clair ave. deklico, stariši Perat na 53. cesti deklico, stariši Satler na 61. cesti dečka, stariši Strohen na St. Clair deklico, stariši Klepec na 55. cesti dečka, stariši Kočevar na 8r.* cesti deklico. Mlnogo sreče vsem v življenju.
—Če nastane železniški štrajik, tedaj je mesto Cleveland tekom štinnaj?t dnij brez hrane. Mesa zmanjka v štirih dneh, moke v treh tednih, zelenjave, masti in jajec v enem tedni, itd. Lakota nastane pri ubožnejših družinah, -Marsikatere družine sedaj kupujejo večje zaloge krompirja, fižola, moke itd. da bodejo preskrbljene za najhujše. 24.000 delavcev v Clevelandu bo prizadetih radi štrajka.
—iStarišem Logar je umrla pdldrugoletna hčerka Bri^ita. Naše sožaljel
—•Policija je aretirala Maksa Kozlovskega, ker je skočil skozi okno neke kare, ker se mu je mudilo in sprevodnik ni hotel odpreti vrat. Poleg ^krvave glave je dobil še $5 kazni od sodnika White.
—James Johnson,' pet let star je potom svojega očeta vložil tožbo za $5000 odškodnine proti Samuel Reichu, 3963 St. Clair ave- katerega pes je popadel otroka in ga ogrizel.
—'Dr. Clevelandski Slovenci št. 14. SDZ ima v nedeljo, 3. sept slovesi razvitje #$ve društvene zastave. Po slovesnosti se priredi piknik na Re-charjevih farmah v Euclid. Več društev je obljubilo se vdele-žiti. Odbor je pripravil dobro zabavo udeležencem. ;
—-Dva nova slučaja otroške bolezni sta se zopet pojavila v mestu. Oba na Woodland ave. To je sedaj 21 slučaj te bolezni v mestu.
—Če imate kako sitnost, pritožbo ali želite dobrega nasveta in ne veste kam bi se obrnili, oglasite se v novi mestni hiši (City Hall) vrata št. 109, kjer bo naselniški kotpisar Mr. Prucha vas prijazno sprejel in v$m pomagal v vseh težavah.
—-Rojakinja Mary Trebeč je nabrala na ženitovanju pri rojaku Pete svoto $2.10 za Slov. Nar. Dom. Hvala nabirattci in darovalcem, ki se zavedajo, kako potrebna je . narodna staVba v naši naselbini..
—'Dr. Primož Trubar, št. 126 SNPJ in samostojno društvi Žučemberg sta plačala vse delnice za Slovenski Narodni Dom Ostala društva, hitite!
, Železniški strajk
bo mogoče odvrne«
» f i,r
^	štrajka ne bo?
J Washington, r. sept. Tu prevladuje mnenje, da bo ž$l$zni-ški štršjk odvrnjen. Kongres bo najbrž še 4ajies sprejel po; ; stavo, ki bo uveljavila psemur-
-	ni delavnik, s čimur bodejo že-1 lezničarji zadovoljni.
» Washington, 31. avg. V slučaju železniškega štrajka bo > moralo večina listov prenehati i izhajati. Dočim časopisje pora-r bi na dan 6000 ton papirja, je r vsa zaloga v Zjed. državah le i 60.000. Ker so tovarne za pa-
-	pir večinoma v malih mestih, i bi velika mesta ostala brez pa-• pirja.
-	Washington, 31. avg. Pred-1 sednik Wilson je poklical pred r sebe zastopnike , železniških u-. nij. Predsednik bo svetoval že-. lezničarjem, kla počaikajo s 1 štrajkom, dokler kongres vse j potrebno ne ukrene- Novo u-
-	panje je nastalo, da železniški , štrajk ne. bo prišel v veljavo. 1 Ako senat odobri postavo o 0-
-	semurnem* delu>do so'bote zve-
-	čer, tedaj bodejo unijski vodi-
-	telji odpovedali štrajk. "Če bo' . predsednikov predlog glede o-t semurnega delovnika sprejet i v kpngresu, tedaj ne bo štraj-i ka," se je izjavil unijski vodi-. telj Lee. Toda da se štrajk pre-t preči, mora biti postava nare-. jena do sobote opolnoči. Zbor-. niča poslancev je naznanila se-1 natski zbornici, da če senat 11-; kom 24 ufr ne naredi nobene
postave, da se prepreči Štrajk, i da bo zbornica- poslancev ne-mudoma naredila talko posta-1 vo in jo dala senatu v potrdi-, lo.
železniške kompanije name-1 ravajo poklicati vse vpokojene i uslužbence v službo, kurjači . bodejo postali strojevodje, ) brakemani postanejo sprevod-t niki, in uradniki v pisarni bo-■ dejo poklicani v aktivno služ-. bovanje pri obratu železnic. Že 1 leznice , upajo, da v slučaju štraka bodejo vzdrževale 50 1 procentov prorteta na iooooo
. milj obsegajoči progi.
—0-
j Peskušano lincanje
; šerifa v Uma.
-
L Lima, Ohio, 31. avg. Neki zamorec po imenu Daniels, je j sinoči ob 9. uri prišel v hišo Mrs. (Barber in je prosil far-marico za nekaj živeža. Takoj potem pa. je zamorec napadel žensko in ji 'storil silo. Kot blisk se je raznesla ta novica med farmarji in meščani. Serif Eley je prijel zamorca šev pravočasno, toda pred ječo v Limi se je zbrala 3000 mož broječa množica, ki je zahtevala zamorca, da ga linča. šerif Eley je dal. medtem hitro prepeljati zamorca v drugo meJ sto. Ker podivjani ljudje niso imeli prave žrtve, so napadli šerifa Eley in ga smrtno nevarno potolkli, nakar so mu djali vrv okoli vratu in ga potegnili na brzojavni drog, ker ni hotel povedati, kje je jetnik. Ko so rniu vrv zadrgnili, je «ele povedal, kje je zamorec. Toda množica ga ni dobila, šerif se je med tem rešil in konečno so se divjaki pomirili, Nad 200 zapornih povelj je izdanih v Limi r^di napada na šerifa^
Q
430.000 železnih kriiev.
London, 31. avg. Nemško časopisje pOTOČa, da je nemški kajzer od začetka vojne razdelil vojakom* 430.000 železnih križev.
D	* CA	. •• PT .1 L
Kumunci 50 milj na avstrijskih tleh
■	'	o
Šest gorskih prelazov je v rumunskih rokah. Ruska aima-da koraka preko Rumunije v Bulgarijo, da prime Bul-gare od severa. Grški kralj je baje pobegnil k nemškim vojakom. Revolucija na Grškem. Na ostalih bojiščih ni skoro nobenih bojev.
55 milj na Ogrskem.
London, 1. sept. Glasom poročil iz Dunaja in Bukarešta so Rumunci napredovali za 55 milj na ogrsko zemljo. Rumunci poročajo, da Avstrijci bežijo v paniki pred Rumunci. Pri umikanju so Avstrijci pustili za seboj velike množine streljiva.	• n . ,,;
En tisoč ujetnikov. • Uradno poročilo rumunske vlade trdi, da sq Rumunci do-sedaj zajeli en tisoč ujetnikov. Avstrijsko uradno poročilo priznava, .da so Rumunci udrli na Ogrsko in da se nahaja sovražnik v notranjosti Ogrske. Avstrijci so postavili svojo fronto pri Czik-Zereda, 50 milj severno od Kronstadta.
Rusi korakajo proti jugu. , Uradno se naznanja iz Bukarešta, da so Rusi dospeli na Rumunsko. Rirsi korakajo preko Rumunske v Btilgarijo.' Neuradno poročilo iz Pariza naznanja, da so Rumunci napovedali vojno Buigarom in so vzeli mesto Ruščuk, ob reki Do-Jnavi.
Bulgarski kralj bo odstavljen?
London, 31. avg. Iz'Rima se brzojavlja: Iz popolnoma zanesljivih bulgarskih krogov se poroča, da- je načrt v slučaju bulgarsikega poraza na bojišču že narejen. Kakor hitro bo yi-deti, da je polom, neizogiben in ne prej, bo rusofilska stranka na Bulgarskem proglasila revolucijo, odstavila kralja Ferdinanda, zaprosila zaveznike naj odnehajo t vojno proti Bul-gariji in postavila • kraljeviča Borisa na kraljevi prestol. Toda Bulgari zahtevajo za sebe srbsko Macedonijo.
Albanija v revolt!.
Pariz, 31. avg. V ' Avstriji vlada največja' zmešnjava- Državniki ne vedo, kje bi se dela lotili, in generalni štab ne ve, kje bi začel napadati ali kje umikati, ker moparhija je od vseh krajev obdana od sovražnika. Prebivalci na Sedmogra-škem bežijo na Riimunsko, mnogo galiških in bukovtnsklh Poljakov ter Rutenov, je zbežalo k Rusom. Na Dunaju vlada -poseben strah radi nemirov v Albaniji in Crnigori. Uporni Albanci in Črnogorci so razbili skoro vse slabe avstrijske pa-trole v Albaniji in črnigori in Črnogorci so se polastili skoro vse svoje zemlje razven glavnega mesta, kjer stoji močnejša avstrijska posadka. Nemci so po&ljali streljivo v Rumunijo.
Kodan, 3f. avg. Berolinsko časopisje sporoča: Rumuriska naznanitev vojne Avstriji je prišla kot strela v nenjške kroge. Na cestah, v gostilnah, v uradih povsod je ta novica povzročila največje razburjenje. Ljudstvo je posebno razjarjeno, ker je nemška vlada prodala silne množine streljiva, pušk in topov Rumuniji, in bo sedaj to orožje in streljivo morilo Nemce. Rumunci so dajali Nemcem žito, dočim je Nemčija dajala streljivo. Srbi in Francozi podijo Bulgare
Pariz, 31. avg. Francoske, čete napredujejo v okolici Lu-mnice reke in srbska armada prodira proti Vetreniku, pravi uradno naznanilo. Bulgari i so posebno močno napadali srbske pozicije na hribu št. 1-506, kjer so bili trikrat zapo-v redoma od Srbov odbiti z ja-ko hudimi zgubami. Pripomniti je, da ima srbska armada do-
sedaj izvanredno majhne zgu-be radi dobre pozicije in ker je bulgarska armada dosedaj skoro neprestano napadala. Avstrijci priznajo svoj poraz
Rim, 3^1; avg. Včeraj, ko je laška armada na fronti zvedela, da so Rumyjici stopili v vojno z Avstrijci je odmevalo na celi fronti veliko veselje in Ia^ ški vojaki so kričali slava Ru-muncem. Avstrijci so pričeli streljati s težjimi topovi in strojnim puškami na> Italijane, toda laške baterije so ustavile ogenj avstrijskih topov. Na go* ri Monte Cauriol, 8000 čevljev visoko je prišlo do ostrega spo-1 pada med Avstrijci in Italijani, • toda Avstrijci so morali konečno vse postojanke na £ori zapustiti. Iz Dunaja se uradno poroča, da je Monte Cauriol 1 padel v sovražnikove roke.
Silni nemili v Nemčiji.
London, 31. avg. »Poročila so
■	dospela v Haag, ki naznanjajo,
■	da je prišlo v Draždanih na . Nemškem do silnih nemirov
■	pretečeni teden, ko je ljudstvo zvedelo o obsodbi dr. Lieb-
> kneehta. 85 civilistov hi 22 vo-: jakov ter artirje policaji so bili
■	ustreljeni pri splošnih nemirih, i Množice so bile konečno raz-1 bite, ko je vojaštvo zaprlo 200 1 oseb.
Kako Rusi pomagajo Rumun-1 j	cem.
Paliz, 31.'avg. Vojaški kritik listaf "Liberte" prše: RuSki general Lesickv, ki poveljuje : v -Galiciji, drži 100 kilometrov dolgo fronto ob Izvirih 'obeh j rek Bistric in Kirlibaba j>rela-za. On bo lahko pomagal Ru-muncem, ki bodejoobkolili ar-i mado generala Koevessa, če I se slednji hitro ne umakne. Hindenburg ne more poslati pomoči, ker od reke Dnjester do Stokhodk general Brusilov solidno držb svojo fronto. Malari se prepirajo med seboj.
Bern, Švica, 31. avg. Do silnih prizorov je prišlo v ogrskem državnem zboru, ki je imel zborovanje celo noč, ko so razni govorniki napadali avstrijsko vlado. Grof Appo-toyi je očital vladi, da je prodala ogrske interese Nemčiji, ko je sklenila s slednjo nove trgovske pogodbe. Grof Karo-ly je očital avstrijskemu generalnemu štabu, da je izdal o-grske interese, ko je začel blazno vojsko z Italijo, namesto, da bi generalni štab uporabil vso silo proti t Rusom, ki so udrli na Ogrsko Poslanec Ra-(koczy se je izjavil, da je avstrijski generalni .štab "največja zmešnjava na svetu." ( Rumunci na Ogrskem.
London, 31. avg. Rumunske čete so zasedle mesto Petro-seny in napadajo važno mesto Oršova ob Donavi. En Zeppelin in nekaj avstrijskih zrakoplovov je napadlo rumunsko taborišče, • toda niso povzročili večje materijalne škode. Avstrijski generalni štab prizna v svojem uradnem poročilu* da . se je morala avstrijska armada 'umakniti pred rumunsko. Nadalje se naznanja, da so ru-. munske čete prišle pr^v v bližino Kronstadt, in so oddaljene le 3 milje od tega mesta. Rumunci prodrli 15 milj naprej i Dunaj priznava, da oni del avstrijske armade« ki se je spoprijel z rumunsko v Gyergyeo gorovju, se je sedaj umaknilt iz česar se sklepa, da so Rumunci prodrli za 2% milj na avstrijsko zemljo. Rumunci so
Vi'M
tudi zasedli mesto Kesa-Vasar«p hely, kakih 40 milj severno od | Kronstadta. Avstrijci se vse-f povsod umikajo pred RtumM»i ci, ki imajo očividno ne navad- j no veliko streljiva in dobrih f topov.
Rumunci se potegnejo za Srbt |
Bulgarija še ni pričela s «0» 1 vražnostmi proti Rumuniji, to-1 da pričakuje se, da bo Rumt*> I i nija poslala ultimatum Bulga-1 1 riji, da mora slednja nemudoma 1 , zapustiti Srbijo in prepustiti | : Srbijo Srbom. Ce Bulgari teg»| ne narede, tedaj napove Rumu«! nija Buigarom vojno. Brzojav-1 ■ ka iz Carigrada poroča, da so:f , Turki napovedali vojno Rif*;fl
-	muncem.
, Boji na Balkanu.
I London, 31. avg. Na Balkan |j nu se vršijo hude bitke ttieM Avstro-Nemci in Bulgari ter'9 , med zavezniki. Iz Pariza se po^|| roča, da so zavezniki' iztrgali I uulgarom nadaljne kose zem- ; , lje in da so bili pri jezeru Oft|fl| ) rov Bulgari poraženi od Sita^.]
Bulgari na Grikem.
Pariz, 31. avg. Mesto Dr^l I ma, v severni Grčiji, je zaseda
no od Bulgarov. Za mesto se ^ je vnel hud boj med grškimi ifk;| j bulgarskimi četami. 12.000 AI- J bancev ped vodstvom Essad« paše, nekdanjega albanske«« glavarja, je dospelo v Solun,S da se borijo na strani zavedni-9 jkov.	; I
Na ruskem bojišču.
' Boji
med Avstrijci in ISiMfl 1 in med Rusi in Nemci sko*fr9 ' popolnoma počivajo; Edino vi
-	Karpatih so Rusi zasedli goro«
-	Punker in vas Ragalov. fiojfl ' na Riga Ironti skoro popolhoifl * ma počivajo.
i	" m
. KjJ je z Grško?
London, 31- avg. Kriza, ki Žel dalj časa preti Grški, je sedaj J , na vrhuncu. Grška vla4a pifl . more dolgo vztrajati in iz (otfM . vih virov se poroča, da bo Grfš i ška tekom 48 ur t-J napovedslra , vojno Nemcem in Buigarom, | [ Revolucijonarni pristaši dobij^ . vajo čim dalje več moči in Ve-1 . nizelosovi ljudje se oboroiuje-1
, jo.
<hiki kralj je pobegnil?
Iz dobrih virov se poroča, da je grški kralj Konštanthfjl pobegnil iz A|en in se nafi^lfl sedaj v Larizi, v Tesaliji v v*r||| stvu 300 nemških ulancev. Vo- J jaške oblasti zavezniških 4SS žav bodejo najbrž prisiljene, | da prevzamejo kontrolo nad j grško vlado. Iz Sdluna se po^ roča, da namerava močna ar*H mada zaveznikov zasesti Ate-a ne, in da je več tisoč Franco- i zov izkrcanih v Pireju, ki j« j pristanišče za Atene. Velikan*^ ska zmešnjava vlada na Gr- i škem. Nekaj vojakov se bori 1 z zavezniki, nekaj proti njim. i Silno nezadovoljstvo vlada deželi posebno radi lakote. Vla-^ da je zgubila vso kontrolo nad | prebivalstvom.
Sest gorskih prelazov
v rumunskih rokah.
London, 31. avg-. Rumunska I armada se je polastila šestflffli gorskih prelazov, ki vodijo pre-1 * ko Transylvanskih Alp iz Rtffl rmmije na Ogrsko. Mnoero vafl sij, velikanske množine streljiva in vefi gorskih trdnjav j« padlo Rumuncem v roke., strijske čete so hotele branit® Ojtoz porski prelaz, toda nH munske čete so ga vzele t naskokom.
Ym&m*. 4.,111. «** »al H W^MCX******* A«MHkT\
tilt ST. CLAK ATK. W. ■.. CLEVELAND, OHIO__
:m*M KALtSH. MUtim.	~ LOUTS/, mC flfflor.
* J ISSUE*) LftpAV. WEDNESDAY AND FRIDAY.	^
I Jbmi b 2SOOQ jlfiniril (>-*w) in ti*t City of CUwlandtnd tUewhtrt. I"M&irtktmt r*t*s om rtqpm. Afatrtcgn pa tpirit Fonign in Umguagt On}.
Eitšm tii mi $wiin} -t"- '—T 5th 1909. mt tkt pmtofkšmt CUvtland. g qy# mtšm ttm Act ofMarth 3rd. 1879.__
^fg^Ht	104 F"day> Scpt 1*9*6'
Zakaj je Italija napovedala vojno Nemčiji?
I / {Po dolgem odlašanju, več j fcakor enega leta, so se konec-no Italijani spomnili in napovedali vojno Nemčiji. Laski I vojaki do sedaj niso prišli nikjer v dotiko z nemškimi, in tudi Nemčija ni faotela poslali nobenih vojakpv na italijansko mejo. da bi pomagali Av-| striji proti Jtalijanom. Toda,j kakor hitro so poslali Italijani, nekaj vojaštva v Solun, oziro-j tna na Balkan, kjer se nahaja-io tudi nemški vpjaki, je vsak-j
Ida mora priti do na-vojne Nemčiji, iške napovedi vojne bo na vsak način ime-p Neipčija. Nemške ne interese v Jjaliji žela la»ka vlada* in inanrijelni položaj, ko ta, foo še slabši. ! e vojnega pogleda ni H stvar. Italija ima na n še precej vojaštva/ lahko pošlje nekaj ' svoje- armade v če bi bilo treba, to-laj in verojetno je ti^ bodočnosti Italija ne la svojih čet drugim,, na svoji fronti polne in favno na tej fron-potrebuje največ vo-
;e se ne bo začudil, ratkem času pridruži lam se,ena država, in, Grška. Kajti Bulgari,
0	nabadajo grško
1	bulgarska vlada tu-želi, da dobi po kon-, i komad graike zertilje. telijo pristanišče Ka-Brki to ddbro vedo/
>	Bulgari že imeti en-1 v drugi balkanski
«0 Grki udarili na 10 slednji zgubili Ka-j .mimogrede omenje-važno pristanišče ob 1 morju in kjer se t največ turškega to-, gari se polagoma pri-1 Kavali, in zasedli so, Uče trdnjave pred me-' m torej ne bo preo-ruzega kot naznaniti ada bi sicer to že laredila, pa ima Cirška nemškega princa za \ vlada ravno v nas-voljo naroda. Anglija t svoje dni Grški lepi :r in nekaj drugih po-
>	-se pridruži zavezni-alj Konstantin je to n danes če se Grška boj z zavezniki, ibo una kaj osvojiti, ker so danes dovolj moč-iajajo brez Grške in ba ničesar obljubiti, j
je trajal med Nem-j ilijo je bil samo navi-ilija je v glavnem na-vojno Nemčiji, ker j mirovnem zborovanju; zmage zaveznikov j bi mogla glasovati i Nemčije ampak samo v zadevah Avstrije. Zato je , bila moralno prisiljena, da na- ,] pove vojno Nemčiji. In še drug j U pomen ima italijanska napo- | I' ved vojne Nemčiji. Italijani so 'j I poslali nekaj svoje, armade pred j I solunsko fronto. Na solunski < i ali 'balkanski fronti so sedaj j - zastopani vsi zavezniški naro- I j| di. Iz tega vidimo, da so zavez- 1 l&flti trdno odločeni, da iztrga- 1 sjo Srbijo Nemcem in Avstrij-, i i cem in da popolnoma uničijo * I Bulgarijo. Ogromna zavezniška 1
sila, ki se nahaja na balkan-• «ki fronti je porok, da zavez- 1 Jp'jjfflri tam resno mislijo. Sloves- j I na obljubaangleškega mini- i |||terskega predsednika Asqui- «
č tha, da zavezniki nikdar ne bo-dejo pozabili Srbov in da se >- bodejo borili do zadnje kaplje :i (krvi, da dobijo Srbi in Belgij-1- ci nazaj svoje dežele, se resno t» izpolnjujejo. Jn da bodejo vsi
-	narodi, ki pripadajo zaveznl-vkoin, deležni zmage na Balka-
-	nu in imeli pravico odločeva-ijti pri miru, je vsak narod poji slal del svoje armade na Bal-, -jkan. In ker je nekaj nemške
-	armade na Balkanu in ker je
-	j Italija poslala tja svoje vojake,
-	je moralo priti do napovedi vojne.	1
; ' Tretji pomembni vzrok, za»
-	kaj je Italija napovedala voj-» no Nemčiji je, ker Italija išče, i zemlje in posestva v Albaniji ji. Albanijo branijo tudi nem-
>	ške četf, zato je moralo priti !do napovedi vojne. Popolno-
i ma verojetno se domneva tudi, i'da se jq Italiji namignilo, da ,;ne sme predaleč segati po Pri-j :norju in Palnjaciji, ker bi s ''tem Italija zanetila ponovno . narodno sovraštvo, zato so za-^ vezniki Italiji dali na razpola-: go Albanijo, Grki bi lahko do-, bili velik kos te dežele, toda ker : .»e niso udeležili dosedaj voj-. ne, je prepozno in Italija bo . najbrž dobila ono, kar bi mora-jla dobjti Grška. Izjava ruske-i ga zunanjega ministra, da so [ načrti glede Balkana, Srbije in { drugih jugoslovanskih narodov { že zvršeni in konečno veljav-; 'no dokončani, nam daje upanje, in sicer popolnoma opravičeno upanje, da se Hrvate in Slovence ne bo pozabilo po1 ] vojni. Le v tem slučaju bi se >jih pozabilo, da Hrvati in Slo-[ venci absolutno ne bi hoteli j svobode ampak suženjstvo. V t tem slučaju se jim bo naredilo , po mili volji in ostanejo še na-J dalje sužnji. Noben narod, ki t je .zmagovalec, ne bo ponujal svobade enemu narodu, če se [ ta narod ni skazal vrednega te L Jsvobode. In tako je prav.
Rutnunija je napovedala voj-} no, razglasitev vojne cetitral-nini oblastem od strani Grške • pa se vsak dan pričakuje. Ma-le balkanske države se morajo ' dobro zavedati, kaj delajo, kaj-t ti usoda njih narodov je odvisna od te vojne. Male balkanske^ i države ne smejo samo gledati, j kiko se velike države borijo, ampak če se hočejo njih želje spolniti. morajo same poseči
>	vmes in pomagati v tej veliki t borbi pravice proti krivici. t njih težnje se bodejo spolnile . napram temu, kakoršnje so bile njih žrtve, katere so doprinesli za pravico in svobodo.
*
-" ■ o	1 1
! Turek brani avst-t rijskega cesarja.
i • —
Naše narodne pesmi, naša ] zgodovina, naše niržnje, skozi, | sto in sto let so bile vedno na- 1 perjene proti azijatskim divjakom Turkom, ki so tekom 1 petsto let držali v sužnjosti več- j ji del jugosloavnskega naroda,1 r in ravno toliko let napadal te- t dajne civilizirane evropske de-1 j žele. Kadar naš narod hočef^ koga imenovati z izdajalcem, T t. j. z najgrjim imenom, tedaj ] mu reče, da je poturica. Kadar r 1 narod hoče komu povedati, da 7 če hoče koga imenovati brez- r verca, mu reče, da je luteran. r In glejte, vi Avstrijci, pre- s ko petsto let so vaši očetje po- d jranjali Turka iz naše žemlje, s skoro sami Slovenci in Hrvati c so bili, ki so se nahajali v ne- t
ski vojaki Mla<ioturke in njih nemške poi^ftl^ ^iottf M ~ Starotunkov, drugi del naših
- ljudi pa pomaga Tjftrkom/ 4*1 ^ se bližajo Egiptu, toda so An-r. ^Užj zadnje dneve Turke na-rnlatili p,ri Su^zut, in vjelJ so 3 poleg Turkov tudi mnogo nem-? škžhr in avstrijskih vojikov. In kar je najbolj sramotno in " ogavno, Turici, stoletni sovrai-niki vsega kar je etropsko, kar » je krščansko, kar je naše, ti Turiki so prišli na Dunaj, v Pešto, v Karpate, v Galicijo, da pomagajo podaljšati sramotno življenje Avstriji in ji [ rešiti Ogrsko, odkoder je Avstrija pregnala Turke s po-J močjo hrvatskih in slovenskih naših očetov. In danes Turki ! branijo Galicijo za Avstrijo, 1 isto Galicijo, odkoder je prišel junak-Sobieski, ki je pred 250 " leti rešil Dunaj pred Turči* nom!
Turek brani dunajskega ce-' sarja, in dunajski sveti in ka-! toliški cesar kleči danes pred : poganskim Turkom in luteran-; skim Viljemom, da ga reši silnih Rusov. Zakaj ? Oj sramote! Katoliški cestr prosi poganskega stiltana, da ga reši pred kristjanskim Rusom, katoliški 1 cesar prosi pomoči od sultana napram Rusom, ki so bratje večinoma stanovalcev v avstrijski monarhiji.
Naši pradedi, nekdanji slovenski vlastelini so ob času največje ■ nevarnosti pod rajnimi pritiski izbrali nekega Hab- , sburžahai za vladarja, čeprav -1 so se par let posnejd skesali. Nasledniki tega Habsburfcov-ca so Turke potisnili iz hrvatskih in slovenskih krajev, toda glejte sedaj,- eden; m haj Bog da poslednji teh tfabsbur- ( gov, pošilja te iste Hrvate in Slovence da branijo turški pol- , mesec na cerkvi Hagije Sofije v Carigradu, avstrijski katoliški cesar pošilja Slovence in Hrvate, da branijo sveta '! mohamedanska mesta Meko in ' Medino proti pravicam Arabcev, in ta isti cesar sprejema Turke v svojo armado, da ga branijo.
Naši pradedi so si zbrali Habsburge edino za to, ker so bil slabi sami, da se upro Turkom, in ker je ta Habsburg obetal, da .bo branil naše zemlje pred Turkom in da jih bo pognal v njih kraje in da nam 1 da «vobodo. ^Toda naši dedje t so doživeli strahovito sraiho-
(to od teh Habsburgov, in glejte, najdejd se tudi tukaj v svobodni ameriški republiki, izrodi nafce krvi, in celo še ameriški državljani, ki se izjavljajo, • da moramo mi ostati verni 1 onemu, katerega, so dedje izbrali za vladarja. In kako opra-■ vičujejo to svojo izjavo? Glej-te, kako! Pravijo, da so so-, vražniki našega naroda Rusi \n Srbi, ker so • pravoslavni, ker, niso katoliške vere- In ti kri-voklctniki, te nizke duše, ki nas hočejo navezati na stare trinoge Habsburge, na stare rablje Slovanov, ti izdajalci sedaj nimajo nobene besede ogorčenja, ko slovenski fantje . branijo Turke v Carigradu, in mohamedanski Turki branijo . katoličanstvo in apostolstvo avstrijskega rablja na Duna- : ju! Sultanove horde zopet tep- 1 tajo slovansko zemljo in ubi- . jajo slovanske brate, da ne po- 1 gine trinog na Dunaju, in slovenska kri se preliva danes v 1 korist Turkov na povelje naj- ' bolj katoliškega vladarja sve- 1 tat!	1
'In ti pasji sinovi so še toll- 5 ko nesramni potem, da nas < psujejo, ker nečemo, da bi bili * Turki aH turški bratje, ne mol- j čijo, ampak menda vse v več- * jo čast katoliške vere poveli- c ;čujejo sultana in luteranskega c Viljema, ki je Še pred nekaj leti zapisal javno, da iz srca £ mrzi katoliško vero. Nas na- P zivljejo z izdajalci naroda, keriii ne vlečemo s Turki in Lutera- ji ni, ampak s svojimi brati Ru- s si in Srbi, dočim bi te nizke č duše prodale Boga iz nebes, n samo da dobijo nekaj ikronic " od avstrijskega rhblja. To so turški hodže, ne pa pisatelji
mi mrliča, kn jkrL	,za{
poveduj	"nafti SWv^inH
rh! hodže in derviši plešejo »koli
^dh&ifU Mm&ak
ih ni in vragom, samo da jim te
la ksdi> plača., ., I■jf.H'-f >»l tO 1- Turcin brani dunajskfiga cer 1- sarja in janičarji koljejo ki3-0 ščan#ke Ine, S nT3]q\ i- Vse V veijo cast najbolj ka-n tolišlkega vladarja sveta- ,, t n Krasna družba je to, katoli-can, luteranec in pogan proti J kristijanu, krasna družba, pija-ti na grehov in zločinov, v
,, 1 ■ -o-,
il Povest o Janez Hlapčeviču.
h - ' ■ ^_
:i
>, Sledeče črtate povest, ki se :1 bo vršila v skorajšni bodočno-
0	sti, ki' bo šla od ust do ust v > svobodni Jugoslaviji^
Bil je neki Janez Hlapčev-
-	ski, ki se je s ponoson imeno-
-	val Jazbec, kakor plemič- Ta
1	Janez je šel iz stare domovine
-	kakor Janez, in se je tudi vrnil
-	v domovino <kot Janez. Dalj ča-! sa je živel v Ameriki, bil je
-	ljt^t Avštrijak, toda niti vedel i ni, kako se imenuje jezik, s ka-i terim govori, niti narod, k ka-1 tčremu pripada, samo to je ve-
-	del, da so Srbi in Rusi svinje
•	in lopovi, vedel je celo, da so Rusi Slovani, toda da so Slo-
" vani nekake vrste živali, ki ne 1 verujejo v Boga, in vedel je " naš Janez, da je najmogočnejši cesar na svetu Kajzer, in naj-' boljši mojster Franc Jožef.
Ostal je v Ameriki, ko je zbriVhnila svetovna vojna, ■ kajti prokleti Angleži so zaprli " vsa morja, in ni se mogel vrni-' ti v Austrijo, da gre cesarju •pomagat. Toda ko se je vojna 1 končala. Janez Hlapčevič zabije svoje kovčeke in ajd v domovino.
Ko je prišel na ladijo, se je e čudil, kako lepo ga Angleži 1 prevažajo in je govoril sam se-1 <bi: "Aha, kaj tie, vi vozite sedaj cesarskega človeka, ker
•	vani je kajzer tako zapovedal." 1 Ko je prišel v Trst, ni čul rii-. česar več laškega ali mažarske-
ga ali nemškega, in zadovoljno je govoril: "Saj sem rekel, da nam bo naš Frfcnc Jožef dal jezik." In ko je dospel v Ljub-3 Ijano, je videl celo mesto v zastavah, vesel je postal in kli-E cal je: "Hej, zmaga, zmaga! Mi smo jih nabili, nabili smo jih! In zaslišal je, kako ljudstvo kriči: "2ivel predsednik!" Nekoliko je žal postalo Janezu Hlapčevskemu in mislil si je: "Kaj vraga kričijo ti cepci "ži-[ vijo predsednik", ko je vendar _ "kralj" ali "cesar" veliko lepše!" In kričal je po. svojem "živijo eesar!" In nihče mu ni odgovarjal, samo nekateri so , zmajali z rameni. Janez je pa r bil zadovoljen.
Nekaj sem mu je pač čudno i zdelo: nobene cesarske zastave „ ni nikjer, še bolj čudno se m-u » je zdelo, k^vidi ogromne če-j te vojakov/ toda v popolnoma , drugačnih uniformah kot jo , je nosil on tedaj, ko so ga s-mr-! kavi poročniki in drugi ikadet-} je nazivali "svinja, pes, kmeč-, ki osel, itd." Toda Janez si je . mislil: "Te uniforme so še lep-. še kot stare. Gotovo je Franc . Jožef podaril narodu novo . mpndtiro."
VFred frančiškajnarsko cerkvijo se Janez ustavi in vidi ve-, liko skupino ljudstva, ki kriči . vojakom: "Živeli Srbi!" in zopet drugi kličejo: "živeli Rusi" in zpipet tretji "živeli Francozi"! Janez gleda in gleda, konečno se pa blaženo nasmeje: "Aha, naši so jih, siedaj so vsi naši, in vse je spravil naš cesar pod eno kapo, in praV je, da bo sedaj mir med ljudmi."
Naenkrat pa dvigne množi- , ca še večji krik: "Predsednik prihaja, glejte predsednika!"1 in vse poleti proti krasni koči- ] ji in mečlje cvetje proti po-.j staranemu človeku, mož v ko- 1 čiji se pa prijazno smeje, daje < mnogim roko. in nazdravlja:^ "Zdravo, bratje moji!"	:;
' Janezu Hlapčeviču je padlo ; skoro srce iz telesa, toda kma- 1
fcah, ^onesnaženih od mnh. je včasrh videl lesarja, ki je imel a 'tkajzerbatrt", toda ta človek
r v kočiji im^amo brke. Toda
-	li^syoj^ .^Jffii*!^
Hal Francelji pomfadli s^ Je
-	od zmage, pobril se je^ in sedaj i npsi samo brke i"
In bogme na! janež se žične riniti naprej, s komftlci suva okoli se?be, dokler ne pride do kočije. Tu pade na kolena v blato in prime za starčevo i-mfro, <f* r poniiro o^moka z jezikom. Starec v kočiji in ljudje okoli njega so pa pričeli dvigaTi Janeza, toda on prime sedaj starca za roko in kriči: "Oj moj Franc Jožef, moj cesar, moj presvitli!" Starec v kočiji pa ga dvigne, posadi poleg sebe v kočijo in reče: Predsedniku republike se ne polju-buje roke, še manj pa nog!"
Janezu se zdi, da sanja, Kaj je vse to ? Gleda in gleda starca in sam ne ve, ali je slišal dobro ali ne. Konečno se mu pa zavrti v glavi, da pade iz kočije na tla. Tu se pobere urnih krač in jo udari v prvo gostilno. Tu so ga ddbili mladi fantje, ki so n^u zaklicali: "Lepo te je počastil naš predsednik." Janez pa še ne ve ali je pri pameti ali sanja. Mladeniči pa, ki takoj uvidijo, kako je z Janezom, pa mu pričnejo razkladat^ kaj se je vse zgodilo, kako je sedkj vse drugače, kako je narod svoboden, da Janez ni poljubil noge Franc Jožefu ampak predsedniku re-publfce: '
Janez' tpa še dolgo ni hotel vrjeti, a konečno se je vendar (prepričal.
In seda} bodete vi, dragi či-t&telji; vprašali, kako je to mogoče, da Janez ni vedel, da ni več Avstrije, ne več Franc Jo žefa, da je narod' svoboden? Kako? Čisto enostavno. , Naš Janez tega ni vedel, ker je bil Janez Hlapčevič Jazbec, ki je čital v Ameriki samo "Amerikanskega Slovenca", "Narodni Vestnik" in "Slovenski Narod", in v teh listih je bilo neprestano in do zad- , njega časa pisano, kako Avstrija zmaguje in kako je sklenila mir, ko je porazila vse sovražnike. In Janez je vrjel.
Ko je Janezt videl, da je poljubil čevlje predsedniku svobodne zemlje, kako prijetno je živeti v svobodni zemlji, tedaj je nekega dne kupil tiket in se peljal nazaj v Ameriko. V New Ytorku- je poiskal ofio-dotične-ga Usta, katerega je v Ameriki bral, in kaj je Janez tam naredil.....kako so plesali.....
to si lahko satiri mislite. Janez se je dofbro maščeval, ker so ga dve leti in pol držali v A-meriki v temi, da je prišel talk cepec domov. Danes je pa Janez poštena slovenska duša, svobodna na svoji zemlji.
i	o
Iz itare domovine
Pretrgane telefonske žice.
"Slovenski Gospodar", poroča z dne 9. julija it Celja: Nepoznani ljudje so pretrgali telefonsko zvezo med Celje-Gro-belno-Rogatec in odnesli so preko 40 kilometrov telefonske žice ter posekali kakih 50 telefonskih drogov.
Konfiskacija pretil oženja. "Obzor" z dne II. julija poroča: Tržaška deželna sodnija, ki se hahaja sedaj v' Voloski-I Opatiji je odredila zaplembo premoženja akademskega slikarja Ivana Marina, ker obstoji sumnja, da je zagrešil zločin veleizdaje.
Velika suša na Hrvatskem. "Hrvatska" z dne 7. julija poroča: Gospodarji tia vseh krajih se pritožujejo, da jim> bo velika suša, ki traja že deset dnij pobrala najmanj 40 odstotkov pridelkov. Krompir, koruza in fižol očividno propadajo. Zelje kar rasti ne more, in če se "dobri Bog" nas ne usmili, dal
[živež-i ni ho? ff 1	'
'I ¥Ci<t DU-	. J
-j Dr. Krapac umrl. Zagrebški
! "ftzor" z dne 17. julija poro- ^
-	ča: V svoji hiši v Zagrebu je ,
-	umrl djakovski škof Dr. Ivan , s Krapac ▼ 73V fetrr sybje starta , l sti. Pripadal je vedno mažaron- < r .akt .stranki* I^niajaka "Ezesac" <
piše, da gp k bivši ban Khuen .< H5dervary Ttaredil za škofa v < Djakovu. Opozicija v hr** < wem sa»<srtS je Ihtth prepih- < j čiti to. imenovanje, toda vlad- < na stranka je zmagala.	<
šolska štatistika. V solnem < . letu 1915-1916 je bilo na Sta- 1 , jerskem 2957 gimnazijalcev, < , 2050 realcev, na Koroškem 907 4 , gimnazijalcev in 263 realcev. i Na Kranjskem je bilo 2066 gi- 4 fnna2ifjalee* m 753 realcev, na 4 Primorskem 1741 gimnazija!- < cev in 1191 realcev.	/ 4
Zabranjen časopis. Bosanska 4 vlada je zabranila razširjenje < po Bosni Jn Hercegovini lista ^ "Jugoslovanska drfata", ki iz- ^ haja v Antofogasti, južna Ame- \ rilca.	i
Pokvarjeni slovenski jezik. 1 "Edinost" poroča z dne 6. juli- 1 ja: Centrala na J>unaju za raz- 1 delitev živeža jeKdala proglas «! v tako izpačenem slovenskem J jeziku, da ga komaj morejo j boljši Slovenci razumeti. Po- a zivlje se vlado, da nemudoma a uslužbi slovenske učitelje, da i se ne bodejo ponovile enake d bedarije!	a
Samo laiki jezik. "Slovenski i Narod" v Ljubljani z dne 6. ju- 4 lija piše: Pred vojnim stanom 4 v Trstu se poročajo novide iz J laškega bojišča samo v laškem 4 jeziku. Semintja «e poroča kaj 4 tudi v nemškem jeziku. Na po- < novno prošnjo slovenskih kro- ^ gov je vlada obljubila, da boj i izdajala poročila tudi v sloven- i skem jeziku, toda dosed^j smo i zaman čakali na to.	i
Trine cene v Zagrebu. Dne i 21, julija se je meso v Zagre- i bu prodajalo sledeče: Goveje < meso 6—9 kron kila, telečje ^ meso 7—10 ■ kron kila, svinj- < sko meso 5—j kron kila. Stoj* < ljena mast velja 9.50 K. kila. \ Jadransko vpraianje in Itali- < ja. "Edinost" poroča: V La- i šikem parlamentu se je raz- < pravljalo o Jadranskem morju < in stališče Jugoslovanov. O < govoru poslanca Foscarija piše 4 "Edinost": V resnici se mora- 4 «mo diviti človeku, ki zna tako 4 buržoazno stopati preko mej < realnosti, IPrav nič se ne briga 4 za dejstvo, da je prebivalstvo -Dalmacije popolnoma srbo-hr-vatsiko. Po kakšni vražji logiki more kdo priti do trditve, da bi bil irendentizem enega procenta prebivalstva ogromen, dočim se rpedente 99 procentov ne bi bilo treba bati' On za Italijo *šče pravico, da zaduši 99 procentov prebivalstva, in da podeli vlado «v roke »enemu procentu...G Sonino pravi: Italija se bori za svobodo vseh narodov, zajedno pa za smrt Srbov in Hrvatov, bi mi dodali.
Slovenec, gimnazijski direktor v Skadru. "Hrvatska" z dne 27- junija poroča: Direk-torjerp gimnazije v Skadru je imenovan Alojzij Grzin, bivši direktor nadškofijske' gimnazije v Gorici.
J. H. SHEADLE
Podp<«d*»d>t jlTk» CI,„|.«J Cliff, Co. Amfcitt Tha Ckrtkad Trait Ca,
Veflna naiih direktorje* je delo-
dajalcer. Ont m prepričajo, da bi
morali uslužbenci brnniti, in last
bančne knjifice jeen vzrok sakaj naj
•t delavca plača poječ«. Znamenje
dobrega snačqja je tnanott hranitve
Začnite hraniti ied4j.
CIcvetend CnwtCompaiif
Kjer direktorji dirigirajo.
t; ■' ?	i rt rr: : ■ » . :'•
^^'JEjsi^I^ znamke ^
j —.	1	,, 1 1 i
#	nrihranek 39d ari na. i
#	kupu, prosta dostava ^
«dota. uliutLia do» \
. šmr \
t iZe n*fk€ \ \*3'*3.50
\HMJSitE\ j ČEVLJE. \
K	t. ' \ . ............i
C	Največja prilika # ^	i
C	sezone, in kljub ^ {	<
C	velikitole • ■	i
^	vse mere Redna ce-
#	na $3 00 in $3.50,
£	naprodaj v base- ^^	i
^	mentu po......................'4
\ Žen. >3 p yt.pump« y>e mere |1	d \ Žen. <3gnnm. pum ■ v. m. $1 ^ J 60 P"t v»e mer, »t i \ Že n
. |3.60gunmetal v<. m $1	4
V	Žen <3.50 gunm ilve v m. fl	4
V	Žen. $3 calf, »koro vk> mer t	4 M Ženeke <3 erne, raine mere »1	4 M Žen. S3.50 ' ele can raw po $1	4 M Ž -n. ta bele eanva»B pumpa fl	4
K	^roe ^ametal po $1 4
£ ten S3 SO jgnn. pat nt 2^-4 $1 4
>	VeJUje JolsKe j
lobleke]
i Velika zaloga v ba»emen i
> tu, za tisoče dedkov Vsi	J
. jesenski modeli trpežna	4
* obleka.	J
I T>eJKe obleke in i
\2«m
lJ Popolno nove
Norfolk obleke dobrO »akno, 1 ^ temne barve knickerbocker bla J r če, najfinejli modeli, 6.17 let. A
t 50,75c in $1.00'< \ bluze oq :
%	MotheraPriend aJj/l ^ t
t	blnxe, ki so vre ^ W
t	dne 50 75c In 91. Se dobro
r	perejo, vse mere od 6-16 let ta 4
T	dečke, basement................ 3a« i
C Delke 50c suk. hlače 48c J
►	Deike $1.50 » hlače 97c 4
v	4
Dr. L L SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746EDCUDAVL
Uixu E. »th St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in a istima aparati kot zdravijo v
VELIKIH SANITOR1-JIH V EVROPI
p I	' ■ 11 * • ' ■ 1 • 1
Uradna um
9.	si. d» 4. p*p.
7. sv*£. do S. svaS.
10.	do IS dop. ob Mdstyah.
/srvirVs ta ogtcu, da fl* poxabii* na*to%>a
www WW* mwwiwwwwfwf ,
[NICKEL PLATE ROAD.
NmvmiI pwli 'iboda ali oMi
CHICAGO, FT. WAYNE, :» CLEVELAND, ERIE, BUFFALO, ! NEW YORK, BOSTON.
, RMgM-i.Wteiiktv.Mrfi. tvUfi .t*|.i ' || wniliWUn. Jadtta 28« Mpraj la j! 11 so« m kodi«.	*;
I Nii k« Mh vm [rtnlm pajaMik m dtjaja ta
•* o(la*i*a »d	;
;; B. A. Aken, agent, Cleveland, O. !
i! m. Am-
-S------n-7-
Inteligentna mlada Slovenka se išče za delo v pisarni. Vprašajte 6204 St. Clair ave. Dr. F. J. Pink.	(15103)
M? AVl I lalflMiill MUTUAL BENEttT AMIt)f	I
[ **v	- TT -1 • Mh_ i'- ■
(_ ,."r i f	VI
r'i&S*!; /Mi •^T;,?""" I
.MriAii 1 ld|Ma|jW	ffl
B] I	~ fl«	■
. V i ■ n i ....., ([}
■	J»1i «»1 Krt j =--	n
SedUis CLEVELAND, OHIO	f
VRHOVNI URADNIJKI:
( PJUBDeuDMnt: JOHN OORMIK, «1011». CLAm ATONTJ«. I 9 PODPREDSEDNIK: PfUMOft KOGOJ, IM4|I; CUra iVl H
■	VBIL ZDRAVNIK: J. M. 8BL18IKAR. lUT 0t. CLAIR AV*.
odborniki:
Prank M. JAKiW. 1M8 Norwood Bd. ^S^AVl^ZSl SI S Frank ZORIč, 1909 ftroaear aw* Frank OBRNB, Wit 8L Clair »»4 I
ilton GRD1NA, liltsTSalr af. Ipse 8*U* 1051 Addlaon Rd. B	Anton OffttfH. 116S B. «l»t Bt
M So* rrhOTaeca cxfcora m rrttjo raako ftatrto nodaljo t meeeca I
L	< W ILStad Bt dn»«o nadatropja, Mr [
F daj. Cuyaliofa Telafon Prlpeetdtt 1176 R. ^^Vll dopisi, druga uradna atrsri la danarna nakaanlea, naj m ■F poiiljajo na »whom««a tajnika.
I	Zveaino kImUo: "CLEVKLANDflKA AMERIKA"	|
upi?i>A»»4 Fwii^SvvV■ * ' i.. - ..m1 i	*	"' V HO •
Imena delegatov in delegating ter vrh. odbora za drugo redno konvencijo, katera m prične dne u. sept i$i6. ob uri »Ju-traj v John Grdinovi dvorani 6033 St. Clair ave.
.	1 • ' . ; J:v št. dr.
1. Josip Zokalj, 6406 St. Qeir ave..........................1
12. John Jalovec, 1007 & St........................1
; 3. Albin Stemberger, 853 E. »»37»h St.............................1
4. Frank Coš, 1031 E. 6rst St...........................'	1
Josip Kuntarič, 1365 E- 55th &....................'	1
[6. Antonija Likar, 1273 E. 6oth> St.............................2
i. Josip Kalan, 6101 St. Clair ave......,.......................3
Fannie Trbeini'k, 117.7 Norwood R&,...............4
4 Genovefa Supan, 5422 9tanard ave..,....................4
H, Strniša, 449 & 1$7*h Stj............................................4
H Helena Mali, 11101 E. 63rd.St..............................................4
mt\ Frank Cvar, 3857 Lakes&e ave................................5
K Louis Rcchar, RFD. .1. Euclid, Ohio...............•	°
K John Marolt, j**2 Filb|4 Ct..................7
K Frank Legan, M	St........6........ ^ V k
■	Jflfeve Ptrnat, tog? E. 66«fe St....................... 9
Rjjoh«	e.; pnd' St......... ......... 10
BP^nes Z a loka r,' 899 Addison ......................."
fc. k Ana Kromar, 1 ioj Norwood Rd.....................f
Ko. Louis J. Pire, ip^3 Addison Rd...................... "
ll. John Korn, 1153 E. 6oth St.......................... ^
I« 11M Kušlan, 1221 E. 6vst St............. • 16
■3.Jfriton fM. Kolar, 3222 Lakeside ave.?...............• x7
I4. Frank J. Turk, 5707 St. Clair ave............1«
I5 John Gornik, 6105 St. Clair ave..............predsednik
■6. Primož Kegoj, 3904 St. Clair ave.........podpredsednik
■7. Frank HudovemB«, 1052 E. 62nd St...........—
m. Jernej iKiiarn, 1052 E. 62nd St...................blagajn*
L j. M. Seliškar, 6127 St. CUir ave..,.......vrhovni zdravnik
■o. F. M. Jakšič, 1203 Norwood Rd...............odbornik
Ii! Josip R-uss, 6713 Bonna ave.................... t odbornik
■2. Frank Zorich, 5909 Prosser ave................odbornik
K. Frank Cerne, 6033 St. Clair ave................odbornik
K. Anton Ordina, 6127 St. Clair ave.............'..odbornik
K. Ignac Smuk, 1051 Addison Rd... .......... *.«.odbornik
K Anton OiKir, 1158 E. ftist St...................odbornik
Kakor je razvidno iz imenika so društva zastopana z 24 Iclegati in 12 vrh. odbornikov, skupaj 36. Pri vsakem društvt
■	še poleg teh priobcenih delegatov izvoljen še po en namest-■k, v slučaju, da bo kateri itoned teh odsoten ali s tehnim vzro-
B>m zadržan, da prostor nadomesti.
Frank Hudovernik, tajnik.
Želja po miru. "Hrvatska" v Urebu piše: Visi želimo re-P>xtega groznega zla, vsi \o (!!) vsak dan, da se I to strašno klanje; vsi Wemo po dnevih počitka l' jJNi; da moremo svoje sile kovno posvetiti blagostanju, tda služabniki hudiča se ne finjajo z nami, in ne pneosta-I nam druzega kot da iv boju (trajamo do konca. Mir bo Išel kakor pride solčni dan po larju, kakor pride spomlad I zimi. • .»•
Izjava profesorja Miljukova fcardanelih in o Jadranu.
Ettsski list "Secolo" prinaša Kgovor is profesorjem MUju-Krim. Korešpondent laškega t je mnenja da je iRusija lemenila isvoje stališče <v lašanju Carigrada in Balka-ft.dk se bo Rusija zadovoljila ftio z enim izhodom na Sre-ftemisko mer je. S tem odpa-|t> bojazni Rumunske in dru»-l balkanskih držav radi ru-ft okupacije. Miljukov je govo-■ "Jaz ne verujem, da t»i se ■la sploh kaka sprememba ■fc vprašanja o Carigradu. Kija sploh nfkdar ni iskala ■noči na Balkanu. Rusija Ki Balkanskim narodom Kt razivoj, ker ve, da je pri-■jstvo balkanskih narodov Kam Rusiji zagotovljeno, B| kadar se je šlo za svobo*, ■Balkana, je ' Rusija vselej1 ■gla *vmes in pomagala ža« ■p." Nadalje je Miljukov Ki: "Razume 9e, da ne panslavisti ampak v«e; Rke v Rusiji zahtevajo, da |
W	yyy m f. • / o	W!-
se po končani vojni rešijo narodnostna vprašanja na principu svobode posameznih narodov. Naše simpatije, Ukor simpatije vseh liberalnih držav so ž^l srbsko-hrvatsko-akrven-sko stvar. Toda priznavam pa, da v nekaterih slučajih ni mogoče rešiti nacijonalnega problema s sekiro — pač pa da se uvedejo potrebni kompromisi. To je jasno označeno v Jadranskem vprašanju, kar se lahko razume tudi iz izjav g. Pašiča."
Na' vprašanje italijanskega časnikarja je g. Miljukov potrdil, da so dogovori v tem pogledu definitivno potrjeni.
Slovenska gimnazija v Gorici. "Edinost" piše: Goriški deželni glavar dr. Faidutti je poslal v Kromeriž na 'Moravsko, kjer-se nahaja* ze slovenska blaznica iz Gorice, .sedaj še slovensko gimnazijo. Z italijanskimi šolami je Šlo vse gladko, ker je tako hotel Furlan dr, 'Faidutti. Nič ne pomagajo javni joki, dolžnost in skrajni čas slovenskih zastopnikov je, da se zavzamejo ^a našo slovensko šolsko mladino.
"Oficir veleizdajnik." Bivši oficijal v Olsjeku, Emil Lončar je bil kot avstrijski častnik ujet. v Črnigori. Ko so Avstrijci zasedli Crnogoro je Lončar i pobegnil, ^ojna oblast je sedaj proti njemu upeljala tožbo radi sile napram državi, in policija ima navodila, da ga prime. ■ če se pojavi v OsjekulI j ("Die Drau", o julija.}
bosanske 'železnice oreoeli ile
2.289.57« oseb in 1.385.563 ton blaga, za kar so dobile 23.488.-016 kron dohodkov. (Sarkjev-ski .List, *r. junija.)	*
NagU Sod. "Tagespost" poroča e dftč 3. julija, da je bil v Ljubljani - Josip Jeglt« radi "zločina" motenja javnega miru obsojen na smrt in takoj ustreljen.
«■1	11 " 1 ■ ■ '' 1 ""■ , 1 1 M l'i»«
NAZNANILO. *
Tem potom se opozarjajo vsi člani Slovenske Narodne Čitalnice, ki še niso vrnili ie ,več mesecev izposojenih knjig, da jih nemudoma vrnejo. Knjige, katere je čitalnica nabavila s svojimi pičlimi dohodki* veljajo mnogo denarja. Ako se knjige v kratkem ne vrnejo, bo odbor prisiljen nastopiti drugo pot.	(Fri-109)
Slov. Narodna Čitalnica.
POZOR I
Cene blagu šo danes visoke, blago je redko, zima prihaja in šola se je pričela. Sedaj potrebujete obleke za otroke in za celo družino. Pridite k iM. Tolstoy 'trgovini, in dobili bodete vse, kar potrebujete v ženskih, moških in otročjih oblekah. Ženske suknje, obleke, bluze, ktklje, jopiči.- kimone, predpasnik«, kovtre, blakete, rjuhe, nogavice, svilene in suknjene, ženske klobuke in , spodnjo o-pravo, pletenje in čipke. Popolna zaloga moških oblek in sukenj, dežnih -plaščev, hlač, klobukov in kap ter otročjih in moških čevljev. Sedaj je čas, da kupite poceni, -predno pride mrzlo .vreme, kajti pozneje bodete morali dvakraf toliko plačati. To vam govorlin v vašo lastno korišt.'An ' (ibf) >'04 i M. TOLSTO V. H*"
6217 St. Clair ave. 1—^----
NAZNANILO.
j Članice društva Najiredne Slovenke, št. 137. SNPJ. Vse tiste, katere ste vzele listke za piknik v preprodajo, prinesite na sejo 7. sept. denar ali pa neprodane listke. Asesment se bo začel pobirati ob pol osmi uri, katera ne bo mogla prisostvovati seji, lahko pred sejo plača. Frances Hudovernik, taj.
V najem se da ena soba. Vprašajte 5516 Carry ave.
Iičem opremljeno sobo za enega fanta, brez hrane. Vprašajte v uredništvu.
Hiša naprodaj za 2 družini, 8 sol\ plin, elektrika, voda in vse moderne naprave. John Crn-kov, 701 E 157th St.- (107)
Groceries in mesnica, skutpno s hišo in lotom se proda. Pocenj. Alex Lenart, 19803 Cherokee ave. Nottingham.
Takoj dobi delp slovenski fant za j>omočn8ca v groetrijski trgovini. J. Urbančič, 15929 Sa-ranac Rd. ,	(105)
DOBRA SLABOST
je odvisna večinoma od dobrega želodca in dober želodec je odvisen od rednega' delovanja celega prebavnega ustroja, čitajte kako Se-, vetov Zivljenski balzam (S ever a* s Balsam of Life) učinkuje v slučajih želodčnih neprilik: "Trpel sem celi dve leti ter sem sedaj na potu k zdravju. Sedaj imam dobro slast ter zopet lahko delam ter se dobro počutim in vse to je storil za me Severov Življenski Balzam. Priporočam ga vsi m, ki so slabotni.' — Andrej Koren, Logenspoft, Pa, — Severov življenski balzam je iz-borni pripravek za zdravljenje, ne-prebave, slabe prebave, otrplih jeter, in raznih njim podobnih ne-prilik kakor nečistega jezika, z gube slasti, splošne slabosti, bledosti in slabega želodca. Cena 75c v vseh lekarnah ali od nas. ,W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa.'-
"Čas je edina slovenska revija v Ameriki, posvečen za pouk, napredek in Jnanstvo. Nero&te se na ta velezanimivi list pri "ČAs" 27x1 So. Millard ave. Chicago 111. ali pa na 0033 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Naročnina $1.00 na leto. v ,
Iščejo se zanesljive osebe po slovenskih naselbinah, ki bi nabirale naročnike za ta velezani-mivi list.	(Fri.)
NAROČITE SE NA CL. AM. SAMO $£50 NA LETO.
* SDZ opozarja brate, da je društvo sklenilo n* redni -mesečni seji dne m avg. t. L da se korporativno udeležimo blagoslovljena zastave nam bratskega društva Clev. Slovenci, št. 14. SDZ. Zatorej se udeležite vsi bratje, kateremu čad dopušča korakanja, ki se Vrši 3. sept Zbiramo sfe v društvenih prostorih ob 12. uri. Bratski pozdrav <	(104) John prodnik, tajnik;
..........1 1 i« 1 ' ■ u
Mlado dekle, vajeno dela, išče stužbp za hišna opravila. 1445 E. 52nd St.	(105)
!■'. NAZNANILO.
članicam dr. Danica, št. 11.! SIDZ naznanjam, da sem zapustila . tajništvo dr. Danica radi preselitve na W. 25th St. ker mi radi oddaljenosti ne bo mogoče pri sos to vati sejam, ne pa radi kakega druzega vzroka. Vse posle tajništva prevzame dosedajna podpredsednica Fr. Hudovernik, ki je nova tajnica dr. Danica, št. 11. SDZ. Katere bi rade kako pojasnilo od prej, naj se oglasijo na naslovu 3474 W- 25th §t. cor Mar-win ave. Toliko v pojasnilo vsem.	(104)
Ivana Jeršan.
Soba s ali brez hrane se takoj odda. Anrštrijaki so izključeni. 1223 E. 6is* St.	(104)
Družba Slov. Nar. Dom.
Priporoča se delničarjem te družbe, da podpirajo v prvi vrsti take trgovce, ki-imajo^ opeke "Narodnega Doma" v zalogi, katera dajejo namesto "pink/\ "red" in "green" sftrrfjis. Rojaki, bodite zavedni T'
. »■■ —*—---- (104)
Trije Cant je se sprejmejo na hfcuio in stanovanje. 1257 E. 60th St.	-(104)
HiSA NAPRODAJ.
V slovenski naselbini, pripravna za 4 družine. Renta na mesec $44. Cena $4800. Rojaki, poslužite se tega prostor^, hiša je ravno zraven Sokolske-ga vrta, v dobrem redu, pripravna za vsakega Slovenca. Vprašajte pri John Zulich, 1376 Marquette Rd. in 55,. St. (110)
T NAZNANILO. ~
Društvo sv. Ane, št. 4. SDZ opominja članice, da se polno-številno udeležijo ^blagoslovlje-nja nove dr. zastave "Cleve-landski Slovenci", št. 14. SIXZ. Sestre, zavedajte se, da kar se pri mesečni seji sklene, da se mora vse do pičice spolniti. Ako se v polnem številu odzovete lahko pričakujete meseca riovembra od strani društev velike soudeležbe na zabavnem večeru. Torej pridite v nedeljo, 3. sef>t. dto'i2. uri v navadne društvene prostore. Pozdrav vsem sestram	(104)
Fanny Terbežnik, tajnica.
VABILO
na zabavni izlet in veselico, katero priredi dr. Zarja Svobode, št. 93. SNPJ na T. Walter prostoru, Green Road, se-vero-vzhodno od Randall železniške postaje dne 3. sepf. v korist društvene blagajne in zaključitev letošnje pikniške sezone. Vabimo s tem vso alo-venska društva, iz bližnjega Newburga in Clevelanda, da nas ob tej priliki po možnosti posetijo. Za ohladitev žeje in prigrizka bo preskrbljeno. Vzemite Broadway Corlett karo, na koncu Randall karo, potem pa 15 minut hoda proti vzhodu. K obilni udeležbi vabi udani	("H)
Odbor.
i' ■ I"	■ ■■	1
Trgovski pomočnik, vešč angleščine dobi takoj dobro in stalno delo v, prodajalni z ma-nufakturftim blagom in čevlji. Vpraša se pri Josip Gorniku, 672 E- 152nd St. Collin wood.
, ALI SE SELITE?
Kadar se selite,ali kadar bi potrebovali kako expresno delo, dbrnite se na mene, ker vam takoj točno in pošteno postrežem. Prevažam lahko najtežje stvari.	(Fri.)
JOS KOTNIK, v 'S 1067 E. 6ist St T* Princeton W.
vifio. Stalna služba. Hueter Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. -u—j-^—tu-ii' (x86)
DELO!
Dekleta stara 18 let ali več dq|)ijo (akoj ; delp v tovarni, Plača $1.50 in več os dun, Lake Erie Iron £15 E- 63: St. severno od $t. CJair (no)
CHJNIK MALIH OGLASOV.
1MB si DlLAVCK V* VRtTK, d« 28 baaad ali • vrat
1. krst	.................40c,
S krat po............1...........85a.
f krat 90.............. ........80a
vaafca nadaljna vrata po •«. ^
dklo laeuo vac vrsti,
do 28 baaatf all 8 vrat
i krat po.......................20o
3 krat in vafl po...........17©.
vtaka nadaljna vrata po So. MM *tt 6bbAJ6 IN
SK SPREJMEJO, do 28 baaad ali 8 vrat
1 krat po.......................260.
3 krat ta rofi po.................20c.
Vsaka nadaljna vrata po 4*. V NAJ*M *E ObbA, HIU, rr^o VANJE, TROOVINA, Itd. NAPRODAJ HI8A, TRGOVINA, PARMA, KONJI IN DRUQO. T8ČE SE OIISI, ZGUBLJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, do 28 baaad ali 8 vrat
I krst po.......................60c.
3 krat po.......................*2c.
8 krat ki refi po................35c.
vaaka nadaljna vrata po 7o. TiSiTO~aC~TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRflllKE — PREKLICI IN DRUGE OSEINO •ti.
da 28 baaad alt 8 vrat
1 krat pa.......................80c.
3 krat in vofi po,..............|1jB0
Vaaka nadaljna vrata po 10o.
-Ž^I^VALE IN WRTVAIKA
NAZNANILA.
Vaaka rrata po..................8a
Za vačkrat aa lata oana pomnotl. -uit Ve>TT~n az nanTl*:
lkrat po ...................4c vraU
Za voflkrat po..............8e vrau
4 do 8 baaad a« rafiuna an* rata-
POZOR, SLOVENCI!
Cenjenemu slovenskemu občinstvu uljud^lo naznajam spor daj podpisani, da sem odprl trgovino z navadnimi kolesi in motornimi kolesi. V zalogi dobite vedno prve vrste kolesa, ki so garantirana in po zmernih cenah. Uljudna in točna postrežba cfo vsakem času. Prevzamem v popravila vsa kolesa. Popravilo je točno, zanesljivo in garantirano.
Naša posebnost je izdelava finih bakrenih kotlov kot ste jih imeli v stari domovini, katere izdelujem v vašo največjo zadovoljnost, ker sem izučen v tej stroki. Popravljam vsako vrstne kotle. Posebno se priporočam slovenskim hišnim gospodarjem za napeljavo novih >strešnih žlebov ali pa za popravljanje istih po jako zmernih cenah. Enkrat naroČite pri nas in zadovoljni bodete z našim delom in Ijodete še prišli. Izdelujem tudi posebne kotle za kuhanje žganja, nakar posebno opozarjam. Priporočam se rojakom v obilno podporo in naroČila. S spoštovanjem (108) A. JANEŽIC, 6525 St Clair ave.
j VELEVAŽNA [ KNJIGA.
Izšla je velevažna I knjiga za ameriške Slo-i vence, pod naslovom j "Slovenija VstaniT delo našega slovenske- 1 ga učenjaka in delav- j ! nega Jugoslovana dr. | Niko Zupaniča. Ta knji- j ga bi morala priti v j 1 vsako slovensko hišo v j I Ameriki Ta knjiga bi j I morala biti evangelij za I I ameriške Slovence, kar I j se tiče naše jugoslovan-j ske politike! Nad sto j strani obsegsjočo knji-3 go krasi pet izvrstnih j I slik velikega pomena, j I To knjigo dobijo v ro- J I ke slovenski ujetniki v j Rusiji. 5000 knjig je po- j j slanih v Rusijo Sloven- I cem. 5000 knjig je na- I I men jenih a m e r i š k im I ! Slovencem! Bratje, sezi-! te po tej knjigi, ki ve-1 Ija le 50 centov. Zraven r dobite veliko mapo ju-n goslovanske zemlje fNa-j roča se pri nas, ali pa 1 j naravnost od Dr. Niko 1 j Zupaniča, 1369 E. 40th 1 j St. Cleveland, Ohio-
Naprodaj je dobra mesnica in grocerija. Lepa prilika za Slovenca. Vprašajte na 3437
Lakeside ave.	(104)
»• •
X|| PHpot*a8ava aa aaoJanon obib»l*ti aa CiMa^Ja, likanja la paptav^a^ja I
r MOŠKIH	OBLEKI
FARE $322 ^HAILY BETWEEN
Tka Giaat 9Up "SEEANDBEE*** y l^b^f^^iMWNaihWiiltil OwwwM. 1 ...........i Ii JJ
5 ora-xbtoraumur 3
-L i / .'r' ''' '''	"drr^^, a. ...
Plavi itarokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . , . $13.00
čista slivovks kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
Imamo najfinejši tropinjevec in
droZnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Kstavba in Delavare vino 80 in 85c gal.
, Vinika poaoda ob Uo 10 fal. volj« $100, za 25
«al. poaoda $2.00. Pri vačjik narodih je >od brea-i platea.T*cen**«samosana4ebelo. Naročilu aaj ao priloii denar ia natančni nailov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
pifv^ alovaaiaka druiba aa prad^fo fiatik p^a£. '
6102-04 St Clair Are. - - Cleveland, 0.
Varno in zanesljivo
Ml POSIUAMO denar V AVSTRO-OCSKO
POTOM HRANILNICE NA DUNAJU
i < - " , Vsak, Id pošlje denar, dohi potrdilo prejemnika. Hitra in poštena postreiba.
aa poil^M^«	»J 10 18 4op.
LEOSCHWALB
6t3t St. CUir Avt.
TU. PMNCETON WW,
crank Cerne
M	SLOVINSKA TRGOVINA	Am4 >
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair An-
" . Kadar idite kopiti dobro aro la drago zlatnino, Colombia grafofooe, ploKe ▼ TOch jcaikih, poatbno Importlrane aloTcnake ploKe is atare doaiorint ter rac r to atroko tpadajo^e predmete, obrnite aa saopao na avojega rojaka. Prodajam tndl na mcaeSnn odplačilo. Tofno poprnvQaqJe ar. alatainc in grafofono*. Vaako blago je jam£ano.
JOSIP 11 SLClVEfT r
w VMM	^grebm zavod, zaloga
npv p	pohištva, pečij in barv.
/ plr	kočije in avtomobili za
CJUAilJ|	poroke, krste in druge
Prilik
'	•	" . ■■!'■' 'II	■■■	===
I «08 St Ctrl
A?enue.	»trežba vedno točna m poltena.
j 1 . I ' . I I I P» -'	^
Roman.
araAL J. STOWHI clousten.
••. .1.1 <.	.» 1', » ...........-'-I------ - - ''■ ■ - --
•tffcs, ki ga je imel na razpolaganje," je nadaljeval Buffington, ne da bi se zmenil za Cttfpelove opomin jo, „ je ,bil t« šeHtrajši, zakaj prvič je bila ob ieitlUjžetemainiJrugičseje
moral za obed preobleči. Kje •pokoplje morilec truplo, če nima več časa kakor eno lito? Tako daleč sem prišel s svojimi ugibanji, ko ste vi izgovorit besedo "vrt". Seveda jo je pokopal na vrtuf In nA katerem delu vrta? Kjer je zemlja najbolj mehka! In kje je zemlja naj-mehkejša? v cvetličnih gredicah!"
Poskočil je s svojega stola in hitel proti vratom-
"Kam pa, Buffington?" je vprašal Chapel. * *Na vrt — kopat." '{Ka fioje... menim, na cvdt-Mčne gredice?" , "S* Veda I"
"A te so polne tulipanovih četajH"
Buffington se je zasmejal. , "To ste komični, ljubi Chapel. Kaj mislite, da je mogoče iz tulipanove gredice izkopati človeško truplo, ne da bi bile čebulice uničene?"
Naslednja ura je spadala med najnepcrijetnejše, kar jih je Chapel v tem tednu preživel. tz knjižničnega okna je lahko pregledal tulipanove gredice in dasi se je zdaj in zdaj silo-ma odvrnil od groznega prizora, se je vendar, kakor bi ga vlekla nevidni moč, vedno znova vrnil k oknu. Buffington, ki je bil odložil klobuk, suknjo in telovnik je besno kopal, da »o tulipanove čebultte in grude zemlje letele na vse strani kakor ribe, če se v vodi razleti dinamit. Včasih je tesko sope* či .preiskovalec ponehal z deblom, da tsi otere pot, da se usekne in pregleda izkopane Jame. Po»tem je^pa zopet znova začel. Feliks Chapel tega ni jifeogel dalje gledati. Sel Je na
''Opustite, r dragi Bitffing-torf," je rekel naglo, "toda aH se yam zdi, dafti bili morali že j vse najti, če, bi bilo s^oh v teh gredicah kaj zakopano?"
Juffington Je fA-enehal z de-loii, toda samo za trenutek.
tfVse gredice na vrtu je treba temeljito preiskati," je odgovoril "In če tod nič ne najde«*, prekopi jem Še travo in pota. Truplo mora biti titkaj."
tu brez usmiljenja je kopal Halje, dočim se je Feliks Chapel vrnil veff ne vol j en v hišo. I "-Na vsak način mora rtekaj najti," je mrmral, "sicer mi Sploh vse pokonča."
Trpinčil je dolgo časa svoje možgane; razgrnil je zavese na oknih, da bi mogel v miru premišljevati; končno je zakli-cal: *
"To bol Na vsak način jo moram dobiti."
Čkz dve minuti je bil ž-e iz hiše,	,	i
XXI. X
Goipod William Nogget je že nad dvajset let izvrševal častivredni mesarski poklic v ulici BiiftgHam št, 215 v mestnem okrajjtKislington, ne da bi se niu bilo v njegovem poklicu primerilo k^j neprijetnega, toda ta dan se rml je zgodilo — kakor je kasneje pripovedoval — nekaj nezaslišanega.
"Najprej", je pripovedoval, "me je tista dama, ki prihaja vsak dan po vampe, opozorila na tistega gospoda. Ta se je bil namreč postavil na drugo stran oeste in je neprestano name gledal. Natrkan bo, sem rekel dami. Pošteno pijan, je rekla ona. A bilo je nekaj hujšega" — pri teh besedah je glas gospoda Noggeta postal skrivnosten — "mož je bil bla-*en."
V resnici se je doživljaj z blaznim gospodom zgodil ta-lto-le:
Po dolgem obotavljanju je pri^itel s pretirano naglico v mefcnico in je Mastno govoril.
"Gospod Nogget? Lep dan je danes, kaj ne! (Deževalo je
že pod ure.)/Prihajam s posebno prošnjo, gospod Nogget. Neka bogata dama, ki/se me
hoče opomniti v svojem testamentu, ima čudno strast, ' da bi dobila v svojem.vrtu zakopane kosti; dofnišljuje si, da bi bila zemlja vsled tega rodo-vitiiejša. Ali se to, ne zdi tudi vam čudno?"
Mesar je pozneje različne svoje znance zagotavljal, da je imel že pri teh besedah tujega gospoda svoje pomisleke, vendar je vljudno odgovoril;
"Slišal sem že večkrat, da rabijo v prah zdrobljene kosti za nekako gnojilo."
"Da, a ravno to je. čudno," je nadaljeval tujec, "da se dama rteče zadovoljiti s prahom zdrobljenih kosti; cele kOffti hoče imeti, velike, jako velike kosti. Saj je ^smešno — tako velike kpsti na malem vrtu. Toda ona trdi, da bi njeni tulipani dobili posebno lepe barve. Ali iniate take kosti, gospod Nogget, in ali jih morem jaz .dobiti? Prosim zanje, gospod Nogget."
Pri teh besedah je tujec stegnil roko, na kateri je ležal cekin. Vrli mesar pa je bil tako prestrašen, da ni videl cekina.
"Na pomoč! Na pomoč!" je zakričal na ves glas, dočim je dama z vampi v svoji grozi popadla velikansko klobaso, katero je potem pozabila nazaj položiti. Blazni mož je na to iz mesnice ^zbežal na cesto in je izginil, kakor bi se bil v zemljo pogreznil.	r
"Kaka sreča, da se je še t^ko steklo," je rekla dama z vampi in je odšla, stiskaje pod ogrta-čo velikansko (klobaso na svoja prsa.
Na čudo se je nekaj prav tako nezaslišanega zgodilo ta isti dan tudi še drugemu članb spoštovane mesarske zadruge-Gospod Henry Hogseed je imel svojo mesnico v okraju Hackney v Amsterdamski i ulici št- 76. Njegov doživljaj si-per ni bil tako hudo razburljiv, katfor doživljaj njegovega tovariša, vendar pa tak, da je še več tednov o njem raztrtiš-
fUWklTO-;.^ : , Jlf * v.; Ji
Kaki dve uri po dogodku pri gospndu Noggetu je namreč prišel v Amsterdamsko ulico tuj gospod, ki si je, izložbo on-dotne mesnice natančno ogledal. Med tem ogledovanjem so se njegove ustnice neprenehoma pregibale in neki pobajinč-ki, k| so se mudili blizu njega in mi* posvečali svojo pozornost so pozneje pripovedovali, da je napravil vtisk, kakor da bi se kak govor na pamet učil,
Naposled je stopil v mesnico.. Bil je sicer vidno razburjen vendar je gladkQ in, mirno go-vorjl in se .sploh vedel, kakor fin, izobražen mož. Gospod Hogseed ga je smatral za igralci- .ali ipopravljalca klavirjeV, mofeel je pa biti duhovnik.
"Cospod Hogseed," je začel tujec, "jaz sem ze nekaj mesecev zelo bolehen in mdj prijatelj z oksfordskega vseur čiliŠča me je priporočil ame-rikanskemu zdravniku,1 špeci-jalistu, Iki stanuje v ulici New Bond in ima glede dijete svojo posebno, teorijo. Ali veste, s čim se že deset dni hranim?"
IPii teh besedah je tujef pogledal mesarja vpraštijoče, da, celo plaho. Mesar je pa ostal hladen in je odgovoril:
"S plinom?"
Tujec je nekako užaljen odstopil, a se je zopet ohrabril in je rekel s tresočim glasom:
"Ne, gospod Hogseed, ne s plinom; nasprotno..."
' ^Morda z elektriko.?" je vpra šal mesar.
Tujec se je nervozno zasme-jal,
'Humor imate, to se mora priznati," je dejal. "Ne. ne, gospod Hogseed, specialist mi je predpisal, da se moram nekaj tednov hraniti s kostmi.Za-to sem prišel sem k vam... velike kosti potrebujem, tako ve-
jih rabim mnogo, toda ker jih je treba jako dolgo kuhati..."
Mesar je bil začel že začetkom tega govora pripravljati velik mož; zdaj je začel ta nož vihteti tujcu pred nosom in je pri tem tulil, da je tujec strahu skoraj omedlel.
"Vi pač mislite, da- ste velik šaljjivec, kaj ? Ven, .pravim ali..." *
Tujec ni počakal na alternativo; čez trenutek ga že ni bilo nikjer več — ■—---—
Ta dan je~morala imeti usoda posebno piko na mesarje. Poldrugo uro pozneje so videli tistega gospoda v ulkri Nide Erid, ko je hodil gor in dol in gledal v mesnico Izaka Engel-baCha. To pot je imel več sreče; mesar je bil namreč silno ljubezniv, tako da je tujec dobil do njega resnično zaupanje.
"Gospod Engelbach," je začel tujec, "jaz sem v jakp neprijetnem položaju. Zdravnik sem v ulici Harleey in nesreča je nanesla, da sem prišel Ob svoj okostenjak. Ali mi ne morete preskrbeti novega materi-jala zanj ? Vi imate vendar dovolj kosti." *
"O, kosti vse polno!"
"Potrebujem jih ka&h tri-insedetmdeset!" \
"Da, toda — jaz imam samo kravje in koštrunove kosti."
"Na to še mislil nisem — ali je velika r&zlika med temi kostmi in med človeškimi?"
Gospod Izak Engelbach se je praskal po glavi. . "Nisem se sicer učil anatomije," je odgovoril, "mislim pa,da so si nekatere kosti podobne, druge pa ne."
Tudi gospod se je za nekaj trenutkov zatopil v*premišljevanje.
"Naposled — saj ni treba, da bi bil okostnjak popoln," je menil; "bil bi vam, ljubi gospod' Engelbach, prav hvaležen, če* bi mi prodali dva tuca-fa tistih kosti, ki so najbolj podobne človeškim in — recimo — ženskim kostem. Ali mi morete izkazati to prijaznost? Pripravljen sem, plačati vsako primerno ceno."
"Lahko vam dam dva ducata raznih kosti za — recimo — deset šilingov."
"Različne velikosti,?"
"Izbrane," je zagotavljal gospod Engelbach.
■ Nekaj minut pozneje je skočil na avtoomnibus tuj gos.pod, ki je držal v roki malo vrečo. Gospod IzakEngelbach ni zdravnika iz ulice Harley fiikoli več videl, dasi je pogostoma po njem poizvedoval.
XXII.
Zopet je bila zbrana velika množica v ulici Hiacint zopet je nekaj redarjev čuvalo zelena vrtna vrata pri hiši št. 47; zopet so radovedneži vsi iz sebe razpravljali o Molyneuxovi drami, v kateri se je.moralo kaj novega primeriti, da je zopet v taki meri vzbujala občno zanimanje.
Hiša je bila zapuščena; vsa okna sb bila zagrnjena, tako je bilo, kakor da je hiša izumrla-Toda v sobi, ležeči na vrtni strani, v knjižnici, je hodil človek nemirno gor in dol.
"Najboljši namen sem imel," je - ponavljal nesrečni Feliks Ohapel. "Sem-li storil kako napako? Sem-li šel predaleč?"
Zdaj in zdaj se je ustavil in novič ogledoval novo številko "Everiing Tribune", ki je imela na čelu lista grozo vzbujajoče naznanilo: '*Drama Moly-neux — strašno razkritje — razsekano truplo."
Posebno neprijetno mu je bila beseda o "razsekanem" truplu. Njegov pogled je preletel prve odstavke in obvisel na podnapisu "Ostanek so kosti — razsekal je truplo."
Zaman je poskušal- samega sebe potolažiti z bespdami:
"Rešil sem vsaj en del svojih tulipanov."
A čim je zopet pogledal v časopis, se je ta tolažba izkazala za jalovo.
Enkrat ga je obšla strašna misel, da bo zaradi tega dogodka moral izstopiti iz odlične znanstvene korpcfracije "Ate-nej".
Največji obuipnosti je vedno sledila reakcija. Feliks Chapel
nanj tafco pomirjevalno vplivata, da je Čez nekaj časa mogel prečita ti debelotiskano naznanilo "Evening Tribune" 4 x nekakim filozofičnvnv mirom.
"Morda pa načelstvo Atene« ja ne bo te atvari preveč strogo sodilo," si je rekel, "nazadnje je mogoče, da jo bo sploh smatralo le za hirmoristično. Na < svsak način bi na spomlad ne < imel niti enega tulipana, če bi ; si tie bil pomagal - s temi kostmi/' >
Se nekaj je znatno pripomoglo, da so ga minile njegove • temne misli. V hišo je prišla (komisija s kinematografskim ; aparatom; komisiji je sledil presrečni Buffington. Ta je ve- < selja kar žarel; že, dolgo si je j želel, da bi postal junak kake kinematografske drame; zdaj ] naj bi se mu izpolnila ta želja. \ Pometali so kosti gospe Moly- < neux zopet v "zemljo. Buffing- 1 ton je slekel suknjo, vzel lopa- 9 to in začel z največjo vnemo 1 zopet izkopavati "razsekano 1 trupio."	/ 1
ca Tovani mu je vnovič čestital jia doseženem velikanskem
uspehu. Buffington se je zahvalil.	'.,«>«'-
'fcdaj pride končno Moly-neux na vrsto," je rekel Buffington.
"Vi še zmerom niste izgubili upanja, da ga najdete?" je nekako plaho vprašal Feliks Chapel.	lil'	A
"Ljubi prijatelj," je odgovoril Buffington, "to bo trajalo kvečjemu še nekaj dni... IJ-pam samo, da ga tie dobim V takemu stanju, kakor njegovo žrtev."
"V takem stanju?" je ponavljal Feliks. "Kako je to razumeti?"
"No — meriim — če pade ljudstvu v roke — raztrgalo ga bo na kose," je pojasnjeval časnikar, ki m«vje bila vidno neprijetna misel, da bi po tolikem trudu in prizadevanju dobil v roke samo nepopolnega morilca. "Mnogo ne bo od njega ostalo."
IJiiAifri.• l^iL/tb' a t -'ufilrVIs«■'
w'Mr^ft <-• •	■ -'JJ1 •• a
W pr"^dno^bo ^mogel^'kaj po-j
rešili iz rok »besnega ljudstva."] "Koliko redarjev je pa zdkj -Vhlštr je ves prestrašen vpra«' šal FeHks.	I
"Trije ali "s tir j p — se mi zdi." !f. "Ali bi jih ne mogli dobiti Je osdm ali deset r
"A' čeipu pa?" je vprašal presenečeni Buffington.
"Ah — nič — sem le take , vprašal", je dejal Felrk? z umirajočim glasom.
Buffington se je zelo čudil, pa ni vedel, kaj naj si misli.
(Dalje prihodnjič.)
1	—-k
4 Ob pHllkl kak« ve^llc*, botrlnj« In pri vMiltm omizju, spomnit« m na narodno stavbo "SLOVENSKI NARODNI DOM". Vsak najmanjil dar
llulMilaM '	V ■.	I
ooijrouoifl v«
NA ZNANJE POŠILJATELJEM DENARJA V STARO DOMOVINO!
Vsled negotovega dostavljenja pošte, kije namenjena iz Amerike i Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne poiiljatve do preklica le pod pogojem^da se ▼•led .vojne izplačajo mogoče s zamudo.
Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, upak nastati ziiortjo le zamude
Mi jamčimo z^ vsako denarno poiiljatev toliko {asa, da se izplača |i določeni naslov. Utotako nam jamčijo zanesljive ameriike banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne sigurnosti pri poiiljanju denarja v
K: IOO - $14.00	K: IOOO - jf139.00
* ' ' ' t*
iniiiiiiiiiiiuiiii Frank Sakser,
82 CORTLANDT ST.,	NEW YORK, N. Y.
J?V-.	..	., ' .4	,..■»'	*
IISItllllllllllltllllllllllllilBIllllllllllllMIIKIIIIIIIIlRIIIBIISIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIltftll	..................................
• ' j ..
(Borba za življenje, je vsak dan hujša, če ne bolj nevarna, je škodljiva posebno onim, ki ne mislijo na sebe, postanejo brezbrižni, zanemarjajo svoje lastno telo in zdravje. Posledica tega .prenapetega življenja je, da se izmučijo; nastanejo neredi neprebavnosti, duševiia slaibost in fizična slabost Tak položij zahteva takojšno pozornost in prava stvar v takem položaju je, da vzamete
TRMRJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO
h	'	j vf'," ../ fljflij', >	• ' ■' "V
Zboljša razdejano delavnost prebavljalnih organov, ki so prenapeti radi dela ali iz drugega vzroka, s' tem do (Odstrani iztelesa vso nečisto snov in
ZBOLJSA APETIT
REGULIRA PREBAVNOST, PREPREČI GNJITJE, OZDRAVI ZAPRTJE UTRDI TELO
Trinerjevo ameriško grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Rabite ga kadar imate	'	.
ZGUBO AtPETITA
SLABOST PO JEDI
NAPETOST,	d '
SLABO SAPO,
PREVLEČEN JEZIK KOLIKO IN KRČE, ZAPRTJE BLEbOST, TELESNO SLABOST.
- Trinerjevo vino vam zagotovi zdravo spanje, da lahko opravljate svoje dnevno delo. Stari ljudje bi morali vselej imeti zanesljivo zdravilo pri roki in je redno rabiti. Ženske, katere A>oli glava, naj poskusijo Trinerjevo ameriško grenko vino.
CENA «1.00 '	PO LEKARNAH
Joseph Triner,
IZDELUJUČI KEM1ST
1333-39 so. ASHLAND AVE,	CHICAGO, ILL.
;•'•..:'r'. y„, '	1 Vv,'
Ce imate otrple mišice, revmatizem, nevralgijo, lumbago, rabite Trinerjev liniment. Mišice otrple fadi trdega dela, naj se drgnejo s Trinerjevinl linimentom Cena 25 m 50c, po lekarnah, po pošti 35 in 60 centov.
' , s t	• irrif -.v:;. v ' r- ft4"1 V ■ - ., - *V '
^	II
f • y
. ___—-—-:-
S—-- ■	^ M ^ i ^
lavMMaom Ami* »I	I »MM Mh»
M M^trUi
n-*- Itfc—r. fcjir fcilijr tiI'T—1 ■■t>»N> P*
, ta^liteft pttfaifc*. Gnenthers Sloven. Lekarn,
fttfiii Ri rmgml St. CUf Aro.
I A M KOLAR, I
Slovenska Roetilna.
I 3222 LAKESIDE ATE I •MiMistWL Tiifiip>itr» I
ibt. TMm irdU ptIUš.
FINO VINO
I i vedno dobite pri Jon ; j KoŽelu. Belo niagaraQ
I concord vino. Posebno ženskam je moje vino znana Po stari navadi Josip
Kozely, 4734 Hamilton ave
" - ' ■ ■
Slovenka v Collinwoodu, ki zri
dobro angleško dobi delo p Fr. Wachic, 746 E. 152nd S Dry Goods Store, Collinwoo
National Drug Stoig Slovenska ^Wtiii. j
vogal St. Qalr ave. in 61. ceii S posebno Skrbnostjo i rde hi j mo zdravniške predpise V i logi imamo vse, kar je tre] r najboljši lekarni.
h edkieni' zoto^rag,! j
Dr. A. A.
Kalbfleischjj
6426 St Chk Ave, j
[ Govor te slovensko in hrrat-v jj
strežnice« F-^mh zobozdrivniij I slovensko in hrvatsko. | S
Uradne urei
J Od fhSO do 11.30 dop. Od 1:30 do 6KK> pop. Od 6.00 do 8:00rrečer III