Halolisk cerkven list.
List MG.	V četertik 20. maliga travna 1854.	Tečaj T MM.
in o 11 t
Iz globine. Solz doline Kličem k tebi. Stvarnik moj! Glasi mali Razlegali Naj pred sedež bi se tvoj!
V sercu vneti. Slavo peti Tebi, Oče! hrepenim: Ni mogoče Sercu, vroče Vs'ga izreči, kar želim.
Tvoja roka Ze otroka Zvesto je vodila me. Oče mili! V vsaki sili Si pokazal ljub'ga se.
C v.
Vir modrosti In blagosti Le od tebe mi lije; Vse dobrote In sladkote Milost tvoja mi daje.
Še plačilo Za slavilo Večno si obljubil mi; Nezvenljivi, Prečastljivi Dal boš venec srečnosti.
V večni slavi Po višavi Vse moči naj te časte. Vse naj služi In se zdrnži V tvojo slavo in ime.
Ti si vsadil In zagradil Vere cvetko v serce mi: Ti me vižaš, Luč prižigaš, De mi up v ljubezni tli.
V	slavi sveti Mi umreti
Rnkrat. ljubi Oče. daj. In de srečno
V	slavo večno Pridem k tebi v sveti raj!
A. Praprotnik.
Poziv
blagoserčnim prebivaveam krajnske Jeiete in Ljubljanskiga mesta !
V Ljubljanskim časniku fll. tega mesca je bilo pisanje Njegoviga c. k. apostolskiga Veličanstva 8. t. m. na gospoda ministra notranjih opravil razglašeno, s kterim so presvitli cesar svojo gorečo željo izgovorili, da bi bil dan Njih najvišje poroke tudi ubogim dan veselja, in da bi se tedaj dnarji, ki bi se imeli za mnogotere veselice, posebno pa za javne razsvitlovanja in druge take razo-devanja veselja izdati, o tem času dragine na dja-nja dobrodelnosti v olajšavo sile, ki jo brez svoje krivice ljudje terpe, obernili.
S temi tako lepimi in v serce scgajočimi besedami našiga premilostiviga cesarja se blagoserčni prebivavci krajnske dežele in ljubljanskiga mesta gotovo krepko pozovejo, svojo znano dobrodelnost tudi o tej veseli priložnosti pokazati in dan, ki je za celo cesarstvo tako vesel dan, v kočah uboštva in revšine v dan jake tolažbe in pomoči premeniti. Revšina in uboštvo je v deželi velika; pripe-
Ker ta revšina ljudstva v naši deželi vedno večji in večji prihaja, se obernem na vsaciga med nami s prošnjo, po svoji moči v olajšanje te revšine pripomoči, in kar kdo nameni — bodi si v dnarjih ali v druzih rečeh, posebno v žitu — ali vredništvu ..Ljubljanskiga nemškiga časnika", ki je take darove nabirati vedno pripravljeno, ali pa predsedništvu deželniga poglavarstva poslati, ktero bo potem po meri potrebnosti ali kakor bo darnik sam namenil, te darove razdelilo in natanjko raj-tingo dalo.
Obilniši ko bodo darovi prihajali, toliko lepši bo tudi ta spomin ljubezni po pomoči, ki sc bo revšini in siromaštvu dala, tako veseli dan poroke našiga presvitliga cesarja v serca vtisnil in Njegova želja v tej priložnosti tako blagodušno razo-deta lepo lepo se spolnila.
V Ljubljani 14. aprila 1854.
Gustav g r o f C h o r i n s k v , c. k. poglavar.
Kratek pregled človekoljubnih naprav v blagor ubozih Iu terpeelh v Gorici od naf starejših časov do današnjima dne*
t Dalje.)
Pustimo nekdajne čase in njih človekoljubne naprave, in poglejmo malo v sadajnost in na lepe vstanovc, ki jih sadaj ima naša prijazna Gorica. Tu dobimo
a.)	I'andoloro rxtanoro. Jožef Vandola je bil španski stotnik, prišel je v Gorico s cesarjem Karolam VI.. je tukaj ostal in umeri 19. marca 1748 v hiši, kjer je sadaj mestna gosposka, (mu-nicipio). V svojim testamentu od 14. marca 1748 je zapustil istino ali kapital 3800 gold. v ta namen, de vsako leto dve ubogi deklini dobriga za-deržanja dobite vsaka po 95 gold. - Zavetništvo te vstanove imate sadaj dve rodovini Keinain II e s i m o n.
b.)	Formikatura vstanora se imenuje po svojim osnovavcu, kije bil Goriški mest n jati Ivan V o r m i k a (Mravlje J. Njegov obrazek se hrani v dvorani mestne gosposke tu v Gorici. Starši njegovi so bili Ivan in Ana, hči Avguština Bo-nafinita. Naš Kormika se jima je rodil 17. kimovca 1726: v letu 1771 se je oženil, in sicer
Ijale so jo slabe letine in večkratne nesreče po po- kimovca 1726; v letu	se je oženil, in sicer
vodnjih in toči: dragina raste od tine do dne; do dne 14. mal. serpana, z Elizabeto Golli, in prihodnje žetve je pa še predolgo, da bi mogli umeri je 68 let star, 19. vel. travna 1*94. Aa-
prihodnje žetve je pa še predolgo, da bi mogli svoje uboge brate do tistiga časa v stradanju in revšini pustiti.
pustil je eniga sina, Karola: v testamentu svojim od 4. vel. »ravna 1794je pustil svoji ženi Eliza-
beti vzitek vsega svojiga premoženja do smerti; premoženje samo pa je zapustil svojimu sinu s tem dodatkam, de, ako brez otrok umerje, ima njegovo premoženje se prepustiti za blage naprave, namreč: 300 gld. naj se da vsako leto dvema deklinama, ki pa morate biti Goričanke, uboge in sirote, vsaki po 150 gold. Iz deset deklin naj se zbirate. Kar vsaka tako obdarovanib dobi, naj se da na obresti; istina se le takrat izplača, kadar ktera v zakonski stan stopi, ali pa je sicer v veliki potrebi. — Družili 300 gold. na leto je namenil šesterim moškim sirotam, ki se imajo vselej iz 12 fantinov zbirati. Vsak od njih dobi 50 gold. na leto, pet let zaporedama, mora pa se pri kakim mojstru učiti rokodela. Zavetnika te blage naprave je postavil mestniga poglavarja, naj se kakorkoli Kliče. Odločil je tudi v testamentu dan, kdaj se imajo omenjeni darovi deliti, namreč v nedeljo po prazniku rojstva sv. Janeza Kerstnika. — Tako govori njegov testament.— Njegov sin Karol Formi ka, je umeri v letu i 807, 23 let star, in brez naslednika; in tudi njegova mati je 18. vel. travna 1810 za njim v večnost šla. Potem takim je stopila v djanj e blaga vstanova rajnciga Formika, in tačasni mestni glavar (borgomastro) Mati a Lahe i ne rje pervi se pognal za spolnjenje njegove poslednje volje. Od tiste dobe so vsi drugi mestni glavarji: Frančišek de 31affei, Anton de Persa, Andrej Fischer, Anton Bujatti, in sadajni Karol dr. Doliak to blago vstanovo vedno podperali, tako de se je od Formika zapušeno premoženje še narastlo na 26,000 gld. Potem takim so se tudi darovi pomnožili, tako de jih dobivajo po štiri dekline na leto, in po osem fantov. — Itajnki Formika je s to blago vstanovo hotel mladino spodbadati k pravimu kristjanskimu življenju in k pridnosti v nauku rokodelstev. Ker se pa rado zgodi, de se fantje pri učenji rokodelov popačijo, se ti fantje sada j jemljejo v napravo zapušenili otrok (od ktere bomo še govorili). Petdeset letnih goldinarjev vleče po tem takim ta naprava štiri leta zaporedama: 50 gld. petiga leta pa sc da na obresti na ime obdarovaniga. (D. si.)
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane, 1». mal. travna. Naš milostivi knez in škof bo se dans po železnici na Dunaj k slovesni poroki svitliga cesarja podali. — De bi cesarju vselej zvesti Krajnci tolikanj bolj goreče nebeškiga Očeta prosili, de naj bi upanje, ki ga toliko milijonov podložnih v zakonsko zvezo svitliga cesarja s princesinjo K1 i zabelo stavi, milostivo spolnil in ves blagoslov raz-lil na cesarja in cesarico, je prečastito škofijstvo veliko sveto mašo po vsih farnih cerkvah belo nedeljo, v škofijski cerkvi v Ljubljani pa v god sv. Jurja zauka-zalo. — Verli Krakovčaui in Teruovčani se mislijo zidanja nove cerkve urno poprijeti; zavoljo tega bodo prihodnjo nedeljo po pridigi, ki ho ob štirih popoldne, svete zakramente v bližnjo kapelico slovesno prenesli.
Iz Loke se nam je žalostna novica sporočila, de je visokočastita gospa mati Mariana Serafina veliki četertik v 62. letu svoje starosti v Gospodu zaspala. Naj v miru počiva!
Iz Gore n sk i ga, 13. mal. travna. —Med mnoge lepe lastnosti, ki olikujejo narod slovenski, smemo po pravici prišteti tudi serčno vdanost in ljubezeu do ljubih dušnih pastirjev. Tako zapazimo, na priliko, o pre-membah duhovšine navadno globoko serčno žalost nad dotičnimi farani, toči se skoraj vselej o teh prilikah
tudi mnogo bridkih solza, desiravno se duhovniki morebiti tudi le nekoliko od nas oddalijo. Ako tedaj že taka ločitev duhovniga pastirja navda farane s serčno žalostjo , koliko manj se je še le čuditi žalosti in jokanja, ako nemila smert loči pastirja od njegove cede, in ga odtegne za vselej nje telesnim očem. O takih prilikah tečejo navadno solze v potokih, kar smo se danes pri naši sosednji Selški fari prepričali, kjer jo bilo truplo ondotniga rajniga gospod fajmoštra Jožefa Fik-a izročeno materi černi zemlji. Nemila smert jih je pokosila po kratki 4dnevui bolezni v 54. letu njih starosti. Pretekli evotni petek so spovedovali še, izjemši s. mpšo in križev pot, skoz celih sedem ur, in danes jih že krije sicer prezgodni, pa po vročim težavnim dnevu duhovniga dela gotovo prijetno hladivni grob. — Nepotrebno se ini zdi, na dolgo popisovati tek njih življenja, toliko rečem, de ranjki gospod Jožef Fik so bili mož ves po volji Božji, posebno pak vsi goreči za dušni blagor vernih ovčic. Resnico teh besedi mi bodo gotovo vsi poterdili, kteri so rajniga gospod fajmoštra poznali, posebno pa tisti farani, ined kterimi so živeli nekdaj kakor dušni pastir. Skoz poslednje tri leta so oskerbovali Selško faro, vpeljali tu bratovšino Marijniga serca (glej Danico lanskiga leta 9. list), kakor tudi v postu vsaki petek sv. križev pot, kteriga so vselej sami vodili, in brez dvombe bi si bili postavili v Selcih še marsikaki spominek, ako bi jih ne bila žc nemila smert pokosila. Ker je vender Gospodu dopadlo, poklicati zvestiga služabnika na zasluženo plačilo, jim te sreče gotovo ne bo nihče zavidil, desiravno so se Selški farani s kaj težkim sercam od njih ločili. —
Naj bo s temi kratkimi versticami ranjcimu gosp. Jožefu Fik-u postavljen v Danici mali spominek, na njih grob pa zapišemo tolažbe polne besede s. Janeza:
„Blagor jim blagor, Ki v Bogu zasp/jo;"
V trumi izvoljenih
Se veselijo. — J. Levičnik.
Iz Gorice. Dan 24. tega mesca aprila, kot veseli dan poroke Njih Veličastva svitliga cesarja našiga, bo tudi pri nas v lepi Gorici slovesno obhajan. Kakor beremo od druzih krajev, tako bo tudi tu v veliki ccrkvi slovesna peta maša, zato de bi sprosili od Očeta, od kteriga nam dohajajo vsi blagi darovi, srečo in blagoslov nad visoki par cesarski. Mesto pa bo ta dan za uboge posebno poskerbelo: napravili bodo v ta blagi namen tombolo; vsaki ubožec dobi ta dan saj 10 kraje., če ima družino tudi 20 kraje.; in trem deklinam, ki so uboge ali poštene, bodo dali doto od 200 gld. vsaki, de se bodo mogle pošteno omožiti. To sem sadaj za gotovo z vedil. Tako bodo ta veseli dan tudi pri nas ubožčiki bi agoslovljali, in goreče z vsimi pravimi pod-ložniki k Bogu svoje prošnje pošiljali, de bi nam Bog milostiviga cesarja dolgo in srečniga ohranil!
Ze nekaj let živi v Gorici Angličan (W. F. Wing-field se piše) s svojo družino, učen mož, ki je zavoljo katoliške vere, ktero je z vso svojo družino stanovitno spoznal, iz doma tu sem priti bil prisiljen, in se obnaša tako, de je nam vsim lep zgled stanovitnosti v veri in pobožnosti. Ni zdavno, kar se je začel slovenskiga jezika učiti, in se ga je tolikanj navadil, dc bere vsake slovenske bukve, in de tudi govori. Lani se je začel ilirskiga učiti, in letaš se je staroslovenšine poprijel. On prebira pridno „Zgodnjo Danico", in iz nje je zve-dil za družbo ali bratovšino ss. Cirila in Metoda za ze-dinjenjc vsih Slovanov s katoliško cerkvijo, kar mu je tako dopadlo. de hoče tudi on koj v to bratovšino stopiti, ter je mene prosil (ker se ravno pri meni staroslovenšine uči j, naj ga naznanim kot noviga družnika, in naj mu pripravim več podobic ss. Cirila in Metoda,
kakor so jih Uni družniki dobivali. Želi jih imeti kje dvanajst. Mende misli tudi vso svojo družino in še kakiga znanca in prijatla v to bratovsino spraviti. — Vas prosim tedaj, ako imate Vi kaj takih podobic (s slovenskim branjem na zadnji strani, če se dobe), mi jih zanj poslati, in oznanite ga, kamor gre, de se vpiše v bratovsino. *)	,
Tihi teden so nas prevzvišeni knez in škof oboleli, in še sadaj niso popolnama ozdraveli. Veliki cetertik so torej sveto oljo žegnali le doma v svojim poslopji; druge opravila v cerkvi pa opravlja častiti prošt.
V saboto 8. aprila, je v Terstu vlečena bila lo-teria v prid tukajsne naprave gluhoncmov. Od 45,000 številk po 20 kraje, se je spečalo na Goriškim 5000, druzih 40,000 so skorej vse spečali v Terstu io drugod na Primorskim. Naprava gluhonemov v Gorici je potem takim na terdne noge postavljena; z denaram, ki ga je v tej priložnosti dobila, splača svojo hišo, in še ji nekaj ostane.____S.
Razgled po keršanskiui svetu.
„Ocsterreichischer Volksfreund" piše 6. maliga travna, de se ne samo na Dunaju, ampak tudi po vsim cesarstvu velike slovesnosti pripravljajo, vredno obhajati dan poroke (24. mal. travna) našigr svitligm cesarja. Škofi pastirske liste na svitlo dajejo in velike maše v zahvalitev napovedujejo, soseske in družbe v raznih deželah nabirajo milih darov za uboge in pripravljajo veselice za ljudstvo. — S vitli cesar so pa zavoljo revšine po veliko krajih serčno željo izrekli, de bi se za mnogotere slovesnosti, ki se v prazuovanje njih poroke pripravljajo, namenjeni denar revežem podaril. —
„Salzburger Kirchenblatt" pripoveduje, de so milosti vi škof Baraga 28. susca v Celju po željah viso-kočastitiga gospoda opata v ondotne latinske šole sli ter učencam primerno in tako priserčno govorili, de so bili močno ginjeni. 29. susca so se v Sent-Andrej pripeljali, in 30. v bližnji lepi loretanski cerkvici deviški družbi, ki je ravno vsakoletne duhovne vaje imela, sveto maso brali, ter po tem v mehkih sercili unemali ljubezen do čistosti in jih opominovali skerbno ohraniti to prelepo cvetico; pristavili so pa tudi, de indijanske device so sramožljive in tanke vesti, toraj posebno vredne, okoli Božjiga Jagnjeta zbirati se. Kmalo po tem so tudi v duhovšnici ondotnim bogoslovcam prav v serca segli z lepim govoram o vrednosti in nalogi duhov-skiga stanu. Opoldne ro slavniga amerikanskiga škofa milostivi knez in škof Lavantinski do Šent- Pavla spremili. Častiti duhovni v Šent- Andreju bi bili sicer se radi dalje z njimi pogovarjali se, ali zadovoljni so bili s tem, de sta se dva škofa vidila in spoznala, ki sta si v duhu in gorečnosti za zveličanje svojiga bliŽDjiga toliko podobna.
„Kath. AVahrheitsfreund" je naznanil, de so prečastiti gospod škof Baraga v Gradcu tiho nedeljo v škofijski cerkvi pridigovali, opoldne pri ondotnim milo-stivim knezu in škofu obedvali (povabljenih je bilo tudi več duhovnov in štirje bogoslovci), in 3. mal. travna proti Dunaju se napotili.
Po ^Zagreb, katol. listu" so prevzvišeni veliki škof 3. mal. travna tiste otroke obhajali, ki so letos pervič k mizi Gospodovi pristopili. Otrok je bilo iz vsih zagrebaških fara okoli 400. — Slovesnost perviga svetiga obhajila se gotovo slehernimu globoko v spomin vtisne, in tolikanj bolj, ako so jo naj viši pastir do-veršili.
*) Sc t»o z veseljem »polnilo.	Vred.
Iz Kutine se j« ravne imenovanimu katoliškima listu pisalo, de se je 26. svečana kalvinec Simon Kovač v hudi bolezni v krilo katoliške vere vernil, druga dva zdrava brata Ferdinand in Jožef pa sta 12. su^ca pred mnogoštevilnim Ijudstvam v farni cerkvi katoliško ver« slovesno spoznala.
V	Zagrebu so se 8. mal. travna duhovne vaje končale, ki jih je visokočastiti korar Martin Pavčec imel vpričo prevzvišeniga gosp. velikiga škofa, častitiga zagrebaškiga duhovstva in duhovne mladeži.
Za malo semen i še na Dunaju sc darovali: Dunajski veliki škof 20,000 gld., neka nedavno umerla gospa 10,000 gold., cesarica Karolina Avgusta 3000 gold, veliki vojvoda Franc Kari 2000 gold., velika voj-vodinja Zofija 1000 gold., prošt v Staazu 1000 gold. in hranilnica v Hollabrunnu 100 gold. Salzb. Kirch.
V	Klatovu je bila 18. sušca nova kapela za latinske šole žegoani. Učenik Korneli llegner je pri tej slovesnosti prav izverstin govor imel. Kapela se je napravila s prizadevanjem gimnazialniga vodnika O. Ven-ceslava Sanda in druzih prijatlov mladenčev. Salz. K.
.,11 las jednotv katolicke" je naznanil, de je bil jud Robert Adolf Jeitteles, učenec v viših gim-nazialnih šolah, 18 let star, sin slavno znaniga zdravnika, 6. mal. travna v Bernu v cerkvi častitih očetov minoritov slovesno keršen. in de je po tem pri s. maši z veliko pobožnostjo k svetimu obhajilu pristopil.
Po „H!asu jednotv katolicke" so letos v Bernu u-čeniki gimnazialnih in realnih šol z učenci vred z veliko pobožnostjo in vs»m v spodbudo velikonočno sveto obhajilo prejeli.
V	Inšpruku je po časniku „Kath. Blatter aus Tirol" 22. sušca jud, cesarsk vradnik. mož v nar boljših letih, vpričo deželniga poglavarja jrrofa Bissingena zakrament sv. kersta in po tem pri sv. maši zakrament b*. Rešnjiga Telesa z vso pobožnostjo in vsim v veliko spodbudo prejel.
Iz Ves p rim a se piše časniku „Salzb. Kirchenb.4* 13. susca: Prečastiti škof Dr. Jan. X. Ranolder so sklenili, usmiljene sestre še mesca kimovca t. I. tukaj vpeljati. Stregle bojo bolnika m, tudi vojakam v bolnišnici, in ubogi in v njih prebivališih: izročila se jim bo tudi dekliška šola. Razun tega, kar se je za-nje že založilo, je v ta namen obljubljenih 26.000 goldinarjev, in sicer škof sami so obljubili 12.000 goldinarjev in več tukajšnih korarjev 2000 do 4000 goldinarjev.
^Przvjaciel Domouv" pripoveduje, [de je o času Jana Kazimira živel v Zopalovu v vojvodstvu Ruskim kmet, ki jc bil 180 let star. Sin njegov naj mlajši je bil 130 let star, in vnuk jc pri smerti stariga očeta 90 let štel. Ta starčik je šest kolen dočakal.
Iz Galicije je dopisnik vredništvu Solnograški-ga eerkveniga časnika naznanil strašno prigodbo^ de je namreč 4. sušca neka ciganka v Mužini svojo 5 let staro hčerko zaklala in s svojim 7 let starim sina m vred ubogo dete snedla. Kosti je stcrla in sežgala, liu-dodelnica je zdaj v ječi in ne razodeva nobeniga obžalovanja in nobeniga čutila do umorjeniga otroka. Dopisnik pristavi. de jo je k temu strašnimu hudodelstvu lakota nagnala, ker ona in njen sin pet dni nista mogla nobene hrane dobiti.
„Przyjaeiel Domo\vyu pripoveduje, de so v Carigradu napravili ples za uboge kristjane, pri kterim so 200,000 piastrov (šestič) dobička imeli; polovico tega zneska sj Turki dali. Sultan sam je dal 20.000
piastrov.	.	. .
Slavni A. Kolping je začel izdavati: „Rlieini-sche Volksblat ter f u r llaus, Familie und Handu erk-. Pervi list jc že na svitlim iu ima iz-verstne spise v obsegu.
V Soloturnn se je nedavno hči slovitiga zgodovinarja T. v. Mohra v katoliško cerkev veraila.
„Slovenske Novinyu pišejo, de bodo sveti oče papež Pij IX. kraljevi princesinji Elizabeti drago svetinjo, lepo ozaljšano, ▼ evatovski dar poslali.
Me*ca svečana so sv. oče v Rimo ▼ samostan gospa sv. Jezusoviga serca prišli in učenke iz katekizma spraševali ter z odgovori prav zadovoljni bili. Posebno skerbljivo so tudi razred, v kterim se učenke brez plačila uče, ogledali in pri odhodu okoli sto frankov za nar pridniši in ubožnisi učenke učenici podarili. Molili so še angelovo češenje pred čudodelno podobo Marije prečiste Device in potem oveseljeno in hvaležno hišo zapustili. — Obiskovaje duhovno akademijo so v ozira sedanje vojske, kakor pravijo, tole izrekli: Ko so slišali, de je nekimu učencu „Pace" (Mir) ime, so smehljaje se djali: „Dan današnji Vas nič več nočejo, pa bodite potolaženi. se bodo še k Vam vernih". Pristavili so potem še: „Upam, de bo proteča vojska cerkvi v prid; opominjam Vas v ta namen moliti".
Kath. BI. a. Tir.
Letopisi v razširjanje svete vere obsegajo pismo škofa Diazefa. apostolskiga namestnika v srednjim Tong-Kingu. iz Bin-Choua 30. sušca 1853. v kterim se bere. de v Toi:g-Kingu nesreča nesrečo nasledva, odkar je bil Bonard martran. Sperviga je koga po velikim mestu in po okrajinah razsojala iu veliko veliko ljudi pomorila. Ajdovsko ljudstvo je obupovalo, strašno šibo keršanskimu mučeniku pripisovalo ter kralja in njegove svetovavce preklinjevalo. Za kago je prišla huda suša, ki je vse osmodila: po tem je zopet tako deževalo, de je bila dežela morju enaka, pod kterim so bile žetve in sela. Poslednjič je v več imenitnih krajih ob enim začelo goreli. Samo v mestu Nam~Duhu je ogenj 500 hiš pokončal. Nar več strahu je huda ara v kraljevim poslopju napravila , kjer je strela več oseb ubila. Kralj se je tolikanj prestrašil, de je molitve in daritve (ajdovske) zaukazal. Neki plemenitaž je kralja opomnil, de take nesreče zmerej preganjanje kristjanov nasled-vajo. in je nasvetoval ti i leta kristjanov ne preganjati, in, ako šibe s preganjanjem nehajo, versko svobodo za vselej oklicati; ako pa nesreče ne jenjajo, keršanstvo za vse čase prepovedati. Ali se bo to nasvetovanje spolnilo. se ne ve; zdaj kristjane v miru pustijo. To bi pa utegnilo tudi od tod priti, ker se je sodnik, ki je Bo-nardu obsodbo v smert oznanil, grede od mize in dve stopinji od sodnje hiše, kjer je pred osmimi mesci ne-dolžniga Bonarda v smert poslal, nanaglama mertev zgradil.
Cerkveno slovstvo.
Bolj BO bukve potrebam ljudstva primerjene. rajši jih vsaki kupi, de jih pri sebi nosi. Taka sedajnim potrebam naših Slovencov kaj primerna knjiga, ki bi jo imel vsakdo kupiti, je zlata vredna «Romarska palica*, ki nam jo je v slovenski obleki podal, slavno znani gospod OroslavCaf. in ki je v Gradcu 1853 na svitlo prišla. Tu imaš v pervim delu misionske govore, ki jih vsak pobožni bravec zamore porabiti za svoje osebujno premišlovanja, ali za svoje duhovno branje. Pridjane so potrebniši molitve jutranje, večerne, mašne, spovedne in olhajilne. Drugi del romarske palice pa lahko sam za se obstoja kot prav koristne molitne bok ve, kjer najdeš joterno, dansko, večerno, mašno, spovedno, in obhajilno pobožnost, in mnogo dmzih molitev za zdrave in bolne, za žive, umirajoče in mertve. in lepo število svetih pesem. In tu nimaš
samo molitev, ampak tudi povsod primernih naukov, kar je prav. Slovensina je kaj lepa v tej knjigi, jn olikan sklad govorjenja, vender pa tako prost, de ga • more vsaki človek, ki slovensko zna. dobro ometi. Imamo res mnogo pobožnih bukev, med katerimi jih je mnogo veči in manji cene; ali tu morem reči, de se ta knjiga med perve šteti sme.	g.
\ar lepši dan ali vredno praznovanje perviga svetiga obhajila, kterimu so pridjane molitve pri sveti maši in druzih posebnih priložnostih. Z dovoljenjem vi-sokočastitljiviga Ljubljanskiga škofijstva. Spisal Matevž Frelih. bogoslovec v Ljubljanski duhovšn:ci.
Obseg teh bukvic je: Nekteri zaderžanski nauki za predgovor. I. Del. Praznovanje dneva sv. obhajila. I. Zjutrej. 2. Popoldan. 3. Zvečer. II. Del. Molitve pri vsakterih druzih priložnostih. Jutrenja molitev. Sveta maša. Spovedne molitve. Krajši obhajilne molitve. Mnogotere molitve: za starše, k Marii, sv. Jožefu, angelu varhu, sv. Alojzju, sv. križev pot, litanije vsih svetnikov, lavretaoske litanije i. t. d. Pesmi: Sreča sv. obhajila, pesem pred sv. obhajilam. obhajiloa pesem, pesem o sv. obhajilu, Jezus moje poželenje, sladko ime Jezusa, hrepenenje po Jezusu, pred sv. Resnjim Telesam, Jezusa, nedolžnost, Maria mati milosti, zahvalna pesem. Poglavitui namen teh bukvic je 1. vredno praznovanje pertiga sv. obhajila in pa 2. de se ohranijo v redni spomin tega presrečniga dneva. Starši, učeniki in dragi prijatli ljube mladosti bodo tistim, kteri se za pervo s. obhajilo pripravljajo, s temi bukvicami gotovo veliko vsselje napravili. Dobe se v založbi J. Giontini-ta v Ljubljani in po druzih slovenskih mestih terdo vezane po 12 kraje.
Perve in nar potrebniši resnice sv. keršanske, katoliške vere za nar manjši učence. Iz nemškiga. Natančna prestava mnogočislaniga Ratisbonskiga natisa. Natisnil Milic. Založil G i on t in i. — Ratisbonski katekizem, kteriga je za nar manjši učence gosp. M. Frelih prav dobro poslovenil, po nemškim močno slovi. Utegnile bi te bukvice v prid biti duhovnam, ki otroke za sv. birmo pripravljajo ali sicer otročji nauk imajo. Popir je lep, natis čeden, cena le 3 kraje.
Premenibe duliov»liie.
V	Lavantinski škofii. Gosp. Fr. Globočnik, fajmošter v Slovenj im Gradcu, pride za fajmoštra v Tabor. gosp. Štefan Uran ker za osktrbnika v duhovnih rečeh v Slov. Gradec, gosp. Jan. Pevec za fajmoštra v Prihovo. gosp. Jak. Vožnak z& fajmoštra v Smartin. gosp. Juri Kugler za fajmoštra v Sreče. g. Matija Groesing za duhovniga pastirja v Prebl Prestavljeni so gospodje kaplani: Mart. Slan der v Razborje. Kar. T urin v Artič. Jern. Zozej in Jan. Krenner v Gornji Grad, Jan. Zo-zej v Solcbah. Jož. Mat o h v Šetale, Mart. Grobelnik v Zi-biko. Fr. Zimmermann v Vojnik. Ani. Srednik v Braslovče. Kar. Gajšek v Griže. Jan. Trobej v Skale. Greg. Prekor-sek v Loče. Jož. Bunček v ČVešnovec. Mih. Je ras k 6v. Ru-perta. Jo». Pečnik ▼ Mozirje. Jan. K veder v Brežice, Anton Skerjanec v Liboliče.
V	Sekorski škofii. Prestavljeni so gospodje kaplani: J. Hoefler v Strassgang. J. Znicker v Anger, J. Potzen v Pirkfeld. J. Hofcr v Kggersdorf. F. Stelzer v Poellau. F. IVerlitsch v Šmarje. M. Pernhofer v Judenburg. V. Hoepfl k sv. Lorencu v Muriški dolini.
V	Goriški viši škofii. Za druziga kaplana v Gradi-škan>kih ječah jc imenovan namesti g. Franceta Alberta, kteriga je bolehnost primorala t pokoj se podati, g. Ivan Oballo, mlad duhoven Teržaške škofije. — Mih. Srebernič. dosadajni administrator v Moši. je dobil ravno to faro.
Odgovorni vrednik : Andrej Zameje. — Založnik: Joief Bla*nik.