Letnik 1917.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CCIII. — Izdan in razposlan 14. dne novembra 1917.
Vsebina: Št. 489. Ukaz o zglasitvi in zapori v Avstriji nahajajoče se imovine sovražnih državljanov in o zgla-sitvi v sovražnem inozemstvu nahajajoče se imovine avstrijskih državljanov.
439.
Ukaz vsega ministrstva z dne 31. oktobra 1917.1.
o zolasitvi in zapori v Avstriji nahajajoče se imovine sovražnih državljanov in o zglasitvi v sovražnem inozemstvu nahajajoče se imovine avstrijskih državljanov.
Na podstavi § 1 zakona z dne 24. julija 1917. i. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
§ 1.
V	Avstriji nahajajočo se imovino pripadnikov sovražnega inozemstva ter v sovražnem inozemstvu nahajajočo se imovino avstrijskih državljanov je zglasiti po tem ukazu.
Juristične osebe in družbe so zenačene pripadnikom države, njenih kolonij ali posestev, v kojih ozemlju imajo svoj sedež. Podjetje, ki je v nesovražnem inozemstvu in čigar glavnica gre sovražnim državljanom, je enačiti podjetju, ki je v sovražnem inozemstvu.
V	dvomu velja oseba za pripadnika tiste države, njenih kolonij ali posestev, v kojih ozemlju ima svoje stanovališče (sedež).
Za sovražno inozemstvo v zmislu tega ukaza je smatrati Belgijsko, Veliko Britanijo z Irskim, Francosko, Italijo, Portugalsko, Rumunsko, Rusko in Srbsko vštevši njihove kolonije in posestva. Kraljevina poljska ne velja za sovražno inozemstvo.
§ 2.
K imovini sovražnih državljanov, ki jo je zglasiti, spadajo v zmislu tega ukaza zlasti tudi udeležbe na podjetju, ki ima v Avstriji svoj sedež, ter imovinskopravne zahteve vsake vrste, ako so naperjene proti osebam, ki imajo svoje stanovališče (sedež) v Avstriji; k imovini avstrijskih državljanov, ki jo je zginiti, tudi udeležbe na podjetju, ki ima svoj sedež v sovražnem inozemstvu, ter imovinskopravne zahteve vsake vrste, ako so naperjene' proti osebam, ki imajo svoje stanovališče (sedež) v sovražnem inozemstvu.
8 3.*
Zglasiti ni:
1.	Poroštvenih in regresnih obveznosti, razen ako je že nastopil poroštveni ali regresni primer;
2.	zavarovalnih premij; dolžnosti, kojih predmet j’e plačilo zavarovalne dajatve, je zglasiti le toliko, kolikor je nastopil zavarovalni primer;
(Slovenlgeb.)
287
3.	avtorskih pravic in obrtnih obrambnih pravic, ne kraté zglasitve imovinskopravnih zahtev, ki so nastale na podstavi takih pravic;
4.	pomorskih ladij.
§ 4.
Sovražni državljani, ki bivajo v Avstriji — izvzemši vojne ujetnike — morajo zglasiti svojo v Avstriji nahajajočo se imovino po zglasilni poli A.
§ 5-
Kdor upravlja ali ima v hrambi v Avstriji nahajajoče se imovinske vrednosti sovražnega državljana ali podjetja, ki je v sovražnem inozemstvu, mora zglasiti te imovinske vrednosti po zglasilni poli B.
§ 6.
Kdor dolguje sovražnemu inozemcu, ki je izven Avstrije, ali podjetju, ki je v sovražnem inozemstvu, na denar, vrednostne papirje ali blago glasečo se dajatev, mora zglasiti nje znesek ali predmet po zglasilni poli C. Zglasiti morajo le tiste prave ali juristične osebe, ki imajo svoje stanovališče (sedež) v Avstriji.
§ 7.
. Voditelji ali poslovodje podjetja, ki je v Avstriji in na katerem so udeleženi sovražni državljani, morajo zglasiti vrsto in obseg te udeležbe po zglasilni poli D. Za udeležbo v zmislu tega ukaza velja tudi posest, delnic; zglasiti jo je, kolikor je voditeljem ali poslovodjem znano, ali in v katerem obsegu s^ delnice v posesti sovražnih državljanov.
§ 8.
V sovražnem inozemstvu nahajajočo se imovino avstrijskih državljanov in tuzemskih jurističnih oseb in družb morajo zglasiti lastniki ali njih zastopniki po zglasilni poli E.
§ 9-
Za zglasitve na podstavi §§ 4, 5, C, 7 in 8 je uporabljati uradne zglasilne pole po vzorcih (A, B, G, D in E), ki so pridejani za prilogo in ki se dobivajo za plačilo pri trgovinskih in obrtnih zbornicah. Izpolnjene zglasilne pole so kolka proste.'
§ io.
Za zglasitev je merodajno, pridržujč posebne zaukaze na podstavi § 17 ukaza, stanje z dne 30. junija 1917.1., pri zglasitvah, ki jih je podati po § 8, stanje ob izbruhu vojne.
Zglasitve*je podajati pri tisti trgovinski in obrtni zbornici (mestu za zglašanje), v koje okraju ima- zglasilni zavezanec svoje stanovališče (sedež), in mesto za zglašanje naj jih pošlje „mostu za obrambo avstrijskih imovin v inozemstvu“ na Dunaju.
Avstrijski državljani, ki imajo svoje stanovališče izven Avstrije, zglašajo neposrednje pri mestu za obrambo.
Zglasiti se mora do 31. dne decembra 1917. 1.; pristojno mesto za zglašanje more zgla-silnemu zavezancu na njegov predlog dovoliti dodatni rok.
§ H-
Na poziv pristojnega mesta za zglašanje je vsakdo dolžen v roku, ki ga določi mesto za zglašanje, oddati izjavo o tem, ali so pri njem dani pogoji zglasilne dolžnosti, ter oddano izjavo ali zglasitev dopolniti z natančnejšimi pojasnili.
§ 12.
Mesto za obrambo podeluje zglasitve po ukazilu ministra za notranje stvari.
Osebe, ki imajo opraviti s sprejemanjem ali obdelovanjem zglasil, so dolžne molčati o razmerah, za katere zvedč o priliki zglasitve. Zglasitve se ne smejo uporabljati za odmerjanje davkov in pristojbin.
§ 13.
V	Avstriji nahajajoča se imovina sovražnih državljanov (§ 1), zlasti tudi pripadajoča zahteva se more od časa, ko dobi ta ukaz moč, s pravnimi opravili med živimi otujiti, odstopiti ali obremeniti le z odobrenjem ministra za notranje stvari in udeleženih ministrov.
Pravno opravilo, ki greši zoper ta predpis, je nično.
.§ u.
V	§ 13 oznamenjene omejitve ne veljajo:
1. za imovino sovražnih državljanov, ki bivajo v Avstriji,
\
2.	za posamezne imovinske predmete sovražnih državljanov, ki spadajo k obratu, ki je v Avstriji,
kolikor gre v obeh primerih za otujitve, odstope ali obremenitve v prid osebam, ki bivajo v Avstriji,
3.	za imovino, ki je pod posebnim nadzorstvom ali pod prisilno upravo.
§ 15.
Imovinski predmeti, ki so v lasti sovražnih državljanov, zlasti tudi vrednostni papirji in kovani novci, se brez odobrenja ministra za notranje stvari in udeleženih ministrov ne smejo izvoziti iz Avstrije niti neposrednje niti posrednje.
Izvzeti so tisti primeri, v katerih se je dopustila izjema od plačilne prepovedi.
8 16.
Minister za notranje stvari vrši vrhovno nadzorstvo čez vso v Avstriji nahajajočo se imovino pripadnikov sovražnega inozemstva.
Izvršujč pravico vrhovnega nadzorstva je minister za notranje stvari zlasti poklican:
1.	od lastnikov sovražne imovine ali njih zastopnikov ter od vseh oseb, ki jim je poverjena uprava, hramba ali nadzorovanje take imovine, ali ki se ga udeležujejo, dobivati pojasnila gledé uprave ali porabljanja imovine in vsakčas dati preskusiti stanje imovine;
menil imovinski predmet, ki je v Avstriji, po 31. dnevu julija 1914. 1., italijanski državljan po 15. dnevu maja 1915.1., portugalski državljan po 28. dnevu februarja 1916.1. in rumunski državljan po 15. dnevu avgusta 1916. L, in ako je domnevati, da se je imovinski predmet otujil, odstopil ali obremenil, da bi se odtegnil avstrijskim retorsijskim naredbam, more minister za notranje stvari v porazumu z udeleženimi ministri zaukazati, da je za uporabo tega ukaza smatrati, kakor da se predmet ni otujil, odstopil ali obremenil.
§ 18.
Določila tega ukaza o zglasitvi sovražne imovine se ne uporabljajo na imovino, ki jo upravlja, hrani ali dolguje državno oblastvo.
§ 19.
Prestopki tega ukaza so podvrženi kaznim, določenim v § 2 zakona z dne 24. julija 1917; 1. (drž. zak. št. 307). Te kazni se morejo naložiti druga poleg druge.
§ 20.
Dalje segajoči predpisi ostanejo nespremenjeni.
§ 21.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
2.	v porazumu z udeleženimi ministri
a)	izdati zaukaze o upravi sovražne imovine, ki ni postavljena pod nadzorstvo ali prisilno upravo, in ukreniti otujitev take imovine;
b)	ukreniti posebne odredbe o položbi, zara-čunu, upravi in porabljanju donosov sovražue imovine in izkupila iz otujitve sovražne imovine.
Hkratu izgubi moč ukaz vsega ministrstva z dne 1. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 48) o naznanilu imovin in terjatev pripadnikov veliko-britanskih, francoskih in ruskih, ki se glasé na denar ali vrednostne papirje, potem oseb, ki imajo v teh ozemljih svoje stanovališče (sedež). Na podstavi tega ukaza podana naznanila, ne odvezujejo dolžnosti zglasitve po sprednjem ukazu.
Stroški, ki so združeni z izvrševanjem pravice vrhovnega nadzorstva, zadenejo sovražno imovino, ki je pod nadzorstvom, in zalagati jih je iz nje po zaukazih ministra za notranje stvari.
§ 17.
/
Ako je belgijski, velikobritanski, francoski, ruski ali srbski državljan otujil, odstopil ali obre-
Seidler s. r. Toggenburg s. r. M uta, j a s. r. Schauer s. r. Wimmer s. r.
Höfer s. r. Cwiklinski s. r. Bauhaus s. r. Homanu s. r. Žolger s. r. Twardowski s. r. Wieser s. r.
Czapp s. r.
Horbaczewski s. r.
Silva-Tarouca s. r.
Zglasilna pola A
(izpolniti jo morajo sovražni državljani, ki imajo svoje bivališče v Avstriji; § 4 ukaza).
Ime (ime in priimek)
Stanovališče
Državljanstvo

zglasilnega
zavezanca
I
Opomnja 1. Ako hrani ali upravlja imovino sovražnega državljana oblastveno postavljen organ, mora ta organ podati zglasitev (Zglasilna pola B).
M
Opomnja 2. Ako znaša imovina, ki jo mora zglasiti zglasilni zavezanec, manj nego 500 kron, 500 frankov, 500 lir, 500 lejev, 20 angleških fuiitov, 200 rubljev ali 125 mil reisov, se more opustiti zglasitev. Ako se dajatve ponavljajo, je merodajen letni znesek.
Opomnja 3. Pogojne ali prerefane obveznosti je označiti z zaznamkom „pogojno“ ali „so prereka“.
Opomnja 4. Ako je dajatev odvisna od protidajatve, ki je še na dolgu, je to izrečno navesti.
Priglašam vso svojo v Avstriji nahajajočo se imovino tako:
F. Nepremičnine in stvarne pravice do njih (soposest, užitek, fidejkomisna pravica itd.):
(Nepremičnine je natančneje oznameniti po legi, velikosti in načinu rabe, stvarne pravice do njih po njih vrsti. Ako je mogoče, je navesti tudi v resnici doseženi čisti donos zadnjega leta pred izbruhom vojne, eventualno višino zadnjega davčnega predpisa. Za nepremičnine, ki ne donašajo nič, je navesti vrednost po cenitvi.)
2. Podjetja, ki so last edinole zglasilnega zavezanca:
(Zglasitvi je pridejati inventar ter bilanco podjetja. Zadošča inventar in bilanca zadnjega opravilnega leta. Inventar in bilanco je tudi podpisati.)
Firma
'Sedež
3.	Udeležbe na tuzemskih podjetjih:
(Firma).............................•........ ........(Sedež)...........................
(V delnicah ali vrednostnih papirjih obstoječo udeležbo je navesti pod 4.) Udeležba obstoji v..................................................... ................
Koliko se ceni vrednost udeležbe?
j podjetja
4.	Denar in vrednostni papirji, in sicer:
Gotovina in bankovci........................................................................
Menice......................................................................................
Čeki........................................................................................
. Delnice in deležnice.....................^................................................
Drugi vrednostni papirji....................................................................
(Pri gotovini in bankovcih, menicah in čekih zadošča navedba skupnega zneska; v ostalem je razen skupnega zneska [po imenski vrednosti] navesti tudi število, vrsto, oznamenilo in znesek kosov.)
5.	Druge vrednostne reži (zlato, srebro, dragotine, umetnine itd.): (navesti jih je posamez).............................................
Koliko se ceni skupna vrednost teh vrednostnih reži?
\6. Na denar, vrednostne papirje ali blago glaseže se terjatve zoper tuzemske dolžnike (izvzemši pod št. 4 navedene menice in žeke):
A.	Denar:
vsega skupaj.....................................................izvirne vrednote..................
a)	med tem naslednje banžne imovine (banko je navesti). . .	„	„	...............
............................................................ !» !» .........................
b)	med tem naslednje hipoteke (zemljišže je navesti)...........	„	„	...............
............................................................ !» !» ...........................
B.	Vrednostni papirji...............................................................................
C.	Blago.......................................................................,....................
Koliko se ceni skupna vrednost blaga?..............................................................
7. Druga imovina v Avstriji, izvzemši navadno hišno opravo: (navesti jo je posamez).....................................................
Koliko se ceni skupna vrednost pod 7 navedene imovine?
4-----------------------------------
Podpis:
(Kraj in Sas podpisa.)
(trne in priimek zglasilnega zavezanca.)


g.

Zglasilna pola B
(izpolniti jo morajo osebe ali podjetja, ki upravljajo ali hranijo sovražno imovino; § 5 ukaza.)
1.	Ime (ime in priimek)
Firma
Stanoval išče (sedež)
sovražnega upravičenca,
• čigar imovina se upravlja ■ ali hrani
Državljanstvo
2.	Ime (ime in priimek) | zglasilnega f...............i.................................•
Stanovališče	j uzanca j..................................................
i
(Ako se poda zglasitev za podjetje, je navesti tudi njega firmo in sedež.)
Opomnja 1. Za vsakega sovražnega državljana ter vsako sovražno podjetje, o čigar imovinskih vrednostih se opravi zglasitev, je izpolniti posebno zglasilno polo.
Opomnja 2. Imovina tuzemskega podjetja, na katerem so udeleženi sovražni državljani, so ne zglasi po lej zglasilni poli (primerjaj zglasilno polo D).
Opomnja 3. Ako je več zavodov zglasitvi zavezanega podjetja, opravi zglasitev glavni zavod.
Opomnja. 4. Ako znaša imovina, ki jo mora zglasiti zglasilni zavezanec, manj nego 500 kron, 500 frankov, 500 lir, 500 lejev, 20 angleških funtov, 200 rubljev ali 125 mil reisov, se more opustiti zglasitev. Ako se dajatve ponavljajo, je merodajen letni znesek.
Opomnja 5. Pogojne ali prerekane obveznosti je označiti z zaznamkom „pogojno“ ali „se prereka“.
Opomnja G. Ako je dajatev odvisna od protidajatve, ki je še na dolgu, je to izrečno navesti.
288
(Slovenisch.)
Jaz upravljam ali hranim (podjetje, ki ga vodim, upravlja ali hrani) za sovražnega državljana, oznamenjenega na sprednji strani (za podjetje, ki je v sovražnem inozemstvu in je oznamenjeno na sprednji strani), nastopne v Avstriji nahajajoče se imovinske kose:
1. Nepremičnine in stvarne pravice do njih (soposest, užitek, fidejkomisna pravica itd.) :
(Nepremičnine je natančneje oznameniti po legi, velikosti in načinu rabe, stvarne pravice do njih po njih vrsti. Ako je mogoče, je navesti tudi v resnici doseženi čisti donos zadnjega leta pred izbruhom vojne, eventualno višino zadnjega davčnega predpisa. Za nepremičnine, ki ne donašajo nič, je navesti vrednost po cenitvi.)
2. Denar in vrednostni papirji, in sicer:
Gotovina in bankovci......................................................................
Menice......................................,.............................................
Čeki......................................................................................
Delnice in deležnice......................................................................
Drugi vrednostni papirji..................................................................
(Pri gotovini in bankovcih zadošča navedba skupnega zneska, pri menicah in čekih navedba zneska posameznih kosov; v ostalem je razen skupnega zneska [po imenski vrednosti] navesti tudi število, vrsto, oznamenilo in znesek kosov.)
3. Druge vrednostne reči (zlato, srebro, dragotine, umetnine itd.): (navesti jih je posamez)...........................................
Koliko se ceni skupna vrednost teh vrednostnih reči?
4.	Na denar, vrednostne papirje ali blago glaseče se terjatve zoper tuzemske dolžnike (izvzemši pod 2 navedene menice in čeke);
A.	Denai' vsega skupaj..........................................izvirne vrednote..................
a)	med tem naslednje bančne imovine (banko je navesti) .	„	»	..............
......................................................... n	n	..............
b)	med tem naslednje hipoteke (zemljišče je navesti)........	,	„	.............. • •
............................................................ n	n	..............
B.	Vrednostni papirji.............................................................................
C.	Blago..........................................................................................
Koliko se ceni skupna vrednost blaga?...........................................................
5.	Druga imovina v Avstriji, izvzemši navadno hišno opravo: (navesti jo je posamez)......................................................
Koliko se ceni skupna vrednost pod št. 5 navedene imovine?
6.	Ako ima na sprednji strani oznamcnjeni sovražni državljan (na sprednji strani oznamenjeno podjetje, ki je v sovražnem inozemstvu) pri zglasilnem zavezancu zaprt poklad (depot) ali bančni predal (safe), je tukaj navesti to.
Podpis :
(Kraj in 6as podpisa.)
(Ime in priimek zglasilnega zavezanca; ako se opravi zglasitev za podjetje, je pristaviti firmo.)
Zglasilna pola C
(izpolniti jo morajo v Avstriji naseljene osebe ali podjetja, ki dolgujejo v inozemstvu nahajajočim se sovražnim državljanom ali podjetjem, ki so v sovražnem inozemstvu, na denar, vrednostne papirje ali blago glasečo se dajatev; § (j ukaza).
1.	Ime (ime in priimek)	.................................................
Firma	sovražnega .....................................................
StanovališČe (sedež)	upnika .........................................................
Državljanstvo	.................................................
2.	Ime (ime in priimek) | zglasilnega | .......................................................
StanovališČe	j ^vezanca j .......................................................
(Ako se opravi zglasitev za podjetje, je navesti tukaj tudi firmo in sedež podjetja.)
Opomnja 1. Za vsakega sovražnega upnika je izpolniti posebno zglasilno polo.
Opomnja 2. Zglasitev o udeležbi sovražnih državljanov na podjetju se ne opravi po tej zglasilni poli (primerjty zglasilno	polo	D).
Opomnja 3.	Ako	je več zavodov zglasitvi zavezanega podjetja, opravi zglasitev glavni	zavod.
Opomnja 4.	Ako	znaša imovina, ki jo mora zglasiti zglasilni zavezanec, manj nego 500	kron, 500	frankov,
500 lir, 500 lejev, 20 angleškili funtov, 200 rubljev ali 125 mil reisov, se more opustiti zglasitev. Ako so dajatve ponavljajo, je merodajen letni znesek.
Opomnja 5. Obveznosti nasproti vsakemu upniku je navesti posamez po vrsti, vzroku dolga in znesku. Dolžne dividende je posebej označiti za take dividende. Ako se dolgujejo razen glavnice tudi obresti, je navesti obrestno mero ter dan, od katerega se dolgujejo obresti. Pri drugih ponavljajočih se dajatvali je navesti letno dajatev in dobo, za katero se dolgujejo. Ako se dolguje dajatev dosmrtno, je navesti upravičenčevo starost. Nerazdelne dolgove je oznameniti za take dolgove.
Opomnja 6. Pogojne ali prerekane obveznosti je označiti z zaznamkom »pogojno“ ali „se prereka“.
Opomnja 7.	Ako	je dajatev odvisna od protidajatve, ki je še na dolgu, je to izrečno	navesti.
Jaz dolgujem (podjetje, ki ga vodim, dolguje) na sprednji strani oznamenjenemu sovražnemu državljanu (na sprednji strani oznamenjenemu podjetju, ki je v sovražnem inozemstvu) nastopne zneske, vrednostne papirje in nastopno blago):
(navesti je treba posamoz)...............................................................
Koliko se ceni skupna vrednost blaga?
Podpis :
(Kraj in čas podpisa.)
(Ime in priimek zgtasilnega zavezanca; ako se opravi zglasitev za podjetje, je pristaviti firmo.)
Zglasilna pola D
(izpolniti jo morajo voditelji, poslovodje ali prisilno postavljeni upravniki podjetja, ki je v Avstriji in na katerem so udeleženi sovražni državljani; § 7 ukaza).
Firma in sedež podjetja
Ime (ime in priimek) in stanovanje zglasitvi zavezanega voditelja ali poslovodje
Opomnja 1. Ako gre za podjetje, ki je edinole sovražnih državljanov, ali za zavod podjetja, kije v sovražnem inozemstvu, se zglasitev ne opravi po tej zglasilni poli (primerjaj zglasilno polo .A in B)
Opomnja 2. Ako je vež zavodov zglasitvi zavezanega podjetja, opravi zglasitev glavni zavod.
1.	Predmet in družbena oblika podjetja
2.	Ime, stanovališče in državljanstvo sovražuih državljanov, ki so udeleženi na podjetju
3.	Vrsta udeležbe (n. pr. posest delnic, delež javne trgovinske družbe, opravilni delež pri dr. z o. z.)...................................................................................................
4.	Koliko se ceni vrednost deleža posameznih sovražnih državljanov?
5.	Višina skupne glavnice podjetja
Podpis :
(Kraj in čas podpisa.)
(Irne in priimek zglasilnega zavezanca.)
Zglasilna pola E
o imovini avstrijskih državljanov in tuzemskih podjetij, ki je v sovražnem inozemstvu
(izpolniti jo morajo lastniki ali njihovi zastopniki; § 8 ukaza).
Ime (ime in priimek) Firma
Stanovališče (sedež)
lastnika imovine, ki jo je zglasiti
Ime (ime in priimek) Stanovališče
zglasilnega
zavezanca
Oznamenilo sovražne države, v kateri je imovina
I
Opomnja 1. Ako so imoviuske vrednosti zglasilnega zavezanca hkralu v več sovražnih državah, je izpolniti za vsako teh držav posebno zglasilno polo.
Opomnja 2 Zglasitev je opraviti po stanju ob izbruhu vojne (§ 10 ukaza). Ako je zglasilni zavezanec zvedel za bistvene izpreinembe tega stanja, ki so nastale od tega časa, ali za druga važna dejanstva, je to poočititi z opomnjo.
Opomnja 3. Ako znaša imovina, ki jo mora zglasiti zglasilni zavezanec, manj nego 500 kron, 500 frankov, 500 lir, 500 lejev, 20 angleških funtov, 200 rubljev ali 125 mil reisov, se more opustiti zglasitev. Ako se da jatve ponavljajo, je merodajen'letni znesek.
Opomnja 4. Pogojne ali prerekane obveznosti je označiti z zaznamkom „pogojno“ ali „se prereka*.
Opomnja 5. Ako je dajatev odvisna od protidajatve, ki je še na dolgu, je to izrečno navesti.
(SlovenUrk.)
(movinu, ki pride v poštev, obsega:
I. Nepremičnine in .stvarno pravice do njih (soposest, užitek, fidejkomisna pravica itd):
(Nepremičnine je natančneje oznameniti po legi, velikosti in načinu rabe, stvarne pravice do njih po njih vrsti. Ako je mogoče, je navesti tudi v resnici doseženi čisti donos zadnjega leta pred izbruhom vojne, eventualno višino zadnjega davčnega predpisa. Za nepremičnine, ki ne donašajo nič ali kojih čisti donos ali davčni predpis se ne more navesti, je navesti vrednost po cenitvi.)
2. Podjetja, ki so last edinole lastnika:
(Zglasit-vi je pridejati, ako mogoče, inventar ter bilanco podjetja iz zadnjega opravilnega leta pred izbruhom vojne. Inventar in bilanco je tudi podpisati. Ako se inventar in bilanca ne moreta priložiti, je navesti, koliko se ceni vrednost podjetja.)
Firma |	(.........................................................................................
S.« j podie,ja I..................................................................................................
3.	Udeležbe na podjetjih, ki imajo svoj sedež v sovražni državi:
(Firma)............................................(sedež)...............................................
n ............................................. »	.............*...............................
(V delnicah ali vrednostnih papirjih obstoječo udeležbo je navesti pod 4.)
Vrsta udeležbe (n. pr. delež na javni trgovinski družbi, opravilni delež pri dr. z. o. z.)
Koliko se ceni vrednost udeležbe?
4.	Denar in vrednostni papirji, in sicer:
Gotovina in bankovci....................................................... ................
Menice......................................................................................
Čeki........................................................................................
Delnice in deležnice........................................................................
Drugi vrednostni papirji....................................................................
(Pri gotovini in bankovcih, menicah in čekih zadošča navedba skupnega zneska’ v ostalem je razen skupnega zneska fpo imenski vrednosti] navesti tudi število, vrsto, oznamenilo in znesek kosov.)
5.	Drugo vrednostno reči (zlato, srebro, dragotine, umetnine itd.):
>(ako mogoče, jih je navesti posamez)...............................................................
Koliko se ceni skupna vrednost teh vrednostnih reči?
6.	Na denar, vrednostne papirje ali blago glaseče se terjatve zoper osebe, ki imajo v sovražni državi svoje stanovališče ali svoj sedež:
A.	Denar (izvzemši pod št. 4 navedene menice in čeke):
vsega skupaj..................................................... izvirne vrednote................
a) med lem naslednje bančne imovine ............................. »	„	...............
b) med tem naslednje hipoteke. . .
B.	Vrednostni papirji.................
C.	Blago..............................
Koliko se ceni skupna vrednost blaga?
7.	Druga imovina v sovražni državi (izvzemši navadno hišno opravo): (ako mogoče, jo je navesti posamez).......................................
Koliko se ceni skupna vrednost pod 7 navedene imovine?
Podpis :
(Kraj in čas podpisa.)
(Ime in priimek zglasilnega zavezanca; ako se opravi zglasitev za podjetje, je pristaviti firmo.)
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.