m jc
PoStnlna plačana v gotovi nL
Leto XIII., štev. 23
Ljubljana, četrtek 18. januarja 19»
Četna t Din
Lpravništvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5 - Teletoo št 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Ioseratni oddelek: Liubliana. Selen* bursova ul 3 - Tet 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 51 13. — Teletoo št 2455. Podružnica Celie: Kocenova ulica
št 2 — Telefon šl 190 Račun- Drt pošt ček. zavodih: Liub-Ijana št 11 542. Praha čislo 7H VVip-n št IftS 241
Naročnina znaša mesečne 25 — Din, za )oo«emstvo 40 — Dm
Uredništvo:
Liubliana: Knafliev* ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 To«
leton št 2440 (ponoči 2582) Cd te: Kocenova al S Telet št 190-
Rokopisi se ne vračajo. — Ofilas' oc tar fu
Ostavka avstrijske vlade
Zvezni kancelar dr. Buresch prevzel mandat za sestavo nove vlade — Izločitev dr. Schobra
Dunaj. 27. januarja, s. Ministrski svet je tfanes po sprejetju poročila zveznega kancelar ja sklenil podati o?tavko Alade. ki jo .i«1 zvezni kancelar dr Buresch tudi takoj predložil zveznemu predsedniku Zvezni predsednik Mikias je sprejel ostavko vlade oa znanje, ko je proučil vzroke, ki s« bili odločilni za ta korak. Poveril je nadaljnje vod stvo vladnih po«lov zopet sedanjim članom zvezne vlade Glede na notranji in zunanji politični položaj Avstrije, ki sta ga zvezni predsednik in zvezni kancelar pri tej priliki izčrpno proučila, je zvezni predsednik Mikias napro>il zveznega kancelarja dr. Bu-rescha. naj zopet prevzame posle zveznega kamela rja in mu po možnosti čim prej predloži svoje predloge o sestavi nove vlade. Dr. Iturescb je izjavil, da je pripravljen prevztv fi to nalogo ter bo po potrebnem posvetovanju z vsemi strankami v parlamentu čim prej predložil zveznemu predsedniku svoje predloge o sestavi nove vlade.
Dunaj, 27. januarja g. Zvezni kancelar dr. Buresch je pričel okol; 6. zvečer popa jan^a v parlamentu. Vašemu dopisniku je izjavil, da je dobil od zveznega pred-5- cinika mandat za sestavo nove vlade ter še danes sooročil meščanskim stran-'-jam svoj program. Kakor pravi, ne gre 71 drugo kakor za sestavo vlade, ki bo temeljila na trdni meščanski večini. Dr.
Buresch upa, da bo moge! čim prej izvesti misijo, ki j j je prevzel od zveznega predsednika. Na vprašanje vašega dopisnika, ali bi bil pripravljen sestaviti tudi meščansko manjšinsko vlado, je izjavil kancelar, da tudi to ni izključeno.
Dogodki prihodnjih ur bodo pokazali, kateri sklepi so potrebni V političnih krogih izjavljajo da bo mora1 pri novi sestavi vlade predvsem izstopiti zunanji minister dr. Schober. č:g".r mesto bi morda prevzel zvezir kancelar sam. Razen tega naj bi bili čudi prosvetni minister Czer-mak, trgovski minister Heiil in pravosodni minister dr Schurff izmenjani z drugimi osebnostmi. Kakor se izjavlja, bo zvezni predsednik poveril sestavo nove vlade bivšemu kancelarju dr. Seiplu šele v primeru, če bi Burescheva misija ne imela uspeha.
V razgovoru z dr. Bureschem so izjavili danes Dopoldne velenemci. da brez Schobra ne" bodo vstopili v Bureschevo vlado. Zato je verjetno, da bo dr. Buresch sedaj sestavil manjšinsko vlado z Land-bundom. Sestava nove vlade bo najbrž objavljena že jutri. Zaradi razgovora o rešitvi ministrske kriz® bo v 'teku jutrišnjega dopoldneva sprejet pri zveznem predsedniku dr. Renner kot zastopnik sociai-no-demokratske stranke.
Adresa soglasno sprejeta
Zaključek tridnevne razprave - Obračun posl. Popoviča s opozi cijskimi politiki - Odslej bosta obe zbornici zasedali ločeno
Japonci zasedli Harhin
'bsedno stanje v Šai*gfeaju - Vznemirjenje v tonu - Intervcrxija sveta Društva narodov
C7.
•<J>
Mukden, 27. januarja, g. Japonske čete so včeraj brez boja in brez odpora kitajske-a prebivalstva zasedle liarbin. Večji del -»verne Mandžurije ie 5 tem v japonskih
rokah.
London, 27. januarja, d. Mednarodna I prava v Šanshaju ie proglasila nad morilskimi koncesijami obsedno stanje, do-:m so je k1 tajske oblasti že prej proglasile a d mestom Šanghajotn. Vrhovno povelj-ivo je prevzel po činu najstarejši mozem-ki poveljnik, ki ie v tem času japonski admiral.
Japonsko vojaštvo, izkrcano doslej v Šanghaiu. šteje 4UU0 mož. Položaj je še vedno izredno napet, ker še m bil sprejet sporazum glede japonskega ultimata. V Šanghaju se boje. da bodo Japonci nasedli najvažnejše točke v okolici mesta obenem s kitajskimi utrdbami, če se bo sprejetje ultimata zavlačevalo, čeprav izjavljajo Japonci. da nameravajo izvesti zgolj mirno blokado pristaniškega prometa in da bo inozemskim ladjam dovoljen neoviran prevoz:
Kitajska posadka gradi v pričakovanju japonske akcije zunaj tujih koncesij obrambne postojanke. V kitajski oosadki sami obstojajo diference. De! častnikov je za odpor, drugi de! pa za pogajanja.
London, 27. januarja. AA. »Manchester Guardian« izraža glede na položaj v Sang-baju bojazen, da ne bi odredbe, ki iih namerava izdati japonska vlada za zaščito svojih rojakov, obrodile usodn:h posledic. Težko s: je misliti, kako naj bi se zabranil dostop v mednarodno koncesijo mnogoštevilnim protijaponskim organizacijam, ki imajo v tem delu mesta svoj sedež.
Isti list pripominja, da je sovjetska Rusija zaradi kcnsolidacijskih del v liotranjosti države, ki jih mora izvesti z vso energijo, prisiljena v kitajsko-japonskem sporu na mirno opazovanje.
Pred novo ameriško protestno noto
\Vnshmgton, 27. jan. d. Ameriška vlada pripravlja* novo protestno noto Japonski. Državno tajnik Stimson je imel včeraj daljši razgovor z mornar skim državnim tajnikom Adam so m in šefom mornariškega operacijskega oddelka admiralom Pršutom Takoj po razgovorih je posetil predsednika Hoovra V oficijelnih krogih so mnenja da .Japonska ne bo m^gla utemeljevati morebitne zasedbe Sanghaja z istimi raz'ogi. kakor ie utemeljevala svoje operac.je v Mandžuriji. V političnih krogih sodijo, da bo Stimson skušal z vsemi sredstvi zavarovati ameriške pravice
Kakor poroča »Hera'd Trbune«, namerava zunanje ministrstvo predlagati Anali j,i skupen nastop, če bi zahtevale razmere. Doznava se. da ;e torpedi« rušileP »Bone« že odplul iz Manile proti Sang-haju.
Boncourjev nasvet
Ženeva. 27 jan. AA. Zastonnika Kitarske ra Jaiponske. Jen to Sato. sta bila" včeraj popoldne drug za drugim sprejeta od voditelja francoske delegacije Bonc-ourja, Sprejemu so prisostvovali tu-dr zastopniki Anglije, Italije in Nemčije. Boncour in tovariši so priporočali naj japonska in kitarska vlada preprečita vsako poostritev mandžurskega spora, ker bi sicer la.hko prišlo do vojne operacije v šanzhaijski pokrajini. Delegata sprtih držav sta obljubila. da bosta o tem nemudoma poročala svojima vladama.
Suoči so prispela v ženevo poročila lz Sanghaja, da se je položaj nekoliko izboljšal Svet DN bo imel zadevo v evidenci Ln bo v petek še enkrat razpravljaj o tem sporu v sedanjem zasedanju, člani sveta so mnenja, da sedaj m! mogoče sklepati o tem sporu, dokler ne bo opravila preiskovalna komisija, ki od.p«tude te dm na Daljnji vzhod, svojega posla in dokler ne bo svetu DN predložila svojih ugotovitev in predlogov.
Nanking, 27. jan. AA. Za zunanjega ministra je imenovan general čenmingču.
Ponesrečen komunistični prevrat v Španiji
Komunistični prevratniki se vzdržujejo !e še v nekaterih krajih, kamor
pa je že odposlano vojaštvo
ski arhiv in cerkev. V Madridu samem je mir. Policija je presenetil?. 24 komunističnih agitatorjev, ki so sc sestali k posvetovanju, ter jdh aretirala Aretirani so bila tudi trije oficirji policijskega skladišča pri Madridu, ker so osumljeni, da so b ii * zvezi s komunisti.
Pariz, 27. jan. d. Kakor poročajo iz Madrida, se je komunistična vstaja, ki se je pričela s splošno stavko v Barceloni m Sevalli, popolnoma ponesrečila. Upor je b:l v obeh mestih zatrt v kadi. Aretiranih je bilo več sto oseb. Tudi v B ibau, Cor-tiobi in Huesci je bilo aretiran h mnogo komunističnih agitatorjev. V nekaterih pokrajinskih mestih, kjer so se uporniki polastili oblast', sta vzpostavila zopet red vojaštvo in policija. Le v Castelu de Ca-bra v pokrajini Terucnu prevladujejo še komunisti, ki so zasedli vsa javna poslorv ja ter un;wli katastre in vse ostale uradne spise. Tjakaj je bil odposkn iz Barcelone polk pehote s strojnicami.
V Val enoji je prišlo v ponedeljek do snopadov med policijo in stavkajočimi. ki so prevrnili več vozov cestne železnice in o plenili več trgovin • z orožjem. V Mont-serratu so revolucijonarji zažgali občrn-
Priprave za predsedniške volitve v Nemčiji
Berlin, 27. januarja, g. Državnega bramb-nega ministra Gronerja je danes sprejel v avdijenci državni predsednik Hlndenburg Kakor domnevajo, je šlo to not za razgovore o bližnjih predsedniških volitvah. Državna vlada je pričela očividno dajati pobudo za priprave, da naj bi bil za predsednika zopet izvolien Hindenburg. Desničarska opozicija doslej ni izvedla svoje erožnje da bo postavila lastne kandidate. Danes je slika takšna, da narodni sociali-
Notranji minister Quiroga i« iziavil. tla je bilo prevratno gibanje zasnovano iz inozemstva, odkoder je prišel tud: denar V zadniih devetih mesecih so prejeli razni revolverionarmi odbori v Španiji dv3 milijona pezet. Mir je skoro povsod vzpostavljen.
Saragossa, 27. jan. AA. Dve stotnik pehote in oddelek s strojnicami so odšli v Castel Cabro, da udu«: j o komunistično vstajo. Drugi vojaški oddelki bodo odšli v pokrajino Huesco, kjer je središče komunistične agitacije.
Beograd, 27. januarja, p. Po tridnevni razpravi je danes Narodno predstavništvo zaključilo adresno debato ter z aklamacijo sprejelo odgovor Narodnega predstavništva na kraljevo prestolno besedo. V debati je govorilo nad 40 govornikov. narodnih poslancev in senatorjev. ki so v svojih govorih dali duška' splošnemu narodnemu razpoloženju in izrazili zahvalo vsega naroda Nj. Vel. kralju za njegove državniške odločitve, ki so pokazale pravo pot v lepšo in srečnejšo bodočnost vsega jugoslovenskega naroda. Obenem so vsi govo-rniki podčrta vali važne naloge, ki čakajo Narodno predstavništvo, in orisali smernice bodočega dela obeh zbornic na političnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Debato o adresi je obeleževala redka soglasnost -n izrečeni govori so jasen dokaz, da je Narodno predstavništvo trdno odločeno vztrajati na poti jugoslovenske državne politike, ki ima izvor v kraljevem manifestu od 6. januarja in je dobila svoje končno obeležje v ustavi 3. septembra.
Po končani razpravi je Narodno predstavništvo sklenilo, da bo adreso Narodnega predstavništva kot odgovor na prestolno besedo izročila Nj. Vel. kralju posebna deputacija. ki jo bodo tvorila predsedstvi obeh zbornic, poslanske in senatne, te" adresni odbor, ki je izdelal osnutek adrese.
Z današnjo sejo je obenem zaključeno skupno zasedanje obeh zbornic Na rodnega predstavništva in že v prihodnjih dneh bosta obe zbornici na svojih ločenih sejah pričeli z rednim delom. N.. prvih sejah, ki bosta sklicani pismeno. najbrž pa še ta teden, bodo najprej izvoljeni vsi po poslovnikih predpisani odbori: finančni, administrativni in imuitet.ni ter odbor za prošnje in pritožbe. 7x na prvih sejah bo vlada predložila Narodni skups/Lai in senatu več zakonskih predlogov, v prvi vrsti pa predlog državnega proračuna za leto 1932-33.
F^tek
Beograd, 27. januarja, p. Današnja seja Naruv.iega predstavništva se je pričela že ob b.KJ. Predsedoval ji je senatni predsednik dr. Pa\eiič. Po opravljenih otvoritvenih forma Im ust iih se je t-iuioj nadaljevana adresna debata. Prvi je povzel bosedo narodni posianec Mirko lvandckič, ki je uvodoma izrekel zahvalo kralju, ker je vsem pokazal pravo pot, po kateri moramo iz-grad'i:i svoj skupni dom. Govoreč o gospodarski krizi je /rasti poudaral dolžnost Narodnega predstavništva, da predvsem razpravlja o tan, keko bi ee najuspešnejše ponašalo kmetu. k: preživlja na^ezijc čase. Odobrava žitni režim in prosu vado, naj tudi v bodoče, k. l;or doslej, posveča glavno skrb omiljen ju bede širokih ljudskih e-lojev.
Narodni pcsVanec Milan Popovic je ugotavljal, da stojimo na preokreru našega državnega življenja in to ne oamo zaradi; naših notranjih prilik, marveč tudi zarad' naglega razvoja svetovne g^podanske krize. Govoreč o delu v'ade je na g! a šal, da režim 6. januar a ni bil nekaka diktatura, marveč kategoričen imperatv velike ideje državne in narodne skupnosti.
Narodni poslanec Vladimir Stanišič je naglaišal te."Loče, ki jih povzroča sp ošna gospodar-ika kriza, iz nje bet no najlažje in najuspešneje nasii izhod v složnem delu. Govori! je dalje o potrebi raz d o'žito e kmetov.
Narodni poslanec Mita Dimitrijevid fe je v svojem govoru dotaknil dogodkov. ki 6o dovedli do 6. januarja, ter ugotavlral, da 6. januar ni bil cilj marveč le sredstvo za izhod iz takratnega nevzdržnega stanja. Šele bodoea pokolenja bodo mog'a pravilno oceniti zgodovinsko važnest te dobe.
Ob splošni pozornrsti jc nato povzel besedo na/starejši senator in sploh najstarei-šl član Narodnega predstavništva.
sti in nemški nacionalisti niti med seboi niso edini i;, da se razmerje med Hitlerjem in Hugenbergom stalno slabša. Socialisti bodo najbrže glasovali za Hindenburga in tudi »Stahlhelm« bo razumljivo v strnjenih vrstah nastopil zanj. Kakor pravijo, bodo sedaj osnovali poseben odbor, ki mu vsekakor ne bodo pripadale politične stranke, temveč nadstrankarske organizacije in osebnosti iz duhovnega življenja.
Beograd, 27. januarja v. Z odlokom finančnega ministra je postavljen diplomirani geometer Vazzaz Vlad, za uradniškega pripravnika ori katastrski upravi v Ljubljani.
Ivan Hribar
V obširnem govoru je orisal razvoj zgodovinskih dogodkov, ki so dovedli do narodnega in državnega uedinjenja. Slovenci smo biM tako nesrečni, da smo bilr dolga stoletja, po le kratiti dobi lastne državnosti, pod tujo nadv.ado. Razdeljeni na več pokrajin, sitj bili izpostavljeni italijanskemu. madžarskemu in nemškonu pritisku. Kljub vsemu temu pa smo bili Slovenci prežeti narodnega domoljubja ter mbo trdno oklenili jugoslovenske ideje: postali smo pravi pijonirji tega pokreta. Govoreč o osvobojenju in uedinienju se je sp« nu-n ja>l govornik tudi zaslug generala Maj-stra. ki je s svojo iniciativnostjo :n odločnostjo rešil obsežne slovenske pokrajine Svoi govor je zaključil z ugotovtvijo da Slovenci brez izjeme ljubijo Jugoslavijo in svojega narodnega kralja ter da t»o vedno pripravljeni dokazati svojo ljubezen tudi z žrtvami.
Za senatorjem Hribarjem je dobil besedo narodni posanec za slovenjgrajski 6rez
dr. Bogomil Vošnjak
Uvodoma je omenjal da je skoro vse svoje življenje prebil v borbi za jugoa'.oven«ko misel. I/ manifesta od 6. januarja je tre-
ba z zlatimi črkami zapisati besede »Tre. ba je K>kati nove metode de'a in krčiti nova poti«. To mora biti vodilna misel in najjačja osnova našega celokupnega javnega življenja in naše jugosrovenske držav-nc^M. V teh oesedah sta izražena Juh nove socialne solidarnosti in idpja splošnega narodnega sodelovanja Jugoslovenka misel ima to glavno odliko, da ie eminentno državotvorna ter jc sinteza vsega, kar je najboljšega v našem nar->du. o. januar je zopet dvignil državno avtoriteto. Najvažnejše de'o pa je bi!a nova razdelitev države na banovine m naposled ustava 3. septembra, ki sai Leionirala narodno in državno edin&tvo Toda s tem še ni v?e delo končano. Naša naloga je. je končal svoj govor, da vprežemo vse sile. da se naše ftdinstvo dogradi do popolnosti.
Burno pozdravljen ie nato povzel besedo bivši minister, narodni poslanec
dr. Svetislav Popovic
N,et:ov govor ie bi! pravo rc-mekdelo, tako po svoji vsebini, kakor tudi po govorniški tehniki: vzbudil je v vseh pol tičnih krojih najživahneiše komentarje. Narodno predstavništvo je vsako njegovo besedo sprejelo z navdušenjem in splošno smatraio njegov govor za najboljši odgovor na intrige onih krogov, ki se še vedno ne mo-ie'o znajti v novem stanju. Dr. Popovic Je med drugim izvajal:
»Pri nedavnih skupščinskih volitvah je glasovalo nad dve tretjini vseh volilnih upravičencev. Postavitev opozicijske kandidatne 1 i-te ie izjalovila na neslogi opazi-oijskih politikov, toda rezultat volitev tndi dokazuje, da bi maloštevilni opozicijski politiki. ki bi morila prišli v skupščino, ne meli lrolienega vpliva na razvojj sedanjega političnega stanja. Morda bi nekateri kroai želeli, da bi bila oix>ziciia kljub temu prišla v Narodno skupščino. Toda mi vsi vemo, da opozic ia vse prelahko razumeva svojo nalogo. Njena želja ie samo rušiti stanje, ki sedaj obstoja, četudi nima za to nobene moči. še manj pa jamstvo, da bi sama mogla vršiti delo. ki bi bilo bolje od sedanjega. Heterogene skupine, ki se predstavljajo kot opozicija, še do danes niso spravile skupaj programa, po katerem Iti io mogel narod pravilno spoznati in presoditi. Opozicija želi. da b' se povrnilo staro stanje. Druizi del opozicije prihaja s propagiranjem idej, ki so že davno odstranjene z dnevnega reda našega polit enega življenja.
Ako je s 6. januarjem bilo vse preteklo izročeno pozabljen ju, potem je naša naloga, da v bodoče ne padamo več nazaj v stare pogreške. Naš podvig iz leta 1921. ni imel pričakovanega uspeha. Vsa moč 6. januarja leži v tem, da je nacijonalno negiranje ž njimi onemogočeno ter da se je postavil v pravo službo naroda. Proti misli, da je ju-go.-l.nvenski narod de;stvo, so nastop li nekateri bivši politični šefi. Nikdar ni poslanski klub bivše kmečko - demokratske koali-c je ali izvršni odbor bivše s-amoslalne demokratske stranke pooblastil svojih šefov, da bi smeli staviti predloge, kakršne so stavili 4. januarja 1929. S svojimi tendencami, ki so bile že takrat bolj naslovljene na naslov inozemstva, so zagrešili ti ljudje zločin proti državi.
Nekateri gospod ie iz bivše kmečkodemo-kratske koalicije ■ vodijo opozicijo zato, ker ne priznavajo več državnega edinstva 'n hočejo drugačno ureditev države. Ti ljudje oporekajo tudi smiselnost politike 6. januarja in gredo tako daleč, da oporekajo zakonitost kraljevih činov od fi. januarja in 3. septembra. Na državno življenje ne smemo gledati samo s pravnega stališča, ker je rešitev države prvobitni zakon za delo in ak-ciio vsakega politika. To načelo nir-ra bit! vrhovni zakon vsem. Tako je bilo in tako mora ostati tudi v bodoče. V naciionalni politični krizi pred 6. januarjem 1929 ni bilo mogoče najti nikake rešitve na osnovi Vi-dovdanske ustave: te ustave so se v osla-lem najmanj držali baš oni. ki so stavili znani predlog dne 4. ianuarja 1929.
Delo vlade od 6. januarja dalje n? samo zasnovano na zakonih, marveč tudi odgovarja idealom, za katere se je naš narod bo-il in umiral. Gospoda, ki hoče vsiliti svoio voljo narodu, zamer ja tudi to. da ustava od 3. seo-tembra ni bila sprejeta na osnovi predhodnega sporazuma z bivšimi političnimi voditelji. Toda dočim se oni še vedno bavijo s tem vprašanjem, /e narod pri volitvah dne 8 novembra glaso-vcl z mamtestantno večino bcš za to ustavo. Opozicija je pred volitvami popolnoma pravilno postavk vprašanje, ko Je razglašala, da vsak volJec. ki gre na volišče. dejansko glasuje za ustavo z dne 3. septembra 1931. To trditev opozicije, s katero je hotela zapeljat1 narod k volilni abstinenci, mi v popolnosti potrjujemo. Z volitvami dne 8. novembra je jugoslovenski narod z redko enodušnostjo delt nitivno odstavil z dnevnega reda ustavno vprašanje ter z ogromno večino spre/ei ustavo in io oroklamiral za svojo.«
Govor narodnega poslanca dr Popoviča so poslušali poslanci in senatorji z največjo pozornostjo ter so posamezna njegove stavke »reknjali z burnim odobra varbjem in frenetičnim ploskanjem. Ko je dr. Popovic končal svoj govor so mu poslanci in senatorji navdušeno čestitali vn stavili predlog, naj se adresna debata zaključi. ker je noslanec dr PoDOvnr s svo-^ jimi iizvaianii kronal razpravo o adrest m najpravilmejše tolmač;1 razpoloženje narodnega predstavništva in vsega naroda
Zadnja dva govornika
Predsednik je objavil, da sta prijavljena samo S* dva govornika k: sta na*o po kratkem odmoru JoMa aesedo
Narodn- poslanec dr Ilija Sumankovič s« je v uvoiem govoru bavi' predvsem z zunanjepolitičnimi problemi. Poudarjal jc,
da je jugoslovenska zunanja politika prežeta iskrene žeije po konsolidaciji «n oja-čenju miru. Jugoslavija je aktiven sotrud-nik politike miru ter živi zaradi tega v dobrih odnošajih z vsemi narodi. Rezultati te jugoslovenske miroljubne po:itike s-e bodo pokazali v najkrajšem čdsu pn reševanju dveh najtežavnejših problemov to je reparacij in razorožitve. Popolna razorožitev, kakor jo predlagajo nekateri narodi, se ne more izvršiti brez istočasne popolne duhovne razorožitve pri vseh narodih. Kar se tiče reparacij, je nala država doprinesla sorazmerno že največje žrtve iti se nikakor ne more še dawje odrekati svo-j m pravicam, saj jc izvršila obnovo v svetovni vojni najhuje opustošenih pokrajin v glavnem iz lahnih proračunskih sredstev in s pomočjo posojil. Jugoslavija mora ta posojila vračati in zato ne more pristati na brisanje reparacij, ker bi to najresneje ogražalo naše finančno ravnotežje. Govornik je pozval vlado, naj energično brani pravice naše države.
Poslednji govora k je bil znani publicist narodni posancc Jovo Banjanin, ki ;e v krasnem govoru analiziral pojm jugoeulo-venstva in poudarjal, da je bila glavna po-greška storjena takrat, ko se je postavilo trojstvo tam, kjer je bilo ednstvo: To, kar bi moralo biti svobodno, je uničil nepravilni centralizem. Zaradi tega je moral priti 6. januar- Ustava in program prestole besede dajeta popolno jamstvo, da se pri nas lahko izgradi pravi parlamentarizem. V nadaljnjih izvajanjih se je govornik nato bavnl z raznimi strujami. ki se pojavljaro v naši državi, in posebno obsojal delo onfh, ki hočejo vedno zopet spraviti na dnevni red venska vprašanja. Na-g-ašal je, da je v okviru za&on kih reform, ki so bile izvršene po 6. januarju, verska zakonodaja rešena naravnost vzorno. Čeprav to de'o še ni končano, tudi pri nadaljnjem reševanju tega vprašanja ne more biti nobenih težkoč, ker je pri nas uvedena pcpolna verska svoboda, enakost in ravnopravnost. Nobena vera ni zapostavljena in vsakdo lahko po svoje moli Boga,
Soglasen sprejem adrese
Z govorom posl. Banjanina je bila adresna debata zaključena. Govoril je le še poročevalec adresnega odbora dr. Slavko šečerov, ki je v svoji zaključni besedi z zadovoljstvom ugotovil, da je adresna debata manifestirala popolno enodušnost Narodnega predstavništva. Ker obstoja samo en predlog adresnega odgovora, predlaga, da se sprejme z aklamacijo. Narodni poslanci in senatorji so z dolgotrajnim ploskanjem sprejeli ta predlog ter z vzkliki krfliu In Jugoslaviji osvojili adreso.
Poslanec dr. šečerov. je nato predlagal, naj posebna deputacija Narodnega predstavništva izroči to adreso Nj. Vel. ki-a-lju kot odgovor na njegovo prestolno besedo. V deputaciji naj bi bilo celokupno predsedništvo Narodne skupščine in senata ter vsi člani adresnega odbora. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet.
Predsednik dr. Kumanudi, ki je vodil sejo po odmoru, je nato objavil, da je 3 tem zaključeno skupno zasedanje Narodne skupščine in senata ter je v svojstvu predsednika Narodne skupščine predlagal, da se v smislu poslovnika določi za prihodnjo sejo Narodne skupščine naslednji dnevni red: izvolitev stalnih skupščinskih odborov. Seja bo sklicana pismeno.
Enak dnevni red je predlagal za senat predsednik senata dr. Pavelič. Tudi seja senata bo sklicana pismeno.
Po kratkem odmoru «o bili prečitani za-pisniki skupnih sej obeh zbornic, ki so bili brez izpremembe odobreni. S tem je bila seja Narodnega predstavništva zaključena. Odslej bosta obe zbornici zasedali ločeno.
Odobreni krediti za carinarnico v Ljubljani
Beograd. 27. januarja, v. Minister za zgradbe je odobril licitacijo za preureditev železniških objektov in zgraditev carinami-ce v Ljubljani, s čimer so ob enem zasigu-rana denarna sredstva tudi za zadnjo etapo dei pri novi carinarnici. Ta dela bo izvršila kot najnižji ponudnik Stavbna družba v Ljubljani za ceno 1,176.214 Din.
Poljsko-nemški spor
Varšava, 27. jan. AA. Poljska agencija poroča: L. 1930 so neki zastopniki nemških manjšin na Poljskem poslali DN peticijo, v kateri navajajo, da poljska vlada nepravično ravna z nemškimi manjšinami pri izvajanju svoje agrarne reforme. O tej peticiji, kakor tudi o noti nemške vla-de z dne 19. t. m., ki zahteva, naj bi s« to vprašanje postavilo na dnevni red januarskega zasedanja DN, ugotavljajo polj-sk, hsti:
1) da je ta korak nemške vlade neke vrste nezaupnica onim članom sveta DN, ki to vprašanje proučujejo, in sploh nezaupnica napram državam, ki so zastopane v svetu, 2) da je s tem Nemčija kršila določbe o postopku pri zaščiti manjšim. 3) da je Nemčija s tem postala tožilec druge države pred DN. kar ni v skladu z načelom mirnega sožitja ln lojalnega sodelovanja med državami, 4) da je korak Nemčije brez vsake podlage in da ne računa s tem, da bi mogla prav tako kaka druga država opozoriti na žalostno stanje manjšin v Nemčiji.
Tri zapovedi ljubezni
iz govora narodnega poslanca g. župnika Janka Barleta ▼ adresni debati Narodnega predstavništva
ske zgodovine. Bil je moment, ko je cesarica Marija Terezija v naročju s svojim malim sinčkom prišla v zbornico v Budimpešti — država in prestol sta bila v nevarnosti — in takrat je mlada cesarica apelirala na zvestobo in ljubezen madžarskih magnatov. Zgodovina pravi, da so zborovalci potegnili meče z eno-dušnim vzklikom: »Et nos moriamur pro rege mstro!«
In danes, na tem svetem kraju, v prestolnici Jugoslavije, pred očmi svojega kralja, tudi mi govorimo prisego: »H<t nos "moriamur pro rege nostro!« (fonetično odobravanje in ploskanje.) Mi dajemo življenje za svojega kralja! £»aj čuje to tudi zunanji svet in naj ve: Nas narod je tako povezan, s svojim kraljem, nepremagljiv, silovit in močan. In to bodi druga zapoved naša: zapoved ljubezni in zvestobe do našega kralja! #
Tretja zapoved, spoštovani gospodje, pa ie ljubezen do naroda svojega. Narod nas je semkaj poslal in sedai eaxa in čaka. da delamo za njega, da ga popeljemo iz težke gospodarske in tudi duševne krize. Narod zaupa v nas, narod pričakuje, da bomo na tem kraju delali po postavi in zakonu v dobrobit naroda svojega. Sooštovani gospodje, ne smemo biti slabiči, ki bi obupavali, in ne de-fetisti, ki bi takorekoč že rušili svojo državo. Pri nas morata biti pogum in volja!
Spominjam se velikega dogodka ob početku svetovne vojne. Bilo .ie takrat, ko je avstrijska armada navalila z vso silo na majhno srbsko armado. Srbski narod in vo.iak je videl to strahoto, to moč in to silo, pa je skoraj izgubil pogum. Toda takrat je veliki kralj Peter (Viharni klici »Slava mu!«) stopil v prve vrste, v prve bojne jarke in govoril svojim sinovom: Momci, odvezujem vas od zakletve svojemu kralju; idite na svoje domove! A jaz. vaš kralj, hočem tu ostati, da padem ali zmagam!« In slišali so vojaki besede svojega kralja, svojega sivolasega vojskovodje. In en duh je premagal, prevzel vse, dub liubezni Ho države in do kralja. Kakor orli so planili iz strelskih jarkov ter pognali sovražnika čez mejo in čez Savo. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Ta duh velikega kralja Osvoboditelja mora prevevati nas vse. Mi nismo slabiči, temveč hočemo biti pogumni možje, da izvedemo državo iz neprilik k sreči in zmagi. Delovali bomo vsak po svoji moči in na oltar domovin«* bomo darovali vse. kar imamo: inteligenco, voljo svoio. življenie svoje. In vsea:a dobrega bočemo prositi Bosa. od katereera pride blagoslov na blagoslovljeno našo delo. Vsejramo^očni nai čuva našo ljubljeno Jugoslavijo, naš na^od in ^ašesra milesra kralia! (Dolgotrajno odobravanje in frenetično ploskanje.)
že v svojem telefonskem poročilu smo zabeležili, kako globoko je v Narodnem predstavništvu vplival na vse navzoče topli in prisrčni govor g. narodnega poslanca Barleta. Po stenografskem zapisniku objavljamo danes ta govor v obširnejšem izvlečku. G. poslanec je izvajal:
Ko sem cul prestolno besedo našega milega kralja, sem bil srčno vzhičen. Ta beseda je odme' velike duše vsega jugoslovenskega naroda. Mi stojimo danes na početku nove dobe. S svojim duhom, s svojo močno voljo, z vso svojo močjo ustvarjamo sedaj boljšo bodočnost naše domovine. T » tem velikem delu nam je nujno potrebna iskrena bratska ijube-zen. (Ploskanje.) Bratska ljubezen in sioga nas bosta vodili do moči in slave. Ko sem se pred nekaj dnevi šetai tam gori na Kalemegdanu, na oni zemlji, ki je poškropljena z junaško in mučeniško "srbsko krvjo, sem obstal pred spomenikom našega velikega mojstra Meštrovi-ča. (Spomenik hvaležnosti Franciji. Op. ur.) Na tem spomeniku je zarisano v kamen: »Srb je Franciji hvaležen, ljubi Francijo, ljubi oni narod, ki mu je pomagal do zmage.« Bratje! Te besede so zapisane ir vklesane v mrtev in mrzel kamen. Danes, ko gledamo v bodočnost in ko delamo našo zgodovino, jih hočemo vpisati tudi v našo dušo in jaz kot Slovenec in duhovnik vam kličem v tej zbornici: »Ja2, Slovenec, ljubim Srba in Hrvata!« (Burno ploskanje.)
To botfi prva zapoved naša: iskrena bratska ljubezen in sloga, ona ljubez&i, o kateri govori veliki apostel Pavel, da dela samo dobro in ne misli nič hudega ia zlega.
Druga zapoved naša bodi: ljubezen in zvestoba do svojega velikega vladarja in milega kralja našega. (Navdušeno ploskanje., Danes si še nismo prav v sve-sti, še ne moremo prav doumeti, kaj nam je Bog dal v tem vladarju. (Viharno ploskanje.) Ako bi njega ne bilo, morda bi nas danes neprijatelj imel v svoji pesti in tujec bi se nam posmehoval. Ob prepadu smo hodili; ni bilo one ljubezni, o kateri govori veliki apostol Pavel, da je bila država naša. V tem momentu je odločeval o bodočnosti naš kralj. Z jasnim pogledom in s svojo močno voljo je dvignil ves jugoslovenski narod iz prepada proti svetlobi, k luči, k jasnosti, k bodočnosti. (Ploskanje.) Govoril je besede svojemu narodu: »Ljubi to državo! Podajt si vsi roke in zidajte si lepšo bodočnost države svoje!« Narod je čul besede svojega kralja in jih sprejel. In beseda je rodila sad in sad te besede so volitve 8. novembra.
V tem trenutku se spominjam zgodovinskega dogodka iz avstrijsko-madžar-
Za zaščito češkoslovaškega poljedelstva
Izvršilni odbor čsl. agrarne stranke zahteva popolno ukinjenje uvoza
agrarnih pridelkov
dati, ker razpolaga češkoslovaška z za-dostnimi količinami živine za domačo porabo. Kakršen je danes položaj češkoslovaškega gospodarstva, bi bilo zlasti treba povišati carinske postavke na uvoz svinj in uvesti najstrožjo veterinarsko kontrolo na mejah.
Glede žitnega režima izraža resolucija potrebo po ustanovitvi trgovske organlza-oije, ki bi uravnavala uvoz cerealij in določila zanje najnižje cene na domačih tržiščih. Izvršilni odbor agrarne stranke misli, da bi bilo treba uvoz Dšenice in rži sploh prepovedati.
Krari, ki so hudo trpeli zaradi," VTem«*n-stoiih ne>ril*ik, ka.kor Slovaška in Podkar-patska Rusija naj se oskrbe z zarie®iaita»1 količinami] krompirja, da se tako čimprej uredi vprašanje mešanja -alkohola z bencinom. da se ublaži kriza, k,i vlada pri pridelovanju rdeče pese in pri izdelovanju kvasa, pri pridelovanju konoplje in sočivja, iu da se odpravijo težkoče, v katerih se naihaja industrija svile.
Napos'od zahteva te vrši Tu i odbor agrarne stranke sprejete zakotna o poravnavi škode, ki so jo trjpeM kmetije, >in o izplačilni olškc^snfae za škodo, ki so jo napravil; bofcjševitoi pri vpadu na Slovaško. Šl sitem podeljevanja podpore brezposelnim naj se postavi na nov temelj hi uvedeta pri teh pod,por a.h kar največje varčevanje itn najstrožja kontrola .
Praga, 27. januarja AA. Xa plenarni seji i*vršitaega odbora agrarne stranke so predsednik češkoslovaške vlade Ud rž al. predsednik stranke S tanek, minister Bradač in generalni tajnik stranke Beran poročali o gospodarskem položaju češko«!o vaške. Vsi člani izvršilnega odbora so bik soglasni v tem, da je treba na zelo učinkovit način zaščititi češkoslovaško poljedelstvo V tem smislu je bila sestavljena tudi resolucija, M naglasa, da je domače poljedelstvo prišlo že do mej tega, kar more še prenesti, in da je zato ena izmed najvažnejših nalog države, da zagotovi poljedelcem poceni kredite. Nadalje poudarja resoluo:>ja potrebo po moratoriju za neplačane davke in zahteva odločne ukrepe proti inozemski špekulacij; s povišanjem carinske tarife in s poostritvijo formalnost s:a uvoz tujega blaga. Tako bi se moral prepovedati uvoz istih poljskih pridelkov, ki jih ima češkoslovaška doma dovolj.
G-lede trgovinskih pogodb pravi resolucija. da Češkoslovaška n::ma nobenega interesa da bi sklepala trgovinske pogodbe z državam,, ki ne" morejo gladko plačevati češkoslovaško blago. k1 ga uvažajo
Kar se tiče ravnotežja proračuna zahte-va agrarna stranka, da se ravnotežje doseže s prihranki, kar bi obenem tudi zagoto vilo ugoden tečaj češkoslovaške krone.
Uvoz živine, mesa. mleka in drugih živinskih proizvodov bi se moral prepove-
Pomožna akcija vlade za siromašne sloje
Beograd, 27. januarja. AA. Socijalna se-ke:ja poslanskega kluba je imela snoči v veliki dvorani Narodne skupščine plenarno sejo. Prisostvoval ji je tudi minister za so-cijalno politiko in narodno zdravje g. Pucell.
Na dnevnem redu je bilo vprašanje prehrane siromašnega prebivalstva. Predsednik sekcije dr. Stojadinovič se je uvodoma zahvalil ministru Puclju za prisotnost in ga prosil za sporočilo kaj ie vlada storila za prehrano siromašnega prebivalstva.
Minister za socijalno politiko je najprej noiasnil. kako je bila prehrana zadnje dn; reorganizirana z novim pravilnikom. Prehranjena služba bo osredotočena na enem mestu. Po novem pravilniku se bo razdeljevala hrana siromašnemu in lačnemu prebivalstvu brezplačno in vnaprej. Za onemogle starčke bo hrana brezplačna in brez proti-usiuge. drugi pa bodo morali za prevzeto hrano opraviti odgovarjajoče delo pri javnih gradnjah. Gospod minister ie v tei zvezi opozorit na okolnost da bodo o tei podpori v hram lahko odločali tudi sami sreski poglavarji na predlog občin povsod tam. kjer bo sila verka in kjer ne bo mogoče čakati na večje načrte, ki zahtevajo mnogo dela in truda Zato bo mogoče izgotoviti javne 'radnie tudi tam. kier ne bodo potrebna oosebna tehnična navodila.
Hrug' prebivalci mani siromašnega oolo-žaja k oa trpe na pomanjkaniu hrane, bodo prejemali nakazila za brezplačen prevoz
hrane. S tem bo pomagano tudi temu delu prebivalstva. Poskrbljeno je nadalje za zadostno število železniških vozov, in sicer tako za hrano, ki se bo podeljevala za javna dela, kakor tudi za prevoz hrane z bre?-plačn.mi nakaznicami.
Težišče vsega posla je sedaj na sreskih načelstvih. S tem bo ta služba poenostavljena in rešena nepotrebne navlake. Sreski načelniki so najbolj poklicani, da neposredno rešujejo vsa ta vprašanja in da vsak čas ugotove, v kakšnem položaju je prebivalstvo.
Za ministrom Pucljem je govorilo še večje število poslancev, zlasti iz pasivnih krajev. Gospod minister je dal vsakemu poslancu potrebna pojasnila ter obljubil, da bo tudi v bodoče prisostvoval sejam socijalne sekcije kluba, kadar bodo na dnevnem redu vprašanja večjega socijalnega pomena
S tem je bila seja končana.
Smrt matere poljskega zunanjega ministra
Varšava, 27. januarja M. V ponedeljek je preminila v starosti 73 let mati zunanjega ministra Zaleskega. Vest o smrti , svoje mater* ie prejel dr. ZalesVI na potu v ženevo.
Mednarodni kongres matematikov
Bern, 27. januarja AA. Od 4. do 12. septembra se bo vršil v Curibu mednarodni kongres matematikov. Kongresu bo predsedoval kot častni predsednik prezi-dent švicarske konfederacije Motta švicarski nofpif minister Wa*rer pa bo član častnega odbora tega kongresa.
Reparacije in politični dolgovi
Za prošli teden napovedana konferenca
v Ložami je od.ožena na b^ijše čase. Podo-oa je. da se svet več ne zanaša na mednarodne konference, kojih zaključki so le prečesto postak takoj neveljavn., čim so diplomati podpri,, dogovore, jih zapečatili ter se razbežali na druge Sestanke Danes je moino pričakoval rešitve zamotanih goepodansko-političnih vprašanj samo od kakšne izredno močne pobude, ki bi se ji pridružili vsi bivši zavezniki ali pa od kakšne kasnejše konfcre.r.ce na kateri bi zastopniki držav ne s-ta'' pod do mom današnjega razpoložen ta.
Velika ugodnost za tak razvo' je okoliščina. de poteče Hoovrov moratorij šele Čez pet mesecev in da tudi m cd zavezniške anuitete Ameriki zapadejo v plačilo večinoma šele 15. junija Nemški upniki v Evropi in generalni upnik vseh teh Amerika, bi imeli torej dovo'j časa, da se sporazumejo za -feupen nastop. Nemčija se je vrnila k staremu priljubljenemu orožju svoje diplomacije: brutalnemu presenečenju. Ustvarila jc paradoksno stanje, ko se dolžnik branri moratorija, ki mu ga nudijo upniki, obenem pa zahteva lozanski sestanek. kjer naj upniki vzamejo na znonje nemško odpoved vseh do'gov za večne čase. Jasno je. da se upnikom ne mudi k taiko malo vabljivi ceremoniji, marveč hočejo vsaj teh pet mesecev porabiti za izmenjavo misli. Maodon&Id in Laval že delujeta v tem pravou mi njun sestanil; bo odločilnega pomena za ves nadaljnji potek.
V času, ko je vse na tehtnici in ko sc Amerika odreka sodelovanju pri rešitvi svetovne zadolžitve, ne bo nezanhmivo ako nekoliko posvetimo v ta finančni go-d jski vozel, ki bi ga Amerika '.ahko z enim mahom presekala.
Ko jc pad'a prva beseda o nemških reparacijah in so zmagovalci prišli s svojimi zahtevami. se je tsfcoj videlo, da se od centralnih sil povzročena vojna škoda safoh ne da oceniti in še mani poravnati Nemci 60 prvotno sam' privolili v višino odškodnine 100 milj ar d mark. Pri proučevanju nač:na odp'ačevanja pa se je izkaza'o, da se teh milijard skoro ne da amortizirati. Po dolgotrajnih pogajanjih ie končno Youngov načrt določil nemške dajatve na okroglo vsoto 336 milijard mark. ki se obrestujejo po 5 odst letno, ter prednici Nemčiji tudi posamezne anuitete do leta 19S8., ko bi bil končno poplačan ves dolg.
Tatko lvonso'idir<inti do'govi Nemci :e z obrestmi vred znašajo do I. 1988 ogromno vsoto 114 miliard mark Zato morajo !vti tudi anuitete večje ter se njih v;š:na giblje od poldruge milijarde do dveh milijard letno.
Od toh nemških plačil odpadejo na posamezne drža/ve naslednj' sle up ni zneski. Iti bi jih upnice prejele, ako bi se Nemčija do konca točno držala Youngovega načrta: Francija 59, Angnja 21, Italija 17. Belgija 6, Jugoslavija 4 in ostale upnice 3 m pol milijarde mark. Te države pa so zadolžene v Ameriki po naslednji lestvici: Anglija 46 in pol, Francija 28 in pol. Italija 10. Belgija 3 mr/ijarde mark, ost a)! i dotoki »kupno 600 milj ono v in Jugoslavija 400 milijonov moJc NenvSij upniki dolgujejo tedaj Amerik- skupno okoli 89 milijard mark. Iz tega sled-i, da dobi od celotne vsote 114 milijard nemških plačil zaveznikom Amerika celih 89 milijard m da predstavlja samo razlika med obema številoma znesek pravih reparacij.
Iz navedenih številk bo vsakomur jasno, cia je Amerika oni generalni upnik, lei ima ključ do te zamotane mednarodne situacije. Amerika na en., strani izterjal je z neizprosno odločno njo dolgove, na drugi strani pa s s'ičnimi prijemi, kakor je Hov-rov moratorij, daje pofcuoh g'avne.m.u dolžniku ter ga 9 tem potrjuje v njegovti odpornosti. številke pa tudi: dokazujejo, da bi zmanšanje nemških dolgov za celotni znesek ameriških terjatev ne prizcdeio enako vseh driaiv. Francaja bi ohriniLa polovico nemških dajatev. Angnij slednje ne ferijejo nrti polovico njenega ameriškega dolga, Belgiji bi tudi os*a'a čsta polovica zneska ki hi ga dobtfa od NenVire, Italiji na bi ostala znatna vsota 7 mffijard mark kot prebH&k.
Naša država bi po Younigovem načrtu prejela od Nenr&ije vsega 3843 milijonov mark, Ameriki pa dolguje od tega le 400 milijonov. Razen tega ameriškega doTga (5329 miiiiijenov dinarjev), smo dožni še Angliji 4054 miljonov dinarjev, Franciji 33C0 milijonov in pod nasovom reliefnega dolga lažnim državam šc 400 milijonov dinarjev. Skopni znesek našega vojnega dolga je oker 13 nrlijard dinarjev, aa <me nemške o.'*.:odnine in repa-aeije pa bi dobili 50 mijiard dinarjev. Naša izguba bi bi'a tudi tedaj znatna, ako se brišejo fci o nemš'ce zadolžitve, kakor meizavszniški dolgovi
Znatna in občutna tem bolj. ker je naša država v vojni največ trpela in smo 6e morali, kakor smo opozorili že v enem svojih zadnrih člankov takoj po končani vojni doma in v inozemstvu zelo za d o' "riti, da smo lahko popravili vsaj najhujšo škodo, povzročeno naši zemlji od sovražnih vojsk.
Staišče nemrf:;h upnikov napram Nemčija je v toiiko jasno, da so vai pripravljeni popustiti na reparacijah Nemci ti to-li'ko, kolikor bi Amerika popustila od svojih terjatev. Razlikujejo se saano v načinu. Iv. ko naij se izvrš brisanje mednarodnih obvez. An,g:ija. ki dolguje Amer k; več. kakor bi imoia dohiti od Nemčije, je za splošno črtanje političnih doligov, Francija je pripravljena popusoitn v onem razmerju. koilikor bi popustila America. Italija, ki dolguje znatne vsote Franciji m Angliji, pa propagira misel, naj evropske države najprej brišejo medsebojne dolgove, nakar da bo Amerika pn sili ena storiti sto. Generalni upnik preko morja noče slišati o nobenem popustu generalna dolžnik Nemčija pa zopet odklanja vfcako pačilo. Morda bosta Lava in Macdonald v bližnjih dneh našla kako obliko, na katero se bodo zedinili vsi upniki. Na njo bi motala končno ie prstati tuda Nemčija nakar bi pač tud- Amerika morala temehito izpre-menit- svoje seda- neuklonlj'vo -.-takišče
Omenili smo že da je časa pet me*ec«-v preden pride do odkritega razdora morda bodo ta čas državniki, denarniki in iiplo matje le našli izhod iz nevzdržnega položaja.
Katastrofa angleške podmornice
0 ponesrečeni angleški podmornici »M 2«, s katero se je potopilo 60 mož, se ni nobenega sledu
London, 27. januarja A A. Včeraj je izginila pri pomorskih vajah v Rokavskem prelivu angleška podmornica s posadko 50 mož. Pozno snoči je admiraliteta objavila o tem dogodku naslednje poročilo:
Nocoj je prispela vest, da se je blizu Portlanda potopila ob 10.30 dopoldne podmornica M 2. Od tega časa ni podmornica dala od sebe nobenega znaka ve&
Rušilci in podmornice iz Portlanda preiskujejo morje- kjer so poslednjič opazili potopljeno podmornico. Ladje so storile vse. da stopijo z njo v zvezo.
Po daljšem iskanju je ob 12 40 prispelo poročilo, da so tri milje zapadno od Portlanda zapazili na peščenem dnu stvar, ki bi mogla biti potopljena podmornica. Nato so odhiteli na označeno mesto z vso naglico rešilni čolni in potapljači iz Ports-moutha.
Podmornica M 2 se je vadila sama. Ob 10.11 dopoldne je javila da je pričela z vajami. Popoldne je ladja-matica za podmornice javila, da je izgubila zvezo s podmornico M 2. Ker se po3mornica cb 4.15 še ni vrnila, so takoj poslali rušilce in podmornice, da jo poiščejo. Medtem so
mobilizirali v Portlandu vsa razpoložljiva rešilna moštva in potapljače.
Davi zgodaj je prijpel na mesto, kjer naj bi ležala podmornica M 2 podadnr ral Little, poveljnik podmornic v Portsmouthu. Danes opoldne so podmornico še iskali.
M 2 so gradili od 1. 1916. do 1920. Leta 1927. so odstranili s podmornice top 12 palcev in namestili na njegovo mesto malo vodno letalo tipa »Parnell Pixie«. Podmornica tega tipa ostane v sili pod vodo lahko 48 ur.
Podmornica M 2 je opremljena z najmodernejšimi rešilnimi napravami. Ima tudi Davisov reš'lm aparat, s katerim se je rešilo lani junija 6 mož potopljene podmornice sPose4don«.
London. 27. iannaria s. Po vesteh, ki jih je dobila admiraliteta dopoldne, še vedno ni točno določeno, kje se ie potopila podmornica M 2 Snofno najdbo r Rokavskem prelivu so v prvi naglici zamenjali in vse se zdi. da ere za stareišo potopen« ladio. Poizvedovanja se mrzlično nadaljujejo; na delu so razen iskalcev tnin. tornednih mulcev in podmornjr tudi vodna letala. V izgubljeni podmornici je bilo 53 mornarjev, 6 oficirjev in 1 letalski narednik.
Nova proga od Velesa do Prilepa
Naš jugozapad se odpira svetovnemu premetu
Skoplje, y,. januarja.
Jugozapadnd del naše države, kar ga je niže Skoplja, jc še danes takorekoč popolnoma odrezan od ostalih delov države in zunanjega sveta. V prometnem pogledu seveda. Orkotirm železniški progi (60 cm), ki vodita oJ Skoplja preko Tetova, Go-stivarja im Kičeva v Ohrid in Strugo ter iz Grads-kega v Pri lep i n B talj. sc n e moreta smatrati za prometni sredstvi, ki bi le količkaj prihajali v poštev pri današnjem domačem blagovnem prometu, kaj šele mednarodnem. A v pogledu tujskega pro meta, kateremu bi se v teh turistično res še skoraj popolnoma »deviških« krajih s svojimi velkimi naravni mri lepotami mogel odpreti kar najširši razvoj, sta popolnoma brezpomembni. Na drugi strani pa je nekdaj tako mogočno trgovinsko sredince Bito lj sicer res zvezano s Solunom z normalno tirno železniško progo, ki gre celo tudi do Prtfepa, toda ker odtod nn zveze p-oti severu, je ta železniška proga, ki ž-e par kilometrov n;že Bitolja prehaja na grška tla, v resnici le od debla odsekana veja, ki se suši in suši. Pot-eba. da se vsi ti km ji z vežejo z norma 1 not irno železnico z državnim sredščem in preko nie-ga z vso državo, je tako nujna, da so so poklica«! oirM-telj.i sedaj vendarle odločili, da se nemudoma začne gr-diii normalno-tirna proga, ki naj z veže Bi*o!j z Beogradom. Pomladi s« začne graditi proga Ve-les - Pril-ep. Finaciranre je prevzela pariška banka Ste Eune de Čred t Foncieret de Banot^e, gradbena d k pa beograjski tv-dki »Rekord« in »Feniks«.
Dolžina nove proge bo znafa<*a 85 kilometrov. Od Veles« bo vodla ob prilep-ski cesbi in po dolirr Toocvke. Odtod prehaja po 18 km v dolino Babune. r« ha-bunski ravnini do vasi B^oomiLa. Par kilometrov nad to 7 as jo se zarije v pol tretji kilometer dolg predor, ki se odpira na prilepsko polje pri vasi Gostiražnc. Progi se v'jc nato okoH jjivdu Kraljeviča Marka in se v Prilepu stika z bitoljsko-solirnsko progo
»/»vi'
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Izpred goriškega sodišča
Gorica, 37. jan. ž. V ponedeljek se le p~ed goriškim sodiščem zagovarjalo več Slovencev, ki so jdh obtoži1, da so brez potnega lista prekoračili mejo. Obsojeni so bi'i 23!etna Gabrijela Bmdclj r z s-a-njela na 3 mesece ječe in 2000 lir globe; 19!etni Ratslav Maraš iz Steveriana na 3 mesece ječe in 2100 lir kazni: 201etiV Pahor in 19Ietn.i Bernard Marušič iz Ornega vrha. vs-ik na 5 mesecev zapora in 2<K) lir kazni; 191efmi Viktrir Kavčič iz ČJ-mega vrha nad Idrijo na tri mescce zapora in 20'K) lir denarne kazni.
Gorica, 27. ian. ž. V bližini Grg^ra nad Gorico je 261etni kmetski fant Josip Jen-šček kopal na njivi in z moriko udar! po granati, ki se je zarila v zemljo še za časa svetovne vojne. Granata je eksplodirala in ga vsesa raztrgala. Včeraj so nesrečno žrtev pokopali
Človekoljubno delo RK v rudniškem reviriu
Trbovlje, 27. januarja.
Krajevna organizacija Rdečega križa deluje zelo m-rljivo. vendar vlada med našim prebivalstvom ravno za to organizacijo kaj imlo zanimanja, k."r je pokazala udeležba na občnem zboru 22. t. m. v rudniški restavraciji. Delo je tiho, brez posebne reklame, vend r zelo intenzivno. Da vlada ravno za to humanitarno organizacijo pri nas tako malo zanimanja, bo naj-brže vzrok, da imajo v TrbovIHh veliko stavilo društev, tudi humanitarnih, pri katerih so pa člani povsod eni in isti. zafo postajajo društva posebno za one. ki so nnveziani na stilne dohodke, veliko breme. Naj bo že karkoM. vendar bi se moralo ravno Rdečemu križu posvečati nekoliko več nažnje.
Občni zbor je vodil predsednik g. učitelj Omerzu. ki je v uvodu nazdravil najvišjima pokroviteliima. kraliu m kraliici. Društvo je julija lan' odposlalo 29 boleh-nih otrok na okrevanje v Gornj grad domski komite je prehranjeval z mlekom dnevno okrog 100 siromašnih otrok voden-ske šole sodeloval je v pomožnem odboru, ki je preskrbel večjemu številu šolsl-ih o^lc za zimo toplo obleko in obutev V oosebno nujnih primerih je podeljeval RK tudi •d"'	ip
otvorilo društvo tud višji s^maritansk1" tečaj. ki ga noseča 63 o«eb Društvo šteie 5 stolpih 62 rednih m 245 pomožnih članov
Pri volitvah je bil izvoljen stari odb^r Sestavljen je bil delovni načri za 1. 193? k? predvideva med drugim: feriialno ko!n niio. in'ečno prehrano za r°vne Šolane v\šji samain"ta,pski te^i ftd Da bi si dru štvo pridobilo vir «talp»h dohodkov ce |e ~>7nr*vl?«lr« o pr»d^>K'tv trwnce«5;e Ti kino To	rapnVr^t «<«mo npnnčuie
m se bo pristopilo k realizaciji, ko bodo
Proga je večinoma planinskega značaja in ima na več krajih vzpona do 25 na tisoč. Najvišja točka, do katere se vzpne železnica, je 710 m nad morjem, na razvodju med Črno Reko in Babuno, kjer se izvrta še omenjani p-edor.
Med Velesem in P ril epom bo osem postaj m tri postajališča: Orizari (postajališče), čaška. Stani Grad, Omorani, Soglje, Bogomile. Oreše (post.), Gostiražna, Slepce (post.), H raj'Ho vo in .Možučište. Pole>» velikega predora bo na ptrog-i še 16 manjših, od 100 do 800 m dolžine. Večja mosta bosta na Topolki in Babunii, manjših pa bo okoli 200. Vseb"na del v prsti in kamen; j bo znašala poldrugi milijon, v z,idu in betonu pa 110.030 kubičnih metrov.
Nova proga bo vodila t>o ozemlju, ki je slav.no zna-no iz dobe vstašk' h bojev pr->:i Turkom in bolgarskim četašem. pod vojvodo Jovanx>m Bibunskim, in sc odlikuje z doslej vnangemu svetu še popolnoma neznanimi naravnim« lepotami. In vsepovsod neprecenljive vrednosti spomeniki srednjeveške srbske zgodovine in prosvete, dobro ohran:en-i in va<rovani. Obenem pa bo ta proga nova zveza našega severa ne samo s p-erodovitno Metohijo, kjer rodi vse. od plenice do riža in jisžncga sadja in od tobaka do bombaža, fcmwč tudi s Solunom. kar bo velikanskega pomena ^za kar najhitrejšii razvoj prometa med Severno Evropo ter Egejski.m in Sredozemskira morjem. Samo med Skopljem in Vcles^m bo kakih 40 km skupne proge, ki se bo morala razširiti v dvotirno, drugače pa bosta dve samostojni zvezi Beog".ada s Sob'-nom: glavna preko Ni"a in Gjevrt'eiiie. druga preko Kosovske Mčtrovioe - Skoplja - Velesa in Bitolja!
Kakor se zatrjuje, se bo v kratkem začela čradr"'i tudi normalnotirna prosr* f^copljs - Tefovo - Ohrid ter zveza med Bito!jem in Ohridom preko Resna. Ko se dovrše vsa ta dela. bo južrri del nnŠe d"Zn-ve v resnici pn kinoma odprt dom"čemu m tujemu pro.netu. gotovo v največjo korist vseh teh predelov in vse naše države.
dani vsi pogoji. Na prebivalstvo anellraino, da podpira diaištvo v njejjovem nesebičnem delovanju
Svctosavske proslave v Beograd«
Beograd, 27. jan. v. V prosLvo Sv. S.i-ve so sc vršile danes v Beogradu številne svečanosti. Posebno lepa proslava je bila na beograjski trgovski akademiji, ki je povabila v goste tudi trgovske akademike iz Zagreba, Ljubljane in Sušaka. Iz Liu-fc-Ijane je prisyela deputacija 18 trgovskih akademikov pod vodstvom prof. PrezJja Beograjski akademiki so svoje ljubljanske tovariše svečano sprejeli Ko ie profesor Prezelj ^o-ročil v lepem govoru pozdrave slovenske trgovske akadem je. so v dvorani priredili burne aklamacije in ovaciie Slovencem. Proslavi na trgovski akademiji je prisostvoval tudi trgovinski minister g. dr. Kramer v spremstvu načelnika oddelka za strokovno šolstvo g. Koreni ca.
Ob udeležbi najodličnejših predstavnic beograjskega ženskega sveta se je vršla proslava na ženski obrtni šoli. Svečanost je počastila s svo;o navzočnostjo tudi Nj. Vel. kraljica Marija, ki jo je pri prihodu pozdravil minister za trgovino dr. Kramer z dam ski m odborom z gospo Lozaničevo na čelu. Proslavi so prisostvovali tud: tuji poslaniki s svojim soprogami. Kolač Je razrezala Nj. Vel. kraljica z ravnateljico zavoda in najboljšo učenko.
Enako lepe proslave so se vršile tud>: na vseh osta'iih šolskih zavodih, najodličr.ej-ša pa je bila seveda proslava na univerz?, kjer co bile razdeljene svetosavsko nagrade Nj. Vel. kralja.
Proslava sv. Save v Pragi
Praga, 27. jan. h. Dopoldne so v pravoslavni cerkvi svečano proslavila praznik prosvetltelja srbskega naroda, sv. Sive. Cerkvene svečanosti je opravil Škof Go-razd. Zvečer se je vršil pod pokroviteljstvom prezidenta republike Masarvka in jugo »lovet.skega kralja^ Aleksandra velik ples. ki so se ga udeležili razen poslanika dr. Grisogona. zunanjega m nisfa dr. Be-neša in drugih članov vlade ter številnih poslancev in sena'oriev zelo številni člani' jugoslevenske kolonije.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Presežno oblačno, megleno, zmerno hledno, stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Izob.i--ična razdelitev je ostala nesnremeniena. Anticiklon sp je ohranil nad vsem evropskim kontinenlom V naših kraiib se je v poslednjih 24 urah ceV) ojačil. tako da je barome-tprski pr tisk neobičain0 visok, kar sp zolo -p<iko do<»aia
DunaieVa vremenska napoved ca četrtek: Milo vreme bo trajalo dalie Prpte?no iasno ponekod megla po tleh. Jutranja slana.
jf
Maši kraji in ljudje
Praznik naše omladine
Svetosavska proslava na Taboru In na univerzi
Ljubljana, 27. januarja. Toliko mladine, kolikor je je bilo na letošnji praznik sv. Save v veliki Sckoleki dvoran; na Taboru. Ljubljana že dolgo ni videla zbrane na enem mestu. Ob deveti uri je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Po cerkvenem obredu m sekanju kolača je nastopil kot slavnostni govornik prof. Ljuba D Jurkovič. ki je v obširno zasnovanem predavanju prikupno razložil mladini pomen in zasluge sv Save.
Nato je zapp] mešani zbor učiteljiščni-kov svetosavsko himno Sledile so številne deklam&cije. Prva je nastopila Ana Bijeln-ceva, učerf;a II razreda osnovne šo'e, s srbsko recitacijo »Rastko« ki jo je kljub svojemu o-memu letu podala tako odlično, da je \-ihar navdušenja povsem zaslužila. Za n o so nastopili: Čedomir Fovanovč. dijak I razreda gimnazije s himno Srbov, Hrvatov i Slovencev od M Nikoliča-Rasin-skega. Sledila je deklamacija pesmi Sv Sava, ki jo je zložila profesorica Anica Četne jeva. deklamira'a pa Mariia Juvančičeva. Solist Marko Marijan, dijak IV razreda učiteljišča, je nastopil s pesmima: »Moja kosa« in »Ti si ur'ce zamudila«, ki iu je zapel sicer malo tiho. vendar z odlično pevsko k valil eto. Sledili ste dve srbski deklamaciji in ena slovenska, nakar _ se je pojavil ženski zbor ljubljanskega učiteljišča. ki je od' čno zsoel Mokranjčeve štiri 6rbske narodne obredne.
z. vprav filmsko naglico so se vrstile nadaljnje točke sporeda. Angela Cerarjeva, dijakinja IV razreda učiteljišča, je z lepim sopranom zapela Devovo »Kanglico« ■n Adamičevega »Planinarja« Nato sta recitirala prvo šol ca Dušan Madži in Stojan Hrovat Gradn kovo «Uedinjenje«. Sledilo ie še enajst točk, deklamacije učencev osnovnih šol. d j: kov in dijakinj. Vso proslavo pa jc poživljal moški zbor učiteljišča, ki jo je tudi zaključil Pevske točke je vodil prof. Emil Adamič
Po končanem sporedu je sledila prosta •zabava s ples m in godbo dravske divizije. \'a proslavi so bili med drugimi odličniki udi gg divizijonar general Ilič. brigadni <eneaal Dragomir Popovič in profesor 'resi kot zastopnik banske uprave. Cer. vene obrede je opravil prota Budimir. domačin proslave pa je bil g. Ljubomir '/rinovski. direktor Jadrantko-podunavske .inke
Proslava na Taboru je bila seve najlep--.1 Toda potrudila so se tudi ljubljanski ki zavodi in je posebno učinkovit bil spored v telovadnici I realne gimnazije, ki so ca poslušale tudi vse one naše šole. ki žc imajo šolski radio.
Lepa in svečana je bila, kakor vsako leto, proslava sv. Save na univerzi kralja Aleksandra. V slavnostno okrašeni dvorani so se pred 11. uro zbirali poleg dija-štva in profesorjev tudi povabljeni gostje. Kr. bansko upravo je zastopal načelnik dr. Stare, zastopnik diviziijske komande je bil generalštabni podpolkovnik Sokolovič. dalje so bili navzoči gg. škof dr. Gregorij Rožman, župan dr. D:nko Puc z gospo, konzularni zbor, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, železniški direktor dr. Borko ter številni predstavniki naših korpo racij in mnoge dame
Slovesnost ie otvoril akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Neffata z Jenkovo »Molitvijo«. Rektor g. dr. Alfred Šerko je v nagovoru pozdravil odlično družbo s poudarkom: »Dan sv. Save je praznik akademske mladine. Nj. Vel. kralj Aleksander L. čigar ime nosi naša univerza. je v spomin velikega posvetitelja in v vzpodbudo akademske mladine določil posebne nagrade, ki naj se ta dan razdelijo med nagrajene akademike.« Po tem uvodu je g. rektor nad pol ve predaval a človeku kot psihofizičnem bitju. Predava-nie, v katerem je g. rektor definiral človeka kot bitje, sestoječe iz m-aterijelne substance, izražajoče se v njegovi telesnosti, po drugi strani pa kot bitje, izživljajoče se v svoji duševnosti. so vsi prisotni poslušali z vso pozornostjo.
Nato so bile razdeljene nagrade. S filozofske fakultete so dobili: Franc Žekar 500 Din za delo »Osebnost in stil« Tone Penko 500 Din za spis »Domača imena rastlin in domači izrazi za znanstveno opazovanje rastlin« ter Anton Stupica 1000 dinarjev za »Gotsko arhitekturo na Sta jerskem« Z jutidične fakultete sta bila nagrajena Branko Premrov s 1000 Din za »Institut dispenzacij po pravu zapadne in vzhodne cerkve« in Svetozar Frantar e 600 Din za »Dedno pravo v srbskih in hrvatskih pravnih spomenikih.« Z medicinske fakultete je bil s 1000 Din nagrajen Virgij Krasnik za »Odvisnost kvalitativne krvne slike«. S teološke fakultete pa sta bila nagrajena Žito mir Janežič z 800 Din za delo »Domovinska ljubezen preroka Jeremije« ter Tomaž Kurent z 1200 Dn za »Razmerje M-inusijeveaa dialoga: Octavi-us do Giprijana in Tertulijana*
Ob sklepu se je g. rektor v imenu univerze in njene akademske mladine najsrčnejše zahvalil Nj. Vel. kralju Aleksandru L za velikodušni dar. Vsi navzoči so vladarju zaklicali gromek trikratni: »Ži-vio!« Sla vnosi je zaključil akademski pevski zbor z državno himno.
stniku Erjavcu. Vsa sasilna društva iz okolice so prihitela na pomoč in med njimi tudi oddelek gasilcev iz avstrijske Radgone, ki je nastopil z motorno brisgalno. Združenim gasilcem se je posrečilo ogenj lokalizirati. škoda, ki jo trpi posestnik Horvat, je znatna. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. V okolici je bilo v zadnjem času že več požarnih nesreč, ki jih je povzročila najbrž zločinska roka iz maščevanja
Do tal je zgorel tudi v noši od ponedeljka na torek Ma jenov mlin ob Muri. Mlinar je pozn.> v noč mlel koruzne storžke, ki jib rabijo za otrobe. Mlinska naprava se je razgrela in iskre od nje so povzročile nesrečo. Ogenj je izbruhnil ob 4. zjutraj in je škoda precej velika, ker so reševalci prispeli prepozno
• i	
;; -———i	
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Danes premiera ob 4., Ii 8 in g 9'i zvečer	1
BERLIN
liidfov trg
\ojno popolnoma ponemčiti našo dolino. Rsdke so časih bile slovenske zas;*i.« * Hrastniku, toda z Dernovškove hiše je plapolala ob vsaki slovesni pri Liki. Vzorno je vzgojil oba sinova, znanega mariborskega zdravnika specialista dr. Janka Dernovška in orožniškega komandirja Nandeta v Irigu v Sremu. Zemeljski ostanki nepozabnega našega najstarejšega gostilničarja in velikega prijatelja prirode bodo položeni k večnemu počitku prav blizu rojstne hiše, na pokopališču v Dragi v četrtek ob 9 Naj bo »Jutrovemn« zvestemu bralcu lahka domača zemlia! Ohranili ga bomo v častnem spominu.
Podivjani psi
Ljubljana, 27. januarja.
Predlanskim so ugotovili v okolici Kam-mil.a, da so prihajali s štajerske strani lovski psi, ki so trgali ovce. Vse to je šlo nato na rovaš medveda. Podoben primer se je dogodil tudi v Karavankah, v okolici Begunj, kjer sta dva psa, križanca med ovčarjem in lovsko psico. raztrgala okoli 30 ovac. V mnogih primerih, ko so ljudje dolžili volkove m medvede, so bili krivci psi, po večini nemški ovčarji.
Pnetekli teden smo čitali, da sta prišla v Št. Vid dva « volka«. ki sta napadala pse. Pa tudi v Poljanski dolini so pravili, da so z^. Jedili volkove. V nedeljo pa sta bila volka razkrinkana: Batelinijev lovec Kopač is ustrelil v ššenskem hribu dva nemška ovčarja, ki sta prignala srno, prav po načinu, kakor to delajo volkovi. Za spe-hano srno sta psa pritekla tiho, ne da bi lajala. Oba ustreljenca *ta bila lepo rojena, kljub temu, da sta se potepala že
Nova šerifa požigov
V štirih dneh dva požiga v konjiški okolici - šesti požig v černečah — Dva požara pri Murski Soboti
Konjice, 27. januarja
Kakor vse kaže, so se iz Savinjske doline razširili zločinski požigi tudi v naše kraje, kajti v štirih dneh smo imeli dva požara, pri katerih se je takoj videlo, da sta povzročena od zločinste roke. Danes teden je ponoči nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Kukoviča na Mlačah. Poslopje je bilo krito s slamo. Rešili so živino, krma pa je vsa zgorela. Pridni gasilci iz Loč so bili hitro na mestu ter so obvarovali drage objekte pred gnjem. Prispeli so tudi gasilci iz Poljčan, ki pa nisc stopili v akcijo ker je bilo že vse končano. Gašenja so se udeležili tudi člani Gasilnega društva Zbelovo, ki je bilo nedavno ustanovljeno.
Posestnik Kukovič je za prvo silo dal svojo živino sorodniku R u p n i k u v oskrbo. Ker pa je v nedeljo pri tem posestniku nenadoma nastal požar, je jasno, da je na delu zločinec, ki hoče oškodovati posestnika Kukoviča. Gasilci iz Loč so tudi tokrat obvarovali stanovanjsko hišo ter rešili svinje iz gorečih svinjakov. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz žič in Konjic, a je bilo medtem že vse opravljeno. Pri gašenju je dobil neki gasilec iz Loč precej hude opekline po obrazu.
Oba požara sta bila podtaknjena. Prvotne vesti, k' so prišle tudi v ponedeljkovo Jutro«, da je ogenj nastal od gorečega ogorka cigarete, so popolnoma ovr-žene in tudi to ni res, da bi bil posestnik Kukovič upokojen železničar. Kukovič je bil zavarovan za 12.000, Rupnik pa za 16
tisoč dinarjev, škoda pa je cenjena pri prvem na 50.000, pri drugam pa na 60.000 dinarjev.
Okrog 3000 Din škode imajo tudi gasila" iz Loč, ker so jim med gašenjem popokale cevi.
★
Guštanj, 27. januarja Tik ob državni meji blizu Dravograda je prijazna vas černeče, kjer navadno poteka življenje v zimski dobi dokaj enolično. V zadnjem času pa so prebivalci zelo razburjeni, kajti vas je doživela že šest požarnih nesreč, ki se jih ne more imenovati drugače kakor zločinske požige. Vsi požari so bili pozno v noči in tako tudi zadnji pri posestniku Cehnerju. Domačini so že trdno spali, ko je začelo goreti v gospodarskem poslopju, v katerem so bile velike zaloge sena in slame. Ogenj se je tako hitro širil, da je bila vsaka pomoč zaman. Gospodarsko poslopje je z vsemi zalegami pogorelo do tal.
Kakor rečeno, je to že šesti požar z vsem obeležjem zločinsttega dela. Ljudstvo je zelo razburjeno, kajti vse preiskave, ki
so se vodile doslej, so ostale brez uspeha. ★
Murska Sobota, 27. januarja Le redkokdaj vznemirja murskosoboško prebivalstvo požarni rog. V ponedeljek pa je gorelo v Borejcih pri posestniku Ivanu Horvatu. Zgorela sta skedenj in hlev ter se je ogenj naglo širil tudi na druga Doslopja Začelo je goreti tudi pri pose-
Ganljiva, iz vsakdanjega velemestnega življenja vzeta povest o težaku Franca Biberkopfu
Po istoimenem romanu Alfreda Doblina.
V glavni vlogi največji karak-terni igralec Nemčije
Heinrich George
Dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik!
I
Zobje so dragoceni.
Ne delajte eksperimentov, uporabljajte
preizkušeno sredstva ODOL seje v 4 O letih izkazal povsem svetu. OD O L ni nikoli razočaral
dola , bržčas tudi v Poljanski dolini. Živela sta pač samo od ropa.
Škoda, ki jo povzročajo taki psi po loviščih, je neprecenljiva. Pa tudii lovec Svete, ki nadzoruje tomišeljsko lovišče, je božične dni komaj rešil življenje spehani srni, ki sta jo preganjala do onemoglosti dva dobermana.
Skrajni čas bi že bil. da bi se vsa ji nekoliko omejiio število psov po deželi in tudi v mestih jih je preveč. Če že ljudi e hočejo imeti pse, naj ne rede nairazhč rejših mirh, marveč naj gledajo na čistost pasme. Čim lepši bodo psi, tem bolj bodo lastniki same' pazili nanje in p ne proč-Ji podivjan je in klatenje.
Na zimskem sejmu Divje kože
Le s složnim nastopom bomo vzdržali svetovno ceno
Janez Dernovšek - umrl
Hrastnik, 27. januarja.
Ves zdrav in čil kljub svojemu 71. letu je hodil še zadnje dni okrog svoje hiše m posestva ter za Savo, opazujoč ljubke bistre ribe. V ponedeljek opoldne pni obedu pa ga je zadela kap. In v torek ob 7. zjutraj je moral Janez Demovšek, gostilničar in posestnik v bližini hrastniške postaje nastopiti večno pot v visoke revirje.
Ljubljana, 27. januarja. Splošna svetovna kriza, ki jo občutimo pri vsakem koraku, je strašila naše lovce, zalaga tel je »Divje kože«. Nadalje pa tudi lanska, ne posebno ugodna prodaja ie učinkovala preccj porazno na našo skupno prodajo kožuhovine. Ker so v nekaterih primerih prodajali kožuhovino lovci pod rokf bolje, kakor pri skupni prodaji, so mnogi jeli širiti nezaupanje proti »Divja koži« kljub temu, da je edini namen te organizcaije, pomagati našim lovcem tn obdržati kožuhovini svetovno ceno.
Počasi so prihajale .pošiljke, toda proti koncu se je zbralo le precej blaga. Kar je bilo premalo domače robe, so jo nadomestili lovci iz Bosne in Hrvatske. Večina kožuhovine iz dravske banovine je bila slabše vrste. Podoba je, da je bila boljša domača kožuhovina oddana prekupčevalcem. Toda pri prodaji izven »Divie kože« so kupci plačevali za več kakor 20 odstotkov nižje, kakor pri skupni prodaji. Seveda je bilo tudi letos posebno zanimanje za prvovrstno blago. Dočim je bila povprečna cena za gorske lisice 200 do 250 Din. je dosegla najlepša lisičja koža menda iz Kočevskega, izredno ceno 450 denarjev. Poljske lisice so plačevali od 170 do 300 Din, kar je gotovo lep denar in tudi precej nad ceno svetovnega trga.
Pri kunah zlaticah so se kupci zanimat za temno kožuhovino. Temne so plačevali od 560 do 600 Din. svetle pa od 450 do 500 Din. Zal, da je bilo le prav malo le
pih cksemplarjev. I.redno lepe so bile kune belice, ki so dosegle višjo ceno, kakor njihove z! a tog r le sestrice. Cena sc je sukala la od 560 do 620 Din. Najlepša koža med vso prodano robo je bila dobro prikrojena in tudi v kvaliteti prvovrstna koža kune belice, ki je bila izžrebana za 760
Ostala kožuhovina pa je nekoliko padla. Dihurje, srednje blago, so plačevali po 90 do 130 Din, veverice 4 Dn, za ostalo kožuhovino: divje zajce, jazbece, domače mačke, polhe in kunce pa ni bilo povpraševanja.	. ...
Medvedov, volkov 111 vider je bulo prodanih le par komadov. Znaki kažejo, da so se cene boljši kožuhovini ustalile, dočim nekaterim vrstam ccna še vedno pada. Kakor vedno, smo imeli priiko videti tudi tokrat, da bomo dosegli uspehe le pri skupni prodaji, kaj M tuji trgovci ki so letos kupovali za Anglijo, Amenko. Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švedsko, imajo interes samo na večjh količnah dobrega blaga. !>i pa dosežemo boljše cenc pri skupni prodaji kakor pri prodaji pod roko, dokazuje dejstvo, da oddajo vsako leto prekupci popoldne svoje blago v proda jo »Divji koži«.
Naj bi že enkrat uvideli naši lovci, da doseže lepo blago primeno ceno le takrat, če je več robe skupaj. Ker bo prihodnja dražba 21. nvvrca, naj bi tisti, ki doslej svoje kožuhovine niso prodali, kmalu oddali "vse na ljubljanskem veJesej-mu za pomladno prodajo.
Tovarna prodana za dolg, ki ga ni bilo
Pokojnik je bil hrastniški domačin. Rodili se je 1861. v naši lepi Dragi kot kmečki sin. Poročil se je 1885 z domačinko iz ugledne Roševe hiše. Po 45 letih skupnega življenja ga je predlanskim za vedno zapustila gospa Lojzka, teta znanih hrast-iniiških narodnjakov Rošev. Blagi pokojnik je bil izkušen lovec in ribič. Njega, starešino zelene bratovščine so radi poslušali posebno mlajši tovariši lovci. Potu-h,tal je dostikrat originalne lovske potegavščine, šegav je ostal do smrti. Kljub svoii šal ji vos ti pa je stopil sila resno in preudarno na plan, kadarkoli je bilo treba. Posebno v narodnostnem pogledu se ie vedno pokazal kot cel mož. Nikdar ni klonil tilnrka pred tujcem, ki je hotel pred
Beograd, 25. januarja.
»Jutro« je v sobotni številki poročalo o skoraj neverjetnem, pa vendarle le pre-resničnem dogodku, da je bila beograjskemu industrijcu Aleksandru Nikoliču prodana za 11.000 Din na javna dražbi njegova tovarna ledu, vredna 770.000 Din, in sicer za dolg upravi mestnega občinskega vodovoda, ki ga sploh ni bilo. V sobotnem poročilu je bilo tudi povedano, da je sodišče prve stopnje že dvakrat razveljavilo ono prodajo kot nedopustno in nezakonito, da pa se je mestna občina beograjska pritožila proti razsodbi in ima stvar sedaj v rokah beograjsko apelacij-sko sodišče, ker je Nikolič zahteval, da mu mestna občina postavi tovarno v stanje, v kakršnem se je nahajala pred prodajo. Po prodaji so se namreč stroji, ki so bili vzidani v poslopje, demontirali, pri čemer je bilo seveda poškodovano tudi poslopje samo.
Apeladjsko sodišče je sedaj izrek «> n-jo razsodbo, s katero s« odbija tožoenl zahtevek Aleksandra Nikolica, češ da je bila občina v pravu, da je prodala na dražbi Nikoličeve premičnine, h katerim so spadali tudi vsi tovarniški stroji, dasi so bili montirani, vzidani v poslopje. Nikolič, katerega je prodaja tovarne za
dolg. ki ga sploh ni bilo, gospodarski popolnoma uničila in ga spravila takorekoč na beraško palico, se seveda ne bo zadovoljil s to razsodbo in njegov pravni zastopnik izjavlja, da se bo obrnil na kasa-cijsko sodišče, o katerem je prepričan, da bo izreklo drugačno končno razsodbo.
Vsa stvar pa je za Beograjčane še tem zanimivejša, ker so se te dni, odkar je bila sprožena tudi v mestnem občinskem odboru, začele ž njo vred zopet z vso vnemo izkopavati iz pozabnosti razne za prejšnjo občinsko upravo zelo neprijetne stvari, zlasti pa vprašanje oddaje mestne občinske elektrarne nekemu švicarskemu društvu, kakor se trdi. na podlagi ponarejenega sejnega zapisnika mestnega občinskega odbora, s čimer je bila občina oškodovana za kakih 135 milijonov dim.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
tJLTtJBNI PREGLED
„L'niklianski Zvon"	\
v 52. letniku i
Ravnateljstvo državnega konservatorija je priredilo v Filharmonični dvorani drugo letošnjo javno produkcijo svojih gojencev. Nastopili so učenci iz petia. klavirja, violine flavte, nadalje godalni kvartet in'pa kon-servatorijski orkester. Mnogi izmed nastopajoči gojencev so se ugodno predstavili že rta prejšnjih produkcijah.
Zanimiva je bila takoj prva torka, duet za dve flavti s spremljavo klavirja, ki so ga izvajali flavtista f ampa in Fatur ter nian:st-kn šiplija. .Sledili so pi<t».ist Vodušek 7. dvema -kladoama Borodina in Ljadova sopra-r -'■•ra Sokova z Gluekovo in Don zettije-v - i jo in konservatorijski godalni kvartet, ki p prvič izvajal Premrlov godalni kvartet Kvartet, ki ga sestavljajo konservatoristi Pfeifer, ^fanič. Sušteršič in Bajde, tvori že sodni odlično vigrano celoto, ki se je odlikovala že na mnosrih dosedanjih nastopih in od katere se nam obeta prvi slovenski kvartet. Premrlova skladba, od katere sta bila izvajana dva stavka. »Andante con va-riazioni« in pa «rScherzo7. je preprosta, než-n*\ melodijozna in komplicirana ter nudi iz-va olrpm mnogo pril ke za izrazito igro.
Izmed pevcev sta še nastopila basist Petrovič 8 štirimi samospevi in sopranisti-nja Zupanova. Oboje glasov kaže odlično iz-Šolnnost in obota mnogo razvojnih možnosti Odličen je bil nastop violinistke Ornikove Ci/ šole prof. Šlaj«n>. ki je vzorno predna-šala dva stavka Viva!di"f-vega violinskega koncerta v G - duru Končno sta konserva-torsla LiTVvšek in MnPer (iz dirigentske čole prof. Škerjanea) stilistično lepo podala Morartovo D-dur aimfoniio s konservatori.i-6kim orkestrom. Mlado združenje je v krat-
kem času svojega obsto ja pokazalo} že zelo veliko delavnost in ambicijo, in izvajanje Mozartove smfonije je dokazalo, da je zrelo tudi za prednašanje velikih simfoničnih del. V njem lahko vidimo temelje bodoče slovenske filharmoni;e
Vse točke sporeda so bile naštudirane z vestnostjo in točnostjo, za katero jamčiio ;mona profesorjev. Solistične točke so spremljali ra klavirju gojenci Gallntia, Li-povšek in Krmpotič.	S. K.
Javna produkcija
drž. konservatorija
Pravkar jp izšla januarska številka novega letnika »Ljubljanskega Zvona«. Na uvodnem mestu je priobčen kulturno - pol tični članek Josipa Vidmarja >Drugi predlog«. Marijan Fnchs debutira v LZ z dvema pesmima: »Ponotna elesiia« in is Naši dnevi«. France Kralj v svojih sOpombah k slovenski l kovno - umetnostni kritiki« srlosira nekatere važnejše sestavke v naših revijan in listih, ki označujejo =lovensko umetnostno kritiko. V prevodu 0 Škerija je pričela izhajati daljša povest »Uganka«, spis ameriškega pisatelja slovenskega porekla Louisa Adamiča. 0 vplikem angleškem mislecu Thomasu Carlvleu, čigar petdesetletnica smrti je potekla skoraj neonaženo. razpravlja v daljšem esem prof. E. Spektorskij in obuja njegove zanim;ve. v marsičem še za naše dni veljavne nazore. -Iz novega romana Toneta "^eliškaria »Nasedli brod«. ki <ra bo že za veliko noč izdala Tiskovna zadruga. je priobčeno poglavje »Prvi dvomi«, ki nam obeta, da bo roman prav zaninvvo in tehtno delo. Z idejno usmerjenostjo ali ne-usmerjenostjo slovenskih ženskih listov se
bavi Milena Mohoričeva v članku -Sodobni slovenski ženski list'«.
V Obzorniku je natisnjen Mrzelov govor o Cankarju: Ivan Rozman je v zvezi s Te-snierejevo študijo o Župančiču prispeval nekatere svoje misli o umetniški veličini Župančiča in Prešerna. Ivo Grahor obsežno ocenjuje Ocvirkovo redakcijo in uvod izbranega dela« Srečka Kosovela, Vinko Ko-šak pa poroča o knjigah Mladinske matice. Zaninrvo je Škerljevo poročilo o romanu »Dynamite« prei omenjenega Louisa Adamiča. Po Prezljevi oceni Baringove >Dapbne Adeane« v Lebnovem prevodu beleži G. K. ameriško sodbo o literarno - kritičnem delu našega rojaka prof. Janka Lavrina: s to beležko se številka zaključuje.
Cena je o. lla nespremenjena (120 P"in na leto), ob«og pa bo isti kot pri prejšnph letnikih. »Ljubljanski Zvon« je še vedno največja mesečno izhajajoča revija, ki predstavlja slovensko leposlovno produkcijo in prinaša esejp. članke in kritike naših vodilnih intelektualcev. Tudi v novem letniku^ bo LZ zvest svoji dosedanji tradiciji: biti živo zrcalo našega duhovnega snovanja in stvar-janja.
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Šelenburgova ulica 3.
Izreden uspeh domačega leposlovnega spisa. Zagrebška Biblioteka Nov:natske zadruge Birnoza je pred tedni izdala nov roman znanega pisatelja G j ure Voloviča »: .ajstor duša«. Roman obravnava življenje duhovnika in njegov vpliv na kmečko ljudstvo Spisan ie umetniško dostojno in ne kaže tendence, da bi duhovniško delo in poklic poniževal, razodeva pa polno, resnico, ki io je Vilovič tem lažje po-v dal. ker ie bil sam duhovnik. Roman >»?lajstor duša« je dosegel uspeh, ki menda nima primere med domačimi izvirnimi romani. Knjiga je izšla v 5000 izvodih in
je bila v teku enega meseca popolno mm razprodana. Sedaj pripravljajo drugo iz dajo. Gjuro Vilovič je po poklicu novi na.T in živi stalno v Zagrebu. Doslej jc izdal že več knjig, med njimi rorrv— »Esteta«. povest »MedjimuTje«. novel.i-stioni zb:rki »Mandorlato« in »Hrv. sjever i jug«.
Miroslav Krleža in zagrebški pledališk' kritiki. Znani pisatelj Miroslav Krleža je pra'-l.ar izdal v samozaložbi zanimivo polemično knjigo »Moj obračun s njima«. V nji obračunava z zagrebškimi gledališkimi kritiki in drugimi svojimi nasprotniki. Knjiga je spisana zelo živo. v stilu, ki ga pri nos piše samo Miroslav Krleža, zagrebški Kari Kraus. V njegovih polemikah se ponovno citirajo tudi beležke iz kulturnega pregleda v »Jutru«.
Komenskega spis »0'Kis Pictn8« bo izš^l v srbohrvaškem prevodu Jovana M. Popov*ča pri Kohnu v Beogradu. To klasično delo stare češke književnosti izide v knjisri. ki bo imela poleg srbskohrvaškesa prevoda tudi češki, francoski in nemški tekst, štiri jezična knjiga je na jusoslovenskeni knjižnem trgu svojevrstna novost
»Naš rod«. V 4. številki mladinskega mesečnika »Naš rod« so izšli pesniški prispevki Zdravka Ocvirka. Stana Kosovela m Ven-ceslava VVinklerja. nadaljevanje Ribičičeve povesti iz življenja žab (»Žabe«) z ilustracijami E. Justina, nevesti in črtice Ludvika Mrzela. Boiomira Magaine. Oskarja Hudale-sa. Lojza Zupanca in Oro«lava Javornika. boučna sestavka Antona Podbevška in dr. Oskarja Reve in d nisi prispevki. Številka je obilno in lepo ilustrirana.
»Nova Evropa«■ je priobčila v januarskem zvezku, ki je izšel te dni, prav v današnjih dneh potreben in pereč članek: »Za mirno rasudiivanie«. Pisec se obrača zoper one, ki negotovost in zmedo se-
lanjo situacije, krize in drugih nadlog -"ovečavajo s paničnimi glasova o propasti zapadnega človeštva, o polomu civilizacije, o brezupnem položaju gospodarske krize itd. Pisec pravi, da pri nas še ni gospodarske krize, obstoji pa mnogo ikutnejša in nevarnejša kriza, in od nje vsi trpimo: kriza v naših glavah. — Zanimiv članek je prispeval Jevgen Jelačič: »U vasi jonskem prostoru«. V njem razpravlja o današnji kosmologiji in odpira čitatelju daijni pogled v tajne vesoljstva — pač živi kontrast prejšnjemu članku, ki govori o skrbeh današnjega človeka in človeštva, o nečem, kar se odigrava — ideailno gledano iz vsemirja — le na majhnem atomu vesoljne materij«. V daljši! razpravi »Poezija i filozofija«- je znani estet dr. Albert Haller nanizal nekol:ko misli o empirizmn in estetiki, v zvezi s Heglovo filozofij< — I. P Lukič skuša odgovoriti na vprašanje: »Privredna kriza Hi moralna?« Sledijo še š*'rie člank' gospodarskega značaja 1.1. Znnbov:č. Srdič, dr. Kitšner, dr. Be'in) in nolemična replika o povojni Bosni in Hercegovini. Za prihodnje mesece obeta »Nova Evropa« posebni številki o Goetheju in o sodobni Nemčiji
Doba klasičnih in psiholoških dram je minila! Tako misli Max Reinhardt po izjavi, ki jo je dal dopisniku »Observera«. Danes se išče nova oblika drame, ki bo izražala kulturno preobrazbo našega časa: takšno dramo si Reinhardt zaniišlia kot kratko »revijo« najrazličnejših sodobnih problemov.« Izjava je tem zanimivejša, ker je Reinhardt zrežiral v teku 23 let svojega odrskega delovanja več del Shakespearea, Shawa. Strind-berga. Tolstega, Molieria In Ibsena; nekateri komadi teh klasikov in psihologov so se v njegovi režiji dajali po tisočkrat ali vsaj 6tokrat.
BOHEMSKI KARNEVAL
Domače vesti
*	Premestitev v državni sli-žbi. Banski
svetnik kr. banske uprave vrbaske bano-vme Andrej Knez je kot višji agrarni svetnik premeščen k banski upravi .-*ivtk»; banovine v Zagrebu
*	V nižji tečaj višje pedagoške šole v Beogradu so sprejeti naslednji učitelja Ln učiteljice: Iglar Franjo v Mežici, Kos Jo-.^ko v Mariboru, Mercina Danica v Stič-7i!, Poljanec Stanislava v Ma-i.iboru, Ha-bemian Franjo v Mariboru, Čer niso j Vera v Apačah, šlnigoj Avgusta v šmartnu pri Slovenjgradcu, šušteršič Juljja.na v šošta-tiju, Toldi Ana v Liehtenturau v Ljubljani, lv>tokar Danica v št. Lovrencu pri Novem mestu, ša.vpah Ana pri sv. Martinu na Pohorju, Zomer Franjo v Sevnici. Os vabi Marija v Tržiču, Kolbezen Antonija v Talčjeim vrhu. Koren Marija v Brežicah, truden Danica v K riževe i h pri Ljutomeru IBandel Marija v Brežicah, Žerjav Albert pri Sv. Bolfenku na Kogu, Subadolec P. v Vidmu ob Savi, Rom VLktor v Slovenska Bistrici. Rupnik .Josip pri Sv. Em! pri Ro-sraški Slatini, štravs Marija v R:ijhenbur-<?u, Kotni!-- Ana pri Sv. Jakobu v Slov gorieah. šajna Ljudmila v črni, Kun-st Viljem v Ormožu, Novak Josip v Ormožu. Kline Drago v Vojni ku in Bertoncelj Vlado pri Sv Petru pri Mariboru.
*	Zimski kmetijski tečaj na Gomilskem Priredi v smislu zadevnega razglasa ba.n-ske uprave sresko načelstvo za celjski »rez. Predavanja iz vseh panog kmetijstva m raznih drugih panog našega narodnega eospodarstva bodo v času od 31. t. m do ♦i. marca redno vsako nedeljo od 9. nnprej v prostorih osnovne šole na Gomilskem. Predavali bodo sami strokovnjaki. Nekatera predavanja bodo spremljale tudi ski-optične slike Kmetijska izobrazba je v č-isn hude krize potrebna in se za-to prebivalci Oomilske-ga !n okolice obojega spola opozarjajo na ta tečaj.
*	Naši delavci v Franciji. Francoska poslanska zbornica in senat sta odobrila kredit, za javna dela v znesku 3 iniljard -tri 475 milijonov frankov. Ta kredit se razdeli posameznim deipartmanom in občinam po potrebi. - Jugoslovanske pariške novice - pripominjajo, da je vest važna za naše delavce, ki jih je v Franciji mnogo hrez posla. V vsakem departma.nu se nahaja urad za zanosi«-nje delavcev. Naši. delavci naj se obračajo na te urade po s-'ojih organizacijah ali pa tudi osebno. Po zakonu je določeno, da dobe delo v pr-v; vrsti oni tuji delavci, ki so bivši l>o-Jt-virki aH pa oženjoni s Francozinjami
ni (ing. Pavel Novil.kov); Vzhodna stena Ojstrice (Ervin Gračuer); Štirideset let z nahrbtnikom (Jožef Zazuia); Deset pravil o plajniiičevi obleki (Jovo Mantuani) ter pestri robniku Kotiček ter Obzor in društvene vesti.
* Umna reja domačega kunca. Naš domači kunec potoka nedvomno od divjega kunca, ki živi v južni in za.padni Evropi, najrajši ,po gozdovih in v velikih množi ca h časih šteje en h sama družina nad tisoč repov. Kakor "sica si -izkoplje d'v j i kunec rov v zemljo, kjer si uredi prebivališče. Glavna hrana mu je poleti sočno zelenje. Po zimi se zadovoljuje s suhim list jem i,n z drevesnim lubjem. Sluh ima j ako razvit, čeprav ima uhlja nekoliko krajša od domačega kunca. Tual glava je bolj okrog.a. Kožuh divjega kunca je v poletnem času rdečkasto sive, v zimskem pa srvetlosive barve Ker živi najrajši v velikih družbah, napravijo te mnogo škod Zato ga je začel človek preganjat« Posrečilo se mu je tudi, da je nekaj živali ujei in zaprl v kletko. Na. ta način je človek polagoma ukrotil naravo divjega kunca ter pod vplivom okol.ice in podnebja dobi: razne vrste domačega kunca In tako živi v naših hlevih in kletkah brezskrbno življenje domači kunec. Nič ne ve o gozdovih in grmovju, tudi ne pozna strahu pred lovcem človek mu je prijatelj in skrbnik k, mu daje vse potrebno za življenje Na vodila o umni reji kunca kakor tudi ostalih malih živali daje novoustanovljeno društvo »Živalica« v Ljubljani, Sv Petra cesta GO, ki vabi vse rejce malih živali. da pri s topl{i o kot člani ter so ob enem tudi va.bije.ni. da prijavijo svoje živali, ki so naprodaj. Društvo ima polno naročil ter rade volje posreduje za svoje člane
TRADER HORN
I
'» imajo ' troke v Franciji.
TRADER HORN
1
Ir Beograda v Zagreb v sedmih urah.
v Zagrebu .-c je predvčerajšnjim vršila preizkušnja z velikimi dinamometrijsklml I*noti vam i. Dosesrel se je lep uspeh Ko bodo na progi Beengrad-Za.greb defini-r.vno uvedeno te lokomotive, kakor so že v prometu na progi Beograd-Nlš. bo vožnja iz Be.gra la v Zagreb skrajšana še za eno uro. tako da bo trajala samo sedem ur.
* 5 Planinski vestnik«, glasilo Slovenskega planinskega društva, je s prvo letošnjo številko stopil v svoj 32. letnik Kakor •doslej t)o Planinska vestnik«; tudi v letu 1932 izšel dvanajstkrat ter bo prinašal izvirne umetniške priloge, pomnožil pa bo tudi število slik v besedilu Naročnina ostane nespremenjena _ za tuzemstvo 4l) l>ln, za inozemstvo pa CO Din. Prva letošnja številka prinaša naslednje zanimive prispevke: Severna stena špika — •vSkalaška smer (Pavla Jesihova in Jože lipovec); Beseda o slovenski zemlji, uje-nih planinah in njenem filmu (dr. J. Oblak): Skupina Rimk (Boris Reželk); Ljuboten. Livadiea, Jezero na šar pla.ui-
Ma splošno željo po* dalfšano!
Danes ob 4., K8. in ^ilO. zvečer.
Ramon Novarro
poje. flirta, ljubi v krasnem zvočnem filmu globokega ganotja
I
(SP*	0 m 0 m 0
Seviliski
^^ C*
| Zvočni kino Ideal |
Vremenska napoved
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke zr. označbo kraja pomenijo: Cas opazovanja, 2. stanje barometra. 2. temperatura, 4. relativna vlaga v %, o. smer in brzina vetra. C oblačnost 1—10 7. vrsta padavin, S padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo. 27. januarja. Ldubljana 7., 787.3, —3.8. 90. SSE3, 10, —, —; Maribor 7., 783.6, —3.0, 70, NW4,' 30, —, _; Zagreb 7., 786.«, _3.0. so! V/NW4, 10. — _; Beograd 7.. 785.4, —4.0, 80, NW4, 10, —, —; Sarajevo 7., 786 6. —10.0, 80, tiho, 10, _, _; Skopi je 7,
781.0,	-6.0, CO, tiho, 0, -. —; Split 7.,
777.1,	S.0, 20, NE10, 0,---; Kumbor 7.,
776.7, 6.0, 60. tiho, 0, —,
Temperatura: Ljubljana _0.S, —4.2; Maribor —2.0, —.5.0; Zagreb —1.0, —4.0; Beograd —5.0, —6.0; Sarajevo —1,0, —10.4: S koplje 2.0, —7.0; Split 14.0, 7.4; Kuin-bor —, -5 6.
Solnee vzhaja ob 7.26, zahaja ob 17.0. Luna vzhaja ob 21.58, zahaja ob 9.31.
*	Poroke. Iz Tržiča nam poročajo: V ponedeljek dopoldne se je poročila v kape lici dekliškega doma gdč. Evelina Glanz-mannova, hčerka tukajšnjega veleindu-strijca, z g. inž. Albertom de Polzerjem iz Padove. Poroki je prisostvovalo številno občinstvo. Poročal je mestni župnik g Vovk. za glasbo pa je skrbel virtuoz na gosli g. Bar.son iz Trsta. Vsa tržaška društva so napravila v soboto in nedeljo mlademu paru običajne podoknice, saj je rodbina g. Edmunda Gianzmanna tržaškemu društvenemu življenju od nekdaj zelo naklonjena — V Zagrebu se je poročil g Aleš šoštarič, šolski upravitelj v. p., z go Krieti.no Pinteričevo, šolsko uprav itelji-co. želimo vso srečo!
*	Nova grobova. V Ljubljan'! je po dolgi bolezni umrl g. Mrko Tej k al. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 15. iz zavetišča sv Jožefa. — V Celju je preminila 70-letna ga Karolina Eckschlagerjeva. _ Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Grozna smrt žene v plamenu. \
okolici Broda 6-e je v ponedeljek na grozen način ponesrečila Marija Fanfandžer žena nekega mornarja. Ko ee je zvečer vrnila s posla domov, esi je v naglici zakurila, da si ogreje sobo in da se ogrejejo tudi otroci. Naglica pa je zakrivila nesrečo. Polila je drva s petrolejem ter pri tem polila tudi svojo obleko. Ko je z žveplen-ko prižgala drva je mahoma bila v plamenu tud.i njena obleka Žena je klicaia na pomoč in jokali so otroci, ko so videli mater v plamenu. V obupu je mati skozi okno skočila na dvorišče ter hitela na *e-S'to. Sosedi so ji prihiteli na pomoč in za silo pogasili plamen na njej, vendar pa je nesrečna žena že dobila hude opefciline, katerim je na poti v bolnico podlegla. Po-nesrečenka. stara 32 let, zapušča dva otro' čiča.
- V vodnjaku je utonil. V selu Hodo šanu v Medmurju se je v ponedeljek na tragičen način ponesrečil 32 letni seljak Lov-ro Čemernik. Iz domačega vodnjaka je nameraval potegniti čeber vode. da bi napojil konje. Zaradi poledice okoli vodnjaka mu je spodrsnilo in mož je čez ograjo pade! v vodnjak Pri padcu se je na glavi poškodoval in padel v omedlcvi-co. Domači so sicer opazili nesrečo in mu prihiteli na pomoč. Takoj so ga potegnili iz vode. a bilo je že prepozno
*	Žrtev granate. Na savski obali v Beogradu se je predvčerajšnjim dopoldne pri petila nesreča, katere žrtev je pestal mornar Andrej Bimčič. Ko se je sprehajal na obali, je opazil vžigalnik granate, ki je skoraj gotovo ostal tam še iz vodne dobe. Svest si nevarnosti, ki m.u preti od eksolo-zije, je Andrej vzel vžigalnik ter ga odnose! na ladjo, da ga pokaže tudi ostalim mornarjem Namesto da bi vžigalnik vrgel v Savo, se je začel ž njim igrati ter ga. skušal odpreti. V tem trenutku pa je /žigalnik eksplodiral in hudo poškodova nesrečnega Andreja. Odtrgalo mu je desno roko in za dobil je strašne poškodbe tudi po trebuhu in po nogah V kritičnem stanju so ga prenesli v državno bolnico. Ni upanja, da bi ozdravel.
*	Napad na cesti. Iz Vinje Gore nam poročajo. Ko se je v soboto 23 t. m. zvečer vračal po glavni cesti i,z Stične domov v Višnjo goro znani sportnik-tefeač P S., je bil v bližini! Fedranove hiše napaden od nekih nasilnežev Le po srečnem naključju ni postal žrtev njihove podivjanosti. Danes že znani razgrajači so ga čakali v varstvu teme v zasedi ob cesti s koli lin nožu K sreči je v zadnjem hipu še opazil nevarnost in pravočasno ml skočil Dobi.] pa je kljub temu udarec s koHčem po glavi in desni roki, hujših posledic so ga rešile le njegove brze noge. Vsekakor je treba obsojati to sirovost Kako lahko se zgodii nesreča in zgubi ta ali oui pri slič nih. skrajno grdih činih mlado življenje! Stara resnica pa je. da so nekateri fantje v predelu Hudo-Draga prav brutalni in ogrožajo mir celo na javni, državni cesti Kakor' smo informirani, se za zadevo žf zanima orožništvo in pa sresko načelstvo v Litiji V takih primerih mora odločiti le ostrost zakona, saj jc v nasprotnem pri-
meru mogoče, da bo hoja po tem delu ceste tako ogrožena, da že nihče ne bo upal tam skoz.
*	Volkovi &o poklali 31 ovac. Na pod
nožju Motajice planine pri Brodu vol kovi scljaku lliji Vukanoviču napravili mnogo škode V bližini svoje hiše ie imel stajo, v kateri je bilo nad 50 ovac V nedeljo ponoči je Vukanovič slišal ruljenje volkov a zanesel se je na svoje pse-ču vaje. Volkovi pa so vendarle vdrli v stajo in poklali 31 ovac Okoh seia Motajice fo volkovi huda nadloga zlasti pozimi. Uo na. pada.io drobnico pa tudi živino
*	Ker ni dobil podpore, je razb'1 izložbeno okno. V Šibeniiku se je v torek popoldne pripetil simptomatičen dogodek. Tridesetletni Peter Kindič, čevliarski pomočnik iz okolice Banjaluke je pršel v podružnico neke tuje tovarne za 'zde'ova-nje čevljev ter prosil za denarno podporo Ker je pos'ovodja prošnjo odklonil je Kindič zapustil lokal, potegnil iz žepa čevljarsko kladivo ter razbil velLo šipo izložbenega okna. Skoda, ki io je povzročil. znaša 12.000 Din Kindič se je potem r*im prijavil policiji ter izjavil, da si je na ta način hotel preskrbeti za nekaj časa streho in prehrano v zaporu.
Pri nerednem
iztrefelianfu
telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo	1905
Neda-sadne kocke
Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah
•	Vlom v Spodnjih Tenetišah. Pred nekaj dnevi ponoči! je bil izvršen v hišo rosr«t-ni-ka Jakoba Kerna v Spodnjih Tenetišah na Gorenjskem drzen vlom. Tat je ukradel celo zalogo obleke, moške kakor ženske, precej perila pa tudi razno zlatnino in srebrnino. Skupna vrednost plena znaša okrog 3500 Din. Orožniki so takoj naslednji dan uvedli zasledovanje.
*	Razširjenje telefonskega omrežja. Na pošti Draga pri Loškem potoku se ie 26 t. m uvedel telefonski promet
Ito — zobna pasta najboljša.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva Plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Iz Liubliaise
u— Jugoslov. angleško društvo v Ljubljani priredi danes v zbornični dvorani univerze predavanje o temi: Pestrost brit-ske pokrajine v angleškem jeziku. Predavateljica ga Fanny S. Copeland, lektorica angleškega jezika na univerzi v Ljubljani, bo svoje -predavanje tolmačila s skion-tričnimi slikami. K obilni udeležbi vab' odbor.
u— Redna glavna skupščina društva
»Pravnika« se bo vršila danes ob 18. na sodišču z običajnim sporedom.
u— Obrtniško društvo obvešča vse svoje člane, da se bo vršil v soboto 30. t. m. ob 7. zvečer v restavraciji »Zvezda.? izredni občni zbor društva. Na dnevnem redu sta edini točki: na.arovor predsednika in sprememba pravil, članstvo se vljudno naproša, da se tudi tega izrednega občnega. zbora polnoštevilno udeleži. _ Odbor
u— Velikodušen dar Jadranske Straže, Na skupni seji oblastnega in krajevnega odbora Jadranske Straže, ki se je vršila pod predsedstvom predsednika oblastnega odbora g. po-ibana dr. Pirkmajerja dne 22 t. m. v restavraciji Zvezdi, se je soglasno sklenilo, da odstopi Jadranska Straža del doliodikov svoje letošnje prireditve, to je znesek 5000 Din za Pomožno akcijo, ker smatra kot nacionalno ud-ruženje za svojo dolžnost, da prispeva po svojih močeh k orni i ion in obstoječe krize.
u-_ Predavanje »O štednji« priredi so-Kolsko društvo Ljubljana IV v soboto, 30 t m ob 7 zvečer v telovadnic! šole na Prulah Prodava br Fr. Mlakar. Vstop prost Vabimo članstvo, da se predavanja udeleži polnoštevilno.
u— Zabavni večeri >Grafike« so bili doslej vsako leto še najibolj kratkočasi iizmod vseh predipustnih zabav in taka bo tudii letošnja prireditev, ki se bo vršila na pustno soboto, dne 6 februarja 1932. v vseh prostorih »Kazine« ob sodelovanju 20-članskega orkestra j.Orafikei. Spričo težkih današnjih prilik, ki tudi graflčar-jCm ne prizanašajo, pa je čisti dobiček namenjen dobrodelnosti.
u_ Violinski virtuoz Vaša Prihoda bo
koncertiral po presledku 5 let zopet v Ljubljani. Njegov koueert je defi,nit;ivno določen za o. februarja. Koncert bo v Unionski dvorani. Vaša Prihoda je brez dvoma eden najboljših violinistov, kar iih seda.j koneertrra po širnem svetu. V starem in novem svetu uživa naravnost velikanski sloves, nijegova igra je mojstrska tako v čustvenem kakor tudi v tehničnem do g ledu. Vstopnice bodo od sobote dalie na razpolago v Matični knjigarni, cene običajne, orav nič zvišane.
u— IX. otroški ringaraja z živo slikanico priredi Atena na svečnieo popoldne v veliki dvorani Union a. Za zabavo bodo skrbeli čarovnik, Gašperček, miška Milki in muc Mnnjav, kositaru.i vojaki, šeeave dečve. eiklodron, ribolov i.n mnogo drugega. Vabimo vse naše malčke in prijatelje mladine. Obleka poljubna, maske dobrodošle.
u— Trije poškodovanci. V Mulhah v litijskem okraju so neki fantje voglariln okrog Gorlškove hiše. Zaradi vpitja za h;-šo so je zbudil domači sin Leopold, ki je skušal fante prepoditi. Poizkus pa se mu je slabo obnesel, kajti noki fant je potegnil nož in mu hudo poškodoval desno roko. — Posestnik Anton Cetnikar z Do brove pri L:ubljani je včeraj dopoldne za-vozll s kolesom precej globoko v koles nieo Pri nenadmem padcu se je hudo po škodoval na desnem ramenu — Iz Trbo velj so pripeljali v ljubljansko bolnico 9-letnega sina logarja Ivana Zorka, ki ga je součenee po nesreči dregnil s palico v desno oko in ga mu hudo poškodoval
u— Gostilničarja je napadel. France Bahal ki je pristojen nekam na češko slovaško, je znan ljubljanski postopač !n razgrajač Možak je navadno breerooseln to pa čisto po lastni krivdi, ker se mu pač
ne ijuoi delati. Policija je imela ž njim že veliko opravka in je naravnost čudno, da ga spričo njegovih nerodnost, ni že davno izgnala Prišel je predsinočnjim v Maverjevc gostlLno na Jegličevi cesti, kjer se Je vsodel, pil nekaj viua m že začel izzivat..* Komaj pa je prišel gostilničar raz grajača mirit, je ta pograbil vinsk- koza rec in ga udaril z njim po glavi Bahal jo ie nato hirro popihal iz gostilne, dočim je moral oškodovan., gostilničar iskati pomo či v splošni bolnici Bahal se sedaj potepa in ga tudi policija še ni mogla izslediti.
u— Ure kradejo. K služkinji Mariji Tudji! v Križevniški ulici 5, je prišla pred-sinočnjim njena znanka Frančiška, ki jo je prosila za prenočišče. Francka je omenila. da je v službi na policiji, zaradi česar ji je Tulja še bolj zaupala Zjutraj pa je Francka zopet zginila l.n je Tudja šele po zneje opazila, da ji je iz miznice v snalni sobi zmanjkala 300 Din vredna srebrna zanos*na ura Druga žrtev tatinske roke ie s'užkin-ia Pepca Modrijanovičeva, za.no-slena na Gallusovem nabrežm 7 Neki zl kovec ji je ukradel iz sobe uro budilko, dalje zanest.no uro. par usnjat:h rokavic in denarnico z gotovino, da ima okrog 400 Din škode.
u— žrtev žeparja. Posestnik France B fe Podmilščakove ulice je odšel predvče rajšnjlm v mestno klavnico, kjer je name raval kmoiti dva prašiča Ker pa so se mu zdeli na klavnici predragi, je zavil v v.es-jakovo, pozneje pa v Cuzakovo gostilno na Poljanski cesti. V obeh gostilnah se je precei zasedel Takoj nas'ednje jutro pa je onazil, da mu j-e zmanjkala listnica z nad 2000 TVn gotovine, ki io je rmel v notranjem ž<mi telovnika France B. je v nekoliko vinjenem stanju najbrže posta1 žrtev drznega žeoarja. Seveda ie zadevo nri javil policiji, ki je uvedla preiskavo.
u— Večerni kuharski tečaj v Mladiki se prične 3. februarja ob 17 Vpisovanje bo v soboto 30. t., m. in v ponedeljek L februarja. vsakokrat od 16. do 18. ure v Mla diki. Prednost imajo sooroge mestnih uslužbencev in mestne uslužbenke.
u— Pustni ples Sokola II. v Kaizini bo na pustni! torek 9. februarja. Za prijetno zabavo bo skrbel -Jonnj--jazz
u— Drevi plesna vaja trgovskih nameščencev v Un ion u.
u— >Preporod« i.ma svojo redno plesno vajo prihodnjo soboto. Ne pozabite na končne figure slow-foxa in začetek passo-doublea; uči g. Jenko v Trgovskem domu Bodite točni!
Iz Celja
Foto kemito
nas uči obsvetlenje plošč, filmov in njih sestavine! Brez študij izveš vse pri	41
FOTO TOURTSTU
šelenburgova ulica štev. 6.
e— Druga predstava »Mariše« bo na
svečnieo 2. februarja ob 16. Na to predstavo opozarjamo predvsem okoliško prebivalstvo. ki pri premieri ni imelo prilike videti naseli odVčnih diletantov na domačih odrskih desikah. Vstopml-ce se dobe v knjigarna Gori-čar & Leskovšek na Kralja Petra cesti.
e— Kupi snega. Prejeli smo: Vse mesrto je že očiščeno sne«a, le mestno načelstvo iima še kupe snega pred svojim uradnim peslopjr-m kakor tudi po vsem Krekovem trgu. Naj se ta nesnaga odstrani!
e— Beseda o brzih vlakih. V 'interesu pospeševanja tujskega prometa prosimo železniško di.rekcrijo, da zopet tzpesVnJo pri obeh popoldan škili brzih vlakih eno-minutni .postanek v Laškem. To je iskrena želja vseh priizadet h laških meščanov kakor tudii celjskih, ki obiskujejo kapelj v Laškem.
e— Obrtna zadruga kovinarjev in sorodnih strok bo imela letni občni zbor v nedeljo 7 februarja v hotelu Pošti«.
e— Mestni kino bo predvajal drevi poslednjič prekrasni planinski f"m r.V -kraljestvu Zlatoroga«. Pričetek ob pol 21.
Iz Maribora
a— Sreski gremij trgovcev v Mariboru
naznanja vsem zainteresiranim članom, da lahko čim prej prevzamejo kontrolne knjige za prodajo moke. Knjige se dobijo pri glavni finančni kontroli v Mariboru. Davčna oblast je za prijavo pridobnine, ki jo je treba vložiti do 5. februarja, založila novo tiskovine, ter prijav na starih ne bo priznala. Kdor ne bi znal tiskovine izpolniti, not} se oglasi pni gremijaJ^em tajniku v novih gremijalnili prestarih v Vetnnjski ul. št. 11.
PLANINSKI VEČER
tradicionalna prireditev mariborskih planincev se vrši tudi letos dne 1. februarja v Unionu, na kar opozarjamo vse zunanje prijatelje te priljubljene zabave.	100
a— GostiIničarska zadruga za Maribor in okolico je imela včeraj dopoldne pri »Orlu; svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število zadružnih članov, navzoča sta pa bila tudi obrtni nadzornik g Založnik in tajnik Zveze gostilničarstoih zadrug, g. Petelin. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik zadruge g. Holc, ki je obenem podal izčrpno poročilo o lanskem poslovanju,. Po pre čitanih poročilih je sledila debata, na kateri so •razpravija.il o vprašanju gostilni-čarske obrti in kako omiliti nekatere n;»-redbe. ki tarejo danes gostilničarje. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanii odbor s predsednikom g. Holcem na čelu.
a— čitalnico za revije je otvorila v svoji lepo urejeni čaikalnial Ljudska knloč niča v Narodnem domu. Na ta način jo Ljudska knjižnica s^epoin.ila •vrzel, ki je nastala z opustiti v i jo časopisov pri Slovanski eitaimci, keje last je Ljudska knijiižaica čitainica r»vij je na.menjena izposojevalcem Ljudske k^rvgnice, da se lahko potom najboljših revij sami orientirajo v novostih na literarnem trgu, obe nem pa imajo tudi primerno razvedrilo če je treba zaradi večjega navaja čakati na knjige. Revre leže na mizi v lepo opremljenih ovojih z ličnimi! nanisi, okrog pa je po stenah skromna galerija slik modernih knjng z domačega in tujega slov etva Med revijami ima ljudska knjižnica med drugim: ^Ljubljanski: zvon;, »Dom in svet«. »Modiro ptico«, hrvatsko revijo ?.» ložbe »Binozat - »15 da.na-, od nemških na »Die literarlsche Welt«. rBiicherkreis«. rSociali&tisehe Bildung« itd Za razvedrilo so v čakalnici tud' zagrebške »Konrivot in še nekaj lepih ilustriranih tedn'kov ki j'h zlasti mladina rada gleda že sam.. «"ita.niča Ljudske knjižnice je torej vredna obiska
a_ Za naše dijake v Pragi. Mariborska Jč Liga je sklonila na svoji zadnji sei' r>os'nti Podpornemu društvu za slovenske nsokošolee v Prair z ozirom na vla^aio čo krizo znesek 300 Din T.a.ni ie daroval? mariborska 'iea za
200 Din. Želeti je, da se z enakim zneskom
snomnijo slovenskih visokošolcev v Pragj tudi ostale slovenske lige v Ptuju. Celiu Ljubljani Kranju in Bledu
a_ Sprememba posesti. Anton ln .To«:-
pina Tavčar, stanujoča v Jurčičevi ulic', sta kupila hišo št 25 v Smetanovi ulici ol Adolfa in Frančiške Kubička iz Dar;»-vara za 250 000 Din
a_ Obup nad življenjem. Težke življenjske prilike so mlado ženo, 35-Ietno J. G stanujoče na Pobrežju na Cesti na Brezje, pripravile do obupa Včeraj popoldne je v duševni zmedenosti se^-gla po sit<*-klenici z vcronalom .n se zastrupila Domači so še pravočasno opazili njeno dejanje in takoj telefonično obvestili rese valce, ki so ubogo ženo prepeljali v bolnico. Njeno stanje je zelo resno.
Iz škofje Loke
šl— Dve iepo uspeli priredit' i je nudil v nedeljo škofjeloški Sokol dennači javnor-;t' Pod vodstvom bratov in sester iz visi u<-!-teljstva se je vršil ob 1") v domu prv' "'la-dinski iiopoldan. ki ca ie po^et lo !>3 dečkov in deklic ^jKjred ie obsegal prij>ovede>vanje raznih pravljic, prikazovanje t>oučnih in zabavnih skiopt t-nih eilik in tombolo z dobitki. Deca se i«1 izvrstno zabavala. A mladinskimi popoldnevi se bo nadaljevalo 111 naprošajo starši, da pošil;ajo svoje mah' redno v Sokolski dom. — Zvečer ob '20. je uprizoril »ledališki odsek v režiji br. Horvata in inscenaciji br. Košce mladinsko isro :/Petrčkove poslednje sanje . ki jc segla lop uspeh. Telička je igral !Iorva?cv Dušan lako prisrčno, da ^o gledalcem stepale solze v oči. Pa tudi ostali gralci so združili v prisrčno enoio. Ljudje mladina na odru zelo radi vidiio. V kratkem se uprizori zanim va trod« janka : Favn . Naslovno partijo bo igral br. Janko Sicherl. Vsoh predstav do zaključka sezone v maju bo se di^set.
šl__Nekaj številk r> konsumu alkoholnih
pijač in tobaka. V okolišu davnega oddelka finančne kontrole v Škof ji Loki. ki obsega poleg mesta Škofie l^oke občine Črni vrh. Javorje, poljane. Soro. Staro Loko in Zrui-nee, se je lani konsumiralo v 5S točilnicah ?15.395 1 vina, 72.017 I piva. 3341 1 žganja. 1'kerja. ruma in konjaka in 1(5.000 1 špirita. Ker znaša število prebivalstva v navedenih občinah po zadnjem ljudskem štetju 12.540. prid,-- na posameznika 17 1 vina, <5 i piva in 3 i žganja. Dejansko konsumirana višina alkoholnih p'jač ie mnogo večja, kar so si ljudje nakuhali m nego ž^ania ps--. mnogi zasebniki r>a so t,/ nabavili vinski mošt. Zauž te alkoholne ptfače predstavljajo vrednost preko 3 milijonov din2"jev. istem področju se je pokadilo tobaka ia 2,044.600 Din in porabilo cigaretnega papirja za 19.498.50 Din.
Iz KamniHa
ka— Smučarski izlet. Za ka<T"n'"fcc smučarje jc nastopil žalcPten odmor. Snega jc še celo v scnčr.iih krajih za smučanje premalo, na prisojnih bregovih pa je že skoro izginil. Če se hočeš smučati, moraš iti visoko gori na Goz-d ali pa v planine. V nedeljo zjutraj je priredil SK »Kamnik« čcnučanski izlet na Gozd. Po-ln avt. i-vus športnikov iz Kamnika in iz Ljubljane jc potegnil 1'eregrin do Črne, od koder so jo mahnili po ne prcstnui poti v kraijestv belega športa. Snega sicer tudi tu ni p sob no mnogo, vendar dovoV, da eo bili v-zadovoljni z nj'm in se zvečer v prijetnem razpoloženju vrnili v Kamnik.
k a— Na Smufarske tekme za prvenstvi LZSP, ki bodo v nedeljo v Kranjski .joti. pošlje SK »Kamnik« 4 najboljše tekmovalce. Določeni so Kumcr, SveilMč, Stergar in Rozman.
ka— Mrtva gledališka sezona. y krn-niških prosvetnih hramih vlada neobjva; no mrtvilo. Morda bi se pa po dveh molečih vendarle izplačala zopet kaka debr? komedija.
Iz Novega mesta
n— Uprava banovinske trfnice v Vinjem
vrhu razglaša, da ima večje števjo korenjakov in ključev raznih križank (amer-čaivk) na razpolago. In-tcreisenti naj Čim pre-j prijavijo, ker bo pozneje trt pri-manjkovalo.
n— Lesna industrijska družba na Gorjancih. ki ima doslej zaposlenih pri svojem obratu okrog 50 delavcev, prične v prvi polovici prihodnjega meseca re-den obrat, pri čemer bo zaposlila preko 100 delavcev.
Iz Slovenfgradsa
6g— Smučarske tekme na U škj gori.
Smučarski kkib Guštanj—Rinitki vre et priredi v dneh 1. Ln 2. februarja veliko smučarsko tekmo z vrha 1'rške gore v Žerjav. Turistovski dem na Urški gori bo oba dneva odprt in e*>kflbovan. V nedeljo 31. t. m. pa priredi smučarsko tekmo na; domači smučarski klub v Slov en jgra d'.-tj . Proga bo zelo zanimiva.
Hg— Karamboi avtobusa z motociklom. Zaradi poLtce ceste je prišlo pni Stražah do trčenja med avtobusom, ki v oz-i na progi Šoštanj—Dravograd, in med moto-ciklom, katerega je uporabljal tukajšnji cestni nadzornik. Dočim je ostal avtobu.s brez vsake poškodbe, je dobil cestiu nadzornik občutne praske, da je moral iskat« pomoči v slovenigraški bolnici.
Iz Preksnurja
P»ri— Občni zbor podružnice čebelarskega društva je bil v nedeljo v Doljni Lendavi v osnovni šoli. Iz poročil funkcionarjev je raavidno, da je podrulmi-ca v lepem razmahu in obeta mnogo. V preteklem letu je bil dvodnevni tečaj, katerega se je udeležilo ~0 čebelarje: Podružnica je kupila dve kompletni garnituri za točenje medu. otvoril 6e je čekovni račun in podružnica je pristopila k ZKD. Uspešno je driova! zlati blagovni oddelek Novi upravi načeluje predsednik Leskovec, železniški uradnik. Zanimivo je. da so v podružnici včlanjcm tudi nekateri čebelarji iz Medmurja zlasti iz M Središča, ki so zastopani tud- v odboru
IX. otroški ringaraja Atene
i-No Dragica mala, kaj pa ti je, saj od veselja ti l.eka žare?«
nas. še slišala Sonjica ti: Zabav •o Aton3 oam spet priTBd-ij da rajali bomo v Unionski dvorani, in vse bo še bolj imenitno ko lani. s.Kaj pa tam zopet novega bo?« ♦ Le slušaj. povem ti, ka.ko bo lepo: Na odru velika se knjiga odpre tn sličice žive ozremo strme! »Joj. to bo veselje! Veš Ii že ti, kdaj Ieipa se ta zabava priredi?;' »Na svečnieo zbrala se deca bo tam ker tolika radost r>beta se nam s-Pa zbogom z^aj. Drava, lomov pobitim, da mamici tole novost sporočim.
Kino Ljubljanski dvor
TeJetoD 2730
Danes nepreklicno zadnjikrat
Mariiana
Ob 4., pol 8. in 9. premiera! Cene 4 in 6 Din. Liaut	—PM ■MIHIH lil ■ II
pm— Ustanovitev krajevnih organizacij Jugos/ovenske radikalne kmetske demokracije v Martjancih in Noršincih. Na
irucijatrvo sreskt-ga odbora JRKD v Murski Soboti je sklical akcijski odbor v Mirtjancib zborovanje v tamošnji šoli. «.mečka preoivalstvo je do zadnjega kotička napolnilo obširno sobo ter z zanimanjem sledilo izvajanjem predsednika sreskega cdbc-ra. banovinskega svetnika notarja g Kodra Enodušna je bila želja jk> organizacij: .v katero so se vpisali vsi prisotni. Zaradi velikega števila članstva sta se ustanovili dv« krajevni organizaciji. in to v Martjancih in v Noršincih. Za Martjance so bili v odbor soglasno izvoljeni naslednji gg : za predsednika šolski upravitelj Cepregi. za namestnika župan in ta nO Karel, z ž. tajnika Ulen Kolo-man. za blagajnika Skraban Jožef. Za krajevno organizacijo v Noršincih. v katero spadata vas: Lukaševc in Mlajtinci. pa gg.: za predsednika Erjavec Štefan, za podpredsednika Legen Mihael .za tajnika Cis Štefan za blagajnika Nemeš Franc. V najlepši harmoniji je potekel 7bor. v katerem je prišla želja ljudstva po močni delavni organizaciji na temeljih januarskega manifesta do vidneca izraza
l«a— Učiteljsko zborovanje. V soboto sc je vršilo učiteljsko zborovanje za mur-t/kosoboški srez, katerega se je ačitelj-rtvo v velikem številu udeležilo Po predavanju strokovnega učitelja g. Lavren-čiča iz Maribora o telovadbi pri deci so « . vršile volitve novega odbora. Ponovno to bili izvoljeni g. Gabrijelčič za predsednika, gdč. Mlekuževa za podpredsednico. Fdč. Ciakova za tajnico m g. Štubelj za blagajnika.
pm— Osebna vest. Ravnatelj kmetijske 5o'e v RaklČanu inž agr. Vinke Sadar je »»remeščen k kmetijskemu oddelku ban--.;T:e uprave v Ljubljani. Za časa svojega tukajšnjega delovanja je mnogo napravi! :-e povzd-g kmeti'ske šole in za izboljšanje kmetijstva v kraju Na njegovo me-.--to pride g. inž. AVkoš šel semenogoiske p sta:e v Beltincih m upravitelj tamoš-tojeca veleposestva
pm— »Prostozidarji«. Dramski odsek nurskosoboškega Sokola je odigral v zad-
LJUBL.1 ANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek. 28.: Zaprlo. Petek. 29.: Vzrok. C,
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 28.: Trije mušketirji Opereta. P remi je ra. Izven. Petefc. 29.: Koštana. B. Gostuje gosp. Josip
Križaj.	,„ , .,
Sobota. 30.: Carmen. D. Debut cdc. Antte
.Mezetove.
*
Ljubljanska drama. V potek 29. t m. je
dru-a repriza drame »VzroU za red O.
LiubHanska opera. Premi;« ra operete »t rije musket rii, ki jo je napisal Benatzrv}. ima 14 slik, ki slede ena drugi s pravo ■filmsko brzino. Celo delo ima pri nas; n ori zori t v i, ki jo je pripravit režiser Brat-ko Kreft, samo eno pavzo. Muzikalno vodstvo je v rokah dr. švare. Zasedbo pesa-m.-nih ulog smo že priobčili. Kostumi so r,, osnutkih scenografa g. UliamšČeva. izdelal na jih je gied. atelje pod vodstvom r Polaka Začetek premijeie tečno ob 20 uri, konec ob četrt na 24. Premijera je izven abonmana. V petek poje v >Koštam« »o Hadži Tome basist gosp. Josip Križaj. Ostala zasedba kakor običajno n;rig;'ra ravnatelj Polič Predstava je za r ! D. Prvi več i i nastop konservatoristke • ■!(-. Ante Mezetove v naši operi bo v soboto 30. t. m. Pela bo ulogo Mic-aele v o|>'n ■Carmen Predstava bo za red D
ŠENTJAKOBSKI GLpT»ALIŠKI ODER
Začetek ob 20.15 ^ • '• 'ia, 31. januarja: Zadeva Kaiser.
j osek.
februaria: Svetnik.
njem času že lepo število iger z najlepšim uspehom. V teku časa si je vzgojil odsek že lep kader igralcev in pridobil častno število obiskovale-."/ za svoje predstave. Uprizoritev »Prostozidarjev« pa bi se bila lahko opustila ker igra nima čvrste vsebine in kei imamo dovolj domačih dramskih del. Režija br. Gabrijelčiča je bila prav dobra. Igralci so podali, kar je bilo v njihovih močeh Odlikovale so se predvsem ženske vloge (Godinova. Vau-potova. Požarjeva Ložarjeva. Horvatova). Svojevrsten tip je podal br. Mušič ter žel priznanje. Kakor vedno je bil tudi tokrat na mestu br. Verhovec Bratje Benkovič, Horvat, Tot ln Tuš so se potrudili v splošno zadovoljstvo.
pm— Za gladne brate Učenci osnovne šole v Dolnji Lendavi so nabiali nad 100 kilogramov raznega živeža, ki 6o ga podali giadujaiiin bratcem in sestricam v Vr-
bo, srez Gacko. Sedaj so že zopet nabrali po Lendavi 200 Din za katere bodo kupili živež in poslali stradajočrim
pm— Sejmi in kupčije. Na zadnji sejem v Dolnji Lendavi je bilo prignanih 280 glav živine: prodanih je bilo 137 Bik' in telice so sc prodajale od 3 do 5.50 Dm kg m krave od 0 75 do 2 Dm Kupcev jc* bilo zelo malo Najlepše blago so pokupili trgovci iz Italije
pm— Cigani. Cim bolj mrzlo postaja ton večji je naval ciganov na soooško bolnico V zre k temu so tkrajno bedne razmere, v katerih živijo Na pol goli in onemogli prihajajo, mraz in glad iim iz-podkopujc zdravje. Mnogo ciganov ie pljučno bolnih in nosijo kai' že od rojstva v sebi. Tako so pred dnevi pripeljali v bolnico na pol zmrzleca starega cigana, ki je vso zimo s svojo družino bival pod raztrganim platnenim š-vor-nn.
GOSPODARSTVO
šentjakobski gledališki oder uprizori v
nedeljo izvrstno veseloigro ^Zadeva Kaiserc. ki je vzbudila zaradi svoTe velezabavne vseli ne in silne komike veliko zanimanje. **cra je izvrstno naštudirann V naslovni ulogi brili,ira naiboljši karnkterni komik Šentjakobskega odra gosp. Lavrir. imeniten r>nr shi gdč Baronova v ulogi plesalke lrene la p^ne de Santa Fe ter gosp. Petrovč:č v ulo-pesnika in komponista Jurija Kniseria. f>:ilie nastopno gg. Kune in ^kerb v ulogah odvetnikov V/enderia in Juliia Soringerja. < -lile uloge so v rokah ce. Bnčarieve. Gru-tnove in Piiscbner''ove ter c</. Kontna. Mo-,,-r:n Juvana :n Zala mika. V torek se bo ponovila izvrstna burka »Svetnik« z r|ra--'•^•Tiim komikom K b" a ko m ter gdc. Wri-t=eiierievo v vodilnih ulo^ah. \ slovnice se bn^lo dobile od netka dalis v trgovini gosp. M'losa Karničnika na Starem trgu.
**->^b©r«fco gledališče
Začetek ob 20.
č etrtek. 28.: škorpijon. A. Tetek. 29.: Zaprto.
*
17. mariborskega gledališča. Danes se ponovi Kulundžičeva zanimiva groteska »Škorpijon v soboto na Abrahamova priljubljena operela -.Viktorija in njen huzar«. Nad vse zan iniva bo naslednia dramska premi iera. ki bo kr-tna predstava Golouhove politične sntire »Groteska sedaniostit To delo jc sp'ob prva slovenska izrazita groteska ter je po svo;i vsebini in po svoiih orisrnalnib zntuislekih oonolnoma nov in nenavaden pojav v sloven=ki dramatsti	Kr«tn° prPfl=tavo n«-'pravJia r»5;opr J Kovi? na stopi pa bo velik ansamb!, zbor in Statisti.
Naraščajoča likvidnost našega denarnega trga
Necavno smo na podlagi gibanja žirovnih vlog pr; Narodni banki in rekovn h vloc |>ri Piilr.i hraii;lnici pokazali, kako se naš de nami tru j«o znanih težkocah nrebkle ,eseni zopet v lazmeroma naglem t«mnu vrača * normalne razmere. Tudi namovejši izkaz Narodne banke, ki ca obiavliamo na drugem mestu, nam kaže, da v tem pogledu dalj.* napredi. fiic Privatno iirwie vl-.gt pri Narodni banki, ki so v glavnem vloge naših dmarnih zavodov in predstavljajo take i -az- ')io?li:-< ? sredstva teh '.a' -mv so se v tretji četrtini januarja povečale za na-U na 581 milijonov S tem so privatne žirovne vloce pri Narodni banki do-sjcl,^ irrvijie =tanie .od stab 'vas'* dinaria «em Samo v teku iannarja so se privatne žirovne vloge pri Katodni banki povečale /a 25." milijonov, od oktobra oa znaša prirastek 367 miVtonov Din Vebka rezerva narodnega likvidnega kapitala ki se je pol v-p!i\">ni svetovne krize nezaupanja v sep tembru poskrila v omare, blacain^ in tud nocavi-e. ?r- ie v teku ianua-ia pričela zo r,J ua"b-u vračat' v obtok Kakor ooročaif iz Zagreba ie dobHa samn ena vilik? za gr^bškf« bfinka v zadniib 14 -'n-h za 30 ud luo-Tiv Din rovih hrnnPnib vV;,o
Z r;m'e.celiivim t»n;avom nacl?ca vrara n ia s»HT.an?a v stabln^J	denarnib
razmer in v solidnost naSih denarnih zav-dov. se v zvezi z namoveišbn stnni.^m Na rrine banke pe?a tudi beograisko »Vreme? Med dr»'f'"n icotavlia -la se vrafajo v tre sorie Narodne banke one ni^nnice ki jd '•-1 izdala Narodna banka v	ko nTi-
skočila na pemo? denarnim •»avnd-nn --b pri lik5 zrKinil dviimv hranilnih \loc Da nosne;? vi.-Knnie kreditov k: uh '•> v i-'=f>n ]-.la Narodna bank.a denarp -n zavi-.p.tr. smatra »Vreme« za potreV.no da poviš? diskontna stonnia za kredite pri Narodn-bn-iki. č že ne v e^loSnpm pa vsa za one kredite ki iih ie Narodna bmka dalf kol p.m-H' detiarn:m zavodom ki so zaradi c^ te jo vama vlos prišli začasno v stiske T< nr/ir-niie »Vremena* pa je on-r-em nr.gtf 5no enkrat smo na tem r-estn ugotovi ,i da bi naši denarni zavodi v zn>i!n» ^mer vrr. P Narodni banki najete kredite, če b' in«f.li gotovost, da boHo v primer-, pozne1 še potrebe znova n*5H nri ni-' za«1ombo ? driobn'- besedami, če bi imel? nekak', ea-ranriio dn «e ne bo povrn:l ?.nan" 8 avgust r.relekb-g? leta. ko ie Narodna b->nka na mah rctrinodraJ.a kredite in ukmMa vsak« nari?li~iie izkori^-imie posam^nim denar nim zavodom odobr^neca kredita Prenr ca ni smo. da bi d ovni m n "aranriva v tem «nn slu v v. čii meri omogočila "-r-^ni" rr^ijoi in *inanss»n?e mrni'*"^ nortf -i'a Narodi banke kakor pa povSanie diskontne stopnje
= Stanje Narodne banke. Iz najnovejšega stania Narodne banke od 22. t m. je razvidno, da se je zlata in devizna podlaga povečala za 22.4 na 2104.7 milijona Din.
To povečanje podlage odpade skoro v celoti na povečanje deviznih rezerv. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se zmanjšale za 5.5 na 86.8 milijona Din. Menična in lombardna posojila kažejo nadalje polagoma nazadujočo tendenco, ki jo opažamo že od novega leta sem. V zadnjem izkazu so se lombardna in menična posojila ponovno zmanjšala za 5.6 milijona Din. Država ie na račun začasnega avansa glavne drž. blagajne vzela nadaljnjih 50 milijonov Din, tako da znaša ta račun sedaj 300 milijonov. — Obtok bankovcev je po štirih mesecih prvikrat zopet padel pod mejo 5 milijard. Kakor znano, se je naš obtok v drugi polovici septembra, ko je nastopila znana denarna kriza, poveča! za več sto milijonov in se je od tedaj stalno gibal nad 5 milijardami. V najnovejšem izkazu pa je zopet zabeležen v višini 4.912 milijonov dinarjev, to je za 143 milijonov manj kakor sredi januarja. Na drugi strani pa opažamo nadalnje dviganje žirovnih vlog pri Narodni banki. Privatne žirovne vloge so se dvignile za 14 na 581 milijonov Din, žirovne vloge državnih gospodarskih podjetij pa za 08 na 113 milijonov. Tudi državno žirovno dobroimetje pri Narodni banki je poskočilo od 47-na 133 milijonov. To znatno dobroimetje države je v zvezi z rezerviranimi denarnimi sredstvi za izplačilo kupona obveznic vojne škode. Kntje obtoka bankoncev in obveznosti na pokaz se Je povečalo, in sicer v zlatu in devizah od 36.4 na 36.7 odstotkov, v samem zlatu pa le za malenkost nazadovalo od 38 na 37 odstotkov. — Stanje na dan 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v ok'epajih razlike nasproti staniu od 15. t. m.): aktiva: podlaga 2104.7 ( + 22.4). od tega v zlatu 1758 6 (+0.1), v valutah 8.2 (+0.1). v devizah 338.0 (+22.3): posojila na menice 1944.0 (—2.3); lombard 279.6 (—3.3): začasni avans glavne državne blagajne 300.0 (+50.0): pasiva: obtok bankovcev 4911.7 (—142.8); obveznosti na pokaz 827.0 ( + 168.7), od tega nasproti državi 133.1 ( + S6.4), po žirovnih vlogah 581.0 (+14.3). po raznih računih 112 9 (+G8.0); obveznosti z rokom S02.4 ( + 32.4).
= Spor med našo Privilegirano Izvozno družbo in Centralno nakupno družbo zadrug v Pragi poravnan. Kakor poročajo iz Prage ie bil te dni poravnan spor zaradi doba\ ošemce med našo Privilec'rapo izvozno družbo in Centralno nakupno družbo zadrug
s tem d« upo abljate
NIVEA-CHElfE
pred s'abim in mrzlim vremenom, da ne poka m ne postane hrapava. Nabrgnife Veio kožo večer vsak predenj, reste na počitek temeljito t Nivta-Creme Tkanine postaneio s tem mladstno napete, koža pa močna m prožna Veter in sUbo vr»me ji ne mo ejo več šUod ti Nadrgnite pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in »oke » Nivea Creme. Ta krema namreč ne tapusti nikak sijaj tet Vam nudi oni sv ii »n mlacostni izgled, ki ga mi vsi tako »adi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam:
NajviSji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din S.oo—22.oc Jugosl. P Beiersdort & Co. d. s. o.Maribor
v Pragi. Po novem dogovoru je centralna nakupno družba zadrug prevzela generalno zastopstvo Privilegirane izvozne družbe za prodajo žita in koruze v vsej Češkoslovaški. Obe družbi sta v češkoslovaških listih objavili, da so bila nesoglasja razčiščena in odstranjena v prijateljskem sporazumu, kakor ni bilo drugače pričakovati.
—	Redukcija hmeljskih nasadov v Češkoslovaški in Nemčiji. Te dni so se v Žat-
cu v Češkoslovaški nadaljevala pogajanja med predstavniki češkoslovaških in nemških hmeljarjev, ki so se pričela že v jeseni preteklega leta. Kakor poročajo :z Prage, vlada med predstavniki nemških in češkoslovaških hmeljarjev soglasje v tem, da ie mogoče doseči zboljšanje sedanjih razmer le s primerno ureditvijo produkcije Ugotovljeno je bilo. da bo površina hmeljskih nasadov v Češkoslovaški in Nemčiji v tekočem letu nazadovala za nadaljnjih 9000 hektarjev. Po statistiki srednjeevropskega hmeliskega urada bo znašala letos skupna površina hmeljsk;h nasadov na evropski ce-'ini razen Rusije 25.000 ha. tako da bo pri normalni 'etini znaša! pridelek okrog 400 tisoč stotov po 50 kg. Glede na nazadovanje konsuma pive je potrebno nadaljnje zmamšanie nasadov. Predstavniki čeških in nemških hmeliarjcv so se zedinili, da bodo v tem pcg'edu stavili svojim vladom primerne predloge.
—	Rusko - franroska finančna rognianja
Že nekaj let se vedno znova čujejo glasovi o rusko - francoskih pocat^njih, ki gr^do za tem. da Rusija plača vsai primeren del dolgov predvo:ne caristične Rusije; seveda pa skuša Rusija kot protiuslugo istočasno dobit večii francoski kredit. Zadnje dni ;e bilo v krogu francoskih imetnikov predvojnih ruskih obveznic precej razburjenja zaradi besedila francosko - ruske predpogodbe, ki ca je v -;>Er'm de Pariš« objavil Pert nax. Pogajanja med Rusijo in Francijo se sedaj nadaljujejo. ProVem je zelo težaven. Zaradi svetovne finančne katastrofe je Rusija prav tako prizadeta kakor mnoge druge države. Njena kratkoročna zadolžitev v inoj zemstvu (za uvoženo blago) znaša preko 15 miliiard francoski frankov. Pretežm del tega dolga mora biti povrnien v dveh letih. Sovjetska vlada mora v teh dveh letih dobiti nove blagovne ali druge kredite v odgovarjajoči višini, če hoče z izvoznfca izkupička ob zapadlosti plačati obstoječe kratkoročne obveze. Ker pa so se možnosti za novo daljše kredit^anie ruskem uvoza precej zmanjšale. se RusPa približuje Francii', ki ima denaria v izobilju Ko je Francija 1. 1924. priznala sovjetsko vlado, ie izrecno poudarila svoio pravico na povračilo starih car-stičnih dolgov v Franriii. ki znaša;o 25 milj-■onov zlatih predvomih frankov (125 m li-jard današnjih frankov). Dokler Rusija ne uredi vprašanja te"a starega dolga, ne more računati na noben kredit od stran^ Francijo. V dneh revolucije ie Rnsiia odločno izkiv-liala. da nikol' ne bo priznala starih cari-stičnili doVov. Kakor pa zatrpveio v Parizu, nudi sedaj sovjetska vlada 7°'« valorizacijo tega delca in odplačilo v 60 letih; za to na zahteva od Fra^iJe k^dit v viš ni 225 milijonov dolarjev (5.6 mili:arde frankov). Dve tretjini teca posoula bi Rusiia porabda za nakup blaga v Franeji in v nienih koloni iah. Gre torei za ogromno finančno transakcijo. ki ima seveda tudi politično ozadje.
_= Carinski dodatek za jujroslovcnska vino v Švici. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obiavlia. da ie švicarska vlada z nared bo ori 8. t. m. predpisala, da se pri uvozu iu«oslnvenskib vin iz tarifnih postavk 117 a 1. a 2, b 1. b 2 švicarske carinske tarife pobira ra/en uvozne carin« še carinski dodatek od 6.30 franka za 100 leg.
—	Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Gustava Bernharda, treovca s steklom v Mariboru. Aleksandrova ulica 17 (izravnalni upravitelj dr. Josip Leskova r, odvetnik v Mariboru, nalog za skienanie poravnave pr okrožnem sodišču v Mariboru 14 marca, oclasitveni rok do 9. mnrea. po-rudena kvota 40°'p v štirih tromesečnih ob rokih). Nadalie ie uvedeno poravnalno no stopanie o imovini tvHke F. Perkič in Pr-lak. tvornice perila v Mariboru (poravna n' upravitelj dr. Ferdo Lesič. mlvetnik v Ma-riboni; naloc za eklepapie poravnave pri okrožnem sodišču v Maribom 7. marca. ocla«=;tveni rok do 2. marca, oonudena kvota 40% v 12 mesečnih obrokih.
—	Dobave D:rekciia državnega rudnika Bar.ia Luka sprejema do 4. februaria ponudbe glede dobave 3 parov nenremo^uvib fpVi;ev. Direkri;a državnega rudnika Breza spreiema do 18 febniaria ponudbe glede dobave 100 komadov kompletnih bencinskih varnostnih svetilik (Pametni oglasi so nf vpogled v Zbornici za TOT.) Dne 4 f^bru.ir ja se bo vršila pri upravi TTT oddelka za voda za izdelavo vomih oblačil v Zagrebu licitaciia glede dobave 750 kg ieklenil' cve kov za Pevlie. (0<das ie na vpogled v Zbor nic: za TOI. jx>goii in vzorci pa pri ornenje ni upravi.)	___
Borze
v 27. jannarja.
Na ljubljanski borzi so danes devizni le-čaji ostal' z malimi izjemami nespremenie ni Deviza London se ie mednarodno po novno nekoliko okrepila, kar ;e tudi na na šem tržišču prišlo do izraza. Od ostalih le viz pa je Amsterdam nekoliko oopust'1.
Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Vot na škod« neknl;lro okrnilo zalrlinfona je bila za ka®o no ?"0 in OH pstulih vred not se je trgovalo le se 7°'b Blairovo poso-
jilo. ki je bilo zaključeno po 4" n pozneje j)0 47.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2260.25 — 2271.01, Bruselj 783.54 — 787.46, Curih 1090.15 do U 01.05, London 194.25—195.85, Ne\v>or!i o5n3.93—5623 99, Par z 221.14-222.26, Pra-ca 106.14-167.26. Trst 280.88—283.28.
Zagreb. Amsterdam 2262.25 — 2273.01, Berlin (privatno) 1340 - 1350. Bruselj 783.52 — 787.46. London 194.25 — 193.feo. Milan 280.88 — 283.28. Newyork kabel 5617.73 — 5645 99. New>'ork ček 5595.73 do ",6"'3 99 Pariz 221.14 — 222.26. Praga 100.27 do" 107/13, Curih 105K.15 - 1101.15.
Curili. Beograd 9.05. Pariz 20.18. London 17.72. No\vyork 512.50. Bruseli 71.48. Milan 25 65. M-dr'd 42.70. Amsterdam 206.20. Berlin 120 30 Stockbolm 99. Oslo 9."»."«,'>. Ko-benhavn 97 50. Sofiia 3.71. Pra-- 13.I7, Varšava 57.3S, Bukarešta 3.05.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote* Vojna škoda aranžma in kasa 218 - 20. za februar 216 do "20, 7% investicijsko 53—56. 4% agrarne 25 _ 32. 8" c Blair 50 — 52, 7% Bla r 4.» do 45.25. 7% Drž. biootek. banlia 45.50 do 4f?">0 6% begluške 35 — 31.50.
Dunaj. Bankveren 1155. Eskompte?es. 113. Staats^enbalmcesellschafi 16.80, ir-bovi je 31.50, Alpine - Montan 11.55.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon smrekovih drv-k. Povpraševanje je z-a 1560 ko madov smrekovih antenel (310 komadov 9 m dolž.: 300 kom. 10 m; 300 kom. 11 m; 300 komadov 12 m: 301 komadov 13 m; ca. 150 m5 14—25 m» 100 ms 20—35 m).
ŽITO
+ Cliicago. 27. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 5n, za mai 57.1 ?5, za julij 56.875. za september 58.375; koruza: za marc 37.50, za maj 39.875, za i "M j 41.625: rž: za marc 4350, za maj 45.50, za julij 45.87n- oves: za maj '75."50.
+ VHnnipeg. 27. 'anuarja. Z-a^etni tečaji: Pšenica: za maj 61.25, za jul j 62.50, za oktober 64.	.
+ Bndimrcštanska termmska borza (2/. t. m.) Tendenca za komzo stalna, v ostalem čvrstejSa; nromet ome<en. Pšenic-a: za marc 12 C2 — 1°.64, za maj 13.3S — 13.40; rž: 7.a marc 14.65 — 14 66. za mai 15.25 _ 15.26; koruza: za maj 14.83 — 14.S3.
ŽIVINA
+ Dunajski živinski sejmi. Na goveji <se-jem v jK>nedellek je bilo prignanih 3065 glav, od teca 132 iz Jugoslavije in 200 iz Madžarsko. Pri slabem prometu so cene nazadovale pri bikih za 15. pri volili pa z:s 5—10 grošev. Za k'« žive teže notirajo: vol" iz-iemno 1.65 - 1.80, I. 1.35 — 1.60, II. 1.05 do 1.30, III. 0.85 - 1. b'ki 0.75 — 1, krave 0 65 — 1.05. — Na sviniski sejem v torek je t>:'c pri i>e I jati i h 12.468 komadov, od tega 2611 iz Jugoslavije in 1731 iz Poljske. Pri mirnem prometu so cene popustile za 5 gre5 -v.
Slovenjebistriske občinske zadeve
Slovenska Bistrica, 27. januarja.
Na občinski seji, ki jo je prvič vodil novi župan dr. Jagodic sc je odobril proračun, ki je uravnovešen v dohodk h in izdatkih z zneskom po 347.252 Drn. Izdatki za gospodarstvo znašajo 13.497 Din. Za obrestovanje in odplačilo posojila, najetega za meščansko šolo je določeno 48 tisoč dinar;ev Upravni stroški so j>rera-čurnani na 55.435 Din Za redarstvo se je proračun znižal «na 40.100 Din. Zd iavna dela je določenih 47.300 Din. od tega 10 tisoč dinariev za škropljenje cest. Za zdravstvo se je votiralo 13 500 Din, za šolstvo 92.542 Drn, za kmetijstvo 1000 Din, za razne druge stroške, med njimi za samostojno vodstvo vojaškega referata 11 tisoč 178 Din. za iz-edne izdatke 7300 dinarjev. Znatno sc ie zvišala jrostavka za socijalno skrbstvo, ki znaša 17.400 d nar-jev i,n je utemeljena v izredno resnih časih. Izdatki se bodo krili iz nasledniih pcstavk: gospodarstvo (dohodki tchtnice. k'avn;ce in zemPišča) 36 4.50 Din obresti 1000 Din pristojbine 16.500 Din subvencije 76.383 Din občinska trošarina naj bi vrgla 130.100 Dn V ta namen s*> bo po b ralo po 1 Din od litra vina in mošta po 7 Dn od hI stopnje žganja in špirita, po 50 mar od Htra piva in naklada na meso v doslei ob;čaini višini Doklade na di--ektne davke se znižajo od dosedanjih 50 odstotkov na 45 odstotkov in znaša io S6 tisoč 819 Din. Proračun je skrčen na najnujnejše
Bilanca mestne elektrarne ie zadovoln-,va če uooštevamo da ie bilo za obnovo omre/ia zolačanih nad 00 000 Hip Poraba foka brez cestne razsvetljave ie znašal« »kros "«0 000 kw Ker se ie pa mestni ob *ini posrečilo za dr>bo enega 'eta znižal :eno toka pri f al ^ki družbi se ie sklenilo •ridaiati tok v tekorem letu po nasledm" m->tnr> n • > i i tarifi- nri mesečn' pnr-bi d^1 5 kw 5 r>in od 5 do 10 kw tk» 4 >0 Drn
nrplco 10 Vw I« IV« 1	T« 1 v-tv
c. ho zaračunaval enotno po 2 Din za 1 k\v.
Občina se poteguje za razširjenje gar-nizije. V ta namen se je sklenilo jionuditi državni upravi znatne ugodnosti.
Podporna akcija pod vodstvom županstva uspešno deluje že izza novega leta. V denarju so darovali zasebniki doslej 5000 Din in razne natuiralije, korporacijc pa 10.500 Dn. Dnevno se v kuhinji šolskih sester razdeli 40 obedov, tako da je dobilo najnujnejšo prehrano doslej že nad 1000 ljudi. Krajevna zaščita dcce je osnovala mlečno stanico na ebeh osnovnih š' lah, kjer se dnevno razdeli 100 ubožnim šolarjem mleko in kruh. Poleg tega se je za šolsko deco nabavilo 59 parov novih čevljev in nad 80 kompletnih oblek. Hvalevredna je radodarnost dr. Attemsa, ki deli ubožnim rodbinam brezplačno ku> javo.
' f* v KAZINI

6. februarja leta 1932. ob 8. uri zvečer.

Iz francoskega instituta
I.jubljana, 27. januarja
Za g. profesorjem M. Veyem, ki nam je nedavno 'predočil duhovni obraz pisatelja Julesa Romainsa »dr. Farigoule — to je njegovo prvotno ime — je izumitelj v medicinski stroki in odličen leposiovcc) je snoči nastopil gost iz Zagreba g. Warnier. Po najnovejših virih je očrtal pred številnim občinstvom v prijetno tekoči govorici lik mnogostranskega. alovstvcnika Chateau-brianda, iz katerega se dajo izvajati pc-samezne književne panoge 19. stoletja: potopis, spomini, lirizem, kult preteklosti, eksotika in še kaj. Bolj nego kdo drugi se da samozavestni pisec objasniti po Tai-neovem nauku glede okolice.
Chateaubriand je iz Bretanje, ki je po Micheletu »trdi, uporni element v Fran-' ciji«. Bii je iz najstarše plemiške družine, ki je obubožala že pred revolucijo. V grbu pa je nosila geslo: Je seme i' or (Z.s-to sejem). Koliko dejanj si lahko razložimo iz avtorjevega življenja, če upoštevamo to dedno devizo! Ob prekuciji je zbežal preko Belgije v Anglijo, kjer se je preživljal s poučevanjem svoje materinščine, in nazadnje si v naglici ogledal Ameriko. Štel se je za tistega moža., ki je na Francoskem veri zopet pomagal do ugleda. Vendar se iz njegovih Mučeni-k o v bolj zrcali lepota poganske Grčije kakor kaj drugrega. Delo Genie du Chri-stianisme je pisano v lepo čuvstvenem slogu, kakor je sploh Chateaubriandova plastična proza čudovito prožna. Logika pa seveda ni vedno na višku: n. pr. dokaz o bogu mu leži v tem, ker občudujemo njegovo delo. Previdnost se je izkazala s tem. da je ustvarila bolho črno: človek jo na ta način lahko ujame. Ali je čudno, ako je knjiga prišla na indeks? Sploh ima naš pisatelj vselej in povsod v prvi vrsti svojo osebo na umu. Kot diplomat govori stalno: jaz in Napoleon. — Ako idejno ni vsekdar na višku, je pa ustvaril vzorno cbliko, ki je vplivala na slovstvene prva-
ke, kakršni so: drugi, (k)
Hugo, Gautier, Loti in
Zavarovanje zoper samstvo
V Ameriki se je razvila zavarovalna kupčija že do stopnje, ki dovoljuje ženskam, da se lahko zavarujejo zoper večno samstvo. Neka velika ameriška zavarovalnica je baje z zavarovanji te vrste dosegla velikanski uspeh. Zavarujejo se seveda lahko samo ženske, in sicer počenši z dvajsetim letom. Kako zavarovalnica odmerja premije in kakšen je njen riziko, ni znano. Pogodbe pa se glase za vse zavarovanke enako. Ce se zavarovanka ne omoži srečno do 35. leta. ji družba izplača dogovorjeno vsoto. Podobno ustanovo imajo že precej časa tudi na švedskem, kjer tudi izvrstno prospeva.
Komunistični teror na Španskem
šanghaj, težišče konflikta na Daljnem vzhodu
Znamke v spomin na razorožitveno konferenco
Švica je izdaia tn senje znamk v spomin na bližnjo razorožitveno konferenco.
Pobudo za Le nove znamke je dal odbor ženevskih filatelistov, ki je imel prvo sejo že v marcu lanskega leta in švicarska vlada je v glavnem sprejela njegove načrte. Da se izognejo špekulacijam, ki so posledica vsakega izdanja novih znamk v omejenem obsegu, predstavljajo te znamke samo nižje vrednosti. Kompletna serija devet znamk predstav-
Pogled na kitajski del mesta
Zdi se, da je zasedba šanghaja, enega najvažnejših pristanišč Daljnega vzhoda, po Japoncih sklenjena stvar. Povod za ta sklep so dali hudi protijaponski izgredi v mestu, nakar je Japonska ultimativno zahtevala konec proti japonske propagande in bojkota. Med tem so se že usidrale japonske vojne ladje v luki
Znanost v vsakdanjem življenju
Komunisti in sindikalisti, ki so v industrijskem predelu Španije precej močni, so skušali v zadnjih dneh s terorističnimi akti omajati državno oblast. Na sliki: policisti in meščanski prostovoljci stražijo jetnišnico v Bilbau, ki so jo hoteli komunisti zavzeti
Krvav upor v angleški jetnišnici
Slaba hrana in slab film sta zbudila v jetnikih upor, ki se je slabo
končal zanje
Bujen načrt
V bniseljskem : Le S Diru i priobcuje letalec Gernaert predlog za ustanovitev kolektivne družht Zi. zračni promet z imenom »Pax«. Družba naj bi razpolagala z nad 500 letališči v vseh krajih sveta, s svetovnim zračnim brodovjem. ki bi štelo 10.000 aparatov in armado 30.000 mož. Družba bi moraia dobiti pravico za vse sankcije v zraku. Vsaka »napaka« bi se dala popraviti dve uri po sklepu. Ker bi bila na ta način sigurnost popolnoma zajamčena. b: se lahko vsi vojni proračuni znižali za 85 odstotkov. Deset odstotkov sedanjih vojnih proračunov pa bi zadostovalo za vzdrževanie svetovnega zračnega brodcvja dražbe »Pax«.
Smrt ameriškega bančnika
Paul VVarburg,
ustvaritelj ameriškega osrednjega bančnega sistema, je umrl v New Yorku, star 63 let. Slika ga kaže kot častnega doktorja.
Pesnik in sanitejec
24-letni švicarski lirik Albert Ehrismann je bil določen, da bo opravil svojo vojaško dolžnost kot sanitejec pri nekem oddelku lovskih letal. Toda mladi mož, ki slovi kot zelo dober in mnogo obetajoč pesnik, je kratkomalo odklonil, da bi sodeloval v armadi s kakršno koli funkcijo, češ da zastopa stališče človečanstva, da obsoja Švico. ki se noče razorožiti in da mu njegov nazor ne dovoljuje opravljati vojaško službo. Te dni je stal pred vojnim sodiščem v Curihu.
Vojaški avditor, ki je zastopal obtožbo, je bil sam za to, da bi kazen ne bila prevelika. Ehrismann je ravnal, kakor je -av-nal, na temelju svojega čuvstvovanja in ne iz političnega ali verskega prepričanja. Obenem mu ni za kakšno protimilitaristično propagando, temveč samo za uveljavljen^ lastne osebnosti. Samo nepoznanje življenja in premočno čuvstvovanje sta zakrivila njegovo ravnanje. Dva meseca ječe in enoletna izguba državljanskih pravic bi zadostovali, da se njegova življenjska izkušnja razširi.
Obtoženčev zagovornik, pisatelj Trau-gott Vogel, je izključeval možnost, da bi mladega moža obsodili. Ehrismann ie po svoji duševnosti prav tako nesposoben za vojaško službo, kakor so mnogi drugi telesno in za svoje vedenje ni odgovoren.
Sodnik pa ni mogel razumeti zagovomi-kove razloge, češ da so baš sanitejski vojaki poklicani služiti človečanski ideji. Z ozirom na to, da je pa lirik sanjač s slabotno voljo iD da ni izključeno, da svoje naziranje spremeni, naj sodišče izreče milo sodbo. Sodba je bila potem takšna, kakor jo je predlagal avditor.
Moderno mučilno orodje - radio
Ruski napisal A. Olsen. ^ »Pravim, da tako ne more iti dalje,« kriči Galkm nad svorm sostanovalcem Sizo-vom. 'Jaz se moram učiti. Ali bom pometal vom. »Jaz se moram učiti. ALi bom pometel sobe !«
-Čemu ti ekstremi?« odgovarja fkgmatič-n Sizov. »Usoda nama ie naklonila sobo z vmesno steno Preseli se na ono stran, pa bo. Zmerjava sp lahko tudi skozi steno.«
Tako sta tudi storila Sizov ie zaklenil vmesna vrata in jih zastavil z omaro. Samo na nekaj sta b'!a prijatelja pozabila: Zvoč-n k je ostal v Galkinovem delu embe. Žica je bila napeljana skozi steno do stikala v drugi polovin cobn.
Sizov je drugi dan o Išel zgodaj na delo Tudi fialkin je zgodaj vstal, dasi je im»d prost dan, !n sedel za knjgo. Na glas čita. »Tekoča kampama za nabavo žita je pokazala. da selški sovjeti ...«
Kar naenkrat ga prekine debel glas: »Ha: ]o? Dobro jutro. 'ovariši! Začnimo! Začnimo jutranie proste vaje! Odročiti: zdaj! Levo. desno!«
Galkin se jezno ozre na zvočnik čita da'ie: »...ogromno delo prj izvrševanju državnih nalog ...«
Neznani bas pa buči dalje: »Začnimo! Deesno: hop. bon. hop! Leevo: bop, hoi>. top! Dobro! Odd h!«
<Da bi te vra<*,<r mrmra Galkin. »Zdai moram spet od začetka. Tedaj: tekoča kam-
panja ... Hop. hop. Ali naj prerežem vod. Da, toda, če me udari tok?« Dve tri ure so minule, kakor bi trenil. Galkin je v tem času prečital le deset vrstic. Opogumil se
je in se odločno lot'1 učenja: »____vendar
moramo pomisliti, da je organizacija mas za skupno delo ...«
Mehak ženski glas je začel: »Halo, halo! Otroci, ponovimo včerajšnjo pesemeo. Napravite z ročicami trobento! Tako. trobite za menoj: »du-du, aj-du-du-du-du! Ste vsi razumeli? Dajmo, začnimo...«
Galkin Sta obupan dalje: »... prečeste napake se dado odpraviti samo s temeljitim ajrlu-ne, ne, s temeljitim preračunavanjem hop. hop.. Mislim, da so zdaj nehali. pa začnimo znova...«
»Zdaj pa. otroci, rešite uganko:
Ni pijano, pa se opoteka in valja po tleh.
nima zob, pa grize. Kaj je to?«
Galkin sj stiska ušesa in bulji v knjigo:
»____zaradi pedoctatkov v vodstvu... Kaj
ie neki to? Nima zob. pa grize? Stenica? Dragnja? Ampak zakaj se potem valja po tleh.«
Ženski glas žvrgoli: s A, je težko? Pomislite malo!«
Po nadaljnih dveh urah si je vtaknil Galkin toplomer pod pazduho, porabil napovedani odmor in začel: »Tekoča kampanja za nabavo žita ie pokazala, da ...«
»Halo. halo! Moskva. VCSPS. Pozor! Takoj se začne predavanje o kolektivnem gibanju v tatarski republiki. Predavatelj govori v tataričinit Pozor!*
Galkin ie prisluhnil Spočetka mu je bila tataršgjna vSeČ. pozneje se mu je zardela čudna, dolgočasna, še kasneje pa bedasta
V jetnišnici v Dortmooru (Devonshire) so se uprli kaznenci zaradi slabe hrane.
že kakšnih 14 dni je opažalo vodstvo zavoda, da se vedejo jetniki precej uporno. Ko so jih v nedeljo razdelili v skupine za poset službe božje, so jetnik! nenadoma napadli na dogovorjeno znamenje paznike. Drugi so hiteli v ravnateljevo pisarno, kjer so odprli peč, vzeli nekaj lopat
dili vojaštvu in policiji, ki sta zaprla izhode, peklenski koncert.
Bilanca boja med jetniki in oblegovalci je bila krvava: S i jetnikov je obležalo na tleh, med njimi je bilo 20 težko ranjenih, in so jih morali takoj oddati v bolniški oskrbo. Gasilcem se je po težkem naporu posrečilo zadušiti ogenj, ki je ogražs* vse poslopje. Guverner jetnišnice bi bil tu-
Nevarnost električnega toka
Električni tok nižje %ipetosti. ki se običajno rabi v gospodinjstvu postane v določenih okoliščinah lahko prav nevaren.
Pred vsem so razni ljudje napram električnemu toku različno občutljivi in isti tok utegne nekemu človeku škodovati, dočim drugemu ne še važnejše pa so zunanje okoliščine, v katerih je človeško telo sprejelo električni udarec. Posebno nevarno je dotikanje električnih svetilk, vodov itd. z vlažnimi rokami aii pa z vsem vlažnim telesom n. or. r-n kopanju. V takšnih okoliščinah škoduje občutljivemu človeku lahko že 25voltni tok. zato je treba z električnimi napravami v vlažnih prostorih še poseone previdnosti.
Zakaj rabimo milo?
Malokdo se vprašuje, zakaj rabimo pri umivanju milo in tudi znanost ve šele danes za kolikor toiikj zadovoljiv odgovor na to vprašanje.
Doslej so misliiii, da tiči očiščevalna zmožnost v jedkih kemikalijah, kakor kalijevega in natronovega mga, ki so milne primesi. Novejša raziskavanja so to domnevo ovrgla V resnici sodeluje cela vrsta činiteljev in pred vsem tako zvani koloidalni značaj milne raztopine. V tej
obliki seže raztopina namreč v najmanjše vmesne prostorčke v snovi, ki jo hočemo očistiti in povzročiti tam celo vrsto kemičnih procesov ,pri čemer se raztopijo mastne m sajne sestavine nesnage. To raztopljeno nesnago odene milna *>ena in se odstrani z drgnjenjem. Pene so torej zelo važne. »Trdo« (apnenasto) vodo, ki zadržuje nastajanje pen, moramo zato omehčati s sodo in podobnimi snovmi. Zato pa je dežnica. k; vsebuje zelo malo apna zelo pripravna za umivanje.
Zakaj se perilo kvari?
O srajci, ki se prične nezadržne trgati in ki se ne da več popraviti z nobenim šivanjem, menimo da je pač obrabljena — a to m gola resnica Resnica je namreč ta ,da so nastopile v blagu kvarne kemične spremembe.
Običajno perilnc blago sestoji iz celuloze, zelo komplicirane kemične snovi, ki je podvržena mnogim, za trajnost blaga kvarnim spremembam Pred vsem se napije po večkratnem pranju vode in se spremeni v tako zvano hidrocelulozo, ki je na zunaj podobna prejšnji, a ni več tako trdna in rada razpade v prah.
še hitreje se ta proces izvrši pri naših trakih za čevlje. Tu vpliva na blago tudi kislina ,ki jo vsebuje loščilo.
in neznosna. Zakopal se je v blazne in brcal z nogami, dokler ni izgubil zavesti.
Ko se je Sizov vrnil po/no zvečer domov, se je prestrašil nad silnim truščem v sosednji sobi. Ob spremljevanju orkestra, ki je igral neko zelo poskočno uverturo, je nekdo lomastil po sobi in divje kričal: »Aj - du - du! Odročiti! Levo, desno, gor, dol! Hop. hop! Aha, prasci! Nima zob. pa le grize! Po tleh se valja! Tisoč kilociklov v gobec!... Cb koncu je sledila grozovita ruska kletvica.
V skrbeh je Sizov vzdignil telefonsko slušalo, poklical opazovalni oddelek in naročil rešilni voz za prijatelja Galkina.
Zgodba iz Maroka
Sultan je ukazal prvemu ministru, naj izdela statistiko blaznežev in sestavi obenem poimenski seznam vseh, ki jih je sprejel v statistiko.
Vezir se je lotil dela in sestavil dol? seznam; na prvo mesto pa je vstavil ime svojega vladarja.
Sultan je Pil dobrodušen človek in je samo vprašal ministra, zakaj mu je prisodili tako odLično mesto med blazniki.
»Vsemogočni«, je dejal vezir, »prišel pi v seznam zaradi tesra. ker si pred dvem; d,nevq zaupal dvema neznancema veliko vsoto, da bi nakupila konje v inozemstvu Teh dveh ne bo nikoli več nazaj!«
»Misliš? In če b' se vendar vrnila??
»Tedaj*, je dejal vezir, »bom T^o^ ime črta! ter vstavil na njegovo mesto imeni obeh neznancev^..
Goreča jetnišnica v Dortmooru pri Princetovvnu
žarečega premoga in zažgali kaznilnico. Guvernerja Robertsa so hoteli ujeti in zve-zati, toda mož se je pravočasno rešil v neko celico, kjer se je zaprl. V guvernerjevem stanovanju so jetniki popili pivo in žganje ter razbili pohištvo. Nekega paznika so vrgli v peč, ki pa k sreči ni bila zakurjena.
Skoraj dve uri je vladal v jetnišnici nered. Poslopje je postalo prizorišče srditih bojev med jetniki in policijo ter vojaštvom, ki sta prišla jetniškim paznikom na pomoč. Vojaštvo je pričelo streljati s strojnimi puškami, da bi preprečilo beg jetnikov iz poslopja, čim se je pojavil kakšen vojak ali stražnik na dvorišču jetnišnice, so ga sprejeli jetniki s točo kamenja. Končno so jetniki vdrli v shrambo jetniške godbe, se polastili instrumentov in prire-
di sam izgubil življenje, da ga m iz celic« rešil neki jetnik, obsojen na dosmrtno ječo.
Angleško časopisje obširno razpravlja o vzrokih upora in prihaja do zaključka, da sta prav za prav dva vzroka, ki sta vdihnila jetnikom pogubno misel upora. Poglavitni 'vzrok je bil slaba hrana, nemalo pa je na jetnike vplivi tudi film »Siva. hiša«, ki so ga videii nekateri jetniki.
Vsi jetniki, ki so se udeležili upora, in teh je bilo 400 izmed 480, so zaprti v celicah in jih ne izpuste riti na zrak. Vodstvo jetnišnice jo oborožilo paznike z nabitimi puškami in straže na izpostavljenih mestih so potrojili. Poleg tega je vojaštvo v Plvmouthu v stalni pripravljenosti.
ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE
kupite obleke, sukn.ie, usnjene suknjiče ter blago za obleke pri tvrdki
Drago Sc!rwab, Ljubljana
Čitajte tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Smrt znanega detektiva
V Budimpešti je preminil 66-letni višji detektivski nadzornik Geza Bialosskursky, bivši oficir in poznejši stalni vohun, ki je imel nalogo skrbeti za varnost cesarja Franca Jožefa in drugih članov habsburške vladavine v Budimpešti. Pred vojno je Bialosskursky nekaj časa čuval tudi ministrskega predsednika Štefana Tiszo, ki si je pa pozneje slično spremstvo odločno prepovedal.
Na nekem dvornem plesu je Bialosskur-sky dosegel posebno velik uspeh s tem, da je odkril tatu. ki je izmaknil znani nad-vojvodinji dragoceno ogrlico. Preden je prišlo do velikega škandala, se je detektivu posrečilo potegniti ogrlico iz žepa nekega — aristokrata. Seveda so krivca takoj nato poslali v inozemstvo. Za časa vlade Bele Kuna na Madžarskem je hotela vladajoča stranka izrabiti Bialosskurskega za svoje namene. Skušala mu je izvabiti informacije o aristokraciji, toda detektiv se ni dal zapeljati.
Lažnive zgodbe
Nekoč je bil v neki pisarni svinčnik. Ostal je cel dan v rokah svojega lastnika. Noben tovariš se ni domislil, da bi si ga
za trenutek izposodil ga ne vrnil več. *
Nekoč je bil arhitekt. Zgradil 1e hišo v najmodernejšem stvarnem ^ogu. Navzlic temu je bilo mogoče v njej udobno prebivati.
*
Nekoč sta bili dve materi, ki sta se pogovarjali o svojih otrocih. Vsaka je hvalila le otroke druge in govorila o nedo-
statkih svojih ctrok.
★
Nekoč je bil sopotnik, ki se je vedel vso
pot tako, kakor si je človek predstavljal. ★
Nekoč je bil človek, ki se je vedel tako. kakor je ustrezalo njegovi notranjosti, ne da bi pri tem vzbujal ogorčenje drugih ljudi.
*
Nekoč so bili otroci, ki svojih BtarSev niso smatrali za staromodne.
Ija skupno vrednost 3 fr 50 cent. Prodajali pa jih bodo oa 2 febr dalje vse leto.
Poštna serija, ki obsega vrednosti po 5, 10, 20, 30 in 60 cent. kaže goloba z oljkovo vejico v kljunu v zeleni, oranžni, rdeči temno modri in svetlo modri barvi. Druga serija po 1 fr. predstavlja okrila-tenega genija na dvakratn: površini obi-čaine šv^ca^ke znamke Tretja serija po 15, 20 in 90 cent. predstavlja trimotorno letalo. Namenjena je zračnemu poštnemu prometu.
švicarska konfederacija ni izdala posebnih znamk že od 1919., ko je dala v promet tri znamke ob priliki mirovnega podpisa.
Briand se poslavlja
Aristide Briand se je slovesno poslovil od svoje stare delovne sobe, kjer je izročil svoje posle ministrskemu predsedniku Lavalu
Angleška lepotna kraljica
Miss Gwen Stallard je bila izvoljena za letošnjo lepotno kraljico
ANEKDOTA
Neki tenorist je pozdravil damo na ulici: »Ali je to vaša suflerka?« ga je vprašal znanec. »Da.« — »Spoznal sem jo namreč takoj po — glasu «
Vsak dan ena
»Oprostite, gospod ravnatelj, ali smerr popoldne izostali? Rad bi šel na pogreb stare matere.«
J. O. Cunvood
23
Mu meji sveta
»Nevihta,« je rekel kapitan .
Izgubil je skoraj zavest, njegov hrbet se je skrivil m njegov glas ie drhtel. To je prisililo Alana, da je pogledal tja v temo. In potem je nadaljeval:
»Rossianda pošljemo v Cordovsko bolnico, če bo še živ.«
Alan mu m odgovoril Tiho so se za njim zaprla vrata. Počasi je šel v temi k ograji in tam obstal, med tem ko je jadikujoče divjanje morja sililo k njemu kakor iz temnega prepada. V daljavi, neskončno daleč je začelo grmeti.
Krčevito je skušal ohraniti zavest, ko se je vračal v kabino Divji Smith ga je že čakal. Alan mu je razjasnil nepredvideno lzpremem-bo svojih načrtov. Povedal mu je, da bo moral zaradi opravkov v Cordovi zamuditi ladjo in da se bo njegov povratek v tundre zakasnil najmanj za mesec dni. Da bo moral Smith iti sam naprej. Do Tanane se bo lahko peljal z železnico. Potem mora v Alakakat in od tam še naprej proti severu v Endicotsko deželo. Možu. kakor je divji Smith. ne bo težko najti naselbine. Narisal mu je zemljevid, dal mu je nekaj pismenih navodil, še denarja in ga končno opozoril, naj ne izgubi glave in naj med potjo vendar ne začne s kopanjem zlata Sam je tnoral takoj na suho, divjemu Smitliu pa je nasvetoval. naj pred jutrom ne zapusti ladje. In divji Smith mu je dal besedo, da se mu ne bo treba zaradi njega jeziti.
Alan mu ni odkril, zakaj se mu tako mudi, in le bil vesel, da ga kapitan Rifle ni že prej preveč podrobno izpraševal. Ni hotel premišljati. ali je njegov korak pameten. Le to je vedel, da mu sleherna mišica drseče po delu in da mora delati takoj, kakorkoli, če noče emaerati. Poskusil si je pregnati iz glave sliko bledega obraza, ki
se je zibala na vodi. Ni hotel izgubiti svoje hladnega miru, ki je bil del njega samega. Vendar je ladja skoraj zlomila njegovo mirno, junaško hotenje po upornosti.
To uro, odkar je bil začul tisti ženski vzkrik, jo h sovražil. Spet je hotel čutiti trdna tla pod nogami. Hotei je k tisti ozki progi obale, kamor je bila najbrže voda zanesla Mary Standishevo Butanje ladijskih strojev mu je zdaj nalik udarcem kladiva tolklo na
Uh°A tudi divji Smith ni videl niti sledu ognja, ki je glodal Alanovo dušo. Šele ko so Alanove noge spet stopile na kopno m je ležala Cordova pred njim nalik velikemu zalivu v gorah, je njegova strašna napetost nekoliko ponehala. Ko je zapustil nabrežje, je stal sam v temi, globoko je vsrkavat gorski zrak in se poizkušal raz-gledati. Okoli njega je bila tema kakor v rogu Tu pa tam se je medlo zasvetila luč in v njegovi svetlobi je lezla tema proti njemu kakor črno morje m grozila, da ga pogoltne Vihar še m bil ponehal, zrak je bil dušeč in poln svarilnih slutenj. Grom je se slabotno in globoko bučal. kakor bi bil že daleč in vendar zelo blizu; slisati je bilo, kakor da bi ga dušila roka, ki hoče nenadoma zgrabiti zemeljsko oblo in jo vreči v prepad.
Po t^j gosti temi si je Alan utiral pot. Pred tremi leti ie večkrat hodil h koči starega Olaia Ericksena, ki je bila pol milje više zgo-raj ob bregu, in vedel je, da bo Ericksen še tam, kjer je živel že dvajset let in kjer je bil prisegel, da ostane, dokler ga ne pogoltne morje. Po nagonu je stopal proti svojemu cilju, med tem ko mu je nad glavo rohnel grom. Nočne moči so bile podivjale. Slišal je. kako se je zbirala nevihta v gorah, skritih za steno teme, iz katere je_ zdaj pa zdaj šinil blisk in mu pomagal najti pot. Videl je belo peščeno progo, ki ie ležala pred njim, in pospešil ko.rak. In z morja je razločno slišal hrumenje, ki je naraščalo in naraščalo. B:lo mu je, kakor da bi korakal med dvema sovražnima vojskama, od katerih bi se tresli nebo in zemlja, ko sta se bližali druga drugI_
Fond za brezposelne rudarje
Pri bratovskih skladnicah se ustanovi poseben fond za preskrbo brezposelnih rudarjev
Beograd, 27. januarja AA. Minister za gozdove in rudnike je predpisal pravilnik o organizaciji sredstev in o poslovanju fonda za oskrbovanje brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev bivših polnopravnih članov bratovske skladmce v kraljevini Jugoslaviji.
Za oskrbovanje brezposelnih radarskih .in topilniških aelavcev, in sicer samo takih, ki so bili polnopravni člani bratovskih skJadnic, se ustanovi pri bratovskih skladnicah fond za oskrbovanje brezposelnih rudarjev.
Organi fonda so: 1. centralni odbor za oskrbovanje brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev v Beogradu; 2. glavne bratovske skiadmce v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu in Splitu ter 3. krajevne bratovske skladnice kot pomožni organi glavne bratovske skladnice.
Vplačane vloge za polnopravne člane morajo' glavne bratovske skladnice izročiti javnim borzam dela, ki bodo te delavce, če bi postali brezposelni, podpirale.
Vrhovni organ za oskrbovanje brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev je centralni odbor, ki ga tvorijo en delegat ministrstva za gozdove m rudnike in po en *astopn:k ali namestnik delodajalcev in delavcev ter en zastopnik centralnega od-b.- za posredovanje dela.
Naloga centralnega odbora je: 1. da sprejme letni proračun fonda za oskrbovanje brezposelnih delavcev na podlagi zbranih doprinosov v posameznih glavnih bratovskih skladnicah. in da nadzira uporabo dovoljenih kreditov, 2. da podeljuje iz svojega deleža v fondu po potrebi in možnosti" dotacijo posameznim glavnim bratovskim skladmcam za podpore brez-poselnim rudarskim m topilniškim delavcem. bivšim polnopravnim članom bratovske skladnice; 3. da nadzira poslovanje glavnih bratovskih skladnic v zadevah fonda, da izdaja splošna navodila in naredbe, bodisi iz lastnega, bodisi po direktivah ministrstva za gozdove in rudnike.
Kot pomožni in pravni organ centralnega odbora bo začasno služil upravni aparat glavne bratovske skladnice v Beogradu.
Glavne bratovske skladnice imajo kot organi fonda tele naloge: 1. da izravnavajo ponudbe in povpraševanje po delovnih močeh na rudarskem in topilniškem delovnem trgu; 2. da podpirajo brezposelne rudarske in topilniške delavce, bodisi direktno ali pa preko krajevnih bratovskih skladnic; 3. da vrše posredovanje dela sporazumno z ostalimi bratovskimi skladni-eami in javnimi delovnimi borzami; 4. da vodijo in objavljajo statistiko o gibanju na delovnem trgu v rudarski in topilniški industriji na svojem področju, pa tudi v vsej državi. Razen tega so glavne bratovske skladnice dolžne sestavljati proračune fondov za svoje področje v mejah svojih sredstev in se origati za to da pobirajo krajevne bratovske blagajne prispevke za fond dalje dodeljevati dotacije posameznim krajevnim bratovskim sklad-nicam, vršiti nadzorstvo nad delom in dajati navodila kraievnim bratovskim sklad-nicam glede nj hovega dela J vprašanju oskrbe brezposelnih rudarskih in topilni-Š}r;v> riplavcev
Krajevne bratovske skladnice kot pomožni organi glavne bratovske skladnice imaio nalogo skrbeti za preskrbo brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev, voditi evidenco in statistiko o brezposelnih rudarskh in topilniških delavcih in sporočiti glavni bratovski skladnici vse delavce rudarske in topilniške stroke, ki so brezposelni. označiti njihovo kategorijo, rodbinsko in premoženjsko stanie, redno pobirati prispevke za fond, podpirati brezposelne rudniške in topilniške delavce, v kolikor so za to pooblaščene.
Sredstva fonda sestoje iz prispevkov vseh delavcev, zavarovanih pri bratovsk:h skladnicah. in sicer iz enega in pol odstotka od brutto zaslužka rudarskih in top:lniških podjetij in pol odstotka vseh delavskih brutto zaslužkov, dalje iz podpore države, banovine, občin, de^vskih zbornic in drugih korporacij, ustanov in oseb.
Po potrebi smejo glavne bratovske sk'adnice dajati iz svojih tondov predujme s 6% obresti fondu za oskrbo brezposelnih rudarskih m topilniških delavcev. Zbrani prispevek za fond dobita centralni odbor (25%) in glavna bratovska skladnica (75^).
Podpore iz fonda za oskrbovanje brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev, bivših polnopravnih članov bratovske sl^adrtfce. sme užrvati vsak za delo sposoben rudarski in topilmški delavec, ki pa mora razen tega izpolniti še tele pogoje: biti mora naimanj 20 let star naš državljan ali pa državljan tiste države, ki gle-
de oskrbe v primeru brezposelnosti za naše državljane enako skrbi kakor za svoje, razen tega je moral biti pred brezposelnostjo najmanj 6 mesecev neprestano polnopraven član bratovske skladnice in najmanj 5 dni prijavljen kot brezposeln in brez zaslužka nepretrgoma 7 dni.
Denarne podpore se podeljujejo za dobo brezposelnosti, vendar najdelj za 6 tednov v istem letu. Podpora znaša za delavca ali delavko po 10 Din za ženo in vsakega nepreskrbljenege otroka do 3 Din do najvišje skupne vsote IS Din na dan.
Denarna potna podpora se podeli tistim, za katere se dožene da bodo dobili službo v kraju, kamor hočejo potovati da jim je povratek domov neobhodno potreben iz zdravstvenih razlogov, ali pa takim, ki se vračajo k rodbini, ki bo skrbela zanje in jih vzdrževala.
Denarna potna podpora v nobenem primeru ne sme prekoračiti 200 Din.
Izredna denarna podipora se lahko podeli največ dvakrat na leto v zelo nujnih primerih in znaša največ 150 Din za delavca ali delavko in do 30 Din za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka do najvišje letne vsote 150 Din.
Podpora v naturi se podeli v obliki brezplačnega prenočišča in hrane.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga razglase »Službene novine«.
Šport
Mednarodne smuške tekme za prvenstvo Jugoslavije
Prve prijave.
Ljubljana, 27. januarja.
6. Ln 7. februarja se bodo vršile mednarodne smuške tekme za prvenstvo Jugoslavije v Mariboru pod pokroviteljstvom g. dr. Draga Marušiča. bana dravske banovine in * generala Dragoljuba Iliča, koman-
danta dravtfce divizije v Ljubljani.
JZSS kot pnrcditolj toga tekmovanja je že prejel prve prijave inozemskih tekmovalcev Nemški Skiverhand v Stuttgartu je prijavil danes znanega bavarskega prvaka Gustava Miillerja in Herborta Leupol-da. Delegat nemških smučarjev še ni določen. najbrže pa bo z njima potoval znani novinar Karel Luther.
Oestcrreichische Skidelegation je prijavila dosedaj Franca Koglo\vitscha in Fritza Kdniga Pričakovati je še nadaljnjih prijav s strani Avstrijcev, ker obstoje tam kakor jc znano tri sm>učarthe organizacije.
Čehi še niso prijavili svojih tekmovalcev, načelno so pa že pre t al i na tekmovan.5«, ker hočejo braniti prvenstvo, ki so si ga lani priborili o priliki mednarodnih smuških tekem v Bohinju.
Medklubski m otoški joering
bo v nedeljo na Blejskem jezeru. Proga: okoli otoka, približno 3 km dolga. Start: na jezeru med Park-hotelom in hotelom Toplice. Cilj: istotam Začetek ob 13. Prijave sprejema za SK Bled g. Rupert Krai-ner. za Ljubljano pa g. Jakob Go r i anc, telefon 2066, ter se zakliučijo v soboto ob 14. Prijavnina je 10 D:n. Nagrade: za najboljši čas dneva pokal Zdraviliške kom;sije, za zmagovalca vsake kategorije: darilo (minimum trije tekmovalci v kategoriji), drugi in tretji v kategoriji prejmejo kolaine. enako smučarji. Kategorija a: i 350. 500 in preko 500 ccm. kategorija B: prikolice brez razlike jakosti. Podrobni tekmovalni red bo obiav^a športna komisija dne 31. t. m. ob 11. dopoidne na startu. — Upravni odbor SK Bleda na Bledu.
Drsalne tekme za moško in žensko mladino
2. februarja ob 9. dopcldne bo izvedba Ilirija ob povoljn^m stanju drsa'išča propagandne t'f;me v drsanju za dečke in deklice do starosti 14 ter ter mošlkega in ženskega naraščaja v starosti 15 do 18 'et K Vi f; čira se vs.aka kategorija z*®" ter oosebei ženska mladma in pos»hei moška mlad-r.a v obeh kategoriah Vsak udeleženec mora pr>>d tekmo predložit' na zahtevo razsodišču dokaz o starosti 6 šol--f<o knjižico ali krstnim listom Prijavit"? se morejo tudS drsa'ci ki n;so včVriienri v športnih dmštvih toroi ie ud^p/ha dovoljena tudi sredniešoVfci mladmi Pri-javnm-* ni. Vsi houše plastni udeleženci in udeležerike dobe darila Pričetek tekme Ko oh 10 doooiM.ne Tekmovalci in tekmovo%e «»• r-> ira'o jflvitf vod«*vi tekme točno ob 9 30 v garderobi oblama vstopnina za dn^išee se ud<*'ežemce.m povrne. Prijave sprejema SK Ilirija pismeno
na naslov Kersnikova ulica 3/II- ali ustno na drsališču nnčelstvu drsalne sekcije do 2 februarja ob 9.30 Razpisane so naslednje vaje:
Za dečke in deklice do 14 let: prestopni korak naprej desno, prestopni t<orak na p roj levo (po tri kroge); loki naprej na ven loki naprej na noter, trojka desno in levo naprej na ven — vse po možnosti v osmici — ter presto drsanje eno minuto. Za dečke je predpisan šc posebej tek enkrat okoli drsališča
Za moški in ženski naraščaj 15 do IS let: loki naprej na ven. loki naprej na noter trojka naprej na ven levo in desno, vijuga desno naprej v n in levo naprej n v leta vijuga začeta z levo — vsi lilai po možnosti v osmici po tabeli zimskega saveza — ter drsanje eno minuto in za moški naraščaj še posebej tek erlirat okoli drsališča.
Pojasnila in pouik dajejo člani drsalne sekcije SK Ilirije na drsališču vsak dan od 13.30 do 16. in od 18. do 19. ure.
Propagandne drsalne tekme v te^u.
Za 31. t. m. ob 10. dopoldne razpisuje SK Ilirija propagandne tekme v hitrostnem drsanju na 500 m in 1000 m. Prijaviti ee morejo tudi: drsalci, ki niso včlanjeni v športnih kkslvh. Prrav.tr in e ni Prijave se sprejemajo samo ustno v garderobi na dr_ saliisču v nedeljo od 9. do 9.30. Običajna vstopnina za drsališče se tekmovalcem povrne na sta.rtu. Tekmuje se po pravilniku JZSS Na prva mesta planirani dobe nagrade. — Pojasnila -dajejo člani naČelstva drsalne sekcije SK Ilirije na drsališču
Vremensko poročilo iz Kranjske gore od 27. t. m.: ban meter: 780 mm, temperatura: —12 stoip. C, vreme:: visoka megla, veter: 6ever: sneg. višna: 30 cm, vrsta: srež, smifca, idealna, ski.fi .vini ca: uporabna' sank al išče: uporabno. Izgledi za nedeljo: odlični.
Iz SK Ilirije. Drevi ob 20. v kavarni »Evropi« seja načc.stva lahkoatletske sekcije. Vsi in točno! — Danes ob 19. naj se 6>\gurno udeleže sestanka v »Evropi« smu-čerji-tekmova'tci Šubic, Sošsterič, Modec. R-iihar, Zm cato. Lorrvbar. Barovec. Rupnr.ik, Bleiwe:s rn Kos. Važno zaradi podsavezne-ga prvenstva. — Zaradi udeležbe na turnirju za prvenstvo Zagreba 1932 bo 29. t. m. ob priliki rednega treninga plenarni sestanek sab'ijaške sekcije. Udeležba vsega članstva obvezna.
Težkoatletski miting v Mariboru. SSK Maraton bo priredil 31. t. m. ob 20. v dvorani Za-družne gospodai-ke banke te f'o-atletski miting. Nastopi« bodo afcti SSK Maratona 'n SK Croatie iz Zagreba
TSK Slovan. 30 t. m. ob 20. red™i od-borava seja v lovefoi sobi gostilne »Sokol«. Vsi o^b^Tiiiki naj se sigurno udeleže!
NSK Sparta Danes ob 20 sestanek vsega članstva v kavami V^ncrnik zaradi nedeljrfce tekme v TrbovVah.
Spet se je žarko zableščalo ta grom je zabobnel da so se stres a tla pod njegovimi nogami. Mrzel puh je udarjal Alanu v obraz m viharna napetost je ožrvljala v njem življenjske moči.
Od nekdaj je ljubil blisk in bobneči odmev groma v goran, Kadar se je valil okoli nedostopnih vrhov. V neki taki noci, ko so naravne moči besnele okoli očetove koče, ga je bila madrodiana svet. Ljubezen do viharja mu je bila v krvi, postala je bila del njegove duše tn bili so časi, ko je koprnei po tej »govorici gora«, kakor drugi ljudje koprne po pomladi. Pozdravljal jo je tudi zdaj, ko so njegove oči v temi iskale svetlikanja luči. ki je vsako noc oo mraka do zore gor?la v koči Olafa Ericksena.
Nazadnje jo je vendar že zagledal — rumeno oko, ki mu ie mežikalo skozi razpoko v ogljenočrm steni. Še trenutek tn pred njun se je vzdignila temnejša senca koče m bfek mu je pokazal vrata. V tišini, ki je trajala nekaj sekund, je slišal škrabljanj velikih deževnih kapelj na strehi, med tem ko je bil fepustil svojo go iz roke in jel razbijati po vratih, da bi zbudil Šveda. Nato»je odprl vrata, ki niso bila zaklenjena, vstopil, vrgel svojo prtljago noter in zaklical stan pozdrav, ki se ga je moral stan fcneksen s. spominjati, dasi je bilo minilo skoraj četrt stoletja, odkar sta se z Alanovim očetom skupaj klatila po gorah.
Pravkar ie privijal stenj petrolejke, ki je stala na mizi, ko se je med vrati, ki so vodila v notranjost koče, pokazal sam Encksen s svojimi mogočnimi, slokimi rameni, svojo obilno glavo m svojimi srditimi očmi. Velika siva brada se mu je usipala na gule prsi. Za-strmel je v prišleca. Alan je vrgel klobuk od sebe, m ico ga je stari Ericksen vendar že spoznal, je zatulil od veselja. Krepko ^si
segla v roke.	, „. . , .
Švedov glas ie bil močnejši od vetra in dežja m ropo.anja zt~n-Ijanih oken. Omenil je nekaj, kar se je bilo zgodilo pred trem? leti. in si baš mencal zaspanost iz oči, ko je opazil čudni izraz Alanove-, ga obličja in mu prepustil besedo._____
me bodo tekmovalci po predpisih tekmovalnega reda za smučarske tekme Saveza SKJ razvrščeni v razrede, kar bo objavljeno v listu »Soko«.
Prosvetni odsek sokolskega društva Ljubljana - Šiška naznanja svojemu članstvu, da se bodo v tekočem poslovnem letu vršila številna sokolsko-idejna in prosvetna predavanja za članstvo kakor tudi za deco in naraščaj in to predvsem vsako sredo in soboto. Otvoritveno predavanje bo imel društveni pcdstaiosta br. J. Jesih 30. t. m. ob pol 20. v šolski telovadnici. Tema: »Tyrševo in današnje Sokolstvo« (za članstvo). Br. J. Puhar bo predava! 3. februarja: »Tiran alkohol« (s skioptičnitni slikami); predavanje je namenjeno predvsem deci in naraščaju. vabljeni pa so tudi roditelji. Isti brat bo imel 10. februarja predavanje za članstvo: »Saš največji socialni grehe (s skioptičnimi slikami). Pričakujemo, da bo članstvo razumelo stremljenje sokolskega prosvetnega odseka in bo poaečalo predavanja polno-številno.
Sokolsko društvo Velenje vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo 31. t. m. ob 4. popoldne v Rudarskem domu z običajnim dnevnem redom. Udeležba za vse članstvo obvezna.
SOKOL
Občni zbor Sokola v Zagorju
V nedeljo 24. t. m. popoldne se je vršil 42. občni zbor zagorskega Sokola. Prisot..ih je bilo okoli 70 članov in članic, kar ie v primeru s številom članstva mnogo premalo. Zbor je otvoril starosta br. Ferdo Poljšak. ki se ie sponm'1 med letom preminulih članov br. Jerina in br. Gostiše in sokolskega genija Seheinerja, katere je občni zbor počastil s trikratnim »Slava«. Nato je prečital poslan co saveza SKJ, katero so navzoči z zanimanjem poslušali.
Nadaljnja poročila so pokazala, da je Sokol vestno vršil med letom svojo nalogo. Društvo šteje 227 članov in članic. Mnogo jih je morala uprava črtati, ker niso plačali kljub opominu predpsane članarine. Letni obračun ie pokazal velik denarni premet. a na odplačilo dolga v tekočem letu ni bilo mogoče misliti, ker je bilo preveč drugih potrebah st.oškov. Letna članarina ostane ista kakor do sedaj, sai je minimalna. Pri novem proračunu s o je kolikor mogoče štedilo. V njem so ostale le najnujnejše postavke, drugo se je pa črtalo. Debata se je razvila o parketu v dvo rami, a večina je bila za to. da se z napravo počaka zaradi krize še eno al: več let, ker je treba misliti tudi na odplačevanje dolga.
Volitve so se vršile po listkih. Zupi i« predložena v potrdilo naslednja uprava: starosta Ferdo Polišak; podstarosta Drago Korbar: načelnik Klun France, podnacelnk Ro'*ancin Rudolf: nače^iica Klunova Darinka; podnačelnica Blažičeva Darinka; prosvetar Kalan Jože; odborniki Fmcinger Onieslav, Maier Tone, Mrnuh Polde, Fink Ivan, Kolenc Lojze. Step šnik Franio, Sav-šek M ro, Mrnuh Ivan, Saks Slavoj, Kulm Matko in Cernelč Božo; namestniki: Levstik Janko, Kopriva Ivan, Knez Slavoj, Kn-tor Albin. Drnovšek Nande. Požun Herman, Regancin Rudolf, škrlovnik France, Pergar Viktor in Repovl Jože: društveni zdravnik dr. Tomo Zamik; mvzorji: Lazar Miloš, Helmih Julij in Firm Nace: namestniki: Ahčan Rudolf. Juvnn Franjo in Oodina Srečko: razsodišče: dr. Tomo Zamik, inž. Franc Lapornik, Loize Kolenc, Albm Grčar in Fincinger OgnjesLav; namestniki Levstik Janko, Kopriva Tvan in Maier Tone; zastavonoša Turk Jože. namestnik Firm Ivan; župni delegati so: Klim Francc, Majcr Tone ;.n Kalan Jože.
Med občnim zborom ie prišel tudi župni starešina br. Smrtnik Jože, ki je v imenu celjske župe pozdravil zborovalee. Na koncu občnega zbora ie br. Smrtnik v krasnem govoru predočil delo, ki ga ima nova uprava da bo še v naprej zagorsk' Sokol med prvimi v celjski župi, na kar je društveni starešina br. Poljšak zaključil občni zbor.
Radio
Izvle^cV W ♦»»•^•»ramov
Četrtek. 28 januarja.
LJUBLJANA 12.1-": Plošče. — 12.45-Dnevne vesti. — 13. Čas, plošč-?, borza. -17.30: Samospevi Carmen Ant'čeve. — IS: Sadiarstvo. — 18.30: Gunnastične vaje. — 19- Italijanščina. — 19 30 Srbohrvaščna. -20: Pedagogika. — 20 30: Prenos koncerta b. Beograda. — 21.15* Cerkveni koncert -22: Samospevi gdč. Dragice Sokove. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Petek. 29. januarja.
LJUBLJANA 11.30: So'ska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.3^: Salonski kvintet. — 18.30: Gosoodinska Jra. — 19: Francoščina. _ 19 30: Narodi zemlje. — 20: Sokolsko predavanje. — 20.°0: Prenos it Varšave. — 22.30: Nanoved časa in poroč la.
BEOGRAD 11.05: Koncert radio - orkestra. — 17: Popoldanska glasba. _ 20.30: Koncert iz Varšave. — 22,30- Poročila. — 22.50: Lahka godba. — ZAGREB 12.?0: Plošče. — 17: Lahka godba orkestra _ 20 30: Prenos iz Varšave. — PRAGA 17.05: Komorna glasba. — 19.20: Pevski koncert. — 20 05: Godba na pihala. — 21: Igra. — 22.20: Koncert modeme glasbe. _ BRNO 17.05: Koncert iz Prage. — 1940: Koncert Wa"neriev«> "lasbe _ 22.30: Prenos iz Prage.""— VARŠAVA 17.35: VojašVa aodba -20.15: Simfoničen koncert. — 22.50- Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30- Koncert kvarte ta. — 12.40- Plošče — 17: Popoldanski kon cert. — 19.40: Zabaven oredpustni večer — 21.10: Francoefc' glasbeni mojstri. — 22.25 Godba za ples. - BKRLTN 1910- Lahka godba. — 20: Opera »Rnrie GoHunov«. -Večer »šlaperjev« _ K0NTG^RERG 16.30-Lahka godba orkestra. — 18.55- Koncentrirani kabaret — 20 45: Simfoničen koncert — MCHLA^WFR 1705: Popoldanski kon cert — 2015 •Snevniora — 2240 Godba za r>1es. _ BUDIMPEŠTA 17; Pevski »n violinski koncert. _ 18.25- Lahka ^odha -19.50: Večer klasične gla«be. — 22: Orkestralen koncert — Ciganska godba. •
I. smučarske tekme Saveza Sokola kralj. Jugoslavije. Savez razpisuje I. smučarske tekme, obenem izbirne tekme za prvenstvo saveza »Slovansko Sokolstvo«, v dneh 13. in 14. februarja 1932 v Bohinju. Tekme obsegajo za člane: 1. tekmo na daljavo 18 km; 2. tekmo v skokih; 3. sestavljeno tekmo (na 18 km in v skokih); 4. tekmo v smuških likih (slalom) na 3 km. Za članice: 5. tekmo na daljavo 6 km; 6. tekmo na daljavo 10 km. Tekma pod 1. bo v soboto 13. februarja ob 14. uri, pod 4., 5. in 6. v nedeljo 14. februarja dopoldne ob 8. uri pod 2. ob 15. uri. Prijave za posamezne panoga je treba vposlati ločeno potom župnih načelstev saveznemu načelništvu v Ljubljani, Narodni dom do 7. februarja t ' V prijavi ie treba navesti: 1. ime, starost in natančni naslov tekmovalca; 2. panogo tekme, ki se zanjo prijavlja; 3. priložiti je treba potrdilo društva, da je tekmovalec j najmanj 3 mesece pred tekmo član dotič-nega sokolskega društva. Žrebanje za posamezne panoge bo eno uro pred pričet-kom tekme v bližini nastopnega mesta. Takoj po žrebanju dobijo tekmovalci vsa potrebna navodila in pojasnila za tekmo. Zdravniški pregledi naj se izvršijo po možnosti doma in naj tekmovalci predložijo vodstvu tekme zdravniško potrdilo pred žrebanjerm Kdor ne predloži zdravniške izjave. bo pregledan pred tekmo. S prijavo k tekmi je treba javiti tudi želje glede prenočišča in prehrane. Vodnik tekmovalcev iz vsake žune mora pred žrebaniem iaviti vodstvu tekme, koliko tekmovalcev iz njegove žuot nastopi k tekmi. Tekmovalni uspehi bodo razglašeni v nedeiio po končanih tekmah Prostor se določi pozneje. Z- vsako tekmovalno panogo dobilo dinlo-me nri tekmah, ki se oceniuieio samo po porabljenem času razen prvega tudi tekmovalci. ki so sp "rismnčali na c;li vsai v *asu. ki ie za 15	od zmagovalče-
vega časa. pri tekmah ki se oceniuieio s točkami, oa	nrvega tudi vsi. ki so si
Piiborili vsai 85% zmagovalčevih točk. Na osnovi uspehov L savezne smučarske tek-
Iz Tržiča
Sokolsko predavanje. V petek ob
20. priredi Sokol v telovadnic^ progwn-no predavanje. Mestni tajnik g. Vanko Jaipeli bo predaval o ureditvi občiai^kega urada in gospodarstva. Pridite!
č— Mraz drži. Sedaj imamo več ktlror teden dni -vsak dan po 4 in največ 6 stopinj mraza. Nad Tržičem samim je sicer megla, zato pa s»o planine v sol n Snem Kdor žcTi prebiti lepe dneve na planinah, naj jih obišče sedaj.
č— Bralno društvo zaradi ffrepodar**«? krize letos ne priTeda običajne predpiretne kostumi rane zabave, pač pa Ko kndo v postu zabaven večer s petjem in drvjVn zanimivim sporedom.
Iz Litije
J— Telovadba starejše vrste. 2e lani s» Je uvedel v našem Sokolu oddelek starejših članov, ki je prav pridno zahajal k telovadbi. V petek 29. t. m. se bo spet uvedla »stara garda« v telovadnico. Društveno načelništvo je določilo za vaditelja te vrste br. Tinčka Juvana. Opozarjamo vse starejše brate, da bo pri letošnjem župnem zletu v Ljubljani nastopila tudi četa starejših bratov s palicami. Sodelovali bodo tudi litijski bratje, zato je dolžnost vseh, da v čim večjem število pos«-čajo telovadnico.
i— člani Slovenske Šolske matice, odlične naše pedagoške književne zadruge, ki še niso poravnali letošnje članarine, pa žele prejeti knjige, naj to store pri poverjeniku za litijski srez g. učitelju Zupančiču.
Iz Ptufa
j— Zanimivo predavanje o nov »m obrtnem zakonu bo v petek 29. t. m. ob 19. v Narodnem domu. Predaval bo nadzornik g. Založnik iz Maribora. Obrtno društvo vabi vse pridobitne sloje.
j— Naši gasilci so v preteklem letu intervenirali pri 26 požarih, med temi so b1i 3 ve!tei, povsod uspešno. S svojim reševalnim avtom so prepeljali 189 bodnr&or. Delo naših požamikov je vsekakor požrtvovalno.
j_ Kmečke poroke ▼ znamenju krize.
Prejsna leta v tem času smo videli vse polno slovenskih kmečkih porok, ki so se vršile v minoritski cerkvi v Ptujiu. Sedaj so se tudi kmetje v tem oziru omejili ali pa so se bolj modernizirali. Te dni se je v minoritski cerkvi poročilo pet kmečkih parov. Dva sta si najela mestna avtobusa, trije pa avto-siie. Vsekako pride to ceneje, ker vozniki so dandanes tudi po deželi precej dragi in jih je ob sličnih pril'kah treba mnogo.
UGODEN NAKUP ostankov za obleke
po 6, 7, 8 in 10 Din za meter. Nadalje velika izbira za ženine in neveste po jako znižanih cenah v »TEKSTILNEM BAZARJU«, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 15.	2052
Hotel v Dalmaclii
na otoku Hvaro
z 20 lepo opremljenimi sobami, veliko restavracijo in vrtom v zelo lepi legi, z razgledom na morje, dam v zakup po zelo ugodnih pogojih. Pobližje informacije daje
lastnik M. CANAK, ZAGREB, Hotel Royal, rfica 44—46.	1862
Cene nudim oglasom
Zenit ve in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šitro ah za d u janje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega (n reklamnega značaja: vsaka beseda Din l—. Po Dm l — za besedo ne zaračunajo nadahe vsi oglasi, ki spadaio pod rubrike »Kam pa. kam«. »Auto-moto«. »Kap-tal«. »V najem*. »Posest« »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«. »Vrednote«, »Informacij«. »Živali«. »Obrt« in »Les« ter ood rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek*. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor st pa ood tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za cd^ovoi*
3 Din
v x ti a trtic ah
vsako besedo 50 par Prt vseh uglasiti, ki se zaračunalo po Din J.— za besedo se zaračuna enkratna pristoibma Dm 5.— za šitro ah za dajan/e naslova Vsi ostali oglasi sociamegu značaia se računaio po 50 par za vsako besedo Enkratna pristoibmn za šifro ah za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3 — Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, ie Din 10.—. pn oglasih zk I ~)in za besedo Pa Dm 15 — t-'se pristojbine za male oplLfe je plačati pri predaji naročila, oziroma iih ie vposlati v pismu obenem z naročilom
Potniki
K<t» iift« »«»;* p«*-r.!i*,	»«»»«
borni« iiii l+t; «
janj* naslov« »»i o
ii fr« 3 Di'». — Kdor Wire.H;m* poltrik«, pia ca b©«*-!.. p« 1 Din; tj daj«uj« nasl-nva *!i » šifro f» 5 Dio. (5)
Verziran potnik
aobro uveden v ee-vijars*;
dobi takoj stalno mosso. Ponudbe rut oglas.
ideifk »Jutra« p'-»l Šifro ./.m:-/.«*') potnik«. 3X3-5
Potnike
/a obisK privatnih strank sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Gorenjska mnnufakturna t rdita Cen), ponudbe pod »Stalen zaslužek« ra podružnico r.Jntrn« Jcserilce.	2543-5
2 potnika
marrafakturne stroko, ?-■"> .-^ffsk pri-vatnih strank Maribor ir J
Natakarico
pošteno in marljivo sprejmem takoj * bcijšo gostilno na deželi (Gorenjsko). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko«.	2729-1
Učenko
takoj s-n-ejmem t ;r?or:no mešanega blaza. Xasi«T v ogUsuein o-ilulku »Jutra«.

Kuharico za vse
ram« -l letnimi spričevali, sšee slov. oi>ite!j v Zagreba. Vprašati na Rimski c. it. 1SII.	2765-1
Dve ženski
rabim takoj za čiščenje novega stanovanja. Oglasiti se ;<■ med 8. in 11. uro na Ilcsi;Yvi cesti 9/1.
27S4-1
okodico. Dobro vpeljanim in »trlnim nudimo poleg urcrvi-zije tod; fiksum. po-nadbe "a podr«!*. »Jutra« . Maribora pod ziačko »Piisum«.	1029-5
l
Fiksum in provizijo
»idim® 30'jj'hoiB «3 obisk i-vaiirb ssrask ta Ljub
it< <»koii«o ter r * o d;-j-r=k« tKiao^ic« ».s ms irjfa&tnroo blago. pMltidb«-n» ooddelek »Ji»tra« šitro »risu® to "-o
Sopotnika
šč« trgovki potnik, ki biskuje privatne -trank« rm ©vti Sl'>vetiiji z avtom, ponudbe n* podruž. Jutra • Culju pod "šitro »rvrpot-»•li takoj«.	S»»6-3
Službo dobi
beseda 50 »r; OA^atij« UMilea »H u Uit« :m S tiM. (t)
Trg. vajenca
in->: -,ega -n zir.»v.-:r->, >>■ ;-fr.''i sta.r4-.-v, s p:interno ; -isko i/,-»btj7.!>o sprejmem trg'Xri.!io z mešanim t> a-•rom m deželi, pt-nudbe ira e-jinstd oddelek »Jntra«
(■ ■vi f\. v.	;T;>M
Učenca
t*, -.-sovino z meSaniro b agora sprejmem. Hra-Ti-.i in stanovanje v ht-si. Pct!t«.di>e pod -Sedež j s-remljalne šole« naj ogl, odd. >.!utrni.	i
2507-1
Plačilni natakar
perfekteo, pošten in korek. te.n, kavti;e zme-ien, dobi mesto t hotelu >Bellevue« f Ljubi ja.ni.	SuOO-l
Strojepisko
z ž nanje m knj-ngovvJ-stva marljivo in zanesljive sprejmem takoj. Ponudbe na Dodnižnieo »Jutra, v CelHi p-jJ šifro al'rirUio=t toga j«.	2&01-5
Zaslužek
Kdor Iti« ia£'uEka, plača rsak-o besede 50 par; sa oa.sior aii iifro 3 Din. — Kdor nudi rasi n iek, t* im rsako beseda 1 Din, is dajanje naslovu sli sa šifro pa 5 Dva. (S)
Šivilja
gre po nitki ceni živs-t na 'lam. Hrenova ulica št.
pritličje levo.	2579-S
Zastopnike
2'avne in krajevne — za Celje, Maribor, Ptuj, Prekmurje, t a posmrtninsko poaporo, pod ugodnimi pogoji sprejmemo. Takojšnje poaudb« no naslov: Gala.n-ta. I.j-u-bljana, peštni pre dal '~_>'l.	i.ja-S
Pouk
B«se<ia 1 Din; ia dajanj« naslova aii m »ifr« 5 Di>i. Dijaki, ki ižiioj® taitrtikcije, pi«-Jajo rsako besed« 50 par; t» Šifro «4i r« dajanje ti&sb>vm i Din. li)
Kontoristinjo
s trgovsko prakso, veščo t-idi kartotečnega knji-'40V0d?tra in nemščine, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, plačilnih zahtevkov in prilogo slike pod ^Irana in sr^noranje v hišic ua ogl. o<l&. »Jutra«.	2506-1
Služkinjo-sobarico
rdravo in čedno sprejmem. Ponuibe 7. najdbo plače in dosedanjih sltižb pod sTrgovi-na « mestu na deželi« na ogi odd. »Jutra s.
2505-1
Kuhar ali kuharica
«ji!JHKtoj'A* in dobro ifvei b*na. rtvvsobna tji vodstvo - ličje. ';uL'in;e, dobi stužbo Ponudbe ?. zahtevki in o;>i .-■m doseda.nje aanoslitve na oddelek »,Iutr:i« »Kahjnja«. J7O0-1
Prodajalka
».tnoSca samostej-no vodit-i >vOiirpjr-.no s'aščičarno in dijlikat--;?-}, dvM s 1 m.ir--Jn siužl>x Kavrija po-febaa. Ponn-db« n-i oglas.
•	Wel<>k »Jutra« !>ed J-ifro »Dobra mod.) jalka Ifl.OOfi«
2746-1
Kontoristinjo
•	ir-fnieo) J-ohro r.ii-nna'!-
•	. iri-ojm^jn j.ri>ti s00 Din n-esee-ne praoe. t.»roste.m sfa-no«.-3njn in hrani. — Po-■i-idbe -i i oglasni o-ddelek »litra« po-i Šifro »M. S.«
•:7SM
CAMERNIKOVA šoferska šola
Ljnbtjana, Dunajska e. 34
Prva oblastveno koncesijo nirar.a. Prosti k; 15 za«toaj — potite p'i-nj! Učence »prejema vsak 6»». 251
Oblastveno boncesiionirana
šoferska šola
Goiko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12
— ZifcicT.-tjAe fcf-jftna^lje.
247 4
Službe išče
b»<&eda SO p«r; m daienje naslova »H i* šifro t»» S Din. f?)
Žagovodja
r. dolgoletno prakso v kum i-n bukov um losu. vajen vseh del. popravil in nianipulacij-e, kakor tadi pisarniških poslov, uradno iZ'Pr,i3aa kurjač za lok o-m-obile, prosi sJično sap-> slonje. Žena, ki ima osebno tiravieo \-7.a-me proti kavciji na račun ali v najem gostilno-kantkio. Govoriva slovensko in nemška. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »T-reinost«.	2^10-2
Natakarica
t d^brirm spričevali. 5 službo v mestu ali na de-ieli. NasIov p.>ve oclssni videli k »Jutra«. 2r,78-2
Dekle
izven Ljubljane sol>ariee, ali za vse sku-p-ij. Pismeno ponudbo na naslov; Marija K u z i n c, Ljubljana, Jegličeva ensta šl '!.	~ 27 iS-2
toga r R;ce BurroughSj
Tarzan, kralj džunglf
108.
A Sabor je kmalu opazila, da jo drži samo tenka vrv; vzela jo je med ogromne čeljusti in jo pregriznila. Tarzan je bil zelo žalosten. Njegov dobro premišljeni načrt se je bil izjalovil. Sabor je nekaj ur besno hodila pod drevesom sem ter tja in večkrat skočila proti drznemu sovražniku.
Natakarica
išče mesto a 1. februarjem Gre tudi kot do-našaika. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada in prijazna«. 2783-2
Službo vrtnarja
išče samec, vc-ič nekoliko mizarski"-- drla. Plača po dogovoru, nastop takoj. — Ponudbe na ogas. oddelek >Jawa« pod »\rtnar.-.
2780-2
Prodam
Offla.9! trt;, značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta šifro S Din. — Oglasi socialnega tnaCaja vsa ka be-*ed» 50 par; za da «sd .<« nasiora aii ta Si'«* a Din. (G>
Gospodinja
»aroči i dopisnico zaboj za premog, za smeti, vodne klopi, mize, stole itd. pri Albertu Cernetn, mi zarju v Zg. Šiška pri re-rnizi, ki ztia gospodinjam najbolj poceni in dobro oostrečl.	3S5'6-Ii
Vinske sode
hramne. hrastove ln dobro ohranjene od 20 hI do 50 hI vsebine, približno 12 kom. u«jod:io prodam. Naslov v ogl. odd. zJutra«.
1845-6
Gostilniška oprava
pult, šanfc, veliko oiieda-lo, dve mizi, ogrodje za električno firmo in več drugih stvari naprodaj za 1000 D;n. — Poizve se v Ljubljani Vlf, Ltipodvorska št.. 3/11. desno. 2744-«
Pozor, trgovci!
Imam večjo množino mami.fa-k turnega in galanterijskega blafra, katerejra prodam zaradi opustitve trgovino pod grosijsko ceno. Naslov v og'.ii.ine-m oddelkn »Jutra«.	2724-6
Stensko preprogo
in garnituro pregrinjal za dvo postelji, krasna ročna dela. prodani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2713-6
Čebelnjak
debr« ohranjen, z op^k" krit, ens I m široka železna vrata, ena 2 Vi m široka železna vrata in železno žico prodani, poizve se -v Ceraetovi ulici štev. 32/1 2796-a
Avto, moto
Vsaka beeeda 1 Di.n; tm dajanj« na«!ov« ali ta šifro pa 5 Din. (10)
Tovorni Ford avto
n-osiiuočt 2000 kg, malo vo-žeu, vreden 55.000 Din, prodam za 40.000 Din. Pia ča se lahko tudi s knjižica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2793-10
iMotorno kolo
m»!o vožono kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »E. K.< 2791-10
Kupim
Oglasi trg. značaja pt 1 Din beseda; ta dajanj« naslov« aii sa šifro 5 Dim. — Oglasi soaatoega mahala Tsa ka beseda 00 par; ta dajanj« naslov« aii za šifra f« a Din, (7)
Volnenih odpadkov
čistih, brez primesi svile ali bombaža, k u p i m po najvišji dnevni ceni vsako množino. Ponudbe na ogl. oddelek s Jutra t ped šifro »Voinetii odpadki«. 2>i01-7
Vrednote
■iKa	1 Dm.
ea dajanj« ov« »H 1» ?;fro 0» 5 Din. /Šjl
Vsakovrstno zlato
kupuj« f«o najvišjih eenah
ČERNE - ju veli r
Ljubljana. Woltova ulica 3
Pohištvo
Vsaka boseda 1 Dir«: sa dajanje naslova aH m feitro pa 5 Din. (12)
Spalnico
masivno, iz orešn.ierega lesa, pol i ti rano, s pstiio. 1)1 komadov, proda Jakob Sta.ro, miza-r, Boh, Cešrtjira 2.£<V12
Posest
Vsaka beseda 1 Din; sa dajanj« casl«v» »li u šifr« p* S Din. (30)
Manjšo hišo ali vi!o
v Ljubljani ali okolici ku pim. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod šifro »Spomlad 1932«. 2312-20
Hišo
eno- ali dvostanovanjsk-o kupim v št. Vidu. — Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 100.000« 2700-20
Parcelo
do 500 ms veiiko, v Kole-ziji ali kje v bližini ku pim proti takojšnjemu pla čilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro 4«.	2677-20
V bližini Maribora, 10 minut od žel. postaje, v idealni legi ob vznožju Pohorja je pod zelo ugodnimi poge.-i naprodaj
lepa, zidana hiša
s 4 sobami, eh-ktr. razsvetljavo, vodovodom, za vsako obrt pripravnim giispo larskim poslopjem, vitc-lj in žago ng jermen, z lepim vrtom za zelenjavo. lr-f>itn sadorosnikom in bra'da-mi. Zemlje poljubno do 7 oralov. Do-pise na podružnico »Ju-tra« v Mariboru pod značko »Idealna lega«.
2305-20
Enonadstropno hišo
novozgrajeno, z stanovanji ia trgovskim lokalom prodam na z"lo promotni cesti 10 minut od cestne železnic« ori l.j-ub! :ani. — 0'sn Martinšek, Stn-liška ulica 10.	2771-20
Enostanovanj. hišo
7, branjarijo, v bližnji oko lici Maribora takoj r>o niz k; ceni prodam radi družinskih razmer. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2810-20
Oblačila
Trg. oglasi po 1 Din beseda; ia dajanj« na s'->va a4i za šifro 5 Di-Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; Za dajanje naslova tii za šifro 5 Din. (131
Maske
Nekaj mask za dame ima še na raz[>olago saio-n Kodi«, Miklošičema cesta 10.
2702-13
Aparten šal
z dolgimi franžami, rabim takoj za en večer, proti odškodnini. Ponudlie pnd šifro »šal« na oglasni o-ddelek »Jutrac.	2787-13
Prehrana
Kdor nu'll prehrano plača 1» vsako besedo 1 Dla; kdor išč« prehrano p<a za bes-edo 50 par; ra dajanje naslova aLi šifro 3 Din.
oziroma 5 Din. (14) ■. - t- -
Starejšo žensko
z nekaj gotovine, vzame k sebi gosp;i v dosmrtno oskrbo. Cenjene ponudbe na oslasni oddelek »Ju-tra« pod šifro »Užitek v miru--.
£734-1-1
Pridelki
Vsaka btsstrda 1 Di.n. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (33)
Lanene tropine
prvovrstne kakovosti 37/33 %, m lote, ;-o 195 Din za 100 kg. m ki. vreče kupite do ko-ncA januarja t. 1. v tovarni olja Hrovat & Koanp.. Ljubljana.
1255-33
Dobro vino
prvovrstno, iz Kamnice, ze io poceni naprodaj. Vprašati v Mariboru, Kam-.ii-ška cesta 5/1.	2^07-3;i
Les
V Sik a beseda 1 Din; z» lajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (Io)
Bukove hlode
kupuje Lavrenfič & C-".. Ljttbljano.. Vošnjakova al.
2557-15
Orehovine
rezane in okrogle vvč vagonov, ter
lipov in tesan les
rabimo za takojšnjo dobavo. — Ponudbe s ceno na ojrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Italija«. 2071-15
V najem
Vsak* beseda I Din; ra dajanj« našteva aH sa šifro 1« 5 Din. (17)
Za letjvanie
oddam v vili v Kokri fi sob (8 postelj, za poele ptssebna soba) in dve kuhinji v najf*ra. Dr. Glo-bočnik, Kranj.
_ - ir-l 1
Z^ložno vinsko klet
v Ljubljani vzamem v tva-jem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mrzla klet«.	2754-17
Lokal
opremljen za trgovino takoj oddam v n.aje-in, ali sprejmem družabnico. Pojasnila dajo Oisra Martinšek, Streliška ulica št. 10.
2772-17
Mesarijo
dobro vpeljano, v Mariboru takoj oddam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«	2812-17
Lokali
Vsaka beseda 1 Din; n dajanj« naslov« »H sa šitro pa 6 Din. (19)
Natakarji
in natakarice!
Nudi se Vam prilika ugod no kupiti zajtrkovainico -n točilnico. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Mari boru pod šifro »St. 107«.
2SOS-19
Trgovski lokal
in vinsko k!et
oddam pri Končanu v Uožni doi:ni. cwta 11 '36. — Vprašati Utu-tam v I. nadstropju.	2530-19
Garažo
oddam v Knafljevi uliei št. 13/11.	260S-19
Trgovski lokal
32 mž, novopreurejen, z ;z-ložbo iu skladiščem, v Flo-riianski ulici 19, za 1)JIX) Din mesečno odda »P--«pst« Miklošičeva 4. 2775-19
Zračno skladišče
popolnoma suho, v izmeri najmanj 400 m-, najraje v bližini kolodvora iščem. — Ponudbe z navedbo nnji-m-nine na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stev. 4W«.
2768-19
Trgovino
vpeljano in dobro idočo prodam. Potreben kapital 50.00«') Din. Mesečno gotovo 3000 Din zaslužka. — Dop:se na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kadi odpoto-vanja«.	27sS-19
2 manjši sobi
za pisarno ali stanovanje takoj oddam ia Mikloši čevi cesti 14.T, ob sto;-•liicah.	2792-19
2 pisarn, prostora
- posebnim vhodom, etefc trično napeljavo, vodovod dom in telefonom oddam v centru mesta. Ogledati med 11. in 12. dopoldne. Pojasnila daje Rudolf Kokalj, Bi-ethovnova ulica 15. pritličje.	2S13-19
Stanovanje
odda
Vsaka beseda 1 Din: trn dajanj« nas'o.-a ali k> šifro pa 5 Di.n. (£1)
Stanovanje
najbolj solnčno in za vsa ko družino primerno od dam s 1. februarjem t. I. Matija Srnid. trgove«, N" va vas, &v. Jurij ob juž. železnici.	358S-21
Štirisob. stanovanje
solnčno, v brezhibnem sta njn. souporabo vrta oddam takoj, event. pozneje. —• Ogledati v Knafljevi 13/11 2667-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritikVn takoj oddam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jntra«.
2757 21
Dvosob. stanovanje
v T. nadstropju oddam za 450 Din s 1. februarjem v Str-cliški ulici 10. 2761-21
Stanovanje
sobo, kuhinje in pritiklin oddam v Einspilerjevi J5. Bežigrad.	2755-21
Ob Tivoliju
krasno stanovanje 3—4 sob komfont, pri-tikline, balkon ia vrt. Tel. 3129. 2746-21
Trisob. stanovanje
pritlični-), v vili dO korakov «>1 križišča Bleivreiso-ve Ln liimske ceste, z elektriko, vodo, parketom, plinom, vrt-om in kopalnico, tramvaj, oddam s 1. ali 15. februarjem. It-uflektiram na soiidno stranko. Pojasnila daje dlav-nikar, Groharjeva št. 7.	27-»!)-21
Sobo s kuhinjo
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
27«;-21
Več stanovanj
7. 1, 2 in 3 sobami, kuhinjo ter vsemi pri-tikiikumi
in sobo
s posebnim vhodom oddam takoj v novi hiši, S minut od cestne ž''iezni<:e. Pojasnila med !!. in 15. uro daje Oisra Martlušek, Stre-liška uiiea 10. 2770-21
Enosob. stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami, Kodeljevo. Slomškova I, za 350 Din mestč-no odda »Posost«, Miklošičeva 1.
2776-21
Stirisob. stanovanje
z v^mi pritiklinami takoj oddam. V[>raša-ti v palači »Viktorja«, Aleksandrova c. I. nadstr.	2777-31
Stanovanje
s 6 sobami in vsem; pritiklinami oddam. Naslov v ogiaiuem o-ideiku »Jutra«.
2796-2-1
Stanovanje
sobe ia kuhinje, • takoj ali IH-zneje oddata v Zgornji Šiški 163.	2&01-21
Stanovanja
Vsa.ka beaed« 50 par; s« dajanj« naslov« ali z« šifro 3 Din. (21-«)
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in vsemi priti klinami. pomožnc-sti s ko palaie-o iščem s 1. aprilom ali majem. Na pritličje ne reflektiram. Rajon Mirje. Rimska in Tržaška cesta do mitnice. — Dopise ua orrl. oddelek »Jutia« pod »Stanovanje«. 2<!60-2l-a
Predplačilo!
Za prostorno in suho dvosobno stanovanje 5 pritiklinami. po zmerni c«ni v Ljubljani, plačam naprej do konca decembra. Po-nudbe z navedbo cene na oirlas. oddelek »Jutra« pod »trije člani«. 2731-21/a
Dvosob. stanovanje
po možnosti v centru iščeta 2 odra-sll mirni osebi. Ponudbe na ojrias. oddelek »Jutrai pod »Center«.
2745-21 /a
Moderno stanovanje
4—5sobno, v centru mesta iščem i 1. trajen). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Moderno«.
2774-21/a
Stane»an.ie
2 ali 3 sob in pritik'.!-i, v Scienburgovi, Prešernovi ul. aii Aleksiindrovi in Dunajski cesti d-> Evrope, iščem s 1. ali 15. marcem. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod »Primerna četi j«	ic*)0-21/a
Trisob. stanovanje
ali dvosobno z večjim ka hinetom iščem za maj. — Pogoj: soim-e, kopalnica ki centrum mesta, ali neposredna bližina. Ponudbe 1 navedi«} najemnine na 03!. oddelek »Jutra« pod Šifro »Soinco kopalnica«.
2795-21/a
V.>aka beseda 50 par; u d.ijatije naslova ali r-1 šiiTO 3 Din. (23-a)
Soto
prazno ali opremljeno, v centru mf-s*a išče prelto odsotna dama. Ponudbe z navedbo cene na og!a-=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Center«.	2785-2.'!'a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par. za dajanj« naslov« ali ra šifro S Din. (23)
Sobo
z eno ali dvema posteljama poceni oddam. Elektrika, vodovod. Na Ko-deljovo 13 (nasproti Leo-nišču).	2655-23
Sobo
oddam gospodu ali gr.«po-dični v Sp. Šiški. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2554-23
Sobo
s poseb. viiodom in električno razsvetljavo o*jdam v Ključavničarski ul. 4/1.
2580-23
Sostanovalko
zdravo in inteligentno s«-.»preme v b-po separirano komfc-rt-10 so1>o po usodni ceni. Ponndbe na oglasni oddolpk »Jutra« pod šifro »To-varišica«.	2704-23
Čedno sobico
« parketom, elektriko, vs-o o^krlrf* in dobro hrano od dam po zmerni ceni na Prulah, Sredina št. 14/1.
2689-23
Onremlieno sobo
komfortno, s parketom, posebnim vhodn-m in flektri-Vo za 350 Din oddam v Pnrlah. Sredina 5. 2675 23
Gospoda
ffpre.imom na staniivanje v mirno in č's*o sobo na Sv. Petra cesti 74. 2742-23
Prazno sobo
s posebnim vbodom, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra
Ooremlieno sobo
s-olnč.no, s	posebnim -vhodom in 2	posteljama takoj oddam	v Glinški ulici št.	2728-33
Opremljeno sobo
zračno in solnč-ro, « posebnim vhodom in elektriko takoj oddam pod Rož-nikom, cesta X 13.
2620-23
Lepo sobo
7. vhodom iz stopnji« odtis m. Naslov pove ojlasni oddelek »Jutra«. 2603-23
Veliko prazno sobo
poleg univerze oddam. — Naslov pove Ogl. oddelek »Jutra*.	2758-23
Sobo
aa 200 Din oddam mlajši solidni gospodični na Jur-t-i-čevtrn trgu 2,1. 2750-23
Dve prazni sob?
v I. nad s tropin, na prometni cesti oddam za ordinacijo a-'i pisarno. Parket, elektrika, plin ln vodovod. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 2756-23
Opremljeno sobo
oddam solidnemu pospodu ua Mirju, Groharjeva ulica št.. 15.	2767-23
Prazno sobo
z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, v centru (Mostni trg) oddam s 1. februarjem. Naslov v o?!, oddelku »Jutra*. 2769-23
Prazno sobo
z vliodoin iz stopnji o in elektriko oddam osebi, ki jo čez dan odsotua. Flri-ž^vniška 8.	2789-23
Svb j
lepo opremljeno, s r>o?«b-Gim vhodom, v sredini mesta eddafn. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2794-23
Parketirano sobo
lepo in veliko, prazno ali opremljeno, s hiano oddam čistemu zakonskemu para brez otrok s 1. februarjem Poizve se v Černetovi ul. St. 321.	2799-23
Prazno sobo
i strog- 11 centru oddam s l. februarjem. Naslov pove Oitlasui oddelek ;Jutra«.
2790-23
Elegantno sobo
«ol.nčuo in k mfortno. * poseb.-r.m vhodom oddam na Eieitveisovi cesti 18/11. levo.	2797-2o
Prazno sobico
s štedilnikom
<«ddam za 90 Din samski ženski v florijanski clici št.	2S11-23
Vsaka t>e»^-la 1 D:.n. 'a dajanje naslova aH '3 šifro n* * Din '29)
Sobo v Celju
iepo opremljeno in čNto. « posebnim vhodom oddam Naslov pove podruž. Jutra v Celju.	2S05-23
Krasno sobo
v sredini nn-sta (Kidam. — Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«.	2802-23
Dopisi
Stroj za mešanje testa
(Knet-tmaschine) »keraj nov poceni proda tv. ;Orient«. i.jubijana. Dunajska cesta št. 14.	2727-29
Vsaka O^eila 1 Dt.««: ra dajanje Daslova ali '.i šifro pa 5 Din. (31)
Brezplačno
povem, kako so na'j.,:*e praktične grafol-ogije. Priložite znamko. — Sapere. Straža. Dolenjsko. 2726-11
Vsaka beseda 2 Din. za dajanje naslova aii šiifre po 5 Din. (24)
Vsaka	1 Din;
za dajanje naslova ali ia šifro pa 5 Din. (371
391etna vdova
s pokojnino, želi znanja 7 vpokojeticem. Dop-.-e pod »Zvesta« na podruž. Jutra * Mariboru.
Telefon 2059
PREMOG suha drva
Za usnje, čevlje, platno, trikotaže
:n sličtvo bi prevzel za s'.oi»stvo in komisijsko prodajo od tovarn ali obrtnikov v tej strok-že vpeljan trgovec. — C"-ij. <i-«ii:se pod šifro »Jugo-nrodukt K lt/72« na Interreklam d. d.. Zagreb, Masarj-kova 2^ 2049
Vsaka b«swia 2 Din: za u-jan je naslova aii I ! šifre pa 5 Dn (25)
Ločen obrtnik
ne po lastni krivdi, star 32 let, z nekaj premoženja se želi civilno poroč-ti z gospodično, vdovo ali ločenko, ki ima obrt ali majhno premoženje. — Ponudbe s slko, ki se na željo vrne, na oirlasni oddelek »Jutra« pod š:fro »V bodočo srečen«. Prednost imajo dobrosrčne. -723-25
Pogačnik, Bohoričeva štev. 5.
Gospod
v državni službi, s .V).ooo Din gotovine, želi znanja z do 3«") let staro gospodično, rad: skorajšnje ženlt-ve. Ponudbe na oglas, oddelek »Ja-tra« pod značko »Mirko«.	27»6-25
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« ali za šifro (ra 5 Din. (26)
Kla\ rji
Zaloga ln Izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. Strokovnjaško popravilo in čisto uglaše-vanje. WarblneK. Ljubljana, Gregorčičeva b.
2486-2s
Čevlji
na obroke
o«:J Din
149
Salendrov« ulica 6 lnn kraju Gosposke ulice)
Ce uas ne obiščete zahtevaite potnika!
Naša reklama — naša poštena beseda! peer
Prodam planinsko,
GOZDNO POSESTVO
obstoječe iz približno 100 oralov, gozda, njiv, travnikov in sadonosnika, gospodarsko poslopje, hiša s 6 sobami v najboljšem, stanju. Nadalje vila z več sobami, velika klet, veliko skladišče tik zelo prometne železniške postaje. Proda se tudi vsako posebej. Dopise na podružnico :-Jutra-; Maribor pod s,Vila«. '	1884
' t" '"- ~ v«-, v -t-T. . '4* -- -r'-	•'•jS
Samoprodajo 2034
SUHOMESNATEGA BLAGA IN MLEČNIH IZDELKOV-
IŠČE kolonijalnu trgovina v Beogradu.
Ponudbe poslati na i Publk-itas«, Beograd, pretinac broj 60, pod iSuhomesnata roba«.
Zvečer dobra kopel j za noge s sv. Roka soljo,
Vaša rHi<ra t»o kot prerojf-nj in zo;>e; jiovsern v redu
Dobiva s« v vsaki tekar-ij in dTogeriji, glavni de pot ra Slovenijo je dr*gerij» Gregorič, I.jubij-.na, ali pri giavuem za-s opniku: rija »N a d a« V. Gabri«, Subotka — telefon 6-37.
štajerska jabolka
sc dobe pri Gospodarski zvezi v Ljubljani
2056
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da jc naš ljubljeni sin, brat, svak in stric
MIRKO TEJKAL
dne "6. januarja po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 28. januarja 1932 ob 3. uri popoldne iz Vidov-danske ceste štev. 9 (Zavetišče Sv. Jožefa.) na pokopališče k Sv. Križu.	2055
Prosi se tihega sožalja. V J.jubljani, dne 27. januarja
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogreba) ts-oo
m

Graška tovarniška delniška drnžfea za
stroje in vozove
prej JOHN \VEITZEK — (Grazer Uagsjon- und Maschinen - Fabriks - AMien-
gesellschaft vormals John \Yeitzer, Avstrija)
Graški dvotaktni Dieselovi motorji 8 konjskih sil in več
Graški četverotaktni Dieselovi
motorfi do največje zmogljivosti.
Zastopniki za Jugoslavijo: ZAGREB: Slavko Bosendorfer, Zvonimirova 2. BEOGRAD: Ing. Oskar Meinhard, Knez Mihajlova
r H : 11 E m
ul. 35.
5906
Tvornica
HARMONIJEV
in PIANINOV
po najmodernejši konstrukciji. Uglašuje, popravlja, zamenjuje, prenavlja. Izdeluje tudi strune za klavirje, berde, klaviature itd.
NIZKE CENE! Društvom popust! — Oddaja tudi na obroke. Večletna garancija.
IVAN KACIN, LJUBLJANA
TABOR 6. ZAHTEVAJTE CENIKE! 15794
■HHHHnHHHi			
	+ Žalostnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi oče, stari oče, brat in tast, gospod •Tati07 npftiovček		
	tf CIlIVAi I/vi UV V TOI^ posestnik		
	danes dne 26. januarja 1932 ob 7. uri, previden s tolažili sv. vere, po kratki in mučni bolezni umrl. Pogreb dragega rajnkega se bo vršil v četrtek 28. t. m. v Dragi. Maša zadušnica se bo brala dne 29. t. m. v Dragi.		
	Hrastnik, dne 26. januarja 1932.		
	2054	Žalujoči ostali.	
			
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij ,Jutra« Adoll ftibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LjuDljaru.