Leto IX številko (9.
U UuMlonl, o sredo 2. norca fin.
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, Uvzemil nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,
Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej  »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420— Din
reklame,   preklici   beseda   2.— Din.
Upravuišrvo: Knaflova ulica štev. 5. pritličje. — Telefon štev. 304.
Poštnina plačana v gotovini*
VeHno noue žogate
Nepričakovan poraz vlade v zakonodajnem odboru. — Maksi movič naj se žrtvuje. — Ultimativni predlogi dr* Nikiću.
— Beograd, 1. marca. Klini) temu, tla se je vladni večini posrečilo z ne-fcnatno večino 18 glasov zavrniti obtožnico proti notranjemu ministru Boži M.aksimo»\iću in tako preprečiti trenutno izbruh težke vladne krize, se vedno jasneje kaže, da je položaj današnje friade skrajno omajan. To se je poka-fealo tudi na včerajšnji seji zakonodajnega odbora, kjer je ostala vlada v fcnanjšini pri 13. členu zakona o vrhovni centralni upravi, ki govori o pomočnikih ministrov. Pri glasovanju je bil ministrov predlog s 13 proti 12 glasovom odklonjen. Minister Vasa Jovano-vić Je takoj zapustil sejo, ki je bila na to zaključena, ter odšel k ministrskemu predsedniku, da se žnjim posvetuje o nadaljnih korakih. Pri odhodu je izjavil novinarjem, da vzame stvar resno. Po posve rovanju z ministrskim predsednikom pa je svoje stališče spremenil ter podal izjavo, da gre samo za umesten predlog opozicije, ki ga sprejme tudi vlada.
V političnih krogih je izzval ta dogodek največjo senzacijo. Zvečer so se vršile v ministrskem predsedstvu dolgotrajne konference, ki so trajale pozno v noč. Pri odhodu so bili vsi udeleženci konference zelo rezervirani ter niso hoteli podati nikakih izjav. Ministrski predsednik Uzunović je na vprašanja novinarjev na kratko odgo-
voril, da gre le za strankarska vprašanja. Iz okolice ministrskega predsednika pa se doznava, da se je na tej konferenci razpravljalo o tem, ali naj vlada iz poraza, ki ga je doživela na popoldanski seji zakonodajnega odbora* izvaja konsekvence in poda ostavko, ali pa naj gre preko tega. Z ozirom na skrajno neugodne politične razmere za radikalno stranko je padla negativna odločitev Vsekakor pa naj bi notranji minister, radi katerega je vladu v /. njeni času prišla v skrajno napeto razmerje z opozicijo in težak položaj, čimprej odstopil.
V zvezi s tem se tudi živahno komentira odgodite v seje anketnega odbora, ki je bila sklicana za včeraj popoldne. Na dnevnem redu je bila razprava o obtožnici radićevcev proti dr. Nikiću. Mesto seje se je vršila konferenca med dr. Nikićem. notranjim ministrom Maksimo vicem in ministrskim predsednikom Uzunovićem. V poučenih krogih se zatrjuje, da so radikali postavili dr. Nikiča pred alternativo: ali se priključi radikalni stranki in podpira vlado v skupščini, ali pa bodo radikali v anketnem odboru glasovali za obtožbo, s čemur bi bila Nikićeva usoda zapečatena. V nasprotnem slučaju pa bi vstopil dr. Nikić v vlado ter bržkone dobil zopet ministrstvo za Šume in rude.
V
Radikali plačujejo kelrikalcem glasovanje proti pobijanju korupcije in za odobritev volilnega terorja. — Upokojitve nekle-rikalnih uradnikov. — Razpust celjskega   občinskega sveta,
Beograd, 2. marca. Že o priliki razprave o korupcijskih aferah Kadeta Pašića, radi katerih k> vprizarjali klerikalci še nedavno pravcate protestne orgije, v Narodni skupščini pa v odločilnem momentu glasovali preti obtožbi prizadetih in težko kompromitiranih krivcev, se je v vseh političnih krogih nagla-salo, da so klerikalci podkupljeni- Res so se kmalu nato pojavile vesti, da je SLS za plazilo zahtevala razne osebne spremembe v politični upravi v Sloveniji. Poštenejsi radikali so se temu sprva sicer upirali, toda ko je prišla na dnevni red obtožba proti notranjemu ministru Maksimoviću. so radikali na vsej crti popustili in pristali na zahteve klerikalcev, ki so jih stavili kot pogoj za glasovanje v Narodni skupščini v zaščito radikalnega policijskega terorja. Včeraj so prejeli - »zasluženo« plačilo: V notranjem ministrstvu je pripravljen ukaz. s katerim se odstavljata dosedanja slovenska velika župana. V Mariboru bo baje imenovan za velikega župana klerikalni poslanec v oblastni skupščini odvetnik dr. F. Schaubach. v Ljubljani pa bivši veliki župan dr. Vodopivec. Za zagovarjanje policij-
skega terorja pa je notranji minister na zahtevo klerikalcev razpustil občinski svet v Celju ter imenoval za komisarja sreskega poglavarja Žužka. Istočasno *e bil odstavljen dosedanji radićevski gerent Mestne hranilnice v Ljubljani dr. Marušič, na njegovo mesto pa imenovan klerikalni zaupnik odvetnik dr. Adlešič. poslanec ljubljanske oblasti.
Pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani jc nadalje na zahtevo klerikalcev upokojen šef oddelka Ivan Sancin in veterinarski in* Spektor Alojzij Pavlin, Najavljene pa so tudi še spremembe pri prosvetnem oddelku v Ljubljani in Mariboru ter pri finančni delegaciji v Ljubljani.
V beogradskih političnih krogih so te kravje kupčije klerikalcev izzvale živahne komentarje. Radikali izjavljajo, da se jih «Slovenačka ne tiče» in jim je vseeno, kaj tam počenjajo klerikalci. Radikali so za do* voljni, da imajo tako poceni vedno zanes* fjive zagovornike za vsa svoja dejanja.
Seja Narodne skupščine
— Beograd. L marca. Narodna skupščina je danes pred prazno dvorano in pri praznih galerijah nadaljevala proračunsko razpravo, za katero ni opažati prav nika-kega zanimanja. Govorili so danes radikal Braničević, demokrat Agatonovič in federalist Zanič. Prihodnja seja skupščine bo jutri popoldne.
Radić o Pribičeviću
Zagreb, 1. marca, ^tepan Radić je poda] včeraj zvečer novinarjem daljšo izjavo, v kateri je med rugim naglasih Jaz sem brezpogojno za sporazum s SDS. zlasti še, ker spoznavamo, da samostojni demokratje za nobeno ceno nočejo podpirati radikalov. Obveščeni smo o njihovem agrarnem programu, iz katerega razvRHuio, da je tudi SDS v bistvu seljaška stranka. Prava sreča je za državo, da je šel v zvezo z radikalnimi teroristi dr. Korošec, ne pa Pribićević. Ce tudi dobi dr. Korošec vse, kar si želi, ne bo dobri več. kot 20 poslancev, dočim irh dobi Prfbićević sigurno 40—50. če ne še več. Pribićević je nekoč izrekel veliko besedo: «Stranka, ki ni sposobna iti v opozicijo, ni vredna, da živi.» Vsi s.no mislili, da Pribrčević ne bo zdržal v opoziciji niti tri mesece, sedaj pa vidimo, da je že dve leti in pri tem še napreduje. Znano mi je, da so Pribičeviću neprestano ponujali vstop v vlado, on pa je to odklanjal. On bi morda šel s pokojnim Pašićem, s sedanjimi radikalnimi pigmeici pa tega nikakor noče. Tu se je Pribićević pokazal v pravi luči. ki nam je simpatična!
NOVE VOLITVE V AVSTRIJI
— Dunaj. L marca. Na včerajšnji konferenci vseh treh meščanskih strank je bil sklenjen dogovor, da se razpišejo nove volitve dne 24. aprila t h
Ruski odgovor Angliji
— Moskva, 1. marca 1. Odgovor sovjetske vlade, ki ga je kot namestnik zunanjega ministra sestavil in podpisal Litvinov, nakar ga jc na sobotni seji odobril centralni izvršni odbor, zavrača angleško protestno noto s čvrsto odločnostjo. Sovjetska vlada naglasa, da je angleška vlada v Isti meri, kakor to očita ruski, kršila obstoječe pogodbe, ako more o kršitvi sploh biti govora.
Ruska vlada obžaluje nezadovoljne od-nešaje med obema državama, vendar se zaveda, da rusko javno mnenje ne more odobravati angleške gonje, ki se izraža celo v nastopih angleških ministrov- v parlamentu. Ako angleška vlada smatra, da bo ukinitev trgovinske pogodbe in obstoječh odnosajev v njenem interesu, ji Rusija tega ne bo branila, vendar pa odklonila vse posledice.
Publikacija sovjetskega odgovora je v vseh večjih ruskih mestih povzročila viharne demonstracije proti Angliji.
Učiteljske upokojitve
— Beograd, L marca. V prosvetnem mi* nistrstvu je bil danes podpisan ukaz o upo* kojitvah v šolski službi v Sloveniji. Med drugimi so upokojeni: sreski šolski nad« zornik v Celju Ljudevit Čeme, nadalje uči* telji in učiteljice: Viljemina Levstik pri Sv. Ani v Slov*, goricah; Luka Stare v Gor* nji Rečini; Ljudevit Gnilšek v Rogaški Sla* tini; Jcra Grudič*Strel in Olga Medved* Jonke v Kočevju; Rudolf Mencin v MaTi* boru; Neža Staral na Jesenicah in Ana Gr* movšek*Č:ižek v Pilštanju. (Za pravilnost imen ne moremo jamčiti. Op. uredn.)
— Beograd. 1. marca. V notranjem mi* nistrstvu jc bil danes podpisan ukaz, s ka« terim je upokojen tajnik pri velikem žu* panu v Mariboru, Anton Logar,
Včeraj so klerikalci sprejeli svoj poslovnik in odvzeli opoziciji možnost sodelovanja in kontrole« — Na današnji seji so sprejeli serijo svojih predlogov* nakar je bila skupščina odgođena
za nedoločen čas.
Ljubljana, 1. marca.
VčeraiSnja prva seja ljubljanske oblastne skupščine je trajala do 3. popoldne, druga se je pričela ob 6- zvečer in zaključila okoli pol 10. Kakor je bilo pričakovati, je klerikalna večina trdovratno vsrrajala na svojem osnutku poslovnika in zaporedoma odklanjala vse spreminjevalne predk-ge opozicije, ki so šli za tem, da bodi poslovnik res demokratičen m da dobi tudi opozicija možnost sodelovanja. Klerikalna večina je z mehaničnim glasovanjem sprejela ves poslovnik v prvotni obliki, ki onemogoča opoziciji stvarno sodelovanje in v veliki meri tudi kontrolo m kritiko.
Med sejo je predsednik sporočil, da je dobil od ministra, dvora zahvalo kralja Aleksandra na pozdrav ljubljanske oblastne skupščine
Po sprejemu poslovnika je oblastna skupščina sprejela še več resolucij in predlogov, med drugimi glede imunitete članov oblastne skupščine, glede njihovih železniških ugodnosti ter glede spopolnitve in razširjenja skupščinskih odsekov-
Oblastna skupščina je danes dopoldne nadaljevala včeraj prekinjeno sejo. Večina je že pričela z davljenjem opozicije. Uprizorila je proti njej demagoako demonstracijo. Nedvomno vsaj velika večina poslancev SLS ne more zadosti presoditi, kako težavno breme sloni na skupščinskih, stenografih in zato tudi niso izključene pomote v zapisnikih, kakor se je nedvomno zgodilo v teh slučajih. O tem nas potrjuje najbolj dejstvo, da si je veČina izbrala po si. g. Jana,, ki je stavil predlog, naj predsednik oblastne skupščine pokliče poslanca Naprednega bloka dr. Puca in dr. Kram^rJa k redu, češ da sta na včerajšnji seji glasom skupščinskega zapisnika žalila poslance večine in kršila dostojanstvo zbornice.
Skupščina je bila zbrana zopet polnošte-vilno. Vlado sta zastopala vladna svetnika dr. Andrejka in dr. Senekovič. Galerija pa je bila zasedena tudi danes le slabo.
Predsednik dr. Natlačen je sporočil, da včeraj ni prišlo do sporazuma glede odseka za zdravstvene, humanitarne in socijalne zadeve. Opozicija je namreč predlagala, naj 6e za socijalne zadeve ustanovi poseben odsek. Prosil je zato tozadevnih predlogov.
Poslanec Ivan Tavčar: Kakor sem izvedel, se je klub SLS odločil, da ostane skupen odsek za zdravstvene, humanitarne in socijalne zadeve, ki naj šteje 10 članov.
Poročevalec veČine dr. Brecelj je pojasnil, da se je veČina odloČila za ta korak pred vsem radi tega, ker je tudi v oblastnem odboru za vse te zadeve samo en referent.
NETOČEN STENOGRAFSKI ZAPISNIK.
Nato se je oglasil k stvarnemu popravku posl. P o z n i č in protestiral proti temu, sklicujoč se na stenografični zapisnik, da je posl. dr. Puc na včerajšnji seji oblastne skupščine označil poslance SLS kot kvalitativno slabše. Zelo vehementno je napadal posl. Jan dr. Kramerja, češ da je tudi on včeraj žalil dostojanstvo skupščine, ko je očital predsedniku nelojalnost. Prosil je predsednika, naj izreče dr. Kramerju radi tega ukor.
Predsednik dr. Natlačen je nato pripomnil, da se je tudi on sam na podlagi ste-nografičnega zapisnika prepričal, da je dr. Puc v resnici rabil besede, ki so bile za večino in ogromno večino volilcev žaljive. Poklical je zato dr. Puca naknadno k redu. Tu^i dr. Kramer je po stenoffrafskem zapisniku izrekel insinuacije na račun veČine, Če5 da bi se institucija imunitete poslancev zlorabljala v korist večini. Pozval je radi tega tudi njega naknadno k redu.
Posl. dr. Puc je izrekel svoje obžalovanje, da je večina uprizorila današnjo demonstracijo, ki ie prav za prav po poslovniku nedopustna. Kcnstatiral je rta je stenografski zapisnik netočen in da ni nikdar izrekel podtaknjenih mu besed. Ako pa govori o netočnosti stenografskega zapisnika, s tem nikakor ne misli delati skupščinskemu stenograf-skemu uradu kakih očitkov, ker razume velike težave, s katerimi se morajo boriti g->-spodje stenografi. Ugotavlja, da se je včeraj eden izmed ^tenografov zglasil pri njem in ga prosil, naj govori počasneje, da mu bodo lažje sledili. Nič čudnega ni torej, ako zaidejo v stenografski zapisnik kake netočnosti.
^Poudarjam,^: — je nadaljeval dr. Puc, — »da sem se na včerajšnjem svojem govoru skliceval na številčno razmerje med večino in opozicijo, ki znaša 53.000 : 37.000. Rekel sem tudi, da glasovi večine niso boljši od naših, da trgovci, industrijalci, učitelji in profesorji niso glasovali po večini za SLS in da je dobila opozicija tudi veliko število kmečkih glasov. Poziva predsednika k redu zato ne morem sprejeti na znanje.«
Dr. Kramer: »Odločno odklanjam insinuacije, da sem včeraj očital predsedniku oblastne skupščine, da ne verujem v njegovo lojalnost. Skupščina se gotovo spominja, da sem govoril ravno nasprotno. Stenosrafske beležke so nepopolne. Nisem očital večini, da bo izrabljala imuniteto poslancev sebi v prid, temveč sem svoja izvajanja opiral na premiso, da opozicija ne bo mogla zaupati v objektivnost večine, ako se bodo nadaljevali do-
godki, kakršni so se vršili včeraj. Zato tudi jaz ne morem sprejeti predsednikovega naknadnega poziva k redu na znanje.
PREVZETJE BIVŠE KRANJSKE IMOVINE.
Skupščina je pričela nato razpravo o predlogu oblastnega odbora, da se v smislu § 85. zakona o oblastni li in sreskih samoupravah pooblašča oblastni odbor, da sme prevzeti imovino bivše Kranjske dežele z morebitnimi bremeni in vknjižiti nepremičnine na ime ljubljanske oblastL
Poročevalec večine dekan Anton S k u b i c je k tema pedlogoma podal daljši historijat o deželni imovini in opisal, kako je centralna vlada prevzela imovino bivše dežele Kranjske v svojo upravo. Poudarja, da bivša dežela Kranjska kot juridična oseba še vedno obstoja in da so pristojne oblasti imovino po sebe oskrbovale in o tem vodile posebno evidenco. Sedaj je prišel trenutek, da pride ta imovina zopet na ime ljubljanske oblasti. Celokupna imovina ljubljanske oblasti (razna posestva, deželni dvorec, zemljišča, elektrarna na Završnici itd.) je cenjena na 11,C87 tisoč 379.95 zlatih kron, nasproti pa ji stoje razni dolgovi in obveznosti v celotnem znesku 26,553.583.64 zlatih kron. Tudi vse bivše deželne doklade in davščine, ki so sedaj in-kamerirane. naj preidejo na ljubljansko oblast. Vsi smo tudi uverjeni, da gospodarski položaj našega naroda ni tak, da bi mog »d prenesti še kako samoupravno doklado.
IZVOLITEV ODSEKOV.
Na podlagi sporazuma med opozicijo in večino je bil na to izvoljen odsek za zdravstvene, humanitarne in socijalne zadeve, ki obstoji iz 10 članov in 10 namestnikov. V odseku so sledeči člani: dr. Adlešič, Kaste-lic. Kri-žnik. dr. Milavec, Majeršič, Peterlin, Tomazin, Strnad, Sitar in Tavčar. Namestniki pa; Rojina. Oblak, Deželak, prof. Jarc
Amež. Eppich. Lovrač. Pevec, Bukovec in Zebal.
Ravnotako je bil sporazumno izvoljen odsek ža obrtne zadeve. Člani so: Rojina, Lebinger. Planina. Oblak, Lavtižar. Kaste-lic, Nemanič, Erjavec Mohorič in ing. Zupančič Namestniki: Dr. Adlešič. Lovrač, Perme. Brenči č. Jan. Pezdirc. Uršič, Sku-bic. dr. Puc in Bukovec.
PROSTORI ZA OBLASTNO SKUPŠČINO IN OBLASTNI ODBOR.
Sledila je razprava o poročilu finančnega odseka, ki ie stavil sledeča dva predloga :
1. Oblastni odbor se pooblašča, da sme razpolagati za namene premičnin in za kritje drugih potrebščin oblastne skupščine z zneskom 700.000 Din.
2. Oblastni odbor se pooblašča, da pripravi potrebne prostore za oblastno skupščino in oblastni odbor.
Poročevalec večine dekan Skubic je opozarjal, da so sedanji prostori oblastnega odbora nezadostni in je oblastmi odbor vrhtega v Kmetijskem dvorcu samo gost. Prosi za to skupščino, naj sprejme predlog finančnega odseka.
Dr. Kramer: Kot član manjšine tega odseka predlagam, da naj skupščina glede pooblastila za 700.000 Din vpraša centralno vlado, zakaj namerava dati na razpolago samo tako majhen znesek, čeprav je Izlavila. da bo dala za one oblastne skupščine, k* dosedaj še niso imele samouprav (ljubljanska, mariborska, splitska in du-brovniška) 10 milijonov Din. Kar se tiče prostorov za oblastno skupščino in oblastni odbor, v doglednem času ni pričakovati, da bi dobili zopet stare prostore v bivšem Deželnem dvorcu, kjer ie sedaj univerza. Varuje naj se pravica oblastne skupščine do tega poslopja, dokler pa ne bo rešeno to vprašanje, naj zgradi oblastna skupščina zase in za oblastni odbor novo uradno hišo. Nikakor ne gre namreč, da bi oblastni odbor najel morda v to svrho prostore v kaki privatni hiši. ker bi s tem še povečal stanovanjsko krizo v mestu in sledil vladi, ki je zasedla celo vrsto privatnih hiš.
Ing. Zupančič (SKS) zahteva, naj skupščina v prvi vrsti ugotovi kje je Inventar bivšega deželnega odbora. Opozarja tudi na nevzdržnost razmer pri imovini bivše dežele Kranjske ter zahteva, naj se fond v zraesku 592.000 Din, ki je naložen v Hipotekami banki, dvigne in da na razpolago oblastnemu odboru.
Ivan Tavčar: Nujno je potrebno, da si oblastna skupščina napravi že naprej načrt, kako misli priti do svojih prostorov. Deželni odbor kranjski je imel za ustanovitev slovenske univerze poseben fond, ki ga ie oa bivša klerikalna večina porabila za druge svrhe. (Veliko razburjenje med klerikalci). To je splošno znana stvar in je ne more nihče negirati. Smatram zato, da se samo oddelžimo univerzi, ako u ore-pustimo poslopje bivšega Deželnega dvorca za njene namene. Kar se tiče prostorov za oblastno skupščino in oblastni odbor, sem mnenia. da bi moral oblastni odbor najprej preiskati uradne prostore v onih oddelkih velikega Županstva, ki preidejo v delokrog oblastne skupščine. Ako pa se tamkai ne more dobiti dovolj prostorov, potem na? se zgradi nova uradna hiša. ki io bo oblastni odbor tudi kasneje lahko vedno uporabil za kake svoje specijalne namene. Ker bo stanovanjski zakon letos L novembra ukinjen, nikakor ne gre.
Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34.
da bi oblastni odbor najel morda prostore v kaki privatni hiši tu s tem poveći stanovanjsko bedo.
Poročevalec posl. Paznic v sklepnem govoru ponovno naglasa, da je oblastni odbor sedaj brez vsakih sredstev in si ne more nabaviti niti najpotrebnejših st\ari. Svota 700.000 Din se bo porabila kar najbolje. Stari inventar bivšega Deželnega dvorca se bo poiskal in rekvirira!. Bivšii dežela Kranjska ima res še svoje fonde, vendar pa tega denarja oblastni odbor še nima v svojih rokah. Da bi skušala več!nt delati morda kake neprilike naši univerzi, na to ni niti misliti. Prosim zato obla>t-no skupščino še enkrat, naj sprejme oba stavljena predloga oblastnega odbora.
Pri glasovanju sta bila oba predloga sprejeta z glasovi večine. Predlog! manjšine so zato odpadli.
FINANČNO POSLOVANJU.
Poročevalec nato omenja predlog mani-Šine dr. Puca in tovarišev glede uredbe z dne 18. februarja t. L. ki da jc pretizako* tiita in protiustavna. Po mnenju referenta jc ta uredba le cmanacija naše centrali* stične ustave. Ker pa večina današnji vladi zaupa, zato predlaga, da se predlog dr. Pu* ca in tovarišev odkaže oblastnemu odboru v poslovanje, ki bo sam uvidel, čc je pri* tožba na državni svet potrebna.
Poslanec dr. Kramer utemeljuje pred^ Itge Naprednega bloka, s katerimi se oči* vidno strinja tudi večina. Ugovarja praksi, ki jo hoče uvesti finančni odsek s tem. da poskuša svoje naloge kratkomalo od^to* piti oblastnemu odboru. Oblastna sktfpiČN na je v fatalnem položaju, ker nima niti vinarja, tako da je morala najbrž celo te* legram na '.ralja odposlati na kredit. Vla^ da je žc davno sklenila, da da oblastnim skupščinam, ki so brez lastnih sredstev, primerno posojilo, a do danes še nimamo beliča. V nadaljnem svojem govoru se do* tika dr. Kramer famozne in protizakonite uredbe finančnega ministrstva o financ« nem poslovanju oblastne samouprave. Ute* meljuje predlog, naj se oblastna skupšci« na proti tej uredbi pritoži na DTžavni svet.
V živahno debato so posegli še poslan« ci Ivan Mohorič, dr. Puc. ing. Zupančič in za večino prof. Jarc. Po končani debati so bili sprejeti predlogi glede prevzema bivše kranjske imovine ter glede perma-nence finančnega odseka. Odklonjen pa jc bil predlog Naprednega bloka glede pri« tožbe na državni svet.
Seja je bila ob 13.30 zaključena, skupščina pa odgođena za nedoločen čas, dokler oblastni odbor ne izgotovi proračuna.
Kronika nesreč
— Niča, i. marca. V Roquebillireau se f€ ponovno odtrgal velik plaz ter zasul občinsko hišo in del javne bolnice. Na odredbo oblasti je moralo prebiva-lsti, o izprazniti vse mesto, ker obstoja nevarnost, da bodo nadaljnji plazovi popolnoma zasuli vse mesto.
— Pariz. 1. marca. Včeraj se je precej težko ponesrečil bivši finančni minister Caillau*-. Njegov avtomobil se je zaletel v neki tovorni avto, pri čemur se je avto razbil ter je bil Caillaux na več mestih ranjen.
— Pariz, 1. marca- Včeraj je razsajal ob Loiri zlasti v okolici aerodrama v Touren-nesu strahovit ciklon. Veter je bil tako močan, da je ruval cela drevesa in odnašal strehe. Več kmetskih hiš je popolnoma porušenih. Človeških žrtev doslej ni bilo.
^ Pariz, 1. marca. V bližini Anderije ie zasula lavina oddelek vojakov, ki so bili na vežbah. Trije vojaki so mrtvi, vsi ostali pa so več ali manj težko ranjeni. Le dva sta ostala povsem nepoškodovana.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA
Efekti: investicijsko posojilo 87.50— 88, Vojna škoda 343, 0. ZadoLžnice Kranjske dež. banke 30, 22, Zastavni listi 20. 22, Ljubljanska kreditna 150, 0, Merkantil-na, Kočevje 99, 100, Praštediona 926, 0, Kreditni zavod 160, 170, Celjska posojilnica 195—198, Strojne tovarne 85, 0, Trbovlje 0, 420, Vevče 120, 135. Stavbna družba 55, 65, §ešir tovarna 104, 0.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: 7% tnvest posoj. 1921 87!/» —88, 2Vt% drž. rente za ratnu š*etu 344— 345.5, Ljubljanska kreditna 150—153, Hrv. eskornjptma banka 1041/*—106, Kreditna banka Zgb. 103—104, Hipotekama banka 64^ —65, Jugcfcanka 102—102.50, Praštediona 925—930, Drava d. d. Osijek 460—500, Večerama, Osijek 475—495, Isis d. d. 511/*— 52, Gufcman 280—290, Slavonija 30—32, Trboveljska 416.5—421.5, Union, paromlin 30O—315, Vevče 130—135, Agraria 55%— 56V4.
Devize: Aimsterdam 22.78—22.84. Dunaj 800.30—803.30, Berlin 13.465—13.515, Budimpešta 995—998, Italija 248.61—250.61, London 275.96—276.76, Newyork ček 56.75 —56.95, Praga 168.30—169.10, Ourih 10.94 10.97.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.135, Pariz 20.3475, London 25.22, Newyork 520. Milan 22.75. Praga 15.40, Dunaj 73.20.
— Trst: Beograd 40.10, London 110.85, Curih 439.83.
800
46
53
Stran 2.
«SUOVENSKI  NARQTD» dne 2. marca T«^
Ste v. 4Q.
I
i
Vse po geslu: Mi in samo mL Dragocen nauk za
Oblastne skupščine se konstituirajo in si določajo svoje poslovnike. S tem se postavljajo norme za delovanje te* ga organa pokrajinske samouprave, norme, ki bodo ostale v veljavi brž* kone precej dolgo. So tedaj precej važ* ne stvari, dasiravno urejajo samo for* malno stran poslovanja oblastnih par* lamentamih korporacij.
Dandanes prevladuje domala pri vseh parlamentarnih institucijah Sirom Evrope sistem, da se da primerno za* stopstvo tudi strankam, ki so v manj* šini. Tudi naša kraljevina je uvedla proporci j onalni sistem v svoj^ volilni in parlamentarni sistem, zato je goto* vo v nasprotju z duhom našega par* lamentarizma, ko je vlada določila za provizorni poslovnik, da ni treba, da bi se pri sestavi oblastnih odborov vpoSteval proporc. Večinske stranke so ta princip z veseljem akceptirale in izločile manjšine od sodelovanja v oblastnih odborih. Klerikalna stranka gospoduje sedaj v ljubljanski in mari* Sorski oblasti v oblastnih odborih brez možnosti kontrole ostalih strank.
Ali višek partizanskega absolutizma s tem še ni bil -dosežen. SLS je sprejela vladni provizorij glede poslovnika kot defmitivTrm, vrh tega pa je sprejela nekatere določbe, ki onemogočajo članom manjšinskih strank sodelovanje v pozitivnem poslu zares do skrajnosti. V ljubljanski oblastni skupščini je določila klerikalna večina, da se mora za vsak nujni predlog priglasiti najmanj 15 poslancev, sicer sploh ne more priti v razpravo. Kdo bi mogel trditi, da je baš ta številka utemeljena? Evidentno je, da je odvisna od številke 12, kolikor znaša število manjšinskih članov. S tem si je večinska stranka monopolizirala pravo za postavljanje nujnih predlogov. Temu podobna je tudi druga določba, da mora priglasiti vsako interpelacijo najmanj pet članov, kar je celo v očitnem nasprotju z jasno določbo zakona, ki pravi.
— Opozicija se ne more ganiti, stranke.
da ima vsak član oblastne skupščine pravico do interpelacije.
Zares ni mogoče uvideti, zakaj vztraja SLS tako trmoglavo na tem, da omeji nasprotnim strankam možnost uveljav-ljenja v dostojni meri. Podoba je, da se hoče večinska stranka jako temeljito zavarovati proti možnosti, da bi manjšina z nujnimi predlogi in taterpelacijaml motila potek oblastne skupščine, kakor si ga zamišlja SLS.
Saj razumemo, da se hoče večina zavarovati proti samoglavemu zavlačevanju debate in orozicijonalnih govorov, toda ta namen bi mogla doseči tudi z bolj parlamentarnimi določbami in ne s tako drakonskimi sredstvi. Po klerikalnem poslovniku pa more večina poljubno omejevati svoboden nastop manjšinskih strank v oblastni skupščini in to kar se z njim uvaja, ni le absolutizem, marveč je prav diktatura, je monopol klerikalne veČine.
Situacija je s tem drastično pojasnjena. Ncklerikainc stranke si ne morejo delati nikakih iluzij o svojem bodočem delu v skupščini. To pa je hkrati zanje zelo dober nauk. Marsikdo je v zadnjih letih izrazil željo, naj bi klerikalci zopet prišli na vlado, da bi se pokazalo, kakšna je v praksi njihova politična svobodoljubnost To bi morda neklerikalne kroge izpametova-Io, da bi pravilneje presojali svoj položaj in svojo moč. Morda bodo baš oblastne skupščine dobrodošla šola, da se neklerikalne stranke zbližajo in pri eventualnih novih volitvah koafirajo, čeprav samo v toliko, da se ne tratijo po nepotrebnem glasovi. Da so stranke to storile že pri oblastnih volitvah, bi bila opozicija v Ljubljani in Mariboru izdatno močnejša napram večini, nego je sedaj.
SLS naj le nadaljuje svojg sedanjo politiko in v svesti si je lahko, da si bo s tem več škodila nego koristila.
Revolverski izbruhi ljubosumja
Dvakrat poročen, dvakrat varan, dvakrat streljal« — Prevarana žena strelja na sebe, ne na moža. - Nevaren zaljubljenec*
Rajko je pred 15 leti nosil krasno brado in črno popovsko haljo. Dovršil je bil pravoslavno bogoslovje, prelepo je prepeval in si med številnimi lepimi zaljubUenkami izbral najlepšo. Zakonska sreča pa je bila kratkega veka. Lepa ženka je rada bolehala in neprestano potrebovala pomoč mladega zdravnika.
Lepega dopoldne je izbruhnila drama. V hiši je počil strel. Mrtva se je zgrudila nezvesta ženska, doktor se je rešil s skokom skozi okno. a Rajka so tirali pred sodnike.
Oprostili so ga, sleči je moral samo popovsko haljo. Ni poteklo dobro leto, pa je Rajko oblekel že drugo uniformo: napredoval je v vojski za aktivnega podporučnika. Zopet se je ženil in, na svojo nesrečo, vnovič poročil ljubko, dražestno, pa zopet nezvesto dekle* Tako je Rajko — sedai že kapetan prve klase — imel pred Dar meseci v turobni deževni noči novo priliko, da je zasačil nezvesto ženko in njenega ljubimca.
Padel je drugi strel. K sreči ni zadel, a Rajko je vendar zopet moral pred sodnike. Osvedočili so se, da ie branil svojo čast, ter ga oprostili. Vložil je tožbo za ločitev zakona in v ponedeljek so ga poklicali pred beograjsko duhovno sodišče.
Stvar se je iztekla tako leoo? da je kapetan Rajko danes v svojih najlepših moških letih (35) zopet srečen samec. V tretje si bo ženitev pač premislil.
V malem selu onkraj Valjeva je občinski tajnik Boško včasi rad povese-Ijačil« Tudi letošnji predpust ni Šel kar tako mimo njega. Boško ie ob večerih rad skočil na veselice. Njegova ženka Ljubinka mu pijače ni toliko zavidala
kakor rajanja z drugimi dekleti in ženka m i. 2e parkrat mu je v napadu ljubosumnosti zagrozila, da bo izprego-voril samokres, toda Boško se ni dal zlepa ugnati v kozji rog.
V ponedeljek se je Boško zopet v ranih urah prizibal domov. Ljubinka, ki ga je vso noč čakala v kuhinji, je takoj opazila na njegovem licu Dar ogre-botin in sumljivih vgrizov z zobmi. .— Nesrečnik, čemu me varaš? Katera te je vgriznila v lice?
Boško je pričel pojasnjevati in lagati. Toda ljubinka ga ni poslušala, marveč pohitela v sobo in se zaklenila. Zdaj je stvar postala resna- Boško Iod s sekiro po vratih — našel je ženo, ko je ravno nabasala samokres in si ga naperila v prsi. — Sem z orožjem!
Ali v tem je že počilo. Strel ie predrl Ljubinkine prsi in se nato z ar U še Bo-šku pod srce. Oba sta se onesvestila. Sosedje so ju hitro spravili v valjevsko bolnico, kjer se je izvršila operacija in utegneta oba ostati pri življenju. Za zakonsko zvestobo so take preiskušnje sicer žalostne in skrajno opasne, toda — kakor vidite — dogajajo se prav zlahka.
Privatni uradnik Marko Dominković v Beogradu je zadnje čase vztrajno zasledoval gdč. Olgo Roterievo. Dekle je nekaj časa trpelo njegovo nadležnost in ga pripuščala celo na svoje stanovanje. Končno pa ji je zaljubljeni Marko postal neznosen in Olga se ga je skušala otresti.
To je bil ogenj v strehi! Marko je Olgi napisal pismo, da ubije nio in sebe, ako le poskusi Ijubimkovati s kom drugim. Nedavni večer jo je pričakal v
Bitoljski ulici in uporno stopal za njo
na stanovanje. Prišlo do ostrega prerekanja. Marko je s samokresom v roki hotel iz Olge izsiliti njene »skrivnosti«, ta pa mu je hotela orožje iztrgati iz rok. Prerivala sta se zanj tako dolgo, da sta se izprožila dva strela ter zadela Olgo v pleča in desno ramo.
Nezavestno se prepeljali v bolnico, Marka pa spravili na policijo. Ker 01-gine izpovedbe precej težijo vsiljevega zaljubljenca, je državni pravdnik odredil preiskavo radi poskušenega umora-
Birokratizem in centralizem
Nadzorstvo prosvetnega ministra nad privatnimi instrukci-jami profesorjev.
Profesorjem srednjih šol so Že dolgo zabranjena privatne honorirane instrukcije svojih dijakov. To je v redu. Ali v naši državi, kjer se mora vsaka zadeva tirati na ostrino noža, je prosvetno ministrstvo okrog novega leta zabranilo profesorjem instruiranje dijakov istega zavoda.
Ta sabrana bi kolikortoliko bila vzdrž* Ijiva v večjih srednješolskih središčih, kakor v Ljubljani in Mariboru, kjer je po več zavodov, nikakor pa v provincijalnih mestih, kjer imajo samo eno srednjo šolo in je torej dijakom onemogočeno privatno instruiranje od strani profesorjev, s kate« rimi v Soli nimajo nič skupnega, le*tem pa krivično in povsem neumestno odrezan pri* vami zaslužek.
Na predstavko prizadetih srednješolskih profesorjev je zdaj prosvetni minister izdal novo odredbo, ki pa celo stvar spravlja v končni birokratični absurd. Odredil je, da se bo srednješolskim profesorjem izjemo« zna dovoljevalo tudi privatno poučevanje dijakov istega zavoda, — ako bodo podani tehtni razlogi. Ampak: dovoljenje za te privatne instrukcije bo izdajalo prosvetno ministrstvo na priporočilo ravnatelja do« tičnega zavoda in oblastnega prosvetnega ministrstva.
Tako je končno sv. Birokracij v naši prosvitljeni državi dosegel patronat tudi nad privatnimi instrukcijami profesorjev srednjih sol.
Izpred sodišča
Tatvina.
Branjevka Franca: «Lepo vreme je bilo takrat (sredi januarja), pa sem šla na po* kopališče obiskat grob svojega rajnega moža. Vrag me je premotil, da sem pozabila doma od vezati svojo usnjeno denarnico, pritrjeno na jermen okoli pasu. Na pokopališču sem naletela na znanko AnoU
Obtožena Ana: cKaksna znanka? A zdaj pa znanka! Ali si nisva bili prijate« Hici? Ah, ah, takole mora človek po ne« dolžnem trpeti.*
Sodnik: cTiho, naj Franca pove U
Franca: «Ko sva šli s pokopališča in se nama je pridružila še Miea, je predlagala Ana, da bi stopile na kozarec vincka. Fa smo se res sle malo okrepčat. Potem sem šla domov, kjer sem preplašena opazila, da
mi manjka v tobici kar 500 Din. Zapravila jih nisem, saj nisem plačala več cene kakor 6 Din.*
Ančka: «Da moreš mene dol žiti. svojo najboljšo prijateljico t*
Franca: »Mislila sem, da je Ančka vzela denar, ker sem dala v gostilni denarnico
na mizo. Kler me ona vedno vabi na obisk, sem si dejala, da je zato denar vzela, da
bom kmalu k nji prišla. Pa sem res prišla, saj me je skrbelo; Ana pa ni nič hotela o
tem vedcti.»
Ker je izginil Franci denar v gostilni, kamor prihajajo tudi drugi ljudje, je mogoče, da je denar kdo drugi ukradel in Ančka je bila oproščena.
Ženo je tepel.
Sodnik: »Vi Rozala z Dobrave, ali bo« ste pričali zoper svojega moža Andreja? Če boste pričali, bomo zadevo izročili deležni sodni ji, kjer ga bodo sodili kar štirje sodniki in ga pošteno zašili?*
Rozala: «No, pa ne bom; pa naj kar iz obtožbe prebero, kako je bilo!»
Potem se obrne k Andreju: orVidii, kakšna kazen te čaka; ali se boš poboljšal?«
Andrej: «Baba sitna, saj sem ti že rekel, da se bom!»
Sodnik: cDne 5. decembra ste prišli domov k obedu, pa ste želeli ženi dober tek s pestjo. Sunili ste jo, da je padla in si zlomila na prs i sklepno kost.»
Andrej: cSaj sem jo samo z metlo oplazili*
Sodnik: cPa ste jo hudo oplazili, šest tednov je ležala v bolnici!*
Rozala: «Pa naj zaenkrat bo, naj mu odpuste 1»
Ladislav ¥ladyka:
16
Roman.
Šampanjec je pokal vedno pogosteje in Hora je zopet prevzel komando. Gospo Milo je povabil na častno mesto na koncu mize, sam je pa sedel tako, da mu je sedela Mila ob desni strani. Bila je krotka kakor ovca.
Horalek je izpil nekaj čaš šampanjca in začel ponovno razmišljati o prizoru z ljubosumnim Kitajcem. Ugibal je in ugibal, kako je bil ta trik izvršen, pa ni mogel uganiti. Nesreča je hotela, da se je obrnil na Kovarika in ga prosil, naj mu to uganko pojasni. Kovarik je bil namreč edini od vse družbe, ki je ta prizor videl.
Kovafik se je pobahal, da je trik spoznal in da je bil zelo primitiven. Zanimala ga je bolj plesalka kakor pa besneči Kitajec. Ko je ljubosumni Kitajec zagnal nago deklino po plesu, ki je predstavljal beg, k bambusovi ograji, se Kovafik ni zanimal za Kitajca. Kitajec je pa ta čas odvrnil pozornost gledalcev od sebe in vrgel nož naglo v drugo de-voifco, ki Je v hipu nadomestila prvo. Ta
je pa že imela na prsih pritrjen leseni
nož.
Horalek je hotel slišati bolj divjo storijo in tako je postal melanholičen. Hora se je norčeval iz njega.
— Gospod kolega, vi bi menda radi, da bi spravili tu vsak dan eno devojko na oni svet.
— To pa že ni res. Saj mora tudi gospodu doktorju nekaj ostati.
Horalek je dvignil čašo in trčil s Ko-vafikom. Ta čas je Mandelinko streslo po vsem telesu, kakor da mu je padla gosenica za vrat. Takoj se je oglasila
Mila.
— Nikar mi ne zapeljujte poročnika Mandelinke!
On je pa ugovarjal:
— Oh, milostiva, sem tu inkognito, prosim, recite samo Mandelinka.
Torej je vaša sila samo v uniformi.
— Oh ne, prav res da ne. Ugovarjal je in zardeval.
— Prenesem celo pogled na zelo ostudne reči. Ako bi se ne bal, da bo cenjeni družbi neprijetno, bi se takoj pobahal z nečem, kar bi vas prepričalo o mojih zdravih živcih.
Silili so vanj od vseh strani. Mandelinka se je branil na vse načine, vendar mu je pa ugajalo, da so njegove be-
sede tako učinkovale. Sicer pa ni bil med tistimi, ki se puste prositi.
— Moj dober prijatelj, imena ne smem izdati, ker me veže častna beseda, dela zanimive poizkuse, ki meje na nekaj, kar presega naš razum.
Poslušalci so zaploskali, da bi govornika vzpodbudili. Skromno se je zahvalil za aplavz in nadaljeval:
— Bojim se, da bi se utegnila milostiva prestrašiti.
— Ne bojim se, saj ste vi v bližini.
— Pa naj bo. Povem vam samo to, da je moj prijatelj doktor, medicine seveda. Toda vzemimo to raje od druge strani. Kdo izmed vas, cenjena gospoda, ni čital ali vsaj slišal, da se je glava ju-stiflciranega zločinca zasmejala rablju m mu pokazala zobe? Vi se smejete, že prav, morda tega niste Čitali. Da se pa oči justificiranih zločincev še gibljejo, ni batfka, kajti o tem so pisali se-rijozrri listi. Govori se, hi to je nesporno, da odsekani deli človeškega telesa še žive. Ne bojte se, milostiva, v moji navzočnosti se vam ne more nič hudega zgoditi.
— Da nadaljujem. Vaš smeh, gospoda, mi je zelo dobrodošel. Ali si pa urlate dvomiti o učenjaku svetovnega slovesa, kakor je ruski profesor Kravkbv? Kdo si upe trditi, da v monakovskern
Sodnik: «Saj vem, da bo žena še huje kaznovana kot vi, če vas polteno zaprem; saj vi služite kruh. Ker vam je odpustila* boste štiri dni ostali pri nas; a seznanili se boste s vsemi našimi dobrotami, in boste eno noč na trdem spali ter en dan stradali I*
Ljubljanske zanimivosti
Dva tatova v pasti. — Veseli Janez. Tuj avijon nad Ljubljano.
Ljubljanska policija sc ima zahvaliti prav slučajnemu naključju, da sta ji prišla v roke dva nevarna potepuha, Anton čadež iz Borovnice in Alojzij Korošec z Bleda. V soboto zvečer sta Cadež in Korošec stikala po glavnem kolodvoru in vlomila v več vagonov. Ker se jima pien ni obnese!, sta vlomila še v plombiran vagon, v katerem je bila velika količina usnja in mamifaktur-nega blaga. Lopova sta se v vagonu udobno utaborila ter pridno razvijala razno blago in ga tlačila v vrečo. Slučaj je nanesei, da je prišel mirno železniški uslužbenec Doraik. Ta ie čul v vagonu sumljiv ropot in šepet, pristopil in opazil oba vlomilca. Dor-niku je šinila v glavo pametna misel, hitro je zaloputnil vrata vagona in jih zaldenil. Tata sta bila v pasti in poklicana policija je imela lahek posel.
Hlapec Janez, usiužben pri nekem prevozniku na Glincah, rad veseljaci. Na pustno soboto je vzel oba gospodarjeva konja in kočijo In vso noč v veseli družbi vozi! po mestu. Zjutraj ie konja vsa spehana in pretepena pripeb'al nazaj, kočijo pa razbito in polomljeno. Imel bo zato opravka s policijo in morda tudi s sodnijo.
Včeraj okrog 15.30 so opazili nad Ljubljano tuj aeroplan, ki pa je plul tako visoko, da ni bilo mogoče spoznati. Iz katere države je. Najbrž gre Za. eno izmed letal, ki vzdržuje zračno zvezo med Dunajem in Benetkami in ki se je ali Izgubilo nad naše ozemlje, ali pa se nalašč umaknilo, ker so bile vremenske razmere pri nas ugodnejše.
Prosuefa
Beethoven : IX. simfonija. Kakor že javljeno, se izvaja v počaščen je spomina stote obletnice smrti Ludo vika Beethovna v četrtek dne 10. marca t. L v Unionski dvorani grandiozno delo IX. simfonija za soli, zbor in orkester. Zborovski part, katerega izvaja pevski zbor Glasbene    Matice ljubljanske,
pomnožen z gojenci solojietja na konservntoriju, je naStudlrcil ravnatelj g. Matej Ilubad. Soliste in operni orkester, ki je i>omnožen s elani orkestralnega društva Glasbene Matice in z nekaterimi privatnimi godbeniki iz Ljubljane, pa je nastudiral orjerni ravnatelj Polič. Delo bo torej izvajal tako ogromen aparat kakor ga v zadnjih letih še nismo imeli prilike videti na koncertnem odru. — Predprodaja vstopnic od jutri dalje v Matični knjigarni. — Dober teden kasneje, na Jožefo-vo, izvaja isto grandiozno delo višji kapelnik dr. Čer in z ljubljansko in mariborsko vojaško godbo, Orkestralnim iruštvom ter mariborsko Glasbeno Matico, tako da bo Ljubljana doživela glasbeno senzacijo in pikanterijo, kakršne še ni morda nikoli!
Redue vaje orkestralnega društva Glasbene Matice se tekoči teden ne vrše, ker je del članov zaposlen pri skušnjah za Beethovnovo IX. simfonijo pod taktirkama gg. opernega ravnatelja Polica in višjega kapelnika dr. Celina. Dan prihodnje redne vaje priobčimo pismeno. Odbor.
Premijera nove drame v Zagrebu. >Vožnja«, sentimentalna groteska v treh dejanjih z epilogom, delo mladega hrvatskega pisca dr. Miroslava Feldmanna, je v nedeljo
zvečer šla po vestnih pripravah prvič preko zagrebškega odra. Kritika je sicer prizanesljiva, vendar delu ne more prisojati nikakega uspeha. Uprizoritev je dosegla nekaj efektov po zaslugi režije, drama sama pa je nedozorela, raztegnjena, zanimiva v posameznostih, a brezpomembna kot celota.
Napisi na ploščah
prevlečeni z radiostinkturo, morejo se citati tudi ponoči. — En primer.
šBetežnica
KOLEDAR.
Danes: Torek, 1. marca 1927; katoličani: Albin; pravoslavni: 16. februarja 1927; Parofcl.
Jutri: Sreda, 2 marca 1927; katoličani; Pepelnica; pravoslavni: 17. februarja 1927, Teodor.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama: >Danes bomo tiči* — Opera: Zaprto.
Kinematografi: Marica: Biscot«; Dvor: i Lažna sramežljivost«; Ideal: ^Fantom ženskega kopališča*.
Predavanja: Ob 15. na univerzi: Me, Cowel: »O Burmi * (Slani); v angleščini.
Pustne prireditve: Ob 20. v Narodnem domu Sokolova maskerada: »Cvetno slavje v Jokohami*. — »Pustni tingltanzl* v aren: Narodnega doma. — »Valčkov večer« v So-kolskem domu na Viču. — »Valčkov pie-mesarskih pomočnikov na Taboru. — Domača plesna veselica na Strelišču pod Rožnikom.
DE2URNE LEKARNE.
Danes: Bohinc, Rimska cesta; Levstek, Resijeva cesta.
Jutri: Piccoli, Dunajska c: Bskarčs*. Karlovvk.i cesta.
Pust
Današnji pust, vseh norcev god, praznuje hlapec in gospod. Poglejmo sc skoz pravo lečo: Če norci res imajo srečo, tedaj je naš norčavi svet najsrečnejši planet...
lah
Šahovski turnir v Newyorku
V., VI. in VII. kolo.
V petek so se odigrale viseče partije prvega turnusa. Zanimanje se je pred vsem koncentriralo za partijo Capablanca — Vidmar. Dasi je imel Capablanca mnogo ugodnejšo pozicijo, je Vidmarju uspelo realizirati. Aljehin je porazil Spielmanna in remiziral z Marshallom. Spielmann je izgubil tudi svojo visečo partijo proti Niemcoviću.
V soboto se je igralo I. kolo drugega turnusa oziroma VI. kolo turnirja. Capablanca je po kratki borbi zmagal nad Marahat* lom. Partija Niemcević — Aljehin je bila prekinjena, dočim je Vidmar remiziral s Spiel-mannom.
V nedeljo so odigrali VII. kolo. Capablai.-ca je proti Spielmannu dosegel zgolj remi Spielmann je bil boljši, ni pa znal izkoristi*! ugodnih pozicij. Vidmar je proti Aljehin u nepravilno otvoril. Igra je bila po skrajno napeti borbi prekinjena, vendar v boljši opoziciji za Vidmarja. Tudi partija Niemcević — Marshall je bila prekinjena, vendar ?o izgledi za  Niemcovića   mnogo boljši.
Stanje po VII. kolu je sledeče: Capa-blanca 5 in pol. Niemcović 3 in pol (2), Aljv -h in *2 in pol (2), Vidmar 2 in pol (1), Spielmann 2 in pol. Mar&hall 1 in pol (V).
Snorf
— Stanje prvenstva na Dunaju. Stanje nogometnega prvenstva na Dunaju jc po nedeljskih tekmah sledeče: B. A. C. je še vedno na vodstvu. Dosegel je v 14 tekmah
22 točk, sledi Admira, ki ima 14 tekem in 21 točk, Simmering 14, 18; Hakoah 18, 18;
Kapid 14, 17; F. A. C. 14, 16; Vienna 14, 14; Austria 13, 14; Slovan 15, 13; \Vacker
13. 12: Sporrklub 14. 8: VV. A. C. IZ 7. Rt^ dolfshugcl 15, 4. V drugem razredu vodi Hertha (14, 25) pred Nicholsonom (14, 23).
— Še nekatere nedeljske tekme. G r.<* = dec: Pokalne: SturnvCastell 8 : 0: G. A K. — Strasenbahn 5 : 1. — B u d i m p c* š t a : F. T. C. — Nemzeti 3 : 2 (2 : 1).
— Nov* svetovni rekord dr. Peltzcrja. Fenomenalni nemški lahkoatlet jc postavil nov svetovni rekord na 1000 metrov, topot v zaprtem prostoru tekališča v Stcttinu. Čas znaša 2 : 31.7.
— Svetovno prvenstvo v hitrostnem c.rsimju. V Tammerforsu na Norveškem v sc v nedeljo vršila tekmovanja za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. Zanimiv je bil predvsem tek na 500 m, kjer s<» Finca Thunberg in Korpela ter N'ovežan Larson prispeli istočasno na cilj. Boj *c je v glavnem in skoraj v vseh točkah bil med Evensenom (NorverŠka) in Thunbers gom (Finska). Zmagal je Evenson, ki je dosegel 378.4 točke, 2. Thunberg 375.5 točk.
— Iz sekcije ZNS. (Službeno.) V četr, tek 3. t. m. se vrši ob 20. v kavarni «Evroj pa» prvi letošnji plenarni sestanek savez--nik sodnikov. Udeležba je po sklepu ZNS strogo obvezna, poleg tega je pa tudi dneve ni red zelo važen. — Tajnik.
patološkem zavodu ne deluje profesor Dormamis? Torej, da ne zaidemo predaleč. Profesor, pravim, profesor Kravkov je delal neke čudne poizkuse. Med drugim je ohranil pri življenju od človeške roke odrezane prste. Njegove poizkuse je kontroliral omenjeni mona-kovski profesor Dormanns in iih je potrdil. Kaj pomeni to?
— Gotovo nekaj novega! — se je pešalil Hora po svoji stari navadi.
— Vi se smejete, gospod Hora, mene pa veseli, da gospodu Kovafiku kot mediemcu ni do smeha. Mislim pa, da postanete tudi vi kmalu resni. Vrnimo se k mojemu prijatelju, ki smo ga v začetku pogovora zapustili. Kot častnik trdim, da sem videl pri njem odsekane prste, ki jih je hranil kot ribice po več dni v solni razstopi^i. .
— In so plavali?
— Ne, plavali niso, tega ne morem trditi. Ako je pa zatikal vanje iglo ali vbrizgaval kako tekočino, so reagirali.
Spontano pritrjevanje mu je bilo v odgovor. Samo Hora je Klasno izražal svoj dvom.
— Za boga, povejte vendar kako so prsti reagirali.
Mandelinka se ni 4^1 ugnati. Obrnil se je h Kovariku-
— Mislim, gospod Kovarik. da bi vi kot strokovnjak gospodom lahko pojasnili to zadevo.
Smeh se jc polagoma polegel, ko so drugi opazili, da je ostal Kovafik ves čas resen. Naposled ga je prosila celu Mila Horalkova.
Gospod Mandelinka se jc sijajno od-križal svojega pripovedovanja; zdaj ste torej vi na vrsti.
Na splošn o začudenje .ie odgovuril Kovafik resno.
— Znani so mi poizkusi obeh profesorjev in res je. kar pravi gospod poročnik. Kar se tiče poizkusov s prsti, ki leže več dni v solni razstopini. moram potrditi, da taki prsti reagirajo na farmakološka sredstva. Ako vbrizgnete v odsekane in v solni raztopini namočene prste koferina ali adrenalina, se začno vlakenca v živčevju krčiti ali širiti. Na konserviranib prstih se da s krotonovim oliem napraviti tudi umetna oteklina. Profesor Dormanns trdi, da so te izoremembe na mrtvih delih telesa fizikalno-kcmič-nega značaia.
— Kako bi se reklo to bolj po domače?
Darujte za Sokolski Tabor!
0565
1029
30
tev.
*5raVENSKI  NA ROD» dne 2. marca
Stran 3.
Dnevne vesti.
Ljubljani, dne J. marca 1927.
— Vojm* minister v Novem Sadu. Vojni liinister general Hadžić je odpotoval v ne-leljo zvečer v siprernstvu šefa kabineta folkovnika Angjelkovića v Novi Sad, kjer ti je včeraj ogledal aerodrom, zrakoplovno komando, dunavsko flotHjo in novosadsko posadko. Danes zvečer se vme v Beo-fcrad.
— Z naše univerze. Rektorat ljubljanske
univerze razpisuje na juridični fakulteti v Ljubljani docenturo za rhnsko pravo. Pravilno opremljene prošnje naj pošljejo kom-pctenti rektoratu univerze do 31. marca U 1.
— Albert Thomas v Beogradu. Včeraj zjutraj je prispel iz Baidimpešrte v Beograd direktor mednarodnega urada dela Albert Thomas. V Beogradu je ostal samo včeraj, da poseti svojo hčerko in zeta Draskovića. ^:ioči se je odpeljal v Atene.
— Beogradske šole zopet otvorjeoe. Ker je gripa v Beogradu ponehala, se je včeraj pouk na osnovnih in srednjih Šolah zopet pričel.
— Pouk francoščine, Z novim učnim načrtom za nižje razrede srednjih šol je uve-Jena v 4. razredu vseh srednjih šol fran-[ >čina kot obligatni predmet. Da se olajša pot* učencem onih srednjih šol, kjer se v II. in III. razredu francoščina ni poučevala in kjer moralo polagati diferencijalne izpite, ic prosvetno ministrstvo odredilo, da lahko dijaki polagajo te iapite šele v juliju ali koncem avgusta.
— Odsek za učiteljišča. Prosvetni minister j c podpisal odlok, s katerim se odsek za učiteljišča uvrsti v oddelek za srednje-šofcfco izobrazbo. Dosedanji šef tega odseka Aleksander Maric je bil vipokojen in mu ho moralo ministrstvo poiskati naslednika. Odsek vodi začasno načelnik MagaraŠević.
— Dijaški sanatorij. Povodom lanskega kongresa mednarodne dijaške unije, ki se je vršil v Sremskih Kari ovcah, je bilo sklenjeno zgraditi sanatorij za tuberkulozne di-|ake v Sloveniji in sicer na Gorenjskem. ^vicaTski dijaki so pa pokrenili zdaj energično akcijo, da se zgradi sanatorij v Da-vosu Zato je naš odbor za zgraditev sanatorija sklenil pokreniti energično protiakci-jo. ki pride do veljave zlasti na letošnjem kongresu unije. Naš odbor bo zahteval, da se zgradi sanatorij na Gorenjskem.
— Učiteljski dopusti. Načelnik oddelka za osnovne šole v prosvetnem ministrstvu g. Elezovič j c izdal odlok, da morajo prosvetni odseki pri velikih županih uvesti posebne knjige, v katerih se bo vodila točna evidenca učiteljskih dopustov.
— Kongres geografov. 27.. 28. in 2% aprila se bo vršil v Beogradu kongres geografov iz cele države. Prosvetno ministrovo je dovolilo vsem profesorjem zemljepisa dopust od 25. aprila do 1. maja, da se morejo udeležiti kongresa.
v Poziv rek ruto v v letu 1927. Dne 14. marca ob 8. zjutraj se morajo priglasiti re-krmi rojeni 1906 in starejši, ki so bili re-krutovani in usposobljeni v 1926. in 1927. letu radi nastopa kadrovske službe in sicer v Mabu komande Ljubljanskega vodnega okruga, kasarna Vojvode Mišiča-vhod od Praiakove ulice ali od Tabora. Na odsluženje kadrovskega roka bodo naznačene-s.a dne odpravljeni s transportom rekruti >Iedcčih vrst orožja: Konjenice kraljeve carde, artiljerije kraljeve garde, konjice, konjički pionirji, konjički telegrafisti, poljska artiljerija, gorska artiljerija, havbička artiljerija, težka armijska artiljerija, pionirji, pontontrji, reflektorji, železnička komanda, M?aći, telegrafisti, marveni, bolničarji, pe-Karii, I. partija mornarice in I. partija letalcev. Za prednje edinice se je pozvalo tudi rekoliko rekrutov rokodelcev iz pešadije. Ostali rekruti, ki so bili rekrutovani za pe--v-dijo, se bodo pozvali tako, da se javijo id nastop kadrovske službe dne 27. marca ob 8. uri istotam, on! za avtokomando dne 19. aprila. Za slučaj, da kak rekrut ne dobi pravočasno poziva, mu naj ta oglas služi v ravnanje. Prednji poziv velja samo za one rckrute, ki so domovinsko pristojni v območju srezkega poglavarja: Ljubljana okolica, Kranj, Radovljica, Kamnik, Novo me-ste, Kočevje, Logatec in mestnega magistrata Ljubljana. Vse rekrute se opozarja, da sc priglasijo pravočasno, trezni in toplo rapravlieni in obuti.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. V času od 14. do 20. februarja t. i. so s c pojavile v ljubljanski oblasti sledeče Rivalske kužne bolezni: vranični prisad 1, konjske garje 1, svinjska kuga 4 slučaji.
— Himen. V nedeljo se je poročal v Ljubljani avskultant g. Branko Gosi ar z gdč. vido S a v n i k, hčerko bivšega finančnega T.dsvetnika g. Angela Savnika. Čestita mo!
— Stroški za preskrbo, stražo in upravo v ar ni hiio v Sloveniji. Višje državno pravdat v o v Ljubljani je določilo za enega kaznjenca v moški kaznilnici v Mariboru dnevno po 17.50 Din, za žensko kaznilnico in pri-1 !no delavnico v Begunjah pa po 9.50 Din.
— Za mrtve proglašeni. Okrož. sodišče v Novem me^tu je uvedlo postopanje, da
proglase za mrtve Franc K o»s, roj. 1893 J" Loki. občina Orehovica, Janez Golobic, roj. 1805 na Brezni, Ignacij Ceglar, toj. 18*1 v Ripljah, Peter Pinte r, rojen 1981 na Grčvrhfu, Ignacij K e k, roj. 1881 V Novem mestu, Janez Zaje, rojen. 1895 v Žalni in Franc M r h a r , roj. 1893 v Kotu,
— Velika tatvina v Beogradu. V hotelu Palace.r jc bila sinoči izvtršena velika tatvina. Doslej  neznani  lopovi so vlomili v hotelske sobe ter odnesli raznega nakita
prtljage v vrednosti do 100.000 dinarjev. O storilcih n! sledu. Tatvina je Izzvala v vsem Beogradu veliko senzacijo.
— Smrt pod avtomobilom. Avtomobil zasega poslanika v Tirani, Id Je vosi! na-:t?a vojnega atašeja v Tirani, podpofleov-
ka Dtmovlća, je povozil v Mižlni Petrovca pri Boki Kotorski kmetico Ivico Frano-vič, ki je bila takoj mrtva.
— Smrt wm0HŠmem zaarefcškesa igralca.
Včeraj je v Zagrebu po daljšem bolehanju umrl član Narodnega kazališta g. Stjepan Bojničić. Dopotnil je šele 44 let. V ailadosti je študira! gimnazijo in filozofijo, nato pa se posvetil zagrebški Taliji, kateri je zvesto, vdano in z vso ljubeznijo služil celfh 24 let. Brez njega ni bilo operete in veseloigre. Osvajal je s svojim potahn, sočnim humorjem, znal pa je strogo realistično podajati tudi resne vloge. BU je pri vsej publiki izredno priljubljen. Ko se ie raznesla vest o njegovi smrti, so mnogi zaplakati. Bodi popularnemu gledališkemu umetniku lahka zemlja in dolgotrajen spomini
— Smrtna kosa. Nadknjigovodji »Jugoslovanske tiskarne« g. Mirku Španu je u-mrla danes zjutraj mati ga. Cecilija špan, roj. Grošelj. Pokojna je bila vzorna mati. Dosegla je visoko starost 72 let Pogreb bo v četrtek ob 4. uri pop. iz Vošnjakove ulice št. 6. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
— Nesreča nikoli aa počiva! Rodbino Gogola, p. d. Mlinarievo, v Bohinjski Beli tepe nesrečna usoda. Lansko leto in leta 19(25 ji je strahovita povod en j dvakrat odnesla žago in mlin ter uničila vse imetje, letos je Mllnarjeve zadel še hujši udarec. Nepričakovano so Izgubili očeta. Posestnik Fran Gogola je vpetek s konjem vlačil drva v dolino. Pri delu mu je spodrsnilo in padel je pod konja, ki ga je pohodiL Gogola so v soboto prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je kljub takojšnji operaciji v ponedeljek zjutraj umrl. Zapustil je ženo in 8 nepreskrbljenih otrok, od katerih je najstarejši star šele 12 let. Tragična nesreča je vzbudila v Bohinjski Beli in okolici splošno sočutje. — V ljubljansko bolnico so včeraj pripeljali težko poškodovanega delavca Janeza Kratelja iz Kranja. Kratelj je na kolodvoru nalagal hlode. Pri delu se je težko bruno zvalilo na njega in ga stisnilo čez trebuh. Stanje Kratelj a je kritično.
— Andrej Senekovlčeve razglednice je založila družba sv. Cirila in Metoda. Bla-gopokojnik ni bil znam le kot dolgoletni predsednik naše prosvetne obrambne družbe, temveč m ga skoraj kotička v Sloveniji, kjer bi se ne nahajal ta ali oni, ki je bil njegov učenec, aH pa se je šolal pod njegovim vodstvom. Ce si kupi vsak le eno razgledico v spomin na vrlega moža, bo zaloga kmalu razprodana. Cena razglednici 1 Din. 218-41
— Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, VVolfova u'I. 12, je v spomin na umrlo gdč. Sigur daroval g. Jože Ranzinger iz Zagorja ob Savi 300 Din. Uradniki stanovanjskega sodišča so društvu darovali preostanek od venca 35 Din. Srčna hvala!
Da se Vam ne vrine
slabše blago, zahtevajte povsod »Van Kaster"   Vakao  v zavitkih   z etiketo zaprtimi.
Iz Ljubljane
—lj Proslava rojstnega dne prezide n ta AIasaryka. Prezident dr. Masary-k ni samo državni poglavar bratske Ceškoslov. Republike, marveč je tudi eden največjih sedaj živečih Slovanov vobče. Ta izredni mož, ki si je pridobil velike zasluge za Jugoslovene še pred vojno, zlasti pa med vojno, ima 7. t. m. svoj rojstni dan. V njegovo proslavo priredi na predvečer njegovega rojstnega dne v nedeljo 6. t. m. Jugoslov.-ceškoslov. Liga v Ljubljani slavnostni večer v veliki dvorani «Kazine». Na sporedu te prireditve sta govora društvenega predsednika posl. g. dr. Alberta Kramerja in konzula g. dr. Fr. Resla, deklamacije, glasbene in pevske tGčke. Začetek ob pol 21. Vabimo vse naše narodno občinstvo, da se te slavuosti v čira največjem Številu udeleži, posebno apeliramo na naše službene kroge, naj ne pozabijo na svečanost, ki velja državnemu poglavarju naše zaveznice Češkoslovaške.
—li Občni zbor Kola jahačev in vozačev. Ob številni udeležbi Članic in članov se je vršil snoči v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu občini zbor Kola jahačev in vozačev. Zborovanje je otvori 1 predsednik Kola brigadni general g. Trifkovič, ki je pozdravil zborovalce in izrazil svoje zadovoljstvo nad lepim napredkom konjskega sporta v Ljubljani. Nato je prečita! brzojavne brzojavke kralju Aleksandru, prestolonasledniku Petru, vojnemu ministru Had-žiou in poljedelskemu ministru dr. Kulo ven, iti so jih zborovalci soglasno odobrili. Sledila so poročila društvenih funkoijonarjev, Iz katerih je razvidno, da se Kolo zelo uspešno razvija In da bo lahko v doglednem času stopilo pred našo javnost z raznimi zanimivimi prireditvami. Kolo Šteje 68 rednih in 3 ustanovne člane. Posebno razveseljiv je napredek jahalne šole, ki Je dosegla pod spretnim vodstvom podpolk. g. Zajca v razmeroma kratkem času presenetljive uspehe. V tekočem letu pripravlja Kolo več dirk in izletov v ljubljansko okolico. Največja atrakcija bo za LJubljano dirka, Id jo priredi dunavsko Kolo jahačev in vozačev iz Beograda. Po poročilih društvenih funkoijonarjev so se vršile volitve štirih novu članov uprave, ki so bfl! nedavno glasom pravil izžrebani. Namesto predsednika ek-sekutivnega odbora In podpredsednika Kola polk. Antonijevlča, ki je premeščen Iz Ljubljane, je bil izvoljen za podpredsednika Kola dr. Brale« za predsednika eksefeutive pa dr. Fritz Lukmann. Ker je prevzel pokroviteljstvo nad Kolom prestolonaslednik Peter, se bo Imenovalo Kolo odslej »Kolo jahačev ln vozačev prestolonaslednik Peter v LfrutrtJanl«.
—TJ Divno kakor vedno bo tudi letos dekoriran Narodni dom, da da zatočKča ljubljanskim množicam, ki se hočejo veselo po-
sloviti od letošnjega pr odpusta. Zanknanje za popularno Sokolovo maskerado je ogromno in obisk bo brezdvomeo tudi letos rekorden« saj je to najstarejša predpu-stna prireditev, kar jih imamo v Ljubljani. Dekoracije prostorov ie aranžiral mojster Skražny, ki je zlasti spodnjo dvorano pre-čaral v bajno japonsko zabavišče, že samo verdno, da si ga Človek pogleda.
—lj Ples mesarskih poaaočnikov in mojstrov. Mesarska obrt je skoraj edina, ki je že od nekdaj čisto v rokah domačinov, ki ni bila odvisna od tujega dela in kapitala. Mesarska obrt je specifična stroka vzhodne Ljubljane, Šentpetra in Poljan. Ponosni na svojo besedo, familijo in obrt so mesarji stan za sebe, ki jih Juš Kozak tako dobro karakterizira v svojem romana iz nedavne ljubljanske preteklosti. — Mesarski pomočniki, mojstri in prekajevalci imajo danes, na prodpustni torek svoj XII. valčkov ples, letos na Taboru. Prireditev zasluži simpatije in pozornost najširše ljubljanske javnosti in zato nanjo opozarjamo, saj je znano, da je zabava na vsakoletnih plesih mesarskih pomočnikov izredno animirana in prisrčna, kakor na matokateri drugi predpust-ni prireditvi.
—lj Bučno olje Ia, najcenejše, ima Koi-šek, Dunajska cesta 147. 39-L
—U Danes, na pustni torek, vsi na Pustni tingJ tangL Arena Nar. doma. Pricetek ob 30. 229/n
—lj Domačo zabavo priredi danes, na pustni torek Turkova gostilna, Streliška ul. 22. Za obilen obisk se priporoča Fani Sla-per. 234/u
—lj Daaes pri «Mraku» na Rimski c 4 domača veselica. 233/n
—lj DrugI cKolizejskl karneval* bo danes 1. marca v salonu restavracije pri «Levu*, Gosposvetska c. Svira izboren kvartet; vstopnina mini mama.
—lj Šeatpeterskj C M. podružnici (moška ln ženska) sta nabrali za C. M. družbo v spomin blagopokojnega g. ing. Ignacija Šega 31. obrambeni! kamnov, t, j. Din 3100. Darovali so gg.: Fran Medic Din 500.—, po 300 Din: Viktor Rohrmann, dr. Janko Kersnik, Anton Tonejc. Po 100. Din: Leopold Zupančič, Mirko Urbas, Matija Dolni-čar, Ana Podkra-jškova, A. Sarabon, I. Vovk, J. Bartl. L. Štebi in R. Kolhnaim. Po 50 Din: Marija Kokaljeva. Anica Lušinova, Helena Bavdkova, A. Legat, J. Ježovnik, T. Mencinger, A. Mallvjeva, Agnola-Stan-cer in J. Stritar. Ostali znesek so darovali odborniki in odbornice obeh podružnic in prijatelji družbe. Vsem iskrena hvala! 217/n
—Ij Običajna maskerada K. K. Triglav se vrši danes (Padovan, Bohoričeva ul. 9). Maske dobe lepe nagrade. 230-n
—lj Kavarna »Slon« bo danes na pustni torek celo noč odprta. 231-n
—lj  Šiška. Plesna šola Sokola priredi
5. t. m. kot zaključek »Plesni venček« v hotelu Believue. Začetek ob 30. uri. Vabimo vljudno vse udeležence plesne šole in naše somišljenike, da nas počaste s svojo navzočnostjo. Zdravo! 232-n
—Tj Zanimivo ttkmo v friziranju bomo imeli v začetku aprila v Ljubljani. Takrat se namreč zaključi strokovna šola pomočniškega zbora brivcev, ki se je začela lani
6. septembra in rodila že doslej lepe uspehe, ki smo jih imeli priliko opazovati tudi na nunogih predipustnih prireditvah. Tekmovalno friziranje, ki bo menda prvo v Ljubljani, naj pokaže napredek v naši brivski stroki in da pobudo za še večjo povzdigo.
—lj Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri puškar j u F. K. Kaiser, Ljubljana. 1ŠL —lj Policijski drobiž. Radi beračenja je bil včeraj aretiran Tone K. Policiji so bile prijavljene sledeče ovadbe: Radi suma tatvine 1, radi tatvine 1, kaljenja nočnega miru 3, telesne poškodbe 1, trpinčenja živali 1, poškodbe uradnega pečata 1, prekoračenja policijske ure 2, prestopka cestno policijskega reda 3 in poleta tujega avijona nad Ljubljano 1.
— Nogavice, vezenine ia iepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. 40-L
Iz Maribora
Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču je raspisanih pet praznih stanovanj. Interesenti naj si stanovanja ogledajo in vložijo prošnje za dodelitev najkasneje do četrtka opoldne. —m Konec pusta. Letošnji pust sicer ni bil prekratek in je lahko vsakdo prišel na svoj račun. Ženili smo se prav pridno, čeprav nas tare stanovanjska beda in se morajo mladoporočenci stiskati pri svojih starših. Danes bodo še zadnji »skočili« v sladki zakonski jarem. Pokop pusta bo tudi letos prav veseL Pole« cele vrste večlih prireditev se vrši skoraj v vsaki gostilni Se domača zabava z godbo, plesom, klobasami in krofi. Policija je tudi že pripravila prostore, da sprejme v svoje varstvo vse one, ki ne bodo mogli najti hišnih vrat. Kdor bo danes zvečer opazoval Mariborčane, pač ne bo dobil utiša, da vlada huda gospodarska kriza. No, pa saj bo jutri zopet vse drugače. Pepelnica ...
-nm Masarvkova proslava. Mariborski češki klub priredi v nedeljo, dne 6. t. m. na češko osnovni šoli intimno Masarvkovo proslavo. Predsednik kluba gosp. svetnik Knop bo predaval o Masarvkovem življenju In delovanju, učenci češke šole pa nastopijo z dekJamadjami. Na proslavo so vabljeni vsi prijatelji češkega naroda in naših vrlih mariborskih Cehov.
Zadeva ponarejenih uteži pred sodiščem. Kakor smo že poročali, je prišla policija na sled, da je izdelovala ponarejene uteži, ki so jih odkrHi v raznih pokrajinah nase države, mariborska mehanična delavnica R. Ranzmger. Lastnik podjetja ie priznal, da je izdeloval nepravilne uteži, ki jih Je sam žigosaL Naprave za žigosanje mu je izdela! ntarlborađrt mehanik Scheler. Obt sta bfla včeraj Izročena dtfavnemu pTivdništvu. Vsa ponarejene uteži so bile zaplenjene.
Grozna tragedija v zraku
Dva aeroplana zapletena drug v drugega« — Obupna večini-nutna borba« — Dva letalca ste se rešila s padali, dva sta bila
ubita.
O strahoviti nesreči, katere tragika bi bila vredna Shakespearjevega peresa, brzojavljajo iz argentinske presto-Hce Buenos-Airesa.
Vlada Zedinjenih držav je oosJala v Južno Ameriko zračno eskadrilo, ki naj bi delala propagando za Severno Ameriko in njeno zračno industrijo. Vseh šest letal je v nedeljo popoldne srečno pristalo na letališču v Buenos Airesu, kamor so prispela iz Brazilije. Nad 10.000 ljudi je bilo zbranih na aerodromu, stotisoči so pričakovali prihoda ameriških letalcev po poljih in po cestah v Buenos Airesu. Vsa ta ogromna množica je prirejala letalcem burne ovacije.
Da se zahvalijo za entuziastični sprejem, so se štirje ameriški oficirji, ki so veljali za najboljše pilote, zopet dvignili na dveh aeroplanih. na »New Yor-ku« in »Detroitu«. da pokažejo gledalcem par bravurnih produkcij. Letalci sta bili kmalu v višini kakih 200 metrov in sta krožili v impozantnih osmicah in krogih nad mestom in letališčem vedno znova pozdravljani od burnih vzklikov oduševljenih množic. Naenkrat so ljudje opazili, da sta letali tesno drugo ob drugem, kakor da sta prirastli skupaj. Meneč, da gre za novo, drzno umet* nost, se je entuziazem množic še stop* njeval in orkani ovacij so se dvigali visoko v zrak, dosegli morda celo drzne letalce tam gori.
A v hipu ie vzklikanje zamrlo; ljudje so umolknili, prebledeli in onemeli. Spoznali .so, da se letalci ne oroduci-tajo, ampak se herojsko bore s smrtjo. Newyork« se je namreč zaoletel s svojim krilom v žice »Detroita« in ni mogel več stran. Z vsakega letala po en oficir se ie povzpel na krila in z združenimi močmi sta poskušala oba aeroplana rešiti.
Par minut, ki so se zdele zaprepa-Ščeni množici cela leta. so sc borili letalci s smrtjo in morda bi se jim herojsko početje posrečilo, da ni v tem na nepojasnjen način »Detroit« goreti.
Zdaj na rešitev acroplanov ni bilo več misliti. Slo ie le še za to, da si letalci rešijo življenje. Gledalci, ki so zdaj kričali groze, so videli, kako so hitro zaporedoma poskakali vsi štirie oficirje iz letal, vsak s svojim padalom. Dve padali sta se odprli in oficiria sta se polagoma spuščala na zemlio ter jo tudi srečno dosegla, ne da bi se jima kaj zgodilo. Tretje padalo ni funkcioniralo; ni se odprlo in oficir ic treščil iz višine 200 m na tla ter se razbil, da ga ni bilo več spoznati. Zadnje padalo se je zataknilo ob zoreči aeroplan in bilo v hipu tudi samo v plamenu; os:cni je zajel tudi nesrečnega pilota in / aeroplanoma in padalom vred vpe* pelil.
Veliki pustolovi imajo včasi geni* jalne sposobnosti. Obžalovanja vred« no je ravno to, da svoje talente porab* ljajo za lehkomiselne avanture, ki slej ali prej same zapečatijo njihovo dvom* ljivo karijero. Tak je slučaj tudi z mladim 281etnim rumunskim publici* stom dr. Josipom Reizerjem, ki se je pred meseci pojavil v Velikem Bečke* reku in te dni zašel v mrežo državne« ga pravdnika. Dospel je takrat iz Ru* munije, kjer je urejeval več rumun* skih in madžarskih novin. Pregnala ga je rumunska policija, ker je bil v Te* mišvaru zapleten v neko tajno poli* tiČno afero.
Pot okoli sveta.
Dosedanje življenje pustolovskega inteligenta bi se dala vezati v napet roman. Z 12 leti je Reizer kot foto= grafski vajenec okanil svojega gospo* dar j a za 60 goldinarjev in pobegnil v Avstralijo, kjer jc preživel par let, nato pa se vrnil v Anglijo, odtod v Ameriko, pa zopet nazaj v Francijo, Avstrijo, Rumunijo, na Balkan in da* lje. Perfektno obvlada celo vrsto je* zikov.
Na smrt obsojen.
Po prevratu se je Reizer nekaj ča= sa zadrževal v Velikem Bečkereku kot učitelj raznih jezikov in — boksa. Na* to se je preselil v Rumunijo, kjer je s svojim jezikovnim znanjem služil vo* jašičim oblastim. Poslali so ga na Mad* žarsko, kjer je razpredel špijonažo. Ali madžarske oblasti so ga iztaknile in vojaško sodišče v Budimpešti ga je obsodilo na smrt.
Tik pred justifikacijo je prišlo do zamenjave z nekim madžarskim spijo* nom, ki ga je Rumu ni j a obsodila na smrt, in tako se je Reizer naravnost izpod vislic vrnil v Rumunijo, kjer je v Kološvaru absolviral pravno fakulte* to, promovira! za doktorja in se po* svetil publicistiki. Končno je pred me* seci moral bežati.
Njegove afere v Bečkereku.
Čim se je Reizer nastanil v Velikem Bečkereku ter si s svojim elegantnim nastopanjem pridobil ugled, je začel izdajati tednik: «Rendkivili Ujsag» (Izredne novine). Izdal je devet šte* vilk in se zapletel v tiskovne pravde, ki so mu pred mesecem prinesle na* slednje kazni: Policija ga je obsodila na štiri dni zapora, ker je prekoračil mejo brez potnega lista, sodišče pa mu je po tiskovnem zakonu naložilo štiri mesece zapora.
Iz zapora v zapor.
Pravočasno se je dr. Reizer umak* nil nazaj v Rumunijo, toda z manjšo srečo. Čim je dospel v Temešvar, ga jc vlovila policija. Po treh dneh pa je pobegnil v Bukarešto, kjer je od na* šega poslaništva dobil potni list za po* vratek v Jugoslavijo... Ravno pred odhodom vlaka ga je na kolodvoru v Bukarešti zadržala policija ter ga Čez 14 dni zopet izpustila. Ali komaj je prispel v Veliki Bečkerek, je moral zopet v policijski zapor.
Minulo sredo je bil izpuščen, pova« bil pa ga je državni pravdnik k sebi. Smatra ga nele za notoričnega pusto* lovca s samolastnim doktorskim našlo* vom, marveč tudi za — špijona. Pre* iskava njegove prtljage sicer ni pri* nesla na dan nič sumljivega, vendar sc poizvedovanja tokrat vršijo najinten* zivneje. Reizer mora odsedeti štiri* mesečni zapor in dotlej upa državni pravdnik zbrati kaj novega obtežilne* ga materijala.
To so pustolovstva mladega, izkuše* r.ega, inteligentnega moža. Nesporni so njegovi talenti, s katerimi bi lahko postal velik politik in prvovrsten pu* blicist, ako bi svoje vsestranske spo= sobnosti in obsežno znanje izkoristil iza javni interes, ne pa za neugnano pustolovsko življenje. Sv. Križu.
Gospodarstvo
—g Znižanje obrestne mere pri državni hipotekami banki. Beogradski Usti poročajo, da namerava Državro hipotekama banka v kratkem znižati obrestno mero, in sicer po možnosti na 8 odstotkov. Banka smatra, da je nastal zdaj ugoden moment za najetje večjega zunanjega posojila, ker se je denar ▼ inozemstvu znatno pocenil. Ako se ji posreči dobiti posojilo, bo lahko znižala obrestno mero.
—g Prometna pogodba z Grčijo. Med našo in gTČko generalno direkcijo državnih železnic je bil dosežen definitivni sporazum o raznih prometnih olajšavah. Pogodba stopi v veljavo začetkom marca in bo za naše gospodarske kroge velikega pomena, ker se uvede samo en tovorni list. Dosedanja praksa s dvema tovornima listoma je povzročala zastoj v prometu in nepotrebne e*ro8ke.
—g Uvoz žita v Slovenijo. Poljedelski minister je posredoval pri prometnem ^ministru, da se znižana tarifa pri prevozu žita v pasivne kraje Bosne, Hercegovine in Crne gore razširi tudi na Slovenijo.
_g Vinska raistara in sejem t Ljutomeru. Se enkrat opozarjamo intereairane kroge, gg. gostilničarje itd. na razstavo dne & In 4. marca, Id Je v Ljutomeru prva svoja vrate. Prijavljenih je krog 300 vrst vina iz najboljših leg ljutomerskega in gornjeradgonakega okoliša. Vsem, Id se zanimajo za ljutomerska oziroma gornjeradgonska vina, je poaet razstave in sejma toplo priporočati. Polovična vožnja ped običajnimi pogoji.
_g Dobave. Direkcija državnih železnic v
Ljubljani sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe sa dobavo konceptnega in knjižnega papirja, 40 kom. hrastovih kolov, IS kub. m borovih plohov, 18 kub. m mehkih desk, 50 ton bukovega oglja in ponudbe za nakup starega papirja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenjn te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertame li-
citacije: dne 8. marca t. 1. pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 1066 komadov lesenih zabojev; dne 1*2. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave razneda materijala za
telegrafsko in telefonsko službo; dne 10. marca t. 1. pa glede dobave opeke.
—g Veliko tihotapstvo lesa iz Madžarske.
Reducirani uradnik nekoga lesnega podjetja v Senti je obvestil subotisko carinarnico, da dotično podjetje že od leta 1922. stalno v!i-hotaplja les iz Madžarske. Preiskava je ugotovila, da je podjetje oškodovalo državo z« 14^00.000 Din. Ker je pri takih sleparijah po zakonu določena desetkratna denarna globa, bi moralo podjetje plačati državi 148 milijonov Din. Oblasti so uvedle proti podjetju kazensko postopanje.
Iz Celja
—c Predavanje v Celjskem domu. Kulturno društvo »Svoboda« priredi v četrtek, dne 3. marca ob pol 20. uri v mali dvorani Celjskega doma javno predavanje o ^Fordu in tnarksizrnu«. Predaval bo g. dr. H. Turna iz Ljubljane.
—c Gibanje srednješolske mladine. V nedeljo 27. t. m. se je vršil v Narodnem domu v Ceiju III. pokrajinski zbor saveza jugoslov. srednješolskih udruženj za Slovenijo. Na tem zboru so se predvsem uredile vse priprave za Glavni zbor v Mariboru. Sklenilo se je med drugim, da bodo napredni dijaki prirejali v počitnicah izlete na deželo, se zbirali na gotovem kraju, taborili in si pripovedovali o vtisih, ki so jih dobili. Popoldne se je vršil sestanek dija&va, na kaierem so btte deklamacije in predavanje,
—c Odprava konknrza. Ker se Je sklenila orisima poravnava, je odpravljen kon-fcorz nad imovino trgovca Ljudevita Petka v Čerjo.
322906
8970^6
9671
Stran 4.
•SLOVENSKI  NAROD« dne 2. marca 19271
Stcv.
To in ono
Amsterdamska borza dijamantov
Svetovnoznana borza dijamantov v Amsterdamu jc imela prvotno svoje skromne prostore v okraju, kjer so zbrani juvclirji. Šele leta 1911. so zgradili novo moderno palačo, v kateri je poseben poštni urad in 150 pisarniških prostorov. V posebni sobici stojita dve izredno fini in precizni zlati tehtnici Vsi dijamanti morajo skozi to sobo, predno pridejo na borzo. Sele po tehtanju se določi fiksna prodajna ce* gia. Za ceno dijamantov je odločilna barva, brušenje, trdost in druge po* tirobnosti, ki jih lajik niti ne opazi.
Število članov te največje dija« mantne borze na svetu znaša sedaj okrog 1200. Dostop n ■: borzo je dovo* ljen samo strokovtjjakom, za katerega morata jamčiti najmanj dva borzna člana, ali pa gostu, ki se izkaže s poseb* nim priporočilom. Borzijanci imajo shranjene svoje zaklade v borznih tre* sorih, ki so globoko pod zemljo, in tako dobro zavarovani, da niti najra« finiranejši zločinci ne morejo do njih. Vrednost v teh tresorih shranjenih di* jamantov znaša več milijard.
Kongres odvetnikov nasledstvenih držav
V soboto popoldne je bil otvorjen v veliki dvorani Trgovske in obrtne Zbornice v Bratislavi kongres odvetnikov nasledstvenih držav, katerega se udeležuje 31 češkoslovaških. 26 avstrijskih, 28 madžarskih in 5 jugoslovenskih odvetnikov. Kongres je otvoril predsednik deželne zveze slovaških advokatov dr. Emil Stol oda. ki je pozdravil zbrane goste in naglasa!, da je namen kongresa ustanoviti tako mednarodno odvetniško organizacijo, ki bi gojila med odvetniki nasledstvenih držav prijateljske stike, skrbela za meddržavno pravno pomoč in vzajemnost ter delovala za izboljšanje mednarodnih pravnih stikov. Člani te organizacije lahko postanejo poedine odvetniške zbornice, kakor tudi vsa udruženja odvetnikov v nasledstvenih državah. Nato je predsednik prečital pozdravne brzojavke, med njimi tudi brzojavko beogradske in lvovskc odvetniške zbornice.
Že na prvem sestanku je prišlo do neljubega incidenta. Ko Je praški advokat dr. L6wy v imenu češkoslovaških advokatov prečital deklaracijo o neobveznosti posvetovanj, ie bratislav-
ski advokat dr. Kozma govorniku svetoval, naj govori nemško in naj nikar ne misli, da govori v Pragi. Predsednik je moral pozvati fanatičnega madžarskega odvetnika k redu. Dr. Ardo je v imenu madžarskih odvetnikov na Slovaškem izjavil, da izpad dr. Kozme odločno obsoja.
Nato je bil per acelamationen izvoljen za predsednika kongresa dr. Ladislav Valenta iz Prage, za podpredsred-nika pa dr. Krnil Stodola in dr. K t i v a č e k na Češkoslovaško, predsednik Odvetniške zbornice v Novem Sadu dr- A d a m o v i č za SHS, podpredsednik dunajske Odvetniške zbornice dr. Abel za Avstrijo in podpredsednik Zveze madžarskih odvetnikov dr. N y u 1 a s s y za Madžarsko. Po pozdravnih nagovorih zastopnikov po- | edinih nasledstvenih držav se ie vršila debata o statutu organizacije, ki se bo imenovala »Stalna konferenca odvetnikov nasledstvenih držav«-. Nien sedež bo prva 3 leta na Dunaiu.
Nato so se vršile volitve odbora za civilno-pravno pomoč med nadsled-stvenimi državami, za ureditev odvetniške substitucije v nasledstvenih državah, za ureditev medržavnih zem-ljiško-kniižnih zadev in za mednarodno poravnalno pravo. V nedeljo dopoldne so se vršile seje poedinih odborov, popoldne pa ustanovni občni zbor, ki je razpravljal o predlogih in sklepih odborov.
Drzen vlom v okrajno sodišče
V nedeljo ponoči so vlomili nežna-ni zločinci v prostore predsedstva okrajnega sodišča v Jihlavi na Morav* skem. Vlomilci so na vrtali železno blagajno, razbili ključavnice in jo od* prli. V mali tresor so vlomili od spo? daj in odnesli 800 Kč gotovine ter raz* ne zlate predmete, ki so bili deponis rani pri sodišču. Med drugimi dragocenostmi so odnesli tudi zlat kolje, vreden več tisoč kron. Vlomilci so morali biti dobri strokovnjaki, ker so pustili vse predmete iz novega zlata v pisarni in odnesli samo pristno zlato. ,Vse kaže. da so hoteli ukrasti zelo dragocene miniature, ki jih je jihhivska policija v četrtek izročila okrajnemu sodišču v neki kazenski zadevi. Vlom« ljeno je bilo v predsedniško pisarno, kjer so običajno shranjena sodna de* pozita, kar priča, da je izvršil vlom nekdo, ki je razmere na sodišču dobro poznal. K sreči so bile dragocene mi niature spravljene drugje in tako zlo= činci niso prišli na svoj račun.
Orožništvo  in   policija  sta uvedla
takoj strogo preiskavo. Vlomilce so začeli zasledovati s pomočjo policij« skega psa, ki so mu dali vohati brisa« čo, s Katero so si vlomilci po vlomu brisali roke in jo pustili v pisarni. Pes je vodil kriminalne organe v klet, od tod pa skozi okno na cesto in ob sodni palači po mestu na kolodvor. Iz tega se da sklepati, da so vlomilci pobeg* nfli z vlakom. V pisarni so pustili na raznih predmetih odtise prstov, ki pri* čajo, da so opravljali nekateri vlomilci svoj posel z rokavicami, drugi pa brez rokavic. V soboto zvečer so videli re* dar j i pred justično palačo sumljivega moža, ki se je mirno izprehajal in ogle* doval palačo. Varnostni organi imajo točen popis tega neznanca in še treh drugih, ki so se v nedeljo ponoči z vla* kom odpeljali iz Jihlave. Policija tudi vc, kam so se vlomilci napotili.
Strašna železniška nesreča na
Japonskem
■
Na jugu Japonske, blizu pristani« škega mesta Moje, se je pripetila te dn i na železniški progi strahovita ne* sreča, ki je zahtevala tudi več člove* ških žrtev. Železničarji so premikali vagon, natovorjen z dinamitom, ki je bil namenjen za neko novo rudniško podjetje. Med premikanjem je privo* zil od nasprotne strani tovorni vlak, ki se je z-aletel v vagon in povzročil strahovito eksplozijo.
Lokomotivo in devet vagonov to= vornega vlaka je eksplozija popolno* ma razbila in razmetala. Vsa drevesa in brzojavni drogi ob progi so bili iz* ruvani. Eksplozija je bila tako močna, da so nastale v železniškem nasipu ve* like jame. Strojevodjo in kurjača je raztrgalo na drobne koščke. Tudi .več železniških uradnikov je poginilo. Vsi drugi železničarji so bili težko ranjeni. Eksplozija je poškodovala tudi bližnje hiše. Prebivalci so mislili, da je nastal potres. Tik pred katastrofo je vozil po istem tiru osebni vlak in sreča je. da ni zavozil v vagon z dinamitom, ker bi bila katastrofa v tem slučaju še mnogo večja.
Velik požar na Češkem
V petek zjutraj je izbruhnil v pod=» strešju starinskega gradu v Choteboru na Češkem požar, ki se je kmaiu raz= širil na vše podstrešje in prvo nad* strop j c. Grad jc last veleposestnika Jana Dobf-enskega. Dopoldne so pre* goreli v petih sobah stropi, v treh pa tudi tla. Dragoceno starinsko pohištvo je bilo znatno poškodovano. V spalni= ci veleposestnikove hčerke je zgorelo vse pohištvo. Požar je uničil tudi manj* šo knjižnico, dočim jc veliki glavni knjižnici, v kateri ima graščak mnogo
dragocenih slik in knjig, deloma pri« zanesel. V sobah, ki jih je ogenj naj« bolj zadel, so bile uničene dragocene slike in spomini iz 16. stoletja.
Požar je zelo poškodoval tudi graj* sko kapelico, kjer je uničil dragocena cekvena oblačila in starinske slike. Del pohištva so pravočasno odnesli iz gradu. Kar ni uničil požar, je poško* do v al u med gašenjem voda, ki je pro* drla skozi premočene strope do pri* tličja. Grad jc gorel ves dan in še v soboto dopoldne. Grad obdaja krasen park, ki je bil tudi znatno poškodovan. Stara drevesa pa so k sreči zadržala ogenj, da se ni razširil na bližnjo pivo* vavuto.
Grad grofov Dobrcnskih je zelo star. Zgrajen je bil že pred 30 letno vojno. Leta 1701. ie bil renoviran in v tem slogu se je ohranil do današnjih časov. Lastniki so zbrali v njem mnogo dragocenih spominov na 301et.no vojno in druge zgodovinske dogodke. Škoda, ki jo je povzročil požar, znaša okrog 2 milijona Kč in je samo deloma krita z zavarovalnino.
©
X Orkan nad zapadno Francijo. Nad zapadao Francijo ie divjal v nedeljo silen orkan, ki je ruval in lomil drevje, rušil poslopja in odnašal strehe. Škoda je ogromna, predvsem pa so težko prizadeti sloviti vinogradi v okraju Yoirvray Težko je bilo prizadeto tudi mesto Cours Več oseb je bilo ranjenih. i*na pa ubita.
Koliko so Francozi lani pokadili
Francoski statistični urad je izračunal, da so pokadili v Franciji lani za 3 miljarde frankov tobaka. To ogromno, v zrak spuščeno premoženje, je dalo članu francoske zdravniške akademije dr. Bouquetu povod, da je priobčil v »Tempsu« obširno razpravo p tobaku, v kateri je zbral vse. kar se da povedati o tobaku dobrega in slabega.
Sovražniki nikotina trdiK). da je tobak škodljiv in da povzroča razne bolezni v sapniku. To je deloma res, deloma pa tudi ne. Tobak skoduie samo onim, ki preveč kade. MnoKi pisatelji trdijo, da brez tobaka buine fantazije sploh ni. Angleški filozof Hull dokazuje, da je tobak Človeku, ki mora mnogo razmišljati, celo koristen, ako g:i \ živa zmerno. Poizkusi italijanskih učenjakov Tassinarija in Puntoniia dokazujejo, da tobak uničuje nekatere mikrobe, zlasti one, ki se drže v ustih. Zanimivo je. da povodom kolere v Hamburgu delavci tobačne tovarne sploh niso bili podvrženi epidemiji.
Iz tega bi se dalo sklepati, da nikotin ni škodljiv, ako ga vživaino zmerno. V Franciji, pa tudi drugod, so začeli kaditi tudi ženske, kar pomeni za državno blagajno nove dohodke. Francija celo priporoča damam, naj kade, ker hoče s prodajo tobaka povečati državne dohodke.
Velezanimivo! Napeto! Ljubavno! Pu* ^tolovno! Kriminalno! Romantično! Ve* selo! Ouhovito! Zabavno!
Biscot
najboljši komik Francoske   v svojem največjem  in najboljšem filmu
Parisette
i*o romanu Louis Feuilladea. (Nova iz^ daj a. — Čiste slike. — Lepi napisi.) V ostalih vlogah dobro znani francoski .^ralci, člani prvovrstnih francoskih gle; dališč Hermann, Michel, Mathć, S. Mi-iovanov itd. Ta imenitni film je posnet v Marselji, Parizu, Nizzi, Morite Carlu. Alžiru, Tunisu itd. — Da se omogoči pravilno predvajanje tega ogromnega filma, se vrše predstave točno
ob 4-, 7h 9*15.
\yti vseh predstavah kompletni orkester. Cene kot navadno nezvišane.
Elitni Kino Matica
najudobnejši kino v LjubljanL Tel. 124.
Nas dobri soprog, zlati ata in stari atau
gospod
n
LOJZIJ SLAHOVEG
višji nadzornik državne policije
je danes, v ponedeljek, po kratki bolezni preminul.
Pogreb predragega nam očeta se vrši v sredo, dne 2. marca 1927 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Krakovski nasip 26, na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Trnovem.
V Ljubljani, dne 28. februarja 1927.
Ana Slanovec, soproga: Lojze, Milka. Anica, Vinko, Ivica, otroci; Anton Dragan, zet; Ljubica, Nadica, Verica.
vnukinje in ostali sorodniki.
iie^i tiS  pogrebni carod
TRIKO-PERll
za moške, žene in otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni. Žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika.
Najnižje cene!
Na veliko in malo.
Hokuloturni papir
kg a Din odprodaja uprava „Slov. Naroda'*
VABILO
Brinje
vseh vrst nudi najceneje tvrd* ka i. KNEZ. Ljubljana. Go* sposvetska cesta 3. 501
Išče  se samostojen
klobučarski delavec
ra  Beograd.   —  Ponudbe na: JOSIP SEDLAK, Beograd, Ce* tinjska br. 12. 493
Železnato Tino iz lekarne dr. G* Piccoli
Ljubljena, Dunajska cesta št. 6
krepča malokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke. —
Naročila se  točno izvršujejo.
Štedilnik
dobro hranjen — za 250.— di* narjev naprodaj. — Rožna do* Ima, Cesta VI/4 (pri Čehu).
409
na
V vsaki hiši je «BRAZAY»
FRANCOSKO ŽGANJE Z METO LOM neobhod* no potrebno
fr.ak. zašč.)
Oblastno poveljstvo drž. varnostne straže v Ljabljani naznanja tuzmo vest, da je njega prvi poveljnik in dolgoletni poveljnik okra i. oddelka drž. varnostne straže v Ljubljani, višji nadzornik gospod
Alojzij Slanovec
danes, dne 28. februarja 1927 ob tričetrt na 11. uro med izvrševanjem službe nenadoma preminul.
Pogreb se bo vršil dne 2. marca 1927 ob 16. uri iz hiše žalosti, Krakovski nasip št 26. Ohranimo ga v častnem si>ominu!
V Ljubljanu dne 28. februarja 1927.
47. občni zbor
Kmetske posojilnice ijublianstte okolice
r. z. z n. z. v Ljubljani
ki bo v četrtek, 17. marca 1927 ob 15. v sejni dvorani posojilnice v Ljubljana Dunajska cesta 18
DNEVNI RED:
1. Nagovor predsednika
2. Poročilo ravnateljstva;
3. Poročilo nadzorstva;
4. Revizijsko poročdo;
5. Odobritev letnega računa;
6. Sklepanje o valorizaciji vrednosti nepremičnin;
7. Razdelitev dobička;
8. Voli ev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva;
9. Volitev treb članov nadzorstva:
10. Predlogi zadružnikov.
V LjnblJMl, dne 28. februarja 1927
Prometna pisarna
društva hišnih posestnikov,  Ljubljana, Sa-lendrova ulica 6H proda:
HISO, trinadstropno, v sredini Ljubljane, za 270.000 Din;
HIŠO v Mostah za 100.000 Din;
NOVO HISO v Stožicah za 70.000 Din;
VELIKO HIŠO ob Tržaški cesti v Ljubljani, s poslovni* mi prostori, hlevi ter pro* stim stanovanjem 4 sob za 250.000 Din;
VILO v ljubljanskem pred« mest j u s prostim stanova* njem 4 sob, lepim vrtom ter gospodarskim poslopjem, za 250.000 Din;
VILO pod Rožnikom s tremi stanovanji za 270.000 Din;
HIŠO z 2000 m7 vrta in veli* kimi skladišči, v bližini glav* nega kolodvora za 350.000 dinarjev;
Nadalje več drugih hiš in vil. — Kupi več stavbnih parcel ter odda trisobno stanova* nje v novi vili. 505
Najstarejša slovenska pleskar« ska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Gospo-svet s k: cesta (dvorišče kavarne cEvropa*.)
Se pripo-oči* — Izvršitev točna, cene zmerne. 78/T
Premog — drva
«1LIR.IJA», Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.    3-L
Teod. Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta št. 3. Krovec,  stavbni,  galanteri jskt in  okrasni  klepar; instalicije
vodo* -dov. Naprava strelovodov. Kopali*
ške in klosetne naprave. izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi 7 sod (škatlic) za konzerve ter z litografijo. 123/L
LOKOM OBI LI
M O T O R I SAUGGJU
GATERI KOHPL PIL AN t
POVOLJNI PLAćEHN. USLOVi
raca FISCHER
ZAGREB, Pantovčaftc 1b
Pj notianjiii -iahosiih. glavobolu, zobobolu je treba samo nekoliko kap= l iic.
Vzeti BRAZAY FRANCOSKO 2CANJE in ta* koj se bolečine olajšajo; posebno pa proti reumi m trganju, Po masiranju so počutite kakor poziv« Ijeni.
Dobi s** v vseh lekar= cah. drogerijah in večjih trgovinah.
Gen. «astopst>o in de pot za SHS.
DESTILAT L D. ZEMUN za Slovenijo in Medjimurje pri A. ŠA* RABONU. LJUBLJA* NA.
Tužnim srcem sporočam vsem sorodni-kom, prijateljem in znancem, da je najin* t sferen o ljubljena mama, gospa
Cecilija Špan roj. Grošelj
po dolgem trpljenju, -.večkrat previđena 2. sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 72 let, danes ob 4. zjutraj mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek 3. marca ob 4. popoldne iz hiše ža* losti, Vošnjakova ulica 6 (Cesta na gorenjsko železnico) na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Drago rajnico priporočava v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne L marca 1927. Mirko Špan, nadkinjigovodja »Jugosloven->vke tiskarne«, sin; Mlaka Span, uradnica uprave »Slovenca«, hči.
UseJaJee Joatp Zqpaafll& — Za «Narodoo
del listat Oton Chriatoi..— Val v Ljubljani