MI MI; m? im *ft«M SKliPiičSTj IIIISritiStEBU UMiJtiMII flBJIT« - i JeUHNA Mmmmmm y//.\v/A%v.v,wA^w>X‘'*>wy»!*:M%NVA%v.\\\VtVA,.vAv/.%v///Aw.vA’X,i*;v>;»>>:v:*:*:*>>»>>>>>>:M>:' iiiMiižii ■ S f : e M ■e j S h S M S s ■ s '■neeiieeBaeeaBieaeeaeiiaeeeaeaeaBeeBeBa OBSOJAMO I NASILJE! j Izdajstvo socialistične misli, ki so ga storile a oborožene sile ZSSR, LR Poljske, Nemške demokratične republike, LR Madžarske in LR Bolgarije z nenadnim napadom in okupacijo miroljubne Češkoslovaške socialistične republike, B ogorčeno obsojamo vsi, ki verujemo v svobodo, a enakopravnost ir.,mednarodno solidarnost. Izmišljene trditve ZSSR in njenih satelitov, da s svojo navzočnostjo na ozemlju CSSR ščitijo socializem, ne morejo prepričati svetovnega javnega mnenja. Ne verjamemo, da je mogoče socialistično mi- a sel, demokratizacijo socialističnih odnosov in j® mednarodno delavsko gibanje uravnavati in raz-vijati z oboroženim napadom, zapiranjem legalno izvoljenih predstavnikov oblasti, vlade in par-Uje ter vsemi tistimi dejanji, ki spremljajo brutalen oborožen napad na neko suvereno državo. Agresorske metode petih socialističnih držav do socialistične Ceškoslo.vaške so ponovno po- S rušile prizadevanja za razvijanje mednarodnega ta socialističnega in delavskega gibanja ter vzbudile nove apetit imperializma s posledicami, ki jih danes še ni mogoče oceniti. Obsojamo okupacijo Češkoslovaške SR in zahtevamo, da se okupatorji umaknejo z njenega ^zemlja, izpustijo vse zaprte predstavnike če- a ■Vcoslovaških oblasti, vlada in partije ter prenehajo opravljati vlogo »policaja« mednarodnega socializma, za kar jih ni nihče pooblastil. Podpiramo naše državno in politično vodstvo t> naporih za čimuspešnejšo moralno in politično Pomoč narodom Češkoslovaške. NiNifliuiiiiHinuiiiiiiaimmS V Šibeniku so odprli sodobno urejena hotela Solaris J in II. Velik del pri gradnji je prispevalo naše podjetje, saj se vrednost del naših obratov na f gradbiščih v Šibeniku giblje od 500 do 600 milijonov starih dinarjev. Po- : drobnosti o te nidelovnem uspehu našega podjetja brite na strani 8 — Na sliki: zaključna dela na gradbišču hotelov Solaris I in II v Šibeniku ; pOL L E T J E V LUČI POSLOVNIH PODATKOV I IVI P Planirane obveznosti zadovoljivo izvršene >'Sr h. «• Za življenja našega -Glasnika« se sedaj že drugič ustavljamo pri pollletnih rezultatih poslovanja našega podjetja, to pot pri rezultatih prve polovice 1968. leta. Tudi o!) tej priložnosti smo sc v mejah možnosti potrudili pokazati bistvene podatke na čimbolj poenostavljen način, ki naj bo razumljiv in dostopen prav vsakemu članu kolektiva in samoupravljavcu. Poudarek smo skušali dati čimvečji preglednosti in najbolj temeljnim kazalnikom ne da bi se izgubljali v gozdu števil iz polletne bilance, saj so ti podatki vsakemu članu kolektiva, ki se podrobneje zanima za uspehe podjetja ali posameznega obrata, vedno na razpolago v ciklostiranih poročilih strokovnih služb podjetja. , ^red koncem preteklega Jv3 so samoupravni orga-! Podjetja sprejeli začas-«’ Plan proizvodnje za leto T?68 v vrednosti 159,300.000 iRarjev, kasneje pa na Podlagi razpoložljivih zmo-sijivostj obratov in plana P‘Oškov ter na- predlog -''okovne službe planirano Zveznost povečali na zne-164,220.000 din, pri ^rner odpade (v milijonih na posamezne dejavni: J montažno v SFRJ 92,60 J Proizvodno 45,80 1 Projektiranje 2,72 ® delo v inozemstvu na konvertibilnem področju 6,10 ® montažna dela na klirinškem področju 17,00 Vrednost pogodbeno prevzetih del v letošnjem prvem polletju, skupaj z deli prenesenimi iz preteklega leta, pa znaša 150,7 milijona din, brez del, prevzetih v inozemstvu. Po posameznih vrstah dejavnosti podjetja znaša vrednost sklenjenih pogodb (spet v milijonih din): — montažna 114,8 — proizvodna 34,3 — projektivna 1,6 Del pogodbeno prevzetih montažnih storitev pride v poštev za izvršitev šele v prihodnjem letu, vse prevzete pogodbene obveznosti za proizvodno dejavnost pa bodo opravljene že letos. Vrednost sklenjenih pogodb za montažna dela v inozemstvu na klirinškem področju znaša 61.8 milijona din, na konvertibilnem področju pa približno 4,5 milijona din. Letošnji plan predvideva, da je , treba obratom do -konca leta pogodbeno zagotoviti delo v vrednosti 194,5 milijona d.in, pri čemer niso upoštevana dela v inozemstvu. Z realizacijo tega -plana prodaje bi bilo obratom zagotovljeno konti nul-rano delo za letošnje leto pri polnem izkoristku razpoložljivih zmogljivosti ter vazen tega še za 3 do 4 mesece prihodnjega leta. V primerjavi s prevzetimi pogodbenimi obveznostmi in plansko nalogo, po kateri so obrati obvezani doseči do konca letošnjega, leta bruto realizacijo v višini 164,22 -mili jona din, je podjetje kot celota v prvem polletju realiziralo ta predvidevanja -v znesku 89,577. tisoč 976 dinarjev (54.55 % letnega piana), posamezni obrati pa- so svoje planirane letne. obveznosti izpel? nili;v odstotkih« — CKV Ljubljana 68,79 — ' 'V Koper’ 50.64 — i / Maribor s p roj. birojem 70,43 — lile' romontaža 61,31 — .TEN 57,0iŽ — Trata 52,25 — Livarna Iv. gorica 50.65 — Proj. biro 1 Ljubljana 52,15 — Avtopark 48,71 — Razvojni sektor 68,80. -— D VI — konvert. področje 47,13 — D VI — klirinško področje — : UPOŠTEVANJE DINAMIKE POKAŽE SE BOLJŠE REZULTATE Iz tega pregleda je razvidno. da so planirane obveznosti zadovoljivo izvršili vsi obrati, razen obrata v. inozemstvu: Ie-to pa jo’ treba prišteti v krivdo iz? (Nadaljevanje na 2. str.) Planirane obveznosti zadovoljivo izvršene (Nadaljevanje 8 L str.) ključno izvajalcem gradbenih del, ki so pri svojem delu v zaostanku za več kot tri mesece. Tembolj je ugotovitev o izpolnitvi planiranih obveznosti upravičena, če upoštevamo, da je po dinamiki izvrševanja piana bruto realizacija predvidena za prvo polletje samo 46 % na izvršitev letnega plana. Iz tabele 1 so razvidni doseženi uspehi posameznih obratov pri izvršitvi planirane bruto realizacije za prvo polletje. Nadaljnja primerjava pa pokaže, da je letošnja polletna realizacija za 18,3 milijona dinarjev ali 26e/e večja od ustrezne realizacije v lanskem obdobju. Udeležba posameznih dejavnosti podjetja pri doseženi bruto realizaciji je naslednja: ® montažna 66,19 % • proizvodna 27,92 Vo ® projektiranje 2,19 % • prevozi 0,49 % dela v inozemstvu 3,21 % V primerjavi s prvim polletjem preteklega leta je letos vrednost izvršenih montažnih del večja za 36 odstotkov, pri proizvodni dejavnosti znaša povečanje 27 %>, prevozov z lastnim avtoparkom je bilo skoraj za desetino več, vrednost izvršenih projektov je večja za 27%; nasprotno pa je bila vrednost del v inozemstvu na konvertibilnem področju letos manjša za 36%. Evidenca obratovnega knjigovodstva za prvo polletje je pokazala, da so montažni obrati v fakturirani realizaciji izkazali tudi nekatera še nedzvršena dela v vrednosti 3,166.790 dinarjev. Zaradi tega je bila potrebna v periodičnem obračunu pri omenjenih obratih ustrezna korekcija, ki pa na celotno izvršitev plana ne vpliva bistveno. Tako se pr ocen tu-alni odnos med letnim planom in izvršitvijo v prvem polletju po izvršenih popravkih zniža pri obratu CKV Ljubljana za 3,33 %, CK V Koper za 0.44 %, CKV Maribor za 2,87 "/o, Elektro-montaži za 4,56 % ter skupaj za podjetje kot celoto za 1,93%. Z upoštevanjem zgoraj navedenih korektur je vrednost polletne proizvodnje nasproti planu torej povečana le za 14,56 °/e, nasproti istemu obdobju preteklega leta pa za 21,20%. Takoj pa je treba pripomniti, da ima povečanje realizacije svoj vzrok deloma tudi v 6-odstotnem povečanju števila zaposlenih, saj je bilo v prvih šestih mesecih letos zaposleno v podjetju povprečno 1927 delavcev, lani pa 1826. VSI OBRATI DEJANSKO USPEŠNI Za izvršitev planirane letne bruto realizacije v znesku 164,22 milijona dinarjev je plan predvideval 3,976.137 delovnih ur, od tega za prvo polletje realizacijo 75,43 milijona din pri porabi 1,867.546 delovnih ur. Dejansko dosežena bruto realizacija po korekciji pa predstavlja za podjetje vrednost 86,411.185 din ali 52,62 % letnega plana oz. 114,56 e/e polletnega plana. Za doseženo bruto realizacijo je bilo porabljeno 1,944.705 efektivnih delovnih ur, kar je 48,9 % za tekoče leto planiranega delovnega časa oz. 104,1 % za prvo polletje planiranih delovnih ur. Tabela 2 pa daje pregled porabe delovnega časa v primerjavi z letnim planom po posameznih obratih, pri čemer so številke zaokrožene na tisoče delovnih ur. Podjetje kot celota je polletni plan bruto realizacije glede na prrabljeni delovni čas doseglo 107,59-odstotno, posamezni obrati pa v naslednjih odstotkih: — CKV Ljubljana 114,76 — CKV Koper 93,78 — CKV Maribor 135,15 — Elcktromontaža 108,68 — TEN 114,66 — Traza z livarno 110,65 — Proj. Mro 96,25 — Avtopark 111,39 — Razvojni sektor 150,94 — D VI — konvert. področje 90,18 — D VI — klirinško področje — Ta pregled pokaže, da so obrati svoje planske obveznosti z ozirom na porabljeni delovni čas dobro izpolnili, razen obrata Koper, Projektivnega biroja in obrata za dela v inozemstvu. K tej ugotovitvi pa je treba pripomniti, da ima projektivni biro za približ- no 940.000 din nedovršene proizvodnje, kar v realizaciji ni upoštevano, pri delih v inozemstvu pa v realizaciji ni obračunano za okrog 200.000 din že izvršenih del. Na doseženi slabši rezultat obrata Koper je vplivala struktura dejansko izvršenih ded, ki se bistveno razlikuje od planirane strukture v korist del z nižjimi prodajnimi cenami. Kot generalno Ugotovitev lahko torej povzamemo, da so planske naloge izvršili zadovoljivo vsi obrati. IZOSTANKOV Z DELA JE MANJ Pri povprečni zaposlitvi 1927 delavcev znaša možni delovni čas za prvo polletje 1.972.58? ui. Dejansko pa je bilo izvršeno v rednem delovnem času 1,727.947 efektivnih delovnih ur ali 87,6 %, izgubljeno pa 244.641 ur ali 12,4 Vo. Izgubljene delovne ure so bile skoraj v celoti pokrite z nadurnim delom. Opravljeno je bilo namreč 216.758 nadur (11 e/o možnega delovnega časa) in je v povprečju vsak izmed zaposlenih delavcev v šestih mesecih opravil 113 nadur, kar je za 12 "/o več kot v istem obdobju preteklega leta. Analiza izgubljenega delovnega časa pokaže, da odpade na vsakega zaposlenega delavca 27 ur za državne praznike, 45 ur za letne dopuste, 34 ur za bolezni do 30 dni, 18 ur za bolezni nad 30 dni, 2 uri za opravičere in 1 ura za ne- opravičene izostanke z dela ter 1 ura za opravljanje državljanskih dolžnosti. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta je število izgubljenih ur večje pri letnih dopustih in boleznih do 30 dni, manjše pa pri boleznih nad 30 dni ter izostankih. Količina opravljenega nadurnega dela je za 4 % nad planskimi predvidevanji. To pa je opravičljivo, glede na to, da so marali montažni obrati do turistične sezone dovršiti nekatere pomembne objekte, projektivni biro pripraviti po- trebno tehnično dokumentacijo, pri naših proizvodnih obratih pa naročniki že redoma zahtevajo telo kratke dobavne roke. ' V tej zvezi omenimo še, da se je pomembno razmerje med opravljenimi proizvodnimi in režijskim1 delovnimi urami letos k' boljšalo za 0,84 ®/o v korist prvih. Bruto realizacija na en° proizvodne delovno uro J6 bila planirana skupno z materialom in tujimi storitvami v višini 54,12 d iti, dosežena pa v vrednosti 60,89 din. Ta porast je v glavnem posledica večjefS® obsega tujih storitev: tako je bila na eno proizvodno delovno uro planirana realizacija brez materiala ® tujih storitev v vrednosti 26,13 din, dejansko dosežena pa v vrednosti 27,83 d®-Planirano realizacijo na eno proizvodno uro so pr®" segli obrati CKV Ljubljana, CKV Maribor, ElektrO-montaža, TEN, Trata, Avtopark in Razvojni sektor, medtem ko je ustrezni nivo obratov CVK Koper, Projektivnega biroja in obrata za izvajanje del J inozemstvu nižji od planiranega. Ta slabši uspeh ima svoj vzrok predvsem v spremenjenem asortimenti izvršenih del, povečam vrednosti nedovršene PT°' izvodnje in neobračunanihi pa že izvršenih delih. ZMANJŠATI VEZAVO OBRATNIH SREDSTEV Pomembno vlogo pri dobrem gospodarjenju pod-jetja z razpoložljivimi sred-, stvi igra tudi povprečna vezava obratnih sredstev, tako v proizvodnem procesu, kakor tudi v terjatvah do kupcev. Ta vezava se Je napram prvemu pol leti11 preteklega leta pri terjatvah povečala za 37,4 ; zmanjšale s® se le zaloge reprodukcir (Nadaljcvanje na 3. st*-* TABELA 1 Vrednosti v 000 N din CKV Ljubljana CKV Koper CKV Maribor s proj.birojem Blektromontaža Tovarna elektro naprav Tovarna Trata Livarna Ivančna gorica Projektivni biro Ljubljana Avtopark Razvojni sektor j) Vl-konvert. področje DVI-klirinško področje Skupaj podjetje 75-428 89-578 Hirati Belovne ure Indeks izvrfiitve Planirane za leto 1968 izvržene ▼ 1. poli.1968 CKV Ljubljana 704 402 57,05 CKV Koper 144 77 53,53 CKV Maribor 514 257 49,99 Blektromontaža 679 355 52,22 TEK 601 299 49,78 Trata z Iv.gorico 690 323 46,78- Projektivni biro Ljubljana 126 66 54,18 Avtopark 34 15 43,73 Razvojni sektor •38 17 45,58. DVI-konvert.področje 251 131 52,26 DVI-kiirin5ko področje 195 0,9 0,45 __ Skupaj podjetje 3.976 1-945 48,91.» |™-l!lll!illlll!llllli;čli!lil||!||||||||||||||!||!||,|,|||l||!|ll||l|...111,111.. 1 25. OBLETNICA PRIKLJUČITVE PRIMORSKE UDELEŽIMO SE I VSELJUDSKEGA ZBOROVANJA! I V Novi Gorici bo 15. septembra veliko vseljudsko zborovanje, na katerem bo slovenski narod proslavil 25. obletnico splošne vstaje primorskega ljudstva. Ta osrednja proslava bo hkrati zajela tudi spomin na 25. obletnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, ko je bil med drugim tudi sprejet sklep o priključitvi Primorske jugoslovanski državi. Zgodovinsko dogajanje, ki ga bomo proslavili v Novi Gorici, je izredni prispevek primorskega ljudstva, ko je z drugimi naprednimi silami odločno stopilo v boj proti tujcu, za svoje nacionalne in socialne pravice, za priključitev k svoji matični domovini. Hkrati Pa pomeni to dogajanje pomembno prelomnico tudi za ves slovenski narod, saj je bilo izhodišče za njegovo bolj popolno združitev v novem, lastnem državnem organizmu. Množična vstaja primorskega ljudstva je bila eno najpomemb-npjših dejanj med narodnoosvobodilno vojno na Slovenskem. Da bi se oddolžili spominu na te pomembne dogodke in jih predstavili mlajši generaciji, ki teh časov ni doživljala, je predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije sprejelo sklep, da bo osrednja prireditev 15. septembra v Novi Gorici, ki je kot mesto zrasla ob pomoči vseh naših narodov, predvsem pa Slovencev, in najlepše simbolizira naše uspehe in izgradnjo po revoluciji. Nova Gorica je prišla v poštev kot kraj, kjer naj bo osrednja slovenska proslava, tudi zaradi tega, ker je mesto ob meji, in je v zadnjem obdobju doseglo zelo lepe uspehe v sodelovanju s sosednjim obmejnim prostorom. Proslava se torej organizira v znamenju tistih vrednot, ki so izstopile v vseljudski vstaji in ki so danes temelj naše politike in odnosov do drugih narodov in držav. Z zborovanjem v Novi Gorici bomo manifestirali svojo zavzetost za svobodo, neodvisnost, blaginjo in mir na svetu. Pokroviteljstvo nad to proslavo je prevzel predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. Spričo pomembnosti te slovesnosti v Novi Gorici teče v našem podjetju akcija, da bi se je množično udeležili tudi člani naše delovne skupnosti. E. S. MleilllEimiiiiigiiBiii ..........................Illllllll*....... Dvomesečno delo centralnih organov upravljanja UGODNI PODATKI —Mi O stanju terjatev podjet- ter obveznosti podjetja do ^ QO naročnikov in kupcev dobaviteljev je poročal tov. '** . • f. :mv Planirane obveznosti ^(Nadaljevanje z 2. str.) Materiala — za pov-15,1%. Nujno bo vjcj Potrebno v drugi polo- .V času od izida zadnje številke »Glasnika-« centralni delavski svet ni imel nobene sejc. Upravni odbor se je sestal v tem času dvakrat, najprej na seji dne 26. julija. Spejel je poročilo o bruto realizaciji podjetja za mesec junij in skupno za prvo Polletje. Podatki, ki jih ugotavlja poročilo, so povsem ugodni. Podjetje je v prvem Poletju izpolnilo letni plan proizvodnje v višini 53,2 odstotka, plan prodaje po sklenjenih pogodbah pa je bil izpolnjen s 77,5 odstotka. Alojz Kosi. Zaskrbljujoče je stanje terjatev, ki še vedno stalno naraščajo in vsa prizadevanja izterjevalne službe ne dosežejo zaželenih rezultatov. Na drugi strani podjetje svoje obveznosti redno izpolnjuje oz. plačuje. Obveznosti so v primerjavi s terjatvami v razmerju 1 :4. UO je sprejel priporočilo, da je treba uporabiti vsa sredstva za pospešitev izterjave in je v ta namen angažirati vse pri-stojne službe v podjetju. Upravni odbor je nadalje sprejel predlog o spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov za delavce, ki delajo v NDR na deloviščih, za katere se osebni dohodki ne obračunavanj o prek obrata za investicijska dela v inozemstvu. Gre za delovišča v Mockemu in Herz-felde, kjer ni organizirana prehrana delavcev niti jim ni priskrbljeno stanovanje. Osnovne postavke tega predloga, ki se predloži centralnem delavskem svetu v končno odobritev, so: ® delavci, ki delajo v MSckernu in Hcrzfelde, prejemajo osebne dohodke v dinarjih po odločbi na sedežu podjetja; ® terenski dodatki v tuji valuti znašajo za VKV delavce 50 mark. KV delavce 44 mark, PKV delavce 40 mark in NKV delavce 36 --«*» položaj v tem ozd-dro,v°pr.av^i, zlasti na poki £!u izterjave dolžnikov,' in ,ra postati še hitrejša ga učinkovitejša. Razen te-veli]?a še vedno obstajajo 2^ Vtc in realne možnosti k>E 1StVeno zmanjšanje za-t ” kopičijo tli« T0Vrstne zaloge tudi v a|lh skladiščih. ^ 0 Periodičnem obračunu polletje je znašala . Uirirana eksterna reali-110,460.894 din, kar 25,7 % več kot v le, m obdobju preteklega n/U- Terjatve do kupcev so ■ asle za 37,4% in znati'0 _ 42,355.100 din; tako , za 37 4 o/rt jn zna- tji0 42,355.100 din; tako Vj.Poga plačana realizacija l9 V^ost 68,607.655 din ali le£ /o Več kot v preteklem ’ celotni dohodek pod-j6 Ja Pa 68,607.655 din in Večjj ej tucU za 19,4 % Poslovni stroški so v doseženem celotnem dohodku udeleženi s 64,42 % (za 18,5% več), po odbitku teh stroškov od celotnega dohodka pa znaša dohodek podjetja 24,412.995 din ali za 21,04 % več. V skladu z določbami pravilnika o delitvi dohodka odpade po izračunu cd doseženega dohodka za osebne dohodke znesek, ki je za 21,04 % večji od ustreznega lanskega, v istem odstotku pa je večji tudi znesek, ki odpade na bruto sklade podjetja. Opisani zadovoljivi finančni rezultati poslovanja utemeljujejo sklep centralnih samoupravnih organov, da bo podjetje izplačalo delavcem za uspešno delo v prvem polletju dodatno še 1,591.109 din bruto osebnih dohodkov. Udeležba posameznih obratov na tem preseženem delu pa je seveda odvisna od doseženega dohodka in zneska v preteklih mesecih že izplačanih osebnih dohodkov ter bo zato za vsak obrat drugačna. A. R. mark; ® za predvideno dolžino bivanja v NDR prejme de-f lavee na sedežu podjetja kreditno pismo z navedbo Višine terenskega dodatka. Kreditno pismo bo mogoče vnovčiti pri vodstvu gradbišč v NDR. Od pripadajoče vsote pa je obvezno porabiti vsaj polovico v valuti NDR, eventualni prihranek pa bo mogoče vnovčiti na , sedežu podjetja po tečaju 1 DM = 3,125 N-din; ® za čas potovanja veljajo določbe pravilnika, kakor za vse druge delavce, ki so zaposleni v tujini. Nadalje je upravni odbor na tej seji sindikalni organizaciji odobril dotacijo 16.000,00 din za stroške udeležbe naši k predstavnikov na športni igrah gradbin- • cev v Anhovem. Na syoji seji dne 9. avgusta pa je upravni odbor obravnaval analizo polletnega poslovanja podjetja. Podatki so povsem zadovoljivi, o nekaterih negativnih pokazateljih pa bodo še razpravljali obratni delavski sveti. Glede na ugoden finančni rezultat polletnega poslovanja se bo presežek osebnih dohodkov po odobritvi CDS razdelil delavcem v mesecu septembru. Tudi rezultati poslovanja obrata za investicijska dela v tujini so ugodni, zato je upravni odbor sprejel predlog, da se delavcem, zaposlenim v Zah. Nemčiji, izplača 50 % akontacije presežnega dela osebnih dohodkov. S tem se bo povi- šala tudi osnova za obračun socialnega (zdravstvenega)’ zavarovanja teh delavcev* Doslej smo namreč za te delavce presežek osebnih' dohodkov obračunavali in izplačevali šele po zaključnem računu, ko so bili rezultati poslovanja že povsem znani. Ugodno je bil ocenjen uspeh naše Tovarne elektro naprav. Prav tako uspešno je poslovala Livarna V/ Ivančni gorici in je upravni odbor zato sprejel pred- 1 log, da se Livarni odobri potrebni znesek za nakup stroja za pripravo peska. V nadaljnjem razpravljanju je bilo ugotovljeno, da zaloge materiala spet naraščajo, kar v preveliki meri veže obratna sredstva. Upravni odbor je sklenil, da je treba pregledati skladiščne zaloge in izvesti primerne ukrepe; do 20. avgusta pa je popisati riekurant-ni material in tudi gledd tega primemo ukrepati. Članom UO je bila nadalje predočena analiza Službe družbenega knjigovodstva o finančnem poslovanju montažnih podjetij v Jugoslaviji. Po tej analizi je naše podjetje v primerjavi z drugimi v vseh ozirih na zelo solidni višini, osebni dohodki pa so višji kot pri montažnih podjetjih v drugih republikah. Opisane in druge predloge pa \ obravnaval še centralni delavski svet na svoji seji dne 31. avgusta, ko bodo pa to številko Glasnika bralci že imeli v svojih rokah. STRAN 4 NOV NAČIN UGOTAVLJANJA IN DELITVE DOHODKA Delitev po delu in načelo solidarnosti ________ • — - —' sta temelja za novi sistem, ki bo začel veljati s prihodnjim letom in bo slonel na fakturirani realizaciji V zadnjih julijskih dneh sta Zvezni zbor in Gospodarski zbor Zvezne skupščine sprejela po daljših pripravah in razpravah zelo pomembni temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. Čeprav bodo določbe tega zakona začele veljati šele v začetku prihodnjega leta, pa je bil zakon sprejet dobrih pet mesecev pred njegovo uveljavitvijo prav zaradi svoje pomembnosti in zaradi tega, ker bodo v vseh delovnih organizacijah potrebne obsežnejše priprave za prehod na novi način ugotavljanja in delitve dohodka.. Zato je prav, da se z bistvenimi določbami in načeli tega novega zakona čimprej seznanimo tudi na stolpcih našega časopisa. Vzporedno z rastjo materialne osnove naše družbe so se spreminjali tudi odnosi v delitvi družbenega proizvoda. Za- obdobje prvih let po vojni je značilno veliko pomanjkanje vseh materialnih dobrin. Ccn-: tratili' plšhski’ organi' drž'š- | ve so do potankosti pred-; pisovali . in vodili .celotni proizvodni 'pročep, in daritev 'proizvedenih' dobrin!1 ' 0 Dovolj, zgodaj pa smo j. spoznali spone, ki so dui iie nadaljnji razvoj materialne osnove naše družbe. Z uveljavitvijo delavskega samoupravljanja ja prišlo do bistvenega preobrata v smeri decentralizacije, prenosa pravic na : neposredne proizvajalce, s tem pa tudi do povečanja njihove odgovornosti. Če so bili za prvo obdobje bistveni količinski dosežki, je v drugem obdobju vedno pomembnejši kakovostni učinek. V vsem tem času? pa smo bili priče nenehnega spreminjanja predpisov v iskanju boljših rešiteV glede načina' ugotavljanja ter razdelitve ustvarjenega dohodka. Zadnja novost na tem področju pa je prav omenjeni temeljni zakon. AKUMULACIJA OSTANE OSNOVNI POGOJ ZA NAPREDEK V prvi vrsti nas bo zanimalo, kakšne novosti nam ta zakon prinaša. Njegov prvi člen poudarja dve zelo bistveni načeli: • da pridobitvijo delovni ljudje v združenem d eh' in z družbenimi sredstvi dohodek in razpolovi jo a n jim, kot z rezultatom svojega in družbenega dela, in © da delijo delovni ljudje dohodek po načelu delitve po delu in solidnosti. Glede delitve ustvarjenega dohodka , torej ni po-1 udarjeno samo načelo delitve po delu, ampak tudi načela zplidarncsij. Delavci kot. nosilci proizvodnega procesa nastopajo za uresničitev pravic do pridobivanja in delitve dohodka lahko v raznih obli- kah združenega dela. Zakon omenja predvsem naslednje oblike: delovno enoto (kar bi pri nas ustrezalo obratu), delovno organizacijo (to je podjetje kot celota) in še višjo obliko združenega dela, ki jo zakon imenuje dsbcihkijb delčSlMih organizacij. • i, Vodilo pri odločanju o ..(delitvi dohodka m tirajo biti. delovnim ljudem njihovi, trajni in skupni interesi ter potreba po nenehnem razširjanju materialne osnove družbenga dela (akumulacija). Brez ustrezne akumula-■ cije namreč ni mogoče povečevati maLerialne osnove kot nujnega pogoja za izboljšanje proizvodnih "pogd-< jev dela ter za tehnični in tehnološki razvdj delovnih enot oz. delovne organizacije ter gospodarstva kot celote. ENOSTAVNEJŠE PRIMERJAVE Z USPEHI SORODNIH PODJETIJ Po tem uvodnem pregledu splošnih določb novega zakona si sedaj oglejmo, kaj pravzaprav je dohodek in kako ga bo treba ugotavljati. Od leta 1902 do sedaj srno ugotavljali dohodek na osnovi plačane realizacije. Na .tern mostu nc bo primerno podrobneje razglabljati o umestnosti tega sir stema, prav gotovo pa je, da tii odigral .'isto pozitivne vloge, ki so jo od njega pričakovali, saj sicer ga sedaj ne bi opuščali. Novi zakon r.noVa uveljavlja načelo delitve dohodka po fakturirani realizaciji, • pa tudi interna rehHzaeijn znotraj delovne orgahizaciie se všteva v ctioVnj dohodek. Kako bomo v prihodnjem letu torej ugotavljali dohodek? Od celotnega dohodka, to Je od vrednosti, ki bo dosežena s poslovanjem samostojne organizacije zdru-.. žen ega. dela (pri nas obrata) se bodo odštevali materialni stroški poslovanja in amortizacija.. Ped -pojmom celotnega dohodka je treba razumeti vrednost prodane- ga blaga in opravljenih storitev, ne glede na to, ali. je bilo plačilo izvršeno ali - ne, nadalje vse druge dohodke, ki izvirajo iz pogodb o združitvi sredstev za skupno poslovanje, razne obresti in podobno. Zavedati pa se moramo, da nam prehod na sistem ugotavljanja dohodka po fakturirani realizaciji ne prinaša nobenih ' tilajšanj v .'samem” poslovanju, ampak le v načinu. obračunavanja dohodka. Možnosti za redno plačevanje obveznosti podjetja tako dobaviteljem kakor tudi Člahorn kolektiva (osebni dphodki) namreč niso odvisne od načina ugotavljanja dohodka, ampak od rednega priliva finančnih sredstev. Omenili smo že, da bo štela v prihodnjem letu v celptni dohodek; tudi interna realizacija in se ne bo več odštevala od skupne realizacije podjetja kpt - celote. Zaradi tega mislimo, da bodo v bodoče primer*-ja ve celotnega dohodka našega podjetja s podjetji iste montažne grupacije, ki v svojem sestavu nimajo proizvodnih obratov, lahko realnejše. Po novem zakonu v celotni dohodek tudi ne šteje več davek od prometa blaga na drobno. SLEDILA RO SE VRSTA DOPOLNILNIH PREDPISOV Za ugotovitev doseženega dohodka je treba od celotnega dohodka odšteti mate-raine stroške poslovanja, ki sd bili potrebni za dosego celotnega dohodka. Zakon ne’ določa, kaj je materialni poslovni strošek, zato je treba pričakovati v tem pogledu dopolnilne predpise in tolmačenja. Ena Izmed . bistvenih novosti novega zakona je tudi možnost, da samostojna organizacija združenega, dela odloča, ali bo krila celotne materialne poslovne stroš-k e, ki niso odvisni od obsega poslovanja (fiksni stroški — v glavnem režijskega značaja) ter amortizacijo iz doseženega celotnega dohodka. Ta novost ne pride toliko v poštev v montažni dejavnosti, kjer skoraj ne poznamo nedovršene proizvodnje in sploh ne polizdelkov in gotovih izdelkov, temveč le v proizvodni dejavnosti, kjer vse omenjene oblike vezave poslovnih sredstev nastopajo v precejšnji meri. Do sedaj smo namreč pri vrednotenju nedovršene proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov upoštevali ne le neposredne stroške materiala (izdelavni material) in dela (izdelavni osebni dohodki), ampak tudi vse posredne (režijske) stroške: • Na noben način pa ne sir ’ mo prezreti zakonskega ddldčilti, da še sine i-azpo-rojcr.i dohodek uporabljati le v mejah razpoložljivih sredstev. Tako kot je veljalo po sedaj veljavnih predpisih, še lahko dohodek, ki je bil ugotovljen s periodičnim obračunom, uporablja le, za obrgtna sredstva. USKLAJEVANJA Z MEDSEBOJNIMI DOGOVORI Iz doseženega dohodka, ki smo ga ugotovili na opisan način, pa mora organizacija kriti zakonske obveznosti (prispevke in davke), obresti za kredite in zavarovalne premije. Vse te obveznosti so se po dosedanjih predpisih krile v breme materialnih poslovnih stroškov, kategorija dohodka je bila torej za te izdatke že znižana. Vsaka organizacija mora v pravilniku določiti osnove in merila, po katerih bo razporejala doseženi dohodek in sredstva za razširitev materialne osnove dela (poslovni skladi) in na sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi (osebni dohodki in sklad skupne porabe). S posebnim. sp)ošnim aktom pa je treba določiti osnove in merila, po .katerih so delovni ljudje udeleženi pri delitvi sredstev za . zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb. Zakon predvideva med drugim tudi dogovarjanje med samostojnimi organizacijami združenega dela, in sicer tako o pobojih za pridobivanje 'V.horjlca, kakor tudi o- načelih za -čanj-e osnov in meril za deli'o v dohodka in osebnih dohodkov. Ti dogovori pa so, pravrtoveljavni samo, če so sklenjeni v pismeni ob- • liki in sprejeti od samo-stojnih organizacij združenega dela v skladu 1 njihovimi statuti. Nadalje uvaja zakon družbeno dogovarjanje med asociacijami delovnih organizacij (združenja, zbornice)' sindikati in izvršilnimi organi družben o-političnih skupnosti zaradi usklajevanja posamičnih in skupnih interesov delovnih ljudi glede pridobivanja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov delavcev. Ce bo ta oblika družbenega dogovarjanja pravilno zaživela, b° lahko odigrala važno vlogo pri odpravljanju raznih neskladnosti v delitvi dohodka in predvsem pri deiitV1 osebnih dohodkov, kar P°' * gpšlo povzroča po nepotrebnem precej hude krvi' MODNOST ZA PROGRESIVNO OBDAVČITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE . Podana je. tudi možnost zakonskega predpisovanju ukrepov, za družbeno njsiner-janje delitve dohodltti, 5 katerimi bi odpravljali razlike pri dohodkih in osebnih dohodkih, ki ne temeljijo na rezultatih delo-Seveda pa je' pogosto zelo težko presoditi, ali temelj' dohodek na rezultatih delU' saj je odvisen od dinamičnih poslovnih odločite^ sprejetih v sedanjem, največkrat pa v preteklei" času. S posebnim zakonom b° možno uvesti tudi progresivno obdavčenje za osebne dohodke namenjenih sredstev, ki bi presegala 5 sporazumi oz. zakonom določeno višino osebnih dohodkov. Tu torej ne ff* samo za progresivno °°' davčitev individualnih osebnih dohodkov, ampak progresivno obdavčitev vseh sredstev za osebne dohodke; seveda pa se sredstv^ ki bi bila s tako obdavčitvijo zajeta, ne bi smc* uporabiti za proračunsk potrošnjo. Tako smo se na Icvatk^ seznanili z bistvenimi zr>o^ čilnostmi Temeljnega zak°, na o ucotavljaniu in delitv_ dohodka v delovnih °rff„ nizseijab Seveda rnanjkj še niz spremljajočih pre^ pisav, o katerih bomo večali, ko * bodo sorejeti. prvi polovici - prihodnje"', leta pa nas čaka s tem zvezi precej dela s priPr‘\ vo in snreirmahiem grad. Večkrat se sprašujemo, ali res moramo še vedno vzdrževati tako visoko razmerje med osebnimi dohodki in skladi, še zlasti ob enostavni ugotovitvi, da je na sklade tudi več dajatev, čim večji so. Sindikat sicer smatra, da bodo samoupravni organi podjetja sprejeli nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ob izvedbi začete reorganizacije podjetja. Toda tudi reorganizacija podjetja je bila zastavljena že v prvih mesecih preteklega leta, pa še danes ni občutiti na tem področju kakih bistvenih odločitev ali sprememb.« Po veljavnem sistemu nagrajevanja delimo osebne dohodke z manjšimi spremembami že nekaj let. Zato so bistveni temelji tega sistema vsem članom naše delovne skupnosti znani. »Naša sindikalna podružnica smatra, da točkovni sistem, ki ga sedaj uporabljamo, ni najboljši. Trenutno velja točka 1,10 din, če bodo uspehi podjetja recimo slabši, sc bo tudi vrednost točke seveda znižala, denimo na 1,00. Naši osebni dohodki bodo padli, vendar pa bomo za vrednotenje notranjih razmer in za oceno javnosti ter zunanjih družbeno-političnih organizacij še vedno imeli v podjetju -stoodstotne plače«. Kolikor vem, so druge gospodarske organizacije ob relormi svoje osebne dohodke dvignile daleč nad raven naših; ko pa so se gospodarski činitelji zanje poslabšali in so njihovi osebni dohodki padli, so že ostro nastopili v podjetju in celo na cesti, pa so kljub temu imeli še vedno .višje osebne dohodke kot pa delavci IMP (nedavni primer ene izmed znanih ljubljanskih tovarn). Zaradi naštetih in drugih razlogov mislim, da je nujno treba posvetiti našemu sistemu nagrajevanja precej več pozornosti in konkretnega dela.« Na vprašanje o vlogi sindikata v našem podjetju je naš tokratni gost v uredništvu Glasnika povedal naslednje: -Vloga sindikata v podjetju je zasenčena. Ugotoviti moram, da se v moji mandatni dobi še nihče izmed naših delavcev ni obrnil za pomoč na sindikalno podružnico, ko je iskal oziroma uveljavljal svoje pravice iz delovnika razmerja. Vse kaže, kot da bi bilo pri nas vse v najlepšem redu. V to ugotovitev pa dvomim. Drugo obrobno delovanje sindikalne podružnice pa ni vredno posebne omembe, kljub temu da smo večkrat organizirali manjše akcije, tako športne igre, obdarovanje otrok, denarne pomoči, stalno delovanje samopomoči, krvodajalske akcije in podobno.« S. 2. «WIII«IIE*!IEI!l!lllllliraili:ill 1 I DRUŽBENI POLOŽAJ IN STREMLJENJA MLADINE | TER NALOGE KOMUNISTOV S " V"'1 ' V" V'. ./ _ g Polet mladih daje nove spodbude Uredništvo našega Glasnika je prejelo od komiteja Mestne konference ZKS Ljubljana 2. in 3. štev ilko glasila •>Biltcn«, v k iterili je objavljeno gndi’-o z 2. in 3. seje Mes'ne konference ZKS Ljubljana. Obe seji Mestne konference sta vzpodbudili v organizacijah ZK široko aktivnost. Prepričani smo, da bodo sprejeta stališča Mestne konference ZK Ljubljana zanimala tu Ji š.rši krog naše delovne skupnosti. V tej številki Glasnika se bomo dotaknili predvsem gradiva druge seje konference, ki zadeva vprašanje mladine, do-čim bomo o gradivu 3. seje, ki obravnava aktualna odprla vprašanja in odkriva slabosti, ki so bile nakazane v akcijskem programu konference, spregovorili v prihodnji številki. Mestna konferenca je na 2. seji razpravljala o družbenem položaju in stremljenju mladine ter o nalogah komunistov. Na osnovi gradiva za to sejo, referata i:i razprave objavljamo nekatere izmed sprejetih sklepov in stališč, ki zadevajo posredno tudi našo delovno skupnost: • Komunisti se. bomo zavzemali, da bodo mladi ljudje glede na svoje sposobnosti hitreje prevzemali na svoja ramena odgovornost tudi za razvoj naše družbe. Podpirali bomo zdrave strokovne in politične težnje mladih, ne nameravamo pa podpreti tistih mladih, ki mislijo, da lahko ne glede na svoje delo in sposobnosti napredujejo v družbi zato, ker so mladi. Naša dolžnost je, da z idejnim bojem in svojim osebnim zgledom vplivamo na večjo družbeno angažiranost mladih ljudi. • Vsestransko proučevanje in dolgoročnejše urejanje kadrovske politike mera temeljiti na Velgoroč-nem programu razvoja Ljubljane in Slovenije. Pri analiziranju potreb po novih učnih in delovnih mestih morajo delovne organizacije, predvsem pa komunisti, v samoupravnih organih, zahtevati od strokovnih služb dolgoročnejše programe kadrovskih potreb, ki izhajajo iz razvojnih programov. Ker lahko z institucijo pripravništva razen problema nezaposlenosti pričnemo hit,rje urejali l.vli s«2 politike v mino islmki It pl r ni rinili (ji) iibljmi nisltrjjjnt (D iibljim ntiltrl\tni 00 ioblitni ^ n liti r I JI ni minul > minul rnimfi < minul minut559 minut Mihml Iripilnl rifillrnl rinili r iiriiu ( rrlmtri n milini ntsltriln.) V tovarni MTT (Maribor) vgrajen oljni generator — centralne obtočne črpalke za olje kot prenosni medij toplote. Naprava obratuje z 25* stopinjami Celzija ki ga poganja motor in katerega funkcija je razvidna iz sheme. Dajalec re-gulii ne poti lahko sprejme impulz od temperature ali od pritiska. Regulirni člen se lahko poganja elektromotorno, pnevmatsko ali mehanično. Izvedba regulatorja je odvisna od zahtev. Iti so postavljene glede točnosti regulacije. Tripotni ventil se lahko vgradi v dovod ali v povratek. Vedno pa je potrebno upoštevati možnosti za montažo in predpise za vsak tip vgradnje. . Večkrat, na primer pri toplotnih procesih v kalan-drih (posebni tekstilni stroji) je točna regulacija temperature nemogoča, ker ni možna vgradnja tipala v sam kalander. V takih primerih je potrebno izvesti drugi sekundarni tokokrog z vgradnjo druge črpalke. Kadar je potrebno izvesti pogon za menjajoče se režime, tako da potrebujemo enkrat višje in drugič nižje temperature, potem je treba dodatno vgraditi v sekundami tokokrog še hladilec. Pri enostavnih napravah in glede na regulacijo pri nižjih sistemskih režimih je najenostavneje, da se toplotne potrebe porabnika vzdržuje direktno preko dovodne temperature kotla oziroma tako imeno- vanega oljnega toplotnega generatorja. CEVOVODI IN ARMATURE Pri uporabljanju cevovodov in armatur je treba upoštevati visoke temperature olja in tudi viskoznosti pri teh temperaturah. Celotna naprava je tudi pod pritiskom obtočnih črpalk, zato je v vsakem primeru treba uporabljati armature po ND 16 in prirobnice po DIN 2633. Material za armature je treba izbrati kot posebno litino ali jekleno litino, ker normalna siva litina za takšne viskoznosti ni dovolj tesna. Nadalje je treba uporabljati brezšivne cevi po DIN 2448 (ISO R 64). Material naj bo po možnosti St 35.8. Važno je tudi, da se prirobnični spoji uporabljajo po možnosti le na armaturah. Tesnilni material naj bo tak, ki tu da pri visokih temperaturah vzdrži in zadrži tesnost, na primer armit ali podobno. Izvedbam v bakru se je treba izogniti, ker baker nastopa kot katalizator in> povzroča oksidacije. V splošnem se uporabljata siva litina in jeklena litina kot ustrezna materiala. NOVI ELEKTROTEHNIŠKI PREDPISI tmpinnniouimiinmnimimaniiiiiiiiumuinumKniuai Tudi va|enci jih morajo poznati Vsa leta smo pri izvajanju elektroinstalacij vseh vrst čutili vrzeli na področju jugoslovanskih elektrotehniških predpisov, saj so bili dosedanji iz leta 1952 (s kasnejšimi dopolnitvami) nepopolni in niso več ustrezali sodobni instalacijski tehniki. Kot pomoč so nam sicer služili nemški VDE predpisi, ki pa so bili širšemu krogu nedostopni. Zato je zvezni sekretariat za industrijo in trgovino že leta 1964 zadolžil Zvezo strojnih in elektrotehniških inženirjev, da izdela predloge za nove tehniške predpise jz Posameznih panog elektrotehnike in elektrogospodarstva. Izbrana komisija je predloge izdelala in jih dala v razpravo vsem zainteresiranim večjim delovnim organizacijam (za določene vrste predpisov tudi našemu podjetju), ki so predlagale določene spremembe in popravke predlogov. Potem je komisija formulirala tekste predpisov in so ti po odobritvi zveznega sekretariata za industrijo in trgovino začeli izhajati v Uradnem listu SFRJ kot pravilniki. Elektrotehniška zveza Slovenije pa se je zaradi njihove pomembnosti in Praktičnosti za vse, ki so jim ti novi predpisi pri de-?u potrebni, odločila, da izdela prevode; izdaja jih y Priročnem A-5 formatu ^ posameznih snopičih. Tako. so v slovenščini v Zbirki jugoslovanskih elektrotehniških predpisov že izšli snopiča: 1. Tehniški predpisi za specialno varstvo elektro-fcnergetskih postrojev pred [Požarom (Ur. 1. 16/66), Strahi 20. j 2. Tehniški predpisi za lzvajanje elektroenergetskih instalacij v zgradbah (Ur. 1. 43/66), strani 68. 3. Tehniški predpisi za elektroenergetske postroje nad 1000 v (Ur. 1. 14/67), Strani 64. 4 Tehniški predpisi za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov (Ur. 1. 24[67), strani 84. 5- Tehniški predpisi za elektroenergetske instalacije v prostorih s specifičnimi Pogoji (Ur. 1. 25/67), Strani 16. 6- Predpisi o tehniških hkrepih za naprave s svetilnimi cevmi (Ur. 1. 14/67), strani 16. "• Tehniški predpisi za električne postroje na nadzemnih mestih, ki jih ogrožajo eksplozivne zmesi (Ur. k 17/67), strani 72. 8- Tehniški predpisi za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postro-d,’Y (Ur. 1. 19/68), strani 40. * pripravi za tisk so: 9- Pravilnik o tehniških Predpisih o strelovodih 'Ur- 1. 13/68). K)- Tehniški predpisi za Projektiranje, gradnjo ln Tzorževanje antenskih na-Prav. . 1 k Tehniški predpisi za j;*ek broenergetske naprave v kmetijstvu. (2- Tehniški predpisi za 'ektrične naprave v pod-ze meljski h rudnikih (Ur. 1. l6/67 i,n 10/62). 13. Pravilnik o pogojih Postavljanje in tehnični pregled radijskih postaj (Ur. 1. 23/67). V pripravi pa so še naslednji tehniški predpisi: 14. Za zaščito vodov elek-trozvez od vplivov elektro-vodov. 15. Za zaščito elektroenergetskih naprav pred prenapetostmi. 16. Za zaščito v nizkonapetostnih omrežjih in pripadajočih transformatorskih postajah. 17. Za elektroenergetske instalacije v industriji. 18. Predpisi za prvo pomoč od udarca električnega toka. 19. Odredba o označevanju električnih in drugih aparatov, priprav in naprav, na katerih so izvedeni ukrepi, s katerimi se odstranjujejo motnje pri sprejemanju radijskih postaj (Ur. 1. 38/66). Vse navedene že tiskane snopiče je mogoče kupiti pri Elektrotehniški zvezi Slovenije v Ljubljani. Erjavčeva 15 za 3.00 do 8,50 N-ddn snopič. Za vložitev desetih snopičev je mogoče prav tako kupiti tudi plastično mapo za 7,50 din. K do sedaj izdanim predpisom, ki so sicer lepo prevedeni, imamo razen nekaterih strokovnih pripomb (ki jih bomo, ali pa smo jih že posredovali izdajatelju) bistven pomislek v tem, da so pisani v slogu. ki bo manj izobraženemu monterju težko razumljiv. Zato upamo, da se bo Elektrotehniška zveza Slovenije odločila vsaj za tiste predpise, ki zajemajo najširše področje našega dela (št. 2, 3, 9 in 17) izdati primeren strokovni komentar oziroma tolmačenja, kar je za snopič 2 v hrvatskem jeziku že izdala Zveza elektrotehniških inženirjev in tehnikov Hrvatske. Z novimi jugoslovanskimi predpisi z vseh področij elektrotehnike, o katerih smo v članku grobo informirali, bi se moral podrobno seznaniti in se po njih pri svojem delu tudi ravnati ne samo visoko, višje in srednje strokovni elektrotehniški kader na vseh naših obratih, ampak tudi vsak VKV in KV elektromonter. pa tudi že vsak vajenec elektrostroke, saj mora potekati njegovo delo v stroki, ki si jo je izbral kot svoj poklic, v okvirih upoštevanja in poznavanja teh predpisov. • Za vse informacije, mo- • rebitno nabavo in druga • vprašanja v zvezi s C predpisi, ki smo jih na- • vedli, naj se zainteresi- • rani pismeno obračajo S na šefa priprave dela v • obratu Elektromontaia • tov. Marjana Osredkar- • ja oziroma na tehnična 9 vodstva svojih obratov. WWW\/N^VN^ZWVNA/W\ZVsAZ,»A^WV*WVNZW,VNy\AZ\AZsZWWVNZ\A ■ NOVI TEHNIŠKI PREDPISI O STRELOVODIH Učinkovitejši j in cenejši V letošnji trinajsti številki zveznega uradnega lista je bil objavljen pravilnik o tehniških predpisih o strelovodih in je s tem prenehal veljati prejšnji pravilnik iz leta 1957. Novi predpisi o strelovodih so obširnejši od prejšnjih in že v drugi točki (področje uporabe) točno določajo, kateri objekti morajo biti zava-rovani s strelovodno napravo. V nadaljnjih poglavjih obravnavajo in pojasnjujejo pojme o streli, upornostnih ozemljilih in delih strelovod-nih napeljav. Nadalje predpisujejo materiale, ki so dovoljeni za strelovodne naprave nad zemljo in v zemlji. Nato so podani izračuni za ozemljitev. določbe o povezavi kovinskih mas in električnih naprav, posebne določbe za specifične objekte, potrebna tehnična dokumentacija za posamezno strelovodno napeljavo ter pregled in preizkušnje strelovodnih napeljav. Naše podjetje je izvršilo tudi instalacije v novi knjigoveznici tiskarne Dela Novi strelovod podjetja Elind Povsem novo za nas je zadnje poglavje, ki govori o strelovodih z viri ionizirajočega sevanja. Pri nas takšnega strelovoda še nismo montirali. Takšen strelovod je uporaben za večje industrijske in stanovanjske komplekse, ker zadostuje lahko ena strelovodna naprava z virom za ionizirajoče sevanje tudi do 240 metrov v premeru. Takšne strelovodne naprave že dela podjetje Elind iz Valjeva in zatrjuje: • da sc ? do 5-krat cenejši od klasičnih. S da je montaža enostavnejša, • da je izgled hišne fasade lepši, in ® da omogočajo lažje vzdrževanje. Vsekakor bo potrebno, da tudi pri nas pričnemo s projektiranjem in montažo takšnih strelovodov. D. U. Illl!llllllllll!lllilllll[!!llllillllllllll!l!llllll!l!llllllllllllllll!l!llill!lllllllllllllltllll!lll!l!lll!lll!llllllll!lllllllllllllllllllllll!l!lll!llllll!lllllll!llllll!lllllll!llll!ll!lll!liiii lij Montažna dela na posteljnem objektu »NBL« v polnem teku Pogodba za vsa instalacijska dela v posteljnem objektu Nove bolnišnice v Ljubljani (NBL) je bila podpisana z investitorjem — Kliničnimi bolnišnicami v Ljubljani — v mesecu maju. Takoj po podpisu pogodbe je IMP pričelo s pripravljalnimi deli na objektu. Dela bodo po pogodbi razdeljena v dve fazi, od katerih bo prva zaključena do 30. junija 1960, v vrednosti 15 milijonov N-dinarjev. Prva faza zajema naslednja dela: # kompletna klima za intenzivno nego, opeklinski oddelek in compactus; O vse ventilacije; ® centralna radiatorska in žarilna kurjava; # vodovodna instalacija s sanitarnimi predmeti — brez medili cinske opreme v fizioterapiji in osrednjem negovalnem pasu # instalacije jakega toka z dvižnimi vodi, krmilnimi in signalnimi kabli — brez svetilnih teles, stikal, vtičnic in razdelll-cev; # instalacije šibkega toka — brez svetlobno klicnih aparatur, tablojev in telefonov. V drugi fazi, ki je predvidena takoj za prvo in delno že med izvajanjem del prve faze, bodo končana vsa ostala instalacijska dela. Montirali bodo medicinske pline, medicinsko opremo pri vodovodni instalaciji, avtomatiko za klimatske in ventilacijske naprave. Za sežiganje odpadkov bodo v drugi kleti namestili kom-bustor. Montirali bodo uvožena dvigala. Pri električni instalaciji bodo namestili svetilke, stikala, vtičnice, razdelilce, svetlobno-klic-ne naprave in telefone. Na posteljnem objektu dela sedaj 80 naših monterjev različnih strok. Montaža radiatorjev, ki bi morala biti končana do konca novembra, ko bo objekt zasteklen, je do 80 odstotkov že izgotovljena in bo v septembru že tlačni preizkus. Razvod vodovodnega omrežja in odtočnih litoželeznih cevi v II. kleti se bliža koncu. Ko je medicinska komisija sprejela predlog IMP, da vse sanitarne armature in fajančevino uvozimo (zaradi zahtevane kvalitete), so pričeli montirati tudi dvižne vode. Električne vodnike in cevi za jaki in šibki tok polagajo sedaj v bolniških sobah in na hodnikih. V kratkem bodo napravljene tudi vse predelne stene v sanitarijah in bodo lahko pričeli z montažo tudi v teh prostorih. Dela so organizirana tako, da poteka montaža nemoteno, kljub velikemu številu monterjev, ker je bila tudi dokumentacija tako pripravljena. Pa poglejmo še, kako je sestavljeno vodstvo posameznih montažnih drup, ki delajo na posteljnem objektu. KLIMA IN VENTILACIJE: — montažni nadzornik: Vinko Tratnik — vodilni monter; Marjan Zupan VODOVOD IN CENTRALNA KURJAVA: — montažni nadzornik: Franc Mrhar — vodilni monter za vodovod: Andrej Cernak — vodilni monter za centralno kurjavo: Stefan Preglej ELEKTRIČNE INSTALACIJE ŠIBKEGA IN JAKEGA TOKA; — montažni nadzornik: Dominik Brajer — vodilni monter: Vlado Vodopivec Vsak od naštetih naših delavcev se lahko pohvali, da je že uspešno vodil dela na velikih in zahtevnih objektih ter jih tudi kvalitetno končal. G„ U. mm "'ir&fi; Sprejem vajencev Nenehna skrb za pomladitev strokovnega kadra jr ena od nalog kadrovanja v našem podjetju. To pom la ditev je mogoče doseči na dva načina, in sicer: • s sprejemom novih izučenih delavcev in • s sprejemom novih vajencev, ki se bodo izučili poklica pri našem podjetju. Druga varianta m posebno ugodna. Stroški <. vajenci so skoraj enaki kot z izučenimi delavci. Efekt vajenčevega dela pa se niti primerjati ne da z efektom dela izučenega delavca. Vendar se po končani triletni učni dobi, ko postane naš vajenec pomočnik, lahko že primerja z izučenim delavcem is je stroke, ki pride iz drugega podjetja. Naš vajenec spozna v dobi učenja podjetje, navade in prijeme podjetja ter specifične značilnosti, ki so svojstvene le v našem podjetju. Vajenec, ki pride prvič v podjetje je praktično brez strokovnih delovnih navad. Ce te navade pridobi pri nas. se jih bo tudi vse življenje držal. Nekdo, ki pa pride v podjetje z drugačnimi delovnimi navadami, bo le-te težko opustil in se prilagodil novim. Prav zato pa je druga varianta pridobivanja mlade delovne sile ugodnejša. Povprečno se izuči v našem podjetju od 70 do 100 vajencev letno. Problemi vključevanja mladine v uk so bili do pred štirimi leti popolnoma drugačni, kot so danes. Takrat smo morali kadrovati širom po Sloveniji in še iz Hrvatskega Zagorja. Danes nam prispe ponudb — prošenj več, kot moremo sprejeti novih vajencev. Zadnje čase kadrujemo nove vajence iz Ljubljane in okolice. Le malo je takih, ki se morajo vsak dan voziti na delo in z dela. Trenutno imamo po opravljenih pomočniških izpitih 179 vajencev, in sicer po posameznih obratih: CKV Ljubljana 41 CK V Maribor 17 CKV Koper 7 Ivančna gorica 8 Trata 24 Elektromontaža 49 TEN 32 Razvoj 1 V letošnjem septembru pa bomo zopet sprejeli skupaj okoli 144 novih vajencev, in sicer: Fred sprejemom vse vajence pregleda vešče oko zdravnika CKV Ljubljana 60 CKV Maribor 12 CKV Koper 8 Ivančna gorica 6 Trata 12 Elektromontaža 33 TEN 13 Med poklici, ki jih vzgajamo pri nas, sta tudi livar in kovinoličar. To sta deficitarna poklica. Planirano je. da bi letos sprejeli 6 livarjev. Prijavljeni pa so le trije livarski vajenci. Med prijavljenimi so le redki, ki bi se odločili za kovinoličar ja ali livarja. Prizadevali smo si spoznati pri-javljence z omenjenima poklicema in jih seznaniti z dejavnostjo teh poklicev, pa vse zaman. Strokovnost, ki jo pridobijo vajenci pri našem podjetju, je na zadovoljivi višini Dokaz za to je. da nekatera podjetja želijo po- slati svoje vajence v uk v naše podjetje. Za vsa opisana prizade' vanja pa gre priznanje v°' dilnim uslužbencem našega podjetja in organom uprav' Ijanja, predvsem pa glaV' nemu direktorju, ki si pole® svojih velikih odgovornost* in dela še vedno vzame P°' treben čas, kadar gre z® vajenska vprašanja in Prl' dobivanje strokovnosti na sploh. F. I* Tudi praktikanti delafo Ob zaključku šolskega leta prihaja vsako leto v naše podjetje večje število praktikantov iz gimnazij, drugih srednjih in tudi višjih šol. Na praktičnem delu ali uvajanju na delo ostanejo 14 dni ali 1 mesec. Nekateri delajo celo dva meseca, in sicer običajno na lastno željo v dogovoru s podjetjem. Praktikanti, zlasti tisti, ki so že bili pri nas na delu v prejšnjih letih, so pokazali tudi letos željo po hitrem vključevanju in je njihova prizadevnost na delovnih mestih vredna pohvale. Skoraj ni primerov, da bi morali v podjetju praktikanta odsloviti. Obratno: večkrat se dogovorimo s praktikantom, da podaljša delo v podjetju. Razumljivo, da je temu primerno potem višja tudi denarna nagrada. Reklamni pano za IMF Nekatera mnenja, bi so pojavila v podjetju, češ »kaj bomo z otroki« v proizvodnji, montaži ali v nekaterih službah, so sedaj že popolnoma obledela. Ti mladi ljudje so pokazali, da so koristni in voljni pomagati, ter so nam s tem opravili marsikatero delovno dolžnost, in sicer zares dobl‘o: PROPAGIRAJ SVOJE IZDELKE IN STORITVE Takrat, -ko ti gr® najbolje! To reklo ali pravilo velja povsod tam, kjer je konkurenčnost osnovno gibalo gospodarskega in industrijskega razvoja. V takšnem razgibanem svetu gospodarstva zavzema ekonomska propaganda izredno pomembno mesto, saj je prav od njene učinkovitosti odvisna rentabilnost določene gospodarske dejavnosti. Kako pomembna je ekonomska propaganda v kapitalističnem gospodarstvu, nam pove podatek, da porabijo posamezne panoge gospodarstva tudi tretjino vseh vloženih sredstev za propagando. po svojem asortimanu predstavljala osnovo za sejme doma in v tujini. B. K. V nenehni boj za osvojitev novih tržišč in obdrža-nje le-teh se vključujejo tudi naše gospodarske organizacije. Največ sredstev za Propagando porabijo kemična industrija, industrija zdravil, tekstila itd. Naše podjetje, ki bo letos predvidoma realiziralo 170 milijonov din bruto Prometa, bo za propagando namenilo le 450 tisoč din. Ta sredstva bomo porabili za stalne in občasne oglase v domačem in tujem tisku, za pripravo in udeležbo na večjih domačih in tujih sejmih, sodelovanje na posameznih razstavah, za slikovno-propagandni material, predvsem pa za tiskanje prospektov naših Proizvodov. 1 etos bomo do konca ok-tpbi;;\ jztjelall 13 novih prospektov, ponatisnili pa 5. Za tuje tržišče smo natisnili 10 prospektov v nemščini. Vsega skupaj bomo tako imeli o naših proizvodih in dejavnostih 34 prospektov na 294 straneh. Katalog s prospekti pošiljamo projektantom, projektivnim birojem, . gospodarskim organizacijam, trgovini in obrtnikom, ki pri svojem delu uporabljajo naše proizvode. V prihodnje nameravamo poleg dopolnjevanja kataloga z novimi prospekti razširiti našo propagando še na domače in inozemske strokovne revije in publikacije, radio in televizijo Udeležili sc bomo velikih mednarodnih sejmov v Moskvi, Leipzigu, Brnu, Gradcu in na Dunaju, v poslovni Zgradbi podjetja pa nameravamo urediti stalno razstavo naših izdelkov, ki bo Delovna navade praktikanti hitro povzamejo. Dolžnosti, ki so jim zaupane, opravljajo brez negodovanja in obotavljanja. Marsikomu so lahko za zgled. Zdi se, da bi jim morali v podjetju posvetiti več pazil j e, izboljšati način ter rdz-: širiti -' možnosti širšega vključevanja teh mladih ljudi. To bi sicer morala biti praksa vseh gospodarskih in tudi drugih delovnih organizacij. IMF ima za praktikante odprta vrata in jih bo imelo še naprej. Opozoriti je treba, da imamo praktikante dveh Vrst. Srečujemo se z obveznimi praktikanta in tistimi, ki nimajo obvezne prakse. V podjetju se ta razlika ne občuti, dobrodo-ši so eni in drugi. Obvezni praktikanti — dijaki, predlagajo vodstvom, obratov na vpogled in oceno od svojih šol predpisane dnevnike. Iz dnevnika je takoj razvidno, kako je bil po-sameznik-praktikant usmerjen skozi delovni proces. kakšna dela je opravljal in — razumljivo, kakšno oceno je prejel. Če ni bilo prave skrbi za mladega praktikanta, je seveda temu primeren tudi njegov dnevnik. Marsikdo morda niti ne ve, da praktikantov dnevnik ocenjuje tudi šola, in da je od te ocene odvisna celo ocena v spričevalu. V letošnjih počitniških dneh, ko smo spet delali s praktikanti, smo ugotovili, da je stari sistem nagrajevanja po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov iz preteklih let neurejen oziroma zastarel. Prav zato so nagrade posameznikom različne in prilagojene ocenjevanju posameznikov' glede na delovne razmere in osebna gledanja na vrednost opravljenega dela mladega praktikanta. Ne govorimo o tem, da je tak pačili nagrajevanja napačen, pač pa-o tem, da posvečamo zelo malo 'pozornosti tovrstni pomožni delevni aktivnosti mladih v podjetju. Za osvetlitev aktivnosti mladih:' v času Od 1. junija do 31. avgusta je bilo v podjetju skupno 82 praktikantov iz različnih šol, opravili so približno 13.500 delovnih ur, za to delo pa so bile izplačane nagrade v neto žneškU .S3-.000.00.- ctffi. Sedaj, ko smo nanizali nekaj misli o teh mladih ljudeh, so oni spet v svojih šolskih klopeh. Zanje se je pričelo novo šolsko leto. Čeprav vsi ne bodo brali našgga mnenja.o njihovem delu, se jim kljub temu vodstvo podjetja in organi delavskega samoupravljanja zahvaljujejopter jih ponovno pričakujejo v prihodnjem letu. S. Ž. Naš razstavni prostor na zagrebškem velesejmu povečana varnost delavcev V zadnji številki Glasnika smo pojasnili postopke pri uveljavljanju zavarovalnine od zavarovalnice pri raznih vrstah zavarovanja, ki jih je podjetje sklenilo. Zaradi obsežnosti sestavka pa nismo mogli obširneje obravnavati ene izmed glavnih vrst — zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti podjetja. Do letošnjega leta podjetje v tej smeri ni bilo zavarovano. S povečanim tempom dela in življenja pa obstaja precejšnja verjetnost za povečanje števila nesreč pri delu, taki primeri pa lahko stanejo podjetje precejšnja finančna sredstva, saj lahko ob majhni krivdi podjetja nastanejo velikanske škode. Zato je bilo smotrno, da je podjetje sklenilo tudi to zavarovanje. Zavarovanje odgovornosti jamči za škodo oz. civilno - pravne odškodninske zahtevke, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti podjetju zaradi nesreče oz. nedopustnega dogodka, ki izvira iz dejavnosti podjetja in ima za posledico telesne poškodbe, okvaro zdravja . ,smrt neke osebe ali uničenje, poškodbe oziroma izginitev stvari. Med tretje osebe štejejo tudi člani naše delovne skupnosti, ki se po krivdi podjetja (!) ponesrečijo pri delu in v zvezi z delom ter ima to za posledico njihovo invalidnost, trajne okvare zdravja ali celo 'smrt. Prav tako zavodi za socialno zavarovanje, ki nasproti podjetju zahtevajo povrnitev stroškov za zdravljenje poškodovanega delavca, r Postopek oškodovanca je v škodnem primeru na začetku povsem enostaven. Svoj obrazložen zahtevek za povračilo škode naslovi na podjetje, to pa ga s svojim mnenjem dostavi zavarovalnici. Ce se zavarovalnica s temeljem in višino zahtevka strinja, je stvar s tem urejena in zavarovalnica škodo povrne navadno neposredno oškodovancu. Ce pa ocenijo strokovnjaki zavarovalnice, da je odškodninski zah- Stiristo kilogramov težka vrata transformatorske postaje v hali Tivoli: zaradi neprevidnega obračanja teh vrat v ključavničarski delavnici TEN v letu 1964 je prišlo do nezgode pri delu — premaknitev hrbteničnega vretenca, zaradi katere terja poškodovanec v pravdi, ki pravkar teče pred sodiščem, odškodnino nad 4 milijone starih dinarjev! tevek neutemeljen ali previsok, se stvar seveda bolj zaplete. Zavarovalnica plačilo odškodnine deloma, navadno pa v celoti, odkloni; oškodovanec mora vložiti proti podjetju tožbo pri sodišču, v tem postopku pa zavarovalnica tudi sodeluje in velja izdana sodba, ko postane pravnomočna, tudi nasproti njej. Tu je treba pojasniti, da ima zavarovalnica pač vrsto specializiranih strokovnjakov, tako s področja življenjskega zavarovanja, cenilce škode, izvedence raznih strok in podobno, ki jih podjetje seveda nima, leti pa so sposobni pravilno oceniti utemeljenost in višino odškodovanče-vega zahtevka. Tako daje zavarovalnica poleg drugega podjetju tudi strokovno pomoč pred neutemeljenimi in previsokimi zahtevki. To zavarovanje pa ne zajema škod, ki nastanejo iz obratovanja motornih vozil, ker je za odgovornost te vrste itak uvedeno splošno, obvezno zavarovanje odgovornosti iz obratovanja motornih vozil. G. K. Izobraževa pomoč za že večje delov Za uspešno poslovanje v vsakem tako velikem, razvejanem in organiziranem podjetju, kot je naše, je nujno, da se določene pomembnejše strokovne službe oz. delavci na teh delovnih mestih še posebej strokovno izpopolnjujejo in specializirajo za opravljanje nalog, ki jih zahtevajo njihova delovna mesta. Pri tem naše podjetje ne sme v nobenem pogledu zaostajati za drugimi razvitimi podjetji in predvsem ne za svojimi domačimi in tujimi poslovnimi partnerji. Zato je podjetje poslalo na posebna strokovna izpopolnjevanja in specializacije nekatere člane našega kolektiva, ki pa so tudi s svoje strani s tem brez dvoma pokazali precejšnjo ambicioznost in voljo do strokovnega napredka, saj so *ili za uspeh pri tem potrebni dodatni duševni in telesni napori poleg rednega dela v podjetju, ne glede na to, da imajo omenjeni naši delavci brez izjeme dejansko visoko stopnjo izobrazbe (fakulteto druge stopnje), ki bi za delo na njihovih delovnih mestih formalno zadoščala, toda le na prvi — površni pogled. Tako sta se udeležila tečaja za dosego zunanjetrgovinske registracije tov. Frido HOČEVAR, diplomirani ekonomist, in Henrik MAGANJA, diplomirani strojni inženir. Za delo na področju zunanje trgovine mora imeti odgovorna oseba razen ustrezne izobrazbe tudi primerne izkušnje in posebno znanje, s čimer lahko posluje na mednarodnem tržišču, kjer se redoma srečujejo vsestransko ustrezno podkovani strokovnjaki, Ce jim predstavniki našega podjetja po znanju ne bi bili enaki, bi tudi naše zunanjetrgovinsko poslovanje ' ne "moglo biti uspešno. IMP je registrirano tudi kot uvozno-izvozno podjetje, zato je treba službe na tem področju Se naprej razvijati. Nadalje je naše podjetje v zadnjih dveh letih vsestransko poskrbelo za udeležbo približno 20 naših delavcev na tečajih za tuje jezike, in sicer večinoma pri zavodu za intenzivne tečaje tujih jezikov. Večina udeležencev iz našega podjetja je te tečaje uspešno opravila. V decembru 1966 in januarju 1967 se je tov. Miran MIHELČIČ, diplomirani ekonomist, udeležil treh petdnevnih tečajev o raziskavi trga v Zagrebu, ki sta jih vodila dva najbolj priznana jugoslovanska strokovnjaka s tega področja, namenjeni pa so bili delavcem tistih gospodarskih organizacij, ki so sklenile uvesti službo za raziskavo trga. Tudi naša bodoča organizacijska shema podjetja predvideva to službo. Znanje, ki si ga je tov. Mihelčič pridobil na teh tečajih — od 64 udeležencev je izpit iz predavanega gradiva položilo 28. med njimi tudi on, in so ti prejeli diplome Zvezne gospodarske zbornice — bo podjetju nedvomno koristi-člar. našega kolektiva sode-lo zlasti takrat, ko bo kot loval z nasveti in znanjem pri uvajanju dela na področju raziskave trga v našem podjetju. Letos pa se je tov. Miran Mihelčič udeležil petih tridnevnih tečajev Šole za elektronsko obdelavo podatkov IBM v Radovljici, kjer so predavali- naši in tuji strokovnjaki. Namen teh tečajev je bil prikazati organizacijo mehanografije in mehanografske obdelave poslovnih podatkov v podjetju. Za uspešnejše delo pravne službe našega podjetja je bila omogočena tov. Aleksandru PERDAN-u, diplomiranemu pravniku, dvoletna sodna in odvetniška praksa na Vseh važnejših oddelkih ljubljanskin sodišč in javnega tožilstva ter v pisarni Zavoda za pravno pomoč. Za to prakso podjetje ni posebej izdalo nobenih finančnih sredstev, tov. Perdan pa je skoraj ves čas opravljal tudi svoje delo pri podjetju, in sicer deloma v dopoldanskem in deloma v popoldanskem času. Ta praksa je bila zakonski pogoj za opravljanje t. i. odvetniškega izpita, ki je bil pred meseci urejen enotno za vso državo z zveznim temeljnim zakonom o pravosodnem izpitu, ker daje diplomiranim pravnikom ne samo pravice neomejenega zastopanja podjetja v zadevah vseh vrst in ne glede na njihovo vrednost, ampak tudi pravico do samostojnega opravljanja odvetniške, sodniške, tožilske in drugih pravosodnih funkcij. Izpit obsega praktično delo, pravno teorijo in veljav- nje- ne uspehe ne zakonske predpise vseh pravnih vej: civilne v najširšem smislu, kazenske, gospodarske, upravne, ustavne in pravosodnega sistema, polaga pa se dva cela dneva praktično in tretji dan teoretično pred komi-s*jo sodnikov Vrhovnega sodišča SRS, predstavnikov Odvetniške zbornice Slovenije in Sekretariata za pravosodje SRS, in sicer zaradi obsežnosti izpita vsak kandidat posamič. Tov. Perdan je izpit polagal 24. ln 25. junija ter 8. julija in ga opravil iz vseh predmetov praktičnega in teoretičnega dela z odličnim uspehom, kar po evidenci Sekretariata za pravosodje ni ravno pogost primer. V našem podjetju sicer nikdar, pač pa je bila v širšem družbenem okviru dolgo časa strokovnost na splošno nekako zapostavljena in se je zamenjavala z »delovnimi sposobnostmi«: rega pojma pa nihče ni znal natančneje definirati ter je bila ocena, ali nekdo izpolnjuje ta pogoj, pogosto prepuščena subjektivnim in Cc*° nestrokovnim činil-cem. Zadnji čas pa se strokovnost, kakor povsod po svetu, tudi pri nas vedno močneje prebija in uveljavlja, za družbeni napredek ^ tej smeri je pričela skrbeti tudi država s svojimi zakoni; zadnji primer za to je brez dvoma novela temeljnega zakona o delovnih razmerjih, o katerih poročamo v tej številki na dru-gem mestu. Pa tudi v življenju je Vedno očitnejša potreba, da imajo delavci ne le na vodilnih, ampak tudi na dru-gih odgovornejših delovnih mestih ustrezno izobrazbo, ki Jo pa morajo nenehno izpopolnjevati, razen tega določeno prakso in formal-na pooblastila, ki jih vedno več zahtevajo predpisi. Zato sčasoma ne bo dovolj, da bo podjetje sprejelo utemeljene predloge posamez-mkov za strokovno izpopolnjevanje, kot do sedaj, ampak bodo morali samoupravni organi samoiniciativno postaviti v tem po-8*edu določene zahteve; sam zakon jim v tej smeri daje podporo, s tem da dopušča premestitev in celo odpoved delavcem, ki bi se upirali doseči v primernem Času strokovno izobrazbo, kakršno zahteva njihovo delovno mesto. Sicer pa postaja vsakomur jasno, da Do Podjetje le s tako usmerjenimi delavci lahko uspešno poslovalo in izpolnjevalo svoje družbene na-oge ter ne bo zaostajalo za svojimi poslovnimi part-nerJi. F. L. .... Naši pred častno tribuno na SlG 67 LETOS BODO ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV V NOVI GORICI ŠPORTNIKI IMP bodo nastopali v petih športih Letošnjih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije, ki bodo v Novi Gorici v počastitev vseljudske vstaje na Primorskem, se bo udeležilo tudi naše podjetje. Naši športniki bodo tekmovali v malem nogometu, šahu, balinanju, namiznem tenisu in kegljanju, ženske predstavnice pa le v kegljanju. Zaradi prevelikih stroškov ostalih ekip nismo pripravili za nastop, zato ne bomo mogli konkurirati za boljše mesto v ekipni uvrstitvi Letošnji favoriti za prvo kakor lanski zmagovalec mesto so vsekakor podjet- Ingrad iz Celja. Za drugo ja, ki so pripravila svoj na- mesto, ki ga brani IMP, se stop v vseh tekmovalnih di- bosta borila Gradis in Pio-sciplinah. Najresnejši kan- nir iz Novega mesta, didat za prvo mesto je vse- V namiznem tenisu, ki (Povzete) bodice Ni vsak napreden, kdor v službi napreduje. Kogar bogovi (ne) ljubijo, ga pošljejo v tujino. Vrtiljak je najboljša šola za rotacijo. Kdor nazadnje pride, je nazadnjak. Imamo tudi tako krat- Pravica toliko časa kovidne, da jim ne mo- tehta nekatere ribe, do-rejo pomagati nobena kler ji v vodo ne skoči-očala. jo. je postal že primat našega podjetja, bo naša ekipa letos zelo okrnjena, kajti eden izmed naših najboljših je iz upravičenih razlogov odpovedal nastop; zato se bodo morali ostali tem bolj potruditi, če bodo hoteli obdržati prvenstvo še naprej v svojih rokah. Sahisti in balinarji so bili lani tretji in upamo, da se bo tudi letos vsaj enim izmed njih posrečil enak uspeh. Vendar so to le napovedi »na papirju«. Počakajmo še do prihodnje številke našega lista, ko bomo o večjih ali manjših uspehih naših športnikov podrobneje poročali. Glede na to, da je v našem kolektivu mnogo športnikov, ki radi tekmujejo, naj omenimo, da je odbor za šport in rekreacijo pri Zvezi sindikatov Slovenije izdelal nov osnutek predloga za tekmovanje, ki naj bi bilo v conah po pokalno-li-gaškem sistemu. Predlog utemeljujejo z znižanjem stroškov in povečanjem masovnosti, kar je tudi cilj organizatorjev športnih iger. O novem predlogu bodo dokončno razpravljali zastopniki zainteresiranih kolektivov v Novi Gorici in odločili, ali bomo v bodoče tekmovali po starem ali že po novem sistemu. M. D. IMP Glasnik Izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja na 2 meseca v 2500 Izvodih. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tisk in klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani A fr R A 1) N A K R I Ž A N K A A* Rezultati Rešitev nagradne križanke, ki je biia obja'vl4‘*na v prejšnji številki Glasnika, je po vodoravnih vrstah naslednja: k, m, e. toaletna, oma. rica; era. ic, s. d. mn. n. kh. on naga j. okle. a, snemalec, so. nanl. h drant. d n. kt. megafon, estet r. rja. drina. p. sveča, g, fnvnr. oermanen-ca, si. a. stena statik nit ho. dari dinar r,če kas. karo, varf^nont, VjCispeio je 19 rešitev, <»d tega 8 ora-vil-vV- M ute d teh je komisi la, ki so to sestavi ali d*. Gabrijela Kržič, Edvin Stepančič in Olga IllebŠ, izžrebala nagrajence po sledečem vrstnem redu • '. /Vndra Euršna-riv, tkuone službe 40 din 2. Maida leloČniZ, TEN 30 din: L Oliv! a Čirič, TEN ?(> din- 4. Hudi Ivrošelj, TEN 10 din. Rcvi‘V3 današnje križanke pošljite v zam-M h kuvertah z oznako **-Za križanko« na tajništvo ood-jetja do 15. *ktnhra.