PRVA MALA NAPOTNIKOVA KIPARSKA KOLONIJA Čimprej stalna oblika likovnega ustvarjanja Slovenski kipar Ivan Napotnik je med nami še zmeraj premalo znan. Na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju deluje Napotnikova galerija, v novem Domu kulture v Šoštanju pa bodo uredili Napot-nikovo spominsko sobo. Odbor za izvedbo akcij „V Zavodnjah se dobimo", ki gaje imenoval svet Krajevne skupnosti Zavodnje, je sprejel odločitev, da se tudi rojstni kraj velikega ustvarjalca, Zavodnje, vključijo v prizadevanja, da bi človeka in umetnika Ivana Napotnika vsaj zdaj bolje spoznal širši krog ljudi, posebej pa še mladi. V okviru Napotnikovega spo- namen 1. Male Napotnikove ki- 974 leto X. št. 22 (231) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks minskega slavja, ki je bilo zadnjo soboto, ko so na Zdovčevi domačiji, Napotnikovi rojstni iiiši, odkrili reliefni avtoportret in spominsko ploščo velikemu ustvarjalcu, je začela z delom tudi 1. Mala Napotnikova kiparska kolonija. Pobudo za organizacijo kolonije je dal odbor za izvedbo akcij „V Zavodnjah se dobimo". Tako je bilo v soboto, 8., in v nedeljo, 9. junija, v Zavodnjah 24 mladih ustvarjalcev - kiparjev. Vsi so si prizadevali, da bi kar najbolj častno začeli uresničevati poglavitni parske kolonije, to je ohranjati poslanstvo Ivana Napotnika — človeka in umetnika. Organizatorji 1. Male Napotnikove kiparske kolonije, ki naj bi postala v prihodnje stalna oblika likovnega ustvarjanja in življenja v Šaleški dolini in se čimprej razširila tudi čez občinske meje. Iz Napotnikovega rojstnega kraja, Zavodenj nad Šoštanjem, naj bi torej mladi ustvarjalci, udeleženci 1. Male Napotnikove kiparske kolonije, čimprej ponesli človeško in umetniško poslanstvo Ivana Napotnika širom po Sloveniji, pa morda tudi preko njenih meja. Akademik Božidar Jakac je ob začetku dela 1. Male Napotnikove kiparske kolonije izrazil željo, da bi v njej resnično zaživel globoki umetniški duh. Umetnine mladih umetnikov - kiparjev, udeležencev 1. Male Napotnikove kiparske kolonije pa bodo na ogled na razstavi, ki jo bodo pripravili na čast prazniku občine Velenje v začetku letošnjega oktobra. Prav je, da predstavimo še udeležence 1. Male Napotnikove slikarske kolonije. Iz OSNOVNE ŠOLE „GUSTAV ŠILIH" VELENJE so skupaj z vodjem Alojzom Zavolovškom prišli še Silvo DENONIK, Rado-van GABER, Mitja HORVAT, Danilo SEŠEL in Gorazd SIVKO. OSNOVNO ŠOLO „MIHA PINTAR - TOLEDO" VELENJE so zastopali vodja Marija lO.obletnica svoboditve Gornje-savinjske doline ;V sejni sobi skupščine občine izirje je bila 6. junija prva seja pravljalnega odbora za prosla-tridesete obletnice osvobo-ve Gornjesavinjske doline. Za predsednika odbora so izlili Franca Leskoška-Luko. Po-| njega so se seje udeležili tudi fne Bole, Franc Poglajen, Peter ite, Andrej Cetinski - Lev, Isednik sikupščine občine lirje in nekateri člani družbe-organizacijj ter samoupravnih resnih skuipnosti občine Mole. .. . )bletnico cosvoboditve bomo slavili v prrvi polovici meseca tembra v Giornjem gradu. Do-ek ni poimemben samo za njesavinjsk:o dolino temveč vso Slovemijo, saj je bila na lašnjem območju občine Mo-e že od vsega začetka boja »ti okupatorju prisotna NOV, to v vojašlkem kot v poli-inem pogledlu. Tu je bil prvi fobojeni teritorij v reichu, kjer bila uvedena prva samouprava [volitev v narodne odbore do laških, političnih in partijskih fumov, šol in tečajev. Poleg tega je to tudi področje, sko katerega se je po kapitula-1 umikala skupaj z ustaši oku-torska vojska. Tako pomembnih dogodkov gre spravljati v pozabo in že Bes naj velj a - septembra se limo v Gornjjem Gradu! f ZADOVOLJNI Z AKCIJO Republiški odbor rdečega krije pred dmevi organiziral po a Slovenijii akcijo zbiranja ilačil in obuitve. V Velenju je v i sodelovallo 18 odraslih in B otroka, ki so skupaj zbrali 100 kilogramov oblačil in utve ter dve kompletni spalni- Tomo Hudcoletnjak, tajnik ob-»skega odbojra rdečega križa je da so z; akcijo sicer zado-li, obenerm pa pričakujejo v lodnje še večji odziv obča-V naši otbčini je namreč še lno veliko ssocialno šibkih lju-ki oblačila i in obutev zelo potujejo. Obč;inski odbor rdeče-1 križa se vssem, ki so karkoli rovali ob akcciji, iskreno zahvale, še zlasti -nlružmama Mitelič icerjeva 10 iin Lavčič - Zidan-wa 9, ki staa dali popolni spal-1 Eno izmeed njih je občinski bor podelil I družini Oprešnik Kozjaku. Pi>rav tako se občin-i odbor zahvtvaljuje tudi Stano-tjskemu ppodjetju Velenje, ovskemu i in proizvodnemu ijetju ER.IA Velenje ter Sparstvu-voddovod Šoštanj, ki omogočila l brezplačen prevoz tanega blagaa. Udeleženci prve male Napotnikove galerije so se za spomin slikali s prof. Božidarjem Jakcem Varujmo in lepšajmo naše okolje „Običaj je, da soglasno podpiramo akcijo varstva okolja, onesnaženja vod, zraka, sami pa malo ali ničesar ne prispevamo k temu. Živimo in vedemo se še naprej po starem. Še naprej peremo avtomobile ob rekah in potokih, prečkamo zelenice, kurimo kjerkoli se nam zahoče, odmetavamo papirčke okrog stanovanjskih zgradb, počivališč, izletniških točk. Komentar tedna Bistri potoki postajajo pravcato zbirališča odpadkov, konzervnih škatel in celo pepela. To se dogaja tudi tam, kjer ni tovarn in drugih industrijskih objektov . ,." Te besede je med drugim izrekel pomočnik ravnatelja na osnovni šoli Miha Pintar Toledo Gustl Tanjšek ob otvoritvi razstave „Varujmo in lepšajmo naše okolje." Razstavo so na šoli odprli v petek, 8. junija. Ko smo si ogledali razstavo, smo si zaželeli le to, da opozorila in apeli otrok ne bi bili zaman; da bi čimveč ljudi sledilo njihovemu zgledu. . Prihodnje leto bo minilo razdobje, za katero je opredeljena razvojna politika, ki je določena z družbenim planom SFRJ. Prav tako bo potekla veljavnost družbenih planov na vseh drugih ravneh družbenopolitičnih skupnosti. Skrajni čas je, da pričnemo iz- dogovorjenih nalog. Zato sta plana temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti prvi člen in osnovni pogoj sistema samoupravnega planiranja. Plan temeljne organizacije združenega dela mora izražati celotne interese in potrebe delavcev. Zato ne govorimo več o Planiranje delovati plane razvoja na vseh ravneh samoupravnega odločanja, da bi lahko v predvidenem roku oblikovali in sprejeli skupno razvojno politiko. Skladno z določili nove ustave je treba celoten sistem družbenega planiranja zasnovati na načelu, da so temeljni nosilci planiranja delavci in delavni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti. Seveda na podlagi svojih celovitih interesov. V temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti delavci in delovni ljudje, kot neposredni nosilci vseh upravljalskih funkcij, samostojno sprejemajo svoje programe in plane razvoja. To delajo zaradi razvijanja materialne podlage svojega dela, izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev ter zaradi izvajanja širših samoupravno in družbeno preživelem klasično podjetniškem planu, 1ci se je omejeval le na proizvodno in poslovno organizacijo. Na njegovo mesto stopa celovito planiranje proizvajalnih sil oziroma produktivnosti dela, ki mu je izhodišče in cilj izboljšanje pogojev dela in življenja delavcev. Plan mora vsebovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz združevanja dela in sredstev, samoupravnega povezovanja na podlagi skupnih potreb in interesov ter seveda iz demokratično dogovorjenih smernic družbenih dogovorov. Plan razvoja krajevne skupnosti pa mora v prvem delu vsebovati predvsem naloge za uresničevanje skupnih interesov ter solidarno zadovoljevanje skupnih potreb na področju urejanja naselij in drugega prostora; zdravstvenega varstva; vzgoje, HERLAH in učenci Polona HERLAH, Nande KORPNIK, Drago KOTNIK in Marija LIP-NIK. OSNOVNA ŠOLA „BIBA ROECK" ŠOŠTANJ je poslala v Zavodnje vodjo Eriko CVER-LIN in učence Draga BRODNIKA, Marka JEVŠENAKA, Mirana MLINARJA in Romana TAJNIKA, OSNOVNA ŠOLA „KAREL DESTOVNIK - KAJUH" ŠOŠTANJ pa vodjo Majdo LESNICAR in učence Sandija DREVA, Borisa LAMBIZARJA ter Marjana LESJAKA. OSNOVNO ŠOLO BRATOV LETONJA" ŠMARTNO OB PAKI so zastopali vodja Marija Milena CARLI ter učenci Marjan KOVAČ, Anton LENŠEK in Simon VE RDE V. Tem se je pridružila še skupina PODRUŽNICE OSNOVNE ŠOLE ZAVODNJE pod vodstvom Jožeta SVETINE, v skupini pa sta bila Milan ROGELJŠEK in Marta SVETINA. Kot gostje pa so se dela 1. Male Napotnikove kiparske kolonije v Zavodnjah udeležili še predstavniki OSNOVNE ŠOLE „SLAVKO ŠLANDER" PREBOLD. Vodil jih je Emest ŠE-LER, kiparili pa so Vojko POD-KRAJŠEK, Drago POVŠE in Vojko VIDMAJER'. # Prisrčen sprejem gostov iz Gornjega Milanovca V dneh, ko so prebivalci Mislinjske doline slavili svoj občinski praznik, so jih obiskali tudi mladi gostje iz pobratene občine Gornji Milanovac. Sprejem prejšnji četrtek zvečer pred šolo na Štibuhu je bil enkraten. Čeprav je prišlo v Slovenj Gradec nekaj nad 100 učencev osnovnih šol „Doktor Ivan Rib ar" in „Takov-ski partizanski bataljon" je pre-nekateri šolar odhajal domov žalosten, ker ni dobil v goste mladega prijatelja ali prijateljico iz Gornjega Milanovca. V petek, 7. junija, so si mladi občani Gornjega Milanovca ogledali Slovenj Gradec in v avli osnovne šole na Štibuhu pripravili prvi nastop za učence osnovne šole „Franjo Vrunč". Folklorna skupina in orkester so z uspelo predstavitivjo narodnih plesov in pesmi iz Sumadije resnično navdušili mlado občinstvo. izobraževanja in kadrov; prosve-te in kulture; javnega obveščanja; telesne kulture ter rekreacije; komunalnih in drugih dejavnosti, ki neposredno zadovoljujejo potrebe ljudi in gospodinjstev, splošnega družbenega odpora in družbene samozaščite; varstva naravnega okolja itd. V drugem delu pa mora plan krajevne skupnosti vsebovati obveznosti in pravice, ki jih ima krajevna skupnost na podlagi samoupravnega sporazumevanja s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter na podlagi referenduma občanov o samoprispevku za konkretne delovne programe. Jasno je, da organiziranje celovitega procesa družbenega planiranja ni samo naloga strokovnih organov planiranja, temveč zahteva široko razvejano dejavnost vseh subjektivnih družbenih sil, ki so organizirane v ZK, Socialistični zvezi in sindikatih. Zahteva tudi angažiranost strokovnih in znanstvenih institucij, združenj, zbornice itd. Zal opažamo, da so se v posameznih občinah v proces družbenega planiranja, močneje vključile le družbenopolitične organizacije. Posebej močno ZK - manj Socialistična zveza in„ sindikati. V procesu družbenega načrtovanja bi morala močneje sodelovati tudi Zveza mladine, saj je družbeno načrtovanje še posebej interesantno za mlado generacijo, ki se v zapletenem družbenem dogajanju (največkrat) šele uveljavlja. MILAN MEDEN ■■nai J AVTOMOBILI NA DOSLEJ NAJVEČJI I 0 IVI BOLI 16. JUNIJA VVELENJU tmmmmmmmmm/mmmmmKmmm vsako leto prizadene kup gorja. Najhuje pa je bilo te dni, ko je TET II po štiri-mesečnem generalnem remontu spet pričela obratovati in bruhati v ozračje tone žveplovega dioksida. Tokrat niso prizadeti samo pridelki in povrtnina - žveplov dioksid je uničil vrtove, pšenica pa je porumenela — ter trava, ampak je, kot vse kaže, prizadel tudi ljudi. PREMOŽENJE - Komisije za ugotavljanje izvora premoženja v slovenskih občinah še vedno prejemajo obvestila o premoženjskem stanju občanov, čeprav je bil rok za prijavo 1. julij 1973. Do konca marca so komisije prejele skupno 18.607 obvestil, od teh pa se jih je po izteku roka „nakapljalo" še 4.531. Komisije so pri preverjanju prejetih obvestil ugotovile, da v 11.899 primerili ni neskladja, v mnogih primerih pa so odločile, naj občani predložijo dodatne podatke. Poseben postopek proti občanom so uvedle komisije v 239 primerih, in sicer v 52 občinah. Komisije so dosedaj na prvi stopnji sklenile 54 postopkov, in sicer 30 z odmero davka in 24 na drug način. V tridesetih pri- ...IN DOMOVINI merih so komisije ugotovile nenapovedan skupni dohodek v znesku 3,900.158 dinarjev in odmerile davek v skupnem znesku 3,522.768 dinaijev. PREMOG - Zasavski rudaiji zaradi objektivnih vzrokov niso izpolnili petmesečnega proizvodnega programa. V obdobju od januaija do konca maja so nakopali 678.400 ton ali 60.600 ton premoga manj, kot je predvideval prvotni letni proizvodni plan. Po popravku so zmanjšali planske obveznosti rudniku Trbovlje za 45.000 in rudniku Hrastnik «a 15.000 ton, tako da bodo do konca leta zasavski rudarji nakopali 1,740.000 ton premoga in ne 1,800.000 kot so načrtovali prvotno. FILM - Julija bodo začeli snemati film „Smrt Djure Djakoviča". Po knjigi Ivana Potrča „Zločin" se scenarij za film pripravili Ivan Potrč, Miroslav Jokič in Dejan Džurkovič. Producent filma je beograjsko podjetje Tele-film, sodelovalo pa bo tudi podjetje Viba-film iz Ljubljane in Studio-film iz Sarajeva. Glavno vlogo, to je lik sekretarja KPJ, bo tolmačil Bert Sotier. INŠPEKCIJA - Jugoslovanski tržni inšpektorji so v aprilu opravili vsega skupaj 7155 kontrolnih pregledov in v 3303 primerih ugotovili kršitve predpisov o cenah, blagovnem prometu in kvaliteti. Pristojnim javnim tožilstvom so inšpektoiji prijavii 281 podjetij, od tega 23 zaradi kaznivih dejanj, druge pa zaradi gospodarskih prestopkov. Na podlagi odločb tržnih inšpektorjev, je bilo podjetjem odvzetih za okrog 38 milijonov dinaijev protizakonito pridobljenega premoženja, izrekli pa so tudi 1698 mandatnih kazni v skupnem znesku več kot 122.000 din. MLADINA IN OSVOBODILNO GIBANJE V AFRIKI - V Beogradu je bila mednarodna konferenca mladine v organizaciji" Zveze mladine in UNESCA. Predstavniki 30 držav so se v teku šestih dni pogovarjali o sodelovanju mladinskih organizacij z nacionalium osvobodilnim gibanjem Afrike. Na konferenci so prikazali potrebe nacionalnih osvobodilnih gibanj v zdravstvu, izobraževanju, kulturi in vlogi UNESCA kot specializirane agencije ZN za te probleme, v nadaljni pomoči nacionalnemu osvobodilnemu gibanju. Na sliki: Udeleženci v pogovoru pred začetkom konference. ŠPANKA „MISS EVROPE" - Na tekmovanju za „MISS EVROPE", ki je bilo zadnjega maja na Dunaju, je postali lepotica Evrope Španka Maribel Lorenco. Tekmovanja i najlepšo Evropejko, ki je bilo 26. po vrsti, se je udeležila tud Jugoslovanka Aleksandra Markovič, prva spremljevalka lepo tiče 73, a se ni uvrstila med pet finalistkinj. Žirija je bil tokrat naklonjena južnjaškemu tipu lepote in je za prvi spremljevalko miss izbrala predstavnico iz Portugalske. Noi dijski tip nikakor ni bil zapostavljen in tako je tretje mesti pripadlo lepotici iz Finske. Na sliki: Ana Paola da Silv (Portugalska) druga, Maribel Lorenzo (Španija) Miss Evrop 74 in Johana Raunio (Finska) tretja. ČETRT STOLETJA UNIVERZE „CIRILA IN METODA" V Skopju so svečano proslavili 25-obletnico obstoja najvišje znanstvene izobraževalne ustanove v Makedoniji univerze „CIRILA IN METODA". V sklopu te univerze deluje 9 fakultet in dve visoki šoli, ki so dale makedonskemu in jugoslovanskemu društvu 20.000 diplomiranih strokovnjakov, trenutno pa študira tu 23.000 rednih in 7.000 izrednih študentov. Skopska univerza je počastila proslavo z novim univerzitetnim kompleksom v katerem so zgradbe pravne, ekonomske in filozofske fakultete in zgradba rektorata. Na sliki: spomenik Cirilu Ohridskemu pred zgradbo univerzitetne knjižnice v Skopju. ZADNiE DNI PO SVETU • •• • Nixon začel turneja po Bližnjem vzhodu Ameriški predsednik Richard Nixon je po štiri-intrideseturnem postanku v Salzburgu, med katerim se je pogovarjal tudi s svojim formalnim gostiteljem, avstrijskim kanclerjem Brunom Kreiskim, odpotoval na prvo etapo .svoje bližnjevzhodne turneje v Kairo. Sprejem v Kairu, izjemno topel in veličasten, dovolj zgovorno priča o trenutnem stanju ameriško-egiptovskih odnosov, za katere je mogoče reči, da najbrž še nikoli v zgodovini niso bili tako dobri pri čemer pa je treba opozoriti tudi na potencialne težave, ki jih obremenjujejo. Predsednika Nixon in Sa-dat bosta razpravljala o medsebojnih odnosih in o utrditvi miru na Bližnjem vzhodu. Glede prvega je mogoče reči, da je dr. Henry Kissin-ger v dobršni meri postavil trdne temelje za nadaljne sodelovanje že med svojim nedavnim obiskom (med katerim je dosegel sporazum na Golanu, ki ga prav v teh dneh, ko Ija prihajajo modre čelade Združenih narodov, pospešeno izvajajo) in da bo preostalo Nixonu samo še, da jih razširi. Pri tem bo v dokaj deli-katnem položaju, kajti bolj ko se Egipt veže na ZDA, slabijo odnosi Kaira z Moskvo. Pri tem je zanimivo, da prehudo slabljenje teh vezi ne bi šlo v račun Washingtonu, kajti ta si kajpak prizadeva ohraniti sodelovanje z Moskvo, ki pa bi se utegnilo poslabšati, če bi Sovjetska zveza ocenila ameriško prisotnost na Bližnjem vzhodu kot ogrožanje njenih interesov na tem področju. V tej zapleteni politično--diplomatski igri je trenutno Nixon v prednosti, saj igra vlogo ne samo pomirjevalca (s pomočjo svojega zunanjega ministra Kissingerja), marveč tudi prijatelja. Pri tem pa ostaja slejko-prej v temi, kaj se bo zgodilo s Palestinci, ki na svojem pravkar končanem kongresu „parlamenta v izgnanstvu" (uradno: nacionalnega sveta) niso dosegli nobenih dokončnih sklepov o tem, kako in kaj bodo ukrepali v bodočnosti, ko se bo treba na ženevskih mirovnih pogajanjih odločati o dokončni podobi miru na Bližnjem vzhodu. Za ta mir sicer vsi zatrjujejo, da naj bo pravičen in trajen, toda pri tem imajo vendarle vsi tudi svoje posebne računice. Bati se je samo, da ne bodo račun plačah tisti, ki so ga že doslej vseskozi... namreč palestinsko ljudstvo. • Rumorjevo slavo Medtem pa je v Rimu padla še ena italijanska vlada — topot premiera Rumoija, ki se je moral posloviti zaradi nepremostljivih razlik med člani svojega kabineta glede bistvenih vprašanj. To nikakor ni presenečenje, marveč prej predstavlja nekaj, kar je bilo mogoče napovedati in pričakovati že prej. Italijanska vlada je padla zato, ker se nikakor ni mogla enotno spoprijeti z vrsto problemov, ki bi jih morala rešiti. Pri tem so bila nestrinjanja tako s tem, kako urejati vprašanje zaostalega juga - pa vse do tega, kakšna naj bo davčna politika. S tem se praktično samo ponavlja na italijanskem političnem odru že dovolj znana scena, da glavni akterji niso dorasli vlogi, ki bi jo v izredno zahtevni igri morali odigrati. Italija potrebuje politične, ekonomske in družbene reforme, toda sile, ki naj bi jih izpeljale, so očitno prešibke. Tudi Rumorjeva vlada je bila. Pogajanja s predstavniki osvobodilnih gibanj v Mozambiku in Gvineji-Bissao so začasno prekinili, da bi obe strani imeli možnost proučiti nasprotne predloge ter se kasneje opredeliti. Zanimiv je zato toliko bolj nek nov moment: namreč izrazita želja Portugalske po navezavi diplomatskih stikov s socialističnimi deželami. To je bilo zadnjih nekaj dni v Lizboni večkrat poudarjeno, pri čemer te izjave niso ostale brez odmeva. Tako je bil v Lizboni tudi pomočnik jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Riaf Dizdarevič, ki je prenesel željo jugoslovanske vlade po boljših dvostranskih odnosih. V tem smislu so tudi sporočili, da bo Jugoslavijo obiskal portugalski zunanji minister Mario Soares. • Portugalska: predali V Lizboni, ki so jo zadnjih nekaj tednov novinaiji kar oblegali, je na zunaj zavladal nekak predah. Poročila, ki prihajajo od tam, nimajo v sebi nič izjemno razburljivega in kažejo na to, da se je sedanji režim odločil ukrepati tiho, toda učinkovito. GAUDEAMUS IGITUR... Spet se je ena generacija maturantov gimnazije Velenje poslovila od šolskih klopi. Stopili so na novo življensko pot. Poslovili so se od Velenja, vendar smo prepričani, da se bodo mnogi vrnili nazaj v Velenje kot izšolani strokovnjaki. Te dni smo maturante srečevali po velenjskih ulicah. Kot se spodobi maturantom, ki zakorakajo v samostojno življenje, so se dostojno poslavljali s šalami in pesmijo. Zapeli so: „Gaudeamus igitur..." Ob koncu prostovoljne akcije pri elektrifikaciji Bevč, ki jo je organiziral RŠ, so v Šentilju priredili piknik za vse člane kolektiva in učence. Piknik v Šentilju OBISK - Predsednik republike Josip Broz Tito se je nekaj dni mudil na obisku v krajih zahodne Srbije. Povsod so mu priredili prisrčen sprejem, na koncu svojega obiska pa je v Ivanjici odprl novo satelitsko postajo, prek katere poslej potekajo vse telegrafske in telefonske zveze Jugoslavije z deželami Severne in Južne Amerike, Afrike, Evrope, Azije ter Bližnjega in Srednjega vzhoda. Poslej bodo naročniki telefonskih pogovorov iz Jugoslavije dobili najkasneje v 15 minutah zvezo še s tako oddaljenim krajem na Zemlji. OKOLJE - Občani Šavne peči, Krnice in Podkraj a pri Hrastniku so pred dnevi odločno protestirali zaradi žveplovega dioksida iz termoelektrarne Trbovlje II, ki jim je uničil povrtnine in krepko poškodoval letino. Občani ogroženih krajev terjajo dokončno rešitev tega problema, saj jim žveplov dioksid • PRED JUTRIŠNJIM SREČANJEM SLOVENSKIH PIONIRJEV NAŠ ČA&S Rudolf Sešel Velenjčani predstavljali Slovenijo V Varaždinu se vsako leto zbero otroški in mladinski zbori in orkestri iz vse Hrvaške, da na „Glasbenem pregledu", kot naši sosedje imenujejo to prireditev, „oberejo" sadove svojega enoletnega glasbenega dela. Na letošnji - XVII MUZIČKI SMOTRI DJECE I OMLADINE HRVATSKE od 1. - 3. junija, je sodelovalo preko 50 zborov in orkestrov s preko 3500 udeleženci iz vseh predelov republike. Zanimivo je, da na njihovi REPUBLIŠKI REVIJI sodelujejo tudi akademske skupine, kar pri nas ni v navadi. Vendar je tak način boljši, ker kaže resnično pregled vseh mladih. Na zaključnem koncertu te prireditve, ki ga je v celoti prenašala direktno zagrebška televizija (lahko bi se Slovenci zgledovali) nastopajo vsako leto - kot gostje - najboljši zbori iz drugih republik. Tako smo slišali Godalni orkester Glasbene šole „Josip Slavenski" iz Beograda, Ženski zbor glasbene šole iz Sarajeva in naš Otroški pevski zbor osnovne šole Miha Pintar - Toledo, ki je zastopal Slovenijo na tem pomembnem pevskem srečanju. Naši mladi pevci so pod vodstvom Anice Pukl (pri klavirju jih je spremljala prof. Babi Končan) zelo lepo zapeli pet pesmic: ljudsko - Ptičja svatba, Marija Kogoja - Kaj ne bila bi vesela, Johannesa Brahmsa -Večerna, Mozarta - Zeleni gaj in Karla Pahorja - Sinko očetu partizanu. S svojim petjem so osvojili simpatije vseh poslušalcev, pa tudi ocene strokovnjakov, ki so bih skoraj iz vse Jugoslavije, so bile zelo laskave. Tako so še enkrat dokazali, da sodijo resnično v vrh slovenskega otroškega petja in da jim mirno lahko zaupamo tako važno kulturno poslanstvo - predstavljati pevsko Slovenijo izven meja ožje domovine. Vsem staršem, ki so čakali mlade pevce do druge ure ponoči, učiteljem in vodstvu šole, pa naj bo njihov uspešen nastop zahvala za ves njihov trud. Ob koncu še zahvala Kulturni skupnosti Velenje, ki je finančno podprla nastop v Varaždinu -mladim pevcem pa želimo še mnogo tako uspešnih nastopov in hvala jim Za res lepo petje. Graška gora pripravljena boljša amaterska skupina in letos so zanj določili Amatersko gledališče Slava Kla-vora iz Maribora. Nastop Velenjčanov ni vzbudil prevelikega navdušenja, predvsem zaradi neprimernega in šibkega besedila Partljiče ve drame Naj poje čuk. To delo je motivno preveč neenotno, razdrobljeno, vendar je po mnenju selek-toija predstav režiserju le uspelo nakazati problem propadanja slovenske zemlje. ki naj bi bila osnovna izpoved igre, čeprav je v dramski predlogi zabrisana z ljubezenskim trikotnikom in zapeljevanjem nedoraslega fanta kot žrtve starejše ženske. Sicer pa je bila predstava utečena in igralsko solidna. Vodilo režiserja je bilo primerno za gostovanja po okoliških krajih. Vsekakor pomeni sodelovanje velenjskega amaterskega gledališča na tem srečanju priznanje njihovemu prizadevanju za širjenje dramske kulture. MaljetkaEberlinc Od 27. do 1. VI. je potekalo v Celju sedemnajsto srečanje amaterskih gledaliških skupin Slovenije. Pokrovitelj prireditve j« bilo Združenje gledaliških skupin Slovenije, ki je postaviilo tudi kriterije za sodelovanje: aktualnost izbranega teksta, kakovostna izvedba dela, programska zasnovanost amaterskih skupin, časovno delovanje skupin in izvrnost odrskih uprizoritev. Vse predstave so bile precej obiskane, najbolj po zaslugah sindikatov delovnih organizacij iz Celja, ki so odkupih največ vstopnic. Nastopi niso imeli tekmo valnega značaja, temveč so pokazadi prerez skozi delovanje amaterskih skupin v Sloveniiji. S celjskega območja sta se uvrstili med sodelujoče na srečanju Amatersko gledališče Velenje z dramo Toneta Partljiča Naj poje čtuk in Prosvetno društvo iz? Trnovelj pri Celju z Javoršlkovimi Manevri. Poleg teh dveeh so prišli v Celje tudi amaateiji šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, Prosvetno i društvo iz Horjul, Slava MClavora iz Maribora in Amatetrska skupina Prevalje — Mežiiica. Vsakk dan so potekali pred predstaavami razgovori o ustvaijijanju amaterskih igralcev v ddanašnjih pogojih, do- taknili so se odnosa amaterskih skupin do del sodobnih slovenskih avtorjev, prikazali so delovanje amaterskih skupin iz Slovenije, zadnji dan pa je bila skupščina združenja gledaliških skupin Slovenije. Novost letošnjega srečanja je v tem, da so člani republiškega odbora združenja prvič izbirali predstave za posamezna srečanja amaterjev v jugoslovanskem merilu. Za srečanje amaterskih skupin iz vseh republik v Trebinju je bilo izbrano Šentjakobsko gledališče. Na podobno srečanje-' v Prizren bo odšla amaterska skupina iz Trnovelj z Manevri Jožeta Javorška. Borštnikovega srečanja poklicnih gledaliških hiš se vsako leto udeleži naj- Dominik (levo) in njegov polbrat Raf Na tem prostoru pod spomenikom se bo jutri, v soboto 15. junija zbralo 5000 pioniijev iz 22 slovenskih občin ter drugih republik in približno 1000 odraslih. Glavna proslava se bo začela ob 11. uri. dolf. „Na nogah sem imel cokle, oblečen sem bil v velik suknjič. Pri sosedu so vzeli s sabo še enega poba. Pri Vočkarni-kovem hribu so partizani nenadoma napadli Nemce in tedaj sta padla oba poba, jaz pa sem jim pobegnil." Toliko smo zvedeli ob našem kratkem srečanju pri spomeniku. Takšno ah podobno žalostno zgodbo bi prav gotovo slišali tudi od drugih domačinov, če bi bih še naprej spraševali, saj na Graški gori menda ni hiše, za katero ne bi mogli trditi, da ni bila partizanska. Me-tulov Raf nas je povabil na njegov dom. In tam smo zapisali še žalostno pripoved njegove žene Matilde. 27. septembra leta 1942 sva šli zvečer okrog devete ure s sestro Marijo v hlev, da bi podojili telička in pomolzli krave. Še dobro se spomnim, da je bilo zelo svetlo, ker je svetila luna. Nenadoma so začeli streljati po nama. Jaz sem zbežala nazaj, sestra pa je s petrolejko v roki padla v hlev. Bila je mrtva. Nas je zapustila pri 21. letih. Ostal nam je le njen enoletni otrok ..." Ko smo se vračali z Graške gore, je bilo vse tiho in mirno. Le veter je valovil visoka drevesa, gozd, ki je dolga štiri leta varoval partizane. ,V težkih preizkušnjah slovenskega ljudstva v socialistični revo-aciji Jugoslavije 1941—1945 je bila Graška gora š sosednjo Grma-p, Razborjem in Uršljo goro zbirno področje I. štajerskega bata-ona, središče šaleškega in mislinjskega okrožja komunistične par-e Slovenije, GORA JURIŠEV zmagovite 14. udarne divizije, gora lot IV. operativne cone, ki je varovala svoj narod nacističnih rozodejstev, gledala trpljenje domačinov in tisoče junaštev, a tudi nrt nad 320 slovenskih sinov, ki so tod slavno padli za geslo Smrt išizmu — svoboda narodu." f Te besede so vklesane v spomenik, ki stoji na Graški gori, na jasi ob robu gozda nedaleč ^stran od domačij, ki so veliko pretrpele med vojno. In prav ta kraj, ti ljudje bodo jutri v soboto znova široko razprli roke, tako kot pred tridesetimi leti, ko so pomagali partizanom. Medse bodo sprejeli več tisoč pioniijev iz vse Slovenije ter bratskih republik. Jutri bo namreč na Gori rišev velik shod pionirjev, s terim bodo končali pohod po teh „Štirinajste" ter obenem ljučili letošnjo kurirčkovo išto. Ko smo teden dni pred tem jelikim zborovanjem slovenskih ioniijev in njihovih vrstnikov sosednjih republik, preživelih rcev in drugih prebivalcev, iskali kraj, kjer so partizani lenehno jurišali iz bitke v phko, smo se prepričali, da so jjudje zelo ponosni, kerbotoli-lo mladih prišlo med nje. „Zelo počaščeni smo, da bo ta partizanski kraj obiskalo toliko pionirjev," nam je ob priho-lu v Plešivec dejal predsednik krajevne skupnosti Mirko Že-rart. „Kraj bomo okrasili s trinajstimi mlaji. Želeli smo tudi, la bi bila do tega dne cesta asfaltirana, vendar nam letos to ni uspelo. Zato bomo vse sile Lesna in TGO Gorenje. Devet hiš, ki bodo dobivale vodo iz novega vodovoda, je skupaj zbralo 18 tisoč dinarjev, veliko pa smo opravili tudi z udarniškim delom. Pričakujemo, da bo voda stekla za 3. julij." Spomenik na Graški gori ob našem prihodu ni bil osamljen. Dva dom'ačina Rudolf Sešel in Franc Štupfel sta na travniku ■■■■MS ■■■■p —t ■■■■■■iMfli r ~ ■ - m/m preveč in partizani so se začeli umikati proti vrhu za hišo." „Nemci so začeli nositi v hi-■šo slamo in jo zažgali. Vse nam je pogorelo. Tudi svinje in kokoši, devet , juncev" pa so odgnali s sabo. Ostal nam je le junc, ki jim je med potjo ušel. Nemci so s sabo odpeljali tudi Rudolfa in sestrinega poba Krajevna skupnost Plešivec ima 392 prebivalcev, zajema pa še zaselke Črna gora, Pusta gora, Sopota in del Graške gore. 1 Mirko Ževart, predsednik jevne skupnosti Plešivec kra- k v vunvf ju pivnpvu. um ju t,v lo ubogi in lačni, ko so prihajali t nam. Kos kruha jim je pomeni več kot ne vem kaj," je dejali Matilda Plazi, Rafova žena. vložili v to, da bi prihodnje leto do občinskega praznika do vrha Graške gore potegnili asfalt." K besedam Mirka Zevarta naj dodamo, da je cesta že zdaj zelo lepo urejena in prav ob našem obisku so jo delavci komunalno obrtnega centra iz Velenja na novo posipavali s peskom. „Poleg tega prav zdaj končujemo dela pri napeljavi vodovoda v zaselek Črna gora, kjer devet hiš nima niti enega vodnjaka, zato vodo nosijo v brentah. Predračunska vrednost vodovoda je znašala 200.000 dinarjev. Iz občinskega prispevka smo dobili 40 tisoč dinarjev, nekaj so prispevali REK Velenje, pred njim obračala seno. „Le-tos smo morah s košnjo nekoliko pohiteti, da bomo naredili prostor mladim, ki bodo prišli na Graško goro," sta dejala. 73-letnega Rudolfa smo vprašali, če se še spominja, kako je bilo na Graški gori pred 30 leti. Kmalu sta prišla na travnik še Francev brat Dominik in njun polbrat Rafael ah Metulov Raf (tako se reče pri njih po domače) in njihovi spomini so segli trideset let nazaj. „Zjutraj okrog 9. ure 25. januarja 1944 so prišli Nemci iz Plešivca. Partizani so bili takrat pri nas." je začel pripovedovati Metulov Rudolf. Nemcev je bilo Pepla, ki je imel takrat le dvanajst let," je povedal Dominik. „Snega je bilo skoraj do pasu," je naprej pripovedoval Ru- SPOMINSKO SLAVJE PRED ZDOVČEVO DOMAČIJO - NAPOTNIKOVO ROJSTNO HIŠO ODKRILI SPOMINSKO OBELEŽJE Pri Zdovčevi domačiji v Zavodnjah nad Šoštanjem so se prejšnjo soboto zbrali domačini, mladina in mnogi ljubitelji umetniških stvaritev slovenskega kiparja Ivana Napotnika. Navzoč je bil tudi slovenski slikar in grafik Božidar Jakac. Zavodenjčani so se na pobudo odbora za izvedbo akcij „V Zavodnjah se dobimo" vključili v prizadevanja, da umetnika in rojaka Ivana Napotnika spozna še širši krog delovnih ljudi. Zato so dan pred obletnico Napotni-kove smrti (9. junija 1960) odkrili na njegovi rojstni hiši reli- Jurij Jug, predsednik izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti efni avtoportret in spominsko ploščo na kateri piše: „Na tej samini se je rodil, živel na zemlji in obdeloval les teh gozdov Ivan Napotnik slovenski kipar (1888 - 1960)." Spominsko slavje pred Zdov-čevo domačijo je začel dekliški zbor gimnazije Velenje. Dekleta so zapela tri pesmi. Po recitacijah Zdenke Senovršnik in Alenke Fece je zbranim spregovoril podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Vlado Zakošek. Potem, ko je govoril o življenju Ivana Napotnika, je dejal: „Ta sin za-vodenjskih redkobesednih kmetov je ostal več kot polovico življenja doma, tesno navezan na rodno grudo — osamljen in preskromen, da bi lahko tekmoval s tokom časa; ustvarjal kot umetnik, ves predan svojemu kraljestvu fantazije in sanj, ves vase zaprt in goijansko trd tei nezaupljiv. Toda nekje pod hra pavo zunanjo podobo pa j« bdela otroško čista psiha njego vega intimnega življenja, ki j< bila sposobna razdajati tople besede in ljubezen. Zato ni čudno, da je Napotnik dosegel svojo umetniško veličino v svojih majhnih, intimnih, skoraj miniaturnih kompozicijah, ki pa so vseskozi pristno domače in življenjsko sočne. Razumljivo je zadelj tega, daje ostal dosledno zvest lastnim idealom in vzorom ter da je njegova plastika doživljajsko in čustveno bo- gata, vendar neprisiljena in sproščena." Podpredsednik izvršnega sveta ^velenjske občinske skupščine Vlado Zakošek je na spominski svečanosti tudi dejal, da so v Zavodnjah zadnji čas dosegli nekaj pomembnih delovnih uspehov, ki to vasico uvrščajo nedvomno med najbolj delovne krajevne skupnosti v Sloveniji. ,,Posebej pa nas veseli", je dejal Vlado Zakošek," da ste svojo aktivnost usmerili tudi na kulturno, področje, kar ponovno dokazujete s slovesnostjo pri Napotnikovi rojstni hiši". Slovenski slikar in grafik Božidar Jakac, ki je tudi odkril reliefni avtoportret in spominsko ploščo,je obširno spregovorilo življenju in delu Ivana Napotnika. Med drugim je povedal, da je Ivan Napotnik ostal dolgo nepoznan, ker je svoje življenje preživel odmaknjen od sveta, v tem prelepem svetu okrog Za-vodenj. Zato sam ni nikoli razstavlja, pač pa so prijatelji poskrbeli, da so bila njegova dela sploh razstavljena. Svojemu velikemu prijatelju pa se je Božidar Jakac prisrčno poklonil, ko je na spominsko ploščo položil šopek rdečih nageljnev. Avtoportretni relief in spominsko ploščo je odkril prof. Božidar Jakac Spominska svečanost pred Zdovčevo domačijo, rojstno hišo slovenskega kiparja Ivana Napotnika Nekaj pesmi je na slovesnosti pred Zdovčevo hišo zapel tudi pevski zbor osnovne šole Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja. V imenu pokrovitelja spominske svečanosti temeljne kulturne skupnosti Velenje pa je ob zaključku spregovoril predsednik njenega izvršnega odbora magi- ster Jurij Jug. V Zavodnjah je ta čas, ko je bila spominska slovesnost pri Zdovčevi hiši, začela z delom prva mala Napotni-kova kiparska kolonija. Tudi to kolonijo so organizirali na pobudo odbora za izvedbo akcij v „V Zavodnjah se dobimo." O poslanstvu prve male Napotni- Božidar Jakac v pogovoru s Franjom Kljunom, predsednikom in Vladom Zakoškom, podpredsednikom izvršnega sveta skupščino občine Velenje. kove galerije je Jurij Jug povedal: „Temeljna kulturna skupnost Velenje je na pobudo krajevne skupnosti Zavodnje sprejela pokroviteljstvo nad pomembno kulturno akcijo malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Kolonija v Zavodnjah je prva takšna v Sloveniji in prvi primer v velenjski občini, ko je pobuda za kulturne akcije prišla neposredno s terena. Z malo Napotnikovo galerijo želimo ohraniti kulturno izročilo Ivana Napotnika in spodbuditi mlade k kiparskemu ustvaijanju. Prepričani smo, da bo kolonija v Zavodnjah dosegla postavljene smotre." Jug se je v imenu temeljne kulturne skupnosti zahvalil pripravljalnemu odboru, ki je pripravil kulturno srečanje v Zavodnjah, zlasti pa predsedniku novinaiju Marjanu Lipov-šku. Po slavju pred Zdovčevo domačijo so si udeleženci ogledali v osnovni šoli še priložnostno razstavo Napotnikovih del. Razstavo je odprl ravnatelj osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja, Matjaž Natek. Božidar Jakac pa si je skupaj z drugimi udeleženci spominske slovesnosti ogledal še delo prve male Napotnikove galerije in se z mladimi kiparji nekaj časa zadržal. Za spomin se je z njimi tudi fotografiral. NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA Mladi se odločajo Konec je „brezskrbnih" šolskih dni, mladostne igrivosti in norčavosti saj v tem trenutku, za tiste, ki letos končujejo šolsko obveznost in se usmerjajo v svoje bodoče poklice. Obiskala sem jih nekaj in z njimi pokramljala o šoli in poklicu. BISERKA BASLE, učenka osmega razreda iz Velenja: ,.Konec šolskega leta se nezadržno bliža in ko se ozrem po prehojeni poti osemletke ugotavljam, da se je čas prehitro iztekel. Z uspehom sem zadovoljna, čeprav se zavedam, da bi z malo več truda lahko bil še boljši. Že v tretjem živim pri rejnikih in bi si rad čimprej zaslužil za svoj vsakdan. V šoli so me nagovaijali naj s šolanjem nadaljujem, vendar zaman, ker me šola ne veseli, saj nisem imel nikdar takih možnosti za učenje in življenje kot večina mojih sošolcev. V počitnicah bom delal dva meseca v tovarni usnja v Šoštanju, kjer je zaposlena tudi moja mama, potem pa bom šel v TGO Gorenje ali na Rudnik v separacijo. V tovarni usnja se še ne morem redno zaposliti, ker sem še premlad. Danes je moj šestnajsti rojstni dan." razredu osnovne šole sem sklenila, da postanem prosvetna delavka, ker me delo z otroci veseli in navdušuje. Socialna delavka mi je prikazala dobre in slabe strani tega poklica. Starši so z mojo odločitvijo zadovoljni. Po končani akademiji bi šla rada študirat slovenščino. Sicer pa je trenutno moja edina želja, da bi bila sprejeta na pedagoško akademijo. bila uspešna in da bi bili zadovoljni z menoj." DRAGICA BRUNŠEK, učenka šestega razreda iz Vinske gore: „Stara sem štirinajst let in ker ne hodim rada v šolo se bom zaposlila. Zaradi bolezni sem ponavljala drugi razred in potem še enkrat petega. Mama je hudo bolna in tako opravljam vsa deii na polju in doma. Veseli me poklic šivilje, še bolj pa kuharice, ker že kar dobro kuham. Mama je z mojo odločitvijo zadovoljna, oče pa se je za mojo zaposlitev že zanimal v TGO.Gorenje za delo v kuhinji. Upam, da bom na delo sprejeta, saj bi se rada čimprej osamosvojila, da ne bi bila mami v breme, ampak v pomoč. Zaradi sošolcev mi je žal, da zapuščam šolo." IVAN LIPIČNIK, učenec osmega razreda iz Velenja: „Z uspehom nisem zadovoljen, ker bi bil lahko boljši. Temu je kriva žoga, zato bi učencem svetoval naj si čas za učenje in šport primerno razdelijo. Že v otroških letih sem želel postati pilot, čeprav so sorodniki temu nasprotovali, češ, da je to prenevaren poklic. Starši so imeli razumevanje za mojo odločitev, vendar nisem imel sreče pri sprejemu na letalsko gimnazijo „Maršal Tito" v Mostarju, zaradi kratkovidnosti. Tako sem sedaj v veliki dilemi, kam. Socialna delavka mi je svetovala študij na gimnaziji, ker bom imel talco še štjri leta časa, da' se navdušim za kakšen drug poklic." CVETKO ZUPANC, učenec šestega razreda iz Vinske gore: „Letos končujem šesti razred osnovne šole s popravnim izpitom iz angleščine. Ponavljal sem tretji in peti razred, ker raje delam kot pa se učim. Že štiri leta TOMAŽ PUNGARTNIK, I učenec osmega razreda iz Ve-1 lenja: „Težko bo slovo od šole, I saj hodim z nekaterimi učenci I skupaj v šolo že od prvega razie-1 da. Tudi nekatere tovariše in to-1 varišice bom pogrešal. Za svoj [ bodoči poklic se nikakor nisem I mogel odločiti, čeprav sem imel I veliko želja. Šele sedaj v osmem razredu sem se odločil za gimna-1 zijo. Starši so želeli, da bi šel na gradbeno-tehnično šolo, vendar so tudi tako zadovoljni. Najbolj me navdušuje matematika in slo-1 venščina. Rad bi se uveljavil na I kakšnem strokovnem podto-1 čju." Kaj naj zaželimo tem petim I učencem in vsem drugim, ki se danes odločajo za svoj bodoči | poklic? Kaj naj zaželimo tistim, ki iz kakršnihkoli vzrokov i dokončali osemletke in bodo že I jutri zamenjali šolske zvezke s tekočim trakom v tovarni? Kaj naj jim zaželimo, ljudje? Vsekakor najboljše, vendar je beseda-fraza eno, drobna razumevanja, prijateljski in človeški nasveti ob I vseh razpotjih, pred katere jih bo postavilo življenje pa bodo I mlademu človeku pomagali pie- J magati marsikatero krizo. Pri- f sluhnimo jim, saj so to naši otroci - naša jutrišnja generacija. LIZA PODPECAN - KUHAR I IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC * IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ š ČAS • Odlikovanja predsednika Tita so prejeli: Predsednik Republike, Josip Broz - Tito je za zasluge pri krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov, za aktivno družbeno politično delo in za razvijanje kulturno prosvetne dejavnosti v občini odlikoval: Z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM: dr. Staneta Stoporka, Z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: Tinko Canjko, Vido Krevh in Lojzeta Marzela, Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM: Matevža Carfa, Zorico Faletov, dipl. inž. Janeza Gorenjca, Justino Koletnik, Mirka Krevha, prof. Toneta Turičnika, Franja Kaniča in Jožeta Kotnika, in Z MEDALJO DELA: Cilko Drev, Milana Dreva, Avgusta Hudolista, Faniko Knez, Maro Mirkac, Viktorja Stumfla, Franca Zvonarja, Marto Jug in Martina Penška. 9 ZAKLJUČNE SLOVESNOSTI OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU MISLINJSKE DOLINE SO NADVSE USPELE: Veliko ljudsko slavje v Šmartnem ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU, 9. JUNIJA - Danes so bile v Šmartnem pri Slovenj Gradcu zaključne slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku Mislinjske doline. Zjutraj je pripravila Delavska godba iz Slovenj Gradca pro-menadni koncert, člani aktiva mladih zadružnikov pa so prikazali kmetijsko mehanizacijo. POZDRAV ZA DELEGACIJO GORNJEGA MILA-NOVCA V avli nove osnovne šole je bila razširjena slavnostna seja delegatov vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec. Še posebej prisrčno so na seji pozdravili delegacijo pobratene občine Gornji Milanovac, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Stanimir Jovano-vič, pa delegacijo XI. SNOUB „Miloš Zidanšek", delegacijo bivših aktivistov Šaleško-Mislinjskega okrožja OF in pa sekretarja Republiške konference SZDL Slovenije, Milana Kučana. Sekretar komiteja Občinske konference ZK Slovenj Gradec, Mitja Horvat, ki je bil prvi slavnostni govornik na seji občinske skupščine, je uvodoma poudaril, da ima letošnje praznovanje slovenj-graškega občinskega praznika še posebno slavnostno obeležje, saj sovpada s tridesetletnico zgodovinskega dogodka v spomin na eno najpomebnejših zmag Zidan-škove brigade na Zahodnem Pohorju. PRAZNOVANJE SREDI IZJEMNIH AKCIJ IN DOSEŽKOV „Le1tošnjega občinskega praznika pa ne praznujemo samo w času jubilejne obletnice velike zmage Zidanško-ve brigade na našem Pohorju", je nadaljeval Mitja Horvatt." Praznujemo ga tudi sredi izjemnih akcij in dosežkov pri nadaljnji revolucionarni preobrazbi družbenih odnosov, ki potrjujejo, da se kontinuiteta naše revolucionarne prakse, našega boja ohranja. Nova ustava, resolucije VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije in X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije so dokaz, da ostajamo zvesti in dosledni na poti revolucionarne preobrazbe naših družbenih odnosov in zagotovilo, da bo tudi naša kov, kongresnih dokumentov, prvih poskusih konkretiziran] a novih ustavnih določil in novih odnosov, volitvah delegacij in delegatov, bili v vrsti tistih, za katere ne moremo reči, da so samo pasivni spremljevalci naših družbeno političnih sprememb, ampak velja zanje, da zavestno, aktivno soustvarjajo našo lepšo, bogatejšo in humanejšo socialistično družbo. Delovni ljudje naše občine so tako še enkrat znova potrdili, da se dobro zavedajo, da se privrženost idealom socializma in interesom delavskega razreda po- KOLINSKA, Trgovsko podjetje ZARJA, GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA so se združile v večjo organizacijo združenega dela. Povezovanje z močnejšimi nosilci gospodarskega razvoja tudi izven občine je omogočilo velike naložbe v razširitev proizvodnih zmogljivosti, posodabljanje proizvodnje in za-neslivejše uveljavljanje na tržišču. Uspešno uresničujejo nekatere organizacije združenega dela svoje sanacijske in razvojne programe. Naš letošnji občinski praznik so nekateri delovni kolektivi počastili s prav posebnimi delovnimi zmagami. NOVA DELOVNA MESTA ZA 350 OBČANOV Vrednost vseh investicij znaša preko 82 milijonov din. Organizacije združenega dela, ki s temi naložbami razširjajo svoje proizvodne zmogljivosti in uvajajo nove proizvode, bodo na novo zaposlile preko 350 delavcev. S tem pa uresničujejo tudi naš dolgoročni program, da zaposli- pevskega zbora osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu tijuje z delom in konkretno akcijo, ne pa zgolj z besedo. V tem je naša velika današnja zmaga, zmaga nas vseh, v tem je naša moč in zagotovilo za še hitrejši razvoj, za lepšo prihodnost. Drugi slavnostni govornik je bil predsednik slovenjgraške Občinske skupščine, dipl. inž. Ivan Uršič. Podal je pregled gospodarskega in družbenega napredka v zadnjem enoletnem razdobju. NAPREDEK TUDI ZARADI BOLJŠE ORGANIZIRANOSTI GOSPODARSTVA Dipl. inž. Ivan Uršič je opozoril na ugodno rast gospodarstva v lanskem in letošnjem letu. Dohodek je v letošnjih treh mesecih večji kar za 91 % od dohodka, do- mo čimveč naših občanov doma. V ta hiter razvoj naše občine se uspešno vključuje tudi kmetijstvo, ki je dolga leta zaostajalo za razvojem ostalega gospodarstva. Zunanja podoba naše občine letos ob občinskem prazniku je polna gradbišč in delovne vneme pri izgradnji novih proizvodnih zmogljivosti in objektov, ki bodo služili našemu kulturnemu in socialnemu napredku. Znotraj organizacij združenega dela pa se ob snovanju tvornih razvojnih programov uspešno razraščajo novi odnosi med ljudmi, pri oblikovanju pogojev in delitvi sadov združenega dela. Pri urejevanju skupnih zadev v duhu nove ustave uresničujemo ideje in cilje tistih, ki so pred tridesetimi leti s puško v roki za to našo lepo Mi-slinjsko dolino odprli najbolj slavno stran v zgodovini jugoslovanskih narodov." „PRIDITE V VAS BRATSKI GORNJI MILANOVAC, PRIČAKUJEMO VAS ODPRTIH ■ SRC" Delegate občinske skupščine in druge udeležence slavnostne seje je, pozdravil predsednik Skupščine občine Gornji Milanovac, Stanimir Jovanovič. Vsem občanom občine Slovenj Gradec je izročil prisrčne čestitke za praznik, pri čemer je poudaril tudi, da s posebnim zadovoljstvom spremljajo občani Gornjega Milanovca napore za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj Mislinjske doline. Prebivalce občine Slovenj Gradec je povabil na obisk v Sumadijo. „Pridite v vaš bratski Milanovac, pričakujemo Vas odprtih src", je dejal. Predsedniku Skupščine občine Slovenj Gradec, dipl inž. Ivanu Uršiču pa je izročil fotografijo Predsednika Tita, posneto ob zadnjem obisku v Gornjem Milanovcu 4. junija letos. NAGRADE, DOMICILNA LISTINA, ODLIKOVANJA Na slavnostni seji Skupščine občine Slovenj Gradec so podelili letošnjo OBČINSKO NAGRADO delovnemu kolektivu Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, listino o podelitvi domicila aktivistom OF Šaleško - Mislinj-skega okrožja, Vrunčevo nagrado profesorju Jožetu Potočniku z Ekonomskega šolskega centra Slovenj Gradec ter odlikovanja Predsednika Tita 21 občanom. Ekonomskemu centru Slovenj Gradec pa so vročili sklep o ustanovitvi zdravstvene šole pri tem centru. Janko Ževart se je v imenu bivših aktivistov OF zahvalil za podelitev listine o domicili aktivistom Šaleško - Mislinjskega okrožja. Za aktiviste OF je podelitev domicila velika obveza, saj si bodo morali stalno prizadevati, da bo lik aktivista OF vedno živ posebej še med mladimi. Janko Ževart je še napovedal, da bo jeseni prvo povojno organizirano srečanje aktivistov ,OF Šaleško - Mislinjskega okrožja. NOVA SOLA - RESNIČNO VELIKA PRIDOBITEV Po končani slavnostni seji Skupščine občine Slovenj Gradec, na kateri je nastopil tudi Koroški akademski oktet, je bila prisrčna slovesnost še pred novo šolsko zgradbo. Po pozdravu Ota Slemenika je Franc Gams^ spregovoril o nalogah in dejavnosti Krajevne skupnosti Šmartno pri Slovenj Gradcu, o pomenu novega šolskega poslopja pa je spregovoril Mirko Krevh, tajnik temeljne izobraževalne skupnosti Slovenj Gradec. Spregovoril je tudi dipl. inž. Franček Krpač, predsednik odbora za izvedbo občinskega praznovanja, zatem pa je Franc Gams izročil svojemu namenu novo šolsko poslopje, ki je prvi večji objekt v Mislinjski dolini, zgrajen s sredstvi krajevnega samoprispevka občanov, opremljen pa z deli slikarjev - udeležencev Slikarskega srečanja Šmartno 73. Daija Vra-njek se je v imenu šolarjev iz Šmartnega zahvalila za veliko darilo vsem občanom Mislinjske doline, Janez Langerholc, ravnatelj šole, pa je prevzel v varstvo kljuJe novega šolskega poslopja. Ob odprtju novega šolskega poslopja so mladi pevci in recita-torji iz Šmartnega, Koroški akademski oktet in godbeniki iz Slovenj Gradca izvedli uspel kulturni program. Udeleženci slavnostne razširjene seje vseh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec Delovno predsedstvo slavnostne razširjene seje Skupščine občine Slovenj Gradec, za govorniškim odrom sekretar komiteja OK ZK Slovenj Gradec, Milja Horvat Novo šolsko poslopje v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je izročil svojemu namenu predsednik Krajevne skupnosti Šmartno, Franc Gams, ki je pred tem tudi spregovoril o dosežkih in načrtih te izredno delavne krajevne skupnosti v Mislinjski dolini • IZ 0BRAZL02ITVE 0 PODELITVI OBČINSKE NAGRADE ZA LETO 1974 KOLEKTIVU SPLOŠNE BOLNIŠNICE SLOVENJ GRADEC:_J_ . Priznanje za napore in dosežene uspehe strokovnega delovanja v vseh enotah bolnišnice ter zaradi izredno humanih in tovari-ških odnosov do bolnikov danes vedno več ljudi izven našega območja išče zdravniško pomoč prav v tem zavodu. Vse to priča o izrednih naporih in prizadevnosti kolektiva pri širitvi svoje osnovne zdravstvene dejavnosti in pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi. Skupščina občine Slovenj Gradec, kot prva izmed ustanoviteljic Splošne bolnišnice, podeluje delovni skupnosti z OBČINSKO NAGRADO priznanje za vložene napore in dosežene uspe- Na slavju v Šmartnem pri ljen nastopil tudi Koroški nadaljnja družbena praksa temeljila na pristnih interesih naših delovnih ljudi. .. Kot v dneh revolucije in NOB so tudi ves čas našega povojnega razvoja bili delovni ljudje naše občine v središču dogajanja in vseh tistih družbenih akcij, ki so predstavljale nadaljevanje boja, začetega že z vstajo proti okupatoiju in domači reakciji. ZAVESTNO, AKTIVNO SOUSTVARJAMO NAŠO DRUŽBO Tako smo tudi v zadnjem letu ob javni razpravi o besedilih novih ustavnih osnut- aj Gradcu je toplo pozdrav-nski oktet seženega v enakem lanskem obdobju. Osebni dohodki so se povečali za 39 %, ostanek dohodka za 23 %, število zaposlenih pa za 8%. „Ko nas ugodnejši rezultati gospodarjenja navdajajo z optimizmom ne smemo pozabiti, da je tudi naše gospodarstvo podvrženo težavam, ki pretresajo jugoslovansko in svetovno gospodarstvo. Energetska kriza, pomanjkanje surovin, inflacija so nevarni dejavniki v gospodarskem razvoju, ki zahtevajo dobro organizirano in visoko produktivno gospodarstvo, sposobno, da prenese take krize," je poudaril predsednik Ivan Uršič. „Tudi v boljši organiziranosti gospodarstva smo v preteklem letu doživeli korenite spremembe. Nekatere naše delovne organizacije, kot FECRO, PREVENT, TOVARNA MERIL, „Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je z nenehnim utijevanjem in razširjanjem strokovnega programa svoje dejavnosti, z uvajanjem novih načinov zdravljenja s sodobnimi sredstvi ter diagnostičnimi pripomočki in pa z načrtnim investicijskim obnavljanjem in opremljanjem objektov ustvarila v Slovenj Gradcu sodobno zdravstveno ustanovo. Pri izpolnjevanju svojega temeljnega določila, hospitalnem zdravljenju, je dosegla zavidljive in priznanja vredne uspehe, ki so ponesli glas te zdravstvene ustanove že daleč preko občinskih in regijskih meja. 437 članska ^delovna skupnost Splošne bolnišnice je v letu 1973 omogočila, da se je v tej ustanovi staci- ustvarjenih 140.980 oskrb- onarno zdravilo 12.845 bol- nihdni. nikov in da je bilo v njej Zaradi visokega nivoja NAŠ ROMAN nega, nič manj o njegovem privatnem življenju. Kissinger se zaradi tega ne jezi, izgleda, da mu celo godi, če ga slikajo v družbi holivudskih lepotic. — Ljubiti se s Kissingeijem, je prav tako kot, če bi se ljubili v slabem avtomobilu, - je nekoč dejala Zsa Zsa Gabor. Toda sedaj Kissingeijevi prijatelji pravijo: - Vedno smo vedeli, da se bo, če se bo sploh kdaj, poročil z Nancy. Kdo je pravzaprav nova Mrs. Kissinger? Nancy Maggines je stara de-vetintrideset let, ima dolge svetle lase, veliko kadi in je visoka 183 centimetrov. Njen oče je bil advokat. Nancy je študirala na slavni univerzi Berkly v Kaliforniji, kjer je tudi pripravljala svojo doktorsko disertacijo iz zgodovine. Trenutno vodi Roceffeletjevo komisijo za mednarodne študije mladih Američanov. Ko je novica o poroki prispela do novinarjev, so stekli k telefonom, novinarske hiše so takoj poslale svoje reporterje na lice mesta, toda bilo je prepozno. Lahko so samo zapisali, da je nevesta imela na sebi svetel plašč s krznenim ovratnikom, ženin temno modro obleko in preko nje svoj večni dežni plašč. Nihče ni povedal, da se bosta poročila prav to soboto. Doktor Kissinger je začel s svojimi rednimi dolžnostmi: sestanek z Moše Dajanom, tekoča dela, kosilo ... Poroka naj bi bila ob treh popoldne. Poroka je bila samo civilna. Verjetno zato, ker pripadata različnima religijama. Na poročnem kosilu je bilo zelo malo gostov. Nevestina mati in dva brata, ženinova sinova in njegov advokat z ženo. Nihče ne ve zakaj na kosilu ni bilo Kissingerjevih staršev. O Nancy Maginnes je zelo malo znanega. Največ zaradi njene želje po osebnem življe- dogovorila, da si zaradi tega ne bova razbijala glav. Skoraj na vsa vprašanja je odgovarjal Kissinger z lahkoto in spretnostjo politika. Nancy je odgovorila samo na vprašanje, koliko otrok bosta imela. - Kolikor jih bo, - je dejala. Vsi njuni prijatelji trdijo, da je Nancy zelo vdana žena. Prav gotovo tako, kot ga je potrpežljivo in predano čakala deset let. Ta modema Penelopa je ovrgla mišljenje, da so ameriške žene preveč realne, da bi bile sposobne za kaj takšnega. Na koncu razgovora z novinarji je Kissinger dejal: - Mislim, da so se vsi samci tega sveta olajšano oddahnili, ko so izvedeli, da sem se poročil. Kaj kd Modna kreatorka Staša krilu Če ste se že navdušile in odločile za moderno dolgo in široko krilo, potem gotovo premišljujete, kaj boste oblekle zraven. Izbire bo kar dovolj. Zelo moderna bo ohlapna bluza z velikim ovratnikom, ki si ga lahko privzdignete. Rokavi so široki, napihnjeni in v zapestju stisnjeni. Za prijetno popestritev ne pozabite na pisano rutico, ozek pas in zapestnice. Dokler še sonce ne greje z vso svojo močjo, bo tudi topla jopica še dobrodošla. Saj veste kakšna naj bo: dolga, z velikim šal ovratnikom in velikimi gumbi. Sicer pa takšna jopica spada v vsako moderno garderobo. Za prave tople poletne omislite dolgo zanim pasom in kra rokavi. enkrat: ne pozabite ne modme dodatke! 13 Takoj po poroki ga je Gi-selin okus zabaval in jo je nemalokrat dražil na ta račun. Imela je plave lase, njena polt je bila bela, obraz podolgovat, ljudje so ji kaj radi pripisovali nekaj angelskega. Potrebovala je močno hrano: prekajene slanike, solato z mnogo kisa in česna, sir. Kadar je delala na vrtu, si jo velikokrat videl, ko je žvečila veliko čebulo. Nasprotno pa se ni nikdar dotaknila bonbonov in po obedu ni hotela deserta. Sladkarije so bile njegova šibka točka. V njuni hiši si lahko našel še več takih posebnosti, nesorazmerij. Kot dobri Italijani so starši oba vzgojili v katoliški veri; vsi spomini na mladost so bili prepolni prelivajočih se zvokov orgel, nedeljskih jutranjih maš in žena s hčerkami v svilnatih oblekah, ki so se le na ta dan nališpale in nadišavile s parfumi. Poznal je vse hiše, vsak kamen na trgu, spominjal se - Kot sem se že prepričal, boste kmalu spremenili svojo taktiko. Doslej ste mi na vsa vprašanja odgovarjali kolikor toliko odkritosrčno. Presenečen sem, da vam odvetnik ne svetuje enako, kar zadeva pisma. V tem primeru bi mi lahko povedali, kako ste se počutili konec oktobra. To je bilo nemogoče. Njegovo razpoloženje se je spreminjalo kot po vetru. Trudil se je, da ne bi mislil. Čutil je, da ga Gisele radovedno opazuje, morda nekoliko vznemirjena. Nič več ga ni spraševala: - Na kaj misliš? Umirjena mu je rekla: - Nisi lačen? Ni imel apetita. Trikrat je že navsezgodaj odšel nabirat gobe na travnik, ki jih je zgoraj, blizu velike češnje ločil od kovačnice. Prodal je več traktorjev, dva izmed njih je kupila kmetijska zadruga iz Virieuxa, posojala jih je malim kmetom. Za naslednje leto je pri njem naročila še en samoveznik. Posli so bih tega leta zelo dobri in zmožen bi bil odplačati lep del dolga za hišo. - Prišla sva do 31. oktobra. Povejte mi, kaj ste počeli tega dne. - Obiskat sem šel nekega klienta v Vermoise, kakšnih dvaintrideset kilometrov bo molijo za pokoj duše Nicolasa Despierra, ki je umrl ponoči, star triintridese let. — Kakšna je bila vaša reakcija? — Zelo sem bil presenečen. — Ste se tedaj zavedali, da se je po duhovnikovih besedah več ljudi ozrlo na vas? -Ne. — Tukaj imam pričevanje kleparja Pirouja, ki je zapriseženi poljski čuvaj. On je to potrdil. — Lahko da. Ni mi jasno, kako bi lahko prebivalci Saint-Justina kaj vede'i. — Vedeli kaj? — Za moje odnose z Andrejo. — Ko ste prišli iz cerkve, se niste zamudili in ste se izognili grobu svoje matere. — Z ženo sva se domenila, da na pokopališče odideva popoldne. — Med potjo vas je dohitel kovač Didier, vaš najbližji sosed in šel kos poti z vami. Medtem vam je dejal: „Razumljivo, da seje moralo to prej ali slej zgoditi, toda vseeno se nisem nadejal, da bo tako kmalu. Zdaj bo srečna!" — Morda je dejal to. Ne spomnim se več. — Ste bili tako presunjeni, da ga sploh niste slišali? Kaj naj reče? Da? Ne? Ni bilo besed. Pobit je bil. GEORGES SIMENON Kdo je nova Mrs. Kijnger 1 ,.Državni sekretar Henry Kissinger se je poročil z Nancy Maginnes." Kratka agencijska novica je odjeknila kot bomba in hitro prišla na strani vseh svetovnih listov. Henry Kissinger je dovolj močna in pomembna osebnost, da je znan po vsem svetu. Drži človeštvo v napetosti, sklepa neverjetne zveze in umika presenetljive poteze. Njegovi pristaši ga imenujejo superman, drugi superzvezda. O njegovih političnih uspehih je veliko zna- nju. Pravijo, da je zelo razgledana, pametna in duhovita. Ni rada v središču pozornosti, izogiba se neznanih ljudi, rada ima prijatelje in je prijeten sogovornik. ■ Na prvi tiskovni konferenci v Accapulcu, kjer sta bila na medenih tednih, so novinarji takoj opazili, da ne nosita poročnih prstanov. — Le pomislite, koliko prahu bi dvignilo, če bi me videli, da kupujem poročne prstane, — je dejal Kissinger. - Zato sva se Ste ggdarni? 1. Vam vsota 100 di jmeni? , 2. Je vsota 10 dinarj membna? 3. Ali v začetku m vite denar, ki vam bo nujno potreben (za sta rtriko, zavarovanje, vodo ...)? 4. Zapisujete vsak i ico, za kaj ste porabili denar? 5. Imate skrivni skl :ga vaš partner ne ve? 6. Nakupujete stvar em času (premog poleti ...)? 7. Imate tehtnico, ntrolirate stvari, ki ste jih kupili? 8. Prodajate obleke »več všeč,namesto, da bi jih podarili ah zavrg ■ 9. Odločili ste se za biščete več trgovin, da bi tako našli najcenejše 10. Ali ostanete ne| kdo prek vašega rame- na bere pismo, ki ga pi REZULTAT: Vsak Če ste zbrali 7 točk j ali, da preveč štedite Tem bolje za vašo d i nikar se ne odrecite veselju, ki ga prinaša ži j Od 4-7 točk: Obd solidnim ravnotežjem. Denar porabite po t vam zgodi, da na hitro anju, toda večkrat se e vsote denarja. Manj kot 4 točke:] če skozi prste. Vendar vedno pazite, dane po nar, če ste se odločili, da boste porabili bo še boljše. sam >A je vreden 1 točko. iv. Ne skrbite, kmalu je, na katerem kraju sije popravil odvezani čevelj, ko se je vračal iz šole. Največ prostora je zavzemala cerkev, za korom, kjer so gorele sveče, so bila tri barvana okna. Ostale okenske šipe so bile bele. Na barvanih so bila imena darovalcev; na desnem je bilo me Despierre, to je bil Nicolasov ded ali pra-ded. Še nadalje je hodil k nedeljski maši z Marianne, žena pa je ostajala doma. Ona ni bila krščena. Njen oče je bil zagrizen ateist in v svojem življenju ni prebral več kot kakšne tri, štiri Zolajeve romane. - Sem le preprost delavec, toda povem ti, Tony, knjiga Germinal je, veš ..,. Živeli so drugače kot ostale družine: ponavadi so možje spremljali žene do cerkvenih vrat, sami pa odšli do najbližje kavarne, da bi ob vrčih pijače počakali na konec maše. - Bi lahko potrdili, gospod Falcone, da se v mesecu oktobru niste nadejali nobenega nenavadnega dogodka? Ničesar določnega. Morda le nekakšna slabost, takšna kot jo čutiš pred boleznijo. Mesec oktober je bil zelo deževen. Tony je bil od jutra do večera v visokih škornjih, jahalnih hlačah in rjavem površniku: to je bila njegova zimska obleka. Šola je vznemirjala Marianne, o njej je neprestano čivkala med obedi. - In tretjega pisma se prav tako ne morete spomniti? Gospod Bouvier ima boljši spomin kot vi. Po njegovem ste pismo dobili nekega petka okrog dvajsetega oktobra, tako kot ponavadi. Bilo je najkrajše in najbolj vznemirljivo. „Kmaiu! Ljubim te." - Verjetno ste vse te liste sežgali tako kot tiste, ki so sledili? Ne. Na majhne koščke jih je raztrgal in vrgel v Orneau. Vode so zaradi neprestanega deževja narasle in so v rjavih tokovih odnašale drevesne veje, crknjene živali in še precej drugega. to. Lep čas dneva sem se ukvarjal s pokvarjenim strojem. Nisem takoj našel napake, pa sem potem tudi pokosil na njegovi kmetiji. - Stfe se vrnili čez Tri-ant? Ste med potjo obiskali brata? - To je na moji poti in navajen sem bil na kratek klepet z Vincentom in Lu-cio. - Jima niste z besedo omenili, da kaj slutite? Da je možna sprememba v vašem življenju? - Kakšna sprememba? - Kasneje se povrneva na to. Vrnili ste se domov in večerjali. Potem ste gledali televizijo, ki ste si jo nabavili štirinajst dni prej. Tako ste povedali kriminalističnemu inšpektorju, besedilo mi je pred očmi. Ste odšli spat v istem času kot žena? - Zagotovo. - In niste vedeli, kaj se dogaja te noči kakšnega pol kilometra od vaše hiše? - Kako naj bi vedel? - Pisma pozabljate, Falcone. Vi jih zanikate, to je res, toda sam jih upoštevam. Naslednjega dne je bil dan mrtvih. Okrog desetih dopoldne ste odšli v cerkev, hčerko ste držali za roko. - Točno. - Tako ste šli mimo špe-cerije. - Oknice. so bile zaprte kot vedno ob nedeljah in praznikih. - Okna v prvem nadstropju tudi? - Torej vaša brezbrižnost pomeni, da ste bili prepričani, da ste z Andrejo Despierre končali? - Mislim. - Ali pa niste dvignili glave zato, ker ste bili o stvari na tekočem? - Ne, nisem vedel. - Na pločniku pred trgovino je bilo zbranih precej ljudi. - Ljudje se zbirajo na trgu vsako nedeljo pred mašo in kasneje. v - Kdaj ste zvedeli, da je Nicolas mrtev? - Po začetku pridige. Kakor hitro se je abbe Louvet-te povzpel na prižnico, je povabil vernike, naj z njim Spominjal se je le male Mari-annine roke v volnenih rokavicah, potem pa je začel pršeti dež. Na sodnikovi pisalni mizi je zabrnel telefon in zasliševanje je bilo prekinjeno za lep čas. Slišal je, da je govoril o nekem Martinu, neki draguljarni in priči, ki je trdovratno vztrajala, da ne pove stvari, ki jih ve. Kolikor je Tony lahko razumel, je bil na drugi strani žice državni tožilec, mož z videzom zelo pomembnega človeka. Z njim se je sestal le enkrat za pol ure, pa še takrat se gaje bal. Diem mu ni vzbujal strahu. Popolnoma drugačen občutek. Zdelo se mu je, da bi bila potrebna le malenkost, pa bi se razumela in postala celo prijatelja, toda te malenkosti ni bilo od nikoder. - Oprostite mi, gospod Falcone, je zamrmral, potem ko je odložil slušalko. - Ni za kaj. - Kje sva ostala? No, da, vračali ste se od maše. Verjetno ste novico povedali ženi? - To je storila hči. Na hišnem pragu se mi je izvila iz roke in stekla v kuhinjo. V hiši je dišalo po nedelji, po Giselini pečenki. Čepela je pred odprto pečjo in oblivala pečenje z omako. Vsako nedeljo je bila na vrsti pečena govedina z žbicami, zelenim grahom in krompirjevim pirejem. Ob torkih pa je bila goveja juha. V tistem času se sploh ni zavedal, kako varnega se počuti človek zaradi teh običajev. - Se spominjate hčerinih besed? - Živahno je vzkliknila: „Mama! Velika novica! Nicolas je umrl!" - In kakšna je bila reakcija vaše žene? - Obrnila se je k meni in vprašala: „Kaj res, Tony? " Spet se je zlagal, slučajno, in njegov pogled se je moral izogniti sodnikovemu. V resnici je Gisele pobledela in skoraj spustila leseno žlico. Nancy Mc Ginnis in Henry Kissinger: 1,83 m visoka blondinka prerašča svojega moža kar za 6 cm. Prijateljstvo med njima je bilo sklenjeno že leta 1968, ko je bila zaposlena v pisarnah predsednika Nixona V sovjetski armadi konjeniški polk, katen snemanju filmov. V vojaki pa so na odsl drugih enotah. Kadar vojaki udeležujejo rec ognjeni krst je imela zlasti pomembno pa „Vojna in mir", kjer dinsko bitko. Prav s si lo, da samo pravi koi dalcu tako zahtevne nastopil v približno 1 že za nekaj let vnaprej. dokaj zanimivo enoto: oga je, da sodeluje pri konjeniški oficirji, a dve leti kot v vseh lju ah na snemanju, se | kot drugi vojaki. Prvi ,3itka za Austerlitz", lo sodelovanje v filmu iživeto predstavili Boro-filmu se je pokaza-predstavijo gje-bitk. Doslej je polk polkaa ima naročila elo iz tujiine. »jeni luž rokB redi aj tem FELJTON • še dolgo potem, ko je 7. maja 1945 nacistična Nemčija že hudi boji, ki so se končali šele 15. maja kapitulirala, so na naših tleh še vedno divjali VOJNA PO KONČANI VOJNI venaar pa, je aoaai general, Ki je DU že v letih in je po svojem obnašanju spominjal na tipičnega pruskega oficiija stare šole, je zaradi različnih razlogov potrebno, da vsaj vsak deseti vojak obdrži svojo puško, vsi podčastniki re-volveije in vsi častniki svoje osebno orožje. Razen tega bodo potrebovali, je nadaljeval general, tudi nekaj tovornjakov za prevoz hrane in en tank ali oklepni avto na vsak kilometer kolone. Orožje morajo obdržati, čeprav v zelo omejenih količinah, zato, da bodo ohranili red in disciplino, je končal von Lehrov načelnik štaba. Pozorno sem poslušal. Ko je končal, sem mu zastavil nekaj vprašanj. Ali veste, sem rekel von Lehru, daje Nemčija podpisala brezpogojno kapitulacijo, kije že začela veljati? Ali vam je znano, kaj vse vsebuje akt, ki ga je podpisal že pred dnevi predstavnik nemškega vrhovnega poveljstva? Ali spoštujete določila kapitulacije, ki so jih podpisali vaši nadrejeni? Aleksander von Lehr je gledal v tla. Zdelo se mi je, da se mu je obraz daljšal od sekunde do sekunde, ko je tolmač prevajal moje besede. Ko so mu prevedli, sem nadaljeval. Lahko se pogovarjava samo o brezpogojni kapitulaciji vseh enot pod vašim poveljstvom in to ta trenutek ter tukaj, ne pa kdaj pozneje in kdove kje drugje. Zahtevamo, sem rekel, da nam takoj predate vso oborožitev in opremo, ki jo imate. Vojakom bomo zagotovili varnost če niso seveda zagrešili kakega zločina. Ni mi takoj odgovoril na moja vprašanja in zahteve. Izmikal se je jasnim odgovorom rekoč, daje področje, na katerem so njegove enote, preveč majhno, da bi bilo moč izvesti določilo kapitulacije, ki govori o predaji orožja. Razen tega, je nadaljeval, ne more zagotoviti, da bodo vsi podrejeni štabi voljni ubogati in ukazati svojim enotam, naj odložijo orožje. Lahko pride do pomembnih nespora- zumov, celo upora m v tem smislu nikakor ne more prevzeti odgovornosti za neljube dogodke. Kazalo je, da so po njegovih zadnjih besedah pogajanja zašla v slepo ulico. Nisem vedel, kaj naj še rečem - predvsem zato, ker nisem vedel, kakšno je stanje na bojišču. Če bi vedel, da so naše enote že zaprle vse prehode prek avstrijsko-jugoslovanske meje, bi seveda lahko najin razgovor ubral čisto drugo pot. Toda v tistem trenutku nisem imel dovolj podatkov o gibanju naših enot, pa sem se zato odločil, da poskusim na vsak način pridobiti kar največ časa. Predlagal sem generalu von Lehru, naj ustavi nadaljnji umik svojih enot in pride v štab Četrte operativne cone Slovenije, kjer bi nadaljevali začete razgovore. Medtem, sem mislil, pa bodo naše enote že zaprle obmejne prehode pri Dravogradu, Prevalj ah in Guštanju. Nemci so dolgo pomišljali. Videti je bilo, da tehtajo vsako možnost - naposled pa so privolili, da pridejo v štab Cone, kije bil tedaj v Topolščici in Šoštanju. Postavili pa so pogoje: da lahko vzamejo s seboj oboroženo spremstvo. Ker nisem imel nič proti temu, so takoj pričeli s pripravami na odhod. Najprej so v moji prisotnosti izdali povelje, da se ustavijo vsi nadaljnji premiki nemških enot. Potem smo odšli. Pot do Šoštanja je bila dobesedno prekrita z nemškimi avtomobili, motornimi kolesi, tanki, oklepnimi avtomobili in vojaštvom. Spotoma sem premišljeval, kako klavern konec doživlja sedaj Hitlerjev bojni stroj, ki je spomladi leta 1941 tako zmagovito odobril vse pred seboj. Kljub temu, da smo bili neprimerno šibkejši, nam je uspelo premagati stotisoče do zob oboroženih in opremljenih sovražnikov, ki so sedaj bežali pred naletom naših enot. V koloni, ki ji ni bilo videti ne konca ne kraja, so bili tudi četniki, ustaši, Cerkezi in drugi okupatorjevi hlapci Ker je bila pot malone neobhodna, smo morali nekaj časa peš. Von Lehrova oboroženo spremstvo je moralo ostati zadaj - tanka in tovornjaka, ki jih je vzel s seboj, se nista mogla več prebijati po prenapolnjeni cesti. Nemški generali so bili videti prestrašeni. Niti za trenutek se niso premaknili od mene. Ves čas so ponavljali, da moramo paziti - lahko bi namreč, so trdili, padli v kako zasedo. Okoli petih popoldne smo prispeli v Topolščico, kjer je bil štab Četrte operativne cone Slovenije. V štabu smo našli podpolkovnika Matevža Haceta, komisaija Cone in majorja Petra Brajoviča, načelnika štaba. Na kratko sem jima obrazložil, zakaj prihajam in izročil generala voh Lehra in njegov štab. Začeli so se razgovori, ki so bili precej podobni tistim v Letušu. Nemci so zahtevali, da jim dovolimo umik v Avstrijo, kjer da se bodo predali Angležem in Američanom. Zatijevali so, da so akt o brezpogojni kapitulaciji podpisali Angleži, Američani, Sovjeti in Francozi ter, da se bodo zato predali samo četam ene izmed držav, ki so podpisale dokument o brezpogojni vdaji. Jugoslavija ni podpisala listine o kapitulaciji, pa torej nima pravice terjati, da se predajo nam. Tedaj smo Nemcem jasno povedali, da nimajo prav nobene druge izbire kot položiti orožje: vse ceste in poti, ki peljejo iz Jugoslavije, so zasedene. Naše enote so že v Veli-kovcu in Celovcu. Nemške, ustaške, četniške in domobranske enote so obkoljene z vseh strani. Na izbiro imajo samo še vdajo ali pa boj. Zahtevali smo takojšnjo in brezpogojno kapitulacijo ter izročitev vsega orožja ter opreme, s katero so razpolagali. Nemški parlamentarci so dolgo razmišljali. Tehtali so vse možnosti, iskali luknje v obroču - vendar zaman. Za obkoljene Nemce in njihove satelitske sluge ni bilo nobene rešitve več. ..Pristanem na brezpogojno kapitulacijo", je slednjič rekel general Aleksander von Lehr, vrhovni poveljnik nemške armade skupine ,,E". Zadnje povelje nemškega komandanta seje glasilo: „Po-ložite orožje, oddajte opremo in vozila in počakajte, da vas bodo prepeljali v ujetniška zbirna taborišča." Nekatere nemške enote tega povelja niso takoj začele izvajati. / N humor .Tipično - tukaj sem te morala najti, Kari!" „Ne, ne, ne ... hk .. .da-danes nisem za skupinski seks!" V_«___/ Križanka VODORAVNO: 1. okusna morska riba, 8. prizor, vmesno dogajanje, 9. ime slovenske pesnice Novy, 10. oznaka za neznanca, 11. ilovnica, jama z ilovico, 13. takoj, kar, 15. glavni števnik, 16. makedonsko kolo, 17. zvaijeno mesto, 18. francoski slikar, mojster impresionizma, Claude, 20. pijača starih Slovanov, 31. bližnji sorodnik, 24. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka, 26. strokovnjak za poljedelstvo, agronomijo. NAVPIČNO: 1. rastlina, zelišče, 2. kraj ob zgornjem toku reke Sangro pod Napuljskimi Apenini, 3. milijon milijonov, 4. zatočišče, zlasti politično, 5. Tine Orel, 6. singu-lar, 7. največji slovenski pisatelj, Ivan, 12. elementarni delček, prostor in elektron v atomskem jedru, 13. nizka omara s predali za perilo, 14. strokovnjak za orologijo, nauk o gorovju, 19. španska reka, ki se izli- va v Sredozemsko moije, 22. etiopski veljak, 23. tovarna avtomobilov v Mariboru, 25. kratica za brat 1 2 3 4 5 6 7 8 9 • • 10 11 12 13 14 N 16 16 • • 17 1« 19 20 •• .21 22 23 24 25 26 s? Nogometna reprezentanca Jugoslavije TE DNI V FRANKFURTU NA SVETOVNEM PRVENSTVU_ Dobra fanta Tip in Tap Vse karte za tekme, ki jih bodo igrale nogometne reprezentance ZR Nemčije, Nizozemske, Jugoslavije, Škotske Švedske, so že razprodane. Vsako veliko športno prireditev so spremljali zelo važni financijski dogodki, ki so tako ali drugače propagirali tekmovanje in istočasno prinašali organizatorjem veliko denarja. Tudi svetovno nogometno prvenstvo v ZR Nemčiji ni izjema. Se več, lahko bi dejali, da so organizatorji velikega nogometnega tekmovanja prekosili predhodnike. V trgovinah največjih mest, kakor tudi v najmanjših naselijh ŽR Nemčije, je vse v znaku Tipa in Tapa, dveh mladih nogometašev, ki sta maskoti najboljših nogometašev na svetu. Najdete ju na vseh plakatih, majicah, kozarcih, na nogometnih žogah, na blazinicah, na potovalnih torbah, na vetrovkah, na konzervah, na kravatah, na krožnikih . .. Tudi v zgradbi Nogometne zveze ZR Nemčije, ki je organizator svetovnega nogometnega prvenstva 1974, zavzemata Tip in Tap ugledno mesto. — Po olimpijskih igrah je to največji športni dogodek v naši državi in priprave trajajo že nekaj let, - je dejal profesor Zimmer-man, član organizacijskega komiteta svetovnega nogometnega prvenstva. - Prijavilo se je 96 držav, nekaj jih je kasneje odstopilo. Izmed 90 prijavljenih držav smo končno dobili 14 finalistov. Brazilci, ki branijo titulo svetovnega nogometnega prvaka in nogometaši ZR Nemčije kot gostitelji, niso sodelovali v kvalifikacijah. Pri organizaciji smo se morali strogo držati zastavljenega načrta. Morali smo štediti. Upamo, da se nam bo vloženi denar povrnil pri televizijskih prenosih, pri reklamah na stadionih ... Pomagata pa nam tudi Tip in Tap. Pridna fanta sta. — V priprave smo vložili 18 milijonov mark. Do sedaj imamo še osem milijonov izgub. Upamo, da bomo do konca prvenstva tudi to nadomestili. V preteklih letih so porabili v raznih mestih še okrog 240 milijonov mark pri pripravah na svetovno nogometno prvenstvo: toliko so porabili za adaptacijo že obstoječih in za gradnjo no">h wuioiiOv. Vendar ta denar ni prispeval organizacijski komite. Eden iz- med novo zgrajenih stadionov je tudi Park-stadion, kjer bodo igrali jugoslovanski nogometaši. Gradili so ga tri leta, zgrajen pa je bil • v avgustu 1973. Zgradili so ga na velikem prostoru, kjer je bilo prej letališče. Ves prostor zavzema površino 750.000 kvadratnih metrov. 46.000 je spremenjeno v športne terene, 65.000 v poti in steze, 280.000 v parkirne prostore in 155.000 v zelene površine. Parkstadion je stal 55 milijonov mark. Po svetovnem nogometnem prvenstvu boto tu zgradili še plavalni bazen. Parkstadion ima tribune v dveh nadstropjih. Mnogi trdijo, da so pravo umetniško delo športne arhitekture. Na tribunah je 22.400 sedežev. Častni gostje in novinarji bodo prišli do svojih sedežev z dvigali, igralci pa se bodo na igrišče pripeljali s pomičnimi stopnicami. Poleg 22.400 sedežev na tribunah ima stadion še 13.600 sedežev in 34.800 stojišč v predelu nepokritega stadiona. Ze nekaj mesecev so prodane vse vstopnice za tekme reprezentanc ZR Nemčije, Nizozemske, Jugoslavije, Škotske in Švedske. Za tekmo med Brazilijo in Jugoslavijo, s katero so odprli svetovno prvenstvo, so bile karte razprodane že šest mesecev. Za vse tekme na vseh stadionih imajo 2,400.000 vstopnic. Organizatorji so računali, da bodo prodali okrog 70 procentov vstopnic, vendar je videti, da je bil njihov predračun pramajhen. Največ gostov pričakujejo iz sosednje Nizozemske. Iz prekomorskih držav pa je na prvem mestu Brazilija. Ob vsakem nogometnem prvenstvu raste tudi število pripadnikov „sedme sile." 1970*leta je bilo v Meksiki 1408 novi-natjev in 359 fotoreporterjev. Do 31. decembra 1973 seje organizacijskemkomitetu prijavilo 2100 novinarjev in 760 fotoreporterjev. Sprejeli so lahko le 1700 novinarjev in 320 reporterje v. Vsi bodo imeli vse pogoje za nemoteno delo. Nekaj več je novinarjev radia in televizije, skoraj 1400 kot tudi okrog 1500 tehnikov. Organizatorji računajo, da si bo finalno tekmo 7. juhja v Muen-chenu ogledalo samo 74.000 ljudi, toda zahvaljujoč televizijskim prenosom, bo tekmo videlo skupaj 1200.000.000 ljudi. ZAVAROVALNICA SAVA V zadnji izdaji Našega časa smo pisali o možnostih in pogojih kolektivnega zavarovanja osebnih vozil delavcev na službenem potovanju in obljubili, da vas bomo danes seznanili o individualnem kasko zavarovanju osebnih vozil. S Med lastniki motornih vozil vlada mišljenje, da je kasko zavarovanje drago in ga zavoljo tega tudi odklanjajo. V zadnjih dveh letih se je zavarovalnina resnično nekolikokrat dvignila, kljub temu pa se zavarovanju še vedno ni dobro odreči. Tolažba, da bo za nesrečo odgovoren nekdo tretji, od katerega zavarovanja bo tudi pokrita nastala škoda, je včasih resnična. Prepričanje, da je za nesrečo odgovoren nekdo drug, pa še ni zagotovilo, da je temu res tako. Za izplačilo odškodnine je potrebno tudi dokazilo (odločba sodnika za prekrške ali sodba sodišča). Zaradi obremenjenosti kaznovalnih in sodnih organov je postopek dolgotrajen, račun za popravilo motornega vozila pa je potrebno takoj poravnati. Kaj preostane drugega lastniku motornega vozila kot kasko zavarovanje. pridržaja. Večji je ta sanio-pridržaj (franšiza), toliko nižja je letna premija. O premijah nekoliko pozneje. Če iz zavarovanja izločimo prometno nezgodo in objestna poškodovanja potem govorimo o DELNEM KASKO zavarovanju; to pomeni, da je vozilo zavarovano le proti požaru, streli, eksploziji, viharju, toči, tatvini, ropu in utaji. Pri srečanju z nasproti vozečim avtomobilom se pogostokrat razbije vetrobransko steklo. Ta škoda ni pokrita iz obveznega zavarovanja povzročitelja (nasproti vozečega voznika), pač pajo pokriva le KASKO Zavarovanje. Zaradi dogovorjene odbitne franšize škoda ni v celoti pokrita. Na cesti mnogokrat povzroči prometno nesrečo tudi divjad. Lovske družine ne odgovarjajo za tako povzročene škode. Zavarovalnica SAVA pa je našla rešitev. Škodo za razbitje stekla (ra- BONIFIKACIJA Zavarovalnica SAVA že drugo leto vrača premije svojim zavarovancem, ki v pretekli zavarovalni dobi niso imeli škode, in sicer: 10 odstotkov tehnične premije, če v preteklem letu ni bila prijavljena škoda; 20 odstotkov tehnične premije, če v preteklih zaporednih 2 letih ni bilo škode: 30 odstotkov tehnične premije, če v preteklih zaporednih 3 letih ni bilo škode; 40 odstotkov tehnične premije, če v preteklih 4 letih ni bilo škode; Zavarovalnica upošteva za bonifikacijo samo zavarovanja polnega kaska. Pri delnem kasko zavarovanju Zavarovalnica SAVA poravna v vseh primerih odškodnino iz naslova kasko zavarovanja. Zavarovanec izgubi pravico do odškodnine le v primerih, če vozilo upravlja oseba brez vozniškega dovoljenja ali če je voznik v času prometne nesreče vozil pod vplivom alkohola, t. j., kadar ima v krvi več kot 0,5 promile re-duktivnih snovi. Da je voznik pod vplivom alkohola, se po zavarovalnih pogojih šteje že pozitivni alkotest, voznik pa ne poskrbi, da bi z analizo krvi dokazal nasprotno; ali če se po nesreči izmakne preiskavi, pri čemer ni odločilen moment izmikanja. Tudi če voznik ne prijavi prometno nesrečo organom Ljudske milice, lahko izgubi pravico do odškodnine. Vsem tem okoliščinam pa se lahko zavarovanec izogne. To pomeni, da pri kaska zavarovanju ni ovir za čimprejšnjo likvidacijo škode. Odškodnina se obračuna po ocenitvi, kar bistveno skrajša postopek likvidacije, ali pa po predložitvi računov o popravilu. Če je za prometno nesrečo odgovoren tretji, je mogoče razliko, ki s kasko zavarovanjem ni pokrita (franšiza), uveljavljati od zavarovalnice pri kateri je povzročitelj zavarovan, seveda šele takrat ko so dani vsi pogoji za takšno izplačilo. Pri zavarovanju vozil poznamo dva izraza: POLNO in DELNO KASKO zavarovanje. Pri POLNEM zavarovanju je vozilo zavarovano za prometno nezgodo ali nezgodo sploh - požar, strela, eksplozija, vihar, toča, tatvina, (tudi tatvina robe), rop, utaja in zlonamerna ter objestna poškodovanja oseb, ki nimajo upravičenega opravila z vozilom. Višina premije zavisi od zneska dogovorjenega samo- zen stekel reflektorjev) in ono, ki jo povzroči divjad, je združila v posebni način DELNEGA KASKO zavarovanja. Tretji način DELNEGA zavarovanja pa so stroški vleke, oziroma prevoza motornega vozila zaradi okvare ali prometne nesreče, tako doma kot tudi na tujem ter obenem še stroški za po-vratek oseb, ki so se vozile v osebnem vozilu. Premijo ugotovi zavarovlanica na podlagi nove nabavne vrednosti vozila, ki ga lastnik zavaruje. Višina zavisi od načina POLNEGA ali DELNEGA KASKO zavarovanja. Pri primerjanju bomo upoštevali vrednost vozila, ki velja na dan sklenitve zavarovanja: bonifikacije ni. Če lastnik proda zavarovano vozilo, se mu ustrezni del neizkoriščene premije vrne, in če v 60 dneh zavaruje novo vozilo NE izgubi pravice do bonifi-kacije. Kasko zavarovanje lahko pri zavarovalnici SAVA plačate ob minimalnih obrestih tudi v dveh, treh ali štirih obrokih. Vsa podrobnejša navodila o načinu zavarovanja, višini premije za vozilo, ld v tem sestavku niso navedena, o pravicah in dolžnostih zava- POLNI KASKO Nabavna vrednost vozila na dan zavarovanja = din od 30.000 - 35.000 od 35.000 - 40.000 od 40.000 - 45.000 od 45.000- 55.000 DELNI KASKO Nabavna vrednos vozila na dan zavarovanja od 30.000 - 35.000 od 35.000 - 40.000 od 40.000 - 45.000 od 45.000 55.000 Polni kasko s franšizo po izbiri din din din din brez 4.000 3.000 2.000 1.000 franšize 365 609 1.115 1.560 3.434 407 678 1.235 1.736 3.821 447 745 1.364 1.904 4.188 510 850 1.560 2.164 4.761 A B C požar, strela razbitje stroški vihar, toča, stekel in prevoza tatvina škode zaradi vozila eksplozija divjadi in oseb din din din 264 341 264 297 385 297 341 418 341 374 473 374 S Ko bodo lastniki motornih vozil pregledali višine premije polnega kasko zavarovanja, se bodo prav gotovo navduševali za način zavarovanja za din 2.000 oziroma 3.000 odbitne franšize. Odbitna franšiza ali samo-pridržaj pomeni, da zavarovalnica do dogovorjenega zneska škode ne poravna, če pa je škoda večja od dogovorjenega zneska poravna razliko. Zaradi tega so tudi manjše premije pri večji lastni udeležbi zavarovanca. rovalnice in zavarovancev dobite v EKSPOZITURI ZAVAROVALNICE SAVA-VELENJE Prešernova cesta ali pri krajevnih zastopnikih, POPRAVEK: V zadnji številki nam je zagodel tiskarski škrat. V sestavku, ki ga je pripravila za naše bralce Zavarovalnica SAVA, je pravilni naslov KOLEKTIVNO KASKO ZAVAROVANJE OSEBNIH VOZIL DELAVCEV NA SLUŽBENEM POTOVANJU" ZAVAROVALNICA SAVA Domicilna listina za aktiviste 0F Šaleško-Mislinjskega okrožja ,,Ni naključje, da ob letošnjem praznovanju občinskega praznika podeljujemo domicilno listino aktivistom OF Šaleško — Mislinjske-ga okrožja. Šaleško - Mislinjsko okrožje je med vojno zajemalo območje sedanjih občin Velenje in Slovenj Gradec. Na tem območju so imeli partizanski aktivisti izredno pomembno vlogo pri organiziranju in razvijanju narodnoosvobodilnega gibanja in oboroženega boja proti terorju in nasilju nemškega okupatorja. Komaj mesec dni po ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bil ustanovljen I. Pokrajinski odbor OF za Štajersko. Poleg vseh težkih udarcev, ki jih je okupator prizadel osvobodilnemu gibanju na tem področju, se je mreža partizan- skih aktivistov nenehno širila in prehajala v organizirane oblike narodnoosvobodilnega boja. Osvobodilna fronta je prerasla v mogočno organizacijo, ki jo iz-vežbani in moderno opremljeni nemški stroj z zloglasnim gesta-povskim aparatom na čelu ni mogel nikoli zlomiti in omajati vere v dokončno zmago nad fašističnim okupatorjem. Aktivisti Osvobodilne fronte Šaleško — Mislinjskega okrožja so bili znanilci in organizatorji osvobodilnega boja in graditelji nove ljudske oblasti. Sirili so plamen vstaje, postavili mrežo osvobodilnega gibanja, ustanavljali odbore Osvobodilne fronte ter bih tesno povezani z rastj in dejavnostjo partizanskih enot na tem področju. V priznanje za veliko delo, ki so ga aktivisti opravili med narodno osvobodilno borbo in ljudsko revolucijo, v spomin vsem padlim, ustreljenim in preminulim tovarišem ter z namenom, da bo lik aktivista OF ostal med nami vedno živ in da bi se njegove vrline prenašale na mlado generacijo, je Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec na predlog Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec sklenil, da se aktivistom Osvobodilne fronte Šaleško - Mislinjskega okrožja podeli domicil v občini Slovenj Gradec." Skrbijo za ptice Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo je razredna skupnost 8. b razreda sklenila, da bo skrbela za ptice. Pionirji so od oktobra do aprila pridno delali. Naredili so pet krmilnic in valilnic, ki so jih namestili na drevesa okrog šole. Pri delu so pomagali vsi učenci 8.b. razreda. ZAČETEK DEL PRI GRADNJI NOVIH PROIZVODNIH PROSTOROV ZA TOVARNO MERIL SLOVENJ GRADEC: ___ Priznanje Pavlu Suša Prejšnji torek, 4. junija, je bila v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku Mislinjske doline, priložnostna slo vesnost v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Najstarejši delavec Tovarne meril, Pavel Sušeč, je položil temeljni kamen za nove proizvodne prostore te organizacije združenega dela, ki slavi letos 70-letnico obstoja. Številnim gostom in članom delovne skupnosti je o razvoju delovne organizacije, posebej pa še o razvojnih hotenjih, spregovoril direktor TRISO SLOVENJ GRADEC dipl. inž. Fran-ček Krpač. Gradnja novih objektov v Pamečah pri Slovenj Gradcu pomeni za Tovarno meril Slovenj Gradec začetek uresničevanja razvojnega programa, ki so ga bili izdelali po vključitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijales Ljubljana. Predvidoma z novim letom 1975 bo v Pamečah že stekla proizvodnja v obratu plastike in v kovinskem obratu, v nove prostore pa bodo preselili tudi orodjarno. Prostore v Slovenj Gradcu pa bodo preuredili za potrebe lesnega obrata. Na novo bodo zaposlili okrog 100 delavcev, investicije pa bodo omogočile povečanje celotnega dohodka za nad 4 krat, izvoza pa celo za 5 krat. Pomembno ob tem pa je tudi, da se bodo iz- nosti, uspešneje pa bodo boljšali pogoji za delo, omogo- venjgračani v prihodnje nast čeno bo povečanje produktiv- pali tudi na tržišču. 'M' ... "T*- Andrej Koželj je učenec 8. razreda osnovne šole Miha Pintar Toledo. Njegov najljubši konjiček je zbiranje metuljev. Zelo ponosen je na svojo zbirko, saj je že zelo velika. Doslej je ulovil že 54 več ali manj različnih vrst metuljev. Najbolj ponosen je na velerilca, ki ga je zelo težko ujeti, pa tudi zelo pisanih barv je. NAŠ ČAS OBČNI ZBO$ OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV VELENJE Usklajeno delovanje sindikatov Na 11. občnem zboru organizacije zveze sindikatov Vrenje, ki bil v ponedeljek, 10. junija, so razglasili izvolitev 33-članskega »činskega sindikalnega sveta in tričlanskega nadzornega odbora. Itčinski sindikalni svet, ki se je takoj po občnem zboru sešel na to sejo, je za novega predsednika izvolil Marcela Medveda z Ru-rsko elektro-energetskega kombinata Velenje. Za novega profesi-lalnega tajnika so imenovali Ivana Pukla prav tako z REK. Svojo Jžnost bo prevzel 1. avgusta. tetno, kar je pripomoglo k hi-„Delo v osnovnih organiza- trejšemu samoupravnemu urejanju problemov v TOZD in OZD". Poudaril je, da so v občini po 4. konferenci zveze sindikatov Slovenije pristopili h [ah sindikata," je dejal na za-tku svojega poročila dose-»ji predsednik Teodor Jelen, i bilo vsebinsko bogato kvali- Tekmovanje za najbolj urejen kraj Predvčerajšnjim je bila v Velenju prva plenarna seja turističnih društev, organizacij in delegatov krajevnih skupnosti, na kateri je tekla beseda o tekmovanju za najbolj urejen kraj oziroma krajevno Skupnost v velenjski občini. Na seji so spregovorili tudi o delovnem ogramu turističnih društev in organizacij na področju varstva oko-a in narave. V tekmovanju za najboljši kraj bodo ocenjevali prometno urejenost, čistočo in urejenost turističnih objektov, gostišč, stilno opremljenost prostorov, urejenost športnih objektov, hiš in balkonov. Prav tako bodo upoštevali, kakšen odnos ima posamezen kraj oziroma kriyevna skupnost do kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Veliko pozornost bodo pripisovali tudi temu, kako posamezni kraji ohranja-o ljudske običaje in kako je ohranjena stara tradicionalna arhitektura. Krajevne skupnosti velenjske občine in turistične organizacije, ki delujejo v občini, se bodo še bolj intenzivno kot doslej vključile v [akcijo „Očistimo naše okolje." V zvezi s tem so sklenili, da bo vsaka [krajevna skupnost ustanovila pododbor ali komisijo za varstvo okolja in narave ter za pospeševanje turizma. Takšno komisijo naj bi sestavljali predstavniki ribiškega in planinskega društva, zveze mladine, tabornikov, šole in drugi. Delegati krajevnih skupnosti naj bi do jeseni tudi izvolili po dva predstavnika za občni zbor turističnega društva Velenje, na katerem bi ustanovili področno Šaleško turistično zvezo, "ed pomembnimi sklepi, ki so jih sprejeli na prvi plenarni seji turističnih društev in krajevnih skupnosti je tudi ta, da bi z delovnimi 'cijami uredili in očistili najbolj zanemaijene površine, ki so javnega imena, pa za njih doslej ni nihče skrbel. V takšnih akcijah naj bi ■"ti sodelovale mladinske organizacije. Poudarili so, da si predstav-turističnih društev, komisij, pododborov pri krajevnih skupno-prizadeivajo doseči z vzgojo, da bi se sleherni občan vključil v mbliško akacijo „Očistimo naše okolje", ki je trajnega značaja. korenitim spremembam v organiziranosti in delovanju sindikatov. Po načelu vsaka TOZD najmanj ena osnovna organizacija sindikata je danes na območju velenjske občine 86 osnovnih organizacij sindikata, do konca leta pa jih bo že okrog sto, ker je v organiziranosti treba vključiti še tiste TOZD, ki imajo sedež izven občine. „Z ustanavljanjem konferenc na ravni organizacij združenega dela," je nadaljeval dosedanji predsednik," in občinskih konferenc sindikatov posameznih dejavnosti smo dosegli, da seje zavestno vključilo v sindikalno delo veliko število naših članov, ki so pripravljeni Marcel Medved novi predsednik občinskega sindikalnega sveta Velenje ljubljanska banka ime, ki zagotavlja sodobno, učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje ZAČELA SE JE JAVNA RAZPRAVA 0 PREDLOGU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV: ■- Združena podjetja elektrokovinske industrije ' skupno sejo delavskega sveta Združenih industrijskih podjetij nje Velenje, delavskega sveta Tovarne gospodinjske opreme taje Velenje in delavskih svetov temeljnih organizacij združene-lela in delovne skupnosti skupnih služb Gorenja, ki je bila 7. |a, se je začela v vseh organizacijah združenega dela in temelj-organizacijaih združenega dela v okviru Združenih industrijskih jetij Gorenje Velenje javna razprava o predlogu samoupravnega azuma o združevanju dela in sredstev ter o ustanovitvi sestav-! organizacije združenega dela ZDRUŽENA PODJETJA ELEK-)KOVINSKJs INDUSTRIJE s sedežem v Ljubljani. elavci temeljnih organizacij ženega delat, združeni v de-Bt organiziacijah Gorenja, ženih industrijskih podjetij, v delovniHi organizacijah s, združenega podjetja, ugo-ajo, da je ;za nadaljnji go-irski in samoupravni razvoj tbno krepriti medsebojno lovanje, z;agotoviti večje »upravno uisklajevanje raz-ih interesovv v skupni orga-aji ter zdrruževati delo in Itva. Svojco odločitev o žitvi v sesttavljeno organi- 0 združenega dela temeljijo nalizi gospooda,rskega polo-/ter na rrazvitosti samo-vnih odnoseov v organizaci-idruženega < dela. Pri tem za-ijejo našle dinje cilje združe- 1 upno oblikkovanje in kre-' samoupraavnega sporazu-mja o razvvojnih in proiz-ih programhih, klajevanje ] poslovne politi-odpisnic in i združenih pod-ter zagotavlvljanje usklajene-ilovanja na i domačem in tu-žiščih, lotmo zdruruževanje dela in ja, da bi i tako ustvarili osnovo za večji uspeh skupnega razvojno-raziskovalnega dela ter za vključevanje dosežkov tega dela v proizvodnjo, še bolj gospodarno koriščenje družbenih sredstev ter uresničevanje skupnih in širših družbenih interesov pri tem, nadaljnje razvijanje sestavljene organizacije združenega dela in celotnega poslovnega sistema, da bi lahko uresničevali tudi druge skupne interese ter s tem omogočili hitrejšo gospodarsko rast vseh združenih organizacij združenega dela ter z nadaljnjim združevanjem dela in sredstev, s krepitvijo medsebojnega zaupanja, vzajemnostjo in socialistično solidarnostjo razvijati in utrjevati gospodarski položaj svojih organizacij, s tem pa tudi socialno varnost in samoupravni družbeno ekonomski položaj delavcev v združenem delu. Nosilci združevanja dela in sredstev so delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, ki se preko svojih organizacij v sestavi obeh združenih podjetij združujejo v sestavljeno organizacijo združene- ga dela ZDRUZENA PODJETJA ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE. Pri združevanju dela in sredstev za doseganje ciljev združevanja v sestavljeno organizacijo, združenega dela bodo podpisniki samoupravnega sporazuma težili za smotrnim razvijanjem organizacije dela in poslovanja na enotnih in sporazumno določenih izhodiščih in v procesu, v katerem bo vsaka sprememba zagotavljala večjo poslovnost: Sestavljena organizacija združenega dela ZDRUŽENA PODJETJA ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE bo imela naslednje organe: delavski svet, odbor delavske kontrole, kdlegijske izvršilne organe (odbor za programiranje razvoja, odbor za go-spQdarsko načrtovanje, odbor za tržništvo) ter kolegijski poslovodni organ - poslovodni odbor. Ta teden so bile seje delavskih svetov v vseh drugih organizacijah združenega dela Gorenje, v času od 17. do 22. junija pa bodo o predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev razpravljali delavci na zborih kolektiva. 25. junija pa se bodo sešli vsi delavski sveti ter izvolili pooblaščene predstavnike za podpis samoupravnega sporazuma. To svečano dejanje pa bodo opravili 26. junija, dan pred praznikom vseh jugoslovanskih samo-upravljalcev. vsebinsko in politično odgovorno delovati pri uresničevanju skupnih interesov delavskega razreda. Na območju naše občine imamo sedaj ustanovljenih 12 konferenc, ki po panogah povezujejo vse osnovne organizacije sindikata." Teodor Jelen je tudi poudaril, da se mora bitka za reševanje vsebinskih vprašanj TOZD organizirano nadaljevati, in to tam, kjer so slabosti. K akciji je treba pritegniti vse delavce in s tem razširjati nosilce ter jih usposabljati za nove naloge. Menil je, da bo proces usposabljanja TOZD dolgotrajen in zahteven, zato ne smemo dovoliti, da bi se TOZD spreminjala v podjetja na osnovi starih odnosov in s tem povezane miselnosti o kolektivni lastnini. „Marsikje so delavci glasovali za sporazume ali statute, ne da bi jasno vedeli, kakšne rešitve sprejemajo in v kakšnem položaju se bodo znašli že ob prvem obračunu svojih rezultatov dela. Ne smemo dovoliti, da se njihovo zaupanje v samoupravljanje izrablja na takšen način. Še zlasti pa ne tega, da bi odločanje potekalo mimo •njih in proti njihovim interesom, tako kot je bilo to marsikje doslej. Zato smo v sindikatih tudi odgovorni, da čimprej najdemo dobre dolgoročne rešitve na še odprta vprašanja, kot na primer, kako uveljaviti rezultate minulega dela v povezavi z živim delom, obvladati dohodek, ki izhaja iz rente, pospešiti smiselno integracije, razviti različne vrste samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi delegatskega sistema ob razviti sodobni menjavi dela," je med drugim dejal dosedanji predsednik občinskega sindikalnega sveta Teodorr Jelen. Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9. - 12. člena Zakona o urejanju in odajanju stavbnih zemljišč ter 5. - 8. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo 20 stanovanjskega bloka v Velenju Za gradnjo 20 stanovanjskega bloka se oddaja stavbno zemljišče ki zajema naslednje parcele oz. dele parcel št. 1903/1 1903/5 in 1916/1 k.o. Velenje v skupni izmeri 2.144 m2. Pogoji natečaja so naslednji: 1. Odškodnina za zemljišče znaša 35,00 din za m2 oz. za celotno površino 75.040,00 din in se mora plačati v roku 20 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 2. Komunalni prispevek znaša 660.000,00 din in se plača: 34 % v roku 20 dni, 33 % v roku treh mesecev in 33 % v roku šestih mesecev po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. Za plačilo komunalnega prispevka sklene investitor s skladom še posebno pogodbo. Za drugi in tretji obrok plačila komunalnega prispevka se zaračunajo 11 % obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti v plačilo prvega obroka. V plačilu komunalnega prispevka je zajeta možnost priključka na vse sekundarne komunalne naprave razen toplovoda, ev. prestavitev obstoječih komunalnih naprav in stroški zunanje ureditve. 3. Rok za pričetek del je šest mesecev in za končanje dve leti po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 4. Varščina znaša 40.000,00 din in jo mora ponudnik vplačati najkasneje en dan pred odpiranjem ponudb. Ponudnik se lahko udeleži natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini, ki se plača na račun št. 52800-652-28073 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje z oznako, da je varščina. V primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa zadrži in vrne po dograditvi objekta, v kolikor bo investitor spoštoval vse razpisne pogoje natečaja. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik kasneje od ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja. 5. Uspeli ponudnik je dolžan plačati tudi stroške postopka v višini 2.000,00 din. Javni natečaj je pismen, zato morajo ponudniki najkasneje do 26. 6. 1974 poslati pismeno ponudbo na naslov: Zavod za urbanizem Velenje Tomšičeva 18 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč z oznako „Javni natečaj". Pismena ponudba mora vsebovati: točen naslov ponudnika, ponujeno ceno za zemljišče, roke plačila, pričetek in končanje gradnje ter izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje javnega natečaja. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ceno za zemljišče, krajše roke za končanje gradnje in boljše plačilne pogoje. Odpiranje ponudb bo 27. 6. 1974 ob 8. uri na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 18. Ponudniki so lahko navzoči. Vsa pojasnila in informacije o gradnji in pogojih gradnje lahko dobe interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. „SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA NOVO NA TRGU PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO - specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov - gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem - velik emajliran bojler kapacitete 1501 - odlični izkoristek - moderna oblika - mali gabariti - avtomatsko delovanje - kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal/h > Š ČAS V SPOMIN I. DOLINŠKU V Kamniti pri Mariboru je 19. maja umrl naš rojak Ivan Dolinšek, najsposobnejši slovenski drevesničar, velik sadjar in poštenjak. Rojen je bil l. 1896 pri Vrbanjaku v Šentilju. Po absolviranju vinarske in sadjarske šole v Mariboru in po mukah prve svetovne vojne - kar štiri leta je bil na raznih frontah - je začel doma z drevesnico. Neizmerno delavnemu in podjetnemu mu je na malih šentiljskih njivi- cah postalo pretesno. Kakih 5 let je deloval na najetem posestvu v Preboldu, potem pa skoraj pol stoletja v Kamniti pri Mariboru. Tam si je - preprost, ustrežljiv, pošten in prijazen do vsakega - pridobil zaupanje in spoštovanje vseh sadjarjev in vrtičkarjev Slovenije in še daleč naprej. Kako priljubljen sadjarski predavatelj je bil, je pokazala ogromna udeležba predlanskim v dvorani velenjske občine na njegovem predavanju na pobudo Hortikul-turnega društva. Tudi za letošnjo pomlad smo ga prosili, a ga je iztrgala smrt. Koliko njegovih vrtnic in sadnih drevesc krasi tudi velenjske vrtičke! V našem strokovnem tisku je bilo malo tako zanimivih, tehtnih, razboritih in prijetnih člankov, kakor so bili Dolinškovi. Kar preglejte liste: Sadjar in vrtnar, Moj mali svet, Naš vrt, Kmečki glas in še mnoge druge! Kdo bi preštel najrazličnejše sadne in vrtne sadike iz njegove drevesnice, ki rastejo v Jugoslaviji in tudi v sosednih deželah? Sled njegovega delovanja bo vidna še v poznih rodovih. a. Jelen Razpis za najboljši film z dopusta Kinoklub „Gorenje" je tudi v letošnjem letu razpisal nagradni natečaj za najboljši film z dopusta. Na natečaj se lahko prijavijo vsi občani velenjske občine, ne glede na to, kje so zaposleni. Najboljši film, ki ga bo ocenila posebna strokovna žirija, bo prejel nagrado kinokluba „Go-renje". Posebno nagrado pa bo podelila tudi Počitniška zveza Velenje. Film mora biti posnet v letu 1974, zadnji rok oddaje pa je 15. oktober 1974. Posebnih omejitev ni. Poslani filmi so lahko potopisni, družinski in planinski filmi. • MILANU OMLADIČU Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča Priporočamo vam, da obiščete restavraciji »JEZERO«, kjer vam vsak dan nudimo sve že postrvi. Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljic, igra glasba za ples in prijetno razvedrili \ Partija MINI GOLFA za vas, vašo družino ii S prijatelje. V hotelu »PAKA« pa si privoščite urico keg s Ijanja, nato pa si oglejte nov BARSKI SPOf RED. Ne bo vam žal! MLADINSKA KNJIGA VELENJE RAZPISUJE nekaj prostih delovnih mest za I PRODAJALCA KNJIGOTRŽCA v novi poslovalnici, Zaželeno je, da ima končano gimnazijo ali vsaj 3 raz. gii zije. Prav tako sprejmemo nekaj novih moči za papirniško str Pogoj končana šola za prodajalce po možnosti papin stroke ali vsaj sorodne. Interesenti naj se zglasijo glede osebnih dohodkov in d nega mesta pri poslovodju MK Velenje. Službo je mi nastopiti takoj ali po dogovoru. —-- ™ SKUPŠČINA OBČINE VELENJE VABI K SODELOVANJU z možnostjo takojšne zaposlitve 1. EKONOMSKE TEHNIKE 2. ŠOFERJA OSEBNEGA AVTOMOBILA Zagotavljamo rešitev perečega stanovanjskega vprašanja Vse, ki izpolnjujejo pogoje in bi želeli postati naši so' vabimo, da nam pošljete svoje ponudbe v desetih d dneva objave. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Komisija za medsebojna razmerja in izobraževanje pri i TOZD Pedagoška dejavnost OBJAVLJA prosto delovno mesto VODJA DIJAŠKEGA DOMA V IZGRADNJI Pogoji: Višješolska izobrazba ustrezne smeri ter 5 let p goške prakse na vodstvenih mestih. Prijavite se lahko na naslov: Kadrovsko-sosialna služba,^ Velenje, Prežihova 3. Zlati znak V Ljubljani so v začetku preteklega tedna prvič podelili zlati znak slovenskih sindikatov kot priznanje tistim članom sindikata, ki so z dolgoletnim in požrtvovalnim delom dali pomemben delež k uresničevanju delavskih interesov, uveljavljanju in razvoju ter delovanju v sindikalni organizaciji. Med šestimi osnovnimi organizacijami sindikata in štiridesetimi posamezniki, ki so prejeli to družbeno priznanje, je bil tudi vodja skupine za zaposlovanje pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje Velenje Milan Omladič. — V velenjski občini ste edini, ki ste prejeli to priznanje. Kaj vam kot zaslužnemu članu in aktivistu pomeni zlati znak? „Prav gotovo je to veliko družbeno-politično priznanje za vse moje dosedanje delo. Vendar moram priznati, da sem v rahli zadregi, ker so se v občini spomnili le name. Poznam še precej enako prizadevnih posameznikov,, ki si nagrado za dolgoletno delo prav tako zaslužijo. Zato menim, da to priznanje delim tudi s temi in s sredinami v katerih sem delal in delam." — Je to vaše prvo priznanje za delo? „Doslej sem dobil že vrsto priznanj in diplom okrajnega in občinskega značaja. Zlati znak pa je moje največje priznanje." Koliko časa že delate aktivno v sindikatu? „Lahko rečem, da že od leta 1949. Takrat sem se zaposlil v celjski bolnišnici. Takoj po prihodu v Celje, pred-tem sem bil v vojaški službi, so me izvolili za sekretarja mladinskega komiteja bolnišnice in v sindikalni odbor bolnišnice. Kmalu zatem so me poslali v 6-mesečno šolo za funkcionarje za področne sindikalne svete. Po končani šoli so nekaj najboljših slušateljev razporedili po krajevnih in okrajnih sindikalnih svetih. Mene so poslali v Šoštanj, kjer sem bil nato v letih 1950 do 1954 profesionalni tajnik. — Kaj pa pozneje? Leta 1955, ob reorganizaciji ko se je to območje sindikalnega sveta pripojilo k celjskemu, sem se zaposlil pri takratnem okrajnem mizarstvu v Šoštanju in v tem času opravljal funkcijo pred- Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin občine Mozirje je devetega junija organiziral v okviru programa splošnega vojaškega usposabljanja rezervnih vojaških starešin zelo uspešen taktično orientacijski pohod, ki se ga je udeležilo 98 odstotkov vpoklicanih obveznih vojaških starešin. Pri osnovni šoli v Radmirju so iz startnega mesta krenile oo-leg ekip rezervnih starešin še ekipe pionirjev iz osnovnih šol: Luče, Ljubno in Gornji grad ter ekipa občinske.taborniške zveze Mozilje, kar dokazuje, da je ta akcija potekala tudi v sklopu informiranja in vključevanja mladih v vojaške šole in poklice. Taktično orientacijski pohod je vseboval pet osnovnih elementov, ki so prišli v poštev za izpit: reševanje nalog iz vojaške teorije, orientacijski pohod na območju Homa, kije vključeval še reševanje taktičnih, topografskih in drugih delovnih nalog. Na improviziranem strelišču pri Melisah so se udeleženci pohoda pomerili še v streljanju z ma-lokalibrsko puško. „Letošnji taktično-orientacij-ski pohod je doslej najboljši, ker je bil teren nepoznan, zahtevnejši in bolj razgiban," so dejali člani ekipe občinske taborniške zveze Mozirje. LIZA PODPEČAN - KUHAR Strelske splošno ljanje vaje dopolnjujejo vojaško usposab- sednika sindikalne podružnice." — Našteli ste le nekaj funkcij, ki ste jih opravljali kot sindikalni aktivist. Verjetno ste delovali tudi na drugih področjih? , .Precej časa sem delal tudi v ljudski tehniki, bil sem sekretar občinskega strelskega društva in avto-moto društva v Šoštanju. V podjetjih, kjer sem bil zaposlen, sem bil' tudi vrsto let sekretar organizacije zveze komunistov. To funkcijo opravljam tudi zdaj na zavodu." — To široko družbeno priznanje vam bo prav gotovo spodbuda za nadalnje delo? „Vsekakor. Obenem s priznanjem, ki mi je bilo s tem izrečeno, me zlati znak obvezuje, da bom še naprej delal tako v sindikatu kot tudi na drugih družbenopolitičnih področjih. Kajti človeku, ki hoče delati, dela nikoli ne zmanjka." — In vaše želje ob tem? Milan Omladič „Spregovoril bi le o poklicnih. Želim sj, da bi na področju zaposlovanja skupaj z delovnimi organizacijami zagotovili tolikšno število potrebnih kadrov kot jih je predvideno v naši občini do leta 1980. To je problem, s katerim se vsak dan ubadamo. Z lastnim demografskim prilivom lahko danes v občini pokrijemo le okrog 40 odstotkov potreb v občini. Ta negativni trend bo v bodoče še naraščal zaradi vse večjega razvoja mejnih občin in velikih potreb do leta 1980, ko je predvidenih osem tisoč novih delovnih mest v občini. Vaše osebne želje.? „Teh pa nimam glede nato, da nisem razvajen." Tovariš Omladič, ob koncu tu--di naše čestitke. Mladi navdušeni nad prijetnim doživetjem ob pohodu Tudi pranje avtomobilov ob reki Paki prispeva svoj delež k onesnaženju okolja. Obenem to opozarja še na drug problem: da v Velenju, razen pralnice avto-moto društva Šaleška dolina, lastniki osebnih avtomobilov, ki stanujejo v družbenih stanovanjih, nimajo kje prati svojih železnih konjičkov. ROKOMET Šoštanj se poslavlja? ekmovanje v II. zvezni ro-etni ligi se bliža koncu. V to bodo odigrali zadnje le. Na vrhu lestvice je že t odločeno. Prvak je postal ovan iz Ljubljane, Celjani zav- zemajo drugo mesto. Dva slovenska predstavnika Sevnica in Šoštanj pa sta na koncu lestvice. Soštanjčani so si v zadnjem srečanju zapravili možnost, da se potegujejo za obstanek v ligi. V srečanju z Zenico so imeli tekmo že skoraj dobljeno, saj so 6 minut pred koncem vodili z rezultatom 20:16. V zadnjih minutah so povsem popustili in gostje so izenačili na 22:22, kar je bil tudi končni rezultat. V borbi za obstanek v ligi imata največ možnosti Split in Meta-lac, saj je malo veijetno, da bi Šoštanj čani zmagali v tekmi z Mehaniko v Mostaiju. ŠI PO r msmmm. ZA NAGRADO GOSTINSKEGA PODJETJA »PAKA« Tekmovanje v malem golfu Gostinsko podjetje Paka iz Velenja bo letos že drugič priredilo na igrišču ob Velenjskem jezeru tekmovanje v mini golfu. Prireditelj je pripravil 10 praktičnih nagrad, kijih bodo podelili najboljšim tekmovalcem. Tekmovanje v malem golfu bo v sredo 26. junija od 15. do 19,30 ure. Ce bo tega dne deževalo, bodo tekmovanje prestavili na petek, 28. junija. | Tekmovalci se bodo lahko prijavili pred samim začetkom tekmovanja, plačati pa bodo morali 20 dinaijev prijavnine. Tekmujejo lahko vsi, ki so starejši od 18 let. NOGOMET Še zanimive tekme V nogometnem prvenstvu v Slovenski ligi in VCNL je preostalo do konca le še nekaj srečanj. Šmarčani so trenutno na predzadnjem mestu in imajo skromne možnosti v borbi za obstanek med najboljšimi. Teoretične možnosti še obstajajo, vendar je malo veijetno, da bodo v zadnjih kolih uspeli premagati vse svoje nasprotnike. V 24. kolu so doživeli poraz v Izoli. Domačini so jih premagali s tesnim izidom 3:2 (1:1). To je bila ena odločilnih tekem, saj se obe enajstorici borita za obstanek v ligi. Šmarčani so z zadetkom Vizoviška in Beneteka vo- KINO tetek 14. 6. ob 17.30 ameriški mi film - kriminalka ŠKORPI-* UBIJA Režija: Don Siegel. jo: Clint Eastvvood, Harry Guar-a, Reni Samtoni, Andy Robin-, John Larch. iobota, 15. <6. ob 17.30 in 19.30 sriški barvni film - kriminalka »PIJON UBIJA: 'orek, 18. 61. ob 17.30 in 19.30 janski barvmi film DEKAME-Sl Režija: P. Pazolini. Igrajo: lko Citi, Nimeto Dijavoli. ta, 19. 6.. ob 17.30 in 19.30 RUDAR PRVAK Mladi nogometaši Rudarja so podzvezni mladinski prvaki. V soboto 15. junija se bodo v Velenju pomerili v polfinal-nem turnirju z moštvom Maribora in Muro iz Murske Sobote. Turnir bo v stadionu v športnem parku. Pričetek ob 14. uri. ATLETIKA -jski barvmi film DON JUAN JIL ŽENSKA Režija: Roger Va-. Igrajo: Brigitte Bardot, lice Ronet, Robert Hosein, Jane in. ietrtek, 20.6. ob 17.30 in 19.30 coski barvni film DON JUAN IIL ŽENSKA. etek, 21. 6.. ob 17.30 angleški [ni film HOLANDSKA VEZA ija: Geoffrey Reeve. Igrajo: l-Bertil Taulbe, Barbara Parkins, tander Knox. Patrick AUen obota, 22. 6. ob 17.30 in 19.30 eški barvni film HOLANDSKA IA. Welja, 23. 6. ob 17.30 in 19.30 eški barvni HOLANDSKA VE- OGLEDALUŠCE VELENJE onesdeljek, 117. 6. 1974 ob 20 'italijanski ibaivni film DEKA-ION. Režijai: P. Pazolini. Igrajo: lko Čiti, Nimeto Dijavoli Dobri rezultati tekačev V Celju je bil republiški finale za atletski pokal Slovenije, na katerem je sodelovalo več kot 300 najboljših atletov iz 13. klubov. Velenjčani so dosegli pri članih ekipno 6. mesto, pri članicah pa 8. Najbolj so se izkazali tekači, saj so dosegli nekaj izvrstnih rezultatov. Z AHIVAL A RE:K TOZD Rudnik ita Velenja se zahvaljujem, mi je omogočil zdravljenje v jetdd zvezh. Branko Železnik tekmovali Ribiška družina „Paka" Šoštanj je pred nedavnim izvedla tekmovanje ribičev v metanju muhe skič in ob-težilnika v cilj in daljavo. Tekmovanja so se poleg domačih ribičev udeležili še tekmovalci iz Vevč pri Ljubljani. Največ uspeha je imel pri članih Rudi Mešič (starejši), pri mladincih pa Vlado Mešič oba iz Šoštanja. Rezultati - člani: 1. Rudi Mešič (Šoštanj) 415,11 točk, 2. Marko Dimnik (Vevče) 411,72, 3. Rudi Mešič ml. (Šoštanj) 378,22. Mladinci: 1. Vlado Mešič 370,75, 2. Brane Habič (Vevče 354,78) itd. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, zato so bili organizatorji deležni pohvale od predstavnikov ribiške zveze Slovenije. Edo Hojan je 1500 m pretekel v času 3:53,9, kar je doslej njegov najboljši dosežek in je zaostal za Petrom Svetom le za dobrih 5 sekund. Milan Balek je bil v teku na 10.000 m tretji 31:03,4. V teku na 400 m z ovirami je bil Štefan Obal drugi 57,0, na 400 m pa s časom 51,3 četrti. Pri ženskah je bila najuspešnejša Majda Pesjak, ki je z rezultatom 12,6 dosegla 2. mesto. Andreja Šverc je bila v teku na 800 m 5. z 2:12,6. Manj uspeha so imeli atleti v tehničnih disciplinah, kjer se nihče ni uvrstil med najboljše. ZAHVALA ob tragični izgubi dragega moža in očka Antona Iršiča se iskrenoo zahvaljujemo za pomoč tovarni „Gorenje" Velenje, njegovim s sodelavcem, godbi, vsem sosedom in sorodnikom, duhovniku teter ostalim, ki so njegov prerani grob posuli s cvetjem. 2aIujoči:i: žena Tilčka, sinova Milan in Zoran, hčerki Nevenka i in Cvetka ter ostali sorodniki. STRELJANJE Uspeh strelcev Mladi velenjski strelci so k nedavnemu uspehu - osvojenemu državnemu prvenstvu v streljanju z zračno puško, dodali še en pomemben uspeh. Na prvenstvu Slovenije v streljanju z malokalibersko puško za pioniije in mladince so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Rudi Ramšak je postal republiški prvak in z rezultatom 244 krogov dosegel nov republiški rekord. V ekipni konkurenci so Velenjčani osvojili drugo mesto v sestavu Bo-rovnik, Balta in Ramšak 632 krogov. Izkazale so se tudi pionirke. Osvojile so drugo mesto ekipno v ležečem stavu 620 krogov (Marika Teržan, Ružica Jurkovič in Marinka Trinkaus). Med posameznicami seje najbolje izkazala Teržanova, ki je v trojnem položaju osvojila drugo mesto s 196 krogi. V konkurenci mladincev so Velenjčani dosegli 5. mesto, med posamezniki pa je bil najuspešnejši Detlbah trinajsti. Sodelovanje na državnem prvenstvu so si pridobili Rudi Ramšak, Marika Teržan in Ružica Jurkovič. dili 2:1, kar pa je bilo premalo, saj so domačini v zadnjih minutah igre dosegli še dva gola. Nogometaši Rudaija so v tekmi z Branikom v Mariboru dosegli dve pomembni točki. Zmagali so z rezultatom 3:1. V prvem delu je vodil Branik z 1:0, v nadaljevanju pa je najprej dosegel Carli dva zadetka, tretjega pa Žolger. Velenjčani so tri kola pred koncem 2 točki za vodečim moštvom Pohorjem iz Ruš. Borba za naslov prvaka in uvrstitev v Slovensko ligo obstaja še nadalje odprta. • V VELENJU č V ' '.: Na velenjski TRIM stezi Trim — telovadnica v naravi Slabo vreme je preprečilo, da bi lahko na svečan način odprli TRIM stezo v Velenju, ki so jo naredili v prijetnem gozdu za vilo Herberstein. Pobudo za izgradnjo je dal občinski sindikalni svet Velenje. Dela seje lotila komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. S sodelovanjem Projektivnega biroa, Stanovanjskega podjetja Velenje, Gozdnega gospodarstva GLIN Nazarje obrat Šoštanj in Tesarstvom Hudovernik so v kratkem času obstoječe steze v gozdu opremili s TRIM tablami in ustreznimi orodji. Veliko del je bilo opravljenih s prostovoljnim delom mladih Velenjčanov. Steza je dolga približno 1400 m in ima 20 postaj, kjer je treba med hojo in tekom opraviti na tablah opisane vaje in naloge. Ze v prvih dneh je bila steza precej obiskana in številni Velenjčani so že preizkusili svojo telesno sposobnost in vzdržljivost. Sprehod po prijetnem gozdičku in ne prezahtevne telesne vaje in naloge so velika pridobitev za prepotrebno športno rekreacijo* občanov. Prav bi bilo, da postane ta oblika telesne aktivnosti koristna navada čim-večjega števila občanov za psihično sprostitev in krepitev telesnih moči in zdravja. KOŠARKA Prva zmaga Elektre Košarkaiji v 1. B ligi so odigrali že 7. kolo. Šoštanjski košarkaiji so kar šest tekem zapovrstjo izgubili. Serijo porazov pa so prekinili v srečanju z Jeseničani, ki so v zgornjem delu lestvice. Tokrat so košarkaiji Elektre prikazali učinkovito igro, predvsem so se izkazali s skoki pod koši, kar velja posebej za Holeška in odličnega strelca Polovšaka, ki je dosegel 29 košev. si ti ii i« i— MMiKUto*. m m** |][ fcfL Najboljši jugoslovanski kolesarji v Velenju — V nedeljo je bil v Velenju cilj etape mednarodne kolesarske dirke „OKOLI POHORJA". Člani so štartali v Mariboru in pripeljali v cilj pred hotelom „Paka". Najboljšim trem kolesaijem je turistično društvo v spomin podarilo rudarske svetiljke. Iz Velenja so najprej krenili na progo Velenje-Maribor mladinci (na sliki). Za njimi so štartali na drugo etapo člani po isti progi preko Celja do Maribora. iništvo in n uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni taflc Ljubaian Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula duučni umrednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. nja 1973 i - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za § ČAS inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SKD Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenj* sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Zahtevne naloge pred velenjskimi rudarji poroki Velenjski rudaiji so dosegli lani rekordno proizvodnjo, saj so nakopali nekaj nad 3,9 milijonov ton premoga. Do leta 1977 pa morajo povečati proiz- vodnjo lignita na 4,5 milijone ton letno. Delovni kolektiv velenjskega rudnika in celotni Rudarsko elektro energetski kombinat Velenje čaka pri uresni- VI IN Ml • VI IN Ml «VI IN Ml • VI IN Ml Obveza za odgovornejše delo Ob dnevu mladosti so svečano sprejemali pionirje v zvezo mladine. To je bil za pioniije, ki so postali mladinci, svečan in pomemben trenutek. Podobno kot drugod je bilo tudi v Mozirju. Na tamkajšnji osnovni šoli so priredili skupni sprejem pioniijev iz mozirskih osemletk. Svečanost je pripravila občinska konferenca ZMS, skupaj z mentoiji in pioniiji iz Luč, Gornjega grada, Ljubnega in Moziija. Nageljne in mladinske knjižice je tokrat dobilo kar 237 pioniijev. Na koncu so jih še pogostili. Iz osnovne šole Lučc smo vprašali nekaj novopečenih mladincev, kako se sedaj počutijo in kakšna naj bo mladinska dejavnost. MARIJA PLESNIK - Zelo sem vesela, da je bila pripravljena skupna prireditev ob sprejemu v zvezo mladine. Bilo je bolj svečano, priložnost pa smo imeli, da se mladi spoznamo. Poznan- ■ym R& -• &k C -^VUflui EL mm stvo mnogo pomeni pri našem nadaljnem delu. Menim, da se sedaj ko imamo izkaznice, pri našem delu ne bo mnogo spremenilo. Le obvezah smo se za bolj odgovorno delo. IVAN KUMER - Še dobro leto, potem pa se bomo razleteli. Nekateri v šole, drugi na delo, nekdo pa bo ostal doma. Pripraviti se moramo na samostojno delo in življenje. Imeti moramo vsaj postala mladinka. Pravzaprav še ne vem, če se bo dejansko kaj spremenilo zdaj ko bom plačevala članarino. Vseeno sem ponosna, da bom lahko kot mladinka pomagala na vseh mogočih področjih. HERMINA ŠTORGL -Program ob sprejemu mi je bil zelo všeč. Še bolj pa to, da sem postala mladinka. Na šoli se bom vključila v delo, ' si'- ,-jfm nekaj izkušenj za skupne akcije. To pa se lahko naučimo v organizaciji zveze mladine. Vsaj mislim, da je tako, da nisem-bil narobe poučen. JOŽE BREZNIK - Nič me ne moti, da smo prišli po mladinske knjižice malo kasneje, kot za dan mladosti. Vse prireditve ne morejo biti istega dne. Prav prijetno je, da se nas je toliko zbralo. Sošolci so pripravili zanimiv spored. Upam, da bomo delavni tudi kasneje in ne zgolj ob tej priložnosti. Vodstvu mladine v občini in našim mentorjem smo se dolžni zahvaliti za dobro pripravljen sprejem, ki nam bo ostal v spominu. IRENA RESNIK - Veselila sem se dneva, ko bom da si bom že sedaj pridobila izkušenj za sodelovanje pri pomembnejših akcijah kasneje izven šole. Naša mladinska organizacija ima obsežen in zahteven delovni načrt. Zato bomo morali vsi sodelovati, da bo delo uspešno. Tako so povedali mladi iz Luč. Vsi se zavedajo, da bodo morah odslej naprej bolj resno prijeti za delo. Kajti od organizacije zveze mladine pričakujejo mnogo. Jože Miklavc mmmmm mmm čitvi te naloge veliko dela. Od pravočasno opravljenih del pri modernizaciji jame in odpiranju novih odkopnih polj je namreč odvisen začetek obratovanja nove, četrte faze Termoelektrarne Šoštanj. Povečanje izkopa lignita je torej neodložljiva naloga, saj bodo leta 1977 rabili samo v Termoelektrarni Šoštanj 4,5 milijone ton lignita, se pravi, da bodo porabili za proizvodnjo električne energije v Šoštanju celotno proizvodnjo velenjskega rudnika. Razvojni program Rudnika lignita Velenje zajema povečanje izvoznih naprav, zmogljivosti zračenja, odpiranje novih polj ter modernizacijo tehnološkega procesa. Investicijski program pa bo treba uresničevati hitreje, kot so ga začeli, posebej še uvajanje kompleksne odkopne opreme, in sicer zaradi pomanjkanja jamskih delavcev in zaradi nujnosti večje koncentracije pridobivanja premoga in pocenitve proizvodnje. Naloge so torej znane, vendar pa velja ob tem omeniti, da še zdaj niso zagotovljena potrebna sredstva za investicije. Na zadnji seji delavskega sveta Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje je bilo poudarjeno, da je Rudnik lignita Velenje leta 1971 vložil zahtevek za posojilo za povečanje zmogljivosti. To posojilo je bilo odobreno šele lani, od leta 1971 pa dozdaj pa so se cene povečale tako, da rabijo kar enkrat več denarja, kot so ga bih načrtovali za investicije leta 1971. Rudnik lignita Velenje je zato zaprosil za dodatno posojilo, zdaj pa že več mesecev čaka na odločitev o odobritvi. Jasno pa je tudi, da Rudnik lignita Velenje ne potrebuje samo sredstva za povečanje izkopa lignita, pač pa tudi denar za gradnjo stanovanj in drugih objektov družbenega standarda za najmanj 300 novih rudarjev, kolikor jih bo terjalo predvideno povečanje proizvodnih zmogljivosti na 4,5 milijone ton lignita letno. Čeprav morajo velenjski rudarji do leta 1977 povečati proizvodnjo za okrog 600.000 ton, pa bo to celotno povečanje proizvodnje po zadnjih izračunih prevzela Termoelektrarna Šoštanj, če želi zagotoviti polno obratovanje vseh zmogljivosti. Se pravi, da bodo velenjski rudarji vso proizvodnjo lignita odpre mili v Šoštanj. Za druge kupce pa po letu 1977 velenjskega lignita potemtakem ne bi bilo več na voljo. Delavski svet Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje je sklenil, da bo na ta novonastali položaj okrog oskrbe z velenjskim lignitom opozoril vse pristojne odgovorne dejavnike v republiki. Strokovnim službam delovne organizacije pa so naročili, daje treba takoj začeti s preučevanjem možnosti za nadaljnje povečanje proizvodnih zmogljivosti, to je, da bi izkopali več kot 4,5 milj one ton lignita po letu 1977. Če bodo te možnosti ugotovili, pa bo treba zagotoviti denar še za dodatna vlaganja, sicer je mogoče pričakovati pre-nekatero težavo okrog oskrbe industrije in drugih porabnikov z velenjskim lignitom, na kar j/se do zdaj niti nismo računali. V ZAV0DNJAH SE SKRBNO PRIPRAVLJAJO NA PRAZNIK: 23. junija na svidenje v Zavodnjah! Pripravljalni odbor, ki ga je imenovala Krajevna skupnost Za-vodnje; je na ponedeljkovi razširjeni seji pregledal priprave na največjo prireditev v Zavodnjah doslej. Ugotovljeno je bilo, da potekajo priprave na PRAZNIK V ZAVODNJAH" , katerega pokrovitelj je Trgovsko in proizvodno podjetje „ERA" Velenje, skladno s programom. Prireditelji si želijo teden dni pred prireditvijo samo še lepo vreme. Program za „Praznik v Zavodnjah", ki bo prihodnjo nedeljo, 23. junija, je že dokončno izdelan. Dopoldne bo v kraju srečanje kmetov iz Šaleške doline. Temeljna organizacija združenega dela „KMETIJ-STVO" Trgovskega in proizvodnega podjetja ERA Velenje bo pripravila razstavo živine, pripravila bo strokovni ogled preusmerjene kmetije Zdravka Ročnika, pozneje pa bo še demonstracija kmetijske mehanizacije. Šoštanjski obrat Gozdarstva in lesne industrije Nazaije pa bo pripravil v Zavodnjah tekmovanje gozdnih delavcev, prikazal pa bo tudi mehaniza- cijo in orodje, ki ga zdaj uporabljajo gozdarji. Obilo zabave in razvedrila bo v Zavodnjah tudi v popoldanskih urah. Na posebnem pri-' reditvenem prostqru, ki ga bodo uredili v bližini središča kraja, bodo nastopih MARIJAN KRALJ, moški pevski zbor „ŠENTANEVSKI PAVRr pod vodstvom dipl. inž. Mitja Šipka in „ŠTIRJE KOVAČI". Vmes bo tudi več zanimivih tekmovanj, seveda pa ne bo manjkalo tudi drugih presenečenj. Za „PRAZNIK V ZAVODNJAH" je izdal prireditveni odbor posebno značko, ki bo hkrati tudi vstopnica za prireditve. Na prireditvenem prostoru bodo domačini iz Zavodenj in okolice prodajali domače speciali- tete, za obiskovalce prireditev pa bo poskrbelo tudi Trgovsko in proizvodno podjetje „ERA" Velenje, ki je prevzelo preskrbo. Organizatorjem ..PRAZNIKA V ZAVODNJAH" so priskočile na pomoč tudi nekatere organizacije združenega dela in društva. Vsi si želijo, da bi prireditev kar najbolj uspela. V prihodnji številki tednika „NAŠ CAS", ki bo izšla v povečani nakladi in ki bo na voljo v Zavodnjah pa bomo podrobneje predstavili kraj, hotenja tamkajšnjih prebivalcev, podrobno pa bomo pisali tudi o tem, kakšna presenečenja pripravljajo organizatorji „PRAZNIKA V ZAVODNJAH". Torej že zdaj: NAS VIDEN JE V ZAVODNJAH, prihodnjo nedeljo, 23. JUNIJA! • Izsiljeval v smrt Kolesar Anton Iršič je 13. majav Pesjem pri Velenju izsiljeval prednost in pripeljal pred voznika osebnega avtomobila Franca Kvasa iz Rečice ob Savinji. Voznik trčenja ni mogel preprečiti. Hudo poškodovanega Iršiča so takoj prepeljali v celjsko, nato pa v ljubljansko bolnišnico, kjer je za poškodbami 5. junija umrl. NA OSNOVNI ŠOLI MIHA PINTAR-T0LED0 Zadovoljni z uspehi Jugoslovanske pionirske igre 1973-1974 pod geslom LEPOTA V USTVARJANJU - RADOST V ODKRIVANJU se bližajo h koncu. Pioniiji osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje že drugo leto sodelujejo v tekmovalnem programu jugoslovanskih pionirskih iger. Lani so bile te igre usmeijene na proslavljanje 400-obletnice kmečkih puntov na Slovenskem. Naši pioniiji so se v tem letu vključili v dve veliki tekmovanji v republiškem merilu. Sodelovali so na četrtem republiškem tekmovanju mladih zgodovinarjev v Tolminu in dobili I. nagrado za zbrano zgodovinsko gradivo na temo „Le vkup, le vkup uboga gmajna." Pionirji so tudi sodelovali v tekmovanju za plaketo Matije Gubca, ki so jo dobili za svoje uspešno delo pri uresničevanju tekmovalnega programa. Tako smo bili z uspehi, ki smo jih dosegli v prvem letu JPI zadovoljni. V drugem letu Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom LEPOTA V USTVARJANJU IN RADOST V ODKRIVANJU je težišče usmerjeno na VARSTVO NARAVE IN ČLOVEKOVEGA OKOLJA. Naši pionirji so se spet vključili v tekmovanje. Med letom so uresničevali številne naloge naravoslovnega področja. Opisovali so naravne znamenitosti v okolici, zbirali minerale, kamenine idr. Vsaka razredna skupnost je sestavila Kodeks obnašanja v naravi in urejenem okolju. Pioniiji so opravili številne očiščevalne akcije v domačem kraju in si ogledali lepo urejene domačije, vrtove, parke, nasade dreves, grmi- čevje .,. . Veliko pionirjev je sodelovalo v hortikulturnem krožku in se v njem seznanjalo z gojenjem lončnic in s pripravo ikeban. Praznik v Zavodnjah nedelja, 23. 6. 74 „KMEČKI PRAZNIK" 9,00 Začetek srečanja kmetov iz Šaleške doline 9,15 Odprtje razstave živine in podelitev priznanj 10,00 Strokovni ogled pre-usmeijene kmetije 10,45 Demonstracija kmetijske in gozdarske mehanizacije 12,00 Tekmovanje gozdnih delavcev — sekačev „V ZAVODNJAH SE DOBIMO" 15,00 Veselo popoldne z domačimi vižami in napevi, sodelujejo: MARJAN KRALJ „ŠNTANEVSKI PA VRI" „ŠTIRJE KOVAČI" POKROVITELJ: Trgovsko in proizvodno podjetje „ERA" VELENJE Pionirji so nudili pomoč ogroženim živalim, naredili več ptičjih krmilnic in valilnic ter skrbeli za ogrožene ptice pozimi. V programu varstva narave, ki ga vključujejo JPI je tudi oblikovanje LEPAKA, ki naj bi pomenil poziv na ogroženost človeka v okolju, v katerem živi in katerega del je. Naši pionirji, zlasti člani likovnega krožka, so napravili številne lepake in tako pokazali, da jim ni vseeno, ker odrasli tako malo napravimo v boju proti onesnaženju okolja. Tako so pionirji med letom zbrali veliko gradiva, ki opozarja na ogrožanje človekovega zdravja. Nekaj tega gradiva - risbe, fotografije, spisi, filmi, herbariji, izrezki iz časopisov in revij - razstavljajo na razstavi na temo VARUJMO IN LEPSAJMO NAŠE OKOLJE. Razstava je hkrati sklepni del programa JPI na temo varstva narave in človekovega okolja, ki so ga pioniiji uspešno uresničili. Poleg tega so pionirji sodelovali tudi na družboslovnem področju, ko so proučevali krajevne skupnosti, na tehničnem pa tudi na drugih izvenšolskih dejavnostih in tako skoraj v celoti opravili naloge tekmovalnega programa jugoslovanskih pionirskih iger 1973-74. Zato lahko upravičeno upajo, da bodo dobili republiško priznanje JPI „Lepota v ustvarjanju - radost v odkrivanju." Mentor pionirskega odreda MARTIN PUSTATIČNIK - Kari TAJNŠEK, roj. I zobotehnik iz Velenja Celjsl in Jožica LUŠINA, roj. ' uslužbenka iz Velenja, Rud 2 - Vincenc UPLAZNIK,| 1938, strojni ključavnica Kasaz in Jožefa KVARTIČj 1949, komercialist iz Po pri Velenju št. 39 - Kristijan VILTUŽNIKJ 1951, rudar iz Velenja .Jeni 6 in Brigitica GLUSIČ, I 1957, delavka iz Velenja,! leška 2 - Nezir HUREMOVlCj 1950, rudar iz Velenja, Tom va 27/a in Cvetka JEVŠEVl roj. 1954, delavka iz Skal štl - Roman KOGELNIKT 1952, strojnik iz Koprivnel Anica DEZMAN, roj. I953f takarica iz Koprivne 47 - Reinhold Marcel Al NAK, roj. 1940, kovinarski J vodja iz Brestanice in KRAMAR, roj. 1944, delad Podkraja pri Velenju 13/a - Anton DROFELNIKJ 1951, gostinski delavec iz| renja št. 18 in Ivica KUKO roj. 1953, delavka iz Gorenj - Branimir ŠRAJ, roj. 1 parkovni vrtnar iz Don" Darka JAN, roj. 1954, pa vrtnar iz Velenja, Kajuhoval - Leopold KUZMANj 1946, šofer iz Stražice in j SOTOŠEK, roj. 1951, jalka iz Celja - Marjan BALANT, j 1948, ključavničar iz Midi Dobrave 98 in Vida VO\ 1953, delavka iz Pake lenju 41 - Mihael PUŠNIK, roj. j rudar iz Velenja, Jenkovi Doroteja REK, roj. 1956, p jalka iz Velenja, Jenkova 6| - Marjan Mežnarc, roj. J strojni ključavničar iz Vel| Celjska 31/a in Ana KNE 1954, prodajalka iz Ruš - Jakob KADIŠ, roj. kretnik iz Poljan št. 11 MEVC, roj. 1954, deta Šoštanja, Cesta talcev 12 - Vladko GRABNER 1947, električar iz Kavči in Jožefa ATELŠEK, roj. I delavka iz Šoštanja, Partij c. št. 8 - Marjan KOTNIK, roj.l delavec iz Raven št. 1] Slavka JAUŠOVEC, roj.l natakarica iz Gornje Radgi - Franc VACOVNIK 1947, ključavničar iz Glavni trg št. 3 in Katari ŠNIK, roj. 1953, uslužbeij Šoštanja, Koroška 32 - Jože PLAZNIK, roj i mehanik iz Letuša št. 13ifl| ca KLANCNIK, roj. - Amalija BASTlC, jenka iz Gotovelj št. 201,1 81 let - Marija LEMPL, previ ca iz Konovega 34, staraj - Simon ŽIBERT, jenec iz Paškega Kozjaka i star 73 let - Božo MRKONJIČ, i Velenja, Jenkova 14, star J - Marko RAMŠAK, jenec iz Podgorja št. 12, let - Marija VIDOV, gos[ izŠkal št. 51, stara 39 let | - Ivan SREBOTNIK, u jenec iz Pake pri Velenju^ star 60 let - Antonija MRAZ, jenka iz Družmirja št. 18, 85 let - Franc POLOVŠAK.H jenec iz Raven št. 156,! let - Janez STRAHO\ kojenec iz Lokovice št. 101 64 let - Bogomir TAJNIK, r Raven št. 31, star 39 let - Ivanka SKORNŠEK,^ dinja iz Raven št. 171, s let - Frančiška LESJAK.i jenka iz Skomega št. 56,1 78 let - Ana KERŠAN, up iz Vrbja št. 81, stara 53 lel| - Franc ZAGER, upi iz Šoštanja, Cesta talcev I 81 let - Ignac BRUNEČ, Klokočovnika 14, star54kj - Matilda KOLAR, i jenka iz Parižlja št. 39, s let - Jožef POLJŠAK, valeč iz Podvin št. 14, stail - Marija SORŠAK, i jenka iz Celja, stara 86 let 1 - Alojz PERGOV" kojenec iz Topolšice št. 131 81 let - Egidij OCKUN, upi iz Zidanega mostu 27,! - Kari RACMAN, jenec iz Mrzlega polja 8,9 let ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA EKSPOZITURA ZASTOPSTVA CELJE VELENJE SLOV. K( ŠENTJUR ROGAŠKA!